Marec 2017

Nadlani.si

že v našem salonu

Tiskana izdaja Nadlani.si, brezplačen časopis za Dolenjsko in Posavje / MAREC 2017

07 39 18 621

2

Pogovor z Violeto Bulc

3

Ruski študentje spoznavali Slovenijo

7

Gregorjev sejem na Veseli Gori

9

Pahor je zamesil svoj hlebček

12

Gospodarski oskar za TEM

13

Tu je motoristična sezona

18

Privoščite si regrat v 'solat'

20

Pomladanska utrujenost in seneni nahod

5

Trebanjca na težki preizkušnji v puščavi

PRODAJA DRV 041-755-578

Halo pesek d.o.o., Draga pri Šentrupertu 31b

nedelja, 11. december 2016 14:14:21

National Geographic v Deželi kozolcev

8

Za športni center 1,2 milijona

Dolenjska kulinarika in vina: po razglasitvi naj restavracije še praznik cvička Da je dolenjska kulinarika v zadnjih letih stopila vsaj eno stopničko višje, ni več skrivnost. Dolenjci ne ponujajo več le tipičnih lokalnih jedi v preprosti izvedbi, ampak so okuse, kombinacije in predstavitve na krožnikih ponesli v višave. Jedi znajo sodobno oblikovati, jim dodati vrhunskost in tisto piko na i, ki jo iščejo najbolj zahtevni jedci.

V tem duhu je skoraj pri koncu tudi vsesloven- dnik in glavni avtor knjige The Slovenia Book ski projekt izbora najboljših restavracij (The – Top 100 Destinations). Komisija je restavraSlovenia Restaurants Awards, sponsored by cije ocenila po skrbno pripravljenih kriterijih, glavno vodilo pa je bilo le eno – ne cena jedi niti velikost restavracije ali dostopnost lokacije, ampak splošno zadovoljstvo z obiskom restavracije. Seznam najboljših restavracij so potem predali v glasovanje članom posebne akademije, v kateri so najrazličnejši strokovnjaki, in seveda širši slovenski javnosti. Finalisti so torej znani, zdaj je treba počakati le še na razglasitev, ki bo v torek, 21. marca. In navijajte za svojega favorita!

Diners Club International). Le še nekaj dni nas loči od slavnostne razglasitve najboljših restavracij posameznih delov Slovenije. Med finalisti našega konca države so bolj ali manj stari znanci: Gostilna Rakar, Gostilna Repovž, Gostišče Kapušin, Ošterija Debeluh in Restavracija Grad Otočec. Vsaka od omenjenih restavracij slovi po nečem – nekatere odlikuje lokalnost, sledljivost in ekološkost, spet druge odlične vinske karte ali pa morda kaj tretjega.

Vsem pa je skupno nekaj: iz njihovih prostorov so ocenjevalci odšli zadovoljni in prepričani, da se gotovo še kdaj oglasijo.

Projekt ocenjevanja slovenskih restavracij je bil sicer razdeljen v tri nivoje. Listo najboljših restavracij je pripravila strokovna komisija (Helena Cvikl, direktorica Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, Mira Šemić, vinska poznavalka, gurmanka in svetovna popotnica, Janez Bogataj, doktor etnoloških znanosti, Aleš Gačnik, predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Turistici ter vodja Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem, in Yuri Barron, urednik slovenskih edicij turističnih vodičev In Your Pocket ter ure-

oglas_63_40_na_dlani_2016_21

7

PRODAJA SEKANCEV 041/755 578 ODKUP HLODOVINE 041/755 578 halopesek.doo@gmail.com

prispevamo k ohranjanju tradicionalnega načina življenja, pokrajinskih značilnosti ter skozi stoletja oblikovanih vrednot,« je povedal predsednik zveze Matjaž Jakše. Kot uvod že v začetku aprila pripravljajo ocenjevanje zadnjega dolenjskega vinskega pridelka, med osrednjimi prireditvami pa se bodo zvrstili povorka, kronanje zmagovalca med pridelovalci cvička in cvičkove princese, imenovanje ambasadorja cvička, tematska okrogla miza, podelitev pri-

Pripravljajo se tudi na praznik cvička Ker pa gresta hrana in vino z roko v roki, Dolenjska pa brez cvička tudi ne bi bila tako posebna, so v tem času predstavili tudi priprave na 45. Teden cvička, ki bo tudi letos v Trebnjem.

znanj najboljšim vinogradnikom, festival modre frankinje in še in še. Tudi letos v Trebnjem, ki se je izkazalo za dobro lokacijo takšne prireditve, pričakujejo kakšnih osem tisoč ljudi.

Gre za največjo dolenjsko vinogradniško-turistično prireditev v organizaciji Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in posledično območnih vinogradniških društev, z dogodkom pa bodo povezali več prireditev, povezanih z vinom in vinogradništvom. »Namen Tedna cvička je predvsem, da ohranimo in poživimo vinogradništvo. Da povečamo turistično razpoznavnost regije in hkrati

Videti je, da na Dolenjskem vse več pozornosti dajemo lokalni hrani in pijači ter seveda zavedanju, da je tisto, kar imamo sami (in sami tudi pridelamo), preprosto najboljše. Zato pozdravljamo razvoj dolenjske kulinarike in vrhunskih vin. Pa da ne bomo delali krivice: cviček je res naš posebnež, a naši vinogradniki so vrhunski mojstri priprave tudi preostalih vrst žlahtne kapljice. Naj naši kulinarični in vinarski strokovnjaki svoje izdelke ponesejo v Slovenijo in svet.

Pripravila: Mojca Sladič

Beseda urednice Kako hitro čas beži! Kar naenkrat smo dočakali pomlad – narava se prebuja, ptički žvrgolijo, vse se kar naenkrat zdi lepše. V tem duhu je nastajala tudi marčevska številka. V njej boste namreč našli tudi prispevke o dnevu žena, gregorjevem in preganjanju zime, nasvete za osvežitev doma, izpostavili smo problematiko žensk v podjetništvu, pomladanske utrujenosti in zdravilne učinke hita sezone – regrata. V veliko čast pa nam je tudi, da smo se lahko pogovarjali z evropsko komisarko Violeto Bulc, ki mladim ženskam med drugim na srce polaga, da niso prav nič manj vredne od moških. Uživajte v branju!

Lepo vas pozdravljamo iz uredništva časopisa NaDlani.si

2

POGOVOR

Evropska komisarka Violeta Bulc: »Največji čudež v življenju je rojstvo otroka« Tokrat smo k pogovoru povabili evropsko komisarko za promet Violeto Bulc, ki je nekdanja Trebanjka. Kljub temu da jo je pot vodila v svet, se v rodno Trebnje rada vrača – tu jo pričakajo starši in seveda spomini na otroška ter najstniška leta. Ujeli smo jo na Gimnaziji Novo mesto, kjer je z dijaki preživela sproščeno urico, in veseli smo, da si je tudi za nas utrgala nekaj kratkih, a navdihujočih minut.

Kako poteka običajni delovni dan evropske komisarke?

Začne se nekje ob pol sedmih zjutraj. Zame je obvezen zajtrk, potem pa me pride iskat šofer in se odpeljeva do pisarne. Ta pot bi navadno trajala 15 minut, a se zjutraj zavleče tja do 45 minut, tako da vmes opravim prve telefonske klice in preberem vsa elektronska sporočila, ki so prispela ponoči. Vsa elektronska sporočila še vedno prebiram sama, saj se mi zdi, da je to zelo pomembno.

Nekje ob pol devetih pridem v pisarno – sledijo sestanki z najrazličnejšimi ljudmi, moj delovni dan se zaključi nekje ob šesti uri zvečer ali pa še malce kasneje.

ri, predvsem pa veliko delamo na mednarodnih pogodbah, na letalstvu, dogovorih. Pogajamo se med dvema blokoma – med državami Asean skupine (Zveza držav jugovzhodne Azije, op. p.) in Evropsko unijo za celovit paket aviacijskih storitev, in z mnogimi državami Bližnjega vzhoda ter v naši neposredni bližini. Letos imamo leto pomorstva, prvič v zgodovini se bo uvedla enotna digitalizacija pomorskega prometa – skozi elektronske dokumente. Zame pa je eden najbolj čustvenih projektov varnost v cestnem prometu. V prometu je absolutno preveč žrtev – vsak dan umre 70 ljudi na cestah EU, čeprav smo v smislu opravljanja cestnega prometa daleč najboljši kontinent. To je še vedno nesprejemljivo. Povezali smo se z Združenimi narodi v vsesplošno globalno akcijo za zmanjševanje žrtev cestnega prometa. Borimo se tudi za enakopravno zastopanje spolov, torej da bi dvignili povprečje žensk v prometu na višji nivo.

Ko sva že pri ženskah: poslovni svet in svet politike znata biti težka, celo kruta.

Kako se vi kot ženska znajdete v njem?

Je bilo težko začeti?

ga. Kakšni so vaši spomini na otroštvo, najstništvo?

Omenili ste šport, menda obvladate borilne veščine. Kaj še radi počnete v Moji spomini na otroštvo so vezani na šport. Od prostem času? petega razreda naprej sem se zelo aktivno ukvar- V nekem obdobju sta me zaznamovala tekvanjala s športom, lepo je bilo, ker smo živeli blizu do in hapkido. Začela sem pa s smučanjem, igrišča in sem proste ure preživljala tam. Trenirala potem so bili rokomet, atletika, potem košarka sem različne športe in to me je tudi zaznamovalo ... Zdaj pa zelo veliko hodim. Zelo rada tudi berem in se družim. V prostem času se rada družim s prijatelji in se veliko pogovarjam.

Najbrž imate malo prostega časa ...

Malo, zato ta moj seznam ni pretirano dolg. Ampak ta čas poskušam dobro izkoristiti.

Ste tudi mama. Kaj vam pomenita materinstvo in družina?

Največ. Največji čudež v življenju mi je bil rojstvo otroka. Še vedno sem fascinirana nad tem in zelo sem zadovoljna, ko gledam svoja otroka, kako se razvijata v samostojni, močni osebnosti. Ni preprosto, ampak verjamem v življenje in vem, da je zelo pomembno, da jima dajem prostor, da se lahko dobro razvijata. Poskušam v smislu karakterja, drznosti, v tem, da veš, da je jima biti čim bolj v spodbudo in čim manj v ovitreba do zadnje minute biti osredotočen, če želiš, da se stvari dobro končajo. Se pa rada vračam ro. v ta kraj. Moji starši še tam živijo, tako da grem Delujete zelo pomirjeni in sproščeni. pogosto k njim na obisk.

Kako ste to dosegli?

Ni mi bilo težko začeti. V te skupnosti sem vstopila bolj kot človek. V tem prevlada neko pragmatično razmišljanje iskanja rešitev, bolj gre za karakter.

Kateri so najpomembnejši projekti, ki v Glede na to, da izhajam iz bolj inženirske logike, zadnjem času zasedajo vaš čas, misli, sem se lahko kar dovolj hitro vklopila tudi v te sku- Kje pa vidite priložnosti za razvoj Trebtrud? pine. njega, morda Dolenjske na splošno?

Najpomembnejši projekti so seveda vezani na Kaj bi svetovali mladim in neizkušenim Industrija je ena od razvojnih komponent, ampak moj portfelj, torej na promet. Zelo pospešeno ženskam, ki se podajajo na poslovno je treba spremljati evropske trende. Prihajalo bo uvajamo vse potrebne spremembe na področju pot, morda odpirajo svoje podjetje ali pa do sprememb. Zelo pomembno pa bo tudi, kako standardov in regulativnih okvirov, da bi poenoti- zasedajo pomembno funkcijo? se bo Dolenjska umestila v splošno razvojno strali digitalni nivo; se pravi, da bi na podatkovnem tegijo Slovenije in njeno vizijo o tej zdravi, vključunivoju povezali vse oblike prometa – od letalstva, Naj razvijajo sebe kot osebnost, naj razvijajo vse joči, zeleni Sloveniji, ki bo veliko dala na področje pomorstva, cestnega prometa, železniškega in nivoje – od znanja, jasno, do emocionalnega sve- zdravja in zelenih tehnologij. Upam, da se bo v tej rečnega – zato, da bi zagotovili velike baze po- ta, ki ga je tudi treba uravnotežiti, do duhovnega zgodbi našla tudi celotna Slovenija. datkov, na podlagi katerih bi se potem ustvarjale sveta, predvsem pa naj skrbijo za fizično kondicinove storitve in nove poslovne priložnosti, zlasti za jo. Potem pa naj kar pogumno gredo v to in naj se start-upe in manjša podjetja. To poteka v različ- ne obremenjujejo. Naj se ne pustijo, da jih drugi nih hitrostih. Drugo leto je leto multimodalnosti, ko obravnavajo kot žensko v smislu manjvrednosti, bomo na teh horizontalnih integracijah še bolj po- ampak naj se kar odločno postavijo za tisto, v kar spešeno delovali. Velik paket, ki ga pripravljamo, verjamejo. Če si v okolju, ki te zatira, se pač preje cestni paket, kjer bomo uvedli spremembe v makneš naprej, in ravno to bo lepota tega sodobrazumevanju uvajanja pravil na področju napotitve nega sveta – da lahko ljudje, ki imajo znanje in delavcev v prometu, kar se zlasti veže na avtopre- so stabilni kot osebnosti, službo najdejo praktično voznike in postavljanje jasnih pravil zanje. Odprli povsod. In to bodo najbolj zaželeni ljudje, zato naj bomo tudi trg za avtobuse in minibuse, pospeše- se nikar ne držijo nazaj, ampak se ponosno pono delamo na pogojih za uvajanje elektronskega stavijo za tisto, v kar verjamejo. cestninjenja po Evropi. Gre za kup zanimivih stva- Marsikdo ne ve, da prihajate iz Trebnje-

JUMBO PANOJI (BILLBOARDI), MOBILNI JUMBO PANOJI MEGABOARDI OB AC ČASOPIS NADLANI

070245 833 596 833 041 07 07 30 30999 95505 05

info@magmamedia.si www.magmamedia.si

REKLAMNE TABLE IN NAPISI HITRO TISKANJE (DIGITALNI TISK) KREATIVNO OBLIKOVANJE IN ZASNOVA OGLAŠEVALSKIH KAMPANJ MEDIJSKO POSREDOVANJE

Nadlani.si Tiskani medij Nadlani.si je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838.

Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Mojca Sladič Oblikovanje: Tanja Kristan Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke.

Naklada: 30.000 izvodov Pokrivamo občine: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej Trebnje, Žužemberk, Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno, Mirna Peč, Sevnica Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si

Ne vem, taka sem, ne? Že od nekdaj. To lahko imaš v sebi, lahko pa tudi razviješ z različnimi tehnikami. Tudi sama sem veliko delala na sebi, na tehnikah osebnega razvoja, tako da po moje se tudi to malo pozna ...

Najlepša hvala za pogovor!

Pripravila: Mojca Sladič Foto: Osebni arhiv

IZ NAŠIH KRAJEV

Že prva luknja obrodila sadove

Mestna občina Novo mesto je na dan žena v sklopu ureditve mestnega jedra začela z arheološkimi izkopavanji na območju Glavnega trga ter Rozmanove in Pugljeve ulice.

NOVO MESTO – Že prvi dan izkopov so naleteli na zanimive najdbe. Na globini približno enega metra so našli ostanke tlakovane oziroma vozišče, na katerem se vidita kolesnici, v drugi luknji pa je bilo nekaj ostankov keramike iz rimskih časov.

Najprej so stekli izkopi na odseku med Mladinsko knjigo in vodnjakom, zato je ta odsek za promet zaprt, obvoz pa urejen po Jenkovi, Detelovi in Dilančevi ulici. Sledijo izkopi na Pugljevi ulici, Rozmanovi ulici, odseku med Kandijskim mostom do Mladinske knjige in na križišču pri Kandijskem mostu. Vsa dela bodo predvidoma potekala nekaj tednov, v primeru pomembnih arheoloških najdb pa se to obdobje lahko podaljša.

Testni izkopi so obvezni za vsa gradbena dela, ki posegajo v teren na območjih arheoloških najdišč, kamor spada tudi celotno mestno jedro. Predvidenih je 42 testnih izkopov v

3

Kavalir je ganil mlade in manj mlade Novomeščanke

Dan žena, nekoč veliko večji praznik kot danes, so občutile tudi dekleta, žene, mamice in babice v Novem mestu.

NOVO MESTO – V sončnem dnevu jih je na Glavnem trgu namreč presenetil novomeški kavalir in jim podaril čudoviti cvet. Ženske so se drobne pozornosti seveda razveselile, nekatere pa so vseeno menile, da bi morali biti moški tako pozorni večkrat v letu, ne le na dan žena. Za nameček so ženskam zaplesali tudi otroci iz vrtcev Pedenjped in Ciciban ter jim tako pričarali še lepši dan.

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga obsegu 3 krat 1,5 metra in globine dva me- praznujejo v približno 100 državah sveta. Gre prvič pa so ga praznovali leta 1911. Boji za tra. Izvedeni bodo postopoma, na približno za dan praznovanja ekonomske, politične in enakopravnost žensk so v preteklosti seveda 10-metrskih razdaljah in se bodo glede mikro- socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, potekali tudi v Sloveniji, v skladu s tem pa je lokacije prilagajali situaciji na terenu. Večinoma bilo praznovanje dneva žena včasih veliko bolj bodo potekali po trasi bodočega infrastrukturbučno in slavnostno. Danes večjih prireditev nega kolektorja (glavni vod, v katerem bodo ob tem dnevu skorajda več ni, se pa ohranja združeni kanalizacija, vodovod, telekomuniprijazna gesta – rože. Čeprav so ženske danes kacijski in električni vodi …), ob levem robu vsaj formalno enakopravne, pa tega v praksi z vozišča (gledano iz smeri Kandijskega mosta gotovostjo (še) ne moramo trditi, zato se mnoproti Rozmanovi ulici). Testne izkope se bo po ge ženske strinjajo, da bi morali temu dati nepregledu sproti zasipavalo nazaj do nivoja cekaj več pozornosti. stišča.

Pripravila: M. S. Med izkopavanji bo poskrbljeno za zaščito Foto: MO Novo mesto gradbišča in za čim manj moten dostop do mestnega jedra. Urejeni bodo začasni obvozi, vključno z vso prometno signalizacijo, občasno pa bo, odvisno od poteka del, zmanjšano Mestna občina Novo mesto, kjer so ureditev in prenovo dobrih 20 let statudi število parkirnih mest, so še sporočili iz rega kolesarskega velodroma v Češči vasi uvrstili med svoje prednostne MO Novo mesto. projekte, načrtuje širitev njegove namembnosti in pokritje objekta. Zdaj

Načrti za velodrom so veliki

Vir in foto: MO Novo mesto ga namreč uporabljajo le kolesarji.

Ruski študentje spoznavali Slovenijo

Na zavodu Grm Novo mesto – centru biotehnike in turizma je v času od 13. februarja do 5. marca gostovalo šest študentov iz Državne agrarne Uaniverze Krasnoyarsk v Rusiji. Zavod Grm se z univerzo v Sibiriji povezuje zaradi izmenjave znanja in izkušenj s področja logistike v kmetijstvu, pridelave in predelava živil, turizma, organizacije in spoznavanja okolja.

NOVO MESTO – Tritedensko gostovanje ruskih študentov je potekalo pod delovnim naslovom »Delovno mesto, ki sem si ga ustvaril sam – v Krasnoyarsku«, in je udeležencem prineslo izkušnje iz realnega gospodarskega okolja. Tako so na Grmu tujim študentom predstavili sistem dela, ki ga razvijajo pri poučevanju slovenskih študentov. Cilj tovrstnega načina dela je, da izobraževalni sistem zapustijo zaposljivi ali samozaposljivi diplomanti, sposobni prevzeti delovne naloge v podjetjih, kamor pridejo kot novi, mladi, perspektivni kadri. Prav tako pa se lahko podajo tudi na samostojno podjetniško pot, saj so že v času študija osvojili mnoga potrebna strokovna znanja.

Študentje so se usposabljali na poligonu praktičnih vsebin Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma pod mentorstvom vodje Medpodjetniškega izobraževalnega centra Marka Glušiča, ter pri partnerjih. Seznanili so se s procesi dela v različnih podjetjih in na kmetijah, ogledali so si veliko turističnih znamenitosti Dolenjske in Slovenije, raziskovali slovenska mesta in še kaj. Vsebine so jim predstavljali direktor centra Tone Hrovat, Simon Janša iz Visoke šole za upravljanje podeželja in predstojnica Mednarodne akademije

za inovativni turizem Lea-Marija Colarič Jakše.

Končni cilj večletnega sodelovanja pri projektu je, da si vsak študent s pomočjo izkušenj in spoznanj, ki jih bo pridobil v Sloveniji, ustvari pogoje za delovno mesto v domačem Krasnoyarsku. Organizatorji so prepričani, da tovrstne izmenjave niso potrebne zgolj v izobraževalnem, pač pa tudi v gospodarskem sektorju, saj morata oba sektorja delovati povezovalno, s sinergijo in ustvarjanjem. Izobraževalne institucije morajo slediti usmeritvam gospodarstva in temu primerno usmerjati tudi pedagoške vsebine ter dijake in študente že v toku izobraževanja ustrezno usmerjati na praktična usposabljanja v podjetja in organizacije.

Vir in foto: Lea-Marija Colarič-Jakše, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

www.nadlani.si

ČEŠČA VAS – Na občini čakajo na primeren razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, velodrom pa bi preuredili in nadgradili v vadbeni center za kolesarstvo, atletiko in triatlon.

Po besedah občinarjev bi naložba dosegla 2,5 milijona evrov, pokritje velodroma pa bi jo podražilo za dodati milijon. Občina pri prvih dveh naložbenih delih ob 1,8 milijona evrov lastnega denarja računa na pomoč sredstev ministrstva in fundacije za šport, za pokritje pa bi radi poiskali koncesionarja. Ob dvorani za približno 500 gledalcev predvidevajo še kasnejšo gradnjo občinskih zemljišč na območju novomeške Voplavalnega bazena, celotna ponudba pa naj bi jašnice Franca Uršiča. omogočila delovanje vadbenega centra, ki bi Pripravila: M. S. v trikotniku Dunaj-Beograd-Milano zapolnil tovrFoto: Ministrstvo za izobraževanje, stno praznino, je menil župan Gregor Macedoni. šolstvo in šport Velodrom si je ogledala tudi športna ministrica Maja Makovec Brenčič. Kot je povedala, podpira razmišljanje o širitvi njegove uporaba ne druge športne panoge, v kratkem pa bo objavljen tudi tako želeni razpis, na kateri se bodo Novomeščani, upamo, tudi prijavili.

Leseni velodrom v Češči vasi so zgradili zaradi potreb tamkajšnjega mladinskega svetovnega prvenstva v kolesarstvu leta 1996. Ministrstvo za obrambo je tamkajšnje zemljišče leta 2013 predalo občini, ki je temu v zameno izročila več

TA OGLAS JE VULKANIZERJU IVANU PRINESEL 6 NOVIH STRANK

4

IZ NAŠIH KRAJEV

Zaradi elektrike nekoč umrl otrok, zdaj Romi iščejo rešitev

Zveza Romov za Dolenjsko je v Novem mestu pripravila pogovor, s katerim je želelo spodbuditi začasno ureditev električne napeljave v novomeškem romskem naselju Žabjak. Ta je zdaj napeljana neustrezno, hkrati je nezadostna in predvsem nevarna, ob tem glavna problema ostajata neurejeno lastništvo in legalizacija naselja.

NOVO MESTO – Koordinator pri reševanju romskih vprašanj med novomeško občino in državnimi ustanovami Franci Kek je povedal, da Žabjak nima legalno napeljane elektrike. Napeljana je »po domače, na črno in nevarno«, zaradi nje je pred leti umrl romski otrok, nekateri Romi pa si elektriko medsebojno preprodajajo in pri tem služijo.

Dodal je, da je predsednik vlade Miro Cerar ob lanskem jesenskem obisku Novega mesta napovedal, da naj bi elektriko v Žabjaku do rešitve lastniškega vprašanja in legalizacije naselja začasno in urejeno napeljali od priključka pri bližnji vojašnici. O tem so se vse dogovorili, eno od ministrstev pa je v nadaljevanju ugotovilo, da za kaj takega ni dovolj zakonske podlage. Ustrezno zakonsko rešitev zdaj iščejo na različnih

ministrstvih. Kek je še pojasnil, da se elektrike v objekte, zgrajene brez gradbenega dovoljenja, po zakonu ne sme napeljati. Izjemo predstavlja le urgentno in začasno reševanje življenjsko nevarnih primerov, kot je po njegovi oceni nevarna električna napeljava v Žabjaku.

Denar bi jim odtegnili neposredno od socialne pomoči Novomeški romski svetnik Duško Smajek je ob tem povedal, da so se glede začasne in urejene električne napeljave v Žabjaku že lani vse dogovorili, nato pa je urejanje tega vprašanja zastalo. Po njegovih zadnjih podatkih naj bi v Žabjaku še predvidoma letos uredili začasno električno napeljavo za približno 85 odstotkov od tamkajšnjih približno 35 gospodinjstev. S centrom za socialno delo pa se dogovarjajo, da bi Romom iz Žabjaka na števcih odčitano porabo elektrike odtegovali neposredno iz njihove socialne pomoči. Kot je opozoril predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič, si za ureditev elektrifikacije v Žabjaku, ki stoji na zemljiščih ministrstva za obrambo, že dlje prizadevajo. Da se kaj takega da, čeprav gre za še nelegalno naselje, sta po njegovem zgled občini Metlika in Kočevje.

CIK Trebnje že vabi k aktivnemu preživljanju počitnic

Že razmišljate o poletnih mesecih in o tem, da bi svojim otrokom omogočili nekaj novega, zanimivega, aktivnega in ustvarjalnega?

Na CIK Trebnje bomo tudi to poletje organizirali Cikoletje – počitniške delavnice, ki bodo vaše otroke popeljale v svet eksperimentov, ustvarjanja, učenja angleškega jezika, sklepanja novih prijateljstev …

bodo otroci pri nas naučili novih stvari, se zabavali in si pridobili nova poznanstva.

Več si lahko preberete na spletni strani www. ciktrebnje.si ali pokličete na telefonsko številko 07/34 82 100.

Izkušnje iz lanskega leta so nam pokazale, da so otroci navdušeni nad starimi igrami, kot so skakanje »gumitvista«, metanje frnikul, »zemljo krasti«, sodobne tehnologije pa sploh niso pogrešali.

Vir: STA Ste se ob branju spomnili svojih brezskrbnih počitniških dni? Letos lahko svojim otrokom omogočite aktivno preživljanje počitnic v treh terminih, in sicer: 26. 6. - 30. 6., 3. 7. - 7. 7. in 21. 8. - 25. 8., od ponedeljka do petka od 7. ure pa vse do 16.30. Poskrbeli bomo, da se

Nadvozi dobesedno razpadajo. Se država maščuje Trebanjcem?

Na trebanjski občini so ponovno opozorili na slabo stanje objektov na bivši hitri cesti H1. že sedem let je namreč minilo od dokončanja avtoceste na tem odseku, občini pa so takrat obljubili, da bodo hitro cesto primerno uredili, torej da bodo preozke in dotrajane dovoze ter neprimerne podvoze sanirali. Zgodilo pa se ni skoraj nič.

TREBNJE – Že leta 2006 so pripravili študijo, v kateri so opredelili, da bodo večino nadvozov porušili in zgradili križišča za normalen dostop do vseh naselij ob H1. V vsem tem času pa je večinoma ostalo le pri tem. Nekaj sestankov z Direkcijo RS za ceste, veliko obljub za rekonstrukcijo H1 in pripravljanje projektnih nalog – to je bilo vse, kar se je v tako dolgem obdobju zgodilo, so posvarili na občini, kjer se zavedajo, da so mostovi nevarni zaradi pokanja in rušenja, krajani pa zato nimajo varnih dostopov do svojih domov.

Nadvozi in podvozi so bili zgrajeni že leta 1958 in ne ustrezajo današnjemu prometu, predstavljajo pa edini dostop do bližnjih vasi. Z Jezera s tovornjakom sploh ni mogoče pripeljati po cestišču nadvoza, če tovornjak ne vozi tudi po pločniku. Tudi krajani Dolenje Dobrave ne morejo uporabiti podvoza, ki je preozek za tovornjake kot nakladalke in druge kmetijske stroje, zato so

začeli voziti po poljski poti, ki so jo priključili na H1, to pa je neustrezno in prometno neurejeno.

Velik problem pa poleg vseh obstoječih mostov predstavlja premostitev pri Štefanu, kjer je most zaradi dotrajanosti že zaprt in ga lahko uporabljajo le pešci. V času priprave avtoceste so

26.–28. maja 2017 v Trebnjem

pripravljavci ugotovili, da je na tem mestu toliko prometnih problemov (dotrajan most preko Temenice, neurejen železniški prehod, neustrezno Y križišče pri Gostilni Mišič, most preko H1, ki se ruši …), da je nujno treba načrtovati premostitev od H1 na regionalno cesto proti Veliki Loki in Čatežu, ki bi rešila vse neustrezne prometne točke.

Na občini pravijo, da so razvojno zanimiva občina, kar potrjujejo tudi uspešna podjetja. Ta pa za svojo širitev nimajo ustrezne prometne dostopnosti, kar se kaže zlasti pri gradnji objekta TPV na Veliki Loki, saj bodo morali pri gradnji za dovoze konstrukcij uporabiti lokalno cesto čez mesto Trebnje. Župan Alojzij Kastelic je prepričan, da bo država njihovemu opozorilu prisluhnila.

Kastelic kakšnih ukrepov za zdaj še ni napovedal, če se stvari v določnem obdobju ne bodo spremenile, pa po njegovih besedah obstaja možnost cestne zapore. Za nameček je cestni inšpektor občini naložil, da mora mostove, čeprav so v državni lasti, sanirati sama. Zaradi vsega naštetega je župan prepričan, da se jim država maščuje, saj so Trebanjci pri umeščanju avtocestne trase vztrajali pri dražji, pobočni izvedbi.

Vir in foto: Občina Trebnje, M. S.

ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA

DEJAN VUNJAK IN BRENDIJEVE BARABE

ANSAMBEL VESELI DOLENJCI

29. prireditev 'Iz trebanjskega koša' 16.–18.junija 2017 v Trebnjem

ČUKI

IZ NAŠIH KRAJEV

5

Trebanjca Vanja in Uroš na težki preizkušnji sredi puščave

Vanja in Uroš Kovačič sta se v petek, 3. marca, udeležila kolesarske dirke Al Adaid Dessert Challenge. Bilo je naporno, a tudi neponovljivo.

TREBNJE – Na startu je bilo kar 240 tekmovalk in tekmovalcev – od rekreativcev pa vse do tistih z licenco mednarodne kolesarske zveze, med njimi tudi nekaj znanih imen cestnega in gorskega kolesarstva, nam je povedala Vanja.

Na preizkušnji je sicer zmagal bivši profesionalni cestni kolesar in zmagovalec etap na Dirki po Franciji, Nizozemec Erik Dekker, Vanja pa je med ženskami v svoji kategoriji zasedla odlično tretje mesto.

»40 kilometrov dolga dirka je speljana po čudoviti puščavi na jugu Katarja od obale Sealine do enega najbolj impresivnih naravnih čudes Katarja – Inland Sea ali Khor Al Adai, ki je pri Unescu priznan naravni rezervat z lastnim ekosistemom in je eden redkih krajev na svetu, kjer morje posega globoko v osrčje puščave,« pravi Vanja Kovačič, ki se še predobro spominja poti – kolesarji morajo na poti do cilja prečkati šest peščenih sipin in več peščenih zaplat na ravnini.

Sicer pa dirko organizirajo že sedem let, tokrat je organizacijo že drugo leto zapored prevzel Novomeščan Andrej Filip, eden od organizatorjev Dirke po Sloveniji. Prav zaradi njega dirka postaja vse prepoznavnejša, tako da je letos privabila kolesarje že 39 narodnosti. »Zaradi njega sva tudi midva odšla na dirko, čeprav nisva vedela, kaj pričakovati, saj je bila to prva tovrstna izkušnja. Jaz sem se izziva ude-

ležila na fat biku, s katerim je bilo precej lažje kolesariti po peščenih zaplatah, Uroš pa na mountain biku, s katerim je bil hitrejši na ravnini na zbiti mivki. Zadnjih osem kilometrov smo imeli tudi precej vetra v prsa, kar nam je ukradlo precej moči, ter kamnito podlago, ki je zahtevala svojevrstno iznajdljivost. Zadnja sipina je odprla prečudovit pogled na morje in to je bila edina sipina, ki smo jo prevozili po slemenu, saj se je njen najstrmejši del končal v morju,« nam je še zaupala Vanja, ki je aktivna kot le malokdo: poleg službe vodi še ekipo Duos Active, ki v Trebnjem in Novem mestu pripravlja različne skupinske vadbe in kondicijske treninge. Nudijo tudi vadbe za nosečnice in mamice z dojenčki, tako da se bo za vsakega našlo nekaj.

Pripravila: M. S. Foto: osebni arhiv

Postavili zbiralnike za stare aparate in odpadne baterije

HITRO TISKANJE • letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

Na prvi petek v marcu so občine Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno prejele pet uličnih zbiralnikov za zbiranje starih malih aparatov in odpadnih baterij. Dogodek je organizirala družba ZEOS – v sklopu projekta LIFEGospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj – skupaj s trebanjsko komunalo.

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

Ptujski kurenti iz Trebnjega in Sevnice pregnali zimo

Konec februarja je bil tudi čas veselja in zabave, torej pusta. Trebnje so tako tudi letos obiskali ptujski kurenti.

TREBNJE, SEVNICA – Kurenti, ki preganjajo zime, so tudi v naših krajih vse bolj priljubljeni.

Trebanjce so obiskali na »tadebeli« četrtek, ki je četrtek pred pustno soboto. Najprej so obiskali Dom starejših občanov Trebnje, nato pa so pot nadaljevali skozi Trebnje, vse do mestnega parka. Z njimi so več kot uspešno pregnali zimo iz naših krajev, za še bolj veselo in razigrano druženje pa so poskrbele odlične pustne dobrote – krofi. V Turističnem društvu (TD) Trebnje so ob tem zahvaljujejo vsem, ki so se jim pridružili, prav

tako pa tudi tistim, ki so priskrbeli krofe.

Kurenti iz Cvetkovcev v občini Ormož pa so na pustni petek že 17. leto zapored obiskali tudi Sevnico. Ustavili so se tudi v občinskih prostorih, kjer sta jih sprejela župan Srečko Ocvirk ter direktor občinske uprave Zvone Košmerl s sodelavci.

Skupina kurentov je s svojim značilnim glasnim zvonjenjem in pristnimi kostumi tudi tam pričarala pravo pustno vzdušje.

Vir in foto: Maja Jarc (TD Trebnje), Občina Sevnica, M. S.

TREBNJE – Organizatorji projekta želijo sporočiti, da so e-odpadki in odpadne baterije posebna skupina odpadkov, ki ne sodijo med mešane komunalne odpadke, zato jim želijo približati možnosti njihove oddaje. Vsebujejo težke kovine, ki so lahko za okolje zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih lahko dobijo nazaj reciklate za nove proizvode. Direktor družbe ZEOS Emil Šehić je izpostavil, da je treba ozaveščati že od malih nog, poleg tega pa se spreminjajo tudi odpadki sami in procesi zbiranja. Zato mora treba še na drugih segmentih odpadkov razvsako gospodinjstvo vedeti, kam lahko od- mišljati v smislu krožnega gospodarstva, saj padke odpelje. so odpadki dragocene surovine, ki naše goEvropska unija ni bogata s surovina- spodarstvo še kako potrebuje. Evropska unija ni bogata s surovinami, zato je še toliko bolj mi pomembno, da uporabimo obstoječe vire,« je »V občini Trebnje se veselimo nove pridobi- povedal župan občine Trebnje Alojzij Kastelic. tve, ki jo je prispevalo podjetje ZEOS, in sicer zbiralnik za zbiranje baterij in starih aparatov.

Vir in foto: ZEOS Mislimo, da je to korak v pravo smer in bi bilo

6

IZ NAŠIH KRAJEV

Možnosti in priložnosti sevniškega turizma Sevnica se vsakodnevno pojavlja v domačih in svetovnih medijih, kar je kraju in občini v velik ponos in spodbudo. Sevnica je v zadnjem letu pridobila globalno prepoznavnost, ki jo je lokalna skupnost ob obiskih številnih medijskih hiš z vsega sveta plemenitila s profesionalnim odnosom do vseh obiskovalcev.

Usklajeno in povezano lahko kraj obiskovalcem ponudi še boljše in bolj atraktivne produkte, ki bodo ponosno predstavljali ime občine. Zavod KŠTM Sevnica je izdelal novo grafično podobo in logotip »Visit Sevnica« s kolekcijo novih produktov, od razglednic, majic, kap, piškotov, promocijskih magnetkov in drugih, še posebej pa navdušuje kolekcija »First Lady«. Gre za izdelke izključno domačih, lokalnih ponudnikov: od odlične modre frankinje in v luksuzno

embalažo preoblečene tradicionalne sevniške salame, do dišečih piškotkov, lepotilne kreme, okusnih čokolad posebnih okusov in videza, čokoladnih pralinejev in jabolčnih krhljev v čokoladi, pa celo do zeliščnih čajev in unikatnih skodelic za napitke.

Pestra ponudba vseh izdelkov in pridelkov ter spominkov in dobrot vas v novem predstavitveno-prodajnem kotičku z veseljem pričakuje na Gradu Sevnica in v Turistični agenciji Doživljaj.

Več informacij in odpiralni čas: www.grad- venskega turizma ter v družbi vodilnih s strani -sevnica.com in www.dozivljaj.si.

Slovenske turistične organizacije in več javnih turističnih zavodov slovenskim županom in Za krepitev sodelovanja sta bili v organizaciji predstavnikom državnih služb s področja turizKŠTM Sevnica in Občine Sevnica izvedeni dve ma predstavil sevniške turistične bisere, potensrečanji ponudnikov gostinskih in turističnih ciale in priložnosti. storitev z obravnavo tematik stanja na področju turizma, oblikovanja smernic nadaljnjega razvoja, predstavljene so bile možnosti spletnih rezervacij produktov, udeleženci pa so se srečali z uspešnimi zgodbami na področju turizma ter drugimi vsebinami v pomoč pri skupnem kreiranju lepe in prijazne podobe Sevnice.

Vseskozi teče tudi iskanje možnosti sodelovanja na državni ravni, kajti prepoznavnost in močno pojavljanje Sevnice je gotovo vseslovenska priložnost, ki potrebuje reakcijo celotne slovenske turistične javne in tržne turistične industrije. Župan Srečko Ocvirk je kot govornik sodeloval na nedavni okrogli mizi konference Zlati kamen na temo možnosti in priložnosti sloVir: Občina Sevnica

Lekarna Sevnica v prenovljeni podobi Lekarna Sevnica je s priložnostno slovesnostjo v sredo namenu predala prenovljene prostore in robotizirano skladišče za zdravila.

SEVNICA – Skozi zgodovino pridobitev in najpomembnejše mejnike razvoja lekarne se je v osrednjem nagovoru sprehodila direktorica Irena Groboljšek Kavčič. Investicija je zajemala celovi-

to zamenjavo inštalacij v pritličju in delno v kleti, posodobitev in prilagoditev prostorov za potrebe strokovnega dela farmacevtov, izveden pa je tudi avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja s prinosom zdravil. Posodobitev in ureditev v splošno javno korist, financirana iz sredstev lekarniške dejavnosti, je skupaj znašala okrog 400 tisoč evrov.

Ob novi pridobitni je vodstvu lekarne čestital in se za dobro delo zahvalil župan Srečko Ocvirk, zbrane sta nagovorili tudi predsednica Sveta zavoda Lekarne Sevnica Petra Majcen in nekdanja dolgoletna direktorica Ana Dolinšek Weiss. Prireditev je polepšala glasba dueta citer v izvedbi Maruše in Gašperja Vidmar, saksofonist Martin Zeme in violinistka Iza Knez Majcen z mentorico Andrejo Zupanc.

Najboljša salama je prišla iz okolice Šentjerneja V Sevnici so organizirali že 56. salamijado, ki je potekala v starem delu

Vir: Občina Sevnica mesta v gostilni Vrtovšek.

Foto: Bojan Kostevc SEVNICA – Na najpomembnejšem ocenjevanju je 1. mesto zasedel Jože Fabjan iz Dolenjega Gradišča pri Šentjerneju, na 2. mesto se je uvrstil Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja je med 31. januarjem in 14. februarjem Silvo Vide iz Grobelj pri Šentjerneju, na 3. mesto

Oktet Jurij Dalmatin gostoval v Avstraliji gostoval pri Slovencih v Avstraliji.

BOŠTANJ, MELBOURNE – Povabilu so se pevci z veseljem odzvali in prva postaja gostovanja je bil Melbourne, Kew, Slovenski katoliški misijon svetega Cirila in Metoda. Tam je oktet pel

pa Peter Selak iz Vinice pri Šmarjeških Toplicah.

Razglasili so tudi mučenika leta, ki je postal Matjaž Pirc in tako dobil 50-litrski sodček cvička.

Na srečanju so se možakarji lepo zabavali, saj so jim pripravili kar nekaj nagradnih iger, sicer pa se je salamijade udeležilo tudi več salamarjev iz tujine, na primer iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Srbije – kar zadeva tuje salame, so bili nepremagljivi Avstrijci. Prireditev je glede na zanimanje in razsežnosti postala že pravi praznik suhomesnatih izdelkov in tako bo očitno tudi naprej.

Pripravila: M. S.

pomerili v tem športu.

Potem pa so imeli še koncert ob kulturnem prazniku. Z njimi so prepevali tudi tam živeči Slovenci in njihovi otroci, ki so prvič skupaj zapeli venček slovenskih otroških pesmi. S tem nadaljujejo tradicijo ohranjanja slovenske pesmi in besede.

Koncert okteta je navdušil več kot 100 udeležencev praznovanja v slovenskem klubu v Adelaidu.

Sledilo je druženje ob slovenski hrani in pijači.

Za konec gostovanja so v ponedeljek zapeli še na začetku seje župnijskega pastoralnega sveta za vse člane v Melbournu in se po bučnem Ob dnevu civilne zaščite (1. marca), ki je posvečen krepitvi njenega aplavzu odpravili domov, nazaj v Slovenijo. Go- velikega pomena pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, so na stovanje je bilo prijetno doživetje, ob zapetih slo- regijski prireditvi v Kostanjevici na Krki podelili priznanja najbolj zasluvenskih pesmih pa se je utrnila tudi kakšna solza.

Srebrni znak tudi šentjanškim gasilcem ženim pripadnikom.

pri slovenski sveti maši. Sledil je koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika, številno občinstvo iz bližnje in daljne okolice pa je uživalo ob prepevanju slovenskih pesmi.

Naslednja postaja je bil Sydney. Pevci so si ogledali mesto, v katerem živi druga največja slovenska skupnost v Avstraliji. Obiskali so tudi Adelaide, ki je po mnenju članov okteta izmed vseh treh mest, ki so jih obiskali, najbolj podoben Sloveniji. Tam so v petek, 10. februarja, peli ob odprtju začetka balinarske sezone in se z njimi

Vir in foto: Andrej Lisec, SEVNICA – Med njimi so tudi sevniški predOktet Jurij Dalmatin stavniki: bronasti znak sta prejela predsednik Gasilske zveze Sevnica Vincenc Knez in prostovoljec Rdečega križa Slovenije Rafael Blas.

Na osrednji državni slovesnosti na Brdu pri Kranju so srebrni znak civilne zaščite podelili sevniškemu zdravstvenemu domu, prav takšno priznanje pa je dobilo tudi Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šentjanž – ob njihovi 110. obletnici delovanja.

Vir in foto: Občina Sevnica

IZ NAŠIH KRAJEV

Sredstva dobrodelnega koncerta gredo za nakup glasbil

7

Do Šentruperta spet obvoz

V občini Šentrupert so začeli prenovo zadnjega dela tamkajšnje krajevne vpadnice od Slovenske vasi. Vrednost naložbe je nekaj manj kot pol V Rotary klubu Sevnica so vrline pripravljenosti prisluhniti in pomagati so- milijona evrov, graditelje pa čaka še ureditev krožišča v Slovenski vasi. človeku v vsakodnevnem življenju spet združili v obliko, katere rezultat je Prenovo ceste nameravajo končati do novega šolskega leta. bil zelo lepo obiskan sedmi tradicionalni dobrodelni koncert »Imeti rad«.

Ker gre za cestni odsek zunaj naselja, občina pri tretjem delu prenove ceste finančno ni soudeledodatno poskrbel igralec Konrad Pižorn – Kondi. žena, sodelovala pa bo pri gradnji krožišča pri Predsednik Rotary kluba Sevnica Martin Dolinšek Slovenski vasi, ki ga nameravajo začeti graditi ob je ob zaključku koncerta ravnateljici Glasbene koncu tretje prenovitvene etape. Obvoz do Šenšole Sevnica Katji Krnc simbolično predal ček v truperta je urejen od Prelesja oziroma po drugi vrednosti 5500 evrov, prihodek koncerta bo nakrajevni vpadnici. mreč v celoti namenjen Glasbeni šoli Sevnica za S prenovo ceste Slovenska vas–Šentrupert so nakup glasbil. Občinstvo je poleg obeh pozdravil tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. ŠENTRUPERT – Vodja sektorja za investicije začeli leta 2011. Prenovo celotnega nekaj manj Direkcije RS za infrastrukturo Tomaž Willenpart kot dvokilometrskega cestnega odseka so oceVir in foto: Občina Sevnica je povedal, da so se zaradi pomanjkanja de- nili na približno 2,4 milijona evrov, slabo četrtino narja prenove omenjene ceste lotili etapno, pri denarja zanjo bo prispevala občina, preostanek zadnjem oziroma tretjem delu pa gre za rekon- bo zagotovila država.

SEVNICA – Koncert v soorganizaciji lokalne strukcijo nekaj več kot 700-metrskega odseka.

Vir: STA skupnosti je potekal prav na mednarodni dan žena, 8. marca, v Športnem domu Sevnica. Na dobrodelnem koncertu so številčno občinstvo Gregorjeva sobota je bila tudi letos v znamenju Gregorjevega sejma na navdušili: Mladinski pihalni orkester Glasbene Veseli Gori pri Šentrupertu, ki ga je spremljal topel, sončen in brezvetrn šole Sevnica pod vodstvom Francija Lipovška, dan. Ta je na sejem ponovno privabil nepregledno množico ljubiteljev Godba Sevnica pod vodstvom Matica Nejca Kresejemske živahnosti. če, kot osrednji gost pa Ansambel Saša Avsenika. Za smeh in veselje je s komičnim vložkom še z baloni in sladkorno peno, na otroški Gregorjevi

Sonce na Gregorjev sejem zvabilo množico ljudi

National Geographic obiskal Deželo kozolcev

Pred dnevi je odjeknila vest, da je Slovenija po kriterijih slovite medijske hiše National Geographic uvrščena v sam vrh trajnostnega turizma, torej turizma, prijaznega okolju. na mesec pripravili tudi brezplačna vodenja.

Visoko priznanje Slovenska turistična organizacija (STO) je v okviru največje turistične borze na svetu ITB Berlin prejela ugledno nagrado, ki jo podeljuje National Geographic. Nagrado World legacy award so STO podelili v kategoriji trajnostnega upravljanja destinacije.

Vir: Dežela kozolcev Foto: Tomi Majer ŠENTRUPERT – V Deželi kozolcev pa so zdaj razkrili, da so predstavniki te medijske hiše v okviru ocenjevanja Slovenije in prizadevanj slovenskih turističnih delavcev za trajnostni razvoj obiskali tudi Šentrupert in njihov prvi muzej s kozolci na prostem na svetu. »Muzej v Šentrupertu na Dolenjskem je tako del mozaika izjemno uspešne turistične zgodbe Slovenije, ki ostaja zelena, aktivna in zdrava!« so navdušeni v Deželi kozolcev, kjer obenem obvešča, da bodo enkrat

Društva, prijavite se na razpise

Mirnski občinarji so na področju socialnega varstva, športa, kulture ter dejavnosti za otroke in mladino sprejeli letne programe. Na razpisih nameravajo letos razdeliti 81.300 evrov.

MIRNA – Občinski svet Občine Mirna je na 15. redni seji določil, da bo občina za projekte iz naslova socialnega in zdravstvenega varstva v občini na razpisih razdelila 13 tisoč evrov, za športne aktivnosti 36.350 evrov, za kulturo 27.450 evrov ter za dejavnosti za otroke in mlade 4500 evrov. Razpisi bodo objavljeni predvidoma marca, prijavitelji pa bodo imeli mesec dni časa za pripravo in prijavo na razpise za navedena področja družbenih dejavnosti. »Društva, klubi in druge organizacije, ki se prijavljajo na razpise s področij družbenih dejavnosti, so gotovo neposredno vpeti v dogajanje v občini in širše. S sredstvi, ki jih pridobijo prek

razpisov, omogočamo uresničevanje njihovega poslanstva, ustvarjanje pestrega družbenega in društvenega življenja v kraju ter raznolik nabor možnosti preživljanja prostega časa in nenazadnje tudi premagovanje ovir ali stisk, kar zajema predvsem področje socialnega in zdravstvenega varstva. V programih in projektih, ki jih pripravljajo izvajalci, lahko vsakdo najde nekaj zase, na primer z obiskom rednih dejavnosti, ki jih izvajajo društva, ali pa z obiskom kulturnih prireditev,« je povedala Valerija Jarm, ki je na Občini Mirna zadolžena za družbene dejavnosti.

Vir in foto: Občina Mirna

VESELA GORA – Preko 50 razstavljavcev se je predstavilo in tradicionalno ponujalo svoje izdelke. Predstavili so se trsničarji, Ribničani, prodajalci semen, čebulic, zelenjave, zdravilnih zelišč, lončarji pa tudi podjetniki in domači obrtniki. Za pisanost sejma so poskrbeli tudi otroci

delavnici pa so si lahko izdelali tudi svojega ekogregorčka.

Ob 9. uri je bila v veselogorski cerkvi Sv. Frančiška Ksaverija sv. maša, ki vsako leto privablja več vernikov. Predstavila so se tudi domača društva in druge organizacije, ob 11. uri pa je na prodajnem prostoru Drevesnice Krajšek še bolj zaživelo, saj je sledil prikaz obrezovanja – nege sadnega drevja. Za zabavni del so poskrbeli zvoki harmonikarjev, ki so potovali po celotnem sejemskem dogajanju, za hrano in pijačo pa je tradicionalno poskrbel uigran kolektiv Gostilne Jaklič.

Vir in foto: Moja občina

Marca spet pospešeno nad (pre)hitre voznike Ob kulturnem mrku za športni center na TreMedobčinsko redarstvo bo ponovno, do konca marca, izvajalo meritve belnem 1,2 milijona evrov hitrosti s samodejno merilno napravo za nadzor prometa, s katero se

Zadnjega februarja se je sešel občinski svet Občine Mokronog-Trebelno in sprejel letne programe na več področjih, obenem pa tudi investicijsko MIRNA – Meritve se bodo praviloma opravlja- vpadnicah v naselje. Voznike pri tem opozarle znotraj strnjenih naselij, v bližini šol in vrtcev, jajo, naj upoštevajo omejitve hitrosti. Namen dokumentacijo za Medgeneracijsko škratodeželo Mokronog in športni na območjih, kjer je promet povečan, ter na meritev hitrosti v cestnem prometu je, tako center na Trebelnem.

prekrški slikovno dokumentirajo.

pravijo, zagotovitev varnosti in preprečevanje prometnih nesreč, saj je ravno hitrost na slovenskih cestah glavni dejavnik prometnih nesreč. Zato vas tudi mi pozivamo, da vozite strpno in varno – pazite na varnost in ne nazadnje tudi na denarnico.

MOKRONOG – Občina bo za sofinanciranje dejavnosti in prireditev namenila 47.000 evrov, od tega devet tisočakov za kulturo, 30.000 evrov za šport in osem tisočakov za programe socialnega varstva. Mateja Vrabec, ki na občini ureja družbene dejavnosti, je povedala, da je med obVir: Medobčinsko redarstvo čani še posebej velik interes za športne dejavnosti, saj imajo vsako leto več vadbenih skupin, zasedenost športnih dvoran pa je nad pričakovanji. »Morda zadnje čase doživljamo le nekakšen kulMirnska krajevna knjižnica je bila pred kratkim prostor srečanja preturni mrk, saj so dogodki, ki jih organizirajo kulturne organizacije in društva, namenjeni bolj sami teklosti in sedanjosti – predstavili so knjigo Schindlerjev vojak avtorja Na Trebelnem pa želijo izboljšati pogoje za izsebi,« je dodala. vajanje programov športne vzgoje, za vadbo Rasta Božiča. občinskih in drugih športnih ekip, za športno Škratodežela in športni park na TrebelMIRNA – Novinar in ljubiteljski arheolog Rasto z otroki, a ga nihče ni jemal resno. Šele ko je v udejstvovanje rekreativcev, za druženje otrok ob Božič je zbranim zaupal pretresljivo življenjsko kinematografe prišel film, je spoznal celoten ob- nem športu, za zdrav, športni način življenja in za orodisejado domačina Staneta Ponikvarja, po seg Schindlerjeve enote in njenega delovanja. Medgeneracijska škratodežela Mokronog bo ganizacijo raznih športnih in kulturnih prireditev. kateri je napisal knjigo Schindlerjev vojak, ki je Ponikvarjeva vloga v njej ni bila zanemarljiva, vzpostavila dve krožni tematski pešpoti z izho- Za izgradnjo Športnega centra Trebelno, ki je izšla konec lanskega leta. Pogovor z avtorjem je uporabljali so ga kot kurirja, s kuvertami in dru- diščem v Športnem parku Mokronog, kjer bodo ocenjen na 1,2 milijona evrov, mora občina zagimi dokumenti je potoval po vsej Evropi. Vse stale tudi zunanje telovadne naprave. Naložba je gotoviti polovico denarja, preostanek pa želi privodil Marko Kapus.

Stane Ponikvar, ki je svoja zadnja leta preživel v se je dogajalo skrivoma in vojaki si niso smeli ocenjena na 39 tisoč evrov, pri čemer računa- dobiti na osnovi 23. člena Zakona o financiranju Domu starejših občanov Trebnje, je kot komaj zaupati niti svojih imen. V Schindlerjevi enoti je jo na 26 tisoč evrov iz Evropskega kmetijskega občin ter na razpisu Eko sklada. štirinajstleten fant leta 1938 odšel v Novi Sad za služil dve leti in pol. Zanimivo je, da je prav on s sklada za razvoj podeželja, preostanek pa bo vajenca v tetini trgovini. Tam ga je zajel vrtinec kolegom iz Bosne pred vrati taborišča Buchen- zagotovila občina s partnerji v projektu.

Vir in foto: Občina Mokronog-Trebelno druge svetovne vojne, ki ga je peljal od tabo- wald pričakal ameriške vojake. rišča Auschwitz do ruske fronte, kjer je zbolel Na prireditvi je o Ponikvarju spregovoril tudi za pljučnico. Po bolezni so ga poslali v vojaško njegov znanec in vsestranski kulturnik Stane službo v Krakov, kjer je pristal v enoti Oskarja Peček, ki je poudaril, da je Ponikvarja njegova Organizatorji, Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturSchindlerja, rešitelja več kot 1200 Židov. Zade- življenjska zgodba zelo zaznamovala in o njej nih društev Trebnje, so pod streho spravili že 18. festival Ah, te orglice. va je še toliko bolj zanimiva, saj o tem nikomur z njim še ni bil pripravljen govoriti. Dogodek je ni pripovedoval, odkar je leta 1946 prišel iz za- popestril ženski pevski zbor Zimzelen z Mirne. MOKRONOG – V soboto, 25. februarja, so se v Trebnjem na tekmovanju pomerili solisti iz Slovenije, vezniškega taborišča. Po prihodu ga je večkrat Vir: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Avstrije in Hrvaške, v Mokronogu pa skupine – prizaslišala Udba in si o tem ni upal govoriti. Po Golie Trebnje javilo se jih je kar 18. Tekmovanju orgličarjev je sleslovenski osamosvojitvi je poskušal spregovoriti dil večerni gala koncert v Mokronogu, kjer je uvod pripadal koncertnemu ansamblu ustnih harmonik Sorarmonica, udeležencu lanskoletnega svetovnega festivala na Tajvanu, osrednji del koncerta pa so zapolnili solisti in skupine po izboru obeh strokovnih komisij. Koncert so sklenili člani ansambla Armonauti amronico trio iz Italije, v spremljevalnem programu pa se je bilo mogoče udeležiti glasbene delavnice ki jo na višji nivo zdaj postavlja še tekmovanje. Na tem sicer ne iščejo najboljšega izvajalca, saj je težko na temo, kako igrati na ustno harmoniko.

Tekmovanje in revijo mojstrov igranja na orglice si je primerjati tako različne zvrsti glasbe, so pa vseeno leta 1991 zamislil Stane Peček, glasbenik, zboro- podelili nekaj zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. vodja in kulturni delavec, namen festivala, ki v MirnPripravila: M. S. sko dolino vsako leto privabi množico glasbenikov Foto: Občina Mokronog-Trebelno in radovednežev, pa je obujanje starodavne tradicije,

Stane Ponikvar je bil Schindlerjev vojak

Orglice v Mirnski dolini niso pozabljene

Pohod ob dnevu mučenikov Če imajo drugje pohode ob vseh drugih priložnostih, je športna sekcija PGD Jablan v začetku marca organizirala pohod ob dnevu mučenikov.

Tekmovanje in revijo mojstrov igranja na orglice si je leta 1991 zamislil Stane Peček, glasbenik, zborovodja in kulturni delavec, namen festivala, ki v Mirnsko dolino vsako leto privabi množico glasbenikov in radovednežev, pa je obujanje starodavne tradicije, ki jo na višji nivo zdaj postavlja še tekmovanje. Na tem sicer ne iščejo najboljšega izvajalca, saj je težko primerjati tako različne zvrsti glasbe, so pa vseeno podelili nekaj zlatih, srebrnih in bronastih priznanj.

Priporočamo vam naše bogate mesne plošče, s pravega žara, ki so vam na razpolago vse dni v tednu.

Več vrst malic že za 4,5 € od pon. do pet. od 9.-12. ure

DNEVNA KOSILA od pon. do pet. od 12. do 16. ure že za 6,5 EUR PRIPRAVLJAMO TUDI POGOSTITVE ZA: OBHAJILA, BIRME, KRST, POROKE, ROJSTNODEVNE ZABAVE, ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE

JABLAN – V soboto, 25. februarja, so se v Trebnjem na tekmovanju pomerili solisti iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, v Mokronogu pa skupine – prijavilo se jih je kar 18. Tekmovanju orgličarjev je sledil večerni gala koncert v Mokronogu, kjer je uvod pripadal koncertnemu ansamblu ustnih harmonik Sorarmonica, udeležencu lanskoletnega svetovnega festivala na Tajvanu, osrednji del koncerta pa so zapolnili solisti in skupine po izboru obeh strokovnih komisij. Koncert so sklenili člani ansambla Armonauti amronico trio iz Italije, v spremljevalnem programu pa se je bilo mogoče udeležiti glasbene delavnice na temo, kako igrati na ustno harmoniko.

Vir in foto: Moja občina, M. S.

Budno ministričino oko v novi dvorani

Zmagovalni kruh je prišel po pošti

V petek, 10. marca, je Mirno Peč obiskala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Ogledala si je gradnjo športne dvorane ob OŠ Toneta Pavčka.

Društvo podeželskih žena (DPŽ) Škocjan je tokrat že devetič organiziralo ocenjevanje kruha. V prvem marčevskem vikendu je v škocjanski Metelkov dom prispelo kar 69 hlebov, ki so jih pregledale budne in stroge oči.

sten ter s fasadiranjem in zasipom objekta. Občina medtem že izbira izvajalca manjkajoče opreme v dvorani, ko so oprema za športne igre, izvlečna tribuna, delilna zavesa, zaščita parketa, mehke obloge sten ipd. Ministrstvo gradnjo sofinancira v višini 40 odstotkov upravičenih stroškov normativne vrednosti oziroma v višini 24,36 odstotka celotne vrednosti investicije. Po napovedih bodo dvorano namenu predali s šolskim letom 2017/18.

MIRNA PEČ – Spremljala sta jo Gregor Mihorčič, direktor direktorata za osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo, ter Iztok Žigon, direktor direktorata za investicije in investicijsko vzdrževanje. Po sprejemu pri županu Andreju Kastelicu in ravnatelju osnovne šole Danijelu Brezovarju so si visoki gostje ogledali dvorano v gradnji.

Do konca lanskega leta so objekt zaprli in pokrili, v teh tednih pa nadaljujejo z oblaganjem stropa in

pili mladi harmonikarji, kitarist, folklorna skupina Plamen in še kdo, med gosti pa sta bila tudi ravnateljica osnovne šole Škocjan Irena Čenglija Peterlin in župan Jože Kapler.

Kruh so obiskovalci seveda lahko tudi poskusili in ga odnesli domov, sicer pa je bila izbira več kot pestra. Gospodinje so namreč lahko izbirale med pripravo hlebov iz različne moke, nekatere so se odločite tudi za praznične, spet tretje pa za povsem običajne hlebce. Vsi po vrsti pa so Vir in foto: Občina Mirna Peč, M. S. bili prava paša za oči in seveda tudi užitek za brbončice. ŠKOCJAN – V tričlanski ocenjevalni komisiji so Vir in foto: DPŽ Škocjan, M. S. sedeli Milka Debeljak, Janez Turk in predsednik komisije Blaž Košak. Sklenili so, da si zlato priznanje zasluži kar 50 hlebov, 16 jih je dobilo srebrno priznanje, trije pa bronasto. »Kruh, ki je letos dosegel vse točke, je spekla Ida Mermolja iz Vrtojbe. Kruh z olivami je na ocenjevanje poslala kar po pošti, kot že več let doslej,« pravijo v društvu, kjer so po ocenjevanju pripravili še razstavo vseh ocenjenih hlebov. V nedeljo, 5. marca, so si obiskovalci tako lahko ogledali vse ocenjene hlebce in uživali v podelitvi priznanj S.Oliver, Jana, Ara, Imac, Bosa noga ter kulturnem programu. Med drugim so nasto-

ZOPET PRIDNO POLNIMO POLICE za vsak žep!

Znamke ki jih dobite pri nas:Tamaris,

Ženske balerinske od 11,95 € Moški čevlji že od 19,95 € Gumijasti škornji od 13,95 €

Popolni zapori vse do sredine poletja

izbira

Velika narnic, torbic in de et it kval nih Erika. a tv ils plet ter nogavic

Na zalogi moški čevlji št. 47 in 48: čevlji, natkači, gumijasti škornji Delovna obleka slovenskega proizvajalca do št. 64: halja 17,55€, hlače pas 13,90€, farmer hlače 17,90€

Zadnji pari do -50%

v Mokronogu 07/34 82 960

Del na cesti med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami še ni konec, zdaj pa napovedujejo še zapore cest, ki se bodo očitno vlekle v sredino poletja.

Pridite in potrudili se bomo, da najdemo pravi čevelj tudi za Vas!

Predsednik Pahor je zamesil svoj hlebček Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je pred kratkim praznovalo že 10. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v svoje vrste povabili tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je vabilu z veseljem ŠMARJETA – Zaradi vzdrževalnih del oziroodzval.

BELA CERKEV – Ob prihodu sta ga sprejeli Bernardka Krnc, županja Občine Šmarješke Toplice, in Nežka Dulc, predsednica omenjenega društva. Pahor se je rade volje vključil v tradicijo, s katero v društvu sprejemajo visoke goste, in sicer je zamesil hlebec kruha, ki so mu ga članice ob slovesu tudi podarile.

Predsednik republike je članicam in članom, ki že desetletje nesebično in srčno prispevajo k razvoju društva, čestital za jubilej ter izrazil hvaležnost za ohranjaje tradicije, ki utrjuje identiteto našega naroda. »Mladi ljudje ostajajo na podeželju in uživajo enako kakovost življenja gospe Dulc pa podaril posebno protokolarno kot njihovi sovrstniki v urbanih središčih. Živijo darilo – slovensko zastavo. Na prireditvi, ki jo tradicije, ki bodo vedno moderne,« je povedal, je povezovala Zala Pungeršič, sta nastopila mešani pevski zbor Šmarješke Toplice in Enja Bančov na klavirju.

Društvo deluje že od ustanovitve občine in danes šteje že več kot 80 članov. V društvu redno organizirajo dogodke, tečaje, delavnice, predstavitve, pohode in še kaj, s tem pa uspešno promovirajo svoj kraj in okolico. Aprila tako pripravljajo državno ocenjevanje kruha iz različnih vrst žita, ki bo letos že sedmo.

ma rekonstrukcije ceste R3-667/1385 Šmarje-

Sobotno popoldne, 4. marca, je bilo v Šmarjeti prijetno glasbeno obarvano. Za to so v sodelovanju s pevskimi zasedbami iz občine Šmarješke Toplice poskrbeli člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev z Mirne, ki so pripravili že 29. ponovitev glasbene prireditve z naslovom »Pozdrav z Mirne«. ŠMARJETA – Idejni vodja in glavni organiza- predstavljalo prvi korak k nadaljnjem povezotor prireditve, ki je gostovala v številnih krajih vanju in sodelovanju med obema občinama po Sloveniji in v tujini, je predsednik mirnske- na področju kulture in glasbenega ustvarjanja. ga pevskega zbora Anton Kotar. Na prireditvi »Pozdrav z Mirne – Šmarješkim Toplicam« so se s pesmimi iz bogatega glasbenega repertoarja predstavili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora z Mirne in domače glasbene zasedbe – Mešani pevski zbor PGD Zbure, Mešani pevski zbor Šmarješke Toplice in Ljudske pevke Šmarjetke.

Vir in foto: Občina Šmarješke Toplice

REKLAMNE TABLE IN NAPISI 070 833 833

že od 20€/m

2

Vir in foto: Občina Šmarješke Toplice

Pozdrav z Mirne – Šmarješkim Toplicam

Vir: Urad predsednika republike, M. S.

www.magmamedia.si

ta-Šmarješke Toplice, bo v skladu z vsemi dovoljenji popolna zapora javnih poti JP 798801 in JP 797801, in sicer v naslednjih predvidenih terminih: javna pot JP 797801 od 06. marca do 20. aprila, javna pot JP 798801 pa bo zaprta od 5. julija do 8. avgusta letos. Obvoz bo urejen.

Izvajalec se vsem zahvaljuje za razumevanje, obenem pa prosi za strpnost in upoštevanje spremenjenega prometnega režima v času izvajanja gradbenih del.

Na prireditvi je s samostojnim pevskim vložkom navdušil tenorist venezuelskega rodu Diego Barrios Ross, ki je od leta 2014 tudi umetniški vodja mirnskega pevskega zbora Društva upokojencev. Snovanje glasbene prireditve »Pozdrav z Mirne – Šmarješkim Toplicam« je

TA OGLAS JE PLESKARJU JANEZU PRINESEL 5 NOVIH STRANK

10 Mladi gasilci na kvizu

Stanislav še pri 90 letih vozi avto

Osnovna šola v Orehovici je v soboto, 4. marca, gostila tekmovanje v gasilskem kvizu Gasilske zveze Šentjernej. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip, in sicer 11 ekip iz kategorije pionirjev, šest ekip iz kategorije mladincev in ena ekipa pripravnikov.

Pisalo se je leto 1927, 28. februarja se je rodil Stanislav Sluga – mami Faniki in očetu Janezu, ki je bil mizar. Po končani osnovni šoli se je vpisal na strokovno obrtno šolo in jo končal leta 1947. Prakso je pridobival pri očetu obrtniku in se izučil mizarstva.

OREHOVICA – Na tekmovanju so se mladi gasilci pomerili v teoretičnem delu iz gasilstva in prve pomoči ter praktičnem delu v gasilski spretnosti in vezanju vozlov. Hkrati pa je bilo tekmovanje namenjeno tudi druženju mladih gasilcev.

Najboljše tri ekipe iz vsake kategorije so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 18. marca v PGD Dobrnič, Gasilska zveza Trebnje. To so ekipe pionirjev iz PGD Gorenje Vrhpolje, dve ekipi iz PGD Stara vas-Loka, ekipe mladincev iz PGD Gorenje Vrhpolje, PGD Cerov Log in PGD Ostrog ter ekipa pripravnikov iz Gorenjega Vrhpolja.

Na tekmovanju nas je obiskala ravnateljica OŠ Šentjernej mag. Renata Zupanc Grom, ki si je ogledala delo mladih gasilcev. Na končni podelitvi pa sta nas obiskala tudi predsednik Gasilske zveze Šentjernej Aleš Medle in poveljnik Martin Lužar, ki sta tudi podelila pokale najboljšim tekmovalcem. Vsem udeleženim ekipam, še posebej ekipam, ki so se udeležile na regijsko tekmovanje, iskreno čestitamo.

Vir in foto: Benjamin Borse

Ameriški vojaki dobili obeležje Pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja in ameriškega veleposlanika v Sloveniji Brenta R. Hartleyja so v Gradencu slovesno odkrili spominsko obeležje ameriškim letalcem.

GRADENEC – Na sončno soboto, 11. marca, se je v tej suhokranjski vasici zbralo lepo število obiskovalcev. Začeli so s simboličnim preletom vojaškega letala, iz katerega so izskočili trije padalci, potem pa so povabljeni spregovorili nekaj besed – tudi obrambna ministrica Andreja Katič in slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Jelko Kacin. V programu so sodelovali tudi moški pevski zbor Cirila Zajca, učenci OŠ Žužemberk, The Plut Family, orkester Slovenske vojske, častna straža Slovenske vojske, vojaški vikar in 1. spominski partizanski bataljon. Po uradnem delu je seveda sledila pogostitev, na kateri ni manjkalo sproščenega druženja. Občina in Turistično društvo Suha krajina sta s prireditvijo gotovo zadovoljna.

Spominsko obeležje v Gradencu ohranja spomin na ameriške letalce, ki so bili 9. marca 1945 primorani izskočiti iz poškodovanega bombnika – pristali so prav v tej vasici. Posadka, vključno s še danes živečim pilotom Edwardom F. Loganom, se je s pomočjo partizanov potem lahko varno vrnila v svojo bazo v Italiji. Organizatorji upajo, da bo obeležje »pomemben pomnik naše skupne zgodovine, zavezanosti miru, sožitju in domoljubju, obenem pa simbol želja po svetu brez vojn, nasilja in revščine« Vir: TD Suha krajina, M. S.

je lahko pri 90 letih tako poln duha, vitalnosti in še vedno vozi svoj avto, nam odgovori: »Veselje do dela in dobra volja nas je držala skupaj in pokonci tudi v težkih trenutkih.« Pravi, da je bilo življenje v preteklosti večkrat težje kot lažje. Danes je hvaležen, ker lahko živi v svojem domu z domačimi. Večkrat gre v svoj vinograd in občuduje naravo.

Ob njegovem jubileju so mu čestitali župan Občine Šentjernej Radko Luzar, predsednik Druje, tam je potem leta 1988 tudi zaključil delavno štva upokojencev Šentjernej Marjan Bratkovič dobo. ter predstavniki rdečega križa. Zaželeli so mu Ob pogledu nazaj je njegovih 90 let minilo hiše na mnoga zdrava leta. tro, vendar se je vmes tudi marsikaj spremenilo.

Vedno je z veseljem do dela in življenja sprejeVir: Anica Sluga mal lahke in težke izzive. Ob vprašanju, kako Foto: Darja Will

Ubrano petje Mešanega pevskega zbora Dvor ob Krki V Kulturnem društvu Dvor že dolga leta aktivno deluje sekcija Mešani pevski zbor Dvor ob Krki. Ta zbor je sodeloval na območni reviji odraslih pevskih zasedb 2017, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Novo mesto. je na klaviaturah spremljal pianist in korepetitor Žiga Jernejčič iz Zagradca, pri naslednjih dveh pesmih pa se je pridružil zboru. Druga pesem je bila koroška narodna pesem O ti preburna ženska stvar in tretja Na deževen dan.

Prireditev je povezoval dr. Tomaž Simetinger.

Z izbranimi besedami, ki so se navezovale na vsebino pesmi, njihovo zgodovino in avtorje, je publiki vzbudil zanimanje pred vsakim nastopom. Na ta način je večer, v katerem je nastopi-

Opazili smo – minus: ostanki »civilizirane svinje« Čeprav radi govorimo, kako živimo v skladu z naravo in smo kot družba okoljsko ozaveščeni, se med nami še vedno najdejo pravi packi.

Kot je zapisala ena od krajank, prebivalci Polja pri Tržišču že več let opazujejo redno onesnaževanje – gre za metanje pločevink piva in energijskih pijač ter embalaže cigaret ob cesti iz smeri Tržišča proti vasi čez gozd. »Nekateri se radi redno sprehaja-

ŠENTJERNEJ – Leta 1948 je bil vpoklican v vojsko in jo služil tri leta v aviaciji. Po končanem služenju leta 1951 se je poročil in ustvaril družino. Rodili so se jima trije otroci: Slavko, Darinka in Anica. Poskrbel je, da so se izšolali. Z ženo Faniko sta lepo živela in se razumela 62 skupnih let. Leta 1952 se je zaposlil v takrat ustanovljenem Mizarsko-kolarskem podjetju Šentjernej.

Kasneje se je podjetje preimenovalo v Podgor-

mo po tej poti in nas žalosti pogled na stanje, ki ga redno povzroča zemeljski parazit, večini znan kot ‘civilizirana’ svinja. Žal lov in odstrel teh primitivcev zakonsko še ni razpisan, zato bomo za njimi z veseljem uničevali njihov trud še naprej ljudje dobre volje in zdravega duha. Verjamemo, da za vsako rit palica raste in verjamemo, da je za te parazite dovolj dolga,« se glasi oster zapis na družabnem omrežju, avtorica pa je omenjeni civilizirani svinji namenila še nekaj krepkih, ki jih poznajo tudi naši južni sosedje. No, zavzeta skupinica je nesnago počistila in tako vsem, ki še vedno niso dojeli, da je Zemlja le ena, poslala odločno sporočilo.

Vir in foto: FB

DVOR, DOLENJSKE TOPLICE – V petek, 3. marca, so se pevci in podporni člani zbrali v Kulturno-kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah, kjer je potekal prvi del revije. V programu se je predstavilo sedem dolenjskih pevskih zborov: - Mešani pevski zbor KUD Dolenjske Toplice, - Mešani pevski zbor Društvo upokojencev Novo mesto, - Ženska pevska skupina Kronce, KUD Uršna sela, - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Straža, - Mešani pevski zbor Singerca, GŠ Lipičnik Novo mesto, - Pevska skupina Vokalnih 5, KD Bučka, - Mešani pevski zbor Dvor ob Krki, KD Dvor.

Mešani pevski zbor Dvor ob Krki je pod vodstvom zborovodje Roberta Koheka zapel pesem Otona Župančiča Metuljčki. Pri tej pesmi jih

VRIS OBJEKTA, DOLOČITEV HIŠNE ŠTEVILKE, UREDITEV MEJE, IZRAVNAVA MEJE PARCELACIJA GEODETSKI NAČRT ZAKOLIČBA OBJEKTA

10%� popust na vse storitve

HIŠE, STANOVANJA IN PARCELE, PREPIS NEPREMIČNIN

lo kar 150 pevcev, še dodatno kulturno obogatil.

Organizator je poskrbel tudi za priznanja, ki so jih zasluženo prejeli zborovodje vseh pevskih zborov, številna publika pa je vse nastopajoče in njihovo ubrano petje nagradila z bučnim aplavzom.

Vir in foto: Jadranka Meglen, članica KD Dvor

11 Iz dolenjske črne kronike: voznica na bok, tri peške polomljene V začetku marca so imeli dolenjski policisti (in gasilci ter druge pristojne službe) kar nekaj dela na cestah, kjer so posredovali pri prometnih nesrečah, kaznovali prehitre in pijane voznike ter opravljali druge intervencije. Še vedno pa iščejo tudi pogrešano osebo.

Nazadnje so jo videli leta 2012 Novomeški policisti so objavili tudi poziv iskanja pogrešane osebe, in sicer iščejo 31-letno Ivano Petrović iz Novega mesta, ki že več kot 10 let biva na Škotskem (Velika Britanija), kamor je odpotovala zaradi študija in dela. Domnevno naj bi bila v mestu Edinburg. Pogrešano Novomeščanko so domači nazadnje videli leta 2012 in se z njo še pogovarjali po telefonu oktobra 2016, od takrat naprej pa se je za njo izgubila vsaka sled. Je močnejše postave, visoka okoli 165 centimetrov, svetle polti in okroglega obraza, ima zelene oči (obstaja možnost, da uporablja očala). Vse informacije, ki bi lahko privedle do nje, sporočite na anonimni telefon policije 080 1200 oziroma na številko policije 113. Lahko pa se tudi oglasite na najbližji policijski postaji.

Neznanec je šolarko vabil v svoj kombi Prvega marca naj bi v neposredni bližini osnovne šole neznanec v svoj kombi vabil deklico. Informacije je potrdila tudi policija. Na avtobusni postaji v Malih Brusnicah je ustavil kombi, moški pa je stopil iz njega in deklico vabil k sebi. »Neznanec se je nato usedel v kombi in odpeljal v smeri Rateža, učenka pa je naslednji dan obvestila starše, ti pa šolo in ta policijo. Moški naj bi bil star okoli 30 let, vitke postave in svetlejše polti. Kombi je imel ob straneh okna, zadaj pa je bil zaprt,« je poročala novomeška policija.

Nastradale so tri peške Na parkirišču v Trebnjem je 2. marca 63-letni voznik pri vzvratni vožnji spregledal 86-letno peško. Ta je po trčenju padla in si zlomila roko.

Prvo pomoč so ji nudili trebanjski reševalci, potem pa so jo prepeljali v novomeško bolnišnico.

Na Seidlovi cesti v Novem mestu se je 3. marca zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala še ena peška. Voznik osebnega avtomobila, star 36 let, je tam trčil v 20-letno peško, ki je cesto prečkala pravilno. Odbilo jo je na vetrobransko steklo, potem pa na vozišče, kjer je huje poškodovana obležala. Zdravi se v novomeški bolnišnici.

V ponedeljek, 6. marca, pa je 36-letni voznik osebnega avtomobila na Ljubljanski cesti v Novem mestu zaradi prehitre vožnje na prehodu za pešce trčil v 23-letno peško. To je odbilo na vetrobransko steklo, potem pa čez streho na tla. Pri tem se je huje poškodovala, povzročitelj nesreče pa je še krepko napihal: 0,9 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,87 promila. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, čaka ga tudi kazenska ovadba.

Drzno na počivališču Na avtocestnem počivališču Dul sta se pred nekaj dnevi pripeljala zakonca iz Švice. Ko sta se pripravljala na počitek, je do njiju prišel moški, star med 40 in 50 let, oblečen v pulover in kavbojke. Rekel jima je, da ima težave z avtom, po pogovoru pa sta zakonca ugotovila, da je iz njunega vozila izginila torbica s denarjem ter dokumenti. Neznanec jima je povzročil za približno 1500 evrov škode.

Pri Mirni dobil vrtoglavo kazen, v Krmelju ostal brez traktorja Trebanjski policisti so pri Mirni ustavili voznika osebnega avtomobila, ki sprva njihovih znakov sploh ni upošteval, ampak je vožnjo kar nadaljeval. Med postopkom so potem ugotovili, da 38-letnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, na neregistriranem in tehnično neustreznem vozilu škoda felicia pa je imel nameščene ukradene registrske tablice. Avtomobil so mu zasegli, zaradi številnih prekrškov pa so mu nanizali tudi več kazni, ki na koncu znašajo 2160 evrov.

V okolici Krmelja so na dan žena ustavili 75-letnega voznika kmetijskega traktorja in ugotovili, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, traktor pa ni ne registriran ne zavarovan. Zato so mu ga zasegli, njegov primer pa roma na sodišče.

Vlomi V Zabukovju pri Šentrupertu so neznanci iz novogradnje odnesli motorno žago in tiskalnik, s tem pa lastnikom naredili nekaj manj kot 200 evrov škode, v Šentjanžu pa je nekdo iz stanovanjske hiše odnesel denar in nakit. Lasniki so oškodovani za 1500 evrov.

Vir: PU Novo mesto, M. S.

VERJETNO NAJUGODNEJŠI POSTANEK VIANOR TIPSTOP STEGENŠEK Boštanj 3, BOŠTANJ 041 743 773

KUPITE IN PREJMITE

4X

=20€

KUPON ZA

PREMONTAŽO Število kuponov je omejeno.

Število kuponov s popustom v višini 20 € je omejeno. Akcija poteka na servisnih delavnicah TipStop Vianor od 1. 3. 2017 do 30. 4. 2017 oziroma dokler kuponov ne zmanjka. | Akcija brezplačnega zavarovanja velja za obdobje 2 leti ob nakupu 4 pnevmatik za osebna, poltovorna ali 4x4 vozila in poteka na vseh bencinskih servisih Petrol, eShopu in izbranih servisnih delavnicah TipStop Vianor od 1.3. do 31. 12. 2017. Akcija velja ob plačilu ali identifikaciji s Petrol klub kartico. | Imetniki Petrol klub kartice imajo možnost plačila na obroke ter dodatni 3% popust ob vnovčitvi 50 Zlatih točk, v času trajanja Petrol klub kataloga od 1.3. do 30. 4. 2017.

»Na prvi petek v marcu v zgodnjih jutranjih urah so nas ponovno prebudili pozivniki. Tokrat je šlo za prometno nesrečo,« so sporočili gasilci PGD Žužemberk, ki so izvozili z dvema voziloma in pohiteli na kraj nesreče. Zgodilo se je zgodaj zjutraj, ob 4.43, pri naselju Jama pri Dvoru. Policisti so ugotovili, da je 23-letna voznica osebnega avtomobila domnevno zaradi prevelike hitrosti zapeljala na bankino in se prevrnila. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Po njihovih podatkih naj bi bila le lažje poškodovana, a so jo za vsak primer zadržali na opazovanju. Policisti prisotnosti alkohola niso ugotovili. Nekaj več dela s posredovanjem so imeli gasilci, ki so ob pomoči kolegov iz GRC Novo mesto vozilo stabilizirali, voznico pa s tehničnim posegom rešili, saj je bila ukleščena. Potem so reševalcem pomagali še pri prenosu poškodovanke, odklopili akumulator in odstranili vse posledice nesreče.

BREZPLAČNO ZAVAROVANJE pnevmatik in asistenca za vse člane Petrol kluba.

MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE s Petrol klub kartico na izbranih prodajnih mestih. eshop.si

www.petrol.si/tipstop

www.vianor.si

Pomoč pri nakupu: izberigume.petrol.si

080 22 66

Opazili smo – plus: darila za ženske in moške Medtem ko so ženske ob dnevu žena vesele kakšne rože, se tudi moški ne branijo skromnega darila ob dnevu mučenikov.

V Turističnem društvu (TD) Trebnje so tako ob- himi slivami in domačo viljamovko ter jih presečanke in občane spet obdarili. Pripravili so spo- netili na njihov dan. Obdarovanci so bili prijetno mladanske šopke z glinenimi izdelki in z njimi presenečeni. obdarili naključne mimoidoče ženske ob dnevu Vir in foto: TD Trebnje žena. Da pa ne bi bili moški prikrajšani, so tudi za njih pripravili tradicionalno trnjevo vejico s su-

12

GOSPODARSTVO

Gospodarski oskar podjetju TEM s Čateža Ženske v podjetništvu in na trgu dela še V Ljubljani so slovesno podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenivedno zapostavljene je (GZS), ki jih v zbornici imenujejo tudi gospodarski oskarji. Letos jih je prejelo šest gospodarstvenikov iz petih slovenskih regij in štirih gospodarskih panog – dva iz velikih, trije iz srednjih in eden iz skupine malih in mikro podjetij.

Ženske v podjetništvu še vedno nimajo enakih možnosti kot moški. Na vodilnih mestih v podjetjih tako zanje še vedno pogosto ni prostora, so ob mednarodnem dnevu žena opozorilu v Združenju Manager. Slabše se jim godi že, ko po končanem izobraževanju iščejo delo, pa navajajo v Zavodu Nefiks.

V 90. letih minulega stoletja je bilo v Sloveniji na Organizacija za gospodarsko sodelovanje in ravodilnih položajih več žensk kot danes, pravijo zvoj (OECD), ki navaja, da bi bil prirast svetovv Združenju Manager. Kot pojasnjujejo glede nega gospodarstva višji za 16 odstotkov.

Visoko izobražene se zaposlujejo kot trgovke, blagajničarke ...

ČATEŽ – Nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2016 so prejeli izvršni direktor družbe TEM Čatež Andrej Bajuk, generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, direktor družbe Magneti Ljubljana Albert Erman, generalni direktor družbe Kolektor Etra Tomaž Kmecl, direktorica družbe Atotech Slovenija Mariana Karla Rebernik ter direktor družbe Cleangrad Jernej Zupančič.

Nagrade, ki po besedah predsednika GZS Marjana Mačkoška, sodijo med »najbolj zaželene in uveljavljene nagrade v Sloveniji«, so podelili že 49. Kot je spomnil generalni direktor zbornice Samo Hribar Milič, je v vseh teh letih nagrado prejelo že 353 gospodarstvenikov in gospodarstvenic. Nagrado za leto 2016 so podelili na podlagi 69 merljivih kriterijev, leto-

šnjo slovesno podelitev pa so oblikovali na temo umetnosti sodelovanja, ki je skrivnost uspešnosti.

Rast je kar 10-odstotna Družba TEM Čatež s 127 zaposlenimi proizvaja inštalacijska stikala in vtičnice. Lani je ustvarila 11,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, povprečna rast prodaje v zadnjem obdobju je skoraj 10-odstotna, navajajo na GZS. »Smo lokalno zelo povezano podjetje, dihamo s krajem,« je poudaril Bajuk. O njihovi »umetnosti sodelovanja« pa je poudaril, da se ta skriva v družinskih vrednotah, ki so jih prenesli v poslovno okolje: »Na teh temeljih gradimo našo prihodnost.« Vir: STA

TISK NA CERADNO PLATNO www.magmamedia.si

070 833 833 2

2

Krka lani z nižjim dobičkom Skupina Krka je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 108,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 31,4 odstotka manj kot predlani. Znižanje je po navedbah družbe med drugim posledica nižjih cen in razvrednotenja nekaterih valut.

NOVO MESTO – Kot je razkrila Krka, je nižji čisti dobiček skupine posledica izrazitih cenovnih erozij na večini trgov ter razvrednotenja nekaterih vzhodnoevropskih in srednjeevropskih valut. Prodaja na ravni skupine je koli-

(EBITDA) je bil z 228,2 milijona evrov za 25,6 odstotka nižji kot v letu 2015. Družba Krka je imela 102,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 29,7 odstotka manj kot predlani. Prihodki od prodaje so se znižali za 1,4 odstotka na 1,07 činsko zrasla za 11 odstotkov. Na trgih zunaj milijarde evrov. EBIT družbe je upadel za 40,5 Slovenije so prodali za 1,09 milijarde evrov, odstotka na 98,9 milijona evrov, EBITDA pa za kar je 93 odstotkov celotne prodaje. Dobiček 27,4 odstotka na 180,7 milijona evrov. iz poslovanja (EBIT) skupine je znašal 122,4 milijona evrov, kar je 38,6 odstotka manj kot Vir: STA predlani. Dobiček iz poslovanja z amortizacijo Foto: Krka

Slabši položaj žensk na trgu dela pa jezi visoko izobražene mlade ženske, zbrane v projektu Kolegice v okviru Zavoda Nefiks. Kot opažajo, sicer v primeru, ko do zaposlitve pride, formalnemu izobraževanju primerno zaposlitev veliko prej dobijo dekleta z naravoslovno oz. tehnično izobrazbo. Za mlade ženske z družboslovnih in humanističnih smeri se sicer najdejo priložnosti, a na slabše plačanih delovnih mestih, kjer bi na analizo, ki so jo naročili, ženske na najviš- zadoščala tudi samo srednješolska izobrazba. jem mestu odločanja še vedno ni imelo 76 od- V zavodu v zadnjih mesecih v okviru dela z stotkov delniških družb in 60 odstotkov družb z omejeno odgovornostjo. Zgolj moške člane uprave pa je imelo kar 81 odstotkov od prek sto najuspešnejših podjetij v letu 2014.

V Sloveniji je sicer - tako v združenju - visok delež izobraženih žensk: po analizi statističnega urada ima terciarno izobrazbo 34 odstotkov Slovenk in 23 odstotkov Slovencev. Tudi delež zaposlenih žensk je visok, plačna vrzel pa je ena najnižjih na svetu. Še vedno pa je delež žensk na mestih odločanja v gospodarstvu majhen. Nič bolje ni niti v politiki, kulturi in znamladimi beležijo dva trenda: prvi gre v smer, da nosti, navajajo. »Slovencem je pomembna enakost, vendar pa se psihologinje, anglistke, komunikologinje in se to na vodilnih mestih ne odraža,« je poudari- druga dekleta z univerzitetno izobrazbo zapola izvršna direktorica Združenja Manager Sonja slujejo kot trgovke, receptorke, blagajničarke, Šmuc. Po njenem mnenju se družba premalo drugi način prehoda v svet dela pa je mogoč le tako, da dekleta odpirajo status samostojnih podjetnic ali delajo preko podjemne oz. avtorske pogodbe. »Če je glavni namen prizadevanj zaposlovanja, da mladi dobijo katero koli delo, potem jih lahko ocenimo kot uspešna,« pravijo na Nefiksu. »Če pa je njihov namen mladim vendarle omogočiti delovna mesta, ki ustrezajo stopnji izobrazbe mladih ali pa vsaj omogočajo strokovni razvoj in napredovanje, potem morajo pristojni odločevalci še veliko storiti,« dodajajo. ukvarja z vprašanjem, zakaj so razlike med spo- Na Zavodu Nefiks s projektom Kolegice, ki teloma problematične, zato ostajajo zakoreninje- melji na mentorskem sodelovanju udeleženke z uspešno žensko, udeleženkam omogočajo bolj ne v družbi.

V združenju v tej luči izpostavljajo še ugotovitve suveren vstop na trg dela. A to, da se dekleta svetovalne hiše McKinsey, po katerih bi napre- dodatno izobražujejo, delajo prostovoljno, razvidek na področju enakosti med spoloma zgolj jajo svoje kompetence, mrežijo, »prepogosto ni na raven najboljše države v njihovi regiji bruto dovolj, da bi se znebila statusa brezposelnosti«. domači proizvod (BDP) do leta 2025 zvišale za Vir: STA, Foto: Pixabay 12.000 milijard dolarjev. Podobno ocenjuje tudi

AVTO MOTO

13

Katere letne pnevmatike naj izberem?

S pomladjo je treba preobuti tudi naše jeklene konjičke. Zimske pnevmatike, ki so to zimo še kako prišle prav, bomo do jeseni pospravili, in namesto njih namestili letne. Pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so pod drobnogled vzeli 31 letnih pnevmatik: 16 letnih pnevmatik dimenzije 195/65 R 15 V za manjše avtomobile in 15 pnevmatik dimenzije 215/65 R 16 H, ki so posebej namenjene cestnim terencem.

Ponudba pnevmatik na trgu je izredno velika – kupite lahko tiste uveljavljenih znamk ali pa povsem neznane, ki pa so morda cenovno še najugodnejše. Pri AMZS so tokrat testirali le pnevmatike znanih znamk, saj se je že večkrat izkazalo, da so te bolj kakovostne od tistih z »eksotičnimi« imeni.

Pnevmatike dimenzije 195/65 R 15 spadajo med najbolj prodajane, saj jih uporabljajo številni avtomobili nižjega srednjega razreda, ponudba pnevmatik v tej dimenziji pa je zelo pestra. 16 različnih pnevmatik hitrostnega razreda V (do 240 km/h) so preizkusili z avtomobilom VW golf. Pet pnevmatik je dobilo oceno dobro oziroma zelo priporočljivo, deset pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, le ena pnevmatika pa je dobila

TA OGLAS JE ELEKTRIČARJU TONETU PRINESEL 5 NOVIH STRANK. 070 899 899

GARANTIRAN USPEH!

oceno pomanjkljivo in je priporočljiva z določenimi omejitvami. Med najboljšimi petimi pnevmatikami so izdelki uveljavljenih znamk Bridgestone, Continental, Goodyear in Pirelli, ob njih pa še pnevmatika znamke Esa Tecar – to je pnevmatika, ki jo predvsem za združenje švicarskih vulkanizerjev izdeluje eden od znanih izdelovalcev pnevmatik.

Vseh pet pnevmatik se je izkazalo s svojo uravnoteženostjo pri vseh lastnostih. Nekoliko je izstopala le Continentalova pnevmatika contipremiumcontact 5, ki je imela ob svoji uravnoteženosti tudi najboljše lastnosti na mokri cesti. Za peterico najboljših sta se uvrstili Nokianova pnevmatika line in Dunlopova pnevmatika sport blueresponse, ki sta najboljšo oceno izgubili zaradi lažjih slabosti na mokri cesti. Ob tem pa ne gre spregledati, da se je Dunlopova pnevmatika med vsemi izkazala z najboljšimi lastnostmi na suhi cesti. Z dobrimi lastnostmi tako na suhi kot na mokri cesti sta se izkazali dve pnevmatiki z daljnega vzhoda, obe pa sta dobili oceno zadovoljivo zaradi večje obrabe, kar kaže, da pri obeh pnevmatikah niso najbolje rešili tipičnega nasprotja med lastnostmi na mokri cesti in obrabo. Gre za pnevmatiki aeolus precision ace2 AH03 in maxxis premitra HP5.Večjo obrabo imajo tudi Kumhove pnevmatike, ki pa imajo ob tem tudi lažje slabosti na mokri cesti. Nekaj slabosti na mokri cesti so ugotovili tudi pri Michelinovi pnevmatiki energy saver+ in pri Savini pnevmatiki intensa HP, a za razliko od drugih se ti dve pnevmatiki lahko pohvalita z zelo majhno obrabo oziroma velikim številom prevoženih kilometrov.

Hankookova pnevmatika ventus prime 3 K125 se je tudi dokaj slabo odrezala na mokri cesti, ima pa dobre lastnosti na suhi cesti. Drugače je s Semperitovo pnevmatiko comfort-life 2, ki nima slabosti samo na mokri cesti, temveč tudi na suhi.

Edina pnevmatika, ki je dobila oceno pomanjkljivo, je bila GT radialova pnevmatika champiro FE1, ki je bila izmed vseh najslabša na mokri cesti, prav tako pa se ni izkazala na suhi cesti.

Pnevmatike dimenzije 215/65 R 16 uporabljajo številni avtomobili, med njimi tudi vse več cestnih (ali športnih) terencev in križancev. Na tokratnem testu, ki so ga opravili s VW tiguanom, so preverili lastnosti 15 pnevmatik, ki so vse namenjene uporabi na cestnih terencih in imajo tudi takšne oznake. Dve pnevmatiki sta se izkazali s svojimi dobrimi lastnostmi in sta dobili oceno dobro – zelo priporočljivo. Enajst pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo – priporočljivo, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo in je njena uporaba priporočena z omejitvami, ena pnevmatika pa je dobila slabo oceno in njena uporaba ni priporo-

blizu oceni dobro – ni je dosegla zaradi nekoliko daljše zavorne poti in malenkost slabšega bočnega oprijema, oceno zadovoljivo pa je dobila tudi zaradi nekoliko večje porabe goriva. Oceno zadovoljivo so dobile tudi Firestonova, Pirellijeva in Semperitova pnevmatika – vse zaradi slabosti na mokri cesti. To velja tudi za naslednjih pet pnevmatik: Generalovo, Apollovo, Hankookovo, BF Goodrichovo in Bridgestonovo, toda njihove slabosti na mokri cesti so bile še nekoliko bolj izrazite, še zlasti pri bočni vodljivosti. Uniroyalova in Barumova pnevmatika sta oceno zadovoljivo dobili zaradi svojih nekoliko slabših lastnosti na suhi cesti. Negativno sta izstopali Michelinova pnevmatika latitude tour HP in Yokohamina geolandar SUV – obe zaradi slabih lastnosti na mokri cesti.

Za konec pa še nasvet. Vožnja z zimskimi pnevmatikami poleti ima nevarne pasti pri zaviranju in vodljivosti. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi pnevmatikami vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, avto z zimskimi pnevmatikami pa ima tedaj še hitrost 31 km/h.

Vir: AMZS

čljiva. Najbolje sta se izkazali pnevmatiki goodyear efficientgrip SUV in cooper zeon 4XS sport, ki sta se izkazali s svojimi uravnoteženimi lastnostmi na vseh področjih, pri čemer je Goodyearova pnevmatika še za korak pred Cooperjevo, obe pa pred vsemi ostalimi. Med enajstimi pnevmatikami, ki so dobile oceno zadovoljivo, je v ospredju Nokianova pnevmatika line SUV. Na mokrem je bila zelo

www.nadlani.si

Na vrata trka motoristična sezona, zato se nanjo dobro pripravite

S prijetnejšimi temperaturami se na obeta tudi več možnosti preživljanja časa na prostem. V toplejših dneh bodo na svoj račun prišli tudi motoristi, ki so gotovo že komaj čakali konec zime – ceste in tuji kraji namreč vabijo ne glede na vreme, seveda pa so za motoristične podvige najprimernejši topli in sončni dnevi. In na novo motoristično sezono se je treba primerno pripraviti.

Udarne jame, pesek, hladna podlaga Čeprav je pomlad tako rekoč tu, pa razmere na cestah še zdaleč niso popolne za vožnjo z motorjem, zato bo v spomladanskih tednih na cestah potrebna še večja previdnost kot sicer. V teh dneh je asfaltna površina namreč še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Tudi če je vozišče suho, je v zatišnih legah lahko vlažno in še bolj hladno kot drugod. Sneg in sol sta ceste marsikje močno poškodovala, zato je na vozišču veliko udarnih jam, še vedno pa je na cesti tudi pesek od zimskega posipa, morda tudi razpoke, zalivke, kolesnice. Marsikje lahko naletite tudi na ostanke lesa, blata in prsti, saj so se že začela dela na vrtovih, njivah, v vinogradih in gozdovih, zato ne bodite presenečeni, če bodo na cestah najrazličnejše ovire. Te so za motoriste lahko izredno nevarne – povzročijo lahko zdrse, izgubo nadzora nad motorjem in posledične padce. Zato morajo biti motoristi v tem času še posebej previdni. Hitrost vožnje je treba prilagoditi razmeram na cesti in svojim psihofizičnim sposobnostim. Ob nižjih hitrostih lahko namreč še pravočasno ustaviš in se izogneš katastrofalnim posledicam, ki vsako leto vzamejo življenja več motoristov.

Priprava motorja Po več mesecih v garaži motor zagotovo ni v takšnem stanju, kot je bil ob koncu poletja, zato mu je treba pred prvo vožnjo nameniti kar nekaj pozornosti. Najprej boste morali s svojega jeklenega konjič-

ka najbrž obrisati prah in preveriti, če je še tehnično brezhiben. Pri tem lahko poiščete pomoč v kakšni servisni delavnici (če rednega servisa niste opravili lani), preden se na motor usedete, pa morate preveriti še marsikaj drugega: zračni tlak v pnevmatikah, profil pnevmatik, brezhibnost žarometov, delovanje zavor, svojo zaščitno opremo ... Bodite tudi pozorni na morebitne znake puščanja tekočin (hladilna tekočina, olje v motorju, menjalniku, sklopki ...), doma pa lahko preverite tudi gibljive dele, kot so stojalo, ročice sklopke in zavor ipd., seveda pa bo treba preveriti tudi zavorno tekočino, ki s starostjo izgublja na svoji kakovosti.

Priprava motorista Če ste celotno lansko poletje preživeli skoraj dobesedno na motorju, to še ne pomeni, da so vaše sposobnosti obvladovanja motorja po koncu zime ostale na isti ravni. Nasprotno, ob koncu sezone so te sposobnosti boljše kot na začetku, motoristom spomladi manjka pregovorne kilometrine, gibčnosti, fizične pripravljenosti, spretnosti in izkušenj, ki so pomembne za varno vožnjo. Za kar najboljšo pripravo na novo sezono se zato lahko udeležite kakšnega organiziranega treninga varne vožnje ali praktične delavnice za motoriste, ki jih bodo v tem času izvajali v različnih krajih po državi. Če tega ne nameravate, pa pred prvo vožnjo obnovite vsaj najosnovnejše veščine obvladovanja motorja, kot so zaviranje, ustavljanje in umikanje oviram. To lahko naredite s kakšnimi krajšimi vožnjami oziroma izleti s pogostim vmesnim ustavljanjem. Pri vožnji motoristi preprosto ne smejo delati napak, saj so že najmanjše napake lahko usodne. Na vožnjo namreč ne vpliva le on, temveč tudi drugi dejavniki, kot so vreme, jutranji mraz, dnevna vročina ... Vse to lahko poslabša vozne razmere in vpliva na odzivanje motorista.

Ob vsem tem mora motorist poskrbeti tudi za ustrezno zaščito opremo. Zaščitna čelada pač ni dovolj, motorist mora imeti primerne hlače, jakno, rokavice, obutev, priporočajo tudi zaščito hrbtenice. Kar zadeva čelado, je treba posebno pozor-

nost nameniti tudi vizirju, ki je morda popraskan, upoštevajte pa, da proizvajalci čelad njeno menjavo priporočajo približno po petih letih starosti.

Bodite pozorni na motoriste V zimskih mesecih nismo bili vajeni, da bi na cesti srečali kakšnega motorista, zato se bo treba počasi navaditi, da spet prihajajo na ceste. Tako motoristi kot preostali udeleženci v prometu morajo voziti strpno in previdno, predvideti morajo ravnanja drugih in prilagoditi vožnjo razmeram na cesti. Odveč je ponovno omenjati, da alkohol in droge za volan in na motor ne spadajo, prav tako ne močnejša zdravila, utrujenost in podobna stanja. Dobro je, če motorist poskrbi za svojo vidnost (odsevni trakovi, svetla čelada), preostale udeležence v prometu pa opozarjamo, naj bodo pozorni zlasti na tako imenovani mrtvi kot, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni in se

vam lahko v ogledalih tako rekoč izmuznejo.

Motoristi in preostali, vožnja naj bo na prvem mestu zlasti varna, saj lahko še najmanjša nepremišljenost vodi v tragedijo.

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay

Finsvet plus d.o.o. PE RADEČE Ulica Milana Majcna 27, Radeče

ODKUP VOZIL PRODAJA VOZIL

FINA

NCIR A VOZIL NJE : do 72 ob brez p rokov ologa

TRGOVINA Z AVTO OPREMO www.avto-oprema.net

www.finsvet.si

14

POTOVANJA

Ni nujno, da je Nova Zelandija pregrešno draga Nova Zelandija, otoška država v Jugozahodnem Pacifiku, je zaradi svojih naravnih lepot, podnebja, unikatnega živalskega sveta in zanimive maorske kulture sanjska destinacija marsikaterega popotnika.

Ampak če želite tam spodaj preživeti kakšna dva tedna ali več, bo treba navadno kar globoko seči v žep. Že za polet boste odšteli precej, v mislih pa imejte, da ima Nova Zelandija tudi precej visoke cene goriv, hrane in drugih pomembnih stvari. Na srečo lahko z nekaj ukrepi bivanje na tem otočju naredimo cenejše, zato preberite spodnje nasvete, ki vam bodo prišli še kako prav.

Načrtovanje potovanja Nova Zelandija ima poletno turistično sezono med decembrom in februarjem, ko je pri nas zima. V skladu s tem se v tem času cene dvignejo, kar velja tako za namestitve kot polete, zato se na potovanje raje podajte v preostalih letnih časih – ja, res je, Nova Zelandija ima tudi zimo, sicer pa sta za obisk zelo primerni tudi pomlad in jesen.

Ta otoška država se na prvi pogled res ne zdi velika, ampak če si boste želeli ogledati oba največja otoka, bosta dva tedna najbrž premalo. Če imate omejen čas in ne preveč denarja, se raje omejite na samo en otok in tega preglejte podrobneje.

Tako boste prihranili na notranjih letih oziroma prevozih.

Ker je destinacija od nas precej oddaljena, znajo letalski prevozniki svoje cene zasoliti. Da bi znižali stroške leta, bodite na preži za najcenejšimi letalskimi kartami. Prevozniki lahko ponujajo različne popuste, tako da če znate brskati za kartami, boste zagotovo našli tisto, ki vam bo najbolj ustrezala. Če se spoznate na gibanje denarnih tečajev, pa lahko izkoristite tudi dejstvo, da gibanje cen nafte vpliva tudi na vrednosti posamezne valute.

še tako zahtevna vprašanja in vam svetovali glede namestitve, ogledov ter vsega drugega. Nekateri turistični delavci pa vam dajo tudi popust, če pri njih vzamete več kot eno storitev, tako da se izplača sodelovati z manj organizacijami kot pa z vsemi, ki so vam na voljo. V Aucklandu in Wellingtonu lahko dobite popust za ogled priporočenih mestnih znamenitosti, kar vas bo stalo manj kot pa posamezni ogledi in vstopnice. Nova Zelandija ponuja veliko skritih kotičkov, ki niso všteti v organizirane oglede, poleg tega si lahko marsikje izborite tudi nižjo ceno, kot je sprva predvidena. Obstajajo tudi kuponi, ki Upravljanje z denarjem ponujajo popuste, le pozanimati se je treba in jih Večina hotelov, restavracij, ponudnikov izletov in predhodno poiskati na spletu. drugih turističnih storitev sprejema kartico. Če ima- Prevoz in hrana te takšno, ki vam za transakcije v tujini ne vzame veliko denarja, se jo izplača uporabljati. Pri tem se Za najem avtomobila in gorivo boste na Novi Zelanboste izognili menjalnicam in brezglavemu trošenju diji odšteli kar precej, zato raje uporabljajte lokalne gotovine, ki se vam morda skriva po žepih. In če avtobuse, ki so cenejši, poleg tega lahko med voje drugje v navadi, da natakarjem dajete napitnino, žnjo opazujete pokrajino in dogajanje v okolici. Med Nova Zelandija te navade baje nima. Na mizi lokala bolj priljubljenimi sta prevoznika InterCity in Nakedali hotelskemu osebju vam tako ni treba pustiti ni- bus (baje to nima nobene zveze z goloto). Če pa se res želite voziti z avtomobilom, ga raje poiščite česar in nihče zaradi tega ne bo užaljen.

Znamenitosti in aktivnosti Za dnevne izlete, oglede in vstopnine lahko hitro zapravite na stotine evrov oziroma novozelandskih dolarjev. Še posebej rado se to zgodi, če želite tam početi stvari, ki jih morda počnete le enkrat v življenju: skok z elastiko, polet s helikopterjem …

Da se domov ne boste vrnili s praznimi žepi, prej dobro raziščite, kaj se izplača pogledati in narediti.

Preglejte, kaj so o Novi Zelandiji zapisali tisti, ki so jo že obiskali, še boljše je, če poznate koga, ki je tam že bil.

Nova Zelandija pa seveda ponuja tudi različne brezplačne aktivnosti, kot so pohajkovanje, pohodništvo in kopanje, nekateri muzeji imajo celo brezplačen vstop. Ob tem ima skoraj vsak kraj turistično pisarno, kjer vam bodo lokalci znali odgovoriti na

pri manj znanih ponudnikih. Tisti, ki so bolj znani, imajo tudi višje cene, če pa bo Nova Zelandija vaš dom več mesecev, pa si lahko rabljen avtomobil kar kupite, kar bo še vseeno cenejše kot najem.

Seveda je treba tu in tam obiskati kakšno restavracijo, a večino hrane lahko kupite v trgovinah,

na primer lokalno zelenjavo, kruh, mlečne izdelke, hitre malice in še kaj. Če ste izbrali namestitev, kjer si boste kuhali sami, izkoristite to možnost. In če se bojite, da voda iz pipe ni pitna, se motite. Nova Zelandija je znana po tem, da iz njihovih pit v glavnem

teče povsem dobra in čista voda, zato ne bo treba zapravljati za ustekleničeno ali tisto v plastenki.

Namestitev Nova Zelandija ima razvito mrežo cenejših namestitvenih kapacitet, kot so hostli. Ti imajo tudi samske sobe, tako da se ne boste gnetli, največkrat pa dobite v sklopu namestitve tudi uporabo kuhinje, tako da si obroke lahko pripravite sami. Na Novi Zelandiji je priljubljeno tudi kampiranje, poznajo tudi počitnikovanja z avtodomom. Šotor je seveda cenejši od hotela, a bodite pozorni, da boste za seboj vse lepo pospravili – lokalni prebivalci namreč sovražijo smeti in onesnaženo okolje. Lahko pa v času svojih počitnic živite tudi na kakšni od kmetij. Če boste kmetom ponudili pomoč, je bodo veseli, cena za bivanje pa bo seveda nižja.

Nova Zelandija je pravi svetovni biser, zato si vzemite čas. Tja boste najbrž potovali le enkrat v življenju, zato skrbno izberite, kaj si boste ogledali, kam boste šli in kaj vse boste še počeli. In čeprav se sliši, da bo treba za potovanje odšteti gore denarja, lahko z nekaj ukrepi to vsoto opazno zmanjšate.

Pomembna je predhodna priprava in skrbno izbiranje. Pa srečno!

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay

Ko so potovalni kovčki prepolni Potovanja so super, če se znate nanje dobro pripraviti. Med težavami, ki jih velikokrat imamo, pa so tudi vedno prepolni potovalni kovčki. Ne glede na to, ali gre za nekajdnevni oddih ali večtedensko potovanje – največkrat se zgodi, da s seboj nesemo preprosto preveč stvari, ki jih morda sploh ne potrebujemo.

Zato smo zbrali nekaj zanimivih nasvetov, s pomočjo katerih bodo vaši potovalni kovčki primerno napolnjeni, kljub temu pa boste imeli s seboj vse, kar potrebujete na poti.

Začne se v glavi

od destinacije in časa, ki ga boste tam preživeli, pa tudi od aktivnosti, ki jih načrtujete. Dvakrat pa raje premislite, ali bodo vaši potovalni kovčki res morali prenašati toliko nakita, gotovine in več turističnih vodnikov, ki opisujejo enake kraje.

Čevlji in oblačila Vaši potovalni kovčki so zagotovo dovolj veliki za vse, kar potrebujete, morda bo treba le dobro Če ste že kdaj pakirali, se gotovo zavedate, da razmisliti, kaj boste vzeli s seboj. Prav lahko se so potovalni kovčki lahko naravnost čudežni, saj namreč zgodi, da želite s seboj nesti vse mogo- lahko vanje stlačite ogromno vsega. A zakaj bi tudi tokrat s seboj odnesli toliko parov čevljev, če veste, da boste večinoma hodili na plažo in zvečer v kakšno restavracijo? Čevlji so nerodne oblike, težki in zavzemajo veliko prostora, zato niso ravno popolni za pakiranje. Potovalni kovčki naj bi zato vsebovali zgolj dva para čevljev – enega za vsak dan in drugega za bolj uradne priložnosti. No, če greste v tople kraje, boste tam potreče – od oblačil, več parov čevljev, morda sob- bovali še natikače. To pa je tudi vse! nih copat, na kilograme kozmetike in spodnjega Potovalni kovčki so seveda najbolj polni prav perila, nekateri ne gredo nikamor niti brez rolice oblačil. Kavbojke, pohodniški čevlji in čudotoaletnega papirja. Če se vam dogaja, da v kov- vit plašč, ki ga je škoda zmečkati, pa so stvari, ček zmečete vse mogoče, na tisto, kar v resnici ki jih ni treba pakirati, ampak jih ob odhodu na potrebujete, pa pozabite, vam svetujemo, da dopust že nadenete nase. Če vas skrbi, kako pred potovanjem naredite seznam! Skrbno raz- vas bodo pogledovali, pa se le nasmejte, saj mislite, kaj boste nesli s seboj. Veliko je odvisno veste, da imate v kovčku še dovolj prostora za spominke. In še en čudovit nasvet za pakiranje oblačil: namesto da jih zložite, jih zvijte v rolo! Na Z nami do prepoznavnosti! takšen način bodo oblačila zavzela manj prostora. Majice, hlače in ostala oblačila zvijte v role in jih polagajte na dno kovčka. Da ne boste s seboj vzeli deset kompletov spodnjega perila, ga lahko na poti operete kar sami – v hotelskem umivalniku ali pa v priročni pralnici sredi tujega mesta. Če na dopustih radi nakupujete, morajo biti vaši potovalni kovčki tako veliki (ali pa morate imeti tako malo prtljage), da boste vanje spravili

070 899 899

bo prineslo prav nič dobrega, zato si vzemite čas, naredite seznam in večkrat premislite, ali ste res prepričani, da boste s seboj vzeli tiste sandale. Poleg tega imajo sodobni potovalni kovčki veliko manjših prostorov, ki so pripravni za najrazličnejše drobnarije. Kakšno majhno stvar lahko skrijete celo v svoje čevlje – kdo bi si mislil, da so tako priročni? Ko se odpravljate na pot, torej pakirajte odgovorno in še spominke, tako da imejte to v mislih že med premišljeno, da boste na potovanju lahko kar najbolj uživali. Konec koncev je to bistvo vsazačetkom pakiranja.

Da bodo vaši potovalni kovčki kar najbolje kega potovanja. pripravljeni za potovanje, ne pakirajte v zadnji Pripravila: M. S. minuti. Panično metanje oblačil v kovček ne Foto: Pixabay

KOTIČEK PETRE ŠKARJA

15

Dominikanska Republika »Potovanja te prerodijo, pomirijo in obogatijo!« - iz knjige Umetnost preprostosti.

Dominikanska republika je otoška predstavniška demokratična država s pretežno špansko govorečim prebivalstvom na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola. Je prostor za hotelske dopuste za ljudi z vsega sveta. Ugodne cene, odlično podnebje, urejeni hotelski sklopi, dobra hrana in še boljši naravni sokovi ter čudovite plaže, ki jih popolnoma osamljene in res rajske najdeš zelo enostavno, če se le zapelješ kilometer ali dva izven hotelskih ograd. »Hola amigo!« na vsakem koraku. In že poznam nadaljevanje: »Cómo estás, Estás bien?« (prevod: Kako si, si v redu?) Pa tudi od tu naprej vem, kaj bodo vprašali: »Inglés? Español?« (Prevod: angleško, špansko?) In odgovorim seveda, da govorim angleško. In spet poznam nadaljevanje: »How are you?« Odgovorim, da v redu. Potem sledi še stisk roke ali nekakšen podoben pozdrav, ogromen nasmešek in smo tam – začnejo prodajati svoj produkt ali storitev.

Malo so že hecni s svojimi vedno enakimi, čisto enakimi pristopi. In to prav vsi, na katere sva naletela. Še bolj nama je bilo hecno zato, ker je bilo

podobno v Mehiki, Venezueli, celo na jugu Kalifornije. Prijatelj, s katerim sva takrat potovala, se je celo pohecal, da se ga ob srečanju še prav noben prijatelj ni tako razveselil in imel tak ogromen nasmešek, kot vsakdo tu v Dominikanski Republiki.

No, kolikor je to zanimivo in smešno, preide z dnevi v nadležno. Ko sva stopila iz hotela na glavno cesto, so se »vsuli« na naju kot mravljinci na sladkor. Z vseh koncev je prišlo vsaj 10 takih »Amigov« pri vsakem najinem izhodu iz hotela, vsakdo se je

na veliko smejal, dal roko, pozdravljal, spraševal, kako sva in seveda – prodajal. Prvič sva kaj takega doživela v Mehiki, ki je bila v mnogih pogledih zelo podobna Dominikanski Republiki. Čeprav ima Dominikanska Republika zelo veliko različnih znamenitosti in naravnih lepot ter je tako odlična za »backpackerje«, sva se tokrat kar bolj udobno usidrala v hotel. Posledično nisva videla veliko od same države, sva se zato pa prav lepo odpočila od našega hitrega sveta.

Tam so vsi tako zelo počasni ... Kar je za dopust in oddih super, saj te nekako povlečejo v svojo počasnost in umirjenost. Za vsakdanje življenje bi bilo tole (vsaj meni) pa zelo moteče ...

Sploh vam ne znam z besedami razložiti, kako zelo počasi storijo vsak posamezen gib. Že samo podpis pri njih traja in traja, počasi poiščejo kemični svinčnik, lepo počasi zaprejo predal, potem še popravijo ta predal, malo pogledajo kemični svinčnik, pa počasi pravilno primerijo, nekajkrat pogledajo list, kamor naj bi se podpisali, še malo obrnejo ta list ... Če jih opazujete, v bistvu ves dan delajo, ampak narejenega je izjemno, izjemno malo. Celo smejala sva se, ker sva ves teden v hotelu štela število zaposlenih in gostov – bilo je v povprečju za 60 % več zaposlenih kot gostov.

Si predstavljate kaj takega v Sloveniji? Lastnik bi takoj zaprl hotel.

Za nekaj dni sva najela avtomobil. Navigacijo komajda poznajo, večina podjetij, ki oddajajo avtomobile, je sploh nima. Pravijo, da je tako majhna država, da je enostavno vse najti z zemljevidom.

No, vseeno sva vztrajala pri navigaciji. Našla sva nekaj prav rajskih majhnih zalivov, nepo-

znanih turistom. Čudovito! Približno 10 do 20 metrov širok zaliv s kristalno čisto vodo, na obeh straneh pa divje skale ... Res lepo!

En dan sva posvetila dolgi vožnji, približno 3,5 ure v eno smer, da bi videla najlepšo plažo (sodeč po predlogu Lonely Planeta, domačinov, nekaj revij ...

Torej večkrat potrjeno, da naj bi bila res najlepša).

Te lepe plaže nisva videla. Le razburkano morje, rjava voda in naplavljene smeti. Po pogovoru z domačini so sočustvovali z nama in povedali, da je zadnjih nekaj dni verjetno kakšno neurje na morju, zato je voda razburkana in plaža daleč o pričakovanega rajskega pogleda. Spila sva vsak en »hugo naturales« (naravni sok) in se peljala nazaj ...

Vožnja pa – DIVJA! Nobenih pravil, semafor jim ni gospodar, prednost ima močnejši, hupa pa nujni dodatek. Poleg tega pa velikokrat krave na glavni cesti. Ja saj, nekje se morajo sprehajati ...

Ljudje in njihov način življenja je, kot sem že omenila, zelo podoben kot v Mehiki ali Venezueli. Morda nama zato ni bilo tako fascinantno življenje domačinov, ker sva to že doživela in videla.

Vsi so manjše rasti, temnopolti, špansko govoreči in večinoma z nezdravim slogom prehranjevanja.

Mesta so zgolj skupek ogromno lesenih kolib ali majhnih neurejeno sezidanih hišk, res majhnih.

Smeti so jim kar del narave, vsaj tako izgleda ...

Nevarnosti? Še nikoli nisem imela kakšne slabe izkušnje na potovanju, kar se tiče nevarnosti mafije, kraj, napadov ... Vendar sem vsako potovanje bolj pozorna in previdna, na kar so naju tudi tu

ves čas opozarjali domačini. Ko sva bila zvečer na plaži blizu mesta, sta poleg stala policista. Ko sva se premaknila, da bi ujela malo samote, sta se policista premaknila skupaj z nama. In se spet premakneva. In tudi policista. Potem pa le prideta do naju, lepo pozdravita in naju vprašata, do kdaj želiva biti na plaži. Zakaj, naju je seveda zanimalo.

Ni varno, sploh pa ne ponoči, sta povedala. Zato sta le vljudno povedala, da sva lahko kolikor časa želiva, ampak da bosta onadva poleg, za varnost.

Ocean world – nujna destinacija, če greste na sever Dominikanske Republike. Predstave delfinov, morskih levov, morskih psov, papagajev, snorklanje, ogled tigra, ptičkov, objemanje delfinov, plavanje z njimi ... Nepozabno! Rada imam živali, tako da mi je bilo sploh všeč ... Sicer se mi ob takih »zabaviščnih parkih« postavlja moralno vprašanje, ali je prav, da so živali v ujetništvu ... a ne bi na tem mestu o tem razglabljala. Če pogledam z vrha celotno potovanje – bilo je ČUDOVITO, sproščujoče. Po navadi mi ljudje zastavijo vprašanje, katero potovanje mi je bilo ljubše, a na to ni možno odgovoriti. Vsako je unikatno in jih med seboj ni mogoče primerjati.

Vsakdo v življenju bije svoje bitke Vsakdo v življenju bije svoje bitke. Vsakdo ima majhne bitke za vajo in večje za preizkus zmogljivosti. In vsakdo ima vsaj eno bitko, tisto, po kateri bi kot vojščak zaslovel in po kateri bi si ga zapomnili. Tisto, ki ga naredi najmočnejšega, ki ga najbolj izoblikuje, največ nauči in hkrati – najbolj utrudi.

Nekdo bije svojo največjo bitko z zdravjem, drugi zaradi neuslišane ljubezni. Nekdo bije bitko zaradi pomanjkanja hrane, drugi doživljajo borbe v sebi, ki niso vidne zunanjim očem.

Nikar ne sodi ljudi, ki bijejo svoje bitke.

Nikar se jim ne posmehuj, ne pametuj o njihovih poveljih in ne skušaj poveljstva drugih prevzeti sam.

In nikar ne zavidaj življenja drugemu, kajti nekatere bitke, celo tiste največje, so včasih očem nevidne, skrite za ščitom, čelado in masko nasmeha. »Bravo, premagal si svojo težko bitko,« rečejo na koncu. Včasih ne vidijo, kako te je ta bitka porezala, potrgala, ti pustila brazgotine in utrudila tvoje številne dele, ki nikoli več ne bodo enaki.

Kar lahko naredimo za dobro sebe in človeštva, je le to, da spoštujemo pot vsakega posameznika, z vsemi bitkami, z vsemi zmagami in porazi, z vsemi plaketami uspehov in brazgotinami ran. In da mu preprosto pustimo, da bije svoje bitke, ob tem pa mu le ponudimo kozarec vode, ki ga bo ojačala, ko bo to potreboval.

Nekateri ob najtežjih bitkah pokleknejo, se smilijo sami sebi in iščejo sočutje v drugih, ob tem pa za

Kovačič Mirko PRODAJA DRV PRODAJA SEKANCEV ODKUP HLODOVINE

NOST MOŽ VE A DOST M O D NA

041 637 146 8210 Trebnje www.at-kovacic.si Odkupujemo les po konkurenčnih cenah nudimo takojšnje plačilo!

smelo vztraja; ki se moti; ki ne doseže cilja spet in spet, ker ni truda brez napak in neuspehov. Čast gre tistemu, ki se v resnici potrudi nekaj storiti; ki pozna najvišje navdušenje in najvišjo predanost; ki se zavzema za častno stvar; ki ve, da bo v najboljšem primeru slavil veličastno zmago, v najslabšem Spomnim se čudovite misli Brene Brown: pa bo, če ne uspe, vsaj neizmerno pogumen …« »Ni kritik tisti, ki šteje; niti tisti, ki s prstom kaže, kako je spodletelo človeku dejanj in kje bi kaj lahko storil Iz knjige CAMINO – Od suženjstva do bolje. Čast gre tistemu, ki je v samem središču aresvobode ne; čigar obraz je umazan od prahu, potu in krvi; ki padeš v bitki, se poberi in pojdi dalje. Ne obstoj v trenutku, ker čas in s tem tvoje življenje gresta dalje. Pa tudi ob zmagah ne zaspi na lovorikah. Pojdi dalje. Spet in spet ... Življenje je premikanje.

padlo bitko krivijo vse ostale. »Ubogi, ubogi,« so besede, ki si jih želijo in čustveno izsiljujejo. Seveda je lepo potolažiti prijatelja, ki postoka, mu prinesti odejo in skuhati čaj ter ga tolažiti. Enkrat in dvakrat, morda trikrat. Več pa raje ne, saj mu s tem res ne pomagamo, prej škodimo. Največ, kar lahko storimo, je to, da verjamemo vanj, da ima moč in pogum pobrati se in zmagati!

Spet drugi skrivajo svoje najtežje bitke, saj so v našem okolju sodno in očitujoče sprejete, včasih se zdi, da sploh ne dovoljene. Včasih prav tisti, ki so navzven vedno nasmejani in polni energije, za to masko skrivajo najhujše bitke in rane.

Zato nikoli ne sodimo ... Ne vemo, kaj se dogaja v človeku, zakaj je morda celo osoren, hladen, nesramen ali kaj drugega ...

In največ, kar lahko zase storimo v teh bitkah?

Sprejmimo jo. Recimo ji DA! Ne skrivajmo, ne igrajmo, ne tlačimo je, ker bo prišla na plano. Če nam je dano, da rabimo to bitko, jo bomo imeli, na lep ali trd način. Stopimo v areno in se soočimo z njo!

Ne glede na to, kaj se ti zgodi, le nikoli ne pozabi - hodi in hodi in hodi dalje ... Če

V KAMNOLOMU TRŽIŠČE JE MOŽNO DOBITI NASLEDNJE MATERIALE: AGM Janez Pungerčar s.p.

Malkovec 1b, 8295 Tržišče

Tel: 07 81 80 451 Gsm: 041 642 256 janez.pungercar@siol.net

www.agm-pungercar.si

gramoz različne vrste tampona pesek za beton, malto, drenažo

IZVAJAMO TUDI: vse vrste kiper prevozov storitve z gradbeno mehanizacijo rušenje objektov predelava gradbenih odpadkov

Material lahko prev amete sami, ali vam ga dostavimo na željenozmesto po ugodnih cenah.

16

DOM IN VRT

Marca vabi vrt, a zunaj je lahko še slana Prvi pomladanski mesec, ki je lahko zlasti ob jutrih še povsem zimski, je primeren za prva opravila na vrtu. Kot rečeno, pa so jutra lahko še hladna (pazite se slane), zato sončnim žarkom, ki nas božajo sredi dneva, še ne gre povsem zaupati. suhe, saj ne želite pokvariti njene strukture, zračnost in rahlosti.

Po prekopavanju je na vrsti gnojenje, s katerim želimo prsti dodati pomembna hranila, ki jih zelenjava potrebuje za optimalno rast in razvoj.

Prst je treba oskrbeti z organskimi in mineralnimi snovmi, s čimer uravnavamo delež humusa in pomembnih rudninskih delcev v tleh – na najbolj naraven način bomo to dosegli z dodajanjem domačega komposta ali hlevskega gnoja (naj bo dobro uležan, že skoraj predelan), nekateri pa uporabljajo tudi že pripravljene mešanice. Če domačega gnoja nimate, je to seveda edina rešitev, a izbirajte med pripravki na naravni bazi in med takimi, ki ne vsebujejo škodljivih snovi. Sicer pa je treba tovarniško izdelane mineralne mešaZačeti bo torej treba s pospravljanjem ostan- nice vedno kombinirati z organskimi. kov, prekopavanjem in gnojenjem vrtička, ki ga Komaj čakamo zgodnjo solato bomo tako pripravili na prve rastlinice. Obračanje prsti izboljša sestavo njenega vrhnjega sloja in Če imate toplo gredo, jo na mesto, kjer boste odvodnjavanje, na površje spravi hranilne snovi, sadili, postaviti kakšna dva tedna pred sajenjem, tla pa prezrači. Deževniki in bakterije bodo v teh saj se bodo tla tako vsaj nekoliko ogrela. V topli dneh postali živahnejši, zato izkoristite njihovo gredi populite plevel in zemljo poravnajte, ni pa je moč. Če vrta niste dobro prekopali in pognojili treba prekopavati, saj boste tako semena plevejeseni oziroma tik pred zimo, bo treba to narediti la spravili bližje površju in bodo še hitreje vzklila. zdaj – tla namreč niso več zmrznjena. Vseeno pa Sicer pa marca na vrtne gredice že presajamo mokre zemlje ne obdelujte, prav tako ne preveč kapusnice (zgodnja repa, redkvica, rukola) in zgodnjo solato (berivka in listnata solata). Marec je, če je že precej toplo, čas tudi za setev graha, boba, špinače, spomladanskega česna in čebulčka, špargljev in hrena, medtem ko bomo ob koncu meseca sejali korenček, peteršilj in prvi krompir. Medtem ko lahko te vrtnine postopoma sadimo in sejemo na prostem, pa lahko v lončke posejete brstični ohrovt, čebulo, poletno zelje, zeleno in zgodnjo cvetačo. Če še vedno niste posejali paradižnika, paprike in jajčevca, lahko to še naredite, prav tako lahko zdaj posejete semena kumar. Sadike, ki smo jih začeli gojiti februarja, Zaradi nihanj v temperaturah imejte na vrtu pripravljeno folijo, s katero lahko zvečer poganjke prekrijete in jih tako zaščitite pred morebitno zmrzaljo, sicer pa je marec čas za pripravo gredic in gojenje prve zelenjave.

lahko že v tem času prepikiramo v toplo gredo, tja pa lahko od sredine marca sejemo tudi že glavnato solato, blitvo, por, zelje, ohrovt in cvetačo.

Pri prvih opravkih na vrtu ne pozabite na nekaj splošnih nasvetov, ki se jih velja držati. dobro preberite, katera semena za kalitev potrebujejo svetlobo – ta le malo prekrijte z zemljo, tista, ki bolje klijejo v temi, pa posujte z debelejšo plastjo ali pa jih prekrijte še s črno folijo. Obilnejšo plast prsti potrebujejo tudi debelejša semena, ne pozabite pa, da sejemo v navadno vrtno prst z dodatkom komposta, ne v šotne mešanice, ki jih le težko namočimo. In ne pozabite na kolobarjenje! Različne vrste zelenjave namreč potrebujejo različne vrste hranilnih snovi, zato se ravnotežje v tleh sčasoma poruši. Zato izvajamo kolobarjenje, kar pomeni, da rastline nikoli ne posadimo na isto mesto kot minulo leto. Ob tem pa upoštevajte tudi tako imenovane dobre sosede, saj rastline ob nekaterih uspejo bolje kot ob drugih.

dihnik in širokolistno vrtno krešo. Sadimo pa tudi trajna zelišča, kot so melisa, origano, pelin, luštrek ... Ko je vreme temu primerno in ko zemlja ni več zmrznjena, lahko sadimo tudi drevje, medtem ko sadno drevje v tem času obrezujemo. Drevesa lahko tudi gnojilo, če so nočne temperature že zelo nizke, pa jih lahko ovijemo v kopreno. Jagode bodo marca vesele rahljanja zemlje in gnojenja, breskve in marelice bodo kmalu zacvetele. Na vrtu pa lahko zdaj že urejamo tudi grede z rožami trajnicami, pri čemer je treba odstraniti odmrle dele in zastirke, rastline, ki so se preveč razbohotile, pa lahko razdelimo na več delov in posadimo vsakega posebej.

Gomolje, ki so bili pozimi v notranjih prostorih, pregledamo, in če so že odgnali, jih lahko tudi posadimo.

Skratka, pomlad je tu in dela na prostem kličejo.

Pomembno je, da v njih uživate in se sproščate.

Zavedajte se, da s tem naredite nekaj dobrega zase in za svojo družino, saj je doma pridelana Zelišča, sadje in rože hrana vse bolj cenjena. Tako vsaj veste, kaj jeste, Pri opravkih na zeliščnem vrtu je treba zastirko, ki delo na vrtu pa bo dobro vplivalo tudi na vašo ni razpadla, odstraniti in obrezati vse olesenele psihofizično kondicijo. dele zelišč in njihove odmrle dele. V tem času lahko pod zaščito že sejemo baziliko, koper, maPripravila: M. S. jaron, tolščak, na prostem pa peteršilj, ognjič, Foto: Pixabay

Delitev stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah Energetski zakon je že v letu 2011 uvedel obvezno merjenje porabe toplote v stavbah, ki se ogrevajo iz skupnega ogrevalnega sistema. Podrobnejši način merjenja porabe toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto določa Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki je bil doslej že večkrat spremenjen, zadnja sprememba pa je začela veljati 24. 9. 2016.

Vgradnja delilnikov in plačevanje stroškov toplote na podlagi dejanske porabe je stimulativno vplivala na zmanjšanje porabe toplotne energije – v prvih letih po vgradnji predvsem zaradi varčnejšega obnašanja uporabnikov ogrevanja, v zadnjem času pa vse več zaradi izvedenih energetskih prenov stavb (zamenjava stavbnega pohištva, izolacija toplotnega ovoja stavbe, stropa kleti in stropa proti neogrevanemu podstrešju, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema

spremenjeni pravilnik omogoča pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje tudi v primerih pretiranega varčevanja in nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki ter preprečuje morebitne zlorabe. Uporabnike motivira, da vsaj minimalno ogrevajo svoja stanovanja in tako preprečujejo nastanek vlage in plesni.

Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 – 17 °C).

Celotna poraba energenta oz. toplote v stavbi se deli na dva dela in sicer: na del, ki se razdelili po ogrevani površini (20 do 50 %, najpogosteje 30 %), in del, ki se razdeli po porabi oz. porabniških deležih (80 do 50 %, najpogosteje 70 %). Pri izračunu porabniških deležev spremenjeni pravilnik v 18. členu z vgradnjo termostatskih ventilov), kar dodatno zahteva minimalno porabo vsaj 40 % deleža spodbuja tudi država z nepovratnimi finančnimi ogrevane površine in omejuje maksimalno porabo na 300 % deleža ogrevane površine. spodbudami Eko sklada.

Po pojasnilu Ministrstva za infrastrukturo RS V postopku izračuna se zato porabniški delež

TERCA d.o.o. Šentrupert 124, 8232 Šentrupert Tel.: 07/34 35 100, Fax: 07/34 35 119 www.terca.si, info@terca.si

stanovanj, ki se ne ali malo ogrevajo, dvigne na 40 % povprečne porabe (kar je glavna novost zadnjega pravilnika).

Izračun porabniških deležev se izvede tako, da se najprej na podlagi odčitkov delilnikov določijo osnovni porabniški deleži posameznih stanovanj. Ti se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, da se izniči vpliv lege. Dobljeni porabniški deleži stanovanj se navzdol omejijo na 40 % povprečja, navzgor pa na 300 % povprečja. Pri stanovanjih, pri katerih odčitki z delilnikov niso na razpolago, se porabniški deleži še vedno določijo glede na delež njihove ogrevane površine oz. po določbah 11. in 12. člena pravilnika (pri krivdnih razlogih se uporabi kazenski faktor 3, ki je enak maksimalnemu porabniškemu deležu 300 %). Dobljeni porabniški deleži se na koncu preračunajo tako, da je njihova vsota enaka 100 %.

Novi pravilnik je uvedel obvezen izračun korekturnih faktorjev v primeru izvedbe toplotnega ovoja stavbe. V vseh stavbah, ki so izvedle energetsko sanacijo po sprejetju pravilnika, je potrebno korekturne faktorje za izpostavljenost lege izračunati na novo, za vse

ostale lahko faktorji ostanejo v veljavi do leta 2025. Korekturni faktorji se določijo za vsak posamezni del na podlagi izračuna toplotnih izgub, skladno s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice. Poleg izračuna korekturnih faktorjev je smiselno naročiti tudi izdelavo energetske izkaznice, saj je skupna cena izdelave nižja.

Na Terci d.o.o. vam poleg izdelave energetskih izkaznic nudimo tudi izračun korekturnih faktorjev po novem pravilniku. Za ponudbo nas kontaktirajte na e-mail: energetika@terca.si.

POSLOVNE ENOTE: Novo mesto, Prešernov trg 1; Tel: 07/33 41 094 Trebnje, Rimska cesta 10A; Tel: 07/30 40 560 Ljubljana, TPC Koseze, Vodnikova 187; Tel: 01/511 65 21 Litija, Valvazorjev trg 8, Tel: 01/89 84 651 Sevnica, Kvedrova ulica 37; Tel: 07/81 41 822 Črnomelj, Ul. 21. oktobra 17C; Tel: 07/30 51 424 Metlika, TPC Metlika; Tel: 07/30 58 303

ZANIMIVOSTI

17

Tretješolec s trojkami je čista zguba?!

Pa ne samo on, tudi njegovi starši. Takole mi je zadnjič rekla znanka (s pedagoško izobrazbo): »Če ima otrok v tretjem razredu dvojke in trojke, to pomeni, da se njegovim staršem ne da ukvarjati z njim.« Aha. Tako torej.

Potem sem malo raziskovala naprej. Fino je, da se otroci že v vrtcu učijo vsaj en tuj jezik, sicer ne bodo prišli na eminentno ljubljansko gimnazijo, mi je razložila svojo teorijo mama štiriletnika. »Zakaj bi pa moral na to gimnazijo?« me zanima. »Ker je najboljša priprava na medicinsko fakulteto.« Aha, no, na to pa res nisem pomislila. Verjetno bo najsrečnejši na medicini.

Pa priporočljivo je, da otrok pozna črke že pred vstopom v prvi razred, potem pa takoj na začetku šole že tekoče bere. Da je v skupini najboljših, seveda. Današnji petletnik mora torej že znati angleško, po možnosti še nemško, da o slovenskih črkah in številkah ne govorimo. In da seveda tablico in i-phone obvlada do najmanjših podrobnosti. Šestletnik mora biti že korak dlje – vsekakor mora znati že seštevati, pisati stavke (še bolje kar spise), na tablici in telefonu pa morajo biti seveda popolnoma osvojeni že vsi angleški meniji.

drugem razredu s kopico dodatnih aktivnosti samo še nadgrajujemo njegovo pot do doktorata, da je potem v tretjem razredu pripravljen na ocenjevanje.

Trojka seveda v nobenem primeru ne pride v poštev, štirico bo pa treba popraviti, če se slučajno zgodi. To v praksi pomeni, da otrok po štirih ali petih urah pouka v šoli ter aktivnostih v podaljšanem bivanju popoldne pride domov in potem doma še nekaj ur dela domačo nalogo in pili svoje znanje.

Plakate z brezhibnimi miselnimi vzorci in natiskanimi fotografijami s spleta pa sestavijo starši. Ker otrok to za petico res težko spravi skupaj … Če gre za skupinsko dela, se spet dogovorijo mame, da skupaj naredijo plakat. Potem si pa v službi grizejo nohte in čakajo, kako jih bodo ocenili. Saj ocena je tudi mamina, kakopak. Tako se torej kalijo mali doktorji znanosti. Pod budnim očesom mame tigrice in očeta, za katerega je priporočljivo, da se ambiciozni mami vsaj na roditeljskem sestanku in govorilnih urah pridruži.

Igra? Več igre bi koristilo tudi staršem!

Kje je tukaj čas za igro? »Zvečer pred spanjem mu damo za pol ure tablico, da se malo sprosti …« Plezanje po drevesih je bolj kot ne prepovedano, saj se hitro strgajo dizajnerske kavbojke. Kje je otroška svoboda, ki jo otrok za svoj normalen razvoj nujno potrebuje? Kje so tiste poti iz šole domov, ko malo zaviješ s poti in raziskuješ okolico? Pot je jasno strukturirana, kontroliramo pa jo s pametno uro, na kateri točno vidimo, kje se otrok nahaja. Dobra popotnica, da mu ne bo tuje, ko mu bodo v služRisanke pa tako ali tako gledajo v angleščini. V beni avto montirali sledilno napravo … Ampak to je

pa že druga zgodba. Morda si doktorjem znanosti kaj takega vendarle ne bodo drznili narediti.

Najboljši – manj ne obstaja!

Sama sem bila odličnjakinja, kljub temu da staršem to ni bilo najpomembnejše. Če potegnem črto, mi te ocene danes popolnoma nič ne koristijo, ampak spomnim se, da sem kot otrok bila izjemno vedoželjna in roko na srce, najbrž tudi kar precej tekmovalna. Spomnim pa se tudi, da nas v razredu ni bilo ravno veliko takih s samimi peticami. Nekako tako enakomerno smo bili porazdeljeni: od tistih, ki so razred komaj izdelali, pa tistih, ki so kolebali med Na dlani dobrim in prav dobrim uspehom, pa potem peščiTiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi za kulturo pod zaporedno številko 1838seboj, ca piflarjev, kiMinistrstvo smo imeli šeRS,tekmovanje med Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubèeva zdaj cesta 35a, 8210 kdo bo najboljši.

Ampak, pa, koTrebnje poslušam, se Odgovorna urednica: Melita Ivnik odbor: Melita potem Ivnik in Matejpa Zabukovec dogaja, da jeUredniški večina petic, nekaj štiric, pa Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si komaj kakšnaTisk:trojka ali dvojka.

Ne vsi inpred neizdajo povsod, Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan številke Naklada: 12.700 izvodov da se razumemo.

Na srečo še obstajajo učiteljice z Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 zdravo pametjo in starši, ki si svoje sreče ne krojijo z Spletna stran: www.nadlani.si otroškimi ocenami. Moj tretješolec ima celo paleto ocen, ampak te ocene so realen odraz njegove-

Najljubša barva razkriva vašo osebnost

Povsem običajno je, da imate nekatere barve raje od drugih in da se, kadar ste obdani z določenimi barvami, počutite boljše oziroma slabše kot sicer. Priljubljena barva v resnici govori veliko o vaši osebnosti. Če vas torej zanima, kdo se v resnici skriva za masko vašega sogovornika, ga vprašajte po najljubši barvi.

Rumena

Rdeča Ljubitelji rdeče so močni ljudje, ki ljubijo življenje in znajo uživati v vsakem trenutku. Pogumni ste in odprtega uma, ne manjka vam zaupanja vase. Ves čas iščete nove izkušnje, čeprav ste po naravi mirni, pa niste prav nič sramežljivi, ampak nenehno iščete nove avanture ter tvegane podvige. Bodite to, kar ste, dovolite drugim, da spoznajo, česa ste sposobni – tudi globokega čustvovanja, ki se ga ne bojite.

Rožnata Rožnata je priljubljena barva marsikatere ženske.

Nekatere izbirajo rožnate lake za nohte, spet druge imajo doma rožnate kose pohištva ali omaro, polno rožnatih kosov oblačil. Rožnata barva je barva mladih, romantičnih deklet. Če imate radi rožnato, iščete zaščitnika in romanco – približno nekaj takega, o čemer ste morda brali v ljubezenskih romanih. Ljudje, ki imajo radi rožnato, imajo radi tudi druge ljudi, a pomembno je, da pri odnosih ostanejo na realnih tleh in spoznajo, da jih prav vsi ljudje pač ne bodo nikoli imeli radi.

Zelena Zeleno povezujemo s pomladjo, prebujanjem in novim življenjem. Zelena pomeni rast, razvoj in ravnotežje. Če imate radi zeleno, ste najbrž precej naravni, sproščeni, morda celo naivni. Morda ste nekoliko konzervativni in se izogibate velikim spremembam, obenem pa ste strpni in iskreni.

Ljudje, ki ljubijo zeleno, si morda želijo osvoboditi se svojih strahov, lahko pa jih tepe tudi dejstvo, da radi verjamejo drugim in da so ranljivi.

To je barva radosti, sreče in svobode. Sonce je rumeno. Če imate radi rumeno, imate razvito logično mišljenje in ste po vsej verjetnosti individualist. Morda ste včasih tudi neodgovorni, saj si postavite veliko ciljev, a od njih kaj kmalu tudi odstopite. Ste pa ustvarjalni in imate umetniško žilico, zato si raje omislite cilj, ki je povezan s tem.

Na žalost pa se znate obnašati tudi, kot da bi vedeli, kaj potrebujejo ljudje okoli vas. Črna Ljudje, ki imajo radi črno, so velikokrat zadržani. Ne dovolijo, da bi se jim kdo preveč približal, svoja čustva in misli pa raje zadržijo zase. Težko je pridobiti njihovo zaupanje, radi so sami, a ne osamljeni, kar pomeni, da so v sebi zelo močni.

Morda na videz delujejo sramežljivi, a ko se odprejo in vas sprejmejo v svoj svet, boste v njihovi družbi uživali.

Modra Ljubitelji modre barve so skrbni, sočutni in prijazni do drugih. Svoja čustva dobro nadzirajo, a če boste od njih potrebovali pomoč, jo boste zagotovo dobili. So zelo lojalni, dobri poslušalci in ne bodo vas izdali. Dosledni so do sebe in do prijateljev, zahvaljujoč svoji stabilni osebnosti pa lahko v življenju dosežejo veliko.

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay

P

ga trenutnega znanja. Dogovorjeni smo, da se je pri testu treba potruditi in dati vse od sebe. Potem pa je, kar je. Tako nekako. Pri ustnem ocenjevanju ima nekaj petic, pri pisnih testih pa kar nekaj trojk, predvsem zato, ker je počasnejši od večine. Nalogo naredi že v šoli, doma jo skupaj pregledamo, pripravi se, če je še kaj dodatnega, bere, pomaga pri domačih opravilih, ima nekaj popoldanskih aktivnosti … Če se izkaže, da potrebuje pomoč, se tudi usedemo in vadimo. Sicer pa popoldneve preživlja tako, kot naj bi jih osem- ali devetletnik preživljal. Pa še tako je dan prekratek in po mojem je čisto premalo igre in prostega časa. Morda ne bo doktor znanosti (ali pa, kdo ve), morda bo »samo« gasilec. Morda bo imel pa prav zaradi tega, ker se ne bo pehal za ocenami, čas, da se ozre vase in ugotovi, kaj ga veseli. Jaz se tega nisem spraševala, sem bila preveč zaposlena z zbiranjem petic …

Avtorica: Majda Vesel Kočar, Preberite.si, Foto: Pixabay

18

NASVET

Ko našemu življenju zavladajo skrbi Skrbi me, kako bo. Kaj, če se mojim bližnjim kaj zgodi? Kaj, če izgubim službo? Kaj, če si drugi o meni mislijo kaj slabega? Kaj, če bo jutri slabo vreme? Kaj, če zamudim letalo?

Pretirana zaskrbljenost je ena izmed glavnih miselnih razvad, ki nam otežuje doživljanje sreče in zadovoljstva. Gre za notranji govor, ki nam povzroča neprijeten občutek glede določene situacije ali problema. Če nas zelo pogosto skrbi, lahko doživljamo močno tesnobo in nemir. Čeprav nam je ob skrbeh neprijetno, pa so te v mnogih primerih lahko tudi koristne in imajo svoj namen.

Ko vozimo avto in nas zaskrbi, ker zaradi goste megle slabše vidimo, lahko zaradi tega vozimo počasneje in varneje. Če nas skrbi jutrišnji razgovor za službo, se bomo morda zaradi tega še bolj temeljito pripravili na razgovor kot bi se sicer. Povsem normalno in celo koristno je, da nas od časa do časa kaj zaskrbi. Problem pa lahko nastane, če naša zaskrbljenost postane pretirana in začne slabšati našo kakovost življenja. Mnogo ljudi se niti ne zaveda, v kolikšni meri je zaskrbljenost del njihovih vsakdanjih misli.

Katastrofiziranje Kot terapevtka pri svojem delu opažam, da ljudje zelo pogosto katastrofiziramo. Gre za miselno strategijo, kjer si pri neki situaciji zamišljamo najhujše mogoče izide te situacije. Predstavljamo si, da se bo zgodila neka katastrofa. Mamo, ki se ji sin nekaj ur ni oglasil na telefon, lahko začne močno skrbeti, da se mu je nekaj slabega zgodilo. Začne si predstavljati, da so sinu ukradili telefon, da je bil v prometni nesreči ali pred očmi vidi kakšen podoben črni scenarij. Katastrofizirati pogosto začnemo z besedami »Kaj, če« ... »Kaj, če ponoči kdo vlomi v stanovanje?«, »Kaj, če dobim raka?«, »Kaj, če me žena zapusti?«. Naše skrbi so ponavadi črno-belo naravnane in nas včasih lahko tako

močno prevzamejo, da imamo občutek, da se bo katastrofalni dogodek z vso gotovostjo zgodil in za trenutek povsem pozabimo, da gre dejansko zgolj za misel. Nekatere naše skrbi se lahko nanašajo na prihodnost (npr. »Kakšni bodo moji otroci, ko bodo stopili v puberteto?«) ali pa se nas tičejo posredno in sploh niso pod našim nadzorom (npr. »Kaj se bo zgodilo z našo državo?«). Take in podobne oblike skrbi imajo lahko učinek paralize, saj svoj čas in svojo energijo pretirano posvečamo skrbem in ne akciji, ki bi nas vodila v rešitev.

Pretirana ali kronična zaskrbljenost ima vpliv na mentalno in fizično zdravje. Povzroča lahko stres,

bo le tako kos nepredvidenim situacijam. Zaradi tega si je ves čas zamišljala mogoče neugodne scenarije, ki bi se ji utegnili zgoditi, ter se nanje vnaprej pripravljala. Četudi je šla recimo le na kavo s prijateljico, je razmišljala o tem, kaj bi storila, če bi se ji na poti pokvaril avto, če bi jo nekdo oropal ali pa bi ji prijateljica povedala kakšno težko novico. Nato si je zamišljala tudi svoje mogoče odzive in se čustveno poglobila v namišljeno situacijo. Ker je klientka to redno počela, se je ob koncu dneva pogosto počutila povsem izčrpano.

Imela je tudi težave biti prisotna v sami situaciji.

Večkrat mi je pripovedovala o tem, kako so šle kakšne situacije kar mimo nje. Imela je recimo prosto popoldne, zato so šli z družino v park, a namesto da bi uživala, se je počutila napeto in se ni znala prepustiti trenutku. Doživljala je tudi močno tesnobo in strah, kadar se je znašla v situaciji, ki je ni predvidevala. Tekom terapije je spoznala, da preko pretirane zaskrbljenosti pravzaprav išče občutek varnosti. Naučili sva se konkretnih strategij, s katerimi je klientka začela opuščati pretirano zaskrbljenost. Naučila se je tudi, kako tolerirati neugodne situacije, v katerih se včasih nepričakovano znajdemo in kako v tovrstnih situacijah kar depresivnost, slabšo delovno učinkovitost, vpliva najbolje odreagirati. Tekom najinih srečanj je klina medosebne odnose, apetit, spanje, povzroča entka postajala vidno bolj sproščena. Naučila se mišično napetost, bolečine v trebuhu, glavobole je, kako biti v trenutku prisotna in v svojem življenju in slabši imunski sistem. začela tudi uživati.

Primer iz prakse

Odmor od skrbi

Spomnim se klientke, ki je imela težave s skrbmi in tesnobo. Bila je mamica dveh otrok in uspešna poslovna ženska. Prepričana je bila, da mora imeti vedno vse pod nadzorom, saj je verjela, da

Pomembno je, da si od svojih skrbi vzamemo tudi odmor in se sprostimo. Znati obvladovati svoje misli in vedeti, kako se sprostiti, je koristno predvsem za naše boljše počutje ter medosebne

Privoščite si regrat v solat'

odnose, saj smo v komunikaciji tako bolj odprti in manj obremenjeni s svojimi skrbmi. Pomembno je, da znamo sprejemati konstruktuvne odločitve in ne odločitve, ki izhajajo le na podlagi naših skrbi. Če sami sebe ujamemo v procesu katastrofiziranja, se zato lahko preprosto vprašamo, kakšne so še druge mogoče razlage ali izidi dane situacije.

Povsem naravno je, da nas od časa do časa kaj zaskrbi. Vsak dan pa si zaslužimo nekaj počitka in odmora od skrbi, zato je dobro vedeti, kako se posvetiti tudi srečnejšim mislim in živeti polno.

Katja Z. Istenič Psihologinja in psihoterapevtka www.hocem-vec.com

Regrat je že stoletja znan po svojih zdravilnih lastnostih, a smo nanje v poplavi farmacevtskih izdelkov kar malce pozabili: s koreninami so zdravili želodčne in presnovne težave, vnetja, očesne bolezni in težave s kožo, grenčine v njem čistijo kri in nižajo raven sladkorja v krvi, krepi odpornost itd. Ima le eno slabo lastnost, treba ga je nabrati!

Ste se letos že najedli regrata? Najbrž ga ni nikoli dovolj, konec koncev je njegova sezona dokaj kratka, nabiramo ga nekje od začetka marca do sredine aprila, nato pa gre v cvet in je pregrenak. A niti tedaj ne postane nebodigatreba, saj lahko izkoristimo druge blagoslove, ki jih ponuja navadni regrat. Ampak pojdimo od začetka.

Spomladi marsikdo komaj čaka, da se bo lahko s košarico in nožkom sprehodil po travnikih, njivah in ob poteh ter nabral regratove liste. No, večina najbrž bolj željno pričakuje tisti drugi del – regratovo solato s krompirjem, jajci ali prepraženo slanino, ocvirki, nekateri se navdušujejo nad juho, liste lahko uporabimo podobno kot špinačo, jih blanširamo, ali pa jih posušimo in uporabimo za čaj. S takšno popestritvijo jedilnika boste veliko naredili za svoje zdravje, saj

je regrat, torej listi, cvet in korenina, zakladnica koristnih snovi, cenjen pa je tudi v zdravilstvu. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je denimo razvrščen v kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.

Listi so bogat vir vitaminov A in C ter mineralov, predvsem kalija, kalcija in železa – zadnjih dveh vsebuje celo več kot špinača! Zaradi grenčin ima diuretične lastnosti, posezite torej po njem, če imate težave z zastajanjem vode v telesu, motnje v delovanju ledvic in težave z mehurjem, po raziskavi iz leta 2001 pomaga sladkornim bolnikom. Vaš zaveznik je tudi, če so vaša šibka točka jetra in če se želite razstrupiti, steroli v listih namreč spodbujajo nastanek in izločanje žolča. Njegove naslednje lastnosti bolje najbolj vesele ženske – pomagal naj bi odpravljati celulit, poleg tega pa menda blaži težave pri endometriozi.

Na cvetove bo treba še počakati Cvetove nabiramo v drugi polovici aprila in na začetku maja, in to v suhem vremenu, po možnosti dopoldne. Največ koristnih snovi je v še ne popolnoma razprtih, uporabni so tudi cvetni popki, vložimo jih v kis podobno kot kapre oziroma kisle kumarice.

Cvetove, ki pospešujejo izločanje vode iz telesa in blagodejno delujejo pri blagem vnetju mehurja in sečnih poti, čim hitreje porabimo, saj hitro venijo pa tudi odstranjevanje cvetne čaše bo potekalo hitreje, kot če to poskušamo narediti naslednji dan. Lahko jih posušimo za čaj, suhe spravimo v steklen kozarec, lahko pa pripravimo regratov sirup, ki, pozor, ni regratov med. Tega poznajo predvsem v Italiji in gre dejansko za med kot čebelji pridelek, sirup pa pripravimo na dva načina: v večji stekleni kozarec nalagamo plast cvetov in plast sladkorja, postopek ponovimo, dokler ne napolnimo kozarca oziroma nam zmanjka sestavin. Kozarec damo na sonce, in ko se sladkor stopi, imamo odlično domače zdravilo, ki ga uporabljamo za izboljševanje prebave, splošnega počutja in izboljšanja krvne slike, poleti ga denimo mešamo z mineralno vodo in dobimo osvežilni napitek, zelo pa pomaga tudi pri kašlju in prehladnih obolenjih – pozimi vsako jutro zaužijemo eno žličko, lahko pa z njim sladkamo čaj ali ga namažemo na kruh.

Za drugi način potrebujete 400 g regratovih cvetov, liter in pol vode, dve olupljeni limoni in 4 kg sladkorja (lahko rjavega). Cvetove (samo rumeni del) s kolobarji limone na nizki temperaturi kuhamo v vodi dobre pol ure, ekstrakt precedimo čez gazo in dodamo sladkor. Vse skupaj kuhamo približno 2 uri na 40 stopinjah, da se sladkor stopi in sirup zgosti. Vroč sirup prelijemo v steklene kozarce.

Korenine nabiramo med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom, pri tem pa moramo biti previdni, da jih ne poškodujemo preveč in bi zdravilni sok stekel ven. Sušimo jih na soncu ali v pečici ter jih stremo ali zmeljemo. Prevretek uporabljajo kot nadomestek kave ali čaja, ki krepi odpornost, pogosteje pa uživamo čaj, ki pomaga pri prebavnih težavah.

Pripravila: A. S.

NASVET

19

Sobne rastline, ki prinašajo obilje in ljubezen

Feng šuj je starodavna kitajska veščina urejanje življenjskega prostora – tako, da po njem skladno teče pozitivna energija. In v stanovanjskih prostorih imajo veliko vlogo tudi sobne rastline. Le v redkem stanovanju namreč ni nobene sobne rastline, a premalo se zavedamo, da tudi te vplivajo na naše počutje in življenje.

Sobne rastline, naštete spodaj, iz zraka odstranjujejo škodljive snovi, torej strupe, obenem pa zmanjšujejo tudi učinke škodljivega sevanja. Preberite torej, katere sobne rastline bi si po teoriji feng šuj morali omisliti, da boste živeli bolje.

Vodni bambus oziroma bambus sreče

še posebej srečni številki pa sta tri in pet. Feng šuj narekuje, da drevo denarja poleg sreče prinaša tudi blaginjo, bogastvo, finančno varnost. Listi, ki spominjajo na kovance, simbolizirajo denar. Sobne rastline, kot je drevo denarja, morate postaviti blizu blagajne ali sefa in v levi kot.

Fikus Že njegovo ime pove, da vam ta sobna rastline na more škoditi, prej vam lahko koristi. Bambus sreče Fikus je rastlina zaobljenih listov, ki jih feng šuj donamreč energetsko uravnoteži prostor in iz njega jema kot vodiče dobre energije. Fikus je simbol odganja škodljive kemijske snovi, kot so formalde- sreče in izobilja.

Spatifil Spatifil oziroma samolist pogosto imenujejo tudi ženska sreča. Ta sobna rastlina uspeva tudi pod umetno svetlobo, obenem pa čisti zrak škodljivih snovi in zmanjšuje učinke sevanja zaslonov.

Bršljan Pravijo, da bršljan mehča in preusmerja energetsko strupene puščice. Bršljan tudi dobesedno čisti zrak strupov, tako da v njem zmanjšuje kohidi, kisline, tolueni in podobno. Feng šuj pravi, da ličino benzena, toulena, ksilena, formaldehida in moraš imeti doma bambus z dvema stebloma za podobno. ljubezen, s petimi stebli za zdravje in z osmimi za Orhideja bogastvo. Če vam kaj od tega primanjkuje, veste, kaj morate narediti. Sicer pa je tako imenovani sreč- Orhideje so sobne rastline, ki simbolizirajo ljubeni bambus sobna rastlina, ki naj bi srečo prinašal zen. Feng šuj pravi, da orhideja privlači ljubezen, zaradi svoje vitalnosti in mirne ter modre energije. poglablja prijateljstva in pomirja dušo. Stari Grki so to rastlino povezovali s plodnostjo, kar pomeni, Drevo denarja da je lahko tudi odlično darilo za mlade pare, ki Drevo denarja oziroma tolstolistnica naj bi prinesla si želijo otrok ali pa se pripravljajo na novega drusrečo tistemu, ki ga goji. Priporočajo, da imate v žinskega člana.

Pripravila: M. S. stanovanju kar več takšnih rastlin na enem mestu,

P

Po koncu puste zime osvežite dom

Zaspane zime je konec, čas je za sonce, višje temperature, novo energijo in kakšno prenovo. Če večje adaptacije stanovanja ne načrtujete, lahko svoj dom v pomladnih mesecih osvežite na drugačne, preproste in cenejše načine. tonom. Ko se lotite pleskanja, morate najprej s čopičem prebarvati vse kote in robove ter stike med stenami, šele potem pa uporabite primerni valjček. Če se bojite veliki sprememb, živo rdeča na steni, ki je bila deset let povsem bela, morda ni najboljša rešitev. Lahko pa preizkusite s kakšno nežno pastelno barvo, ki ne bo bodla v oči, a bo hkrati dovolj opazna, da bodo vsi opazili nekaj novega v vašem domu. Lahko izberete Pleskanje sten tudi več odtenkov enake barve ali zgolj kakšen Zdaj je pravi čas za pleskanje sten. Če ne na- živahnejši poudarek, skratka, izbira je povsem Dodatki meravati za to plačevati mojstra in če menite, vaša.

Kaj je lepšega kot šopek pomladanskega cvetja da ste sami dovolj sposobni, potem ni več ovir. na mizi? Ja, že z eno samo potezo lahko sprePohištvo in tkanine Potrebujete kakovostne čopiče, valjček, trakomenite veliko – naj podrobnosti v prostorih kažejo, ve, primerno zaščito in seveda barvo. Ustavimo Če menite, da vaš dom pleskanja ne potrebu- da se letni čas menja. Pomladni dom naj bo svese kar pri barvi, ki lahko v stanovanje prinese je, ga lahko osvežite tudi na druge načine – na tel, zračen, prosojen, kar velja tudi za dekorativne veliko svežine, dobre volje, a tudi turobnosti, primer tako, da mu dodate nekaj barv in lahkozato se odločite za svetle, morda za kakšen tnejših materialov. Naj pomlad ne čaka le zunaj, poudarek na belih stenah ali pa v sobi tri ste- ampak naj zadiši tudi v vašem domu! To boste ne pobarvajte z belo, četrta pa naj bo nekaj dosegli tako, da boste do pozne jeseni v omare povsem drugačnega. Kakor koli se boste že pospravili goste tkanine, volno in bombaž, ter to odločili, izberite takŠNo, ki se je ne boste takoj nadomestili z zračnejšimi in lahkotnejšimi manaveličali, še najmanj pa boste komplicirali, če teriali. Poslovite se od debele odeje, ki vas ob boste izbrali navadno belo – saj jo potem lahko večerih greje na kavču, in jo nadomestite s tanjpopestrite s slikami, umetninami, svetlicami ... šo, okrasne blazine pa odenite v sveže, svetle Pred začetkom pleskanja bo treba iz prostora in cvetlične vzorce. Seveda ne smete pozabiti, odmakniti vse, kar vam bi bilo v napoto, torej da vas ob jutrih in večerih lahko še vedno zebe, večje kose pohištva. Ni treba, da vse odnesete a povsem drugačne volje boste, če bo tudi v ven, pohištvo lahko po prostoru le premikate in notranjih prostorih videti, da se narava prebuja. tako pleskate steno za steno postopoma. Ne Prednost dajte pastelnim odtenkom zelene, rupozabite pa na zaščito: pohištvo in dodatke mene, svetlo rjave, oranžne. To lahko uporabite morate zaščititi z rjuho ali zaščitno folijo. Pred tako pri zavesah kot blazinah, prtičkih, pregripleskanjem bo treba stene obrisati, saj se na njalih, brisačah in preprogah, skratka, možnosti njih nabirata pajčevina in prah, robove pa mo- je res veliko. In zadihajte! Odkrite okna, v sobe rate zaščititi s primernim lepilnim trakom, prav spustite sončne žarke in prijeten vetrič, vse dotako stranice pohištva, podobje vrat in oken, bro prezračite (čas je, da spet temeljito očistite stikala ipd. Zaščititi morate tudi tla, in sicer s tudi okna), pokažite, da sprejemate naravne cikakšnimi starimi rjuhami, folijo ali velikim kar- kle tudi v svoj dom.

predmete, ki jih morda radi postavljate na ogled tudi drugim. Na okenske police postavite pomladanske lončnice, trajnicam pa lahko zamenjate zgolj lončke. Cvetje je tisto, ki kar kliče k veselju, zato naberite prve pomladanske rože in jih postavite v vodo, omislite si kakšno sliko s cvetjem ali pa uokvirite fotografije, ki so nastale med lanskim izletom ali piknikom. Tako boste lažje dočakali poletne počitnice in se pogosteje spominjali čudovitih dogodkov. Če ne drugega, pa lahko spominke in okrasne predmete zgolj nekoliko prestavite, kakšnega umaknete in kakšnega dodate – pomembno je, da nekaj spremenite in da v svoj dom ter srce spustite čudovito naravo, ki se prebuja.

Pripravila: M. S. Foto: Pixaby

20

ZDRAVJE

Ste si vzeli 40 dni brez alkohola?

Na žalost je alkohol v naši kulturi še vedno preveč cenjen, še vedno ga radi zagovarjamo. Čeprav s seboj nosi grozljive posledice, velikokrat rečemo: »En deci ga pa lahko.« In se tako tolažimo, čeprav jih iz tega decilitra kaj kmalu nastane več – preveč.

Postni čas je zato ravno pravi čas, da si vzamete premor od uživanja alkoholnih pijač. Morda se jih po koncu posta ne boste dotaknili nikoli več, morda vmes ugotovite, da je življenje lahko lepo tudi brez ene same kapljice opojne pijače. Če si še niste vzeli 40 dni brez alkohola, lahko še vedno začnete – prav danes!

Alkohol je namreč najbolj razširjena droga v Sloveniji.

Kot družba smo zelo strpni do pitja in opijanja, čeprav alkohol povzroča resne, celo tragične posledice – tistemu, ki ga uživa in vsem njegovim najbližjim. Kadar so težave z alkoholom velike, to kaj kmalu občuti tudi širša okolica nesrečnika, ki

se vdaja alkoholu. Še posebej skrb vzbujajoče je, da se vedno več mladostnikov z alkoholom sreča že pred dopolnjenim 13. letom starosti, ko so praktično še otroci, in to z dovoljenjem staršev!

Odveč je omeniti, da alkohol mlademu telesu povzroča nepopravljivo škodo, ob tem pa povečuje verjetnost za odvisnost v odrasli dobi. Alkohol pa ne vpliva le na zdravje in posledično prezgodnje smrti, temveč tudi razdira družine, povečuje stiske nedolžnih otrok in drugih svojcev, povečuje stopnjo nasilja in kriminala in ogroža udeležence v cestnem najpomembnejši dejavnik podpore posamezniku, prometu. ki se odloči za življenje brez alkohola.

Vaš post lahko traja vse življenje Alkohol na cesti ubija Zaradi zgoraj naštetih posledic so si tudi letos omislili akcijo, pri kateri bi 40 dni preživeli brez Leta 2016 je zaradi alkohola v prometu v Sloveniji alkohola, torej si vzeli alkoholni post. Glavna umrlo kar 38 ljudi, 170 se jih je huje poškodovalo. nosilka akcije je Slovenska Karitas, poteka pa v Alkohol v prometu je odraz kulture širšega okolja sodelovanju z med.over.net in Agencijo za varnost in hkrati javnozdravstveni problem. Nadzor in prometa. Organizatorji želijo k akciji pritegniti čim kaznovanje nista dovolj, pomembni so opozarjanje, večje število posameznikov, družin in skupin, da svetovanje, preventivne dejavnosti. Pomembno je, zmanjšajo oziroma prenehajo z uživanjem alkohola da se v družbi jasno izoblikuje mnenje, da je alkohol in da alkoholizirani nikoli ne sodelujejo v prometu. splošni problem in da je potrebna ničelna toleranca Letošnji slogan je »Izberi prav. Bodi z mano«, z njim do alkohola v prometu – med vozniki, pešci in pa želijo poudariti zlasti medosebne odnose, ki so kolesarji. Sprejemljiva je le ničelna toleranca, ki

Trenutni nadlogi: pomladanska utrujenost in seneni nahod

jasno sporoča, da je tveganje zaradi alkohola v prometu preprosto preveliko. V letošnjem letu se agencija akciji pridružuje na lokalni ravni v sodelovanju z 50 slovenskimi občinami, ki bodo z opozarjanjem, objavami in v terenskih akcijah opozarjale in osveščale udeležence v prometu.

In še nekaj pomembnih poudarkov, če razmišljate, da bi še kdaj pijani sedli za volan: • Alkohol v prometu je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja udeležbe v prometni nesreči.

• Zavedajte se, da se že s prvim kozarcem alkohola slabšajo naše psihofizične sposobnosti za varno udeležbo v prometu.

• Tudi pri pešcih in kolesarjih je alkohol dejavnik tveganja, saj je vsako leto nekaj pešcev in kolesarjev, ki so utrpeli hude posledice v prometnih nesrečah zaradi alkohola.

• Bodite dober zgled otrokom in mlajšim, nikoli jim ne ponujajte alkohola.

• Opozorite tudi druge, da ne sodelujejo v prometu pod vplivom alkohola, to je vaša moralna odgovornost!

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay

Večina nas je komaj čakala pomlad, ko dnevi postajajo daljši in toplejši, ko se narava prebuja in je konec sezone gripe in prehladov, a z njo prideta dve novi tegobi, s katerima ima opravka veliko ljudi – spomladanska utrujenost in seneni nahod.

Če torej še vedno kihate, smrkate, imate voden izcedek iz nosu, ta vas srbi in peče, imate pordele oči in vas draži v grlu, vse to pa traja nekaj tednov ali celo mesecev in se vam pojavi vsako pomlad, niste prehlajeni, virusna okužba namreč mine po desetih dneh, ampak trpite za sezonskim alergijskim rinitisom, kot strokovno pravimo senenemu nahodu oziroma alergiji na pelod. Niste osamljeni, usodo z vami deli okoli 30 odstotkov prebivalstva, in to tako odraslih kot otrok, povrhu pa se ta odstotek iz leta v leto viša, kar pripisujejo vse večji onesnaženosti okolja – alergijska reakcija se ob prisotnosti drugih dražečih snovi (prah, dim) namreč še poveča.

Nekateri imajo težave s samo eno vrsto cvetnega prahu, nekateri pa žal z več in trpijo več mesecev.

Gre za pretirano reakcijo organizma na pelodna zrnca določenih rastlin (dreves, trav in zeli), ki jih prenaša veter, v telo pa pridejo skozi dihala; ponekod že februarja cvetita leska in jelša, sledita vrba in topol, zdaj je čas gabra in breze, aprila sledi cvetenje regrata, platane, hrasta, bukve, maja se prebudijo trave, trpotec, kislica, junija še pravi kostanj, avgusta in septembra pa pelin in ambrozija.

Najbolj agresiven je pelod ambrozije in breze.

Težave, vključno z morebitnimi glavoboli, kašljanjem, razdražljivostjo, se še poslabšajo na prostem in v lepem ter malce vetrovnem vremenu, saj je koncentracija cvetnega prahu v zraku tedaj največja, in če smo med tistimi, ki trpijo za senenim nahodom, ne smemo samo zamahniti z roko, češ, saj bo minilo, saj lahko stanje napreduje v astmo, še posebno pri mlajših. Kaj lahko naredimo sami? V prvi vrsti se je treba čim bolj izogibati alergenom ter upoštevati splošne nasvete, ki veljajo za to tegobo: po radiu ali na internetu spremljajte informacije o vsebnosti cvetnega prahu v zraku oziroma koledar cvetenja, in ko je vsebnost peloda največja, se čim manj zadržujte v naravi, na zrak pojdite po dežju, ko padavine sperejo cvetni prah, zunaj uporabljajte sončna očala, da zaščitite oči, stanovanj v mestih

ne zračite proti večeru, na podeželju pa ne v jutranjih urah, avtomobilska okna imejte zaprta, ko pridete domov, se preoblecite, oprhajte in umijte lase, perila ne sušite zunaj itd.

Kot rečeno, je treba imeti težavo pod nadzorom, da ne tvegamo astme, zato kar pogumno k zdravniku. Če so simptomi blagi, nam lahko predpiše antihistaminike, ki zmanjšujejo alergijski odziv, v obliki tablet ali kapljic za oči, temeljno zdravilo za hude simptome pa je nosni steroid, ki ga je treba začeti jemati vsaj dva tedna pred predvidenim cvetenjem rastline, na katere pelod smo alergični, in nadaljujemo do konca cvetenja oziroma simptomov, pri najtežjih primerih je mogoča imunoterapija, ki je dolgotrajno zdravljenje (od tri do pet let).

In če že imate bolezen pod nadzorom ali ste eden tistih, ki lahko brez posledic nabere šopek mačic, se lahko ujamete v drugo past tega obdobja – spomladansko utrujenost.

Ublažite simptome spomladanske utrujenosti Po temačni in lenobni zimi le malokdo uide brezvoljnosti, utrujenosti, zaspanosti, izčrpanosti in upadu energije, simptomom, ki so povsem v nasprotju s prebujajočo se naravo. No, spomladanska utrujenost res ni bolezen, po drugi strani pa ni niti prazen izgovor, gre pač za stanje organizma, ki se pojavi ob menjavi letnega časa, najpogosteje marca in aprila.

Lahko bi rekli, da gre za nekoliko počasnejšo sposobnost prilagajanja telesa spremembam v okolici, neprijetnosti po vadi trajajo nekaj tednov, dva ali tri.

Vzroki niso povsem jasni, nekateri strokovnjaki pravijo, da nam počutje ponagaja zaradi porušenega hormonskega ravnovesja: rezerve serotonina, hormona sreče, se pozimi izpraznijo, prevladuje spalni hormon melatonin, spomladi pa se začne njuno razmerje počasi obračati, in to precej obremeni telo. Drugi verjamejo, da je krivo nihanje temperature, tretji pa s prstom kažejo na slabe zimske navade, denimo premalo gibanja ter preveč mastne hrane s premalo vitamini in minerali, z daljšimi dnevi smo bolj aktivni, pospeši se nam metabolizem, zaradi več porabljene energije pa smo lenobni.

Kakor koli že, če nas je spomladanska utrujenost že dohitela, po nekaterih podatkih naj bi se to zgodilo kar polovici ljudem, najpogosteje občutljivim ljudem in starejšim, lahko njene simptome vsaj malce ublažimo. Pojdimo na svež zrak, na sonce – izpostavljenost sončni svetlobi poveča izločanje serotonina ter zmanjša količino melatonina – razmigajmo se, z gibanjem si bomo povrnili kondicijo in napolnili zalogo energije, ter poskrbimo za zdravo in uravnoteženo prehrano, kamor spada predvsem veliko sadja

in zelenjave. Vedno sicer potrebujemo vitamine in minerale, v tem obdobju pa še toliko bolj, saj so zaloge, kot rečeno, po vsej verjetnosti bolj pičle. Poskrbimo za vitamin C, uživajmo citruse, kivi, brokoli, regrat, vitamine iz skupine B, jejmo ribe, mleko, listnato zelenjavo, ter železo, ki ga najdemo v mesu, jetrcih, regratu. Ste vedeli, da je znak pomanjkanja železa ravno utrujenost?

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay

ŠPORT

21

Športniki leta 2016

V teh dneh so v dolenjskih občinah razglasili športnike leta 2016. Tudi tokrat so najžlahtnejša priznanja dobili uspešni športniki, ki imena naših krajev nosijo v svet.

Občina Sevnica: Blaž Janc in Eva Lisec Športna osebnost leta je postal Robert Perc, ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k razvoju športa v sevniški občini, leta 2016 je bil imenovan za predsednika evropske ju-juitsu federacije, je pa tudi eden od petih podpredsednikov mednarodne ju-juitsu zveze. Športnik leta je rokometaš Blaž Janc, ki je v letu 2016 dosegel izjemne klubske in tudi reprezentančne uspehe na olimpijskih igrah, ime kraja in občine ponesel po vsem svetu ter oblikoval velik zgled in vzor mladim. Športnica leta pa je Eva Lisec, ena od nosilk ženske članske košarkarske reprezentance, s katero je Slovenija skozi kvalifikacije prišla do premierne uvrstitve na evropsko prvenstvo. V kategoriji perspektivnih športnikov je Športna zveza Sevnica priznanja podelila nogometašu Luki Gučku, košarkarici

Aleksandri Krošelj, atletinji Lei Haler, judoistki Tini Cigler in šahistki Pii Rožmanec. Prireditev je vsako leto tudi priložnost zahvaliti se za dolgoletno marljivo delo društev in klubov ob jubilejnem letu delovanja, letos Športnemu društvu Jablanica, Športnemu društvu Breg, Športnemu društvu Atraktiva, Teniškemu društvu Sevnica in Društvu za športno rekreacijo Boštanj. Župan Srečko Ocvirk je podelil še dve posebni priznanji olimpijskega komiteja, in sicer Blažu Jancu ter atletinji Evi Pepelnak iz radeške občine za doseženo drugo mesto na evropskem prvenstvu.

najboljši športni kolektiv v novomeški mestni občini. Podelili so kar 63 županovih priznanj športnikom in športnicam za osvojitev naslova državnih prvakov ali za nastop v reprezentanci Slovenije in Bloudkova priznanja zaslužnim športnim delavcem. Zlato značko za življenjsko delo sta prejela Slavko Seničar in Andrej Jeriček, podelili pa so tudi priznanja za dosežke na delavskih športnih igrah. Prireditev so popestrili The Plut Family, akrobatska skupina Dunking Devils, športniki Gym Novo mesto, Kick boxing klub Mirage in Plesni studio Novo mesto, športna gosta prireditve pa sta bila judoistka Anamari Velenšek in spidvejist Matej Žagar.

Najboljša sta Vtičeva in Zarabec

V Novem mestu slavil namizni tenis Priznanja so novomeškim športnikom leta tokrat podelili v športni dvorani Marof. Za najboljšo športnico so razglasili atletinjo Bredo Škedelj, najboljši športnik je postal Darko Jorgić, njegov Namiznoteniški klub (NTK) Krka pa je postal

V občinah Trebnje in Mirna pa sta najboljša športnika leta 2016 smučarska skakalka Maja Vtič in rokometaš Miha Zarabec, najboljša športna ekipa pa je Badmintonski klub Mirna. V različnih kategorijah je bilo nominiranih kar 21 imen. V imenu Olimpijskega komiteja Slovenije je zbrane nagovoril Blaž Perko, namestnik generalnega sekretarja za področje športa, ki je povedal, da OKS zanimajo tako vrhunski športniki kot ustvarjanje pogojev razvoj športa med mladimi.

Glavni trener ženske skakalne reprezentance Stane Baloh pa je zbranim zaupal, da mu je vseeno, katero dekle je med najboljšimi, da je pomembno le to, da zastopa barve Slovenije.

Dodal je še, da je letošnja sezona slabša od

lanske, da pa vsakemu padcu sledi tudi vzpon.

Jubilejno priznanje občin Trebnje in Mirna je prejel Kegljaški klub Trebnje, Plaketo za delo v športu v občinah Trebnje in Mirna pa Miran Jurak, sicer tudi sekretar Športne zveze občin Trebnje in Mirna in član strokovnega sveta. Športni znak Občin Trebnje in Mirna so prejeli Nika Arih (badminton), Ema Cizelj (badminton), Tadej Hribar (atletika), Moto klub Team Fortuna Trebnje (motokros) in Nika Radelj (kegljanje). Priznanje mladi športnik/športnica leta in mlada športna ekipa Občin Trebnje in Mirna sta prejela Vid Koščak (badminton) in Matej Gorišek (karate). Športnik leta Občin Trebnje in Mirna po izboru navijačev je bil Lan Gašperin, mladi igralec golfa.

Pripravila: M. S. Foto: Občine Sevnica, Novo mesto, Mirna

Zaključek sevniškega pokala na Blanci JUMBO PANOJI (BILLBOARDI), MOBILNI JUMBO PANOJI MEGABOARDI OB AC ČASOPIS NADLANI

Pred kratkim se je na Blanci zvrstil še zadnji, peti tek v sklopu Sevniškega pokala 2016/2017. Finale sevniškega tekaškega pokala je potekalo v sončnem in toplem vremenu na savskem nabrežju, teka pa se je udeležilo 98 tekačic in tekačev.

najmlajšimi sta najvišje število točk zbrala Kiara Blatnik in Enej Zupančič, v preostalih otroških in mladinskih kategorijah pa so bili zmagovalci KREATIVNO OBLIKOVANJE IN naslednji tekači: Tjaša Radej, Repovž Maj, Živa ZASNOVA OGLAŠEVALSKIH KAMPANJ Slapšak, Timotej Krašovec, Maja Knez, Tomi Bajc Nika Dobovšek, Žan Vozelj, Tija Senica in Matija MEDIJSKO POSREDOVANJE Rizmal. Lea Haler, Miha Povšič, Nika Bajc, Janko Jančič, Brigita Karlovšek, Jure Rizmal, Milka Zupan in Anton Derganc pa so zmagovalci članskih kategorij. Absolutna zmagovalca sevniškega pokala 2016/2017 sta postala aktualna atleta leta Povabilu predsednika Scorpion gyma Iztoka Vorkapića se je odzval medAK Sevnica, Lea Haler in Miha Povšič.

BLANCA – V otroških kategorijah so slavili: Sofija AK Sevnica se zahvaljuje vsem tekačem, navijanarodno prepoznaven trener Aleksandar Pupac – skupaj z vrhunskimi Motore, Enej Zupančič, Tjaša Radej, Maj Repovž, čem in sponzorjem, ki so pripomogli k uspešni športniki iz zagrebškega kluba Spartan gym. Živa Slapšak, Urban Slemenšek, Maja Knez, Tomi izvedbi že 6. sevniškega pokala.

NOVO MESTO – V Novo mesto, v hotel Bajc, Lea Haler in Luka Lazar. Med mladinkami je Dolenj'c so pripotovali z namero, da popestriprogo najhitreje pretekla Melani Knez iz AK SevVir in foto: AK Sevnica jo pripravljalno obdobje tekmovalcem Scorpinica, medtem ko je med mladinci zmagal Matija on gyma. Sparingi so potekali po začrtanem Rizmal iz AK Radeče. Absolutna zmagovalca štiprogramu pod budnim očesom obeh trenerjev rikilometrske proge pa sta postala Lea Haler med ženskami in Miha Povšič med moškimi. v duhu »fair playa«. Že 25. marca jih namreč Zadnji tek je prinesel tudi skupne zmagovalce čaka mednarodna liga tajskega boksa v Črnosevniškega pokala 2016/2017. Za skupno uvrmlju, kjer bodo nastopili v konkurenci več kot stitev so šteli štirje najboljši teki, treba pa se je 20 klubov iz petih držav, Tisti najboljši pa odbilo udeležiti vsaj dveh tekaških preizkušenj. Med hajajo na svetovno prvenstvo v Belorusijo že maja, kjer se bodo odvile zadnje kvalifikacije za svetovne igre 2017. Po zadnjem zgodovin- hov cilj poseči vsaj po enem odličju in nastopiti skem uspehu z evropskega prvenstva so se v na svetovnih igrah.

Novo mesto vrnili kar s tremi odličji, zato je njiVir in foto: Scorpion Gym in Pex 070245 833596 833 041 07 07 30 30999 95505 05

info@magmamedia.si www.magmamedia.si

REKLAMNE TABLE IN NAPISI

HITRO TISKANJE (DIGITALNI TISK)

Povezali Slovenijo in Hrvaško

Maja Vtič sezono sklenila na 11. mestu

Smučarske skakalke so že zaključile letošnjo sezono. Mirnska športnica Maja Vtič je na koncu pristala na skupnem 11. mestu. kar je povprečje njene celotne sezone. V skupnem seštevku je zmagala neuničljiva Japonka Sara Takanaši, Ema Klinec pa je sezono končala na skupnem sedmem mestu. Slovenija je bila v pokalu narodov tretja (1674) za Japonsko (3357) in Nemčijo (2685).

Da se Maji Vtič letošnja sezona ni najbolje posrečila, je menil tudi glavni trener slovenske reprezentance Stane Baloh, obliž na rano pa ji bo morda naziv športnice leta v občini Mirna.

MIRNA – Na zadnji tekmi v Oslu je bila od Slovenk najboljša Ema Klinec, Vtičeva pa je bila 11.,

Pripravila: M. S. Foto: Občina Mirna

že za

373 €

22

RAZVEDRILO BOLEZENSKA PRIPRAVA SPREMEMBA ZA ROČNO NA KOŽI PREDENJE

PEVEC ANTAUER

LAHEN UDAREC S PRSTI

Povsod z vami

VILI VODOPIVEC

INDIJSKA ZAČIMBA

RAZŠIRJEVALEC (STAR.)

SLOVENSKI SLIKAR (JURE)

ENA (POG.)

VRHUNEC AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE

NENADNO POVEČANJE CEN

•

MAJHNA SOVA KATHLEEN YORK

ZABAVNA ODDAJA KLEPET (POG.) ANGLEŠKI BOBNAR (PETE)

3k

2. IN 4.

SAMOGLASNIK

SL. AFORIST (ŽARKO) NOVOZEL. STAROSELEC

Ð

&

PEVKA MUŠIČ TEMELJNA RESNICA

•

VOJSKA NEKD. SFRJ LUKA V GRUZIJI

•

TONE NOVAK MUSLIM. SVETO MESTO

• •

IGRALEC ŠALJIVIH VLOG MITNINA (ZASTAR.)

BELA SNOV IZ APNENCA ZAPLETEN POLOŽAJ

SIMON WEISENTHAL

BANKINA (REDKO)

LUBJE

PULZ MEDNARODNA POGODBA

60 MINUT TOK

POVRŠINSKA MERA POLOVICA OD 202

NEKD. AM. BOKSAR (MIKE) ANG. IGRAL. HOLM

DEBELEJŠI OCVRTI SVALJKI

LANTAN

• ZADNJI, SVARILNI POZIV

KITAJSKA PROVINCA

AMERIŠKA PEVKA (BRITNEY)

•

MUREN (NAR.) GRADBENI ELEMENT

NAČRTNO SPELJANA POT V NASELJU

DUNAJSKO ZABAVIŠČE

• •

VSAK OD DVEH DELOV RAVNINE

GIMNASTIČNA VAJA

Mali oglasi

KDOR SE S KOM POZNA

ZGORNJI DEL GLAVE

RIMSKA 6

NATRIJ

KRAJ PRI GROSUPLJEM

SLUŽBENO MESTO KANONIKA

DUMASOV MUŠKETIR

KLADE ZA SEKANJE DRV

• •

UGODNO PRODAM domače belo, rdeče vino, cviček in domač jabolčni kis, 07 304 50 04, 040 989 856.

Zaposlimo komercialista, odgovorno, vztrajno in komunikativno osebo, Trebnje, Pokliči: 070 899 899.

Prodam suhe, okrogle bale sena in otave ali menjam za drva, okolica Sevnice, 031 397 434.

V Pivnici As v Prelesju na dolenjskem pripravljamo plesni tečaj za latinsko ameriške in standardne plese. ZBIRAMO PRIJAVE! S tečajem bomo začeli takoj, ko se bo oblikovala skupina. Lahko oblikujemo tudi otroško skupino za pare od 7 let naprej.

Vse podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 031 304 661. Vljudno vabljeni!

Prodam zelo lepo ohranjeno Marlesovo kuhinjo veliko elementov po ugodni ceni 190.00 evrov. Prodam tudi štedilnik corona dva plin dva elektrika, pečica ne dela, in štedilnik 4 plin in dva elektrika namesto pečice je omarica. Cena vsakega je 10 €.

Kontakt : Andreja 031 239 665 Zaposlimo frizerko ali frizerja, samostojno in komunikativno. Pokliči 040 591 131 Tina, Trebnje Prodam BEKE za vezanje trte in domače vino 040 989 801 Prodam rdeče in belo vino - cena 1€/l okolica Sevnice. Telefon: 041 643 972

ZAPOSLIMO PRIDNE, DELAVNE MONTERJE STAVBNEGA POHIŠTVA (OKNA, VRATA) 041 642 543 NOVI RENAULT MEGANE V ŽE V MESTU 07 391 81 14 ZASEBNI STIKI, HITRI ZMENKI, POŠLJI SMS NA 3040 ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

ZEVSOVA HČI

NAGRAJENCI FEBRUARSKE KRIŽANKE: Fani Borštnar, Tržišče 14b, 8295 Tržišče Urška Langus, Zabukovje 44, 8292 Zabukovje Ana Starič, Rihpovec 20, 8210 Trebnje Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.

Vsem nagrajencem lepo čestitamo.

V zemite si s čas Vzemite sprostittev od d za sprostitev h tegob tego ob vsakdanjih

Pobarvanka za odrasle www.trik.si

NAGRADNA KRIŽANKA MAREC 2017 Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 10. 04. 2017 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35 a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA MAREC. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki.

• • • • • • • •

NAGRADA: 3x velikonočna šunka

•

Mesnica Bizjak, Stari trg 22, Mokronog

Mali oglasi

•

•

• •

•

• • • • • • • • •

Gradite, potrebujete beton hitro in ugodno?

Pokličite: 031 644 300 Privoščite svojemu jeklenemu konjičku nove pnevmatike: 07 346 14 41 Zima se še ni poslovila, zagotovite si drva, sekance, da vas ne bo zeblo: 041 755 578 Obiščite ali pokličite avtohišo Berus, imajo zanesljiv avto za vas: 07 371 98 00 Brezplačni test sluha: 059 044 058 Celostna oskrba vida in oči v očesnem centru Preskar: 031 355 455 Bogata ponudba mesnih plošč, nudimo pogostitve za skupine: 07 304 59 33 Betonski zidaki, vogalniki, opažniki, dimniki, dostava betona: 051 655 622 Celovite geodetske storitve: 040 753 911 Kakovostno upravljanje večstanovanjskih stavb: 07 34 35 100 Nudimo strokovno davčno svetovanje, knjigovodske in računovodske storitve: 07 348 11 50

• •

•

•

Prodaja drv, sekancev, možna tudi dostava na dom. Odkupujemo les po konkurenčnih cenah: 041 637 146 Prodaja oblazinjenega pohištva: 031 737 080 Čistilne naprave, zbiralniki deževnice, kompostniki, ponikalnice, zbiralniki pitne vode in še in še….vse na enem mestu Armex 01 78 69 270 Nudim varstvo otrok in nego starejšim osebam na območju Šentruperta, Mirne in Mokronoga . Informacije na tel. 040 533 587 Zdenka.

Prodam vinograd s 500 trt mešanih sort, skupna parcela 27 arov, z zidanico in bivalnim prostorom (voda in elektrika), v Malkovcu, ob glavni cesti.

Informacije; 041 653 307.

Nudim čiščenje prostorov in pomoč starejšim na domu, imam certifikat za soc. oskrbovalko na domu in izkušnje iz priložnostnih del ter poznavanje čistil…Na območju Trebnjega, Mirne, Mokronoga, Sevnice z okolico. Info: 051 779 135.

Prodam kamerunske ovce, ki se ne strižejo, ker imajo dlako, so nezahtevne, za strma pobočja,

• •

• • • • • • • •

turistične kmetije, se ne zapirajo v hleve, lažja pasma, meso okusno kot divjačina, nekaj samcev starih od 5 -7 mesecev za nadaljnjo rejo, cena 100€/ kom. Možna menjava za seno, koruzo…Tržišče pri Sevnici. Info: 051 779 135 Ugodno prodam rdeče in belo vino ter žganje (sadjevec). Telefon: 031-270-989 Prodam dobro ohranjen, rabljen trosed.

Cena po dogovoru. Info na: 031 597 822 Zidate hišo, ugodno dostavimo zidake, vogalnike, opažnike in še in še, 051 655 622.

Kako do več strank ? Garantiramo efekt oglaševanja, 070 899 899 Kako se znebite očal, bi se naročili na brezplačni zobozdravstveni ali estetski pregled ? Preverite na 080 12 88.

Iščete kvalitetno ležišče? Imamo rešitev za vas: (07) 304 77 48.

Nimate kapitala? Nudimo odprtje podjetja, 070 444 222. prodam elektromotorni vrtalni stroj 3kw, mo-

• • • • • • • • •

torno žago 051 av elektronik in gumivoz (platonar) 12 col cena po dogovoru 051 883 691 ugodno prodam rdeče in belo vino ter žganje (sadjevec). telefon: 031-270-989. prodam domač jabolčni kis, brez dodatkov, 051 438 449 obiščite ali pokličite svojega najbljižjega prodajalca Toyota 07 39 18 621 CIK Trebnje vabi k aktivnem preživljanju počitnic 07 348 21 00 slišite ali mislite da slišite 059 044 058 odkup in prodaja vozil, financiranje do 72 obrokov braz pologa 051 441 771 prodam vino 040 989 801 NOVO v Trebnjem, salon talnih oblog, izkoristite otvoritvene popuste 030 356 104 zunanje oglaševanje na jumbo panojih že za 50€/mesec 070 899 899 livarna prihodnosti zaposluje 01 786 99 95 približujeta se Teden cvička in Trebanjski koš 07 348 11 28 vam najbližja trgovina s čevlji pridno polni police 07/34 82 960 prevoz in zakol živali, dežurni telefon v nujnih primerih 031 585 034 najugodnejše letne pnevmatike v Boštanju 041 743 773 potrebujete gramoz, tampone, pesek hitro in enostavno, predvsem pa ugodno 041 642 256 poslovite se od vodnega kamna na pipah, tuših, grelcih.. za nami do 100% mehke vode v vašem domu 040 635 634 pravi čas za prenovo vaše kuhinje, preverite edinstveno izbiro slovenskih kuhinj v Trebnjem 051 335 133 ne preslišite najlepših trenutkov, pokličite 07 332 22 66 in preverite svoj sluh domače velikonočne dobrote ob katerih se vam pocedijo sline 041 652 336 izberi gume Goodyear, All starke vam podarimo 031 204 333

IZ ŠOLSKIH KLOPI

23

Roža za mamico

Medgeneracijsko sodelovanje na OŠ Sevnica

V skupino tretješolcev smo povabili gospo Danico Pelc, ki na šoli dela z romskimi učenci.

Danica zelo rada ustvarja iz različnih materialov.

Učencem je pokazala, kako lahko izdelajo rožico iz barvnega in krep papirja. Uporabili so tudi paličico za steblo. Z veseljem so učenci pod njenim vodstvom izdelali cvet, ki so ga podarili mamici za praznik. Pri delu so bili aktivni in na koncu z izdelkom zelo zadovoljni. Danici smo se zahvalili in veseli bomo, če bo nas še obiskala.

Učenci so narisali svojo mamico in napisali nekaj misli zanjo: - Mami, zelo te imam rada. Rada bi, da osta- - Mojo mamico imam rad. Binak - Mamico imam najraje, ker je prijazna in ker neš z mano celo življenje. Elma zame skrbi. Gašper G. - Mamico imam rad zato, ker zame skrbi in se z mano uči. Anej - Najraje te imam na svetu. Tako prijazna, tako nežna in zlata. To je moja mamica. Lara - Mamico imam rada, ker mi je dala življenje.

Eli - Rad jo imam, ker me je rodila, ker skrbi zame.

Julij

Enourno druženje je potekalo pri prvošolcih, v učilnici 1. c razreda. Obiskal nas je 88-letni dedek, gospod Janez Repše, oskrbovanec Doma upokojencev Sevnica. S seboj je prinesel brošuro z naslovom Moji spomini, ki jo je napisal sam.

Vključil se je v krog in z nami poklepetal. Gospod nas je seznanil s tem, kakšno je bilo življenje nekoč. Povedal je, kako je bilo v šoli, ko jo je on obiskoval, in kakšno je bilo življenje otrok. Prvošolčki so mu zastavljali vprašanja in mu z zanimanjem prisluhnili, saj zna gospod zelo doživeto pripo-

V sredo, 8. marca, na mednarodni dan žena, smo na Osnovni šoli Šmihel V okviru projekta medgeneracijskega sodelovanja smo v četrtek, 16. v podaljšanem bivanju izvedli delavnico. februarja, na OŠ Sava Kladnika Sevnica izvedli drugo srečanje.

vedovati. Izvedli smo minuto za zdravje, ki jo je vodil gospod Repše. Skupaj smo prepevali tudi slovenske ljudske pesmi. Obisk je bil še posebej dobrodošel, saj smo s srečanjem nadgradili temo pri pouku – Bilo je nekoč.

Učenci 1. c in učiteljici smo mu hvaležni za obisk in mu želimo še veliko veselih in sončnih dni.

Vir in foto: Sergeja Seljak, OŠ Sava Kladnika Sevnica

Pustno rajanje v vrtcu Čebelica Šentrupert

Zbrala: učiteljica Helena Murgelj Po novoletnih praznikih so se učenci podaljšanega bivanja Osnovne šole Za učiteljico ob dnevu žena Naj sonce sveti vam, čez čudežno to pot, naj greje vas, smeje se za vas.

Le smejte se, gospa, to zdravje prinaša, zato smejte se.

Vaš smeh je kot roža govoreča, kot srce ljubeče.

Napisala: Ema Kastrevc, 3. b, OŠ Šmihel Novo mesto

Mami

Šmihel Novo mesto zelo razveselili prvega snega.

Naj sonce te obsveti, iz rož ti zadiši, si mama čudežna, ki na goslice igra.

Moja mama, mamica, ki rada me ima.

Napisala: Ema Kastrevc, 3. b, OŠ Šmihel Novo mesto

Spoznavali smo Novo mesto in poklic turistične vodnice Študenti 2. letnika VSŠ Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, program gostinstvo in turizem, smo pri predmetu strokovna terminologija v nemščini 14. februarja pod vodstvom turistične vodnice Marjance Trščinar Antić spoznavali zgodovino in znamenitosti Novega mesta.

NOVO MESTO – Gospa Trščinar Antić nam je v zanimivih podobah in zgodbah pričarala Novo

smi. V vrtcu pa smo pripravili ocenjevanje najlepših pustnih mask. Maškare so se sprehodile po promenadi, strokovna komisija pa je ocenila najDanes bomo krofe cvrli, lepšo masko skupine. V skupini Sončkov je bila kakšno smešno še razdrli, najlepše nagrajena miška, v igralnici Balončkov vso obleko bomo slekli, kavboj, v igralnici Zvezdic ježek, v igralnici Ptičkse v pajace preoblekli, ov kuharski mojster, v najstarejši igralnici Škratov s krinko si obraz zakrili – pa Pika Nogavička. Najboljši so dobili mini pašeme – v svet se zapodili, ket lego kock, vse maškare pa plišasto igračo žalost vso naj šment pohrusta; in bonbone. danes šli se bomo pusta.

Sledila je bučna zabava s plesno glasbo, rajaNa pustni torek smo tudi v vrtcu Čebelica pra- nje in veselje ob skupnem druženju. Upamo, da znovali pust. Otroci so se oblekli v različne ko- smo zimo odgnali in naj v kraj hitro pride pomlad. stume – muce, kuharje, miške, čebelice, snežne vile, ježke, lisičke, gusarje, Spidermane …

Pripravila: Alja Golob, vrtec Čebelica V sprevodu smo se odpravili peš po kraju ŠenŠentrupert trupert, igrali na instrumente ter peli vesele pePustna (Danilo Gorinšek)

Starši otrok, ki obiskujejo vrtec v Krmelju, odigrali predstavo Babica Zima Otroci iz oranžne igralnice iz vrtca pri OŠ Krmelj in njihovi starši sodelujemesto skozi čas. Istočasno pa nam je predstavi- mo v projektu »V objemu besed«, skozi katerega širimo družinsko bralno la poklic turistične vodnice. Popeljala nas je skozi pismenost. dolenjsko metropolo in nas povabila v nove prostore TIC, kjer so nas prijazni uslužbenci založili z vsemi potrebnimi zloženkami in prospekti, ki jih bomo uporabili za pripravo našega vodenja v nemščini po Novem mestu.

Ker se je gospa Trščinar Antić prijazno odzvala naši prošnji in nam omogočila brezplačno vodenje, se ji iskreno zahvaljujemo.

V četrtek, 16. februarja, smo se skupaj s starši zbrali že na šesti popoldanski delavnici v tem šolskem letu. Bilo je res nekaj posebnega, saj so starši za nas odigrali predstavo Babica Zima. Otroci kot tudi vzgojiteljici smo bili navdušeni nad predstavo, saj so se starši res vživeli v svoje vloge. Po ogledu predstave so otroci skupaj s starši izdelali ušesa živali, ki so nastopale v predstavi. Otroci so si jih nadeli na glave ter se tudi sami preizkusili v igraVir in foto: študenti 2. letnika programa nju predstave. Bilo jih je zanimivo opazovati, saj v dar dobili knjigo Čarmelada avtorice Ide Mlakar in gostinstvo in turizem so posnemali svoje starše. Na koncu smo se še ilustratorke Ane Razpotnik Donati. posladkali s piškoti ter sokom in staršem v zahvalo razdelili rožice, ki smo jih sami izdelali. Otroci pa so Skozi projekt »V objemu besed« smo se s starši bolj povezali, se spoznali, več se pogovarjamo in si izmenjujemo različne informacije o otrocih. Starši in seveda tudi otroci se radi udeležujejo delavnic, ki temeljijo na dejavnostih družinske bralne pismenosti. Vsi skupaj že komaj čakamo na naslednjo delavnico.

Pripravila: Vzgojiteljica Anja Luzar, OŠ Krmelj, Vrtec pri OŠ Krmelj

24

ZADNJA STRAN

Novi

Renault MEGANE

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. ** V kolikor želite zamenjati svoj stari avtomobil, vam ob nakupu novega modela znamke Renault priznamo 1000€ bonusa. Odločitev o sprejemu vašega rabljenega vozila v račun je diskrecijska pravica posameznega pooblaščenega distributerja. Odobritev bonusa “staro za novo” ni izključno vezana na sprejem vašega rabljenega vozila v račun. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Poraba pri mešanem ciklu 3,7 - 6,4 l/100 km. Emisije CO2 95 - 144 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

renault.si

Renault priporoča

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 11, 07/ 499 19 04

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8.00 DO 18.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO.

Najmodernejši vulkanizerski center.

www.vulkanizerstvo.si www.pocenigume.net

DARILO:

Vulco brisača*

Pri nakupu nakup štirih letnih potniških pnevmatik Dunlop, Fulda ali Sava (velikosti 17” ali več) p rejm jme ete darilo Vulco brisačo. Akcija poteka od 20.3. do 20.4.2017 oz. do izteka zalog. prejmete

Pri nakupu štirih potniških pnevmatik Goodyear (16 palcev ali več) boste prejeli darilo - original All Star obutev.

Akcija traja do 20. marca do 20. aprila 2017 (oz. do izteka zalog) na pooblaščenih servisih.

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Tehnologija na tvoji strani.