Nadlani.si Tiskana izdaja Nadlani.si, brezplačen časopis za Dolenjsko in Posavje J U L I J - A V G U S T 2 0 1 6 / w w w. n a d l a n i . s i
2
Bralci so nam povedali
3
Poletne počitniške dejavnosti za otroke
5
Omogočena plovba na boštanjskem ak. jezeru
9
Trški dnevi
4
Trebnje šesto najlepše in najgostoljubnejše mestece
8
Gradnja samooskrbnega hotelskega centra Klevevž
Na Razvojnem centru Novo mesto, kjer izvajajo tudi aktivnosti regionalne destinacijske organizacije, so s 1. julijem 2016 začeli s prav posebno poletno akcijo – SLADOLENJSKA, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste že kdaj pokusili sladoled pri katerem od ponudnikov na Dolenjskem, Beli krajini ali Kočevsko-ribniškem. DOLENJSKA – Akcija traja do konca avgusta, • na začetku septembra pa bodo med vsemi so- • delujočimi »pokuševalci«, ki so oddali glas za fa- • vorita, izžrebali sladke nagrade.
11 12
Dom in vrt
Sodelovanje je popolnoma preprosto. Na spletni strani www.visitdolenjska.eu/sladolenjska preprosto izpolnite ocenjevalni obrazec. Sodelujete lahko večkrat in si tako povečate svoje možnosti pri žrebanju.
13
To morate preveriti, preden se odpravite k zobozdravniku!
Ponudnik, ki bo prejel največ glasov z najvišjo oceno, bo za eno leto postal nosilec priznanja »Najboljši sladoled na Dolenjskem, Beli krajini in Kočevko-ribniškem leta 2016!«
15
Šport in Iz šolskih klopi
Zagotovo imate svojega favorita v svojem domačem kraju, ali v kraju, kjer študirate, delate … Premislite in oddajte svoj glas. Mi pa smo med dolenjskimi ponudniki sladoleda poiskali tudi nekaj nenavadnih okusov sladoleda. Našli smo te zanimive okuse: • roche, • grški jogurt, • limoncelo, • piškotek,
Odkupujemo les po konkurenčnih cenah Ahouse d.o.o., Bistrica 80, 8232 Šentrupert
Občinski praznik Mirno Peč postavil na noge
Sladolenjska – kje na Dolenjskem imajo najboljši sladoled?
Kotiček Petre Škarja
Nudimo takojšnje plačilo! Po potrebi poskrbimo tudi za sečnjo, spravilo in prevoz lesa.
NUDIMO VAM SEKANCE RAZLIČNIH GRANULACIJ IN VLAŽNOSTI, DRVA ZA KURJAVO RAZLIČNIH DIMENZIJ. Kupljeno po želji dostavimo na dom.
www.ahouse.si, info@ahouse.si
Dragi bralci in bralke, v teh vročih dneh, smo vam pripravili poletno obarvano tiskano izdajo NaDLANI.si. V Žužemberku so izbrali občinske nagrajence, v Novem mestu so imeli pestro sejo občinskega sveta, združili so namreč več zavodov v enega, to je nekatere kar razburilo. Pa da se lotimo tudi bolj pozitivnih tem: dolenjska podjetja dobro poslujejo, na boštanjskem jezeru je omočena plovba, v Klevevžu načrtujejo hotelski kompleks in še in še. Pošljite nam svoje ideje, dogodke, prispevke, pripombe, predloge… na naš elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Bodite z nami NaDlani.si tudi vi in nas obiščite na ww.nadlani.si. Lepo vas vse skupaj pozdravljamo. Uredništvo časopisa NaDLANI.
7
jagodna kity, malaga in bombončki.
Želimo vam veselo, aktivno, sončno in vroče poletje. Osvežite pa ga tudi s sladoledom. Vir: visitdolenjska.eu/D. R.
2
BRALCI SO NAM POVEDALI ...
Poletje, dopust, plaža, mivka, sonce ... Slovenci se na dopust še naprej tradicionalno najraje odpravljajo na Hrvaško. Da bo slednja tudi letos država, kjer bodo dopustovali, je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih v anketi Dela. 24 odstotkov jih bo dopust preživelo v Sloveniji, ostali pa se se bodo opravili na potovanje v zahodnoevropske države (osem odstotkov) in Grčijo (trije odstotki). Več kot četrtina, 26 odstotkov, se jih bo na dopust odpravila julija, nekaj manj (23 odstotkov) avgusta, šest odstotkov pa septembra. 24 odstotkov jih pravi, da si dopusta ne morejo privoščiti, 15 odstotkov pa jih še ne ve, kdaj bodo odšli na dopust. Večina, 58 odstotkov, bo dopust preživela ob morju, 11 odstotkov na potovanju, šest odstotkov v gorah, pet odstotkov pa v zdravilišču. Tudi mi smo povprašali mimoidoče, kaj je za njih poletje in kje bodo dopustovali. Povedano smo strnili v naslednje vrstice. Nada Božnar, Trebelno – Naš letošnji dopust je že minil. Opravili smo se kar na bližnjo slovensko obalo, kjer smo dodobra izkoristili poletno vreme in nabrali energijo za prihajajoče izzive. V dopustniškem času se mi zdi, da premalo cenimo lepote Slovenije. Menim namreč, da živimo v prelepi državi, kjer nam svežega zraka in lepih voda ne manjka. Poletje bom izkoristila tudi za obisk bližnjih toplic, kjer se bodo otroci lahko razigrali. Sicer pa imam rada zmerno poletje, kjer se temperature gibljejo največ do trideset stopinj. Kar je več, je preveč.
Matjaž Kerin, Kostanjevica na Krki – Na raziskovanje morja se bom podal na Jadransko morje, na Hrvaško. S prijatelji se vsako leto odpravimo skupaj na morje, vendar smo zelo spontani – nikoli ne rezerviramo vnaprej termina, ter smo prilagodljivi glede destinacije. Se mi pa poletje dopade zaradi sončnega in vročega vremena, zabavnega druženja s prijatelji ter zaradi slastnih čevapčičev in osvežilnega piva. Še eno posebnost poletja bi izpostavil – veselice – brez njih bi bilo poletje res dolgočasno.
hrvaške obale, da se naužijem morskega zraka. Sicer pa vsako leto za kakšen teden dopostujem pri naših južnih sosedih, kjer me ne ustavi ne menjava denarja ne predolge kolone na mejnem prehodu. Poletje je super tudi zaradi peke čevapčičev in pitja osvežilnih pijač. Drugače sem pa mnenja, da ni pomembno, kje kdo preživi dopust, temveč s kom. Tina Zorko, Šentjernej – En del mojega dopusta je že mimo. Letos sem se namreč pridružila koprski odpravi študentov, ki smo v sklopu projekta Grem domov v Novo mesto šest dni korakali skupaj proti dolenjski prestolnici. Ta pohod mi je vlil moči, poguma in vztrajnosti, obenem pa lahko povem, da s tako dobro ekipo noben korak ni težak. Se pa konec tedna odpravljam tudi proti hrvaški obali, natančneje na Brač, kjer bom skupaj s prijatelji dopustovala in nabirala moči. V letošnjem poletju imam v planu še kakšen kratek pobeg v gore, saj obožujem naravne lepote, mir in svežino gorskega zraka.
David Starič, Šentrupert – Poletja ni brez morja. In, četudi samo za en dan, mi ni težko prevoziti dvesto kilometrov do bližnje lepše
piknike, nepozabne zabave in brezskrbne dneve. Bodo pa letošnji poletni dnevi ne samo počitniški temveč tudi delovni. Magda Lunder, Šmarješke Toplice – Moji letošnji brezskrbni dopustniški dnevi so že minili. Dopustovala sem v priljubljenih Vodicah v najboljši družbi prijateljev. Z njimi se bom po službi tekom letošnjega poletja odpravila še na kratek oddih na belokranjsko lepotico Kolpo. Sicer pa moram priznati, da nisem ljubiteljica poletja, (pre)vročih dni, gužve na cesti in preti- Pripravila: Dragica Ribič ranega drenja na morju. Rajši imam zimo. So pa vsi moji prijatelji poletni navdušenci, kar botruje temu, da se poleti razmeroma več družimo in pohajkujemo naokrog.
Za (na)smeh …
Maja Drenik, Mirna Peč – Letošnje počitnice bodo nekaj posebnega. Skupaj s prijateljico Polono potujeva prihodnji teden na Kanarske otoke, natančneje na Gran Canario. Komaj čakam to avanturistično raziskovanje otoka. Sicer sem se pa deset dni nazaj mudila tudi na hrvaški obali, v Vodicah. Rada imam poletje in vse kar sodi zraven – poležavanje, kramljajoče
Vir: fb
HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke
• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave
GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si
Trubarjeva ulica 2, Trebnje Mail: trgovina@smarthost.si Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Petra Urbančič Oblikovanje: Klavdija Žgajnar Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 30.000 Pokrivamo občine: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Trebnje, Žužemberk, Mirna, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna Peč in Sevnica. Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si
Telefon: 059924007
Vzdrževanje in prodaja računalniške opreme
IZ NAŠIH KRAJEV
3
Poletne počitniške dejavnosti za otroke Prišli domov v Novo mesto, kjer jih je Mnogi starši mlajših osnovnošolskih otrok se sredi pomladi začnejo pričakal Magnifico spraševati, kako bodo organizirali varstvo otrok med poletnimi počitni-
Študentsko leto se je zaključilo in študentje so se tudi letos odpravili peš proti Novemu mestu. Iz vseh treh univerzitetnih središč so se odprave podale na pot in prišle na Glavni trgu v soboto, 9. 7. 2016.
cami. DOLENJSKA – Počitnice trajajo deset tednov in toliko dopusta nimamo, pa tudi izdatnejše pomoči babic nima vsak. Otroke bi morda radi vsaj za kakšen teden ali dva poslali na tabor, vpisali v tečaj ali športno poletno šolo. Izbira je vsaj v večjih krajih iz leta v leto pestrejša, nekatere ponudbe predstavljamo tudi v tem prispevku. Mladi starši otrok, ki so še v vrtcu, težav z varstvom med poletnimi počitnicami nimajo, saj so vrtci odprti tudi v poletnih mesecih. Ko pa otrok prestopi šolski prag, se julija in avgusta zanj zaprejo tudi šolska vrata. Če obiskuje nižji razred osnovne šole, ga ne morete pustiti samega doma, ampak morate zanj poiskati varstvo. Najlažja rešitev je, če vam na pomoč priskočijo babice in dedki, če pa to ni mogoče, morate poiskati druge rešitve.
Na trgu je veliko različnih ponudnikov, ki organizirajo počitniško varstvo otrok. Otroka lahko vključite v jezikovne in umetniške tečaje, udeleži se lahko različnih tematskih delavnic, poletne šole in različnih taborov, vpišete ga lahko v plavalni tečaj itd. Izberete lahko možnost, ko so otroci vključeni v počitniške dejavnosti le, ko ste v službi, lahko pa se od doma poslovijo za nekaj dni. Za katero možnost se boste odločili, je seveda odvisno od starosti in želja otroka, njegove samostojnosti in vaših finančnih zmožnosti. V mesecu juliju in avgustu pa so v teku: - Otroški svet: aktivnosti in razne delavnice v parku pred Kulturnim centrom Janeza Trdine, or-
NOVO MESTO – Študentje in študentke, ki se že tradicionalno v okviru Društva novomeških študentov vračajo v dolenjsko prestolnico, so se iz Kopra na pot podali v ponedeljek, sledili so jim še mariborski in ljubljanski študentje. Vztrajne in pogumne pohodnike so uradno sprejeli in jim zaželeli dobrodošlico v soboto, ko so jih pozdravile mažoretke in domača godba. Kot novost letošnjega projekta Grem domov je bil koncert Jazz In The Pants, sledil pa jim je še Za enkratno družbo in nepozaben večer se je ganizira ga Društvo za razvijanje prostovoljnega Magnifico. Pohodniki so imeli za sabo kar nekaj organizatorjem zahvalil tudi Magnifico. dela Novo mesto, vsak dan v juliju med 10 in 12. žuljavih kilometrov in zaslužijo si čestitke za opraVir: D. R., foto: FB uro. Starši lahko počakajo v posebnem kotičku - vljeno pot. »Odklop za starše« …; - Gripovi aktivni tedni mladih; - Cikoletje, počitniške delavnice, ki jih organizira Ste sodelovali pri snemanju oddaje Svet na Kanalu A? CIK Trebnje od 22. do 26. 8. 2016; - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto organizira NOVO MESTO – Ekipa oddaje Svet na Kanalu zdravil Krke, Revoza, Adrie Mobil, Pumpnco in še poletno bralno značko Pustolovci za mlade bral- A se je cel teden mudila v Novem mestu. Posneli in še. Video posnetek si boste lahko ogledali tudi so prekrasne posnetke in oddajo snemali v živo na naši spletni strani www.nadlani.si. ce; - Čarobne kitajske počitnice bodo potekale od iz Glavnega trga. Nastali so čudoviti kadri, do16. do 26. avgusta 2016 in so namenjene za taknili so se znamenitih novomeščanov, tovarne Povzela: P. U., foto: FB otroke stare med 8 in 15 let (po dogovoru možnost tudi za otroke stare 7 let); - Poletne angleške ur'ce v Parku Rastoče knjige v Novem mestu; - Počitniško varstvo, Salezijanski mladinski center Sevnica; - Ustvarjalni četrtki na Bazenu Sevnica, 16.00 – 19.00.
Novo mesto v oddaji Svet na Kanalu A
Če imate kakšen dogodek ali delavnico tudi vi, nam sporočite in objavili jo bomo na naši spletni strani. Staršem in otrokom želimo lepe in doživete poletne dni. Pripravila: P. U., foto: CIK Trebnje in DRPD Novo mesto
www.nadlani.si
Zapora Smrečnikove ulice, obeta se nov, širši most Z 18. julijem je pričela MO Novo mesto z gradnjo novega mostu čez potok Težka voda na Smrečnikovi ulici v Novem mestu. NOVO MESTO – Zaradi gradnje bo potrebna popolna zapora dela Smrečnikove ulice, ki bo v prvi fazi potekala v dolžini mostu, od Znančevega mlina do priključka za Vrtni center Novo mesto (vrtnarija Gozdnega gospodarstva). Dela se predvidoma zaključujejo konec leta 2016.
konstruirane ceste, vključno z izgradnjo mostu, znaša 260 metrov. Na tem odseku bosta zgrajena tudi pločnik za pešce na levi strani in javna razsvetljava. Urejen bo začasni obvoz, vključno z vso prometno signalizacijo, dostopi pa bodo omogočeni stanovalcem v območju prometne zapore ter strankam vrtnarije Gozdnega gospoDotrajani most čez potok Težka voda pri Znan- darstva. čevem mlinu bo v letošnjem letu nadomestil nov, armiranobetonski most. Širina vozišča obstoje- Vrednost investicije (gradnja, nadzor, koordinator čega mostu je pet metrov, širina vozišča novega varstva pri delu, investicijska in projektna dokumostu pa bo znašala šest metrov, skupaj s ploč- mentacija) je 895.000 EUR (z DDV). Izvajalec del niki 8,39 metra. Novi most bo imel nosilnost do je podjetje CGP. 60 ton, vendar se obstoječi prometni režim ne bo spremenil. Popolna zapora v prvi fazi velja v dolžini mostu, od Znančevega mlina do priključka za Vrtni center Novo mesto (vrtnarija Gozdnega gospodarstva). V sklopu del bodo izvedli tudi delno rekonstrukcijo Smrečnikove ulice, in sicer od priključka ulice Nad mlini do novega mostu čez potok Težka voda. Skladno s potekom del bo potrebna tudi prilagoditev oziroma podaljšanje zapore do priključka ulice Nad mlini. Skupna dolžina re- Vir in foto: MO Novo mesto
4
IZ NAŠIH KRAJEV
Trebnje šesto najlepše in najgostoljubnejše mestece
Z ministrom o 3. razvojni osi in problematiki cestne infrastrukture
Te novice so se razveselili v občini Trebnje, ki jim 6. mesto v kategoriji najlepše – najgostoljubnejše manjše mesto, veliko pomeni.
Na pobudo občin Sevnica, Radeče, Laško in Hrastnik so se preteklo sredo v Zidanem Mostu na delovnem sestanku na temo umeščanja srednjega dela 3. razvojne osi in splošne problematike cestne infrastrukture na tem območju z ministrom za infrastrukturo, dr. Petrom Gašperšičem in njegovimi sodelavci sestali župani, poslanci ter predstavniki lokalnega gospodarstva.
TREBNJE – Gre za ocenjevanje, ki ga že 25. leto zapored organizira Turistična zveza Slovenije. Častni pokrovitelj tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2016 je predsednik RS Borut Pahor. V omenjenem projektu sodelujejo vsi kraji v Sloveniji, ki jim ocenjujejo naslednje parametre: • turistična ponudba, • urejenost kraja, • kakovost turistične ponudbe, • kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, • varovanje naravne in kulturne dediščine, • varovanje okolje, • gostoljubnost.
glasovanje, ki so skupaj z mnenjem komisije bili merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje. V Občini Trebnje so izpostavili naslednjih pet značilnosti: - 15. poldnevnik, - osrednjo romarsko cerkev Matere božje na Zaplazu, - Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje, - Baragovo domačijo in - reko Temenico.
ZIDANI MOST – Lokacija sestanka ni bila izbrana naključno, saj ravno križišče cest v Zidanem Mostu predstavlja največje cestno prometno ozko grlo na odseku med Celjem in Novim mestom, na stičišču treh regij. Cilj projekta 3. razvojne osi v njenem srednjem delu je vzpostaviti in nadgraditi obstoječe cestne povezave regionalnih središč Koroške, Savinjske regije, Zasavja, Spodnjega Posavja in ostale vzhodne Slovenije s pomembnejšimi domačimi in čezmejnimi središči ter prometnimi koridorji.
Občina Trebnje se je dosežka razveselila in se obenem vsem akterjem njihove zgodbe prijazno Občina je posebni komisiji posredovala predlo- zahvalila. “Gremo naprej, ponosno in z dvignjeno ge, ki so jih skrbno preučili in izbrali kandidate, glavo – konec poletja pričakujemo že ocenjevalki so se uvrstili naprej na spletno glasovanje. Na no komisijo – bodite z nami, naj nam uspe,” so Uvodoma so župani poudarili nujnost izboljšave spletni strani Turistične zveze Slovenija in na nji- še zapisali v sporočilu. cestne povezave tega območja ter izpostavili hovem družabnem profilu Facebook je potekalo Pripravila: D. R. nerazumljivo počasnost pri pripravi državnega prostorskega načrta za srednji del 3. razvojne www.nadlani.si, Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si osi. Predstavniki države so v pogovoru pojasnili, da so postopki počasni zaradi številnih okoliščin, kot so zagotavljanje virov, nasprotovanja lastniČasnik Dnevnik je poročal, da trebanjska gazela REM načrtuje, da bodo kov zemljišč in civilnih iniciativ. Kljub temu, da prihodke dvignili vsaj za petino. rezultatov ni videti, projekt vendarle napreduje in TREBNJE – Trebanjski REM je specializiran za so končali postavitev dveh večjih osnovnih šol v jeseni naj bi bile variante državnega prostorskega načrta tudi javno razgrnjene. Državni prostorbivalne kontejnerje, modularne enote in mobil- Nemčiji in Švici. ski načrt naj bi bil končan in sprejet v dveh letih. ne hiške. Po lanski rekordni kar 60-odstotni rasti prihodkov bo od prodaje letos vnovič imel dina- REM je lani v obrtni coni Trebnje, kjer že imajo Prisotni direktorji gospodarskih družb, iz sevniške mično rast. Kot je za časnik Dnevnik povedal, di- del proizvodnje, kupil prostore, ki jim spreminjajo občine sta bila to direktor Kopitarne Sevnica Marrektor Igor Kastelic naj bi letos ustvarili za okoli 36 namembnost iz skladiščne v proizvodno. Račumilijonov evrov prihodkov, kar je glede na lansko- najo, da bodo do jeseni končali investicijo in tako letnih 29,7 milijona evrov 20-odstotna rast, glede pridobili novih štiri tisoč kvadratnih metrov sklawww.nadlani.si, Tel.: 070 na leto 2014, ko so ustvarili 17,6 milijona evrov, diščnih prostorov in pet tisoč kvadratnih metrov pa več kot 100-odstotna. Trenutno zaposlujejo odprtega skladišča. 225 delavcev, potrebujejo pa še dodaten kader Občina Trebnje je trenutno v postopku spremina delovnih mestih konstrukter-projektant. njanja podrobnega prostorskega plana (OPPN) za to območje in v REM-u računajo, da bodo po Čakajo na občino Medtem ko približno tretjino prihodkov ustvarijo z končanem postopku začeli gradnjo infrastruktunajemniškimi kontejnerji za različne prireditve, tre- re, s čimer bo za njih ustvarjena možnost za zatjino z gradnjo za javni sektor in preostalo z gra- četek gradnje poslovno-proizvodnega objekta, dnjo za gospodarske družbe, letos nekoliko večji ki bo velik 8500 kvadratnih metrov. Načrtovana delež ustvarjajo prav z najemniškimi kontejnerji investicija, ki jo bomo izvedli do leta 2018, bo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Madžarski in okoli pet milijonov evrov,« napoveduje Kastelic. ZDA, še vedno pa je veliko povpraševanje po modularnih bivalnih objektih v Nemčiji. Nedavno Povzela: P. U., po časniku Dnevnik, foto: REM
Rem načrtuje še večjo rast
jan Kurnik ter direktor podjetja Preis Sevnica Peter Millonig, so predstavili svoje videnje problematike in kritično ocenili delo ministrstva oziroma vlade na tem projektu, za katerega časovnica kljub dolgemu času priprave še vedno ni znana. V pogovoru je bil nadalje izpostavljen predlog, da naj se prednostno izvede projekt novogradnje ceste med Hrastnikom in Zidanim Mostom, za katerega je državni prostorski načrt že sprejet in umestitev trase ni sporna, del tega projekta pa je tudi rešitev Zidanega Mosta. Določena pričakovanja so tudi iz naslova investicije, ki je napovedana na odseku glavne železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem in bo imela zaradi utesnjenega prostora nedvomno vpliv tudi na obstoječo cestno infrastrukturo. Izražena je bila tudi pobuda, da se pospeši obnova in rekonstrukcija obstoječih državnih cest na tem območju. Po zagotovilih predstavnikov ministrstva so priprave na ta dva projekta v polnem teku, pripravlja se tudi že izvedbena dokumentacija in pridobivajo zemljišča za gradnjo, ki naj bi se pričela v prihodnjih letih. Vir: O. Sevnica
899 899, info@nadlani.si
Intervencija v Dečji vasi
Draga pri Šentrupertu 38, 8232 Šentrupert e-mail: novoform@siol.net
www.novoform.si
15. julija ob 15.29 sta na cesti v Dečji vasi, občina Trebnje, trčili osebni vozili. V nesreči sta se poškodovali dve osebi. Gasilci PGD Trebnje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja na vozilih, nudili pomoč reševalcem, z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine in počistili cestišče. Reševalci NMP ZD Trebnje so poškodovani osebi oskrbeli na kraju in ju prepeljali v Splošno bolnišnico Novo mesto. Vir in foto: PGD Trebnje
Kompleten ograjni sistem v petih različnih materialih PVC, ASA, WPC, Alu in pocinkana pločevina, v devetih oblikovnih izvedbah in štirih cenovnih nivojih. Prednosti: brez vzdrževanja, enostavna montaža z vijačenjem tudi za »samograditelje«, največ ograje za pravo ceno.
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Na boštanjskem akumulacijskem jezeru Novost v Šentrupertu: Srednjeveški omogočena plovba na motorni pogon festival Na akumulacijskem jezeru boštanjske hidroelektrarne je po večletnih prizadevanjih sevniške občine in tamkajšnjih krajanov možno pluti s čolni na motorni pogon. BOŠTANJ – Za zagotovitev možnosti motorne plovbe je lokalna skupnost v zadnjih mesecih pridobila vodno dovoljenje za pristan, sprejela plovbni režim, določila upravljavca pristana – KŠTM Sevnica in uredila dogovor glede sistema obveščanja. V teh dneh se zaključuje izgradnja pomola, namestitve vseh potrebnih opozorilnih tabel o pogojih in dovoljenemu območju plovbe, vzpostavljen je sistem obveščanja na spletni strani Občine Sevnica. Gre za možnost plovbe motornih plovil za osebne in rekreacijske namene, če ta ne presegajo hitrosti 10 km/h, čas plovbe pa je od 25. aprila do 1. oktobra med 9. in 19. uro.
Na Srednjeveškem festivalu Šentrupert bodo obiskovalci lahko videli realističen prikaz življenja v srednjem veku.
obstoječimi aktivnostmi. Časovno in teritorialno omejena motorna plovba se pridružuje obstoječim načinom rabe obsavskega prostora, z njimi je usklajena oziroma jih dopolnjuje. Kontakt za podrobnejše informacije je Turistična agencija Doživljaj, ki deluje pod okriljem upravljavca pristana na Orehovem, KŠTM Sevnica in spletna stran Občine Sevnica, ki je skrbnica plovbnega območja.
Osrednji namen prizadevanj lokalne skupnosti za sprejem predmetne Uredbe je bil večnamensko in okolju primerno dopolniti turistično ponudbo ob reki Savi. Sonaravna in večnamenska raba akumulacijskih jezer hidroelektrarn je usmeritev lokalne skupnosti od samega pričetka izgradnje hidroelektrarn. Stališče je bilo vseskozi takšno, da je individualna plovba z manjšimi motornimi plovili sprejemljiva ter se ob zdravorazumskem načinu ureditve, kakršnega je predlagala lokalna skupnost, dobro povezuje z vsemi drugimi, že Vir in foto: O. Sevnica
ŠENTRUPERT – Obiskovalci se bodo lahko vrnili v leto 1439 in spoznali stare obrti, glasbo, način prehranjevanja, preživljanja prostega časa in seveda bojevanja, v katerega bo vključenih kar 17 skupin udeležencev iz Slovenije, Italije, Slovaške, Hrvaške in Madžarske. V velikem boju se bodo pomerili kot pravi srednjeveški vitezi,
se bojevali z ostrimi meči ter streljali z resničnimi topovi in katapulti. Celoten srednjeveški festival z uprizoritvijo srednjeveške bitke z napadom na grad bo potekal na kar 50.000 m2. Festival bo potekal 3. in 4. septembra v Šentrupertu. Povzela: P. U., foto: splet
Antonija Novak praznovala 95 let Občanka Občine Mokronog–Trebelno, gospa Antonija Novak iz Jagodnika 4, je v četrtek, 30. junija 2016, dopolnila 95 let.
TREBELNO – Ob tako lepi in visoki obletnici rojstva so jo obiskale tudi predstavnici Rdečega križa KO Ornuška vas, Pepca Dragan in Milena Korošec ter občinska svetnica Milica Korošec. Podarile so ji simbolično darilo in zaželele obilo Vroč poletni dan se je prevesil v večer, ko so kosci, sloneči na kosah, ve- zdravja in še veliko srečnih let. Slavljenka, ki za svoja leta odlično izgleda, se je obiska zelo razselo zapeli, grabljice pa so za njimi še razmetavale redi sveže pokošene veselila. Vir: Milica Korošec
5. tradicionalna košnja na Lisci potekala v soncu in pesmi trave, otroci pa so se kartončkali po sveže pokošenem pobočju. LISCA – 5. tradicionalna košnja na Lisci je očitno uspela, saj so bila lica prisotnih vsa nasmejana. Komentator Ciril se je v imenu organizatorjev zahvalil vsem, ki so aktivno sodelovali: 35 koscem, več kot 30 grabljicam, gospodarju Milanu, ki je vodil košnjo in gospodarju Stankotu, ki je s konjema in konjsko vprego olajšal grabljicam delo, pa klepačem, pomočnikom pri nalaganju,
delo. Pri prireditvi so sodelovali so člani KŠTD Razbor, Aktiv kmečkih žena Razbor, Kulturno društvo Miklavž iz Šmiklavža, Kulturno društvo Jurklošter, Turistično društvo Planina pri Sevnici, Loški zeliščarji iz Loke pri Zidanem Mostu ter seveda ostali prijatelji od blizu in daleč. Zahvala gre tudi tržničarjem, ki so obogatili ponudbo dogodka. Ne samo da je bilo delo dobro opravljeno, opravljeno je bilo predvsem varno, z dobro voljo, s smehom in pesmijo.
Izkoristite posebno ponudbo! županu, ki je vina prinesel, mladim, ki so koscem močili grla, dekletom, ki so otrokom skrila sladki zaklad … Kar okoli 100 jih je bilo, ki so si našli Vir in foto: Matej Imperl
Poletni večer »Pod zvezdami« s Pevsko skupino Plamen
V Škocjanu se je v nedeljo, 3. julija, Pevska skupina Plamen predstavila svojim zvestim poslušalcem z zanimivim in pestrim repertoarjem slovenskih in tujih popevk. ŠKOCJAN – Med drugim so ob soju latern zapele: Ne bodi kot drugi, Čas, Mlade oči, Julija, Oprosti, Čarobno jutro, Tears in heaven, Zemlja pleše, Hallelujah, Poletna noč itd. Spremljali so jih glasbeni prijatelji Borut Antončič, Jernej Šuštaršič in Primož Moškon, kar je dalo še poseben čar njihovim priredbam. Borut Antončič je pod umetniškim imenom Bort Ross zapel Ostajaš in Ko bo julij. Številčno občinstvo ter prijetni in vzpodbudni odzivi poslušalcev so dali skupini nov zagon za na- magali pri oblikovanju tega posebnega večera, se daljnje ustvarjanje, saj jih v naslednjem letu čaka iskreno zahvaljujejo. 20. obletnica obstoja. Vsem, ki so kakorkoli po- Vir: Sonja Mlakar, foto: Zaletelj
Limuzina
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Na pot Slakove in Pavčkove mladosti za- Mirna v gibanju uspela Letošnja izvedba Mirna v gibanju je uspela. Vreme je bilo dogodku nakorakali že četrtič klonjeno, prijavljenih je bilo veliko ekip v košarki, nogometu ter odbojki, Blizu petsto pohodnikov, ki so tudi letos prišli iz različnih krajev Sloveniprav tako je bilo veliko tudi obiskovalcev. je, se je podalo na četrti pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti, ki MIRNA – »Ko smo se pred petimi leti prvič loje potekal v sklopu 17. občinskega praznika Občine Mirna Peč. tili organizacije Mirna v gibanju, smo želeli izvesti MIRNA PEČ – Pohod je organiziralo Turistično društvo Mirna Peč in prizadevni člani sekcije ljubiteljev Slakove glasbe Mali Kal in je bil, tako kot ostale prireditve, namenjen dobrodelnosti za deklico Zalo.
prireditev na tak način, kot nam je uspelo letos. Takrat smo bili praktično brez izkušenj, vmes nam je nekajkrat zagodlo tudi vreme. Iz vseh napak in neprijetnih situacij smo se nekaj naučili, tako bomo tudi naslednje leto ponovno organizirali dogodek, ki si ga obiskovalci želijo,« je sobotni dogodek ocenil predsednik društva Partizan Mirna Igor Kašič.
pa so pred Pavčkovim domom v Šentjuruju pripravile pravo glasbeno poslastico. Vrstile so se recitacije o življenju in ljubezni Toneta Pavčka in uglasbena poezija, ki je pohodnike kljub vročini kar prikovala na mestu. Vreme jim je bilo naklonjeno in domačini so poželi čestitke za organizacijo in pogostitev, ki so se vrstile že kmalu od začetka pohoda dalje. Pohodnike so navdušili z dobrodošlico na Malem Kalu in seveda s kulturnim programom. Do spomenika Lojzeta Slaka na domačijo Barbovih so pohodnike popeljali domači glasbeniki z Malega Kala, kjer se je nato odvijal kulturni program, v katerem so sodelovali člani Društva harmonikarjev Mirna Peč. Pohoda so se tudi letos udeležili posamezni člani Slakove družine, gospa Ivanka Slak pa je udeležence pohoda pozdravila pri Slakovem spomeniku. Nadaljevalo se je druženje, ob spremljavi harmonike je marsikdo tudi zaplesal. Pohodniki so si z zanimanjem ogledovali tudi priložnostno spominsko zbirko o življenju in delu Lojzeta Slaka. Mlade pevke in recitatorke OŠ Toneta Pavčka pod mentorstvo Tatjane Kupljenk
Turistično društvo bo del prihodkov od izvedbe pohoda namenilo deklici Zali, zbrana sredstva na štartu in med pohodom pa so že bila predana Zalinim staršem na nedeljskem koncertu Ditke in Ferija Lainščka. Vir: Občina Mirna Peč
- veteranska tekma v nogometu: NK Krka Novo mesto - turnir v balinanju: Gradec - turnir v odbojki na mivki: Nejc Hočevar in Peter Strmole - turnir v košarki: 1. Medvode 2. Mačkovec 3. KS Gotna vas - turnir v malem nogometu: 1. GM Tonči 2. ŠD Račna Bilo je pestro, razigrano, športno druženje, ki mu 3. ŠD Šentrupert letos vreme ni nagajalo. In čeprav morda rezul- Naj strelec: Robi Baranašič (GM Tonči) tati niso najbolj pomembni, vseeno zapišimo še Naj vratar: Marko Pravne (GM Tonči) Vir: O. Mirna zmagovalne ekipe: Dogodek člani društva izpeljejo na prostovoljni ravni. Glavni organizator je bilo društvo Partizan Mirna, še enkrat znova pa so mirnska društva dokazala, da znajo stopiti skupaj in se povezati. Tako je Nogometni klub Dana Mirna pripravil veteransko tekmo, na kateri so se pomeri mirnski veterani in veterani NK Krka Novo mesto, Društvo upokojencev Mirna je organiziralo turnir v balinanju, Društvo prijateljev mladine Jurček spust po milnici (Slip'n'slide), Pia Križe pa je nekaterim omogočila streljanje z lokom.
Ugodna izdelava reklamnih tabel 070 833 833
IZ NAŠIH KRAJEV
7
SEM SREČNA IN PONOVNO ZADOVOLJNA S SABO IN SVETOM OKOLI SEBE! Moje ime je Gabrijela, stara sem 53 let. Ker vem, da se marsikatera ženska odloča za spremembo življenjskega sloga in potrebuje le še malo spodbude s strani tistih, ki nam je to že USPELO, želim z vami deliti svojo osebno izkušnjo. Za program oblikovanja telesa Linea Snella sem prvič slišala preko sodelavke, saj je bila njena hči zaposlena v Linea Snelli. Večkrat sem se pred prijateljico pritoževala na račun svojega nezadovoljstva z odvečnimi kilogrami, ki so mi predstavljali vedno večjo oviro, botrovali pomanjkanju delovne energije in čustveni nestabilnosti. Največje nezadovoljstvo pa sem čutila med nakupovanjem oblačil, saj oblačil, ki so mi bila všeč, enostavno nisem našla v dovolj velikih konfekcijskih številkah. Sodelavka mi je tudi večkrat omenila posebne akcije, ki so jih imeli v centru Linea Snella Novo mesto, vendar v tistem obdobju žal še nisem zbrala dovolj moči in poguma za obisk.
me je čakal še poglobljen pogovor s terapevtko, tekom katerega so mi predstavili, kako lahko izgubim odvečne kilograme in preoblikujem svoje telo. Tako sem v aprilu 2015 začela izvajati svoj osebni program in tudi načrtno hujšati. Že od samega začetka sem pričela upoštevati navodila glede uravnotežene prehrane, gibanja in počitka. Še najtežje mi je bilo sprejeti dejstvo, da je potrebno uvesti pet obrokov dnevno in pri tem paziti tudi na ustrezno sestavo. A sem kmalu osvojila tudi to in danes se mi zdi nekaj povsem samoumevnega, da pojem pet uravnoteženih obrokov dnevno. V izziv mi je bilo še priporočilo, da naj jem sadje predvsem v dopoldanskem času, oz. v okviru prvih treh obrokov in tudi nasvet, da naj opustim vmesne prigrizke, ki se žal povsod ponujajo. Težave sem imela tudi z nezadostnim vnosom tekočine, saj sem le redko čutila žejo.
Gabrijela je v 10-tih mesecih programa Linea Snella izgubila 36 kg in 180 cm Delo, ki ga opravljam, je psihično in občasno skupnega obsega. ČESTITAMO! Sedaj pa tudi fizično zelo naporno. Zavedala sem se, da je pridno vzdržuje dosežene rezultate in izboljšuje potrebno nekaj spremeniti. Preden sem začela tonus kože. obiskovati center Linea Snella Novo mesto, Ali tudi vi čutite, da je prišel vaš čas za sem se trudila po svoje in vsaj trikrat tedensko spremembo? Potrebujete prijateljico hodila na enourne sprehode. Žal željenega učinna svoji poti do celostne preobrazbe? ka na odvečno težo in počutje ni bilo, saj sem V Linea Snelli skupaj oblikujemo in nedelala številne napake, pri čemer bi izpostavila gujemo vaše TELO ter razvajamo vašo predvsem neustrezen način prehranjevanja. DUŠO. Skupaj se trudimo za vaše zaKonec marca so v Mercator centru Novo mesto jamčene REZULTATE in slavimo vaše imeli predstavitev metode Linea Snelle. Povabili USPEHE. Včasih skupaj tudi jočemo. Še so me na brezplačen posvet v njihov center v raje pa se čim večkrat smejemo in se Novem mestu. Sledila sta ogled centra in prak- VESELIMO vaše preobrazbe. tična predstavitev metode Linea Snella. Nato pa
Občinski praznik Mirno Peč postavil na noge Prireditve letošnjega občinskega praznika so se zvrstile od petka, 17. junija, do nedelje, 19. junija pod sloganom »Mirna Peč na nogah« in so povezale šolo, vsa društva in Mirnopečane vseh treh dolin v prizadevanjih pomagati deklici Zali.
MIRNA PEČ – Na vseh prireditvah so namreč zbirali prostovoljne prispevke za 10-letno deklico Zalo, učenko OŠ Toneta Pavčka, ki julija odhaja na operacijo v ZDA. Najverjetneje je bila ravno zaradi te humanitarne note Mirna Peč v teh dneh dobesedno na nogah. Praznovanje se je začelo s petkovo slavnostno sejo, kjer je župan Kastelic podelil dve plaketi in županovo priznanje trem ženskam, ki so v občini postale opažene predvsem zaradi svojega humanitarnega dela in delovanja v dobrobit drugim. Večer se je nadaljeval s festivalom mirnopeških vin in zaključil z druženjem ob zvokih ansamblov Ceglar, Skupine Gadi in Rock Defect. Sobotni dan je zaznamoval pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti, nadaljeval s pohodom v Zijalo in konjeniškim pohodom ter nato še s kolesarjenjem po Mirnopeški pentlji in Mirnopeškim
Prej ...
Delovni čas: Ponedeljek, sreda 10:00 – 20:00 torek, četrtek 10:00 – 18:00 petek 10:00 – 14:00
.... potem
Brezplačen posvet in meritve Linea Snella Novo mesto, Foersterjeva 10, GSM 041 469 009, www.lineasnella.si.
Na 11. Kmečkih igrah v Škocjanu tekmovalo 26 ženskih ekip V soboto, 2. 7. 2016, so v Škocjanu v okviru Knobleharjevega gostili kar 26 tekmovalnih ekip iz cele Slovenije. ŠKOCJAN – Na 11. kmečkih igrah v Škocjanu so se ženske ekipe pomerile v spretnostnih igrah. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh članic. Zmagala je skupina Labodke, Društva kmetic Gorje in Bled, druge so bile Čebelice, članice Društva kmetic Dravske doline, tretje pa Društvo kmetic Zarja. Tematika iger se je navezovala na kmečka opravila. Igre je pripravila skupina, ki je na lanskih igrah zmagala – Štefanija Praznik, Tončka Lustek, Tatjana Tršinar, Sandra Kos in Irena Miklavčič. Organizatorji so pripravili tudi zanimiv srečelov, ki je popestril dogajanje. Konjerejsko društvo Škocjan pa je polepšalo popoldan s konjskimi vpregami, saj so goste vozili po bližnji okolici Škocjana. Tudi za hrano so poskrbele članice Društva podeželskih žena Škocjan.
tekom na 10 kilometrov. V tem času so se na Organizatorji se zahvaljujejo vsem donatorjem, ki prireditvenem prostoru igrišča za staro osnovno so pomagali pri izvedbi prireditve in vsem članišolo vrstili: prilagojen tek, kolesarjenje in igre za najmlajše, družine in osebe s posebnimi potrebami. Na stojnicah ob šoli pa so se s svojimi izdelki predstavljali tudi domači pridelovalci in društva, otroci pa so lahlo jahali ali se vozili s kočijo. cam, ki so pomagale pri peki, kuhi in pogostitvi Po zaključku športno rekreativnih aktivnosti, ki so ter pripravi iger in srečelova. Kot soorganizatorka vse potekale v znamenju zbiranja prostovoljnih prireditve pa je bila tudi Zveza kmetic Slovenije; prispevkov za Zalo, se je nadaljevalo zabavno predsednica ga. Irena Ule je program tudi povepopoldne s številnimi ansambli in programom, zovala in poskrbela za vnos podatkov. ki ga je vodil Darko Povše. Na travnatem delu igrišča pa je od 14. ure dalje potekalo gasilsko Vir in foto: DPŽ Škocjan tekmovanje za pokal Mirne Peči. Sobotni večer je bil obarvan z dalmatinsko glasbo, s katero je klapa Kampanel dodatno ogrela obiskovalce. Za plesni korak je skrbel še ansambel Rubin. Ugoden tisk majic 070 833 833 Vir: Občina Mirna Peč
Pogodba o sofinanciranju projekta vodooskrbe v Suhi krajini podpisana
Načrtujejo gradnjo samooskrbnega hotelskega centra Klevevž
Župani Občin Žužemberk, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Kočevje in Dobrepolje so z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen v Žužemberku podpisali pogodbo o sofinanciranju pred desetimi leti začetega kohezijskega projekta oskrbe s pitno vodo Suhe krajine. Pogodba predvideva naložbo v skupnem znesku dobrih 36 milijonov evrov.
V Občini Šmarješke Toplice, ki je znana po termah, si prizadevajo, da bi ob drugem termalnem izviru v občini pri ostankih gradu Klevevž s partnerji zgradili reprezentativni in unikatni samooskrbni hotelski center s poudarkom ekološke pridelave na širšem območju. Z novim hotelskim središčem bi prišli do več kot 200 novih delovnih mest.
ŽUŽEMBERK – Nosilec projekta je Občina Žužemberk, katere župan Franc Škufca je ob podpisu povedal, da bodo nekaj manj kot tri četrtine naložbenega denarja dobili iz evropskih virov in od države, razliko pa bodo prispevale partnerske občine. Naložba bo zanesljivo vodooskrbo zagotovila več kot 10.000 prebivalcem petih občin severozahodnega pretežno dolenjskega kraškega območja. S projektom so začeli pred dobrim desetletjem. Z ministrstvom za okolje so leta 2007 podpisali sporazum o sofinanciranju potrebnih študij, do leta 2013 so nato pripravljali ustrezno dokumentacijo in zagotovili več kot 30 gradbenih dovoljenj, ki po predlanskem podaljšanju veljajo do leta 2018, je dodal.
ŠMARJETA – Na šmarješki občini so ob nedavnem obisku ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška pojasnili, da projekt, ki ga ocenjujejo na 40 milijonov evrov, temelji na trajnostnem razvoju, občina pa si prizadeva, da bi ga uresničila s pomočjo domačih ali tujih vlagateljev in evropskih nepovratnih vložkov. Postavitev so zastavili stopenjsko, tako da bi najprej na naravno izredno ugodnem in kmetijsko razvitem klevevškem območju ustanovili izobraževalni in oskrbovalni center, v nadaljevanju pa vanj umestili grajski in hotelski kompleks. Podviga s prepletom novih izobraževalnih smeri, sadjarstva in vrtnarstva ter vrhunske turistične ponudbe, pa bi se lotili s sodelovanjem novomeškega Centra biotehnike in turizma Grm ter z drugimi poslovnimi partnerji.
v drugih občinah omogočil tudi v primeru okvar ter v sušnih obdobjih. V žužemberški občini še približno petina prebivalcev ni priključena na javni vodovod, podobno pa velja tudi za določene dele drugih v projekt vključenih občin, je še povedal Škufca. Ministrica Majcnova je ob podpisu pogodbe opozorila na operativni program za kohezijsko politiko med letoma 2014 in 2020, v katerem je za vodooskrbo in za infrastrukturo za čiščenje odpadnih voda namenjenih 250 milijonov evrov. Vlada pa se je zavezala, da v okviru navedenih sredstev izvedejo enajst projektov, ki so bili prijavljeni že v prejšnjem operativnem programu za obdobje med letoma 2007 in 2014, a je takrat zmanjkalo denarja.
Konec projekta leta 2018 S prvimi gradbenimi deli so v vseh občinah razen kočevske začeli lani in izvedli dela v vrednosti 1,6 milijona evrov. Končanje projekta, ki se lahko tudi nekoliko zavleče, pričakujejo do konca leta 2018, leto kasneje pa še prevzem, priključevanje in druge postopke.
Z novim klevevškim kompleksom želijo ohraniti in tolmačiti bogato krajevno zgodovino ter naravno in kulturno dediščino, ustvariti nova delovna mesta, okrepiti izobraževanje in poskrbeti za trajnostni razvoj projekta. Sicer pa na šmarješki občini že iščejo morebitne naložbenike in se hkrati z rodbino Ulm, ki je med zadnjimi živela v gradu Klevevž, pogovarjajo o ureditvi grajske muzejske zbirke. Na šmarješki občini so še zapisali, da ministrstvo projekt podpira in da bo sodelovalo pri njegovi promociji ter iskanju morebitnih naložbenikov. Grad požgali, v okolici naravni topli izviri z velikim potencialom Grad Klevevž je dal leta 1265 na skalnem območju na levem bregu potoka Radulja na Dolenjskem sezidati freisinški škof Konrad, prvič pa je izrecno omenjen kot Castrum Chlingenuelz leta
Žužemberški župan je poudaril, da bo projekt suhokranjskega vodovoda - podobno kot v belokranjskih občinah, ki so se donedavno ubadale s podobnimi težavami pri vodooskrbi - povezal partnerske občine in jim zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo z dopolnjevanjem iz izvirov Vir: STA, M. S.
Galaksija Trebnje d.o.o., Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje
DO 300 LJUDI
1306. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov in doživel več prezidav. Med drugo svetovno vojno je prešel v last nemškega rajha, zaradi česar Prostorski načrti večinoma sprejeti Dodali so, da so za približno 32 hektarjev ome- so ga partizani leta 1942 požgali. njenega območja v glavnem že sprejeli ustrezne občinske prostorske načrte, sicer pa predvide- Od klevevškega posestva je ohranjeno le še vajo pripravo še podrobnejših, s katerimi na- nekaj grajskega zidu, ohranjena so nekatera gomeravajo omenjeni grajski in hotelski kompleks spodarska poslopja in ostanki parka. Omenjeno z apartmaji v obliki dolenjskih zidanic – vse naj območje je med drugim pokrito z nasadi sadnebi smiselno povezali v arhitekturno in vsebinsko ga drevja in vinogradi, v okolici porušenega graceloto – še natančneje opredeliti. Idejno zasnovo du pa je več naravnih toplih izvirov. za ureditev območja so že pripravili, vendar pa ta Vir: STA, M. S. za investitorja ni zavezujoča, so opozorili. V tiskani izdaji časpisa, ki je izšel 19. 6. 2016 smo k članku Župan izločil Kobeta iz koalicije objavili sliko mag. Jožeta Kobeta. Sporočamo, da je bil Jože Kobe na zadnjih županskih volitvah v MO Novo mesto neodvisni županski kandidat, katerega je podprla tudi GAS- Gospodarsko aktivna stranka. Vendar mag. Jože Kobe nikoli ni bil član GAS- Gospodarsko aktivne stranke in nima nobene povezave z neformalno izključitvijo GAS iz »koalicije«s strani župana.
Sliši se jih je vse do Prage Praga, svetovna prestolnica kulture je bila letos gostiteljica svetovne konference pihalnih orkestrov WASBE. Udeležil se je je tudi šentjernejski orkester Ave.
POROČNA SLAVJA IN OSTALE ZABAVE
TELEFON: 07 30 45 933
ŠENTJERNEJ – Kot prvi slovenski pihalni orkester, so nastopili prav sami, česar so se iskreno veselili in komaj čakali, da svetu predstavijo lepoto slovenske glasbe, radoživost dolenjskega duha in nasmejane šentjernejske obraze. Zvoke, ki so jih ponesli v češko prestolnico, so predstavili tudi domačemu občinstvu v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju. S Prage so se vrnili polni nepozabnih vtisov in komaj čakajo na nove izzive. Je pa en izziv odlično izpeljal njihov dirigent Miro Saje, ki je kot gostujoči dirigent z avstrijskim orkestrom Landesjugendblasorchester Steiermark včeraj na mednarodnem tekmovanju CISM & Mid EUROPE: Competition for youth wind orchestras v Avstrijskem Schladmingu dosegel prvo
mesto v svoji kategoriji in hkrati absolutno prvo mesto celotnega tekmovanja. Čestitke tudi z našega uredništva. Vir: Ave Šentjernej
Šmarjeta slovi po urejenih krožiščih, to- Podelili priznanja jubilantom krat kamnit vrč krvodajalcem Občinski simbol Občine Šmarješke Toplice je vrč, zato tudi ne preseneča V sklopu prireditev ob občinskem prazniku Žužemberka so podelili pridejstvo, da od nedavnega velik kamnit vrč krasi krožišče. Vrč tehta kar znanja krvodajalcem, ki so v zadnjem jubilejno-krat darovali kri. tri tone in je delo gradbeništva Novak iz Družinske vasi. ŽUŽEMBERK – V nedeljo, 10. julija, so v sklopu prireditev ob občinskem prazniku Žužemberka Območno združenje RK Novo mesto in Občina Žužemberk podelili priznanja krvodajalcem, ki so v zadnjem letu jubilejno-krat darovali kri. Povabljenih je bilo 53 krvodajalcev, ki so kri darovali od 5-krat do 100-krat. Krvodajalce sta nagovorila in jim podelila priznanja župan Franc Škufca in predsednik OZRK Novo mesto Marjan Grahut. Nastopala je pevska skupina Žitni klas, program pa so popestrile še recitacije in igranje na harmoniko.
ŠMARJEŠKE TOPLICE – Poleg grba in zastave tako vrč krasi tudi krožišče in je obenem simbol vode oziroma tukajšnih term ter vinogradništva. V Šmarjeti upajo, da bo vrč, iz katerega priteka voda, pretežak za vse nepridiprave, ki sicer radi kakšno zagodejo. Naj spomnimo samo na vse neljube dogodke, ki so jih povzročili z mešanjem črk in ustvarjanjem novih pomenov. Postavitev vrča pa ima po mnenju županje Bernardke Krnc še en pomen – temeljni kamen za obnovo državne ceste Šmarjeta – Šmarješke Toplice. Ta odsek bo postal prometno varnejši, saj bodo uredili pločnike, kolesarsko stezo in vso komunalno infrastrukturo.
Čestitamo prejemnikom priznanj.
D. R. Foto: Stane Bajuk
Trški dnevi privabili v Žužemberk Na žužemberškem gradu so z nastopom rogistov in nagovori uradno odprli tradicionalne Trške dneve, največjo kulturno in rekreativno-turistično prireditev v Suhi krajini. Na različnih prizoriščih so zasnovali preplet preteklosti in sedanjosti. ŽUŽEMBERK – Predsednik Turističnega društva Suha krajina Vlado Kostevc je povedal, da so v programu Trških dnevov nastopili priznani slovenski in tuji umetniki. Vanj so vključena skorajda vsa društva in organizacije z območja žužemberške občine, njihov srednjeveški dan pa se uvršča med največje tovrstne prireditve v državi.
in podobnim. Nastopile so skupine iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške. Trške dneve so končali s ponedeljkovo spominsko uro, na kateri so se Vir: OZRK Novo mesto spomnili Rozalije Sršen ali Zalle Zarana, prve slovenske hollywoodske filmske igralke, ki se je HITRO TISKANJE leta 1897 rodila v Žužemberku. Trške dneve so • letaki • majice poleg omenjenega žužemberškega turističnega • vizitke • zgibanke društva pripravili še tamkajšnja občina, domači • kuverte • jumbo plakati • plakati gasilci in druga suhokranjska društva. • transparenti
V sklopu Trških dnevov, v okviru katerih v Občini Žužemberk pričakujejo skupaj do 10.000 obiskovalcev, bodo v prihodnjih dneh med drugim pripravili še rekreativni kolesarski maraton, otroški tabor Dan na Krki, predstavitev harmonikarjev, Trške igre, Suhokranjsko noč, slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj, koncerte in več razstav. Do zaključnega ponedeljka so se vrstile prireditve, katerih višek je prinesla osrednja nedeljska prireditev oz. 18. srednjeveški dan na gradu Žužemberk z viteškimi skupinami, njihovimi boji, srednjeveško tržnico, priložnostno glasbo, plesi STA/D. R.
• nalepke
• zastave
www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si
Vir: PU Novo mesto
• reklamnih tabel PVC l• svetlobnih reklamnih tabel
070 833 833
www.odpripodjetje.si
že za
399 €
KRIMINALITETA Huda telesna poškodba Novomeški policisti so bili 16. 7. nekaj po 1. uri obveščeni o pretepu pred gostinskim lokalom v Novem mestu. Ob prihodu policistov je bil na kraju 25-letni moški, ki je bil huje poškodovan. Oskrbeli so ga v novomeški bolnišnici. Policisti nadaljujejo z aktivnostmi za izsleditev udeležencev pretepa in ugotavljanjem vseh okoliščin kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Po zaključeni preiskavi bodo z ugotovitvami seznanili pristojno tožilstvo.
UGODNA IZDELAVA:
Telefon: 070 444 222
info@odpripodjetje.si
10
POTOVANJA
Tomaž Gorec: Izlet z najlepšimi razgledi po otoku Pag in Zadarskem zaledju V sklopu prve etape ambicioznega projekta 20.000 km z avtom po Evropi sva obiskala nekaj prelepih krajev, naravnih biserov, športnih poti, ki jih v običajnih turističnih vodičih skoraj ne najdeš ali pa so informacije bolj skope.
Tomaž Gorec
Za vas sva z avtom in peš preiskala plezalne poti v Metajni, se peljala v smeri Novigrada in vse okoli Masleničkega zaliva, kjer sva spoznala mesto Obrovac, kanjon in slapove reke Zrmanje,
Kudin most v Golubiču ter še marsikaj. Ob vsem raziskanem lahko rečeva, da se je trud izplačal. Najin izlet sva začela z veliko energije in želje po tem, da najdeva pot, ki vodi do ne tako znanih plezališč, kot so na primer v Paklenici, v zelo lepem naselju Metajna, ki je locirano nekje na sredini otoka Pag. Znano je po neverjetno lepih plažah, razglednih točkah, turkizno modrem morju ter čudoviti naravi. O plezališču sva se pozanimala po internetu in vodičih vendar sva za vsak slučaj še povprašala domačine za točno pot. Seveda so nama prijazno razložili, da je potrebno v samem zalivu zaviti po majhni cesti, ki vodi na vrh hriba in potem na levo kamor naju bo pot peljala do makadamskega parkirišča, ki je zelo blizu morja. Tako sva tudi naredila in po desetih minutah vožnje prispela. Zelo blizu sva našla majhno leseno hiško, od katere je vodila pot z razgledom na plažo, ki pa se je izkazala za napačno. Bila je še ena pot, ozka in makadamska, ki je vodila na levo stran in v hrib proti skalnatim vrhom. Po tej poti sva hodila
približno dobre pol ure, vmes prestopila majhno ograjo in brez problemov našla velik kamnit stolp, ki zgleda kot stalagmit. Ko sva prispela je bilo tam nekaj študentov, ki so ravno končali s plezanjem. Ogledala sva si steno in videla, da je zelo zanimiva in primerna za različne stopnje plezanja, od lažje do težje. Midva sva izbrala lažjo, ki je locirana na levi strani tega t.i. kamnitega stolpa, do katerega se je potrebno povzpeti. Za plezanje je na tem delu bolj malo prostora. Razgled je iz te točke spektakularen in slikanje obvezno. Čisto, skoraj prozorno morje, v ozadju, okrašeno z otoki, spominja na sliko iz razglednic. Resnično neverjetno. Plezalna stena je lepo urejena, le nekaj sponk za pripenjanje je bilo že starih. Na zadnjem delu se ponuja mrzla senca, ki v poletnih časih zelo prija, in še nekaj plezalnih poti, tako da ko se boste odločali, katero preplezati dobro preglejte vse možnosti. Če želite, na koncu lahko zaplavate v bližnjem zalivu, do katerega
lahko dostopate samo peš ali z ladjo in ima zato poseben čar. Zelo zadovoljna in srečna, da sva našla plezalno pot, sva se polna vtisov in planov za naslednji dan, odpravila z avtom proti apartmaju. Naslednje jutro sva se ustavila v mestu Obrovac, ki nama je bil zanimiv in romantičen že na prvi pogled, ko sva se po cesti spuščala do zaliva. Majhno dalmatinsko mesto ob reki Zrmanji, ki je 11 kilometrov oddaljeno od izliva v novigrajsko morje je poseljeno s hišami tik ob reki. Na vrhu, kjer je grad z dolgo tradicijo, nama je mahala hrvaška zastava. Dobila sva zelo dober vtis in se po dobri kavici odpravila proti slavnemu kanjonu reke Zrmanje, ki mu pravijo tudi dolina Vinnetuja, kajti tam so snemali njegove filme. V Obrovcu, v pisarni s turističnimi informacijami, so naju res lepo presenetili. Gospod, ki je tam zaposlen, si je resnično vzel čas, ponudil vse prospekte, ki jih je imel na voljo, predlagal izlete, natisnil pot do razgledne točke kanjona ter priporočal obisk slapov reke Zrmanje. Sledila sva njegovim napotkom in
brez problema našla izvoz iz glavne ceste, ki sicer ni posebej označen pa se ga vendarle da najti. Pot je malo slabša, kamnita, tako da priporočava počasno vožnjo med grmički, ki vas bo po nekaj minutah pripeljala do neverjetnega razgleda! Ko sva vzela vse možne kamere in fotoaparate sva se povzpela na razgledno točko, ki je malo vrtoglava in zato neprimerna za tiste, ki se bojijo višine. Če gledate proti kanjonu je na desni strani. Na levi je še en prostor, ki je bolj za turiste in tiste, ki si želijo ne-avanturerskih fotografiranj.
nama razprostirali slapovi v vsej njihovi veličini. V spominu nama je ostal svež zrak, zvok slapov, izjemno čista voda, kot bi jo nekdo naslikal. Na leseni tabli piše, da ima most posebno zgodbo, ki bo še posebej všeč ženskam, zaradi svoje romantične vsebine. Kudin most je zgrajen iz velikih kamnov v obokih in je zaščiten kot kulturni spomenik. Na levi in desni strani so slapovi in drevesa. Most je dobil ime po mladeniču, ki je želel priti do svoje izbranke na drugo stran in je tako zgradil most, da bi bil z njo.
V tem času, ko sva bila tam sva opazila, da so prišli kar trije džipi, ki so pripeljali skupine turistov, kar pomeni, da so tudi organizirana potovanja možna. Zrmanja je reka dolga kar 69 km, ki jo krasijo čudoviti slapovi sredi prave divjine. Za najbolj adrenalinske turiste bo primeren rafting, ki je super doživetje, ker se nad tabo dviguje mogočna soteska in široka reka. Tam človek resnično pozabi na vse, ker si tako vpet v naravo, da ti na nek način vrne tisto ravnotežje, ki ga izgubimo ob rutini. Lepotam se nisva želela še odpovedati, zato sva se po skoraj eno urnemu slikanju odpravila do slapov. Zopet sva bila z odprtimi usti. Slapove sva si ogledala blizu kampinga z imenom Fast food Zrmanja, ki ima okolico tako lepo urejeno, da se čas resnično ustavi. Majhen lesen mlin, ki poganja vodo naprej do umetno narejenih skalnatih poti, obdanimi s cvetjem, so le del tega. Na drugi strani je več majhnih in očarljivih slapov, ki jih na straneh objemajo zelena drevesa. Žuborenje vode in vonj reke vas bosta očarala. Lahko se za hip usedete za mizo, greste v bližnjo restavracijo, ki je poleg kampinga in občudujete naravo. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da so slike, ki sva jih naredila na teh dveh lokacija neverjetno lepe in jih bova uporabila mogoče tudi za kakšne osebne projekte.
Ob prečkanju mostu boste prišli do prostora z majhnim lesenim nadstreškom, kjer boste lahko za nekaj minut spočili vase oči in duha. Ob vrnitvi nazaj boste lahko izbirali med dvema možnostima. Lahko se vrnete po kamniti poti nazaj, ki je zelo dobro označena, ponekod strma vendar prehodna ali pa izberete malo bolj zahtevno. Do slednje pridete tako, da preprosto sledite tablam, ki jo označujejo. Začetek je tam, kjer je tabla z zgodbo o mostu. Pot je malo drugačna, ker se je potrebno na določenih momentih povzpeti po klinih in plezati. Med plezanjem vas spremlja reka, ki vas bo v poletnem času ohladila. Druga pot je malo daljša kot prva, ampak zato toliko bolj adrenalinska. Za vas smo posneli tudi filmček o prvih vtisih iz poti.
Reka Zrmanja pokaže svojo briljantnost tudi na mestih kjer se vanjo zlivajo druge reke kot je na primer Krupa, ki je dolga 11 kilometrov in je oblikovala približno 19 naravnih biserov v obliki slapov. Slapovi reke Krupe spadajo med najlepše na Hrvaškem. O tem sva se tudi sama prepričala. Ob prihodu na hrib, v kraju Golubič, ti zastane dih, ko zagledaš Kudin most ter njegovo okolico. Po 40 minutnem sprehodu navzdol so se pred
Vzhičena od razgledov na popolnost narave, ki sva ji bila priča, sva izlet uspešno končala. Popotovanje v Metajno ter celotni krog okoli Masleničkega zaliva nama bosta ostala v lepem spominu in ga priporočava vsakomur, ki bo obiskal ta del hrvaške obale.
Po vsem raziskanem in videnem sva se polna lepih občutkov vračala nazaj proti domu. Prepeljala sva manjše mesto Karin, ki naju je vodil do najine zadnje postojanke – Novigrad. Tu sva se malo spočila in sprehodila. Novigrad je ribiško pristanišče na južni obali novigradskega morja, ki je prepoznavno po intimnem vzdušju. Je eno izmed najbolj zaželjenih letoviških mest z bogato kulturno zapuščino, ki prijazno pogosti vsakega, ki ga obišče. In tudi naju je.
www.nadlani.si
tesarstvo krovska dela
041 933 356
montiram.si info@montiram.si
kleparska dela strehe nadstreški
KOTIČEK PETRE ŠKARJA
11
Kako pa tujci vidijo Slovenijo? V tujih deželah povsem enostavno damo oči na peclje, zaznave do maksimuma, radovednost v otroško stanje. Opazimo malenkosti, ki so domačinom samoumevne, poslikamo tudi navadno drevo, ker nam je v tuji deželi nekako drugačno. Vas je kdaj zanimalo, kako tujci, ki so pri nas tudi v takem stanju prejemanja informacij, vidijo Slovenijo? Mene to vedno zanima, zato vsakega tujca, v kolikor le dobim to priložnost, povprašam o tem.
sta se najina pogleda ujela na dogodku Kanadsko-Slovenske zbornice, katere član je, kjer je vzbudil mojo pozornost s tem, ko je kot pomemben član visokega naziva sproščeno pomagal hostesam in jim vlival dobro voljo. Se spoznava, omenim, da bi bilo lepo kdaj skupaj spiti kavo, in on odgovori: »Let's do it. Now. Let's go to bela kava.« 'Bela kava' je povedal v Slovenskem jeziku.
Na moje prvo vprašanje, kaj misli, da manjka moji generaciji v podjetnem smiselu, je izstrelil kot iz toka: »Energije! Nimate energije! Daj, pokliči, vstani, pristopi do nekoga, preprosto naredi. Vi le razmišljate in razmišljate – vstanite in naredite! In to z energijo, zanosom.« No, tu Ko sva z Garyjem Whitehillom (ZDA) pila kavo na se kar strinjam. dokaj nezanimivem počivališču ob avtocesti, se Ohranila sva stik in po dobrem letu dni sva imeza trenutek ustavi v pogovoru in reče: »A slišiš?« la priložnost daljših pogovorov. Zakaj bi kot tako Ja, hrup avtoceste. »Ne, poslušaj ... Slišim pti- podjeten sploh živel v Sloveniji, za katero menimo, čje petje!« Nekaj časa sva molčala, da je lahko da je premajhna, da bi poslovno lahko ustvarl kaj poslušal ptičje petje. »To je fascinantno v Sloveniji večjega? – kjerkoli si, lahko slišiš ptičje petje. Neverjetno!« Gary se bo verjetno celo preselil v Slovenijo. Uspe- »Res ste majhni, ampak imate odličen šen podjetnik, avtor knjige, ki ima svoje govore v strateški položaj. Ste na središču vsega – več kot 30 državah sveta, svetovalec svetovno središče Evrope, med Severom in Jugom, prepoznavnim podjetjem in politikom, se želi pre- med Vzhodom in Zahodom. In imate odprseliti v Slovenijo. Naša miselnost 'majhnosti' v več te meje. Torej lahko enostavno delujete z vsem pogledih mi takoj vrine neponosno vprašanje – v svetom, živite pa tu, v tej čudoviti pokrajini.« Slovenijo? Resno? Zakaj bi nekdo želel v Slovenijo? Tudi on (kot prav vsi tujci, ki sem jih do sedaj imela »Poglej te razglede,« še enkrat poudarim – vozila sva se po avtocesti: »Zelenje, razgibana pokrajina, gore, bujno rastje, na lastnih vrtovih pridelana hrana, voda na vsakem koraku ... Slovenija je idealna za življenje. Za mirno, zdravo življenje.
možnost bolj spoznati v Sloveniji) je bil očaran nad našo pokrajino in vztrajno prigovarjal, naj ustavim avto, da slika te čudovite razglede. Vozila sva se mimo Trbovlja, Zagorja, Hrastnika, Sevnice, Krška ... torej na območjih, za katera bi mnogi rekli, da ni 'nič za videti'. No, on je zapolnil svoj fotoaparat.
Povej mi, kje v svetu se lahko še sredi noči mirno sprehajaš po ulicah glavnega mesta – po vašem Prešernovem trgu?« Ja, ve za Prešerna, seveda. »Slovenija je res varna. Tega se zaveš šele takrat, ko preživiš več let po različnih državah sveta in občutiš ta upravičen strah, ki je v ljudeh, strah pred krimalom. Ljudje v svetu se res pobijajo za nekaj malega denarja ali za hrano.«
Kakšne zanimive slovenske navade? »Ja, copati. Še nikjer v svetu nisem videl te navade, da obiskovalcu ponudiš copate, ko pride k tebi domov.« Poleg kave vedno dobimo kozarec vode, kar mu je zanimivo. Tudi on nas vidi kot zadržane osebe, ki težko spregovorimo. Veliko ostaja nepovedanega, neizrečenega, zato vidi priložnost za rast posameznika v Sloveniji ravno v tem, da se 'začnemo odpirati'.
»Kaj pa politika in socialne razmere,« drezam dalje vanj. »Veš, povsod v svetu se pritožujejo čez politiko. Po svoje je smiselno – če se ne bi, ne bi bilo sprememb. A če primerjam z ostalimi državami – v mnogih boš videla, da so tik pred izbruhom hude revolucije, morda vojne. V nekaterih je politika tako zgoljufana, da ne vidim priložnosti, kako jo izboljšati v naslednjih letih. V Sloveniji ne. Tu bi v grobem rekel tako – v povprečju imate dober socialni status. Imate mnogo poslovnih priložnosti in še vedno je dovolj dela. Politika – ja, sem slišal že mnogo o vaših politikih, ampak še vedno ni tako grozno zgoljufano in skoruptirano, da ne bi v tej državi videl priložnosti dobrih sprememb in napredka.« Kaj pa ljudje, Slovenci? »Zanimivi ste. Po svoje zelo srčni in radodarni. A na drugi strani izjemno sumničevi. Če ti ponudim pomoč, boš najprej v sebi pomislila, kaj hočem od tebe. Tega pa ne boš povedala na glas. Ko predavam po svetu, imajo na koncu udeleženci mnogo vprašanj in se zaklepetamo v pozne ure. V Sloveniji tega še nisem doživel. Kakšno vprašanje? In vsi tiho ... Tako ste tihi, ne boste glasno izražali svojih stališč, mnenj. Obsedeni ste s strukturami. Želite, da je vse v neki strukturi, sistemu, točno na čas, po dogovoru ... Zelo malokrat se prepustite tokom. In nikakor še ne razumem te vaše močne nostalgičnosti do Jugostavije in Tita. Še nekaj sem opazil – zelo veliko ste pripravljeni prenašati, odpuščati – če nekdo v politiki naredi nekaj slabega, vi ste pripravljni to isto osebo ponovno izvoliti čez nekaj časa. Nisem pa prepričan ali se zavedate, kakšen biser sveta imate tu ...« Dr. Jay Banerjee je Kanadčan, ki že več let redno obiskuje Slovenijo in prav tako pravi, da obstaja velika verjetnost, da bo tu v prihodnosti tudi živel. Prvič
Vino in pivo (oboje pove v slovenskem jeziku) pravi, da imamo odlično. Ima pa eno težavo, odkar se je toliko spoznal s Slovenci, da ga povabijo tudi domov: »Ne vem od kje vam ta navada, da človeka nasititie do skrajnosti, ko pride k vam na obisk. Že ko se vsega prenaješ, ti ponudijo še tri vrste sladic, pa še polno vrečo stvari za domov.« Posebej je izpostavil območje Murske Sobote, kjer je šel večkrat na obisk, a pravi, da se je že toliko zredil in tolikokrat naslednje jutro zbudil z 'mačkom', da rabi malce oddiha. Ja, obiskovalca pa radi pogostimo, a ne? Ko sva šla mimo sladoleda, je rekel, naj opazujem natakarico, kakšen bo njen odziv na to, kar bo storil.
Ok. Pojdiva. Gre do nje in pozdravi - po slovensko, naroči sladoled – po slovensko, reče za račun – po slovensko, se zahvali in pozdravi – po slovensko, nato se z mano nadalje pogovarja angleško. »Si videla odziv natakarice?« Ja, sem. Popolnoma presenečena, malce zmedena, ni točno vedela ali naj govori slovensko ali angleško ali kaj se zdaj okoli nje dogaja ... »Včasih se igram s tem, ker mi je zanimivo – vsi so tako presenečeni in popolnoma zmedeni, če jaz, z izgledom indijca in sicer angeško govoreči Kanadčan, povem kakšno slovensko besedo. Tako ste začudeni, kot bi zagledali E.T. vesoljčka pred sabo. Kaj ni povsem smiselno, da se naučim nekaj slovenskih besed, če že pridem v vašo državo? Saj tudi vi to storite, če greste v neko drugo državo, kaj ne?« No, tu ne razume, da mi res ne pričakujemo od nikogar, da bo pri nas vsaj pozdravil v slovenskem jeziku. A v tujini je to kar praksa – če si prišel k njim, je vljudno in prav, da se vsaj nekaj osnovnih besed naučiš njihovih. Že iz spoštovanja.
Jawad je v majhnem kraju (Mirna na Dolenjskem) ob kavici gledal na vrtove ljudi in me vprašal: »Kaj pa delajo?« Obdelujejo vsak svoj vrt. »Vsak ima svoj vrt? Vsak pridela svojo zelenjavo? Neverjetno!« To je prepoznal kot eno najboljših stvari, ki jih imamo v Sloveniji – da lahko vsakdo pridela svojo hrano. Jawad, šolski primer gurmana, je bil glede hrane najbolj očaran nad žganci in kislim mlekom na vrhu Velike Planine. Ocvirki so bili zanj skoraj največja znamenitost Slovenije. Na splošno so pa vsi tujci, s katerimi sem do sedaj imela možnost govoriti, res navdušeni nad Slovenijo. Nad pokrajino, nad pitno vodo na vsakem koraku, nad čistočo in urejenostjo, nad našo navado vrtičkanja, nad tako raznolikostjo v tako majhnem območju (raznolikost govora, navad, pokrajine ...), nad čudovitim strateškim položajem, nad srčnostjo ljudi in varnim, mirnim življenjem, ki si ga lahko zagotovimo tu. Res ni vse popolno (kot tudi nikjer drugod ni), a včasih je lepo, da si nataknemo copate, skuhamo kavico, natočimo pitno vodo iz pipe, se usedemo na teraso, pogledamo zelenje, ki nas obkroža, vdihnemo svežimo zraka in se spomnimo na vse lepo, ki nam naše dežela ponuja, a prema-
Jay je med glavnimi značilnostmi Slovencev, ki jih je opazil, izpostavil tudi to, na kar me je spomnil že Jawad Al Ahmedieh, ko je bil na tedenskem dopustovanju pri nas: Slovenci se tako zelo težko premikamo. Iz Ljubljane do Maribora? Uf, to moramo že načrtovati za teden dni naprej. Iti na morje? »Slabo uro in ste iz Ljubljane na morju – to bi lahko bili vsak dan tam, če imate radi morje,« mi pravi Jay. Več o tem je povedal Jawad, o čemer sem že pisala v knjigi Virusi Slovenije. lokrat opazimo. Vir: Petra Škarja
Bodi, kar si. Delaj, kar te veseli. Včasih razmišljam, kako mora biti težko vse življenje delati nekaj, kar te ne veseli. Živeti v vednosti, da si vsaj 8 ur svojega časa prav vsak dan odraslega življenja nekomu prodal za nek zaslužek. Zgolj za zaslužek. Najdragocenejša stvar tega sveta je prav tvoj čas. Ne moraš ga kupiti, ne moreš ga ustaviti, ne moreš ga dobiti nazaj. In ni večen. Ko sem hodila v gore, se mi je ponovno vrinila zanimiva primerjava ... Ko hodiš v gore, se včasih namučiš. Švicaš. Le tvoje hlastanje za zrakom preglasi glasno bitja srca ob vsem trudu pri osvajanju vrhov. V dolino dostikrat prineseš obdrgnine padcev in opekline sončnih žarkov, ki so v tistih višinah še bolj neusmiljeni. Včasih prineseš tudi razočaranje ob neosvojenem vrhu ali občutek poraženosti, ko v boju z naravo izgubiš. A to pomeni, da zato ne boš več hodil v gore? Seveda ne! Ko začutiš svobodo misli, lahkotnost bivanja in popolnost trenutka, ki ti ga vrh gora vedno podari, veš, da se je izplačal ves trud, enkrat večji, drugič manjši, a vedno vreden tega trenutka. Še več kot to. Težje ko je osvojen vrh, več prijetnih občutkov ti podari. Nekdo, ki ne začuti te ljubezni do gora, bo videl v vsem tem trudu zgolj nesmisel. Enkrat, morda dvakrat ga prepričaš v švicanje tam, potem bo obupal ali to storil le z velikim odporom. Zato ne bo nikoli dosegal najvišjih in najtežje dostopnih vrhov sveta. Zagotovo nikoli. Podobno je pri delu. Če ne ljubiš tega, kar delaš, ne boš nikoli dosegal izjemnih vrhov. Lahko boš s trudom in disciplino ali, še prej kot to, s kakšno prisilo (finančno) dosegal visoke pozicije, ki bodo prinesle uspeh po kriterijih našega zunanjega sveta točkovanja uspešnosti, a pravega zadovoljstva ne. Nikoli pa ne boš dosegal najvišjih vrhov. Zato nikoli ne odnehaj v življenju iskati tisto, kar rad delaš. Kar ljubiš delati. Ti, samo ti veš, kaj je to. To niso stvari, ki jih od tebe pričakujejo starši, okolica, žena, mediji, morda šef ali mentor. To niti niso stvari, ki so v današnjem času označene za najbolj cenjene. Niti tiste, ki so na videz najlažje dosegljive in prinašajo veliko denarja. To so le stvari, ki jih le sam začutiš v srcu. To so stvari, ki si jih kot otrok dobro poznal. Ko jih najdeš (lahko jih je več), je večina že narejenega. Potem najdi le še pot, kako lahko to postane tudi tvoje delo, ne zgolj hobi. In tu mislim, da je po-
membna ta podjetnost, ki jo tako zelo zagovarjam (ne govorim o podjetništvu, ampak o podjetnosti). Na koncu veš, da se kljub vsemu trudu – izplača. Dobiš več, kot daš. Dobiš to izpopolnitev. Veš, da živiš. Živiš na način, da izražaš svoje danosti. Živiš s smislom. In si ne predstavljaš življenja brez tega svojega dela, ki ga ljubiš kljub vsem težavam, stresu, bremenom. Ne predstavljaš si življenja brez tega, ker bi bilo nekako – nesmiselno. Veš, dobro veš, da je včasih delo tudi težko: Naj si boš zdravnik, učitelj, podjetnik ali slikar. Včasih je težko. Zelo težko. Včasih bi se zjokal, včasih obupal. Včasih padeš, včasih celo popolnoma propadeš. Včasih slišiš težke kritike, včasih celo začutiš napade polen. Včasih zmanjka začrtane poti, včasih bi vse skupaj ‘vrgel skozi okno’. A če ljubiš to, kar delaš, ne boš odnehal. Mnogo je danes govora o motivaciji. Kako se motiviraš. Ne vem ali je to pravo vprašanje. Meni se zdi pomembnejše vprašati se, kako najti način, da delaš to, kar ljubiš. Takrat se ne ukvarjaš več z motivacijo. Se ukvarjaš sicer z drugimi izzivi, a z motivacijo ne. Ker tudi takrat, ko ti vse ‘padel dol’, po nekaj dneh ponovno začutiš tisto željo, da bi to isto stvar spet opravljal. Prijatelj je bil lansko leto na zgolj tedenskem oddihu na Tenerifih. Odkar ima svoje podjetje še ni bil na dopustu, zato ga je že bolestno potreboval, tako da je bolj kot iz želje šel na oddih iz nuje. Preden je ustanovil lastno podjetje, je delal v večjem sistemu do jasnega opozorila pregorelosti na delovnem mestu, ki mu je prineslo v bolnišnici čas za razmislek. Našel je pot, da danes dela to, kar rad dela. Zadnji dan dopusta mi reče: »Prvič v življenju zaznavam te občutke in so čudoviti – občutek, ko komaj čakaš, da greš spet nazaj delat, ker tako rad to delaš!« To je to. Ko ponedeljki niso več klišejsko moreči, ampak postanejo nasprotje temu; ko zjutraj takoj skočiš iz postelje, saj te privabljajo priložnosti ustvarjanja novega dne; ko te delo polni in ne prazni; ko ti delo daje energijo in ti je ne jemlje … Še v starejših letih taki ljudje ohranijo otroške iskrice v očeh, radovednost v besedah, priložnosti v pogledih. Gube skrbi in izzivov jih delajo modre, ljubezen do dela pa jih ohranja pri vitalnosti do poznih let. Vir in foto: Petra Škarja
12
DOM IN VRT
Klimatska naprava – izbrati energijsko varčno ali cenovno ugodno napravo?
Pred dopustom pognojite travo in poskrbite, da paradižnik ne bo črn
Sončnega vremena smo se domala vsi veselili, ko pa z njim pride še pasja poletna vročina, pa nad soncem nismo več tako zelo navdušeni. Razen, če imamo klimatsko napravo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli različne modele klimatskih naprav, o katerih bomo izpostavili prednosti in slabosti, da se boste lažje odločili za nakup in z njo lažje prenašali prihajajoče vročinske vale.
Julija jih ima veliko v mislih le počitnice in brezskrbno poležavanje na soncu. Razen ljubiteljskih vrtičkarjev. Ti se zavedajo, da vrt v poletnih mesecih potrebuje še posebno veliko pozornosti. Zalivanje, dognojevanje, privezovanje in nenazadnje pobiranje pridelkov so neizogibna julijska opravila, ki poskrbijo, da prosti čas obvezno posvetimo vrtu.
Naloga klimatske naprave je, da ohladi prostor na želeno temperaturo. Vendar moramo pri tem paziti, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni višja od pet do šest stopinj Celzija. Da bi dosegli kar se da učinkovito hlajenje prostorov, je smotrno še pred nakupom klimatske naprave izračunati moč, ki jo potrebujete za svoje prostore. Moč klimatske naprave je odvisna od površine in višine prostora, od kvalitete izolacije, od sončne lege oken ter tudi od števila oseb, ki se nahajajo v prostoru. Sodobne klimatske naprave pa vam omogočajo še več kot samo znosne temperature v stanovanju. Z njimi lahko tudi filtrirate zrak in kontrolirate stopnjo vlage v prostoru. Prednost filtriranja zraka je v tem, da je zrak brez prahu, dimnih delcev, živalskega prhljanja in neprijetnih vonjav, s čemer poskrbite še za svoje zdravje. Najpogostejša toplotna črpalka zrak – zrak Najbolj razširjeni klimatski sistem je sistem s toplotno črpalko zrak – zrak v deljeni izvedbi, tako imenovani »split« sistem. »Split« se imenuje zato, ker je sestavljen iz ločenih delov - del nameščen v prostoru ter del nameščen na prostem. Notranje enote služijo obdelavi oziroma klimatizaciji prostorov. Le te so lahko stenske, stropne, talne, kasetne, vgradne ali kanalske. V tem primeru se zrak v prostoru ne klimatizira prek notranje enote nameščene neposredno v prostoru, ampak se ga v prostor dovaja prek zračnih kanalov, ki lahko dosežejo vsako bivalno okolje in so nameščeni oziroma skriti pod stropom. Te enote so povezane s sistemi za prezračevanje z izmenjavo toplote, kar omogoča tudi prosto hlajenje, tako imenovano »free cooling«. Klimatizacija prostorov s kanalskimi klimatskimi napravami je za uporabnika prostorov najudobnejša, saj se zrak zelo enakomerno in neslišno pretaka po vsem prostoru prek difuzorjev nameščenih pod stropom in idealno razporejenih po vsem prostoru (linijski, kasetni …). Na katere označbe biti pozoren? Energetska učinkovitost je prikazana na energetski nalepki, ki mora biti zakonsko prilepljena na vsaki klima napravi, ki je bila kupljena po 1. januarju 2013. Ocena energijskega razreda je sorazmerno povezana s porabljeno energijo naprave. Razpon lestvica energijskega razreda je med A +++ ter D. Vsak razred je zaradi preglednosti označen s svojo barvo. Kategorija A+++ pomeni, da naprava spade med najbolj učinkovitejše in s tem povezana je tudi višja ocena SCOP ter SEER. Za klimatske naprave z energijskim razredom A+++ velja, da spadajo med najbolj ekonomične naprave na trgu.
podatek, ki se ga pogosto spregleda pri nakupu. Jakost zvoka naprave med delovanjem lahko najdete na energijski nalepki. SEER (koeficient gospodarnosti) izraža vrednost sezonske energetske učinkovitosti pri hlajenju. Večje število SEER, večja učinkovitost. SCOP (sezonski koeficient učinkovitosti) izraža razmerje med količino porabljene in sproščene energije. Večje kot je število SCOP, več toplote oz energije se sporosti v okolje kot je naprava porabila za svoje delovanje. Letna poraba energije je poraba energije na leto, in je izražena v kWh. Predstavlja delež letne uspešnosti klimatske naprave SEER ali SCOP glede podnebno cono. V Evropi, pri čemer se upoštevajo vse tri podnebne cone je velja naslednja oznaka – zmerno (zelena barva), hladno (modra) in vroče podnebje (rdeče).
50
2,0
70
2,6
100
3,7
130
5,0
170
6,0
Redno privezovanje paradižnika in paprike Paradižnik in paprika v tem času še pridno rastejo, zato jih je potrebno redno privezovati. Obenem pa odščipamo tudi zapirnike – »divje« poganjke in s tem preprečimo nadaljno rast in rastlino spodbudimo, da energijo porablja za zorenje in obarvanje plodov. Obenem z odstranjevanjem listov omogočimo plodovom več sonca in zmanjšamo možnost plesni na listih. Nadaljevanje na članka na strani 13.
Podjetje R-GROUP d.o.o. se je specializiralo kot projektant/proizvajalec lastnih bioloških čistilnih naprav (namenjenih 4-im ali večim, tudi do 2000 osebam) za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Mala biološka čistilna naprava je namenja za čiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali v odprte vode.
krovska dela
info@montiram.si
Naredite si svoj zalivalni sistem in preprečite uhajanje vode mimo korenin.
OKOLJU PRIJAZNE MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
tesarstvo
montiram.si
Gnojenje trave Uspešni zasaditvi trate sledijo travna vzdrževalna dela, med katerimi pa ni samo košnja. Redno in skrbno vzdrževanje bo trati doprineslo odpornost proti poletni suši, manj bo plevelov, manj praznih mest, bolj zdrava in temno zelene barve. Med postopke pri oskrbi trate spadajo še grabljenje listja, zračenje in dosejavanje, varstvo pred mahom, pleveli, boleznimi in škodljivci. Trava ima velike potrebe po osnovnih hranilih, predvsem po dušiku in kaliju, manj po fosforju in magneziju. Priporočljiva je uporaba gnojila s kontroliranim delovanjem – to so počasi delujoča gnojila. To gnojilo se aktivira, ko ga rastlina potrebuje. Med mikroelementi je pomembno železo, ki vpliva na intenzivost barve in odportnost proti boleznim.
Pravilno namakanje vrtnin V vročih dneh rastline potrebujejo veliko vode. Strokovnjaki so mnenja, da je bolje zalivati enkrat do dvakrat na teden veliko, kot pa vsak dan malo. Tako bo voda podrla globlje v tla, od tam pa jo bodo korenine postopoma in po potrebi lahko sprejemale. Če zalivamo vsak dan z malo količino vode, je možnost razvoja bolezni veliko večja. Naprimer korenine trav se tako razvijejo plitveje in če zamudimo le dan ali dva zalivanja, lahko začne Pravila pri uporabi klimatskih naprav trava hitro odmirati. Poleti, ko je največja pripeka, Ko klima deluje, poskrbite, da so vsa okna za- zalivamo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj prta. Če kdo v prostoru kadi oziroma uporablja zjutraj ali zečer, ko se tla že nekoliko ohladijo. hlapne dražilne snovi, začasno na hitro odprite Ne pozabite na solato okno in prezračite prostor. Priporočljivo je, da termostat nastavite na 3–4 Temperatura med 10 in 20 °C je najugodnejša za stopinje nižje, kot znaša temperatura zunaj. Za- uspevanje solate. V poletnem času, ko so tempepomniti si gre, da najnižja možna temperatura, rature višje, nam tako solata hitro preide v cvet. Če ki jo naprava omogoča, ne pomeni najboljšega se to zgodi, jo pustimo, in ko seme skoraj dozori, poberemo cvetna stebla in semena dosušimo hlajenja prostora. Z zavesami preprečite vstop sončnih žarkov v ter jih shranimo za naslednje leto. Cvetna stebla prostor. Ko zapustite prostor, klimatsko napravo obrnemo z glavo navzdol, na senčnem in zračizklopite. Redno menjajte in čistite filtre na klimat- nem mestu, pod njimi položimo kos tkanine, da skih napravah. Poskrbite, da pihanje klimatske prestrežemo posušena semena, preostala, ki se držijo še na cvetnem steblu, pa rahlo otresemo. naprave ne bo usmerjeno direktno v telo. Seme shranjujemo v papirnati ali vrečki iz tkanine Kako izbrati primerno klimo za vaš dom? na suhem, temnem in zračnem prostoru. Pri izbiri cvetov, ki jih bomo pustili za seme, izberemo Prostornina soba Hladilna moč tiste rastline, ki med vsemi izstopajo po dobrem (m3) (kW)
7,0 Hrupnost naprave nam pove kolikšna je gla- 200 snost delovanja zunaj ali znotraj klimatske naprave. Jakost zvoka je izražena v decibelih (dB) in je Pripravila: Dragica Ribič
041 933 356
Pogosto je julij najtoplejši mesec v letu, zato po- zdravju, ki gredo pozno v cvet ter so vam všeč po trebujejo rastline v tem mesecu dovoljšnje količine izgledu in okusu. vode. Še posebno na novo posajene rastline in drevesa, saj le-ti še nimajo korenin v globini, da bi črpali vodo s podtalnice. Če ni dežja, je drevesa stara od dveh do treh let smiselno zalivati. Imajo pa ljubiteljski vrtičkarji v juliju še naslednja opravila:
kleparska dela strehe nadstreški
V zadnjih letih smo prodali več kot 700 bioloških čistilnih naprav različnih velikosti. V letu 2012 smo zaključili uradno testiranje delovanja MČN velikosti 5 PE do 50 PE pod pogoji kot jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN 125663:2005+A1:2009 in od pooblaščenega inštituta (TÜV) prejeli Izjavo o skladnosti - tako se lahko kot prvi pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti. PREDNOSTI MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR-REG: slovenski proizvod hitra in enostavna montaža (majhna teža) dolga življenjska doba enostavno vzdrževanje visoka učinkovitost čiščenja odlično razmerje cena/kakovost garancija na posodo 30 let, na elektro opremo 1 leto
R-GROUP d.o.o. Hrušica 72c SI-4276 Hrušica
ZDRAVJE Čas setve jesenske zelenjave S sajenjem in sejanjem jesenske zelenjave pričnemo v drugi polovici julija. To je ugoden čas za sejanje solatnic, ki nas bodo razveseljevale vse do zime. Sadimo tudi sadike zelja, ohrovta in zelene, ki jih bomo lahko pobirali dolgo v jesen, če bomo poskrbeli za pravo zaščito le-teh. Julij je še čas za sejanje nizkega fižola, korenčka, rdeče pese in radiča. Da paradižnik ne bo črn Julij je čas, ko nas plodovke – paprika, kumare, bučke, paradižnik – in tudi druge rastline razveselijo s svojimi plodovi. Največkrat nam jo zagode paradižnik, ki čez noč postane črn. Kako se temu izogniti? Za utrjevanje paradižnika je priporočljivo mleko, ki se ga uporabi z vodo v razmerju 1:1. S pršilko se ga razprši po spodnji in zgornji strani listov, najboljše zvečer ali zgodaj zjutraj, ko še ni sonca. S tem paradižnik postane bolj kompakten in dobi potreben kalcij. Podoben učinek imajo tudi koprive (1 kg), ki jih en dan namakamo v 10 litrov vode. Paradižnik je priporočljivo pred in po dežju poškropiti s sodo bikarbono, da se izognemo plesni na listih. Na 5 litrov vode damo eno jušno vzravnano žlico sode bikarbone, 2,5 jušni žlici rastlinskega dolja in pol žlice naribanega otroškega mila brez dodatkov. Da se ne bo bolezni na paradižniku je pomembno tudi, da sadike sadimo v dovoljšnem razmaku, vsaj 70 cm narazen. Če zrak kroži, se vlaga ne nabira na listih in s tem ni pogojev za nastanek plesni na paradižniku. Pripravila: Dragica Ribič
Nad komarji s sivko
13
To morate preveriti, preden se odpravite k zobozdravniku! Ste vedeli, da obstajajo kar 2,8-kratne razlike v ceni storitev med različnimi zobozdravniki, ki nudijo zobne aparate, implantate, prevleke itd.? Če bi radi izvedeli, pri katerih zobozdravnikih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji so pacienti zadovoljni in so hkrati ugodni, izpolnite spodnji obrazec in Doktor 1A vam bo brezplačno poslal 17 različnih zobozdravnikov, na podlagi katerih se boste lažje odločili. dobro pozanimajo, kaj dejansko potrebujejo in kakšne želje imajo. S tem ne zagovarjamo visokih, niti nizkih cen, zagovarjam pa tisto, kar stranka potrebuje. Enostavno gre za različne posege in nekatere stranke niso primerne za posamezne posege. Se pa velikokrat zgodi, da bi stranka lahko naročila cenejšo metodo in bi bili rezultati kljub temu enaki.
Kaj to pomeni, da iščete zobozdravnike brez bolečin? Ker preverjamo zadovoljstvo ljudi po posegih, je eden bistvenih podatkov tudi bolečina pri posegu. Aleš Povše, direktor Doktor 1A, vsekakor svetu- Z veseljem lahko sporočamo, da zobozdravniki, s je, da se zainteresirani za zdravstvene samoplačniške posege pozanimajo pri več ponudnikih. »Mi pomagamo na način, ker smo pot preverjanja namesto stranke naredili mi. Trg zobozdravstvenih posegov posledično kar dobro poznamo, saj je naša naloga, da redno preverjamo cene in sprašujemo stranke, ki so že opravile poseg pri različnih zobozdravnikih, kako so bile zadovoljne s storitvijo posameznega zobozdravnika. Zato lahko podamo nepristranske podatke, kako so bile na primer stranke zadovoljne pri posameznih zobozdravnikih. Ker gre za zdravje, verjamemo, da smo vsem našim strankam v pomoč pri pridobivanju podatkov, tako da se na koncu lahko odločijo za pravega zobozdravnika,« je razložil.
katerimi sodelujemo, opravljajo posege brez bolečin. To dosegajo z drugačnimi tehnikami in tudi z zdravili, ki omrtvičijo določen del pri posegu ali pa na željo stranke ponudijo anestezijo. Sponzorirana vsebina
NASMEH JE POL ZDRAVJA
Njegov poslovni partner, Matej Zabukovec, pa je dodal: »Doktor 1A zobozdravniki zagotavljajo strokoven in neboleč poseg, to lahko potrdijo naši številni pacienti. Naši zobozdravniki paciente obravnavajo celostno, od prvega brezplačnega posveta, načrta zdravljenja in priprave ponudb Potrebovali boste steklenico, limono, limeto, do povsem nebolečega posega. Imamo celo vodo, sveži rožmarin, eterično olje sivke, timijana, zobozdravnika, ki lahko poseg opravi pod anelimone, čajno svečko. stezijo (kot operacija-spanje), tako je strah pred Limono in limeto narežite na kolobarje in jih nekaj bolečinam povsem odvečen.« dajte v dva steklena kozarca (lahko tudi več, če imate veliko teraso), nato v kozarec dodajte še Katere informacije podate kot posrepo nekaj vejic svežega rožmarina in nalijte vode dnik? Koliko ponudb prejmejo ljudje, ki skoraj do vrha. Nato kanite v vodo še po nekaj se obrnejo na vas? Doktor 1A redno preverja ponudbe zobozdravkapljic različnega eteričnega olja, na vrh položite nikov v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. Predvsem smo kolobar limone, nanj pa previdno položite še čajpozorni na akcijske cene in hkrati tudi na »drobni no svečko in zvečer prižgite. tisk«. Stranke pri nas prejmejo primerjalno tabelo cen in zadovoljstva med 17 ponudniki. Kot zanimivost pa naj navedemo, da so razlike v ceni med različnimi zobozdravniki kar 2,8-kratne, kar dokazuje naša primerjalna tabela. Vsekakor pa so zgovorni podatki o zadovoljstvu pacientov, torej, kje je več zadovoljnih in ali se res večina pacientov za poseg odloča za sosednjo Hrvaško. Razlike v ceni (Slovenija : Hrvaška) pa sploh niso več takšne!
Da bi to poletje zares lahko uživali na prostem, vam bo pomagal ta nasvet, ki odžene vse komarje in ostale insekte. Nasvet je popolnoma naraven, ne vsebuje strupenih kemikalij, sestavine pa odganjajo vse vrste insektov.
Pripravite tudi seznam različnih cen storitev. Zakaj visoka cena ne pomeni vedno najboljše storitve? Danes smo v obdobju marketinga, zato je treba biti pazljiv. Vsem strankam priporočamo, da se
Se brezskrbno smejete? Preverite: podatke o zadovoljstvu pacientov med zobozdravniki cene med 17 zobozdravniki v SLO, HR in SRB kdo so zobozdravniki ki poseg opravijo brez bolečin 080 1288
Doktor 1A je medicinska agencija, katera ocenjuje zadovoljstvo pacientov v zdravstvu na osnovi anketiranja pacientov, ki so poseg že opravili. Naše povpraševalce obveščamo o zadovoljstvu pacientov pri zdravnikih oz. ponudnikih s katerimi tudi sodelujemo. Stranke, katere opravijo poseg preko Doktor 1A, lahko prejmejo 50 € povračila ali pa povrnjene stroške pregleda. Velja le ob izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu pacienta po posegu.
BODI(TE) EKO Poletna dekoracija bo odgnala komarje iz balkona, terase in hkrati pričarala romantično vzdušje. Foto: Pinterest Pripravila: Dragica Ribič
Izjemno sredstvo proti madežem S pomočjo tega sredstva boste lahko odstranili madeže iz sedežne garniture, avtomobilskih sedežev, osvežili boste lahko tepihe in še in še. Sestavine: • 100 ml tekočega mila, • 100 ml alkoholnega kisa in • 100 ml mineralne gazirane vode.
Priprava Zmešajte skupaj vse zgornje sestavine, pretočite v razpršilko. Ko pripravljeno čistilo popršite po madežu, ga pustite 10 – 15 minut nato ga s ščetko zdrgnite. Proces lahko tudi ponovite.
www.nadlani.si
Povzela: P. U.
www.doktor1a.com
14
RAZVEDRILO DEL EKSPRESNA IZCEDEK IZ KOPNEGA, KAVA KAVČUKOVCA OBDAN Z VODO
Mali oglasi Povsod z vami
SONJA LOKAR
ŠIFRIRAN ZAPIS
ČRN FRANCOSKO BREZPREBIVALKA KALCEDON VINO IZHODNOST HARIJ
STISKAČ (EKSPR.) MESTO V BAČKI
GRAFIK JUSTIN
•
UGODNO PRODAM domače belo, rdeče vino, cviček in domač jabolčni kis, 07 304 50 04, 040 989 856.
•
ALOJA ARBORESCENS! Rastline, listi, knjige in izdelki iz alojeI! Za naročila in več informacij pokličite 040 504 245 ali nas obiščite na www.fruktus.si.
•
Zaposlimo komercialista, odgovorno, vztrajno in komunikativno osebo, Trebnje, Pokliči: 070 899 899
•
Iščem soplesalko, rad bi se učil plesati, lahko si začetnica, starost do 45 let, 051 731 733 (iz Dolenjske).
•
Vašemu malčku nudim zanesljivo in skrbno varstvo z večletnimi izkušnjami v Malem Gabru. Imam tudi potrdilo za varstvo otrok, 070 218 820.
•
Na Zaplazu pri Čatežu zaradi starosti prodam lepo urejen 1800 m2 velik sadni vrt, s čebelnjakom, 051 357 311.
•
Javi naj se ga. Marija iz Mirne, ki zbira korekcijska očala, 031 626-717 (g. Štefan).
•
Bolničarka negovalka nudim pomoč na domu, starejšim ali onemoglim osebam v Trebnjem ali okolici. Svoje delo opravljam z največjim veseljem, odgovorno in skrbno, Olgica Mežan, Šmaver 2, Dobrnič, 041 762 930.
•
Nudim varstvo otrok v Trebnjem ali pomoč v gospodinjstvu, 031 889 442.
•
Prodam suhe, okrogle bale sena in otave ali menjam za drva, okolica Sevnice, 031 397 434.
POKRAJINA V SV ŠPANIJI
STOJ (POG.)
SLOVESNO KOSILO
PEČENJE
ŠOLSKI RED
HOKEJIST MURŠAK
3K
KOŽNA VREČA Z MODI
TKANINA ZA RANO
SMUČARSKI DINAMIČEN KLUB ČLOVEK SRBSKA IGRALKA (REDKO) MARKOVIĆ
Ð
&
JEZERO (ANG.)
RUS. PISEC LEV NIKOLAJEVIČ DELO MIŠKA KRANJCA
RDEČI KRIŽ
AVTORSKA AGENCIJA VRTNI ŠKODLJIVEC SLOVENIJE IGOR OZIM
VEČ KOTOV
DUHOVITA ZGODBICA PRIPOMOČEK ZA SPENJANJE IRS. REŽIS. JORDAN DIRKALNI KONJ
GIBLJIVOST, PREMIČNOST AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA
OBROBEK (REDKO)
OGEL VIŠINA POVRŠINE ČESA GLAVNO MESTO TOGA
TOČKA (POG.) RDEČI, RUMENI ...
DRŽAVA V PIRENEJIH MESTO V NIGERIJI
4-2=?
UMIVALNIK (POG.) AKAD. IN RAZ. MREŽA SLOVENIJE ELDA VILER
ŽENSKA, KI MOLČI (EKSPR.)
PLUG (STAR.)
24. GRŠKA ČRKA DARIO VARGA
IZVESEK (REDKO)
VELIK DNEVNI METULJ PISANIH KRIL
POTUJOČI TRGOVCI Z BLAGOM NA ORIENTU
ČVEKAČ
ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.
Pridružite se milijonom ljubiteljev j barvanja j
NAGRAJENCI JUNIJSKE KRIŽANKE:
NI
Milka Kralj, Stari trg 19, 8230 Mokronog
SVETOV
Melita Skumavec, Zapuže 3, 8310 Šentjernej
HIT
www.trik.si
Ludvik Virc, Šmaver 109, 8211 Dobrnič
POBARVANKE ZA ODRASLE NAGRADNA KRIŽANKA JULIJ 2016 Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 13. 8. 2016 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35 a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA JULIJ. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.
Pri Marjani d. o. o., Krmelj 51, 8296 Krmelj T: 07 818 41 23, M 031 652 429
NAGRADA:
3X VELIKA PIZZA V GOSTIŠČU BARBARA V KRMELJU
MojeDelo.com Ključavničar vzdrževanja Terme Šmarješke Toplice
m/ž
Prodajalec v trgovini Jeordie's Merve, d.o.o.
Novo mesto
m/ž
Trimo d.d.
Trebnje
Grosuplje
Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico,… skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@ nadlani.si Več informacij: 070 899 899
m/ž
Frizer
m/ž
Pravi raj d.o.o.
Slaščičar
Slorest d.o.o.
Novo Mesto
m/ž
Knjigovodja/administrator
Total d.o.o. Novo mesto
Novo mesto
Samostojni kuhar
Serviser Teknoxgroup d.o.o.
Vsem nagrajencem lepo čestitamo.
PROSTA DELOVNA MESTA V NAŠI REGIJI
Vzdrževalec Terme Krka d.o.o.
Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.
Novo mesto
m/ž
m/ž
Orkoplast d.o.o.
Veliki Gaber
Za več informacij in prijavo na delovna mesta obiščite
m/ž
MojeDelo.com
ŠPORT IN IZ ŠOLSKIH KLOPI
Štirje Trimovci že zavzeto vadijo s kadetsko reprezentanco Slovenije
V sredini julija je z zaključnimi pripravami na EP U18, ki bo od 11. 8. 2016 – 21. 8. 2016 na Hrvaškem, začela moška kadetska rokometna reprezentanca Slovenije. TREBNJE, ŠKOFJA LOKA – V Škofji Loki pod vodstvom selektorja Janija Klemenčiča in njegovega pomočnika Benjamina Teraša vadijo tudi Trimovci Kristjan Horžen, Marko Kotar in Miha Kotar. Reprezentanca bo že v prvem tednu odigrala dve prijateljski tekmi, naslednji teden pa nadaljuje s pripravami na Rogli. Vir in foto: RK Trimo Trebnje
Sestavljanje ekipe v KK Krka V KK Krka nadaljujejo s sestavljanjem ekipe za prihajajočo sezono. NOVO MESTO – Po podpisu pogodbe z Darkom Jukicem, so pred dnevi podpisali še pogodbo s srbskim krilnim centrom Markom Lukovićem. 24-letni in 207 cm visoki Luković se je kot mladinec in pozneje igralec članske ekipe kalil v Mega Vizuri (sedaj Mega Leks). V sezoni 2014/15 je igral v nemški ligi, v pretekli sezoni pa za MZT Skopje. Z ekipo MZT-ja je v Makedoniji osvojil Superpokal, Pokal in naslov državnega prvaka. Kot nosilec igre na svoji poziciji je v makedonskem prvenstvu v povprečju igral 25 minut in 11,7 točkam dodal 6,6 skokov. V ABA ligi je v 29 minutah na tekmo povprečno dosegel 11,8 košev in 5,9 skokov na tekmo. Vir in foto: KK Krka
Mladi Jure Smole postal profesionalni svetovni prvak v K-1 Jure Smole je v Pisi (Italija) odvzel naslov svetovnega prvaka v K-1 (kategorija do 77 kg), organizacije WTKA (World Traditional Kickboxing Association), domačemu borcu Giovanniju Rediju. Mirnčan, sicer član novomeškega Scorpion Gym-a, je slab teden po 20. rojstnem dnevu s svojim bratom (njegovim trenerjem) potoval v italijansko Piso. PISA/MIRNA – V petek, 24. 6. 2016, je v svoji 5. profesionalni borbi nastopil proti domačemu junaku, večkratnemu evropskemu in svetovnemu prvaku, Giovanniju Rediju, ki ima za sabo že preko 70 profesionalnih dvobojev. Jure je kot popolna neznanka italijanskemu občinstvu dan prej prišel na prizorišče tehtanja, kjer so se pričele prve psihološke igre. Pri gostiteljih ni bilo dvoma in vse je bilo urejeno, da pas prvaka ostane doma. Vendar je že na samem tehtanju Jure pokazal svoj karakter. S svojo hladnostjo je upravičil svoj vzdevek “Iceman” in nasprotniku takoj pokazal, da ta ne bo tako zlahka prišel do zmage, kot je sprva mogoče kazalo na papirju. S samim brezkompromisnim odnosom, ki ga je pokazal, pa se je tehtnica počasi že pričela nagibati v njegovo smer. Borba se je odvijala pred številnimi domačimi navijači na prečudovitem trgu Vittorio Emanuele, neda- gočil, v borbi na blizu pa je izkoriščal svojo višino leč stran od glavne železniške postaje. in natančna kolena. Mladi Slovenec je od prvega gonga narekoval Po petih rundah dominacije, v katerih ni prejel tempo borbe. Ni se pustil zmesti in je kljub glasne- resnejšega udarca, so sodniki soglasno odločili, mu navijanju domačih navijačev vseskozi taktično da je novi svetovni prvak organizacije WTKA Jure uničeval nasprotnikov način borbe. Znova je prišel Smole. Njegovo srčno predstavo so na koncu z v ospredje njegov stil “tajskega boksarja”, kar je bučnim aplavzom pohvalili tudi vsi domači navina koncu priznal tudi nasprotnik. S hitrimi rokami jači. in močnimi brcami je nasprotnika povsem onemo- Vir in foto: Scorpion Gym, osebni arhiv
15
Rimski dan
V soboto, 18. 6. 2016, so imeli Trebanjci in ostali obiskovalci Trebnjega enkratno priložnost za enodnevno potovanje skozi čas, saj je bil v okviru Trebanjskega koša letos prvič izveden tudi rimski dan. TREBNJE – Organizirane so bile različne dejavnosti, ki so obiskovalcem omogočile začutiti utrip življenja v času starega rimskega imperija, lahko pa so se tudi poučili o Praetoriumu Latobicorumu. Obiskovalcem so dan polepšali tudi učenci Osnovne šole Trebnje. Marcel Barle, Nuša Bedene, Hana Knez, Lovro Keržan, Jure Medvešek, Patrik More, Jona Šmalc Novak in Vid Vidmar so pod vodstvom učiteljice Metode Livk in učitelja Zvonka Simeuniča za obiskovalce pripravili kar dve poučni predstavi. V prvi so predstavili del rimske zgodovine, v drugi, ki jo je napisal gospod Luka Bregar, pa so na humorističen način opisali izgled Praetoriuma Latobicoruma. V sklopu likovnega snovanja so učenci pod vodstvom učiteljice Tanje Dvornik ustvarili dve amfori, keltski križ in rimsko čelado, vsi učenci 8. razreda pa so ustvarjali keramične posodice. Nastali izdelki so pripomogli k pristnejšem vzdušju. Gospa Helena Fornazarič in učiteljica Vera Gognjavec pa sta
za obiskovalce pripravili krajši pohod po Trebnjem. Namen pohoda je bil predstaviti udeležencem arheološka izkopavanja, ki so potekala na tem območju in materialne zgodovinske vire, ki so bili pri tem najdeni.
Vir: Metoda Livk in Zvonko Simeunić, foto: Mojca Bajuk
Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si
Šmihelski metulji letijo na počitnice
Zadnji dan pouka so na Osnovni šoli Šmihel Novo mesto pripravili prireditev z naslovom Šmihelski metulji letijo na počitnice. NOVO MESTO – Prireditev so posvetili dnevu državnosti in zaključku šolskega leta. Pripravili so jo učitelji podaljšanega bivanja. Sceno so krasili metulji. V uvodnem delu se je predstavil mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Diane Dronjak ter zapel državno in šolsko himno. V programu so se spomnili na praznik, saj 25. junija praznujemo dan državnosti, ki je slovenski državni praznik. Na ta dan pred 25-imi leti je naša država Slovenija formalno postala neodvisna. Prazniku in počitnicam je nekaj besed namenila tudi ravnateljica šole, magistrica Irena Hlača. Prireditev sta spretno vodila prvošolka Alja Brdar in četrtošolec Tevž Bajc. V kulturnem programu so se predstavili vsi učenci, ki obiskujejo našo šolo, s petjem, plesom in igranjem na inštrumente. Na prireditvi je ravnateljica šole podelila priznanja učencem, ki so s svojim spoštljivim odnosom in dosežki na različnih področjih obogatili šolo. Mentorica šolskega športa Damjana Burgar je razglasila naj športnico in naj športnika šole. To sta postala Maša Kočevar in Vid Rajh, ki sta prejela praktično nagrado. V sklopu šolskega projekta Erasmus + je potekal
fotografski natečaj z naslovom Moja nora družina. Zmagovalka natečaja je postala Neža Vidmar iz 4. razreda, ki je prejela praktično nagrado. Prireditev so popestrili učenci likovnega snovanja pod mentorskim vodstvom Anice Klobučar, ki so pri pouku oblikovali oblačila iz raznobarvnih vrečk, se oblekli kot manekeni in se sprehodili po modni stezi. Za zaključek so vsi učenci podaljšanega bivanja ob pesmi Metuljček cekinček poleteli z metulji, ki so jih sami izdelali, na težko pričakovane počitnice.
Vir in foto: Helena Murgelj
Z levčkom iskali trebanjske zaklade
V Trebnjem se najde kar nekaj točk, ki so del zgodovine in je dobro vedeti kaj o njih. TREBNJE – Zato so se v Turističnem društvu ne dogodek, kjer jim bi lahko predstavili vse to. Trebnje odločili, da pripravijo za najmlajše obča- Tako so 25. 6. 2016 organizirali raziskovalno vodeni ogled z naslovom Iskanje levčkovega zaklada. Pot je udeležence vodila od Osnovne šole do Knjižnice Pavla Golie, kjer so si lahko ogledali tudi notranjost, nato pa so šli v park, kjer je bila nekoč popravljalnica čevljev. Levček jih je popeljal tudi do cerkve in njene okolice, ter nazadnje na grad. Skoraj na vseh turističnih točkah je levček pustil nekaj zakladov, ki so jih mladi raziskovalci uspešno našli. Kot kaže jih navihani levček le ni tako dobro skril. Skupaj so preživeli še eno lepo, poučno dopoldne.
Kump osvojil drugo mesto
Vir in foto: Turistično društvo Trebnje
Slovenski kolesar Marko Kump je na dirki okrog kitajskega jezera Qinghai v drugi etapi osvojil drugo mesto. NOVO MESTO, QINGHAI – Član italijanske ekipe Lampre-Merida je po 165 km v Datongu zaostal le za Italijanom Jakubom Mareczkom. Tretji je bil Avstralec Jesse Kerrison. V skupnem seštevku vodi Vitalij Buts iz Ukrajine je poročala STA. Kump je bil v lanskem letu zmagovalec petih etap v dresu novomeške Adrie Mobil. Povzela: P. U., foto: STA
Draga pri Šentrupertu 38, 8232 Šentrupert e-mail: novoform@siol.net
www.novoform.si
Kompleten ograjni sistem v petih različnih materialih PVC, ASA, WPC, Alu in pocinkana pločevina, v devetih oblikovnih izvedbah in štirih cenovnih nivojih. Prednosti: brez vzdrževanja, enostavna montaža z vijačenjem tudi za »samograditelje«, največ ograje za pravo ceno.
16
ZADNJA STRAN
Renault CAPTUR in KADJAR Crossoverja Renault
Zapelji se v neznano. Poraba pri mešanem ciklu 3,7–5,8 l/100 km. Emisije CO2 95–132 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0144–0,0536 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00006–0,0024 g/km. Število delcev (x1011): 0,02–39,79. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča
renault.si
NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14
ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.
BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 04
ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8.00 DO 18.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.
e-pošta: bostjan.vovk@siol.net
www.vulkanizerstvo.si
WWW.POCENIGUME.NET
PREVERITE NA SPLETNI STRANI
www.pocenigume.net
PREVERI ZA NAJBOLJ UGODNO PONUDBO GUM!
VGRADNJA AVTOPLINA
031 204 33
SPREMLJAJTE AKTUALNE AKCIJE IN UGODNOSTI NA NAŠEM Facebook PROFILU
031 204 333 NAJNOVEJŠI SISTEMI VISOKE KVALITETE IN TEHNOLOGIJE VODILNEGA ITALIJANSKEGA PROIZVAJALCA PLINSKIH INŠTALACIJ.