NaDlani.si - November 2016

Nadlani.si Tiskana izdaja Nadlani.si, brezplačen časopis za Dolenjsko in Posavje N O V E M B E R 2 0 1 6 / w w w. n a d l a n i . s i

2

Pogovor z Deso Muck

3

Vlada obiskala JV Slovenijo

5

Na mizi predlog ureditve mestnega trga

8 11 13 16 20

4

Dolenjsko martinovanje

6

Športno dvorano krstil tudi Matjaž Smodiš

Zgodilo se je to, česar si Slovenci še pred nekaj mesecih niti v sanjah nismo predstavljali. Melania Trump bo ob boku novoizvoljenega ameriškega predsednika, nepremičninskega mogotca Donalda Trumpa, ki je v politiki novinec, prav zares vstopila v Belo hišo.

TISK TRANSPARENTOV

Halo pesek d.o.o., Draga pri Šentrupertu 31b

PRODAJA DRV 041-755-578

Borut Pahor častni gost na proslavi ob občinskem prazniku

Kdaj bosta Melania in Donald Trump obiskala Sevnico?

Slovence in Sevničane je ob tej novici zajela prava evforija. Bodoča prva dama ZDA se je namreč rodila prav v Sevnici. Takrat še MelaNajbolj innovativni so mladi nija Knavs je hotela v svet, Ljubljana in SloveMirnopečani nija sta bili zanjo premajhni. Pot jo je vodila v Milano in Pariz, nato pa čez lužo, v New York, kjer se je uveljavila v svetu mode in lepote ter Zaradi bombe evakuirali na neki zabavi spoznala bodočega moža. Da vas mu sprva sploh ni hotela dati telefonske številke, je najbrž splošno znano dejstvo, a usoda je hotela drugače in prav kmalu se bo Melania Avto moto skupaj z možem in sinom Barronom iz luksuznega domovanja v New Yorku preselila v Belo hišo. Predsedniška kampanja je bila dolga in Dom in vrt naporna, lepa Sevničanka pa je s svojo lepoto in gracioznostjo marsikoga očarala. Seveda so nad tem uspehom očarani tudi naši politiki, ki ji že pošiljajo vabila in upajo na plodno sodelovanje z njo ter seveda tudi z ZDA. Ta priložnost je Zdravje naravnost zgodovinska in škoda bi jo bilo za»Gotovo bosta povabljena v naše kraje« praviti, pravijo.

Slovenci in Sevničani nestrpno čakajo, ali bo Sladica, obuvalo, morda vino A kaj se bo iz tega v resnici izcimilo? Tudi v na- predsedniški par pripotoval tudi k nam. Glešem uredništvu smo se že pred meseci spraše- de na to, da je Melania nekdanja Sevničanka, vali, kaj se bo zgodilo, če Sevničanka postane je to pričakovanje še toliko večje, zato smo o prva dama ZDA, koliko priložnosti bo to s seboj tem povprašali tudi sevniškega župana Srečka prineslo in kako jih bomo znali izkoristiti. Svoje Ocvirka. Z občine so nam odgovorili, da je Sevbo seveda pokazal čas, a marsikaj se že doga- nico v zadnjem letu obiskalo veliko medijskih ja. Ob čakanju izida volitev je bilo v Sevnici buč- hiš, verjamejo pa, da bo Melania kot prva dama NAROČILA NA: no in veselo. Še isto noč je luč sveta ugledala svojo vlogo opravljala odlično.

070 833 833

7

posebna sladica, na Lisci napovedujejo njene palačinke, okoliški vinarji prav posebno vino, Melania dobiva svoje obuvalo, ima tudi že svojo pesem. Vse to in še mnogo več ponuja priložnost, kakršne nismo dobili še nikoli. Tisti, ki je ne bi zgrabil, bi bil malce nor, se lahko pošalimo na tem mestu, zato komaj čakamo na vse, kar se bodo Sevničani še domislili. Morda ustvarijo posebne izlete ali ekskurzije, morda Melania Trump nekoč dobi celo svoj muzej. Treba je uporabiti domišljijo, pretehtati različne možnosti in na koncu izbrati tisto najboljše, kar bi lahko ponudili tujim obiskovalcem in podjetjem.

PRODAJA SEKANCEV 041/755 578 ODKUP HLODOVINE 041/755 578 halopesek.doo@gmail.com

»V svetu o našem kraju prej ni bilo slišati veliko. Čeprav je to za ameriške razmere majhno mesto, imamo veliko pokazati. Produkti sevniških podjetij, kot so Lisca, Kopitarna, Stilles in drugi, potujejo po vsem svetu. Poleg obutvene, tekstilne in lesne sta uspešni tudi kemična in farmacevtska industrija,« so jasni na občini, kjer poudarjajo tudi pomembnost naravnih in kulturnih znamenitosti ter vrhunske kulinarike, ki odlikuje to območje. »Prav kombinacija nedotaknjene narave, tradicionalnih elementov in elementov sodobne urejenosti je tisto, kar bi lahko privlačilo veliko obiskovalcev,« so prepričani.

Da je Sevnica z izvolitvijo Trumpa postala prepoznavnejša, je že zdaj jasno, Sevničani pa se zavedajo, da lahko ljudje v tujini na ta način še bolj spoznajo izdelke sevniškega gospodarstva in turistično ponudbo. »Obiska predsedniškega para bi bili izjemno veseli, gotovo bosta povabljena v naše kraje,« so nam še odgovorili. Kdaj in kako, sicer še ni jasno, je pa pomembno, da se velikega potenciala, ki ga je prinesel izid predsedniških volitev v ZDA, očitno zavedajo. Da bi Slovenka postala prva dama najmočnejše države na svetu, se namreč še ni zgodilo in vprašanje je, če se bo sploh še kdaj. Prav zato je treba priložnost znati izkoristiti, železo pa kovati, dokler je vroče.

Zanimivo bo spremljati, kaj bosta Slovenija in Sevnica iz tega potegnili, kako se bodo na vse to odzvale turistične organizacije in kaj bodo v zvezi s tem naredili domači gostinci, pridelovalci, podjetniki in večja podjetja.

Avtorica: Mojca Sladič Foto: L. J.

Beseda urednice Za nami je pester teden. V ZDA so izbrali novega predsednika, kontroverznega poslovneža Donalda Trumpa, prva dama pa je postala Slovenka, Sevničanka. Revija Manager je objavila novo lestvico najbogatejših. Kraljujeta Samo in Iza Login. Tudi stavka zdravnikov se nas je dotaknila. O vsem tem berite v današnji tiskani izdaji NaDlani.si.

Organizirate dogodek, vaš tišči kakšen žulj … Sporočite nam svoje mnenje na urednistvo@nadlani. si. Vabimo vas tudi k sodelovanju v nagradni igri za dve letni vinjeti. Prijavite se na naslovu: www. nadlani.si/vinjeta Lepo vas pozdravljamo.

Uredništvo časopisa NaDlani.si

2

POGOVOR

Pogovor z Deso Muck: »Mokronožani so prijetni in dobrovoljni ljudje« Že 13 let Mokronožanka, Dolenjka. Zato smo jo obiskali in pocukali za rokav: o njenih projektih, načrtih …

Desa Muck je nečakinja slovenskega igralca, pesnika in profesorja Kristijana Mucka. Preizkusila se je v več poklicih, najprej kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Poljane, kasneje kot negovalka duševno prizadetih otrok. Bila je zaposlena tudi kot tehnična risarka v gradbenem podjetju.

Preizkusila se je v vlogi igralke v filmih, gledaliških predstavah ter kot voditeljica. Nazadnje se je lotila še pisanja. Je svobodna umetnica. Le kdo ne pozna njenih del: Blazno resno o …, Anica …, Panika in še in še.

Mokronožane, je, da imam občutek, da težje človeštvo v tisočletjih ni kaj dosti naučilo iz svojih sprejemajo spremembe in novosti. Bi rekla, da napak. Toda, če gre za evolucijo – tudi ptice so bile najprej ribe in plazilci. so bolj tradicionalisti.

V enem izmed svojih prispevkov ste zapisali: »Moje hčerke pravijo, da mi bodo večno hvaležne, ker sem jim omogočila otroštvo na vasi.« To pomeni, da vam družina veliko pomeni, hkrati pa ste se odpovedali mestu. Ali vam življenje na vasi ugaja?

Pred Mokronogom in Trzinom smo živele v prelepi vasici na Gorenjskem, kjer je bilo kakšnih dvanajst hiš. Tisto je bila res vas. Hčerke so ljubile svobodo in možnosti, ki so jim jo za igro dajali gozd, travnik in reka v bližini. Odraščale so skupaj z vaškimi otroci, in to od rojstva, ter bile Moja družina ni imela dosti izbire. Popokala sem samo ene izmed njih. V Mokronogu ni bilo tako. jih, pa smo šli. Bilo je tako, da sem se naveli- Tu se niso nikoli vživele, pa če so se še tako trudile. Nikoli niso bile samo ene izmed njih. Tu so bili hčerke Dese Muck in čudakinje. Mlajši dve, ki sta tu še obiskovali osnovno šolo, sta zaradi tega veliko pretrpeli in tudi zame je bilo to bolj težko obdobje. Ampak to je precej pogosto, kadar otroci niso skupaj od prvega razreda. Moji dve sta prišli šele v tretjem in sedmem razredu.

Marsikdo ne ve, da ste že 13 let priseljeni v Mokronog. Kako je vaša družina sprejela takrat novo okolje in kako se vi počutite med Mokronožani, saj ste nenazadnje le rojena Ljubljančanka?

Že sami izhajate iz pesniške, igralske družine, enako pot nadaljujejo tudi vaše hčerke. Ste veseli, da so se vse tri podale v umetniške vode? Ste jih k temu kaj spodbujali?

Imete pred začetkom pisanja knjige že celotno knjigo v glavi – od začetka do To ne. Vem, kakšna je borba za preživetje na teh konca? področjih. Gotovo bi bila bolj zadovoljna, če bi si izbrale kak zanesljivejši poklic. Hkrati pa sem ve- V glavnem. Me pa včasih še med samim pisasela, da so dovolj pogumne, da počnejo to, kar njem kaj preseneti. Kaka domislica, za katero mi jih veseli. In ponosna, da samo čakam, kdaj bom je v hipu jasno, da je boljša od prejšnje, mi pa eksplodirala. Sicer pa je tako. Zelo normalno in seveda vse postavi na glavo in mi da veliko dodatnega dela. A se splača.

Vse nas zanima, od kod črpate navdih za svoja dela? Imate mogoče kakšno skrivnost? Če bi bila skrivnost, bi vam jo povedala, ampak ni. Pisanje je zapleten proces, v katerem se prepletajo vse oblike spomina pa empatija, oziroma, kot ste rekli, zmožnost vživljanja v druge, znanje, obrtniška veščina, sposobnost opazovanja, domišljija in predvsem iskrenost. To se pravi, ne smeš se truditi, da bi bil všečen. Ker potem si dolgočasen in predvidljiv.

V zadnjih letih ste se kar malo umaknili iz javnega življenja. Vam ugaja takšno umirjeno življenje?

čala podnajemniške sage, ki je bila zame dosti predraga in preveč stresna, vendar se mi ne da več vrteti svoje lajne o ubogi samohranilki s tremi otroci, ker so me najbrž že vsi siti. Dobila sem skromen hipotekarni kredit, se med ogledom primernih nepremičnin v trenutku zaljubila v našo hišo in zame ni bilo več poti nazaj. Vanjo sem še vedno zaljubljena, čeprav zaradi okoliščin mnogo premalo storim zanjo. Mokronožani so prijetni in dobrovoljni ljudje. Od Dolenjcev so mi nasploh najbolj všeč Dolenjke. 'Fejst babe' so to.

S sokrajani pa na žalost nimam prav dosti stikov. Še vedno sem zelo zasedena s svojimi projekti.

Pri delu potrebujem veliko miru, pa še samotar sem po duši. Edina pripomba, ki bi jo imela čez

Res je. Iz javnega življenja sem se umaknila že pred več kot desetimi leti. Pravzaprav sem bila del njega samo, kadar sem bila tam poklicno. Če je šlo, na primer za moje premiere, ali sem vodila kak dogodek, ali je šlo za dogodke mojih najtesnejših prijateljev. Zelo me izčrpajo površni klepeti in odnosi, ki vladajo ob takšnih priložnostih. Zdi se mi škoda časa in energije za ljudi, s katerimi nimam nič skupnega, razen tega, da smo javne osebe. Sicer pa je javna oseba danes lahko vsak. En teden govori in počne oslarije v celo zaželeno se nam zdi, če recimo mesarjev resničnostnem šovu, pa je že zvezda. Mislim, da sin tudi postane mesar ali če sin prevzame očeje to zelo zavajajoče in škodljivo za naše otroke. tovo kmetijo. Kadar pa umetniki spravljamo na svet nove umetnike, se pa temu reče nepotizem.

Vaša poklicna pot se ni začela prav nič Pred davnimi leti, recimo, na igralsko akademijo po pisateljsko. Bili ste varuška in risar- zato namenoma niso jemali otrok igralcev, ker so ka v gradbenem podjetju. Kako, da vas vsi govorili, da so tja prišli zaradi zvez. No, saj še je poneslo najprej v igralske in nato še vedno. Tudi za moje so. pisateljske vode?

Kaj je vaša prva ljubezen, pisanje ali gleKaj pa vem … Zelo dolgo sem se upirala, da bi dališče? postavila na ogled (in pod drobnogled) svoje talente. Mislila sem namreč, da jih nimam. Vendar Prej je bilo to gledališče, zdaj je pisanje. mi življenje ni dalo miru. Ustvarjalo je situacije, s katerimi me je prisililo, da sem se končno, kljub Kakšni so kaj načrti za prihodnje vloge ogromnemu strahu in dvomu vase, le začela v gledališču? migati na teh področjih. Zato sem prepričana, da naključij ni. Vse na tem svetu je povezano in Nimam jih več. Igranje je zame postalo prenase dogaja z nekim namenom. S kakšnim, pa ni- porno, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. mam pojma. Nisem dovolj pametna. Prepričana Končno jih imam čez šestdeset in sem utrujena. pa sem, da gre za nekakšno duhovno evolucijo.

Seveda to mojo teorijo demantira dejstvo, da se Veliko pišete za najstnike. Kako ste postavite v njihovo kožo? Knjige so zelo dobro prodajane, zato se zagotovo dobro vživite v te najstniške like.

Lahko se vživim tudi v majhne otroke in v odrasle. Lahko se vživim v vsa obdobja, ki sem jih že doživela. Razen pozne starosti.

Ko knjigo napišete in izdate, jo potem še kdaj vzamete v roke in preberete? Če moram kdaj kje prebrati kak odlomek. Sicer pa ne. Vedno se mi zdi, da sem imela premalo časa in bi lahko še kaj popravila.

Morda kakšen namig o projektu, ki je trenutno v ospredju in kateri je še skrit v rokavu?

Zelo nerada govorim o prihajajočih projektih.

Nekako sem vraževerna. Pa še v Sloveniji je rado tako, da projekti radi padejo v vodo, zato jih nima smisla preveč napovedovati. Zato bom povedala samo to, kar si upam. Pišem dve knjigi za otroke. Pišem tudi nekaj za gledališče, pa ne povem kaj. Z mojim partnerjem sva skupaj stopila tudi poslovno. On se je na tem področju že večkrat zelo izkazal, sama pa sem na tem področju čisto nepismena. Če mi govoriš o poslih in denarju, imam občutek, kot da se pogovarjamo v kitajščini. Zato pa imam tu pa tam kakšno idejo. Tako bo odprl trgovino v Mokronogu, ki bo namenjena družinam in bo tam nekaj za mamice in očke, predvsem pa za otroke. Jaz bom seveda sodelovala po svojih močeh. Po novem imava tudi založbo »Muck Blažina« in kot prva bo v njej izšla tretja knjiga mojih kolumn z naslovom »Takole bom rekla …«, pa še predstavo »Anica in Grozovitež« pripravljamo. Režirala jo bo moja najstarejša hči, ki je precej hvaljena in nagrajena diplomirana režiserka. Vem, hvalim se, da ni za zdržat'. Premiera bo seveda v Mokronogu, potem pa bo predstavica nadaljevala svojo pot po Sloveniji. Želim si, da najprej po naši Dolenjski.

Zahvaljujemo se za prijeten pogovor.

Pripravila: Petra Urbančič Foto: Ana Iza Sajko

Nadlani.si Tiskani medij Nadlani.si je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838.

Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Petra Urbančič Oblikovanje: Tanja Kristan Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke.

Naklada: 30.000 izvodov Pokrivamo občine: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej Trebnje, Žužemberk, Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno, Mirna Peč, Sevnica Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si

IZ NAŠIH KRAJEV

3

HITRO TISKANJE

070 833 833 Novomeščani imajo možnost plačevati položnice brez provizije. Preverite, kje ...

Eden od stranskih učinkov, ki jih prinaša plačevanje položnic, je tudi provizija. V Novem mestu pa je z novembrom zaživela mestna blagajna, na kateri lahko občani položnice, ki jih izdajajo mestna občina, javni vrtci in osnovne šole, poravnajo brez plačila provizije.

NOVO MESTO – Za storitve mestne blagajne je bila prek javnega poziva izbrana Delavska hranilnica. K projektu lahko pristopijo tudi ostala podjetja, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je MO Novo mesto.

Poslovalnica na Glavnem trgu 10 je že označena z nalepkami mestne blagajne, odprta pa je od ponedeljka do petka, med 8.30 in 17. uro. Plačila provizije so oproščene zgolj fizične osebe s stalnim bivališčem v Mestni občini Novo mesto.

Ob plačilu posameznega plačilnega naloga bo del provizije subvencionirala občina, za preostali del pa izbrana finančna institucija vse občane oprosti plačila, tako da je posledično storitev plačevanja plačilnih nalogov za občane v celoti brezplačna.

Z Delavsko hranilnico se o projektu dogovarjata tudi komunala in Zarja, po trenutnih ocenah pa bo prek sistema občinske mestne blagajne plačanih več kot 2000 položnic mesečno.

Vir in foto: MO Novo mesto, M. S.

Premier obiskal M Tom, Revoz, ŠC Novo mesto …

Vlada RS je v začetku novembra v dveh dneh obiskala jugovzhodno Slovenijo. ska je vladna ekipa zaključila v sproščenem vzdušju s košarkarsko tekmo med vlado in predstavniki JV Slovenije.

Drugi dan obiska o iskanju rešitev za zmanjšanje razkoraka v razvitosti v regiji Člani vlade so drugi dan obiska začeli na Gradu Otočec z delovnim posvetom »Kako zmanjšati razkorak v razvitosti znotraj JV Slovenije«, kar je bila tudi tema zaključnega srečanja »Regionalni NOVO MESTO – Jugovzhodna regija ima razvojni dialog za jugovzhodno Slovenijo« v Nomed vsemi regijami v Sloveniji tretji najvišji BDP vem mestu. na prebivalca (17.379 evrov) in drugo najvišjo povprečno neto plačo, ki znaša 1022 evrov.

Stopnja registrirane brezposelnosti je sicer nekoliko višja od slovenskega povprečja, vendar je treba poudariti pozitivni trend zaposlovanja, saj se je v obdobju avgust 2015–avgust 2016 število brezposelnih v regiji zmanjšalo kar za 11,5 odstotka.

To območje je v obdobju 2007–2013 iz naslova evropske kohezijske politike, programov evropskega teritorialnega sodelovanja in finančnih mehanizmov prejelo 300 milijonov evrov. Za obdobje 2014–2020 je iz naslova evropske kohezijske politike regija že prejela 52,6 milijona evrov za oskrbo s pitno vodo ter 0,9 milijona evrov za vseživljenjsko izobraževanje.

V jugovzhodni Sloveniji se izvajajo tudi številne aktivnosti za vključitev pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja z namenom dviga stopnje izobrazbe ter hitrejše socializacije in vključenosti v družbo.

Prvi dan obiska

križišča državnih cest v Mokronogu, cesta Slovenska vas–Šentrupert, urejeno krožno krožišče v Sodražici ter Kandijska cesta v Novem mestu).

V naslednjih letih DRSI načrtuje dela na 76 projektih na področju celotne JV regije. V sprejetem proračunu za leti 2016 in 2017 je za te projekte namenjenih 13 milijonov evrov. Za redno vzdrževanje, krpanje, preplastitve, talne označbe, sanacijo cestnega omrežja po elementarnih nesrečah ter redno vzdrževanje na državnih cestah JV regije pa je DRSI v letošnjem letu že izvedel dela v vrednosti 6,9 milijona evrov. Največja projekta s področja infrastrukture, ki bosta zmanjšala razkorak regije, pa bosta zagotovo izgradnja tretje razvoje osi – južni del in izgradnja druge faze kočevske proge (Ribnica–Kočevje).

Člani vlade so razpravljali tudi o ukrepih na področju trga dela, investicijah v komunalno oprePodatki med drugim kažejo, da so v lanskem mljenost in infrastrukturo, še posebej pa je bilo izletu družbe jugovzhodne Slovenije poslovale postavljeno, da je za nadaljnji gospodarski razvoj boljše kot so v povprečju poslovale družbe v regije pomembna zanesljiva oskrba z električno celotni državi. Prav tako so bistveno večji delež svojih prihodkov realizirale z izvozom. V povprečju so bile manj zadolžene kot družbe na ravni države, imele pa so tudi boljšo sestavo sredstev.

V primerjavi z drugimi slovenskimi regijami so več neto čistega dobička kot družbe jugovzhodne Slovenije izkazale le družbe iz osrednjeslovenske regije.

Na posvetu je bilo posebej izpostavljeno območje Pokolpja, ki ga sestavlja sedem občin Bele krajine in Kočevske ter ga zaznamujejo skupne razvojne težave, ki onemogočajo hitrejši razvoj.

Z namenom reševanja najbolj perečih težav je bilo ustanovljeno Območno razvojno partnerstvo Pokolpje, katerega glavni namen je priprava in izvajanje skupnih projektov in krepitev razvojnih struktur za hitrejši razvoj območja ter posledično zmanjševanje razvojnih razlik.

Prvi dan regijskega obiska so člani vlade obiskali več gospodarskih družb ter javnih zavodov v regiji. Poleg obiska železniške postaje Kočevje z naznanitvijo začetka modernizacije odseka železniške proge Ribnica–Kočevje je predsednik vlade Miro Cerar skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom, ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem ter ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen obiskal tudi V zadnjih letih je bilo v tej regiji končanih nekaj tamkajšnje podjetje Melamin. Ločeno je obi- zelo pomembnih infrastrukturnih projektov (druskal tudi podjetje Kolpa v Metliki. Prvi dan obi- ga etapa obvoznice Črnomelj, rekonstrukcija

energijo, zato bo v naslednjih letih izvedenih več projektov tudi na tem področju.

Na področju turizma se izvaja promocija turističnih znamenitosti jugovzhodne Slovenije.

Slovenska turistična organizacija (STO) izvaja tudi pomemben trajnostno naravnan ukrep, in sicer Zeleno shemo slovenskega turizma, v katero je že vključenih 17 turističnih destinacij, med njimi tudi Bela krajina. Z vidika promocije je pomemben tudi projekt Evropska destinacija odličnosti, v sklopu katerega je bila Kolpa že pred časom izbrana kot Evropska destinacija odličnosti.

Ob koncu posveta so se dogovorili, da bodo pri pripravi ukrepov za izboljšanje stanja na problematičnih področjih v regiji sodelovala vsa ministrstva in da bodo ugotovitve delovnega posveta predstavniki vlade predstavili predstavnikom gospodarstva te regije.

Vir in foto: Vlada RS

031 752 831

ROBERT KRAŠOVEC s.p. /KRMELJ 23b, 8296 KRMELJ

4

IZ NAŠIH KRAJEV

Zdravje v slovenskih občinah – vse več bolnikov s sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil projekt in izdelke »Zdravje v občini«, ki omogočajo prikaz zdravstvenega stanja ljudi po slovenskih občinah in primerjavo med njimi.

AKCIJA

PROSTOSTOJEČIH PEČI na pelete

-33% FIRE

NA VSE MODELE!

Kvaliteta in zanesljivost zagotovljena.

041-575-176 g. Zvone 041-219-433 ga. Polona

V naši pestri ponudbi lahko vam nudimo dostavo in montažo vseh vrst kaminov in peči na drva, pelete kot tudi kombinirane peči PELETI /DRVA.

Akcijo preverite na naši spletni strani www.kamini-luzar.si ali na e- meil info@kamini-luzar.si

Dolenjsko martinovanje naj postane tradicionalno V Novem mestu so minuli konec tedna, ko je godoval sv. Martin, pripravili Dolenjsko martinovanje. Zaznamovali so ga vinogradniška društva, vinarji, ponudniki domačih specialitet, županovo vino in zanimiv program. tinov koncert, za ples in zabavo pa so poskrbeli člani Ansambla Pogum. Nit prireditve, ki se je zavlekla pozno v noč, je vlekel Robert Erjavec.

V sklopu prireditve so izbrali tudi županovo vino.

Ta čast je letos od šestih prijavljenih vinarjev pripadla Janezu Colnarju. Vse do zadnjega dne

NOVO MESTO – Namen projekta je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo, ter omogočiti boljšo dostopnost in dosegljivost zdravstvenih podatkov v Sloveniji.

Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje, slovenske občine pa se po kazalnikih zdravja pomembno razlikujejo.

Zdrava občina za zdravo Slovenijo Izdelki »Zdravje v občini« so oblikovani na podlagi različnih kazalnikov zdravja (prebivalci in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost) iz več virov podatkov (NIZ, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Onkološki inštitut, Javna agencija za varnost v cestnem prometu, Inštitut RS za socialno varstvo, Ministrstvo za finance RS in Statistični urad RS). Za vsako občino so oblikovane tematske karte s prikazi kazalnikov, kratka publikacija ter tabela s podatki za vse občine, upravne enote in statistične regije. Vsi izdelki so dostopni prek spletne aplikacije obcine.nijz.si, kjer bodo vsako leto posodobljeni in dopolnjeni z novimi javnozdravstvenimi vsebinami, relevantnimi za vse občine. V letošnjem letu so predstavljene vsebine s področja uporabe alkohola, telesne aktivnosti in debelosti.

Na zahodu bolj zdravi kot na vzhodu Na razlike v zdravju vplivajo različni dejavniki, ki niso nujno povezani s krajem oziroma regijo bivanja. Kljub temu so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države. Sicer na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (izobrazba, dohodek, zaposlenost), kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega var-

stva, ki se odraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ter življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin in storitev.

Podatki za dolenjske občine V občini Mirna je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev trajala povprečno 16,6 koledarskega dne na leto, v Sloveniji pa 13,7 dneva. Tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa je ta občina blizu slovenskemu povprečju.

V Mestni občini Novo mesto je delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen je indeks nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 28 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 22.

V občini Šentjernej je bil delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji višji od slovenskega povprečja. Skrb vzbujajoč podatek za občino Šentrupert je, da je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora 76 na 100.000 prebivalcev.

Delež oseb v občini Žužemberk, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen je indeks blizu slovenskemu povprečju, prirast prebivalstva pa je pod slovenskim povprečjem.

Po vseh občinah je visok delež kadilcev. V celotni Sloveniji je delež kadilcev 24-odstotni, po dolenjskih občinah pa je ta številka približno 20 odstotkov skoraj v vseh občinah. V občini Sevnica je tako kadilcev kar 34 odstotkov.

Sprejemamo rezervacije za decembrske zabave ! Pokličite:

Povzela: P. U. Foto: STA

031 652 429

NOVO MESTO – Organizacijo Dolenjskega martinovanje je v partnerstvu z Mestno občino Novo mesto in novomeškimi vinogradniškimi društvi izpeljal zavod Bajka. Ker so napovedali kislo vreme, se je dogajanje preselilo v kompleks Situla na Glavnem trgu.

V pestrem programu so nastopili Harmonikarski orkester Toma Primca, sledil pa je blagoslov mladega vina, ki ga je opravil glavni vikar Božidar Metelko. Zbrane sta nagovorila tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša in predsednik Zveze društev vinogradnikov Do-

ocenjevanja so zbirali vzorce cvička PTP letnika 2016, pri razpisu pa so lahko sodelovali vinarji in vinogradniki, ki imajo najmanj 400 litrov enotnega cvička, stalno bivališče ali vinograd v Mestni občini Novo mesto ter so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina. Cviček Janeza Colnarja bo namenjen protokolarnim zadevam mestne občine.

lenjske Matjaž Jakše. Brez recitacije Hvalnice cvičku ni šlo. To nalogo je odlično opravila prva cvičkova princesa Lea Marija Colarič Jakše, zbrane pa je seveda pozdravila tudi aktualna cvičkova princesa Anja Mrhar.

Organizatorji si želijo, da bi Dolenjsko martinovanje postalo tradicija, kakršno si dolenjski vinoroSledili so poskočni ritmi Mestne godbe Novo dni okoliš tudi zasluži. mesto, ki so naslednji dan organizirali tudi MarVir: D. R., M. S. Foto: Jaka Šuln

IZ NAŠIH KRAJEV

5

Na mizi predlog ureditve mestnega trga

Na seji občinskega sveta občine Trebnje bodo obravnavali predlog ureditve Golievega trga v Trebnjem. Na čelu skupine, ki je predlog pripravila, je gospod prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. inž. arh., dekan fakultete za arhitekturo. Če ne bo večjih pripomb, bo predlog osnova za izdelavo projektov.

TREBNJE – Občinska uprava občine Trebnje pričakuje, da bodo projekt lahko uresničili v naslednjih treh do petih letih. Za Trebnje naj bi to pomenilo ureditev glavnega trga, ki bo namenjen predvsem pešcem in meščanom za druženje ter za organiziranje raznih prireditev.

da se promet odvija prek pomembnega javnega prostora, namenjenega pretežno pešcem. Predvideni so tudi izdelava »zelene stene«, niz visoko dekorativnih mestnih svetilk, amfiteater in še in še.

Koncept predlagane ureditve Golievega trga temelji na združevanju obstoječih javnih prostorov v enoten tržni prostor, to je: prostora pred občinsko stavbo, prostora državne tranzitne ceste in prostora današnjega parka z zgodovinskim obeležjem. Poenotenje prostora bi izvedli s pomočjo enotnega dekorativnega tlaka, položenega v eni sami ravnini po celotni površini novega trga. Predlog zajema tudi odstranitev neprimernega drevja iz osrčja tržnice in ponovno zasaditev dreves na južnem obrobju trga. Potek regionalne ceste ter dovozne ceste do zdravstvenega doma in parkirnega prostora za občino naj bi bil diskretno označen v novem tlaku, voznikom pa bi nakazoval,

Pripravila: P. U. Foto: Arhitektura, d. o. o.

Ognjeni zublji v Trebnjem

- proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov - sanacija in popravilo obstoječih dimniških tuljav - novogradnja zidanih ali kovinskih dimnikov - montaža in prodaja kaminskih peči

Gasilci so morali posredovati tudi v sredo, 9. novembra, ko so gasili streho ene od stanovanjskih hiš v Trebnjem. Le njihovi hitri intervenciji se lahko zahvalijo, da se požar ni še bolj razširil.

40 let tradicije

TREBNJE – Kot so zapisali policisti, naj bi bil po prvih ugotovitvah vzrok požara pregretje izolacijskega materiala ob dimniku. Nastalo škodo so ocenili na približno 10.000 evrov.

Požar je uničil del ostrešja. Gasilci PGD Trebnje, Lukovek, Račje selo in Ponikve so požar pogasili, odstranili poškodovani del strehe in jo začasno prekrili s ponjavo.

Fotogalerijo gašenja si lahko ogledate na www. nadlani.si.

Vir: PU Novo mesto, PGD Trebnje, M. S. Foto: PGD Trebnje

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

Tako so se igrali nekoč ...

To je bila tema galerijske delavnice, ki jo je pripravila trebanjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Trebnje, Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje in CIK Trebnje v soboto. Delavnica je bila 5. novembra. mladi spremljevalki udeležencev. V odmerjenem času delavnice so se naučili igri »ristanc« in »kozla zbijat« ter ustvarili igro »špana« ali »mlin«.

Ob koncu so vse igre igrali še v parih oziroma kakor posamezna igra pač zahteva.

Zakaj ne bi tudi doma z obujanjem zanimivih iger iz naše preteklosti preživljati prosti čas in dolge zimske večere na nekoliko drugačen način, kdaj pa kdaj tudi brez televizije in računalnika?

Sobotno galerijsko dopoldne bodo nadaljevali TREBNJE – Za mentorico so povabili etno- 3. decembra, ko se bodo udeleženci spoznali loginjo Alenko Lamovšek Stražišar, ki je mlade s slovensko tradicijo vezenja in z Andrejko Vabič udeležence prijetno vpeljala v delavnico s po- Nose izdelovali unikatne voščilnice. govorom, kako se igrajo danes, in to primerjala Vir in foto: JSKD Trebnje z igro nekoč, kar sta podkrepili še malo manj

Kaj pa si o novi ureditvi mislite vi?

Avtohiša Berus

Podbevškova 1, 8000 Novo mesto tel.: 07 371 98 00, www.avtohiša-berus.si

LITIJA, ČATEŽ – Kljub slabi vremenski napovedi se je na pot odpravilo kar približno 4000 pohodnikov. Blatne poti so pohodniki že kar navajeni, na cilju pa jih je kot vsako leto pričakal program Razhodnje.

Zbrane pohodnike je nagovoril slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, ki je povedal, se da je na to to pot prvič odpravil s svojim univerzitetnim učiteljem dr. Antonom Slodnjakom, in to že več kot pred 60 leti.

Zbrane je pozdravil tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, ki se tega pohoda udeleži Slabo vreme ni odpravilo nasmejanih obrazov povečkrat. Za pester program so poskrbeli članki hodnikov in naj tako ostane tudi v prihodnje. dramske skupine P. L. I. N., cvičkova princesa Povzela: P. U. Anja Mrhar …

Foto: splet

Športno dvorano krstil tudi Matjaž Smodiš

Prebivalci Šentjanža se lahko upravičeno pohvalijo z velikim dosežkom: novo športno dvorano pri tamkajšnji osnovni šoli, ki ne bo namenjena le športu, temveč tudi proslavam in drugim dogodkom v kraju. Dvorano so namenu slavnostno predali zadnji oktobrski petek zvečer, v okviru krajevnega praznika.

JA

1.12 .20 15.

Pokličite ali pošljite povpraševanje 070 833 833 - tisk@magmamedia.si

AK

V soboto, 12. novembra, je bilo že 30. popotovanje po Levstikovi poti.

in ostalega novoletnega programa

do

Na jubilejni Levstikovi poti 4000 pohodnikov

AK CIJA AK CIJA CI

Zdaj je čas za tisk koledarjev

IZ NAŠIH KRAJEV

Ve lja

6

Deset let Mladih žurerk Plesna skupina Mlade žurerke prihaja iz Tržišča. Ob 10-letnici so dekleta v telovadnici nove OŠ Tržišče pripravila čudovit plesni nastop.

TRŽIŠČE – Predlog ene od članic pred leti, da bi bolj za šalo ustanovili skupino, je prav na hitro dal zelo odmeven rezultat. Nastala je plesna skupina Mlade žurerke, ki deluje pod okriljem Aktiva kmečkih žena Tržišče in letos praznuje deset let delovanja. Da bi proslavile ta lep jubilej, so v petek, 4. novembra, v telovadnici nove OŠ Tržišče pripravile pravi spektakel.

Obiskovalcev se je kar trlo, z aplavzi so bučno

Skušek Kirar. Mentorici za vsak ples sestavita plesne korake, upoštevata glasbo pa tudi telesne zmožnosti plesalk. Za vsak ples potrebujejo tudi nova oblačila, za katere poskrbi šivilja Renata Erman. Plesalke veže in naprej žene veselje do glasbe, druženja, zabave … Pa tudi potreba po ohranjanju zdravja in vitalnosti.

Prvi nastop so imele leta 2006 v gostišču Ulčnik v Tržišču. Po predstavitvi so se začela vabila za nastope počasi množiti. Najbolj odmeven je bil nastop v šovu Slovenija ima talent leta 2010.

Dvakrat so se predstavile na Televiziji Slovenija v oddaji Dobro jutro, kar devetkrat pa so nastopile v Cankarjevem domu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Nastopajo tudi na prireditvah v domači občini in tudi drugje po Sloveniji – kamor jih pač povabijo.

Skupino je iz različnih, najpogosteje zdravstvenih razlogov, zamenjalo več članic. Danes v plesni skupini pleše deset brkih deklet in žena: Saša in Marjeta Rantah, Dani Zgonc, Marinka Dolničar, Mili Sitar, Mimi Radič, Milena Hočevar, Karlinca Tratar, Iva Lindič in Anica Šega.

nagradili vseh osem plesov Mladih žurerk. Večer so popestrili tudi nastopi gostov: mažoretke iz Šentjanža, učenke OŠ Tržišče, plesni pari Luka in Nika, Gaja in Gašper ter Mili in Drago.

Brestaniški fantje Tower Pancers so bili s svojim nastopom prava paša za oči, prireditev pa je Mlade žurerke se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki ste kakor koli pomagali pri organizaciji povezovala Tanja Žibert. prireditve in pogostitvi.

Mlade žurerke se učijo, vadijo in nastopajo pod Vir in foto: Mlade žurerke iz Tržišča vodstvom dveh mentoric – Irene Muzga in Edite

ŠENTJANŽ – Da so se z organizacijo lepega in pestrega večera res potrudili, je bilo videti že na prvi pogled: hostese so delile prikupne spominke, na šolskem igrišču so obiskovalce pričakali člani vinogradniškega društva, godba in mažorete in gostitelji, ki so vse zbrane povabili v notranjost povsem novega objekta.

Nova dvorana je večja od prejšnje, zlasti pa varnejša in primernejša za otroke, ki so bili v stari telovadnici včasih izpostavljeni celo že nevarnosti.

Mnogi se na primer še spomnijo, kako je streha »zacvetela«, vanjo pa je tekla voda. »Zdaj imamo parket, ne bo nam več treba tekati po njivah,« je ob tem nagajivo pripomnil osmošolec Luka.

Seveda se je le šalil, a šolski delavci in preostali dobro vedo, da je bila stara telovadnica res že povsem za odpis …

Veter jader ni zapustil Pa so se pristojni, tudi sevniška občina, končno zavzeli, da šolo energetsko sanirajo in ob njej, na mesto stare telovadnice, postavijo novo. Na to je zelo ponosna tudi ravnateljica Marija Brce, ki je zbranim povedala, da je šola zacvetela v novi preobleki.

Dragoceni nasveti Matjaža Smodiša Uspešnim mladim športnikom, ki so jih s te šole poslali v sam državni vrh, so ta večer podelili priznanja. Med njimi so odlični judoisti in atleti, ki so že večkrat pokazali, da se s talentom, veliko volje in trdega dela lahko poseže po zvezdah.

Po zvezdah pa je že zdavnaj segel tudi legendarni košarkar Matjaž Smodiš, ki so ga v Šen-

tjanž povabili kot posebnega gosta. Dejal je, da verjame v mlade šentjanške talente, v nadaljevanju pa odgovoril na nekaj vprašanj učenca Anžeta. Med svoje največje uspehe seveda šteje bogato športno kariero. Doma vzgaja tri nadobudne košarkarje, ki jih je poimenoval kar »banditi«, ob tem pa je ponosen tudi na to, da je novomeški par po njegovi zaslugi posvojil pet Rusov. »To si štejem za največji uspeh poleg košarke,« je bil jasen, za konec pa je mladim športnikom na srce položil še recept za uspeh: »Delajte tisto, v čemer uživate. Vsak od nas ima svoj hobi, jaz sem se z njim lahko preživljal. Brez truda pa me danes gotovo ne bi bilo tu in vam ne bi pametoval, kaj je dobro delati. Delajte tisto, kar vam je všeč, in vztrajajte. Vztrajnost je tista, ki se najbolj poplača v športnem in osebnem življenju.« Poglejte si videoposnetek na www.nadlani.si, kako so otroci povabili Matjaža Smodiša na oder – da bi z njimi igral košarko.

Vsi skupaj – tudi strokovni delavci šole in člani sveta KS Šentjanž – so se res lepo potrudili in dvorano krstili tako, kot je treba. Zdaj lahko le še upamo, da bo odlično služila svojemu namenu in da se mladi nadobudneži v njej razvijejo v uspešne športnike, ki bodo glas Šentjanža ponesli v svet. To si ta kraj, ki ga radi imenujemo tudi Pušeljc Dolenjske, nenazadnje tudi zasluži.

Pripravila: Mojca Sladič

7

IZ NAŠIH KRAJEV

Borut Pahor častni gost na proslavi ob občinskem prazniku V sevniškem športnem domu so minuli petek slavili občinski praznik. Osrednje slovesnosti se je kot častni gost udeležil predsednik republike Borut Pahor.

SEVNICA – V svojem govoru je občanom čestital ob občinskem prazniku in poudaril pomen lokalne skupnosti za razvoj naše države. »Letos je Slovenija praznovala 25 let in v tem času smo naredili veliko dobrega. Ena od dobrih stvari je razvoj lokalne samouprave, kar kažejo tudi rezultati v občini Sevnica,« je pove-

dal. Županu Srečku Ocvirku je poklonil zastavo, ki je posebno protokolarno darilo predsednika republike ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti države.

V nadaljevanju večera je župan podelil priznanja občine Sevnica. Ob 60. obletnici uresničevanja skrbi za okolje, odgovornega izvaja-

nja gospodarskih javnih služb in za uspešno udejanjanje razvojnih izzivov je Grb občine Sevnica prejelo Javno podjetje Komunala, d. o. o., Sevnica. Najvišje letošnje občinsko priznanje je v imenu podjetja in zaposlenih prevzel direktor Mitja Udovč in navzoče v občinstvu nagovoril v imenu vseh nagrajenk in nagrajencev.

Zlato plaketo občine je dobilo družinsko podjetje 3P Koncept z Blance (ob 10. obletnici inovativnega podjetniškega delovanja in za krepitev gospodarskega ugleda občine), ob 40. obletnici razvoja sevniškega karateja in za številne vrhunske športne dosežke pa je plaketo dobil Klub borilnih veščin Sevnica.

Prejemniki Srebrne plakete občine Sevnica so Vladimira Tomšič iz Sevnice za prispevek h krepitvi javnega zdravja in inovativne pristope na področju zdravstvene preventive, Darko Janc s Studenca za vsestransko družbeno povezovanje in prispevek k razvoju domačih krajev in Vida Križnik iz Dolenjega Boštanja za vseživljenjski prispevek v družbeni in kulturni dejavnosti. Podeljeni sta bili tudi dve Listini občine Sevnica, in sicer Ludviku Žuraju iz Sevnice za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture in Mirku Zupanu iz Krmelja za vseživljenjsko družbeno angažiranost v krmeljski

VRIS OBJEKTA, DOLOČITEV HIŠNE ŠTEVILKE, UREDITEV MEJE, IZRAVNAVA MEJE PARCELACIJA GEODETSKI NAČRT ZAKOLIČBA OBJEKTA

krajevni skupnosti.

Pomembnejše projekte zadnjega leta je predstavila filmska reportaža Bojana Kostevca, kulturni program pa so sooblikovali vokalna solistka Kaja Pavlič iz Sevnice ter učenke in učenci Glasbenih šol Sevnica in Krško. Prireditev, ki sta jo povezovala Ciril Dolinšek in Tanja Žibert, so popestrile tudi mažorete Društva Trg Sevnica.

Vir: Občina Sevnica, M. S. Foto: Janja Železnik, Foto Asja

10%� popust na vse storitve

HIŠE, STANOVANJA IN PARCELE, PREPIS NEPREMIČNIN

V Šentrupertu na mizi predlog proračuna za prihodnje leto Občinski svet občine Šentrupert je opravil splošno razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto. ŠENTRUPERT – Predlog proračuna za leto 2017 predvideva dobrih 3,95 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 3,93 milijona evrov odhodkov na 22 področjih proračunske porabe, med njimi na področjih lokalne samouprave, kmetijstva in gozdarstva, prometa in prometne infrastrukture, gospodarstva, varovanja okolja, zdravstvenega varstva, kulture, športa, izobraževanja in socialnega varstva. »Za investicije po predlogu proračuna namenjamo dobrih 896.000 evrov. Največ na področju prometa in prometne infrastrukture, kjer ocenjujemo, da bomo za investicije in investicijsko vzdrževanje občinskih cest, vključno z rekonstrukcijo mostu čez Bistrico, po sprejetem

proračunu porabili 365 tisoč evrov. Pomemben delež investicij v prihodnjem letu planiramo tudi na področju oskrbe s pitno vodo, za kar je po predlogu proračuna načrtovanih dobrih 200 tisoč evrov,« pravi župan občine Šentrupert Rupert Gole.

Občina Šentrupert ima na svojem območju 41,814 kilometra lokalnih cest in 75,776 kilometra javnih poti. Nedavno sprejeti načrt investicijskega vzdrževanja cest v občini za prihodnje leto predvideva širitev ožin v krožišču v Šentrupertu, obnovo javne poti pod Kostanjevico in v Srasle, obnovo lokalne ceste v Rovnicah in skozi Ravnik ter izgradnjo mostu čez Bistrico v Industrijski coni Šentrupert. Sicer pa v Šentrupertu

ravno v teh dneh zaključujejo tudi obnovo ceste od pokopališča proti trgu, ki so jo začeli obnavljati sredi meseca. Na približno 190 metrov dolgem odseku so poskrbeli za nov tampon in asfalt ter vzpostavili meteorno odvodnjavanje.

Občinski svet občine Šentrupert je potrdil sodelovanje pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine, župana Ruperta Goleta pa pooblastil za potrditev in sprejem dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Obnova in ureditev šolskega igrišča OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert«. Projekt želijo prijaviti na razpis Fundacije za šport in na razpis v okviru pristopa CLLD – Lokalni ra-

zvoj na območju LAS Dolenjska in Bela krajina, ki bo objavljen predvidoma še ta mesec.

Javna obravnava proračuna za občino Mokronog–Trebelno se je že zaključila, v občini Mirna pa še traja – do 23. novembra.

Vir in foto: P. K.

Vlak trčil v avto

Prostovoljni gasilci iz Sevnice so pred dnevu zgodaj zjutraj skoraj hkrati posredovali pri dveh nesrečah, ki sta se zgodili neverjetno blizu.

PIJAVICE, GABRIJELE – Okoli pol šeste ure zjutraj je v Pijavicah na železniškem prehodu potniški vlak trčil v osebno vozilo, je sporočila uprava za zaščito in reševanje. Pri tem se je en udeleženec poškodoval, zato so ga sevniški reševalci prepeljali v bolnišnico Novo mesto.

tekočin, postavili avtomobil na cestišče in z gasilci so opravili vse, kar je bilo treba, reševalci vpojnimi sredstvi posuli iztekle motorne tekoči- iz Sevnice pa so tudi tega poškodovanca prene. peljali v novomeško bolnišnico.

Počilo tudi v Gabrijelah

Malo pred tem pa se je prometna nesreča zgodila tudi v bližnjih Gabrijelah. Tam je osebno voGasilci PGD Sevnica so kraj nesreče zavarova- zilo zapeljalo s ceste in obstalo na strehi, pri čeli, odklopili akumulator, preprečili iztek motornih mer se je en udeleženec poškodoval. Sevniški

Vir: Uprava za zaščito in reševanje, M. S. Foto: G. Z.

Dvesto let šolstva na Mirni

Državna sekretarka pri kmetici leta

V dneh, ko se je na Dolenjskem mudila vlada, je prebivalce Mirne Peči s svojim obiskom počastila Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrprelomnica in da je šola, ki obstaja toliko časa, stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ne le dobra, ampak odlična.

Na Mirni so praznovali zares častitljivo obletnico – 200 let šolstva.

Petkov dogodek je temeljil na štirih zgodovinskih obdobjih. Tako smo obiskali učilnico v času avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, v 20. stoletju in po letu 1991. Slišali smo himne omenjenih državnih tvorb, se igrali, peli in plesali z najmlajšimi.

Scenarij prireditve je zasnovala Petra Vidmar, posamezne prizore v učilnicah Vesna Kos, prireditev je povezovala Simona Koščak, da bi priMIRNA – V počastitev tega praznika so se na Mirni skozi besedo, pesem in glasbo sprehodili čez dvesto let organiziranega šolstva v kraju. Bilo je drugačno, čustveno, nostalgično.

V prvem delu prireditve so polno športno dvorano obiskovalcev nagovorili avtorica knjige 200 let šolstva na Mirni, profesorica zgodovine na tukajšnji osnovni šoli, Petra Vidmar, ki je poudarila, da knjiga temelji na zgodovinskih virih, ustno izročilo pa je uporabljeno le za popestritev.

Ravnateljica Osnovne šole Mirna Anica Marinčič je poudarila, da se bodo v šoli še naprej trudili zagotavljati kakovost, inovativnost, podajanje široke palete znanja in možnosti za različne dejavnosti, da bo šola v slovenskem prostoru še naprej prepoznavna po svojih uspehih na področju znanja in športa. Ob tem se je za podporo zahvalila občini. Župan Dušan Skerbiš je povedal, da je sodelovanje šole in lokalne skupnosti dobro, od njega pa imajo veliko tako občani kot učenci in učitelji.

Slavnostni govornik je bil generalni direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič, ki je poudaril, da je 200 let šolstva v nekem kraju zagotovo pomembna

reditev uspela, so svoj kamenček v mozaik prispevali vsi zaposleni, pri ureditvi dvorane pa so pomagali tudi člani DŠKT Partizan Mirna.

Ob tej priložnosti je bila v športni dvorani na ogled tudi razstava o dveh stoletjih šolstva v kraju. Prav tako lahko v šoli dobite tudi knjigo 200 let šolstva na Mirni.

Povzela: P. K. Foto: Lapego, Pep in Alenka S. Lamovšek

MIRNA PEČ – Ogledala si je kmetijo Kastelic na Malem Vrhu pri Mirni Peči, ki je znana po pridelavi ekoloških jabolk, jabolčnega soka, kisa in krhljev. Na kmetiji pridelujejo tudi ekološka žita, nekaj sezonske zelenjave, občasno pa imajo v ponudbi tudi goveje meso.

Državna sekretarka se je v okviru obiska srečala tudi s kmetico leta 2016 Jelko Krivec iz Šentjurija na Dolenjskem ter z mirnopeškim županom Andrejem Kastelicem. Skupaj so spregovorili o kmetijstvu v Mirni Peči, možnostih in težavah za njegov nadaljnji razvoj.

Kmetica leta je, naj spomnimo, postala Jelka Krivec, članica Društva podeželskih žena Mirna Peč. Jelka na kmetiji obvlada vse: kosi, obrača seno in ga z nakladalko vozi domov, uživa pa tudi pri delu z motorno žago. Pred leti sta z možem dobila občinsko priznanje za najlepše urejeno kmečko domačijo, sama pa je poleg kmetije zelo aktivna tudi v različnih društvih.

Je članica govedorejskega in vinogradniškega društva, v društvu podeželskih žena pa že osem let odgovorna članica upravnega odbora. Z veseljem se udeležuje različnih tekmovanj, vestno sodeluje, po-

daja nove ideje in širi pozitivno energijo, menijo njene kolegice, ki še pravijo, da je Jelka pravi multipraktik z velikim srcem in mehko dušo.

Krivčevo so na podelitvi priznanja v Zagorju ob Savi podprli tudi mirnopeški harmonikarji, ob prihodu domov pa so jo presenetili še vaščani z županom na čelu.

Vir: Občina Mirna Peč, M. S. Foto: Občina Mirna Peč

070 833 833

Najbolj inovativni so mladi Mirnopečani Konec oktobra so v organizaciji Razvojnega centra Novo mesto in novomeške gimnazije v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik uresničevali poslovne ideje, pri čemer so se za najbolj inovativne izkazali mladi Mirnopečani.

MIRNA PEČ – Pod vodstvom mentorjev in podjetnikov je 45 udeležencev v dveh dneh ustvarilo prototip in poslovni model svoje rešitve ter postavilo temelje za nadaljnji razvoj idej v podjetju.

Od 14 idej so izbrali devet najboljših, to so SiPark – slovenski park turizma, MoonClock – dizajn za majice, The Gree – pametni termometer, DryLegs – oddaljen senzor izliva vode, Tens – FizioHome – aplikacija za lajšanje bolečin, Top prenova – prenova na ključ, ProTactic – aplikacija za športne trenerje in BuyLow – zabavajte se s popusti.

Za najbolj inovativno idejo oziroma idejo z največ omogoča številne funkcionalnosti za uporabnika. potenciala za hiter prodor na trg so izbrali idejo Idejo so razvili Mirnopečani Tadej Muhič, Jernej The Gree – pametni termometer. Gre za termomeKrevs, Tomaž Hrastar in Jure Klavora. ter, ki izboljšuje obstoječe verzije, saj je brez bateVir: Občina Mirna Peč, M. S. rij, ergonomske ter kompaktne oblike, mogoče ga Foto: Občina Mirna Peč je priključiti na mobilni telefon, prek aplikacije pa

Na Mirni želja po čim prejšnji izgradnji obvoznice Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič sta se v sredini novembra v okviru obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji ločeno srečala z županom mirnske občine Dušanom Skerbišem.

Gubčeva cesta 35a, Trebnje MIRNA – Župan Dušan Skerbiš in državna sekretarka Eva Štravs Podlogar sta večji del srečanja namenila pogovoru o Mreži postajališč za avtodome po Sloveniji. Nosilec projekta je občina Mirna, vanj pa je vključenih več kot 50 slovenskih občin, ki jih druži misel o enotnem predstavljanju Slovenije kot popotnikom z avtodomi prijazne destinacije. Državna sekretarka je ponovno pohvalila vsa prizadevanja vključenih v projekt in spodbudila, naj se aktivnosti nadaljujejo. Po pogovoru sta si ogledala tudi lokacijo bodočega postajališča za avtodome na Mirni.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo so se na Mirni ustavili na gradbišču in se seznanili s potekom obnove odseka državne ceste pod Rojami.

Gradnja poteka po načrtih in vsi uporabniki te ceste se lahko nadejajo, da se bodo po urejeni cesti vozili še pred koncem leta. Obnavljajo nekaj manj kot polkilometrski odsek ceste, ob katerem bo pločnik z javno razsvetljavo. Uredili bodo tudi dva priključka občinskih cest na državno cesto – priključek na Roje I in levi zavijalni pas na Roje II. Skupna vrednost naložbe je 243 tisoč evrov, pri čemer občina zagotavlja dobrih 53 tisoč evrov, preostanek pa država. Skupini sta se pridružila tudi sosednja župana Rupert Gole in Anton Maver. Župan Dušan Skerbiš je ob tem gostom predstavil tudi želje Mirnčanov in bližnjih podjetnikov, da se čim prej začne tudi prestavitev regionalne

ceste R1-215 oziroma gradnja tako imenovane mirnske obvoznice. Za pridobitev investicijske dokumentacije bo občina po predlogu proračuna za prihodnje leto namenila 120.000 evrov in tako naredila nov korak k uresničitvi prepotreb-

ne izgradnje 1,75 kilometra dolge ceste, ki bi razbremenila center Mirne, z izgradnjo pa bi se sprostilo eno od ozkih grl na cesti Trebnje–Sevnica. Naložba, ki v večjem delu teče po ozemlju mirnske občine, 450 metrov pa po šentruperski občini, je ocenjena na približno tri milijone evrov, ki jih mora prek načrta razvojnih programov zagotoviti država. Del sredstev pa seveda zagotovita lokalni skupnosti, in sicer za izgradnjo pločnikov ter javne razsvetljave ob tej cesti znotraj naselja.

Vir: P. K. Foto: Lapego, Štefan Velečič

VRIS OBJEKTA, DOLOČITEV HIŠNE ŠTEVILKE, UREDITEV MEJE, IZRAVNAVA MEJE PARCELACIJA GEODETSKI NAČRT ZAKOLIČBA OBJEKTA

10%� popust na vse storitve

HIŠE, STANOVANJA IN PARCELE, PREPIS NEPREMIČNIN

Gasili kozolec in reševali življenja – na srečo je šlo le za vajo Oktober je znan kot mesec požarne varnosti in tega se dobro zavedajo tudi v gasilskih društvih škocjanske občine. Eno od oktobrskih sobot je sedem tamkajšnjih gasilskih društev, ki sta se jim pridružili še dve društvi iz sosednje šmarješke občine, izvedlo požarno vajo. čini še ni bilo, vsi udeleženci so bili zlo zadovoljni,« sklene poveljnik, ki vse poziva, da bi tovrstne vaje izvedli še kdaj.

ZAGRAD – Gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Zagrad, Škocjan, Bučka, Dolenje Dole, Tomažja vas, Grmovlje, Dobrava, Zbure in Šmarjeta, skupaj jih je pri požarni vaji sodelovalo kar 90, so se preizkusili pri treh različnih vajah.

Luka Jeglič, poveljnik prostovoljnih gasilcev iz Zagrada, ki so bili tudi glavni organizatorji tega aktivnega dne, nam je povedal, da je vsako društvo izvedlo po tri vaje na treh lokacijah. Najprej so v vasi Klenovik z vodo iz hidranta pogasili enega od kozolcev, potem pa so se preselili v sosednji Zagrad, kjer so v zidanici iskali ponesrečenca, zastrupljenega s škodljivim plinom. V objektu so ga morali poiskati in oživljati, ponesrečenca pa so morali poiskati tudi pri tretji vaji v bližnjem stanovanjskem objektu, kjer so morali

Vsi skupaj seveda upajo, da se takšni in podobni dogodki v resnici ne bi dogajali. A treba je biti

iznesti še nevarno plinsko jeklenko in pogasiti požar. Vsako vajo posebej je ocenjeval sodnik.

pripravljen na vse, se strinjajo, zato tudi večkrat pripravijo tovrstne požarne vaje, ki so koristnejše kot zgolj teoretično znanje s področja požarne varnosti.

Vir: Občina Mirna Peč, M. S. Foto: Občina Mirna Peč

Po koncu pestrega dogajanja na terenu so izvedbo posameznih vaj tudi analizirali, potem pa je sledilo še prijetno druženje ob hrani in pijači, ki so ju zagotovili gasilci gostitelji. »Take vaje v ob-

VELIKA NAGRADNA IGRA TRGOVINE ZELENA KAŠČA Naredite nekaj zase, za svoje roke in seveda za okolje, ki je zelo hvaležno vsakič, ko namesto običajnih čistil uporabimo ekološka čistila, ki okolja ne obremenjujejo, saj so bio-razgradljiva.

V Zeleni kašči vam bomo pomagali, da naredite prvi korak na tej poti. Razdelili bomo kar 20 litrov brezplačnega kakovostnega eko-gela za ročno pomivanje posode Biolu in 20 litrov eko-gela za strojno pomivanje posode Biolu.

Kaj morate narediti vi? Nič posebnega.

Predvsem morate pohiteti in čim prej obiskati trgovino Zelena kašča, saj bo brezplačno ekološko čistilo dobilo le najhitrejših 40. Preden vzamete pot pod noge, pa morate doma poiskati prazno litrsko plastenko, v katero vam bomo čistilo natočili, izpolniti kupon, ki ga vidite spodaj desno, in ga izrezati.

V Zeleni kašči vas s plastenko in izpolnjenim kuponom pričakujemo od ponedeljka, 21. novembra 2016, od 9. ure zjutraj. Čistila bomo točili vse dokler ne zmanjka vseh 40 litrov!

Saj poznate rek – kdor prej pride, prej melje!

Poleg tega vas vabimo, da se nam v ponedeljek, 21. in sredo, 23. novembra 2016 pridružite v Zeleni kašči na predstavitvi drugih ekoloških čistil za dom proizvajalca Biolu.

ČAKA VAS 40 + 1 NAGRADA! POHITITE, DA NE ZAMUDITE!

Vsi, ki boste žal prepozni, ne obupajte. Izpolnjene kupone boste lahko oddali v škatlo za žrebanje glavne nagrade. Le enemu srečnežu bo trgovina Zelena kašča pomagala pri nakupu novoletnih daril. Podarila mu bo darilni bon v vrednosti 100 evrov! Kupon lahko izrežete iz časopisa Na Dlani, lahko pa ga poiščete na spletni www.nadlani.si ali na FB zelenakasca in casopisNaDlani, ga natisnete, izpolnite in prinesete v trgovino Zelena kašča. Kupone bomo sprejemali vse do dneva žrebanja. V škatlo za žrebanje gredo le izpolnjeni kuponi, ki jih boste v Zeleno kaščo prinesli osebo, število kuponov, ki jih boste oddali, pa ni omejeno. Žrebanje glavne nagrade, darilnega bona v vrednosti 100 evrov, bo v četrtek, 8. decembra, ob 16. uri. Pridružite se nam pri žrebanju, morda boste prav vi srečni nagrajenec.

Ime nagrajenca bomo objavili v decembrskem izidu časopisa Na dlani, na spletnih straneh www.nadlani.si in www.zelena-kasca.si ter na FB. PODATKI O KUPCU Ime in priimek_________________________________________________________________ Naslov ______________________________________________________________________ E – pošta ____________________________________________________________________ Telefon ______________________________________________________________________ Datum _______________________

Odprto: ponedeljek do petek od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naslov: Gubceva cesta 6 (pri NLB) GSM: 041 353 861 FB: www.facebook.com/zelenakasca Novost za nase stalne stranke: Kartica zvestobe

Podpis _______________________

10 Rom s pestjo nad župana, Cerar pa: »Včasih se kdo spozabi« Pred kratkim je škocjanski župan Jože Kapler medijem razkril, da je v svoji pisarni dobil udarec od komaj 18-letnega Roma, ki ga je spremljala mama. Čez nekaj dni je Škocjan obiskal predsednik vlade Miro Cerar. ŠKOCJAN – Do obiska sicer ni prišlo zaradi incidenta, v katerem jo je župan odnesel z ranjeno ustnico, ampak v okviru vladnega obiska v jugovzhodni Sloveniji. Cerar in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič sta obiskala romsko naselje Dobruška vas, potem pa še sedež občine Škocjan in romski vrtec.

Predsednik vlade je povedal, da se bo osebno zavzel za nadgradnjo infrastrukture v Dobruški vasi in da bo napredek viden že v tem mandatu.

Nekaj upov je položil tudi na občinarje, češ da se bodo premiki zgodili le s sodelovanjem občine. Župani pozivajo k mirnejšemu reševanju nesoglasij A ta že ves čas sodeluje, se strinjajo župan in njegovi sodelavci. Kapler je tudi Cerarju povedal, da v tem primeru ni šlo za fizični napad nanj

svojem delu ne razlikujemo med občani, za razvoj svojih občin pa si prizadevamo v okviru pristojnosti ter navkljub številnim oviram tako okolja kot okoliščin, na katere pogosto nimamo veliko vpliva,« je zapisalo skupaj devet županov okoliških občin. Pravijo, da je država prva na seznamu za izvajanje ukrepov vključevanja manjšinskih skupnosti v družbo, a njene pomoči občinam je po njihovih besedah izredno malo. Ob tem so pozvali tudi predstavnike romske skupnosti, naj pripomorejo k vključevanju romske manjšine v osebno, ampak na župana občine Škocjan, torej vsakdanje procese na spoštljiv in odgovoren za napad na občino oziroma njeno prebivalstvo. način. Le tako se bo lahko gradilo medsebojno Strinja se, da težav ne gre reševati s pestmi, am- zaupanje, ki ga je očitno vse manj. pak s pogovorom, za njim pa stojijo tudi preostali Cerar se bo osebno zavzel župani dolenjskih, belokranjskih in posavskih Na incident v prostorih občine Škocjan se je občin.

Ti so v skupni izjavi izrazili zaskrbljenost ob napa- odzval tudi Miro Cerar, ki meni, da je bil napad du in spomnili, da nimajo pri reševanju romske najbrž posledica nerešenega položaja, ki že leta problematike skoraj nič pomoči od države. »Pri sproža nezadovoljstvo. »Tako občasno žal pride

do tega, da se nekdo malo spozabi. To sicer ni dopustno, lahko pa pomagamo in iščemo rešitve,« je povedal.

Vlada je v romskem naselju pred kratkim zagotovila tudi cisterne z vodo, a se Romi pritožujejo, da bo voda pozimi zamrznila. Cerar je obljubil, da se bo zavzel, da do tega ne bo prišlo.

Avtorica: M. S. Foto: Vlada RS

Deklica z rastočo knjigo tudi v šmarješki občini V občini Šmarješke Toplice so 28. oktobra praznovali častitljivi jubilej, 160 let šolstva v teh krajih, in v sklopu praznovanja postavili tudi kip Deklica z rastočo knjigo. ŠMARJEŠKE TOPLICE – Jubilej, 160 let plice, mag. Bernardka Krnc. osnovnega šolstva v občini Šmarješke Toplice, Kip deklice z rastočo knjigo, izdelan iz kamna, ki so v Šmarjeti obeležili na najboljši mogoč način, je avtorsko delo gospoda Francija Kocjana, simbolno zaznamuje in nakazuje kolektivno zavest ter želeno rast učencev Osnovne šole Šmarjeta: razmišljati in delati v smeri spodbujanja skupnega dobra, empatije, strpnosti, odgovornosti in humanizma. Učenci tamkajšnje osnovne šole bodo ob pomoči učiteljev in mentorjev iskali tiste vrednote, ki jih moramo poudarjati in razvijati, da bodo bogatile naše življenje, in jih s pomočjo miselnih vzorcev oblikovali v zbirko. Vsako leto bo deklica Marjetka, kot so deklico z rastočo knjigo v Šmarjeti poimenovali, zrasla za zbirko teh s pristopom k vseslovenskem projektu Rastoča vrednot. Letos bosta to Zbornik Osnovne šole knjiga. Častna govorca pri odkritju kamnitega Šmarjeta in zloženka vrednot. kipa deklice s knjigo v roki sta bila predsednik Društva Rastoča knjiga, akademik profesor dr.

Vir: Občina Šmarješke Toplice, L. R. Boštjan Žekš, in županja občine Šmarješke ToFoto: OŠ Šmarjeta

Stara razglednica iz Šmarjeških Toplic Zdravilišče v Šmarjeških Toplicah se je razvilo v sodobno in dobro obiskano, v teh dneh pa je na spletno stran, kjer uporabniki objavljajo stare razglednice in fotografije, priromala tudi 40 let stara razglednica. ŠMARJEŠKE TOPLICE – JNa fotografiji je bazen, ki so ga zgradili leta 1972, poštni žig pa sega v leto 1975. »Prvi pisni viri o zdravilnosti vode v Termah Šmarješke Toplice so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 stopinj Celzija. Termalna voda je hipoakratoterma in je oplemenitena s kalcijem, magnezijem in kloridom,« je na spletu zapisala študentka s Češke, ki je razglednico tudi našla in objavila.

Podjetniki izmenjali izkušnje S sloganom ohranimo tradicijo in negujmo sedanjost za prihodnje rodove sta dve šentjernejski podjetji organizirali družabno srečanje podjetnikov šentjernejske občine. ŠENTJERNEJ – Druženje v prostorih tamkajšnje vinoteke so organizirali že tretjič, namen vsakoletnih srečanj pa je povezovanje domačih podjetnikov. Tradicionalni dogodek pa ima tudi nekaj simbolike: vsako leto se začne 11.

11. ob 11. uri in 11 minut.

V kulturnem programu so tokrat sodelovali Šentjernejski oktet, Janez Selak, ki je deklamiral Prešernovo Zdravljico, ljudski pesnik Jože Grgovič in šentjernejski župnik, dekan Anton Trpin, ki je blagoslovil mlado vino. Zbrane sta nagovorila gostitelja Jani in Marjan Selak, o mladem vinu pa sta nekaj besed povedala je Pleterje. Seveda ni manjkal niti šentjernejski tudi direktor občinske uprave občine Šentjer- župan Radko Luzar. nej Samo Hudoklin in Jože Simončič iz KartuziVir in foto: Facebook

V Šentjerneju dva orkestra, a težav ni konec Pihalni orkester občine Šentjernej je razpadel na dva dela. Poleg tega, ki je ohranil svoje ime, imajo zdaj tudi Orkester Ave Šentjernej.

ŠENTJERNEJ – A težav z ločitvijo orkestrov ni zvoj in cilje razdvojili. Razprtije in nesoglasja so konec. Društvi imata težave pri komunikaciji, zato se le še poglabljali, zato se je društvo razdelilo imata nesoglasja tudi s časovno razporeditvijo na dva ločena orkestra.

Povzela: M. S. vaj v tamkajšnjem kulturnem centru.

Foto: Orkester Ave Šentjernej Kot je za Vaš kanal povedala predsednica društva Ave Tina Lahne, se je pihalni orkester za termine vaj dogovoril po svoje, društvo Ave pa je tako ostalo Vir in foto: Facebook brez nedeljskih vaj. A pihalni orkester po njenih besedah vaj ob nedeljah sploh nima, med- proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov tem ko se sami na vaje vozijo - sanacija in popravilo obstoječih dimniških tuljav v Novo mesto. Komunikacija je - novogradnja zidanih ali kovinskih dimnikov torej slaba, dogovora z obči- montaža in prodaja kaminskih peči no, ki je menda delila le ustne 40 let tradicije obljube, pa ni. Po drugi strani Pihalni orkester občine Šentjernej pravi, da se v delovanje društva Ave ne bo vmešaval.

Dva orkestra sta nastala po tistem, ko so se pogledi na ra-

11 Že druga Jesen na plac'

Zaradi bombe evakuirali celotno vas

Šentjernejska občina je skupaj z domačimi društvi organizirala že drugo Po Sloveniji še vedno leži veliko ostankov nedavnih vojn in tako se včaJesen na plac' zapovrstjo. Gre za dogodek, na katerem se zberejo ljubi- sih zgodi, da kdo naleti na kakšno neeksplodirano ubojno sredstvo, ki je telji praženega krompirja in drugih dobrot. lahko zelo nevarno. ŠENTJERNEJ – Zadnji oktobrski petek so občina, društvo vinogradnikov, društvo kmetic in krompirjevci (Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi) vse povabili na prijetno druženje Jesen na plac', ki postaja tradicionalno.

Jesensko obarvani dogodek so z domačimi kmečkimi običaji popestrili člani Turističnega društva Zvon Gradišče, ki so se na plac' pripeljali z vozom in poželi pravo navdušenje. Pražil se je krompir in pekel kostanj, članice domačega društva kmetic so pekle tudi šmorn. Ansambel Nebo je poskrbel za domače viže, mnoge občane in občanke pa je najbolj presenetila junakinja šova Slovenija ima talent Eva Gorenc, ki je očarala s petjem.

S prireditvijo želi občina oživiti trg, da bi ta znova postal mesto srečevanja in druženja občanov, kot je bilo to v navadi v starih časih. Na trgu so

ke Slovenije smo dobili nalogo, da evakuiramo vas Zgornji Cvibelj in zapremo dovozne poti do spomenika NOB na Cviblju,« so sporočili iz PGD Žužemberk. Najdena letalska bomba je tehtala kar 250 kilogramov, pripadniki pristojnih služb pa so jo deaktivirali na kraju samem, nato pa odpeljali v skladišče. Na srečo se je vse končalo brez hujših posledic.

minuli petek pripravili tudi nepozabno martinovanje z blagoslovom vina in predstavitvijo vinarjev ter letošnje rujne kapljice. Očitno bodo dogodki na trgu res postali stalnica.

Vir: Občina Šentjernej, M. S. Foto: Občina Šentjernej

ŽUŽEMBERK – V torek, 8. novembra, so neeksplodirano ubojno sredstvo našli pri spomeniku NOB v naselju Cvibelj pri Žužemberku. Uslužbenci centra za obveščanje so na kraj poslali žužemberške prostovoljne gasilce. »S strani tehnikov za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev in Civilne zaščite Republi-

Le malo pred tem, 22. oktobra, pa je bila pri omenjenem spomeniku žalna svečanost s spomin na več kot 2000 žrtev druge svetovne vojne.

Slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi predsednik državnega zbora (DZ) Milan Brglez in žužemberški župan Franc Škufca.

Vir: PGD Žužemberk, M. S. Foto: PGD Žužemberk

Borut Pahor valjal testo in ocenjeval potice V Žužemberku so članice Društva kmečkih žena Suha krajina – Žužemberk pripravile že tretjo društveno razstavo in drugo državno ocenjevanje potic. Tokrat so bile še posebej počaščene, saj se je prijetnega dogodka udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. kmetic in novomeškim kmetijsko-gozdarskim zavodom so članice društva v nedeljo, 6. novembra, gostile visoke goste: poleg predsednika republike so jih z obiskom razveselili ravnateljica OŠ Žužemberk Mira Kovač, direktor novomeškega zavoda Jože Simončič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Cvetka Lavrič, predsednica zveze kmetic Irena Ule, žužemberški župan Franc Škufca in podžupan Jože Šteingel, seveda pa se je na prireditvi trlo tudi obiskovalcev.

19. Ob pesmih Moškega pevskega zbora Cirila Zajca in otroškega zborčka ter recitaciji so nastopili tudi mladi harmonikarji in drugi soustvarjalci zanimivega dne.

Na prireditvi so se mize šibile pod težo potic, seveda pa so vsi najbolj nestrpno pričakovali Boruta Pahorja. Po podelitvi priznanj je predsednik republike pokazal še, kako potico naredi on.

Razvaljal je testo in nanj namazal orehov nadev, potem pa vse skupaj položil v pekač. Čeprav mu je časa za pokušino zmanjkalo, saj je hitel na ŽUŽEMBERK – Dogajanje so zaradi velikega Članice društva kmečkih žena so ocenjevale kar drugi dogodek, so se članice društva in preostali Vir: DKŽ Suha krajina – Žužemberk, M. S. zanimanja prestavili v telovadnico tamkajšnje 63 potic iz bližnje in daljne okolice. Zlato prizna- zbrani še dolgo družili ob poticah z najrazličnejFoto: DKŽ Suha krajina – Žužemberk osnovne šole. V sodelovanju z državno zvezo nje je dobilo 14 potic, srebrno 25, bronasto pa šimi nadevi.

12

GOSPODARSTVO

Podjetje Peskokop Kepa prejelo zlato boniteto odličnosti

Konec oktobra so se v podjetju Peskokop Kepa, d. o. o., zasluženo veselili. Prejeli so zlato boniteto odličnosti, kar pomeni, da so tri leta zapovrstjo dosegali nadpovprečne rezultate in tako spadajo v najvišji razred bonitetne odličnosti gospodarskih subjektov v Sloveniji.

S pridobljenim certifikatom si utrjujejo ugled med obstoječimi in bodočimi strankami, partnerji ter v širši poslovni javnosti. To je dodatna potrditev dosežkov, uspehov, verodostojnosti in zanesljivosti njihovega poslovanja.

Bonitetno oceno odličnosti imajo le najboljša podjetja, ki dosegajo najvišje standarde poslovne etike in so se v daljšem časovnem obdobju izkazala kot zanesljiv partner glede plačilne sposobnosti, zanesljivosti dobave in kakovosti izdelkov ter storitev. Le 0,7 odstotka podjetij na slovenskem trgu se lahko pohvali z oceno zlate bonitetne odličnosti, kar je samo dokaz o njihovem uspešnem poslovanju.

Ta temelji na računovodskih izkazih za daljše obdobje. Podjetje, ki izkazuje zlato bonitetno odličnost, predstavlja najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji.

Direktorica podjetja Suzana Kepa, ki je pred petimi leti, po smrti svojega moža, prevzela vodenje podjetja, s svojimi dosežki iz leta v leto dokazuje, da je njena podjetniška vizija pravilna. Peskokop

Kepa, d. o. o., je tudi solastnik podjetij Halo beton, d. o. o. v Trebnjem in na Cikavi v Novem mestu, Betontrade, d. o. o., v Ljubljani, Cp Asfalt, d. o. o., v Ježcah in Modra razvada, d. o. o., v Izoli. »To priznanje ni moje, ampak je dosežek vseh nas. Skupaj smo uspešnejši, močnejši in medsebojno zaupanje, ki ga gradimo, je trdno. Ključ do uspeha je sprotno reševanje težav. Zlata boniteta odličnosti nam dodatno potrjuje, da delamo dobro in v pravi smeri. Hvala vsem in vsakemu posebej,« se je direktorica podjetja Suzana Kepa v svojem govoru zahvalila zaposlenim, ki jih je ob tej priložnosti tudi nagradila in jim pripravila prijetno druženje.

Certifikat bonitetne odličnosti (Creditworthiness rating excellence) je uveljavljen tudi v mednarodnem okolju. Je evropsko priznana referenca finančnega poslovanja podjetja, ki omogoča lažje in hitrejše poslovno odločanje z manj tveganja.

AKCIJA

Vse te bonitete pa podjetje Peskokop Kepa, d. o. o., ima in jih bodo, kot pravijo tudi zaposleni, še naprej negovali. To priznanje jim le potrjuje, da je trdo delo in odgovoren pristop prava formula za uspeh.

Vir in foto: Mojca Smolič

PROSTOSTOJEČIH PEČI na pelete

-33% FIRE

NA VSE MODELE!

Kvaliteta in zanesljivost zagotovljena.

041-575-176 g. Zvone 041-219-433 ga. Polona

V naši pestri ponudbi lahko vam nudimo dostavo in montažo vseh vrst kaminov in peči na drva, pelete kot tudi kombinirane peči PELETI /DRVA.

Sprejemamo rezervacije za decembrske zabave ! Pokličite:

031 652 429

Akcijo preverite na naši spletni strani www.kamini-luzar.si ali na e- meil info@kamini-luzar.si

Lestvica najbogatejših Slovencev: Frelih ima 46 milijonov, Akrapovič še enkrat več

Na vrhu lestvice ostajata Iza in Samo Login, ki sta prva že tretje leto zapored. Na drugem in tretjem mestu so Joc Pečečnik in zakonca Doberšek. tudi lastnik Plastoforma (Šmarjeta) Franc Gregorčič, ki ima 32,9 milijona evrov, Jože Udovič, ki ima v lasti trebanjski Rem, pa je »vreden« 22,3 milijona evrov. Na lestvici ga lani sploh ni bilo, iz česar lahko sklepamo na skokovito rast njegovega podjetja.

Kraljujeta Loginova, drugi je Pečečnik Na prvem mestu lestvice sta s 699 milijoni evrov torej Iza in Samo Login. Kot so zapisali avtorji lestvice, njuno podjetje Outfit 7 še vedno raste, tako po dobičkih kot prihodkih, in deli bogate dividende. Poleg zakoncev Login je med sto najbogatejšimi Slovenci še pet večjih solastnikov podjetja Outfit 7.

Na drugem mestu je Joc Pečečnik (Interblock) z 255 milijoni evrov. Pečečnik je ime, ki se je na Managerjevo lestvico uvrstilo vseh desetkrat. Vse njegove uvrstitve so med 20 najbogatejšimi, največkrat pa celo v prvi deseterici.

Na tretjem mestu sta zakonca Tatjana in Albin Doberšek (Engineering Dobersek) z 222 milijoni Revija Manager, ki izhaja pod okriljem Financ, je evrov, ki sta med prvimi petimi na lestvici vse od pripravila že deseto lestvico najbogatejših Slo- leta 2011. vencev. Medtem ko na vrhu lestvice 100 najbogatejših Slovencev ni sprememb – kraljujeta Iza Od četrtega do desetega mesta se zvrstijo še in Samo Login, ki sta ustvarila tako imenovanega Marko Pistotnik (Outfit 7), Sandi Češko (Studio govorečega mačka –, pogled na dolgo lestvico Moderna), Gabrijel in Petra Rejc (Efaflex), družina razkrije tudi precej imen znanih dolenjskih pod- Lah (Aluber, Ampelus), Igor Akrapovič (Akrapojetnikov. vič), Vladimir Puklavec (TGE Holding) ter Anton in Med dolenjskimi uspešneži je zelo visoko Igor Verica Šenk (Inotherm).

Akrapovič, katerega premoženje so letos ocenili na bajnih 91,6 milijona evrov. V zadnjem letu je Če gre sklepati po lestvici, se nanjo po novem svoje premoženje povečal za kar 58 odstotkov. uvrstiš le, če imaš več kot 17,6 milijona evrov, Letos je uvrščen na visoko osmo mesto, kar je kar je precej več kot lani. Očitno so najbogatejši šest mest višje od lani.

Slovenci vse bogatejši, kar gotovo velja tudi za Franc Frelih (Plasta) ima po podatkih revije Ma- prvaka na lestvici, ki imata neverjetnih 699 milinager pod palcem 46,3 milijona evrov, kar je jonov evrov. nekoliko manj kot lani, a še vedno dovolj, da je Vir: Revija Manager, M. S. zasidran na 21. mestu. Med znanimi Dolenjci je

Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

AVTO MOTO

13

Slavnostno odprtje prenovljenega salona vozil znamke Škoda v Trebnjem

Podjetje Pan-Jan, ki letos praznuje svoj 25. rojstni dan, je v petek, 21. oktobra, javnosti pokazalo popolnoma prenovljen in najsodobnejši prodajni salon vozil znamke Škoda v Sloveniji. izjemno prihodnost, ki je pred vrati. Podjetje namreč stopa na strateško usmerjeno pot, njegovi cilji so visoki. Direktor podjetja Škoda Slovenija, gospod Petr Podlipny, ki je navdušen nad uspehom podjetja Pan-Jan, verjame, da bo to svojo zgodbo nadaljevalo. Kitijo se namreč z nazivom Škodin trgovec leta. Na govorniškem odru nista manjkala niti podžupan občine Trebnje, gospod Jože Korbar, in gospoda župnika Jože Pibernik ter Slavko Kimovec.

TREBNJE – Pred 25 leti je podjetje svojo zgodbo začelo graditi v svoji garaži, danes pa v zvezi z njim govorimo v povsem drugačnih razsežnostih. Pri podjetju so namreč že v osnovi strmeli k uspehu, kar se danes odraža v prelepem objektu v Ivančni Gorici, odslej pa tudi z lepšim prodajnim salonom v Trebnjem.

na dlani 11-16.pdf 1 14.11.2016 11:28:30

Pan-Jan in Škoda se lahko pohvalita z dolgoletnim in kvalitetnim sodelovanjem. Skupaj so ustvarili veliko uspešnih zgodb, katerih »plodovi« so vidni tudi z novim, čudovito prenovljenim salonom, kamor bodo stranke odslej gotovo še bolj z veseljem zahajale.

PAN-JAN d.o.o.

C

M

Prišel je težko pričakovani trenutek, ko sta Anita Prijatelj in Petr Podlipny prerezala trak, zbrane pa povabila na ogled salona. Množica si je lahko ogledala tamkajšnje čudovite prostore, potem pa so se družili še ob pogostitvi. Ansambel Žmurek je skrbel za zabavo, Radio 1 in Matjaž Lovše pa sta tistemu oktobrskemu petku dodala še piko na i.

Y

Odprtja prenovljenega salona se je udeležilo veliko domačinov, predstavnikov lokalne skupnosti, podjetij in tudi nekaj znanih obrazov. Dogodek je povezovala Danica Lovenjak, zbrane pa je zabaval radijec in komik Tadej Bricelj. Pozabili niso niti na ples. Ozračje je razgrela plesna skupina High Heels High Hopes, ki je pod taktirko koreografinje in plesalke Andreje Vakselj pokazala, da Ob tem se v podjetju zahvaljujejo vsem zaposleje profesionalna in da zna ogreti tudi tako veliko nim, brez katerih te uspešne zgodbe ne bi bilo. množico.

Verjamejo, da je to šele začetek.

Direktorica družbe, gospa Anita Prijatelj, se je vsem zahvalila za večletno zaupanje in poudarila Vir: Pan-Jan, M. S. CM

MY

CY

CMY

K

Kriminaliteta Povzročitelji nesreč pod vplivom alkohola, kraja kosilnice, motorne žage …

Policisti Policijske uprave Novo mesto so med 10. in 14. novembrom intervenirali v 134 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 358 klicev. Obravnavali so tri prometne nesreče, v katerih so se udeleženci lažje poškodovali in 21 prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda. Dvema kršiteljema cestnoprometnih predpisov so zasegli vozila. Posredovali so zaradi 27 kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. S področja kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj nasilja v družini, poškodovanja tuje stvari, vlomov in tatvin. Intervenirali so zaradi nesreče pri delu in sprožitve signalno varnostne naprave.

Povzročitelji nesreč pod vplivom alkohola 11. novembra popoldne so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Vinji vasi, kjer naj bi voznik osebnega avtomobila vijugal po vozišču in trčil v ograjo ob stanovanjski hiši. Opravili so ogled in ugotovili, da je 48-letni voznik osebnega avtomo-

bila zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in trčil v betonsko ograjo ob hiši. Povzročitelj, ki se v nesreči ni poškodoval, je imel v litru izdihanega zraka 0,97 miligrama alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in zaradi kršitev na sodišče naslovili obdolžilni predlog.

Na Vidmu pri Krškem se je prometna nesreča zgodila 12. novembra okoli 17. ure. Policisti so ugotovili, da je 59-letni voznik osebnega avtomobila zapeljal na nasprotnosmerno vozišče in trčil v avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 32-letni voznik. 59-letni povzročitelj, ki se v nesreči ni poškodoval, je imel v litru izdihanega zraka 0,65 miligrama alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, prepovedali nadaljnjo vožnjo in zaradi kršitev napisali obdolžilni predlog.

V noči na 13. november se je zgodila prometna nesreča na cesti med Staro vasjo in Bizeljskim, kjer naj bi osebni avtomobil zapeljal s ceste. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti povzročil 20-letni voznik osebnega avtomobila, ki se je v nesreči lažje poškodoval.

Vozil je tudi pod vplivom alkohola, saj je imel v litru izdihanega zraka 0,54 miligrama alkohola. Zaradi kršitev so mu izdali plačilni nalog in napisali obdolžilni predlog.

Brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola Med kontrolo prometa v okolici Krškega so policisti v noči na 13. november ustavljali voznika kombiniranega vozila. Kršitelj ni upošteval znakov policistov, s pospešeno hitrostjo je nadaljeval z vožnjo

Obrtniška ulica 33, Trebnje in vijugal po vozišču. Ustavili so ga v Malem Mraševem in mu zaradi očitnih znakov alkoholiziranosti odredili preizkus. 24-letni kršitelj, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, je imel v litru izdihanega zraka 0,82 miligrama alkohola. Kombinirano vozilo so zasegli, kršitelju izdali plačilni nalog in na sodišče naslovili obdolžilni predlog.

07/34 60 700

Med 11. in 12. novembrom je v Gržeči vasi neznanec vlomil v objekt ob stanovanjski hiši in odtujil motokultivator, rotacijsko kosilnico, motorno žago, agregat in priključke za stroje. Lastnik je oškodovan za 5000 evrov.

Na Cesti brigad v Novem mestu je 11. novembra v večernih urah nekdo skozi vrata terase vstopil v stanovanjsko hišo in odtujil prenosni računalnik, mobilni telefon in zlat nakit. Škode je za okoli 1500 evrov.

V Loki pri Zidanem Mostu je v noči na 13. november neznanec skozi okno vlomil v gostinski lokal in odtujil LCD-televizijski sprejemnik, več tobačnih izdelkov in dve steklenici alkoholne pijače. Lastnika je oškodoval za 1000 evrov.

S parkirnega prostora na Klemenčičevi ulici v Novem mestu je bil v noči na 13. november odtujen osebni avtomobil honda civic sedan, bele barve, registrskih oznak ST 766-VI. Poškodovan voznik kolesa z motorjem 13. novembra popoldne je v Dolenjskih TopliO prometni nesreči v Straži so bili policisti Policij- cah neznanec skozi okno vlomil v stanovanjsko ske postaje Dolenjske Toplice obveščeni 11. no- hišo in odtujil zlat nakit. Škode je za okoli 500 vembra ob 8. uri. Po prvih ugotovitvah je 37-letna evrov. voznica osebnega avtomobila izsilila prednost 79-letnemu vozniku kolesa z motorjem. Po trče- Nesreča pri delu nju je voznik kolesa z motorjem padel in se lažje Krški policisti so bili 11. novembra dopoldne obveščeni, da je v Senovem moški padel poškodoval. s strehe. Huje poškodovanega 48-letnega moškega so reševalci odpeljali v bolnišnico.

Vlomi in tatvine Med 10. in 11. novembrom so neznanci z delo- Policisti so opravili ogled in ugotovili, da se je višča v Krškem odtujili udarno kladivo delovnega moški po lestvi povzpel na streho stanovanjske hiše, kjer je opravljal dimnikarska dela. Pri stroja in povzročili za okoli 4000 evrov škode.

V Brezovici pri Mirni je 11. novembra popoldne nek- hoji po strehi mu je zdrsnilo in je padel z višine do vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil denar in zlat okoli treh metrov. O ugotovitvah bodo seznanakit. Lastnico je oškodoval za več kot 4000 evrov. nili pristojno tožilstvo.

Vir: PU Novo mesto

14

POTOVANJA

Goli otok – otok, ki ga morate obiskati Goli otok te ob obisku šokira, pretrese, užalosti. Težko je z besedami opisati občutke, ki te navdajajo, ko se sprehajaš okoli zapuščenih zgradb. Te so neme priče grozovitega dogajanja na tem hrvaškem otoku, o katerem vemo premalo. Mnogi, ki so ta kraj spoznali skozi oči ujetništva, namreč še vedno nočejo spregovoriti o svojih izkušnjah.

Pisnih virov na temo Goli otok je namreč zelo malo. Zakaj? Tisti, ki je Goli otok preživel, le s težkim srcem govori o njem. Bolje je vse skupaj v sebi zakopati in se delati, da ne veš nič, kot pa odpirati stare rane in razkriti mnoge (tudi svoje) nečednosti v zvezi s tem zaporom.

Vodič Mario, ki je veliko sodeloval z nekdanjim zapornikom, profesorjem Vladimirjem Bobincem, nam je povedal, da je bila »uspešnost« tega zapora prav v tem, da stražarjem dejansko sploh ni bilo treba skrbeti za red, ampak so za to skrbeli zaporniki sami. Med seboj pač.

A pojdimo lepo po vrsti …

pospremili z veliko smeha in dobre volje, na skrivaj pa vseeno pogledovali po notranjih prostorih, kjer so bili shranjeni rešilni jopiči …

Kar nekaj časa je trajalo, da smo Goli otok tudi dejansko zagledali. Iz Punata smo namreč še precej dolgo pluli vzdolž otoka Krk, nato pa mimo otokov Prvić in Sveti Grgur, ki je bil v povojnem času zapor za ženske. Na Grgurju sicer najdemo nekaj ostankov zgradb in bunkerjev, ki so jih uporabljali verjetno že v časih, ko so Hrvaški oziroma takrat še Kraljevini SHS z morja grozili Italijani. Prostemu očesu so na otoku vidni le deli bunkerjev, ki gledajo iz tal, torej pokrovi in majhne line v njih. Po drugi svetovni vojni so na njem ustvarili politični zapor za ženske – tako kot je bil Goli otok politični zapor za moške, ki je tam deloval vse do leta 1988, le da potem ni bil več politični, ampak »navadni«.

Na Goli otok smo se odpravili v okviru dekanijskega romanja, v istem dnevu smo tako obiskali še romarsko središče Trsat nad Reko in Krk. Na Trsatu smo bili že ob osmi uri zjutraj, kar je bil ravno pravi čas za prvo jutranjo kavico in raziskovanje večsto stopnic Petra Kružića, ki vodijo iz reškega pristanišča vse tja do Cerkve Trsatske Gospe na hribu. Bazilika je pomembno romarsko središče postala po letu 1291, ko se je tam, tako pravi legenda, kar naenkrat pojavila Marijina hišica iz Nazareta. Hišica je tam ostala tri leta, naslednjič pa so jo zagledali v italijanski Loreti, kjer stoji še danes. Verni ljudje so to vzela za čudež, skeptiki pa so vmes vpletli križarje, ki naj bi iz Palestine odnesli del Marijine hiše.

Po ogledu in dopoldanski malici smo se spustili mimo Kraljevice in prečkali znameniti Krški, nekoč Titov most. Na Krku smo izvedeli, da sta tu Zgradbe se sesedajo same vase, zgodelovala tudi dva slovenska škofa, Anton Mahnič dovina izginja in Josip Srebrnič. Vsak je otoku doprinesel nekaj svojega, Mahnič je bil celo tako aktiven, da ga sosedje Italijani niso imeli najraje. Hrvatom je bil tako predan, da je svoj priimek spremenil v Mahnić, češ če delujem na Hrvaškem, bom pač Hrvat, na otoku pa se je v začetku 20. stoletja izkazal tudi za velikega branitelja hrvaškega naroda proti italijanski okupaciji. Ker je proti Italijanom večkrat javno protestiral, so ga prisilno preselili v Frascati, od koder se je bolan vrnil v Zagreb in tam leta 1920 tudi umrl.

so tam umrli. Veliko večino njihovih trupel je vzelo morje, Goli otok pa menda skriva tudi jamo, v kateri jih je še na tisoče. Da bi jamo našli, izkopali in raziskali grozljivo zgodovino, baje ni denarja, prav tako ni prave volje, da bi otok uredili v spomin in opomin vsem, ki vedo o njem veliko ali pa nič. Otočani Krka imajo otok menda za svojega, otočani Raba za svojega, celinski Hrvati spet za svojega,

»Ubiti človeka v tebi« Na Goli otok so pošiljali tiste, ki so v času po velikem sporu Tita in Stalina morda rekli kakšno preveč proti komunistični oblasti oziroma partiji (za take so posumili, da sodelujejo s Stalinom), kmalu pa je to postal tudi dober izgovor za tiste, ki so bili v sporu s partnerjem, sosedi … Oblastem si pač povedal, da je sosed govoril proti Titu, prišli so ponj in ga odpeljali.

Nihče pa ni vedel, kam. Vse od konca druge svetovne vojne do leta 1958 je bil Goli otok deklariran kot politični zapor, zelo dolgo pa nihče ni vedel, da je prav to tisti otok, kjer so njihovi možje, očetje, sinovi … Družinam so na primer dejali, da ti moški odhajajo na družbenokoristno delo, v resnici pa so jih strpali na čolne in vklenjene odpeljali na otok groze in smrti. Po pripovedovanju Bobinca te je od prihodu tja čakal tako imenovani »špalir«, skozi katerega si šel, zaporniki pa so te tepli do onemoglosti. A tepež je bil še najmanjši križ, smo izvedeli. Goli otok je imel namreč en sam cilj: »Ubiti človeka v tebi.« Ne torej ubiti tebe neposredno, ampak povsem

ker ni enotnosti, pa ni niti želje in motivacije, da bi ga uredili v muzej, privlačen turistom. »Američanov ne maram, ampak če bi Goli otok imeli oni, si ne znam predstavljati, kaj vse bi iz njega naredili,« nam je povedal Mario.

Težko je reči, kako bomo na Goli otok gledali čez leta in leta, a danes se zdi, da to sramoto Jugoslavije oblasti želijo kar prisilno potoniti v pozabo, kot da ne bi želele, da bi izvedeli, kaj vse se je tu dogajalo.

Goli otok je kraj, ki ga ne pozabiš Bilo je pozno popoldne, ko smo Goli otok zapustili in krenili nazaj proti Punatu. Čeprav so se zgodbe, ki jih že vsa ta leta nosi Goli otok, vsa-

Učil se je na Slovencih Ker nas je čas priganjal, za ogled mesta Krk časa ni bilo. V pristaniškem Punatu sta nas namreč že čakali dve turistični ladjici, ki sta nas popeljali na za zdaj še vsem neznani kraj. Ime Goli otok je v nas vzbudilo toliko pričakovanj, da se nismo prav veliko obremenjevali z več kot dvourno vožnjo, med katero nas je v vetru premetavalo sem in tja. Nasprotno, vzdušje je bilo prijetno in sproščeno, za piko na i pa je poskrbel lokalni vodič Mario, ki je dejal, da ima pri sebi nekaj rakije. Da je ima pet litrov in da bo prav vsega zmanjkalo, takrat še nismo vedeli. Rekel je, da je za krmilom ladje, ki pelje na Goli otok, mornar začetnik in da se šele uči. Ter da se je odločil, da se bo pač učil na Slovencih. Njegov humor smo seveda

A naš glavni cilj – Goli otok – nas je šele čakal.

Kraj, ki prebivalcev, razen nekaj ovac z otoka Rab, ki se tu občasno pasejo, ni. Ne predstavljam si niti, kdo bi tam rad živel, niti to za zdaj sploh ni mogoče, saj virov pitne vode nima, prav tako bi si otok rad lastil vsak po malem. Poleg ruševin in ostankov taborišča na več koncih otoka je na jugozahodnem delu tudi restavracija, kjer ob predhodnem naročilu dobiš pravo morsko kosilo in pijačo. Zametki turizma na otoku Goli otok torej so, vendar pa večina zgradb žalostno propada, se seseda sama vase in počasi, a vztrajno izginja. Tako kot počasi izginjajo tudi pričevanja o dogajanju v tem političnem zaporu, uničiti in zatreti vse, kar je v tebi človeškega. Iz človeka si postal žival, ki se je brez morale in vepoimenovanem Goli otok. sti borila za svoj obstoj, pa čeprav je bil ta obstoj nazadnje le še popoln nesmisel. Kot zapornik si moral tepsti in mučiti druge, sicer so drugi tepli in mučili tebe in to se je ponavljalo v nedogled.

Ko ima vsako drevo svojega očeta Vodič Mario nam je povedal mnogo zgodb, ob katerih se resno zamisliš nad tem, kakšni smo ljudje. Nobena žival ni tako živalska, kot pa je človek. Zgodba, ki me je pretresla, razlaga, kako je Goli otok postal poraščen. Takšno ime ima namreč z razlogom, zdaj pa na njem raste že precej dreves in grmičevja. Rek »Svako drvo ima svog oca« si lahko razlagate po svoje, Goli otok pa za temi besedami skriva pravo mučenje. Ko so v skalah naredili luknjo in vanjo posadili drevesce, je bilo temu drevescu treba delati senco, da je sploh lahko raslo. Senco so jim dali ljudje, zaporniki, ki so se morali na peklenski vročini obračati za soncem, da je drevesce ostalo v senci, in rastlino zalivati z vodo, ki je sami niso nikoli dobili dovolj.

Zgodb o mučenju je veliko, preveč, mnogi

kemu na poseben način vtisnile v spomin, nas je otožnost z oddaljevanjem od otoka počasi minevala. V življenju se je namreč dobro držati reka, da je treba preteklost pustiti za seboj in živeti v tem trenutku, tako da smo s pesmijo počasi le pregnali zamišljenost in žalostne obraze, ki nam jih je prinesel obisk otoka groze. Nekje na pol poti do otoka Krk nas je Mario presenetil še z besedami: »Vi ste prva grupa, koja je popila pet boca rakije,« in nas spet spravil v smeh.

V poznih večernih urah smo, po podrobnem pregledu dokumentov vseh potnikov v treh avtobusih, le prišli nazaj domov in se vsak po svoje zamislili o minulem dnevu, ki so ga zaznamovali Trsat, Krk, Grgur in še zlasti Goli otok. Verjamem, da so se v topli postelji mnogi zahvalili tistemu nečemu (bogu, vesolju, naravi, kakor koli že to imenuješ), da imajo toliko, kot imajo, in da ne živijo v strahu. Za lepo življenje konec koncev res ne potrebuješ veliko, najpomembnejša pa sta, tako vsaj mislim, zdravje in mir. In Goli otok naj bo vsem pomemben opomin, kako se lahko v nekem trenutku vse obrne in koliko so nekateri pretrpeli za – prazen nič.

Avtorica in foto: Mojca Sladič

KOTIČEK PETRE ŠKARJA

Turčija – je res zdaj tako nevarna? »V Turčijo grem!« veselo naznanim. V očeh prijateljev pa takoj groza, strah, seveda presenečenje in verjetno tudi malo sodbe nad mojo nepremišljenostjo. »A si normalna? V tem času? Turčija je izjemno nevarna! Ne hodi tja!«

Morda je vsa politična situacija ali še bolj kot to – medijska manipulacija, tudi meni posadila malo več strahu kot na siceršnjih potovanjih, zato sem se prvič odločila za dopustovanje v Turčiji na zagotovo varnem mestu. Namesto velikega nahrbtnika, dobre obutve, zemljevida države in nekaj osnovnih informacij o znamenitostih sem raje tokrat izbrala hotel skoraj tisočih sob in kar pretirane ponudbe vsega v urejenem in varovanem letovišču v Antalyi, kamor potuje večina turistov.

Ker je bil to zame bolj delovni dopust (včasih se moram premakniti v drugo okolje, da lahkotneje kaj naredim, kot zdaj z namenom, da dokončam svojo novo knjigo Camino – od suženjstva do svobode), se nisem veliko premikala iz letovišča do turških znamenitostih, ki še ostajajo na moji čakalni listi. Tempelj Apolla, Bospor, mošeje, Kapadokija … Fotografijo Pamukkale (čudoviti vroči vrelci) imam v svojem dnevniku že od otroštva, kar je zadosten razlog, da se bom sem še vrnila. Že sam Istanbul ima toliko znamenitosti in lepot, da je vreden obiska.

Tokrat sem se le tu in tam ločila od hotela in zašla v bližnje vasice v spremstvu Necipa, Turka, ki dela v hotelu, in s katerim sva že prej navezala stike prek prijatelja. Tako sem vseeno imela malo večji občutek varnosti ob vseh slišanih, strahu polnih skrbi znancev ob omembi Turčije. Njemu sem bila v začetku zanimiva predvsem kot »evro na dveh nogah«, kot se je izrazil. »Žal, resnica je ta, da smo tako prijazni in nasmejani, ker vse te turiste, predvsem vse ženske, ki se jim dobrikamo, vidimo kot denar na dveh nogah. Oni so naš zaslužek. Ločimo jih le – evro na dveh nogah, dolar na dveh nogah, lire na dveh nogah.« Kar težko je bilo slišati tako resnico, ki mi jo je povedal šele predzadnji dan, ko je bilo za nama že več ur pogovorov. Nekako ti zruši tiste prijetne občutke, ki jih dobivaš na vsakem koraku s strani zaposlenih v letovišču, ki so res zelo prijazni s teboj, se nemalokrat usedejo poleg in se pogovarjajo, se zanimajo zate … Ti se pa ob tem res počutiš lepo, saj si opažen, mar jim je zate in tolikokrat ti zaželijo lep dan. »Jaz sem bila pa tako vesela vsakič, ko mi je kdo prinesel rožice …« užaljeno pripomnim, ob čemer se Necip le nasmehne: »Ja, seveda si jo! Tipična gesta, da se ženska stopi in lažje kaj kupi!« Hvala, prijatelj, res hvala! V posmeh moji naivnosti mi je zadnji dan prinesel – limono.

Sicer sem še vedno prepričana, da ni to edina resnica vseh. Verjamem, da so tudi zares prijazni, ustrežljivi in ti želijo, da se počutiš lepo pri njih.

Morate vedeti, da tu podajam doživetja in izkušnje zgolj s strani nekaj domačinov in še to iz zelo specifičnega okolja. Morate razumeti, da zdaj opisujem le hotelski svet z nekaj domačini, ki delajo tu, ne pa Turčije same.

Pravi, da so najnižje plače v Turčiji okoli 450 evrov.

On je frizer v hotelu in v glavni sezoni zasluži toliko na dan. Večinoma dela majhne kitke in pa 14-dnevne tatuje. Za Turčijo se moram še malo utrditi v pogajanjih, saj mi prodajo tudi neumnosti, kot so te kitke, s katerimi se ne bi upala prikazati nikjer in sem jih že prvi večer razdrla. Lahko se pa pohvalim, da sem znižala prvotno ceno, torej začetke pogajanj že poznam. »Moram priznati, si pa dober prodajalec, da mi prodaš, kar mi niti ni všeč,« mu kasneje povem. »Seveda da sem,« se nasmehne, »to je moje delo! Saj je vseeno, kako dobro opravim svoje delo.« Seveda ne rabi strank, ki bi se vračale, saj je večina le en teden tu, »pomembno je, kako znam to prodati. To treniram že 20 let«.

Prepričani so, da vse ženske osvajamo s tem, ko se nasmehnemo ob pozdravu in lepi gesti. Nam to pomeni vljudnost, njim osvajanje. Pri njih ženske ob prijaznosti in pozdravu moškega vse to ignorirajo in pogledajo vstran. V kolikor tega ne stori, je to za moškega znak dovoljenja, da jo osvaja. Prav tako so mnenja, da smo vse evropske ženske zapeljivo oblečene (tudi če nosimo kavbojke in navadno kratko majico). Za njih je normalno, da si ženska pokrije zapeljive dele, med katere spadajo tudi noge, vrat (niso pa vse zakrite tako kot v arabskih deželah). Ko sem jim razložila našo kulturo in kako je tu drugače, so bili kar malce presenečeni.

Kar sem imela moč spoznati Turčijo, mi je pustila pozitiven vtis. Država je lepa, podnebje idealno, narava raznolika, hrana dobra, turška kava prav tako, morje čudovito, ljudje pa prijazni (čeprav imam zdaj vedno v sebi Necipovo misel).

Impresivno se mi zdi, kako vsak delavec zna poleg svojega jezika tekoče govoriti še arabsko, nemško in rusko. Le v angleščini so bolj slabi.

Najbolj me je zanimal njihov vidik varnosti oziroma nevarnosti Turčije v trenutni politični situaciji in temu primeren upad turizma. O tem sem spraševala domačine in turiste, vsakogar, s komer smo si izmenjali vsaj nekaj besed. Večina je ob

tem lahkotno odgovorila, da ne čuti nobene spremembe v državi zdaj niti močnega upada turizma.

Ja, bil je močan upad nekaj mesecev po napadu na Istanbul, kasneje ne več. Opazijo le upad angleško in špansko govorečih ljudi (Američanov, Angležev in Špancev). Rusov in Nemcev, kar je glavnina njihovih turistov, ni pa nič manj, trdijo.

Ko sem omenila naš pogled na njihovo državo in nevarnost te, so bili prav vsi presenečeni, od kod nam to. Če bi kot sama ženska potovala po državi, mi ne bi priporočali hoditi ravno ob vzhodni meji in priporočajo, naj se kot samska ženska raje malo bolj zakrijem, zgolj zato, ker oni gol vrat ob navzgor spetih laseh prepoznavajo kot osvajanje.

Seveda se lahko ponoči v večjih mestih kaj zgodi, vendar pravijo, da se prav tako lahko tudi v Parizu, Londonu ali kjer koli drugje. Ne vidijo kaj večje nevarnosti kot v drugih državah sveta, so me pa v večini opozorili, naj ne hodim v Sirijo, Irak, Iran, Afganistan … In pa Arabcev nekako v splošnem ne marajo. Pravijo, da so bolj neumni in imajo nesmiselne navade, na primer poročanje z več ženskami.

Vzroke našega strahu pred Turčijo pripisujejo predvsem manipulaciji medijev.

Verjetno je, kot pri večini stvareh na svetu, resnica nekje vmes – med našim in njihovim pogledom.

Necip me je povabil v njihovo družbo domačinov, ki ob večerih posedajo ob plaži in popivajo, pojejo, se pogovarjajo o dogajanjih preteklega dne in mnogokrat ribarijo. Ujela sem svojo prvo ribo v življenju! Ko sem jo takoj vrgla nazaj v vodo, revico, so vsi začeli kričati: »Ne! Ne dela se to tako!« in se stegovali za pobeglo ribo. Šla sem tudi v bližnjo vas, kjer ni moral mimo tega, da ne bi vsaj poskušal pomagati prijatelju zaslužiti nekaj evrov: »Necip, sem ti povedala, da nisem dobra stranka, ne bom kupovala spominkov!« ga spomnim. »Ja, saj vem, no, ampak ne morem pomagati, pač prijatelj mi je rekel naj ti ponudim in …« Ja, ja, razumem.

Držijo skupaj in si pomagajo! Vedno! Ne le tu, v hotelu, ampak nasploh kot država. »Ne hecaj se s Turkom, ker vsi stopimo skupaj!« mi je rekel. Narodna zavednost je tu res močna. To in pa verovanje v Alaha, seveda. V državi, kjer je 75 milijonov ljudi, je kar 99 odstotkov muslimanov. Ko se začnem pogovarjati o njihovi veri, trdijo, da je muslimanska najbolj prava, da so vse ostale vere zrasle iz nje, da je edino koran ostal napisan od Alaha in nikoli spremenjen, kot so to storile ostale svete knjige, da so njihovi običaji najbolj smiselni (posmehujejo se, kako kristjani v čevljih hodimo v cerkev in s tem ne izkazujemo spoštovanja). Močno zagovarjajo svojo vero, a ob tem na koncu dodajo: »Ti kristjanka, mi muslimani, na koncu vse enako, vsi skupaj.« A kljub temu vse, kar rečem v prid ostalim veram (tudi budizmu, na primer), nekako posmehljivo spodbijejo. Ko Necip dvigne kozarec alko-

15

hola, ga opomnim, da v koranu piše, da ne smejo piti alkohola. »Ja, no, ne preveč …« se nasmehne. »Saj tudi spolnih odnosov ne smeš imeti pred poroko, pa se z ženo nisva tega držala … Naj me Alah kaznuje, pač nisva,« še doda. »A moliš Alahu vsak dan, kot je zapovedano?« »No, ja, včasih …

Veš, nimam časa tu, kjer so stalno turisti …« Trdno jo zagovarjajo v besedah, manj v dejanjih.

Po drugi strani pa Ahmet, turški podjetnik iz Istanbula, pravi, da je to le razmišljanje manj izobraženih ljudi te države.

Ko sem Necipa vprašala, zakaj mi vse to tako iskreno pove, je rekel: »Kot prvo, s tabo lahko malo treniram angleščino.« V celotnem hotelu sem namreč le jaz govorila angleško, ostalo so bili sami Rusi in le nekaj Nemcev, tako da sem še malo ponovila osnove svoje ruščine. »Kot drugo, pomembnejše – že ko sva se spoznala, si me začela spraševati o meni. Zanimalo te je, od kod sem, kako gledam na turizem tu, kako na vere … Se spomniš?« Seveda se. Bil je prvi domačin, ki sem ga spoznala in je govoril angleško, torej prva priložnost za potešitev moje radovednosti, da izvem kaj o državi iz njihovih oči. »No, ne pomnim, kdaj se mi je nazadnje zgodilo, da bi kakšnega turista tu zanimalo kar koli o meni, razen tega, koliko računam.« Najprej se mi je zdelo grdo in krivično, da nas vidijo le kot denar na dveh nogah, a če smo realni – tudi mi nismo ravno dobri in iskreno prijazni do njih, teh delavcev v hotelih. Tako da je odnos marsikdaj obojestransko iskanje koristi.

Ena meni zelo všečna malenkost: ko je v zunanjem baru hotela zmanjkalo limon za pijače, je natakar vzel stol, ga postavil pod drevo le nekaj metrov stran, stopil nanj in z drevesa potrgal sveže limone, s katerimi smo si nato osvežili vodo.

Slastno!

Zadnji dan mi je bilo skoraj malce žal, da nisem več časa posvetila svojemu delo, kar je bil namen te poti. Ampak – v čem je smisel potovanj, če ne v spoznavanju raznolikosti kultur, običajev, verstev in s tem širjenja lastnega dojemanja sveta iz različnih zornih kotov.

Zdaj tudi razumem tisti rek: »Kadijo kot Turki.« Ima smisel.

Vir in foto: Petra Škarja

Modrosti osemletnice Luri Urankar je osemletnica, ki je spobudila svojo mamico, da uresniči svojo otroško željo – napiše knjigo. Tako je Luri zapisala: bova sedeli in pisali knjigo. Določili bova ceno – vendar, kako se to naredi? In jaz bom vse prodala.« V trenutku sem naredila načrt. »Mami, lahko se zaneseš name!« Od takrat je minilo nekaj mesecev. Mami je medtem spoznala gospo, ki je potrdila, da ji res lahko pomagam izpolniti sanje.

Toda, tudi jaz sem želela svojo knjigo. Tako sva skupaj ustvarili dve knjigi – mojo in mamino.

Mojo ravno berete, mami pa je napisala knjigo, ki je jaz še ne razumem povsem. Rekla mi je, da jo bom razumela, ko bom odrasla.« Le eno poglavje iz Lurine knjige: »NAJRAJE IMEJ SEBE. In to čisto zares. »Mami, se ti ne zdi, da bi se lahko vsaj malo potrudila in končno postala, kar si si vedno želela?

Nikoli ni prepozno. Saj praviš, da lahko dosežemo vse, kar si res želimo. Jaz ti bom pomagala … Saj je čisto preprosto … Skupaj

Kadar me kdo vpraša: »Ja, koga pa imaš ti najraje? Mamico ali očka ali bratca?« jim vedno odgovorim: »Sebe.« Takrat me vsi čudno pogledajo.

Takšnega odgovora gotovo ne pričakujejo. »Kaj pa mamica in očka pravita na to?« vpraša kdo.

sanje uresničljive. Izpolnite svoje in »Vesela sta. Vesta namreč, da ju imam rada. nas vzgajajte z vzgledom.« Mami me je naučila, da moram imeti najraje sebe. Najprej je treba poskrbeti zase. Če sem • »Starši, ne zahtevajte od nas, da smo takšni, kot ste si vi zamislil, da morajaz dobro, lahko pomagam tudi drugim. Mamice mo biti. Smo Mi in vi ste Vi. Oboji smo tega niso naučili.« lahko vedno boljši!« Vidim, da mamice veliko naredite za nas, zase pa bistveno manj. Utrujene ste. In • »Ne bojte se nikogar. Ni boljših in slabših. Vsi smo ljudje.« ko ste utrujene, se zgodi, da ste sitne.

Otroci si želimo veselih mamic. In vese- • »Dragi odrasli, poiščite te speče deklice in dečke v sebi. Zberite pogum in izpolnite svoje la mama je prijazna mama. Zato menim, otroške sanje. Nam pa pomagajte, da imamo da bi tudi mamice morale postaviti sebe in živimo SVOJE sanje.« na prvo mesto.

Naši ljubi starši, imejte radi sami sebe in drug Kakšne modrosti se skrivajo v otroških mislih, drugega. Za nas, otroke, je največja sreča videti pogumnem srcu in radovednih očeh osemletnice! Le prisluhniti jim moramo in jim zasluženo svoje starše srečne.« pripisati »odraslo« pomembnost. Še nekaj modrosti Luri Urankar iz knjige: • »Starši, prosim, pokažite nam, da so Vir in foto: Petra Škarja

16

DOM IN VRT

Kakšen kamin izbrati?

AKCIJA

Kamin ali kaminska peč Kamine in kaminske peči navadno uporabljamo kot dopolnilni vir ogrevanja pozimi, lahko pa so tudi edini vir toplote, vendar so takšni primeri redki. Kaminov z odprtim kuriščem danes skoraj ni več. Nadomeščajo jih zaprti toplozračni, akumulacijski ali toplovodni kamini z veliko večjimi izkoristki, v katerih lahko kurimo polena ali pelete. Če kamin ali kaminsko peč, ki je tudi zelo priljubljena, izberemo na hitro, lahko čez čas ugotovimo, da je naprava hrupna, manj ekonomična in ne akumulira toplote. Najprej se je treba odločiti, ali boste kupili vgradni kamin ali kaminsko peč.

Vgradni kamin s klasičnim videzom pričara toplo vzdušje in omogoča vgradnjo po meri. Je pa treba njegovo postavitev načrtovati že med samo

gradnjo, vzdrževanje in servis sta nekoliko zahtevnejša, investicija je višja kot pri kaminski peči.

Kaminska peč pri montaži ne bo zahtevala veliko visoke znanosti, lažje jo boste vzdrževali, prostor pa ogreva z vseh strani. Slabost kaminske peči je malo manjša toplotna akumulacija.

Zgoraj so na kratko naštete prednosti in slabosti obeh vrst kaminov, na podlagi katerih se lahko odločite, kaj boste sploh kupili. Je pa treba še pred nakupom razmisliti marsikaj. Vedeti morate, kako velik prostor želite s kaminom ogrevati in kako varčna je hiša oziroma stanovanje. Če bo kamin prevelik, bo v prostoru prevroče, če bo prešibak, vas lahko zebe. Na splošno velja, da lahko s kilovatom moči ogrejemo od 15 do 20 kvadratnih metrov velik prostor v dobro izolirani hiši, medtem ko se v slabše izoliranih prostorih ta številka sorazmerno zmanjša. Če izberete prevelik kamin, bo treba zmanjševati ogenj, kurivo pa tako ne bo izgorevalo optimalno. Če se peč ne segreje dovolj, se na vratcih oziroma steklu začnejo nabirati saje.

Pri nakupu kamina dobro premislite tudi, kako boste omogočili njegovo kar najbolj optimalno delovanje. To bo odvisno od tega, kako poskrbite za dovod svežega zraka, od dimne tuljave in samega kurišča. Za večje kurišče potrebujemo dimnik večjega premera, medtem ko je za kamin na pelete premer lahko manjši. Če je presek dimnika premajhen, lahko na vrhu dimnika

PROSTOSTOJEČIH PEČI na pelete

-33% FIRE

V zimskih dneh lahko notranje prostore dodatno ogrevamo s kaminom. Poleg vira toplote ta pripomore tudi k vzdušju v prostoru, vendar pa se pri izbiri velikokrat oziramo le na ceno in videz, medtem ko druge lastnosti kaminov radi pozabljamo.

NA VSE MODELE!

Kvaliteta in zanesljivost zagotovljena.

041-575-176 g. Zvone 041-219-433 ga. Polona

V naši pestri ponudbi lahko vam nudimo dostavo in montažo vseh vrst kaminov in peči na drva, pelete kot tudi kombinirane peči PELETI /DRVA.

Akcijo preverite na naši spletni strani www.kamini-luzar.si ali na e- meil info@kamini-luzar.si

vgradimo ventilator. Za optimalno izgorevanje je pomemben tudi pravilen dovod svežega zunanjega zraka. Vsi priključki naj vsebujejo jeklene elemente, ki so prevlečeni z aluminijem. Ti so odpornejši proti koroziji.

Drva ali peleti?

Občutek domačnosti in topline seveda pričarajo klasična drva, ki jih lahko koristite iz lastnega gozda ali kako drugače. Po drugi strani pa peleti omogočajo več udobja in manj umazanije. Če bi radi dom s kaminom ogrevali tudi, ko vas ni doma, izberite pelete, če boste izbrali drva, pa bo treba redno paziti, da ogenj ne bo pogorel oziroma da ne bo premočan. Les v kaminu prijetno prasketa, plamen pa riše mehkejše obrise, kar daje bolj romantično vzdušje, nekatere pa morda spominja na otroštvo in veselje v hladnih zimskih dneh. Težava je lahko tudi shranjevanje polen, medtem ko za pelete potrebujete manj prostora, lahko imate tudi vgradni zalogovnik.

Peleti se lahko samodejno dovajajo v kurišče, pri izbiri peletov pa pazite, da boste našli dovolj kakovostne, o čemer smo pisali že v septembrski številki. Kamin oziroma kaminsko peč pa lahko ogrevate tudi na bioetanol. Takšni kamini so sicer bolj namenjeni dekoraciji prostora kot pa konkretnemu ogrevanju. Lahko pa takšen kamin sem ter tja premikamo po mili volji – kot pohištvo, lahko pa ga tudi ugasnemo, kadar si to zaželimo.

Seveda je pomembna tudi varnost. Proizvajalci kaminov svetujejo, da dobro pregledate, kaj kupujete. Nekateri kamini namreč niso opremljeni s sistemom, ki pregret zrak pošilja mimo stekla, spet drugi morda v prostor spuščajo škodljive pline, ker vratca niso ustrezno zatesnjena. Za kar koli se boste že odločili, dobro pretehtajte prednosti in slabosti. Veliko je odvisno od velikosti prostora, ki ga želite ogrevati, od toplotne izolacije in nenazadnje tudi od vaših želja: ali želite klasiko ali pa nekaj modernejšega.

Avtorica: Mojca Sladič

Opravila na vrtu pred zimo

Če ste bili pridni in imeli morda tudi nekaj sreče z vremenom, vam je vrt vse do jeseni dajal zelenjavo in druge pridelke – za kar ste se pač odločili.

A prihaja zima in vrt je treba na zimski počitek pripraviti. Pri tem ne gre le za to, da vse pridelke pospravimo, temveč tudi za čiščenje in gnojenje.

Nenazadnje pa bo čez zimo tudi nekaj več časa, da razmislimo o načrtu za naprej.

V času, ko so dnevi krajši, jutra že precej hladna, po pokrajini pa se vleče jesenska megla, morda tudi že sneg, na vrtovih ostaja le že malo zelenjave. Morda lahko na svojem koščku zemlje še naberete zimsko solato, radič, endivijo, por in še kaj, vsekakor pa je to zadnja zelenjava, ki jo boste

pred zimo še lahko nabrali na svojem vrtu.

bo narobe, če jih ne boste odstranili, pazite le, da boste z vrta odstranili vse obolele dele rastlin. Tako boste preprečili nadaljnje gojenje bolezni na vrtu, Kljub temu lahko pred zimo na vrtu najdemo še medtem ko bodo zdravi ostanki rastlin pozimi lahprecej dela. Po spravilu pridelkov bo na vrtu seve- ko bivališče živalic, kot so koristne žuželke. Če so da ostalo manj ali več rastlinskih ostankov. Nič ne rastline popolnoma uničene, jih je treba odstraniti, saj insekti na njih ležejo jajčeca, ki zimo preživijo.

Podobno velja za rastline, ki so jih napadli gniloba, plesen, glivice in nalezljive bolezni. Če bi takšne rastline kompostirali, se bolezen kaj hitro razširi naprej, prav tako lahko te nevšečnosti preživijo zimo in spomladi ponovno pokažejo svoje zobe. Čiščenje vrta

Kompostiranje in gnojenje

VSE ZA OGREVANJE Na olje: Sime 5 členov 30 kw

Sime LTŽ 6 členov 30 kw

Defro KDR3 35 kw

Centrometal EKO CKP-20

599 € 999 €

1430 €

733 €

MONTAŽA KOTLOVNIC! kvadratne in pravokotne cevi – 0,584 €/kg črne šivne cevi – 0,595 €/kg črne brezšivne cevi – 0,945 €/kg pocinkane cevi – 0,937 €/kg ploščato železo – 0,585 €/kg kotno železo – 0,596 €/kg pločevina TV – 0,545 €/kg

Ob gnojenju je treba upoštevati potrebe posameznih vrtnin, zato je dobro, da vsaj približno razmislite, kje boste spomladi kaj sadili. S kvalitetnim hlevskim gnojem praviloma gnojimo le grede, kjer bomo sadili okopavine in plodovke, sicer pa je najboljše univerzalno gnojilo za vrt kompost. Če si kompostnika še niste omislili, je zdaj morda pravi čas za to. Postavite ga v senco in ga zaščitite pred vetrom ter dežjem. Če je mogoče, ga namestite pod lesko, brezo ali bezeg, ki s svojimi sokovi prispevajo h kakovosti komposta. Vrt lahko posujemo tudi s kameno moko, ki izboljša prehransko sposobnost tal, kalcij pa bo vplival na odpornost rastlin brez boleznimi in škodljivci. Za kompost je primerno tudi odpadlo jesensko listje, ki se nabira na dvorišču ali travniku. S kompostom lahko marsikatero rastlino obvarujemo pred mrazom in prsti dodamo pomembne hranilne snovi. Če vrt gnojite s hlevskim gnojem, bo ta v tem času že začel razpadati, pozimi se bo ta proces ustavil, spomladi pa se bo razpadanje nadaljevalo. Rastline bodo imele v začetku rasti hranila že na razpolago. Gnoj namreč potrebuje do tri mesece, preden začne sproščati hranila, zato ga v tem času zadelajte v tla s pomočjo lopate – tako, da privzdignete zgornji sloj prsti, spodaj pa položite gnoj. Za gnojenje lahko uporabimo tudi kupljena organska gnojila. Vkopljemo jih v zgornji sloj tal, da hranila ne bodo izhlapevala ali pa se pretirano izpirala v podtalnico. Priljubljeno je tudi zeleno gnojenje, ki prazno gredo zaščiti pred neprijetnimi vremenskimi vplivi.

Je treba vrt prekopati?

Res je, da so prekopane vrtne gredice videti čiste in urejene, a s prekopavanjem v tem času – tik pred zimo – jim lahko bolj škodimo kot koristimo.

Takšno početje na vrtu lahko zmoti življenje živih bitij v tleh. Če velike grude prsti obračate na glavo,

živa bitja, ki potrebujejo zrak, obračate navzdol, v območje z manj kisika. Vrste, ki navadno živijo globlje in v temi, pa s tem izpostavite svetlobi in zraku. Načeloma velja, da v tem času prekopavamo le težka in ilovnata tla, medtem ko peščena raje le prerahljamo. V hladnem novembru strokovnjaki prekopavanje tal odsvetujejo, seveda pa je povsem drugače, kadar je novembra še toplo.

Kolobarjenje je pomembno V prihodnjih mesecih bo čas tudi za razmislek o kolobarjenju. Prav lahko se zgodi, da boste kmalu pozabili, kaj ste gojili na kateri gredici, zato si lahko te podatke mirne volje zapišete. Ko boste razmišljali o spomladanski razporeditvi posevkov, tako ne bo več velikih dilem. Zapišete si lahko tudi, katere bolezni ali škodljivci so napadali zelenjavo. S kolobarjenjem lahko učinkovito preprečimo razmnoževanje različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno določeno vrsto zelenjave. Če eno rastlino na istem mestu gojimo leta in leta, se bodo tam kmalu razmnožili škodljivci, tla pa bodo osiromašena. Če želite imeti vrtnine tudi pozimi, boste potrebovali rastlinjak, v katerem bodo temperature višje, vrtnine pa zavarovane tudi pred drugimi vremenskimi pojavi. Kadar rastlinjaka ni, pa seveda še vedno pride v poštev dobra stara koprena, ki bo varovala pred mrazom.

Medtem ko bomo vrt pozimi večinoma pustili pri miru, pa bo treba večkrat pregledati ozimnico oziroma pridelke v kleti. Gnile dele pridelkov sproti odstranjujemo in se s tem zavarujemo pred širjenjem gnilobe ter bolezni, nenazadnje pa tudi pred nezaželenimi gosti v kleti. Če boste pred zimo za vrt dobro poskrbeli, bo spomladi gotovo vse lažje. Pomembno pa je, da v tem času z vrta odstranite vse znake morebitnih bolezni in škodljivcev, saj bo vrt le tako spomladi takšen, kot bi moral biti.

Avtorica: Mojca Sladič Foto: Pixabay

17

ZANIMIVOSTI

Osnovna zahteva za dobro ležišče Ležišča se od ležišč razlikujejo po sproščenem pri slabih materialih zelo hitro, lahko že po nekaj ležalnem udobju in po trajanju sproščenega le- mesecih, dobri materiali pa, nasprotno, ležalne žanja, ki z leti zaradi staranja materialov slabi, lastnosti, zaradi katerih smo neko ležišče kupili, praviloma ohranjajo več let.

Ni dvoma, da imajo dražja ležišča načeloma tudi boljše ležalne lastnosti, saj je pravilo, da se pri dražjih izdelkih uporabljajo kakovostnejši materiali in surovine. In tudi ni dvoma, da se zjutraj zbudi zares spočit, samo kdor ponoči pravilno leži. In ne le to – samo zdrav spanec regenerira telo in duhá. To je razlog, da moramo Jedra ležišč so lahko narejena iz različnih imeti ležišče, ki ima dobre ležalne lastnosti. materialov, najpogosteje iz hladne pene, Za ležišča se uporabljajo različni materiali, povzmeti in lateksa, in vsa so lahko visokoka- gled kupca pa se največkrat ustavi na lateksu, kovostna. Ni pa vsako ležišče enako primer- vzmeteh in na peni. Vsi ti materiali, če so visono za vsakogar, saj nudijo različno ležalno kokakovostni in prvovrstno obdelani, učinkovito podpirajo telo. Njihove vzmetne lastnosti zagoudobje.

tavljajo v vsakem položaju ležanja enakomerno porazdelitev pritiska, se dobro odzivajo na težo, omejijo premetavanje in obračanje ter opazno zmanjšajo neudobje, ki je povezano z motnjami spanja. Praviloma pa imajo tudi dolgo življenjsko dobo. Ali 'jogi' ali 'ležišče iz pene' ali 'ležišče iz lateksa' torej ni pravo vprašanje.

Ali lahko kupec na kakršen koli način preveri kakovost dveh podobnih, na videz enakih ležišč? Seveda lahko, le vzeti si mora za to dovolj časa in obiskati spalni studio ali salon pohištva, ki ima na voljo dovolj širok izbor ležišč in kompetentnega svetovalca, ki individualno sestavi spalni sistem po meri kupca.

Dober način je izčrpen ležalni poskus v hrbtnem in bočnem položaju, brez debelih oblačil, s svetovalcem, ki postavlja kupcu vprašanja

o njegovih osebnih potrebah in težavah, ima pripravljen ustrezen vzglavnik, oceni kakovost položaja hrbtenice v hrbtnem in bočnem položaju in če je potrebno, izbere, predlaga drugo ležišče, drug posteljni vložek ali vzglavnik. Hrbtenica mora počivati v svoji naravni obliki, medvretenčne ploščice, mišice in sklepi pa karseda brez pritiska. Pritisk na kožo mora biti razbremenjen, toplota in vlaga pa se morata optimalno odvajati. Samo tako se lahko telo v spanju učinkovito regenerira. Ta osnovna zahteva mora biti izpolnjena za ljudi s popolnoma različnimi telesnimi danostmi, torej za majhne in velike, lahke in težke, kakor tudi za ljudi z različnimi oblikami telesa, npr. z ozkimi ali s širokimi rameni.

Pripravil: Domako

samo zdrav spanec regenerira telo in duha t. 07 30 47 748 / www.doma-ko.si 20161114 doma-ko oglas Na dlani.indd 1

14. 11. 16 10:59

Visok jubilej gostišča Dolinšek

Gostišče Dolinšek iz Vrha pri Boštanju je mesecu juniju obeležilo 40 let družinskega podjetja.

VRH NAD BOŠTANJEM – Na sam dogodek ob obeležitvi visokega jubileja so povabili pevca Vlada Kresila in pevko Ditko ter prijatelje in poslovne partnerje.

Pred leti se je njegova zgodovina začela pisati na novo in v tem času so svojo dejavnost razširili še na catering.

Z vami že 40 let ...

POROKE

CATERING Na pet kilometrov od Sevnice oddaljenem Vrhu pri Boštanju je pred 40 leti zdaj že pokojni Martin Dolinšek po vrnitvi z dela v Nemčiji odprl lastno gostišče. „Oče je že v Stuttgartu vodil svojo gostilno, po vrnitvi pa se je odločil z gostinstvom nadaljevati doma. Z mamo Marijo, ki še danes pomaga tako v kuhinji kot strežbi, sta gostišče uspešno in dolgo vodila,“ se spominja Martin Dolinšek mlajši. Takrat smo se odločili za drugačno filozofijo, v smislu višje ravni ponudbe, seveda smo morali ostati na trdnih tleh in glede na to, da smo na nekoliko oddaljenem kraju, še vedno poskrbeti za čim širši krog okusov.“ Goste razvajajo v toplem objemu manjše restavracije s 45 sedeži, v večji restavraciji pa sprejmejo do 160 oseb. V toplejši mesecih pa lahko razvajate brbončice na zunanji terasi s prečudovitim razgledom in 50 sedeži.

V družinskem podjetju pridno sodeluje že tretja generacija in veseli so, da bo šla ta tradicija tudi

naprej. Nudijo izvrstna kosila, prenočitve, catering in še in še. Skozi vsa leta so se vseskozi trudili za goste in lahko vam obljubijo, da se bodo še naprej.

Zahvaljujejo se, ker ste bili z njimi in soustvarjali njihovo pot.

POSLOVNI DOGODKI

VABLJENI NA NEDELJSKA KOSILA IN DECEMBERSKE ZAKLJUČNE ZABAVE!

POKLIČITE 07/81 41 595 ALI NAM PIŠITE NA Pripravila: P.U., foto: G. Dolinšek

info@gostisce-dolinsek.com

18

NASVET

Katja Z. Istenič: Kakšen je vaš stil pogovarjanja ?

Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da se z nekom niste razumeli, ne da bi točno vedeli, zakaj. Čeprav ste se morda trudili, se s tem človekom nikakor niste uspeli nečesa konkretno dogovoriti. V takšnih trenutkih imamo lahko občutek, kot da bi se z nekom pogovarjali v drugem jeziku.

Pogosto nas učijo, da so težave v odnosu posledica zakoreninjenih vzrokov. Morda se dva, ki imata težaven odnos, razlikujeta v svojih prepričanjih in vrednotah. Mogoče izhajata iz drugačnega okolja.

Lahko imata nerazrešene vzorce ali celo travme iz preteklosti. Povsem mogoče pa je, da razlog za težave v njunem odnosu sploh ni tako kompleksen.

Dve osebi imata lahko težave v komunikaciji preprosto zaradi različnih stilov pogovarjanja. Kar prva oseba izreče, druga sliši na drugačen način, kot je bilo mišljeno. Sporočilo, ki ga prva oseba torej pošilje drugi, ni vedno enako sporočilu, ki ga druga oseba prejme. Dobra komunikacije je več kot le posredovanje svojih idej nekomu, saj zahteva tudi razumevanje, kaj nam druga oseba želi sporočiti.

Me sploh poslušaš?

Da človeka poslušamo, lahko pokažemo na besedni ali nebesedni način. Besedne znake poslušanja izražamo prek različnih besed, s katerimi spodbujamo sogovornika h govorjenju.

Te besede so lahko na primer: »aha«, »ja«, »razumem« in podobno. Nebesedne znake poslušanja pa izražamo prek govorice našega telesa, kot so prikimavanje, gledanje v oči, ustrezna obrazna mimika in podobno. Kadar oseba, ki ji nekaj razlagamo, nenehno pogleduje na uro, se zagleda v svoje nohte ali piše sporočilo na telefonu, imamo lahko občutek, da ne sledi temu, kar ji pripovedujemo. Podoben občutek imamo lahko tudi, kadar nas oseba le nemo gleda s praznim pogledom.

Ženske poslušajo drugače kot moški Raziskave kažejo, da se moški in ženske pogosto razlikujejo v svojem načinu poslušanja. Ženske besedne in nebesedne znake poslušanja uporabljajo pogosto, kadar želijo sogovorniku pokazati, da ga poslušajo, medtem ko moški iste znake uporabljajo le, kadar se s sogovornikom strinjajo. Kadar žena med pogovorom možu gleda v oči, mu občasno prikima ali uporablja besede, kot so »a tako«, »aja« in podobno, možu želi sporočiti, da ga posluša.

Mož si njeno prikimavanje napačno razlaga kot strinjanje in je lahko kasneje precej zmeden, če žena izrazi svoje drugačno mnenje. Mož je lahko navajen med pogovorom biti tiho in se šele na koncu odzvati, kar pa si ona zaradi njunih različnih stilov pogovarjanja lahko razlaga kot nezanimanje in zavračanje s strani moža. Ni nujno seveda, da gre za moža ali ženo. Različne pogovorne stile najdemo tudi med prijatelji, družinskimi člani, sodelavci in drugje. Včasih je ženska tista, ki rada več govori, spet drugič je to lahko moški.

Ljudje se med seboj poleg poslušanja razlikujemo tudi v drugih vidikih pogovarjanja. Razlikujemo se lahko v hitrosti govorjenja, glasnosti, razločnosti, uporabi tujih besed, uporabi kletvic pri govorjenju, ritmu govora, premorih med pripovedovanjem in podobno. Nekateri ljudje so v svoji komunikaciji bolj neposredni, drugi manj.

Nekateri vključijo mnogo podrobnosti v svoje

pripovedovanje, drugi povedo le bistvo. Nekomu, ki je vajen govoriti zelo hitro, bo pogovor z osebo, ki govori izredno počasi, lahko na trenutke mučen in obratno. Če smo z osebo, ki ima drugačen stil pogovarjanja kot mi, redno v stikih, je smiselno, da svoj stil pogovarjanja oziroma poslušanja takrat vsaj delno prilagodimo, saj bo to vidno izboljšalo našo komunikacijo in razumevanje s to osebo.

Primer iz terapevtske prakse Klienta, ki ju lahko zaradi varovanja njune zasebnosti poimenujemo Nina in Gregor, sta bila poročena že nekaj let, ko sta prišla k meni na partnersko terapijo. Njun problem je bil, da sta se pogosto prepirala, ne da bi sploh vedela, kako točno so ti prepiri nastali. Nina je večkrat potožila nad tem, da se ji zdi, da je Gregor sploh ne posluša, medtem ko je Gregorja motilo, da ga Nina ne upošteva pri skupnih odločitvah. Kmalu je postalo jasno, da je mnogo njunih prepirov posledica tega, da ne znata odkriti skupnega načina pogovarjanja. Nina je pogosto začela pogovore, medtem ko sta počela kaj drugega, na primer skupaj kuhala. Ob tem, ko sta opravljala različne aktivnosti, mu je pripovedovala, kako se počuti in od njega želela slišati njegovo mnenje. Gregor je takrat svojo pozornost usmeril na aktivnost in ni zaznal, da je Nini pogovor zelo pomemben. Navadno ji je odgovoril s kratkimi stavki in o pogovoru ni veliko razmišljal, medtem ko je Nina smatrala,

da sta se nekatere stvari med pogovorom že dogovorila. Kasneje mu je očitala, da se ne drži dogovorjenega. Med terapijo sta spoznala, da se pravzaprav ne znata zares poslušati in počasi sta se naučila, kako se resnično pogovarjati.

Začela sta načrtovati čas za pogovor, ko sta bila oba zanj pripravljena in odprto naravnana eden do drugega. Ugotovila sta, da s tem, ko namenjata pozornost svojemu načinu pogovarjanja, bolje sprejemata skupne odločitve ter se počutita razumljena s strani partnerja.

Različni stili pogovarjanja se z leti odnosa navadno ne izboljšujejo sami od sebe. Za dobro komunikacijo je torej pomembno, da sami sebe čim bolje poznate ter ste v načinu izražanja prilagodljivi.

Katja Z. Istenič Psihologinja pri Hočem več www.hocem-vec.com

Kako narediti najlepši adventni venček Z novembrom nam misli počasi uhajajo tudi že k decembrskim praznikom in opravilom, ki jih prazniki prinašajo. Med zabavnejšimi opravili je, vsaj zame, tudi izdelava adventnih venčkov, kjer se lahko povsem sprostite in pustite domišljiji prosto pot. A za lep adventni venček je potrebno vsaj nekaj predhodne priprave.

Vse bolj priljubljeni so spet tradicionalni adventni venčki, narejeni iz naravnih materialov. Te lahko v naravi nabiramo skoraj vse leto, seveda pa tisto najpomembnejše, vejice smreke, jelke ali ciprese, naberemo tik pred samo izdelavo, da bo adventni venček čim dlje ostal svež.

Kaj vse lahko naberemo za lep adventni venček?

Narava nam ponuja mnogo več, kot je videti na prvi pogled. Med stvarmi, ki bodo adventni venček naredili še lepšega, so najrazličnejši storži, morda orehi in drugi gozdni darovi, pa morda mah in lišaji, koščki lubja, vejice lepe, bele breze, kakšno zanimivo listje in drugo rastlinje, morda kakšne rdeče jagode in cvetovi ter sadeži (na primer posušeni obročki limone ali pomaranče). Za adventni venček pride prav skoraj vse, pazite le, da boste nabrali materiale, ki bodo dlje časa obstojni, saj mora pravi adventni venček svojo lepoto obdržati kakšen mesec dni – od prve adventne nedelje vse do božiča in še dlje. Decembrsko praznovanje namreč radi zavlečemo še tja v januar, ko nas adventni venček ali pa kakšno drugo okrasje na mizi spominja na veseli december.

Poleg naravnih materialov lahko na adventni venček namestimo tudi kaj umetnega. Seveda je vse odvisno od vašega okusa in smisla.

Nekateri imajo namreč radi povsem naravni adventni venček, spet drugi prisegajo na druge, kupljene materiale. Lahko pa svoj adventni venček okrasite z mešanico obojega in najdete neko zdravo razmerje med naravnim in umetnim. Pomembno je, da vam je adventni ven-

ček na pogled všeč in da ob izdelavi uživate.

Ko v izdelek vložite svoje srce, se vam skoraj ne more sfižiti.

Kaj še potrebujemo, če želimo izdelati adventni venček?

• Vejice smreke, jelke, ciprese in drugega rastlinja • Obroč, kamor bomo vejice privezali • Močno vrvico • Okrasje (naravno, umetno) • Sveče (tradicionalno štiri) • Nastavke za sveče • Morda razpršilo (srebrno, zlato, belo – sneg) • Primerno lepilo (najboljše je, če imate pištolo za vroče lepljenje in vložke zanjo) • Škarje za vejice • Spretne roke in domišljijo • …

vhodom v dom, zraven pa morda še kakšen prikupen in manjši zimski aranžma. Vejice, ki jih bomo uporabili za venček, je treba sprva narezati na manjše, morda v dolžini 10 centimetrov, Adventni venček začnemo delati tako, da na obroč začnemo privezovati šopke vejic. Uporabimo le eno vrvico, ki jo ovijamo okoli obroča, vmes pa enakomerno privezujemo šopke vejic. Te lahko med seboj kombiniramo ali pa uporabimo le eno vrsto. Izredno lepi so venčki iz vejic jelke, medtem ko so tisti smrekovi malce bodičasti, nekateri pa radi uporabijo tudi različne vrste ciprese.

Ko je adventni venček zelen (za lepega bo treba malo vaje, a z nekaj truda večjih težav ne bi smelo biti), nanj pritrdimo štiri sveče (s pomočjo nastavkov za sveče, ki jih poceni dobimo v že skoraj vsaki trgovini, ali žice), potem pa sledi zabava z okraševanjem – da bo adventni venček res pravi adventni venček. Pri tem bomo večinoma potrebovali dobro lepilo (pištola za vroče lepljenje) in nekaj smisla za estetiko.

Če imate radi kaos, lahko na adventni venček seveda prilepite vse po vrsti, če ste usmerjeni bolj minimalistično, pa boste seveda uporabili manj okrasja. Storže lahko na primer kombinirate z orehi ali listi kakšnega rastlinja, temu pa lahko dodate še kakšno majhno barvno kroglico in drugo okrasje. Kar zadeva barve, so adventni venčki lahko zelo lepi tudi, če se poKako nastanejo adventni venčki? igrate z več barvami hkrati, lahko pa na enem Sama jih najraje delam več hkrati – nekaj za na kombinirate na primer le dve (srebrna gre lepo mizo, s štirimi svečami, nekaj za na steno pred k modri, vijolična k beli, rdeča pa k zlati).

Nekaj namigov za prelep adventni venček lahko najdete na priloženih fotografijah, seveda pa bo adventni venček za vas lahko najlepši, če ga boste naredili z lastnimi rokami, s svojo domišljijo. Meril, kakšen adventni venček je najlepši, skoraj ni, pomembno, da je všeč vam, saj boste konec koncev prav vi tisti, ki ga boste gledali vse do božiča. Adventni venčki so lahko lep uvod v praznični december. Če spoštujete tradicijo, jih boste delali že ob koncu tega meseca, sicer pa šele decembra. Gotovo pa se strinjate, da so adventni venčki, kakršni koli že so, lahko izredno lepa dekoracija na mizi ali kje drugje, tudi na vhodnih vratih.

Avtorica: Mojca Sladič, foto: M. S., Pixabay

ZDRAVJE

19

Doktor 1A – kot bi za priporočilo vprašali znanca Pred dvema letoma je njegova soproga opravila lasersko odpravo dioptrije. Pred tem ji je pomagal pri pridobivanju informacij o laserskih posegih prek spleta in ugotovil, da je kljub poplavi informacij zelo malo zanesljivih virov. H kateremu zdravniku iti?

Kakšne so dejanske cene? Katero metodo izbrati? Na forumih so eni pljuvali, drugi pa v nebo kovali istega ponudnika. Aleš Povše je takrat zaslutil poslovno idejo.

Vsak, ki razmišlja, da bi opravil lasersko operacijo oči ali zahtevnejši zobozdravstveni samoplačniški poseg, se verjetno sprašuje enako: Kje opraviti operacijo? V katerih centrih so pacienti najbolj zadovoljni? Kakšne so cene? Kako naj vem, da ne bom preplačal? Aleš Povše, danes direktor posredništva Doktor 1A, se ukvarja prav s temi vprašanji in svojim strankam pomaga do odgovorov. V intervjuju, ki ga bomo objavili v dveh delih, smo razkrili podrobnosti.

Kako poteka vaše delo in kako ljudje stopajo v stik z vami?

Zelo enostavno. Vsak, ki ga zanima več podatkov o laserskih odpravah dioptrije ali o sodobnih zobozdravstvenih posegih, lahko prek interneta, telefona oziroma elektronske pošte pri nas odda povpraševanje. Na osnovi povpraševanja vam pošljemo primerjalno tabelo očesnih ali zoboz-

ki razblini morebitne dileme in odgovori na vsa vprašanja. Po pogovoru pa, če se stranka odloči za pregled, mi poskušamo urediti termin, ki je prek nas brezplačen v primeru operacije.

In kako konkretno lahko vi kot posrednik olajšate odločitev za tega ali onega ponudnika? Če ponazorim, gre vse skupaj nekako takole. Če bi se vi odločali za lasersko odpravo dioptrije, bi verjetno svoje znance, ki so tovrstni poseg opravili, vprašali, kako je bilo. Če bi vam priporočali samo enega zdravnika, bi se verjetno odločili zanj. To v bistvu počnemo tudi mi: sprašujemo ljudi, ki so določeno operacijo že opravili, kako so bili zadovoljni. Le da je pri nas vzorec verjetno bolj zanesljiv, saj imamo ogromno izjav oziroma priporočil. Na osnovi teh se preostale stranke lažje odločajo. Ravno tako pomagamo pri enostavni primerjavi cen med različnimi očesnimi centri, saj imamo vpogled v končno ceno, ki jo stranka dejansko plača. Ugotovili smo namreč, da primerjalnih podatkov med očesnimi centri primanjkuje, razni forumi pa so precej nezanesljivi in velikokrat zastareli.

Koliko ljudem ste pomagali do boljšega vida?

Več kot 1000 v obdobju enega leta. In to je res lepo delo. Ne morete si predstavljati, kako so stranke zadovoljne, ko spet brezhibno vidijo.

Ta občutek je nekaj vreden. Sam sicer nimam dioptrije, zato si to verjetno težje predstavljam.

Po čustvenih odzivih pacientov po operaciji, ko ponovno brezhibno vidijo, pa verjamem, da je to nekaj neprecenljivega … Enostavno videti.

dravstvenih Sloveniji, Hrvaški, Srbiji Aleš Povše,centrov dikretorv posredništva Doktor 1A:in BiH. Sledi telefonski pogovor z izbranimiza centri, »Primerjamo cene med 14 ponudniki lasersko odpravo dioptrije in 23 ponudbami za zobozdravstvene usluge. Kot zanimivost pa naj navedem, da so razlike v ceni med različnimi ponudniki laserskih operacij oči in različnimi metodami kar do 3,3-kratne. Velike razlike so tudi pri zobozdravstvenih storitvah.«

Zakaj je bolje in lažje poiskati informacije o klinikah prek posrednika?

Vsekakor je moj predlog ta, da se zainteresirani za zdravstvene samoplačniške posege pozanimajo pri več ponudnikih. Mi lahko pomagamo, ker smo »pot preverjanja« namesto stranke že prehodili. Trg zdravstvenih posegov posledično dobro poznamo, saj je naša naloga, da redno

preverjamo cene in sprašujemo stranke, ki so opravile poseg pri različnih ponudnikih, kako so bile zadovoljne s storitvijo. Ker gre za zdravje, verjamemo, da smo vsem našim strankam v pomoč pri pridobivanju podatkov.

Vi namesto njih berete »drobni tisk«, bi lahko rekli. Sploh če gre za mamljive akcije sicer zelo dragih posegov.

Smo v obdobju marketinga. Ponudniki laserskih operacij oči in zobozdravstvenih storitev se temu niso izognili in uporabljajo različne prijeme, kako privabiti nove stranke. Na tem mestu je treba biti pazljiv. Če govorimo o akcijskih ponudbah, je pomembna končna cena, torej koliko dejansko plačamo za operacijo. Cena »na oko« je en strošek, ki mu moramo prišteti predoperativne in pooperativne preglede pa še kakšne druge stroške ...

Kakšne razlike v ceni beležite?

Razlike so precejšnje oziroma kar ogromne.

Lasersko odpravo dioptrije lahko na primer dobite že za 450 evrov kot tudi za 2100 evrov na oko. A bodimo realni. Težko je pričakovati, da je več kot štirikrat cenejša laserska operacija enaka kot tista dražja. Veliko je odvisno od strukture očesa. Vsak izmed nas je namreč edinstven in ista metoda ne ustreza vsakomur.

Po navadi so dražje metode bolj »zmogljive« in prinašajo večjo verjetnost, da boste po posegu brez očal. Je pa res, da stranke opozarjamo, da morajo izbrati metodo, ki je za njih najbolj primerna in ne tisto, ki je najcenejša ali najdražja.

Vir in foto: Doktor 1a

Laserska operacija oči že od

539 € na oko

Za vedno brez očal Zagotavljamo vam: ź ź ź ź ź

Brezplačen pregled (velja v primeru posega) 20% popust (velja le pri določenih očesnih centrijh) BON za 100 EUR (po izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu) Garancija na zadovoljstvo možnost brezplačne nočitve v primeru posega v Zagrebu

Doktor 1A je medicinska agencija, katera ocenjuje zadovoljstvo pacientov v zdravstvu na osnovi anketiranja pacientov, ki so poseg že opravili. Naše povpraševalce obveščamo o zadovoljstvu pacientov pri zdravnikih oz. ponudnikih s katerimi sodelujemo. Stranke, katere opravijo poseg preko Doktor 1A, lahko prejmejo 50 povračila ali pa povrnjene stroške pregleda. Velja le ob izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu pacienta po posegu.

Stavka v novomeški bolnišnici povzroča Opazili smo … težave Nekaj dni po začetku zdravniške stavke se v novomeški bolnišnici že soočajo s posledicami.

Sevniška Kopitarna je ob 130-letnici delovanja v rondoju pri Lidlu postavila največje kopito na svetu; dolgo je 250 centimetrov, široko 80 centimetrov, visoko 125 centimetrov, narejeno pa je iz topola.

Porabljenih je bilo 1,8 kubičnega metra lesa, 17 kilogramov lepila in 700 vijakov. Kopito je v celoti obdelano ročno, izdelava pa je trajala en mesec. Avtor kopita je kopitarniški modelar Božo oziroma Boko Senica. Številka kopita je 380. Ob postavitvi kopita so ob njem pozirali Božo Senica, Tatjana Šinkovec, prokuristka v Kopitarni Sevnica, in župan Srečko Ocvirk.

Vir in foto: Facebook

NOVO MESTO – Iz bolnišnice so sporočili, da se učinki omejitve dela na zgolj 40 ur tedensko že konkretno poznajo. Največ težav se je pokazalo v kirurških strokah zaradi pomanjkanja anestezistov, zaradi česar na dan odpade deset bolnikov, ki naj bi jih operirali v splošni anesteziji. »V naslednjih dneh pričakujemo, da bo teh odpadlih operacij še več, v začetku naslednjega tedna bodo zdravniki opravljali le nujne operacije. Pred odpovedjo operacije bomo z vsakim

čakajočim bolnikom opravili pogovor in po potrebi tudi pregled, da bi izključili možnost resnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja,« so zapisali v bolnišnici.

Težave imajo tudi na radiološkem oddelku, kjer bodo odslej lahko opravljali le nujne preiskave. Manj skrb vzbujajoče stanje je na področju internističnih strok, kjer do večjega odpovedovanja pregledov in preiskav v tem tednu še ne bo prišlo, so še dodali.

Vir: Splošna bolnišnica Novo mesto, M. S.

20

ZDRAVJE

Naravno proti glavobolu Glavobol je tista zoprna bolečina, ki jo gotovo pozna skoraj vsak. Nekateri ga imajo pogosto, drugi skoraj nikoli, vsem pa je znano, da glavobol le težko odmislijo in prav zlahka jim lahko uniči dobršen del dneva ter jih spravi v slabo voljo. kokrat nastane prav zaradi zakrčenih mišic. Nikoli ne more škoditi niti sprehod po svežem zraku oziroma blaga telesna aktivnost, pri čemer se prepustite globokemu dihanju in opazovanju narave.

To vas bo sprostilo, prekinilo dnevno rutino in vam pomagalo, da boste pri delu učinkovitejši. Naravna pot, ki odpravlja glavobol, so tudi zelišča, še posebej pa ingver, ki deluje protivnetno. Ingverjev čaj naredite tako, da korenine prelijete z vrelo vodo, seveda pa si lahko pripravite tudi kamilični ali metin čaj, ki si ga privoščite počasi, v mirnem okolju. Nekateri priporočajo tudi pripravek iz kisa in medu.

Glavobol je tista zoprna bolečina, ki jo gotovo pozna skoraj vsak. Nekateri ga imajo pogosto, drugi skoraj nikoli, vsem pa je znano, da glavobol le težko odmislijo in prav zlahka jim lahko uniči dobršen del dneva ter jih spravi v slabo voljo.

Vzroki za glavobol so lahko zelo različni. Glavobol lahko sprožijo že kratkotrajen stres, minimalne skrbi, utrujenost ali jeza, seveda pa ga lahko začutimo tudi ob resnejših stanjih, kot so dolgotrajna napetost, izčrpanost, depresija, žalovanje in drugi procesi, ki na nas, če to hočemo ali ne, gotovo vplivajo tudi nezavedno. A to ni vse: glavobol lahko povzročijo tudi najrazličnejši zunanji, fizični dejavniki, kot so neprimerna ali prisiljena drža, delo pri slabi osvetlitvi, premalo ali preveč spanja, preskakovanje obrokov, premalo zaužite tekočine, alkohol, hormonske spremembe, zdravila, poslabšanje vremena, potovanja in tako naprej. Kakršen koli stres v telesu izzove svojo reakcijo, zaradi katere se mišice, tudi tiste na glavi, zategnejo in zakrčijo. Vse, kar mišice vratu in glave sprosti, pa seveda pripomore tudi k lajšanju tegobe, imenovane glavobol.

Kako naravno ukrepati proti glavobolu?

Ko napade glavobol, se v misli navadno prikrade tableta. Res je, da ta bolečine odpravi, a najbrž je že vsem bolj ali manj jasno, da pogosto poseganje po tabletah ni dobro. Glavobol lahko odpravimo tudi na povsem naravne načine in se tako izognemo vsem kemikalijam, ki jih s seboj prinašajo protibolečinske tablete.

Kadar zaboli glava, na boleči predel dajte hladne obkladke (vrečko z ledom zavijte v brisačo). Po 15 minut obkladek odstranite. Proti glavobolu lahko pomagata tudi topla prha in kopel. Vodo usmerite zlasti na zatilje, kopajte pa se v popolnem miru in v čim bolj zatemnjenem prostoru. Za boljše počutje pomaga tudi pomirjujoče eterično olje, ki ga lahko dodate vodi, po kopanju pa počivanje nadaljujte v zatemnjeni sobi, v postelji. Na splošno je počitek sploh pri migreni, ki je izredno močan glavobol, zelo dobrodošel. Iz svoje bližine torej odstranite vse, kar vam povzroča stres, skušajte se sprostiti, misli obrnite na pozitivno stran, potopite se v spanec.

Glavobol lahko odpravi tudi masaža bolečega predela, vratu, ramen in hrbta, saj glavobol veli-

senc in strani glave proti temenu. Ker lahko glavobol povzročijo tudi neobičajne spalne navade, se potrudite, da greste spat dovolj zgodaj, ležišče pa naj bo oddaljeno od električnih napeljav. Proti glavobolu dobro deluje tudi redna telesna dejavnost.

Izberite takšno, ki vam najbolj ustreza, če je niste vajeni, pa se je lotite postopoma – morda s hojo ali počasnim tekom.

Glavobol je lahko resno opozorilo Če vas glavobol muči redko in ga z malce truda lahko tudi odpravite, ni razloga za alarm. Če se trudite živeti zdravo, aktivno in uravnoteženo, potem

Glavobol bo manj pogost, če boste v življenju upoštevali naslednje napotke Tako kot pri vsem drugem, se nad lahko tudi glavobol ogne ob primerni preventivi. Velikokrat se glavobol pojavi zaradi pomanjkanja tekočine v telesu, zato ne pozabite na pitje zadostne količine vode.

Na dan je popijte do dva litra, če se ukvarjate s športom, pa še več. Pomembna je tudi prehrana.

Držite se nepredelane hrane, sadja, zelenjave in rednega prehranjevanja, torej pet obrokov na dan.

Proti glavobolu so še posebej dobrodošli vitamini iz skupine B, ki jih najdemo v jajcih, semenih, polnovrednih živilih, kalčkih, špinači, solati in še kje. Če vas glavobol muči pogosto, se izogibajte hrani in pijači, ki širita žile, torej rdečemu vinu, kofeinu, morda tudi čokoladi. Če menite, da je glavobol psihološkega izvora, bolje skrbite za svoje duševno zdravje. Joga in sproščujoča meditacijavam v nobenem primeru ne moreta škoditi, lahko pa vam tudi pomagata pri odkrivanju, od kod je glavobol prišel. Celo znanstveno je dokazano, da tovrstna sprostitev učinkovite deluje proti glavobolu. Joga in meditacija zmanjšata frekvenco srca in dihanja ter znižujeta krvni tlak. Sprošča tudi masaža, ki si jo lahko privoščite kar sami. Masirajte si lasišče, in sicer od

težav ne bi smelo biti. Znak za alarm pa je, kadar naravne tehnike proti glavobolu ne zaležejo in kadar ne pomagajo niti protibolečinska zdravila. Z zdravnikom se posvetujte, katera zdravila proti glavobolu jemati, še posebej pa je obisk zdravnika priporočljiv, kadar doživite nenaden hud glavobol, ko se vam ob tem zviša telesna temperatura, če zraven bruhate, vam otrdi tilnik, vas bolijo ušesa, dobite kožne izpuščaje, vidite dvojno, se vam vrti v glavi ali težko govorite … Zdravnika v teh primerih obiščite takoj, prav tako, kadar opazite, da se vam je zaradi pogostih glavobolov zmanjšala kakovost življenja. Glavobol je namreč lahko znak resne in hude bolezni, zato je bolje, da zanjo izveste, preden bo morda prepozno.

Avtorica: Mojca Sladič, Foto: Pixabay

Napovednik dogodkov

REZERVIRAJTE

SVOJO PREDNOVOLETNO ZABAVO V MESECU DECEMBRU POROČNA SLAVJA | POGOSTITVE ZA SKUPINE DO 300 OSEB

NEDELJSKA KOSILA že od 9 naprej jEDI Z ŽARA NA OGLJE

jEDI PO NARTOČILU IN PICE

ROJSTNODEVNE ZABAVE OBLETNICE

20.11.2016 ob 16. uri, Jurij Slatkonja in njegov čas, galerija OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 22.11.2016 ob 18. uri, Kulturno-zgodovinski večer: Od Slomška k Maistru, v Knjižnici Pavla Golie Trebnje 25.11.2016, Koncert Adija Smolarja, dvorana STIK Trebnje 25.11.2016, Slavnostna akademija ob 270 letnici Gimnazije Novo mesto, ŠD Marof Novo mesto 25.11.2016 ob 19. uri, Dobrodelni koncert z Nušo Derenda, Športna dvorana PŠ Dol. Nemška vas 26.11.2016, Koncert vokalnih 5, KD Bučka 2.12.2016 ob 20. uri, futsal tekma, Sevnica: Dobovec, ŠD Sevnica 3.12.2016, med 10. in 18. uro, Dan odprtih vrat – Ta veseli dan kulture, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 4.12.2016 ob 16. uri, Ragle vabijo na praznovanje dvajsetletnice, Kulturni dom Trebnje 8.12.2016 ob 17. uri, Abonma Levček: To je Ernest (Lutkovno gledališče Nebo), KD Trebnje

ŠPORT

Krkašem še četrta zmaga v ligi ABA Košarkarji KK Krka so v tekmi 9. kroga lige ABA doma premagali MZT Skopje z 97 : 87 (25 : 30, 17 : 13, 31 : 18, 24 : 26).

NOVO MESTO – Krkaši so nekoliko slabše začeli in v prvem polčasu večji del lovili goste.

Z odlično obrambo ob koncu druge četrtine in predvsem v tretji pa so povsem onemogočili napade gostov in s tem prišli do odločilne prednosti.

vse od sebe. Želim se zahvaliti tudi navijačem, ki so ne glede na to, da je danes Martinova nedelja, prišli v velikem številu. Lepo je bilo videti, da so nas dejansko spodbujali, da je bila dvorana živa in v takem vzdušju je res lepo igrati. Na nek način smo jih prebudili, potem pa so oni držali nas, da smo nadaljevali v takem ritmu. Hvala jim in upam, Krka je tako zabeležila še četrto zaporedno zma- da bo tako tudi na prihodnjih tekmah.« go v ligi ABA. S tekmo manj ima zdaj pet zmag in tri poraze. V prihodnjem krogu jo čaka spet Matic Rebec, igralec Krke: »Vedeli smo, domača tekma, ko v soboto, 19. novembra, ob da bo težka tekma, saj je MZT Skopje Aero21. uri. Takrat gosti prvake BiH Igokeo, še prej pa drom boljše moštvo, kot to kažejo izidi. Zaradi jo v domačem prvenstvu čaka domača tekma s tega smo šli maksimalno v tekmo. V prvi četrtini Hopsi s Polzele. smo spet doživeli nek padec v igri, naredili zaostanek, ki pa smo ga do konca polčasa uspeli izničiti. Drugi polčas je bil verjetno naša najboljša letošnja predstava in na koncu smo zasluženo zmagali.«

21

Sevničan Blaž Janc najboljši igralec lige prvakov Evropska rokometna zveza je slovenskega reprezentanta in igralca Celja Pivovarne Laško Blaža Janca razglasila za najboljšega igralca v mesecu oktobru.

CELJE, SEVNICA – To je še ena od nagrad, ki jih je bil deležen obetavni igralec, ki prihaja iz Sevnice. Po zadnjem krogu lige je bil izbran tudi v idealno sedmerico kroga.

Na Švedskem je sicer krilni igralec srečanje odigral na položaju desnega zunanjega in zabil devet zadetkov. »Biti v središču med vsemi temi fantastičnimi igralci in zvezdami je seveda izjemno. To mi pomeni zelo veliko, liga prvakov je največ, kar lahko rokomet ponudi in biti igralec meseca je seveda velika čast in ponos. Še najbolj vesel pa sem, ker s temi svojimi predstavami največ pomagam ekipi, da skupaj dosegamo zastavljeno,« je v zvezi s tem velikim priznanjem povedal Janc.

Vir: STA, M. S.

Tri medalje za sevniške kickboksarje

Aleksandar Jončevski, trener MZT Sko- Člani KBV Sevnica so osvojili tri medalje, Jan Androjna naš najboljši tekmovalec.

Kutina Open. Tekmovalci KBV Sevnica so osvojili pja Aerodrom: »Za razliko od preteklih tekem, tri medalje. ko smo dobivali več kot 50 točk že v prvem polčasu, smo tokrat dobro začeli, nato pa v zadnjih Blaž Pečnik je bil med člani v Light contact discidveh minutah prvega polčasa odigrali preveč plini do 74 kilogramov tretji, Jan Androjna pa v živčno. S tako igro smo nadaljevali tudi v tretji čeKick lightu do 74 kilogramov drugi in v Kick lightu trtini. Naredili smo nekaj velikih napak, kar je Krka do 84 kilogramov tretji.

Dejan Mihevc, trener Krke, je po tekmi znala izkoristiti tako s protinapadi kot meti za tri povedal: »Najprej moram čestitati fantom za točke. Naredili so dovolj veliko razliko, da so na Pregled uvrstitev članov KBV Sevnica: zmago. Začeli smo nekoliko v krču, igrali pre- koncu mirno zmagali.« 2. ANDROJNA Jan, člani KL – 74 kg mehko in ne tako, kot smo se dogovorili. Potem pa smo v drugi in tretji četrtini odigrali res čvrsto Stefan Sinovec, igralec MZT Skopja Ae- KUTINA, SEVNICA – V konkurenci 507 tekmo- 3. ANDROJNA Jan, člani KL – 84 kg v obrambi in v 20 minutah dobili toliko košev kot rodrom: »Zavedali smo se, da je Krka v zelo valcev iz 64 klubov in šestih držav je Klub borilnih 3. PEČNIK Blaž, člani LC – 74 kg Vir in foto: prej v prvi četrtini. Hitro smo tudi tekli v napad, kar dobri formi. Dobili so zadnje tri tekme. Dobro veščin Sevnica bogatejši še za tri nove medalje.

Denis Orač, trener Kickboxinga B je naša prednost, in na koncu smo zasluženo smo se pripravili, začeli dobro tekmo, a v zadnji Tekmovanje se je odvijalo v Kutini na Hrvaškem – zmagali kot moštvo. Najpomembneje je, da se minuti prvega polčasa vse zapravili. Namesto, fantje zavedajo, kaj so naše prednosti. To vedno da bi šli na polčas s prednostjo desetih točk, bolj izkoriščajo in v tekmi tudi uživajo. S takim pri- smo bili izenačeni. To je verjetno vplivalo na našo stopom lahko premagamo prav vsakogar. Ob tej igro v drugem polčasu. Zbranost nam je padla, Rokometaši Trima so uspeli visoko premagati Dravo. Silovit začetek, ki priložnosti bi še enkrat izpostavil svoje fante. Na kar je Krka izkoristila in z veliko serijo ušla in glad- 10 minut ni dopustil gola, je kmalu pokopal vse upe gostov. koncu so bili kar štirje na parketu, ki so bili še pred ko zmagala.« RK Trimo Trebnje : RK Drava 34 : 20 (16 : 9). tekmo vprašljivi (pridružil se jim je tudi Luković).

Prav vsi so igrali in dokazali, da ko je treba, dajo Vir in foto: KK Krka, foto: TREBNJE – Tekmo so igralci Trima začeli silovito in povedli z 5 : 0. Gola niso prejeli celih 10 minut.

Odlična obramba in Brana v golu sta jim omogočala lahke napade. Nato so skozi celoten polčas nadzorovali tekmo in počasi povečevali vodstvo.

Visok rezultat jim je že v prvem polčasu omogočal Nedavni Ljubljanski maraton je prinesel pestro dogajanje in obilico teka- rotacijo na vseh položajih, tako da se je minutaža razdelila. Vsi so svoje minute dobro izkoristili in ških užitkov vsem nastopajočim kot tudi njihovim navijačem. dodali svoj delež. Do polčasa so vodili za osem zadetkov, lahko pa bi tudi za več.

LJUBLJANA, SEVNICA – Sobota je bila reDrugi polčas so začeli enako odločno, čeprav so konca tekme in je bilo prav ob koncu tudi najvišje zervirana za teke najmlajših na Lumpi teku ter za najprej zadeli gostje. Nato so počasi večali vod- na srečanju. Zmaga jim je prišla prav, tokrat pa so šolska tekmovanja v popoldanskem času. Atleti stvo. Obramba je spet delovala dobro, v drugem uspeli sestaviti praktično celotno tekmo, kar jim v AK Sevnica so vnovič pokazali, da sodijo v sam polčasu je dobro svoje delo opravil Urbič. V nadaprejšnjih tekmah ni uspevalo. slovenski vrh. Na promocijskem teku je med najhiljevanju so Trebanjci veliko rotirali in vsi igralci so iztrejšimi končal svojo tekaško preizkušnjo Tim KraVir in foto: RK Trimo, povzela P. U. koristili svoje minute. Vodstvo se je povečevalo do šovec, sledili sta zmagi Tomija Bajca v fantovski konkurenci šestih razredov in Ajde Slapšak v skupini šestošolk. Prav v tej kategoriji sta odlično tekli tudi leto dni mlajša Živa Slapšak, ki je bila četrta, in Naja Zupančič, ki je dvokilometrsko preizkušnjo zaključila na petem mestu. Med deklicami sedmih razredov smo na tretji stopnički zmagovalnega odra zaploskali Deji Udovč. Osmošolci pa so prinesli kar tri uvrstitve na zmagovalni oder in dve Nives Novšak in Nika Resnik ter končali tek na 9. uvrstitvi med deseterico: med dekleti se je vil hud in 17. mestu. Med srednješolkami je Melani Knez boj za zmago med Leo Haler in Niko Dobovšek, dosegla 7. mesto. pri čemer je na koncu slavila Lea. Nina Lisec je Dan kasneje so AK Sevnica predstavljali trije tekači pritekla na peto, Eva Tratar pa na 10. mesto. Med na 21 kilometrov. Med njimi se je odlično odrezal osmošolci je tretje mesto romalo v roke Tomaža Dušan Krašovec, ki je v svoji kategoriji dosegel Sešlarja. V kategoriji devetih razredov pa sta tekli osmo mesto.

Vir in foto: AK Sevnica

Visoka zmaga proti Dravi

Uspešen nastop sevniških atletov na ljubljanskem maratonu

Nasmeh je pol zdravja!

Se brezskrbno smejite?

Zdaj je čas za tisk koledarjev

CIJ A

CIJ

AK

15.

.20

1.12

do lja Ve

A

AK AK CIJA

in ostalega novoletnega programa Pokličite ali pošljite povpraševanje 070 833 833 - tisk@magmamedia.si

Zagotavljamo vam: ź ź ź ź ź

Brezplačen pregled (velja v primeru posega) 20% popust (velja le pri določenih očesnih centrijh) BON za 100 EUR (po izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu) Garancija na zadovoljstvo možnost brezplačne nočitve v primeru posega v Zagrebu

Doktor 1A je medicinska agencija, katera ocenjuje zadovoljstvo pacientov v zdravstvu na osnovi anketiranja pacientov, ki so poseg že opravili. Naše povpraševalce obveščamo o zadovoljstvu pacientov pri zdravnikih oz. ponudnikih s katerimi sodelujemo. Stranke, katere opravijo poseg preko Doktor 1A, lahko prejmejo 50 povračila ali pa povrnjene stroške pregleda. Velja le ob izpolnitvi obrazca o zadovoljstvu pacienta po posegu.

22

RAZVEDRILO STAROPREBIVALEC EGIPČANSKI PODEŽELJA BOG

SVETOVNI POPOTNIK (MARCO)

PEVKA ERBUS

TATUM O'NEAL

NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK (FRANC)

Povsod z vami

IGRA Z LOPARJEM

VEDA O ATOMIH

PRIPRAVA ZA NETENJE

MESTO NA JUGU POLJSKE

•

SPOMINI

PODSTREŠJE (NAR.)

KAR TVORI FUNKCIONALNO CELOTO

ITALIJANSKI PEVEC RAMAZZOTTI

IGRALEC Z GIBI KILOKALORIJA

ŽELJKO IVANEK PRETAKANJE SOLZ

3K

NESTROKOVNJAK

PRIVID

KRAJ NA BRAČU DELO PODLOŽNIKOV

•

OBED POSLEDICA SLOVENSKA STRADANJA PEVKA VRČKOVNIK

• KOVANJE MAJHNA NJIVA GLAVNO IZDELOVALEC MESTO KUBE OMAR (ORIG.)

PRODAJALNA UR GRŠKI BOG SONCA PREB. NEKD. EOLIJE

POMORSTVO

FRANCOSKI PISATELJ ZOLA

FLUORESCENČNA RAZSVETLJAVA (POG.)

PODREJEN, ODVISEN ČLOVEK (SLABŠ.)

AFRIŠKA ANTILOPA

MAČJI SAMEC ŽABEC IZ RISANKE

BODEČ PLEVEL NAFTA (ANG.)

FAKTOR, ČINITELJ

•

MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR

•

VABLJIVOST (EKSPR.) OPAŽ (REDKO) NEKDANJI VODIČ OPIC DEMI MOORE

VITA MAVRIČ

• •

ZMAJEVO DREVO SELIŠKARJEVA ZBIRKA ČRTIC

MOŽ (EKSPR.)

da povprečna štiričlanska družina letno izgubi šestdeset ...

Potešite svojo radovednost in uživajte v reševanju slikovnih križank.

da v Gibraltarju edino območje v Evropi, kjer živijo ...

?

Ali A ste s t st vedeli v e ve

da se danes pr promet v Londonu pr premika tako hi hitro kot nekoč ...

NAGRADA: 3 KOMPLETE PARFUMOV (ženski+moški) (Ženski PARFUM pK088, Tip AP Paco Rabanne Lady Million 8ml + Moški pE075, Tip AP Paco Rabanne One Million 8ml)

•

• • • •

•

Nudim varstvo otrok in nego starejšim osebam na območju Šentruperta, Mirne in Mokronoga . Informacije na tel. 040 533 587 Zdenka.

Ugodno prodam industrijski šivalni stroj 040 819 811 Prodam zmrzovalno omaro in stekleno mizo, 070 355 622.

Akcija meseca ! Vse za ogrevanje in kopalnico na enem mestu: 07 30 47 722.

Bi radi dvignili odpornost imunskega sistema, vas mučijo prehladi …? Imamo čajne mešanice, Jožefovo pasto in še in še za »zdrave« zimske mesece. Pokličite in naročite na: 041 353 861.

Kje bi se pozabavali s sodelavci in prijatelji ob koncu leta? Pokličite na: 031 652 429.

•

Ugodna prodaja drv, sekancev, peletov, 041 755 578.

• Iščete kvalitetno ležišče ? Imamo rešitev za vas: (07) 304 77 48.

• Dostava betona na vaš dom ali gradbišče, 031 644 300.

• Akcija pohištva Alples! Naj vam pripravimo ponudbo: (07) 304 13 19.

• Cathering, pogostitve, poroke, decembrske zabave … Rezervirate svoje mesto: 07/81 41 595 • Brezplačni test sluha, 059 044 058.

• Bi radi obdarovali svoje poslovne partnerje in stranke? Imamo veliko in ugodno izbiro za vas, pokličite na: 070 833 833.

• Velika izbira pnevmatik, že od 34 € naprej, 07 391 81 14.

• Potrebujete nov dimnik ali bi le sanirali ob-

UGODNO PRODAM domače belo, rdeče vino, cviček in domač jabolčni kis, 07 304 50 04, 040 989 856.

ALOJA ARBORESCENS! Rastline, listi, knjige in izdelki iz alojeI! Za naročila in več informacij pokličite 040 504 245 ali nas obiščite na www.fruktus.si.

Zaposlimo komercialista, odgovorno, vztrajno in komunikativno osebo, Trebnje, Pokliči: 070 899 899.

Iščem soplesalko, rad bi se učil plesati, lahko si začetnica, starost do 45 let, 051731 733 (iz Dolenjske) Vašemu malčku nudim zanesljivo in skrbno varstvo z večletnimi izkušnjami v Malem Gabru.Imam tudi potrdilo za varstvo otrok.

070 218 820.

Na Zaplazu pri Čatežu zaradi starosti prodam lepo urejen 1800 m2 velik sadni vrt, s čebelnjakom, 051 357 311.

Nudim varstvo otrok v Trebnjem ali pomoč v gospodinjstvu, 031 889 442.

Prodam suhe, okrogle bale sena in otave ali menjam za drva, okolica Sevnice, 031 397 434.

Prodam barako – gradbeno, kovinsko, vrtno, narejeno iz »trimo« senvič plošč, dimenzije 310x260x220. Primerna za skladiščenje orodja, materiala, drv, okolica Trebnjega, 040 989 801 Prodam vino, 040 989 801 Postani mažoreta, vpis v septembru in oktobru, 040 234 808 ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

NAGRAJENCI OKTOBRSKE KRIŽANKE: Vera Borštnar, Družinska vas 6, 8220 Šmarješke Toplice Melita Skumavec, Zapuže 3, 8310 Šentjernej Milka Kralj, Stari trg 19, 8230 Mokronog Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.

Vsem nagrajencem lepo čestitamo.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke?

Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na

NAGRADNA KRIŽANKA OKTOBER 2016 Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 11. 12. 2016 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35 a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA NOVEMBER. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

Mali oglasi

• •

HOLMIJ

ŽRELO, GRLO (EKSPR.)

PRVI RIMSKI ZALOŽNIK

PREDPLAČILO

•

Ð

&

•

OKLEPNO VOZILO

PRIPR. ZA MERJENJE OZONA V ZRAKU

ZVEZNA DRŽAVA V ZDA

Mali oglasi

e: info@aggressive.si t: 051/364-675 stoječega? Pokličite na 051 358 189.

• Vabljeni na test vozil Kia in Škoda. Pokličite: 07 34 60 700.

• Vam vaša centralna peč nagaja, bi potrebovali nasvet pri ogrevanju ali prenovi stanovanja? Nudimo vse to: 041 623 775.

• Ugodna in velika izbira očal, 031 355 455.

• Bi radi vrisali svojo hišo, uredili mejo …, pokličite na: 040 753 911.

• Nimate kapitala ? Nudimo odprtje podjetja, 070 444 222.

• Zidate hišo, ugodno dostavimo zidake, vogalnike, opažnike in še in še, 051 655 622.

• Kako do več strank ? Garantiramo efekt oglaševanja, 070 899 899.

• Vse avto storitve na enem mestu: 031 752 831.

info@nadlani.si Več informacij: 070 899 899 • • • • • • •

•

Kako se znebite očal, bi se naročili na brezplačni zobozdravstveni ali estetski pregled ? Preverite na 080 12 88.

Da vas pozimi ne bo zeblo poskrbimo mi z našimi kamini: 041 219 433.

Bowling in decembrske zabave, 07 30 45 933.

Velika in ugodna izbira zimskih pnevmatik s premontažo, 031 204 333.

Obiščite ali pokličite Avtohišo Berus, imajo zanesljiv avto za vas, 07 371 98 00.

Ugodno prodam rdeče in belo vino ter žganje (sadjevec). Telefon: 031-270-989.

Prodam peč za centralno ogrevanje na trda goriva EKONOMOK 20. Rabljena 4 sezone. Cena po dogovoru. Tel. 041 500 720 V Sevnici (NHM) oddam opremljeno garsonjero v 5. nadstropju urejeni osebi ali paru. Telefon: 051 73 13 13

23 Delavnica animacije Za učence Oš dr. Pavla Lunačka Šentrupert je Krajevna knjižnica Šentrupert organizirala delavnici animacije Kje je risanka doma? ŠENTRUPERT – Delavnici sta potekali 4. in 11. oktobra po dve šolski uri. Medse so povabili Tatjano Urbič, ki se že vrsto let ukvarja z animacijo.

Več let je sodelovala pri ustvarjanju animacij v okviru Animateke v Ljubljani, delavnice animacije pa je pripravljala tudi okviru projekta Mladibor, ki ga je organiziral Bunker Ljubljana v Mariboru za dijake mariborskih srednjih šol.

Učencem medijskega krožka jer pokazala različne tehnike animacije, kot so risana animacija, risanje na film, »cot out« animacija, »stop motion« animacija, računalniška animacija idr. Predstavila jim je tudi nekaj pripomočkov za animacijo, kot so traumatrop, zoetrop, blokec z animacijami…

Svoje prve risanke so udeleženci tudi posneli s pomočjo računalniškega programa. Zapekli so jih tudi na DVD, ki ga bodo hranili v Krajevni knjižnici Šentrupert in Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka Šentrupert.

Pripravila: Patricija Tratar Krajevna knjižnica Šentrupert

Obisk iz Amerike Učence OŠ Mokronog sta obiskala ameriška zakonca Donald in Marcia Bleggi. Preberite si vtise učencev ob obisku.

MOKRONOG – V četrtek, 27. oktobra, sta k nam na šolo prišla Američana. Američana sta se predstavila, nato pa sta o Ameriki povedala nekaj, kar že vemo, in nekaj, česar še nismo vedeli.

Pokazala sta nam veliko slik in nam povedala, kje sta bila in kako sta se imela. Ko sta opisovala Ameriko, je zazvonil alarm za požarno vajo, zato smo stekli ven. Američana sta bila začudena, saj nista vedela, kaj se dogaja, zato jima je učiteljica angleščine povedala, kaj se je zgodilo.

Zame je bil obisk iz Amerike še toliko bolj zanimiv, ker se pogovarjam z dopisovalko, ki jo gosta poznata. Ob koncu ure sta mi dala darilo, ki mi ga je poslala dopisovalka. Bila sem vesela, da sem ju spoznala, saj sta zelo prijazna in zabavna. Bilo bi lepo, če bi nas naslednje leto spet obiskala.

lani in nas povezala z našimi vrstniki iz Amerike, s katerimi si nekateri redno dopisujemo po elektronski pošti. Ti otroci so nam poslali tudi darilca.

Opisala sta nam Ameriko in na slikah pokazala tudi nekatera mesta. Posebej zanimivi so bili Los Angeles, Miami, New York, Chicago in Pennsylvania, država, v kateri tudi živita. Povedala sta, Leja Eržen, 8. razred, OŠ Mokronog da jima je zelo všeč naša hrana (potica, kremna Našo šolo sta obiskala ameriška zakonca Do- rezina …) in morda nas obiščeta tudi drugo leto. nald in Marcia Bleggi. Marcia ima na Mirni soroLea Novak in Manca Miklavčič, dnike, ki jih redno obiskuje. Obiskala sta nas že učenki 7. b, OŠ Mokronog

Ogled muzikala Cvetje v jeseni V sredo, 9. novembra, so učenci 7. in 8. razreda OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč imeli kulturni dan.

MIRNA PEČ – Ogledali so si muzikal Cvetje v jeseni. Predstava je bila ljubezensko obarvana.

Na našo žalost je imela tragičen konec. Muzikal govori o mestnemu doktorju Janezu (Matjaž Robavs), ki se na vasi zaljubi v kmečko dekle Meto (Maja Martina Merljak). Ker pa življenje doktorja zahteva stalno pripravljenost, se je moral odpraviti nazaj v mesto. V mestu je spoznal, da je njegova ljubezen na vasi. Odločil se je, da bo sledil srcu, čeprav to pomeni življenje na kmetiji.

Kupil je okoliško domačijo ter se odselil na vas.

Metinega očeta je prosil za njeno roko. Oče je po začetnem oklevanju privolil in Janez je ves srečen poiskal Meto. Ko jo je zaprosil, se je Meti od sreče ustavilo srce. Povedali so mu, da je imela šibko srce. Kljub žalostnemu koncu so se vsi učenci z nasmehom na obrazu vrnili v šolo.

Projekt in prireditev Rastoča knjiga na OŠ Šmihel ŠMIHEL – V okviru projekta Rastoča knjiga, ki so ga letos začeli na OŠ Šmihel, so v četrtek, 6. oktobra, izvedli kulturni, v petek, 7. oktobra, pa tehnični dan od prvega do devetega razreda. K sodelovanju so povabili tudi lokalne ustvarjalce.

Naslov dejavnosti je bil Rastoča knjiga - vrednote zame in zate. Prvo uro so vodili nadarjeni učenci.

Pogovarjali so se o vrednotah, kaj jim pomenijo, oblikovali so definicijo pojma vrednote in oblikovali osebni tedenski koledar vrednot. Po končanem kulturnem dnevu in tednu vaj so se naslednji petek, 14. oktobra, zbrali na prireditvi Rastoča knjiga pod šmihelskim soncem in tudi simbolično vstopili v projekt. Na odru sta bila razstavljena tudi kipca Šmihelčanka in Birčanka, ki upodabljata deklici z rastočo knjigo, ki bosta v okviru projekta vsako leto zrasli. Prireditve so se udeležili tudi lokalni umetniki, ki so sodelovali na kulturnem in tehničnem dnevu ter častni gostje: župan MO Novo mesto Gregor Macedoni, mag. Igor Teršar, direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in dr.

Janez Gabrijelčič, idejni oče vseslovenskega projekta Rastoča knjiga. Sledila je simbolna otvoritev projekta Rastoča knjiga, ko so ravnateljica in vsi trije častni gostje prerezali trak. Učenci so potem recitirali pesem Toneta Pavčka: Rastoča knjiga, učitelji pa so prižigali bakle upanja, kot jih v pesmi prižiga Rastoča knjiga. Tako upamo, da bo z njihovo Šmihelčanko in Bričanko rastel njihov projekt in oni z njimi.

Vse tri častne goste pa so tudi malce povprašali: Gregor Macedoni, župan MO Novo mesto Ali radi berete? Če ja, kaj?

Rad berem že od malega. Berem različne vrste knjig. Knjige so tiste, ki me sproščajo, ki me spočijejo in hkrati mi dajo navdih za kakšna dejavnostna dela.

Kakšen je vaš spomin na osnovno šolo?

Lep. Težko rečem kaj drugega kot to, da se z veseljem spominjam tistih časov. Seveda pa so spomini vsako leto nekoliko bolj oddaljeni in zato ostaja res prijeten občutek na tista leta.

Kaj bi sporočili učencem OŠ Šmihel?

Uživajte v teh letih. Imejte veliko prijateljev, te vezi vam bodo ostale vse življenje in na teh vezeh boste lahko v življenju tudi gradili.

Igor Teršar, direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ali radi berete? Če ja, kaj?

Rad berem predvsem znanstveno fantastiko. Rad

Skrbniki Julijinega groba V oktobru so učenci 4. a in 4. b razreda Osnovne šole Šmihel Novo me-

Pripravili: Ula in Lina, 8. razred, OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč sto pod vodstvom razredničark Majde Jarnovič Glivar in Mihaele Gerjo-

vič pripravili prireditev »Skrbniki Julijinega groba«.

Uspešno izvedena akcija Drobtinica Za nami je uspešno izvedena dobrodelna akcija Drobtinica, ki jo vsako leto ob svetovnem dnevu hrane pripravi Rdeči križ. ŠENTJERNEJ – Letos je prvič k akciji pristopila tudi OŠ Šentjernej, ki so jo skupaj z mentorico zastopale mlade članice krožka prva pomoč.

Akcijo so izvedli v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto in Krajevno organizacijo Rdečega križa Šentjernej, trgovino Spar Šentjernej in društvom kmetic.

Zbrali so se v soboto, 15. oktobra, pred trgovino Spar Šentjernej, kjer so na stojnicah v zameno za kruh zbirali prostovoljne prispevke za šolska kosila socialno ogroženih otrok. Kruh jim je podarila trgovina Spar Šentjernej, spekle pa so ga še prostovoljke KORK Šentjernej in članice Društva kmetic Šentjernej. Kruha je bilo 131 kilogramov.

Obeležili smo tudi Evropski dan oživljanja. Mimoidočim smo prikazali temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega električnega defibrilatorja – AED z namenom osveščanja, da naše roke

berem, ker je moje delo v kulturi dovolj naporno, tako da se sprostim skozi kakšne romane.

Kakšen je vaš spomin na osnovno šolo?

Moj spomin je, tudi jaz sem z Dolenjske, drugače doma iz Trebnjega, moj spomin je lep. Peli smo, sodeloval sem v športu, imel sem veliko prijateljev.

Kaj bi sporočili učencem OŠ Šmihel?

Vesel sem, da ste tako skupaj, se ukvarjate s toliko dejavnostmi, tudi vidva, ki sta tukaj v vlogi novinarjev, imata posebno nalogo. Vsak na vaši šoli ima neko posebno nalogo. Dopolnjujte se med seboj.

Janez Gabrijelčič, idejni oče vseslovenskega projekta Rastoča knjiga Kaj vas je navdihnilo za projekt Rastoča knjiga?

Naša država nima velikih vojskovodij, mi nismo imeli kraljev. Kaj nas je povezovalo? Ugotovili smo, da nas je povezovala knjiga. In knjiga je tista, ki nas je dvigovala v preteklosti. Mi smo izbrali 147 knjig, ki so jih napisali naši najboljši znanstveniki, pesniki in pisatelji in jih dali na razstavo v Nemčijo. In kaj so tujci rekli? Mi nismo vedeli, da imate že 1000 let svojo književnost.

Mi smo potem rekli, da bomo naredili spomenik knjigi, ampak ne navadni knjigi, Rastoči knjigi.

Zato, ker mora tudi Slovenija rasti. Čeprav smo majhni, lahko rastemo z znanjem.

Ali radi berete? Če ja, kaj?

Berem vse vrste knjig, ne berem samo enega področja. Knjig je neverjetno veliko in z različnih področij. Brati moramo vse vrste.

Kaj bi sporočili učencem OŠ Šmihel?

Veliko se naučite, da bi na starost videli, kaj vse ste doživeli, da ste veliko znali, da ste to znanje prenesli tudi v prakso. Da bi bili dobri Šmihelčani, da bi bili pomembni Novomeščani, odgovorni Slovenci in tudi državljani sveta.

Pripravili: Tim Gril, Neva Kovač in Vid Rajh (novinarski krožek OŠ Šmihel)

lahko rešijo več življenj.

Kljub slabemu vremenu se je ob njihovih stojnicah ustavilo zelo veliko mimoidočih, ki so pokazali veliko mero razumevanja in dobrodelnosti. Vse udeleženke akcije so jih bile vesele in se jim vsem prav lepo zahvaljujejo, saj so zbrale 748 evrov.

Vir in foto: OŠ Šentjernej NOVO MESTO – Prireditve so se udeležili njihovi starši, nekaj učiteljev in gostov. Prireditev so začeli slovesno, s slovensko himno, ki so jo zapeli vsi učenci. Učenca Tjaž in Tim sta predstavila dediščino okoli nas. V kulturnem programu so se predstavili s petjem, plesom, z igrami, igranjem na inštrumente violončelo, flavto, sintetizator, pa tudi z igrami vlog – z zgodbami. Na prireditvi so opisali projekt, saj so letos sodelovali v projektu evropske kulturne dediščine. Izvedli so projekt »Dediščina v rokah mladih – Mladi posvojijo spomenik«. Mladi posvojijo spomenik je Unescov nacionalni projekt,

ki izvira iz programa Svetovne dediščine v rokah mladih. S posvojitvijo spomenika mladi razvijajo odgovornost do kulturne in naravne dediščine ter pomagajo pri njeni zaščiti in varovanju. Svoje novo znanje, veščine in prepričanja delijo s prijatelji, družinami in širšo skupnostjo. Šmihelski četrtošolci so se odločili, da posvojijo spomenik Julije Primic, saj letos mineva 200 let od njenega rojstva, Julija pa je zadnja leta svojega življenja živela v Novem mestu in je pokopana na pokopališču v Šmihelu. Četrtošolci so raziskali njeno življenje. Julija je otroštvo preživela v Ljubljani, odrasla leta v Novem mestu, spoznali so njeno povezavo s Francetom Prešernom. Obiskali so tudi park mladosti pri Dijaškem domu in njen grob na pokopališču. Na delavnicah so pekli Julijine poljubčke in izdelali cilindre ter zlate sponke za šal, kakršnega je nosila tudi Julija. Vsem zbranim na prireditvi so šmihelski četrtošolci glasno povedali, da so postali skrbniki Julijinega groba, kar so vsi obiskovalci nagradili z močnim aplavzom. S pesmijo Čas so učenci zaključili kulturni program.

Vir in foto: Helena Murgelj

24

ZADNJA STRAN

Renault CAPTUR in KADJAR let podaljšanega jamstva

leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja

let brezplačnega rednega servisa

Paket zimskih pnevmatik

**

Zapelji se v neznano. *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Poraba pri mešanem ciklu 3,7 - 5,8 l/100 km. Emisije CO2 95 - 132 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Renault priporoča

renault.si

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 04

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8.00 DO 18.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

www.vulkanizerstvo.si www.pocenigume.net

GOODYEAR 205/55R16 91T UG 9 MS

78,00€/kos

FULDA 195/65R15 91T KRISTALL MONTERO 3 MS

44,50€/kos

SAVA 195/65R15 91T ESKIMO S3+ MS

41,00€/kos

GOODYEAR 175/65R14 82T UG 9 MS

49,00€/kos

NE SPREGLEJTE!