Nadlani - junij, julij 2014

B r e z p l a è n i è a s o p i s / j u n i j - j u l i j 2 0 1 4 / w w w. n a d l a n i . s i / i n f o @ n a d l a n i . s i V s a g o s p o d i n j s t v a v o b è i n a h Tr e b n j e , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o i n S e v n i c a

3

V Sevnici vadba na prostem

4

Mokronog preplavila magija

12

Izjemna sezona malonogometašev

15

Srečanje v znamenju češenj

Mreža postajališč za avtodome

2

Župani o napredku občin

6

Poletje v Šentrupertu

7

Podpora delovanju nevladnih organizacij

8

130 let trebanjskih gasilcev

9

Pravni nasvet

13

Vrt čez poletje

16

Utrinki iz šolskih klopi

Ob opazovanju vedno veèjega števila turistov, ki z avtodomi samo preèkajo Slovenijo, in razmišljanju, kako jih zadržati v Sloveniji vsaj nekaj dni, se je rodila ideja, da bi v Sloveniji vzpostavili mrežo postajališè za avtodome s standardizirano možnostjo oskrbe, ki bi skupaj nastopala tudi na evropskem turistiènem trgu.

MIRNA – Avtodomarje oz. popotnike z avtodomi bi tako preusmerili z avtocest, da pobliže spoznajo turistièno-kulinariène lepote naše dežele – peš ali s kolesom.

Slovenijo letno preèka okoli 90 tisoè avtodomov in pobudniki so preprièani, da jih del lahko preusmerijo na postajališèa, kjer bo avtodomarju na voljo 6×10 metrov velik prostor, na katerem bo lahko razvil tendo, si pod njo odpoèil in s pomoèjo bližnje turistièno-informacijske table

poiskal namige za raziskovanje okolice.

Ena od pobudnic Tjaša Gruenfeld iz podjetja Caravan Ljubljana pravi: »Podjetje Caravan Ljubljana letos praznuje 25 let in v zadnjih letih smo si tudi po zaslugi Caravanovih karavan veèkrat zastavili vprašanje, kam v Sloveniji za konec tedna. Ugotovili smo, da avtokampi nad obiski samo za konec tedna niso vedno navdušeni, zato se je rodila ideja o postajališèih za avtodome v Sloveniji – o postajališèih, ki bi avtodomarjem nudila

Da bi vsaj za nekaj dni zadržali številne avtodomarje, ki samo preèkajo Slovenijo, se je rodila ideja o vzpostavitvi mreže postajališè za avtodome s standardizirano možnostjo oskrbe. (Foto: Lapego)

Beseda urednice Pa smo ga doèakali – poletje. To je èas poletnih poèitnic, ki se jih še kako veselijo naši najmlajši, in èas poletnih dopustov, ko si lahko vsaj za nekaj trenutkov oddahnemo od vsakodnevnih obveznosti. Številni se boste odpravili na morje, spet drugi na daljša potovanja, morda izlete in potepanja, veè èasa bo za pohodništvo in druge športne aktivnosti.

Zaèele so se dolgo prièakovane poletne poèitnice, zato smo zbrali še zadnje utrinke iz šolskih klopi, preden so šole za dobra dva meseca zaprle svoja vrata. Dejavna so bila tudi številna društva in druge ustanove, športniki so nanizali nove uspehe, kraje bogati poletno dogajanje. O napredku naših obèin smo se pogovarjali s tukajšnjimi župani, ki se jim štiriletni mandat poèasi izteka. O vsem tem in še veè lahko prebirate v tokratni številki.

Ekipa Na dlani si bo sicer privošèila poletni predah, vendar nas lahko kljub temu obvešèate o dogajanju v vašem kraju – pišite na info@nadlani.si. Tudi poleti nas boste namreè lahko spremljali na naši spletni strani. Želimo vam dolgo, vroèe in nepozabno poletje. In ne pozabite: pridružite se in bodite Na dlani tudi vi.

Melita Zabukovec

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO INŽENIRING IN VOZILA Visokošolski strokovni in univerzitetni študij dipl. inž. str. (VS) dipl. inž. str. (UN)

ljavo na da študij študij i n izred udij št redni Fakulteta za industrijski inženiring Šegova ulica 112, Novo mesto T: 07 393 22 06 E: fini-unm@guest.arnes.si www.fini-unm.si

DIPLOMANTI FINI PRESTAVLJAJO RAZVOJNI POTENCIAL DRUŽBE

enako storitev, kot jo poznajo iz drugih evropskih držav in je v Sloveniji redka.« Ob iskanju rešitve za postajališèe za avtodome na Mirni ter ob obisku 17.

Caravanove karavane, so se stkale misli o povezovanju. Župan Obèine Mirna Dušan Skerbiš: »V obdobju '90-'94 sem bil zaposlen v takratni Adrii in sem veliko prepotoval tudi z avtodomom. Ker so se zgodbe s postajališèi za avtodome od takrat do danes v Evropi bistveno izboljšale, v Sloveniji pa prepogosto še vedno zamenjujemo navadna parkirišèa za avtodome z opremljenimi postajališèi za avtodome, sem preprièan, da je pobuda oziroma projekt pravi. Zadržimo vsaj 10 odstotkov tranzitnih popotnikov z avtodomi za en dan v Sloveniji in ekonomska upravièenost projekta bo s tem zagotovljena!« Petra Krnc, koordinatorka pobude pa dodaja: »S pobudo smo poiskali tiste lokalne skupnosti, ki že danes prepoznavajo potenciale avtodomarstva. Veseli smo, da se je v naši pobudi našlo veè kot 60 slovenskih obèin. S standardiziranimi postajališèi s kakovostno oskrbo želimo popotnika z avtodomom preusmeriti z avtoceste in mu dati možnost, da spozna kulinariène, rekreacijske, kulturnozgodovinske, kulturne in ostale lepote naše države od blizu, ne z avtoceste. Želimo mu ponuditi celovit paket, ki ne zajema le prenoèevanja, ampak tudi namige za izlet in ostale informacije, ki so ob postanku v tujem kraju dobrodošle.« Pobudo sicer pozdravljajo tudi avtodomarji. »Mislim, da je to tisto, kar avtodomarji išèemo, in upam, da bodo s projektom nekoè želi velike uspehe. Vsem, ki se odloèajo za tako investicijo, ki je sicer relativno majhna v primerjavi z drugimi objekti v turizmu, pa priporoèam, da nas èim prej povabijo v goste. Radi bomo prišli,« pravi Irena Sedej iz Caravaning Club Slovenije.

Na Mirni so se tako sredi junija zbrali predstavniki iz skoraj 50 obèin, ki se bodo po predstavitvi lažje odloèili, kako sodelovati pri projektu, s katerim se avtodomarjem odpirajo vrata v drugaèno preživljanje prostega èasa in nekajdnevnih izletov tudi v Sloveniji. Prvi naslednji korak bo podpis pisma o nameri.

P.K. in J.S.

NAŠ POGOVOR 2 POGOVOR Z ŽUPANI O napredku in priložnostih naših občin V jeseni bo na vrhuncu še »obèinska vroèica«, saj se bomo 5. oktobra odpravili na lokalne volitve. Pred poletnim premorom smo se tako odloèili, da tukajšnje župane povabimo, naj na kratko ocenijo delo v iztekajoèem mandatu.

turizmom, Lisco ter turistiènimi biseri, kot Prepoznan je napredek obèine. Kakovosti sta Grad Sevnica in Ajdovski gradec. življenja v njej so izboljšane. Oboje se med drugim kaže tudi v tem, da vse veè mladih Dušan Skerbiš, župan Občine ostaja ali pa se vraèa domov. Obèina Mirna: postaja vse bolj privlaèna tudi za ljudi Na katerih podroèjih je obèina v od drugod. Število rojstev se poveèuje. zadnjem mandatu najbolj napredovala? Nataliteta raste. Število brezposelnih v Obèina Mirna deluje šele prvi mandat obèini je pod slovenskim povpreèjem.

Srečko Ocvirk, župan Občine in zato ne moremo delati primerjave s S sprejetjem novega Obèinskega Sevnica: prejšnjimi mandati, lahko pa povemo, da je prostorskega naèrta so se odprle dodatne Na katerih podroèjih je obèina v napredek v lokalni skupnosti veliko veèji kot možnosti za uresnièevanje želja po zadnjem mandatu najbolj napredovala? prej, ko smo delovali kot krajevna skupnost individualni gradnji in razvoju podjetništva Napredek je v lokalni skupnosti težko v okviru Obèine Trebnje. Tako smo takoj in malega gospodarstva. ocenjevati po mandatih, saj je razvoj pristopili k izvedbi vseh tistih projektov, ki Zaradi številnih naložb, o katerih smo obèine trajen proces in presega zaporedje so se v preteklosti le obljubljali in uporabljali odloèali sami, se obèina v primerjavi s enkratnih odloèitev. Vsekakor pa – glede v programih vseh kandidatov za župana preteklostjo hitreje in bolj celostno razvija. na usmeritev v sorazmeren razvoj obèine – takratne skupne obèine, k realizaciji pa se Med obèani znotraj obèine in širše v tudi napredek ocenjujem kot sorazmeren. potem ni pristopilo. Tako danes že izvajamo Mirenski dolini so vzpostavljeni pozitivni Pomembni premiki so bili storjeni na projekt izgradnje poslovno industrijske odnosi, ki so temelj napredka. Omenil bi le podroèjih vzgoje in izobraževanja. Zgrajena cone, za kar smo pridobili tudi evropska nekaj veèjih projektov, ki smo jih izvedli in sta nova vrtca v Sevnici in Krmelju. V teku sredstva, nadalje smo sprejeli nov zazidalni smo nanje še posebej ponosni. Po sistemu so energetske sanacije OŠ Sava Kladnika naèrt za Roje 4 in že prodajamo zemljišèa javno-zasebnega partnerstva smo zgradili Sevnica z enoto vrtca Kekec, telovadnice po ugodni ceni, v kratkem pa bomo zaèeli športni park s tripoljno športno dvorano. Na pri sevniški šoli in Zdravstvenega doma tudi z urejanjem ceste in ploènika v zazidalni obmoèju Mokronoga smo povsem obnovili Sevnica. Še veè projektov energetskih coni, izvajamo tudi postopek obèinskega vse javne vodovodne sisteme, v Bruni vasi sanacij se bo zvrstilo v letu 2015, pred podrobnega prostorskega naèrta za pa zgradili novega. Z javnim vodovodom prièetkom je gradnja nove osnovne šole v potrebe »mirnske obvoznice«, ki je nujna za smo opremili tudi nekatere vasi na obmoèju Tržišèu. umiritev prometa èez mirnski most, pridobili Trebelnega. Zgradili smo nov vrtec.

Napredek je lepo viden tudi na podroèju smo gradbeno dovoljenje za izgradnjo Izvedli smo energetsko sanacijo in obnovo infrastrukturnih in okoljskih ureditev, vodovoda Stara gora–Praprotnica in projekt osnovne šole in Upravno kulturnega predvsem z izgradnjo številnih javnih prijavili na razpis za evropska sredstva, središèa. S pomoèjo evropskih sredstev in vodovodnih sistemov in optiènega omrežja. sprejeli smo obèinski prostorski naèrt, po sistemu javno-zasebnega partnerstva Preurejena je podoba veè krajevnih uredili smo trim stezo z evropskim denarjem smo zgradili odprto širokopasovno omrežje središè, s sodobnejšo infrastrukturo sta in urejamo športni park, saj smo tudi za to in s tem slehernemu gospodinjstvu celovito urejen videz in ustrezna prometna pridobili sredstva za sofinanciranje. Nekaj omogoèili dostop do svetovnega spleta ter varnost dosežena tudi v mestu Sevnica. K veè investicijskih posegov bomo naredili številnih TV in radijskih programov. Poveèali urejenosti moèno prispevajo ureditve ob še na cestnem podroèju, žal pa nam zime smo skrb in podporo društvom in njihovim izgradnji hidroelektrarn, ki se zakljuèujejo. niso bile naklonjene, saj smo imeli kar dva dejavnostim. Sprejeli smo Obèinski Aktivno delo poteka na podroèju kmetijstva, cestna plaza. Postopoma urejamo tudi prostorski naèrt. Ustanovili smo skupno kjer veliko energije usmerjamo v krepitev kulturni dom, veliko skrbi pa namenjamo obèinsko upravo (medobèinski inšpektorat lokalne samooskrbe s hrano, v teku pa tudi podroèju delovanja družbenih obèin Mirnske in Temeniške doline). je tudi projekt Posavska špajza, v sklopu organizacij in društev ter sofinanciranju katerega bo med drugim preurejena tržnica njihovih programov delovanja.

Katere so sicer najveèje priložnosti za v Sevnici. Na podroèju gospodarstva nadaljnji razvoj obèine? skušamo v kar najveèji meri slediti Katere so sicer najveèje priložnosti za Priložnosti za naprej vidimo predvsem investitorjem s sprejemanjem prostorskih nadaljnji razvoj obèine? v sprejetem prostorskem naèrtu in v naèrtov in komunalnim opremljanjem, saj Naše najveèje priložnosti za boljši in hitrejši vzpostavitvi novih pogojev za razvoj je gospodarstvu potrebno nuditi podporno razvoj obèine vidimo na podroèju razvoja podjetništva in malega gospodarstva, kot okolje. turizma in malega gospodarstva. Na tudi v razvoju lokalne znamke »Mirnska Zagotovo pa je eden pomembnejših turistiènem podroèju smo zaèeli izvajati dolina«. mejnikov, ki ga moramo izpostaviti, tudi projekt urejanja prostora pod gradom Obèine Mirnske doline Šentrupert, sprejem Obèinskega prostorskega naèrta, Speèa lepotica, kjer bi v prihodnosti Mokronog-Trebelno in Mirna smo krovnega prostorskega dokumenta, ki ponovno prišli do urejenega naravnega svoj razvojni potencial in priložnost za predstavlja dolgoroèno strategijo razvoja kopališèa, urejenega postajališèa za razvoj konkurenènega gospodarstva s prostora v obèini. avtodome, manjšega kampa za poèitniške poudarkom na rasti in razvoju prepoznale prikolice in prostora za šotorjenje ali prostora v trajnostnem turizmu (zeleni izdelki in Katere so sicer najveèje priložnosti za za potrebe tabornikov in morda še kaj. storitve), z vkljuèevanjem kulture, tradicije, nadaljnji razvoj obèine?

Ravno tako bomo lahko razvijali tudi športni naravnih in dedišèinskih bogastev v Obèino razvijamo v smeri, da je tako turizem, saj imamo za to idealne možnosti, inovativno in sodobno turistièno ponudbo. mestno kot podeželsko okolje privlaèno za seveda pa so tu tudi še druge turistiène bivanje in ustvarjanje. Tudi nadaljnji razvoj je zanimivosti, ki jih bomo morali vkljuèiti v Rupert Gole, župan Občine potrebno usmerjati v cilj, da bo to prostor z skupno ponudbo razvoja turizma v Mirnski Šentrupert: možnostmi udejanjanja tako gospodarskih dolini. Z izgradnjo poslovno industrijske Na katerih podroèjih je obèina interesov kot vsakodnevnih bivanjskih cone bomo omogoèili tudi razvoj malih in v zadnjem mandatu najbolj potreb. srednjih podjetij, ki bi lahko uresnièevali napredovala?

Veliko priložnosti zagotovo nudi turizem svoj proizvodni potencial v naši obèini.

Najveèji napredek smo naredili na v povezavi s kulturnim bogastvom, podroèju turizma z realizacijo projekta ki ga premorejo naši kraji. Številne Anton Maver, župan Občine Dežela kozolcev, ki je dejansko postala možnosti vidimo predvsem v povezavi z Mokronog-Trebelno: generator turistiènega razvoja. V dobrem veènamensko rabo reke Save, kolesarskimi Na katerih podroèjih je obèina v letu smo namreè zabeležili že skoraj 30.000 potmi, turistiènimi kmetijami in zidaniškim zadnjem mandatu najbolj napredovala? obiskovalcev. Drugo podroèje, ki je najbolj napredovalo, je energetika, saj smo preko javnega Podjetja Energetika Šentrupert Na dlani v kompleksu zaporov na Dobu zgradili Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi kotlarno, s katero že ogrevamo zapore, Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838. v zakljuèni fazi pa je tudi kogeneracija na Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj lesni plin. Pomembno za lokalno okolje je, Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje da smo ustvarili nova delovna mesta in da Odgovorna urednica: Melita Zabukovec strošek za energent (lesni sekanci) ostaja Uredniški odbor: Melita Zabukovec in Matej Zabukovec doma. Poleg tega velja omeniti tudi to, da Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si smo sprejeli Obèinski prostorski naèrt in Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke.

Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

omogoèili nekatere zasebne investicije.

Katere so sicer najveèje priložnosti za nadaljnji razvoj obèine?

Velik potencial je nadaljnji razvoj projektov na podroèju turizma, saj je Dežela kozolcev odlièna platforma za oblikovanje novih vsebin po vsej Mirnski dolini. Velik izziv prihodnjega mandata pa je celovita ureditev trga v Šentrupertu. V ta projekt bo usmerjeno tudi veèino èasa in denarja. Kar zadeva nova delovna mesta na podroèju gospodarstva pa je velik potencial v lesno predelovalnem centru Šentrupert in samooskrbi s hrano (predvsem bodoèi steklenjaki na Dobu).

Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje: Na katerih podroèjih je obèina v zadnjem mandatu najbolj napredovala?

V zadnjih letih smo najbolj napredovali na podroèju vodooskrbe in urejanja kanalizacijskega sistema. Prebivalcem smo zagotovili kakovostno pitno vodo ter nove vire, kot sta Bratnica in vrtina na Krtini. Ob tem smo postavili kanalizacijske sisteme v Velikem Gabru, na Studencu in v Dolenji Nemški vasi, trenutno urejamo sitem na Èatežu. Zadovoljni smo tudi z napredkom na cestnem podroèju, saj smo tukajšnje ceste po zakljuèeni gradnji avtoceste v veliki meri obnovili.

Velikanski premik smo dosegli na podroèju družbenih dejavnostih. Za sabo imamo gradnjo telovadnic v Dolenji Nemški vasi in v Dobrnièu, izgradnjo vrtca, veliko smo vložili tudi v trebanjsko šolo in energetsko sanacijo Šentlovrenca. V prihodnje nameravano urejati še šolo v Velikem Gabru, prav tako smo pristopili k reševanju prostorskih težav na osnovni šoli Trebnje, kupujemo namreè prostore kmetijske zadruge, kamor bi preselili glasbeno šolo. Zaèenjamo tudi investicijo energetske sanacije telovadnice v Trebnjem.

Menim pa, da je bil najveèji napredek v zadnjih letih spremenjen sistem financiranja krajevnih skupnosti. Obèina jim namreè letno namenja približno 1,5 milijona evrov in tako smo z decentraliziranim razvojem omogoèili napredek tudi na podeželju.

Katere so sicer najveèje priložnosti za nadaljnji razvoj obèine? Èe se bomo v doglednem èasu izkopali iz krize, imamo precejšno gospodarsko priložnost. Imamo namreè obvozno cesto (nekdanjo H1) in prostorsko opredeljen kar precejšen del industrijske cone pod Vino Gorico, navezujemo tudi stike z nemško gospodarsko zbornico, da bi privabili kakovostne investitorje, kajti Trebnje potrebuje delovna mesta.

Druga velika priložnost je podroèje turizma, kjer skupaj z ostalimi slovenskimi obèinami snujemo postajališèa za avtodome. Naša priložnost so tudi odpadki. Okoljevarstveno dovoljenje za odlagališèe Globoko imamo namreè za 10 let, uredili smo tudi odnose z okoliškimi prebivalci.

Ne nazadnje pa je priložnost tudi doseganje energetske neodvisnosti, saj je obèina 60% pokrita z gozdovi, kar bi veljalo izkoristiti. V Trebnje bi tako vpeljali daljinsko ogrevanje, v prvi fazi vsaj za javne zgradbe, prihodnje leto bi lahko zaèeli investicijo izvajati v strogem centru mesta, seveda pa bo treba k zamenjavi energentov spodbujati tudi obèane.

J.S.

S katerimi ovirami so se pri svojem delovanju sreèevali župani, lahko preberete na naši spletni strani (www.nadlani.si).

IZ NAŠIH KRAJEV

3

Zadruge kot združevalci lokalne pridelave Kmečka zadruga Sevnica je pripravila delovni posvet z naslovom »Zadruge kot združevalci lokalne pridelave in posrednik pri oskrbi javnih zavodov«, na katerem so razpravljali, zakaj v domačem okolju pridelano hrano vključevati v jedilnike v javnih zavodih.

SEVNICA – Sevniška kmeèka zadruga se kot najveèji povezovalec kmetov v obèini najbolj zaveda pomena zdrave prehrane, pridelane v domaèem okolju, z raznimi aktivnostmi pa te cilje skuša še okrepiti. Pri tem je osrednja usmeritev krajšanje dobavnih verig in povezovanje z lokalnimi proizvajalci.

Razlogov, zakaj v domaèem okolju pridelano hrano v èim veèji meri in s èim manj posredniki vkljuèevati v jedilnike v javnih zavodih, je veliko: med njimi veèja kakovost, sledljivost in varnost hrane, izboljšanje zdravja, ohranjanje urejenosti in obdelanosti podeželja, krepitev ekonomske blaginje lokalnih pridelovalcev in predelovalcev z ustvarjanjem delovnih mest ter vpliv na pozitiven razvoj kmetijstva kot pomembne gospodarske panoge. Vse to je bila rdeèa nit pogovora na posvetu, ki so se ga poleg

direktorja Kmeèke zadruge Sevnica Boruta Florjanèièa s sodelavci udeležili tudi župan Obèine Sevnica Sreèko Ocvirk, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin, zunanji sodelavec Kmeèke zadruge Sevnice mag. Janez Perdih, direktor Kmetijske zadruge Krka Jure Vonèina in predstavniki javnih zavodov z obmoèja obèine.

Obèina Sevnica je na posvetu sodelovala s predstavitvijo dobre prakse javnega naroèanja živil v osnovnih šolah, pri katerih nudi strokovno pomoè. Dobre rezultate že daje primer javnega naroèanja za najveèjo sevniško šolo, v pripravi je trenutno razpis za Osnovno šolo Boštanj, sledila pa mu bosta še razpisa za šoli v Krmelju in Tržišèu.

Praksa kaže, da je za uspešno uveljavljanje kratkih verig kljuèno uravnoteženje

povpraševanja in ponudbe: da javni zavodi opredelijo potrebe in ponudbo prepoznajo pri domaèih pridelovalcih, ti pa v skladu s potrebami zavodov zagotavljajo zadostno kolièino hrane. Pri tem pa je potrebno dosledno upoštevati Zakon o javnem naroèanju in izkoristiti možnosti, ki jih ta z namenom krajšanja prehranskih verig tudi omogoèa. Naroèniku je omogoèeno iz postopkov javnega naroèanja izvzeti sklope hrane, katerih ocenjena vrednost ne presega 80 tisoè evrov in hkrati ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naroèila. Na podlagi te doloèbe lahko naroènik del naroèila odda brez izvedbe postopka javnega naroèanja, s èimer se omogoèa lokalna samooskrba in uveljavitev naèela kratkih verig.

Kmeèka zadruga Sevnica je z organizacijo

posveta prispevala k dodatni krepitvi povezovanja in izboljšanju sodelovanja pri prodaji lokalno pridelane hrane, kar bo cilj tudi v bodoèe.

Obèina Sevnica

Kmeèka zadruga Sevnica je pripravila delovni posvet z naslovom »Zadruge kot združevalci lokalne pridelave in posrednik pri oskrbi javnih zavodov«. (Foto: Obèina Sevnica)

Vadba na prostem v sevniškem parku ob Savi Prostor ob reki Savi po izgradnji hidroelektrarn dobiva zaključno podobo, ki omogoča večnamensko rabo, s tem pa uporabo za različne, tudi športno-rekreacijske namene. Najnovejša pridobitev je kompleks trim in fitnes naprav na prostem v parku ob Savi.

SEVNICA – Te omogoèajo zanimivo in atraktivno vadbo v prijetnem okolju parka.

V sklopu »trim steze« je umešèenih sedem vadbenih postaj. V notranjosti zakljuèenega vadbenega kroga pa so postavljene še fitnes naprave na prostem, ki omogoèajo vadbo za posamiène dele telesa.

V parku je bilo v zadnjih letih sicer izvedenih veè ureditev, ki skupaj oblikujejo celoto.

Poleg zadnje pridobitve je bil zasajen tudi lipov drevored, urejene dostopne in sprehajalne poti, urejena javna razsvetljava, postavljene klopice, urejeno otroško igrišèe z igrali, postavljene lesene skulpture Srednje šole Sevnica, litopunkturni krog, v teku pa

je tudi ureditev balinišèa. Med poèitnicami in èasu dopustniških dni bo park z vsemi vsebinami še privlaènejši kraj za preživljanje prostega èasa.

Novo pridobitev so s prikazom uporabe vseh naprav namenu predali uèenci Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica pod vodstvom profesorja športne vzgoje Aleša Tuhtarja. Na otvoritvi so gostili tudi osebo, ki mu fitnes predstavlja pomemben

V sevniškem parku ob Savi so uredili kompleks trim in fitnes naprav na prostem. (Foto: Petra Biderman)

Kako lahko živi-mo/te bolj zdravo?

Po udeležbi na otvoritvi trim in fitnes naprav v Sevnici so sevniški petošolci razmišljali, zakaj bi bilo dobro še kdaj obiskati oziroma povabiti prijatelje in znance v novo pridobljeni rekreativni park na prostem. Odgovori so bili zgovorni:

Matevž: Da bi lahko telovadili na svežem zraku. Lidija: Da bi uživali in izgubili nekaj kilogramov. Martin: Da bi dobili kondicijo in bi imeli daljšo življenjsko dobo. Èrt: Da se razgibamo in izboljšamo telesno pripravljenost. Alen: Ker je zanimivo in se razgibamo. Larisa: Ker se lahko odlièno razgibaš in zelo uživaš. Lea H.: Zato, ker je zelo zdravo, ker se tam zabavaš, razgibaš in spoznaš nove oblike gibanja.

Lea Z.: Ker je zdravo, èe si fit in ker je tam zelo zanimivo. Jasmina: Ker je zabavno in fit. Ema: Ker se zabavaš in hkrati narediš nekaj dobrega zase. Žak: Ker je zabavno

in ker so tam zanimive postaje. Ela: Med vadbo se tudi družiš in še dobro je za zdravje. Nina: Ker je zabavno in zdravo. Miha: Povabil bi tistega, ki je dovolj moèan. Žan: Da bi zdravo živel in spoštoval svoje sposobnosti telesa.

Tim: Povabil bi ga, da bi se tam razgibal.

Amel: Da bi lahko vadili in se zabavali.

Jakob: Zato, ker je zdravo. Ana: Da bi preizkusila naprave in da bi dobila kondicijo.

Podatke obdelala: Jasmina Jazbec

SEVNICA – Tudi v Sevnici so se pridružili Tednu ljubiteljske kulture. Namen projekta je na državni ravni povezan z idejo promocije avtohtonih sadnih dreves. V obèini Sevnica so tako teden namenili tudi aktivnostim za promocijo tamkajšnje avtohtone vrste jabolk, sevniške vošèenke, ki so jo zasadili v sadovnjaku sevniške Osnovne šole Sava Kladnika. Ob tej priložnosti so o družbeno-povezovalni vlogi ljubiteljske kulture spregovorili župan Sreèko Ocvirk, direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek in ravnateljica Mirjana Jelanèiè. Kulturni program so s pesmijo oblikovali uèenci OŠ Sava Kladnika Sevnica.

(Obèina Sevnica, Foto: Aljaž Papež)

del življenja – evropskega prvaka v bodybuildingu v kategoriji nad 70 let Antona Žiberta z Zavratca pri Studencu, ki sicer deluje pod okriljem Športnega društva Partizan Sevnica in trenira v Fitnes centru Sevnica v športnem domu. Kot je ob predaji èestitke povedal župan Sreèko Ocvirk, je Anton Žibert s svojimi dosežki in naèinom življenja velik zgled vsem generacijam.

Obèina Sevnica

4

IZ NAŠIH KRAJEV

Mokronog je preplavila magija 25. Kresna noč je uspela, Mokronog je bil eksploziven. Kraj je preplavila magija, manjkali niso niti navihani škrati Mokronožci. Številni obiskovalci so bili navdušeni, čutiti je bilo, da so letošnje dogajanje pripravljali z ljubeznijo, pravijo.

SEVNICA – Sevniški župan Sreèko Ocvirk si je na povabilo Osnovne šole Boštanj ogledal zanimiv prikaz projekta »Verižni eksperiment« – sklopa znanj in vešèin s podroèij fizike, tehnike in elektronike v obliki velike makete. V projektu pod mentorstvom uèitelja Andreja Kozinca veè let sodeluje ekipa petih uèencev: Žiga Kralj, Tjaž Prah, Anej Mrviè, Tim Pavliè in Tilen Lužar. Pet let že vestno obiskujejo tehnièni krožek.

S svojo vztrajnostjo in željo po dosegu cilja, ki si ga vsako leto zadajo s tem zahtevnim projektom, so že tretje leto med najboljšimi v Sloveniji, za svoje delo pa so prejeli tudi že veè priznanj. Svoj eksperiment so že predstavljali širom Slovenije, med drugim tudi v Tehniènem muzeju Bistra, v Železniškem muzeju, na ljubljanski Pedagoški fakulteti in v Cankarjevem domu.

(Besedilo in foto: Obèina Sevnica)

MOKRONOG – V Mokronogu so pripravili jubilejno, 25. Kresno noè, ki se je letos bogatejša ponovno vrnila v trško jedro. Èarobno dogajanje je potekalo pod sloganom »Èarobnost Kresne noèi«.

Letos so pripravili veè prizorišè v ožjem Mokronogu. Uvod v pestro dogajanje je bila izdelava venèkov in krasitev trga v petek popoldan, v katerega so vkljuèili ožjo lokalno skupnost. Sobota se je prebudila s tradicionalnim kramarsko živinskim sejmom, ki tam živi že vse od èasa Marije Terezije in poteka na trgu vsako tretjo soboto v mesecu. Sobotno dogajanje je zaznamoval bogat športen, kulturni in zabavni program ter razliène delavnice za otroke. Zveèer, ko so jubilejno Kresno noè tudi uradno otvorili, so se na glavnem prizorišèu med drugimi predstavili Društvo vinogradnikov Mokronog, tokrat z novo cvièkovo princeso Majo Žibert. Vrhunec veèera je bil osrednji kulturni dogodek »Noè kot pravljica«, na

katerem ni manjkalo za prireditev znaèilnih baletnih vložkov, katerih koreograf je že tradicionalno Mokronožan Janez Mejaè, in prižig kresa. In ko je noè postajala vse bolj èarobna in nabita z magijo, sta obiskovalce navdušila še èarodej Wladimir in bruhalka ognja. Sledilo je rajanje do jutranjih ur z ansamblom Malibu.

Tradicija praznovanja kresne noèi sicer sega vse od keltskih žrtvenih obredov in germanskega èašèenja drevesnih duhov.

V indoevropskem prostoru predstavlja najbolj magièno obdobje v vsem letu.

Takrat svoje moèi preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja, praznovanje pa je nabito z magijo in èarovništvom. Vse to pa velja tudi za Kresno noè v Mokronogu.

Prvo novodobno praznovanje Kresne noèi so v Mokronogu organizirali že pred 41 leti, davnega leta 1973. Prireditev je postala prepoznavni znak kraja z moèno tradicijo in tako kot veliko stvari doživljala svoje

Mokronog je ob 25. Kresni noèi preplavila magija.

(Foto: Turistièno društvo Mokronog)

vzpone in padce. Tradicionalni organizator, Turistièno društvo Mokronog, je kulturno obarvano prireditev dolga leta uspel držati v trškem jedru. V najboljših letih si je prireditev ogledalo veè tisoè obiskovalcev. V zadnjem obdobju je prireditev žal izgubila svoj naboj in postala bolj podobna veselici, letošnja jubilejna prireditev pa se je na trg ponovno vrnila v svoji stari obleki.

P.K. in J.S.

Rekonstrukcije križišča še ne bo, vodovod že obnavljajo Medtem, ko se rekonstrukcija križišča regionalnih cest v spodnjem delu trga v Mokronogu odmika zaradi stanja državnega proračuna, se je obnova vodovoda v tem delu v sklopu projekta rekonstrukcije in izgradnje vodovoda Mokronog druga faza že začela.

Moški pevski zbor Svoboda Brestanica vsako leto pripravi letni koncert na doloèeno tematiko, ki je osnovna rdeèa nit veèera. Letos so se v znameniti Lutrovski kleti pod Gradom Sevnica odloèili predstaviti slovensko popevko v vsej svoji raznolikosti, kakor tudi njene avtorje in izvajalce. Njihova želja je tudi, da s katerim izmed njih kdaj tudi zapojejo skupaj.

Znanim uspešnicam iz znamenitih 60-ih let so pridružili še melodije, ki so se jim najbolj vtisnile v spomin in srce v zadnjih letih. Ob izboru repertoarja se nikakor niso mogli izogniti melodijam, ki so jih radi poslušali v nekdanji skupni državi, in evrovizijskim uspešnicam. Veèino skladb so priredili sami. Iz Lutrovske kleti, ki daleè naokoli slovi po izjemni akustiki, so obiskovalci odhajali prešerne volje in polni prijetnih vtisov.

(R.P., foto: KŠTM Sevnica)

MOKRONOG – Rekonstrukcijo križišèa regionalnih cest v Mokronogu bi morala voditi država, nad obnovo vodovoda pa bdi Obèina Mokronog-Trebelno, ki je za 1,1 milijona evrov vredno naložbo prejela 565 tisoè evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V sklopu obnove križišèa je bila predvidena tudi rekonstrukcija celotne podzemne infrastrukture, vkljuèno z vodovodom in elektriko. Za obnovo 504 metrov vodovoda na obmoèju križišèa in Florjanske ceste je bilo predvidenih 98 tisoè evrov, danes naj bi jih obèina potrebovala 168 tisoè, saj DRSC z rekonstrukcijo križišèa še ni zaèel, obèina pa bi – èe vodovoda na tem obmoèju ne bi obnovila – izgubila sorazmerni delež evropskega denarja za obnovo vodovoda. »Res mi je žal, da se obnova vodovoda ne izvaja hkrati z rekonstrukcijo križišèa.

Zavedamo se, da je nesmiselno in drago dvakrat kopati na istem mestu, a èe ne želimo zgubiti del evropskih sredstev, ki smo jih pridobili za tokratno obnovo vodovoda Mokronog, to enostavno moramo narediti,« je jasen župan Anton Maver.

Vodja del za projekt izgradnje in obnove vodovoda Mokronog druga faza Tina Gruden iz podjetja Rekon pa dodaja:

postavitev javne razsvetljave, ki bi jo morala v sklopu rekonstrukcije križišèa zagotoviti država – ostal brez javne razsvetljave oziroma ta ne bo tako moèna kot danes.

Èeprav rekonstrukcije križišèa regionalnih cest v Mokronogu še ne bo, je obèina zaèela obnovo vodovoda, saj bi drugaèe izgubila del evropskih sredstev. (Foto: Tina Gruden, Rekon)

»Izvajalcu povzroèa obnova vodovoda, ki ne poteka soèasno z rekonstrukcijo križišèa, dodatno delo, dodaten èas, ki ga porabimo zaradi obstojeèih vodov, ki se jim moramo izogibat in jih moramo pustit v funkciji, dokler ne bo križišèe dokonèano.

In pa usklajevati moramo tudi dela zaradi javne razsvetljave in elektrike, ki se soèasno polagata v kanal, kjer se izvaja vodovod.« Ravno zaradi soèasne selitve elektrike pod zemljo tam, kjer je to mogoèe, bodo na obmoèjih, kjer je javna razsvetljava danes vezana na drogove Elektra Celja, predvidoma do konca julija, ko bodo dela konèana, ostali brez javne razsvetljave.

Spodnji del Mokronoga bo tako – dokler obèina ne najde še tiste polovice denarja za

Spomnimo: 17. junija 2011 je obèina s takratnim ministrstvom za promet podpisala sporazum o sofinanciranju križišèa regionalnih cest.

Izdelana je vsa projektna dokumentacija za izvedbo, skoraj vsa zemljišèa za gradnjo so odkupljena, odkupljena in porušena je tudi Koželjeva hiša. Investicijski program je s strani komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na podroèju državnih cest 12. aprila 2013 dobil zeleno luè. Razpis za izbiro izvajalca del je bil pripravljen konec novembra 2013, zaradi rebalansa državnega proraèuna za leti 2014 in 2015 pa ta razpis še ni bil objavljen.

Obèina in DRSC sta novembra lani – ko je bilo jasno, da obnova vodovoda ne bo potekala v sklopu rekonstrukcije križišèa – sklenila dogovor, da DRSC pokrije del razlike (25 tisoè evrov bruto) z asfaltiranjem površin, na katerih se bo izvajala obnova vodovoda.

A kot kaže danes, DRSC tudi tega denarja ne more zagotoviti.

P.K.

Potrdili drugi rebalans in znižali omrežnino Člani mirnskega občinskega sveta so na 25. redni seji potrdili drugi rebalans proračuna za leto 2014. Predvidene prihodke so povečali za 3,2 odstotka na 3,6 milijona evrov, odhodke pa za tri odstotke na štiri milijone evrov.

SEVNICA – Sevniški župan Sreèko Ocvirk je na Gradu Sevnica sprejel najuspešnejše uèence in uèenke osnovnih šol sevniške obèine in glasbene šole ter jim èestital za številne raznolike dosežke, s katerimi izstopajo bodisi po rezultatih iz znanja, na športnem ali kulturnem podroèju, pri projektih, nateèajih, z uspehi na državnem ali mednarodnih tekmovanjih, bodisi z izjemnimi glasbenimi talenti.

(Foto: Rok Petanèiè)

MIRNA – Novi rebalans je bil potreben zaradi uskladitve namenskih in ostalih prihodkov, tekoèih in investicijskih odhodkov ter naèrtov razvojnih programov. »Predvsem je veè sredstev zagotovljenih za investicije na cestnem podroèju, kajti smatramo, da je nujno preasfaltirati oziroma urediti nekatere obèinske ceste, ki so v dokaj slabem stanju. Nadaljne imamo zagotovljena rezervna sredstva za vodovod Stara Gora – Praprotnica in pa tudi na podroèju urejanja okolja na Mirni. Predvsem zato, ker je Mirna lastnik ogromnega števila zemljišè, ki so danes morda zarašèena z visoko travo; temu bi radi naredili konec,« pravi župan Obèine Mirna Dušan Skerbiš. Novi rebalans

tako predvideva za upravljanje in tekoèe vzdrževanje obèinskih cest 250 tisoè evrov (35,1 % veè) ter za investicijsko vzdrževanje in gradnjo obèinskih cest 275 tisoè evrov (80,3-odstotno povišanje). Za urejanje javnih površin pa bo obèina po novem namenila 40 tisoè evrov. Èlani mirnskega obèinskega sveta so sicer predvidene prihodke poveèali za 3,2 odstotka na 3,6 milijona evrov, odhodke pa za tri odstotke na štiri milijone evrov.

Kot je pojasnil župan Skerbiš, bo obèinski svet moral sprejeti novo sistematizacijo delovnih mest v obèinski upravi, s katero bo omogoèil zaposlitev dodatne osebe, ki bo skrbela za urejanje površin, ki so v lasti

obèine. Zanje zdaj pogodbeno skrbi javno podjetje Komunala Trebnje oziroma oseba, zaposlena prek javnih del, a so na Mirni izraèunali, da bi bilo bolj racionalno, da bi glede na obseg dela nekoga zaposlili za poln delovni èas kar na obèini.

Mirnski obèinski svet je potrdil tudi novo višino omrežnine za obraèun odvajanja odpadne vode – storitev odvajanja odpadne vode ostaja 0,2622 evra za kubièni meter, medtem ko je omrežnino za odvajanje odpadne vode znižal s sedanjih 3,216 evra na mesec na 0,8362 evra (brez DDV) meseèno pri vodomerih DN 20, torej tistih, ki so obièajni za enostanovanjske hiše in stanovanja v blokih.

P.K.

5 Znižali komunalni prispevek in spremenili način obračuna za odvoz odpadkov IZ NAŠIH KRAJEV

Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je na 22. redni seji znižal komunalni prispevek in se strinjal s predlaganim novim načinom obračuna ravnanja z odpadki. Za programe na področju kmetijstva bodo letos razdelili 12.347 evrov.

MOKRONOG – S sprejetim odlokom o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmoèje obèine so èlani obèinskega sveta spremenili višino komunalnega prispevka v obèini. Ta se v primerjavi z veljavnim odlokom iz leta 2009 znižuje, in sicer v povpreèju za od 20 do 25 odstotkov. Za stanovanjsko hišo, veliko 150 kvadratnih metrov na 500 kvadratnih metrov V Obèini Mokronog-Trebelno so znižali veliki parceli z vso razpoložljivo komunalno komunalni prispevek, s èimer želijo spodbuditi investitorje. (Foto: Lapego) opremo, je bil komunalni prispevek do zdaj 6.327 evrov, po novem pa bo 4.600 evrov. manj denarja, a nižji komunalni prispevek »Preprièan sem, da je odloèitev pravilna. V je v teh kriznih gospodarskih èasih nujen. obèinski proraèun sicer teoretièno prinaša Upamo, da bo ta odloèitev obèinskega

sveta spodbudila investitorje. Z znižanem želimo postati obèanom in drugim za naložbe – tako zasebne kot poslovne – prijazna obèina,« pravi župan Obèine Mokronog-Trebelno Anton Maver.

Ostali sklepi: Obèinski svet je na 22. redni seji med drugim potrdil še elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe ravnanja z odpadki, ki predvideva nov naèin obraèuna storitve, in sicer bo cena odvisna od velikosti posod in števila odvozov ob tem, da so za gospodinjstva doloèene posode velikosti 80 oziroma 120 litrov.

Nove cene so potrjene v vseh obèinah, v katerih izvaja javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki Komunala Trebnje, in se bodo uporabljale od 1. julija naprej.

Obèinski svet je sprejel tudi sistematizacijo delovnih mest Vrtca Mokronožci za prihodnje šolsko leto in izdal soglasje za delovanje sedmih oddelkov vrtca, in sicer petih stalnih v Mokronogu, enega na Podružnièni šoli Trebelno in enega zaèasnega v Mokronogu.

Za programe na podroèju kmetijstva pa bo v obèini Mokronog-Trebelno letos razdeljenih 12.347 evrov od predvidenih 13.000, so še sklenili v Mokronogu.

P.K.

ŠENTRUPERT – Osrednji kulturni dogodek v poèastitev obèinskega praznika v Šentrupertu je bil koncert komornih skupin Obèinskega pihalnega orkestra sv. Rupert. Ta je bil ustanovljen leta 1999, pod dirigentsko taktirko Boštjana Dimnika pa se je razvil v zasedbo, ki se lahko pohvali s širokim repertoarjem in številnimi odmevnimi nastopi doma in v tujini. Pred

poslušalce so ob obèinskem prazniku stopile tudi komorne zasedbe klarinetov, trobil, flavt, tolkal in saksofonov. »S komornimi zasedbami želimo spodbuditi naše glasbenike k bolj samostojnemu delovanju v orkestru. Verjamemo pa, da s komornimi zasedbami lahko približamo ljudem posamezen inštrument, s tem spodbudimo željo po igranju, dolgoroèno

ŠENTRUPERT – V Deželi kozolcev Šentrupert je prviè potekala Poletna muzejska noè, kar pomeni, da se je dogajanje od razstav, vodenega ogleda do iger za mlade vršilo vse do polnoèi. Gre za akcijo slovenskih muzejev in galerij, ki je letos potekala 12. Program na Poletno muzejsko noè v Deželi kozolcev, prvem

muzeju kozolcev na prostem na svetu, je bil namenjen obiskovalcem vseh starosti, družinam, otrokom in posameznikom. Na najdaljšo noè v letu si je bilo tam mogoèe ogledati zanimivo fotografsko razstavo fotografa Boštjana Puclja o postavitvi Dežele kozolcev Šentrupert, ob sonènem zahodu pa je obiskovalce na voden ogled

pa morda navdušimo mlade glasbenike, da se nam pridružijo pri našem ustvarjanju.

S koncerti in povezovanjem z lokalnimi kulturnimi društvi pa gradimo dolgoroèno sodelovanje, spodbujamo spoštovanje ter nov pogled na klasièno glasbo,« pravi predsednica OPO sv. Rupert Sabina Babiè.

(P.K., foto: OPO sv. Rupert)

dežele z naslovom Zgodbe kozolcev povabil sam župan Obèine Šentrupert Rupert Gole. Pozabili niso niti na najmlajše: ko je padel mrak, so na delavnici za otroke z naslovom Magiènost kresne noèi najmlajši morali poiskati sedem škratovih daril, ki so bila skrita med kozolci.

(Foto: Dežela kozolcev Šentrupert)

IZ NAŠIH KRAJEV 6 Poletje v Šentrupertu v znamenju domačih izvajalcev S pesmijo v poletje je bil naslov koncerta osnovnošolskih zborov, s katerim se je začel letošnji, 15. festival Poletje v Šentrupertu. ŠENTRUPERT – Poletno dogajanje so nadaljevali v Deželi kozolcev, ko so v okviru vseslovenske Poletne muzejske noèi pripravili zgodbe kozolcev in delavnico za otroke. Naslednji dan so v sklopu festivala prav tako v Deželi kozolcev gostili koncert Obèinskega pihalnega orkestra sv. Rupert – koncert Naj Avsenikovih viž so popestrili številni gostje od blizu in daleè.

Letni kino bo premierno v Šentrupertu v petek, 18. julija, v soboto, 26. julija, pa bo na Bistrici odprtje Simonèièevega toplarja.

Poletno dogajanje se bo v Deželi kozolcev nadaljevalo v soboto, 23. avgusta, ko Zavod

Rožlin Šentrupert pripravlja celodnevno dogajanje, ki so ga naslovili Jernejevo – zelišèarski dan. Teden dni kasneje bo v cerkvi sv. Franèiška Ksaverija na Veseli Gori nastopil klavirski trio Amarilis.

Nekaj poletja bo festival prinesel tudi v september. V ponedeljek, 8. septembra, bo v galeriji osnovne šole prireditev ob mednarodnem dnevu pismenosti, v petek, 12. septembra, pa se letošnje festivalsko dogajanje zakljuèuje s koncertom umetnih in ljudskih pesmi v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu. »Pretekla leta so ta naš festival zaznamovali

številni prestižni glasbeni dogodki in izjemni izvajalci in obljubljamo, da bo letošnje poletje kulturno bogato, dolgo in vroèe. Za program bodo poskrbeli številni domaèi izvajalci ljubiteljske kulturne dejavnosti, nekaj gostov pa prihaja tudi izven obèinskih meja. Glede na to, da imamo ta festival že tradicionalno 15. leto, mislim, da smo v tej dolini že kar prepoznavni in da obiskovalci nekako raèunajo, da bo pri nas pestro dogajanje skozi celo poletje,« je preprièana koordinatorka festivala Dani Gandovec z obèinske uprave Obèine Šentrupert.

Letošnji festival Poletje v Šentrupertu so zaèeli s koncertom osnovnošolskih zborov, do 12. septembra pa se bo zvrstilo devet dogodkov, namenjenih razliènim generacijam. (Foto: arhiv JSKD OI Trebnje) P.K.

Prvega rojstnega dne ne bodo pozabili Dežela kozolcev v Šentrupertu je julija obeležila prvi rojstni dan. Na praznovanju je med drugim Rebeka Dremelj sezula petke in zaplesala z občinstvom. ŠENTRUPERT – »Prvega rojstnega dne ne bomo pozabili, pa mislim da tudi energièna Rebeka Dremelj ne, druženje je vzela dobesedno, se sezula in zaplesala z obèinstvom,« je dejala Urša Repše, direktorica Dežele kozolcev, prvega muzeja kozolcev na prostem na svetu. Na Festivalu druženja so glasbeni program obogatili še pevec in šansonjer Lado Leskovar in Vaški pevci iz Šentruperta.

Sicer pa so aktivnosti in prireditve potekale ves dan. Otroci so se zabavali ob lutkovni predstavi, kjer so skupaj s škrati Mokronožci iskali izgubljeni zaklad. Predstavljena je bila še slikanica Vrabèek Èivi v Deželi kozolcev. Najmlajšim je bil namenjen celoten Žmavèev kozolec, pod katerim so se guncali na naravnih gugalnicah, risali, se igrali z lesom in se skrivali med balami sena.

Urša Repše, Lado Leskovar in Alenka Lamovšek na Festivalu druženja (Foto: Franc Pepelnak)

Obiskovalci so lahko spoznavali sedem razliènih vrst lesa, recimo njegovo trdoto in zven, pri èemer so si pomagali s kladivom.

Za kulinarièno doživetje je poskrbela Lovska družina Šentrupert pod Ziherletovim

toplarjem. Gostje so lahko poskusili tudi domaè bezgov sok in domaèe pivo. Na dogodku so se pod Hribskim toplarjem predstavili rokodelci s pestro ponudbo glinenih in vezenih izdelkov.

V posebni ponudbi je bil inovativni piknik za vse obiskovalce, kjer si je vsaka skupina lahko privošèila piknik odejo, v kateri je bila poleg lovske malice tablica s kredami za igranje družabnih igric, magnet iz starega lesa, s katerim so si lahko na hladilnik pritrdili fotografijo, ki so jo prejeli ob odhodu. Rebeka Dremelj v Deželi Kozolcev (Foto: Franc Obiskovalcem so dopoldne predstavili Pepelnak) tudi projekt Remida, v okviru katerega želijo izboljšati energetsko uèinkovitost kaj vse lahko naredimo s kozolci in kako in poveèati uporabo obnovljivih virov lahko leseno arhitekturo umestimo v prostor energije. Pod Zatlerjevim toplarjem pa so Dežele kozolcev. odprli razstavo Design in Action Fakultete za dizajn, na kateri so prikazane rešitve, Dežela kozolcev Šentrupert

Listina Konjerejskemu društvu Šentrupert, priznanji Petru Brcarju in Tilki Gorenc Na slovesni prireditvi ob občinskem prazniku Občine Šentrupert so šestič podelili tudi občinska priznanja: listino je prejelo Konjerejsko društvo Šentrupert, priznanji pa Peter Brcar in Tilka Gorenc.

Ob letošnjem obèinskem prazniku Obèine Šentrupert je listino prejelo Konjerejsko društvo Šentrupert, priznanji pa Peter Brcar in Tilka Gorenc. (Foto: Lapego)

Peter Brcar je prejel Priznanje Obèine Šentrupert za dolgoletno delo na podroèju vinogradništva, zasluge za zakonsko zašèito cvièka in za dolgoletno delo v Krajevni skupnosti Šentrupert: »Tako, kot je vsak vesel zasluženega priznanja, sem ga vesel tudi jaz. Posebej zato, ker je bilo treba vložiti veliko truda in dela, da sem lahko do tega priznanja prišel.« Tilka Gorenc pa je prejela Priznanje Obèine Šentrupert za razvejano kulturno dejavnost v tretjem življenjskem obdobju: »To je priznanje, ki je res življenjsko, za to kar sem naredila, kar sem napisala. Plešem in pojem in si prizadevam, da bi nekaj dala Šentrupertu.« Na osrednji prireditvi, ki jo je povezovala Petra Krnc, je nastopil Godalni orkester Glasbene

Magma media d.o.o.

šole Trebnje pod vodstvom profesorja Marka Fabianija, Obèini Šentrupert pa so ob prazniku èestitali mirnska podžupanja Barica Kraljevski, sevniški podžupan Janez Kukec in župan obèine Mokronog-Trebelno Anton Maver. Domaèi župan Rupert Gole pa se je na koncu svojega govora zahvalil še štirim prostovoljcem, ki so na lastno pobudo osvežili podobo kulturnega doma – Ruža Brcar, Jurij Bizjak, Roman Prijatelj in Janez Žibert so prejeli posebna priznanja.

P.K.

Obišèite tudi

www.nadlani.si

Menjava ekrana za modele: iPhone 4, 4S, 5, 5S NA ZALOGI!

Menjava v 24h

Magma media d.o.o.

ŠENTRUPERT – Župan Obèine Šentrupert Rupert Gole se je v sveèanem govoru dotaknil uspehov zadnjih skoraj osem let. Preprièan je, da je Šentrupert danes ugledna in uspešna obèina, ki je tudi ekonomsko vse bolj moèna, ki razvija projekte, s katerimi ustvari lastne finanène vire, med katerimi je izpostavil predvsem kotlarno na Dobu, pa tudi projekte, ki so bili prepoznani kot primeri dobrih praks. »Èe zaènem pri prvem popolnoma lesenem, nizkoenergijskem vrtcu in konèam z Deželo kozolcev, ki je uresnièila tudi vizijo obèanov, da je najveèji potencial Šentruperta v razvoju turizma. Takšen prihod obiskovalcev, kot ga beležimo zdaj, je presegel vsa naša prièakovanja. Je pa to seveda izziv za naprej in skozi ta izziv razvijamo nove projekte, ki bodo podprli vse te številne obiskovalce in njihove potrebe. Predvsem je to prenova trga, razvoj gostinske ponudbe in vse ostale ponudbe, ki bo ta turizem tudi podprl,« pravi župan Obèine Šentrupert Rupert Gole.

Listino Obèine Šentrupert je prejelo Konjerejsko društvo Šentrupert v zahvalo za razvoj konjerejske dejavnosti v kraju in prispevek društva k ugledu in promociji obèine ter v spodbudo za nadaljnje delo.

Priznanje je v imenu leta 1998 ustanovljenega društva, ki je najbolj poznano po nabadanju klobas in blagoslovu konj na Štefanovo, prevzel predsednik Ciril Bizjak: »To priznanje nam pomeni ponos oziroma zagon za uspešno delovanje društva še naprej.«

Cenjene bralke in bralce časopisa Na dlani obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje.

Povpraševanje in naročila pošljite na elektronski naslov info@nadlani.si ali po telefonu na 041 245 596.

Uredništvo Na dlani

7 Nižji komunalni prispevek, ceste v upravljanje Energetiki Šentrupert IZ NAŠIH KRAJEV

Občinski svet Občine Šentrupert je na 30. redni seji sprejel dve pomembni odločitvi: z odlokom o opremljanju in merilih za komunalni prispevek znižujejo višino prispevka, z odlokom o vzdrževanju občinskih cest pa določajo, da bo to odslej delo Energetike Šentrupert. ŠENTRUPERT – Obèinski svet je sprejel Odlok o naèinu opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja obèinskih cest v Obèini Šentrupert, s katerim so doloèili, da bo za javne ceste skrbela Energetika Šentrupert, ki je v 100-odstotni lasti obèine in s katero lahko obèina dosega nekatere sinergijske uèinke: »Energetika Šentrupert že posluje, ima v obratovanju kotlarno na Dobu in temu primerno se bo v prihodnosti opremila tudi z doloèeno mehanizacijo, ki je potrebna za delovanje in transport samega energenta. Razpolaga tudi z doloèeno delovno silo in nekako smo ocenili, da je najbolj logièna in racionalna varianta, da to storitev prenesemo na Energetiko Šentrupert,« pravi župan Obèine Šentrupert Rupert Gole.

Šentrupertski obèinski svetniki so z odlokom znižal komunalni prispevek v povpreèju za 10 do 30 odstotkov. (Foto: Lapego)

Zakon o prostorskem naèrtovanju nalaga obèinam, da morajo v šestih mesecih po uveljavitvi obèinskega prostorskega naèrta (OPN) sprejeti program opremljanja, vkljuèno s podlagami za odmero komunalnega

prispevka za vso obstojeèo komunalno opremo na obmoèju celotne obèine. Zato je obèinski svet Obèine Šentrupert sprejel Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmoèje Obèine Šentrupert. Nov odlok redefinira obmoèje, na katerem se pobira komunalni prispevek v skladu z zgrajeno infrastrukturo in novim prostorskim aktom, nekoliko spreminja strukturo cene, podrobneje navaja faktorje dejavnosti in obravnavo posebnih primerov ter uvaja še nekaj manjših tehniènih sprememb, najpomembnejše pa je, da se znižuje višina komunalnega prispevka v povpreèju za od 10 do 30 odstotkov. Za stanovanjsko hišo s površino 150 m2 na 500 m2 veliki parceli bi po novem odloku odšteli 5.231 evrov, po

odloku iz leta 2009 pa od 5.925 do 7.851 evrov, odvisno od obmoèja gradnje.

Na 30. redni seji je obèinski svet med drugim potrdil tudi predlog razdelitve sredstev za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 – 7.263 evrov bo prejelo 19 izvajalcev za skupaj 32 programov, najveè Društvo za zdravje in sožitje v družinah Trebnje, ki bo za osem programov dobilo 2.114 evrov, 960 evrov bo prejelo Obmoèno združenje Rdeèega križa Trebnje, 645 evrov za tri programe Društvo Sožitje Trebnje in 550 evrov za dva programa Društvo upokojencev Šentrupert, ostali prijavitelji pa bodo prejeli od 37 do 487 evrov.

P.K.

112 izdelkov v jagodni izbor V Gostilni Rakar v Gorenjih Ponikvah je potekalo ocenjevanje izdelkov za pridobitev pravice do uporabe Kolektivne tržne znamke Dobrote Dolenjske.

GORENJE PONIKVE – Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 115 razliènih kulinariènih izdelkov, od katerih je bilo najveè mleènih izdelkov, od tega kar 17 razliènih vrst sirov. Veliko je bilo tudi marmelad, izdelkov iz žit, alkoholnih pijaè in suhih mesnin. Na ocenjevanje so svoje izdelke lahko prijavile registrirane pravne in druge osebe, ki ponujajo pridelke in kulinariène izdelke z obmoèja Dolenjske regije, ki na severu meji na reko Savo, na zahodu sega do Blok in Kolpe, na jugu in vzhodu pa do državne meje.

Od 115 izdelkov jih je kar 112 prejelo pravico do uporabe Kolektivne tržne znamke Dobrote Dolenjske, 3 pa so prejeli strokovne usmeritve, kako izdelke dovršiti, da bodo za to primerni. S pridobitvijo pravice do uporabe Kolektivne tržne znamke Dobrote Dolenjske se pridelki in kulinarièni izdelki vkljuèijo v jagodni izbor, certificirano, izbrano ponudbo visokokakovostnih, inovativnih, a

hkrati tudi tradicionalnih izvirnih produktov z visoko sporoèilno vrednostjo, ki z lastnimi zgodbami in pomembnimi sporoèili ter z lokalno dodano vrednostjo dvigujejo prepoznavnost Dolenjske.

Strokovna komisija za ocenjevanje v sestavi dr. Janez Bogataj, dr. Tanja Lešnik Štuhec in Franc Jezeršek je ocenjevala skupine izdelkov: pridelki, prehranski izdelki iz sadja, zelenjave, zelišè in medu, moke in pekovski izdelki, mesni in ribji prehranski izdelki, mleèni izdelki, jajca, jedilno olje in mašèobe, brezalkoholne pijaèe in alkoholne pijaèe po tipiènih kriterijih. Pri vseh izdelkih pa so bili najpomembnejši kriteriji: izvor, zunanji izgled, okus, barva in vonj. Èlani strokovne komisije so bili prijetno preseneèeni nad številènostjo in kakovostjo kulinariènih izdelkov. Najbolj so jih navdušili izdelki iz žit z usklajeno celostno grafièno podobo in mleèni izdelki, presenetil pa jih je nabor

Podpora delovanju nevladnih organizacij Občina Trebnje in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto sta podpisala sporazum, s katerim sta okvirila sodelovanje nevladnih organizacij v lokalni skupnosti.

TREBNJE – Župan Obèine Trebnje Alojzij Kastelic je s predsednico Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki je koordinator regijskega centra nevladnih organizacij Jugovzhodne Slovenije, Branko Bukovec ter s predsedniki nekaterih društev iz obèine, podpisal sporazum, s katerim je okviril sodelovanje nevladnih organizacij v lokalni skupnosti. Sporazum je del nacionalne kampanje za promocijo nevladnega sektorja. S tem želi obèina izraziti tudi javno podporo delovanju vseh društev v lokalni skupnosti.

Obèina že sicer podpira društva, ki s svojim delovanjem zagotavljajo višjo kakovost življenja obèanov in obèank. Podpisani sporazum bo še formalno predstavljal skupno zvezo tako obèine kot društev pri spodbujanju in podpori prostovoljnega dela v lokalni skupnosti.

Obèina prostovoljno delo, ki ga obèani uresnièujejo v društvih, financira preko javnih razpisov in v letošnjem letu je za društva s podroèja sociale, športa, kulture, turizma in kmetijstva zagotovila nekaj veè kot 200.000 evrov.

Na regijski ravni je bil v Trebnjem zaèetek podpisovanja sporazuma. Za podpisovanje se je prijavilo 10 društev, preostala društva, ki se niso mogla udeležiti skupnega podpisovanja, pa so to lahko storila v naslednjih dneh.

Obèina Trebnje

Župan Obèine Trebnje Alojzij Kastelic je s predsednico Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Branko Bukovec podpisal sporazum, s katerim je okviril sodelovanje nevladnih organizacij v lokalni skupnosti. (Foto: Obèina Trebnje)

èajnega peciva, saj so bile v ocenjevanje vkljuèene razliène vrste piškotov, slano pecivo in orehova potica.

Pri naslednjem ocenjevanju, ki bo predvidoma v jesenskem èasu, pa strokovna komisija prièakuje veèjo kolièino vzorcev svežega in konzerviranega sadja in zelenjave, saj je bilo na prvem ocenjevanju zelo veliko marmelad, ni pa bilo kompotov.

A.R.

Na strokovnem ocenjevanju je kar 112 od 115 izdelkov prejelo pravico do uporabe Kolektivne tržne znamke Dobrote Dolenjske. (Foto: A.R.)

8

IZ NAŠIH KRAJEV

Občina Trebnje vabi: Baragova pohodna pot TREBNJE – Pred centrom ponovne uporabe Trebnje je od sredine junija omogoèena oddaja rabljenega še uporabnega tekstila izven delovnega èasa v za to namenjen zabojnik, ki stoji pred zeleno trgovinico CPU Trebnje na Golievem trgu, na nekdanji tržnici za pošto.

V zabojnik sodijo: èista uporabna oblaèila, èist, nepoškodovan hišni tekstil in nepoškodovani modni dodatki. (Foto: www.trebnje.si)

TREBNJE – Župan Obèine Trebnje Alojzij Kastelic je sprejel uèence in uèitelje, ki so se v šolskem letu 2013/2014 najbolje izkazali na izobraževalnem, športnem, kulturnem in pedagoškem podroèju.

Nagrade za priznanja na uradnih tekmovanjih iz znanja na državnem nivoju so prejeli: tri uèenke iz OŠ Veliki Gaber, štirje uèenci Glasbene šole Trebnje in kar sedemnajst uèencev OŠ Trebnje. Pohvale s podroèja športa je prejelo 61 uèenk in uèencev iz OŠ Trebnje. Uèenke in uèenci so bili nagrajeni tudi za posebne dosežke po predlogu šol.

Za uspešno pedagoško delo se je župan zahvalil njihovim mentorjem, uèiteljem in ravnateljema dveh osnovnih in ravnateljici glasbene šole. (Besedilo in foto: Obèina Trebnje)

TREBNJE – Prostovoljno gasilsko društvo Trebnje je junija na sveèani akademiji obeležilo 130-letnico delovanja.

V sklopu sveèane akademije so podelili priznanja PGD Trebnje – bronasta, srebrna in zlata odlikovanja za najbolj aktivne èlane – ter znaèke za dolgoletno èlanstvo v društvu. S strani Gasilske zveze so bila podeljena povišanja v èin.

Sveèanosti so se udeležili gasilci PGD Trebnje in gasilci ostalih gasilskih društev v Gasilski zvezi Trebnje ter predstavniki prijateljskih in pobratenih gasilskih društev PGD Dvor in DVD Velika Gorica. Prav tako so na visok jubilej prišli predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša, poveljnik obèinskega štaba Civilne zašèite Vinko Ribiè, poveljnik Dolenjske regije Janez Bregant, predsednik regijskega sveta Marjan Šmalc ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez, pa tudi trebanjski župan in direktor obèinske uprave Alojzij Kastelic in Janez Pirc.

(Foto: PGD Trebnje, Facebook profil) Obišèite tudi

www.nadlani.si

TREBNJE – 18 kilometrov dolga, oznaèena krožna pot poteka veèinoma po prijetni gozdni in travnati pokrajini. Zaèenja se pred trebanjsko župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, kjer stoji Baragov kip. Nadaljuje se mimo trebanjskega gradu, dalje mimo Beneèije, Grièa in Luže.

Pohodniki lahko skrenejo z oznaèene poti in si v vasi Obèine ogledajo še Jurjevo domaèijo, ki ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za poznavanje življenja kmeèkega prebivalstva v èasu pred, med in takoj po 2. svetovni vojni. Pot se nadaljuje do Male vasi, kjer si lahko pohodniki na kmetiji Lah ogledajo spominski sobi Friderika Ireneja Barage, dalje mimo Knežje vasi do Dobrnièa, kjer je bil Baraga kršèen v cerkvi sv. Jurija. V Dobrnièu si je možno v tamkajšnjem kulturnem domu ogledati spominsko sobo 1. kongresa Slovenske protifašistiène ženske zveze. Nato se pohodniki odpravijo mimo Šahovca in Vrhtrebnjega, kjer je v neposredni bližini, na Trebnjem vrhu, obeležje 15. poldnevnika. Po tej najvišji toèki (581 m) se pot spusti mimo vasi Odrga v Trebnje. Žige v zloženko Baragova pohodna pot (TIC Trebnje) lahko dobite v Trebnjem,

LOČEVANJE ODPADKOV Vse uporabnike ponovno prosimo, da dosledno upoštevate navodila za ločevanje odpadkov. V zabojnike lahko odlagate le tiste odpadke, ki v KomunalaTrebnje_oglas_locevanje_NaDlani_06-2014.indd 1

ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja na klic povzročitelja. V praksi to pomeni, da uporabniki, ki imate kosovni odpadek, o tem obvestite izvajalca javne službe (tel. št. 07 348 12 60 ali email info@komunala-trebnje.si). Komunala primer evidentira in vas pred prevzemom takega odpadka obvesti, da kosovni odpadek na določen dan odložite na prevzemno mesto. Na isti dan Komunala Trebnje odloženi kosovni odpadek prevzame brezplačno. Še vedno pa lahko kosovne odpadke sami pripeljete in brezplačno oddate kadarkoli v času obratovanja zbirnega centra Globoko.

posamezni zabojnik sodijo. Podrobna navodila, kaj se odlaga v posamezne zabojnike, lahko najdete na sami nalepki, ki jo prejmete brezplačno na sedežu našega podjetja.

poti

(Foto:

v Mali vasi in v Dobrnièu. Seveda se posamezna društva, skupine ali posamezniki, ki veèkrat v letu prehodijo, preteèejo ali prekolesarijo pot, lahko odloèajo tudi za obratno smer ali pa izberejo le del poti.

Zadnjo soboto v juniju sicer poteka organiziran pohod po tej poti v okviru Baragovega dne, spominskega dne obèine Trebnje.

Dodatne informacije: - Uroš Primc, 031 520 721, uros.primc@ guest.arnes.si - TIC Trebnje, 07 30 81 128, tic@trebnje.si Obèina Trebnje

Zabojnike nudimo tudi pri nas, na sedežu družbe Goliev trg 9, Trebnje, in sicer so z odlokom usklajeni zabojniki z ustrezno nalepko na voljo po naslednjih cenah: - 80 l zabojnik stane 26 EUR z DDV - 120 l zabojnik stane 24 EUR z DDV - 240 l zabojnik stane 34 EUR z DDV Če boste zabojnike kupovali drugje, bodite pozorni, da bodo ti usklajeni z določili odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki.

Spoštovane uporabnice in uporabniki storitev ravnanja s komunalnimi odpadki!

V želji, da bi brez prisile izvajalca javne službe in inšpekcijskih služb vsi uporabniki upoštevali določila veljavne zakonodaje, v nadaljevanju tiste uporabnike, ki kljub obsežnem obveščanju z novostmi na področju ravnanja s komunalnimi odpadki še niste seznanjeni, ponovno opozarjamo na najpomembnejša določila.

pohodne

Pohodnikom, ki se podajo po Baragovi pohodni poti, se med drugim z Bukovja odpre svojevrsten pogled na Trebnje, kjer se pot tudi zaène in konèa. (Foto: S. Kastelic)

SPREMEMBE NA PODROČJU RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINAH TREBNJE, ŠENTRUPERT, MOKRONOG-TREBELNO IN MIRNA Nova določila odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert že kažejo pozitivne rezultate, med katerimi želimo izpostaviti le najpomembnejše: - zmanjšuje se količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov in povečuje količina ločeno zbranih frakcij; - ni več kopičenja kosovnih odpadkov na zbirnih mestih dvakrat letno, ki je privabljalo nepooblaščene osebe, temveč vse kosovne odpadke prevzamemo neposredno na podlagi klica uporabnika oziroma jih uporabniki sami pripeljete na zbirni center; - večina uporabnikov že ima enotne, z nalepkami opremljene zabojnike, ki postajajo prepoznaven del urbane opreme našega prostora.

Zemljevid Baragove Obèina Trebnje)

ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE Ponovno želimo izpostaviti način zbiranja komunalne odpadne embalaže. Komunala brezplačno ne bo več razdeljevala rumenih vreč, zato morate vsi uporabniki, ki še nimate zabojnikov za zbiranje odpadne embalaže, te nemudoma pridobiti. Izjemoma se povečane količine odpadne embalaže lahko oddaja v tipiziranih vrečah, ki jih kupite na sedežu podjetja.

SPREMEMBA OBRAČUNA STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je začela veljati 1. januarja 2013.

Občine so morale uskladiti svoje predpise in oblikovati cene v skladu s to uredbo najpozneje do 31. marca 2014. Že lani smo z uredbo uskladili obračun storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, pred kratkim pa smo sprejeli tudi nov način obračuna storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se bo začel uporabljati od 1. julija 2014.

V skladu z Uredbo določena cena je oblikovana na kilogram opravljene storitve in se bo uporabnikom zaračunala glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. Cena za odvoz odpadkov tako ne bo več premosorazmerna s številom oseb. Načeloma bo nov sistem obračuna ugodnejši za gospodinjstva z večjim številom oseb in manj ugoden za gospodinjstva z manjšim številom oseb.

Sistem obračuna je zelo spremenjen od obstoječega, zato bo sprememba za različne skupine uporabnikov lahko tudi zelo velika. Za nekatere se bo storitev podražila, za nekatere pocenila, medtem ko bo cena storitev za uporabnike v večstanovanjskih objektih ostala nespremenjena.

Pomembnejše dogodke in obvestila tako s področja ravnanja s komunalnimi odpadki kot tudi s področij oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, vzdrževanja cest, pogrebno pokopališke in drugih dejavnosti objavljamo tudi na naši spletni strani www.komunala.trebnje.si, zato vas vabimo, da jo obiščete.

Vaša Komunala Trebnje

2.7.2014 10:04:31

IZ NAŠIH KRAJEV

9

Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem Številni se srečujejo z različnimi pravnimi vprašanji, na katere ne poznajo pravega odgovora. K sodelovanju smo zato povabili odvetnika Jurija Grosa iz Trebnjega, ki tokrat pojasnjuje vprašanje pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem, s čimer se v svoji praksi pogosto srečuje.

Do uveljavitve SPZ (1. 1. 2003) je priposestvovanje urejal Zakon o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Navedeno je pomembno, ker se navedeni zakon še vedno uporablja za priposestvovanje nepremiènin, pri katerih se je priposestvovalna doba iztekla do prenehanja njegove veljavnosti. V ZTLR je bilo doloèeno, da dobroverni zakoniti posestnik nepremiènine, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi leto na njej s priposestvovanjem po izteku desetih let. Posest je bila zakonita, èe je temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in èe ni bila pridobljena s silo, zvijaèo ali z zlorabo zaupanja, dobroverna pa je bila, èe posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova.

Domnevalo se je, da je posest dobroverna.

Daljša 20-letna priposestvovalna doba pa je bila potrebna v primeru, da je bila posest samo dobroverna in ne zakonita.

SPZ je takšno razlikovanje odpravil, saj pozna le še lastniško posest, lastniški posestnik pa je tisti, kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova in ne ve ali ne more vedeti, da ni upravièen do posesti.

Tudi presoja dobrovernosti posestnika je nekoliko drugaèna, saj 28. èlen SPZ doloèa, da posestnik ni v dobri veri, èe je vedel ali mogel vedeti, da do posesti ni upravièen. Dobroverni lastniški posestnik je tako tisti, ki je v opravièljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. ZTLR je torej za zakonito in dobroverno posest štel posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in

ki ni bila pridobljena na nepristen naèin, po SPZ pa je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj bil lahko v opravièeni zmoti glede svoje lastninske pravice.

Poenostavljeno reèeno do priposestvovanja nepremiènine po doloèilih SPZ sploh ne more priti, èe se tisti, ki zatrjuje, posesti ni vpisal v zemljiško knjigo (kasneje pa bi se ugotovilo, da je vpis neveljaven).

Na dlani medij Na dlanipridobitev je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Vsakdo, kiTiskani zatrjuje lastninske Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj pravice s priposestvovanjem in se oseba, Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec naslov: urednistvo@nadlani.si s tem neElektronski strinja, mora svojo pravico Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan pred izdajo številke 12.700 izvodov uveljavljati Naklada: s oglasi: tožbo.

V primeru, da se Mali oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 zemljiškoknjižni lastnik s tem strinja, pa Spletna stran: www.nadlani.si zadostuje takoimenovana posadna listina,

ki je izjava osebe, ki jo izstavlja, da priznava doloèeni osebi izvirno pridobitev lastninske pravice na nepremiènini, podpis na njej pa mora biti notarsko overjen.

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da bo v prihodnosti institut pridobitve lastninske pravice na nepremiènini s priposestvovanjem izgubljal na svojem pomenu in bo bolj izjema kot pravilo, do takrat pa še vedno predmet številnih pravd, med drugim tudi tistih, s katerimi se skuša pogosto obiti pravila Zakona o kmetijskih zemljišèih glede predkupne pravice doloèenih predkupnih upravièencev, o èemer veè v prihodnjih prispevkih.

Jurij Gros, odvetnik

Sigas d.o.o.

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati ter z njo razpolagati. Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odloèbe državnega organa. V konkretnem prispevku se bom omejil na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, ki je pridobitev na podlagi zakona.

Pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem je bila v R. Sloveniji v pretekli sodni praksi precej pogost in tudi najbolj poznan izviren naèin pridobitve lastninske pravice. Navedeno je veljalo predvsem do uveljavitve Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) iz leta 1995, oziroma do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ko je zemljiška knjiga pridobila na pomenu in se vpisi na podlagi pravnih poslov redno opravljajo. V primerljivi tuji sodni praksi je pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem manj pomemben in zelo izjemen naèin pridobitve lastninske pravice, do èesar bo najverjetneje v prihodnje prišlo tudi pri nas.

Do priposestvovanja nepremiènine po SPZ pride, èe je mogoèe dokazati, da je nekdo imel v posesti nepremiènino doloèeno dobo (10 let), torej ko poteèe priposestvovalna doba, in èe je bila posest dobroverna in lastniška. Opozoriti je potrebno še na doloèbo SPZ, ki doloèa, da na javnem dobru priposestvovanje ni mogoèe.

Obièajno ni problem dokazati, da je imel nekdo dejansko v posesti nepremiènino doloèeno dobo, dostikrat pa se zatakne pri dokazovanju dobre vere.

10

POLITIKA

Volilni okraj Trebnje

Volilni okraj Sevnica

ENOTNI ENOTNI ZMAGUJEMO

ZMAGUJEMO

@strankaSDS

@strankaSDS

www.sds.si

www.sds.si

Slovenska demokratska stranka vedno znova dokazuje, da lahko s konkretnimi rešitvami, zavzetimi in sposobnimi ljudmi ter vizijo Slovenijo popelje na pravo pot. Tudi tokrat je SDS HGLQD VWUDQND NL MH SUHGVWDYLOD MDVHQ LQ NRQNUHWHQ SURJUDP ]D JRVSRGDUVNR UDVW SUDYLÏQRVW LQ Slovenska demokratska stranka vedno znova dokazuje, da lahko s konkretnimi rešitvami, nova delovna mesta.

zavzetimi in sposobnimi ljudmi ter vizijo Slovenijo popelje na pravo pot. Tudi tokrat je SDS HGLQD VWUDQND NL MH SUHGVWDYLOD MDVHQ LQ NRQNUHWHQ SURJUDP ]D JRVSRGDUVNR UDVW SUDYLÏQRVW LQ 6'6 MH GYDNUDW YRGLOD YODGR 9 YRGHQMH VPR YORĻLOL YVH VYRMH ]QDQMH L]NXĞQMH LQ OMXEH]HQ GR nova delovna mesta.

GRPRYLQH 3RQRVQL VPR QD WD ÏDV 'HODOL VPR GREUR LQ YVL ND]DOFL WLVWLK OHW WR SRWUMXMHMR 6PR VWUDQND NL ML YHOMD ]DXSDWL WXGL Y SULKRGQMH ÎH QDP ERVWH ]DXSDOL YRGHQMH GUĻDYH ERGR QDĞH 6'6 MH GYDNUDW YRGLOD YODGR 9 YRGHQMH VPR YORĻLOL YVH VYRMH ]QDQMH L]NXĞQMH LQ OMXEH]HQ GR zaveze za prihodnji mandat: GRPRYLQH 3RQRVQL VPR QD WD ÏDV 'HODOL VPR GREUR LQ YVL ND]DOFL WLVWLK OHW WR SRWUMXMHMR 6PR VWUDQND NL ML YHOMD ]DXSDWL WXGL Y SULKRGQMH ÎH QDP ERVWH ]DXSDOL YRGHQMH GUĻDYH ERGR QDĞH =D HYURY PHVHÏQR YHÏMD SODÏD ]D YVH NL ]DVOXĻLMR GR HYURY zaveze za prihodnji mandat: 9VL PODGL NL ERGR XVSHĞQR ]DNOMXÏLOL ĞRODQMH ERGR GRELOL SUDYLFR GR ĞWLSHQGLUDQHJD =D HYURY PHVHÏQR YHÏMD SODÏD ]D YVH NL ]DVOXĻLMR GR HYURY SULSUDYQLĞWYD Y YLĞLQL HYURY QD PHVHF =D HYURY QD OHWR QD RWURND ERPR UD]EUHPHQLOL GUXĻLQH 9VL PODGL NL ERGR XVSHĞQR ]DNOMXÏLOL ĞRODQMH ERGR GRELOL SUDYLFR GR ĞWLSHQGLUDQHJD SULSUDYQLĞWYD Y YLĞLQL HYURY QD PHVHF 9VL XÏHQFL RG UD]UHGD RVQRYQH ĞROH LQ =D HYURY QD OHWR QD RWURND ERPR UD]EUHPHQLOL GUXĻLQH YVL GLMDNL ERGR GRELOL Y EUH]SODÏQR XSRUDER WDEOLÏQH UDÏXQDOQLNH

9VL XÏHQFL RG UD]UHGD RVQRYQH ĞROH LQ =D HYURY QD OHWR ER YVDNR JRVSRGLQMVWYR UD]EUHPHQMHQR SUL 579 QDURÏQLQL

YVL GLMDNL ERGR GRELOL Y EUH]SODÏQR XSRUDER WDEOLÏQH UDÏXQDOQLNH 8SRNRMHQFHP ER RPRJRÏHQ QDNXS YR]RYQLF ]D PHGNUDMHYQL MDYQL SRWQLĞNL SURPHW SRG HQDNLPL SRJRML NRW GLMDNRP LQ ĞWXGHQWRP =D HYURY QD OHWR ER YVDNR JRVSRGLQMVWYR UD]EUHPHQMHQR SUL 579 QDURÏQLQL 1H ER GDYND QD QHSUHPLÏQLQH LQ QH ER ]QLĻDQMD SRNRMQLQ 8SRNRMHQFHP ER RPRJRÏHQ QDNXS YR]RYQLF ]D PHGNUDMHYQL MDYQL SRWQLĞNL SURPHW SRG HQDNLPL SRJRML NRW GLMDNRP LQ ĞWXGHQWRP 3R SUHQHKDQMX GHORYDQMD VODEH EDQNH ERPR ]EUDQD VUHGVWYD YUQLOL GDYNRSODÏHYDOFHP

1H ER GDYND QD QHSUHPLÏQLQH LQ QH ER ]QLĻDQMD SRNRMQLQ 2GSUDYLOL ERPR YVH QHXSUDYLÏHQH SULYLOHJLMH LQ V WHP GHQDUMHP RNUHSLOL VRFLDOQR YDUQRVW GUĻDYOMDQRY 3R SUHQHKDQMX GHORYDQMD VODEH EDQNH ERPR ]EUDQD VUHGVWYD YUQLOL GDYNRSODÏHYDOFHP 5D]SLVDOL ERPR PHGQDURGQR NRQFHVLMR ]D XSUDYOMDQMH ] DYWRFHVWDPL

2GSUDYLOL ERPR YVH QHXSUDYLÏHQH SULYLOHJLMH LQ V WHP GHQDUMHP RNUHSLOL VRFLDOQR YDUQRVW GUĻDYOMDQRY 3UYL NRUDN N WHP RGORÏLWYDP ERPR QDUHGLOL Y QHGHOMR MXOLMD .RW SUDYL UHN VODEH SROLWLNH L]YROLMR GREUL OMXGMH NL QH JUHGR QD YROLĞÏD 8GHOHĻLWH VH YROLWHY JODVXMWH ]D 6'6 LQ GDMWH SULORĻQRVW XSDQMX GD 6ORYHQLMD SRVWDQH EROM VYRERGQD GHPRNUDWLÏQD LQ SUDYLÏQD GRPRYLQD 5D]SLVDOL ERPR PHGQDURGQR NRQFHVLMR ]D XSUDYOMDQMH ] DYWRFHVWDPL ]D YVH (1271, =0$*8-(02 3UYL NRUDN N WHP RGORÏLWYDP ERPR QDUHGLOL Y QHGHOMR MXOLMD .RW SUDYL UHN VODEH SROLWLNH L]YROLMR GREUL OMXGMH NL QH JUHGR QD YROLĞÏD 8GHOHĻLWH VH YROLWHY JODVXMWH ]D 6'6 LQ GDMWH SULORĻQRVW XSDQMX GD 6ORYHQLMD SRVWDQH EROM VYRERGQD GHPRNUDWLÏQD LQ SUDYLÏQD GRPRYLQD

POLITIKA

11

Gregor Kaplan – kandidat Združene levice Gregor Kaplan – kandidat Združene levice – v kateri sodelujejo stranke DSD, TRS in IDS ter razlièna civilno-družbena gibanja in posamezniki –, se za mesto poslanca v Državnem zboru poteguje v volilnem okraju Trebnje. Kaplan je trebanjski obèinski svetnik, dejaven je na podroèjih predšolske in šolske vzgoje (uvedba brezplaène anglešèine v Vrtec Trebnje in prvi razred OŠ Trebnje), pri reševanju težav reke Temenice ter odpiranju alternativnih rešitev za mlade in brezposelne. Sodeluje tudi pri vodenju Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma, ki preko vseh sodelujoèih organizacij v evropskih državah šteje preko 700.000 èlanov. Že ob predstavitvi kandidature ste kot prvi v Republiki Sloveniji podpisali odstopno listino, na podlagi katere bo imel sleherni državljan možnost, da vas kot poslanca v primeru nepravilnosti odpoklièe s tega mesta.

Zakaj?

Slovenska politika je v dobrih dvajsetih letih popolnoma izgubila zaupanje ljudi in nasedanja obljub politikov je konec.

Verjamem, da je volivce izuèilo in ne bodo dovolili, da jih politikanti še enkrat peljejo na trhel led predvolilnih zgodbic.

Kot poslanec v Državnem zboru nikakor ne želim delovati na tak naèin. Želim prispevati k ponovni izgradnji zaupanja ljudi v politike ter dejansko omogoèiti volivcem, da me izvolijo in tudi zamenjajo, èe z mojim delom ne bodo zadovoljni.

Torej, èe bom pravnomoèno obsojen ali da bi glasoval drugaèe, kot zdaj obljubljam volivcem in imam zapisano v svojem programu, ali da bom izkljuèen iz stranke, potem ima vsak polnoletni državljan Republike

Slovenije možnost, da me odpoklièe z mesta poslanca. Celoten postopek je javno objavljen tudi na moji spletni strani http://www.gregorkaplan.si Za kaj se boste zavzemali, èe vam volivke in volivci namenijo mesto poslanca?

Kljuèni poudarki mojih aktivnosti bodo vezani na podroèja za ustvarjanje novih delovnih mest in delavsko upravljanje v podjetjih, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, samooskrbo s hrano, davèno razbremenitvijo srednjega in nižjega sloja ter poplaèilo vojne škode s strani Nemèije. Odloèno pa se bom zoperstavil razprodaji nacionalnega premoženja, grozljivemu kapitalistiènemu izkorišèanju delavcev, privatizaciji zdravstva in šolstva ter nadaljevanju varèevanja na raèun delavskega srednjega in revnejšega sloja.

Kako pa boste kot morebitni poslanec zastopali interese domaèe lokalne skupnosti, torej Temeniške in Mirnske doline?

Preprièan sem, da so tu odprte številne možnosti, ki jih do zdaj nismo izkoristili.

Temeniško-Mirnska dolina si zasluži, da bi imela poslanca iz svojih krajev, ki bi skrbel za vzdrževanje vezi med lokalno in državno ravnjo. V zadnjem mandatu te vezi ni bilo.

Naše priložnosti vidim predvsem v proizvodnji hrane in oskrbovanju z njo – celoten novomeški bazen in ljubljansko kotlino. Z rastlinjaki bi lahko hitro prešli v proizvodnjo zdrave hrane, s tem pa bi odprli tudi nekaj delovnih mest. Tu je seveda priložnost za lokalna podjetja, zlasti Trimo in Akripol pa tudi druga, èe se želijo rešiti in uiti banènemu ožemanju.

Energetike na našem obmoèju, z redkimi izjemami, sploh še nismo vzeli resno. Zlasti obnovljivi viri ter zgodovinska navezanost in

10 odvisnost od naših rek Temenice in Mirne bi lahko prinesli preobrat. Voda je strateška dobrina in do nje se moramo zaèeti obnašati odgovorno.

Ker sem kot eden izmed prvih v RS diplomiral s podroèja poplaèila vojne škode iz 2. svetovne vojne, bo to vsekakor ena izmed prioritet. Nemèija nam dolguje 3,5 milijarde evrov. DA! Prav ste prebrali številko in dolžnika. To je denar, ki bi v veliki meri spremenil položaj lokalne skupnosti in Slovenije. Potrebno ga bo seveda zahtevati, saj tovrstni dolg ne zastara – kleèeplazenje pred veliko Nemèijo v EU paè ni recept, ki bi Sloveniji prinesel boljši položaj.

Ste sicer kandidat Združene levice. Kaj dela ta drugaèe od ostalih strank?

Kljuèna razlika med nami in vsemi ostalimi je v tem, da èloveka postavljamo pred kapital.

Naša zahteva je, da naša država ponovno postane država za vse ljudi, da se ljudem vrne dostojno življenje, ki bo temeljilo na poštenem plaèilu za opravljeno delo. Na tak naèin edini resnièno zagovarjamo interese delavca, kmeta, študenta, upokojenca. Podivjanega kapitalistiènega izkorišèanja ljudi, naravnih virov in narave ne bomo dovolili. Edina možna pot razvoja naše države je izgradnja socialne praviènosti in dostojnega življenja, ki mora postati dostopno vsem, in ne le tistim, ki si ga lahko privošèijo in imajo za to denar.

Ob tej priložnosti bi povabil vse državljanke in državljane, naj se volitev 13. 7. 2014 udeležijo in glasujejo za spremembo politike ne le obrazov!

Spoštovane volivke in volivci

ODGOVORI ZA PRIHODNOST PRIHODNOST.

Matjaž

LONGAR

2

ODGOVORI ZA PRIHODNOST.

Sem Matjaž Longar, kandidat za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije na listi Nove Slovenije-krščanski demokrati v občinah Trebnje, Mirna, Šentrupert in MokronogTrebelno. Po očetu izhajam iz številne Longarjeve, (Slivarjeve) družine z Občin pri Trebnjem in sem od nekdaj povezan z ljudmi iz teh krajev. Sedaj živim na obrobju Ljubljane, sem poročen in oče dveh osnovnošolcev.

Zaposlen sem na Ministrstvu za zunanje zadeve RS. Veliko časa sem preživel v tujini, na Dunaju, v Rimu in Berlinu. Pri svojem delu sem se srečeval z mnogimi državniki in politiki. Najbolj so se mi vtisnila v spomin osebna srečanja s svetim očetom, sv. Janezom Pavlom II., velikim podpornikom slovenske neodvisnosti. V vladi Janeza Janše (20122013) sem bil državni sekretar na Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in s tem namestnik ministrice Ljudmile Novak. Kot najmanjša vladna stranka smo s svojim delom dokazali, da ravnamo odgovorno, povezovalno, da smo za dialog in sodelovanje.

Na predčasnih volitvah v DZ RS, 13. julija 2014, bomo odločali, v katero smer bo krenila Slovenija. Pomembno je, da krmilo države zaupamo tistim, ki imajo znanje, izkušnje in vizijo. Nova Slovenija je s svojim delovanjem v zadnjem desetletju dokazala, da smo odgovorna stranka, vredna zaupanja. Nova Slovenija-krščanski demokrati ponujamo rešitve za uspešno Slovenijo: ker so odprto gospodarstvo, razvoj in nova delovna mesta naša skrb in odgovornost, ker smo za nizke davke, enostavne postopke, ker smo stranka poštenih ljudi, ker se zavzemamo za velike družine, mlade in upokojence, ker zagovarjamo pravičnost, svobodo in varnost vsakega posameznika, ker imamo radi svojo domovino Slovenijo in ker čutimo odgovornost predvsem do vas, spoštovane volivke in volivci.

Vaš kandidat za poslanca, Matjaž Longar

Evropski poslanec Lojze Peterle o Matjažu Longarju: Prihaja čas, ko se bo morala slovenska politika dogovoriti med seboj kaj je treba narediti.

Zmenili se bodo lahko samo tisti, ki bodo dali Slovenijo na prvo mesto, ne pa svojih interesov ali pa svojih žepov. V težave smo prišli, ker smo se odmaknili od lastnih zakonov in ustave. Spremembe bodo, ko bo skupno dobro, skupni blagor spet na prvem mestu.

Verjamem v drugačno Slovenijo, verjamem v slovensko pomlad, boljšega izhodišča ne poznam. Vem, da bi tudi od Evrope lahko dobili več, če bi bila slovenska vlada bolj učinkovita.

Kmalu bomo imeli spet priložnost voliti in dati svoj glas tistemu, za katerega mislimo, da bo naš dostojen in zaupanja vreden zastopnik.

Vesel sem, da je v vašem volilnem okraju to kandidat Nove Slovenije, Matjaž Longar, ki ima bogate diplomatske in politične izkušnje, ki je velik prijatelj našega slovenskega zamejstva in je družinsko tesno povezan s temi kraji.

Matjažu želim dober rezultat na volitvah, izvolitev, saj bo tako naš glas, glas slovenske pomladi, prišel do izraza tudi v slovenskem parlamentu. Prebudimo zopet naš volilni okraj in podprimo našega kandidata, poštenega in vrednega zaupanja, ki bo nadaljeval delo svojih predhodnikov, tudi moje delo, ki bo odgovorno in odločno zastopal naše skupne interese na državnem nivoju.

Pojdimo na volitve in za SLOVENIJO podprimo NOVO SLOVENIJO-KRŠČANSKE DEMOKRATE, podprimo MATJAŽA LONGARJA. Obkrožimo številko 2!

12

ŠPORT

TREBNJE – Društvo tekaèev in pohodnikov (DTP) Trebnje je sredi junija organiziralo 3. Trebanjski tek s startom in ciljem v centru mesta na Golievem trgu.

Na teku je nastopilo 141 tekmovalcev.

Najmlajši so se pomerili v teku na 300 m, zmagala sta Sara Povše (OŠ Škocjan) in Andrej Hoèevar (OŠ Trebnje).

Zmagovalca na 700 m sta postala Leon Èulk (OŠ Trebnje) in Lea Haler (AK Sevnica). Èlani so tekli na 8,5 km dolgi in razgibani progi. Zmagal je Jan Samide (AK Vežba), drugo mesto je pripadlo Mateju Uhanu (DTP Trebnje), tretji je bil Robert Lendaro (AK Sevnica). V ženski konkurenci je bila najhitrejša Marjeta Stržinar iz Novega mesta, druga je bila Tanja Zamida (AK Maraton Koèevje), tretje mesto pa je pripadlo Pii Bedene (Gimnazija Novo mesto). (Besedilo in foto: Vanja Lendaro)

SEVNICA – Radovljica je konec junija gostila odprto veteransko prvenstvo Slovenije na stezi, ki so se ga udeležili tudi atleti iz Hrvaške, Srbije in Avstrije.

Tekmovanje je potekalo v sprošèenem in prijateljskem vzdušju. Na njem sta nastopila tudi Robert in Vanja Lendaro iz AK Sevnica.

Robert Lendaro je nastopil na 1.500 m in osvojil naslov državnega prvaka M40, vodil je ves èas tekme in suvereno zmagal. Pri ženskah Ž40 je 1. mesto osvojila Vanja Lendaro na 1.500 m in 400 m. Oba sta tekmovala tudi na 800m in ponovno osvojila naslov državnega veteranskega prvaka. (Foto: AK Sevnica)

TREBNJE – Na ekipnem državnem prvenstvu v karateju, na katerem je sodelovalo 33 slovenskih klubov, je sodeloval tudi Karate klub Trebnje.

Tekmovanja sta se udeležili dve trebanjski ekipi v katah, in sicer Julija Košak, Mia Jarc in Dimitra Škrekovski, ki so nastopale v kategoriji kadetinj, ter Rok Breznikar, Tarik Osmanbašiæ in Urh Lužar, ki so nastopali v kategoriji kadetov. Obe ekipi sta se zelo dobro odrezali, saj sta osvojili 3. mesto in s tem bronasti medalji. (Besedilo in foto: Z.B.)

TREBNJE – Trebanjski rokometaši so v letošnji sezoni dokazali, da jim ni para. Èlanska ekipa RK Trimo Trebnje je sezono konèala na odliènem 5. mestu v državi, èeprav ekipo sestavljajo sami domaèi igralci z izjemo Jake Ferkulja.

To je v slovenskem rokometnem svetu izjema. Trebanjci tako kljub manjšim finanènim vložkom kot v preteklih letih ostajajo v samem vrhu slovenskega rokometa.

Tudi mladi trebanjski rokometaši v slovenskem prostoru nimajo konkurence, saj se lahko že drugo leto zapored pohvalijo z dvema naslovoma državnih prvakov v dveh razliènih selekcijah. Takšnega uspeha ni uspelo doseèi nobeni drugi rokometni šoli v Sloveniji. Mladinci so osvojili odlièno 4. mesto v državi. Kadeti so na domaèem parketu ob podpori polne dvorane glasnih navijaèev postali državni prvaki.

Prav tako so že èetrto leto zapored državni prvaki postali starejši deèki A. Starejši deèki B pa so osvojili konèno 6. mesto v državi.

Da je trebanjska rokometna šola ena najboljših v državi, govorijo tudi imena, kot so brata Skube, Ferlin, Zarabec, Papež in Ratajec, vsi uspehi pa so rezultat dela z majhnim številom igralcev, iz katerih enostavno v Trebnjem delajo èudeže. (D.L., foto: RK Trimo Trebnje)

SEVNICA – Tradicionalnega maratona v Radencih, na katerem se je letos zbralo 5.500 tekaèev, so se udeležili tudi sevniški atleti. Robert Lendaro je tekmoval na 5,5 km dolgi progi, kjer je med 528 tekaèi osvojil odlièno 3. mesto. Zmaga je odšla v roke Janu Brešanu, drugi je bil Peter Kastelic. Na zmagovalnem odru je pokal in nagrado prejel iz rok našega najuspešnejšega skakalca Petra Prevca.

Uspeh Sevnièanov je dopolnil Dušan Kraševec, ki je nastopil na 42 km dolgi progi (teklo 232 tekmovalcev) in osvojil odlièno 16. mesto, v kategoriji veteranov 45-49 let pa je bil prvi.

Ker je tek štel za državno prvenstvo veteranov, je tako postal državni prvak.

Na 10 km je nastopila še Marjeta Košar in osvojila 36. mesto (teklo 639 žensk).

Na popoldanskem tekmovanju otrok pa sta nastopili Ajda in Živa Slapšak, ki sta zmagali vsaka v svoji kategoriji.

(Vanja Lendaro, foto: AK Sevnica)

TREBNJE – Na 14. Odprtem državnem prvenstvu mažoret je sodelovalo 15 slovenskih društev, med njimi tudi tri skupine mažoret iz Trebnjega, ki so bile veè kot uspešne. Par Ana Zarabec in Nuša Bedene sta v kategoriji junior osvojili zlato medaljo, par Klara Kužnik in Amanda Povhe srebrno medaljo ter par Vita Višèek in Zala Ribiè odlièno 4. mesto. V kategoriji kadet sta par Neli Bedene in Ema Pangerc osvojili zlato medaljo ter par Ela Kolar in Eva Kolenc 12. mesto. Še posebej so v Trebnjem ponosni na skupine. Skupina kadet je osvojila 2. mesto, skupina senior 3. mesto in skupina junior odlièno 1. mesto. To je v 19-letni zgodovini trebanjskih mažoret najveèji uspeh na državnih tekmovanjih.

Za take uspehe so zaslužne trenerke in mentorice Špela Doles, Špela Strmec, Na dlani Maša Zarabec, Tiskani medijAlja Na dlaniVencelj, je vpisan v razvidAleksandra medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Bobnar inIzdajatelj: Darja Korelec.

Seveda velja MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje zahvala tudi vsem ki so jih Odgovorna urednica:navijaèem, Melita Ivnik odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec spodbujaliUredniški pri nastopih.

Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan pred izdajo številke V Trebnjem so 12.700 mažoretkam predstavniki Naklada: izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si KS Trebnje pripravili še 041 lep245 596 sprejem, Oglasno trženje: info@nadlani.si, Spletna stran: www.nadlani.si seveda s tamkajšnjimi godbeniki. (Foto: Vinko Ribiè)

SEVNICA – Tudi za sevniškimi malonogometaši je izjemna sezona.

Ne samo, da so izpolnili cilje uprave pred sezono, ampak so posegli tudi po odlièjih. Èe je bilo v lanski sezoni za koga preseneèenje, da so sevniški mladinci prviè postali državni prvaki v kategoriji U21, je bilo letos težje, saj se je to od njih prièakovalo. Kilometrina težkih tekem je pokazala odraz kakovosti v dveh finalnih tekmah in kapetan Krnc je drugiè zapored dvignil pokal državnih prvakov. Èlanska ekipa se je izkazala na pokalu Term Olimia, kjer je že z uvrstitvijo na zakljuèni turnir izpolnila zaèrtani cilj. Z

TREBNJE – Na novomeškem Portovalu so trebanjske kegljaèice uspešno kronale zakljuèek tekmovalne sezone s prijateljsko tekmo proti Poštarju iz Ljubljane. V izenaèeni igri »osem na osem« so zmagale s 6:4 (4299:4290).

Na tekmi se je izkazala Slavica Hribšek s 567, pri gosteh pa Jani Turk s 571 podrtimi keglji.

Sicer pa je po enajstih letih igranja za Kegljaški klub Trebnje za izpisnico iz kluba zaprosila najstarejša aktivna èlanica (75) Krèanka Lojzka Škafar, ki bo s športnim kegljanjem nadaljevala v Kegljaškem klubu Brežice. Od sezone 2003/2004 je za trebanjsko ekipo v državnih ligah zbrala 119 nastopov, od tega je 52-krat premagala svoje nasprotnice, 67-krat je izgubila. Lojzka je v trebanjskem klubu na državnih prvenstvih veterank osvojila šest srebrnih medalj. (Besedilo in foto: N.G.)

borbeno igro so Sevnièani dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi klubu v državi in postali so podprvaki.

Ne nazadnje pa je svojevrsten uspeh sevniških malonogometašev osvojeno 3. mesto v prvi slovenski futsal ligi. Še lani so namreè bili v drugi ligi, letos pa že med najboljšimi v državi. Že po rednem delu je KMN Sevnica zasedala tretje mesto prvenstvene lestvice.

Sledila je konènica, v kateri so si priigrali polfinale in po treh porazih borbo za bron. V Tolminu so si Sevnièani priigrali neulovljivo prednost in èeprav so na povratnem sreèanju doma klonili, je o 3. mestu odloèal boljši izid iz obeh sreèanj, ki ga je Sevnica dobila s 5:3.

V klubu pravijo, da gre zahvala vsem sponzorjem, donatorjem in podpornikom kluba ter zvestim navijaèem, ki so na domaèih tekmah ustvarili peklensko vzdušje in bili 6. igralec domaèe zasedbe. (Vir: kmn-sevnica.si)

041 516 793,

gostilna.prinovec@gmail.com

DOM IN VRT

13

Vrt čez poletje Mnogi ste veliko časa in truda vložili v obdelovanje vrta. Da bo vaš trud poplačan, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako vrtnariti tudi čez vroče in sušno poletje.

Najveè težav na vrtu poleti povzroèa prav suša in ker je zalivanje s pitno vodo v tem èasu pogosto prepovedano, je najboljša rešitev zbiranje deževnice v plastiène posode, ko se ta steka z žlebov in streh hiše. Ker se morebitni škodljivi delci v stojeèi vodi posedejo na dno, vam svetujemo še, da zadnjih nekaj centimetrov vode zavržete.

Najveèjo napako pri zalivanju sicer naredimo, èe zalivamo prepogosto in premalo temeljito. Nikoli tudi ne smemo zalivati, ko je zemlja pregreta, zato je najbolj primeren èas za to pozno zveèer ali še bolje zgodaj zjutraj. Zalivamo po tleh in ne po listih, saj so zmoèeni listi pogost vir okužb. Po vsakem zalivanju zemljo tudi rahljamo, da lahko voda prodre èim globlje in ne odteèe po površini ali skozi razpoke, saj bomo tako rastlinam zagotovili, da bodo namoèene vse do korenin.

In èe se boste èez poletje odpravi na dopust, velja pred tem na vrtu postoriti nekaj nujnih opravil. Treba je pokositi zelenico in jo izdatno zaliti ter z gred odstraniti plevel

v loncih, zanje poišèite senèno lego in jih bodo ti med vašo odsotnostjo poskrbeli delno zakopljite v zemljo, da bodo lahko za najnujnejša dela. èrpale vodo iz tal. Za pomoè pa lahko poprosite tudi sosede ali prijatelje, da J.S.

in z rastlin morebitni mrèes. Skoraj zrelo in zelo zrelo zelenjavo ali sadje še pred odhodom oberite ter izdatno zalijte ves vrt. Èe imate v vrtu tudi rastline, posajene

14

RAZVEDRILO avtor PANDA

OBLAST, KI JE KAKI OPRAVIČILO, OBLASTI IZGOVOR NADREJENA

SLANO TURŠKO JEZERO

RUBIDIJ

LJUBLJANSKO POKOPALIŠČE

NEKDANJI ŠVICARSKI SLOVENSKI SIR TEDNIK

NAMEČEK (REDKO)

Mali oglasi • •

ZVEZNA DRŽAVA V ZDA ROMUNSKI DENAR TKAN IZDELEK

NEMŠKA INDUSTRIJSKA NORMA VELETOK V SIBIRIJI NAFTA (ANG.)

•

POLT

RISARSKI OSNUTEK

SKALOVJE (STAR.) TONE SVETINA PECIVO Z NADEVOM

SLOVENSKI POLITIK (JELKO)

REKA

TERMOFOR

DALJŠE VRHNJE OBLAČILO

MESTNA TRDNJAVA V STARIH ATENAH

VZHOD (ANG.)

•

KDOR SE RAD SELI (ESKPR.) RADIOTELEVIZIJA DEL ROKE OB SKLEPU

EVGEN CAR

SEKRETARKA

•

ČE

AMERIŠKA ZNAMKA ŠPORTNE OPREME

EMIL ADAMIČ

MATERIJA

SOSED ANGLEŽA NEKD. IME MALAVIJA

ŠPANSKI AVTO NEKD. SL. JUDOIST (FRANC)

JED IZ RIŽA IN DODATKOV PIHALNI INSTRUMENT

NA DRUGI STRANI ČESA

HERCEGOVEC KRAJ V BOLIVIJI

•

DIREKTOR ZZZS (SAMO) NEKD. V. NEMČIJA

SLOVENSKI PLAVALEC ZAKONČEV (PETER) BRAT KRATEK IZREK

NEKDANJI SLOVENSKI NORDIJEC (FRANC) OVČJA DLAKA

•

LETOPIS

SLOVENSKI NABOŽNI PISATELJ (JANEZ ADAM)

3K

•

•

ŽAN KOGOVŠEK STOLETJE (STAR.)

RUDAR (POG.)

•

REAKCIJA NA VPRAŠANJE

OZNAKA TURČIJE

BREZBOŽNIK MADŽARSKO VINO

KDOR KOCKA

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 30.8.2014 na naslov: Uredništvo Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA JUNIJ - JULIJ. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke?

Išèemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Èe lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplaèni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@nadlani.si Veè informacij: 041 245 596

Milena Matko 051 664 486 milena.matko@siol.net www.milenamatko.com

NAGRAJENCI MAJSKE KRIŽANKE: Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo na uredništvu Nadlani, Gubèeva cesta 35a, Trebnje (Magma media).

• • • • •

GSM: 051 311 309

Sigas d.o.o.

Nagrade: - 1x svetovanje za osebnostno rast (Nagrado podarja Pot srca, Milena Matko s.p.)

- 2x žensko ali moško striženje (Nagrade podarja FRIZERSKI STUDIO Jernej Zorec s.p.)

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

ANDREJA FLAJS, Krmelj (1x komplet obvezne opreme za avto) MARJAN SMOLIÈ, Mirna (1x komplet obvezne opreme za avto) ALOJZIJA MIKLAVÈIÈ, Veliki Gaber (1x komplet obvezne opreme za avto) ALJAŽ KOLENC, Šentjanž (1x komplet obvezne opreme za avto) ANA POMPE, Sevnica (1x komplet obvezne opreme za avto)

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO

www.trik.si INŽENIRING IN VOZILA Visokošolski strokovni in univerzitetni študij dipl. inž. str. (VS) dipl. inž. str. (UN)

ljavo na da študij študij i izredn udij št redni Fakulteta za industrijski inženiring Šegova ulica 112, Novo mesto T: 07 393 22 06 E: fini-unm@guest.arnes.si www.fini-unm.si

DIPLOMANTI FINI PRESTAVLJAJO RAZVOJNI POTENCIAL DRUŽBE

Magma media d.o.o.

GIBALO

AFRIŠKI VELETOK ODLIČNA OCENA

•

Nudim èišèenje stanovanj v Trebnjem ali okolici, okolice in pomoè na domu. telefon 068 139406 Prodam Celje – Hudinja, v bloku dve sosednji stanovanji, I. nadstropje, 44 m2 in 27 m2. Možna zamenjava za 2 sobno stanovanje v Ljubljani. tel.

041966240 PRODAM Renault Laguna 1.8 16V Grandtour, bencinski motor, letnik 2002.

Cena: 1.390 EUR; 051 / 441 - 774 Prodam škotsko govedo, telico staro dve leti in dva bika stara eno leto.

Telefon: 031 577 753 PRODAM Volkswagen Golf 1.9TDI 4motion Trendline, diesel motor, letnik 2003. Cena: 3.750 EU; 051 / 441 - 774 Selimo in vozimo vse kar vi ne stlaèite v vaš avto ali naložite na prikolico. Z veseljem to storimo mi. Jaka trans tel.

051 815 553 Izposoja prikolice dolžine 3,5m in 2m širine, nosilnosti do 1000kg. Cena 30 EUR/dan, 041 245 596 PRODAJA stanovanja na Mirni, 2-sobno stanovanje 64m2, zgrajeno 1986,kopalnica obnovljena 2001, nakrit parkirni prostor, bližina OŠ; vrtca, ZD, pošte, avtobusne in železniške postaje do avtoceste LJ-NM 7km.cena po dogovoru.Tel.040-661-689 PRODAM Seat Ibiza Ecomotive 1.4 TDI DPF, diesel motor, letnik 2010.

Cena: 5.990 EUR; 051 / 441 - 774 PRODAM Volkswagen Polo 1.4 Trendline, bencinski motor, letnik 2006.

Cena: 3.990 EUR; 051 / 441 - 774 PRODAM Opel Astra 1.7 CDTI ECO Flex..BI XENON, diesel motor, letnik 2009. Cena: 7.950 EUR; 051 / 441 774

DRUŠTVENI UTRIP

15

Zvonik že kmalu v novi podobi Obnova cerkve Sv. Lenarta v Gabrijelah je v polnem teku.

Potem ko so bili prekopani grobovi okoli cerkve, kjer je predvidena sanacija drenaže oboda, so začeli z zamenjavo pločevinaste strehe na zvoniku.

GABRIJELE – Zahtevna dela izvaja izkušen obrtnik, ki bo streho prevlekel z bakreno kritino. Preden so se delavci lahko povzpeli na 30 m visok zvonik, je bilo treba postaviti pomožni delovni oder, pri èemer so pomagali tudi domaèini, ki so poleg izjemnega odziva zbiranja denarnih sredstev donirali tudi les.

Projekt prenove podpira širše lokalno okolje, gradbeni odbor se redno sestaja. Naèrtujejo, da bi še pred koncem julija izvedli zunanja pleskarska dela na fasadi zvonika. Tako bo zvonik, ki ga krasi lani obnovljena sonèna ura, zažarel v novi podobi.

Prvi èasovni mejnik, ki so si ga zastavili, Za Anino žegnanje bodo prisluhnili pritrkavanju z je, da bodo za Anino žegnanje – ki bo v obnovljenega zvonika.(Foto: M.Z.) nedeljo, 27. julija –, po sveti maši postali pod cerkveno lipo in prisluhnili pritrkavanju Gradbeni odbor sicer vabi vse, ki so z obnovljenega zvonika. Beseda bo stekla pripravljeni sodelovati, da se jim oglasijo. tudi o nadaljnjih naèrtih, nedvomno pa se bodo mize šibile od dobrot okoliških žena. Marko Zabukovec

Srečanje vaščanov Češnjic Vaščani Češnjic so se zbrali na drugem srečanju, na katerem ni manjkalo češenj in drugih domačih dobrot. Pomerili so se v različnih igrah in se dogovorili, da se drugo leto spet srečajo. ÈEŠNJICE PRI TREBELNEM – Vašèani Èešnjic, v fari Trebelno, so se v nedeljo, 15. junija 2014, na Vidov dan (“Sv. Vid, èešenj sit!”), množièno zbrali pod Draganovim kozolcem, na drugem sreèanju vašèanov Èešnjic.

Pripravili so kuhane in peèene dobrote, vinogradniki Èešnjic so poskrbeli za dobro kapljico, gospodinje pa za kruh iz krušnih peèi. Za posladek so prinesli domaèe èešnje, jih najprej razstavili in na koncu s slastjo pojedli. Èešnje v Èešnjicah še posebno dobro uspevajo. Skozi vas Èešnjice imajo posajen “javni” èešnjev drevored, ki ga skrbno negujejo. Na obrobju Èešnjic pa ima Jože Povšiè kolekcijski nasad èešenj, ki trenutno obsega 75 èešnjevih dreves, med katerimi je 60 razliènih sort èešenj.

Mlajšim sovašèanom je tesarski mojster Anton Stariè praktièno prikazal, kako so v preteklosti roèno tesali les za kozolce. V parih so tekmovali v žaganju èešnjevega hloda z roèno žago. Zmagala sta bratranca Alojz in Roman Zarabec. Posamezniki so tekmovali v vriskanju, brez mikrofona.

Zmagala je Slavka Krivic. Zmagovalci so od

TRŽIŠÈE – V okviru praznika KS Tržišèe tamkajšnje turistièno društvo že vrsto let prireja razliène razstave, idejni vodja teh je Alenka Knez, letošnja je bila posveèena gasilcem in gasilstvu. Skozi pregled zgodovine gasilstva so obiskovalci dobili vpogled, kako se je dejavnost razvijala v svetu in pri nas, kakšno opremo so uporabljali nekoè in danes, izjemno delo gasilk in gasilcev – ko gre za požare, naravne nesreèe in reševanje ponesreèencev v prometnih nesreèah –, so spoznavali skozi besedo in sliko.

Na obmoèju Tržišèa sicer delujeta dve gasilski društvi: PGD Tržišèe in PGD Telèe, ki sta aktivno sodelovali pri pripravi razstave. Sodelovali so tudi tržiški skavti, ki so predstavili svojo dejavnost s poudarkom na kurjenju v naravi. (Foto: TD Tržišèe)

Vašèani Èešnjic so se zbrali na drugem sreèanju, na katerem so se pomerili v razliènih igrah, na Vidov dan seveda tam ni manjkalo slastnih èešenj. (Foto: Jože Povšiè)

sovašèanov prejeli lepa priznanja.

Mladi so na vaškem igrišèu igrali nogomet in druge igre. Za prijetno vzdušje in zabavo je poskrbel domaèi ansambel Èešnjev cvet. Vašèani Èešnjic so se še dogovorili, da se prihodnje leto spet sreèajo.

SEVNICA – V organizaciji Rotary kluba Sevnica je potekal Dobrodelni pohod na Lisco, na pot se je podalo skoraj 50 dobrodelnih pohodnikov, med njimi tudi rotarijski prijatelji iz Rotary klubov Celje, Ajdovšèina in Èatež.

Skupaj so zbrali 1.541 evrov, ki jih z dodatnim prispevkom èlanov Rotary kluba Sevnica v celoti namenjajo za enoletno štipendijo za mlado flavtistko Laro Šalamon iz Boštanja, ki obiskuje Haute École de Musique v Lozani v Švici, ter za mladega saksofonista Jureta Kneza iz Radeè za nadaljevanje študija. Oba bosta prejela enoletni štipendiji v višini 1.000 evrov. »Plemenit namen in zadovoljstvo udeležencev pohoda so zagotovilo, da bomo tudi v prihodnje organizirali dobrodelni pohod in zbirali sredstva za pomoè tistim, ki jo najbolj potrebujejo,« pravijo. (Foto: Rotary klub Sevnica)

ŠENTJANŽ – Krekova konjenica Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž se je podala na tridnevno pot po mejah obèine Sevnica. Gre za že èetrti tradicionalni pohod po mejah obèine, ki se ga je udeležilo okrog 20 konjenikov pod vodstvom stotnika Francija Strnada.

Prvi dan je konjenico pot vodila proti Primožu in nato Blanci, od koder se je drugi dan podala proti Zabukovju in Okroglicam pod Lisco, zadnji dan pa od tam mimo Novega grada nazaj do Šentjanža. (Foto: Obèina Sevnica).

SEVNICA – V znameniti Lutrovski kleti pod Gradom Sevnica je v organizaciji KŠTM Sevnica nastopil Slovenski komorni zbor, ki je edini slovenski poklicni koncertni pevski zbor, ustanovljen leta 1991. Pod umetniškim vodstvom dirigentke Martine Batiè deluje kot del Slovenske filharmonije in je dobitnik veè uglednih umetniških priznanj in nagrad.

V edinstveni Lutrovski kleti je bil njihov koncert protestantskih napevov še posebej velièastno glasbeno doživetje, ki so ga obiskovalci nagradili z dolgimi in srènimi aplavzi. Koncert je potekal v okviru festivala Sevniško grajsko poletje 2014. (Foto: KŠTM Sevnica)

TRŽIŠÈE – Irena Lindiè, zdaj že nekdanja prednica TD Tržišèe, je uspešno vodila društvo zadnja štiri leta, zaradi obveznosti pa je vodenje društva predala novi predsednici Mileni Knez.

Delo in napore Lindièeve je opazilo in cenilo tudi vodstvo KS Tržišèe in druga društva, zato je bila predlagana za dobitnico priznanja KS Tržišèe za dolgoletno delo na podroèju turizma. Na osrednji prireditvi ob prazniku krajevne skupnosti je tako prejela priznanje iz rok predsednika KS Tržišèe Janeza Viranta.

Priznanja ste prejela tudi Ivan Pungerèar za življenjsko delo in cvièkova princesa Andreja Simeonov za promocijo kraja, skupnosti in cvièka. (Foto: TD Tržišèe)

Jože Povšiè, Èešnjice

BUDNA VAS – Ljudske pevke Solzice iz Kulturno umetniškega društva Budna vas so v cerkvi na Brunku organizirale koncert ljudskih pesmi. Naslovile so ga »Kdor poje rad, v srcu je bogat«. Èeprav je bilo vreme bolj kislo, so se srca poslušalcev razvedrila ob prepevanju »Solzic« in povabljenih skupin: skupine Steklar iz MPZ Hrastnik, ljudskih pevcev Koritno, skupine iz Rimskih Toplic Stari èasi in Šentjanških jurjevalcev. Vse skupaj je z besedo prepletala Veronika Sigmund in na koncu povabila na prijetno druženje. Predsednica društva Magda Sigmund se je prav lepo zahvalila vsem obiskovalcem, ker so si vzeli èas in prišli poslušat ljudsko pesem, in nastopajoèim za prelep veèer, ki so ga prièarali s svojim prepevanjem. (Foto: Marija Oven)

TRŽIŠÈE – Farno cerkev v Tržišèu so napolnili preèudoviti zvoki glasbenikov Obèinskega pihalnega orkestra Sv. Rupert iz Šentruperta. Krajani Tržišèa glasbenike že dobro poznajo, saj jih tradicionalno na prvi maj razveselijo z igranjem prvomajske budnice. Na tokratnem koncertu so predstavili kar nekaj skladb najveèjih imen svetovne klasiène glasbe, kot so Bach, Beethoven, Bizet in drugi.

Glasbo so izvajale komorne skupine orkestra s solisti, ki so jih obiskovalci nagradili z buènim aplavzom. Seveda ne gre pozabiti na nastop domaèega Mešanega pevskega zbora župnije Tržišèe, ki je obogatil glasbeni veèer.

Pod vodstvom zborovodje Gorazda Kermca zbor s svojim kakovostnim petjem redno sodeluje pri nedeljskih mašah in razliènih prireditvah. Tudi njim èestitke za uspešno izvedene nastope.

Hvala orkestru in pevcem, da ste nam podarili ta èudovit glasbeni veèer! (Janja Senièar Tratar, TD Tržišèe; Foto: Stane Markoviè)

TREBNJE – Z baletno predstavo v trebanjskem kulturnem domu se je zakljuèilo tretje šolsko leto izvajanja Šole klasiènega baleta v Trebnjem. Na odru je zaplesalo pet skupin, skupaj 70 otrok, med katerimi je bil tudi en deèek, na katerega so vsi še posebej ponosni.

Pobudnik in organizator šole je Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega – Drot, mentorici pa sta bili Anja Slak in Sabina Selan. Z najmlajšimi so predvsem preko igre in osnovnih baletnih vaj na parterju krepili njihovo gibalno motoriko, domišljijo ter spoznavali balet v najpreprostejši obliki, medtem ko so ostale skupine spoznavale tudi osnovne baletne korake, pozicije rok in nog ter vadile baletno držo. Mali baletnik in balerine so sicer letos nastopali na veè prireditvah. Šola klasiènega baleta bo v Trebnjem tudi v prihodnjem šolskem letu.

(P.K., foto: V. Z. Klariè)

16

IZ NAŠIH ŠOL

Utrinki iz šolskih klopi Šole so zaprle svoja vrata, začele so se dolgo pričakovane šolske počitnice. Še pred tem pa so naši najmlajši nanizali še zadnje uspehe. Daljše prispevke skupaj s fotografijami si lahko ogledate na naši spletni strani – www.nadlani.si.

SEVNICA – Uèenci sevniške OŠ Ane Gale so se z avtobusom odpeljali v Tržišèe, kjer so si ogledali zanimivo razstavo o gasilstvu, nato so jim tamkajšnji gasilci prikazali, kako gasiti ogenj z gasilnimi aparati. Za konec so jih èlanice Turistiènega društva Tržišèe pogostile še z domaèimi dobrotami. »Hvala vsem, ki ste nam pripravili pouèno, pestro in slastno doživetje,« pravijo uèenci.

kje so v cilj pritekle s èasom 13.02 minut in s prednostjo 36 sekund pred zasledovalkami preprièljivo zmagale. (Foto: OŠ Blanca)

SEVNICA – »Vrnimo se v september, leta 2005, ko smo prviè prestopili prag Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica.

Vsi nestrpni in malo prestrašeni smo prièakovali prihod uèiteljic ter se ozirali naokoli za novimi sošolci. /…/ Konèuje se šolsko leto 2013/2014, a prijateljske vezi in spomini na osnovno šolo bodo za vedno ostali,« sta med drugim zapisali sevniški devetošolki Franja Vovk in Anja Lužar. (Foto: OŠ Sevnica)

BOŠTANJ – Uèenci Osnovne šole Boštanj (Anamari Krevel, Adrijana Tomažiè, Blaž Novšak in Klemen Cigole) so se udeležili tekmovanja »Domaèa kuhna pa to …«.

Za izbor jedi so izbrali enolonènico aleluja, mleèni moènik z jabolki in jabolka, polnjena z orehi. Na finalu v Ljubljani so navdušili žirijo, saj jih je, skupaj s še štirimi skupinami, razglasila za zmagovalce. (Foto: OŠ Boštanj) ŠENTLOVRENC – V Ljubljani je potekala zakljuèna prireditev projekta Moja reka si 2014. Na razpis je prispelo veè kot 90 pesmi, ki so jih ustvarili v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah iz vse Slovenije. Z dvema – Pesem za mojo reko Temenico in z Eko himno –, so sodelovali tudi šentlovrenški osnovnošolci. Ti so se predstavili še s predstavo »Maèek Muri, eko frajer«, ki je nastal na podlagi lanskoletne zmage uèencev OŠ Šentlovrenc.

KRMELJ – Krmeljski osnovnošolci so sodelovali na Goodyearovem nateèaju Za varnost otrok, na zakljuènem dogodku so si prislužili donacijo v višini 2.000 evrov.

Uèenka Ines Metelko se je med prispelimi literarnimi eseji uvrstila tudi med pet finalistov nateèaja za junior ambasadorja varnosti. »Žal to ni postala naša uèenka, smo pa vseeno ponosno spremljali njeno predstavitev,« pravi vodja projekta Renata Mlinariè. (Foto: OŠ Krmelj)

SEVNICA – Na finalnem nogometnem turnirju za starejše deklice so nastopile štiri najboljše osnovnošolske ekipe, med njimi tudi ekipa OŠ Sevnica. Pomerile so se z OŠ Šempas iz Nove Gorice in z OŠ Škocjan, obakrat je o zmagovalkah odloèalo streljanje sedemmetrovk. »Kljub temu, da smo obe tekmi nesreèno izgubile, smo zelo ponosne, da smo osvojile odlièno 4. mesto,« sta zapisali Franja Vovk in Eva Tihole. (Foto: OŠ Sevnica)

BLANCA – Osnovnošolci z Blance so tamkajšnji kulturni dom napolnili s pesmijo. »Z zborovodkinjama Sašo Martinèiè in Jelko Gregorèiè Pintar smo staršem, uèiteljem in ostalim obiskovalcem pripravili pester program, s katerim smo želeli pokazati naše celoletno šolsko delo,« je zapisala devetošolka Maruša Medvešek. Uèenke zadnjega razreda, ki so pevske vaje obiskovale devet let, pa so prejele zlate pevske znaèke. (Foto: OŠ Blanca)

SEVNICA – Sevniški petošolci so se udeležili šole v naravi v Strunjanu, kjer so bili ustvarjalni, delovni in plavalno zelo uspešni. »Preživeli smo pet preèudovitih dni, stkali nova prijateljstva in se z lepimi spomini vrnili v okrilje domaèega doma,« so zapisali petošolci. Svoja doživetja sta nam zaupala tudi Jan Knez in Larisa Kozinc, njuna ŠENTLOVRENC – Podružnièna šola prispevka lahko preberete na naši spletni Šentlovrenc je organizirala tradicionalno strani. (Foto: OŠ Sevnica) sreèanje podružniènih šol treh obèin, ki so se ga udeležili uèenci z uèitelji podružniènih šol Primskovo, Štangarske Poljane, Velika Kostrevnica in Temenica. Na šoli so zanje pripravili kulturni program, nato pa so se podali na pohod do Maèjega Dola, kjer so si pod vodstvom Braneta Praznika ogledali ŠENTJANŽ – Na OŠ Brezovica pri Ljubljani Marovško zijalko. (Foto: Brane Praznik) je potekalo 23. državno tekmovanje “Kaj veš o prometu” za uèence osnovnih in srednjih SEVNICA – Na OŠ Sava Kladnika Sevnica šol. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz so imeli medgeneracijsko druženje. preverjanja teoretiènega znanja prometnih Za upokojence so pripravili lutkovno SEVNICA – V šolo v naravi v Strunjan so se predpisov, spretnostne vožnje na poligonu predstavo, nastopili so pevski zbor in odpravili tudi uèenci in uèitelji sevniške OŠ in praktiène vožnje v dejanskem prometu. harmonikaši, starostniki pa so uèencem Ane Gale. Zelo zanimiv in nepozaben je bil Obèino Sevnica je zelo uspešno zastopal pripovedovali, kakšno je bilo življenje izlet z ladjico v Piran, v veèernih urah pa so na Vid Žganjar, uèenec iz OŠ Milana Majcna v preteklosti. »Mladi smo starostnikom travnatem igrišèu igrali nogomet in odbojko, Šentjanž, ki je osvojil odlièno 4. mesto. prièarali mladost, razigranost in ples, organizirali so tudi veèerni disko. Domov so (Foto: OŠ Šentjanž) starejši pa so nas obogatili z modrostjo,« je se vrnili polni novih doživetij. (Foto: OŠ Ane Gale Sevnica) zapisala sedmošolka Tinkara Jene.

KRMELJ – V Krmelju so bili letos zelo LOKA PRI ZIDANEM MOSTU – Uèenci uspešni. Zlata priznanja v znanju so osvojili èetrtega in petega razreda Podružniène Nina Pavlin, Ines Metelko in Luka Gole. osnovne šole Loka so vnoviè posredovali Srebrna pa: štiri Nina Pavlin, tri Ines Metelko, svoje prispevke. Tokrat so nam zaupali, kako dve Luka Gole in eno Aljaž Konèina. Izkazali je bilo v šoli v naravi in na kulturnem dnevu so se tudi mlajši uèenci: srebrni Val Vidmar, ter kaj so zapisali v svoj dnevnik. Njihove Jošt Fister in Naja Mole ter Jessica Jakliè. prispevke lahko preberete na naši spletni »Èe k temu dodamo še številna bronasta strani. priznanja, ki jih je dosegla tretjina naših uèencev, je košara znanja polna,« pravijo v SEVNICA – Tudi v letošnjem šolskem letu Krmelju. je Društvo Naša Zemlja skupaj z Osnovno LOKA PRI ZIDANEM MOSTU – Na šolo Viè razpisalo literarni nateèaj Moja Podružnièni osnovni šoli Loka so se rodna domovina. Namenjen je uèencem od odloèili, da povabijo bodoèe prvošolèke 6. do 9. razreda osnovne šole, ki so s spisi, iz vrtca enota Bibarija, da spoznajo šolske pesmimi in èrticami opisovali svoj odnos prostore, se skupaj igrajo, preberejo do domovine, v kateri so se rodili in kjer kakšno zanimivo knjigo … Po vrnitvi v vrtec živijo. Na nateèaju je sodeloval tudi Jeromej so otroci vzgojiteljici pripovedovali, da je Kostajnšek iz Osnovne šole Sava Kladnika bilo v šoli lepo in da se veselijo jeseni, ko Sevnica, ki je za svoje delo prejel priznanje.

J.S. bodo postali prvošolci. (Foto: POŠ Loka) KRMELJ – Na krmeljski osnovni šoli so že devetiè sodelovali v projektu Evropska vas, letos so raziskovali otoško državo Ciper.

Na zakljuèni prireditvi v Ljubljani so pripravili stojnico o tej državi in se predstavili še s kulturnim programom. Bilo je odlièno, pravijo. (Foto: OŠ Krmelj)

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO

INŽENIRING IN VOZILA Visokošolski strokovni in univerzitetni študij

BLANCA – Tradicionalnega teka trojk v Ljubljani so se udeležile tudi uèenke OŠ Blanca – Aleksandra Krošelj, Hana Kranjec in Jerneja Prah. Dekleta so se izkazala pri teku na 3.000 m v kategoriji osnovnošolke,

STUDENEC – Uèenci podružniène osnovne šole Studenec so obiskali sevniški grad. Med drugim so si ogledali šolski muzej, baronov salon in jedilnico. Sreèali so tudi ministra za kulturo Baltazarja, obisk pa zakljuèili v grajskem parku. »Za nami je bilo lepo doživetje,« je zapisal petošolec Tim Cizerle. (Foto: POŠ Studenc)

dipl. inž. str. (VS) dipl. inž. str. (UN)

aljavo d a n j študi študij i izredn udij št redni Fakulteta za industrijski inženiring Šegova ulica 112, Novo mesto T: 07 393 22 06 E: fini-unm@guest.arnes.si www.fini-unm.si

DIPLOMANTI FINI PRESTAVLJAJO RAZVOJNI POTENCIAL DRUŽBE