Časopis NaDLANI - Oktober 2015

Brezplačni časopis / oktober 2015 / www.nadlani.si / info@nadlani.si Pokritost po občinah: Novo mesto, Šmarješke To p l i c e , Škocjan, Š e n t j e r n e j , Tr e b n j e , Ž u ž e m b e r k , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o , M i r n a P e č i n S e v n i c a

2

Pogovor z nogometašinjo Kristino Erman

3

Tudi v občini Sevnica težave z obilnim deževjem

6

Vinski kleti Frelih in Prus svetovna šampiona

9

Bučka v oddaji Dobro jutro

11

Gospodarstvo

12

Potovanja - Burma

15

Avto moto

19

Kotiček Petre Škarja

4

Brigita Bukovec na obisku v Trebnjem

8

Nov vrtec v Šmarjeti

Zelo močan drugi val beguncev, število beguncev iz dneva v dan večje V Slovenijo je v drugem begunskem valu prispelo že več kot 38.000 beguncev.

POSAVJE - 22. oktobra do 12. ure jih je hrvaško-slovensko mejo prestopilo dobrih 5.000, največ na zeleni meji pri mejnem prehodu Rigonce.

Ob 12. uri je bilo največ beguncev, skoraj 5.000, v sprejemnem centru v Brežicah. Še 2.750 pa jih trenutno premeščajo po Sloveniji.

V Brežicah pozivajo k normalizaciji stanja Brežiški župan Ivan Molan je novinarski konferenci 22. oktobra pred begunskim centrom v Dobovi pozval k normalizaciji stanja, v Posavje pa je povabil tudi premierja Mira Cerarja. V Dobovi naj bi sicer poskušali pripraviti nov prehoden sprejemni center, ki bi sprejel do 3000 beguncev. Zeleno mejo na brežiškem območju je namreč v četrtek prestopilo 5.000 migrantov, 4.500 jih še čaka ob zeleni meji v Rigoncah, v brežiškem begunskem centru naj bi jih bilo še vedno 5000.

Delo policistov, gasilcev, delavcev Rdečega križa, prostovoljcev Delo policistov je zelo požrtvovalno. Ko je 21. oktobra nekaj pred 10. uro v sprejemnem centru Brežice prišlo do požara, so štirje policisti, ki so bili v bližini, takoj začeli pregledovati šotore. Odločno in požrtvovalno so vstopili v goreče in zadimljene šotore ter v enem izmed šotorov našli pet tujcev, ki so spali, v drugem pa še štiri. Tujce so zbudili in jih hitro pospremili iz šotora. Zaradi odločnega in požrtvovalnega ukrepanja policistov ter gasilcev požar ni terjal človeških življenj, kljub veliki množici ljudi, ki je bila takrat na območju požara. Večina migrantov je bila v času, ko je zagorelo, na pro-

UREDITE SI OGREVANJE

tel.041 850 820 Nudimo takojšnje plačilo!

Po potrebi poskrbimo tudi za sečnjo, spravilo in prevoz lesa.

območje Policijske uprave Novo mesto, policisti vse napore vlagajo v organizacijo namestitve tujcev na območju Brežic in Dobove, kjer izvajajo policijske postopke. Tujcem je zagotovljena tudi zdravstvena in humanitarna oskrba.

Pri namestitvah najprej poskrbijo za družine z otroki, bolne osebe in ženske. To skupino tujcev kljub omejenim zmogljivostim nastanijo v zaprte objekte (prostori Policijske postaje Brežice, stavba na Mejnem prehodu za mednarodni cestni promet Obrežje in stavba v Dobovi, kjer je začasni center). Tudi pri prevozih oseb ves čas skrbijo za to, da družine potujejo skupaj.

Vsi podpiramo medčloveško pomoč in migracije narodov so obstajale skozi celotno zgodovino. V javnosti se povečini pojavljata dve mnenji, in sicer eno, naj gredo begunci nazaj, od koder so prišli, in drugo, naj jim nudimo pomoč. Ne ena in ne druga stran ni pravilna. Vseh beguncev ne gre metati v isti koš, saj so begunci različnih narodnosti in tudi prihajajo iz različnih razlogov. Kot so nam povedali na terenu, se nekateri begunci dobro organizirajo sami (pri deljenju hrane se postavijo sami v vrsto, da ni prerivanja …). Nekateri pa so problematični, predvsem takrat, ko se ne premikajo.

Rešitev niso ograje, rešitev ni, da sprejmemo kogar koli, ki pride k nam. Rešitev je treba iskati v izvoru problema ter ublažiti pritisk na zunanje meje.

Vir in foto: STA, PU Novo mesto, zbrala: P. U.

Prihajajo jesenski dnevi, zato smo vam pripravili tudi jesensko obarvano novo izdajo časopisa NaDLANI. Zabeležili smo pestro dogajanje v naših občinah. Vabljeni k branju naših novih rubrik: Prosta delovna mesta, Kotiček Petre Škarja, Pravni nasvet, Napovednik dogodkov, Bodite eko…

Pošljite nam svoje ideje, dogodke, prispevke… na naš elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Bodite z nami NaDlani tudi vi in nas obiščite na ww.nadlani.si.

Lepo vas vse skupaj pozdravljamo ter vam želimo lepe jesenske dni.

NUDIMO VAM SEKANCE RAZLIČNIH GRANULACIJ IN VLAŽNOSTI, DRVA ZA KURJAVO RAZLIČNIH DIMENZIJ. Kupljeno po želji dostavimo na dom.

stem. Ogenj se je zelo hitro širil, gost črn dim pa je zapolnil notranjost šotorov.

Rdeči križ in ostale prostovoljne organizacije zbirajo pomoč za begunce (v Sevnici, Salezijanski center, v Novem mestu, Rdeči križ…), prostovoljci delijo hrano, domačini in prostovoljci čistijo za begunci.

Delo vseh na terenu je treba pohvaliti. Vsi so pokazali veliko potrpljenja in so resnično že utrujeni, saj situacija na terenu postaja počasi neobvladljiva.

Hrvatje ne obveščajo slovenskih organov o prihodih migrantov Slovenski policijski helikopter je s termovizijsko kamero v noči na 21. oktober posnel večjo skupino migrantov in beguncev, ki jih hrvaški varnostni organi niso poskušali ustaviti pri prehajanju slovenske meje. Prav tako jih niso usmerili proti primernejšemu mestu za prestop meje, temveč so jih napotili čez t. i. zeleno mejo, kjer so nekateri poskušali vstopiti v državo s prečkanjem mejne reke Sotle. Med njimi so bili tudi majhni otroci.

Prelaganje odgovornosti na lokalne skupnosti Iz občine Brežice so sporočili: Zaskrbljujoče je, da država prelaga breme odgovornosti za razmere z begunci na lokalne skupnosti in humanitarna društva. Potrebno je takojšnje ukrepanje in razbremenitev manjših lokalnih skupnosti.

Zaključek Zaradi velikega števila migrantov, ki so prispeli na

Pozdrav bralcem!

Odkupujemo les po konkurenčnih cenah Ahouse d.o.o., Bistrica 80, 8232 Šentrupert

7

Športni spektakel v Mokronogu

www.ahouse.si, info@ahouse.si

Uredništvo časopisa NaDlani.

2

POGOVOR

Nogometašinja Kristina Erman: »Bodite močni, želite si več …« Številni se boste ob misli na ženske, ki igrajo nogomet, zgolj nekoliko nasmehnili, češ da je to samo moški šport, a premislite še enkrat.

Kristina Erman je stara 22 let in prihaja iz Tržišča, nogomet igra že od 10. leta. Ujeli smo jo v Sloveniji, kjer je ravno na pripravah za kvalifikacije za EURO 2017 na Nizozemskem. V sezoni 2013/2014 je v dresu Pomurja igrala v Ligi prvakov, enako igra v letošnji sezoni v dresu FC Twente na Nizozemskem. V FC Tewente je prišla iz italijanske Riviera di Romagna, kjer je igrala v zadnjih dveh sezonah Serie A. Igra na položaju leve bočne igralke.

V katerih klubih ste do sedaj igrali?

Igrala sem v WFC Krka Novo mesto, Rudar Velenje, NK Jevnica, WFC Pomurje Beltinci, FC Sudburgenlad, ASD Torres Calcio Femminile in Asd Riviera di Romagna. Trenutni klub pa je FC Twente.

Kakšna je primerjava med treningi v slovenskih in tujih klubih?

Razlike so ogromne. V tujini so boljši pogoji za trening in večji interes za razvoj ženskega nogometa. Ko imaš vse te funkcije, se stvari odvijajo ter klubi in nogomet rastejo, se razvijajo. Ko sem bila pred kratkim v Nemčiji, sem se pogovarjala s Kdo vas je navdušil za nogomet, kakšni trenerko munchenskega kluba, ki je omenila, da so bili začetki? so tudi oni bili tam, kjer smo mi zdaj, torej vsak Prvo navdušenje nad športom sem imela že od rabi čas in jaz res upam, da se bodo stvari še malih nog. Ko se pogovarjam z svojo družino, izboljšale in bo napredek viden. mi vedno pripovedujejo zgodbe, da nikoli nisem bila brez žoge oziroma vedno se je moralo nekaj Kako so vas sprejeli v novem klubu? dogajati v smeri športa. Tako da smo le čakali, Sprejeli so me zelo dobro. Vidi se, da imam izkukdaj bom pokazala željo za treniranje raznih špor- šnje, kako zaživeti v novem okolju in to leto mi je tov. Moji prvi šport je bil judo, ki sem ga trenirala bilo mnogo lažje kot prejšnja. S temi izkušnjami v Boštanju, nato sem na Mirni, pri devetih letih, sem hitro pridobila zaupanje vodstva in seveda začela trenirati nogomet. Ker takrat še ni bilo ura- soigralk. dno dovoljeno igranje punčk do 12. leta, sem morala zaključiti in sem se usmerila v atletiko, ki Ste si ogledali tudi kakšne znamenitosti sem jo trenirala v Sevnici. Uraden začetek moje Nizozemske ? nogometne kariere pa je bil pri 14. letih v NK Trenutno sem bila zelo zasedena s prilagajanjem WFC Krka Novo mesto. na življenje na Nizozemskem, hkrati ko imaš nove stvari, se ti vedno odvija ogromno na enkrat in res čas hitro beži. Ampak sem prepričana, da si bom vzela čas in si seveda ogledala določene znamenitosti.

Kdo vam najbolj stoji ob strani na vaši na psihični kot tudi na fizični ravni. Nudijo dobre Kako potekajo članske reprezentančne pogoje za normalno profesionalno življenje no- priprave? športni poti? gometašice.

Priprave potekajo povsem na nivoju. Treniramo Vedno je bila tu družina in vedno bo. dvakrat na dan, imamo določene analize in priKako bi dvignili raven ženskega nogoprave na tekmo, po njej pa odidemo vsi v svoje Ženski nogomet v Sloveniji ni najbolj cemeta v Sloveniji? klube. njen. Zakaj menite, da je temu tako?

V Sloveniji veliko ljudi sploh ne ve, da se tudi Najprej bi se moralo spremeniti mišljenje o tem, punce ukvarjamo z nogometom. Hkrati ni velikih da punca lahko igra nogomet. Po šolah in klubih Kako poteka vaš običajni dan? interesov in denarja za razvoj in podporo temu bi omogočila razvoj punčk v sklopu treningov, ki Moj običajni dnevi so povsem normalni, ogromno se posvečam svoji regeneraciji in veliko pošportu. Denarja ni niti v moškem nogometu, bi bili povezani s fanti. čivam. Počitek je torej tudi povezan z druženjem potem tudi ne moramo pričakovati, da ga bo v Kateri je vaš največji športni uspeh? in gledanjem filmov. ženskem kaj oziroma več. Nogometna ženska Trenutno je moj največji uspeh rezultat, ki smo reprezentanca nima velikih dosežkov in ko ni rezultatov, se tudi o športu ne govori. Dosežki so ga dosegli z mojim sedanjim klubom. Premagali predvsem individualni, torej dosežek posame- smo ekipo Bayern Munchen v tekmi za osmino Lige prvakov. Naslednja tekma je z ekipo Barceznih igralk v klubih. lone in če zmagamo to tekmo, lahko nadaljujeKaj najdete v tujini, česar vam Slovenija mo pot do četrtfinala Lige prvakov.

Bila sem pa tudi Športnica občine Sevnica in ne more ponuditi?

V tujini nudijo kakovostne treninge, razvoj tako sem zelo ponosna na ta uspeh, ki ga, upam, še ponovim.

Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Petra Urbančič Lektorica: Joži Sinur Oblikovanje: Aljaž Bukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 30.000 Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

V katerem »dresu« (katere ekipe) si najbolj želite nastopiti?

Trenutno je to moj klub FC Twente in sem zelo zadovoljna, zato ne razmišljam o drugih klubih.

Vedno so pa cilji visoki in to je biti članica največjih klubov po Evropi.

Kako preživljate prosti čas? Kako se zabavate?

Kot sem omenila, veliko počivam in dajem veliko na svoje telo. Ko bo telo spočito, bodo tudi boljši rezultati. V prostem času se družim z novim krogom prijateljev in tudi soigralk. Za zabavo med sezono ni časa. Ko pridejo prazniki, se malo sprostim in zabavam. Med sezono ne.

Kdo je vaš vzornik?

Moj vzornik je Cristiano Ronaldo in ženska ameriška profesionalna nogometašinja Carli Lloyd.

Kakšni so načrti za letošnjo sezono?

Moji cilji so postati državna prvakinja nizozemske lige, uspeti se prebiti čim dlje v Ligi prvakov ter imeti odlično minutažo in seveda ostati brez poškodb.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se šele odpravljajo na športno pot?

Vedno govorim: šport je zakon. Bodite močni, želite si več, zastavite si cilje in uspeli boste. Vedno morate vztrajali do konca. Tudi če vam ne uspe, ste vsaj poskusili in že to je ogromno. Želimo vam obilo športnih uspehov še naprej in se vam zahvaljujemo za pogovor.

IZ NAŠIH KRAJEV

Tudi v občini Sevnica težave z obilnim deževjem Drugi teden v oktobru so zaradi obilnega deževja v številnih krajih po Sloveniji imeli težave s poplavami.

SEVNICA - 15. oktobra so ob 15.43 gasilci PGD Sevnica začeli s polnjenjem in postavljanjem protipoplavnih vreč na Planinski cesti in Taborniški ulici v Sevnici. Gasilci PGD Tržišče so s črpanjem meteorne vode pred stanovanjskim objektom v naselju Pijavice preprečili vdor le-te

v objekt. Gasilci PGD Boštanj so črpali meteorno vodo iz stanovanjskega objekta v Dolenjem Boštanju. Gasilci PGD Studenec pa so nudili pomoč v Sevnici pri protipoplavnih aktivnostih.

Vir: SOS112

V Sevnici brezplačna psihološka svetovalnica, kot podpora pri soočanju z najrazličnejšimi težavami Psihološka svetovalnica Posvet – Tu smo zate v Sevnici deluje v prostorih Zdravstvenega doma Sevnica, na Trgu svobode 14. Odprta je dva dni v tednu (ponedeljek, torek ali četrtek), od 14. od 17. ure.

SEVNICA - Svetovalnica je namenjena je odraslim, starejšim od 18 let. Posamezniki, pari in družine lahko dobijo podporo pri razreševanju najrazličnejših življenjskih stisk. Zainteresirani občani naj se za obisk svetovalnice vnaprej dogovorijo. Za svetovalni pogovor se lahko naročijo od 8. do 20. ure na telefonski številki 031 704 707. Za svetovanje ne potrebujejo napotnice.

Svetovalne storitve so do maja 2016 brezplačne.

Pogovor s strokovnjakom traja od 45 do 60 minut. S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo se lahko posamezniki ob opori usposobljenega svetovalca učijo uspešnih strategij za razreševanje težav. Svetovalec in klient že v začetku procesa jasno opredelita problem in skupaj zastavita cilje svetovanja. Prebivalci Sevnice in okolice lahko obiščejo svetovalnico, ko so v stiski zaradi:

• študija, službe ali upokojitve; • težav v partnerskem odnosu; • odnosov v družini; • težavah z vzgojo; • občutka izgorelosti, osamljenosti, brezvoljnosti; • razmišljanja, da življenje nima več smisla; • izgube bližnje osebe; • pomembnih življenjskih odločitev.

Izkušnje iz že obstoječih, podobnih svetovalnic v Ljubljani, Celju in Kranju kažejo, da se posamezniki, pari in družine odločijo poiskati strokovno pomoč tedaj, ko čustvenih stisk več ne zmorejo ali ne znajo reševati sami. Skoraj polovica klientov prihaja v svetovalnice zaradi težav v partnerskih ali družinskih odnosih. Pogosto pridejo tudi zaradi ločitve ali smrti bližnjega.

Svetovalnica v Sevnici deluje pod okriljem projek-

Ureditev vodovoda na Vrhku Občina Sevnica je skupaj s Krajevno skupnostjo Tržišče in Komunalo Sevnica ter v sodelovanju s tamkajšnjimi krajani izvedla ureditev vodovoda v kraju Vrhek. Uradna predaja namenu te za kraj pomembne pridobitve je bila v soboto, 17. oktobra.

VRHEK – Vodovod Vrhek je Komunala Sevnica prevzela v upravljanje konec leta 2013 na osnovi pogodbe o upravljanju vodovoda Vrhek, sklenjene med Občino Sevnica, Vodovodnim odborom Vrhek in Komunalo Sevnica. Naselje Vrhek se je pred tem oskrbovalo z lastno oskrbo s pitno vodo, lokalna skupnost pa je na pobudo krajanov izvedla izgradnjo povezovalnega vodovoda na odseku Tržišče–Vrhek.

Investicija je zajemala širitev vodovoda Nova gora, ki je v upravljanju Komunale Sevnica. Ob izgradnji vodovoda bili obnovljeni tudi hišni priključki in ustrezno urejena odjemna mesta. S priključitvijo naselja Vrhek je bilo na vodovod Nova gora na novo priključenih 60 oseb s stalnim bivališčem, skupno število priključkov pa je 59, med njimi več objektov vikendov oziroma zidanic.

Ličkanje v Zabukovju postaja tradicija V začetku oktobra je na kmetiji Špec v Zabukovju nad Sevnico potekalo ličkanje oziroma kožehanje.

ZABUKOVJE NAD SEVNICO – Takšni stari Vseskozi sta udeležence spremljali harmonika običaji so na podeželju skorajda izumrli, zato in domača pesem. se Društvo podeželske mladine Zabukovje že tretje leto zapored trudi, da mladi ne pozabijo na svoje korenine in stara opravila na kmetiji.

Prejšnji dan so koruzo ročno potrgali in pripravili vse potrebno za ličkanje. Kot je bila včasih navada, so pod kup koruze skrili številne dobrote, ki so razveseljevale najmlajše in tudi malo starejše ličkarje. Dogodka se je udeležilo okoli 30 članov Društva podeželske mladine in ostalih, ki so jim takšni dogodki še vedno pri srcu. Vir in foto: DPM Zabukovje, Vid Špec ta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Projekt je financiran iz virov programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014. V okviru projekta sicer deluje mreža devetih psiholoških svetovalnic v različnih krajih Slovenije (Ljubljana, Kranj, Celje, Laško, Postojna, Sevnica, Murska

sobota, Nova Gorica in Slovenj Gradec). Mreža svetovalnic je usmerjena v izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja v Sloveniji.

Vir: Ksenija Lekić, Območna enota Celje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Pošljite ST” “POPU na 4333

Akcija velja do 31.10.2015

Uporabniki Debitela, Telekoma, Telemacha, T2 čas je, da prestavite!

3

Si.mobil Trebnje Stari trg 48, 8210 Trebnje m: +386 (0) 40 411 200

Si.mobil Sevnica Trg Svobode 1, 8290 Sevnica m: +386 (0) 40 411 202

4

IZ NAŠIH KRAJEV

Brigita Bukovec na obisku v občini Trebnje V okviru projekta Simbioza Giba je bilo pestro tudi v občini Trebnje. rilnih veščin Fearless Fighters.

Brigita je povedala, da Trebnje z okolico zelo dobro pozna, saj tukaj živijo nekateri njeni družinski člani, ter dodala, da se sem vedno rada vrača. Po sproščenem klepetu na občini se je Brigita odpravila v Dom starejših občanov (DSO) TREBNJE – Občino je namreč obiskala znana Trebnje, kjer jo je pričakala Mateja Vidmar z ekislovenska atletinja, državna rekorderka v teku po. Takoj so skupaj z oskrbovanci doma začeli z na 100 m z ovirami, Brigita Bukovec. Vrhunsko jutranjo telovadbo, ki jo je s terapevtkama iz DSO športnico so poleg župana Alojzija Kastelica, direktorja občinske uprave Janeza Pirca in nekaterih uslužbencev OU na občini sprejeli še Dejan Smuk, predsednik Športne zveze občin Trebnje in Mirna, Mitja Svet, član slovenske veteranske atletske reprezentance ter Alen Štritof, občinski koordinator projekta Simbioza Giba iz Kluba bo-

vodila tudi Brigita.

Po obisku DSO-ja pa je bil pripravljen še sprejem na OŠ Veliki Gaber, kjer so posebej Brigito vsi učenci in učitelji pričakali z glasnim aplavzom in vzkliki. Kratek program je obsegal uvodni pozdrav ravnateljice šole mag. Barbare Brezigar, športno delo na OŠ Veliki Gaber pa je predstavil učitelj športne vzgoje Marko Mežnaršič. Nekaj besed o nameri Športne zveze TIM, Občine in KS Trebnje glede ustanovitve in razvoja atletskega kluba v Trebnjem pa je dodal še atletski trener Mitja Svet in razodel, da bo ravno on v prihodnje vodil krožek in treninge atletike v Trebnjem v sodelovanju z AK Novo mesto.

Za vmesno glasbeno popestritev je poskrbel harmonikaš Simon Ceglar, ki se je pred leti že

srečal z Brigito, po nasmehu in navdušenju sodeč pa je gostji glasbeno presenečenje zelo ugajalo. Za konec je učence navdušila tudi Brigita sama, ki je najprej odgovorila na njihova zares številna vprašanja, za konec pa na njihovo željo demonstrirala tek čez ovire. Ob koncu obiska pa je podelila nešteto avtogramov.

Vir in foto: OU O. Trebnje in SŽ TIM

V Šentlovrencu prvič dobili vrtec Z novim šolskim letom so v Šentlovrencu prvič sprejeli vrtčevske otroke. V prostorih podružnične šole so namreč odprli oddelek vrtca Mavrica Trebnje, v katerem je varstvo našlo 14 otrok prvega starostnega obdobja. ŠENTLOVRENC – Na slovesnosti, ki so jo pripravili v začetku oktobra, so v kulturnem programu nastopili otroci in zaposleni Podružnične šole Šentlovrenc in Vrtca Mavrica

Trebnje, zbrane pa so pozdravili trebanjski župan Alojzij Kastelic, predsednik krajevne skupnosti Šentlovrenc Andrej Jevnikar, ravnatelj osnovne šole Trebnje Rado Kostrevc in ravnateljica vrtca Mavrica Trebnje Vlasta Starc. Čeprav ima šolstvo v kraju častitljivo zgodovino,

Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o.

Stari trg 2, 8210 TREBNJE TELEFON: 07 3481 500 E-mail: kz-trebnje@siol.net www.kz-trebnje.si

PREDSEZONSKA PONUDBA MINERALNIH GNOJIL

pa predšolskega varstva doslej ni bilo, zato je zadovoljstvo krajank in krajanov še toliko večje.

Za odprtje oddelka gre zasluga prav tukajšnjim staršem in drugim krajanom, ki so si prizadevali, da bi v kraju dobili vrtec, občina je namreč oddelek uredila na njihovo pobudo, je priznal tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic.

Za zdaj tako vrtčevske otroke gostijo v prostorih podružnične šole, v Šentlovrencu pa si želijo, da bi dobili tudi nov vrtec z vsaj dvema oddelkoma.

Kot je na uradni otvoritvi zagotovil trebanjski župan, občina že razmišlja o odkupu zemljišča, sredstva bi lahko zagotovili z rebalansom želijo, da bi novi vrtec vrata odprl že prihodnje letošnjega poračuna. Kot je še dejal, je njegova šolsko leto. želja urediti štiri oddelke, kar bi lahko po njegovih besedah uresničili leta 2017, čeprav si krajani Besedilo in foto: A. S.

Med EDEN destinacijami odličnosti 2015 tudi projekt Dobrote Dolenjske 15. oktobra je bila v Novi Gorici podelitev priznanj projekta EDEN destinacije odličnosti.

TREBNJE, NOVA GORICA – Projekta Dobrote Dolenjske so je v projektu EDEN (Evropska destinacija odličnosti) uvrstil med pet finalistov, in sicer takoj za zmagovalcem – Brda. Rupert Gole je ob podelitvi povedal: »Ponosen sem, da smo sodelovali pri razvoju projekta in uspeli prepričati komisijo. Hvala celotni ekipi Dobrot Dolenjske za odlično sodelovanje, predvsem pa gonilni sili Špeli Smuk, ki vedno znova dokazuje, da je ena najbolj prodornih in aktivnih ljudi na področju turizma. Ta uspeh nam daje poguma in energije, da gremo po začrtani poti naprej.« Vir in foto: FB

UGO DN CEN E E! ŠTEDILNIKI NA TRDA GORIVA ALFA PLAM KVŠ90 TERMO

samo 539,90 EUR

Prodaja se objekt na obrtni coni v Trebnjem s pripadajočim zemljiščem ali oddaja v najem. Možen odkup celotne dejavnosti. Kontakt, 041 536 429.

Mizarstvo Vavtar s.p.

www.nadlani.si

IZ NAŠIH KRAJEV

5

Pediatrija v Zdravstvenem domu Trebnje Opazili smo...

V uredništvo smo prejeli prispevek Zdravstvenega doma kot odziv na naš članek Nesporazumi v ZD Trebnje v prejšnji izdaji časopisa.

TREBNJE - Pred dobrim mesecem dni je zaokrožila novica, da želi pediatrinja Danijela Mitić zapustiti naš zdravstveni dom in svojo poklicno pot nadaljevati na Primorskem. Novica je zelo vznemirila starše otrok, za katere je skrbela. S svojim načinom dela se je v kratkem času prikupila našim mladim pacientom in si pridobila zaupanje pri njihovih starših, na kar smo izredno ponosni. Veseli smo, da smo se uspeli dogovoriti, da ostane še naprej naša sodelavka.

V primeru, da bi dr. Mitičeva odšla, bi v našem zdravstvenem domu zopet nastopila velika kadrovska vrzel, saj prostih pediatrov v Sloveniji ni. Tako bi celotno breme strokovne zdravstvene oskrbe otrok padlo na pediatrinjo Andrejo Humar Žgank, ki skrbi za zdravje naših otrok že več kot 30 let. Dolgo je bila edina pediatrinja v našem zdravstvenem domu. S svojim delom, strokovnostjo je v predšolskem dispanzerju zgradila visoke strokovne normative. Velik poudarek pri svojem delu nameni preventivi.

Lahko se pohvalimo, da je precepljenost naših otrok nad republiškem povprečju, s čimer preprečujemo pojav nalezljivih otroških bolezni.

Mlade mamice aktivno spodbuja k dojenju ter zdravemu načinu prehranjevanja in življenja otrok.

Dr. Andreja Humar Žgank vseskozi skrbi, da se v delo vnašajo najnovejše strokovne doktrine, na kar opozarja tudi druge zdravnike, ki se z mladimi pacienti srečujejo redkeje (n.pr. v dežurni službi). Število otrok se na našem območju iz leta v leto povečuje. Pojavljajo se potrebe po novem pediatru. Tako imamo zaposleni dve specializantki iz pediatrije, ki bosta specializacijo zaključili v roku treh do štirih let.

Naša želja je, da bodo naši otroci še naprej deležni strokovne, kakovostne in vljudne obravnave pri vseh pediatrih in tudi pri ostalih zdravnikih. Vsak zdravnik ima svojevrsten pristop do pacientov, vsem pa je najpomembnejše reševati življenja ter skrbeti za zdravje in varnost pacientov!

Strokovna vodja Elizabeta Žlajpah, dr. med., spec.spl.med.

Direktorica mag. Vera Rozman, univ.dipl.ekon.

059 044 059

Sterilizacija in kastracija mačk v občini Nered in onesnaženje, ki ga puščajo Trebnje samo 27 eur, akcija velja samo begunci je ogromno. Velika zahvala dodo porabe sredstev oz najkasneje do mačinom in prostovoljcem ter ostalim, konca novembra 2015. ki se trudijo in čistijo.

Foto: FB

Inštitut regij Evrope in 11.

Konferenca Evropskih mest in regij Inštitut regij Evrope (IRE) je od 27.-29.09.2015 v Salzburgu organiziral 11. Konferenco Evropskih mest in regij, katere se je kot predstavnik Občine Trebnje udeležil tudi župan Alojzij Kastelic.

SALZBURG, TREBNJE - Na konferenci so znanstveniki, gospodarstveniki in drugi strokovnjaki predstavili izstopajoče in uspešne primere dobrih praks in sodelovanja na področju tematik: raziskave, razvoj in inovacije, energetika in podnebje, turizem ter regionalna živila in specialitete. Udeležba je bila za predstavnike mest, občin, lokalnih oblasti brezplačna, ker je namen IRE spodbujanje večje integracije med občinami, regijami ter podjetji iz celotne Evrope ter posledično vzpodbujanje pomena le-teh v evropski politiki ter krepitev njihovega ekonomskega razvoja.

IRE je bil ustanovljen leta 2004 in med drugim nudi pomoč pri praktičnih vprašanjih razvoja in predlogih na področju medsebojnega povezovanja na nacionalni kot tudi mednarodni ravni.

Nadalje Inštitut ponuja številne prednosti, kot so vpletenost v trans-evropsko mrežo s poudarkom na vzhodni in jugovzhodni Evropi, kontakt z Evropsko komisijo in Odborom regij Evropske unije kot tudi z ostalimi institucijami v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu, zato tudi Občina Trebnje razmišlja o vstopu v mrežo IRE. Občinska uprava Občine Trebnje

Svetovna razstava Expo Od maja dalje se je na Expu predstavilo že devet statističnih regij, kot zadnja med njimi pa se je med 11. in 20. oktobrom predstavila še destinacija Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniška, s svojo raznoliko in pestro turistično ponudbo.

MILANO, TREBNJE – V sklopu obiska Expa regije predstavili stališča posameznih občin ter so župani in predstavniki občin jugovzhodne njihove načrte za razvoj turizma, vsi pa so se strinjali tudi, da je za razvoj turizma v regiji potrebno dobro sodelovanje občin med seboj v sklopu skupnih promocijskih aktivnosti.

že na vhodu v paviljon obiskovalce na predstavitvenih panojih pozdravile tako fotografija marmelad Dobrot Dolenjske, ki so krasile tudi regijski pult (tu so obiskovalci dobili želene informacije), in fotografiji prizora iz golf vadišča Blato ter vabila na Mednarodni tabor likovnih samorastnikov.

Tudi občina Trebnje je bila na Expu lepo zastopana. Pri kuhanju in povezovanju šova, ki je bil del predstavitve naše regije, je kuharskemu mojstru Robertu Gregorčiču pomagala Trebanjka Irena Tratnik Dosso, slovenska pevka. Poleg tega so

Občinska uprava Občine Trebnje

Na 14. festivalu Gastro Turopolja v Veliki Gorici letos tudi ponudniki iz občine Trebnje V nedeljo, 18. 10. 2015, je v Veliki Gorici na Hrvaškem potekal 14. festival Gastro Turpolja, kjer so se letos predstavili tudi gostinci in obrtniki iz občine Trebnje.

TREBNJE, VELIKA GORICA - Festival Gastro Turopolja je festival kulinarike, vina in domače obrti in je ena izmed najbolj prepoznavnih in obiskanih manifestacij v Veliki Gorici, na kateri pridejo na račun vsi ljubitelji dobre hrane in pijače. Bogata enogastronomska ponudba je vključevala: domačo turopoljsko kuhinjo in

selo poplesavala v ritmih žive glasbe in vabila obiskovalce med ponudnike iz občine Trebnje.

specialitete gostov z otoka Korčule in Lastova, za velike količine »kotlovine« pa so poskrbela tamkajšnja gasilska društva.

Na povabilo Združenja obrtnikov Velika Gorica in Turistične skupnosti Velika Gorica k sodelovanju smo se odzvali skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Trebnje. Občino Trebnje so tako prvič (in po enkratnem doživetju zanesljivo ne zadnjič) predstavljali: Gostilna Meglič, Dobrote Dolenjske, Opara d.o.o. z čaji in kavami Nanni ter izdelovalka unikatnih keramičnih izdelkov, Irena Blaznik. Obiskovalci festivala so bili navdušeni tako nad salamami, klobasami in vinom Gostilne Meglič kot tudi nad siri, marmeladami in piškoti Dobrot Dolenjske.

V precej hladnem dopoldnevu je ekipa Dobrot

Po odzivih obiskovalcev in predstavnikov veliko-goriškega združenja obrtnikov in turistične skupnosti ter občine je našim ponudnikom uspelo predstaviti občino Trebnje v presežnikih in marsikdo si je zaželel naših izdelkov in zato obljubil obisk naših krajev.

Dolenjske obiskovalce ogrela s šilcem žganja, komur pa žganje ni ustrezalo, je zagotovo segel po kavah in čajih znamke Nanni, s katerimi sta obiskovalce navduševala Mateja in Mitja. Za umetniški vtis je z razstavo čudovitih keramičnih izdelkov na stojnici poskrbela Irena Blaznik, skoraj največje navdušenje, tako med mladimi kot tudi starejšimi, pa je izzvala Dobrotka, ki je ve-

Za sproščen, pa vendarle odgovoren in uspešen nastop in predstavitev občine Trebnje se zato zahvaljujemo vsem udeležencem in se priporočamo tudi za naslednje leto, ko bomo festival obiskali še bolj množično.

Občinska uprava Občina Trebnje

6

IZ NAŠIH KRAJEV

Jesenska Zelemenjava v Deželi kozolcev Šentrupertski Zavod Rožlin je svoje dejavno leto zaključil z Jesensko Zelemenjavo v Deželi kozolcev. ŠENTRUPERT – Z Zelemenjavo so začeli spomladi, nadaljevali z Otroškimi počitniškimi delavnicami, Jernejevim - Zeliščarskim dnem v Deželi kozolcev ter se drugo soboto v oktobru zopet vrnili k menjavanju. Druženje pod kozolci je kljub slabemu vremenu privabilo lepo število obiskovalcev, manjkali pa niso niti pohodniki že tradicionalne Steklasove pohodne poti, ki je isti dan privabila pohodnike v Šentrupert. Projekte mladega zavoda omogočata Občina Šentrupert in Dežela kozolcev.

pravili licitacijo marmelad Flancark, za katere so na 3. mednarodnem Festivalu Marmelada 2015 prejeli srebrno in bronasto priznanje, na menjalnem pultu so se znašli tudi čaji s Flančnika ter semena in ognjičevo mazilo. Vsi izdelki, ki so jih obiskovalci menjali za kaj drugega, so plod projekta Flančnik v Deželi kozolcev, preko katerega člani zavoda skrbijo za vrt v muzeju. Iz rok v roke so šle tudi domače marmelade, kompoti, vložena zelenjava, sirupi, semena, buče, sadike, predvsem pa izkušnje, recepti in nasveti.

20 različnih domačih marmelad, ki so si jih obiskovalci mazali na slastne palačinke. Tiste bolj zanimive so bile iz drnulj, trnulj, šipka, grozdja izabele, bezgovih jagod, gozdnih jagod, cvetov vrtnic, robidnic in še česa. Ogreli pa so se z zeliščnim čajem nabranim na vrtu, poimenovali so ga kar Flancar.

Članom Zavoda Rožlin je v zadovoljstvo, da so nad tovrstnim druženjem navdušeni predvsem otroci, ki so oblačno soboto pregnali z živahno blagovno menjavo. Z dogodkom pa so vrt v Deželi kozolcev, ki so ga v letošnjem letu poimenovali Flančnik, saj so v preteklosti tako vrtu poleg hiše rekle tamkajšnje gospodinje, dali v zimsko spanje.

Tržnica menjavanja je vsekakor dobrodošla popestritev dogajanja v Šentrupertu, ki združuje pri- Vir: Mojca Ramovš v imenu Zavoda Rožlin, jetno s koristnim, saj hkrati spodbuja samooskr- foto: Franci Pepelnak - PEP bo, skrbi za ohranjanje avtohtonih sort rastlin in s Na Jesenski Zelemenjavi so člani zavoda pri- Za prav posebno vzdušje je poskrbela pokušina tem tudi za ohranjanje naše kulturne dediščine.

Vinski kleti Frelih in Prus svetovna šampiona V sredini oktobra se je na slovesni podelitvi priznanj 57. Mednarodnega ocenjevanja vin tudi uradno odprl 51. Mednarodni vinski sejem kot sestavni del prireditve Vino Ljubljana.

Zbrane so nagovorili mag. Tanja Strniša, državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, in direktor Gospodarskega razstavišča, mag. Iztok Bricl.

Kar tri od petih v kategoriji Svetovni šampion so sicer podelili slovenskim vinarjem: Bela suha mirna vina CHARDONNAY BAGUERI, 2011 VINSKA KLET GORIŠKA BRDA z.o.o., Slovenija Peneča vina PENINA KAPPELMAN ZGP, 2006 VINSKA KLET FRELIH d.o.o., Slovenija Mirna naravna sladka vina MODRA FRANKINJA SUŠENO GROZDJE, 2010 VINSKA KLET PRUS – JOŽEF PRUS, Slovenija Preostali dve priznanji sta prejeli vini iz Slovaške in Španije: Roze mirna vina CABERNET SAUVIGNON ROSÉ, 2014 VÍNO MRVA & STANKO, s.r.o., Slovaška Rdeča suha vina OTAZU PREMIUM CUVÉE, 2011 BODEGA OTAZU S.A.U., Španija

zaščitenimi označbami porekla oz. geografskih označb vina v družbi ostalih 47 zaščitenih proizvodih v Sloveniji. »Ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj vina in vinske kulture v Sloveniji je spoštovanje posebnosti in njihovih zaščit, promocija le-teh ter osveščanje potrošnikov. K temu izjemno pripomorejo tudi tradicionalne prireditve, kot je mednarodno ocenjevanje vin in vinski sejem Vino Ljubljana,« je še dejala.

Vsebine in pomen prireditve Vino Ljubljana je v svojem govoru predstavil mag. Iztok Bricl.

51. Mednarodni vinski sejem Na 51. Mednarodnem vinskem sejmu se je predstavljalo prek 160 vinarjev, vinogradnikov, raznih vinskih konzorcijev, distributerjev in vinotek iz Slovenije, Srbije, Makedonije, Gruzije, Rusije, Ukrajine, Italije, Španije, Francije in Indije. Vse dni Mag. Tanja Strniša je v svojem govoru na slove51. Mednarodnega vinskega sejma je potekalo sni podelitvi priznanj izpostavila slovensko zaživahno obsejemsko dogajanje, povezano s kuliščiteno označbo porekla vina teran med kar 17 nariko, spoznavanjem pristnih slovenskih žganic, kulturo pitja in prešernim druženjem.

Na Mednarodnem vinskem sejmu so se na »Cvičkovi ploščadi« predstavili hramčki vinogradniških društev: DV Gadova peč, DV Podbočje, DV Kostanjevica na Krki, DV Raka, DV Janez Trdina, DV Trška gora in DV Šentjanž.

Vir in foto: Vino Ljubljana

Preberite si na www.nadlani.si Kulinarični namig Kremna bučna juha Sestavine zadostujejo za 4 osebe: • • • • • • • • •

olivno olje polovica čebule 1 zelena bučka – Zucchini polovička Hokaido bučke 3 stroke česna 2 krompirja 1l vode 2 dl smetane za kuho sol, poper, majaron in origano

z vodo. Stresemo na kocke narezan krompir in dodamo začimbe. Kuhamo 10-15 minut nato odstavimo iz ognja in s paličnim mešalnikom spasiramo. Pred pasiranjem dodamo smetano za kuhanje. Postavimo na ogenj in zavremo ter po okusu začinimo. Lahko serviramo v izdolbenem kruhu ali v krožniku s kruhovimi kockami.

Vir: splet

Priprava: V vroči ponvi prepražimo sesekljano čebulo, nanjo stresemo na rezance narezano zeleno in olupljeno ter izdolbeno Hokaido bučko. Podušimo in dodamo sesekljan česen ter zalijemo VABIMO GOSTIŠČA IN POSAMEZNIKE, DA SE PREDSTAVITE S SVOJIM »POSEBNIM« RECEPTOM. POKLIČITE NA: 070 899 899 ALI NAM PIŠITE NA: UREDNISTVO@NADLANI.SI.

Novoletni koledarji

070 833 833

Velja ob naročilu nad 100 kos.

Izkoristite brezplačno oblikovanje.

po 1eur/kos

Velja do 1.12.2015.

IZ NAŠIH KRAJEV

7

Mirnska Golažijada in Oktoberfest uspela V začetku oktobra je v središču Mirne, dežnim kapljicam navkljub, prevladovalo dobro razpoloženje, glasba, smeh in ... vonj po praženi čebuli in skrivnostnih dodatkih v golažu.

MIRNA – Golažijada (in hkrati tudi mirnski Oktoberfest) je na peščeno parkirišče (pod šotor) pred Fenda bar privabila kar nekaj kuharskih mojstrov in radovednežev. Tekmovalnega dela se je udeležilo sedem ekip, ki so za imele za pripravo svojega golaža tri ure časa. Žreb je določil, kateri kos mesa je dobila posamezna ekipa.

Ekipe Tris (Šentrupert), Tims (Šentrupert), Golaž mojstri (Račje selo), PGD Mirna (Mirna), Hrabri miški (Zabrdje), M&M (Tržišče) in 4ka klub Zabrdje (Zabrdje) so poskrbele za dekoracijo delovnih miz, za prepoznavnost in celo za prigrizke, da je bilo laže počakati na golaž.

Potem je glavno vlogo prevzela komisija v sestavi Mitja Balažič (vodja kuhinje na Blejskem gradu), Manuel Majerič (šef Fenda bara) in Dušan Skerbiš (župan Občine Mirna). Golaž so pokušali že med kuhanjem, seveda pa je šlo zares po 14. uri, ko je bil golaž kuhan. Odločili so, da je najboljši tisti, ki ga je pripravila ekipa PGD Mirna.

Igor Bohorc Ločičnik (PGD Mirna) je o skrivnosti za uspeh povedal: »Skrivnost zmagovalnega golaža je bila v sami pripravi, saj smo dokaj dobro zadeli doziranje začimb in vina, smo pa na začetku tekmovanja imeli nekaj malega težav tudi mi. S skupnim trudom nam je uspelo zadevo do

konca kuhanja spremeniti v zmagovalno kombinacijo. V tej sestavi smo tekmovali prvič in kar takoj delovali kot dobro utečen ustroj. Ponosni smo, da nam je uspelo zmagati in upamo in si tudi želimo, da se udeležimo še kakšne golažijade.« Druga je bila ekipa Golaž mojstri, tretja pa 4ka klub Zabrdje – vse tri ekipe so od mirnskega župana poleg pokalov prejele tudi praktične nagrade.

Pivovarna Union je – predvsem po zaslugi Veselega Mirnčana Nika Borštnarja – poskrbela za degustacijo nefiltriranega piva iz lesenih sodov, ki so ga postregle prikupne natakarice v tradicionalnih oblekah. Hkrati pa je potekala tudi nagradna igra, v kateri so obiskovalci in kuharji odgovarjali na vprašanja o Pivovarni Union in pivu.

Vir: P. K., fotografije: J. J.

Športni spektakel v Mokronogu, zmaga z dobro taktiko ostala doma Športni dogodek, kakršnega v Mirnski dolini niso vajeni, se je zgodil v mokronoški športni dvorani. Vrhunec borilnega spektakla je bila zmaga domačega borca Jureta Smoleta.

MIRNA, MOKRONOG – Pod okriljem organizacije Arena Alpe Adria se je v vlogi glavnega organizatorja izkazal Grega Smole, sicer tudi sam borec iz Migolice pri Mirni, ki je s prijatelji in prostovoljci društva Partizan Mirna poskrbel, da so bili tako borci kot obiskovalci zadovoljni.

Za tukajšnje kraje nevsakdanji spektakel se je začel že dan prej – v petek popoldne je bilo v Galaksiji Trebnje uradno tehtanje. Borci so bili zadovoljni, da je vse teklo kot po maslu, kar je že nakazovalo na nivo prireditve.

V soboto zvečer so v ring stopili borci. Obiskovalci so bili priče trem borbam po amaterskih pravilih in šestim borbam po profesionalnih pravilih K-1 (Enfusion). Žal je borec iz ljubljanskega kluba Gepard, Danijel Subić, borbo odpovedal na dan dogodka, zato organizator ni mogel zanj najti ustrezne zamenjave. Vsi borci so želeli pokazati svoje znanje in številnih gledalcev s svojo

srčno predstavo gotovo nihče ni pustil ravnodušne. Za napeto vzdušje je poskrbel tudi povezovalec dogodka Robert Erjavec.

V borbi večera je svojo premoč nad nasprotnikom dokazal domači prvak Jure Smole. V svoji tretji profesionalni borbi je od prvega gonga prevzel pobudo. Nasprotniku ni pustil možnosti, da bi ga kakor koli ogrozil. Borca bosanskega kluba Šampion Sarajevo Mirka Crnovića, ki je bil sicer nekaj kilogramov težji (dogovor na tehtanju), je že v prvi rundi dvakrat poslal na tla. V sredini druge runde pa je z odlično kombinacijo brce in ročnega udarca v telo nasprotnika atraktivno zaključil borbo. »Mirko je sicer dokazal, da je srčen borec, zdržal je veliko močnih udarcev, vendar tokrat našemu prvaku enostavno ni bil kos,« je boj ocenil Grega Smole, starejši od bratov Smole, ki Jureta tudi trenira.

Jure je po zmagi povedal: »Priprave na doma-

čo borbo so potekale odlično. Ker sem ravno v tem letu zaključil s šolanjem v srednji šoli, sem imel dodaten mesec počitnic. Tako sem se lahko skoraj vse poletje osredotočil le na priprave.

Za mojo odlično pripravljenost ima največ zaslug Grega. Kljub temu, da je bil sam organizator dogodka, je imel vseeno vsak dan še vedno dovolj energije za trening z mano. Kot med vsakimi pripravami sva tudi tokrat hodila na treninge v boksarski klub Knockout Ljubljana k trenerju Daliborju Grbiču. Kar nekaj sparing treningov pa sva opravila tudi v Akademiji tajskega boksa Scorpion Novo mesto z odličnimi Mirkom Vorkapičem, Borutom Turkom in ostalimi. Borba je potekala po pričakovanjih. Nasprotnika smo z ekipo dobro poznali, vedeli smo, kakšen je njegov slog, na kaj je treba paziti in kaj delati, da se mu onemogoči njegov način borbe. Borba je bila dokaz, da smo z ljudmi, s katerimi treniram, sposobni se-

staviti dobro taktiko, ki mi odgovarja. Jaz pa sem dokazal, da premorem dovolj veliko zbranost in sproščenost, da se v borbi taktike lahko popolnoma držim …« Nadaljevanje članka si preberite na www.nadlani.si.

Vir: P. K., fotografije: Milan Krušič / Fight-Madness.si

Izvedla se bo nujna rekonstrukcija glavnega križišča v Mokronogu Direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko, župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver in predsednik uprave CGP d.d. Novo mesto Martin Gosenca so podpisali 1,1 milijona evra vredno pogodbo za rekonstrukcijo križišča državnih cest v Mokronogu. Dela bodo zaključena do konca aprila 2016.

Gre za križišče regionalnih cest, ki na obnovo čaka že od leta 2007, ko je bila z vidika ekonomske upravičenosti za izvedbo izbrana tako imenovana prva različica ureditve, ki predvideva le ureditev križišča in cesto do konca Florijanske ceste in je med drugim v Mokronogu sprožila številne razprave zaradi rušitve Koželjeve hiše v spodnjem delu kraja.

“Naš projekt je bil tako zaradi nujnosti izvedbe kot tudi na račun pridobljenih evropskih sredstev prepoznan kot projekt, ki je zrel za izvedbo.

Obnova križišča in Florijanske ceste bo končno prinesla večjo varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pa pešcev, hkrati pa bo bistveno prispevala tudi k sami k urejenosti območja znotraj naselbinske dediščine, imenovane Mokronog – trško naselje,” pravi župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver.

“Podpis te pogodbe je rezultat dobrega sodelovanja med občino in direkcijo, saj je bilo

Telefon: 07 6000 600

do podpisa pogodbe treba prestati kar nekaj zahtevnih ovir. Mi pričakujemo, da bo CGP ta projekt uspešno zaključil,” ob podpisu pogodbe pravi direktor DRSI Damir Topolko.

Zamisel o rekonstrukciji križišča regionalnih cest Trebnje-Mokronog, Mokronog-Boštanj in Mokronog-Zbure sega v leto 2007, ko se je urejalo središče Mokronoga. Takrat je promet v križišču oviral večstanovanjski objekt Stari trg 5 v Mokronogu (Koželjeva hiša), ki je predstavljala enoto nepremične kulturne dediščine. Občina in Direkcija RS za infrastrukturo sta se dogovorili, da se objekt odkupi in uredi križišče, ki bo bolj varno, bolj pregledno in bo omogočalo boljšo pretočnost prometa.

V letu 2009 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdal soglasje na idejni projekt ureditve križišča kot trikrako križišče, leto kasneje po odkupu objekta in njegovi odstranitvi pa je Direkcija RS za infrastrukturo naročila PZI projekt ureditve križišča vključno z ureditvijo trga in struge Stajniškega potoka. V letu 2011 je bila zaključena recenzija projekta in podpisana pogodba o sofinanciranju ureditve med takratnim ministrstvom za promet in občino. V letu 2013 so se začele aktivnosti za razpis za izvajalca del, ki pa so bile zaradi ne zagotovljenih proračunskih sredstev ustavljene.

Avgusta letos je bil objavljen javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del. Najugodnejšo ponudbo je dal CGP d.d. iz Novega mesta. Gradbena dela

bo izvedel za 1.121.716,72 EUR. Sredstva bosta zagotovili Direkcija RS za infrastrukturo v višini 675.045,78 EUR in občina Mokronog-Trebelno v višini 446.670,95 EUR. Predvideni zaključek del je 30. april 2016.

Vir in foto: O. Mokronog-Trebelno

8

IZ NAŠIH KRAJEV

V Šmarjeti otvoritev novega vrtca V četrtek, 8. oktobra, so uradno odprli nov, 6-oddelčni prizidek k že obstoječemu 4-oddelčnemu vrtcu. ŠMARJETA - Veliko pridobitev za kraj in kot je povedala županja Bernardka Krnc, največjo investicijo v času obstoja občine Šmarješke Toplice, sta s prerezanjem traku slovesno odprla ravnateljica OŠ Šmarjeta Nevenka Lahne in županja občine, nato pa je direktor podjetja Malkom predal ključe vrtca v roke ravnateljici in ji zaželel, da se bodo malčki v novem vrtcu dobro počutili.

Investicijo, vredno več kot dva milijona evrov,

so začeli pred leti, ko so pripravili vse potrebne dokumente in 5. maja lani, štiri sekunde čez polnoč, na bencinskem servisu Žabja vas v Novem mestu oddali prijavo na razpis, na podlagi katerega so dobili odobrena evropska sredstva, decembra lani pa tudi začeli gradnjo. Podjetje Malkom je svoje delo opravilo odlično, saj so vse končali v roku in uspešno predali objekt v uporabo.

Vir in foto: OŠ Šmarjeta

”Lep je dan!” - Rožnati oktober 2015 tudi v Novem mestu Rožnati oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk. Tudi letos so v Europi Donni pripravili številne aktivnosti, s katerimi bodo obeležili rožnati oktober.

NOVO MESTO - Slovenska Europa Donna se tudi letos pridružuje aktivnostim ob 15. oktobru – dnevu zdravih dojk, ki jih spodbuja in usmerja Evropska zveza Europa Donna. Evropska zveza tokrat ponovno opozarja na zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano, na vzdrževanje telesne teže in vsakodnevno telesno dejavnost. Še vedno se namreč premalo zavedamo, da smo sami odgovorni za svoje zdravje in da je za vse ljudi kot tudi za bolnike z rakom ustrezna prehrana in telesna vadba nepogrešljiv del

Tudi policisti tekli za dober namen Okoli trideset zaposlenih na Policijski upravi Novo mesto se je v sredini oktobra pridružilo tekačem dobrodelne akcije Sveta na kanalu A Mali koraki za velik cilj. tudi v Mokronogu.

Na Policijski upravi Novo mesto so ponosni na svoje sodelavce. Z veseljem so se že drugo leto zapored pridružili dobrodelni akciji, ki je skladna s poslanstvom policistov – pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo.

Vir in foto: PU Novo mesto

njihovega ohranjanja zdravja. Članice Europe Donne so tako 15. oktobra, na dan zdravih dojk, v Ljubljani, Novem mestu in Slovenski Bistrici zaplesale v družbi plesalcev in osnovnošolcev. Vsi udeleženci so zaplesali »za zdravje«.

NOVO MESTO – Nekateri so že zjutraj iz Novega mesta krenili proti Trebnjemu, drugi pa so se kolegom pridružili v Trebnjem. Na poti so jih pozdravljali domačini, spremenljivo vreme pa je bil pravi preizkus vzdržljivosti tekačev. Na Mirni so se še posebej razveselili vzpodbude otrok s posebnimi potrebami, šolarji pa so jih pozdravili

V času prazničnih dni 10% popust na aranžmaje.

Odprto: petek in sobota cel dan od 7-19 ure, v nedeljo 01.11.2015, vse enote od 8-12, razen enota Srebrniče od 8-17.

Vir in foto: FB MO NM

Obisk predsednika države v ŠC Grm Novo mesto Na Grmu v Novem mestu so 13. oktobra gostili visoka gosta, predsednika RS gospoda Boruta Pahorja, in člana prvega demokratično izvoljenega predsedstva RS, gospoda Ivana Omana.

Obiščite nas in uživajte v barvitosti rastlin, ki jih ponujamo.

NOVO MESTO - Namen njunega obiska je bil pogovor z dijaki in študenti na temo »Nastajanje samostojne slovenske države«. Na šoli v tem šolskem letu namreč obeležujejo 130-letnico šole, ki sovpada tudi z bližajočo 25. obletnico samostojne države.

Ste seznanjeni z našimi akcijami?

Obiščite spletno stran: www.ggnm.si/si/vrtnarstvo/akcije

Shod kmetov tudi v Novem mestu

Na pogovoru z obema gostoma je bilo prisotnih okrog 300 dijakov in študentov, pogovor pa je vodil sam predsednik države. Dijaki so oba gosta spraševali o zametkih samostojne Slovenije, o viziji snovalcev slovenske samostojnosti, o viziji države v prihodnje in vlogi mladih v njej, pa vse do aktualne svetovne politične situacije.

Pogovor je trajal dobro šolsko uro v sproščenem vzdušju in ob velikem navdušenju vseh prisotnih.

Delavska hranilnica Novo mesto

Glavni trg 10, tel.: 07 620 54 30 E-mail: novomesto@delavska-hranilnica.si Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je 17. oktobra v večjih mestih po državi organizirala shode slovenskih kmetov, na katerem so ti opozorili na vse večje težave v kmetijstvu in posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo.

NOVO MESTO – Ker cene za pomembne kmetijske pridelke kmetom padajo že več mesecev zaporedoma, je KGZS organizirala shod za pošteno in pravično plačilo slovenskim kmetom.

Po srečanju z dijaki in študenti pa sta gosta v Na KGZS namreč ugotavljajo, da se dohodkovšolski vinoteki odkrila spominsko ploščo, ki spominja na 29. junij 1990, ko je v tem prostoru na šoli potekal pomemben sestanek Demosovih voditeljev, tudi na temo osamosvajanja Slovenije in vključevanju vseh parlamentarnih strank v osamosvojitveni proces.

Obisk predsednika Boruta Pahorja in gospoda Ivana Omana je bil za šolo izjemen dogodek in velika čast za vse dijake in zaposlene.

Vir in foto: Grm Novo mesto

ni položaj slovenskih kmetov slabša. Znano je, da je pogajalska moč slovenskih kmetov pri doseganju poštenih razmerij v verigi preskrbe s hrano šibka, zaradi česar je dolgoročni razvoj kmetijstva upočasnjen, kar negativno vpliva tudi na s kmetijstvom povezane dejavnosti, razvoj podeželja in družbo kot celoto. K temu dodatno prispevajo vplivi globalizacije, ukinitev mlečnih kvot v EU in ruski embargo. Tudi gozd, ki je v kriznih časih in ob investicijskih potrebah »kmetova banka«, je zaradi posledic žledoloma in napada podlubnikov na marsikateri kmetiji oslabljen ali uničen.

Vir: KGZS, foto: R. Krka

IZ NAŠIH KRAJEV

Tekmovalna enota A PGD Hmeljčič za zmago osvojila novo prenosno motorno brizgalno Člani tekmovalne enote A PGD Hmeljčič so na tekmovanju v Murski Soboti osvojili bogato glavno nagrado, novo prenosno motorno brizgalno.

MIRNA PEČ – V začetku oktobra je v Murski Soboti v okviru Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja potekalo mednarodno gasilsko tekmovanje za člane in članice, ki se ga je udeležilo 73 tekmovalnih enot, od tega tri iz tujine. Za pokroviteljstvo tekmovanja je poskrbela Uprava RS za zaščito in reševanje, za organizacijo pa predvsem gasilci Pomurske regije in Komisija za tekmovanja pri Gasilski zvezi Slovenije. Za nagrade so podelili prenosno motorno brizgalno, agregat, več potopnih črpalk in drugo prenosno opremo.

Gasilci iz Hmeljčiča so osvojili 1. mesto med člani A in tako pripeljali v gasilski dom glavno nagrado, več kot 10.000 evrov vredno novo prenosno motorno brizgalno, ki bo nasledila dotrajano staro motorno brizgalno. Po besedah Mitje Pusta so hmeljčiški gasilci zmage oz. osvojene nagrade – prenosne brizgalne – zelo veseli, saj bo nova brizgalna društvu služila tako za intervencije kot drugim potrebam njihovega požarnega okoliša. »S tem smo tudi zaključili izjemno sezono, v kateri smo postali tudi državni prvaki v spajanju sesalnega voda,« zaključuje.

Tekmovalna enota članov A PGD Hmeljčič se je konec septembra na povabilo Gasilske zveze Slovenije, ki je prejela vabilo s strani čeških gasilcev, udeležila mednarodnega tekmovanja v kraju Dvur Králové nad Labem. PGD HMELJČIČ je doseglo 1. mesto v svoji konkurenci. Z zanesljivo zmago so samo potrdili odlične rezultate, s katerimi so letos osvojili tudi 3. mesto v skupnem seštevku poletne lige GZS. Vir: spletna stran o. Mirna Peč

9

Kriminaliteta Ob 20.25 se je kadilo iz lesenega montažnega objekta v romskem naselju Vejar, občina Trebnje. Gasilci PGD Trebnje, Račje selo in lastniki so od montažne stene, v kateri je tlela lesena konstrukcija, odmaknili štedilnik na trda goriva, steno odprli ter jo pregledali s termo kamero.

poškodbami. Po prvih ugotovitvah ogleda je 68-letni voznik osebnega avtomobila, domnevno zaradi neprilagojene hitrosti na mokri cesti, izgubil oblast nad vozilom, se zaletel v drsno ograjo na levi strani, od tam ga je odbilo v betonsko ograjo na desni strani. Vozilo se je prevrnilo in še nekaj metrov drselo po strehi. 65-letna Rigonce, 23.10.2015 sopotnica se je v nesreči hudo poškodovala, voznik pa lažje. Zaradi ogleda kraja, nudenja Nekaj po polnoči so policisti pri Rigoncah po- pomoči in odstranjevanja posledic je bila avtonovno izsledili skupino tujcev, ki je prestopala cesta zaprta približno pol ure. zeleno mejo. Okoli 2.000 tujcev so pospremili v sprejemni center v Brežicah in v začasni cen- Tatvina goriva ter v Dobovi. Zadnja skupina je mejo prestopila Pri čistilni napravi v Metliki so ponoči neznanci okoli 4. ure. Po prvih ocenah gre prav tako za odvili pokrov rezervoarja goriva delovnega strookoli 2.000 migrantov. Ta skupina tujcev je tre- ja in iztočili približno 150 litrov dizelskega goriva. nutno še na območju Rigonc.

Lastnika delovnega stroja so oškodovali za približno 300 evrov, saj so poleg goriva odnesli še Policisti so tudi ponoči nadaljevali z organiza- nekaj maziva in orodje za mazanje. cijo prevozov migrantov iz sprejemnega centra Brežice in začasnega centra Dobova v name- Vlom stitvene in sprejemne centre po državi. Vsi pre- V Brezju pri Bojsnem so neznanci izkoristili odvozi potekajo v spremstvu policistov. sotnost lastnika in vlomili v garažo. Odnesli so tri motorne žage, krožno žago, dve brusilki in V prometni nesreči huje poškodovana več majhnega orodja. Skupaj so povzročili za sopotnica okoli 800 evrov škode.

Okoli 7.30 ure se je na avtocestnem odseku Novo mesto – Obrežje, pred počivališčem Vir: PU Novo mesto Starine, zgodila prometna nesreča s hudimi

Bučka v oddaji Dobro jutro

BODI(TE) EKO

Drugi teden v oktobru so imeli v oddaji Dobro jutro, in sicer v oglašanju s terena, kar veliko skupino gostov.

Zanimive stvari se dogajajo v Posavju. Kmetija tija vidita svojo prihodnost v pripravi delavnic in Veles se ponaša s tradicionalno gradnjo z na- izobraževanju samograditeljev naravne gradnje. ravnimi materiali. Gospodar zna prekrivati strehe s slamo, izdeluje ilovnate in apnene omete, Vir in foto: Veles.si sam pripravlja tudi mleto ilovico. Lastnika kme-

BUČKA – Gostje oddaje so bile članice Društva podeželskih žensk Bučka ali, kot si same pravijo, Bučke z Bučke ter člani in članice Turističnega društva Bučka in mlade pevke, članice skupine Mesečina. Da nastopu v oddaji pripisujejo velik pomen, je zgovorno potrjevala navzočnost Alojza Hočevarja, podžupana občine Škocjan na Dolenjskem, kamor sodi idiličen kraj devetih zaselkov s središčem vrh zaobljenega griča. Bučke iz Bučke so predstavile njihove tradicionalne jedi iz buč in bučk.

Vir in foto: FB oddaje Dobro jutro

DRUŽABNA SCENA Sprejem za srebrnega Miho Plota

Predstavitev projekta MS4ROW lokalni skupnosti V ponedeljek, 19. oktobra 2015 smo na CIK-u Trebnje lokalni skupnosti in lokalnim zaposlovalcem predstavili rezultate našega skoraj dve-letnega dela na projektu MS4ROW: Mentorski sistem za izobraževalno in poklicno usmerjanje romskih deklet in žensk.

TREBNJE - V projektu je bil razvit spletno podprt mentorski sistem za romska dekleta, ki ob podpori mentoric udeleženkam omogoča oblikovanje in nato uresničitev osebne izobraževalne in zaposlitvene poti.

Na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje so v projekt vključili 23 deklet iz romskega naselja Vejar. Ponudili so jim pester nabor neformalnega in formalnega izobraževanja, med drugim je Rezultati celotnega projekta (5 partnerjev iz 4 8 deklet opravilo nacionalni certifikat Pomočnica evropskih držav: CIK Trebnje – Slovenija, Eurokuharja. coop, Inštitut za evropske raziskave in razvoj Ljubljana – Slovenija, Amrita Orientácios Baráti Kör Egyesület – Madžarska, Romani Association of Women Drom Kotar Mestipen – Španija in Düzce Provincial Directorate of National Education – Turčija), bodo predstavljeni na zaključni konferenci projekta, ki bo 19. novembra 2015 v City hotelu Ljubljana. Vljudno vabljeni.

Vir in foto: CIK Trebnje

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je 21. oktobra na rotovžu sprejel člana slovenske odbojkarske reprezentance in novomeškega moškega odbojkarskega kluba Krka Miho Plota, ki se je pravkar vrnil iz evropskega prvenstva v Bolgariji, na katerem je s soigralci iz izbrane vrste poskrbel za velik uspeh – srebrno medaljo.

Vir: FB

10

IZ NAĹ IH KRAJEV

V obÄ?ini Ĺ entjernej nova obÄ?inska svetnica ObÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ entjernej je imel v sredini oktobra 2015 svojo 7. redno sejo. Pred tem pa so zakljuÄ?ili 6. redno sejo, na kateri so obravnavali dve toÄ?ki dnevnega reda.

Na dnevnem redu 7. redne seje pa je bilo 17 toÄ?k.

Svetniki so najprej sprejeli ugotovitveni sklep, da je Samu Hudoklinu prenehal mandat obÄ?inskega svetnika in mandat Ä?lana Komisije za kmetijstvo.

V drugi toÄ?ki je bil potrjen mandat novi Ä?lanici obÄ?inskega sveta Vesni Bregar za preostanek mandatne dobe.

Sprejet je bil usklajen predlog odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN za kvartarne in storitvene dejavnosti v Ĺ entjerneju – II. faza. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z letnim poroÄ?ilom JP EDĹ , d.o.o. Ĺ entjernej za leto 2014, ki ga je predstavila direktorica Majda KavĹĄek. Prav tako so svetniki sprejeli Letni plan poslovanja JP EDĹ , d.o.o. Ĺ entjernej za leto 2015 ter cenik le-

tnega in zimskega vzdrĹževanja javnih povrĹĄin, ki ga izvaja omenjeno podjetje. ZakljuÄ?nega raÄ?una proraÄ?una ObÄ?ine Ĺ entjernej za leto 2014 svetniki niso sprejeli. So pa sprejeli prvi rebalans proraÄ?una obÄ?ine za leto 2015 z dvema amandmajema. Sledila je toÄ?ka dnevnega reda Predlog podaljĹĄanje pogodbe o koncesiji, kjer so svetniki sprejeli sklep, da se proĹĄnji MiloĹĄa Reclja, dr. den. med. ugodi in se mu podaljĹĄa koncesija za dobo treh let. V nadaljevanju seje so svetniki osnutek Pravilnika o dodeljevanju sredstev za prireditev in druge aktivnosti, ki pospeĹĄujejo kulturni, ĹĄportni in turistiÄ?ni razvoj ter promocijo obÄ?ine prekvalificirali v predlog. Nato so sprejeli ĹĄe sklep o soglasju k ceni storitve pomoÄ?i na domu. Predsednica nad-

Ob tednu otroka sprejem otrok pri Ĺžupanu Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ entjernej Radko Luzar je v okviru TEDNA OTROKA, ki v letoĹĄnjem letu potekal od 5. do 12. oktobra, sprejel otroke iz Vrtca ÄŒebelica in Osnovne ĹĄole Ĺ entjernej ter podruĹžniÄ?ne ĹĄole Orehovica.

Sprejem je potekal v Ä?etrtek, 8. oktobra, v sejni sobi obÄ?ine. Na sprejemu sta bili poleg otrok tudi ravnateljici Osnovne Ĺ ole Ĺ entjernej in Vrtca ÄŒebelica s sodelavci ter predstavnik Policijske postaje Ĺ entjernej. Otroci so se Ĺžupanu zahvalili za dosedanjo finanÄ?no podporo obÄ?ine in mu pred-

stavili glavne projekte za naprej. Zastavljali so mu vpraĹĄanja in pobude ter mu zaupali kar nekaj Ĺželja, med njimi Ĺželijo nova tla na odru, igrala in plezala na ĹĄolskem igriĹĄÄ?u, znak za omejitev hitrosti pri OĹ , veÄ? smetnjakov okoli ĹĄole, interaktivno tablo za 2. a razred, obnovo in poveÄ?anje povrĹĄine tartana na ĹĄolskem igriĹĄÄ?u, park, veÄ?ji parkirni prostor in obnovitev talnih oznaÄ?b v Orehovici.

Nekateri med njimi pa so tudi pohvalili pretekle izvedene projekte. Ĺ˝upan je pohvalil dosedanje doseĹžke uÄ?encev in obljubil, da bo obÄ?ina tudi v prihodnje spremljala dejavnosti ĹĄole ter skrbela za tekoÄ?e zagotavljanje sredstev. Prisotni otroci so ob koncu prejeli vreÄ?ko preseneÄ?enja.

Vir in foto: spletna stran O. Ĺ entjernej

zornega odbora ObÄ?ine Ĺ entjernej Damjana Stopar je predstavila spremembo finanÄ?nega naÄ?rta Letnega programa dela z dvema dopolnitvama ter svetnike seznanila z 2. in 3. dokonÄ?nim poroÄ?ilom Nadzornega odbora ObÄ?ine Ĺ entjernej.

Ob koncu seje so svetniki osnutek Pravilnika o spremembah Pravilnika o plaÄ?ah in plaÄ?ilih za opravljanje funkcije obÄ?inskih funkcionarjev, Ä?lanov delovnih teles ter Ä?lanov drugih organov ter o povraÄ?ilu stroĹĄkov v ObÄ?ini Ĺ entjernej prekvalificirali v predlog ter sprejeli sklep o ukinitvi ter sklep o vzpostavitvi javnega dobra.

Vir in foto: O. Ĺ entjernej

Dan odprtih vrat dvorskih gasilcev Dvorski gasilci so ob mesecu poĹžarne varnosti v petek, 16.oktobra, odprli vrata svojega doma.

DVOR PRI Ĺ˝UĹ˝EMBERKU – Obiskovalci so si lahko ogledali gasilski dom in opremo, s katero se gasilci spopadajo ob poĹžarih in naravnih nesreÄ?ah, organiziran pa je bil tudi servis gasilnih aparatov in tudi nakup.

Vir: portal MO.si

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

1DURĂžQLĂŁNR UD]PHUMH V SDNHWRP 3HQ]LRQ 1HRPHMHQL ODKNR VNOHQHMR ]DVHEQL XSRUDEQLNL XSRNRMHQFL DOL ]DSRVOHQL VWDUHMĂŁL RG OHW Y DNFLMVNHP REGREMX RG GR 3DNHW ] PHVHĂžQR QDURĂžQLQR (85 YNOMXĂžXMH QHRPHMHQH SRJRYRUH LQ QHRPHMHQH 606 006 H Y YVD VORYHQVND RPUHĂĽMD YHOMD ]D VWRULWYH RSUDYOMHQH Y PRELOQHP RPUHĂĽMX 7HOHNRPD 6ORYHQLMH 3UHQRV SRGDWNRY VH Y PRELOQHP RPUHĂĽMX 7HOHNRPD 6ORYHQLMH QDURĂžQLNRP REUDĂžXQD SR FHQLNX QDYHGHQHJD SDNHWD (85 0% YHQGDU QH YHĂž NRW (85 QD PHVHF 3UL SUHQRVX SRGDWNRY YHOMD SULQFLS SUDYLĂžQH XSRUDEH VWRULWHY SUHQRVD SRGDWNRY NRW MH RSUHGHOMHQR Y 3RVHEQLK SRJRMLK XSRUDEH PRELOQLK HOHNWURQVNLK NRPXQLNDFLMVNLK VWRULWHY 3UL SDNHWX 3HQ]LRQ 1HRPHMHQL VH SR SUHVHĂĽHQL YNOMXĂžHQL NROLĂžLQL SUHQRVD SRGDWNRY Y PRELOQHP RPUHĂĽMX 7HOHNRPD 6ORYHQLMH 0% KLWURVW SUHQRVD SRGDWNRY RPHML QD NE V Y VPHUL N XSRUDEQLNX LQ NE V L] VPHUL XSRUDEQLND = QDVOHGQMLP REUDĂžXQVNLP REGREMHP VH SRQRYQR Y]SRVWDYL RELĂžDMQD KLWURVW SUHQRVD SRGDWNRY NRW MR ]DJRWDYOMD 7HOHNRP 6ORYHQLMH .ROLĂžLQH YHOMDMR Y RNYLUX HQHJD REUDĂžXQVNHJD REGREMD 1HSRUDEOMHQH NROLĂžLQH VH QH SUHQDĂŁDMR Y QDVOHGQMH REUDĂžXQVNR REGREMH 6 VNOHQLWYLMR QRYHJD QDURĂžQLĂŁNHJD UD]PHUMD VH QDURĂžQLNRP QH ]DUDĂžXQD SULNOMXĂžQD WDNVD 3UHKRGL ] QDURĂžQLĂŁNLK SDNHWRY 3HQ]LRQ VR EUH]SODĂžQL Y SULPHUX VSUHPHPEH REVWRMHĂžHJD QDURĂžQLĂŁNHJD SDNHWD V VWRULWYDPL 0RELWHO NL QL SDNHW 3HQ]LRQ Y QDYHGHQL SDNHW SD VH ]DUDĂžXQD HQNUDWHQ ]QHVHN Y YLĂŁLQL (85 &HQH VR Y (85 ] ''9 1HRPHMHQL SRJRYRUL Y YVD VORYHQVND RPUHĂĽMD LQ QHRPHMHQD VSRURĂžLOD 606 006 VR QDPHQMHQL RELĂžDMQL XSRUDEL VWRULWYH 8SRUDED VWRULWYH NL EL NDNRUNROL ĂŁNRGRYDOD RPUHĂĽMX 7HOHNRPD 6ORYHQLMH QL GRYROMHQD 0HG NUĂŁLWYH VRGLMR QDPHUQD SUHREUHPHQLWHY RPUHĂĽMD RQHPRJRĂžDQMH QRUPDOQH XSRUDEH RPUHĂĽMD GUXJLP XS RUDEQLNRP XSRUDED VWRULWYH Y NRPHUFLDOQH QDPHQH SUHSURGDMD VWRULWYH WUHWMLP RVHEDP XSRUDED VWRULWYH V VLVWHPL ]D VDPRGHMQR NOLFDQMH EUH] ĂžORYHNRYHJD SRVUHGRYDQMD LSG 9 SULPHUX GD 7HOHNRP 6ORYHQLMH RFHQL GD MH QDURĂžQLNRYD XSRUDED VWRULWYH Y QDVSURWMX V WHPL SRJRML VL SULGUĂĽXMH SUDYLFR QDURĂžQLND RSR]RULWL LQ DOL PX RQHPRJRĂžLWL XSRUDER VWRULWYH =D YHĂž LQIRUPDFLM R SRQXGEL REUDĂžXQVNHP LQWHUYDOX LQ FHQLNX GUXJLK VWRULWHY RELĂŁĂžLWH ZZZ WHOHNRP VL 7HOHNRPRY FHQWHU SRREODĂŁĂžHQR SURGDMQR PHVWR DOL SRNOLĂžLWH R]

041 600 700 . info@kobra.si . www.kobra.si

GOSPODARSTVO

Na Expu 2015 se je kot zadnja predstavila jugovzhodna regija Od 11. do 20. oktobra 2015 se je na Expo predstavila zadnja slovenska regija kot turistična, kulinarična in kulturna destinacija.

JUGOVZHODNA REGIJA – Svetovna razstava poteka vsakih 5 let in je na generalni ravni vodena s strani Generalne skupščine BIE (Mednarodni urad za razstave v Parizu). Osrednja tema EXPO Milano 2015 je hrana, nosilni slogan pa: ”Feeding the Planet, Energy for Life” oz. “Hrana za planet, energija za življenje”. Organizatorji pričakujejo, da bo svetovno razstavo v času od 1. maja 2015 do 31. oktobra 2015 obiskalo 20 milijonov obiskovalcev, predstavilo se bo 147 držav, od tega 55 s samostojnim paviljonom, med katerimi je tudi Slovenija.

Izmenjujoče se regijske predstavitve bogatijo spremljevalni program slovenskega paviljona na svetovni razstavi in so izjemna izkušnja za nosilce regijskih predstavitev. Zgodba Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniške je prikazana skozi kulinariko v kuharskih šovih, naravne in kulturne znamenitosti ter pestro turistično ponudbo in razstavo foto kolažev.

Jugovzhodna regija je predstavitev začela z nastopom tamburaške skupine KUD Dobreč iz

Jesenski »outfit« Obiskali smo trgovino Petka, ki se nahaja v trgovskem centru pri Sparu v Trebnjem. Imajo veliko izbire kvalitetne obutve. Prijazno so nam razkazali letošnje modne trende za ženske, moške in otroke.

Moški jesensko – zimski elegantni čevelj

Ženska obutev Na zalogi imajo veliko ženskih elegantnih in tudi bolj športnih modelov za vsako priložnost.

Dragatuša. “Čudoviti video posnetki obiskovalce vsaj za trenutek ponesejo med dolenjske griče, v dolino reke Kolpe in Krke, med belokranjske steljnike ali pa na ribniški sejem. Prav tako se lahko obiskovalci od začetka svetovne razstave z virtualnimi očali sprehajajo po Otočcu ter po obrobju kočevskega pragozda,” so zapisali na Spiritu.

Poudarili so, da reliefna razgibanost, številni vodotoki, kraške značilnosti in biotska raznovrstnost ustvarjajo nepozabno dinamičnost jugovzhodne Slovenije. V njenih lokalnih prostranostih pa se bohotijo temno zeleni gozdovi, katerih pragozdni ostanki in drevesni velikani jemljejo dih.

V četrtek, 15.oktobra, je Expo obiskala tudi delegacija županov občin jugovzhodne Slovenije, ki so se poleg ogleda razstave udeležili tudi delovnega srečanja na temo regijskega turizma.

Dan kasneje pa sta svetovno razstavo Expo 2015 obiskala tudi predsednik republike Borut Pahor in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Vir: Exposlovenija, foto: FB MO NM

Stečajni postopek mokronoškega Toma končan Stečajna upraviteljica mokronoške tovarne oblazinjenega pohištva Tom v stečaju Darja Erceg je sredi meseca sodišču poslala končno poročilo in predlog za končanje postopka.

MOKRONOG - Ko bo sodišče končno poročilo in predlog za končanje postopka potrdilo ter izdalo ustrezen sklep, bo postopek, ki so ga na predlog enega izmed Tomovih delavcev začeli decembra 2010, končan.

Obiščite jih in si izberite svojo obutev za hladne jesenske dni.

VABIMO BUTIKE, TRGOVINE IN POSAMEZNIKE, DA SE PREDSTAVITE S SVOJO PONUDBO MODNIH OBLAČIL.POKLIČITE NA: 070 899 899 ALI NAM PIŠITE NA: UREDNISTVO@NADLANI.SI.

Z nami do prepoznavnosti!

070 899 899 NOVO

Menjava olja v avtomatskih menjalnikih v celotnem sistemu z napravo SPIN

Gazela dolenjsko-posavske regije je Infotehna Skupina Gazela dolenjsko-posavske regije 2015 po izboru družbe Dnevnik je podjetje Infotehna Skupina iz Novega mesta.

bilančnem letu, najmanj 220.500 evrov prihodkov v izhodiščnem letu ter v obeh indeksnih letih poslujejo vseh dvanajst mesecev. Podjetje mora zaposlovati najmanj pet ljudi. Podjetja se za uvrstitev na seznam ne morejo prijaviti niti odjaviti, saj se nanj uvrstijo zato, ker imajo najvišjo rast prihodkov po javno dostopnih podatkih. Dnevnik nato v sodelovanju z družbo Mediade, ki skrbi za metodologijo izbora, in s člani metodološke komisije izbere deset podjetij, kandidatov za regijsko gazelo.

Vir: gazela.dnevnik.si

Otroški čevlji Na izbiro imajo otroško športno, zimsko obutev, copate, škornje. Zagotovo se bo kaj našlo za vašega nadobudneža.

Kombinacija s torbico

Vir: STA

NOVO MESTO – Podjetje Infotehna Skupina se ukvarja z razvojem informacijskih tehnologij s poudarkom na farmacevtskih podjetjih. Gre za drugega finalista v izboru Slovenska Gazela 2015, so sporočili z Dnevnika.

Infotehna Skupina je po lanski spomladi stopila v novo razvojno obdobje. Maja lani je namreč s prodajo 75-odstotnega lastniškega deleža postala del mednarodne skupine Euroscript International, ki zaposluje 1500 strokovnjakov po vsem svetu. Infotehno, ki je nastala že leta 1988, vodi Elvis Paćelat, podjetje, ki se ukvarja z razvojem informacijskih tehnologij s poudarkom na farmacevtskih podjetjih, pa je preteklo leto zaključilo s 5,67 milijona evrov prihodkov in imelo 56 zaposlenih.

Izhodišče izbora Gazela je seznam sto najhitreje rastočih podjetij po prodaji v regiji v zadnjem petletnem obdobju, torej med letoma 2009 in 2014. Na seznam sto najhitreje rastočih podjetij v regiji osrednja Slovenija se uvrstijo podjetja, ki imajo po javno dostopnih podatkih poleg visokega indeksa rasti tudi dobiček v zadnjem

11

www.nadlani.si,

avtomehanične storitve ugodne zimske pnevmatike vulkanizerske storitve hramba pnevmatik avtovleka vozil

031 739 838

Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

ZA LASERSKA OPERACIJA OČI

12

POTOVANJA

Burma – prostor, ki te spomni, kako malo potrebujemo za srečo v očeh in mir v duši.

Objavljamo prispevek Petre Škarja, ki se je odpravila v Burmo, z namenom opraviti 10-dnevno Vipassana meditacijo. Preberite, če ji je uspelo … »Meditirati 10 dni brez postanka? Ni mogoče ...« je bila moja prva misel. Že pol urno mirovanje mi predstavlja izzive in le urni teki, planinarjenje, dolgi sprehodi mi pomagajo »dati ven« včasih preveč energije. Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bi lahko JAZ meditirala 10 dni brez postanka.

A slišati je bilo zanimivo. Dokler ne izkusim, ne bom zares vedela, kaj ti to prinese, kaj je smisel vsega in kaj se v tebi spremeni, o čemer so mi razlagali ljudje, ki so že izkusili tovrstne meditacije.

In to je bil edini cilj tokratnega potovanja – opraviti 10-dnevno Vipassana meditacijo. Burma.

Myanmar, uradno. Država, ki je še ne tako dolgo nazaj imela zaprte meje. Država, ki me je naučila več, kot sem si sploh lahko predstavljala.

Prvič sama potovala z nahrbtnikom, prvič v po-

polnoma meni nepoznani državi, kjer se še z angleščino težko sporazumevaš, pisave pa ne razumeš, prvič popolnoma brez načrta poti, zgolj s popotniško knjigo v roki in navideznim pogumom v srcu.

Priznam, ni bilo enostavno ... Nikoli ni enostavno stopiti iz svoje cone udobja. Iz tistega, kar nam je normalno, domače in poznano. A prav to ti da največ.

Oče me še danes sprašuje, kaj sploh vidim na teh potovanjih. Mu pokažem slike – ampak ni to

to. Mu razlagam, kaj se je zgodilo – ampak ni to to. Mu poskušam opisati svoje občutke ob vsem tem – ampak ni to to. Kar ti dajo tovrstna potovanja, ne znam ubesediti. A preprosto veš, da se v tebi nekaj spremeni, postajaš drugačen, drugače razumeš svet, sprejemaš raznolikost, nehote postajaš bolj strpen do drugih, bolj razumevajoč do vseh in vsega ... Kot je Paulo Coelho nekoč čudovito zapisal: »Včasih moramo iti daleč, da bi razumeli, kar je blizu.« Ko sem stopila iz letala na tla Burme, je bilo že vse lažje. Bila sem tam in nekako bom morala »preživeti« ta mesec. Všeč so mi tovrstna potovanja, ker te prisilijo, da se vrneš v osnove nekompliciranja življenja. Tam so mi bile edine skrbi – kje bom tisti dan spala, kje jedla, kje dobila pitno vodo in kako ostala varna. To je to. To te spomni, kako malo potrebuješ za življenje in kako »scrkljani« smo postali v vsem luksuzu, ki ga imamo tu ... Ljudje si res kompliciramo življenje s PREVEČ stvarmi, s PREVEČ materialnimi predmeti in težavami, ki jih sami ustvarjamo, da jih potem rešujemo.

Ne da je tako luštno biti tam, ne vedeti, kje boš danes spal in ali boš varen. Je pa toliko lepše priti nazaj v domači kraj, ker si se tam naučil BITI NEIZMERNO HVALEŽEN za vsako malenkost, ki jo imaš tu. In kako prijeten občutek je to ... Vsakodnevna hvaležnost za mnogim samoumevne stvari ...

Ko sem tretji dan nenapovedano stopila v meditacijski center, se mi je zdelo vse mnogo lažje. Takoj sem se počutila varno, preskrbljeno za naslednjih 10 dni. Zelo lepo so me takoj sprejeli (malo me je bilo strah, da me ne sprejmejo, ker nisem budistka, a ni niti en tega niti omenil, kaj šele da bi v tem videl težavo), mi na kaseti (ja, tam imajo še navadne kasete) predvajali angleška navodila, kako se meditira in na kaj naj bom pozorna, mi dali primerno obleko (uf, kako udobna v tisti vročini), sobo (s posteljo, kjer sem spala na lesenih deskah – a spala kot angelček vsako noč), urnik (vstajanje ob 3. uri, ob 4. uri prva meditacija in nato do 23. ure izmenično eno uro meditacij sede in eno uro med hojo), me povabili na kosilo (dali so mi dva obroka dnevno, po 12. uri se ne je). Dvakrat v desetih dneh sem se sestala z Učiteljem, z možnostjo postavljanja kakršnih koli vprašanj, a z rokami in mimiko obraza sva težko zapadla v kakšne globlje tematike (malo govorijo angleško, a z njihovim posebnim naglasom sem težko kar koli razumela).

In potem te pustijo v miru. Nihče te ne preverja, ali res meditiraš ali ne. Nikogar ne zanima, ali goljufaš ali ne. Nikogar ne zanima, ali si ostal deset dni ali ne. To je tvoja odločitev. Če odideš, odideš od lastne izkušnje. Če goljufaš, goljufaš sebe. Če ne upoštevaš navodil, škodiš sebi, ne njim. Zato tudi ne preverjajo. Vse ti omogočijo (hrana, soba, obleke, knjige, prostor ... vse ponudijo brezplačno), na tebi pa je, kaj s tem narediš. Tudi sami potrdijo, da: »Naša odgovornost je, kaj mi damo tebi.

Kako ti to sprejemaš, je tvoja odločitev in tvoja pravica.« Poleg mene je v istem obdobju meditirala le še ena Korejka ter dve domačinki.

Razen zatečenih nog od sedenja (res nisem bila vajena tega) in grozne zaspanosti tretji dan, je bilo vse tako ... PRIJETNO ... Umirjeno. Lepo ...

Danes, tukaj si ne predstavljam, kako bi 10 dni meditirala od 4ih do 23ih. Sploh ne vem, zakaj in kako, ampak tam je bilo to res enostavno. Vse okolje je že tako, da ti je prav prijetno biti v tišini in čas hitro mine ...

Mnogi povedo, da med tovrstnimi meditacijami močno doživljajo različne stvari ... eni občutijo močna prej potlačena čustva, drugi imajo uvide ... Ne, jaz tega nisem tam. Nisem občutila kakšnih bistvenih sprememb. Glavna in zelo močna (tudi ne enostavna) preobrazba se mi je začela kasneje, ko sem se vrnila v domači kraj. Drugje lahko »predeluješ«, a zares »predelaš« doma, pravijo. A o tem morda kdaj drugič ...

Po 10-dnevni meditaciji sem obiskovala še ostale meditacijske centre in se pogovarjala ter družila z menihi in nunami. Kako izjemna znanja imajo. Znanja o življenju. Znanja o tem, kako živeti, da smo lahko pristno srečni in mirni. Ne navzven, ampak znotraj.

Ko sem meniha vprašala, kako vidi nas, »ljudi z Zahoda«, kakor nas poimenujejo, je najprej rekel: »Tako hitro hodite! Kot da se vam stalno nekam mudi. Vi in Japonci.« Smiselno vprašanje mi je bilo, ali nam torej svetuje, naj bolj počasi hodimo in tako lažje pridemo do miru, je odgovoril: »Nikakor ne. Hoja je le pokazatelj tega, kar je znotraj vas. Najdi svoj mir znotraj sebe in hoja se bo posledično spremenila. Ne obratno.« Ko sem zadnje dni »počivala« na čudoviti plaži (pravljična hiška iz lesa je stala 20 dolarjev na dan) v hotelu z nekaj turisti, tam na terasi, kjer smo po navadi čakali sončni zahod, sem opazovala ljudi ... Terasa hotelske restavracije je bila polna. Nekaj turistov in en pes. Sedel je ob meni.

Vsak dan :) Nekateri pijejo čaj, drugi alkoholne pijače, tretji še večerjajo ... In večina brska po telefonu in sprašuje za geslo brezžičnega interneta. Sonce je že zahajalo, ko zagledam na obali skupino ljudi. Oblečeni so poskakali v vodo, se

res ogromno čudoviti stvari – od narave, pitne vode, čistega zraka, do tehnologije, velikih hiš in čistoče ... Stvari, ki v svetu sploh niso tako samoumevne. A zaradi stalnega pritoževanja in stokanja smo mnogokrat nesposobni videti vse te dobrine, ki jih imamo na dosegu roke. Ljudje v svetu tega nimajo. Pa mnogokrat živijo bogatejša in srečnejša življenja.

In Burma me je ponovno spomnila na to.

Izjemno prijetno sem se počutila med ljudmi v Burmi ... Tako kot je nam povsem logično, da je naravni zakon, da se nekoč rodimo in nekoč

umremo, tako je za ljudi v Burmi vsem logično tudi to: Delaj dobro, bodi dober in dobro se ti bo povrnilo. Oni to ne le da vedo, to resnično živijo.

In tako prijetno, varno in zaželeno se že dolgo nisem nikjer počutila. Vsi so mi z veseljem priskočili na pomoč, me usmerjali, si vzeli čas, da so mi pomagali, bili izjemno prijazni in ustrežljivi ... Čudovit občutek! Ob tem mi je bilo nekaj ljudi celo hvaležnih, da so mi lahko pomagali, ker vedo, da se jim bo to po naravnem zakonu nekoč nekje povrnilo.

Si predstavljate, da bi te močne vrednote živeli tudi tu, v Sloveniji, v državi z najlepšo pokrajino na svetu? Že zdaj je Slovenija raj na Zemlji, takrat bi bil pa še večji …

Vem, ta da opis ni tipično potopisni. Ker sem se toliko časa zamudila v meditacijskih središčih (želela sem se čim več pogovarjati s tamkajšnjimi menihi, nunami in učitelji meditacij, saj sem iz tega napisala knjigo Najdi svojo SREČO in MIR), je nekako zmanjkalo časa za bolj tipično turistično ogledovanje države. Verjamem, da se bom v smejali, kasneje zaigrali na kitaro in peli, celo Burmo še vrnila. Preden jo preveč zajame val tunekajkrat zaplesali ... Res čudovit prizor. Bili so domačini. Niti en turist ... Vsak večer podobna zgodba.

A ni zanimivo, da ljudje v gospodarsko bolj razvitem svetu, kjer imamo bistveno več elektronskih igrač in zabave, manj znamo resnično uživati v življenju in se zabavati, kot na primer ljudje v Burmi. Podobno sem videla tudi v Venezueli, na Šrilanki, v Mehiki in še kje. Iz nič znajo uživati. V naravi, ob vodi, ob petju in plesu. Za smeh, ples in petje je za njih vsak prostor in vsak čas primeren. rizma in val zahodne miselnosti in življenja. Takrat Marsikaj se lahko naučimo od njih ... bom napisala bolj tipično potopisen prispevek In še nekaj so me spomnili: Kako revno živi- turističnih lokacij ... mo naša bogata življenja. V Sloveniji imamo Ne rabimo iti v Burmo, da se včasih spomnimo, za kaj vse smo lahko v življenju hvaležni in da se večkrat spomnimo na pozitivne človeške vrednote, ki jim prepisujemo še premajhen pomen. To so predvsem poštenost, pravičnost, dobrota, pomoč in povezovanje ...

Vir in foto: Petra Škarja, delno povzeto po knjigi Najdi svojo SREČO in MIR

13

ZANIMIVOSTI

Za nasmeh

Napovednik Pestro dogajanje dolenjskih občinah...

Ob sobotah, Kmečka in rokodelska tržnica, Park Trebnje 28.10.2015, ob 9.uri, Počitniška delavnica: Plesne migalnice, CIK Trebnje 28.10.2015, med 10. in 12. uro, Počitniška delavnica: Zahulahupajmo skupaj, telovadnica OŠ Šentrupert 28., 29.10.2015, med 16. in 18.uro, Počitniška delavnica za lutkoljubce, KD Partizan Mirna 28.10.2015, med 17. in 18.uro, Pravljične urice, Knjižnica Sevnica 28.10.2015, ob 18.uri, Predstavitev knjige in predavanje Antona Komata, Knjižnica Sevnica

29.10., 30.10.2015, med 10. in 12.uro, Dejavnosti za otroke, Humanitarni center Novo mesto 31.10., 1.1.2015: Žalne slovesnosti na Mirni, v Mokronogu…

31.10.2015: Noč čarovnic na gradu Žužemberk 1.11.2015, med 10. in 12.uro, Razstava XI. likovne kolonije Krmelj 2015, KD Krmelj 2.11.2015, ob 17. uri, Predavanja v organizaciji Društva za biološko-dinamično gospodarjenje, TVD Partizan Boštanj Zbrala. P.U.

Vžigalnik Nemec je s svojim dekletom obiskal Bosno.

Potovala sta z avtomobilom, za seboj pa vlekla počitniško prikolico. Nemec se je v središču Sarajeva ustavil pred rdečim semaforjem ter zagledal Muja s neprižganim cigaretom v njegovih ustih.

“Zdaj ti bom pokazal, kako so neumni so Bosanci.” Nemec pove svoji punci, ter Muja pokliče bližje. Mujo se počasi primaje do avtomobila in prosi za ogenj, nakar mu Nemec izroči vžigalnik. Po petih minutah neuspešnega prižiganja Muju končno uspe prižgati cigaret.

Nemec, ki se je skupaj z dekletom neprestano režal, vzame vžigalnik ter hitro odpelje iz križišča.

Takrat Mujo okara Hasa, ki ta čas neopazno stal za avtomobilom: “Joooj bumbar neizobražen, koliko časa potrebuješ, da odpneš to prikolico!?”

Janezek “Janezek, zakaj skačeš po učilnici!?” jezno kriči učiteljica.

“Učitelca, pa saj ste rekli včeraj …”

“Kaj sem rekla?”

“Da, če se dovolj potrudim, lahko preskočim razred!”

To je življenje Vroče poletje, bosanca Mujo in Haso se družita na “elitni lokaciji”.

Mujo: “To je življenje: Sonce, voda, pesek …”

Haso: “Utihni in vrzi lopato v mešalec!

Poznate vse postavke na položnici za električno energijo ?

Na računu za električno energijo je množica postavk, jih poznate? Velik del zneska, ki ga plačujete vsak mesec, določa obračunska moč.

Tudi če varčujete z električno energijo, bo ta del računa vedno enak, saj je fiksen, ne glede na porabo. Ker je povsem možno, da imate izbrano napačno obračunsko moč, plačujete preveč.

Preverite obračunsko moč in se posvetujte s strokovnjakom o primernosti moči glavne varovalke glede na vaše potrebe, svetujemo na ZPS. Zmanjšanje moči, ki je ne potrebujete, vam bo prineslo občuten prihranek.

in dodaja: »Največji porabniki električne energije so pralni, pomivalni in sušilni stroji, sesalniki, električni štedilniki ter pečice, ki imajo priključno moč okrog 2 kilovata (kW) oziroma 2.000 vatov.

Velik porabnik so tudi klimatske naprave, precej manj pa porabita na primer televizor in računalnik (okrog pol kilovata) ter žarnice (8 W, 15 W, 23 W ...). Če boste na primer sočasno vklopili pomivalni, sušilni in pralni stroj, ki imajo vsak po 2 kW priključne moči, to pomeni, da morate imeti zagotovljene najmanj 6 kW obračunske moč, sicer bo glavna varovalka omejila sočasno uporabo teh naprav, po domače, varovalko bo `vrglo ven´. Če pa uporabljate trenutno le eno od teh naprav, potem zadostuje obračunska moč 2 kW.«

Koliko mesečno plačate za obračunsko moč?

Potrošniki za vsako enoto obračunske moči plačamo mesečno slaba dva evra, kar pri moči 6 kW pomeni 11 evrov vsak mesec, pri moči 22 kW pa kar 40 evrov. A kot opozarjamo na ZPS, obračunsko moč, s tem pa tudi znesek na ra- Kot izpostavlja Meškova, je za gospodinjske od-

čunu, lahko spremenimo, pred tem pa se prepričajte, kakšna obračunska moč je primerna za vaše gospodinjstvo. Želja po manjših stroških ne sme biti edino merilo.

Kolikšno moč potrebujete?

Obračunska moč je zapisana na računu za električno energijo (v kW) in predstavlja zgornjo mejo skupne električne energije, ki jo lahko v nekem trenutku porabljate. Določena je z zmogljivostjo glavne varovalke in pomeni omejitev sočasne uporabe električnih naprav v gospodinjstvu. Kolikšno obračunsko moč potrebujete, je odvisno od števila in moči porabnikov električne energije (električnih naprav), ki jih uporabljate. Za vsako električno napravo je določena priključna moč, ki jo porablja, ko deluje.

Priključna moč je napisana na napravi, v tehnični specifikaciji ali v navodilih za uporabo, ki jih potrošniki dobimo ob nakupu. »Če ste papirje založili, lahko ta podatek poiščete tudi na spletu.

Vedeti morate le ime modela naprave,« svetuje Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije

jemalce, ki elektriko uporabljajo le za razsvetljavo in manjše gospodinjske aparate, ustrezna obračunska moč 3 kW. Za večino gospodinjstev, ki uporabljajo tudi pralni in sušilni stroj, električno pečico in klimatsko napravo, je ustrezna obračunska moč 6 ali 7 kW. Večja obračunska moč (10 kW ali več) je namenjena velikim porabnikom električne energije, tistim, ki se na primer ogrevajo na elektriko in/ali uporabljajo električne naprave z večjimi priključnimi močmi (savna, stroji v delavnici …).

Kako do spremembe, kakšni so stroški?

Obračunska moč določa višino dveh postavk na računu za elektriko: • “obračunska moč” in • “prispevek za SPTE in OVE”, ki ga je s 1.8.2015 je vlada RS Slovenije povišala za kar 25 odstotkov.

Za vsak kilovat obračunske moči boste tako letno plačali 22 evrov. Za obračunsko moč 3 kW je to 66 evrov, za 7 kW 154 evrov, za 10 kW 220 evrov letno. »Če imate obračunsko moč, ki je ne potrebu-

jete, pomeni to nepotreben strošek. Moč glavne varovalke lahko po predhodnem posvetu s strokovnjakom zmanjšate. Sprememba zahteva fizično zamenjavo glavne varovalke, ki jo mora opraviti strokovnjak in za to boste plačali nekaj več kot 30 evrov (32,76 €). Strošek pa se vam bo hitro povrnil z nižjimi računi za elektriko,« pojasnjuje Alina Meško in dodaja: »Če boste npr. zmanjšali obračunsko moč z 10 na 7 kilovatov, boste strošek pokrili že po šestih mesecih, v prihodnje pa boste vsak mesec prihranili 5 evrov in pol.«

Nasvet ZPS: Naredite seznam svojih električnih naprav, seštejte njihove priključne moči in seveda upoštevajte, koliko naprav običajno uporabljate istočasno. Dobili boste podatek o obračunski moči, ki jo potrebujete.

Vir: ZPS

HITRO TISKANJE

Da želite spremeniti obračunsko moč, morate pisno sporočiti svojemu dobavitelju, ki bo zahtevek predal pooblaščenemu distributerju električne energije na vašem geografskem območju.

070 833 833

V mesecu decembru vsak petek in soboto organiziramo prednovoletne zabave z živo glasbo za ples in prednovoletno večerjo .

Ob prijetni glasbi in dobri večerji se boste lahko zabavali do jutranjih ur. Rezervacije terminov sprejemamo do zapolnitve.

VSAKO NEDELJO VAM NUDIMO VEČ VRST NEDELJSKIH KOSIL

že za 9€

Na izbiro več vrst malic od pon. do pet. med 9. in 12. uro

že za 4,4€

PRIPRAVLJAMO TUDI POGOSTITVE ZA: Obhajila Birme Krst Poroke Rojstnodnevne zabave Zabava za zaključene družbe Galaksija Trebnje d.o.o., Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje

TELEFON: 07 30 45 933

14

AVTO MOTO

AMZS test 35 zimskih pnevmatik Le meritve razkrijejo razlike.

Na prvi pogled delujejo zelo podobno, a vendarle so med njimi velike razlike. Če bi se morali odločiti, katere izbrati, bi bili pred težko odločitvijo, saj je na pogled nemogoče določiti, katere so kakovostne, katere pa imajo slabše lastnosti. Še celo po oznaki za oprijem na mokrem, ki naj bi pomagala kupcem pri izbiri, jih ne bi mogli ločiti, saj ima večina enako oznako za oprijem na mokrem, ki je edino merilo, ki opredeljuje njihovo kakovost. Ja, govor je o pnevmatikah, tokrat zimskih, saj bo letne pnevmatike spet treba zamenjati za zimske zaradi spremenjenih razmer na cestah, 15. novembra pa seveda spet začela veljati določba o obvezni uporabi zimske opreme. In da naključna izbira vsekakor ne more biti dobra, kažejo rezultati našega tokratnega testa, s katerim smo preskusili 35 zimskih pnevmatik dveh dimenzij. Rezultat: zgolj pet jih je dobilo oceno dobro in je njihova uporaba zelo priporočljiva, štiri so dobile oceno slabo in nikakor ne priporočamo njihove uporabe, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo, 25 jih je dobilo oceno zadovoljivo in je njihova uporaba priporočljiva.

A da smo prišlo do teh rezultatov, je bilo potrebno dolgo in zahtevno preskušanje, ki seveda tudi temu primerno stane. Zaradi tega smo, tako kot že vse doslej, tudi tokrat svoje moči združili nekateri avtomobilski klubi, med njimi seveda tudi Avto-moto zveza Slovenije, in porabniške organizacije.

Vse skupaj se začne z izbiro pnevmatik, ki jih želimo preskusiti. Sledi nakup pri različnih trgovcih v različnih krajih po točno določenemu protokolu, da preskusimo natančno take pnevmatike, kot jih običajni kupci kupijo za svoje avtomobile. V začetku januarja so člani testne ekipe odšli v Ulrichen v Švici, kjer so opravili vse meritve na snegu. Fantje in možje so vstajali sredi noči, da so bile razmere čimbolj podobne. Vsak natančno ve, kaj je njegovo delo.

Vse poteka kot po tekočem traku: preskusni voznik zapelje avto v dvorano, kjer so pnevmatike na točno določenem mestu, štirje mehaniki odvijejo in

snamejo kolesa, namestijo in privijejo nova kolesa z novimi pnevmatikami. V 40 sekundah je menjava koles končana. Vse je na pogled kot pri menjavi pnevmatik pri dirkalnih avtih, le vsaka sekunda ni odločilna. Voznik odpelje iz dvorane na testno progo in ob pomoči vgrajenih merilnih naprav opravi potrebne meritve. Vsako meritev ponovi večkrat, da ne pride do napak. Vodja testa potem vse številke ob pomoči računalnika pretvori v ocene, ki so zapisane v tabeli: za učinkovitost zaviranja, za moč oprijema, za vožnjo po gorski cesti. Vsaj tri tedne – ob ugodnem vremenu – je treba, da testna ekipa opravi meritve na snegu.

Sledi meritev lastnosti na ledu. Tokrat je prvič potekala na 50 m dolgi ledeni progi (prej smo uporabljali ledno dvorano), na kateri je avto pripet na vzdolžno tirnico, merilne naprave pa spet opravijo svoje delo pri merjenju bočne vodljivosti in zaviranja.

Podobno se ponovi na testnem poligonu za meritev lastnosti pnevmatik na mokri cesti, kjer ugotavljamo lastnosti pnevmatik po petih merilih. Sledi še merjenje lastnosti na suhi cesti, spet na drugem testnem poligonu, pa merjenje porabe goriva in glasnosti, tako zunaj avtomobila kot v potniški kabini. Izjemno zahtevno je merjenje obrabe, ki poteka z vožnjo v konvoju po vedno enaki nekaj več kot 300 km dolgi progi in po točno določenem protokolu menjave pnevmatik, avtomobilov in voznikov, meritve pa se opravljamo z laserskim merilnikom, ki natančno izmeri globino kanalov na več tisoč merilnih mestih na pnevmatiki. Druga možnost ugotavljanja obrabe je na posebnih bobnih, ki simulirajo vozne razmere v prometu, a je ponudba takšnih merilnih naprav zelo skromna.

Iz vsega tega glede na težo posameznega merila nastane skup-na ocena o kakovosti vsake pnevmatike. Vse je preverjeno, dokazljivo in prav zato naš test velja za najbolj kredibilnega in najbolj upoštevanega – tako med porabniki, ki jim je test namenjen, pa tudi med izdelovalci pnevmatik. Dobiti

Novi Audi A4

dobro oceno na našem testu pnevmatik je posebno priznanje, saj do njega ni nobenih bližnjic: le tiste pnevmatike, ki so uravnotežene na visoki ravni na vseh področjih, dobijo oceno dobro – zelo priporočljivo. To je tudi izziv za konstruktorje pnevmatik, ki se vedno znova soočajo z dejstvom, da če izboljšajo eno lastnost, na primer oprijem na mokrem, to pomeni večjo obrabo. So torej tako kot tisti, ki se želi pokriti s prekratko odejo: če jo potegne čez glavo, noge ostanejo odkrite, če pokrije noge, ostane odkrita glava. Z uporabo novih materialov in z novimi konstrukcijskimi rešitvami tako pri zgradbi pnevmatik kot na tekalni površini se kakovost pnevmatik stalno izboljšuje, zato so tudi rezultati naših testov vsako leto drugačni. Če izdelovalec zamenja oznako pnevmatike ali dezen tekalne površine, so spremembe vidne že na prvi pogled, če spremeni zmes tekalne površine ali uporabi drugačne mate-riale v zgradbi pnevmatike, spremembe niso vidne s prostim očesom. Ob rezultatih naših testov spremembe kažejo tudi oznake na pnevmatikah (vsaka pnevmatika ima posebno nalepko z oznakami za oprijem na mokrem, za porabo goriva in za glasnost – o tem smo že večkrat pisali). V naših tabelah z rezultati testiranja je v prvi vrsti pod imenom pnevmatike zapisano, kakšno oznako je imela preskušena pnevmatika (na primer E/B/71, kar pomeni E za kotalni upor, B za oprijem na mokrem in 71 za glasnost).

Ali zgolj pet pnevmatik z oceno dobro – zelo priporočljivo pomeni, da se kakovost pnevmatik znižuje?

Ne, kakovost pnevmatik je na vedno višji ravni, a vse pnevmatike niso dovolj uravnotežene na dovolj visoki ravni, da bi dobile oceno dobro – zelo priporočljivo. Prav pnevmatike z oceno dobro pa so dokaz, da so na voljo uravnotežene pnevmatike na visoki kakovostni ravni in da jih druge pnevmatike ne dosegajo na vseh področjih ocenjevanja oziroma z vsemi svojimi lastnostmi.

Pnevmatike imajo različne lastnosti tudi glede na dimenzijo. Tu tudi tiči odgovor na vprašanje, zakaj imajo pnevmatike enakega imena lahko različno oceno v različnih dimenzijah. Zasnova pnevmatik ni enaka za vse dimenzije – pnevmatike manjših dimenzij so drugače zasnovane kot pnevmatike večjih dimenzij, razlike so tudi v nosilnosti, v hitrostnih razredih in še nekaterih lastnostih.

Dimenzija 165/70 R 14 T

Med 16 preskušenimi pnevmatikami dimenzije 165/70 R 14 hitrostnega razreda T (do 190 km/h) – vse imajo za oprijem na mokrem najmanj oznako C – so tri pnevmatike dobile oceno dobro – zelo priporočljivo, tri so izstopale s svojimi slabimi lastnostmi, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo,

Podatki o porabi in emisijah za Audi A4: Poraba goriva (l/100 km), kombiniran način vožnje: 3,8-5,9. Emisije CO 2 (g/km), kombiniran način vožnje: 99-136. Emisijska stopnja: EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0554-0,0361 g/km.

Ogljikov dioksid (CO2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Več na www.audi.si

NOVO

Menjava olja v avtomatskih menjalnikih v celotnem sistemu z napravo SPIN

avtomehanične storitve ugodne zimske pnevmatike vulkanizerske storitve hramba pnevmatik avtovleka vozil

031 739 838

devet pnevmatik pa je dobilo oceno zadovoljivo – priporočljivo.

Vse tri pnevmatike, ki so dobile oceno dobro in so zelo priporočljive, so se izkazale s svojimi uravnoteženimi lastnostmi na zelo visoki ravni. Povsem v ospredju je nova Goodyearova pnevmatika ultragrip 9, ki se je izkazala z najboljšimi lastnostmi na mokri cesti. Še zlasti prepričljiva je pri dobrem odrivanju vode izpod pnevmatike in s tem zelo poznem splavanju. Ob boku ji je Michelinova pnevmatika alpin 4, ki je na trgu že šesto leto in je tudi tokrat dokazala svoje dobre last-nosti. Znova se je izkazala z najmanjšo obrabo, kar pomeni, da prevozi največ kilometrov, prepričala pa je tudi s svojimi lastnostmi na suhi cesti. Dunlopova pnevmatika winterresponse 2 je tretja z oceno dobro – zelo priporočljivo. Ob ostalih dobrih lastnostih je najbolj prepričala z odličnimi lastnostmi na snegu in na ledu, kar pomeni, da je ta pnevmatika še zlasti priporočljiva za tiste, ki iščejo pnevmatiko z odličnimi lastnostmi v najtežjih zimskih voznih razmerah.

Continentalova pnevmatika wintercontact TS850, ki se je v preteklosti enakovredno merila z najboljšimi ali bila celo najboljša, je tokrat dobila oceno zadovoljivo – priporočljivo zaradi daljše zavorne poti na ledu v primerjavi s tekmeci. S svojimi lastnostmi na suhi cesti je bila ob boku Michelinovi pnevmatiki alpin A4, na mokrem je le za malenkost zaostala za Goodyearovo pnevmatiko ultragrip 9, na snegu je enakovredna Dunlopovi pnevmatiki winterresponse 2, ima zelo majhno obrabo, a zaradi lastnosti na ledu je tokrat uvrščena slabše. Pred njo sta namreč tudi Fuldina pnevmatika kristall montero 3, ki je za najboljšimi tremi pnevmatikami zaostala zaradi lažjih slabosti na mokri cesti in pa – ob enaki skupni oceni – Bridgestonova pnevmatika blizzak LM001, ki je še boljšo uvrstitev tudi izgubila zaradi lažjih slabosti na mokri cesti, pa tudi na ledu. Tudi vse druge pnevmatike, ki so dobile oceno zadovoljivo – priporočljivo, so takšno skupno oceno dobile zato, ker najboljšim niso enakovredne po vsaj dveh merilih.

15

AVTO MOTO Tako je Falknova pnevmatika eurowinter HS 449 pokazala slabosti na mokri cesti in na snegu, Uniroyalova pnevmatika MS plus 77 na suhi cesti in na ledu, Pirellijeva snowcontrol S3 na suhi cesti in na snegu, Semperitova master-grip 2, Barumova polaris 3 in Firestonova winterhawk 3 pa imajo slabosti na mokrem in na ledu. Značilno je, da imajo vse pnevmatike znamk koncerna Conitnental (Continental, Uniroyal, Semperit, Barum in Matador) težave na ledu.

Oceno pomanjkljivo je dobila pnevmatika Matador MP 54 sibir snow zaradi slabših last-nosti na mokri cesti, še zlasti pri vodljivosti. Ob tem ima ta pnevmatika, ki jo priporoča Volkswagen za drugo vgradnjo zimskih pnevmatik, tudi lažje slabosti na ledu in na suhi cesti.

Tri pnevmatike so dobile najslabšo oceno slabo in ne priporočamo njihove uporabe. Gre za pnevmatike znamk Aeolus, Linglong in Mentor. Vse tri imajo skupno slabo lastnost: težave na mokri cesti tako pri zaviranju kot vodljivosti. Ob vsem tem se tudi po nekaterih drugih merilih ne morejo enakovredno kosati z drugimi pnevmatikami.

Rezultati teh treh pnevmatik zelo nazorno dokazujejo, da oznake na pnevmatikah praktično ničesar ne povedo porabnikom. Kot rečeno, imajo vse

pnevmatike te dimenzije na našem tokratnem testu najmanj oznako C za oprijem na mokrem, Goodyearova, Dunlopova in Pirellijeva pnevmatika pa imajo celo oznako B. A najkrajšo zavorno pot na mokrem ima Continentalova pnevmatika wintercontact TS 850 z oznako C – takšno oznako pa imata tudi Aeolova in Mentorjeva pnevmatika, ki imata najdaljšo zavorno pot. Razlika v zavorni poti na mokrem asfaltu pri zaviranju od 80 km/h do 20 km/h je kar 13,4 metra, to pa pomeni dolžino treh avtomobilov. Če bi sodili po oznakah, bi bila lahko razlika največ 4 metre, kolikor je razlika med oznakama B in C, če pa upoštevamo še razliko med oznako A in B pa dodatne 3 metre, skupaj torej 7 metrov. Toliko o verodostojnosti oznak!

Pri oznaki za kotalni upor, ki naj bi sporočala porabo goriva, je bil razpon od C do F, torej tri razrede (razred D ni na voljo), a na našem testu izmerjena razlika v porabi goriva je bila vsega 4 odstotke, kar pomeni med najboljšo Dunlopovo in najslabšo Barumovo pnevmatiko 2 decilitra razlike na 100 km vožnje.

Celoten članek na www.nadlani.si

Oktobra 2015 smo za vas odprli nova vrata prenovljenega salona Škoda Avto Slak v Novem mestu.

vostne prodajne in Družinsko podjetje Avto Slak z več kot 23-letno poprodajne storitve tradicijo zastopa in prodaja ter servisira znamko ključnega pomena vozil ŠKODA že od leta 2006. Podjetje ima 56 zater prinašajo dolgoposlenih, ki pomenijo ključ do uspešnega posloročno sodelovanje vanja in prvi stik s kupci. Ponujajo celotno storitev in izjemno zadovoljod prodaje do poprodaje; servisa, kleparskih in ne stranke, kar je za ličarskih del), ugodnega financiranja, zavarovanja, njih izjemnega povzdrževanja in imajo veliko izbiro tako novih kot mena. S posluhom rabljenih vozil.

V podjetju Avto Slak se zavedajo, da so kako- za kupčeve potrebe ter z znanjem, kreativnostjo in strastjo ustvarjajo visoko stopnjo znanja, ki je temelj za zadovoljstvo njihovih strank. S trdim timskim delom dosegajo odlične rezultate, na katere so vsi ponosni in so odraz odgovornih sodelavcev. Znanje in izkušnje so njihovo največje bogastvo.

Dobrodošli v njihovem novem salonu.

Vir in foto: Avto Slak d.o.o.

TREBNJE 07 34 81 481

NOVO MESTO 07 39 32 999 Prestopi pravi prag - obišči Avto Slak

Testne vožnje

Novi Touran.

Vozilo na zalogi Z najnovejšimi motorji Euro 6.

Leon

KASKO za 1€/mesec

**

TECHNOLOGY TO ENJOY

SEAT LEON LOCO že za 11.999 EUR * Doma včasih stvari postanejo kaotične. Še dobro, da imamo vsaj za volanom popoln nadzor. Z opcijskim dinamičnim uravnavanjem podvozja DCC lahko izbirate med tremi načini vožnje, električno nastavljivi blažilniki pa se prilagodijo samodejno. Ko bi le bile stvari povsod tako preproste. Novi Touran. Kos vsemu.

NORA PRILOŽNOST! Povprečna poraba goriva 6,7 – 3,8 l/100 km, povprečne emisije CO2 158 - 99 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0740 - 0,0161 g/km. Emisije trdih delcev: 0,0547 – 0,00000 g/km. Število delcev: 15,0 x 10¹¹ - 0,0009 x 10¹¹. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Akcijska maloprodajna cena z vključenim DDV velja za SEAT Leon SC Loco (osnovna barva) ob hkratnem financiranju in zavarovanj Akcija velja do preklica. Vozila so na voljo v omejenih količinah.Slika je simbolična.

u preko skupine Porsche Finance Group Slovenia. **Permanentno Porsche Kasko zavarovanje pri -1. Več o pogojih na pors chelea s ing. s i.

16

DOM IN VRT

Vrste ogrevalnih sistemov Ogrevanje predstavlja velik strošek za vsa gospodinjstva, saj je domove treba ogrevati tudi več kot dvesto dni na leto.

Gospodinjstva in institucionalni odjemalci za ogrevanje uporabljajo različne ogrevalne sisteme. V članku so predstavljeni različni načini ogrevanja ter njihove prednosti in slabosti.

črpalk je glasnost kompresorja. Na srečo imajo novejše toplotne črpalke vedno tišje kompresorje oziroma boljše izolacije, tako da tudi zvok ni več toliko moteč.

Toplotna črpalka Toplotna črpalka je termodinamična enota, ki sestoji iz vira toplotne energije in toplotne črpalke skupaj z vsemi elementi. Pri delovanju toplotne črpalke v prvi fazi odvzamemo toploto iz okolice, pri čemer se skozi uparjalnih upari (v primeru, da je prvi element zrak) in nadaljujejo svojo pot skozi kompresor, kjer se mu zvišata tlak in temperatura. Segreti vir toploto odda sekundarnemu viru, ki nato segreje sanitarno vodo. Pri tem potrebujemo le minimalno količino električne energije za delovanje kompresorja, medtem ko pri ceni energenta v celoti privarčujemo. Pri označevanju tipa črpalke je na prvem mestu medij, ki iz katerega odvzamemo toploto, na drugem mestu pa medij, ki ga ogrevamo. Poznamo črpalke, ki delujejo na kombinaciji naslednjih virov; zrak/zrak, zrak/ voda, voda/voda ali zemlja/voda. Najpogostejši viri toplote črpalke so zunanji zrak, odpadni zrak prezračevalnih sistemov, površinske vode, podtalnica, zemlja, energetske vrtine – geosonda.

Prednosti toplotnih črpalk pred ostalimi viri ogrevanja so nižji stroški, ki jih imamo z ogrevanjem, posledično pa tudi zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi manjše porabe energije in s tem izpustov škodljivih snovi. Investicija v toplotno črpalko je sicer visoka, so pa sami stroški energenta med obratovanjem med najnižjimi. Toplotne črpalke nam lahko v poletnem času hladijo prostore in zato investicija v posebno klimatsko napravo ni potrebna. Slaba stran vseh toplotnih

Izkoriščanje biomase Biomaso predstavljajo les, trave, energetske rastline, rastlinska olja. Pri uporabi naravnega lesa gre lahko za les iz gozda (hlodi, vejevje) ali odpadne kose iz lesne industrije (žagovina, lubje, gajbice, palete).

• Peč na kurjenje s poleni • Peč na kurjenje s sekanci • Peč na kurjenje s peleti Marsikatero gospodinjstvo uporablja sodobne peči na polena, ki z dodatnim vpihavanjem zraka omogočajo veliko boljše izkoristke oz. izgorevanje, sistem avtomatskega »padanja« polen v kurišče pa omogoča avtonomno delovanje.

Sekanci so strojno drobljen les za samodejno obratovanje sodobnih kotlovskih naprav. Za obratovanje majhnih kotlov so potrebni drobnejši sekanci do velikosti okrog 3 cm z vsebnostjo vode največ okrog 30 %. Za te vrste goriva je potreben sekalnik ali najem le-tega. Največja slabost lesnih sekancev je v tem, da tako skladišče kot zalogovnik zahtevata relativno veliko prostora – več kot kotli na plin ali kurilno olje. Zato se v zadnjem času v enodružinskih hišah bolj uveljavljajo lesni peleti, ki so ne le veliko bolj kompaktni od sekancev, temveč tudi veliko bolj homogeno gorivo. So močno stisnjeni, predhodno zmleti lesni ostanki – predvsem iz lesnih tovarn, zelo suhi in njihova kurilna vrednost je zelo visoka.

Mogoče jih je kupiti v 20–50 kg vrečah ali pa jih naročiti tako kot kurilno olje – tovornjak, cisterna jih dostavi na dom.

Prednosti izkoriščanja lesne biomase so: gre za obnovljiv vir energije, prispeva k čiščenju gozdov, zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida in žveplovega dioksida, zmanjšuje uvozno odvisnost, zagotavlja razvoj podeželja in odpira nova delovna mesta. Slabosti izkoriščanja lesne biomase je visoka cena tehnologije za izrabo lesne biomase. To slabost je trenutno mogoče premostiti s pomočjo ugodnih kreditov ali pridobivanja nepovratnih sredstev (preglej Financiranje OVE).

POLAGANJE KERAMIKE

DOBRA PONUDBA ZA VAS!

PRENOVA KOPALNIC

051 616 308 – www.termoting.si

TOPLOTNE ČRPALKE TOSHIBA

UREDITEV IN ZMANJŠANJE STROŠKOV OGEVANJA PRENOVA KOPALNIC, KUHINJ IN BIVALNIH ENOT NA KLJUČ Z 9,5% DAVKOM

VSE VRSTE INSTALACIJ V STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTIH

Kurilno olje Ogrevanje na kurilno olje je še vedno med najbolj razširjenimi oblikami ogrevanja, čeprav cene kurilnega olja vseskozi naraščajo. Ogrevanje na olje sodi med centralna ogrevanja, kar pomeni, da gorivo ne izgoreva v prostoru, temveč drugje, in tako s pomočjo vode, zraka ali pare prenese toploto v prostor, ki ga želite ogrevati. Ogrevanje na kurilno olje je lahko precej ekonomično, še zlasti če je oljni gorilec na kotlu pravilno nastavljen. Pomembno je, da rezervoar za kurilno olje redno čistite, reden pregled pa namenite tudi filtrom in gorilnikom. Prednosti ogrevanja na olje je zanesljivo delovanje ob pravilnem vzdrževanje vse opreme, zanesljiva dobava energije, popolna avtomatika, neomejena količina tople vode skozi leto. Olje nadalje povzroča zelo veliko emisij ogljikovega dioksida in močno onesnažuje okolje.

nja sanitarne vode z elektriko ali oljem. Je varen in prilagodljiv sistem.

Elektrika Ogrevanje in priprava tople vode z elektriko spada med najdražje načine. Za ogrevanje prostorov pa se velikokrat uporabljajo električni radiatorji, talno električno ogrevanje. Včasih se zdi, da je kljub vsem prižganim radiatorjem še vedno prehladno, zato si posebej ob zelo hladnih zimskih dneh, ko se zunanje temperature spustijo pod -15°C, pomislimo na vse možne alternative, da bi nam bilo še bolj toplo. V takih situacijah je kalorifer priročna rešitev. Izbira je odvisna od prostora, ki ga želite ogrevati. Če gre za zunanjo teraso ali vrt v gostinskem lokalu, je najboljša izbira plinski grelec. Za ogrevanje domače dnevne sobe pa je najboljši električni grelec. Kalorifer ali električni radiator je naprava, ki jo lahko uporabljate kar nekaj let.

Zemeljski plin Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo), prašnih delcev in drugih onesnaževalcev, zato se uvršča med okolju bolj prijazne energente. Okolje onesnažuje manj kot uporaba drugih fosilnih goriv. Stranska produkta plinskega ogrevanja sta predvsem vodna para in manjše količine ogljikovega dioksida. Pri ogrevanju na plin se ne srečujemo z neprijetnim vonjem, sajami ali pepelom. Ker pomeni ogrevanje na plin čistejši vir energije, posledično zahteva manj vzdrževanja in rednega čiščenja grelca ali dimnika.

Redni pregledi so kljub temu nujni. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. Ogrevanje na plin Zbrala: Š. Z. ob uporabi učinkovitega plinskega kotla velja za cenovno ugodno izbiro, ugodnejšo od segreva-

o ko l j u p r i j a z n e male biološke čistilne naprave in hišna črpališča

• slovenski proizvod • dolga življenjska doba • odlično razmerje cena/kakovost m a l a b i o lo š k a č i s t i l n a n a p r ava

barve in r a z p r š i lc i • osnovna in vremenska zaščita lesa • protipožarna zaščita lesa • izdelki proti pokanju lesa • tehnični razpršilci • antikorozijski premazi

hišno č r pa l i š č e

DOM IN VRT

17

Koristne informacije za imetnike kurilnih in prezračevalnih naprav Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je skupaj s Slovenskim zavarovalnim združenjem (SZZ) pripravila zloženko za osveščanje občanov.

Gre za splošne informacije za uporabnike kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav z namenom dosegati varstvo zdravja, požarno varnost, varstvo okolja in kakovost zraka.

Nekaj informacij iz zloženke: 1) POGOSTOST IZVAJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV Zakonodaja predpisuje: čiščenje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav: • trdno gorivo – klasično kurjenje: 4x v kurilni sezoni oz. 3x v kurilni sezoni (Primorska), • biomasa – izgube ne presegajo 20 %: 2x v kurilni sezoni, • tekoče in/ali plinasto gorivo: 1x v kurilni sezoni, • zračniki za prezračevanje prostorov: 1x letno pregled in po potrebi čiščenje, letni pregledi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav: • kurilna naprava: 1x v kurilni sezoni, • aktivna dimovodna naprava: 1x v kurilni sezoni, • rezervna dimovodna naprava: 1x vsako tretje leto, • zračniki za prezračevanje prostorov: 1x letno pregled in po potrebi čiščenje, meritve emisije dimnih plinov – emisijski monitoring: • tekoče in/ali plinasto gorivo: 1x v kurilni sezoni, • trdno gorivo: v pripravi.

2) PRVI PREGLED KURILNIH, DIMOVODNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV Lastnik oz. uporabnik je dolžan pristojni dimnikarski službi prijaviti vsako novo ali rekonstruirano kurilno/dimovodno napravo ali spremembo energenta. Prav tako je lastnik oz. uporabnik dolžan odjaviti kurilno/dimovodno napravo, ki ni več v uporabi. Prvi pregled se opravi tudi na obstoječih napravah, ki že dalj časa niso obratovale, pa jih uporabnik želi na novo zagnati. Z dimnikarsko službo se je dobro posvetovati še pred vgradnjo ali sanacijo – predhodno mnenje. Prvi pregled se

opravi z namenom: • preveriti, ali so naprave vgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in pravili stroke, • preprečiti, da bi bile na novo vgrajene naprave napačno vgrajene ali da bi bile vgrajene naprave, ki kot tipski proizvod presegajo mejne vrednosti emisij, • zagotoviti potrebne evidence o napravah in ugotoviti odgovorne osebe, • zagotoviti pogoje za varno, pravilno in učinkovito obratovanje naprav, • zagotoviti nadaljnjo redno oskrbo in nadzor naprav, • uporabniku podati neodvisno povratno informacijo o napravah.

3) REDNO ČIŠČENJE KURILNIH, DIMOVODNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV Lastnik oz. uporabnik je dolžan omogočiti in zagotoviti nemoteno in redno čiščenje kurilnih, dimovodnih in prezračevanih naprav.

Z rednim čiščenjem se: • zagotovi požarno varno obratovanje, • zmanjša poraba goriva in onesnaževanje okolja (1 mm sajnih oblog v kurišču pomeni 4-6 % izgube – dodatna poraba goriva), • zmanjša možnost za nastanek dimniškega požara, če pa že nastane dimniški požar, je škoda na samem dimniku/objektu minimalna ali je sploh ni, • zagotovi nemoten dovod svežega zgorevalnega zraka do kurilnih naprav in odvod dimnih plinov skozi dimnik, bistveno zmanjša možnost za zastrupitev ljudi z ogljikovim monoksidom (CO), • zagotovi ustrezno prezračevanje bivalnih prostorov stavbe (stavbe so zaradi sanacij bolj tesne).

4) REDNO PREGLEDOVANJE KURILNIH, DIMOVODNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV Lastnik oz. uporabnik je dolžan omogočiti in za-

+386 7 33 747 20

gotoviti nemoteno in redno pregledovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevanih naprav. Namen rednega pregledovanja je ugotoviti: • ali so naprave še v uporabnem stanju in so varne za uporabo, • prisotnost vnetljivih snovi/materialov v bližini kurilnih in dimovodnih naprav, • spremembe pogojev za obratovanje naprav (dovod zraka, kuhinjske nape, več naprav na skupni dimnik), • priključitve novih naprav, • stanje rezervnih dimovodnih naprav, • prehodnost in ustreznost zračnikov za prezračevanje bivalnih prostorov.

5) REDNO IZVAJANJE MERITEV EMISIJ DIMNIH PLINOV IZ MALIH KURILNIH NAPRAV – EMISIJSKI MONITORING (kakovost zraka, prašni delci PM10, NOx, CO) Lastnik oz. uporabnik je dolžan omogočiti in zagotoviti redno letno neodvisno meritev emisije dimnih plinov, da se preveri vplive kurilne naprave na okolje, učinkovito rabo energije, tlačne razmere in prisotnost nevarnih koncentracij CO v dimnih plinih.

6) SPLOŠNE DOLŽNOSTI LASTNIKOV/ UPORABNIKOV KURILNIH, DIMOVODNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV Lastniki oz. uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav so dolžni ravnati samozaščitno in preventivno: • da na podstrešja, v okolico dimnikov ne odlagajo nepotrebne krame in zagotovijo prost dostop do dimovodnih naprav, s čimer zagotovijo nemoteno vzdrževanje in omogočijo intervencijo v primeru požara, • da čistilne odprtine na dimniku niso založene s pohištvom, gorljivimi materiali ali so naknadno zazidane, • da uporabljajo samo dovoljene energente (pre-

povedano kurjenje plastične embalaže, kemijsko obdelanega lesu in lesnih odpadkov itd.), • da kurilne naprave uporabljajo izključno v skladu z navodili proizvajalca, • da za čiščenje kurilnih naprav ne uporabljajo raznih dodatkov gorivom (ti dodatki delujejo na principu povečanja temperature plamena, nestrokovna uporaba teh dodatkov pa je nemalokrat vzrok za dimniški požar), • da javijo vsakršen poseg v kurilno ali dimovodno napravo, • da javijo vsakršne spremembe na stavbi, ki lahko vplivajo na varnost obratovanja naprav, • da prijavijo vsako novo vgrajeno, rekonstruirano ali na novo zagnano (obstoječo) kurilno napravo, • da zagotovijo, da dimnikarske storitve v rednih in predpisanih rokih opravi pooblaščeni izvajalec dimnikarskih storitev, običajno dimnikar storitve najavi, sicer uporabnik dimnikarja naroči, • da redno vzdržujejo, obnavljajo in izboljšujejo kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, • da vgradnjo naprav in sanacijske posege zaupajo strokovno usposobljenim in pooblaščenim izvajalcem in se izogibajo posegov v lastni režiji. Do 1. 1. 2017 je bivalne prostore, v katerih je vgrajena kurilna naprava, ki uporablja zrak iz prostora, treba opremiti z javljalnikom ogljikovega monoksida (CO) in o tem seznaniti tudi dimnikarsko službo.

Vir: Sekcija dimnikarjev pri OZS

info@dulc.si

ŽE OD 3.589 EUR

-1000 EUR SUBVENCIJA

Slika je simbolična.

18

ZDRAVJE

Notranja vadba – PILATES Pilates je imenovan po ustvarjalcu Josephu Pilatesu, ki je to vadbo opisal kot pot popolne koordinacije telesa, uma in duha.

Pilates je način za izgradnjo moči v mišicah, bolj- nje lastnega telesa. Izvajanje gibalnih vzorcev od šo telesno držo, ravnotežje in fleksibilnost. Če posameznika zahteva novo spoznavanje telesa in spremembo starih gibalnih navad. To omogoča uspešno prenašanje v kateri koli šport ali vsakdanje življenje, saj se bolj zavedamo dihanja, pazimo na pravilno držo med hojo in sedenjem ali dviganjem bremen. Posledično naše gibanje postane bolj pravilno, varnejše in ozaveščeno v vsakem trenutku. Velika prednost te vadbe pa je, da je pisan na kožo zelo širokemu spektru ljudi. Na pilates hodijo tudi starejši ljudje, mlade mamice in ljudje, ki so v različnih fazah rehabilitacije. razmišljate, da bi začeli hoditi na to vadbo, je tukaj vse, kar bi pred prvim obiskom morali vedeti. Pozitivni učinki pilates za zdravje: • Krepi trebušne in hrbtne mišice, s poudarkom Kaj je pilates? na globini ter s tem vpliva na stabilnost medeniPilates je metoda telesne vadbe, ki poudar- ce, hrbtenice in celega telesa ja uporabo trebušnih in hrbtnih mišic. Sicer pa • Pomaga, da razvijete dolge in vitke mišice pilates vaje skozi trening vključujejo tudi druge • Pomaga do čvrstejših stegen in zadnjice mišice in mišične skupine (ramena, roke, noge • Lepo oblikovane in okrepljene roke …). Pilates rutina običajno vključuje 15 do 20 • Poveča fleksibilnost ponavljajočih vaj za treniranje moči. Skozi vadbo • Poveča telesno moč in energijo osvajate znanje in vse bolj poglobljeno zaveda- • Izboljša miselno koncentracijo

• Preprečuje bolečine v križu • Izboljša telesno držo in ravnotežje • Pomaga razviti povezavo telesa in duha, kar zvišuje raven zavedanja lastnega telesa • Izboljša spanec • Je način sprostitve in premagovanje stresa • Pomaga pri okrevanju po poškodbah • Izboljša imunski sistem Najpomembnejši razlog, zakaj ljudje hodijo na pilates vadbo, je, da si okrepijo svoje mišično jedro. Mišično jedro so globoke notranje mišice trebuha in hrbta. Ko so mišice v svojem jedru močne, dobro opravljajo svoje delo. Takrat so v sinergiji z površinskimi mišicami trupa ter učinkovito podpirajo hrbtenico in gibanje. Razvito jedro pomeni dobro stabilnost celotnega telesa.

fizične pripravljenosti.

Principi pilates vadbe Da bi se pilates v celoti opravil kakovostno, je treba vaje izvajati v skladu z nekaterimi načeli, kot so koncentracija, dihanje, kontrola, osrediščenje (power house), natančnost in tekoče gibanje, izolacija in rednost. Rednost je na koncu, ko vse Komu je pilates namenjen? že zelo obvladamo, najpomembnejše načelo piVsem, ki želijo izboljšati svoje telo v kakršnem koli lates vadbe. Rezultat pa je močno, prilagodljivo pomenu. Pilates ne zahteva posebne opreme. telo, ki se je sposobno elegantno prilagoditi diVaje za pilates zahtevajo podlogo za vaje in renamičnim zahtevam gibanja naših življenj. kvizite, ki jih navadno dobite v pilates centru. Primeren je tudi za začetnike, saj so vse vaje razvite Zbrala: Š. Z. v smislu, da se prilagodijo na katero koli raven

Jesensko nabiranje kostanja Jesen je čas, ki se ga ljubitelji kostanja najbolj veselijo. Nabiranje kostanja je prijetno opravilo, ki se ga lotijo vsi, tako mladi kot stari, otroci in odrasli.

Brskanje pod kostanjevi drevesi za velikimi kostanji je sproščujoče opravilo in prijeten način druženja. Še posebej to pride do izraza, ko pripravimo kostanjev piknik. Poleg nabiranja kostanja je tudi čas za nabiranje gob. Čez dan nabiramo kostanj, zvečer pa zakurimo ogenj in ga spečemo na vrtu ali domači kuhinji. Kuhan kostanj lahko zaužijemo takoj ali ga pridelamo v pire in ga uporabimo za slaščice.

trgovini z zdravo prehrano) • 1 velika žlica in pol jedilne soli • 1 velika žlica in pol cimeta • 1 skodelica in pol tople vode • 3 velike žlice kanolinega ali kokosovega olja • 2 veliki žlici javorjevega sirupa ali medu • 2 žlici limoninega soka V veliki skledi zmešaj moko, cimet in jedilno sol.

V drugo, manjšo posodo, pa vlij vodo, sirup (ali med) in limonin sok. Vsebino te druge sklede vsuj v prvo mešanico. Za vsako palačinko na ponev vlij približno eno tretjino dobljene mase.

•

2 skodelici pečenega ali kuhanega (ta je mehkejši) in olupljenega kostanja • pol skodelice mleka • pol skodelice vode • za sladko varianto kostanjevega pireja pa dodaj 1 žlico vanilije • skodelico sladkorja Vse sestavine položi v ponev, v katero vlij ravno

toliko vode, da povsem prekrije kostanje. Mešanico kuhaj 25-30minut, tako da so kostanji mehki in da tekočina skoraj izhlapi, pri tem pa ves čas kontroliraj mleko, ki v ponvi zavre še hitreje. Zmes odstavi z ognja in nato, če želiš, vanjo vmešaj sladkor in vaniljo, sicer pa mešanico vlij v multipraktik in zmiksaj, tako da dobiš pire.

Zbrala: Š. Z.

Kostanjeva torta - po receptu priljubljene kuharice Nigele Lawson

Koristne učinkovine kostanja • Za razliko od drugih oreščkov in semen ima kostanj malo kalorij.

• Je bogat vir mineralov, vitaminov in drugih hranilnih snovi.

• Sestavljen je iz škroba, zato je manj kaloričen.

Sestava kostanja je podobna drugim škrobnatim živilom, kot je npr. sladki ali običajen krompir ali sladka koruza.

• Ima tudi nekaj kakovostnih beljakovin.

• Kostanj je dober vir vlaknin. 100 g kostanja zagotavlja 20 odstotkov dnevnih potreb po vlakninah. Vlaknine znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi in preprečujejo, da bi se prevelike količine holesterola absorbirale v črevesje.

• Je dober vir vitamina C, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravega imunskega sistema, pri absorpciji železa v kri, pri nastajanju kolagena za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, zob, dlesni ter kože.

• Kostanj je vir mineralov, kot so železo, kalcij, magnezij, mangan, fosfor, cink. Kalij pomaga zniževati srčni utrip in krvni tlak. Železo preprečuje slabokrvnost. Magnezij in fosfor sta pomembna elementa pri presnovi kosti.

• Ne vsebuje glutena, zato je primeren za vse tiste, ki se mu morajo izogibati.

• • • •

225 gramov temne čokolade 6 jajc 125 gramov masla 435 gramov krompirjevega pireja (glej spodnji recept) • 2 veliki žlici ruma • 65 gramov sladkorja Za okrasitev: skodelica stepene smetane in nekaj kostanjev Pečico predhodno segrej na 180 stopinj, nato čokolado zlomi na koščke in jo stopi v skodelici v mikrovalovki ali v posodi, ki jo pogreješ na ognju. Rumenjake loči od beljakov. V eni skledi zmešaj beljake in ščepec soli, tako da dobiš čvrsto, vendar ne preveč suho maso. V drugi posodi pa zmešaj kostanjev pire, maslo in sladkor, v to zmes počasi vlij ločene rumenjake, nato dodaj rum in čokolado. V slednjo mešanico postopoma vmešaj zmes z beljaki in soljo. Zmes vlij v posodo za pečenje in pri 180 stopinjah peči 40Kostanjeve palačinke 60 minut, torto pa na koncu okrasi s čokolado, • 1 skodelica kostanjeve moke (grobe ali fino kostanji in sladko smetano. mlete) • 1 skodelica amarantove moke (dobiš jo v Kostanjev pire

LJUBLJANSKA C. 22

NASVET

19

Kotiček Petre Škarja… »KAJ BODO PA LJUDJE REKLI ...« Ste že kdaj peli v avtomobilu?

Kdo si upa zlagati, da še nikoli NI? :) Predstavljajte si naslednje: Imate prečudovit dan. Popoln! Pravkar ste izvedeli, da ste dobili službo ali morda sklenili največji posel v svojem življenju, osvojili punco/fanta ... Nekaj, kar vam predstavlja popoln dan. Predstavljajte si občutke ob tem ...

Polni sreče in pozitivnih občutkov kar kipite od energije, ne morete ustaviti nasmeha do ušes!

S temi občutki se usedete v avtomobil. Obrnete ključ. Vključite radio. O, vau, vaša najljubša pesem! Povečate glasnost in – zapojete!

Pojete iz srca. Na ves glas! Sproti spontano še malo pomigate … Odprete okna. Vetrček prijetno pihlja, sončni žarki ravno prav pogrejejo že tako popoln trenutek ... Pojete! To je to – TO je življenje, si mislite. TO je popoln trenutek SREČE! ...

Pripeljete se do semaforja. Rdeča luč. Ustavite. Ste na tropasovnici. VI ste na srednjem pasu.

Na vašo desno se pripelje avtomobil. In še eden na vašo levo. Vsi stojite čakajoč na zeleno luč.

Voznik na desni vas premeri s tistim pogledom, ki jasno govori: »Kaj pa njemu ni jasno ...« Oči voznika na levi še bolj jasno kažejo njegove misli: »Se mu je zmešalo ali kaj ...« Voznika na levi in desni se spogledata, si pokimata, takoj se razumeta: »Ja, ta tip je čuden, kaj mu ni jasno ...« ... Še pojete? :) ...

Najpogumnejši morda še, a vsaj okna smo zaprli, kajne? In pa seveda zmanjšali jakost petja ... ...

Povsem 'logičen' odziv z naše strani, kajne?

Podobno se dnevno odzovemo tudi pri drugih vsakdanjih zadevah, ne zgolj pri petju v avtomobilu. Normalno. Saj nočemo biti 'čudni'.

Kaj bodo pa ljudje rekli ... ... Če to isto situacijo pogledamo z malo višjega zornega kota … Kaj smo s tem pravzaprav naredili sebi?

Zapravili smo POPOLN trenutek svojega življenja, trenutek, kakršnega ne doživimo prav vsako minuto dneva.

Zaradi dveh neznancev, ki ju verjetno nikoli več v življenju ne bomo videli. Ali ni to malo žalostno?

Naš samodejni odziv na podobne situacije je, da se 'potegnemo' nazaj in sovpadamo s povprečjem, z 'normalnostjo'. S tem izgubimo te res prečudovite trenutke življenja.

To počnemo prav vsak dan – različne situacije, podoben odziv. Prav vsak dan. Nezavedno. Si predstavljate, koliko takšnih čudovitih trenutkov zato izgubimo?

Večinoma zaradi neznancev ali bežnih znancev. Ker smo močno obremenjeni z razmišljanjem: »Kaj bodo pa ljudje rekli ...« Morda bo za nekatere slišati malce kruto, a življenjska resnica je, da smo v življenju pravzaprav SAMI. Pomislite – prav vsak trenutek našega bivanja na tem fizičnem svetu smo pravzaprav le sami s sabo. Vsi ostali okoli nas so le utrinki, ki pridejo in gredo.

Eni so daljši, drugi krajši. Eni močnejši, drugi šibkejši. A vsi so le utrinki. Tudi partner, starši in otroci.

Vsaj 85 % našega življenja se odzivamo na podlagi teh utrinkov. Kaj pričakujejo od nas, kaj zahtevajo, kaj velevajo, kaj svetujejo, kako nanje narediti vtis, kako se jim približati ... Vse na temeljih prepričanja: »Kaj bodo pa ljudje rekli ...«

Poznate odgovor na vprašanje: Kaj bodo pa ljudje rekli?« Lahko vam ga povem.

Ljudje smo bitja narave. Smo del narave. Drži?

Narava je popolna. Narava nenehno teži k ravnovesju. Moški – ženske. Tema – svetloba. Toplo – hladno. Zakaj ni na svetu ena milijarda moških in šest milijard žensk (moškim bi to sicer bilo všeč)? Ker je naravni zakon, da narava vedno teži k ravnovesju. Ja, včasih je nečesa več, drugega manj, in obratno, a vedno teži k ravnovesju ... Ljudje smo tisti, ki rinemo »z glavo skozi zid« in rušimo ravnovesja, a narava ga vedno znova vzpostavi.

Nikoli nismo bili in nikoli ne bomo močnejši od narave same. In ker smo del narave, ti zakoni veljajo tudi za nas. Lahko se jim upiramo in si s silo ustvarjamo protisilo, ali pa ji raje sledimo in plujemo s tokom. Prav ta naravni zakon je dokaz pravilnosti odgovora na vprašanje: »Kaj bodo pa ljudje rekli«, ki vam ga bom podala.

Veste, kaj bodo rekli?

Kar koli naredite, kar koli rečete, kakršni koli ste, kar koli zagovarjate ....

VEDNO bo približno 50 % takšnih, ki vas bodo v tem podprli ali se vsaj strinjali z vami, in približno 50 % takšnih, ki jih to ne bo zanimalo ali bodo temu nasprotovali.

Vedno.

• Če boste pustili 'varno' službo, bo polovica rekla, da ste neumni, polovica, da ste pogumni.

• Če boste poslovno izjemno uspešni in bogati, bo polovica rekla, da ste vzvišeni in pohlepni, polovica pa vas bo občudovala, kako ste uspešni.

• Če otroku prepoveste izhod, bo polovica rekla, da imate pretirano špartansko vzgojo, polovica da ste odgovoren starš.

• Če se naličite, bo polovica rekla, da ste umetni, polovica, da ste urejeni.

• Če nečemu rečete NE, bo polovica rekla, da ste 'fini', polovica, da se cenite.

• Če boste napisali knjigo, bo polovica

rekla, da je 'kr neki', in polovica, da je odlična.

• Če boste tekli, bo polovica rekla, da vam je prelepo in nimate drugega dela, polovica pohvalila, da skrbite za svoje zdravje.

• Če meditirate, bo polovica rekla, da se vam je zmešalo, polovica cenila, da ste duhovno zrastli.

• Če skočite s padalom, bo polovica rekla, da je nevarno, polovica, da je pogumno.

• Če berete knjige, bo polovica rekla, da je to izguba časa, polovica, da je to najboljša naložba vase.

• Če verjamete v posmrtno življenje, bo polovica rekla, da imate sprane možgane, polovica, da ste na visoki valovni ravni.

• ....

Včasih bo ene polovice malo več, druge manj, včasih obratno. A vedno je približno tako. Če bi lahko popolnoma objektivno opazovali lastna dejanja, bi si to preprosto dokazali sami. Ker pa smo čustveno vpleteni v svoja dejanja in gledano realno nismo sposobni popolnoma objektivno zaznavati in oceniti, mislimo, da je ene ali druge polovice več ali manj.

Nikoli ne boste vsem ugodili! Nikoli, pa naj se še tako trudite! Škoda energije, ki jo lahko usmerite drugam.

Tudi nikoli ne boste naredili nečesa, zaradi česar bi vas VSI sovražili.

Pa če ste Mati Tereza ali Hitler. Drugo je, kaj pustite za sabo kot neko 'zapuščino'. A posamezna dejanja so vedno vredna približno 50/50.

Ko to vedenje resnično usvojimo, ne da se ga zgolj ZAVEDAMO, se znebimo bremena: »Kaj bodo pa ljudje rekli ...« Ker ni pomembno. Ker bo narava vedno poskrbela za ravnovesje.

Vaša odgovornost in pravica je, kaj daste iz sebe. In da delujete tako, kot se vam zdi najbolj prav glede na vaše kriterije 'pravilnosti'. Kako se drugi na to odzovejo, je njihova odločitev in PRAVICA. Na to ne moremo vplivati. Tudi če lahko, NE SMEMO – to je njihova pravica.

Je pa naša odločitev, na katero polovico se osredotočimo. Nekateri se osredoto-

čijo na tisto polovico, ki jim nasprotuje in jih ne podpira, zato mislijo: »Nihče me ne mara...« Drugi se osredotočijo na tisto polovico, ki jih podpira in zagovarja, in mislijo: »Vsi me imajo radi!« Ja, pa kaj še. To ne obstaja in nikoli ne bo. Ne prva ne druga skrajnost.

Ljudje v osnovi ljubimo skrajnosti in se nenehno zapletamo vanje. A narava ljubi ravnovesje.

Ko najdemo ravnovesje v vsem, bomo našli popolno notranjo srečo in mir.

Je pa mnogokrat izjemno težko, vem ...

Kaj bodo torej ljudje rekli?

Približno polovica vas bo zagovarjala, približno polovica pa ne. Vi se raje osredotočite le na to, kaj VI daste iz sebe, da delujete pristno in s pozitivnimi nameni (tako lahko VEDNO zagovarjate svoja dejanja in besede) ter da energijo usmerjate v tisto polovico, ki vas potrebuje in podpira.

Toda! Ne pravim, da moramo sedaj postati ne ustveni roboti, ki jim je mar za vse. Bog ne daj!

Smo ljudje – iz mesa in krvi. Povsem normalno in pravilno je, da raje slišimo pozitivne komentarje drugih in težje sprejemamo negativne.

Seveda, bodimo iskreni, radi smo pohvaljeni. A pomembno je, da tako negativni kot tudi pozitivni komentarji drugih ne vplivajo na nas do te mere, da bi nas omejevali ali v mnogih primerih celo ZAUSTAVILI na naši poti.

Iz knjige Virusi Slovenije, Petra Škarja, www.petraskarja.com

AKCIJSKE CENE NA VSO TRENUTNO ZALOGO IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA NA VSO ZALOGO

20

NASVET

Pravni nasvet Kupili ste tiskalnik, ki ne deluje. Kaj pa sedaj?

Bralka Tanja nam je v uredništvo poslala pismo s prošnjo, če ji lahko svetujemo glede tiskalnika, ki ga je kupila junija letos za svoje šoloobvezne otroke. Napisali smo obrazložitev, kako poteka uveljavljanje stvarne napake ali garancije. jalcu, pooblaščenem serviserju ali proizvajalcu Spoštovana bralka, upamo, da smo vam z od- Lepo pozdravljeni in vabljeni, če boste potreboizdelka v garancijskem roku, ki pa ne more biti govorom pomagali k odločitvi in razmisleku, vali še kakšen nasvet. krajši od leta dni. V tem primeru boste morali ne- kako boste uresničili svoj interes. sti tiskalnik v popravilo, ki bo moralo biti opravljeVir: Rok Lindtner, univ. dipl. prav. no v 45 dneh, po tem obdobju lahko zahtevate zamenjavo tiskalnika z novim in če le-ta ne bo NAROČITE SE NA BREZPLAČNI PRAVNI NASVET uspela v nadaljnjih 45 dneh, lahko zahtevate odstop od pogodbe in vrnitev kupnine, z opozoriPokličite 040 850 024 ali info@pravninasvet.net lom, da slednji možnosti lahko zahtevate zgolj od www.pravninasvet.net Spoštovani, Zakon o varstvu potrošnikov vam prodajalca. Ob tem imate tudi pravico do povrniPotrebujete pomoč?

Naj vam pravno svetujemo oziroma pomagamo rešiti pravni problem! v dani situaciji nudi dve poti, pri teh pa je po- tve škode, ker tiskalnika niste mogli uporabljati v membno, kakšen cilj zasledujete. Prva po času od začetka popravila.

• Sestava različnih pogodb omenjenem zakonu je, da imate na razpolago • Vodenje postopka pri nakupu kmetijskega zemljišča različne zahtevke iz naslova stvarne napake, Bistvena razlika med uveljavljanjem stvarne na- • Sestava pritožb, ugovorov pri čemer stvarna napaka pomeni, da stvar pake in uveljavljanjem garancije je ta, da pri uve- • Svetovanje: - v zapuščinskih zadevah (sestava oporoke), nima lastnosti, ki so potrebne za njeno nor- ljavljanju stvarne napake kupec lahko sam izbira - v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij, malno rabo, vendar morate prodajalcu spo- med možnimi zahtevki, ki jih ima na razpolago - pri motenju posesti, ročiti odkrito napako v dveh mesecih, odkar po 37. c členu zakona o varstvu potrošnikov (od- v sporih o osebnih in stvarnih služnostih, ste izvedeli zanjo. Od prodajalca izdelka tako prava napake na blagu ali vrnitev plačanega zne- v sporih iz premoženjskih zahtevkov lahko zahtevate, da vam tiskalnik popravi ali ska v sorazmerju z napako ali zamenjava blaga zamenja z novim, lahko pa odstopite od po- z napako z novim brezhibnim blagom ali vrnitev PRAVNE OSEBE plačanega zneska). godbe in dobite vrnjeno kupnino.

• Svetovanje, sestava pogodbe o zaposlitvi, odpovedi pogodbe o zaposlitvi,...

• Sestava internih pravnih aktov Druga pot je zahtevek iz naslova garancijske Pri uveljavljanju garancije pa je postopek zakonizjave, tega pa lahko uveljavite tako pri proda- sko določen. epoznavanje prava škoduje!

Bralka navaja, da zaradi šolskih počitnic tiskalnika do začetka šolskega leta ni uporabljala, s prvim poskusom tiskanja pa je ugotovila, da tiskalnik ne deluje, kljub upoštevanju priloženih navodil. Prosi, da ji svetujete, kako naj pravilno ravna, da bo prišla do zanjo najboljše rešitve.

10 nasvetov za iskanje zaposlitve preko facebook-a in linkedIn-a Časi so pač takšni, da se je za novo službo treba oprijeti vsake razpoložljive bilke. Zato je tudi vaš profil na socialnih medijih sedaj še toliko bolj pomemben. Če ste brezposelna oseba ali iskalec prve zaposlitve, potem ste v nezavidljivem položaju. V morju prijav na vsako oglaševano delovno mesto boste težko prišli že na intervju, kaj šele dobili službo. Prav zato je treba narediti korak več, da boste izstopali pred konkurenco. In prav socialni mediji lahko pri tem pomagajo.

3. Blog na facebooku Poleg tega, da predstavite informacije o sebi, napišite še kaj uporabnega za bralca. Zavihek ‘notes’ lahko uporabite kot nekakšen polprofesionalni blog, kjer predstavite svoje izkušnje, poglede in predvidevanja o sektorju, kjer iščete zaposlitev. Seveda dodajte tudi foto material ali ostalo dokumentacijo, ki predstavlja vaše zadnje 2. Uradna stran na facebooku Uporabljajte svoj facebook profil v zasebne na- dosežke na tem področju. mene, kar je tudi njegov osnovni namen. Istočasno pa si lahko kreirate svojo novo predstavitev, 4. Promovirajte svojo spletno stran na ki bo primerna za ‘strokovno’ javnost. S tem ne facebooku mislim, da imate dva različna profila na svoje Da ne bo stran sama sebi namen, jo dobro sproime. Kreirajte svojo predstavitev v smislu pred- movirajte. Povabite prijatelje naj stran ‘všečkajo’. stavitve javnih/znanih oseb ali blagovne znamke. Seveda boste morali objavljati koristne informaciNa njej predstavite stvari o sebi, za katere verja- je, sicer vam bodo slej ko prej nehali slediti. Demete, da lahko pripomorejo k uspešnemu iska- lajte po istem sistemu, kot bi skrbeli za blagovno nju zaposlitve. In kar je najboljše, vaša stran se znamko, za katero si želite, da bi jo facebook-ovi bo dokaj hitro pojavila na prvi strani iskalnikov, saj uporabniki vzeli za svojo. je facebook pri njih dobro zapisan.

5. Oglašujte na facebooku 1. Zasebnost na facebooku Nastavite svoj profil na najvišjo stopnjo zasebnosti. To lahko storite le za čas, ko ste v fazi iskanja zaposlitve. Verjetno se ne želite razgaliti pred celotnim svetom, še posebej ne pred potencialnim delodajalcem.

Mogoče se vam zdi to precej nenavadno, vendar vse več ljudi to počne. Za nekaj evrov (mogoče celo centov) boste vidni zelo širokemu delu občinstva. Facebook za svoje oglaševalce zelo dobro skrbi, tako so vam na voljo izjemno dobri filtri, da boste svojo ciljno publiko zadeli ‘v nulo’. Za občutek: zadnja precej targetirana kampanja na facebook-u je stala natanko 3,09 evra, kar pomeni 38 klikov na 22.068 prikazov oglasa (0.172% uspešnost). Že zaradi števila prikazov se vam splača oglaševati. Tudi če ne bo klikov, boste dobro vidni vaši ciljni skupini.

6. Že imate svoj profil/življenjepis na linkedIn-u?

Po vsej verjetnosti je zastaran in izgleda bolj klavrno. Torej je čas, da nekaj ukrenete in potencialnim delodajalcem ponudite odgovor na njihovo kadrovsko vprašanje. LinkedIn je res odlična priložnost, da dokažete svojo poslovno uspešnost.

7. Kaj o vas pove naslov na linkedIn-u?

Ali vaš naslov predstavi to, kar dejansko počnete, ali imate napisano le ‘Vodja pri podjetju ABC’?

Na voljo imate 120 znakov, tako da ste lahko bolj kreativni. Napišite kaj več, nekaj kar bo izstopalo in dejansko predstavilo vaše kvalitete. Tako boste pri potencialnem delodajalcu takoj vzbudili zanimanje. Poskusite raje kaj takega: ‘Ekipa je pod mojim vodstvom na trg lansirala revolucionaren izdelek ...’

9. Pojavite se na seznamu ... prostih delovnih mest? (LinkedIn) Vsak lahko objavi prosto delovno mesto v skupini, katere član je. Toda zakaj ne bi vi naredili ravno obratno? Namesto da ponujate službo, napišite, da jo iščete. Še to: poglejte, katere skupine bi lahko vsebovale vaše potencialne delodajalce in se jim pridružite.

Verjetno ne boste čez noč na spletu zgradili svoje blagovne znamke, vendar se splača potruditi. Vzemite si nekaj časa, pripravite stvari, kot je treba in tudi uspeh ne bo izostal. Tudi če vas delodajalec ne najde na ta način, bo zagotovo brskal po spletu in iskal podatke o vas, ko se boste prijavili na kakšno zanimivo službo. Se bo ujel v past, ki ste mu jo nastavili?

Cilj je šele začetek Ne mislite, da ste prišli na konec, ko boste enkrat 8. Izkoristite povezave na linkedIn-u, ki zadovoljni z doseženim na spletu. Vaša osebna blagovna znamka je živ organizem, ki potrebuje so vam na voljo Pri svoji predstavitvi imate na voljo tri povezave nego, zato jo konstantno dopolnjujte. na različne spletne strani. Namesto, da se držite standardov (my website) izberite opcijo Other in Martin Pelicon za MojeDelo.com ustvarite povezavo nazaj na vašo stran na facebook-u ali predstavite svoj (poslovni) blog. Vaš zdajšnji (ali nekdanji) delodajalec je pomemben, ampak trenutno poskušate prodati sebe in ne njega ali njegovih izdelkov.

www.nadlani.si

ŠPORT IN REKREACIJA

Tem Junior&Youth International 2015 V začetku oktobra so Mirnčani že 21. zapored organizirali Tem Junior & Youth International.

MIRNA - Turnirja se je udeležilo skoraj 400 tekmovalcev iz različnih držav sveta.

Na Mirni so moči merili najstarejši, mladinci U-19, v Mokronogu pa selekcije U-11, U-13 in U-15.

Od Mirnčanov sta se najbolje odrezali Nika Arih in Ema Cizelj. Nika je osvojila dve bronasti kolajni v ženskih dvojicah in mešanih dvojicah. V dvojicah je brez večjih težav prišla do polfinala, kjer je kasneje s Petro Polanc morala priznati premoč turški navezi Ercetin/Inci v dveh setih. Tudi v mešanih dvojicah do polfinala ni bilo težav, kasneje pa v borbi za finale skupaj z Miho Ivaničem nista imela pravih možnosti za zmago in sta se morala že drugič zapored zadovoljiti s tretjim mestom.

Od njiju sta bila boljša Turka Turgut in Yavuz v dveh setih.

Ema Cizelj je na tem turnirju igrala s Francozom Gregorjem Dunikowskim. Francosko-slovenska naveza je bila v igri mešanih dvojic nepostavljena, vendar sta od prvega kola pa vse do finala izločala nasprotnike. Uspelo jima je izločiti drugo postavljena nosilca v napetih treh setih, kasneje pa še četrta nosilca v dveh setih. V finalu sta bila na žalost kljub bučni podpori iz tribun boljša Turka Turgut in Yavuz v napetih treh setih.

Odmeven rezultat so dosegli še Nastja Stovanje skupaj z Emo Cizelj v ženskih dvojicah in Urban Herman skupaj s Cerkovnikom (BK Medvode)

TREBNJE - Trebanjke vadijo na novomeškem kegljišču Portoval, na Topliški cesti 2c, v Novem mestu in igrajo »domače« tekme.

Pred začetkom lige so si zastavile cilj – borba za zlato sredino. Tokrat kaže še boljše. Na startu so v Novem metu premagale Ceršak 5,5:2,5 (3277:3260), sledilo je gostovanje v Izoli, kjer so izgubile z 0:8 (3149:3346), v naslednji tekmi so »doma« odpravile Dormeo iz Zagorja oba Savi z 8:0 (3357:3099). V Celju so proti prvakinjam lige osvojile točko 4:4 (3120:3105), čepar je kazalo na zmago. Pred gostovanjem v Radencih so v Novem mestu ugnale ekipo Slovenj Gradca z maksimalnim izidom 8:0 (3299:3070) in se s sedmimi točkami zavihtele na tretje mesto prvenstvene razpredelnice. Spodbudna novica je, da je v ekipi ponovno zaigrala 19-letna Nastja Kastelic.

v moških dvojicah. Oba para sta zasedla peto Trenutno je svetovna kadetska podprvakinja mesto na turnirju. Nasprotniki so bili enostavno Nika Radelj, sicer kandidatka za nastop v repremočni, še posebno pri moških dvojicah, ko prezentanci na svetovnem mladinskem prvensta Urban in Martin v četrtfinalu morala priznati stvu v Novigradu prihodnje leto, med najboljšiporaz proti kasnejšim zmagovalcem turnirja Pomi igralkami lige. pov/Dunikowski.

Pri najmlajših se je najbolje odrezal Anej Cizelj, ki Vir in foto: KK Trebnje je v fantovskih dvojicah U-15 z Miho Mastenom osvojil bronasto kolajno. Kasneje za finale je bilo premalo zbranosti in zanosa.

Dobro uvrstitev sta s petim mestom v igri dvojic U-13 dosegla Matevž Herman in Nik Zupančič.

Košarkarji KK Krka (Košarkarskega kluba Krka) so v 6. krogu lige ABA Fanta sta v četrtfinalu izgubila v treh setih proti doživeli prvi domači poraz. kasnejšim zmagovalcem turnirja.

Vir in foto: BK Mirna NOVO MESTO - Z Metalcem iz Valjeva so izgubili s 70:75 (19:21, 15:19, 19:18, 17:17).

Prvi domači poraz KK Krka

17. oktobra je AK Sevnica organiziral prvi tek za Sevniški pokal. zin Gregor, Lisec Nina, Povšič Miha, Jazbec Mateja, Bajc Bojan, Krašovec Dušan in Setnikar Pavel. Absolutna zmagovalca 4-kilometrske proge sta postala Miha Povšič v moški in Nina Lisec v ženski konkurenci (oba iz AK Sevnica).

Da je tekaška prireditev tako dobro potekala, pa so pripomogli številni pokrovitelji.

Vir in foto: AK Sevnica

Radoslav Rogina in Kristjan Fajt ostajata zvesta Adrii Uspešna sezona 2015 je terjala svoj davek. Marko Kump in Primož Roglič sta zapustila ekipo, medtem ko je Klemen Štimulak zaključil kariero.

NOVO MESTO - V kolesarskem klubu Adria Mobil že sestavljajo novo ekipo za sezono 2016, v kateri bosta tudi dosedanja člana Kristjan Fajt in Radoslav Rogina. Oba sta že Adriina “stara borca”, saj bo to za Kristjana Fajta že osma sezona pri Adrii in za Radoslava Rogino peta. Letos sta predvsem pomagala enkratnemu Marku Kumpu, a kljub temu dosegla odlične rezultate. Kristjan Fajt je bil drugi na državnem prvenstvu v Mirni Peči, Radoslav Rogina je zmagal dirko HC kategorije na Kitajskem, Tour of Quinhgai lake. Po podpisu pred novo sezono sta povedala: Kristjan Fajt: “Veseli me, da bom lahko še naprej del tako ambiciozne in vrhunsko organizirane ekipe kot je naša ADRIA MOBIL. Velik motiv mi je predvsem dejstvo, da vedno dirkamo na zmago.

Veliko je mladih talentov, ki jim rad stojim ob strani s svojimi izkušnjami, hkrati pa od njih črpam

Kegljačice Trebnjega trenutno na 3. mestu!

Po 5. krogih jesenskega dela državnega ekipnega kegljaškega prvenstva v 1.B državni ligi so Trebanjske kegljačice na 3. mestu.

1. Tek za Sevniški pokal ŠENTJANŽ – Tekači in navijači so se zbrali v Birni vasi pri Šentjanžu na prijazni domačiji Repše, kjer je bilo prizorišče prvega od petih tekov.

Med devetinosemdesetimi tekmovalci so se najbolje odrezali naslednji, ki so tudi zmagali v svojih kategorijah: Radej Nika, Dolmovič Jan, Krmelj Zala, Krašovec Timotej, Slapšak Ajda, Bajc Tomi, Dobovšek Nika, Bauman Bor, Jančič Nika, Trebše Anže, Arzenšek Urška, Rabu-

21

Gostje so vodili praktično od začetka tekme, največ za osem točk. Krkaši so jih ves čas lovili, dve minuti pred koncem celo povedli, a je na koncu Metalac le zasluženo zmagal.

Krka ima dve zmagi in štiri poraze, v prihodnjem krogu pa bo gostovala pri beograjskem Partizanu.

Ivan Velić, trener Krke: »Mi nismo zdržali psihološkega pritiska. Nasprotniku smo v prvem polčasu dovolili preveč napadalnih skokov in lahkih košev in ga razigrali. V drugem polčasu smo ga lovili, a je bilo preveč živčnosti. Izgubili smo kar 23 žog, kar je absolutno preveč in tako ne moreš zmagati. Ni kaj dodati, kot da moramo še več in bolj delati in se na ta način izvleči iz sedanjega stanja.« Luka Lapornik, igralec Krke: »Pred tekmo smo se zavedali, da je Metalac dober v skoku in tranziciji. Ne vem zakaj, ampak nismo jim uspeli parirati. Preveč smo imeli izgubljenih žog, iz katerih so prišli do lahkih košev, in to je bilo krivo za poraz. «

membna za nas, saj smo potrdili zmago proti Ciboni. Imeli smo težave v klubu, a smo se dvignili.

Igrali smo požrtvovalno, borbeno, sicer s številnimi napakami. Imeli smo več koncentracije na koncu tekme in to je bilo odločilno.« Ðorđe Majstorović, igralec Metalca: »Čestitam soigralcem za veliko borbenost in zasluženo zmago. Tudi zmaga Krke ne bi bila nezaslužena. Bila je težka tekma, z veliko napakami na obeh straneh. Nadzorovali smo tekmo ves čas in bili v našem pravem ritmu, zato lahko pričakujemo še več napredka v prihodnjih tekmah.«

mladostno energijo. Vem, da imam še veliko za pokazati v kolesarstvu, še posebej v tej ekipi, s katero že vrsto let živim skoraj »družinsko«.

Radoslav Rogina: ”Veselim se, da sem podaljšal pogodbo z Adria Mobil, ker se tukaj počutim kot doma, in sem ponosen na to, da mi ekipa zaupa in verjame vame.”

Vladimir Ðokić, trener Metalca: »Zahvalil bi Vir: KK Krka, foto: Danilo Kesić EKIPA 2016: Radoslav Rogina, Kristjan Fajt, Jure se Krki za korektno igro. Tekma je bila zelo poGolčer, David Per, Domen Novak, Jon Božič in Gorazd Per (ekipa je še nepopolna).

Na reprezentančnem treningu tudi dva Krkaša

Vir in foto: KK Adria, S. G.

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

Vpisi

“VPIŠI ” J SE ZDA

19. oktobra se je v dvorani Brinje v Grosuplju zbrala mladinska rokometna reprezentanca Slovenije, ki je pod vodstvom selektorja Slavka Iveziča opravila pregledni trening.

septembra in oktobra

2015.

ZNANJE JE BOGASTVO. +386 7 348 2 100

info@ciktrebnje.si

www.nadlani.si

www.ciktrebnje.si

CIK Trebnje

NOVO MESTO – Po treningu je reprezentanca odigrala še prijateljsko tekmo s člansko ekipo RK Grosuplje in slavila z rezultatom 28:40.

Med kandidati selektorja Iveziča sta se preglednega treninga udeležila tudi Krkina igralca Jan Bevec in Leon Rašo.

Sicer pa bo slovenska mladinska reprezentanca v okviru svojih aktivnosti v začetku novembra gostovala na mednarodnem turnirju, ki bo potekal v Avstriji. Poleg domačinov bosta na omenjenem turnirju nastopili še reprezentanci Romunije in Madžarske.

Vir in foto: RK Krka Novo mesto

22

RAZVEDRILO

3K

DOLOČILO V POGODBI

NAJEM

KISLINA

MOČ

IVAN TAVČAR

ANGLEŠKI GLASBENIK STEVENS

GRŠKO GOROVJE (OJTA)

NAM NAJBLIŽJA ZVEZDA

KRILO STAVBE

PRED­ STAVNIK KLASICIZMA

Mali oglasi

• •

DRAŽILEC

AMERIŠKI PISATELJ (GORE)

KRAJ PRI LJUBLJANI

ANTIČNO RAČUNALO

&

Ð

•

KDOR KAJ UVAŽA POČIVALNIK, BLAZINJAK

• •

NESLIŠNA (EKSPR.) AMERIŠKI GLASBENIK (VANILLA) HARPO MARX EGIPČANSKI FARAON

PESNIK AŠKERC REKA V BOSNI

FIGURA, PODOBA

• STARO­ TRDNI DEL EGIPČANSKI ZEMELJSKE ARHITEKT SKORJE

SRČNI DALJŠE, PREDDVOR NAPORNEJŠE PLANINSKA POTI UJEDA

PRIJAVA STORILCA OBLASTEM

•

POČELO TAOIZMA ŽENSKA, KI VARA

MOZOLJA­ VOST

HE NA SOČI

CALVIN KLEIN PISATELJ PERŠAK

AMERIŠKA ZBOR OSMIH IGRALKA PEVCEV (HELEN)

HOLMIJ

NAG

• OSEBA, KI JI JE ODVZETA PROSTOST

CINK

PREDMET, DELAVEC V KI ŠČITI PROIZVODNJI LEV DETELA KNJIGO BAKRA

•

IGRALKA GORENJAK IGRA NA SREČO

POLITIČNO PRIBE­ ŽALIŠČE

•

TOPILO ZA LAK

•

VENDI

SESTAVA SNOVI ALI PREDMETA

EDWARD NORTON MAJHEN REP

SVETILNI PLIN

DEKOR

ŠPANSKA PRINCESA

VLAČUGA (SLABŠ.)

ŽEPNE

kombinaci

•

www.trik.si

KANADSKI IGRALEC REEVES

3

jske

Kupim hišo na lokacijah: Šentjernej, Kostanjevica na Krki, Raka, Škocjan z okolico, Šmarješke Toplice. Ponudbe na telefon: 051271-643 Prodam njivo 21m2 in travnik 9.1 m2, primerno tudi za čebelarje, v Selcih pri Dobrniču. Cena po dogovoru; 031 297 810 Nudim varstvo otrok ali gospodinjska, pomoč v Trebnjem 031-889-442 Prodam več novih sedežnih garnitur MTOM po izbiri. Info 041 245 596 PRODAM SUHA BUKOVA DRVA IN CVIČEK tel: 031 450 095 Prodam nov 100 l parni kotel (za kuho krme), okolica Trebnjega, 041 911 857.

Oddam tovorno prikolico, 3,5m dolžine, 2,2m širine, vozno z B izpitom, za tovor do 1000kg, cena 30€/dan info: 041 245 596 PRODAM SUHE OKROGLE BALE SENA IN OTAVE TER KOSTANJEVO KOLJE ZA V VINOGRAD, OKOLICA SEVNICE, 031 397 437 Nudim varstvo in nego starejšim osebam ter pomoč v gospodinjstvu na območju Šentruperta, Mirne z okolico. Tel.: 040-533587 Glasbeno društvo LIRA vabi ljubitelje glasbe, otroke in odrasle. Petje z učenjem akordične spremljave kitare ali synthesizerja,po želji pa tudi igranje kitare ali klavirja po programu glasbenih šol. Trebnje, tel.:040 639 057 Prodam diatonično harmoniko Melodija, stara je 8 let, dur CFB s Slakovim gumbom in prodam tudi cirkular trofazni, Trebnje, 031508-456 Prodaja se objekt na obrtni coni v Trebnjem s pripadajočim zemljiščem ali oddaja v najem.

Možen odkup celotne dejavnosti. Kontakt, 041 536 429.

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS. NAGRAJENCI SEPTEMBRSKE KRIŽANKE: Jožica Pavlin, Tomažja vas 42, 8275 ŠKOCJAN Branka Kragolnik, Draga 12, 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE Estera Savič Bizjak, Florjanska 120, 8290 SEVNICA Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.

Vsem nagrajencem lepo čestitamo.

Vp prodaji od 4. novembra.

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 13.11.2015 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA OKTOBER. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

Nagrado podarja:

Vulkanizerstvo Boštjan Vovk s.p.

Obrtniška ulica 4, Trebnje 031 204 333 www.vulkanizerstvo.si

NAGRADA: 3 x PRANJE OSEBNEGA VOZILA

MojeDelo.com

PROSTA DELOVNA MESTA V NAŠI REGIJI Referent v prodaji

Stavbni klepar Naton d.o.o.

Trebnje

Dolenjske Toplice

m/ž

Novo mesto

Strojni vzdrževalec Akripol, d.o.o.

Trebnje

m/ž

PKK d.o.o.

Šentjernej

Trebnje

m/ž

Trenkwalder d.o.o.

Novo mesto

m/ž

Zdravnik specialist psihiatrije m/ž

Merchandiser- pozicioner

Receptor v Hotelu Krka Terme Krka d.o.o.

Tehnik za kontrolo kakovosti

Agencija M Servis, kadrovske storitve, d.o.o.

m/ž

Monter preciznih strojev in naprav FerroČrtalič d.o.o.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke?

Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@ nadlani.si Več informacij: 070 899 899

m/ž

Zdravstveni dom Novo mesto

Novo mesto

Za več informacij in prijavo na delovna mesta obiščite

m/ž

MojeDelo.com

IZ NAŠIH ŠOL

Tehniški dan – Prometna varnost Učenci 5. in 6. razredov OŠ Mokronog in Podružnične šole Trebelno so imeli 30. septembra tehniški dan na temo Prometna varnost.

MOKRONOG - K sodelovanju smo povabili tudi inštruktorja vožnje Zvoneta Tratarja, ki je učencem v uvodu podal nekaj napotkov, kako se s kolesom varno in pravilno vključiti v promet. Nato so se učenci pod vodstvom učiteljev in inštruktorja vožnje v treh skupinah preizkusili v teoretičnem znanju, v spretnostni vožnji na poligonu in nazadnje še v vožnji po cesti. Sledila je še evalvacija dneva dejavnosti. Učenci so bili ob koncu dneva zelo zadovoljni, saj so večinoma pridobili veliko novega znanja, mnogi so premagali tudi strah pred samo vožnjo.

Vsi pa so spoznali, da je v prometu potrebna

velika zbranost in previdnost ter da je upoštevanje prometnih znakov in predpisov še kako pomembno.

Vir in foto: Tomaž Kušar in Marica Tratar

Noč v knjižnici na OŠ Boštanj Tudi letos so v OŠ Boštanj v oktobru, mesecu šolskih knjižnic, za učence 2., 3. in 4. razreda v knjižnici pripravili posebno doživetje, saj so lahko med knjižnimi policami preživeli celo noč.

BOŠTANJ - Prišel je težko pričakovani petek.

Pravzaprav sta bila to kar dva petka, saj se je javilo toliko učencev, da sta jih knjižničarki morali razdeliti. Po prihodu v knjižnico so se najprej pozdravili, se dogovorili, kako bo potekalo naše druženje, in s skupnimi močmi rešili prav posebno križanko. Sledila je večerja, skrbne kuharice so pripravile cesarski praženec in čaj. Ko smo nahranili želodčke, je bil že večer in čas, da začnejo pravljično ustvarjati. Prva skupina učencev je poslušala ljubezensko pravljico, ki jo je brala učiteljica Maja Tamše in poustvarjala ob vsebini. Druga skupina pa je z učiteljico Tanjo Dobnik likovno ustvarjala, učenci so izdelali mavričnega ježka, jesensko drevo in pogrinjek za napitek. Čas je hitro mineval, zato so si učenci pripravili ležišča in se uredili za spanje. Navdušenega vznemirjenja kar ni bilo mogoče pomiriti, vendar je pozna ura naredila svoje.

Noč med knjigami je bila pravljično obarvana, saj so vse dobre vile, palčki in škratki poskrbeli za lepe sanje in mirno spanje.

Sobotno jutro je prišlo prekmalu. Po obilnem

zajtrku, ki je zdramil tudi tiste najbolj zaspane, je sledila še evalvacija srečanja. Učenci so izmenjali svoje vtise, želje in pričakovanja, starši pa so začeli prihajati po svoje otroke … in vrata šolske knjižnice so se čez vikend zaprla.

Knjižničarki upata, da bo ta dogodek učencem ostal v lepem spominu, predvsem pa, da bodo vedno radi vzeli v roke dobro knjigo.

Vir in foto: Maja Tamše, Tanja Dobnik

Skozi letne čase obujamo dolenjske šege Ob 25-letnici Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji so se na Osnovni šoli Šmihel Novo mesto in njeni podružnici Birčna vas učenci od 1. do 5. razreda pod vodstvom učiteljev vključili v Teden kulturne dediščine, ki je potekal od 25. septembra do 3. oktobra.

NOVO MESTO - Izvedli so projekt Skozi letne čase obujamo dolenjske običaje. Spoznali so trgatev, pustovanje, gregorjevo, pot od zrna do kruha, krušno peč, ročna dela in kozolce.

V četrtek, 1. oktobra, so na prireditvi predstavili delček svojega dela. V šmihelski telovadnici so se zbrali učenci od 1. do 9. razreda, strokovni delavci šole, starši, predstavniki sveta staršev in sveta šole. Prireditve so se udeležili še drugi gostje, in sicer z Mestne Občine Novo mesto gospod Aleš Berger, z Zavoda za šolstvo OE Novo mesto mag. Marta Novak in z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto gospa Judita Podgornik Zaletelj. Vse zbrane je nagovorila tudi ravnateljica šole mag. Irena Hlača. Prireditev so začeli s slovensko himno.

V prikaz dolenjskih običajev je zbrane z igranjem na harmoniko popeljal učenec Jan. V kulturnem programu so s pesmijo, plesom, besedo in z igranjem na instrumente prikazali običaje dolenjske pokrajine. Pri spoznavanju različnih običajev, starih orodij, hrane, oblačil, pesmi, plesov, izštevank, iger so se učenci veliko naučili. Zbrali

www.nadlani.si,

23

Teden otroka 2015 »Nekaj ti moram povedati« V tednu otroka, ki je letos potekal od 5. do 11. oktobra, so tudi na OŠ Šmihel Novo mesto v podaljšanem bivanju izvedli drugačne in zanimive dejavnosti za razigrano in ustvarjalno otroštvo.

NOVO MESTO - V ponedeljek smo se z učenci ob svetovnem dnevu učiteljev pogovarjali, kakšen naj bo učitelj, in o tem tudi zapisali: - prijazen, pošten, da mi pomaga; - nasmejan, navdušen, da ima rad otroke; - objektiven in da je razumen; - da bi dovolil več matematike, lep; - da bi me veliko naučil; - da rad pripoveduje zgodbe in šale; - da ima rad naravo; - da bi mi pomagal in da bi me veliko naučil; - da ima rad živali in nas; - da rad riše …

V petek nam je bilo vreme naklonjeno, zato smo se vse štiri skupine podaljšanega bivanja z učitelji zbrale na šolskem igrišču. Za uvodni del je učiteljica Helena prebrala poslanico ob Tednu otroka, ki jo je napisal Andrej Rozman Roza z naslovom Nekaj ti moram povedat. Iz pesmi smo ugotovili, kako pomemben je pogovor. Odločili smo se, da ga bomo uporabljali vsakodnevno, saj: »Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovar-

janjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.« Razdelili smo se v štiri skupine in izvedli vse naloge. Z barvnimi kredami smo risali po asfaltu, oblikovali smo v mivki, igrali nogomet in si podajali balone. V mivki in po asfaltu so nastale prave umetnine ter uživali smo v igri. Petkovo druženje, ustvarjalnost in zabava so tako popestrili učenčev ustvarjalni čas v podaljšanem bivanju.

Vir in foto. Helena Murgelj, OŠ Šmihel Novo mesto

Simbioza na Osnovni šoli Trebnje Osnovna šola Trebnje in njene podružnice so se na pobudo ravnatelja Rada Kostrevca letos že četrto leto zapored vključile v medgeneracijski projekt Simbioza, tokrat tudi kot Simbioza šola.

TREBNJE - V tednu od 21. do 25. septembra se je na šoli že drugič odvijala Simbioza giba.

Učenci so na ure športa, ki jih je izvajalo 14 učiteljic in učiteljev, povabili svoje babice in dedke. Ti so se odzvali v velikem številu, saj jih je prišlo kar 133. Preko različnih gibalnih dejavnosti so se družili z učenci in med seboj, spoznavali šolsko okolje, se razgibali in se pri tem naučili tudi koristnih vaj za izboljšanje telesne kondicije.

V drugem tednu, od 28. septembra do 2. oktobra pa sta za 17 starejših prijavljenih vsak dan potekali dve uri računalniškega opismenjevanja. Udeleženci so se prvi dan zbrali na šolskem razstavnem prostoru, kjer jih je pričakala razstava na temo jeseni. Po spodbudnem nagovoru ravnatelja so se odpravili v računalniško učilnico. Na delavnicah so udeleženci tako imeli možnost spoznati računalnik, se srečati s spletom, si ustvariti račun za elektronsko pošto, natipkati sporočila in si jih izmenjati med seboj ter spoznati družabno omrežje Facebook. Ker so imeli posamezniki različno raven računalniškega predznanja, so

lahko skozi predavanja in vaje spoznavali tiste vsebine, ki so jih najbolj zanimale.

Za posredovanje računalniškega znanja, dobro voljo in prijazno vzdušje med udeleženci so ves teden skrbeli učitelji in učenci prostovoljci. Med tednom se je na urah tako zvrstilo kar 14 učencev prostovoljcev, ki so »oddelali« 64 prostovoljnih ur in s tem izkazali medgeneracijsko solidarnost in nesebično pomoč.

Z željo, da bi se udeleženci na naši šoli počutili kar najbolj sprejete, so ob pomoči mentorjev tudi učenci podaljšanega bivanja zanje vsak dan pripravili pecivo. Na zaključni prireditvi pa so udeleženci prejeli priznanja in unikatna darilca, ki so jih izdelali učenci tehniškega krožka z mentorico.

Vir in foto: S. Z., OŠ Trebnje

Zanimiv dan v tednu otroka

V četrtek, 8. oktobra, so imeli devetošolci OŠ Milana Majcna Šentjanž drugačen delovni dan.

so pregovore o kruhu, sestavili pesmice, uganke, zbrali recepte, zbirali so, koliko je še krušnih peči in kozolcev po vaseh Birčne vasi, in to prikazali na plakatih.

Prireditev so sklenili z ljudsko pesmijo V dolinci prijetni. Ob koncu prireditve so se vsi udeleženci prireditve ogledali bogato in zanimivo razstavo starih predmetov, izdelkov učencev razredne stopnje in degustacijo kruha. Ob tej priložnosti je izšlo tudi priložnostno glasilo.

Vir in foto: Helena Murgelj

Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

ŠENTJANŽ - Prvi dve uri so prisluhnili predavanju na temo samopodobe in alkohola z naslovom V Posavju žuramo brez drog in alkohola.

Predavanja so bila zanimiva in naučili so se veliko novega, kar jim bo v življenju prišlo zelo prav.

Po predavanjih so imeli delavnici na isto temo; najprej so se spoznali, po malici pa so se pogovarjali o alkoholu in drogah. Ta dan je minil hitro

in udeležencem je bilo zelo všeč, ko sta predavateljici v skupinah povedali, da kar so se pogovarjali v tej skupini, bo v skupini tudi ostalo. V prihodnosti si želijo še več takšnih dni.

Vir in foto: Ana Štirn, 9. razred, OŠ Milana Majcna Šentjanž

Teden otroka v drugem razredu OŠ Mirna V tednu otroka, od 5. do 9. oktobra, so imeli drugošolci OŠ Mirna vrsto zanimivih dejavnosti in delavnic, ki so popestrile šolski vsakdanjik.

MIRNA - V ponedeljek so preko fotografij, zgodb in filma spoznali način življenja otrok po svetu. Komaj so čakali torek, saj nas je obiskala gospa Dragica Hazdovac, s katero smo izdelovali zibelke in dojenčke. V sredo smo se spremenili v male raziskovalce, saj smo v okviru naravoslovnega dne izvajali različne naravoslovne poskuse. Četrtek je bil namenjen obiskom. Obiskali so knjižnico Pavla Golie na Mirni, njih pa so

v šoli obiskali šestošolci. Skupaj smo naslikali jesenska drevesa. Petek je bil čas za lutkovno predstavo Ena ena tri, ki smo si jo ogledali v TVD Partizan. Preostali čas pa smo v petek namenili gibanju in plesu. Zabavali so se, poleg tega pa se tudi veliko naučili.

Vir: Katja Florjančič

24

ZADNJA STRAN

, Obrtniška ulica 4, 8210 Trebnje

NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK TER KOVINSKIH IN ALU PLATIŠČ PRI NAS VAM NUDIMO

VAŠI AŠI STROKOVNJAKI ZA PNEVMATIKE

MINI HITRI KREDIT do 12 mesecev!

KREDIT NA HIT’!

AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK M + S UltraGrip 9

52,50€/kos Ultra gip 9

www.summit-leasing.si

Winter Response 2

205/55R16 91T

80€/kos

195/65R15 91T

79€/kos

52,50€/kos Wintersport 5

195/65X15

205/55x16

Akcija poteka od 15. oktobra do 30. novembra 2015 (oziroma do izteka zalog) na izbranih Vulco servisih. Več informacij najdete na www.vulco.si. *Navedene so maloprodajne cene za navadne ventile in plačilo z gotovino.

Preverite posebno ponudbo vozil Nissan iz zaloge. SAMO V TPV AVTU!

www.vulkanizerstvo.si pocenigume.net

Vulkanizerstvo Vovk Boštjan s.p.

KAMERA ZA PARKIRANJE ZADAJ

NAVIGACIJA NISSAN CONNECT

NISSAN

JUKE DESIGN EDITION PERSONALIZACIJA ZUNANJOSTI IN NOTRANJOSTI

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

Povprečna poraba goriva za modele Juke je 3,5 do 7,4 l/100km in emisije CO2 90 do 169 g/km. Emisijska stopnja modela Nissan Juke: EURO VI. Emisija NOx je od 0,0038 do 0,176 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.