NaDlani December 2014

RA-J d.o.o.

Brezplačni časopis / december 2014 / w w w. n a d l a n i . s i / info@nadlani.si V s a g o s p o d i n j s t v a v o b č i n a h Tr e b n j e , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o i n S e v n i c a

2

Pogovor z Domnom Gregoričem

12

Dom in vrt

14

Šport in rekreacija

15

Zdravje

17

Gospodarstvo

18

Potovanja

20

Iz naših šol

21

Društveni utrip

4

Podelili občinska priznanja

6

V Velikem Gabru bolj varno

8

Podpisali pogodbo o sodelovanju

Naj športniki so Maja Vtič, Žiga Urbič in mirnski badmintonisti Prireditev Športnik leta 2014 je v mirnsko dvorano doma Partizan privabila številne športne navdušence, navijače in predvsem izjemne športnike iz občin Mirna in Trebnje.

MIRNA, TREBNJE – Športna zveza občin Trebnje in Mirna je podelila priznanja za letošnje uspehe na področju športa. Športnica leta je postala olimpijka Maja Vtič, ki je s 6. mestom v smučarskih skokih na premierni tekmi na olimpijskih igrah v Sočiju dosegla najboljši ženski rezultat v tej disciplini. Med fanti je slavil vratar RK Trimo Trebnje Žiga Urbič, ki je z mladinsko slovensko reprezentanco osvojil naslov olimpijskih prvakov na II. olimpijskih igrah mladih v Nanjingu na Kitajskem. Prestižni naslov športne ekipe leta pa je osvojila 1. ekipa Badmintonskega kluba Mirna.

Na prireditvi so podelili tudi pet športnih znakov, in sicer smučarki skakalki Evi Logar, kegljačici Niki Radelj, tajskemu boksarju Juretu Smoletu, mlademu rokometašu Maticu Kotarju in kadetom RK Trimo Trebnje. Športno plaketo za 40-letno delovanje na področju športa v domači Dolenji Nemški vasi, v trebanjski občini in širše pa je prejel Anton Gognjavec.

O prireditvi Prireditev je povezovala Petra Krnc, ki je z vsemi podeljevalci in nagrajenci tudi na kratko poklepetala. Sekretar Športne zveze občin Trebnje in Mirna ter član komisije za izbor športnikov Miran Jurak je tako povedal, da ga veseli, da je kljub selitvam prireditve iz Trebnjega na Mirno in obratno dvorana ob tej priložnosti vedno polna, olimpionik Miro Cerar pa je obiskovalcem zaupal, da se niti po petih desetletjih ne bi mogel odločiti, katero odličje mu je najljubše, da pa se je na vsako tekmovanja pripravljal enako zavzeto.

Predsednik komisije za izbor športnika in član izvršnega odbora Športne zveze občin Trebnje in Mirna Boštjan Kolenc je pojasnil, da so tudi tokrat priznanja podelili na podlagi pravilnika, po katerem imajo prednost olimpijski športi, župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic pa je zadovoljen, da se v Trebnjem razvija toliko različnih športov in upa, da bo Trebnje v prihodnje pridobilo

Najboljši športniki v mirnski in trebanjski občini so: vratar RK Trimo Trebnje Žiga Urbič, smučarska skakalka Maja Vtič in prva ekipa Badmintonskega kluba Mirna (Foto: Lapego).

še več ustreznih športnih površin (tudi pokritih) za vadbo.

Predsednik Športne zveze občin Trebnje in Mirna Dejan Smuk je povedal, da si želijo, da bi delovanje zveze preraslo meje obeh občin in bi se vanjo vključile še občine Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna Peč in Žužemberk, mirnski župan Dušan Skerbiš pa je čestital obema olimpijkama in pojasnil, da se bo tudi v prihodnje v športno infrastrukturo vlagalo, eden večjih projektov pa je izgradnja naravnega kopališča z osmimi 50-metrskimi plavalnimi programi.

Generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) dr. Tone Jagodnik ni želel napovedati, kdo bo novi predsednik OKS, zagotovo pa ga čaka težko delo, ki mu ga občine, ki šport podpirajo, lahko olajšajo. Športni pogovor je bil v znamenju ženskih skokov. Glavni trener ženske reprezentance v smučarskih skokih Stane Baloh je dvorano nasmejal, ko je povedal, da po zmagi Špele Rogelj ni upal iti spat, ker se je bal, da bi ga kdo zbudil in mu rekel, da sanja. O pričakovanjih do konca sezone pa ni želel govoriti, ampak bo o tem, ali so se izpolnila ali ne, več povedal po koncu sezone.

Predsednik Zbora za skoke in nordijsko

kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije Ljubo Jasnič je nanizal zavidljive številke o bogati skakalni infrastrukturi po Sloveniji, ki daje dober temelj za razvoj tega športa tudi v prihodnje. Poudaril je tudi pomen mirnske 8-metrske skakalnice pri osnovni šoli, zaradi katere se je število mladih skakalcev na Mirni v zadnjih dveh letih povečalo.

Največji aplavz pa je požel mladi Žiga Urbič, ki je ob koncu klepeta prebral še misel, ki jim jo je za popotnico na olimpijske igre mladih dal eden od trenerjev: »Biti član katerekoli državne reprezentance ni samo dolžnost in čast. Je predvsem privilegij, ki ni dan vsakomur. Nastopati na velikem tekmovanju, posebno na olimpijskih igrah, pa še toliko večji, zato s ponosom nosite dres z državnim grbom, ki mora biti za vsakega izmed nas nekaj svetega in neprecenljivega.« P. K.

Beseda urednika Ekipa NaDlani praznuje prvi rojstni dan. Verjamemo, da smo v tem času predstavili številne projekte, dogodke in uspehe v našem okolju. In prepričani smo, da bomo tudi v prihodnje sledili zastavljeni viziji, da poiščemo čim več spodbudnih novic iz naših krajev, ki jih zagotovo ne manjka.

Ob tem vam seveda želimo prijetne praznike in vse dobro v prihajajočem letu.

Pridružite se in bodite NaDlani tudi vi. ekipa Nadlani

NAŠ POGOVOR 2 POGOVOR Z DOMNOM GREGORIČEM Aklih: dovršena oblika in prodorna tehnologija

Na sejmu Ambient ste navdušili z modularno urbano opremo Moment.

Kaj je njena posebnost?

Gre za napredno urbano opremo, ki je namenjena za javno uporabo. Nekateri njeni elementi sicer niso napredni, zato da se lahko kupec odloči tudi za nakup denimo petih klasičnih klopi brez vgrajene tehnologije, ki lahko omogoča polnjenje telefonov, spreminjanje barv ... Njena posebnost je tudi ta, da je izdelana zelo kakovostno in iz najboljših materialov ter je oblikovno dovršena.

Drugače pa je njena dodana vrednost prav tehnologija, ki se jo modularno dodaja, kar je velika prednost. Tako se lahko kupec letos na primer odloči, da bi imel v opremo vgrajen Wi-Fi, naslednje leto pa še polnjenje telefonov. Prav tako so lahko vsi elementi povezani med sabo in arhitekt ali urbanist se lahko z njimi svetlobno igrata – za novo leto spreminjata barve ali nastavita program, da svetloba sledi pešcu ali kolesarju in podobno.

Kakšne pa so možnosti za trženje tovrstne opreme?

Urbana oprema je zelo kompleksna stvar, zato smo jo morali še dodelati, sploh elektroniko, da ta res 100-odstotno funkcionira. Zdaj se stvari odvijajo veliko hitreje, nekaj interesa se je že pokazalo.

Za sodelovanje se zanimajo tudi tržniki in nekatere občine.

S čim se poleg urbane opreme še ukvarjate?

Urbana oprema je bila dobra iztočnica, saj smo v njej videli veliko rešitev. Dejansko je vse napredovalo, le urbana ali pa javna oprema je nazadovala, sploh v Sloveniji.

Zato smo rekli, da ne bomo gledali na stvari kot mogoče kakšna starejša generacija, da javno pač ni naše. Država je naša. In javna oprema je tudi naša. In okolje, v katerem živimo, je naše. Tudi neka klop je od vsakogar, zakaj torej ne bi bila tudi lepo oblikovana, napredna in podobno.

Drugače pa se ukvarjamo še z oblikovanjem kot storitvijo. Naš velik izziv je, da bi delali za različna podjetja, denimo oblikovali izdelke – od začetka do konca. Tovrstno delo nam je všeč, saj ni monotono, ampak delaš na več projektih ter tako pridobivaš ogromno znanja in izkušenj.

Začetki so bili verjetno težki?

Da, predvsem ker nimam finančne podpore in na začetku ti tudi podjetja še ne zaupajo. Če ne bi bili v tako globoki recesiji, bi verjetno lahko z večimi sodelovali, zdaj pa zelo pazijo, koliko denarja bodo za določen projekt namenili.

Kaj pa tujina?

Glede prodaje je neizbežna. Enostavno moraš tržiti v tujini, saj ima Slovenija zelo majhen trg. Kar se tiče našega dela v tujini, je pa tako: če bomo videli, da tukaj ne bo šlo, da ne bomo zaslužili vsak za neko pošteno plačo, bomo poskusili tudi na tujem.

Kako je z urbano opremo v tujini? Pri nas ste omenili, da je nazadovala.

Zadnje leto ali dve se ogromno sredstev vlaga v napredno urbano opremo, v razvoj so na primer veliko vložili v New Yorku, Chicagu in Stockholmu. Pri nas urbano opremo dojemamo kot klop, drog za ulično svetilko ali avtobusno postajališče, ampak če bomo tako gledali, ne bo napredka. So

Jan Ravbar, Grega Logar in Domen Gregorič (Foto: Aklih)

Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838.

Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke.

Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

si dejansko v povprečju in tam tudi ostaneš.

Vemo tudi, da je trg že tako zasičen, da če si povprečen, potem te ni.

Modularna urbana oprema Moment (Foto: Aklih)

tudi elementi, ki jih za enkrat ne poznamo.

Kako pa se vi med sabo dopolnjujete v zanju?

Grega je elektronik, tako da prevzame elektroniko, programiranje in podobno. Z Janom sva oba industrijska oblikovalca in si delo razdeliva, saj sva si v nekaterih stvareh različna. Jan na primer veliko modelira in izriše načrte, jaz mogoče kaj skiciram, povezujem, grem na sestanek ...

Včasih moramo tudi vsi delati vse. Dobro je, da smo različni, tudi po značaju. Delo je na koncu tisto, ki pokaže, ali gre ali ne. Za enkrat se v enem letu še ni zgodilo, da bi želeli prenehati.

Na primer?

Da prideš pred blok in ti avto pokaže, kje imaš prosto parkirno mesto. Tudi to je del urbane opreme pred blokom. Zakaj bi tri ure krožil po ulici in iskal parkirno mesto, če ti lahko avto sam optimizira, kje je zanj Bi rekli, da ste v enem letu veliko najbližje. Tovrstna tehnologija dejansko dosegli?

Dosti, da. Kar nekaj izdelkov smo naredili obstaja, treba jo je le aplicirati v okolje. tako zase kot tudi za druge. Eno leto Kako se vam porodijo ideje?

Enostavno sam prideš do zaključkov, če narediš dobro analizo in se poglobiš v projekt. Tudi ko greš po svetu, lahko marsikaj vidiš. Nočem recimo reči: aha, to smo tam videli, zdaj pa prinesimo še v Slovenijo, saj se na dolgi rok ne izplača. Marsikdaj sicer slišimo, češ da smo verjetno kaj kopirali iz tujine, ampak vsakomur lahko rečemo, naj to dejansko pokaže in do zdaj nismo dobili še nobenega odziva. Saj ga tudi ne more biti, ker če kdo dobro pozna stvari, smo to verjetno mi, ker ves čas brskamo. Ptičja krmilnica, izdelana s pomočjo 3D tiskalnika (Foto: Aklih) Klopi, kakršne smo izdelali mi in s takšno opremo, pač ni. Lahko je bila kje dodana kakšna lučka, ampak to je daleč od tega, razvoja sicer ni nič, da prideš do uspeha in dobrih rezultatov, kar vedo v vsakem kar želimo razvijati naprej. podjetju. Ampak na koncu smo kar precej naredili.

Kaj pa želite razvijati?

Glede urbane opreme želimo še naprej razvijati napredno opremo in izdelati Od kod ime Aklih? elemente, ki bodo pripomogli k boljšemu Prva stvar je bila, da so bile vse domene mestu, počutju in zdravju. Druga stvar, že zasedene, angleškega imena pa nismo ki jo želimo, pa je sodelovati na čim več želeli. Tako smo našli besedo aklih, ki si jo projektih in poleg svojih razvijati tudi izdelke Dolenjci nekako lastimo, čeprav jo poznajo za druge. Za enkrat smo mladi in polni po vsej Sloveniji. Beseda tudi pooseblja energije. Tudi ne gledamo vsega skozi naše delo – natančen, izbirčen. Prebrati smo jo dali še različnim tujcem, ker je denar, ampak skozi dober projekt. pomembno, da se dobro izgovarja.

Koliko dela in odrekanja ste morali do Verjamete, da bo blagovna znamka zdaj vložiti?

Delamo po 12 ur na dan. Lahko rečem, uspela? da se zjutraj zbudiš in greš zvečer spat z Ko enkrat za sekundo ne verjameš več, enako mislijo. Odrekanja je bilo ogromno, je konec. Tako da ni vprašanje, da ne bi ampak če imaš rad svoje delo, je to velika uspeli, čeprav je normalno, da se to lahko motivacija. Res je, da pridejo problemi, zgodi. Ampak za zdaj smo 100-odstotni, ampak se najdejo tudi rešitve. Pomembno da uspemo, kar nas tudi drži pokonci. Če začneš dvomiti, projekt lahko hitro ne je veselje do dela. uspe.

Kašne pa so možnosti za mlade s prodornimi idejami, da uspejo v Kaj bi izpostavili ob koncu?

Poudaril bi, da ne razvijamo samo urbane Sloveniji?

Opažamo, da so vsi prepuščeni sami sebi. opreme, ampak tudi druge izdelke, kot so Kar nekaj je uspešnih fantov in punc, ki so na primer okraski, ki smo jih v tem času mladi in delajo dobre projekte, prodajajo izdelali za poslovna in osebna darila. Ob tudi v tujini. Če bi jih vprašali, bi verjetno tem bi podjetja tudi povabil, naj pristopijo tudi sami povedali, da morajo neprestano do nas in mogoče lahko razvijemo kakšno delati, veliko razmišljati in delati z veseljem. sodelovanje.

Seveda je veliko stvari tudi povezanih, od finančnih sredstev do sreče in podobno. J.S. Sama ideja ni dovolj, treba jo je tudi prodati. Kako?

Pomembno je povezovanje. Med starejšimi generacijami bi vsak vse delal sam, zato je tudi marsikatero podjetje v krizi. Mladi pa se že intuitivno povezujemo. Mi bomo na primer poskrbeli za razvoj, nekdo ima dobre materiale, nekdo bo izdelek dobro tržil in tako naprej. Na ta način so lahko rezultati veliko boljši, če pa vse delaš sam,

Magma media d.o.o.

Domen Gregorič iz Zabrdja, Grega Logar z Mirne in Jan Ravbar iz Novega mesta so pred letom dni združili moči in ustvarili skupino Aklih, v kateri razvijajo dovršene in inovativne izdelke.

Fantje, ti so sredi dvajsetih let, že dokazujejo, da jim prodornih zamisli ne manjka, saj so pred časom na ljubljanskem sejmu Ambient za svojo urbano opremo Moment in 3D izdelke prejeli kar dve nagradi – Top pet in Top ideja. Skupina sicer ustvarja v Zabrdju, o njihovem delu pa smo se pogovarjali z Domnom Gregoričem.

IZ NAŠIH KRAJEV

3

40 let sevniškega Vrtca Ciciban Štiri desetletja samostojnega delovanja v letošnjem letu praznuje Vrtec Ciciban Sevnica, ki danes poleg centralne enote povezuje še enoto Kekec pri sevniški šoli ter enote pri šolah v Boštanju, Loki pri Zidanem Mostu in na Studencu.

SEVNICA – Po več prireditvah, ki so se zvrstile skozi leto, je konec novembra potekala še slavnostna akademija. Na odru so se v počastitev rojstnega dne zvrstile plesne in pevske točke tako najmlajših kot zaposlenih v vrtcu. Ob tej jubilejni priložnosti je zbrano občinstvo nagovorila ravnateljica Vlasta Fele ter sistematično predstavila razvoj vrtca, kot predstavnik ustanoviteljice, Občine Sevnica, pa tudi župan Srečko Ocvirk. Poudaril je, da boljša izobrazba prispeva k širši izbiri delovnih mest, prinaša več znanja in višji življenjski standard, česar se občina kot ustanoviteljica vrtcev vseskozi dobro zaveda ter dosledno skrbi tako za prostorske kot kadrovsko-izvedbene pogoje. Ob 40-letnici samostojnega delovanja je čestital in se za dobro opravljeno delo zahvalil vodstvu vrtca, vzgojiteljicam in delavcem vrtca ter vsem nekdanjim sodelavcem.

Zbrane v sevniški kulturni dvorani sta nagovorili in svoje vtise strnili tudi nekdanji ravnateljici vrtca, Hermina Simončič in Danica Božič. Ob tej priložnosti je bil

Ob 40-letnici sevniškega Vrtca Ciciban so pripravili še slavnostno akademijo (Foto: Občina Sevnica).

predstavljen novi zbornik vrtca z naslovom »Vrtec skozi čas«. Ta prikazuje razvoj predšolske vzgoje oziroma organizirane skrbi za predšolske otroke v Sevnici, ki sicer sega že v čas pred drugo svetovno vojno. Predstavljen je bil nov logotip vrtca in zapeta himna, v preddverju dvorane pa so si obiskovalci ogledali tudi razstavo.

Občina Sevnica

Mesec dobrodelnosti Študentskega kluba Sevnica Študentski klub Sevnica letos že tretje leto zapored organizira projekt »ŠKS-jev mesec dobrodelnosti«.

SEVNICA – Tako bodo decembra zopet zbirali živila in nujne življenjske potrebščine, ki jih bodo podarili socialno ogroženim družinam v občini Sevnica. Konec decembra bodo v ta namen organizirali tudi dobrodelni koncert. »Projekt ŠKS-jev mesec dobrodelnosti bo letos potekal že tretjič z namenom, da se v prazničnem času spomnimo tudi na soljudi, ki potrebujejo našo podporo in pomoč,« pravijo v sevniškem klubu. V ta namen bodo čez cel mesec december zbirali živila in ostale potrebščine, ki jih potrebuje vsak dom. Na koncu akcije bodo oblikovali pakete humanitarne pomoči, ki jih bodo podarili ogroženim družinam. »Verjamemo, da je v času praznikov vsak vesel pozornosti, če posebej tisti, ki jo resnično potrebujejo,« še menijo v Sevnici.

Zbiranje bo potekalo do 21. decembra.

Hrana (trajna živila), igrače in ostale potrebščine sicer zbirajo v Stari šoli v Sevnici (Kvedrova 30c.). Zbiranje poteka od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro, razen ob sredah od 11. in 17. ure ter

SEVNICA – Z namenom analize in ocene opravljenega dela ter predstavitve načrtov za prihodnje se v zadnjem mesecu leta srečujejo različne organizacije. Ob zaključku uspešnega leta pri izvajanju projekta Starejši za starejše« v občini Sevnica so se minuli teden v Tržišču srečali prostovoljci iz vseh petih društev upokojencev z območja občine, med njimi Društva upokojencev Tržišče, Krmelj, Šentjanž, Sevnica in Razbor. Ob tem so obeležili nedavni mednarodni dan prostovoljstva.

Zbrane je pozdravil in se jim za celoletno plemenito delo zahvalil tudi župan Srečko Ocvirk. (Besedilo: Občina Sevnica)

V Sevnici že tretje leto zapored poteka projekt »ŠKS-jev mesec dobrodelnosti« (Foto: ŠKS).

vsako prvo in tretjo soboto v mesecu med 8. in 11. uro. »Vsi, ki bi radi, da s skupnimi močmi polepšamo praznike, nas lahko kontaktirate na e-mail naslov: sksevnica@gmail.com, nas najdete na spletni strani ali Facebook strani kluba. Ker želimo pričarati čim več nasmehov na obraze ljudi, ki jim bomo pomagali, bomo veseli vsake podpore pri projektu,« še pravijo v Študentskem klubu Sevnica.

Državni svet Republike Slovenije je 5. decembra, na mednarodni dan prostovoljstva, priredil slavnostno podelitev plaket najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2014, namen česar je izpostaviti velik pomen prostovoljstva kot plemenite dejavnosti v družbenem življenju. Udeležence slovesnosti in prejemnike plaket na letos že dvajseti podelitvi je nagovoril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar ter čestital prejemnikom plaket, med katerimi je na predlog Turistične zveze Slovenije tudi občan sevniške občine Jože Prah.

Kot so predstavili v obrazložitvi priznanja, se je prostovoljno delo Jožeta Praha pričelo leta 1974 v Planinskem društvu Lisca Sevnica in s tem Planinski zvezi Slovenije. Članstvu turistične društvene organizacije se je pridružil leta 1999, pri Turistični zvezi Slovenije pa aktivno deluje od leta 2002, sprva kot član komisije za razvoj turizma v gozdnem prostoru, od leta 2008 pa kot njen predsednik. Je tudi predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji in predsednik odbora za tematske poti v Posavju, v katerih vidi velik potencial za turizem na področju pohodništva in kolesarjenja. Na regijskem nivoju je oživel etnografsko zanimive dogodke in bil pobudnik tradicionalnih turističnih prireditev. Kot zavzet gozdar se zavzema za razvoj in varovanje gozdov ter narave in razvoj podeželja, svoje bogate izkušnje in znanja pa rad prenaša na mlade.

(Besedilo: Občina Sevnica)

P. J.

dostop. Investitorja, občina in krajevna skupnost, sta v ureditev odseka vložili okrog 50.000 evrov.

K - ANI d.o.o.

Pot na Zajèjo goro 74, 8290 Sevnica gsm: 031 722 708 e-pošta: kovacic.ana@siol.net

IZDELAVA ZAVES VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2015

MURNICE – Ob praznovanju občinskega praznika sta Občina Sevnica in Krajevna skupnost Šentjanž namenu predali več infrastrukturnih ureditev v kraju Murnice, ki pomembno izboljšujejo kakovost bivanja na tem območju.

Tako je zaključena celovita ureditev prej dotrajanega 860-metrskega odseka makadamske javne poti, ki je sedaj bistveno razširjena in asfaltirana ter s tem omogoča varnejši in prijaznejši

Skupaj s Komunalo Sevnica je občina v več etapah izvedla tudi ureditev vodovoda, ki povezuje vodovodni sistem od Leskovca do uporabnikov v Murnicah na 6-kilometrskem odseku in omogoča priključitev okrog 50 uporabnikom. Zaradi zelo razgibanega terena je bil projekt gradnje z umestitvijo več raztežilnikov zahteven tako z vidika izvedbe kot samega hidravličnega sistema upravljanja. Investicija je znašala okrog 55.000 evrov.

Na omenjenem območju so Murnice v sklopu gradnje širokopasovnega optičnega omrežja opremljene tudi z možnostjo priklopa na najsodobnejše internetno omrežje. (Foto: Občina Sevnica)

IZ NAŠIH KRAJEV 4 Občinski svet opravil imenovanja in terenski ogled občine Članice in člani Občinskega sveta Občine Sevnica so na 2. redni seji opravili imenovanja delovnih teles in organov, v nadaljevanju pa so svetniki opravili terenski ogled izvedenih, izvajanih in načrtovanih projektov po občini.

SEVNICA – V nadzorni odbor, najvišji organ nadzora javne porabe v občini, so tako člani Občinskega sveta Občine Sevnica imenovali: Roka Vodenika, Mojco Kuzmički, Mirana Grubenška, Jožefa Žnidariča in Vido Ribič Suhodolčan. Novo imenovano Občinsko volilno komisijo Občine Sevnica sestavljajo predsednik Anton Grilc, namestnica predsednika Alenka Mirt, člani

Martina Dremšak, Ana Strajnar Erpič in Sanja Slemenšek ter namestniki članov Mojca Kuzmički, Aleš Mrgole in Mateja Šunta.

V posamezna delovna telesa občinskega sveta, med njimi Odbor za okolje in prostor, Odbor za družbene dejavnosti, Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo, Odbor za finance in proračun, Komisijo za pravne in splošne zadeve ter Svet za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je bilo imenovanih skupno 40 članov. Člani občinskega sveta so imenovali tudi člane Nadzornega sveta javnega podjetja Plinovod Sevnica in člane Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala d.o.o.

Sevnica.

Oblikovanju vseh navedenih organov je sledila osrednja vsebinska točka seje s

predstavitvijo področij dela, financiranja in pristojnosti Občine Sevnica, katere namen je bil novi sestav občinskega sveta celovito seznaniti z navedenimi področji. S strani vodstva občinske uprave in vodij oddelkov je bil nato na terenu izveden ogled izvedenih, izvajanih in načrtovanih projektov po občini Sevnica.

Občina Sevnica

Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku V Športnem domu Sevnica je konec novembra potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Sevnica s podelitvijo priznanj nagrajencem, ki so še posebej zaznamovali delo in življenje na kulturnem, družbenem in gospodarskem področju.

SEVNICA – Srebrno plaketo Občine Sevnica sta prejela Kovinostrugarstvo Drago Borštnar s.p. iz Tržišča za dosežke na področju podjetništva v občini Sevnica ter Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja ob 50-letnici delovanja in negovanja pevske tradicije v občini Sevnica. Zlata plaketa je bila podeljena Društvu za športno rekreacijo Partizan Boštanj ob 60-letnici ustanovitve društva ter krepitve športnega in družabnega duha v Boštanju ter Kopitarni Sevnica d.d. za več kot 125-letno uspešno oblikovanje gospodarskega in družbenega razvoja občine Sevnica. Grb Občine Sevnica

je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Boštanj, in sicer ob 90-letnici prostovoljnega delovanja na področju gasilstva v Boštanju.

Najvišje priznanje, naziv Častni občan, pa je Občina Sevnica podelila akademiku dr. Alojzu Rebuli za življenjsko delo na literarnem področju in obogatitev slovenske kulture. V imenu vseh dobitnikov priznanj je ob podelitvi pozdravil in nagovoril vse zbrane v športnem domu.

Slavnostni govornik je bil župan Srečko Ocvirk, pozdravne besede pa so občinstvu namenili tudi poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Tomaž Lisec, poslanec

v Evropskem parlamentu Franc Bogovič in v imenu občin, združenih v posavsko regijo, župan Občine Krško mag. Miran Stanko.

Program prireditve pa so oblikovali Godba Sevnica, mažorete Društva TRG Sevnica, pevec Aljaž Farasin s pianistom Tinetom Becom in Godalni orkester Glasbene šole Sevnica. Posebna točka programa je bila tudi reportaža o življenju in delu v občini Sevnica avtorja Bojana Kostevca. Program sta povezovala Gašper Kostrevc in Tanja Žibert.

Občina Sevnica

V Sevnici so ob občinskem prazniku podelili občinska priznanja, naziv častnega občana pa so podelili akademiku dr. Alojzu Rebuli (Foto: Občina Sevnica).

Zlati jubilej v znamenju več pridobitev Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica, največja šola v občini, letos praznuje pet desetletij obstoja. Ob tem pomembnem dogodku so na šoli pripravili lepo obiskan in vsebinsko bogat prireditveni program. Ta se je začel z odprtji več izvedenih ureditev, med njimi energetske sanacije šole z enoto vrtca Kekec, ki jo je Občina Sevnica v paketu še z drugimi energetskimi sanacijami izvedla letos.

SEVNICA – Osnovna šola in vrtec sta sestavljena iz osmih povezanih objektov, grajeni fazno. Šola je bila zgrajena leta 1964 ter naknadno, v različnih obdobjih, večkrat dozidana ali nadzidana, prvotne površine šole pa do letos niso bile celostno obnovljene. Investicija v skupni vrednosti okrog 1,4 milijona evrov je zajela zamenjavo salonitne kritine z izolacijo, delno zamenjavo stavbnega pohištva, ovoj zgradbe in obnovo kotlovnice z namestitvijo kogeneratorja. S tem je dosežen bistveni cilj – zmanjšanje porabe energije in izboljšanje bivalnega ugodja, s tem pa počutja učencev in zaposlenih. Energetsko sanirana je bila tudi enota vrtca Kekec kot dela zgradbe, v kateri

deluje pet oddelkov Vrtca Ciciban Sevnica.

Investicijo je v višini 1,15 milijona evrov sofinancirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Na šoli so ob tej priložnosti namenu predali tudi kemijski laboratorij, urejen v sodelovanju s podjetjem Tanin Sevnica, in preventivno zdravstveno ordinacijo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Sevnica. Odprta je bila skrbno pripravljena razstava »Šola skozi čas« in predstavljen novi zbornik ob 50-letnici šole.

Naštetim odprtjem in prerezu torte je nato v telovadnici sledila osrednja slovesnost ob 50-letnici šolske zgradbe. Številne zbrane učence in starše, celoten kolektiv, nekdanje

delavnice in drugi dogodki.

V Sevnici so se na odru kulturne dvorane zvrstile pevske zasedbe z območja Na dlani občine, njimimedijev, Pevska ki skupina Tiskani medij Na dlani je vpisanmed v razvid ga vodiEncijan Planinskega društva Lisca Sevnica, Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Mešani pevski zborGabrijele Prijatelji 29, Društva Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., 8296 upokojencev Krmelj Sevnica, Pevska skupina utrinek iz Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje Sevnice, Septet Fortuna iz Šentjanža, Odgovorna urednica: Melita Ivnik skupina Triola iz Boštanja, Vokalni Uredniški odbor: MelitaVokalna Ivnik in Matej Zabukovec SEVNICA – ZvezaElektronski kulturnih naslov: društev kvintet Boštanjski prijatelji, Mešani pevski urednistvo@nadlani.si Sevnica je v sodelovanju s sevniško zbor Lisca Sevnica, Fantje z Razborja, Tisk: Delo tiskarsko središèe.

Tiskano 1 dan pred izdajo številke območno izpostavo Naklada: Javnega12.700 skladaizvodov za Mešani pevski zbor Zvon iz Boštanja in kulturne dejavnosti 3.Mali decembra, na dan Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja. Zbrane oglasi: oglasi@nadlani.si rojstva slovenskega pesnika Franceta sta pozdravila Oglasnodr. trženje: info@nadlani.si, 041predsednik 245 596 Zveze kulturnih Prešerna, pripravila Spletna prireditevstran: »Ta www.nadlani.si veseli društev Jože Novak in župan Srečko dan sevniške kulture«. Tega dne so Ocvirk. Koncert, ki mu je sledilo družabno kulturne ustanove po vsej Sloveniji tudi srečanje, je povezoval Vili Zupančič. (Vir in sicer odprle svoja vrata, zvrstile so se foto: JSKD Sevnica) številne predstave, koncerti, predavanja,

učitelje in sodelavce šole ter goste so nagovorili ravnateljica Mirjana Jelančič, župan Srečko Ocvirk in predstavnik novomeške enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Anton Polšak. V programu, ki so ga z izbranimi glasbenoplesnimi točkami obogatili učenci in učitelji, so bile podeljene tudi priznanja Sava Kladnika, po katerem šola nosi ime. Kot zahvalo za dobro sodelovanje so prejemniki bronastega priznanja podjetje Turizem, prevozi in avtošola Toni Prah, Policijska postaja Sevnica, Vrtec Ciciban Sevnica in Glasbena šola Sevnica, srebrnega priznanja pa Knjižnica Sevnica in Šolski center KrškoSevnica.

STUDENEC – V luči letošnje 100-letnice začetka 1. svetovne vojne je Občina Sevnica na pobudo krajanov in v sodelovanju s krajevno krajevnostjo pristopila k celoviti obnovi spomenika žrtvam te vojne na pokopališču na Studencu. Slovesnemu dogodku je

Na osrednji slovesnosti so z bogatim prireditvenim programom obeležili 50-letnico sevniške Osnovne šole Sava Kladnika (Foto: Občina Sevnica).

Občina Sevnica

sledila okrogla miza z naslovom »Prva svetovna vojna med zgodovino in načinom življenja«, ki so jo v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma pod okriljem prireditev občinskega praznika skupaj organizirali Občina Sevnica, Posavski muzej Brežice in Krajevna skupnost Studenec.

Okrogla miza je povzela zgodovinska dejstva iz časa 1. svetovne vojne, s poudarkom, kako globoko zarezo je pomenila v tedanjem življenju ter koliko življenj slovenskih fantov in mož so terjale njene krute bitke. O tem je bilo napisanih veliko knjig, a ravno tako je pomembno zbirati, zapisovati, shranjevati in predstavljati, kakšne sledove je pustila na lokalnih ravneh.

(Foto: Občina Sevnica)

5

IZ NAŠIH KRAJEV

Sevniški »Čudežni december«

Decembrski družabni dogodki se v Sevnici združujejo pod imenom »Čudežni december«. Za organizacijo in izvedbo programa skozi celoten mesec skrbi Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica v sodelovanju z lokalnimi društvi.

V Sevnici so se tik pred prihodom prvega dobrega moža, sv. Miklavža, prižgale praznične luči. Pričetek čarobnega decembra je bil združen s tradicionalnim pohodom »Z lučko na grad«. Ob svetlobi bakel in lučk so se številni podali iz starega mestnega jedra na Grad Sevnica, kjer je potekal kulturni program ter slovesen prižig luči na gradu in v mestu Sevnica. Pohodnike je navdušila unikatna okrasitev gradu avtorice Milene Mastnak.

Z izdelki se je na praznični tržnici 6. decembra predstavila tudi Osnovna šola Boštanj.

sobota, 20.12. , ob 8.00, Kmečka tržnica Sevnica

BOŽIČNA TRŽNICA od 8.00 do 12.00: Božična tržnica od 9.00 do 11.00: ustvarjalnice, pantomimik ob 10.00: žrebanje »Nagradne kartice veselja« s kulturnim programom ob 11.00: obisk Božička

Pohod z lučko na grad.

sreda 31.12. , ob17.00, Sevnica - pred lokalom Central’s

V Mladinskem centru Sevnica je v najbolj prazničnem mesecu potekalo več delavnic z izdelavo namiznih aranžmajev, voščilnic in okraskov.

Praznično obarvano dogajanje je bilo in še bo organizirano tudi na Kmečki tržnici v Sevnici, predšolski otroci pa so se udeležili čarobnega obiska Gradu Sevnica.

SILVESTROVANJE ZA NAJMLAJŠE z Družinskim gledališčem Kolenc sreda 31.12. , od 22.00 dalje , Sevnica - pred lokalom Central’s

v

SILVESTROVANJE NA PROSTEM z ansamblom NEMIR

Dan odprtih vrat trebanjske galerije Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je pripravila Dan odprtih vrat: Ta veseli dan kulture – Danska, dežela H.C. Andersena in Lone Villaume, z roko v roki s slovensko kulturo, ki je potekal 3. decembra ob dnevi rojstva Franceta Prešerna.

TREBNJE – Za obiskovalce so pripravili pester program, vstop na vse dogodke pa je bil prost.

Dopoldne je potekala pravljična urica.

V sodelovanju s Knjižnico Pavla Golie Trebnje in knjižničarkama Simono Pavc in Karmen Papež so predstavili pravljico H. C. Andersena Jelka. Obiskali so jih tudi otroci iz Vrtca Mavrica Trebnje Program so nadaljevali z dogodkom Sreča v pesmi in besedi. Učenci Osnovne šole Trebnje so predstavili pesmi in gledališko igro v slovenskem in danskem jeziku.

Sodeloval je tudi Otroški pevski zbor OŠ Trebnje ter mentorji Mojca Bahun, Vera Gognjavec, Franci Kravcar, Irena Višček, Stanka Zaletelj.

Popoldne so nadaljevali z dogodkom Spoznajmo Dansko in danski jezik. Pri učni uri danskega jezika je pomagalo Društvo slovensko-danskega prijateljstva. Osnove danskega jezika pa so obiskovalci lahko

Občina Trebnje vabi: 12. vinogradniški pohod na gorico Lisec TREBNJE – Društvo vinogradnikov »Lisec« Dobrnič že 12. leto organizira in vas vabi na tradicionalni vinogradniški pohod na gorico Lisec. Pohod bo v letu 2015 organiziran v soboto, 10. januarja, ob 8. uri izpred rojstne hiše škofa in misijonarja Friderika Ireneja Barage v Mali vasi.

Na Ta veseli dan kulture je svoja vrata odprla tudi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje (Foto: R. M.).

spoznali s Polono Rožič.

Zvečer so pripravili še razstavo ilustracij Roberta Kuharja in predstavitev danskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori.

Obiskovalcem se je predstavil Robert Kuhar, ilustrator danskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori. V programu je sodelovala tudi Glasbena šola Trebnje z glasbenim programom.

R. M.

CIRT-ova nova okrogla miza Civilna iniciativa za rešitev reke Temenice (CIRT) je v začetku decembra pripravila 4. okroglo mizo.

TREBNJE – »Ker nam ni vseeno za našo reko, se z njo ukvarjamo, opozarjamo na težave, pobiramo odpadke, oživljamo bazen in nekdanje kopališče ter ji poizkušamo vrniti nekdanji življenjski utrip,« pravijo v civilni iniciativi.

Tako so pripravili že 4. okroglo mizo o odprtih vprašanjih reke Temenice, na

info: www.kstm.si, 07/81-61-070

Vrh prazničnega dogajanja bo 31. decembra, ko bo pred lokalom Central's organizirano silvestrovanje na prostem.

Več pa na priloženem letaku – vljudno vabljeni k obisku.

kateri so predstavili lanskoletne aktivnosti in načrte za prihodnje. Pripravili so tudi predstavitev razpisa pridobivanja sredstev za obnovo jezov in krajinskega parka, ki jo je vodil Gorazd Marinček, o pomenu vode pa je spregovorila Barbara Turk.

R. M.

Drugo soboto v novem letu se bodo pohodniki in pohodnice lahko podali na gorico Lisec (Foto: Društvo Vinogradnikov Lisec Dobrniè).

Baragova domaèija (Foto: Samo Kastelic)

Ker bodo vaši avtomobili ostali pred rojstno hišo Barage v Mali vasi, bo za vas organiziran prevoz s cilja na izhodišče.

Za vse dodatne informacije vam je na Pot vas bo vodila preko Krušnega voljo g. Frenk Mulh na tel. št. 041-575vrha in Babne gore do gradu Kozjak, 781. katerega razvaline si boste lahko ogledali. Nadaljevali boste skozi vas Dolenje Kamenje pri Dobrniču, nato pa Torej, vsi ljubitelji pohodov in se povzpeli na gorico Lisec. dobrega vina, se vidimo drugo soboto v novem letu 2015!

Tu se boste lahko okrepčali z malico in s toplimi napitki, ki so zajeti v startnino, Občina Trebnje ki znaša 10 evrov. Poleg malice in toplih napitkov startnina zajema tudi darilce.

IZ NAŠIH KRAJEV 6 Podvoz v Velikem Gabru odslej varnejši Konec novembra je na podvozu pod železniško progo Veliki Gaber v občini Trebnje potekala simbolična otvoritev postavitve opozorilnega sistema COPS@road, s katerim želi občina skupaj z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Korun zmanjšati nevarnost prometnih nesreč na tem nepreglednem cestnem odseku.

TREBNJE – Navedeni cestni odsek je za udeležence v cestnem prometu izredno nevaren, saj je prehod skozi podvoz zelo ozek, vozišče pred podvozom pa poteka po klancu navzdol skozi ovinek. Tudi uporaba prometnega ogledala pod podvozom ne nudi dovolj preglednosti, ki bi zagotavljala varno udeležbo v cestnem prometu. S postavitvijo opozorilnega sistema COPS@ road želi Občina Trebnje v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem A.s.K povečati varnost z dodatnim opozarjanjem na potencialno nevarnost trka. Sistem je razvilo mlado slovensko podjetje A.s.K in je posebej učinkovit na nepreglednih cestnih odsekih, kjer je zaradi slabe vidljivosti onemogočena dobra presoja voznika pri vključevanju na prednostno cesto.

Enoti z detektorjem vozil in svetlobnim prikazovalnikom Postavljen sistem COPS@road vključuje elemente za detekcijo in opozarjanje prometnih udeležencev ter module za radijsko komunikacijo med postavljenimi enotami sistema. Na tem cestnem odseku sta postavljeni dve centralni enoti s svetlobnimim prikazovalnikom pred vhodom na obeh straneh podvoza. Enoti sta opremljeni z detektorjem vozil in s svetlobnim prikazovalnikom. Postavitev pred podvozom zagotavlja optimalno vidnost.

V primeru približevanja podhodu dveh ali več vozil z obeh smeri se na zaslonu izriše trikotnik s klicajem, ki opozarja na povečano nevarnost trka. Z delovanjem na sončno

energijo je sistem mogoče namestiti tudi tam, kjer ni omrežne infrastrukture. COPS@ road ni del zavezujočega prometnega sistema, temveč je dodatni opozorilni sistem, ki udeležencem v prometu v realnem času podaja informacijo o povečani nevarnosti trka, jih dodatno opozori in poziva k povečani pozornosti zaradi nevarnosti.

motom »Skupaj za večjo varnost« izvajamo podjetja A.s.K. različne preventivne akcije namenjene večji varnosti v cestnem prometu. Mednje Občina Trebnje sodi tudi projekt postavitev COPS@road sistemov, s katerim s slovenskimi občinami in mladim podjetjem Aktivna signalizacija Korun skrbimo za varnejši korak v prometni jutri. Vesel sem, da bo odslej nevaren cestni odsek Veliki Gaber – Stranje pri podvozu pod Za večjo prometno varnost železniško progo Veliki Gaber preglednejši Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je na in prijaznejši do voznikov,« je ob otvoritvi otvoritveni slovesnosti povedal: »Že pred leti povedal Edo Povhe, direktor Območne smo si v Občini Trebnje prizadevali, da bi enote Novo mesto Zavarovalnice Triglav. povečali varnost pri železniškem podvozu v Velikem Gabru, vendar so ustrezni sistemi Bistveno manj nesreč presegali dosegljivo ceno in zaradi tega smo Sistem COPS@road je razvilo mlado to nalogo večkrat prestavili v prihodnost. slovensko podjetje A.s.K in je posebej S postavitvijo opozorilnega sistema COPS@ Ko pa se je pokazala priložnost, da skupaj učinkovit na nepreglednih cestnih road želi Občina Trebnje v sodelovanju z s podjetjem Aktivna signalizacija Korun odsekih, kjer je zaradi slabe vidljivosti Zavarovalnico Triglav in podjetjem A.s.K in Zavarovalnico Triglav po dostopni ceni onemogočena dobra presoja voznika. povečati varnost z dodatnim opozarjanjem zagotovimo signalizacijo, ki bo občanom »Veseli nas sodelovanje z Občino Trebnje na potencialno nevarnost trka (Foto: Občina zagotavljala večjo stopnjo varnosti, smo se z in Zavarovalnico Triglav, saj je tovrstno Trebnje). veseljem odločili za ta projekt. Zahvaljujemo sodelovanje potrditev, da obstaja posluh za se podjetju A.s.K in Zavarovalnici Triglav za povečanje varnosti na slovenskih cestah z sodelovanje, tako v imenu občine, kot tudi v tehnološko inovativnimi prostopi. Statistike imenu občank in občanov Občine Trebnje.« nekaterih do sedaj postavljenih sistemov V sklopu projekta Skupaj za večjo prometno kažejo tudi za 90 odstotno zmanjšanje varnost v Sloveniji je Zavarovalnica Triglav prometnih nesreč. Verjamemo, da lahko sofinancirala 40 odstotkov vrednosti postavitev v Velikem Gabru doprinese postavitve sistemov COPS@road v k povečani varnosti z opozarjanjem v dvanajstih slovenskih občinah. Med prvimi realenm času, s čimer dobijo prometni izbranimi kritičnimi cestnimi odseki je udeleženci dodatne informacije o dogajanju opremitev podvoza v Velikem Gabru. »V v neposredni bližini podvoza, na podlagi Zavarovalnici Triglav delujemo skladno z katerih lahko sprejemajo odločitve v Z opozorilnim sistemom COPS@road je našim zdaj že verjetno dobro prepoznavnim prometu, ki bodo botrovale njihovi večji podvoz v Velikem Gabru odslej varnejši sloganom ’Vse bo v redu’. Tudi zato pod varnosti«, je povedal Peter Korun, direktor (Foto: Občina Trebnje).

Čarobna Dežela kozolcev v modeliranju svetlobe Letos bo »Čarobna Dežela kozolcev« zažarela v prav posebni spektakularni svetlobi. Obiskali jo boste lahko vsak dan od petka, 26. decembra, do ponedeljka, 29. decembra 2014. ŠENTRUPERT – Prava paša za oči bo na poseben način osvetljeni Ziherletov toplar, ki si ga bo moč ogledati vsak dan med 16. in 20. uro. Zažarel bo v različnih odtenkih in vzorcih, saj ga bodo osvetlili s posebno tehniko modeliranja svetlobe ter projiciranjem le-te na podlago.

Za vse najmlajše bo pripravljena animacija, saj bodo modelirali svetlobo na kozolce in

prikazali pravljico s sedmimi škrati. Animacija otrok se bo začela vsak dan ob 16. uri in se bo ponovila ob 18. uri. Zgodba govori o škratu Tončku, ki je izgubil prijatelje v Deželi kozolcev, iskal pa jih bo skupaj z otroci.

Tončkovo ime izhaja iz besede ton, zato mu je prirojeno, da odkriva ljudska glasbila.

Otroci bodo lahko zaigrali skupaj z njim na čudežni inštrument. Odvijale se bodo igre

s svetlobo, iskanje zaklada in ples s škrati.

V petek, 26. decembra, od 20. ure pa se bo odvijala zabava z Veselimi Dolenjci in Ognjenimi muzikanti. Ves čas bo potekal tudi Emin božično-novoletni sejem, kjer bo predstavljena med drugim tudi domača in umetnostna obrt, rokodelci in eko-kmetje.

Dežela kozolcev Šentrupert

Dežela kozolcev bo konec meseca postala čarobna, saj bo zažarela v prav posebni spektakularni svetlobi (Foto: dezelakozolcev.si).

Rupert Gole: »Ko vidiš bisere v očeh« Na petem bralnem večeru so v Deželi kozolcev gostili tamkajšnjega župana Ruperta Goleta, ki se je tokrat predstavil v drugačni luči – kot strastni oblikovalec in arhitekt. ŠENTRUPERT – V edinstvenem okolju v Deželi kozolcev, prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu, je potekal bralni večer z Rupertom Goletom, sicer županom ene najbolj inovativnih občin, Občine Šentrupert.

Tokrat pa so ga obiskovalci lahko spoznali v povsem drugi luči: kot strastnega oblikovalca in arhitekta, ki je prispeval velik delež pri oblikovanju različnih tiskovin poveznih z utripom Šentruperta v zadnjih dvajsetih letih. Ob tem dogodku pa je bil še posebej počaščen. »Hvaležen sem, da je ta moj opus nekdo zbral. Vsak oblikovalec je lahko vesel, če mu zbirko del nekdo shrani in predstavi na ta način,« je ob uvodu povedal gost večera.

Pogovor je vodil bivši ravnatelj šole, slavist in kulturnik prof. Jože Zupan, ki Ruperta pozna že od mladih let, saj se njuno življenje ves čas prepleta. Beseda je tekla o Rupertovih prvih korakih oblikovanja. Tako je že pri 20. letih organiziral prvo arhitekturno delavnico za učence. Pozneje je postal tudi oblikovalec šolskega glasila »Preproste besede«, pri čemer je izpostavil eno izmed izdaj z naslovom Strahko, ki jo je tudi ilustriral.

in se na koncu pravilno odločili.« Seveda pa se tu njegova zgodba ni zaključila. Še danes, kolikor mu čas dopušča, oblikuje različne tiskovine in kakšno naslovnico z knjigo. Med več kot dvajsetimi knjigami so bile predstavljene tudi tri knjige dveh domačih avtoric Majde Krnc in Tilke Gorenc: Biseri v očeh, Iz skrinje spominov in Življenje na zdravje. Kot je poudaril Rupert Gole, ga je vedno najbolj zanimalo, kako je njegovo Na petem bralnem večeru so v Deželi kozolcev ilustriranje doživel avtor knjig. Zato je bil ob gostili tamkajšnjega župana Ruperta Goleta predaji svojega dela najbolj pozoren na (Foto: Dežela kozolcev Šentrupert). reakcijo avtorja. »Ko vidiš bisere tudi v očeh avtorja knjige, potem veš, da si pravilno »Tega Strahkota sem narisal v računalniku in oblikoval knjigo,« je dodal. to je bila moja prva računalniška ilustracija.

Hkrati pa je šlo tudi za prvo računalniško oblikovano glasilo,« je dejal Gole.

Dotaknila pa sta se tudi začetkov Občine Šentrupert, ko so morali izbrati grb zanjo: »Do grba je bila dolga pot in še danes vem, da smo ga dobro naredili. Večkrat pogledam tudi ostale grbe slovenskih občin in naš je res poseben. Za izbor smo naredili razpis. Ker nam na prvem razpisu ni bil noben grb dovolj všeč, smo iskali naprej

Dežela kozolcev Šentrupert

Bralni večer je vodil Jože Zupan (Foto: Dežela kozolcev Šentrupert).

IZ NAŠIH KRAJEV

7

V ospredju so bile kadrovske zadeve V ospredju 2. redne seje Občinskega sveta Občine Šentrupert so bile kadrovske zadeve – odbori in komisije kot posvetovalna telesa občinskega sveta. ŠENTRUPERT – V mandatu 2014– 2018 bodo nadzorni odbor sestavljali predsednica Nataša Ziherl ter članici Breda Vojnovič in Petra Florjančič. Določili so tudi člane v petih delovnih telesih Občinskega sveta Občine Šentrupert – odbor za okolje in prostore in gospodarske javne službe bo vodil Alojzij Gregorčič, odbor za proračun in finance Matjaž Štrukelj, odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Jurij Bizjak, odbor za družbene dejavnosti Ruža Brcar in statutarno-pravno komisijo Robert Jereb. »Občinski svet Občine Šentrupert je na tokratni seji že imenoval odbore in komisije kot svoja delovna telesa. To je prvi korak, ki je pomemben za delo občinskega sveta, saj se vsa gradiva, akte in predpise najprej obravnava na teh odborih, na teh delovnih telesih in delovna telesa podajo mnenje k tem aktom, preden jih občinski svet sploh sprejme. Mislim, da imamo sedaj že postavljeno strukturo občinskih organov in predstavnikov in da bomo res lahko začeli delati,« pravi direktorica občinske uprave Mateja Jazbec.

Občinski svet je imenoval svoje predstavnike še v odbor za priznanja, ki ga skupaj imenujeta občinski svet in župan. Občinski svet v ta odbor imenuje tri člane, in sicer je v odbor imenoval svetnico Ružo Brcar, ki bo

Šentrupertski občinski svetniki in svetnice so na 2. redni seji oblikovali delovna telesa občinskega sveta in določili predstavnike občine v drugih organih (Foto: Lapego).

odbor za priznanje tudi vodila, predstavnika občinskega sveta v tem odboru pa bosta še Alojzij Gregorčič in Maks Franc Kurent. Člani občinskega sveta so imenovali še občinsko volilno komisijo, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Boštjan Sladič, v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so za predstavnika občinskega sveta imenovali Jožeta Zaplatarja, za urednika občinskega glasila Šentrupert pa Jožeta Zupana.

Občinski svet je podal še soglasje k imenovanju Tanje Cuder Udovič za direktorico Knjižnice Pavla Golie Trebnje.

P.K.

8. Mirna poje KUD Matija Tomc Mirna je že osmo leto zapored pripravil pevsko prireditev Mirna poje, na kateri je tokrat nastopilo sedem različnih pevskih sestavov.

Na Mirni so že osmič zapored pripravili pevsko prireditev Mirna poje (Foto: Lapego).

MIRNA – Najprej so na oder prišli pevci Mešanega pevskega zbora KUD Matija Tomc, ki jih je tudi tokrat – kot že vrsto let – vodil Stane Cvelbar.

Največ navdušenja pa so – kot je bilo pričakovati – poželi najmlajši. 46 otrok iz vrtca Deteljica Mirna je na nastop pripravila Judita Hazdovac, spremljala sta jih Nadja Glivar na prečno flavto in Gašper Prosenik na klaviature. Na odru so lahko obiskovalci za hip uzrli tudi žabice in štorklje, na obrazih v dvorani pa ponos, ki je najbolj pristen staršem nastopajočih otrok. Za nagrado je vsak otrok prejel veliko čokolado.

Otroški zborček Osnovne šole Mirna je vodila Polonca Gole, na klaviature je

zaigral Gašper Prosenik. Najprej so zapeli skupaj učenci od drugega do četrtega razreda in prvošolčki, ki so se po prvi pesmi poslovili. Za nastop bodo na eni od prihodnjih vaj nagrajeni z veliko družinsko pico.

Zapel je tudi Mešani pevski zbor DU Mirna, ki ga od septembra letos vodi venezuelski operni pevec in pedagog, ki že 20 let živi in dela v Sloveniji, Diego Barios Ross.

Da so iz nastopa v nastop boljši, so dokazali pevci Moškega pevskega zbora KUD Matija Tomc, ki jih vodi Stane Cvelbar, za njimi pa je dvorano prevzel glas Ženskega pevskega zbora Zimzelen Mirna, ki jih vodi Stane Peček.

Prireditev, ki je trajala približno eno uro, bi morala biti prihodnje leto daljša, je v imenu organizatorja ocenil predsednik KUD Matija Tomc Jože Drčar, ki se je zahvalil vsem zborovodjem in županu za vso podporo in pomoč. Prav posebej veliko rožo, tisto, ki je ves čas krasila prostor pred mikrofonom, pa je v zahvalo prejela tudi Barica Kraljevski, ki je prireditev povezovala.

Kot zadnja je tudi letos dvorano napolnila še mirnska „himna“.

Vir: mirna.si

Naj vam leto 2015 nasuje obilo dobrega.

kupon za

50% popust

na izbrano dodatno opremo v obeh poslovalnicah.

Si.mobil Trebnje

Mercator center, Stari trg 48, tel. 040 411 200

Si.mobil Sevnica

Trg svobode 1, 8290 Sevnica, tel. 040 411 202 (Foto: Lapego)

Magma media d.o.o.

8

IZ NAŠIH KRAJEV

Po junijski predstavitvi še podpisi pogodb Občina Mirna je maja spodbudila razmišljanje o vzpostavitvi mreže postajališč za avtodome po Sloveniji, s katero bi znotraj enotne tržne znamke tako doma kot v tujini promovirali Slovenijo, predvsem pa lokalno turistično ponudbo skozi oči popotnika z avtodomom.

MIRNA – Avtodomarje oz. popotnike z avtodomi bi tako preusmerili z avtocest, da pobliže spoznajo turistično-kulinarične lepote naše dežele – peš ali s kolesom.

Slovenijo letno prečka okoli 90 tisoč avtodomov in pobudniki so prepričani, da jih del lahko preusmerijo na urejena postajališča, kjer bo imela osrednje mesto turistično-informacijska tabla z namigi za raziskovanje okolice.

Po junijski predstavitvi pobude je pristopno izjavo k projektu poslalo 60 slovenskih občin, ki so jih pobudniki povabili tudi k podpisu pogodbe.

Petra Krnc, koordinatorka pobude, pojasnjuje: „Naša prva naloga bo pripraviti analizo stanja – obiskati občine, pogledati postajališča oziroma lokacije zanje, popisati lokalno turistično ponudbo skozi oči avtodomarja in popotniku na enem mestu pripraviti celovit paket, ki ne zajema le prenočevanja, ampak tudi namige za izlet in ostale informacije, ki so ob postanku v tujem kraju dobrodošle.“ Nosilec projekta je Občina Mirna, prvih 17 partnerjev v projektu pa so občine Benedikt, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevica na Krki, Kozje, Krško, Metlika, MirenKostanjevica, Radenci, Semič, Slovenj Gradec, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Zagorje ob Savi in Žužemberk, v prihodnjih dneh bodo podpisane pogodbe po napovedih vrnile še občine Bled, Gornji Grad, Idrija, Kočevje, Koper, Ljubno, Lukovica, Nova Gorica, Ormož, Radlje ob Dravi, Razkrižje, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Šentjur,

15. Vesel sem Mirnčan Na 15. prireditvi Vesel sem Mirnčan – tretji s podnaslovom Vsaka vas ima svoj glas – je bila dvorana doma Partizan polna.

Prve občine so že podpisale pogodbe o sodelovanju v projektu vzpostavitve mreže postajališč za avtodome, nosilka projekta je Občina Mirna (Foto: Lapego).

Tolmin, Vrhnika, Zreče, Žalec, nekaj pa jih bo pogodbe podpisalo v začetku prihodnjega leta.

Po narejeni analizi stanja na terenu, bo znana tudi ocena vrednosti projekta.

Podpisniki se zavedajo, da bo projekt s sodelovanjem lokalne skupnosti, zasebnikov in iskanja virov sofinanciranja hitreje zaživel, s pomočjo lokalne skupnosti in zainteresiranih posameznikov pa tudi živel, kar je najpomembnejše.

Pobudniki – poleg Občine Mirna še Caravan Center Ljubljana in Dammertz Stellplatzconsulting – verjamejo, da bodo z vzpostavitvijo mreže postajališč za avtodome po Sloveniji s standardizirano kakovostno oskrbo in rednim preverjanjem upoštevanja dogovorjenih smernic Slovenijo naredili bolj prijazno popotnikom z avtodomi.

P. K.

MIRNA – Organizator prireditve so bili tudi letos prostovoljci v okviru društva Partizan Mirna, ki so z obiskom, predvsem pa s tem, da so na prireditvi povezali mlado in malo manj mlado ter različne glasbene zvrsti, zadovoljni.

Obiskovalcem so se predstavili učenci Glasbene šole Trebnje, ki prihajajo z Mirne, pa tudi (skriti) talenti Mirne in mirnskih naselij, ki so igrali, peli in zabavali. Nastopajoči so bili iz 12 naselij v mirnski občini.

Učenci Glasbene šole Trebnje – večinoma gre za učence od prvega do tretjega razreda – ki so nastopili na prireditvi, so bili: Ema Kostanjevec, Tilen Ahlin, Anja Krštinc, Brina Povše, Pia Bevec, Živa Jaklič, Svit Bartolj, Anže Kostanjevec, Jan Škoda, Nuša Zupan, Nina Pejič, Nika Kadunc, Jerca Klančar, Eva Erazem, Ana Sladič, Lana Rupnik, Ema Režek, Ema Slak, Zoja Eva Bartolj, Klara Kramer in Andraž Močnik.

Na nastop so jih pripravili učitelji Vivina Gazvoda, Pija Hočevar, Igor Hribar, David Kocijan, Ivana Krhin Podlesnik, Jera Rot, Tomaž Rožanec, Sara Zajc in Jožica Zupančič. Pri klavirju jih je spremljal profesor Zoltan Peter.

Za uvod v večer je sicer poskrbel harmonikar Gašper Kastelic, nato pa je na oder stopila Meta Smolič s prijatelji iz ansambla Azalea, nekje na polovici nastopov Glasbene šole Trebnje, pa je za smeh poskrbela Petra Krištof kot vedno aktualna, preprosta in zabavna čistilka odra.

Na Mirni so pripravili že 15. prireditvi Vesel sem Mirnčan – tretjo s podnaslovom Vsaka vas ima svoj glas (Foto: Lapego).

Člani gledališke skupine Včas’ nam rata so zaigrali čisto posebno različico Pepelke, na harmoniko, ki je bila v preteklosti sicer osrednje glasbilo prireditve, sta zaigrala še Andraž Mejak in Maša Rovšek, za smeh in nekaj primorske nostalgije pa sta poskrbela Bojan Krim in Andrej Zupančič.

Posebni gostje večera so bili M-Tom band, dogodek je sklenil ansambel Od včeraj, v katerem je za harmoniko poprijel tudi idejni vodja prireditve Niko Borštnar, pozornemu očesu pa ni ušlo niti, da je na kitaro zaigral Janez Janežič.

Prireditev je povezovala Petra Krnc, DŠKT Partizan, omogočila pa jo je Občina Mirna.

Vir: mirna.si

Drugič so zasedali mokronoški svetniki Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno se je sešel na 2. redni seji. Potrdil je predlagana delovna telesa, znižal sejnine in sprejel odlok o priznanjih.

MOKRONOG – Občinski svet je imenoval vsa delovna telesa in sprejel Pravilnik o plačah, povračilu stroškov in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov Občine MokronogTrebelno. Novi pravilnik nadomestila znižuje v povprečju za tretjino. „Novi pravilnik je bil predlagan predvsem zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo na področju plač občinskih funkcionarjev, seveda ob upoštevanju trenutne gospodarske situacije in težnje po zniževanju stroškov na vseh področjih delovanja občine,” pojasnjuje direktorica občinske uprave Mojca Pekolj.

Sicer pa so v Mokronogu potrdili tudi odlok o priznanjih, ki določa, da lahko ob občinskem prazniku prek javnega razpisa podelijo naziv častni občan in največ dve priznanji Občine Mokronog-Trebelno, župan pa lahko podeli listino Občine Mokronog-Trebelno.

“Odlok je podlaga, da bomo lahko že ob prvem praznovanju občinskega praznika marca prihodnje leto zaslužnim občanom, organizacijam in drugim za njihov prispevek k razvoju občine podelili občinska priznanja in se jim tudi na ta način zahvalili za njihovo delo,“ pravi Pekoljeva.

Prostor za vaš oglas

070 899 899 Gubčeva cesta 35a, Trebnje

V Mokronogu je tamkajšnji občinski svet na svoji 2. seji med drugim potrdil delovna telesa, znižal sejnine in sprejel odlok o priznanjih (Foto: Lapego).

Občinski svet je dal soglasje k imenovanju Tanje Cuder Udovič za direktorico Knjižnice Pavla Golie Trebnje in sprejel nove cene vrtca – za kombinirano skupino je končna cena 1,82 % višja (341,06 evra), medtem ko se za prvo in drugo starostno obdobje cena znižuje. Po novem je polna cena za vrtec za otroke prvega starostnega obdobja 412,83 evra (3 % nižja), za otroke drugega starostnega obdobja pa 292,26 evra (5,16 % nižja).

P.K.

AVTO MOTO

Avto Slak z dolgoletno tradicijo

Družinsko podjetje Avto Slak z več kot 23 letno tradicijo zastopa in prodaja znamke vozil VW, VW gospodarski program, SEAT, ŠKODA, ob tem nudi tudi veliko izbiro rabljenih vozil vseh znamk na enem mestu ter financiranje in zavarovanje.

Obenem pa je tudi pooblaščeni serviser za znamke AUDI, VW, VW gospodarski program, SEAT in ŠKODA.

Podjetje ima 60 zaposlenih, ki pomenijo ključ do uspešnega poslovanja in prvi stik s kupci. Ponujajo celotno storitev od prodaje do servisiranja, vzdrževanja, zavarovanja vozil in imajo veliko izbiro tako novih kot tudi rabljenih vozil.

V podjetju Avto Slak se trudimo, da vam vedno ponudimo najboljši nasvet in najelegantnejšo izbiro. Tudi če v našem salonu ne boste našli udobnega in varnega vozila zase in za svojo družino, boste pri nas vedno dobrodošli. Tudi pozornost in klepet je lahko nekomu navdih za lepši dan.

Redno vzdrževanje avtomobila je pomembno in koristno predvsem za našo varnost na cesti.

Naše prednosti so: garancija in jamstvo Prestopite pravi prag - obiščite Avto ohranijo veljavnost, originalni deli – Slak Trebnje in Novo mesto. dostava v roku 24 ur, specialno orodje in diagnostične naprave, osnovno in Avto Slak dodatno usposabljanje naših mehanikov, ugodni servisni paketi Avto Slak, hitra in ugodna popravila poškodb karoserije in laka, originalna dopolnilna oprema, avtopralnica in nega vozila, lastna asistenca Avto Slak na številki: 041 30 20 30.

9

Varna vožnja pozimi

Čeprav prvega snega še nismo dočakali, ne bo odveč nekaj nasvetov za varno vožnjo v zimskih razmerah, da nas snežna odeja ali poledica na cesti ne bosta presenetili.

Med vožnjo v zimskih razmerah je treba hitrost vozila zmanjšati in jo prilagoditi razmeram in stanju vozišča, prav tako je treba povečati varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. Pri zaviranju je treba vedeti, da zaviramo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko.

V zimskih razmerah smeri vožnje ne spreminjajte sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila.

Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje.

Zelo pomembna je tudi izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila.

Vožnja pozimi naj bo tudi čim bolj enakomerna, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, posebej je treba biti pozoren na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica. Če ne slišite več pnevmatik, je to znak, da vozite po zaledenelem cestišču. Če avto zanese, nikar ne začnite sunkovito zavijati ali zavirati. Treba je stisniti sklopko in zavrteti volan v smer, v katero vas nese. Ko se vozilo

zravna, popustite sklopko in počakajte, da se gume oprimejo cestišča.

Za speljevanje po zasneženi ali zaledeneli cesti uporabite drugo prestavo, sklopko popuščajte počasi, da se tako izognete vrtenju koles v prazno. Po klancu navzdol vozite v tretji ali četrti prestavi, da preprečite polzenje. Če ste obtičali, pa zravnajte volan in očistite sneg izpod koles v smeri izhoda vozila. Pod kolesa lahko položite tudi staro preprogo ali odejo, kar bo pnevmatikam omogočilo nekaj oprijema.

Sicer pa velja, da pred odhodom na pot preverite vremensko napoved in razmere na cestah. Ne nazadnje je treba pozimi računati tudi na daljši čas potovanja, zato se od doma odpravite prej kot običajno. Med vožnjo bodi zbrani in predvsem strpni do drugih udeležencev v prometu. Če ni nujno, pa raje ostanite kar doma.

J.S.

PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST

Se tudi vi ukvarjate z avtomobilizmom?

Ponujamo vam možnost kratke brezplačne predstavitve vaše dejavnosti (do 10 besed).

Pišite nam na info@nadlani.si.

10

DOM IN VRT

DOM IN VRT

11

12

DOM IN VRT

Kako pričarati praznično vzdušje Pred vrati so božično-novoletni prazniki. Marsikateri dom že krasijo božične zvezde in adventni venčki, počasi pa bo treba pripraviti tudi drugo praznično okrasje.

Pred prazniki se treba najprej odločiti, kakšno smrečico postaviti. Včasih izbira med naravno in umetno ni prav lahka, saj imata obe svoje prednosti.

Naravna smrečica ima tako pristen vonj in videz, vsaka je tudi edinstvena, tako da ne boste pri sosedovih ugledali enake, prav tako lahko vsako leto izberemo drugo. A tudi naravna ima svoje slabosti, med katerimi ne gre zanemariti okoljevarstvenega vidika, prav tako se sčasoma posuši in je zato manj privlačna, preglavice nam lahko povzročajo tudi odpadle iglici. Ne nazadnje se je treba naravne smrečice po praznikih tudi znebiti, prihodnje leto pa bo z nakupom nove spet strošek.

Na drugi strani so med prednostnimi umetne prav te, da se ne posuši in ne izgublja iglic, po končanih praznikih jo preprosto pospravimo in jo lahko uporabljamo več let zapored, tako zaradi ustvarjanja prazničnega vzdušja ne bo padlo nobeno drevo. Je pa res, da umetna smrečica nima naravnega vonja in je tudi umetna na dotik.

Izbira naj bo seveda vaša.

Sicer pa korenine običaja postavljanja praznične smrečice segajo daleč v preteklost, saj so že stari Egipčani in Kitajci uporabljali zimzelena drevesa in druge rastline kot simbol večnega življenja, tovrstna drevesa so častila tudi različna poganska ljudstva. Prvi dokazi o krašenju dreves za božic segajo v 15. stoletje na območje današnje Latvije in Estonije, ob koncu 16. stoletja so tudi na območju današnjega severa Nemčije postavljali okrašene majhne smrečice. Navada okraševanja novoletnih jelk se je po vsej današnji Nemčiji razširila v 18. stoletju, v 19. pa so navado po

svetu razširili nemški izseljenci. In še to, po starih običajih se je smrečico postavilo 24. decembra in podrlo 5. januarja. Dandanes pa je praznično okrašena drevesca moč opaziti ves december ali celo še prej.

Sicer bodo v marsikaterem domu v tem času postavili tudi jaslice, ki božičnim praznikom dajo svojevrsten pečat.

Da boste v svojem domu pričarali pravo praznično vzdušje, pa lahko poleg smrečice poskrbite še za številne druge okraske.

Brez rdeče seveda ne bo pravih božičnonovoletnih praznikov, rdeča barva se bo lepo podala z zelenimi toni. Tudi na glavna vrata lahko denimo obesite venček, ki naj bo rdeč ali zelen, slednjega lahko poživite z rdečimi pentljami. Če imate na dvorišču smrečico, lahko okrasite tudi to, praznično vzdušje lahko pred hišo pričarate tudi, če nimate iglavca. V tem primeru preprosto okrasite katerega od dreves. Ne nazadnje lahko poživite tudi okna. Skupaj z otroki lahko denimo izdelate snežinke in tako pričarate še prvo družinsko vzdušje.

Vsekakor pa pustite domišljiji prosto pot in si pričarajte praznike, kot jih želite.

J.S.

DOM IN VRT

13

Urejanje okolice Ko pomislimo na urejanje okolice je običajno prva misel urejanje okolice hiše ali spomladansko vrtnarjenje. Po besedah Sebastjana Liparja se namreč lahko urejanja okolice oz. vrtnarjenja lotijo tudi tisti, ki nimajo posesti ali vrtov. »Z malo domišljije in s strokovnimi nasveti lahko svoje terase, balkone in okenske police spremenimo v prave vrtne mojstrovine. Že samo nekaj loncev zasejanih z zelišči, ki jih vsak dan uporabljamo v kuhinji, lahko zaradi polnosti okusa nariše nasmeh na obraz.”

Sebastjan Lipar se že od nekdaj ukvarja z urejanjem okolice, oblikovanjem okrasnih vrtov in z aranžiranjem. Sebastjan je tudi soustvarjalec oddaje »Na vrtu«, ki je predvajana na prvem programu Televizije Slovenija in na programu Televizije Maribor. »Moje urejanje okolice oz. vrtnarjenje seže v moje zgodnje otroštvo. Pri babici sem začel urejati svojo gredico ter občudovati in spoznavati rastline, ki obdajajo okolje. To je bila tudi motivacija za vrtnarsko poklicno pot. Končal sem Srednjo Vrtnarsko šolo, smer vrtnarski tehnik. V vrtnarstvu delam že sedemnajst let. Vesel sem, da je tako, saj mi uspeva ohraniti stik z naravo. Ustvarjat, urejati koščke narave na podlagi znanja, izkušenj in domišljije. Pri svojem delu poskušam prisluhniti naravi, torej iz neokrnjene narave jemljem motive, ki jih želim prenesti v domače okolje, kot so vrtovi hiš, terase, balkoni …« Sebastjan se vedno znova sprašuje, zakaj se ljudje pri urejanju okolice hiše pogosto odločajo za angleško travo, ki je zahtevna za vzdrževanje v našem okolju. »Zakaj vedno stremimo k nečemu kar imajo drugi, če imamo sami lepo in enkratno naravo. Tudi eksotične vrste drevja ne spadajo v naše okolje in k našim vremenskim razmeram.

Okolica hiše naj bi bila nadaljevanje hiše same oziroma urejena v skladu s stilom hiše, hkrati pa usklajena s širšim okoljem.« Torej, če urejamo domačo okolico poskušajmo prisluhniti naravi, ki nas obdaja. Uporabljajmo torej materiale iz domačega okolja, združujmo elemente iz širšega naravnega okolja, v svoj intimni svet. Zakaj? »Zato ker pri uporabi različnih materialov in motivov, ki so značilni na primer za orientalski, mediteranski … slog tvegamo, da namesto harmonije ustvarimo kič. Poleg tega je preprosto in elegantno urejena okolica hiše nezahtevna za vzdrževanje in omogoča predvsem sprostitev, počitek, druženje in užitek. Kajti najlepše je, da lahko popiješ kavo ali čaj s prijatelji za zeleno zaveso svojega malega raja« Svoj mali raj lahko ustvarimo, četudi nimamo posesti. Po besedah Sebastjana Liparja, lahko vrtnarimo, čeprav nimamo vrtov. »Balkoni in terase so primerni tudi za vzgajanje vrtnin. Zakaj bi naši balkoni bili okrašeni samo s cvetjem, ko pa lahko veliko vrst sadja, zelenjave, zelišč dobro uspeva tudi v loncih.« Tako lahko na balkonu vzgajamo paradižnik, korenje, solato, bučke, papriko, feferone pa tudi najrazličnejše začimbe, kot so rožmarin, timijan, bazilika, sivka itd. Ti pridelki so lahko veliko bolj okusni od tistih, ki jih kupujemo v trgovini. Z vrtnarjenjem na balkonih in terasah se lahko izognemo različnim škodljivcem, kot so npr. polži in hrošči. Za začetek vrtnarjenja v urbanem okolju Sebastjan predlaga vzgajanje rastlin, ki so nezahtevne,

in sicer: paradižnik, krompir, solata, stročji fižol, čili; zelišča (timijan, drobnjak, meta, peteršilj, koriander …), jagode … Naštete rastline so dokaj preproste za vzgojo in ne zahtevajo veliko časa. Na vašem balkonu bodo zagotovo ustvarile čarovnijo različnih oblik, barv in vonjev.

»Pri urejanju vašega vrta v srcu mesta lahko uporabite stare, rabljene predmete, ki jih dobite na boljših sejmih. Stare ploščice, opeko, vedra, pločevinka, korita, stojala so lahko pravi zakladi, ki vdihnejo življenje in veselje vašemu vrtu na balkonu.« Z malo dela in veliko domišljije ter dobre volje lahko

svoj balkon uredite v pravo vrtno mojstrovino, kjer obdani z okrasnimi in užitnimi rastlinami ter ob dišavah domačih zelišč uživate v mestnem vrvežu.

Samira Gorišek Vir: www.preberite.si

14

ŠPORT IN REKREACIJA

Dobra predstava, a točke gostom V zadnjem krogu prvega dela 1. NLB Leasing lige so rokometaši iz Sevnice gostili ekipo iz Velenja, ki zaseda drugo mesto na prvenstveni lestvici. Še vedno nepopolni so nudili dober odpor favoritom in prikazali nekaj lepih akcij.

SEVNICA – V začetku tekme so gostje hitro naredili razliko treh-štirih zadetkov.

Domači trener je med minuto odmora dal nekaj napotkov svojim varovancem, a so bili gostje v sredini obrambe neprebojni.

Le z organiziranimi napadi so domačini prihajali do situacij za strel in zadetkov.

Solo akcije so bile že vnaprej obsojene na neuspeh, kar so gostje izkoriščali z nasprotnimi napadi in lahkimi goli. Polčas se je končal z rezultatom 10:16.

Gostujoči trener je menjal postavo

in vzdrževal visoki ritem igre, kar so domačini težko sledili. Kmalu je prednost narasla na deset razlike. Ko so domačini v 45. minuti znižali na osem zadetkov, je gostujoči trener reagiral z minuto odmora in ni dopustil, da bi se njegovi igralci opustili. Tudi trener Godec je v končnici dal priložnost mlajšim igralcem, ki so solidno opravili svoje naloge, ter si nabrali nekaj novih tekmovalnih izkušenj. Tekma se je končala z rezultatom 22:33.

Strelci za Sevnico so bili Fižuleto 4,

Pernovšek 4 (3), Gorenjak 3, Krnc Žan, Djurdjevič, Suholežnik in Cigler po 2, Brilej, Bezgovšek in Krnc Jaka po 1. Pri Velenju so bili uspešni Šoštarič 6, Cehte in Medved (2) po 4, Szyba, Gams in Dujmovič po 3, Kleč, Dobelšek in Burić po 2, Božovič, Skube in Beæiri po 1. Sevniška vratarja Brglez in Gerčar sta obranila vsak po pet strelov, pri Velenjčanih je Ferlin zbral sedem obramb, Zaponšek pa pet.

Rokometni klub Sevnica

V zadnjem krogu prvega dela 1. NLB Leasing lige so sevniški rokometaši nudili dober odpor favorizirani ekipi iz Velenja in prikazali nekaj lepih akcij (Foto: Rokometni klub Sevnica).

Kljub porazu na zaključni turnir Člani futsal kluba KMN Sevnica so se kljub porazu uspeli uvrstiti na zaključni turnir pokala Terme Olimia. Za pokal se bodo potegovali sredi februarja prihodnje leto.

SEVNICA – Znani so udeleženci finalnega turnirja pokala Terme Olimia. 14. in 15. februarja se bodo za naslov pokalnega prvaka merili Dobovec Pivovarna Kozel, FC Ptuj, KMN Sevnica ter KMN Oplast Kobarid.

je Sevnici zagotovil napredovanje.

Preobrat kurentov Ptujčani so na domačem parketu nadoknadili zaostanek s prve tekme, ko je bilo 3:1 v Tržiču. Pred svojimi navijači so Vijolice korak do presenečenja odpravili Gorenjce ter se z mlado zasedbo RE/MAX Maribor je bil v Sevnici blizu prebili med štiri najboljša moštva. presenečenja, prišel je na 0:4, a je popoln preobrat vijolic preprečil Matej Kranjčevič, ki Slovo prvaka

Od tekmovanja so se poslovili aktualni prvaki FC Litija. Na prvi tekmi so jih kozli ugnali z Na tekma dlani 8:2, tokratna pa se je končala s 3:3.

Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj

Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje 14 golov Oplasta Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: je Melitaše Ivnik in Zabukovec Oplast iz Kobarida vMatej drugo premagal Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Delo tiskarsko središèe.

Tiskano 1 dan pred izdajo številke KMN Bronx,Tisk: skupaj so dosegli 14 zadetkov.

Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Na prvi tekmi je bilo 7:0, tokrat pa 7:2.

Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

Besedilo: D.P.

(Foto: D.P./Futsal.si).

Niki še zlata medalja v sprintu Tri dni po prejemu »športnega znaka« na razglasitvi Športnik leta občin Trebnje in Mirna je trebanjska dvakratna kadetska kegljaška državna prvakinja Nika Radelj v Tržiču osvojila še naslov v sprintu.

TREBNJE – Uspeh Dolenjke je med največjimi uspehi v slovenskem merilu. Po začetnem žrebanju, je gladko premagovala vse nasprotnice z izidom 2:0. Po vrsti so klonile: Tadeja Zagoršek (Izola), Tamara Pevec (Kamnik), Samanta Delič (Izola) in v finalu še Laura Pokleka (Brest Cerknica).

N. G.

Že tretjič so se ljubitelji narave in pohodništva podali na pohod Z Mirne okul Mirne. Trasa je bila malo spremenjena, a zaradi obiska Ranča Aladina prav posebej zanimiva.

Zlata Nika Radelj je druga z leve (Foto: Ema Zajc).

Smučarski sejem ponovno uspešen Športno društvo Atraktiva je minuli petek in soboto v spodnjih prostorih Gasilskega doma Sevnica organiziralo že 9. tradicionalni Smučarski sejem.

SEVNICA – V komisijsko prodajalno je bilo prineseno več sto kosov rabljene smučarske opreme, med katero je bila najpogostejša smučarska oprema za otroke, smuči, pancarji, čelade, palice in oblačila. Nekaj je bilo tudi opreme za deskanje na snegu, ki pa letos ni bila tako aktualna kot prejšnja leta. »Veliko število zadovoljnih prodajalcev in kupcev daje spodbudo ter pozitivno energijo, da bomo z organizacijo tradicionalnega smučarskega sejma nadaljevali tudi v prihodnje. Za podporo pri izvedbi sejma se zahvaljujemo KŠTM Sevnica in Občini Sevnica,« pravijo v Športnem društvu Atraktiva.

Ob tem ljubiteljem smučanja želijo obilo užitkov na belih strminah ter a(tra) ktivno, zdravo in srečno 2015. ŠD Atraktiva

Z Mirne okul Mirne MIRNA – Pohodniki – verjetno zaradi slabšega vremena se jih je zbralo le 35 – so se konec novembra zbrali pred Forca barom na Mirni, naredili skupinsko fotografijo in se odpravili na 18 km dolgo krožno pot.

Najprej so se skozi Volčje Njive povzpeli na Stan, kjer so jih pri svojem sodu pričakali člani Društva vinogradnikov Mirna s svojimi dobrotami.

S Stana so se spustili v Zabrdje, šli mimo Lanšpreža na Gomilo, kjer je na Ranču Aladin Damjan Zupan z ekipo pohodnike postregel z golažem in zelenjavno juho, pohodniki pa so si lahko ranč tudi ogledali.

Nato so se pohodniki odpravili čez Brezovico proti Gorenji vasi, od tam pa skozi Migolico nazaj na Mirno. »Muhasto vreme je k sreči zdržalo, tako da ni bilo padavin. Novost letošnjega pohoda

Pohodniki in pohodnice so se že tretje leto podali na krožno pot okoli Mirne (Foto: organizator).

je bil obisk Ranča Aladin. Veseli pa smo, da smo na koncu lahko izžrebancem podelili še sponzorske Deuterjeve torbice in tako zaključili tretji pohod Z Mirne okul Mirne,« pravi predsednik društva Partizan Mirna Igor Kašič, ki je skupaj z dnevnim barom Forca tudi pobudnik in organizator pohoda.

P.K. (mirna.si)

Tekaški počitek pozimi Kako ohraniti tekaško kondicijo ter si istočasno privoščiti tekaški počitek preko zime, je vprašanje, ki si ga zastavlja večina tekačev ob koncu sezone. To je velik izziv vsako leto tudi zame.

Sprašujem se, kolikšna je tista prava mera V Sevnici je tamkajšnje društvo (Foto: ŠD tekaškega počitka, da kondicijo preko zime obdržim na zadovoljivi ravni in istočasno Atraktiva) telesu in duši omogočim, da se na nek način odpočijeta. In seveda, kakšen naj bo ta počitek. Kaj sploh je tekaški počitek?

Prostor za Tekači smo si med seboj različni. Skušajte vaš oglas zase izluščiti kakšno koristno informacijo.

Mislim, da jih bo kar nekaj.

Popoln tekaški počitek brez vsake rekreacije po maratonu je dolg dan ali dva v primeru, da na tekmi ne staknem kakšne posebne poškodbe. Sledi lažja oblika rekreacije kot je plavanje, ravninsko kolesarjenje, hoja 070 899 899 v hribe in počasen tek. Tekaški počitek Gubčeva cesta 35a, Trebnje lahko namreč predstavlja tudi kakšna druga

športna aktivnost oz. tek v manjši količini in intenzivnosti.

Utrujenost po maratonu mi nekako izzveni v treh tednih. V tem času naj bi se telo v precejšnji meri odpočilo, vezi in mišice opomogle in mikro poškodbe pozdravile.

Za ohranitev splošne telesne kondicije preko zime pa je pogoj telesna aktivnost in seveda, tekaške kondicije brez teka ni. Je pa teka preko zime manj, saj so tudi pogoji v tem času leta drugačni. Narava nas zna prisiliti k počitku, smiselno jo je poslušati, saj smo del nje.

Novembra ne maram, hvala bogu je že mimo. Depresiven je s svojimi vedno krajšimi dnevi navadno odetimi v meglo, pršeč dež, oblake in smrdljivi zrak. Srečnežem izven večjih mest je vsaj glede slednjega prizaneseno. Bodite veseli!

Mojca Vesel

ZDRAVJE

15

Kako živeti s sladkorno boleznijo Kaj je sladkorna bolezen?

Današnji tempo življenja, hitra prehrana, stres, premalo gibanja terjajo svoj davek.

Sladkorna bolezen je eden izmed davkov in jo pojmujemo kot kronično bolezen oziroma stanje, kjer je krvni sladkor dolgotrajno povišan. Bolezen se pojavi takrat, ko začne trebušna slinavka izdelovati premalo inzulina ali pa je inzulina dovolj, vendar se telo in telesna tkiva nanj ne odzivajo tako, kot bi morala. Sladkorna bolezen se razvija počasi, povezana je z visokim krvnim tlakom in motnjami v presnovi maščob. Na razvoj sladkorne bolezni pa pomembno vpliva tudi debelost in nezdrav življenjski slog.

Tudi genetska nagnjenost igra veliko vlogo pri tem, ali bomo zboleli ali ne. Na genetiko ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na dejavnike tveganja, ki so povezani z našim življenjskim slogom. Koristno je tudi opustiti kajenje. Dolgotrajno povečanje krvnega sladkorja okvarja male žile v očesih in ledvicah ter živce. To sčasoma lahko povzroči možgansko kap, srčni infarkt, odmrtje uda(gangrena). Sladkorna je bolezen, ki je ni ravno za podcenjevati, in sicer na račun zdravstvenih zapletov, ki jih bolezen povzroča. Zadnja leta ta bolezen v svetu skokovito narašča, tako da lahko govorimo o epidemiji te bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo to bolezen okrog 6,4 % odraslih ljudi. Po svetu je približno 285 milijonov sladkornih bolnikov in do leta 2030 naj bi jih zbolelo že 430 milijonov Dodatni problem pa predstavlja mladina, saj se povečuje njihova telesna teža.

Kako vemo, da smo zboleli za sladkorno boleznijo?

Prvi znaki bolezni se kažejo s povečano žejo, utrujenostjo, hujšanjem, pogostim uriniranjem, prihaja do pogostih okužb sečil in splošne nagnjenosti k okužbam. Pojavi

se tudi suha in srbeča koža, zamegljen vid. Bolezen je ponavadi že prisotna pred pojavom teh znakov, mnogi se niti ne zavedajo, da morda že imajo eno od predstopenj te bolezni, kot je naprimer motena toleranca na glukozo. Če se pojavijo ti znak, seveda z obiskom zdravnika ne smemo odlašati. Zdravnik nas bo napotil v laboratorij, kjer bodo določili vrednost krvnega sladkorja. Ta ne sme presegati vrednosti 7 mmol/l na tešče in 11,1 mmol/l kadar koli čez dan. Preiskavo pa je dobro opraviti tudi pri osebah s prekomerno telesno težo oziroma pri vseh, ki imajo dejavnike tveganja, kot so :

• • • • •

ožji sorodniki s sladkorno boleznijo starost 45 let povišan krvni tlak povišane maščobe v krvi ženske, ki so imele povišan sladkor v nosečnosti • ženske s policističnimi jajčniki in so debele telesna nedejavnost Dobro je vedeti tudi, kaj pomeni mejna bazalna glikemija ter motena toleranca za glukozo. O mejni bazalni glikemiji govorimo takrat, ko so izmerjene vrednosti glukoze na tešče od 6,1 mmol/l do 6,9 mmol/l. Za potrditev diagnoze motena toleranca za glukozo pa je potrebno opraviti preiskavo, ki jo imenujemo OGTT. To pa poteka tako, da se osebi vzame kri na tešče, po odvzemu popije raztopino s 75 g glukoze.

Sledi ponoven odvzem krvi čez dve uri. In če so takrat vrednosti glukoze v krvi od 7,8 mmol/l do 11,0mmol/l, govorimo o moteni toleranci za glukozo. Diagnozo sladkorna bolezen potrdi zdravnik, in sicer na podlagi naslednjih kriterijev:

• • •

Zdravljenje sladkorne bolezni Sladkorno bolezen lahko odložimo z zdravim načinom življenja, torej zdrava in prilagojena prehrana, gibanje, nekajenje ter normalna telesna teža. Obrokov naj bo 5 čez dan, ti naj bodo enakomerno porazdeljeni, vsebujejo naj ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, beljakovine ter maščobe. Vsebujejo naj dovolj vlaknin, sadja in zelenjave zaužijmo vsaj 500 gramov na dan.

Vnos maščob mora biti nadzorovan, uporabljajmo olivno olje, izogibajmo se živalskim maščobam. Konzervirana hrana je odsvetovana, zaželeno je uživanje mastnih rib, kot so skuše, sardele, sardoni, tuna.

Rdeče meso nadomestite s perutnino (brez kože), stročnicami ter pustim mesom.

Sol omejite na 5 g dnevno (čajna žlička), uporabljajte raje začimbe in dišavnice. Tudi alkohol ni priporočljiv, če že pijemo, naj bo to v sklopu obroka. Alkohol je energetsko bogat, zato moramo paziti, če imamo dieto, ki je omejena na določeno število kalorij.

Za žejo pijmo vodo. Kajenje je izredno škodljiva razvada, zato takoj prenehajmo z njim. S prenehanjem kajenja sicer ne zmanjšamo možnost nastanka sladkorne bolezni, koristimo pa svojemu zdravju. Če želimo preprečiti zaplete, ki nastanejo zaradi sladkorne bolezni, je dobro, da opravljamo spodaj naštete preiskave:

• •

redni pregledi očesnega ozadja pregled krvi in urina ter ocena delovanja ledvic • redni pregledi prekrvavitve in oživčenja stopal Zdravnik nam lahko tudi predpiše zdravila ali ravan glukoze v krvi na tešče je pa inzulin.

7,0mmmol/l ali celo več raven glukoze v krvi kadarkoli čez dan Le-ta moramo jemati redno in pod je 11,0mmmol/l nadzorom, ne po svoje, kot nekateri radi raven glukoze v krvi 11,0mmmol/l dve počenjajo. Če zdravila slabo prenašamo, se uri po začetku OGTT moramo o tem posvetovati z zdravnikom.

Redno si moramo tudi meriti krvni sladkor.

Cilj zdravljenja je preprečevati zaplete, ki jih povzroča sladkorna bolezen, in nadzorovati glukozo v krvi. Ker pa sladkorno bolezen spremljajo tudi visok krvni tlak ter povišane maščobe v krvi, je potrebno zdraviti tudi te. Zdravljenje, tako sladkorne bolezni kot visokega krvnega tlaka in maščob, je doživljenjsko. Omenimo pa še hipoglikemijo (padec krvnega sladkorja v krvi), ki se pojavi ob jemanju nekaterih zdravil. Hipoglikemija je nizka vrednost krvnega sladkorja pod 3,5 mmol/l in se kaže kot tresenje, občutek nemoči, obliva nas hladen pot, hiter pulz, bledica, motnje vida. Takrat si pomagamo s kuhinjskim sladkorjem ali glukozo, ki je bolj učinkovita. Dovolj je približno 20 g sladkorja, lahko je to sadni sok, med. Čokolada ni primerna, ker dviga krvi sladkor prepočasi.

Pri hudi hipoglikemiji, ki ji sledi nezavest, pa lahko pomaga le zdravnik.

Sladkorna bolezen ni »bavbav«. Če smo sposobni spremeniti naš življenjski slog, se znati podrediti tempu, ki jo narekuje bolezen, potem ni problem živeti s sladkorno boleznijo. Dobro nadzorovana sladkorna bolezen in disciplina ne vplivata na kakovost življenja oziroma s primernimi ukrepi in načrtovanim življenjem lahko kakovostno živimo.

Vlasta Vatovec Vir: preberite.si

Kaj mora moški vedeti o prostati Prostata je moška spolna žleza, nahaja se med sramno kostjo in danko na izhodu iz sečnega mehurja. Izločki prostate so del semenske tekočine in pomagajo pri ohranjanju gibljivosti semenčic ter njihovo oploditveno sposobnost. Izločki tudi ščitijo in varujejo sečila pred vnetji, med orgazmom pa skupaj s semenskimi mešički potiska semensko tekočino v sečnico in na tak način zagotovi velik del njenega skupnega volumna. Seveda z leti pomen žleze usiha.

Oblika in velikost prostate se lahko primerja z velikostjo kostanja in tehta 20 g.

Težave s prostato se najpogosteje začnejo po 50. letu starosti, velikokrat tudi že prej, sploh, če je vmešana genetika oziroma genetska obremenjenost. Najpogostejše težave s prostato so naslednje: Benigno povečanje prostate Vnetje prostate ali strokovno prostatitis Rak prostate Najbolj značilne težave, ki jih ima moški zaradi bolezni prostate, so: čakanje na začetek uriniranja, curek urina je prekinjen in tanek, občutek, da mehur ni popolnoma spraznjen, nenaden močan pritisk za uriniranje, pogoste okužbe mehurja, nastanek kamnov, zelo pogosto nočno uriniranje, zapora urina in pojav bolečine v mehurju, pojav krvi v spermi in urinu ter pekoče uriniranje.

Vnetje prostate Najpogosteje se vnetje prostate pojavi pri mlajših moških (v 8-10 %), okrog petdesetega leta. Vzrokov za nastanek

vnetja je lahko več, in sicer je to lahko okužba z bakterijami, virusi, na nastanek vplivajo tudi različni kemični dražljaji, velikokrat pa je vzrok neznan. Težave, ki se pojavijo pri vnetju prostate in na katere moramo biti pozorni, so sledeče: bolečine, težave pri uriniranju, težave pri spolnosti in izcedek iz sečnice. Ko je diagnoza potrjena, je običajno zdravljenje z antibiotiki, ki pa traja dalj časa, kajti vnetje prostate se rado ponavlja in je pravilno zdravljenje še kako pomembno.

Benigno povečanje prostate Kmalu po 50. letu starosti se zgodi, da se nenadoma in nenadzorovano poveča žlezno tkivo prostate in zaradi pritiska na mehur in sečnico se pojavijo težave pri odtekanju urina. Te težave se pojavijo pri tretjini moških po 60. letu. Ta bolezen je ponavadi kronična, ki napreduje počasi, težave so z leti večje, seveda, če ni primerno zdravljena. BHP praviloma ne ogroža življenja moškega. Težave, na katere pa moramo biti pozorni, so: slabo odtekanje urina, pojavi se kronično zaprtje urina, neredko tudi akutna zapora urina. Vse to vpliva na nastanek kamnov v mehurju, pomembno vpliva tudi na delovanje ledvic, ki lahko z leti peša. Potrebne preiskave lahko opravite pri osebnem zdravniku. Ta vas nato napoti na ultrazvočni pregled ter v laboratorij, kjer vam določijo vrednosti PSA (prostatični specifični antigen). Nato sledi pregled pri urologu, ki se na podlagi opravljenih preiskav odloči za primerno zdravljenje. Namen zdravljenja je seveda zmanjšati težave z uriniranjem ter zmanjšati

povečano prostato. Zdravila zdravnik predpiše glede na težave posameznika. Če pa zdravljenje z zdravili ne prinese želenega učinka, je nujno kirurško zdravljenje. Pri zdravljenju BHP z zdravili se lahko pojavijo tudi vročinski vali, kar pa se da omiliti.

Bolezen praviloma ne vpliva na kvaliteto življenja, dobro je pa upoštevati navodila, ki jih dobite pri zdravniku.

Rak prostate Rak prostate je bolezen starejših moških, najpogosteje se pojavlja po 65. letu. Zadnja leta je vse pogosteje ugotovljena bolezen in zato nekako sodi na prva mesta med rakastimi obolenji, ki prizadenejo moškega.

V prvi fazi, ko je rak še omejen na samo žlezo, ne povzroča težav pri uriniranju, ko se razrase in razširi, se pojavijo težave z odtekanjem urina ter bolečina, ki je ponavadi posledica zasevkov (v kosteh). Ravno zaradi tega je zelo važno zgodnje odkrivanje težav oziroma raka. Prvi znak, na katerega moramo biti pozorni, je zvišan PSA, in sicer nad 3 ng/ml v krvi, ki se v nekem časovnem obdobju zvišuje. Vsak moški v 50. letu starosti mora poznati vrednost PSA oziroma je zaželeno, da jo ima določeno. Le-ta ni samo pokazatelj raka, ampak je pokazatelj bolezni prostate. Če je PSA povišan, zdravnik opravi dodatno diagnostiko, kot je otipanje prostate skozi črevo, z ultrazvočno preiskavo prostate skozi črevo, pri kateri naredijo še biopsijo (odvzamejo se delčki tkiva žleze s posebno iglo). Rak prostate se zdravi takrat, ko je omejen na žlezo, in sicer kirurško. Pri posegu kirurg odstrani celotno žlezo skupaj s semenskimi mešički.

Na levi strani vidimo normalno prostato, na desni je povečana

Zdravljenje lahko poteka tudi z zdravili in obsevanjem. Zdravila znižujejo moški spolni hormon v krvi in na ta način delujejo na hormonsko stanje v organizmu. Dobro je tudi vedeti, da BHP in rak nista medsebojno povezana, kar pomeni, če ima moški BHP, še ne pomeni, da bo zbolel za rakom na prostati.

Kaj lahko storimo sami Če ste stari 50 let, naj vas osebni zdravnik pošlje v laboratorij na določitev PSA in po potrebi naj vas napoti k urologu. Sami pa morate biti pozorni na težave, ki se pojavijo in takrat obiščite zdravnika takoj. Izpolnite tudi »Mednarodni točkovni vprašalnik« (IPSS), ki se nanaša na simptome prostate. Če znaša seštevek več kot 8 točk in ste stari 50 let, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Vsekakor pa upoštevajte smernice zdravega življenjskega sloga: zdrava prehrana, dovolj gibanja, primerna hidracija, spolna aktivnost, dovolj spanja in prenehanje kajenja.

Vlasta Vatovec Vir: preberite.si

16

ZDRAVJE

Shujšal sem osemdeset kilogramov Iskal sem način, kako brez denarja shujšati osemdeset kilogramov. Spoznal sem, da je to izvedljivo. S plavanjem, pohodništvom in šolsko prehrano sem tako v zadnjih dveh letih shujšal osemdeset kilogramov in delo nadaljujem.

Začetki stilske preobrazbe Pri prekomerni telesni teži gre za vzročni pojav stresnega vodenja. Že kot otrok in tudi v mladostnem obdobju sem se vedno boril s kilogrami oziroma s samim sabo, a tega takrat nisem tako razumel.

Res je, da mi je pri dvanajstih letih umrl oče, kar je očitno bolečina, ki je nisem znal najbolje uravnovesiti. S kilogrami sem se tako vedno gibal na robu normalne telesne teže. Boj je trajal, dokler ni prišlo do preobrata – odhoda v tujino. Takrat sem izgubil bioritem. Krhko ravnovesje sem porušil, ker nisem znal ravnati z večjo vsoto denarja, ki sem ga zaslužil z delom. Slovenci smo delali v Iraku šest dni na teden po dvanajst ur na dan, sedmi dan pa po sedem ur. Ob vrnitvi smo bili finančno bogati, duševno pa obubožani – druge razlage ni.

Stilske preobrazbe življenjskega sloga sem se tokrat lotil tretjič. Po vrnitvi iz Iraka sem namreč pridobil prekomerno telesno težo, ki je poglobila socialno izključenost, ki sem si jo priigral z nevestnim upravljanjem denarja, saj sem ga trošil prekomerno in nesorazmerno. Kakor sem ga zaslužil, tako hitro sem ves zaslužek tudi zapravil.

Nisem zgradil hiše kot moji vrstniki, niti se nisem poročil ali vezal. Izgubil sem sled za normalno kakovostjo nestalne socialne varnosti, ker sem živel drugače, svobodno.

Ta svoboda je pomenila socialno izolacijo, saj je okolje takoj blokiralo moj življenjski slog oziroma ljubosumno obsodilo moje razsipno obnašanje. Stari rek pravi, da dobro ime hitro izgubimo, težko pa ga pridobimo nazaj. Tako je tudi s kilogrami.

Neuravnotežen stil življenja poruši stabilen slog vodenja samega sebe. Kilograme pridobimo hitro, zelo težko pa se jih znebimo.

Pri iskanju rešitve so me vodili globoki motivi in ne le klasična socialna nemilost ali krutost okolja, ki človeka dobrega srca pahne v socialno stisko oziroma blago ali težko depresijo. V trenutkih pijanosti ni bilo mogoče najti službe, niti občasnega dela. Trenutki streznitve so me usmerili v proučevanje vzrokov za nastanek pojava, ki se imenuje organizacijska kultura.

Storil nisem nič kaznivega, a se je okolje postavilo proti moji dobroti. Ker zavist ne pozna meja, so javnomnenjski kritiki moje obnašanje obsodili oziroma blokirali vse možnosti mojega normalnega ali izrednega napredovanja. Izrinili so me iz kroga povprečja, ker sem izstopal, saj sem se s pristnim ravnanjem postavil po robu družbenim normam. Že v srednji šoli sem trdil, da je ključno, da je človek na stara leta, na jesen življenja, bogat. Takrat nisem razumel, zakaj sem hotel izstopiti iz območja udobja, saj smo vsi imeli varne službe in perspektivo.

Službena kariera mi je bila zagotovljena.

Vendar pa sem namesto varnosti izbral nevarnost, saj ljubim tveganje bolj kot samega sebe. Temu stanju, ko se za kratek čas znajdemo na vrhu prepoznavnosti (slave, hvale in časti), pravimo zlati rez ali mojih pet minut slave. To stanje potrjuje, da je slava minljiva. Trenutki slave minejo, še preden dojamemo, kaj smo unovčili, kaj pridobili in kaj izgubili.

Imaginacija (sposobnost sanjarjenja, domišljanja) Če hočemo shujšati osemdeset kilogramov, ne potrebujemo samo znanja, temveč tudi sanje. Domišljija je več kot znanje ali območje udobja. Če sem imel pri enaindvajsetih letih zame idealno postavo (77 kg/177cm), potem se že tri desetletja

temu idealu/boju bolj ali manj družbeno neodgovorno izogibam. Kriza smisla pusti svojo sled. Ne upamo se več ljubiti, kot smo se znali. Ne znamo spoštovati lastne lepote ali privlačnosti. Konec koncev smo magneti, upanje za mnoge, četudi smo čisto na dnu družbene lestvice. Resnica je, da se ne upamo resno soočiti s posledicami prekomerne telesne teže.

Tako tudi sam stojim na mestu, četudi sem zadnji dve leti lepo napredoval, saj sem shujšal osemdeset kilogramov. Ne upam si priznati, da sem lep, niti tega, da se kljub vsemu čudežno ljubim, čeprav sem dosti boljši kot verjamem, saj se dosti bolje počutim, če imam vsak mesec kakšen kilogram manj. Tako vsi živimo stresno, negotovo in zaskrbljeno, namesto da bi živeli odrešeno.

Imaginacija je ključ do postavljanja visokih (komplementarnih) ciljev. Sanjati o lepi postavi ni dovolj, treba je sanje udejanjiti, želje pa prenesti v dejanja. Shujšati osemdeset kilogramov je precej veliko dejanje, visok cilj, ki ga težko dosežemo brez resničnega napora. Pri tem nam je lahko v pomoč metoda rezoniranja, saj gre za zrelostni izpit iz samozavedanja ali samopodobe. Vizualizirati si je treba telo, ki smo ga ljubili. V igri rezoniranja gre za zmagovalno (zdravorazumsko, rezonirajočo in inventivno) kombinacijo imaginacije oziroma sposobnosti domišljanja. Sanje je treba unovčiti kot znanje. Domišljija nas vodi od sanj do dejanj, s katerimi realno zmanjšamo telesno težo, ker uravnotežimo razmerja med vnosom in iznosom.

Resnica je preprosta: osemdeset kilogramov sem shujšal, ker sem sledil sanjam. Bil sem tako jezen, da se nisem hotel odpovedati priložnosti, da še enkrat poskusim zmagati in premagati lenobo.

Odločil sem se, da poskusim brez denarja, brez dragih prodajnih receptov. Živim v okolju, kjer imamo vse dobesedno pred nosom, podobno kot v vsakem drugem okolju, kjer iščemo rešitev oziroma priložnosti za gibanje. Dejstvo je, da je vsak začetek težak. Ko sem začel s plavanjem, nisem preplaval niti dveh metrov. Niti ene dolžine (petindvajset metrov) v enem zamahu ne. Nisem mogel verjeti, kako slabo kondicijo imam. Vendar pa sem bil odločen, da vadim vsak dan. Po nekaj mesecih sem obiskoval bazen dvakrat na dan in sčasoma, približno po letu dni, preplaval dva kilometra na dan. Prehrano sem si uredil v osnovni šoli, saj tako telo dobi vse ključne sestavine za dnevni boj, obroki pa so uravnoteženi. Kupujem redna šolska kosila, ki jih porazdelim na tri ali štiri obroke dnevno. Jem večkrat po malo. Še vedno zaidem tudi v trgovino, vendar se trudim, da porabim več kot vnesem v telo.

S kolesom in hojo po hribu navzgor ter z vodeno in redno jutranjo vadbo v bazenu, ki poteka dvakrat na teden, razgibam celo telo oziroma pospešim metabolizem ali bioritem. Vedno več si upam in vedno bolj drzno sprejemam (ljubim) svoje telo. V vodi delam vaje, ki jih v stvarnem okolju ne. Tako hodim po zunanjem robu stopal, se z drugimi igram »pepčka«, preskakujem s kolebnico in sistemsko razgibam celo telo. Še pred dvema letoma nisem mogel hoditi po hribu navzgor. Ker sem shujšal osemdeset kilogramov, je to zdaj precej lažje opravilo. Okrepil sem svoje mišice in imam moč. Dobra volja je na začetku ključna. Disciplina pa naplavi znanje. Sedaj šestkrat mesečno prehodim srednje lahko petnajst kilometrsko gorsko pot, ki je idealno speljana po gozdu in se

zaključuje v dolini kanjona Lobnice.

Obstaja zelo preprosta strokovna razlaga: mišična masa se z redno vadbo okrepi, kar pospeši zakon imaginacije.

Začnemo sanjati o lepi postavi, izboljša se samopodoba. Dosežke hujšanja najprej opazimo na obrazu. Sami sebi postajamo vse bolj simpatični. In prav plavanje je dandanes skoraj zastonj. Za letno karto, ki jo odplačujem na mesečne obroke, plačam vsak mesec dvajset evrov. Ker trenutno živim z 260 evri socialne podpore, si to še upam privoščiti, ker si iskreno želim stilske preobrazbe življenjskega sloga.

Osemdeset kilogramov sem shujšal, ker v to investiram. V vodi smo lažji za težo izpodrinjene vode, zato smo bistveno bolj samozavestni kot sicer. Vendar pa vse to ni dovolj, ker ni inovativno, niti celovito.

Treba se je gibati v dobri ekipi sotrpinov, ki iz različnih razlogov obiskujemo vodeno vodno jutranjo rekreacijo.

Poklicna izbira Poleg osebnih ambicij sem si postavil tudi poslovne cilje. Stavil sem na tri adute: zdravo prehrano, kritično maso gibanja in socialno vključenost. Pri tem je ključna poklicna kariera.

Izbral sem si svobodni poklic iskalca smisla, saj se zavedam, da je človek udejanjen po lastni realizaciji. Talent (inteligentnost, ustvarjalnost in nadarjenost) ni dovolj – ne navrže uspeha samega po sebi. Človek mora delati na sebi ali »jazu«, da uresniči socialni kapital oziroma pristna hotenja »biti, početi, imeti«. Moj poklic je ukvarjati se s samim sabo, ker tako realiziram vodstvene kompetence (vloge, naloge in spretnosti). To ni tako težko, le slediti je treba modrosti ali moči imaginacije. Človek je sposoben udejanjiti lastne sanje, če na tem dela. Postaviti si je treba realne (sorazmerne/uravnotežene) cilje.

Shujšati želim v sedmih letih. To ni prisila, je le sanjska želja, ki se ji želim približati. Če vsako leto shujšam pet kilogramov, bo moj cilj dosežen. Ker je to izvedljivo, je treba nenehno iskati način ali strategijo, s katero lahko napredujemo po zmagovalni poti. Pomembna je duševna naravnanost, naša duševna hrana/drža. To, da shujšaš osemdeset kilogramov, je poklicna izbira, ki zahteva predanost, redno delo in doslednost. Odstopanja med imaginacijo in dejanji so minimalna. So pa prostovoljna, niso prisila. Vsak sam odloči o hitrosti zmanjševanja teže oziroma o odnosu ali ljubezni do samega sebe.

Svobodni poklic sem si izbral, ker pišem avtobiografsko monografijo. V njej je tudi študija primera – shujšal sem osemdeset

kilogramov. Pri udejanjanju imaginacije me vodi ali zanima etika kreposti (vrlin).

Tako se mi dogaja, da med plavanjem refleksno ustvarjam nove sanje, ker se naplavijo ideje. Sanje neformalno zapišem. Kasneje jih uredim in dodam v poročilo. Tako nastajajo stvaritve, ki so prava umetnost. Ker bomo udejanjeni od lastne realizacije, moramo poskrbeti tudi za to, da bodo dela prišla ob svojem času na trg nepopolne konkurence. To je stresno delo, ki ga z lahkoto opravljamo le svobodni ljudje.

Zgodi se, da se ponoči prebudimo, ker smo izsanjali sanje in jih je treba nemudoma unovčiti oziroma prenesti na papir. Ideje poniknejo, če nismo pripravljeni tvegati in vstati ter jih zapisati (ozavestiti). Dejanja pa ostanejo, navržejo dodano vrednost in tako se cikel ponavlja. Ko gremo ponovno plavat, sistem dela ponovno naplavi nove cilje, nove ideje in nove poti. Tako je tudi s kilogrami. Če jih vsak dan proizvajamo, se teža množi. Če vnose vsak dan sistemsko potrošimo, lahko shujšamo osemdeset kilogramov v dveh letih brez denarja, ker smo osredotočeni tudi na poslovno prihodnost ali socialno vključenost, ki obilnejšim predstavlja problem. Ne blokira nas samo okolje, tudi sami se sčasoma izoliramo, distanciramo od aktualnega socialnega, političnega in ekonomskega dogajanja.

Sklep Boj z debelostjo bo trajal, dokler ne bomo znali povezati v eno ali »jaz« tri sestavine značajskega trikotnika (biti, početi, imeti) oziroma unovčiti socialnega, čustvenega in intelektualnega kapitala.

Boj traja, dokler ne udejanjimo pristne ljubezni do samega sebe. Ljubiti se moramo bolj kot ljubimo stresne, zunanje učinke potrošništva. Boj se začne v glavi, s proaktivnim (konvergentnim, divergentnim in lateralnim) rezoniranjem (razmišljanjem, odločanjem in vodenjem).

Resnica (ljubezen) pri tem boli, priznanje pa osvobodi. Je pa lep pogled nazaj, na prehojeno pot. Kadar ozavestimo dejstvo, da smo shujšali osemdeset kilogramov brez večje vsote denarja, torej zgolj z lastno realizacijo samega sebe, smo na svoja dejanja ponosni. Dobimo polet.

Tako se gibljemo proti novim dosežkom, pri doseganju ciljev pa nas nič in nihče več ne zaustavi.

Obljubo, ki smo si jo zadali, bomo izpolnili.

Pri rezoniranju/hujšanju gre za lepoto dela. Ker nismo grajeni kot slavni športni manekeni, to še ne pomeni, da nismo lepi. Še manj pa, da se ne ljubimo. Če ne bi poznal pristne ljubezni, ne bi shujšal osemdeset kilogramov. Z ljubeznijo zrem v novo podobo, ki jo bom meril čez leto dni. Ni vse v kilogramih.

Kot je razvidno iz članka, sem zdaj sposoben udejanjiti mnoge aktivnosti, ki jih sicer ne bi zmogel, če ne bi v potrebni in zadostni celovitosti vlagal v osebnostni razvoj. Zavedam pa se, da vsak kilogram manj še ne pripomore k boljši samopodobi. Potrebna je reklama, da izdelek na trgu pride do veljave.

Milan Robič http://www.preberite.si/shujsal-sem-petdesetkilogramov/

(Foto: Milan Robič)

Če bi tudi vi želeli deliti kakšno svojo izkušnjo z bralci časopisa NaDlani, lahko članek posredujete na info@nadlani.si.

GOSPODARSTVO

17

Dana letos uspešno, rast pričakujejo tudi v prihodnjem letu V minski Dani so na nedavni novinarski konferenci predstavili letošnje poslovanje in načrte za prihodnje leto, ob tem je direktor družbe Marko Hren opozoril tudi na škodljive posledice morebitne uvedbe trošarin na t. i. sladke pijače, koalicija se je medtem odločila za umik predloga.

MIRNA – V mirnski Dani so sicer izračunali, da bi imeli ob morebitni uvedbi posebne trošarine za t. i. sladke pijače dodatni strošek v znesku 680.000 evrov. Če bi trošarino prenesli v cene izdelkov, bi prodaja padla za približno 15 odstotkov, sicer pa bi lahko pričakovali izgubo, ukinitev določenih programov in celo odpuščanje, je med drugim opozoril Danin direktor.

Ne samo Dano, omenjeni davek bi prizadel tudi drugega mirnskega proizvajalca – Presad. Župan Dušan Skerbiš je ob tem povedal, da je zaskrbljen, ker vlada vse preveč išče kratkoročne rešitve, s katerimi nekaj res privarčuje, a na drugi strani vsaj še enkrat toliko izgubi. Poudaril je, da bi se morali problema debelosti lotiti z usmerjanjem otrok v telesne aktivnosti, hkrati pa tudi on povedal, da je veliko sladkorja tudi denimo v čokoladah, pecivu, celo jogurtih, a se predlog zakona omejuje le na pijače.

Poslovanje Dane Dana je v letošnjih desetih mesecih ustvarila 10,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 1,8 odstotka nad načrti in 3,9 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ob koncu

leta si obetajo približno 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in približno 400.000 evrov dobička, kar glede na lani predstavlja petodstotno rast prodaje in dobička.

Dana je 73 odstotkov svojih izdelkov prodala na domačem in razliko na tujih trgih. Med njenimi največjimi kupci so Mercator, Spar, Engrotuš in Lidl, svoj izvoz pa so letos povečali za desetino. Največ, skoraj 70 odstotkov, izvozijo v ZDA, na Hrvaško, v Slovaško, Italijo, Rusijo in Kitajsko.

Od letos vse produkte tržijo pod blagovno znamko Dana. Trgu so ponudili 15 novih izdelkov, med katerimi je tudi Dana naravna mineralna voda z dodanim CO2 v 1,5 L plastenki, katere največja prednost je, da vsebuje malo natrija (le 2,3 mg/L).

Za posodobitev proizvodnje in nakup orodij za novo embalažo so letos namenili 300.000 evrov, začeli pa so tudi z naložbo v novo tetrapak linijo za polnjenje sokov, nektarjev in sadnih pijač, v katero so vložili 2,4 milijona evrov in jo bo bodo končali aprila prihodnje leto. Medtem ko so drugo veliko načrtovano naložbo v posodobitev proizvodnje za polproizvode v industriji pijač morali prestaviti. Hren je pojasnil, da

V mirnski Dani so z letošnjim poslovanjem zadovoljni, direktor Marko Hren pa je skupaj z županom Dušanom Skerbišem opozoril na posledice, ki bi jih lahko prinesla obdavčitev sladkih pijač (Foto: Lapego).

»zaradi neaktivnosti vlade, ki letos ni izdala davku na sladke pijače. razpisa za nepovratna evropska sredstva«. V Dani je trenutno zaposlenih 95 ljudi. Šest so jih zaposlili na novo, dva sta se upokojila. Prihodnje leto napovedujejo Načrti v 2015 Optimistično je napovedal petodstotno rast nove zaposlitve. prodaje in dobička, a opozoril, da je načrt izdelan ob predvidevanju nespremenjene Vir: mirna.si cenovne politike in neuveljavitve zakona o

Trimove raziskovalne nagrade za 16 vizionarskih rešitev mladih V okviru razpisa za Trimove raziskovalne nagrade je bilo podeljenih 11 nagrad in 5 priznanj za najboljša akademska dela.

TREBNJE – Gre za dela, ki upoštevajo najsodobnejše dosežke znanosti, nove pristope in rešitve, ki jih bo lahko Trimo uporabil v praksi in katerih rezultati bodo prispevali k nadaljnjim uspehom podjetja. Nagrajene so bile štiri doktorske disertacije, tri pa so prejele posebna priznanja. Dve priznanji sta bili podeljeni za izjemno pripravljeno magistrsko delo, 7 nagrad pa so prejela dela na dodiplomski ravni. Prijavitelji so svoja diplomska, specialistična, magistrska dela in doktorske disertacije pripravili na področjih arhitekture, industrijskega oblikovanja, gradbeništva, strojništva, kemije in ekonomije ter managementa. »Študenti so v svojih delih predlagali vizionarske rešitve, ki zagotovo so prihodnost ne le gradbene industrije, ampak tudi drugih panog,« je prijavljena dela komentiral predsednik Trimovih raziskovalnih nagrad, Črtomir Remec.

Vsakoletni odziv na natečaj opozarja na nujnost sodelovanja. Prepletanje poklicev, generacij, panog ter ne nazadnje

akademske sfere in gospodarstva vodi v dolgoročno zadostitev potrebam trga in širše skupnosti. Hkrati spodbuja tudi inovativnost študentov, njihov strokovni razvoj in osmišlja njihov doprinos družbi.

Igor Kržan, predsednik uprave Trima, je ob tem poudaril: »V Trimu že več kot pol stoletja sledimo ambiciji zagotavljanja učinkovitih, trajnostnih, estetko in tehnično dovršenih rešitev v gradbeništvu. Zato z veseljem podpiramo in spremljamo projekte mladih, ki s svojimi svežimi pristopi obstoječim poslovnim rešitvam dajejo nove dimenzije in pomagajo premostiti obstoječe tehnološke izzive. Veliko število prijav na Trimove raziskovalne nagrade potrjuje interes prihodnjih generacij in uvršča ključna področja Trimovega delovanja med priljubljene raziskovalne teme.« V dvanajstih letih je Trimo v okviru tega natečaja skupno nagradili skoraj 470 del. Pri tem so sodelovali mentorji iz 60 univerz. Poleg prenosa informacij, znanj in idej med Trimom in univerzami se je v teh

Nagrajenci Trimovih raziskovalnih nagrad 2014 (Foto: trimo.si)

letih povečevala prepoznavnost podjetja podelitvi nagrad. med študenti in strokovno javnostjo. Kar v četrtina vseh nagrajencev je nadaljevala Vir: trimo.si sodelovanje z družbo Trimo tudi po

18

POTOVANJA

V sodelovanju s spletnim portalom Preberite.si smo pripravili nekaj potopisnih člankov. Prepričani smo, da boste med njimi našli kaj zanimivega tudi za sebe.

Osupljiva Indija Odločitev je padla, v Indijo gremo in to na severni del. Po celodnevnem potovanju iz Ljubljane preko Istanbula se je zdel pristanek v Delhiju skoraj neresničen. Po opravljenih carinskih pregledih smo se vkrcali v avtobus in se odpeljali v hotel, kjer smo se osvežili in že smo odbrzeli na oglede Delhija. Prvi občutki so bili mešanica presenečanja, nejevere ter pravi kulturni šok. Indija je za nas nekaj, kar je onstran razumevanja. Je nekaj, kar lahko označimo kot lepo in grdo, pametno in neumno, duhovno in materialistično ter hkrati bogato in revno ter »odštekano«. Ko prideš v Indijo, moraš popolnoma pozabiti na vse vrednotne, pozabiti moraš kaj je normalno, ker vse to v Indiji preprosto ne velja. Polna je nasprotij, ki jih mi ne moremo popolnoma doumeti. Delhi, med domačini poznan kot Dili, je glavno mesto Indije in ima približno šestnajst milijonov prebivalcev ter je pomembno gospodarsko, politično in kulturno središče Indije.

Najprej smo si ogledali tržnico v Starem Delhiju (mesto se namreč deli na stari in novi del). Stari del je bil včasih prestolnica muslimanskih vladarjev, zato smo se tam soočili s tipičnimi orientalskimi četrtmi, bazarji, ozkimi uličicami ter mošejami.

Revščina, umazanija, vsiljivost indijskih mešetarjev so stvari, ki jih srečuješ na vsakem koraku in niso za vsakogar.

Novi Delhi je bil zgrajen v času britanske kolonizacije, je odprt in prostran del, kjer se nahajajo vsa v veleposlaništva ter večina vladnih poslopij in tudi parlament ter vladna palača. Obiskali smo tudi kraja, kjer sta bila kremirana Mahatma Gandi in Jawaharlal Nehru. Vsekakor se razlikuje od starega dela, saj je bolj urejen. In moderen.

Vendar pa so vsekakor od vsega tega najbolj zanimivi ljudje. Opazovanje ljudi v Indiji je posebno doživetje, vzpostavljanje stikov z njimi pa je še povečalo to doživetje.

Njihovo neumorno sledenje, prepričevanje, barantanje je bilo na trenutke tudi izredno utrudljivo. Otroci so bili prilepljeni na nas in so nas non-stop spraševali za denar.

Prodajali so celo cvetje, ki so ga ravnokar utrgali na bližnjem drevesu.

Po ogledih smo se lačni in utrujeni vrnili v hotel, kjer smo uživali v tipični indijski hrani, ki je pekoča in se le s težavo dogovoriš, kako pekoča naj bo. Če rečeš nepekoče, dobiš le dva čilija, v juhi pa le eno žličko popra. Če ti v Indiji rečejo, da bo zajtrk točno ob osmih, to pomeni, da boš čakal vsaj do devete. To se nam je namreč dogajalo prav vsak dan. Indijci ne rečejo »ne«, pokimajo z glavo na vse štiri strani, kar lahko pomeni »da«, »mogoče« ali pa »ne«.

Naslednji dan smo zopet odbrzeli na letališče in odleteli v Varanasi v eno od sedmih najsvetejših Hindujskih mest. Zopet šok. Množice ljudi, ki se od vsepovsod

zgrinjajo proti reki Ganges, gobavci, krave, umazanija povzročajo občutek klavstrofobije in strahu. Zvečer smo se z rikšami odpeljali na obrežje reke, kje smo si ogledali obred čaščenja luči. Obred so vodili svečeniki Panda – Brahmin, kar je močno povečalo veličastnost tega spektakla. Množica ljudi okrog nas je bila v transu, povsod je bil prisoten močan vonj po raznih kadilih,

Stari Delhi (Foto: Vlasta Vatovec)

marihuani, sandalovini, ki so jo uporabljali tudi za sežiganje mrličev. Reka Ganges je bila polna gorečih sveč, ljudje so tukaj opravljali svojo molitev. Tukaj je tudi kraj, imenovan Sarnath, kjer je imel Buda svojo prvo pridigo.

Ko smo se vračali proti hotelu, nas je še čakalo mučno pogajanje z rikšarji, saj ponavadi ne velja tista cena, za katero se dogovoriš na začetku vožnje. Če reče 50 rupij, na koncu vožnje vpraša vsaj 70 rupij in je neumoren pri prepričevanju. Ker smo bili preveč utrujeni, smo seveda popustili, saj smo si vsi močno želeli postelje in počitka.

Obred očiščevanja (Foto: Vlasta Vatovec)

Ta gospod nas je prepričeval, da je 50 rupij premalo za vožnjo, imel naj bi osem otrok in je vsekakor želel 100 rupij, ki jih na koncu tudi dobil. Za Indijce smo vsi beli ljudje bogati, verjamejo, da smo v prejšnjem življenju ogromno dobrega naredili in smo se zato rodili beli.

Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj zopet odpravili na reko Ganges, kjer smo pričakali na ladjicah sončni vzhod, ki pa je drugačen, kot smo ga mi navajeni. Sonce je rdeče. To je posledica prahu iz bližnje puščave.

Ogledali smo si jutranji obred očiščevanja na sveti reki, meditacije, ki jih izvajajo posamezniki ter sežiganje mrličev, ki pa

nas je vse tako presenetilo, da smo ostali brez besed. Pri sežiganju mrličev lahko sodelujejo samo moški, ženske ostanejo doma. Za nas vzhodnjake je to nekaj, kar ne sodi v naš svet. Za ta dan je bilo več kot dovolj Indije.

Prišel je nov dan in z njim nove dogodivščine. Del dneva smo preživeli v Varanasiju, z rikšo smo prečesali vsako uličico. Ves čas smo imeli spremstvo otrok, ki so v gručah tekali za nami in moledovali za denar, svinčnike, cigarete. Zvečer smo se zapeljali na železniško postajo, kjer so domovale podgane in nam delale družbo, dokler se nismo vkrcali na vlak za Jaipur, ki je prestolnica Rajastana. Brez vožnje z vlakom po Indiji ne gre. Indija ima 115.000 kilometrov železniških prog, zato je potovanje z vlakom je nekaj, kar moraš doživeti. Lahko je nekaj najlepšega ali pa najhujšega (odvisno od tebe, kako to doživljaš), pa čeprav je ta vožnja trajala 17 ur, namesto obljubljenih 10 ur. Nameščeni smo bili v neke vrste spalnikih, ki so pa bili ločeni le z zaveso, tako da miru ponoči ni bilo. Malček nas je bilo tudi strah, držali smo prtljago v rokah, saj so nam rekli, da so kraje pogoste. Tako od spanca ni bilo veliko. Ko smo končno prispeli na cilj, je bila ura že deset dopoldan. Na hitro smo se osvežili v hotelu, nato pa spet pot pod noge. Obiskali smo mesto Amber in si ogledali čudovito palačo Amber Fort, do katere smo prijahali na slonih. Ta čudovita palača, ki kraljuje na hribu nad mestom, je krasen primer rajputske arhitekture. Del trdnjave je ostal v lasti malega Maharadže. Pod trdnjavo se bohotijo čudoviti vrtovi, kjer vzgajajo začimbne rastline.

Popoldne smo preživeli v Jaipurju, ki je poznan tudi kot Rožnato mesto, saj so vse stavbe prebarvane z rožnato, menda zakon tudi prepoveduje druge barve. Na veliko smo kupovali in barantali, ogledali smo si čudovito palačo, Palačo vetrov, po kateri je napisana tudi knjiga. Palača vetrov je bila zgrajena 1799, za fasado so značilna številna okenca, bilo naj bi jih točno 953.

Sledil je ogled tedanjega astrološkega središča, imenovanega Jantar Mantar, kjer je kup različnih instrumentov, ki so jih tedaj uporabljali za določanje ure, pozicij zvezd in ima celo horoskop na prostem. Izredno zanimivo.

Po ogledih ter bitki z neusmiljenimi mešetarji in osladnim prilizovanju, smo se sedli na avtobus, katerega neudobnost nas že zdavnaj ni več motila, ter krenili proti Agri.

Vožnja je trajala celih devet ur, kajti ceste oziroma kar oni imenujejo ceste, so malo boljši kolovozi, polni lukenj. Kaos, ki vlada na cestah, je za nas vzhodnjake, nekaj kar ne bomo nikoli razumeli. Razumeli ne bomo niti tega, kako nikoli ne pride do popolnega zastoja, pa čeprav se udeleženci prometa tudi krave, ki imajo prednost in se jim

Taj Mahal (Foto: Vlasta Vatovec)

vozniki pozorno umikajo. Promet se odvija po levi strani, hupanje je neizbežno, za varnost na cesti pa skrbijo menda bogovi, ki se jim voznik priporoča pred vožnjo. Ko smo prispeli v Agro, je bil že večer, tako da smo si privoščili le še večerjo in odšli spat.

Naslednje jutro nas je čakal posladek: Taj Mahal v vsej svoji veličini, belem marmorju, zlatu in dragem kamenju. Pred vhodom smo se sezuli in v velikem pričakovanju zakorakali skozi glavni vhod. Ta veličastnost nas je osupnila, čeprav Taj Mahal skriva žalostno zgodbo.

Po končanem ogledu smo se zopet vkrcali na avtobus, saj nas je sedaj čakala dolga pot do začetka puščave, in sicer do kraja, imenovanega Mandawa. Ta je pravzaprav Rajastanska umetniška galerija na prostem.

To območje je slavno po palačah s čudovitimi freskami. Naš bungalov je bil nekaj posebnega. Prepleskan je bil s kravjakom in je bil dobesedno unikat. Za njim se je skrival bazen, v katerega smo se takoj zagnali in katerega hladna voda nam je hitreje pognala kri po utrujenem telesu.

Zvečer smo se sprehodili po naselju, občudovali palače in freske, barantali za vse mogočo kramo. Po večerji so nam pripravili še lutkovno predstavo in seveda so poskušali še kaj iztržiti od nas.

Naslednje jutro nas je čakal odhod v Delhi in od tam smo se vračali v Ljubljano.

Domov smo prispeli polni zelo različnih vtisov. Najbolj pestro doživetje v Indiji so seveda ljudje. Poleg ljudi pa je posebno doživetje vožnja z rikšami, tuk-tuki (motorne rikše) ter vlaki. In na koncu pravzaprav so vse te palače v primerjavi z življenjem, ki ga nudi Indija, pusta sivina. Vsi ti ljudje, ki smo jih srečevali, od branjevke pa do matere z dojenčki, krave, podgane, psi, sloni so pravzaprav največja znamenitost Indije.

Oni predstavljajo osupljivo Indijo. Indija je doživetje prav posebne vrste, ki bi ga moral izkusiti vsak, pa ne zaradi duhovnosti, ki jo lahko kupite že za par dolarjev, temveč zaradi načina življenja, ki ga živijo in razmišljanja.

Nasvidenje Indija.

Vlasta Vatovec Vir: preberite.si

Dubrovnik – biser Jadrana Mesto na jugu Hrvaške, administrativno središče Dubrovniško-neretvanske županije in eden največjih kulturno-zgodovinskih središč Hrvaške, imenujejo ga tudi »biser Jadrana«, to je Dubrovnik. Leta 1979 so Dubrovnik umestili v Unescovo svetovno kulturno dediščino. Dubrovnik je bil središče razvoja hrvaškega jezika in južnoslovanske književnosti, rojstni kraj mnogih znanih pesnikov, pisateljev, matematikov, fizikov, slikarjev in filozofov.

Dubrovnik, mesto in kasneje tudi majhna

država (Dubrovniška republika), so po legendi ustanovili begunci iz rimskega mesta Epidarum (današnji Cavtat), v begu pred Avari in Slovani so v VII. stoletju, na samotnem otoku ustanovili naselje in ga poimenovali Laus, kar v grščini pomeni skala (kamen). Na drugi strani obale, ob vznožju hriba Srđ, se je bohotil gost hrastov gozd. Slovani so hrast imenovali »dub«, hrastov gozd pa »dubrava«, nastalo je slovansko ime za mesto – Dubrovnik.

V Dubrovnik lahko odpotujete z avtomobilom,

letalom ali celo z lastno jahto. Po avtocesti Dalmatina, ki je že prišla do Ploč, v načrtih pa je že tudi gradnja do Dubrovnika, je tudi za slovenske obiskovalce Dubrovnik postal veliko dostopnejši, kot je bil nekoč. Še hitreje gre z letalom, zagrebško letališče je za večino Slovencev oddaljeno približno dve do tri ure vožnje, dnevno pa ima tri do štiri polete. Croatia Airlines, hrvaški letalski prevoznik, nudi povratne vozovnice za polete v petek in za vikend (sobota in nedelja), 107 evrov (800 kun) za dve osebi.

Letališče Čilipi je približno 20 kilometrov južno od Dubrovnika, vožnja do mesta pa traja približno 20 minut. V Dubrovnik pa lahko prispete tudi z lastno jahto, saj ima mesto dve pristanišči, ki lahko sprejmeta velike jahte in celo križarke. V poletnih mescih se v pristanišču »šopirijo« jahte ruskih bogatašev, filmskih igralcev, vsako leto pa se s svojo jahto vrača v Dubrovnik tudi »šef formule 1«, Bernie Ecclestone.

Največ spomenikov, dvorcev in utrdb je iz obdobja samostojne Dubrovniške republike

POTOVANJA in podrobnejši ogled Dubrovnika zahteva svoj čas. Prvi vtis se dobi med sprehodom po glavni ulici Stradun do palače Sponza, Knezovega dvora in cerkve sv. Vlaha ter Orlandovega stolpa. Drugi vtis se dobi, ko se odpravite na sprehod nad mestom, po obzidju. Tam se Dubrovnik občuti kot mesto večstoletne zgodovine, trgovine in pomorstva, pot nas vodi do stolpa Minčete, utrdbe Bokar, trdnjav sv. Ivana, Ravelina in Lovrijenca, pa do cerkve sv. Spasa, samostana sv. Klare, frančiškanskega samostana, velike Onofrijeve fontane, dominikanskega samostana, pa male Onofrijeve fontane, palače Velikega sveta in vse do jezuitske cerkve. Ko smo pošteno utrujeni od ogledov znamenitosti, se lahko sprostimo in osvežimo v kristalno čistem morju, na številnih plažah v okolici mestnega jedra. Najbolj znana plaža v Dubrovniku je plaža Banje, ki ponuja čudovit razgled na mestno obzidje in otok Lokrum in je ena izmed najlepših plaž na svetu. Ta plaža privablja številne znane osebnosti iz

vsega sveta, če boste imeli malo sreče, se bo mimo vas lahko sprehodila Sharon Stone ali katera druga filmska zvezda.

Poleg čistega morja in čudovite peščene plaže je obiskovalcem na voljo velika izbira zabave (potapljanje, najem skuterjev, pedalinov, vožnja z »banano«), zvečer pa je omogočena tudi nočna zabava na plaži (nočni klubi in koktajl bari). Odpravimo pa se lahko tudi na priljubljeno mestno kopališče na otočku Lokrum (pred Dubrovnikom), ki je dosegljivo s čolnom iz mestnega središča.

Na otoku je majhno jezero (Mrtvo morje), ki je povezano z odprtim morjem in je zelo primerno za kopanje otrok in neplavalcev.

Leta 1806 so Francozi na otoku zgradili v obliki zvezde trdnjavo, Fort Royal, ki ponuja čudovit razgled na Dubrovnik, Cavtat in sosednje otoke.

Dubrovnik pa je poznan tudi po bogati gastronomski ponudbi, ki združuje kuhinjo mediteranske tradicije, sveže morske sadeže (školjke, ribe, raki). Priporočam, da poskusite nekaj značilnih dubrovniških

19

specialitet: dubrovniško rižoto, zeleno mineštro, črno rižoto (kotonjato), s kozarcem kakovostnega vina iz dubrovniških vinogradov.

Dubrovnik ohranja sloves kulture prestolnice južne Dalmacije z vsakoletno prireditvijo Dubrovniških poletnih iger, ki potekajo od 10. julija pa do 25. avgusta. Na mestnem obzidju, v trdnjavah, dvorih in trgih se izvajajo številni koncerti klasične glasbe, predstave baleta in dramske igre. Ogled predstavlja posebno doživetje, sam se si ogledal komedijo Dundo Maroje.

Oktobra 1991 so enote jugoslovanske armade in črnogorski prostovoljci začeli oborožen napad na Dubrovnik.

Poškodovani so bili številni kulturno zgodovinski spomeniki, cerkve in samostani. Z denarno pomočjo Unesca so obnovili vse poškodovane in porušene objekte, Dubrovnik pa spet žari v vsem svojem sijaju.

V Dubrovnik se človek preprosto zaljubi, ko

Dubrovnik

enkrat odpreš svoje srce Dubrovniku, ta za vedno ostane v njem.

Znani prebivalci mesta Dubrovnik: Tereza Kesovija (pevka), Ðelo Jusič (skladatelj in dirigent), Marin Držič (pisatelj), Ruđer Boškovič (znanstvenik), Ivan Gundulič (pesnik), Marin Getaldič (fizik), Branko Bauer (režiser), Mario Kopič (filozof), Andro Knego (košarkar) in Ivo Vojnovič (pisatelj).

Tomaž Zakonjšek Vir: preberite.si

Jahorina je idealen kraj za smučanje Že veste, kam greste letos na smučanje? Če za smučanje ne želite zapraviti pravo malo bogastvo, je Jahorina več kot primerna destinacija. Poleg dobre smuke in toplega sprejema vam bodo Bosanci nudili še odlično hrano in zabavo. Obstaja pa tudi veliko možnosti za dnevne izlete v bližnjo in malo manj bližnjo okolico.

Jahorina je olimpijska planina. Na olimpijskih igrah leta 1984, ki so bile v Sarajevu, je Jahorina gostila žensko smučanje.

Smučarke so se pomerile v slalomu, veleslalomu in smuku.

Danes je Jahorina sodobno smučišče, ki ima 20 kilometrov smučarskih prog.

Pred kratkim so na novo zgradili tri šest sedežnice, ki so zelo povečale kapaciteto smučišča. Če ni snega, lahko del smučišča umetno zasnežijo.

Smučanje na Jahorini vas bo stalo bistveno ceneje kot v kakšnem smučarskem centru pri nas v Sloveniji. Da ne govorim o Avstriji in Italiji. Dnevna smučarska karta stane 17 evrov med tednom in 19 evrov čez vikend.

Na voljo imajo tudi 4 urno smučarsko karto, ki vas bo stala 14 evrov. To se mi zdi dobra ponudba, saj imam kot povprečen smučar štiri ure aktivnega smučanja čisto dovolj. Še veliko bolj ugodne so večdnevne karte. Štiri dnevna smučarska karta stane samo 61 evrov.

Na Jahorini je na voljo tudi tekaška steza, ki se nahaja na Dvorištima. Najdete jo ob glavni cesti proti smučarskem centru Jahorina, kjer je dober kilometer pred ciljem označen odcep na desno, ki vas skozi gozd pripelje do tekaške steze.

Na Jahorini je mnogo hotelov in apartmajev vseh kategorij. Na svoj račun boste prišli tudi tisti, ki iščete top hotele z bogato kulinarično in drugo ponudbo ter odlično opremljene apartmaje.

Hotel Vučko Hotel Vučko je zagotovo najboljši hotel, kar jih premore Jahorina. Ima pet zvezdic in je res na visokem nivoju. Prepričan sem, da bo zadovoljil tudi tiste, ki res želijo samo najboljše. Več informacij o hotelu najdete na www.hotelscombined.si/hotel-vucko. Če boste šli na smučanje na Jahorino, vam predlagam, da se v hotelu Vučko ustavite vsaj na kavici. Hotel ima čudovit lokal, kjer je veselje spiti kavico ali dve. Cene pa so visoke prav tako kot v Ljubljani, kar pomeni vsaj še enkrat višje kot drugje v Bosni.

Solastnik hotela Vučko naj bi bil tudi Bojan Križaj, znani slovenski smučar.

Hotel Termag Hotel Termag ima štiri zvezdice in je veljal za najboljši hotel na Jahorini, dokler niso zgradili Vučka. Hotel ima prav tako odlično ponudbo in malo nižje cene kot Vučko.

V sklopu hotela je tudi lokal Koliba, kjer organizirajo zabave in je zelo priljubljen kraj za kavico, lokalno žganje ali kuhano vino.

Več informacij o hotelu najdete na www. hotelscombined.si/hotel-termag.

Apartmaji Jahorina Na Jahorini je velika ponudba apartmajev.

Apartma za štiri osebe boste lahko najeli že za 40 evrov na dan. Če boste apartma najeli za en teden in ne ravno v času zimskih počitnic, lahko apartma dobite tudi za 30 evrov dnevno. Za malo boljši apartma, boste morali na dan odšteti 50 do 60 EUR. Cene so seveda odvisne tudi od terminov.

Na Jahorini lahko najamete tudi planinske koče. Ponudbe so zelo različne, in so stvar individualnega dogovora.

Ponudbo apartmajev in koč na Jahorini najdete na www.apartmajidirekt.com/ jahorina.

Nastanitev v mestu Pale Mesto Pale je od Jahorine oddaljeno 12 kilometrov. V mestu je veliko hotelov, v katerih je nastanitev cenejša kot na Jahorini.

Najboljši hotel na Palah je hotel Jet Set, kjer lahko dobite nočitev z zajtrkom že za dobrih 20 evrov. Uradne cene imajo sicer višje, vendar se ponavadi da dogovoriti za dober popust. Sam osebno poznam lastnika hotela, tako da vam lahko pomagam dobiti čim bolj ugodno ceno. Če boste rabili mojo pomoč, mi pišite na tomaz@gorec.si Večina hotelov na Palah ima za svoje goste organiziran brezplačen prevoz na Jahorino za tiste, ki želijo na smučanje.

Pale so mesto, kjer boste v lokalih lahko pili pivo za en evro, kavico pa za dobrega pol evra. Veliko je tudi dobrih gostiln, kjer boste dobro jedli za nizko ceno.

Za tiste, ki imate radi zabavo, vam bo na Palah zagotovo všeč. Imajo kar nekaj diskotek in lokalov, kjer je dobra zabava.

Mogoče res niso lokali top opremljeni, samo vzdušje pa je fenomenalno. Cene pijač so v primerjavi s cenami pri nas smešno nizke.

Včasih je pivo tudi samo pol evra. Redna cena pa je en evro. V diskotekah bo zlasti všeč fantom, saj Paljanke slovijo kot zelo lepa dekleta, saj dajo veliko na svoj videz in so vedno urejena.

Dodatne aktivnosti, ki jih ponuja Jahorina

Zagotovo je smučanje osnovni namen, zaradi katerega boste šli na Jahorino.

Vendar pa smučanje ni edina zanimiva stvar, ki jo lahko počnete na Jahorini. Izposodite si lahko motorne sani in z njimi prevozite celo planino, ki je kar velika. Z motornimi sanmi lahko greste do starega vojaškega radarja, ki so ga med zadnjo vojno bombardirale enote NATO. Z vrha je zelo lep pogled na okoliške planote. Ogledate pa si lahko tudi dobro ohranjene rove. Vse do radarja vodi makadamska cesta, ki pa je ni priporočljivo zapustiti zaradi min. Tudi v okolici radarja je treba biti pazljiv.

Na Jahorini je tudi veliko pešpoti, po kateri se boste lahko tudi v primeru snega podali na krajše ali daljše pohodniške poti.

Vsem, ki vam smučanje in pohodništvo ni toliko pri srcu, se boste lahko razvajali v bazenih, savnah in na masažah. Te storitve so na voljo v hotelih Vučko, Termag, Board in drugje.

Jahorina je dobro izhodišče za dnevne izlete po bližnji in širši okolici Iz Jahorine se lahko odpravite na krajši izlet v 28 kilometrov oddaljeno Sarajevo.

V Sarajevo iz Jahorine vodita dve poti.

Prva je preko mesta Pale, druga pa preko Trebevića. Trebevič je hrib, ki se nahaja nad Sarajevom.

Sam svetujem, da greste v eno smer preko Trebevića in si mimogrede ogledate še bob stezo, ki je bila zgrajena za olimpijske igre, ki so bile v Sarajevu leta 1984. Če greste od starta bob steze še malo višje, pridete do starega porušenega objekta, od koder je najlepši razgled na Sarajevo.

Zelo priporočam izlet v Višegrad, kjer si lahko ogledate znameniti most na Drini, po katerem je nobelovec Ivo Andrić napisal knjigo Most na Drini. V Višegradu si lahko ogledate tudi Andrićgrad, ki je turistični kompleks, ki sta ga zgradila občina Višegrad in Emir Kustorica. Emir Kustorica je svetovno znan režiser. Najbolj je prepoznaven je po filmih Sječaš li se Dolly Bell in Otac na službenom put, za katerega je dobil mednarodna priznanja. Če ste že v Višegradu, se vam izplača odpeljati še v Srbijo, do Mokre Gore. V Mokri Gori lahko obiščete Etno selo Drvengrad, ki je v lasti Emirja Kustorice. Mokra Gora je znana tudi po Šarganski osmici, več kot 90 let stari železniški progi, ki se preko hriba vzpenja v obliki osmice. Zelo priporočam!

Moj drugi predlog za celodnevni izlet je Mostar, ki je iz Sarajeva oddaljen 126 kilometrov. Mostar je res pravi biser in je zagotovo najbolj turistično mesto v Bosni in Hercegovini. Več o Mostarju si preberite v mojem članku z naslovom Biser imenovan Mostar, ki sem ga napisal za spletno stran

Preberite.si.

Na poti v Mostar se lahko ustavite v Konjicu in si ogledate Titov bunker. To je bil tretji največji vojni objekt v bivši Jugoslaviji. V njem bi lahko brez zunanjega stika živelo 350 ljudi vsaj šest mesecev. Ogled Titovega bunkerja močno priporočam. Za ogled potrebujete vodnika, ki si ga morate najti prej, da vam uredi termin in vse ostalo. Jaz osebno poznam osebo, ki vam to uredi hitro in brez zapletov. Če želite njegov kontakt, mi pišite.

Samo 23 kilometrov od Konjica proti Mostarju leži mesto Jablanica. Jablanica je kraj, kjer stoji znameniti most iz bitke na Neretvi. V neposredni bližini pa je tudi muzej, ki se ga izplača pogledati. Vstopnina je en evro.

Kako do Jahorine? Če se na smučanje odpravljate z osebnim avtom, je najkrajša in najhitrejša pot preko Zagreba, Slavonskega Broda, Zenice, Sarajeva in Pal. Ta pot je dolga 570 kilometrov in ob zmerni vožnji z nekaj krajšimi postanki traja malo manj kot 7 ur. Če se nočete v obe smeri voziti po isti poti, vam predlagam, da za pot domov izberete pot preko Sarajeva, Konjica, Mostarja do Hrvaške obale in po Hrvaški avtocesti do Bosiljevega in nato preko Črnomlja v Ljubljano. V tem primeru se boste lahko ustavili še v Mostarju, vendar vedite, da boste zelo na tesno s časom, saj morate računati, da si morate za Mostar vzeti vsaj dve uri časa.

Slednja pot je zelo zanimiva. Občudovali boste lahko lepote narave. Videli boste Jablaničko jezero, prelep kanjon reke Neretve, številne jezove na reki Neretvi in še mnogo čudovitih lepot te dežele.

Za lažje načrtovanje poti vam predlagam, da si preberete članek Izlet v Sarajevo. Da boste dobili boljši občutek, kako je v Bosni pa si preberite Bil sem turistični vodič po Bosni in Hercegovini.

Prijetno smučanje na Jahorini vam želim!

Tomaž Gorec www.tomazgorec.si Več zanimivega branja s področja zabave, prostega časa, potovanj, športa, zdravja in drugega lahko poiščete tudi na www.preberite.si/

20

IZ NAŠIH ŠOL

Utrinki iz šolskih klopi Daljše prispevke tukajšnji šol in vrtcev skupaj s fotografijami si lahko ogledate na naši spletni strani – www.nadlani.si. delavnicah so izdelali venčke in voščilnice, nekateri pa okraske. »Na koncu je bil razred lepo okrašen. Na vrvicah so visele snežinke in zvezdice, na stenah so bili snežaki, okenske police pa so bile polne venčkov in voščilnic,« je zapisala Deja Udovč. Voščilnice so ponudili tudi ostalim in tako prispevali nekaj denarja v šolski sklad.

(Foto: OŠ Tržišče) BOŠTANJ – Na boštanjski osnovni šoli so v praznični mesec vstopili s prireditvijo Dobrodelno potovanje od prosinca do grudna in z otvoritvijo božično-novoletnega bazarja. »Učenci in učitelji smo se resnično potrudili in še enkrat dokazali, kako s srcem in iskrenostjo delamo za skupno dobro in tudi tako razširjamo meje naših obzorij,« je zapisala Silvestra Kotar. Podarjena sredstva bodo namenili za nakup prenosnega SEVNICA – Na sevniški osnovni šoli je že ozvočenja in opreme za bralne kotičke v tretje leto zapored potekala novoletna tržnica. Prvošolčki so posejali božično knjižnici. (Foto: OŠ Boštanj) pšenico, devetošolci so ponujali zdravilne čaje, na stojnicah šestošolcev pa so dišala doma narejena mila. Manjkali niso niti okraski, voščilnice in adventni venčki. »Bili smo veseli, da je v našem kraju še toliko dobrosrčnih ljudi, ki so nas obiskali in razveselili z nakupom,« je zapisala Monika Seničar. Zbrana sredstva bodo namenili v šolski sklad. (Foto: OŠ Sevnica)

KRMELJ – V Krmelju so pripravili že petnajsti Knapčev pohod in novoletni bazar učencev Osnovne šole Krmelj in otrok vrtca pri šoli.

Po kulturnem uvodu so se otroci skupaj s starši odpravili osvetljevat krmeljske ulice, nočni sprehod pa se je končal pred tamkajšnjim gasilskim domom, kjer so se ob pesmi in glasbi predstavili učenci šole.

Obiskovalci so si lahko oči odpočili na stojnicah, ki so bile polne čudovitih izdelkov in sladkih dobrot, ki so jih pripravili spretni prsti učencev in otrok ob pomoči mentorjev.

(Foto: OŠ Krmelj)

MOKRONOG – Krajevno sejmarsko tradicijo razvijajo tudi v Osnovni šoli Mokronog, saj že nekaj let zadnje novembrske dni organizirajo prireditev Praznični sejem. Tako so se na njem tudi letos s svojimi izdelki predstavili vsi oddelki vrtca, podružnice in matične šole. Stojnice so ponujale bogat nabor prazničnega okrasja, ličnih ogrlic in sladkih dobrot. Prireditev je bila dobrodelno obarvana, prostovoljne prispevke bodo namenili za šolski sklad. (Foto: OŠ Mokronog)

KRMELJ – V Osnovni šoli Krmelj in vrtcu pri šoli skozi vse leto potekajo dejavnosti, s katerimi skušajo pri učencih in otrocih vplivati na zavedanje pomena zdravega prehranjevanja. V ta namen so tudi letos izvedli vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci in otroci so uživali v pirinem kruhu, maslu, medu, jabolkih in mleku. Pripravili so tudi kratek kulturni program. (Foto: OŠ Krmelj)

ŠENTLOVRENC – Tradicionalni slovenski zajtrk so pripravili tudi na podružnični šoli v Šentlovrencu, ker so gostili še čebelarko Franjo Udovič. Že pred tem so izvedli nekaj delavnic, v katerih so izdelali maslo, pekli domači kruh, tudi krompirjevega, pripravili so še namaz iz domače skute in zelišč, za sladkosnedce pa prosene kroglice.

Učenci so uživali tako v pripravi kot tudi v samih okusih pripravljenih jedi. (Foto: POŠ Šentlovrenc)

projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. »Letos smo želeli še posebej poudariti pomen zagotavljanja hrane iz lokalnega okolja. Zato smo učencem postregli domač kruh, maslo, med, mleko in jabolko lokalnih dobaviteljev,« so zapisali v literarno-novinarskem krožku.

Dogajanje so popestrili z naravoslovnim dnevom. (Foto: OŠ Boštanj)

TRŽIŠČE – Tudi na tržiški osnovni šoli so obeležili dan slovenske hrane. Organizirali so ekodan, ki so ga začeli z jutranjo telovadbo na igrišču in nadaljevali s tradicionalnim zajtrkom. Majda Hriberšek jim je predstavila še zdravo pridelavo hrane, v drugem delu dopoldneva pa so učenci pod vodstvom učiteljev mentorjev in zunanjih sodelavk pripravili različno hrano, ki so jo na kocu tudi pokušali. (Foto: OŠ Tržišče)

ŠENTJANŽ – Na blanški osnovni šoli so gostili občinsko tekmovanje v košarki, ki so se ga udeležile tudi košarkarice OŠ Šentjanž in se pomerile z blanško ekipo. »Igra je bila napeta, a vseeno nam je uspelo. Premagale smo jih za 15 pik in tako postale občinske prvakinje, a tokrat v košarki,« je zapisala Danijela Bec iz Šentjanža. Zdaj jih čaka še področno tekmovanje. (Foto: OŠ Šentjanž)

SEVNICA – Sevniški osnovnošolci so se odpravili v Ljubljano na snemanje priljubljene oddaje Male sive celice, kjer so se odlično odrezali, saj so se domov vrnili z zmago.

Tekmovalno ekipo so sestavljali Maruša Lipej, Žan Seničar in Janez Urban Nepužlan.

Po končanem snemanju so obiskali še Hišo eksperimentov. »Polni energije in veselja smo se vrnili v Sevnico,« sta zapisala Nik Rantah in Maruša Lipej. (Foto: OŠ Sevnica)

predstavila pomen in delo gasilskega društva. Učenci so opazovali gasilsko opremo, pokrili so čelade in se peljali z gasilskim kombijem, navdušili so jih tudi pokali in gasilski prapor. »Ob slovesu se je v marsikateri učenčevi glavici porodila želja, da tudi oni postanejo gasilci,« je zapisala razredničarka Andreja Umek. (Foto: OŠ Tržišče)

SEVNICA – Sevniški učenci 5. b razreda so preživeli likovno umetnost na sevniški Ozari, kjer so spoznali to humanitarno organizacijo. Tam so se lotili izdelave novoletnih aranžmajev in voščilnic. »Ob delu smo prijetno kramljali, si pomagali in nadvse uživali. Bilo je poučno, zabavno in z veseljem bi se udeležila še podobnih delavnic,« je zapisala Nika Zupančič. (Foto: OŠ Sevnica)

ŠENTJANŽ – Šentjanški sedmošolci so se v okviru projekta Rastem s knjigo odpravili v sevniško knjižnico, kjer so iskala razne knjige in dobro spoznali tamkajšnjo knjižnico.

Na koncu so si ogledali še kratek film in dobili darilo – vsak svojo knjigo. Nato so si ogledali še sevniški grad s parkom. »Ta dan mi je bil zelo všeč,« je zapisala Nina Lindič.

(Foto: Gaja Odlazek)

TRŽIŠČE – Tržiški četrtošolci so teden dni preživeli v šoli v naravi, v CŠOD Čebelica, kjer so dodobra spoznali vas Čatež, gozdne rastline in živali, se naučili preživetja v naravi, zakurili so ogenj in pekli kruh, delali vozle in ustvarjali na panjske končnice. Najbolj jim je bilo všeč športno plezanje in lokostrelstvo, pa nočni pohod z baklami in škratov ples. »Domov smo se vrnili polni novih izkušenj, znanj in poznanstev,« so zapisali. (Foto: OŠ Tržišče)

SEVNICA – V sevniški osnovni šoli pa je bilo še posebej slovesno, saj so obeležili 50-letnico. Na slovesno prireditev je prišlo veliko obiskovalcev, nekdanji delavci šole in vsi drugi, ki so kakor koli povezani s šolo. »Zelo sem vesela, da obiskujem to šolo in želim si, da šola doživi še veliko takšnih lepih rojstnih dni,« je ob jubileju zapisala petošolka TRŽIŠČE – Tržiški prvošolci so v mesecu Jovana Sekulić, ki je tudi sama nastopila v prireditvenem programu. (Foto: OŠ Sevnica) TRŽIŠČE – Tržiški petošolci so imeli tehniški BOŠTANJ – Ob dnevu slovenske hrane požarne varnosti obiskali gasilce. Pričakala J.S. dan, povezan s prednovoletnim časom. Na so tudi v Boštanju izvedli vseslovenski sta jih gasilca Peter in Tomaž, ki sta jim

DRUŠTVENI UTRIP

21

Martinov pohod »Od pletenke do Malkovških goric« Pri pletenki velikanki v Tržišču je bila zbirna točka tudi letošnjega tradicionalnega Martinovega pohoda.

TRŽIŠČE – Kot se za Martinov pohod spodobi, so prireditelji pohodnike opremili s spominskim kozarcem, da so lahko pokušali mladi cviček. Pohodnikom je dobrodošlico in lahak korak zaželela Milena Knez, predsednica Turističnega društva Tržišče; pozdravil jih je tudi predsednik KS Tržišče Janez Virant. Zapeli so Vinogradniški pevci iz Tržišča, za veselo vzdušje na pohodu pa je skrbel odličen harmonikar Matic Moher.

Od pletenke je pohodnike pot vodila skozi Tržišče, po dolini Škovca do Pavle vasi. Pri cerkvi sv. Jakoba so jim domačini iz Pavle vasi pripravili pravo pojedino z domačimi dobrotami, za kar se jim v turističnem društvu najlepše zahvaljujejo. V goste se je pripeljal še škof Martin in krstil mošt v vino.

Pot so nadaljevali proti Pavli gori, kjer so pohodniki lahko okušali na društvenem ocenjevanju izbran najboljši cviček 2014 iz kleti Branka Poljanca. Za veselo vzdušje je poskrbela skupina mladih muzikantov Vesela dolina in pevci Društva vinogradnikov Malkovec. Pohodnike je nagovoril tudi lanski ambasador cvička Ivan Pungerčar, ki je prava zakladnica znanja o trti, vinu in Malkovcu.

Pot so nato nadaljevali na vrh Malkovca, se še enkrat ozrli po vinskih goricah, potem pa se vrnili proti Tržišču, kjer jih je čakal topel obrok. Dan se je prevesil v noč in pohodniki so se s prijetnimi občutki vračali domov.

Janja Seničar Tratar, TD Tržišče

Domačini Pavle vasi so poskrbeli za prave domače dobrote, ki so jih pohodniki z navdušenjem okušali (Foto: TD Tržišče).

Oživeli miti V knjižnici Sevnica so v petek, 5. decembra zvečer, oživeli miti. Tako je naslov skupinske likovne razstave likovne sekcije »ART lipa« iz Kulturno umetniškega društva Budna vas.

SEVNICA – Obiskovalce so z otvoritvenim programom pozdravile članice društva.

Ljudske pevke Solzice so zapele ljudske pesmi, Aleksandra Sigmund Krajnc je zapela dve pesmici, Magda Sigmund je prebrala pesmi članic Eve Keber, Marije Bajt in Marjetke Erman. Povezovalna nit je bila v rokah Veronike Sigmund. »Razstava je posvečena raziskovanju mitologije, folklornih pripovedi, zgodb, ki se skrivajo v preteklosti. Za slikarje je tema zelo široka in zanimiva, ki potrebuje mnogo domišljije, znanja in izkušenj. Gledalca pa vabi na sprehod po čarobnem vrtu,

prisluhnit petju mitoloških ptic, ki naznanjajo prihodnost.« Tako je v opisu razstave zapisala Elena Sigmund, profesorica likovne pedagogike in mojstrica vitrajev, ki je vodja sekcije in mentorica ljubiteljskim slikarkam.

Za razstavo, ki bo na ogled do 5. januarja 2015, so svoja dela prispevale: Elena Sigmund, Gordana Dobriha, Mojca Musar, Marija Oven in Irena Zgonc. Gospod Rudi Stopar je v otvoritvenem nagovoru zaželel umetnicam iz likovne sekcije ART lipa še veliko ustvarjalnosti za naprej.

Magda Sigmund, KUD Budna vas

Šestnajsto miklavževanje v Tržišču

Skupinska likovna razstava likovne sekcije »ART lipa« iz Kulturno umetniškega društva Budna vas bo v sevniški knjižnici na ogled vse do 5. januarja (Foto: KUD Budna vas).

MALKOVEC – Novembra je visok jubilej, 97 let, praznovala Marija Udovč iz Malkovca.

Rojena je bila v Motniku blizu Trojan, potem pa se je priženila na Malkovec in tam preživela več kot sedemdeset let svojega bogatega življenja.

V zakonu so se Mariji rodili štirje otroci, Marija, Tone (žal že preminul), Ivan in Anica. Že zgodaj je izgubila moža in potem je vsa skrb za hribovito kmetijo in vinograd padla na njena ramena. Ker je bila vedno skromna in vajena trdega dela, je premagovala vse ovire. Slavljenka Marija sicer zadnja leta živi pri hčeri Marici v Novem mestu. Najbolj je vesela obiskov svojih otrok, sedmih vnukov, dvanajstih pravnukov in prvega prapravnuka ter ostalih sorodnikov.

Marija je tudi prava zakladnica spominov, ko z žarom v očeh pripoveduje o svojih dekliških letih in o raznih prigodah iz svojega življenja na Malkovcu. Vedno je bila dobra in poštena, pridna in delovna.

Tako jo sosedje in znanci iz Malkovca še vedno radi obiščejo in obujajo spomine, ko je Marija še živela med njimi v hiški pod mogočnim kostanjem. (J.S.T., foto: Neža Plut)

Članice Društva prijateljev mladine Tržišče so pripravile že 16. miklavževanje, na katerem je prvi od decembrskih dobrih mož razveseli 215 otrok.

TRŽIŠČE – Tradicionalno miklavževanje so članice Društva prijateljev mladine Tržišče –s pomočjo donatorjev, staršev, lokalnih društev, KS Tržišče, občine Sevnica in Župnije Tržišče – organizirale v soboto, 6. decembra.

Vse skupaj je potekalo na prostem pred farno cerkvijo. Sv. Miklavž je s svojo prisotnostjo in darili razveselil kar 215 otrok. Vsi prisotni so se lahko pogreli s toplimi napitki in sladkimi dobrotami. Za čarobno vzdušje so s plesom poskrbele učenke in učenci OŠ Tržišče. »Zahvaljujemo se vsem, ki nam vsa leta stojite ob strani, da je v Miklavževem košu lahko toliko daril,« pravijo organizatorji.

Vesel Božič in srečno novo leto!

Danica Blažič, DPM Tržišče

Otroci so vedno veseli prihoda Miklavža in njegovih daril (Foto: DPM Tržišče).

Vsak ga je videl Ženski pevski zbor Zimzelen pod vodstvom Staneta Pečka je ponovno poskrbel za drugačen, navihan, pevsko-glasbenohumoristično obarvan večer.

MIRNA – Letni koncert ŽePZ Zimzelen je tako minulo soboto minil v znamenju dr. Franceta Prešerna, našega največjega pesnika, a v spremenjeni, aktualizirani podobi. Člani dramske skupine P.L.I.N. s Čateža so pred premalo polno dvorano nanizali iskrive domislice o tem, kako bi bilo, če bi bil Prešeren danes tu med nami. Za scenarij prireditve je sicer poskrbel zborovodja Stane Peček, ki se je še enkrat znova dokazal kot mojster pisane besede in prijaznega humorja.

Za glasbeno obogatitev dogodka sta bila zadolžena Rok in Marjan Urbanija iz Mengša, sicer dobra prijatelja Zimzelenk. ŽePZ Zimzelen sicer s sobotnim koncertom ni zaključil letošnjega leta – nastopil bo še na Debencu, kjer bo s pesmijo počakal

★★★★★ “Božična zgodba o sreči, ki jo delimo!”

★★★★★ “Neverjetni dve leti!”

★★★★★ “Presenečenje za družino, prijatelje, podjetnike in podjetja!"

V mirnskem domu partizan so pripravili večer v družbi ženskega pevskega zbora Zimzelen z gosti (Foto: Lapego).

pohodnike, ki se bodo 26. decembra podali na pohod z Mirne na Debenec ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Vir: mirna.si

Akcija velja od 19. 11. 2014 do vključno 31. 1. 2015 za nove in obstoječe naročnike, ki si lahko z unovčitvijo Praznične kode ob štiriindvajset (24) mesečni vezavi s telefonom ali s popustom na mesečno naročnino pridobijo pravico do 50% popusta na mesečno naročnino za obdobje šestih (6) mesecev (v nadaljevanju: ugodnost). Prejemniki kode lahko to kodo pošljejo naprej in v primeru unovčitve te kode s strani novega naročnika, ki sklene novo naročniško pogodbo s Si.mobilom pridobijo dodatno ugodnost tolikokrat kolikorkrat je koda unovčena s strani novih naročnikov, vendar ne več kot štirikrat, kar pomeni maksimalno do štiriindvajset (24) mesecev 50% popusta na mesečno naročnino izbranega paketa. Za akcijo veljajo Posebni pogoji akcije Praznične kode, ki so skupaj z ostalimi informacijam in ceniki na voljo na Si.mobilovih prodajnih mestih, www.simobil.si in številki 040 40 40 40.

Si.mobil Trebnje

Mercator center, Stari trg 48, tel. 040 411 200

Si.mobil Sevnica

Trg svobode 1, 8290 Sevnica, tel. 040 411 202

22

RAZVEDRILO avtor RINA TAJNŠEK

TRISTANOVA LJUBICA

ZNAČILNOST NEPRIS­ TRANSKEGA

NIZEK ŽENSKI GLAS

3K

JEDILNA SODA

ELEKTRIČNA MORSKA RIBA

•

BANKA SLOVENIJE IGRALKA IVANIČ

NEMŠKA KNJIŽEV­ NICA SEIDEL

Mali oglasi Izposoja prikolice dolžine 3,5m in 2m širine, nosilnosti do 1000 kg. Cena 30 EUR/dan; 041 245 596 Prodam njivo 21m2 in travnik 9.14 m2, primerno za čebelarje, v Selcih pri Dobrniču. Cena po dogovoru; 031 297 810 Prodam zidanico, Gradišče pri Trebnjem, vinograd, 1Ha zemlje; 031 603 404 Prodam Audi A6 karavan, letnik 2001, 1.9 TDI, 115 KM, servisiran, opravljen veliki servis, lastnik 3 leta; 031 603 404 PRODAM dvostanovanjsko hišo v Vel.Malencah (Krška Vas). Hiša stoji na hribčku, (ni na poplavnem območju) na lepi, sončni lokaciji. Informacije na tel.: Jarkovič: 051 621 550 Nudim inštrukcije matematike za osnovne, srednje poklicne in strokovne šole; sem iz Sevnica; telefon: 030 430 500; e-pošta: instrukcije88@gmail.com.

SODELUJ v novi plesni skupini v Trebnjem.plesali bomo svetovne narodne plese v prijetni mešani skupini, pokliči Renato 041/958 008 Prodam novo tračno žago za žaganje kosti, trofazni motor,domači proizvod, vrhunska. 031 622 629 Prodam bukova drva, metre, suhe.

Lahko tudi nažagam in pripeljem.

Lokacija Medvedjek. Cena 45 EUR/ m3, kontakt MItja 041 474 322 Ženska najboljših let in delovnih navad z izkušnjami iz Trebnjega, išče zaposlitev za določen čas, 068 139406 Prodam njivo 21m in travnik 9.14 m, primerno za čebelarje, v Selcih pri Dobrniču. Cena po dogovoru. Tel.: 031 297 810 NUDIM varstvo otrok na svojem domu v Trebnjem. Telefon 031 889 442

•

ZEMLJIŠČE ZA VRTNINE

NAUK O SVETLOBI PERJE PRI REPI MAKEDON­ SKI PRO­ SVETITELJ

LAVRENCIJ

•

DENAR NEKD. SFRJ 9. IN 25. ČRKA DALJNA BISTVE­ SLOVENSKA PRETEKLOST NOST, IGRALKA (ZASTAR.) TEMELJNOST (BERNARDA)

4. IN 1. ČRKA

MESTO V UKRAJINI

BOŽO KOS NEKDANJA SMUČARKA SVET

GLAVNO MESTO TIBETA PEVKA ŽNIDARIČ

IT. MODNI KREATOR (GIORGIO) POLOŽAJ TELESA

SLOVENSKI ALPINIST (IZTOK) PODOBA KRISTUSOVE MATERE NESPAME­ TEN ČLOVEK

DOLGOREPA PAPIGA

PREBIVALEC RIMSKE LJUBLJANE

GOSPA (FR.)

RAZSTAVA VEČJEGA OBSEGA SL. GRAFIK JUSTIN

KRAJ PRI BLEDU STAROGR­ ŠKI PESNIK

•

PROPA­ GANDA KRALJEVO DOMOVANJE

NIHAJOČE TELO PRIPRAVA ZA ŽGANJE SL. IGRALEC (GAŠPER)

PREPOVED (PUBL.) AMERIŠKI IGRALEC BERENGER

•

NEKD. MB. TOVARNA AVSTRALSKI PISATELJ (RICHARDS)

POLETNO OBUVALO VIOLINISTKA ANGELOVA

DOHODEK IZ KAPITALA

OTOŽEN TONOVSKI NAČIN

KATRAN AMERIŠKA IGRALKA DEREK

•

•

NOVO­ TVORBA IGRALKA DOLINAR

CEPETAVČEK (REDKO)

NAJPO­ GOSTEJŠI VEZNIK

VRH, JUŽNO OD LJUBLJANE

•

OSKAR DANON GRŠKO GOROVJE

•

OSMI DEL CELOTE

SESTAVINA NEČESA

VEČ OTROK (EKSPR.)

•

DEL OBRAZA

•

NOVO

V prodaji od 14. novembra! www.trik.si

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke?

Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@nadlani.si Več informacij: 070 899 899

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 15.1.2015 na naslov: Uredništvo Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA DECEMBER. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

NAGRAJENCI NOVEMBRSKE KRIŽANKE: BMM GOSTINSTVO, d.o.o

Pizzerija in kavarna Rondo Sevnica podarja 3x PIZZA klasik

ZZA HALO PI 333 051 471

•

Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo na uredništvu Nadlani, Gubčeva cesta 35a, Trebnje (Magma media).

• • •

JANEZ ZUPAN, VALVAZORJEVA 4, 8210 TREBNJE (bon Julija) PODLIPNIK DARJA, DOL.BOŠTANJ 33A 8294 BOŠTANJ (bon Julija) IGOR JERE, DRAGA 1, 8232 ŠENTRUPERT (bon Julija)

Prostor za vaš oglas

070 899 899 Gubčeva cesta 35a, Trebnje

OGLASNA DESKA

23

Vsem bralkam in bralcem časopisa Nadlani želimo lepe praznike ter veliko prijetnega branja tudi v letu 2015.

Vsem obèankam in obèanom vošèimo miren božiè ter uspešno v novem letu 2015.

Nazadnje še, prijat'lji, kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo.

Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!

GOLIEV TRG 9, 8210 TREBNJE, T: 07 348 12 60, F: 07 348 12 82 E: info@komunala-trebnje.si, www.komunala-trebnje.si

DELAJMO DOBRO ZA BOLJŠI JUTRI Komunala Trebnje d.o.o. je javno podjetje v stoodstotni lasti občin Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert, katerega primarno poslanstvo je izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Kljub nenehnemu povečevanju standardov kakovosti storitev, ekoloških standardov in drugih zahtev se trudimo ohranjati cene storitev na sprejemljivi oziroma najnižji možni ravni. Naš cilj je ob večji kakovosti storitev ohraniti cene na podobni ravni, kot so danes. Pri tem je potrebno vedeti, da

omrežnina ni sestavni del cene storitev in ukrepi racionalizacije v podjetju na višino omrežnine nimajo pomembnejših vplivov. Za gospodarno poslovanje se trudimo vsi zaposleni na Komunali, saj svoje delo vse bolj sprejemamo tudi kot poslanstvo. Ponosni moramo biti na delavce Komunale, ki svoje delo opravljajo v vseh vremenskih razmerah, petek in svetek, dan in noč. Pri tem ne gre le za delovno obveznost, temveč za širšo družbeno odgovornost zagotavljanja osnovnih človekovih dobrin.

H kakovosti storitev ravnanja s komunalnimi odpadki pomembno pripomore tudi dosledno ločevanje odpadkov. Na tem mestu uporabnike storitev ravnanja s komunalnimi odpadki ponovno naprošamo, da navodila za ločevanje odpadkov dosledno upoštevate. Tako s strani izvajalca javne službe kot s strani medobčinskega inšpektorata se izvaja nad ločevanjem odpadkov poostren nadzor.

Namen nadzora ni kaznovanje, temveč ozaveščanje uporabnikov o doslednem ločevanju odpadkov. Tudi ločevanje odpadkov je namreč eden izmed ukrepov, ki bo pomembno pripomogel k ohranjanju relativno nizkih cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Če želimo biti odlični, potrebujemo sodelovanje in pomoč občin in uporabnikov naših storitev, kar je ključnega pomena za dobro delovanje komunalnega podjetja. V prihodnje se bomo potrudili, da se bomo našim uporabnikom še bolj približali in jih seznanjali o našem delu. Dvakrat letno bomo izdali informator o načrtovanih in izvedenih aktivnostih, ki se bo imenoval Komunalček. Prvo številko boste skupaj z urnikom odvoza odpadkov za leto 2015 prejeli pred novim letom.

Vabimo vas, da obiščete tudi našo spletno stran www.komunala-trebnje.si, na kateri boste pridobili več informacij z vseh področij našega delovanja.

Tu smo za vas.

Vaša Komunala Trebnje

Spoštovani uporabniki naših storitev! Želimo vam doživete božične praznike, v letu 2015 pa zdravja in notranjega miru.

Tu smo za vas.

Vaša Komunala Trebnje d.o.o.

24

ZADNJA STRAN

Previdno pri uporabi pirotehnike Nepremišljena in nepravilna uporaba pirotehničnih izdelkov sta najpogostejša vzroka za nastanek telesnih poškodb. »Zato namesto petarde, raje pamet v roke!« tudi letos svarijo policisti.

Nepremišljenost, objestnost in nepravilna uporaba namreč ostajajo najpogostejši vzroki za nastanek poškodb pri uporabi pirotehničnih izdelkov. »Pri odraslih prihaja do poškodb večinoma zaradi nepravilne uporabe raket in baterij, pri mladoletnikih pa je poglavitni razlog nepremišljena in objestna uporaba petard. V 16-ih primerih, se je ob lanskih božično-novoletnih praznikih poškodovalo kar devet mladoletnikov. Na srečo je šlo v večini primerov za lahke telesne poškodbe, ki ne bodo pustile trajnih posledic, a zanašati se na srečo ni dovolj,« opozarja Daniel Jug z Uprave uniformirane policije GPU. Ob tem policisti še opozarjajo, naj kupci in uporabniki pirotehnične izdelke, če se jim ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Pirotehnične izdelke 1. in 2. kategorije sicer lahko uporabljajo mladoletniki stari do 14. oziroma do 16. leta starosti, le če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Ognjemetne izdelke 1. kategorije, katerih glavni učinek je pok, se sme uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba ostalih pirotehničnih izdelkov (rakete, fontane, baterije, pirotehnične vžigalice, čudežne svečke, zlati dež, tortne fontane, čmrlji …) je dovoljena skozi vse leto.

Sicer pirotehničnih izdelkov 1. kategorije ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet

V prazničnih dneh velja opozorilo k varni uporabi pirotehničnih izdelkov (Foto: policija.si).

in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju z omejitvami pomeni prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Ob tem se izdelek tudi zaseže. Med 20. novembrom 2013 in 10. januarjem 2014 so policisti tako zasegli 16.503 kosov pirotehničnih izdelkov. »Vse, ki kupujete in uporabljate pirotehnične izdelke, pozivamo, da z zgledom pripomorete k preprečevanju neželenih posledic.

Pirotehniko uporabljajte v skladu z navodili proizvajalca, uporaba pa naj bi čim manj moteča za okolico. Pomembno vlogo imate tudi starši, ki s svojim obnašanjem in odnosom do pirotehničnih izdelkov vplivate na zavest in obnašanje otrok. Naj trenutek užitka ne pusti nepopravljivih, bolečih ali celo usodnih posledic za celo življenje,« še pravijo na policiji.

Vir: policija.si