NaDLANI - februar 2016 by NaDlani.si

Brezplačni časopis / februar 2016 / www.nadlani.si

Pogovor s smučarsko skakalko Majo Vtič

Sevnica predstavila primere dobrih praks

Kako bo Občina Mirna pritegnila investitorje?

Ne smete zamuditi

V Suhi krajini razstavljali dobrote

Roki za oddajo letnih bilanc

Avto Moto

Šport

Teden cvička v Trebnjem

Četrto srečanje slovenskih županj

Športniki leta

Bo Sevničanka postala prva dama ZDA? Reuters je na svoji spletni strani poročal o Melaniji Knauss, ženi Donalda Trumpa, ki kandidira za predsednika ZDA. Melania je stara 45 let in prihaja iz Sevnice. Da, iz Sevnice v Posavju. Kako se je ameriška zgodba pričela?

Če bo Melania Trump kot prva dama uspela naslediti Michelle Obama, se bo lahko za to zahvalila velikemu naključju, ki se je zgodil davnega leta 1987. Takrat jo je namreč v Ljubljani srečal slovenski fotograf Stane Jerko. »Ravno sem odhajal iz modne revije v Ljubljani in sem jo zagledal pred stavbo. Najbrž je čakala prijatelja. Bila je visoka, vitka in takoj mi je padla v oko. Pristopil sem do nje in jih predlagal poskusno fotografiranje,« je povedal Stane o prvem srečanju z njo. Nastale so črnobele fotografije, takrat 17 let stare Melanije Knavs. Imela je okrogel obraz, bose noge, lase spete v čop – tako je pričela svojo kariero, ki jo je odpeljala v Milano in v ZDA, kjer je na zabavi srečala Donalda Trumpa. Življenjski slog, ki ga vodi, je daleč od svojih korenin v Sloveniji, ki je majhna država z dvema milijonoma prebivalcev, po velikosti primerljiva z New Jersey-em. Prebivalci Sevnice, kjer je Melania odraščala na bregovih reke Save, pravijo, da je Melanijin oče prodajal avtomobilske dele in da je njena mama delala kot šivilja v tovarni otroških oblačil. Trumpova ekipa, ki skrbi za predsedniško kampanjo, je Reutersu povedala sicer drugačno zgodbo o Melaniji, in sicer, da je pričela Melania z manekenstvom pri petih letih, da je bila njena mama modna oblikovalka in da je bil oče manager v avtomobilskem podjetju. Želela je videti svet

du našla sorodno dušo ter nekoga, ob katerem se počuti varno,« je za portal Reuters povedala Melanina prijateljica iz otroštva, Mirjana Jelančič. Družina Knavs je živela v bloku. Preselili so se, ko je bila Melania najstnica, in sicer v moderno dvonadstropno hišo nad Savo, v obrobje mesta. Melanijina starša še vedno živita v tej hiši, čeprav preživita veliko časa v ZDA, saj tam živi tudi Melanijeva sestra Ines. Mirjana pravi, da je bila Melania v mladosti navdušena nad umetnostjo, geografijo in umetnostjo. »Rada je brala. Zmeraj je nosila knjige s sabo. Prav tako se spomnim, da je imela doma naprave za telesno vadbo in je redno trenirala, da je imela svoje telo v formi«. Jelančičeva, ki je sedaj ravnateljica osnovne šole v Sevnici, je še povedala: »Melania je imela rada lepe obleke in vedela je, kako jih nositi. Oblekam je dala rada osebno noto, jih preurejala. Zelo je bila dobra pri prenovi starih stvari. Bilo je jasno, da bo delala v modni industriji, čeprav ni nikoli rekla, da želi biti manekenka. Pripovedovala mi je, da že nestrpno čaka, da gre na študij oblikovanja v Ljubljano. Imela je željo videti svet«.

mljevalke Miss Slovenije. »V začetku je bila sramežljiva, ampak se je hitro učila in izkazala velik interes za vsak detajl pri posnetku. Bila je kot ličinka, ki se je spremenila v glamuroznega metulja,« je še povedal Jerko. Zaradi lažje izgovorjave je Melania svoj priimek spremenila v Knauss. Kot poroča Reuters, je v Sevnici nihče že dalj časa ni videl. Je pa v letu 2006, ko se je rodil njen sin, Zdravstvenemu domu Sevnica darovala reševalno vozilo. Nekateri špekulirajo, da bi lahko mesto Sevnica prejelo še kakšno donacijo, če bo Trump zmagal na volitvah. 78-letni Jerko je za zaključek še povedal, da je prepričan, da bo Melania srečna, če bo Donald zmagal na volitvah za predsednika ZDA. Meni, da je Melania zelo ponosna na dosežke svojega moža, verjame pa, da je tudi sam malo zaslužen za njen uspeh.

Melania je bila ob možu, ko je na Peti Aveniji v Povzela po Reuters: P. U., Foto: Reuters newyorškemu Trump Towerju objavil kandidaturo za predsednika ZDA. Nato se je iz kampanje umaknila. Ne pojavlja se na shodih, na katere Trump občasno povabi svoje otroke, jo pa med svojimi govori kar pogosto omenja. »Ko sem opazila, s kom se je Melania poročila, sem opazila kar nekaj podobnosti med njenim očetom in Donacija Donaldom. Imata podoben značaj in obnaša- V Ljubljani se je pričela ukvarjali z manekennje ter oba sta delovna. Mislim, da je v Donal- stvom. Leta 1992 je osvojila lento druge spreoglas_63_40_na_dlani_2016 Halo pesek d.o.o., Draga pri Šentrupertu 31b

ponedeljek, 15. februar 2016 22:48:34

PRODAJA SEKANCEV 041/755 578 ODKUP HLODOVINE 041/755 578 halopesek.doo@gmail.com

Prav lep pozdrav našim bralcem. Pripravili smo vam pisano vsebino različnih tem. Vsak od vas bo našel nekaj zase. Ponosni in veseli smo uspehov naših športnikov. Trenutno navijamo za naše mlade olimpijce, ki tekmujejo v Lillehammerju. Vabljeni k branju našega časopisa, ki vam bo zagotovo popestril vaš vsakdan. Vabimo vas k sodelovanju: mogoče imate kakšno vprašanje, za katerega od županov občin, katere pokrivamo z našim časopisom? Pošljite nam ga. Lepe spomladanske dni vam želimo. Uredništvo časopisa NaDLANI

POGOVOR

Smučarska skakalka Maja Vtič - zmagovalka domače letošnje tekme svetovnega pokala v Ljubnem ob Savinji Maja je stara 28 let, prihaja iz Mirne na Dolenjskem. Trenutno zaključuje študij razrednega pouka, po koncu sezone namerava diplomirati. Za pogovor smo jo »ujeli« na domači tekmi v Ljubnem ob Savinji, kjer je dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu, nato pa še odlično drugo mesto. Kdo vas je navdušil za skakalni šport in kakšni so bili začetki? Doma smo veliko spremljali smučarske skoke po televiziji. Za skakalni šport me je navdušil predvsem brat, ki je bil nordijski kombinatorec, zato sem spremljala njegove treninge. Dokler nisem začela trenirati tudi sama. Ko sem začenjala s treningi smučarskih skokov, nisem vedela, da bom vztrajala tako dolgo, saj takrat še ni kazalo, da bomo punce kdaj tekmovale v svetovnem pokalu. Sedaj treniram že 18. leto.

Kdo vam najbolj stoji ob strani na vaši športni poti? Vsi domači mi že od samega začetka stojijo ob strani. Brez te podpore bi težko prišla do te točke, kjer sem danes.

Za marsikoga je pogled iz vrha skakalnice strašljiv. Kako se vi pripravite na tekmo? Če te je strah pogleda iz vrha skakalnice, si težko zelo uspešen skakalec. Skakalnice so si različne po konstrukciji, ene so višje, druge nižje, jaz se Od kje črpate motivacijo za treninge? s tem ne obremenjujem. Ne razmišljam o tem, Motivacijo črpam iz dobrih rezultatov. Zavedam kako visoko sem. Razgledi iz nekaterih skakalnic se, kaj lahko dosežem, zato vztrajam in z veseso zares lepi, tako da je užitek pogledati naokoli. ljem treniram. Kako potekajo treningi oz. en dan vašeKakšna je primerjava med treningi sloga treninga na skakalnici? venske ali tujih ekip? Treningi ponavadi potekajo tako: eno uro pred Ne poznam dobro treningov tujih ekip. treningom pridem na skakalnico, da imam dovolj Kako poteka sodelovanje s Primožem časa za ogrevanje. Po ogrevanju se oblečem v Peterko? Kako se je vključil v delo re- skakalno opremo in naredim 6 skokov. Po treprezentance? ningu skokov pa ponavadi sledi še kondicijski Primož je že nekaj let v naši ekipi in se je dobro trening. vključil, punce smo ga lepo sprejele in sedaj doJe za vas, ekipo deklet na treningu, kaj bro sodelujemo. popuščanja? Kako se počutite danes (op. zmaga na Popuščanja ni, ker tako ne bi dosegali dobrih resobotni tekmi), ko ste končno »prema- zultatov. To ni pravo razmišljanje za vrhunskega gali nepremagljivo Japonsko tekmoval- športnika. ko«? Si želite kdaj nastopiti tudi na letalnici? Če bi bila Sara nepremagljiva, potem je ta konec V prihodnosti bi si želela skočiti tudi na letalnici, tedna ne bi dvakrat premagala. Vedno sem govendar mislim, da bo zato potrebno počakati še vorila, da je premagljiva. Sem pa vesela, da mi je nekaj let. to uspelo ravno na domači tekmi. Kako ohranjate konstantno formo? Si ogledate kdaj tudi kakšne znamenitoKonstantnost se doseže z izkušenostjo, pravim sti kraja, v katerem tekmujete? treningom in dobro fizično in psihično pripravljeZa ogled znamenitosti ponavadi nimamo časa, nostjo. saj ves čas posvetimo pripravi na tekmo. Tudi kraji, kjer so tekme, so že nekaj let isti.

Kako preživljate prosti čas? Kako se zabavate? V prostem času grem v savno, pogledam kak film, grem na kavo, berem knjigo ...

Kakšen nasvet bi dali mladim skakalkam? Mladi naj vztrajajo in ne obupajo, tudi takrat, ko ne gre.

Kdo je vaš vzornik? Želimo vam obilo športnih uspehov še vnaprej in Vzornika nimam. Seveda spoštujem in občuduse zahvaljujemo za pogovor. jem Petra Prevca, Petro Majdic, Primoža Peterko ... Za vse uspehe, ki so jih dosegli in jih doseVir: P. U., foto: osebni arhiv gajo. Z nami do prepoznavnosti!

Kakšni so nadaljnji načrti za letošnjo sezono in kariero? V letošnji sezoni želim ohranjati konstantnost in dobre skoke do konca sezone. Upam, da ostanem zdrava, da bom še naprej lahko dobro trenirala in uspešno tekmovala. Skoki so lep šport, vendar tudi težak. Potrebno je veliko odrekanja in časa za doseganje vrhunskih rezultatov, ampak ko to dosežeš, vidiš, da se je vse izplačalo.

070 899 899

www.nadlani.si, Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

Dodatna prodajna mesta: PRODAJA NA PRODAJNIH MESTIH EVENTIM

.20

do 31. 12 lja

Pokličite ali pošljite povpraševanje 070 833 833 - tisk@magmamedia.si

15.

VIZITKE že od 20 eur + ddv LETAKI že od 30 eur + ddv ZGIBANKE že od 50 eur + ddv

AK CIJA AK CIJA CI

AKCIJA HITRO TISKANJE

Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorni urednik: Petra Urbančič Oblikovanje: Alenka Tomašič Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 30.000 Pokrivamo občine: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Trebnje, Žužemberk, Mirna, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna Peč in Sevnica. Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 070 899 899 Spletna stran: www.nadlani.si

INFO: ZKD in JSKD OI Trebnje

IZ NAŠIH KRAJEV

S predsednikom države o pomenu občin pri gospodarskem in družbenem razvoju države Predsednik republike Borut Pahor je v torek, 2. februarja 2016, ob 10:30 uri, v dvorani Grandis Kongresnega centra Brdo, v okviru projekta Slovenija 2030 gostil konferenco »Slovenija 2030« – Pomen lokalne samouprave za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. LJUBLJANA – Na konferenco so bili povabljeni tudi župani dolenjskih in posavskih občin, ki so se srečanja tudi udeležili. Splošna ocena, tudi mednarodnih organizacij je, da lokalna samouprava pri nas pomembno prispeva tako k demokratizaciji kakor tudi k splošnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju države. Seveda se ob tem vsi zavedamo nekaterih pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v prihodnje odpraviti. Glavnina razprave je bila usmerjena na vprašanja, ki so dolgoročno zelo pomembna. Gre za to kakšna je vloga in odgovornost lokalne samouprave za gospodarski razvoj države in obratno, vloga države za razvoj lokalnih skupnosti. Drugo izhodišče razprave pa je bilo, kako izboljšati organizacijo lokalne samouprave, da bi bilo zadovoljstvo občanov največje. Župani so se v razpravi večinoma zavzeli za večjo decentralizacijo in ustanovitev pokrajin. Izpostavili so pomen finančne avtonomije občin in poudarili, da občine niso breme države, am-

pak priložnost za njen razvoj. V razpravi je sodeloval tudi župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, ki je poudaril pomen državnih prometnih povezav za gospodarski in družbeni razvoj. Izpostavil je nujnost sorazmerne razporeditve oziroma dostopnosti javnih služb s področja zdravstva, izobraževanja, varnosti in upravnih storitev po območju celotne države. Povzela: P. U., po O. Sevnica, foto: Urad predsednika vlade

OTROŠKI ROJSTNODNEVNI PAKETI NA BOWLINGU

Pizze in pijača v žirafah v neomejenih količinah v času zabave ( 2 uri)

PRIPRAVLJAMO POGOSTITVE ZA:

Sevnica predstavila primere dobrih praks, na voljo tudi sredstva za izgradnjo malih čistilnih naprav V prostorih Državnega sveta v Ljubljani je v organizaciji Združenja občin Slovenije v februarju potekal seminar na temo čiščenja komunalne odpadne vode na sonaraven način. SEVNICA, LJUBLJANA - Sodelujoči predavatelji so med drugim predstavili, kako pristopiti k izgradnji rastlinskih čistilnih naprav ter katere so njihove prednosti v primerjavi s klasičnimi, predvsem na področjih razpršene gradnje.

POROČNA SLAVJA IN OSTALE ZABAVE DO 300 OSEB

V letošnjem letu je v načrtu zaključek projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Krmelju s pripadajočo rastlinsko čistilno napravo, sredstva pa so predvidena tudi za pričetek izdelave projektne dokumentacije za kraje Blanca, Loka pri Zidanem Mostu in Šentjanž. Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa bo občina tudi letos sofinancirala izgradnjo malih hišnih čistilnih naprav, kar se že od leta 2010 kaže kot zelo dobra praksa.

Rastlinske čistilne naprave, ki imajo sonaravno tehnologijo, občinam omogočajo prihranke pri stroških in so prijazne do okolja. Kot primer dobre prakse na predmetnem področju je bila predstavljena sevniška občina, in sicer s strani Vir in foto: O. Sevnica vodje Oddelka za okolje in prostor Občine Sevnica Romana Perčiča. Na območju občine Sevnica je trenutno zgrajenih sedem čistilnih naprav v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica, med njimi so tudi tri rastlinske: Bazga v Gabrijelah, na Studencu in na Lisci. Njihovo dobro delovanje je spodbuda za tovrstno sonaravno usmeritev čiščenja odpadne komunalne vode tudi za še nadaljnje predvidene čistilne naprave.

Obhajila Birme Krst Poroke Rojstnodnevne zabave Zabava za zaključene družbe Galaksija Trebnje d.o.o., Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje

TELEFON: 07 30 45 933

Na voljo brezplačna psihološka svetovalnica V okviru javnozdravstvenega projekta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je financiran iz virov programa Norveškega finančnega mehanizma 2009– 2014, deluje mreža devetih psiholoških svetovalnic. Do junija letos bo psihološka svetovalnica Posvet – Tu smo zate odprta tudi v Sevnici. SEVNICA - Iz svetovalnice sporočajo posameznikom, parom in družinam, da lahko pridobijo brezplačno strokovno oporo pri razreševanju najrazličnejših stisk. Svetovalne storitve so enostavno dostopne in brezplačne. Tudi zato želijo krajane opogumiti, da bi potrkali na vrata psihološke svetovalnice.

ne zmorejo ali ne znajo reševati sami. Skoraj polovica klientov prihaja v svetovalnice zaradi težav v partnerskih ali družinskih odnosih. Pogosto pridejo tudi zaradi ločitve ali smrti bližnjega. Vir: NIJZ, fotografija je simbolična

Za obisk strokovnjaka v psihološki svetovalnici uporabniki ne potrebujejo napotnice, čakalne dobe so kratke. Svetovanje je namenjeno odraslim, starejšim od 18 let. Za svetovalni pogovor v svetovalnici Posvet – Tu smo zate Sevnici se Neprijetne vremenske razmere in neprevidnost voznikov sta botrovali h zainteresirani lahko naročijo od 8. do 20. ure na kar nekaj nesrečam v prometu. telefonski številki 031-704-707. Svetovalnica je začela z delom v začetku junija 2015 v prostorih SEVNICA – Dve osebni vozili sta trčili, eno pa osebi oskrbeli in pripeljali v SB Celje. 8. 2. 2016 ob 20:51 je na cesti Vrh pri Boštanju, Zdravstvenega doma Sevnica, na Trgu svobode je zapeljalo s cestišča. 14. Odprta je dva dni v tednu (ponedeljek, torek občina Sevnica, voznik z osebnim vozilom za10. 2. 2016 ob 10:41 sta na cesti Budna vas– Srednik v občini Sevnica trčili osebni vozili. Ga- peljal s cestišča in se prevrnil na bok. Posredo- ali četrtek), od 14. od 17. ure. vali so gasilci PGD Sevnica, ki so zavarovali kraj silci PGD Sevnica so zavarovali kraj dogodka, V sedmih mesecih v letu 2015 je bilo v sveodklopili akumulatorje na vozilih, očistili motorne dogodka, odklopili akumulator, postavili vozilo tovalnici v Sevnici opravljenih 58 svetovanj. V tekočine in nudili pomoč policiji in reševalcem. na kolesa, očistili cestišče ter nudili pomoč svetovalnice pridejo ljudje v različnih življenjskih reševalcem pri prenosu poškodovane osebe Reševalci NMP ZD Sevnica so poškodovani obdobjih in z zelo različnimi razlogi za iskanje v reševalno vozilo. Reševalci NMP Sevnica so poškodovano osebo oskrbeli in prepeljali v SB pomoči. Izkušnje iz svetovalnic kažejo, da se posamezniki, pari in družine odločijo poiskati Celje. strokovno pomoč tedaj, ko čustvenih stisk več

Kar dve nesreči

www.nadlani.si

Pozivamo k varni vožnji in prilagodite hitrost razmeram na vozišču. Vir: sos112

Preberite si na www.nadlani.si

IZ NAŠIH KRAJEV

V Trimu med tovorom odkrili migrante

Praznik dolenjskih vinogradnikov – Teden cvička bo letos v Trebnjem

Tujci so se najverjetneje skrili v tovornjak že na območju Srbije.

Praznik dolenjskih vinogradnikov in vinogradnic, ki so združeni pod Zve- TREBNJE – 11. 2. 2016 so v trebanjskem Tri- nes je tako v slovensko državo vstopilo skupaj zo društev vinogradnikov Dolenjske, bo med 6. in 8. majem v središču mu presenečeni med tovorom odkrili šest oseb. 463.866 migrantov. Opozorilo: Vsi podatki so Šlo naj bi za pet Maročanov in enega Iračana. izključno informativne narave in ne izhajajo iz uraTrebnjega, spremljal pa ga bo bogat program prireditev in dogodkov. TREBNJE – Za letošnji Teden cvička, ki bo že 44. zapovrstjo, bodo poskrbela trebanjska vinogradniška društva: VTD Čatež pod Zaplazom, DV Trebnje in DV Lisec Dobrnič. Ti pričakujejo v primeru lepega vremena preko 7.000 obiskovalcev, vrhunec prireditve pa bo tudi letos ocenjevanje vin z razglasitvijo kralja cvička, ambasadorja cvička ter sobotno kronanje 18. cvičkove princese. »Teden cvička vedno išče dobrodošlo mesto in v Trebnjem smo dobrodošli, kar je župan jasno pokazal. Začne in konča se vse pri denarju. Če ni finančnih resursov, je težko realizirati cvičkarijo. Kostanjevica je dve cvičkariji opravila izključno na volonterskem delu,« je o razlogu za spremembo lokacije povedal predsednik ZDVD Matjaž Jakše in pri tem poudaril, da je prednost letošnje lokacije nedvomno bližina Ljubljane, ki je tudi največji trg za naša vina. Da je dolenjski posebnež med vini izjemna turistična priložnost za Trebnje, pa je mnenja župan Alojzij Kastelic, ki je za izvedbo prireditve namenil zajeten izkupiček. »Trebnje je vložilo svojo kandidaturo za Teden cvička, občinski svet pa je potrdil tudi sredstva v višini 35.000 evrov. To je vsekakor vložek v našo prepoznavnost, v naš turizem,« je še dodal. V sklopu 44. Tedna cvička bodo konec marca pobirali vzorce vin, ki jih bodo v torek, 5. 4. 2016, tudi ocenjevali. Pričakujejo nekoliko več vzorcev, saj je bil zadnji letnik nadvse dober. »Zadnji letnik je bil od boga dan. Prejšnji letnik je bil nesrečen v vseh pogledih in tisti, ki živimo od tega, se nam tudi pozna na ekonomiji. Lanski letnik je napolnil

kleti in to z dobrimi vini, ki bodo lahko tudi skladiščena za prihodnost,« je povedal Jakše. Tudi letos načrtujejo srečanje pevskih skupin vinogradnikov ter izid monografije, v petkovem zabavnem programu bo nastopil ansambel Pogum, za sobotno zabavo pa so zadolženi Modrijani. DV Trška gora pa bo tudi letos organiziralo že peti pohod po Slakovi poti, ki se bo končal z revijo harmonikarskih skupin v prostorih Kmetijske šole Grm. Zbor letošnje povorke vinogradniških društev bo za Domom starejših občanov Trebnje, od kjer bodo šli mimo vrtca do prizorišča, udeležilo pa naj bi se ga vseh 32 društev širom Dolenjske. »Osrednje prizorišče bo pred občinsko stavbo, od Hotela Opara do gostilne Šeligo, kjer bo pokriti glavni prireditveni prostor. Prostor od gostilne Šeligo do NLB pa bomo imeli namenjen za postavitev mobilnih vinogradniških hramčkov, kjer se bodo predstavljali vinogradniki s svojimi nagrajenimi vini,« pojasni Božidar Bartolj, predsednik DV Trebnje in pri tem izpostavi, da je prednost letošnje prireditve tudi lokacija, saj je v bližini železniška postaja, da bodo obiskovalci lahko brez skrbi okušali značilnosti tega dolenjskega rubinasto rdečega bisera. Vir in foto: Dragica Ribič

Voznik tovornjaka je nekaj po 12. uri pri odpiranju dnih evidenc. tovornega dela tovornjaka med tovorom opazil Povzela: P. U., po 24ur in policija.si več oseb. Policisti so se odpravili na kraj dogodka in prijeli šest tujcev. Odpeljali so jih v center za tujce. V januarju 2016 sta na mejni prehod Dobova prišla dnevno po dva vlaka s povprečno 700 do 900 migranti. V Slovenijo je od 1. januarja 2016 do danes, 12. februarja, do 12. ure, vstopilo 85.262 migrantov. Od 16. oktobra 2015 do da-

»Vroč« občni zbor ZŠAM Trebnje V soboto, 6. 2. 2016, je v prostorih Galaksije potekal redni letni občni zbor ZŠAM Trebnje. TREBNJE – Člani so imeli na dnevnem redu kar nekaj vročih točk, zato se je sklicatelj odločil, da to pot ne povabi rednih gostov. Lahko bi rekli, da je zbor potekal za zaprtimi vrati. Sprejeli so odstop dosedanjega predsednika. Žal, novega še niso našli. Istočasno so se odločali o izstopu iz krovne organizacije ZZŠAM. Razpravljavci so bili na tej točki dokaj soglasni. V Ljubljano morajo odvajati preveč denarja. Sklep je bil z večino glasov sprejet. Upajmo, da bomo kmalu obveščeni, kako se bodo odvijale zadeve v bodoče. Želimo, da dobi organizacija čim prej dobrega vodjo, ki bo organizacijo vodil odgovorno in vestno. ZŠAM Trebnje je lani slavil častitljiv jubilej, in sicer 40-letnico neprekinjenega delovanja. Ker člani te organizacije aktivno sodelujejo med drugim tudi

s SPVCP vseh štirih občin Mirnske doline jim ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda te lahko bi rekli v neki meri tudi dobrodelne organizacije. Zato bomo še naprej spremljali razvoj dogodkov. Vir in foto: Mirko Gliha, SPV - Trebnje

www.nadlani.si Otvoritev ocenjevanja vin 44. Tedna cvička na Čatežu Srečanje pevskih skupin vinogradnikov v Kulturnem domu Trebnje (nosilec: Vinogradniški pevski zbor Čatež) Predstavitev zbornika 44. Tedna cvička v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje

 

: od 17.00 povorka vinogradniških društev Dolenjske (začetek za DSO Trebnje) svečana otvoritev 44. Tedna cvička (osrednje prizorišče – od Hotela Opara do Pizzerie in gostilne Šeligo; vinski hrami – od Pizzerie in gostilne Šeligo do Slaščičarne Julija)

  

    

razglasitev Kralja cvička razglasitev Ambasadorja cvička zabavni program z

10.00 Tematska okrogla miza (na CIK-u Trebnje) zvečer: pričetek zabavnega večera z izvolitev 18. cvičkove princese predstavitev lokalnih vinskih kraljic Slovenije pozdrav aktualne vinske kraljice Slovenije

 14.00 Skupščina ZDVD (predavalnica, CIK Trebnje)  14.00-17.00 Nastopi glasbenih skupin vinogradniških društev  podelitev priznanj – velika zlata medalja in prvak cvička  zabavni program z SPREMLJAJOČE PRIREDITVE: Pohod po Slakovi poti (organizator DV Trška Gora) Mali festival modre frankinje in odprta grajska kuhna v Sevnici Festival Modre frankinje (Grad Sevnica) Program se bo v prihodnjih mesecih dopolnjeval z mnogimi zanimivimi aktivnostmi, zato spremljajte spletno stran ZDVD na www.zdvd.si in Občine Trebnje na www.trebnje.si, na Facebooku pa nas najdete pod geslom 44. Teden cvička v Trebnjem.

IZ NAŠIH KRAJEV

Avdič navdušil v Šentrupertu

Kako bo Občina Mirna pritegnila investitorje?

Konec januarja je v Hiši vina Frelih s svojo predstavo Moški so z Marsa, ženske so z Venere nastopil Denis Avdič. ŠENTRUPERT - Organizatorji so napolnili dvo- slišimo na Radiu 1 zjutraj iz Kranjske Gore”. rano in obiskovalci so se smejali skoraj dve uri. Vir in foto: FB, povzela: P. U. Ker pa je Denis ravno na dan predstave praznoval svoj 34. rojstni dan, mu je Vokalna skupina Lilith pripravila prav posebno presenečenje.Denis Avdič je v zahvalo na socialnem omrežju zapisal: “Hvala vsem za čestitke in “fuuuul” lepe želje. In en velik HVALA vsem za lep sprejem in popestritev predstave v Šentrupertu. Lahko noč – se

Utrinki iz šentrupertske seje občinskega sveta Na februarski seji je Občinski svet Občine Šentrupert potrdil proračun za letošnje leto ter sprejel letne programe, na podlagi katerih bodo na javnih pozivih razdelili nekaj več kot 24 tisoč evrov. ŠENTRUPERT– Občina bo za programe za področja kulture, športa in socialnega varstva razpisala 24.340 evrov, od tega na področju kulture 3.500 evrov za javne kulturne programe – redna dejavnost društev, 7.500 za javne kulturne prireditve in tisoč evrov za založništvo, na področju športa 2.500 evrov za programe športne rekreacije, 1.500 za programe športa otrok, mladine in študentov, 300 za šport invalidov in tisoč za delovanje športnih društev in izobraževanje. Za socialno varstvo lani ni bilo razpisanega denarja, letos pa bodo 3.000 evrov razdelili za programe humanitarnih dejavnosti, 4.040 evrov za preventivne programe. “Seveda je to zelo pomembno z vidika pestrosti ljubiteljskega, društvenega življenja v občini. Za programe kulture, športa in socialnega varstva namenjamo več sredstev kot v preteklem letu – vsega skupaj nekaj več kot 24 tisoč evrov.

Rada bi pa ob tem povedala, da bo v letošnjem letu ponovno nov razpis na področju kmetijstva in spodbujanja podeželja in to v bistveno višjem znesku, kot je bilo v preteklih letih. Poleg tega pa v letošnjem letu namenjamo določena sredstva tudi subvencioniranju nabave malih čistilnih naprav,” je pojasnila direktorica občinske uprave Občine Šentrupert Mateja Jazbec. Na podlagi javnih razpisov bo tako na različnih področjih občina letos razdelila več kot 75 tisoč evrov oziroma trikrat več kot lani.

Občinski svet Občine Mirna je na 8. redni seji, znižal višino komunalnega prispevka za gradnjo na območju Poslovno-industrijske cone Mirna (PIC) za približno 22 odstotkov, s čimer nadaljuje spodbujanje investicij v coni, kjer kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča stane 28 evrov. MIRNA – Na Mirni so Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja PIC Mirna sprejeli oktobra 2013 in z njim predvideli, da je glede na stopnjo opremljenosti zemljišč in z upoštevanjem pridobljenih sredstev iz proračuna EU povprečni komunalni prispevek za poslovni objekt s 637,50 m2 neto tlorisne površine v eni etaži na 3.555 m2 velikem zemljišču 30 tisoč evrov. Ker prostorski akt omogoča investitorjem tudi gradnjo večjih objektov, je strošek lahko sorazmerno višji. „V praksi to lahko pomeni zneske, za katere ocenjujemo, da ne spodbujajo investicijskega potenciala v želenem obsegu. Občina Mirna si želi v PIC Mirna pritegniti investitorje, ki bodo s svojim prihodom ustvarili vsaj 30 novih delovnih mest, zato jih tudi s temi ukrepi spodbujamo h gradnji. Znižanje komunalnega prispevka za več kot petino pomeni konkurenčno prednost v primerjavi s podobnimi poslovnimi conami v okolici, hkrati pa zagotavlja priliv v občinski pro-

račun. Učinek bo sicer kratkoročno nižji, dolgoročno pa bo občina imela na ta račun prihodke iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč oziroma davka od premoženja, občani pa zaposlitev,“ je pojasnila direktorica občinske uprave Občine Mirna Tanja Šinkovec. Vse ostale sklepe si lahko preberete na www.nadlani.si. Vir in foto: P. K.

tesarstvo

Povzela. P. U., po P. K.

krovska dela kleparska dela

041 933 356

strehe

montiram.si

nadstreški

info@montiram.si

AKCIJA ZA DODATNO OPREMO. OBIŠČITE NAS. Si.mobil Krško

Cesta Krških žrtev 141, 8270 Krško m: +386 (0) 40 411 300

Si.mobil Trebnje Stari trg 48, 8210 Trebnje m: +386 (0) 40 411 200

Si.mobil Sevnica Trg Svobode 1, 8290 Sevnica m: +386 (0) 40 411 202

IZ NAŠIH KRAJEV

Top spomladanski outfit Bi radi menjali zimsko garderobo s spomladansko ? Obiskali smo prijetno trgovino z modnimi oblačili Ciao Ciao v Sevnici. Predstavili so nam nekaj spomladanskih modnih trendov. Obiščite jih tudi vi, zagotovo boste našli kakšen modni kos zase.

Trgovina z ženskimi in moškimi oblačili, torbicami in nakitom, po zadnji modi, za mlade in mlade po srcu. V svojo ponudbo pa smo pred kratkim dodali tudi točene parfume - alternative priznanih blagovnih znamk ( Dior, Armani, D&G, Paco Rabanne, Hugo Boss, Chanel...30ml- 8€, 50ml- 13€ in 100ml-23€ )

CIAO CIAO PLANINSKA CESTA 5 8290 SEVNICA DELOVNI ČAS: Od PONEDELJKA do PETKA 9.00-12.30 in 14.00-19.00 SOBOTA 9.00-13.00 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO Facebook : Ciao Ciao Sevnica

Šmarješke maškare rajale tako, da so zimo priklicale Pustni torek je bil domala povsod po svetu šegav in norčav in tudi v šmarješki občini ni bilo prav nič drugače, za kar so poskrbeli osnovnošolci in najmlajši iz Vrtca Sonček. ŠMARJEŠKE TOPLICE – Na pustni dan, 9. 2. 2016, so se maškare vseh velikosti in starosti zbrale in rajale. Osnovnošolci šmarješke šole so pripravili zanimive in atraktivne plesne točke, ki so jih predstavili ostalim. Rajanje so zaključili z razglasitvijo najbolj izvirne maske ter najboljše plesne točke. Vrtičkarji iz Vrtca Sončki, ki so jeseni dobili šest novih oddelkov, pa so medtem popestrili pustno dogajanje zaposlenim na občinski upravi. Pred občinsko stavbo je plesala pisana družba – od princesk in mišk, vse tja do kavboljcev in gusarjev. Županja Bernardka Krnc jih je sladko

pogostila, s svojo razigranostjo in dobro voljo pa so priklicali tako sneg kot tudi pomlad. Vir: Občina Šmarješke Toplice in OŠ Šmarješke Toplice

Akcija Korakajmo z Zalo se nadaljuje Zbiranje plastičnih zamaškov in starega papirja v Zbirno reciklažnem centru pri Komunali Novo mesto še vedno poteka. Dosedaj se je nabralo že okoli 5 ton starega papirja in približno 1500 kilogramov zamaškov.

Četrto srečanje slovenskih županj Občina Šmarješke Toplice je gostila županje slovenskih občin. Gostiteljica mag. Bernardka Krnc jih je popeljala na različne lokacije v šmarješki občini, kjer so si izmenjevale svoje izkušnje in vizije. ŠMARJEŠKE TOPLICE – V četrtek, 18. 2. 2016, so se županje slovenskih občin v mandatu 2014–2018 že četrtič srečale, pod organizacijo Skupnosti občin Slovenije in županje gostiteljice. V sklopu srečanja jih je Krnčeva popeljala na ogled prostorov občinske stavbe v Šmarjeti, Hišo žive dediščine v Beli Cerkvi ter prostore novozgrajenega prizidka vrtca Sonček v Šmarjeti.

Županje številnih slovenskih občin so v Hiši žive dediščine pričakale članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, ki so jim prikazale delavnico peke kruha, sledil pa je tudi prikaz meritve vina v enološkem laboratoriju ter ogled ostalih prostorov hiše. Vir: Občina Šmarješke Toplice

Razpis za vse mojstrice peke hruha Ste vešči gnetenja testa za kruh in vsi domači vas pohvalijo? Mogoče je čas, da vaš hlebec kruha oddate v ocenjevanje, ki ga razpisuje Društvo podeželjskih žena Škocjan. ŠKOCJAN – Vse kuharice pri peki kruha uporabljajo podoben recept, vendar pregovor, da kruha ne naredi moka, ampak roka, še kako drži. O tem se bomo lahko prepričali v nedeljo, 21. 2. 2016 ob 15. uri, ko bodo v Metelkovem domu v Škocjanu priredili razstavo kruha in podelili priznanja najbolje ocenjenemu kruhu. Vse do sobote, 20. 2. 2016 od 10. do predvidoma 14. ure, pa boste lahko svoje omamno dišeče hlebce prinesli na ocenjevanje v škocjanski Metelkov dom. Hlebce se bo ocenjevalo v več kategorijah: pšenični, rženi, iz drugih krušnih žit, mešani kruh, kruh z dodanimi posebnimi sesta-

vinami in praznični kruh, pred oddajo v ocenjevanje pa morate izpolniti tudi deklaracijo, ki jo najdete na spletni strani Občine Škocjan. Kot še navajajo v Društvu podeželjskih žena Škocjan naj bo kruh izdelan iz največ 1 kg moke in v obliki hlebca. Razen prazničnega kruha, naj bodo vsi brez premaza z jajcem, brez okrasitve in ne sme biti pečen v modelu. V kolikor stavite na zunanji videz, vonj, okus ter topnost skorje in sredice vašega kruha, nikar ne oklevajte s sodelovanjem pri ocenjevanju kruha. Vir: Občina Škocjan

MIRNA PEČ – Zala Hrastar je 10-letna deklica s cerebralno paralizo, ki obiskuje 4. razred OŠ Toneta Pavčka v Mirni Peči. Z operacijo v Ameriki in rehabilitacijo bi se njeno zdravstveno stanje bistveno popravilo. Po ocenah, naj bi štiri tone plastičnih zamaškov zadostovale za približno en mesec terapij po operaciji. Z zbranimi sredstvi bodo Zali omogočili lažje korake, upajo na samostojne, brez hodulje. Po nasvetu Zaline zdravnice so se odločili za operacijo v Ameriki. Operirali jo bodo na hrbtenjači, kjer ji bodo prekinili nepravilni vzorec pošiljanja signalov iz možganov v mišice in iz mišic v možgane. S tem bo lažje obvladovala svoje telo in ga občutila na tak način kot ga čutimo ljudje brez težav. Operacijo bo krila zavarovalnica, potne stroške in stroške bivanja bodo krili sami. Največ sredstev bodo potrebovali po opravljeni operaciji, ker bo rehabilitacija trajala dve leti, po njihovih priporočilih 5x tedensko po dve uri in bodo terapije znesle

minimalno 960 evrov mesečno. Vsak prispevek je dobrodošel, Komunala Novo mesto pa zbrani papir z namenom »Za Zalo« odpelje brezplačno. Širom Dolenjske so številna zbirna mesta za zamaške, dobrodošola pa so tudi dodatna nova mesta. »Več nas je, boljši smo in ogromno zmoremo,« so si enotni Zalini najbližji in podporniki. Vir: Mojaobčina.si

Nekoga moraš imeti rad Tako so poimenovali osrednjo občinsko prireditev, s katero so v Škocjanu obeležili slovenski kulturni praznik – Prešernov dan. ŠKOCJAN – V petek, 5. 2. 2016, so dopoldne s šolsko in popoldne z občinsko prireditvijo v počastitev našemu največjemu pesniku skozi glasbo in poezijo obiskovalce popeljali v svet ljubezni. Mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Milana Pavliča jih je s slovensko in evropsko himno dodobra razvnel, sledil pa je nagovor župana Jožeta Kaplerja. Tudi nadaljevanje prireditve je bil glasbeno poetsko obarvan: Tereza Zupet je zaigrala na violino, Kristina Cvitko na klavir, Tina Kraljić pa na klarinet. S flavto je nastopila tudi bivša učenka Alenka Klobučar, ki trenutno študira na akademiji za glasbo v Gradcu. V nadaljevanju so se lahko prepustili pesmim otroškega pevskega zbora pod vodstvom Janje Lesjak, mladinskega pevskega zbora ter CeMPZ Dobrava pod vodstvo Fanike Martinčič. Učenci so deklamirali

tudi pesmi različnih avtorjev, predvajali pa so tudi krajši posnetek, v katerem so učenci razmišljali, kaj je ljubezen. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica Irena Čengija Peterlin, po uradnem delu pa je sledila še razstava likovnih del metelkarjev na temo ljubezni ter razstavo o Francetu Prešernu. Res pestro kulturno dogajanje v Škocjanu. Vir: OŠ Frana Metelka Škocjan

Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

HITRO TISKANJE www.pizzerija-maxim.si

• letaki • vizitke • kuverte • plakati • nalepke

• majice • zgibanke • bilteni • transparenti • zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

IZ NAŠIH KRAJEV

Kolesarjenje je mogoče tudi pozimi

www.doktor1a.com

Letošnje aktivnosti v okviru Dneva zimskega kolesarjenja na delo (Winter Bike to Work Day) in Dan zimskega kolesarjenja v šolo (Winter Bike to School Day) so v Novomeški kolesarski mreži - NKM zaključili. NOVO MESTO – V akciji poskušajo spodbuditi razmišljanje k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Na Dnevu zimskega kolesarjenje na delo v Novem mestu je sodelovalo deset »delavcev«, dva »upokojenca« in štirje »šolarji«. Vreme preko dneva je bilo udeležencem naklonjeno, saj so videli vzhajajoče sonce, dežne kaplje, ledene kaplje in vse od blagega pa do močnega sneženja. MO Novo mesto je udeležencem podarila odsevnike za varnejšo vožnjo. Že sedaj pa vas vabijo na Dan zimskega kolesarjenja na delo prihodnje leto.

ZA LASERSKA OPERACIJA OČI

Vir in foto: FB Novomeška kolesarska mreža - NKM

Opozarjamo na poostren nadzor Obisk iz občine Herceg Novi parkiranja in na nezadovoljstvo občanov V začetku februarja sta Novo mesto obiskali predsednica partnerske obMestna občina Novo mesto v februarju pričenja z novim načinom nadzo- čine Herceg Novi Nataša Aćimović in svetovalka za kulturo in turizem ter ra parkiranja, pri katerem bodo sodelovali tudi delavci Komunale Novo s strani občine koordinatorka kandidature mesta Herceg Novi za Evropmesto. sko prestolnico kulture 2021 Nataša Martić. NOVO MESTO – Zaposleni Komunale Novo mesto, ki je upravljalec parkirišč, bodo lahko izdali predlog prekrška, kar pomeni, da bodo imeli kršitelji v primeru neplačila parkirnine možnost, da v osmih dneh poravnajo odpustek v višini desetih evrov. Če odpustka v tem času ne bodo poravnali, sledi prekrškovni postopek in plačilo kazni. V skladu s spremembami in dopolnitvami Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto, ki jih je potrdil občinski svet, Mestna občina Novo mesto pričenja z novim načinom nadzora na parkirnih površinah, pri katerem bodo sodelovali delavci Komunale Novo mesto. Spremenjen prometni režim prinaša tudi nekatere »olajšave«. Nadzorniki bodo kršiteljem najprej izdali predlog za prekršek, kar pomeni, da bodo imeli kršitelji v primeru neplačila predpisane parkirnine možnost, da v osmih dneh na naveden TRR ali na blagajni Parkirne hiše Novi trg poravnajo odpustek v višini desetih evrov. S plačilom

navedenega nadomestila se bodo kršitelji lahko izognili kazni zaradi storjenega prekrška, ki se znižuje z 80 na 40 evrov ter stroškom postopka (sodne takse) v višini 20 evrov. Če odpustek v tem času ne bo poravnan, bo uveden postopek o storjenem prekršku neplačila parkirnine. Med občani je čutiti kar nekaj nezadovoljstva nad novim režimom. Predvsem zaradi postavljenega parkomata pred ZD Novo mesto. Bolniki se namreč težko ukvarjajo še s plačilom parkirnine oz. nekateri starejši sploh ne vedo, da obstaja parkomat na tem parkirišču, zato jih nato pričaka listek redarstva za plačilo globe. Vir: MO Novo mesto, povzela: P. U.

Vir in foto: MO Novo mesto

Kulinarični namig Tokrat za vas nismo pripravili recepta , ampak imamo za vas zanimivost iz sveta kulinarike. Šentjanža najbrž ne poznate vsi, za gostilno Repovž pa ste že slišali. Tudi za njihovo vrhunsko kulinariko.

In Športniki leta v MO Novo mesto so … V Kulturnem centru Janeza Trdine, je 4. 2. 2016 potekala že tradicionalna 30. prireditev »Športnik leta« v Mestni občini Novo mesto. NOVO MESTO – Namen prireditve je predstavitev in popularizacija športa, športnikov in športnih delavcev ter se jim na ta način zahvaliti za vloženo delo v šport. Podelili so naslednja priznanja, in sicer: Županova priznanja športnikom za osvojitev naslova državnih prvakov ali za nastop v reprezentanci Slovenije, Bloudkova priznanja zaslužnim športnim delavcem za večletno aktivno delo v športu, priznanja za dosežke na delavskih športnih igrah ter najprestižnejša priznanja – priznanja za športnika leta 2015, ko so razglasili najboljšega športnika, športnico in športni kolektiv v Mestni občini Novo mesto. Najboljša športnica Mestne občine Novo mesto za leto 2015 je postala atletinja Alenka Radej, naj športnik kolesar Marko Kump, športni kolektiv leta pa je letos Namizno teniški klub Krka. Alenka Radej je državna prvakinja v krosu in v teku na 10.000 m ter državni reprezentantka v atletiki. Priznanje Športnik leta 2015 je bilo podeljeno Marku Kumpu, reprezentantu, ki se je udeležil svetovnega prvenstva in zmagovalcu kar osemnajstih dirk in etap na večdnevnih dirkah. Namizno teniški klub Krka, je lansko leto osvojil skorajda vse možne domače naslove v moški in mladinski konkurenci, člani kluba pa so se izkazali tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih. Na prireditvi so razglasili tudi najboljše delovne

NOVO MESTO - Obisk je MO Novo mesto organizirala na željo občine Herceg Novi, ki jih je zaprosila za posredovanje izkušenj in dobrih praks v zvezi s projektom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, pri katerem je sodelovalo tudi Novo mesto. Delegacija občine Herceg Novi se je sestala tudi še z nekaterimi drugimi sodelavci projekta Maribor 2012 v Mariboru, Velenju in Ljubljani.

organizacije v skupnem vrstnem redu Delavskih športnih igrah, kjer je tako med ženskimi in moškimi in tudi kot skupno zmagala Krka.

ŠENTJANŽ – V gostilni Repovž so pripravili že 27. Kulinarični večer z vini Roxanich. Prvič so v goste povabili tujega vinarja in prvič so gostje lahko v živo videli 3D tiskalnik, ki jim je malo zares natisnil mali grižljaj. Predstavili so namreč 7 svojih jedi, s 7 hodnim menijem. Dogodku se je pridružil tudi eden najboljših hrvaških vinarjev, Mladen Roxanich, ki s svojim drugačnim pristopom in razmišljanjem pride-

luje izredno karakterna in nepozabna vina. Gostom so pripravili 7 hodni meni. Za uvod so postregli z ocvirkovo kroglico s 3D tiskanim grahom. V sodelovanju z design studiem Aklih so predstavili 3D tisk hrane. O čem govorimo? Preverite in poglejte si video posnetek na www.nadlani.si.

Povzela: P.U., po Agenciji za šport NM, foto: Agencija za šport NM

VABIMO GOSTIŠČA IN POSAMEZNIKE, DA SE PREDSTAVITE S SVOJIM »POSEBNIM« RECEPTOM. POKLIČITE NA: 070 899 899 ALI NAM PIŠITE NA: UREDNISTVO@NADLANI.SI.

Šolski center Novo mesto – šola učenja za življenje

študentje imajo možnost opravljati prakso v državah Evropske unije, udeležujejo se mednarodnih taborov, natečajev, V družinah, kjer imajo devetošolca, je januar gotovo mesec namenjen izmenjav ipd. Ponosni so na vse šolske in osebne uspehe njihovih dijakov, ki jih dosegajo razmisleku o otrokovi prihodnosti. V katero srednjo šolo naj se vpiše? Kako naj izbira? Kaj je najpomembneje: bližina šole, interes, ugled šole, na različnih področjih tekmovanj iz znanja, športa in olimpijad. Obenem se zelo prizadevajo pomanjena uspešnost na maturi, zaposljivost udeležencev izobraževanja? gati dijakom, ki potrebujejo za svoje napredovaVeliko informacij nam nudijo šolske spletne strani, tudi družbena omrež- nje dodatno pomoč. V ta namen imajo dobro orja, mediji itd., včasih je odločilno priporočilo starejših prijateljev in celo ganizirano delo z dijaki s posebnimi potrebami, pomoči pa so deležni tudi tisti, ki imajo težave staršev. pri učenju zaradi morebitne daljše odsotnosti od Za Novo mesto ne moremo reči, da mladim in pogosto se pri njih tudi zaposlijo. Nad delom pouka. ne ponuja dovolj izbire za izobraževanje, z go- dijakov pri delodajalcih bedijo koordinatorji praktovostjo pa lahko pritrdimo, da največjo paleto tičnega usposabljanja, ki skrbijo za kakovost Pomembno jim je, da je okolje, v katerem dijaki in študentje preživijo velik programov ponuja Šolski center Novo mesto. strokovnega izobraževanja tudi zunaj zavoda. del dneva, varno in prijetno. To dosegajo Številke, povezane z največjim slovenskim sreTesno sodelovanje med šolo in okoljem z vzgojnim delovanjem, zato posebno skrb nadnješolskim centrom, so visoke: je po njihovem mnenju temeljni pogoj za menjajo osebni rasti udeležencev izobraževanja • na njem se 3.072 dijakov izobražuje v kar 30 uspeh. S spremljanjem trendov v gospodarin organizirajo ter izvajajo preventivne delavnice, programih na štirih šolah; stvu doma in po svetu ter z upoštevanjem širših povezane z varnostjo v prometu, nenasiljem, • v programe izobraževanja odraslih se vsako družbenih interesov so na Šolskem centru Novo strpnostjo do drugačnosti, preprečevanjem odleto vključuje 856 slušateljev; mesto ohranili tradicionalne programe, kot so visnosti itd. Spodbujajo prostovoljstvo, medse• na višji šoli v višješolskih programih pridobistrojništvo, gradbeništvo, lesarstvo, elektrotehnibojno pomoč in ekološko zavest. va strokovno znanje 774 študentov. ka, ki so bili temelj strokovnega in poklicnega izNa Šolskem centru Novo mesto dosegajo obraževanja od začetka delovanja našega zavo- Srce šole je šolska knjižnica, kjer dijaki in štuvisoke rezultate – to vsako leto potrjujejo dosežki da. Okrepili so programe, usmerjene v storitvene dentje najdejo bogato izbiro branja za strokovno dijakov na poklicni in splošni maturi. Seveda so dejavnosti s področja zdravstva, kemije, farmaci- izpopolnjevanje in prosti čas. Prednost Šolskega posebej ponosni na zlate maturante obeh matur, je, kozmetike, računalništva in predšolske vzgoje centra Novo mesto je prav gotovo tudi v tem, da vendar jim je v še večje zadovoljstvo, da velika ter tehniške gimnazije. Kljub gospodarski krizi so ima odlično urejen učbeniški sklad. Dijakom je večina dijakov, ki se vpiše v njihove programe, s pomočjo evropskih sredstev uspeli dograditi prihranjena skrb za nabavo delovnih zvezkov, saj tudi uspešno zaključi šolanje na njihovih šolah nove prostore za višjo strokovno šolo, opraviti jih dobijo skupaj s knjigami iz učbeniškega sklain se lahko bodisi vpiše v nadaljnji študij bodisi energetsko sanacijo stavbe in nazadnje dogra- da. Ker nabava poteka v dogovoru z učitelji, se diti še prostore za vzgojiteljsko šolo, ki je z leto- tako izognejo težavam zaradi nakupa napačnezaposli pri delodajalcu. šnjim letom postala tudi prostorsko del Šolskega ga delovnega zvezka. Praktičnemu usposabljanju na Šolskem centru centra Novo mesto. Dijakom, ki imajo željo po umetniškem Novo mesto posvečajo posebno skrb, ki se začne že od prvega dne v sodobnih delavnicah Vse šole na Šolskem centru Novo mesto sle- izražanju, omogočajo različne priloMedpodjetniškega izobraževalnega centra. Že v dijo svoji viziji razvoja in skrbijo za kakovosten žnosti, da to uresničijo: sodelujejo lahko času srednješolskega izobraževanja imajo njiho- pouk, zato sodelujejo z ustreznimi institucijami v šolskem orkestru in pevskem zboru, literarnovi dijaki priložnost, da v okviru praktičnega pouka pri različnih inovacijskih projektih, ne le na držav- -recitatorski skupini; razstavljajo svoje likovne in in usposabljanja spoznajo različne delodajalce ni, temveč tudi na mednarodni ravni. Dijaki in fotografske izdelke. Preizkušajo se kot novinarji

in soustvarjalci šolskih glasil, voditelji prireditev, glasbeniki itd. Veliko pozornosti namenjajo kulturnim dejavnostim: organizirajo ogled filmskih in gledaliških predstav, obisk koncertov, srečanja s književniki, ogled muzejskih zbirk, galerij ipd. Nesporno je tudi, da se Šolski center Novo mesto ponaša z najboljšimi pogoji za športno udejstvovanje v regiji. Športna dvorana Leona Štuklja in zunanje športne površine omogočajo kakovostno športno vzgojo, pa tudi treninge številnih ekipnih in individualnih športov, zato ni naključje, da se vsako leto lahko pohvalijo z velikimi uspehi na športnem področju. Šolski center Novo mesto odlično sodeluje z lokalno skupnostjo, gospodarskimi in drugimi podjetji ter drugimi javnimi zavodi. Vpetost Šolskega centra Novo mesto pravzaprav ni naključje: v njem so se izšolali številni Dolenjci, Belokranjci in celo Posavci, mnogi so dobili nove kvalifikacije v programih izobraževanja odraslih in višje šole ter si s tem razširili možnosti za zaposlitev. Številni uspešni obrtniki in podjetniki, pa tudi znanstveniki, umetniki in športniki so pridobivali svoje strokovno in splošno znanje ravno na Šolskem centru Novo mesto. Izdelki njihovih dijakov bogatijo širši prostor – v šolskih delavnicah so nastajala igrala za najmlajše, klopi na novo urejeni okolici novomeške avtobusne postaje; obiskovalce Novega mesta v Bršljinu pozdravi velika situla, ki je izdelek njihovih dijakov in njihovih mentorjev. Srednješolsko obdobje je za vsakega posameznika še posebej pomembno, saj se ravno v teh letih najbolj oblikuje njegova osebnost. Naloga srednje šole je, da mlademu človeku omogoči uspešno napredovanje v nadaljnjem življenju, zato smo tudi v vizijo Šolskega centra Novo mesto zapisali, da ustvarjajo šolo učenja za življenje.

Župan sprejel gospodarstvenike Župan Občine Šentjernej Radko Luzar je povabil na srečanje podjetnike, obrtnike in poslovne partnerje Občine Šentjernej. ŠENTJERNEJ - Zbrane je v nagovoru poleg župana pozdravil tudi direktor Razvojnega centra Novo mesto Franci Bratkovič. Srečanje se je odvijalo v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju. S skoraj uro in pol dolgim izbranim in pestrim repertoarjem se je predstavil Simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto. Poslušalci so poslušali naslednje izbrane skladbe: Georges Bizet: Carmen – Prelude, Edward Elgar: Salut d`Amour, arr. Bob Krogstad: Music from Frozen, Jules Massenet: Meditacija iz opere Thaïs, arr. Ted Ricketts: Satchmo, glasba Jure Robežnik, besedilo Gregor Strniša: Orion. Z zadnjo skladbo se je orkester poklonil lansko leto preminulemu harmonikarju, skladatelju in utemeljitelju narodno zabavne glasbe Slavku Avseniku.

Zbrani so uživali v melodijah bratov Avsenik: Mi ga spet žingamo, Ljubezen in hrepenenje ter Prelepa Gorenjska, ki so nastale izpod peresa Bojana Adamiča. Na koncertu sta navdušili tudi solistki Manja Slak in Ana Čop. Vir in foto: O. Šentjernej

NE SMETE ZAMUDITI Pestro dogajanje v dolenjskih občinah: Ob sobotah, Kmečka in rokodelska tržnica, Park Trebnje 20.2.2016, ob 8. uri, Kmečka tržnica, Šmarješke Toplice 20.2.2016, ob 10. uri, Počitniški kino, dvorana STIK Trebnje 22., 23.2.2016, ob 10. uri, Počitniške delavnice v KC Janeza Trdine v Nove mestu in KC Primoža Trubarja Šentjernej 23.2.2016, ob 17. uri, Počitniški kino, dvorana UKS Mokronog 25.2.2016, ob 9. uri, Počitniška delavnica, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 27.2.2016, ob 14. uri, Festival Ah te orlice – revija, UKS Mokronog 19.3.2016, ob 19. uri, Koncert Trio Eroika, ŠD Mokronog Zbrala. P.U.

učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je na novi čebelarski šoli na Dunaju sama Marija Terezija nastavila kot prvega učitelja modernega čebelarstva za celotno Avstrijo. Svojo večno ljubezen do svojih malih krilatih varovank je strnil z besedami, da so čebele med vsemi od Boga ustvarjenimi bitji daleč najbolj marljiva in človeku koristna, obenem pa za svoje vzdrževanje najbolj skromna in nezahtevna. Čebelarji ČD Šentjernej V Šentjerneju je Čebelarsko društvo Šentjernej skupaj s Čebelarsko so pripravili zanimivo čebelarsko razstavo, ki je zvezo Slovenije v tamkajšnjem kulturnem hramu pripravilo prireditev, na še vedno v Kulturnem centru Primoža Trubarja na kateri so skupaj s podporniki podprli razglasitev svetovnega dne čebel, voljo za ogled. Članice pa so navzoče posladkale z medenimi dobrotami. Najmlajši iz Vrtca Čeki bo združil Slovence in povezal svet. belica so pripravili tudi razstavo risb in skupaj z ŠENTJERNEJ - Razglasitev so podprli župan listine podpore. Čebelarska zveza Slovenije je pri Osnovno šolo Šentjernej pripravili dve sproščeni Občine Šentjernej Radko Luzar, častni občan Organizaciji združenih narodov dala pobudo za kulturni točki. Zapel pa je tudi Šentjernejski oktet. - oče belih letalnic Janez Gorišek, dekan An- razglasitev svetovnega dneva čebel. Predlaga- Vir in foto: O. Šentjernej ton Trpin, Šentjernejski oktet, Jože Simončič iz ni datum je 20. maj. Mesec visoke pomladi so Kartuzije Pleterje, ravnateljici Vrtca Čebelica in naši predstavniki izbrali, ker je na severni polobli Osnovne šole Šentjernej, Ana Srpčič in Renata to čas najbolj intenzivnega razrasta novih čebeZupanc Grom, Roman Račič, podjetnik iz Šen- ljih generacij. Datum 20. maj pa ni tudi nobeno tjerneja ter Nejc Rumpret iz Kmetije Karlovček. naključje, saj gre za rojstni dan Antona Janše, Zbrane so nagovorili predsednik ČD Šentjernej nepresežene legende in pravzaprav utemeljitelja Aleksander Kragolnik, župan Radko Luzar in modernega slovenskega čebelarstva. Še več, predsednik ČZS Boštjan Noč, ki je tudi podelil na Čebelarski zvezi pravijo, da je bil celo prvi

Tudi v Šentjerneju podprli razglasitev svetovnega dneva čebel

PROGRAMI:

• gimnazija • športni oddelek • klasična gimnazija • maturitetni tečaj

OBŠOLSKE DEJAVNOSTI: • MEPI program • prostovoljno socialno delo • robotika – First Lego League • pevski zbor • gledališka skupina Goga • šolsko glasilo Stezice • raziskovanje

DRUGAČNE OBLIKE DELA:

• tabori • izmenjave • ekskurzije • projektni teden • velika ponudba izbirnih predmetov

HITRO TISKANJE

070 833 833

www.nadlani.si

DIJAŠKA ORGANIZACIJA GIMNAZIJE:

• zaobljuba fazanov • novoletni koncert • Valentinova pošta • pustno rajanje • predaja ključa • dobrodelne prireditve PROJEKTI:

• poudarjeno delo z nadarjenimi dijaki (priprave na tekmovanja v znanju in športu ter na natečaje) • razvojni in inovacijski projekti • 8 krogov odličnosti • izpit za nemško in francosko jezikovno diplomo

10 Medobčinsko proslavili slovenski kulturni praznik

Prešernovanje po suhokranjsko Obeležje ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili tudi v pavilionu EASA Žužemberk, kjer so s poezijo počastili našega največjega slovenskega pesnika.

Dvorana upravno-kulturnega središča v Mokronogu je bila v soboto prizorišče medobčinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku občin ŽUŽEMBERK – Turistično društvo Suha krajina Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje. MOKRONOG – Slavnostni govornik na proslavi je bil Jože Tratar, ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert, zbrane v dvorani pa so nagovorili tudi domači župan Anton Maver, Robert Jereb, ki bo s 1. marcem prevzel funkcijo podžupana v občini Šentrupert, podžupanja občine Mirna Barica Kraljevski ter podžupan občine Trebnje Jože Korbar. Na slovesnosti so se spomnili vseh lanskoletnih dosežkov in delovanj na kulturnem področju. V kulturnem programu, katerega scenarij je napisala in povezovala Petra Krnc, so nastopili Občinski pihalni orkester Trebnje, trebanjske mažorete, našemu največjemu pesniku pa so zapeli tudi vokalna skupina Cantamus Šentrupert in Oktet Lipa Trebnje. Prireditev so popestrili tudi učenci Glasbene šole Trebnje, ki prihajajo iz vseh štirih občin: Nejc Erazem Drakslar, Lana Rupnik, Hana Dragar in Manca Penca Kocjan, ki so zai-

grali tudi skupaj s svojimi mentorji Lucijo Mlakar, Ivano Krhin Podlesnik in Tilnom Artačem. Po končani prireditvi je mokronoški župan Anton Maver skupaj z mlado ilustratorko iz Mokronoga Živo Dvornik odprl razstavo v avli upravno-kulturnega središča. Za slastne prigrizke pa so poskrbele pridne članice društva Tavžentroža. Vir in foto: Dragica Ribič

Vir: TD Suha Krajina

V Suhi krajini razstavljaji dobrote V Žužemberku je ob kulturnem prazniku zadišalo po dobrotah, ki so jih mojstrsko pripravile članice Društva kmečkih žena Suha krajina.

Opazili smo... Pustni Backi Joni, v katere so se prelevili aktivni člani Mladinskega kluba Ponikve.

je organiziralo že peto Prešernovanje, kulturno prireditev v spomin na Franceta Prešerna ter tudi drugih slovenskih pesnikov. Četudi občinsko središče ne premore kulturne dvorane, so si udeleženci pod pavilionom pričarali čudovit ambient. Temu so pripomogli tudi rahločutne pesmi Prešerna, Pavčka, pa tudi lastnih avtorskih, s katerimi so se predstavili domači pesniki ter poeti iz sosednjih občin. Poželi so zvrhano mero aplavza, kar so skupaj proslavili ob raznih dobrotah in kuhanem vinu.

Nestrpneži zopet nad Sokolski dom v Novem mestu.

ŽUŽEMBERK - V soboto, 6. februarja, so suhokranjske kmečke žene že tradicionalno slavnostno otvorile štiridnevno razstavo dobrot. Na bogato obloženih mizah so na ogled postavile številne krušne dobrote, raznovrstno pecivo, potice ter tudi ročna dela in vezenine domače izdelave, ki so jih pripravljale dlje časa. Zbrane je v dvorani LD Plešivica nagovorila predsednica društva Tadeja Lavrič, župan Franc Škufca in slavnostna gostja Helena Mrzlikar, ki je izdala že več knjig, poznana pa je tudi po svojih radijskih oddajah o zdravi prehrani ter dolgoletna kmetijska svetovalka za prodročje družine in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Predsednica Lavričeva je spregovorila o življenju in dogodkih iz preteklosti v povezavi z današnjim tempom življenja, ki predstavljajo pomemben

kamenček v mozaiku seznanjanja bogate zakladnice suhokranjske kulturne in kulinarične dediščine, ki jo je dvajseto leto zapored prenašajo suhokranjske kmečke žene prihodnjim rodovom. »Včasih slišim, da je razstavljeno vedno enako, toda tako kot ne moremo stopiti v isto reko, tudi razstave v enaki obliki ne moremo ponoviti,« je poudarila Lavričeva. Pester in glasbeno bogat kulturni program, ki ga je domiselno povezovala Lilijana Hrovat, so obogatili učenci Osnovne šole Žužemberk, moški pevski zbor Dvorjani, pesnica Silva Mohorčič in folklorna skupina Društva podeželskih žena iz Dolenjskih Toplic. Vir: Mojaobčina.si

Bi radi oblikovali svoje telo ? Poskrbeli za zdrav in lep videz ? Bliža se pomlad in zagotovo imate željo preoblikovati svoje telo. Ponujamo vam rešitev. WHB center Institute v Novem mestu vabi na brezplačni posvet glede oblikovanja vašega telesa.

Center oblikovanja telesa Že 1 leto z vami v Novem mestu. Seidlova cesta 18 8000 Novo mesto Na bregu reke Krke, v spodnji etaži (pod optiko Glasmaher), boste v popolnoma obnovljenih prostorih našle kotiček, v katerem si boste ob strokovnih in prijaznih terapevtkah lahko privoščile izpolnitev želja po preoblikovanju telesa. WHB Institute Novo mesto v prijaznem okolju ponuja strankam storitve oblikovanja telesa po metodah FAST*FIT,GOOD*LOOK in BE*HEALTHY. V mesecu februarju WHB Center Institute Novo mesto praznuje svoj prvi rojstni dan, zato bralcem našega časopisa podarjajo darilni bon v vrednosti 20 evrov. Izrežite ga in ga prinesite s seboj v center ter izberite pravi program zase. Zagotovo boste zadovoljni z vašim novim, lepim, zdravim videzom.

Prisrčno vas vabijo v svoj salon na Seidlovo cesto 18. Njihov delovni čas je: pon. in sreda, 9:00-19:00 torek in čet.,10:00-20:00 petek,9:00-14:00 sobota, nedelja in prazniki zaprto Na telefonsko številko 07 292 77 00 se lahko naročite na brezplačni posvet, da pa bi lažje spoznali njihove storitve, dobite še tri brezplačne terapije. Ne oklevajte in pokličite jih še danes.

07 292 77 00 novomesto@whbinstitute.com Ob prvem rojstnem dnevu poklanjamo

Vir in foto: P.U., WHB

Darilni bon lahko izkoristite ob izbiri kateregakoli paketa oblikovanja telesa ali za terapijo.

VABLJENI!

11 www.doktor1a.com

BODI(TE) EKO Izrazi bio, eko, domače, naravno, organsko, integrirano v zadnjem času ljudje na veliko uporabljajo, a vendar ne vemo natančno, kaj pomenijo. Na kratko smo vam pripravili obrazložitev teh pojmov.

primerjajte ponudbe ocenjenih zobozdravnikov Pokličite in preverite cenovno primerjavo 20 zobozdravnikov, ter rezultate o zadovoljstvu pacientov po zobozdravstvenem posegu.

IMPLANTAT od

350€

BIO (biološko) in EKO (ekološko) sta sopomenki in označujeta način pridelave hrane, pri katerem ni dovoljena uporaba kemičnih zaščitnih sredstev (pesticidov), umetnih gnojil, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov ter sintetičnih dodatkov v krmilih in gnojilih. Pri gojenju je treba spoštovati načela, ki jih predpisujejo mednarodna zveza združenj ekološkega kmetovanja in evropske uredbe. Taka pridelava tudi ne obremenjuje okolja.

Naj vas ne zavede tudi napis »NARAVNO«, ki je mnogokrat uporabljen na pakiranih izdelkih. Le to namreč, tako kot domače, ne pomeni, da je ekološko.

Podporni dogodki za snovanje osnutka za uravnotežen razvoj mesta, 11. - 19. 2. 2016. želijo aktivirati lokalno skupnost k so-oblikovanju kraja ter začrtati pot k trajnostni prihodnosti mesta Trebnje. Za pridobivanje informacij o zaznavi in uporabi prostorov v Trebnjem so za prebivalce mesta organizirali različne aktivnosti, ki so ljudi spodbujale k aktivnemu sodelovanju pri snovanju prostora. Že pred dogodkom so odprli javni fotografski natečaj, da so Trebanjci lahko prispevali svoj pogled na mesto ter izpostavljali njegove najboljše ali najbolj problematične prostore.

Kot torej vidite so razlike med posameznimi pojmi zelo velike. Povzela: P.U.

HITRO TISKANJE

Vir: M.V., ARHNASVET

Celoten članek na www.nadlani.si

Pri INTEGRIRANI pridelavi pa gre za konvencionalno pridelavo, kjer je uporaba kemičnih sredstev manjša in nadzorovana. Tudi to je certificirana hrana. Certifikat je po obliki enak ekološkemu, kar lahko kupca zavede. »DOMAČE« pomeni izključno to, da je slovensko, ne pomeni pa, da je pridelava hkrati tudi ekološka.

Kaj vidiš v Trebnjem? TREBNJE - Ekipa Arhitekturni nasvet na podlagi izsledkov dogodka ter obstoječih strategij in načrtov Občine Trebnje pripravlja osnutek za uravnotežen razvoj mesta. V skupini iskreno verjamejo, da mora biti kakovosten prostor dostopen vsem, in si prizadevajo za participatorno oblikovanje, kjer so vezni člen med ljudmi, stroko in lokalno samoupravo. V sam proces oblikovanja vključujejo vse deležnike, med njimi tudi bodoče uporabnike, ki s svojimi mnenji, komentarji in idejami pomembno prispevajo h končnemu rezultatu. Z dogodkom

Izraz »KONVENCIONALNO« je tujka in pomeni pridelavo, ki je »običajna«. Redno se uporabljajo kemična zaščitna sredstva, umetna gnojila in to v količinah, ki so zelo velike in po navadi prepuščene vesti proizvajalca, ki je lahko zelo vprašljiva. Kemična zaščitna sredstva se vsa imenujejo »CIDI«. CID je tujka za ubijanje- pesticid- škodljivce, herbicid-rastline, fungicid- glive in gobe. Jasno je, da to človeku na dolgi rok zelo škoduje.

070 833 833

www.nadlani.si

Ko zadiši po veliki noči ... Poskusite pristne prekajene dobrote Grajskih mesnin KZ Sevnica.

KZ Sevnica z.o.o. Cesta na grad 15, 8290 Sevnica, grajske.mesnine@kz-sevnica.si T: (07) 81 63 640

12 Kriminaliteta Vinjen voznik povzročil nesrečo Pri naselju Arto v bližini Blance je 16.2.2016 vinjen 22-letni voznik brez veljavnega vozniškega dovoljenja prometno nesrečo, v kateri so bila udeležena štiri vozila. Šest poškodovanih so reševalci odpeljali v bolnišnice v Brežice, Novo mesto in Celje, cesta Krško-Sevnica pa je bila zaradi odstranjevanja posledic nesreče več ur zaprta. V prometni nesreči je bila ena oseba ukleščena v avtomobilu, reševalci pa so odpeljali šest ranjenih. Podatkov o stopnjah poškodb na policijski upravi še nimajo. Povzročitelj nesreče, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, je imel v litru izdihanega zraka 0,62 miligramov alkohola. Policisti, ki z ugotavljanjem vseh okoliščin kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu še nadaljujejo, so povzročitelju že zasegli vozilo, so še pojasnili na novomeški policijski upravi.

V predkazenskem postopku je bilo tako ugotovljeno, da so osumljeni v letu 2011 štiri oškodovance z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin o varnih in donosnih naložbah panamske družbe za nakup zlata z visokimi donosi, spravili v zmoto in oškodovance zapeljali, da so izročili večje vsote gotovine v skupini vrednosti preko 166.000 evrov. Oškodovanci niso prejeli izplačil donosov in prav tako ne glavnic.

za 199€ Tudi brez pologa 7500€ kapitala

Vlom 9. 2. popoldan so v Krškem neznanci vlomili v stanovanjsko hišo in odtujili 500 evrov in dokumente. Vir: PU Novo mesto Vir: sos112

tesarstvo krovska dela kleparska dela

041 933 356

strehe

montiram.si

Vir: STA

nadstreški

info@montiram.si

Oškodovani za več kot 166.000 evrov Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto so na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podali kazensko ovadbo za več kaznivih dejanj goljufij po členu 211 KZ-1, v zvezi s členom 20 KZ-1. Za kazniva dejanja so ovadili štiri osumljence, stare med 41 in 47 let in sicer dva z območja Policijske uprave Novo mesto in dva z območja Policijske uprave Maribor. Kazniva dejanja so se nanašala na lažne investicijske posle in sicer nakupe zlata preko panamske družbe.

www.doktor1a.com

VPIŠITE SE V JEZIKOVNE TEČAJE ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ŠPANŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOSŠČINA, RUŠČINA

hallo

ciao

primerjajte ponudbe ocenjenih zobozdravnikov Pokličite in preverite cenovno primerjavo 20 zobozdravnikov, ter rezultate o zadovoljstvu pacientov po zobozdravstvenem posegu.

IMPLANTAT od

350€

welcome aloha hej

Iz neuradnih virov smo izvedeli, da bo nova funkcija podžupana v občini Šentrupert pripadla Robertu Jerebu. Robert je aktiven član in predsednik Etno društva Draga. To društvo tudi letos organizira Gregorjev sejem na Veseli Gori.

Podjetniški sklad objavil razpis za ugodne kredite za mala podjetja Slovenski podjetniški sklad je objavil javni razpis za odobravanje garancij za zavarovanje bančnih kreditov v višini 109,5 milijona evrov s subvencijo obrestne mere. Kredite bodo lahko najela mikro, mala in srednje velika podjetja za rast in razvoj v letošnjem letu, so sporočili z gospodarskega ministrstva. Hkrati z ugodnim zavarovanjem bodo podjetja deležna tudi subvencije obrestne mere. Mikro, malim in srednje velikim podjetjem bo omogočen lažji in cenejši dostop do bančnih kreditov, saj Sklad vstopa kot garant, ki bo zagotovil 60 % ali 80 % zavarovanja bančnega kredita, ki jih bodo podjetja najela pri eni od sodelujočih bank v okviru štirih kreditno - garancijskih linij, ki vključujejo možnost zavarovanja klasičnih projektov, tehnološko inovativnih projektov, poslovanja zdravih jeder ter dejavnosti trgovine. Z izdajo garancije se: • poveča možnost pridobitve kredita tistim pod-

jetjem, ki nimajo sami zadostnih jamstev za zavarovanje kredita ali jih želijo sprostiti za nov investicijski ciklus, • zagotovi nižja obrestna mera za kredite najete z garancijo Sklada (6 mesečni EURIBOR od + 0,15 % do 0,65 %), • zagotovijo garancije za investicijske bančne kredite do maksimalne višine 1.250.000 evrov in mikrogarancije za bančne kredite za obratna sredstva do maksimalne višine 200.000 evrov, • zagotovi možnost koriščenja moratorija do 24 mesecev, • zagotovi daljša ročnost kredita do 10 let, • strošek odobritve garancije se ne zaračunava. Vir. Ministrstvo za gosp. razvoj in tehn.

Nove kadrovske spremembe so se zgodile tudi v Deželi kozolcev in sicer že lansko leto je z mesta direktorice odšla Urška Repše, nato je Občina Šentrupert objavila razpis za novega direktorja ali direktorico. Trenutno to funkcijo opravlja, sicer Trebanjka, Špela Smuk. Župan Rupert Gole nam je povedal, da je z njenim vodenjem in aktivnostmi zadovoljen. Povzela: P.U.

Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

GOSPODARSTVO

Dan inovativnosti TPV Skupina TPV je na Dnevu inovativnosti TPV slavnostno podelila nagrade za najboljše inovacijske predloge. Na dogodku, ki se je odvijal v Jakčevem domu, je bilo prisotnih več kot 60 povabljenih.

Novo mesto - mesto priložnosti za šolanje

Predstavniki novomeških visokošolskih zavodov so pred informativnimi dnevi, ki so letos potekali 12. in 13. februarja, predstavili možnosti visokošolskega izobraževanja in obštudijskih dejavnosti v Mestni občini Novo mesto – Skupina TPV stremi k ustvar- je poleg znanja eden ključnih temeljev uspešno- Novo mesto. janju kreativnega delovnega okolja in spodbuja zaposlene k iskanju inovativnih rešitev, s katerimi prispevajo k uspešnosti podjetja. Vsako leto izberejo najbolj inovativno idejo posameznika in tima, ki ju še dodatno nagradijo. Na tradicionalnem Dnevu inovativnosti TPV, ki se je odvijal v Jakčevem domu, sta predsednik uprave Vladimir Gregor Bahč in član uprave mag. Marko Gorjup podelila priznanja in nagrade za najboljše inovacijske predloge. Odbor za inovacijske predloge je kot posameznik najbolj prepričal Marko Pečarič s predlogom: zmanjšanje normativa materiala ident 8989. Nagrado za najboljši timski inovacijski predlog pa so prejeli Stanislav Bobnar, Srečko Basarac, Anton Juratovac in Anton Pezdirc za rešitev: izdelava izdelkov z dvema operaterjema. Na prireditvi so gostili tudi dva predavatelja. Andrej Pečjak iz podjetja Metron Inštitut je predstavil inoviranje in razvoj električnega vozila. Uroš Močnik iz MBA pa je obiskovalce popeljal iz rutinskega v kreativno razmišljanje. Občinstvo je nagovoril tudi dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Branko Širok in izpostavil pomen inovativnosti, ki

sti razvojnih inženirjev in podjetij. V skladu s strateškimi usmeritvami Skupine TPV v podjetju poleg inovativnih predlogov spodbujajo tudi nadaljnje izobraževanje zaposlenih. Predsednik uprave vsako leto podeli nagrade Martina Severja za najboljša dela. Nagrade so v letošnjem letu prejeli Jože Kastrevc, Boštjan Perše, Kristjan Kežman in Jože Pečavar. TPV je inovativno podjetje, kar dokazujejo številni inovativni predlogi in zavidljivi uspehi, ki so jih dosegli v preteklem letu. Pohvalijo se lahko z dvema zlatima priznanjema za inovativnost Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine in srebrnim priznanjem GZS Območne zbornice Posavje. Na nacionalnem nivoju so dosegli izjemen uspeh, saj so prejeli zlato in bronasto nacionalno priznanje. Vir in foto: TPV

HITRO TISKANJE • • • • •

letaki vizitke kuverte plakati nalepke

• • • • •

Novo mesto – Na predstavitvi je župan Gregor Macedoni uvodoma povedal, da so raznolike možnosti študija pravzaprav le ena od najrazličnejših priložnosti, ki jih Novo mesto ponuja na področjih izobraževanja, kulture, športa in gospodarstva. Mestna občina Novo mesto bo omenjena področja promovirala v celoviti kampanji pod sloganom Novo mesto priložnosti. Na dogodku je posebno pozornost namenila prvemu sklopu, in sicer izobraževanju, saj so še tisti teden potekali informativni dnevi, ki naj bi bili dijakom v pomoč pri izbiri študija na spomladanskih vpisih. »Gotovo ima Novo mesto kot regijsko izobraževalno središče marsikaj ponuditi tudi na visokošolskem področju, pri čemer je eden močnejših dejavnikov navezava na močno lokalno gospodarstvo, ki kakovosten kader potrebuje in prepoznava,« je izpostavil Macedoni. Z njim so se strinjali tudi predstavniki visokošolskih zavodov in dodali, da so prav zaradi gospodarske razvitosti novomeške občine in številnih uspešnih podjetij, ki na tem območju delujejo, fakultete, ki nudijo specifične študijske programe, izjemnega pomena, saj ustvarjajo kadre za deficitarne poklice in s tem odgovarjajo na sodobne potrebe lokalne skupnosti. Študijske

programe na različnih stopnjah v Novem mestu izvaja osem visokošolskih zavodov: • Fakulteta za informacijske študije, • Fakulteta za organizacijske študije, • Fakulteta za industrijski inženiring, • Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma (Višja strokovna šola Grm, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm), • Visoka šola za upravljanje in poslovanje, • Fakulteta za zdravstvene vede, • Fakulteta za poslovne in upravne vede ter • Fakulteta za tehnologije in sisteme. Zavodi imajo skupaj trenutno več kot 1.550 študentov, letos pa skupno pričakujejo okrog 600 novih vpisov na vseh treh stopnjah (dodiplomski, magistrski in doktorski študij, redni in izredni vpis). Vir in foto: MO Novo mesto

majice zgibanke bilteni transparenti zastave

GSM: 070 833 833 www.magmamedia.si, tisk@magmamedia.si

www.nadlani.si, Tel.: 070 899 899, info@nadlani.si

Letna poročila, obračun davka od dohodkov pravnih oseb ter obračun davka iz dejavnosti Ker se bližajo roki za oddajo letnih bilanc, smo se obrnili na podjetje Ker fin iz Trebnjega, da podrobneje razložijo, katerih rokov se je potrebno držati in natančno kaj in kako morajo podjetja oddati do konca marca 2016. Oddaja letnih bilanc in kdo je zavezan k njihovi oddaji Zakon o gospodarskih družbah se je v letu 2015 sicer spremenil v delu, ki obravnava računovodenje, vendar pa bodo družbe in zasebniki letni obračun za preteklo leto še pripravili po starem. Obseg in vsebina letnega poročila sta odvisna od velikosti družbe. Letna poročila mikro in majhnih podjetij, ki ne trgujejo z vrednostnimi papirji na borzi ter letna poročila osebnih družb in malih samostojnih podjetnikov imajo bistveno manj obveznih sestavin, kot to velja za srednje in velike družbe. Letno poročilo morajo pripraviti tudi družbe, ki so se odločile, da ugotavljajo davčno osnovo ob upoštevanju normiranih odhodkov. Mikro in majhne družbe, ki z vrednostnimi papirji ne trgujejo na borzi ter srednje in veliki podjetniki, morajo za statistične namene predložiti bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz bilančnega dobička ali izgube, podatke o opredelitvi družbe, zadruge, podjetnika ter podatke iz bilance stanja o stanju terjatev in obveznosti do tujine.

co sestaviti najkasneje v treh mesecih po koncu ni treba posebej prilagati, kar je v praksi tudi najposlovnega leta - letos torej do 31. 3. 2016. Ta pogosteje. datum velja tudi za letno poročanje društev in Na koncu naj poudarimo, da za pravilnost popravnih oseb zasebnega prava. datkov odgovarja odgovorna oseba družbe ali samostojni podjetnik in ne tako kot večina miKje in kako se oddajo Podatke za statistične namene gospodarske sli pooblaščena oseba za oddajo dokumentov družbe in samostojni podjetniki lahko predložijo (računovodski servis). Dobro medletno sodelosamo na spletni strani Ajpesa. Oddaja podatkov vanje, spoštovanje dogovorov in rokov, redno za statistične namene je sicer brezplačna, je pa potrebno plačati javno objavo, za katero vsako leto poskrbi Ajpes. Najmanj obsežno je poročanje malih samostojnih podjetnikov, najbolj obsežno pa družb, ki so zavezane k reviziji. Obračun davka od dohodkov pravnih oseb in obračun davka iz dejavnosti za fizične osebe je možno oddati samo preko sistema eDavki. Zadnji rok za oddajo je 31. 3. 2016. Če zavezanci obračun oddajajo sami, morajo imeti digitalno Trebnje, Studenec 32 potrdilo. V praksi praviloma, če zavezanci nimajo Novo mesto, Kolodvorska 4 notranjega računovodstva, za oddajo pooblasti031-871-173 - Jurij Keržan jo računovodski servis. • Ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo (s.p.), lahko zavezanci podajo izjavo, da FURS podatke objavljene za statistične namene, ki bi v nasprotnem primeru morali biti priloga k davčneRoki mu obračunu, obravnava kot obvezni del obraČe je poslovno leto družb usklajeno s koledarčuna davka od dohodkov pravnih oseb oziroma skim, kar je tudi najbolj običajno, je treba bilanobračuna davek iz dejavnosti. To pomeni, da jih

oddana dokumentacija in tekoče spremljanje poslovanja so bistveni elementi za optimalno in pravilno pripravo letnih izkazov ter obračunov davkov od dohodkov pravnih oseb ali davkov iz dejavnosti. Vir: J. K.

KerFin že več let uspešno sodeluje na področju računovodstva in nepovratnih sredstev.

POTOVANJA

Prepotovala 3000 km s 1000 EUR Najin namen je bil odkriti, kaj za boga naj počneva Zanimivo je tudi, da včasih med tem, ko hodiva, bereva knjigo. Ljudje naju debelo gledajo, kako nama to uspe, brez da bi se spotaknila. In kaj nama je pot pokazala? Pot naju je pripeljala do tega, da sedaj skupaj piševa knjigo o svoji burni preteklosti in o tem, kar sva ustvarila skupaj. O Gregorjevih nadnaravnih izkušnjah, kako se je izkopal iz depresije, osamljenosti, alkoholizma in debelosti, in kako sva skupaj ustvarila čudovit odnos. Na to temo sva tudi izdelala delavnico, kateri sva dodala še vajo, kako se znebiti strahu, praktične vaje iz veščine aikida, posebne oblike meditacije in vajo za premostitev določenega problema ter ustvarjanje nove prihodnosti. Trikrat sva že predavala v šoli in sva videla, da v tem res uživava. Kaj bi svetovala ? Zavedajte se, da je možno, karkoli si zamislite. Nič ni nemogoče. To je tudi sporočilo najine poti. Midva sva si izbrala iti 3000 km peš. Vi pa si lahko izberete tisto, kar bo vas navdihnilo in mogoče postavilo izven cone udobja, ker ravno takrat najhitreje zrastete. Da grete za svojimi sanjami (denar bo že prišel za vami). Vir in foto: Gregor in Urška Kelt, popotnika.

31. 1.20

Pokličite ali pošljite povpraševanje 070 833 833 - tisk@magmamedia.si

16.

VIZITKE že od 20 eur + ddv LETAKI že od 30 eur + ddv ZGIBANKE že od 50 eur + ddv

AK CIJA AK CIJA CI

AKCIJA HITRO TISKANJE

svoje izkušnje s poti. V Turčiji, kjer sva tudi potovala, imajo za to ime “božji gost”. Zavedajo se, da popotnik s seboj prinaša izkušnje in pogled, ki ti morda spremeni življenje. Najin budget Vsak dan gledava, da ne zapraviva preveč. Najin povprečni dnevni strošek za hrano je 6,9 EUR. To je za oba skupaj. Poleg hrane plačujeva tudi telefon in internet. Uporabljava ga za zemljevid, ki ga imava na aplikaciji Europe 3D. Ta nama pomaga pri načrtovanju poti skozi podeželje in hribe. Kolikor se da, se izogibava glavnih cest. Za 25 EUR sva dobila predplačniško opcijo v Franciji 1 Gb interneta in neomejene klice in sms-e. V Španiji oz. Kataloniji, pa sva za isti denar dobila 2 Gb interneta. To je dovolj za vse nujne opravke in občasno pisanje bloga in objavljanja na facebook strani Walk Fearless. Nepričakovan strošek so bili računi za telefon v Sloveniji, nakup novih pončov za dež, rokavic in novih nogavic, ki so se Urški strgali že po dveh dneh hoje. Kako do zastonj hrane? Po dveh mesecih in 975 km sva prišla na 490 EUR. Zato sva tudi začela iskati alternative za hrano. Dvakrat sva dobila zastonj hrano na tržnici. To je bila zelenjava, ki bi jo drugače vrgli stran. Ko so na koncu marketa pospravljali zelenjavo v gajbe, sva vprašala, če jo bodo kaj vrgli stran in če jo lahko kaj vzameva, pa so nama jo dali. Ko sva se pozanimala v trgovinah, so rekli, da ne dajejo hrane s pretečenim rokom. Bojijo se, da se nebi kdo slučajno zastrupil. Smetnjaki do celo zastraženi in hrana polita z belilom. Ugotovila sva, da po vsej verjetnosti še niso pomislili na to, da bi na smetnjak enostavno nalepili napis “Na lastno odgovornost!” In se tako izognili nepotrebnim stroškom zaščitne ograje in polivanja s strupi. Z vizualizacijo do daril? Na poti skoraj vsak dan uporabljava vizualizacijo.

Določeno stvar si zamisliva in jo začutiva, kot da bi jo že imela, ter jo v kratkem (ponavadi še v istem dnevu) dobiva. Tako dva prišla do ogromno daril iz narave. Našla sva obilico fig, tudi izven sezone. En dan jih je Gregor pojedel 35. Če slučajno niso bile na drevesu, sva jih pa dobila kot darilo od nekoga, ali v obliki sladoleda ali pa najboljše marmelade na svetu. Dobila sva jabolka, kaktusove fige, granatna jabolka, orehe, mandeljne, kostanj, kaki, grozdje in češnje. Tako sva dobila tudi zastonj prenočišče za cel vikend v apartmaju. Kadar to ne deluje, sva ugotovila, da je zaradi tega, ker naju prevlada strah in pričakovanje, da se bo stvar manifestirala oz. zgodila na določen način. Še vedno se učiva, kako se čisto prepustiti. In koliko prehodiva v povprečju? Kadar hodiva, v povprečju prehodiva 25 km na dan. Vmes se tudi ustaviva za par dni, saj hočeva spoznati domačine. Odkar sva prešla špansko-francosko mejo, sva vse bolj z ljudmi. Lažje nama je zaradi jezika, pa tudi ljudje so bolj odprti. Več ljudi naju ogovori. Eno noč je deževalo, nisva imela nikjer za spati in sva skoraj celo noč hodila. Tisto noč in še naslednji dan sva prehodila 45 km.

lja

V Franciji naju je reševal Couchsurfing Na srečo obstaja Couchsurfing spletna stran, da se lahko povežeš in prespiš pri domačinih, ki znajo vsaj malo angleško. Nobeden od naju ni znal francosko. V Franciji nama je bilo nerodno pristopiti do ljudi in pogrešala sva družbo. Skupaj sva skoraj 14 dni spala zunaj. To sva naredila, kadar nisva dobila ljudi, pri katerih bi lahko prespala. Imela sva posteljo z razgledom Spala sva na avtocestnem postajališču, na ovinku za cesto z razgledom na morje, na mokrih betonskih tleh za lokalno banko. Dvakrat v vinogradu, enkrat v sadovnjaku in enkrat v borovem gozdu. V Španiji sva spala na parkirišču pod drevesom, pod oljkami in celo na otroškem igrišču pod drčo, kjer je bilo ravno dovolj strehe za dva. Kmalu sta postala problem vlaga in hlad, kar je bilo preveč za najini poletni spalki brez šotora ali podloge. Enkrat se nama je nasmehnilo z mladinskim centrom. Vhodna vrata na dvorišče so bila na stežaj odprta. Odprti so bili wc-ji s tuši. Imela sva elektriko in klopco v zavetju dvorišča. Ko sva spala je zunaj lilo kot iz škafa. To je bila še najboljša izkušnja spanja zunaj. Bilo naju je sram Kadar sva iskala, kje bi spala zunaj, nama je bil največji problem, kako naju bodo ljudje gledali. Počutila sva se kot brezdomca, da sva umazana, nezaželena, ničvredna. A ko sva se drug dan zbudila naju je vedno spremljal dober občutek. Da sva spet premagala en strah. Bila sva močna in svobodna. To je tudi eden izmed razlogov, da sva si izbrala potovati na tak način. Da premagava vse svoje strahove. 5 zvezdic za gostoljubnost Večinoma sva dobila za spati pri ljudeh. Ali preko Couchsurfinga ali pa kar direktno, da sva ogovorila ljudi na ulici, kar se je izkazalo kot izjemna izkušnja. Ustavila sva jih, povedala da hodiva 3000 km in vprašala, če lahko prenočiva pri njih. Nekateri so najino ponudbo zavrnili, drugi pa so naju toplo sprejeli, naju pogostili, se opravičeva-

li, če niso imeli dovolj pospravljeno. Neopisljiv občutek, ko si nekoga prosil za pomoč in se ti potem on opravičuje za medvedke na postelji, na kateri sva spala. Prosjačenje ali darilo od boga Sprva nama je bilo nerodno spati pri ljudeh. Večkrat naju je prešinila misel, da sva samo nekdo, ki zastonj potuje, čeprav sva vedela, da to ni smisel najine poti. Opazila sva, da ne gre energija samo v eno smer, da bi samo dobivala. Prepoznala sva, koliko ljudem prispevava. Ozaveščava jih o zdravi prehrani, z njimi deliva svojo hrano, prinašava divje nabrano sadje, oreščke in kostanj. Govoriva jim o najinem odnosu, o tem, kako je Gregor premagal alkoholizem in debelost. Odpirava jim oči, da spet vidijo, kaj vse lahko ustvarijo in delajo v življenju. Deliva svojo izkušnjo, kako kreirava stvari, ki nama pridejo na pot, med drugim tudi njih. Kako lahko usodo vedno vzameš v roke. Iz tega razloga sva tudi že zasnovala delavnico. Dodala sva ji še prakso iz veščine aikida in večletnega treninga iz osebne rasti. Kakorkoli, izkazalo se je, da smo imeli vsi nekaj od tega. Pravzaprav, če vsaj malo pomisliš, je zelo malo verjetnosti, da pride do tebe popotnik, te vpraša za streho nad glavo in ti v zameno podeli vse

Delala sva od jutra do večera. Imela firmo za partnerske odnose in še devet drugih projektov. Vodila sva projekt gradnje samozadostne naravne in modularne gradnje s priznanim strokovnjakom naravne gradnje Stojanom Habjaničem. Po celi Sloveniji smo iskali kmetijo, kjer bi živeli skupaj s prijatelji in obdelovali zemljo, zaradi česar smo bili prava atrakcija na Facebook skupini “Stanovanjce, stanovanjce kje si”. S Petro Škarja smo delali na projektu Šola življenja, izmenjavi življenjskih izkušenj med mladimi. Bila sva pred tem, da začnemo posel s hitro zdravo prehrano. Poleg tega pa sva še urejala oddajanje dveh nepremičnin čez poletno sezono. Ob 3h zjutraj se nama je posvetilo Dovolj! Vlagala sva polno energije in kaj imava za pokazati. Sredi noči, ob treh zjutraj, sva se vprašala, kaj bi počela, če denar ne bi obstajal. Sinhrono sva izdahnila, da bi samo hodila in hodila, in spoznavala ljudi. Naslednji dan sva na tablo napisala vse, kar sva delala in naredila plan, kako vse zaključiva. Kmalu za tem sva zaprla firmo in končala delo na vseh ostalih projektih. Nehala sva se “gnati” za denarjem Vedela sva, da greva na pot, ne glede na to, koliko denarja bova vzela s seboj. Vse se je spremenilo. Dobesedno nama je iz vseh strani začel pritekati denar. Bilo ga je dovolj, da sva povrnila vse svoje stare dolgove in se s 1000 EUR prihranka odpravila na 3000 km dolgo pešpot. Jasna sva bila, da počakava, da se naravno pokaže in razvije, kar naj bi midva delala. Kar se je tudi zgodilo. A prej še malo o najini avanturi na poti. Prištopala sva do Marseille-a v Franciji, od koder sva pričela hoditi proti Španiji.

Za nasmeh Bolečine Franc pride iz gostilne in ga zbije mercedes. Pade po tleh, dobi nekaj odrgnin, sicer pa mu ni nič hujšega. Voznik skoči iz avtomobila: »Je kaj narobe? Ste se poškodovali?... Tule imate sto evrov za bolečine...« Franc pa odvrne: »Gospod, a se vi večkrat peljete tu mimo?«

Klic na pomoč Sodnik vpraša oškodovanca: »Ko ste se pozno ponoči vrnili domov, vas je lopov udaril po glavi. Zakaj niste poklicali na pomoč?« Oškodovanec je nelagodno pogledal po dvorani, potem pa izdavil: »Mislil sem, da me je moja žena.« Odgovor Siromak ustavi bogataša in mu reče: »Če mi plačate kosilo, vam povem nekaj, kar je vredno več kot 10 milijonov evrov.« Lakomni bogataš ga res odpelje na kosilo, po kosilu pa vpraša: »No, povej zdaj, kaj je vredno več kot deset milijonov?« »Enajst milijonov evrov.« Vir: splet

KOTIČEK PETRE ŠKARJA

Kaj gledajo delodajalci danes? Pravijo, da ni služb. Na drugi strani mnogi delodajalci omenijo, da izjemno težko dobijo delavce. Zanimivo zmeden svet. Zato rada sprašujem uspešne (v mojih očeh uspešne) podjetnike, delodajalce, kaj sploh iščejo pri kandidatiih za delovno mesto. Kaj jih prepriča? Verjamem, da bodo odgovori mnogim izmed vas prav tako zanimivi, kot so bili meni. Podjetnik, ki ga izjemno cenim (želel je ostati neomenjen) in je pred leti prejel celo naziv podjetnika leta, je rekel: »Najprej ga vprašam, kaj rad dela. Seveda večina vpraša, kaj potrebujemo. A vztrajam – ne ne, mene zanima, kaj ti RAD delaš«. Zakaj je to tako pomembno? »Veš, svojemu podjetju želim le najboljše. Zato tudi želim ne dobre, ampak odlične ljudi. Človek je lahko odličen le v nečem, kar res rad dela. Če nečesa ne maraš delati, se lahko tega priučiš le toliko, da si dober, morda malo nadpovrečen, nikoli pa odličen ali izjemen. Zato je osnova, da človek dela to, kar rad dela, če želi biti v tem izjemen.« Dušan Olaj, lastnik podjetja DUOL in podjetnik leta 2013, je povedal: »Uči se jezikov! V DUOLU nimaš šans, da prideš poleg, če ne obvladaš vsaj dveh svetovnih jezikov. Pri čemer angleščine sploh ne štejemo več pod svetovne jezike. Izhajamo iz tega, da mene ne zanimajo več zgolj formalna znanja nekoga, zanima me znanje jezikov. Ko pride nekdo v podjeetje DUOL, ga bistveno lažje naučimo delati (prodaja, specifična znanja), bistveno težje ga je naučiti jezikov. Najprej jeziki, ostale zadeve ga priučimo. Obratna pot, smo že preiz-

kusili, ne gre. Ne potrebujem filozofov, potrebujem praktika. Multitasking je danes cenjen.« Morda mali namig vsem iskalcem zaposlitve –dokaj splošno poznana praksa postaja, da delodajalec pogleda vaš Facebook profil (ki ga imamo, skorajda vsi, javnega). Verjetno mu ni zameriti, če vas ne sprejme v ožji izbor, kadar na vašem profilu vidi mnogo pritoževanj čez pretekle delodajalce, negativne in sovražne nastrojenosti, kritike čez vse in vsakogar. Nihče si ne želi take osebe v svojem lastnem podjetju. Tako da, včasih je dobro malo popaziti, kaj javno objavljamo, saj ne pozabite – je javno. Enega najbolj uspešnih ameriških vlagateljev v Start up-e, o katerih se danes toliko govori, so vprašali, kaj botruje njegovi odločitvi ali investira v nek projekt ali ne. Njegov odgovor je bil enostaven, kratek in izjemno zanimiv. Rekel je: »Ocenim tebe, človeka, ne produkt. Odločam se po treh osnovih kriterijih. Prvi: »ali si fit.« Da je nekdo fit, pove mnogo o njem. Obstaja premnogo dokazov, kako gibanje pozitivno vpliva na telo, duha in um. Kdor skrbi za svoje telo, verjetno skrbi tudi za svoje delo. Kdor se zna čemu odreči v namen zdravja telesa, se je pripravljen čemu odreči tudi nasploh v življenju. In kdor pozna v športu vztrajnost, trdo delo, bo te veščine znal uporabiti tudi pri delu. Drugi kriterij? »Pogledam ali si že prodal kakšen svoj produkt. Tudi če ta še ni nare-

jen.« Če ne znaš prodati svojega produkta, ga nihče drug ne bo znal. Mnogi so dobri inovatorji, dobri managerji, pridni delavci, a ne želijo prodajati. A dejstvo je naslednje – če imaš še tako izjemen produkt, ki spreminja svet, svetu ne bo veliko pomagal, če nihče ne ve zanj. In tretji kriterij? »Ali imaš iskrice v očeh. Ali vidim tvojo strast do tega, kar delaš.« To je nekaj, česar se ne priučiš. Imaš ali nimaš. Če nimaš, išči dalje. Ko najdeš to strast, motivacija ni več vprašanje. Ko najdeš to strast, nevede spoznaš vztrajnost. In ko najdeš to strast, te kamni na poti morda otežujejo, morda celo obdrgnejo, a nič več ne ustavijo. Ali kot je že Steve Jobs rekel: »Edini način, da svoje delo opravljaš odlično, je, da ljubiš to, kar delaš. Če tega še nisi našel, ne odnehaj. Išči dalje.« In najbolj preproste a izjemno pomembne stvari, na katere (pre)mnogokrat pozabimo - malo se nasmej, reci prosim, poglej natakarja v oči in reci hvala, pomagaj starki dvigniti kovček, poberi papirček iz tal, bodi vljuden, pošten, prijazen, včasih koga pohvali, nauči se poslušati in povprašati za nasvet. Povsem smiselne zadeve, katerim je dana premajhna teža. Uspešni ljudje so odlični opazovalci. In opazijo te malenkosti. In prav te malenkosti povedo ogromno o tem, kdo ste. Ne igrati igro biti dober, vljuden, prijazen. Postanite to in vrata se začno odpirati. Osebna in poslovna. Vir: Petra Škarja

Kitajsko doživetje in cenzurirana knjiga Res sem rojena pod srečno zvezdo. A preden ti vesolje pokloni srečo, te pred tem še malo testira. Na enem izmed predavanj je do mene pristopil Dan Andersson, lastnik britanskega podjetja LEO in rekel: »Nisem razumel niti ene besedice,« govori namreč angleško, »a impresioniran sem nad odzivi ljudi.« Res je bilo to eno boljših predavanj, kar sem jih izvedla.

všeč, saj nisem ravno mojster angleškega govora, takrat še manj kot danes. Zakaj v slovenščini? Če bi govorila v angleščini, bi nekje polovica udeležencev že razumela. Slovenščine nihče. V kolikor povem kaj napačnega, bo prevajalec prevedel pravilno ... No, da skraj-

šam – nisem čisto prepričana, kaj so Ponudil mi je možnost, da za njihovo Kitajci slišali od mene. podjetje predavam na Kitajskem in ob tem prevedemo tudi mojo knjigo za ki- Takrat še nisem vedela, da zgodba o kitajski knjigi tu tajski trg. Poznate tisti občutek, ko se ti zdi, da je ni povsem zaključena. Razmišljam, kako napačno prelepo, da bi bilo res? Tako sem se takrat počutila. Del mene ni želel verjeti, da mislijo resno, da bi se s tem zavarovala pred morebitnim prevelikim razočaranjem. A bližje kot je bil dogovorjen datum poti, bolj se je potrjevalo, da – mislijo resno! 5. 8. 2014 odhod iz Ljubljane. Poslovno je to najboljša stvar, kar se mi je do sedaj zgodila v življenju! A ponavadi vse le ne gre tako gladko kot je videti prvi trenutek. Knjigo smo prevedli v kitajščino, na kar dobimo dokaj grozilno obvestilo, naj ne hodim na Kitajsko. Jaz. Sicer so me organizatorji tega dogodka tolažili, da bodo uredili, a so več kot očitno z vsemi deli telesa kazali svoj dvom v to.

podobo sem imela o Kitajski.

Kako zelo so omejeni, če jih pogledamo iz naših oči. Kmalu sem ugotovila, da imajo za-

blokirane spletne strani Facebook, Youtube, Gmail, Google in še mnogo, mnogo drugih. Kasneje sem izvedela tudi mnogo osebnih omejitev, kot na primer - ne smejo imeti več kot enega otroka, hčerka ne more prevzeti premoženja staršev (sin lahko), pred porodom ne smejo vedeti spola otroka in še in še. So se mi kar malo zasmilili. Neverjetno,

kako nam je v Sloveniji lepo, pa tega niti ne vemo.

Ko sem spraševala Kitajce, kaj si mislijo o teh omejitvah, so mi, verjeli ali ne, prav vsi dali v znanje, da so popolnoma svobodni. Oni sploh ne zaznajo, da so omejeni, kot bi jih opisali mi iz naših oči. Oni so popolnoma prepričani v to! Če jim omeniš konkrenormalni, da mislite tako knjigo dati na ten primer nesvobode in omejevanja, imajo svojo kitajski trg?!« Hm, kdor pozna mojo knjigo zgodbo razlage tega. Ameriški milijonarji so spregovorili, je verjetno po- Zgolj v razmislek nam – prepričani smo, dobno začuden, kot sem bila v tistem trenutku jaz. da smo v Sloveniji popolnoma svobodni. Drobna nedolžna knjigica. Pa smo res? Vprašanje, ki ne pričakuje odgovora, Pogovor naprej in dokončni dogovor: ampak razmislek in stalno čuječnost. Knjiga nikakor ne bo šla na kitajski trg. So pa uredili, da lahko vseeno predavam na dogodku. Vendar, Prvi dan čudovit VIP sprejem na barki. Pravijo, da ne živimo v pravljici. Ne drži popolnoma. Takrat sem pod pogoji: Dali so mi seznam besed, ki jih ne smem se tako počutila – izjemen hotel z jacuzijem, vodno izreči. To so kakršnikoli politični ali verski izrazi, ne posteljo in stalno postrežbo v sobo, kar sem do smem omenjati verskih ali političnih vodij, ne Tibe- sedaj videla le v najlepših filmih, sprejem na rdeči ta, ne smem uporabljati besed Amerika, Američan, preprogi, hrana, katero bi raje gledal in občudoval, Facebook, Youtube, Google, ne smem govoriti kot jedel in vse to v družbi izjemnih ljudi. o SVOBODI (si predstavljate to?!), ne o človeških Drugi dan je napetost v meni že naraščala. Bodisvoboščinah, ne smem spodbujati ljudi k samostoj- mo realni – neopisljivo me je bilo strah. Prvič sama nem razmišljanju in še in še. na drugem koncu sveta, prvič poslovni dogodek • Ko pridem na Kitajsko letališče, me bo spremlja- v tujini, prvič v praksi stalno sporazumevanje v anla ena oseba. Za varnost, so rekli. Karkoli si kdo gleščini, prvič taki sprejemi, prvič tolikšne množice prislika ob tem. ljudi, prvič ... mnogo »prvič«. Vsak dan sem tekla 10 • Predavam v slovenščini – ta del mi je bil celo km v fitnesu hotela. Ne da sem sicer tako pridna Ampak zakaj? Ne razumem. Teden dni nervoze. Teden dni čakanja. Grem na Kitajsko ali ne. Po tednu dni sestanek. Nastal je problem, so rekli. Kakšen? Ko so prevedeno knjigo pokazali tamkajšnjemu zastopniku, je rekel, če povem po naše: »Ali ste

tekačica, a le tako sem lahko dala iz sebe malo nervoze. En dan (tik pred glavnim predavanjem) celo dvakrat.

In želela sem si, na vso moč in z vsem srcem, dobro izkazati. Tako močno, da me je

Največji dogodek ženskega podjetništva v Sloveniji - 500 podjetnic Kdaj? 9. 3. 2016 Kje? Grand Hotel Union Ljubljana Organizatorke: Zorica Jakolin, Urša Žorž in Petra Škarja

Ženske, včasih potrebujemo čas zase, kaj ne? Včasih potrebujemo ženski klepet. Včasih potrebujemo izmenjati svoje izkušnje, želje, težave in se podpreti. Včasih si moramo pomagati in sodelovati. In vse to smo združile v dogodku 500 podjetnic. Dogodek, na katerem vas pričaka mnogo uporabnih daril, zabavnih dodatkov, smeha, zanimivih vsebin izbranih predavateljev (tudi tujih), ter morda najpomembnejše - dogodek, katerega slogan je »Ker verjamemo v moč povezovanja!«, zato bo veliko spoznavanja, izmenjav izkušenj in informacij. Idealen za vse podjetnice in tiste, ki imate ustvarjalnost in podjetnost v sebi. Več informacij na www.podjetnica.com

morda prav to uneslo.

Zrak Šanghaja pa obupen, tako da sem večino časa ostajala v hotelu. Uf, kako hvaležno danes vdihavam naš slovenski čist zrak, ki je večini preveč samoumeven. Stopim v dvorano pred dogodkom. Roke so se mi potile brez postanka, kolena pa šibila že opazno moteče. Nekateri so kasneje gledali slike in komentirali, kako sem pogumna. Ah kje. Daleč od tega. Beseda pogum sploh vedela nisem takrat, kaj je. Grozno me je bilo strah in bila sem tik pred tem, da bruham ali v najboljšem primeru zgolj omedlim. Morda le trma (bi verjetno rekli starši) ali moja kozorogovska narava, da vseeno, kljub groznemu strahu, grem. Uf, zdaj gre pa zares, si mislim. Diham. Me napovejo, super glasba (bravo za izbor), aplavz … Oder ogromen. Luči usmerjene vame. Ko se ti šibijo kolena in srce ponorjeno utripa, te hoje na oder ni in ni konec. Zdelo se mi je, da sploh ne znam več hoditi. Pa še pete. V pol minute te hoje na središče odra so se mi stokrat odvrtele vse misli, matere strahu: »Daj no, kaj imaš ti za povedati. Imaš le 25 let, brez visoke formalne izobrazbe ali posebnih licenc, brez mnogoletnih praks, brez specifičnih znanj, o življenjskih modrostih pri teh letih še ne moreš govoriti, nimaš niti mnogo let praktičnih izkušenj. Pa še ženska si. Daj no, kaj delaš sploh tu. Da ne boš spet govorila prehitro. Daj da ne padeš.« Bolj ko se jih trudim odgnati, bolj so tu. V tistem trenutku mi je pomagalo, da sem pomislila na prijatelja, ki bi mi zagotovo rekel: Bodi to, kar si. Vse ostalo ne deluje. Ljudje te “prečitajo”.

no zanimivi občutki. Toliko novega, da je kar težko vse absorbirati. Začnem. Kitajci so drugačna publika od nas. Drugače se odzivajo oziroma ne odzivajo. Vsi odzivi so bili z zamikom (zaradi prevoda), kar je dokaj moteče. Luči so bile uperjene vame, ljudje v temi precej daleč stran od odra, tako da jih nisem videla. Ves čas sem imela v mislih, katerih besed ne smem uporabljati. Ni bilo enostavno. Konec. Zahvala, plosk plosk, dol. Še uro ali dve slikanja z udeleženci (ki te prav močno grabijo vsakdo k sebi – Kitajci tu nimajo milosti, si izborijo, kar hočejo) in nato stopim v VIP sobo zadaj za odru. To je to. Konec je. Kar sem naredila, sem naredila.

Občutki? Hmm. Presrečna sem za izkušnjo. Presrečna, da sploh imam možnost v svojem življenju, kdaj kaj takega izkusiti. Presrečna, da sem tu. Neizmerno hvaležna (še danes) podjetju LEO za to Pridem do sredine, se obrnem in pogledam 3.000 priložnost. A vem, da nisem opravila dobro. Vem, glavo množico. Nad mano tri kamere, fotografi in mnogokrat sem prekritična do sebe, a kljub temu nešteto luči, že na meji motečega. Za mano štirje vem, da sem odpredavala slabo. ogromni zasloni – na enem PowerPoint v angleščini, Pravljice realnosti nimajo vedno srečnena drugem v kitajščini, na dveh zaslonih pa direkten ga konca prenos kamere, ki me je stalno spremljala. Občutek pa: Vau, nori občutki. Želela sem vsrkati A nekaj sem pa vseeno naredila in si s tem polepte občutke in jih dati v en kotiček, kjer šala zaključek te kitajske pravljice. Knjiga mi ni dala jih bom imela za vedno, da jih kadarkoli miru. Močno sem si jo želela dobiti na kitajski trg. spet podoživim. In za vedno bodo ti občutki v Celoten članek na www.nadlani.si meni. 3000 ljudi čaka, kaj bom povedala. Taki, hec-

AVTO MOTO

Najbolj prodajani avtomobili v lanskem letu Glede na prodajo avtomobilov v lanskem letu, lahko rečemo, da je kriza minila. Prodanih je bilo namreč 59.450 osebnih avtomobilov, kar je 6.208 avtov oziroma 11,66 odstotka več kot predlani. Prodaja osebnih avtomobilov se je povečala S tem se je prodaja osebnih avtomobilov povečala četrto leto zapored in se spet vrnila na raven leta 2010. Povečala se je tudi prodaja lahkih gospodarskih vozil, a ne tako občutno: za 384 vozil oziroma za 5,43 odstotka na 7.452 vozil. Skupaj je bilo lani v Sloveniji prodanih 66.902 osebnih avtov in lahkih gospodarskih vozil, kar je za 6.592 avtov oziroma 10,93 odstotka več kot v letu 2014.

Novi Audi A4. Novi Audi A4.

stanejo pri pooblaščenih domačih trgovcih.

Dobra prodaja cestnih terencev K boljši prodaji osebnih avtomobilov je pripomogla zelo dobra prodaja cestnih terencev, saj so lani slovenski kupci pokupili skoraj za tretjino več tovrstnih avtomobilov kot v letu 2014. Večje je bilo povpraševanje tudi po avtih višjega srednjega razreda, kjer je bilo relativno povečanje prodaje še celo večje kot pri cestnih terencih, a so prodajne količine le četrtina prodaje cestnih terencev. Stagnirala je prodaja enoprostornih avTakšni so statistični podatki o registriranih novih tov in avtov visokega razreda, malce večja pa je avtomobilih in gospodarskih vozilih. A tudi v letu bila prodaja majhnih in avtov nižjega srednjega 2015 je treba pri preučitvi podatkov upoštevati razreda. začasne oziroma tako imenovane dnevne registracije, ko so avtomobili registrirani, a tudi kmalu Volkswagen zadržal vodilno mesto odjavljeni, ker so kot novi prodani v tujino. Takšnih Najprej pojasnilo, da smo se pri pregledu staavtomobilov je bilo po nekaterih ocenah skoraj tistike oprli na podatke Sekcije avtomobilskih tretjina. Cene avtomobilov so namreč na sloven- zastopnikov oziroma družbe JATO Dynamics, ki skem trgu nižje kot na nekaterih drugih trgih dr- zanjo pripravlja statistične preglede, medtem ko žav Evropske unije, to pa omogoča preprodajo je v preteklih letih naš pregled temeljil na podatavtomobilov. S tem je slika o prodaji avtomobilov kih družbe Ardi in njene obdelave za družbo Rena slovenskem trgu malo nerealna, a koristi od nault. Razlike v podatkih so bile majhne (v celoti tega imajo praktično vsi: slovenski distributerji, nekaj deset avtomobilov), do njih pa je prihajalo ker s tem povečujejo svoj tržni delež, slovenski zaradi nekoliko različnih metodoloških pristopov. trgovci z avti, ker s prodajo začasno registriranih Volkswagen je v letu 2014 prvič postal vodilni avtov nekaj zaslužijo, tuji trgovci, ker tudi zaslužijo prodajalec na slovenskem trgu. Lansko leto je in tudi tuji kupci, ki nove avte kupijo ceneje kot

Že od

296

€/mesec*

Avtohiša Berus

Podbevškova 1, 8000 Novo mesto, tel.: 07 37 19 800, www.avtohisa-berus.si *Informativni obrok velja v primeru sklenitve pogodbe za finančni leasing za obdobje 72 mesecev pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o., firma za leasing Ljubljana pod pogoji tarife F_AUA4296. Več o pogijih izračuna na www.porscheleasing.si. Vse cene so z DDV. Ponudba velja do 31.3.2016.

Podatki o porabi in emisijah za Audi A4 in Audi A4 Avant: Poraba goriva, kombiniran način vožnje: 6,4–3,7 l/100km. Emisije CO2, kombiniran način vožnje: 147–95 g/km. Emisijska stopnja EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0626–0,0056 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00057–0 g/km. Število trdnih delcev: 6,70 x 1011–0,05 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Poraba goriva in emisije CO2 so navedene v razponu, ker so odvisne od izbranih pnevmatik/platišč. Slika je simbolna. Več na www.audi.si in www.porscheleasing.si

zadržal svoj položaj, saj je povečal svojo prodajo na več kot 9.000 avtomobilov. Njegov tržni delež je sicer za 0,36 odstotne točke manjši kot v letu 2014, a še vedno drugi največji v zgodovini. Volkswagnov uspeh je temeljil na štirih modelih: večnem golfu, uspešnem polu, izjemno priljubljenem passatu, ki je daleč najbolje prodajan avto višjega srednjega razreda in na enoprostornem golfu sportsvanu. Tudi v letu 2016 se Volkswagnu ni treba bati, saj je konec lanskega leta začel prodajati novega tourana, spomladi bo prišel na trg še novi cestni terenec tiguan. Kljub vsem težavam, s katerimi se je tudi pri nas soočal Volkswagen zaradi razkritja goljufij pri izpustih v preteklosti, to ni vplivalo na njegov položaj na trgu.

prodajo za 501 avto, temveč je tudi – za razliko od prvih treh znamk – povečal svoj tržni delež. Vodilni model je bila nova corsa, konec leta se ji je pridružila še nova astra, cestni terenec mokka je zelo priljubljen, tudi insignia je trdno držala drugo mesto v višjem srednjem razredu. Morda je k uspehu Opla delno pripomogel umik Chevroleta s slovenskega trga, saj so si nekateri modeli kar močno hodili v zelje.

Prvi premik se je zgodil na petem mestu, kamor se je z osmega povzpel Ford. Številni novi modeli so bili ugodno sprejeti – nekateri bi bili še bolje, če ne bi bilo težav z dobavami avtomobilov. Prav tako so na ugoden odmev naleteli nekateri prenovljeni modeli, kar je – seveda tudi ob upoštevanju izvoza – pripomoglo k za več kot Pravzaprav je bil edini resnejši tekmec Volkswa- tisoč prodanim avtom in porastu tržnega deleža gnu Renault. Tudi Renault je povečal prodajo v za skoraj odstotno točko in pol. absolutnih številkah za 433 avtov, a tudi njegov tržni delež je nekoliko upadel – za 0,84 odsto- Prevladuje koncern Volkswagen tne točke. Renault je svoj uspeh temeljil na zelo Slovenski trg v največjem obsegu obvladuje priljubljenem cliu, križancu capturju in ostarelem koncern Volkswagen s svojimi znamkami Volksmeganu. V letu 2016 prihaja na trg novi megane, wagen, Audi, Škoda, Seat, Porsche, ki je prodal pa talisman kot nadomestilo za laguno in Renault 17.904 avtomobile, kar pomeni 30,12 odstotka bo imel spet več možnosti za kosanje s Volkstrga, kar je malenkost manj kot predlani. Zvewagnom. za Renault – Nissan, v kateri je poleg teh dveh Tudi na tretjem mestu ni spremembe: Škoda je znamk še Dacia, je prodala 14.044 avtomobilov prepričljivo zadržala mesto, ki ga je osvojila pre- in imela 23,62 odstotkov trga, kar je tudi manj dlani. Presegla je mejo 5.000 prodanih avtov, kot predlani. Koncern PSA z znamkama Peugenjen tržni delež je ostal nad devetimi odstotki, ot in Citroen je ostal na tretjem mestu, čeprav je a malce manjši kot leta 2014. Nova fabia, ki je prodal manj avtomobilov kot leta 2014, tržni dedobila tudi naslov Slovenski avto leta 2015, je lež pa se je znižal na 9,37 odstotka, kar pomeni povsem upravičila pričakovanja in je prepričala zmanjšanje za 2,6 odstotne točke. Na četrtem številne kupce. Octavia je nekakšna zvezda stal- mestu je koncern Hyundai – Kia prehitel General nica. K ugledu Škode je svoje dodal novi superb, motors, saj je le-ta ostal brez znamke Chevrolet. medtem ko se je predlanska uspešnica rapid Koncern Hyundai je prodal 4.394 avtov, kar pomeni 7,39 odstotka trga, Opel, ki sodi v koncern nekoliko upehala. General motors, je prodal 37 avtov manj kot obe Opel je ostal na četrtem mestu, a leto 2015 je korejski znamki. bila zgodba o uspehu. Ne samo, da je povečal

AVTO MOTO

Električnih avtomobilov še zelo malo Prodaja električnih avtov se skokovito povečuje – povečanje v primerjavi z letom 2014 je 348 odstotno. A ta številka je zelo varljiva, kajti lani je bilo namreč prodanih 115 električnih avtov, predlani le 33. Povedano drugače: električni avti so imeli lani na slovenskem trgu le 0,19 odstotni tržni delež. Vodilno mesto med prodanimi električnimi avti ima renault zoe z 41 avti, sledi BMW i3 (vključene tudi različice s podaljševalnikom dosega) z 28 avti, nissanov leafov je bilo prodanih 15. Večja prodaja gospodarskih vozil Povečala se je tudi prodaja gospodarskih vozil za 5,43 odstotka na 7.452 vozil. To je vsekakor dober znak. Na vrhu lestvice najbolje prodajanih znamk je prišlo do spremembe, saj je predlani vodilni Peugeot zdrsnil kar na peto mesto. Tudi pri lahkih gospodarskih vozilih so se pri Peugeotu odločili, da ne bodo prodajali vozil v tujino, posledica je velik padec na lestvici. Vodilno mesto je prevzel Renault pred Volkswagnom, ki sta edina dosegla štirimestno prodajno številko. Tretji Citroen in četrti Fiat loči le 5 prodanih vozil, zelo blizu sta jima Peugeot in Ford, ki je lani močno povečal prodajo. Na lestvici najbolje prodajanih modelov je vodilni renault master pred VW transporterjem. Kako bo v letu 2016? Gospodarska rast in s tem povezan dvig prejemkov naj bi v letu 2016 zagotovil tudi večjo porabo, s tem pa tudi večje nakupe avtomobilov. Za koliko je težko napovedati, skupna slika pa bo tako ali tako močno odvisna od izvoza novih avtomobilov.

Povzela po Motoreviji P. U.

SIMPLY CLEVER

Ognjen - 051 630 518

www.avtoslak.si

nje

ž Testne vo

Ugodno je financiran

Bogato opremljen Transporter 2.0 TDI

• Furgon že za: 19.287 EUR brez DDV • Krpan že za 19.984 EUR brez DDV • Kombi že za: 21.656 EUR brez DDV

OCTAVIA FAMILY + ŠKODA BON

14.499 € Pogoj za dodatni popust s ŠKODA BONom v višini 1.000 EUR je sklenjena pogodba o financiranju in zavarovanju pri Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji. Minimalna doba financiranja je 36 mesecev, maksimalni polog pa 50% maloprodajne cene vozila.

HUDOBRO.SI

ki bonus Podjetniš EUR.* 0 0 do 4.0 Novinarji iz 24 evropskih držav so soglasno izbrali Volkswagen Transporter za mednarodni dostavnik leta 2016. Prepriča s številnimi inovacijami, naprednimi asistenčnimi in multimedijskimi sistemi ter najnovejšimi Euro 6 motorji. Praznujte z nami! Izkoristite podjetniški bonus s prihrankom do 4.000 €*. Za več informacij in testno vožnjo se oglasite pri izbranem trgovcu Volkswagen Gospodarska vozila. Novi Transporter. Eden in edini. Emisije CO2: 239−149 g/km. Kombinirana poraba goriva: 10,3−5,7 l/100 km. Emisijska stopnja: Euro 6 in Euro 5. Emisije NO X : 0,2581−0,0390 g/km. Število delcev: 42,4−0,0083 x 1011 . Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Podjetniški bonus do 4.000 EUR (z DDV) velja za omejeno število vozil in modelov Transporter. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna.

AVTO SLAK d.o.o., Kolodvorska 4, Novo mesto, tel.: 07 393 29 92 tel.: 07 393 29 85 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO 2: 3,7-6,4 l/100 km in 99-149 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0096-0,0733x10 11 g/km, trdi delci: 0,00-0,00041 g/km, število delcev: 0,00-7,91. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Slika je simbolična.

Franci - 031 276 284

DOM IN VRT

Kakovost zraka in bivalnega ugodja v pasivnih hišah izredno velika

Kompostni kup – najboljše gnojilo za naše vrtove

Naj za začetek obrazložimo pojem pasivne hiše, v kolikor je komu le-ta neznanka. Gre za zelo varčno hišo, ki je zgrajena tako, da dobro izkorišča sončno energijo, vse toplotne izgube pa so zelo zmanjšane. Večji del toplotnih potreb po ogrevanju pridobijo z dobitki sončne energije skozi steklene površine ter z notranjimi toplotnimi dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja. Njihova značilnost je tudi ta, da manjkajoče toplotne potrebe za ogrevanje stavbe ne sme presegati 15 kWh/m2 bivalne površine letno.

Kompostni kup, na katerega odlagamo razne odpadke v vrtu, na polju, v gozdu, v vinogradu itd, je pomemben, saj z njim dobimo vse organske snovi nazaj v obliki gnojila za naše rastline. Na vrtovih odnesemo skoraj vso maso, po drugi strani pa si želimo kar največji pridelek. Zato moramo odneseno nadomestiti.

O trendu pasivne hiše v Sloveniji in o njenih značilnosti je v svoji knjigi Pasivna hiša nazorno opisala prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik, profesorica na Fakulteti za arhitekturo ter nosilka predmetov Načela ekološke gradnje in Projektiranje in kompozicija. V njej je obrazložila, da pasivna hiša svoje toplotne izgube zmanjšuje predvsem z vgradnjo velikih debelin izolacije, vgradnjo kontroliranega prezračevalnega sistema, preprečevanjem nekontroliranih koncekcijskih izgub skozi netesna mesta, zmanjševanjem toplotnih mostov ter z ustreznim oblikovanjem. »Sama sem trikrat bivala več dni v pasivni hiši, in to novembra, ko je vreme turobno, malce deževno in megleno, občutek v objektu pa je bil tak, kot v klasičnem objektu meseca junija, ko imamo odprto okno, tako da je zrak svež, nas pa ne zebe. To je posledica dotoka svežega in toplega zraka v prostor,« pove o svoji izkušnji Zbašnik Senegačnikova in pri tem poudarja, da pasivna hiša ni nič novega, temveč le po pravilih dosledno načrtovana hiša.

Kaj dela pasivno hišo posebno in boljšo? Ključno je, da je zgradba dobro izolirana, da nima toplotnih mostov in da je zrakotesna. Pomembno je tudi, da je večina steklenih površin orientirana proti jugu oziroma severu – v primeru, ko se hiša nahaja na južni zemeljski polobli. Če uporabljamo kontrolirano prezračevanje, imamo lahko fiksno zasteklitev, saj prostorov ni potrebno zračiti z odpiranjem oken. »Tudi v pasivnih hišah lahko sicer odpirate okna, vendar pa izkušnje kažejo, da v pasivni hiši le redkokdaj čutite potrebo po odpiranju oken, saj je kakovost zraka in s tem bivalnega ugodja izredno velika,« zagotavljajo v podjetju Lumar, enem vodilnem slovenskem proizvajalcev nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov pri nas. Notranje površine sten so toplejše kot v običajnih objektih. »Temperatura običajno ne pade pod 17 ali 18 stopinj Celzija, medtem ko imamo v običajnih hišah 13, ob oknih pa 11 ali še manj stopinj Celzija, odvisno od kakovosti oken,« obrazloži v knjigi Zbašnik Senegačnikova in doda, da je v pasivni hiši razlika med temperaturo zraka in temperaturo notranje površine le 3 do 4 stopinje Celzija. Zrak se ne giblje tako hitro kot v klasičnih objektih, zato nimamo občutka, da smo na prepihu, in pri nižjih temperaturah zraka dosežemo večje temperaturno udobje. To je torej bistvo – da imamo to-

Na kompostni kup mečemo smeti, plevel, listje, hišne odpadke, cestno blato in sploh vse, kar lahko narava pretvori nazaj v gnojilo, so zapisali o nasvetih za kompostiranje v knjigi Nasveti za hišo in dom iz stare skrinje. V nadaljevanju pa še neKako privarčevati pri gradnji pasivne kaj njihovih nasvetov, kako pripraviti sam prostor hiše? za kompost, pa vse do uporabe. Na splošno velja prepričanje, da je gradnja pasivne hiše velika investicija, saj moramo investira- Kam postaviti kompostni kup? ti nekoliko več za izolacijo, tesnenje ter za kontro- Proces kompostriranja bo najbolje potekal, če lirano prezračevanje z rekuperacijo, vendar se pri bodo zagotovoljeni zračni in vlažni pogoji. Če so tla presuha, tam organski procesi ne bodo sami gradnji izognemo drugim stroškom. Da pa bo gradnja pasivne hiše cenovno ugo- potekali, če pa so tla prevlažna, se bo namesto dnejša, se lahko odločite za fiksno zasteklitev, razpadanja pričel proces gnitja, kar pa bomo, ki je za polovico cenejša od običajne, ki ima kaj kmalu tudi zavohali. Strokovnjaki za kompomožnost odpiranja. Hiša ima majhne toplotne stni kup tako svetujejo senčen in zračen prostor, potrebe, zato je za ogrevanje najprimernejša najbolje med drevesi ali višjim grmovjem. Prostor toplotna črpalka, ki je lahko izjemno majhnih naj ne bo jama ali vznožje hriba, pač pa teren, dimenzij. S tem se izognemo tudi stroškom za kjer se bo voda lahko pozimi in poleti odcejala. dimnik in zalogovnike energentov. Klasičnih radiatorjev v pasivni hiši ne potrebujemo, saj so Katere organske odpadke zbirati? toplotne potrebe majhne. Klasična ogrevalna Tekom leta na kupu zbiramo vse organske odpadke iz gospodinjstva in vrta – odpadki iz kuhinje, pokošena trava, ostanki vrtnin, zeleni deli plevelov, naravna volna, pepel, oglje, saje z domačih piknikov, jajčne lupine, ostanki kuhanja sokov, ostanki stiskanja grozdja in sadja, celo natrgan časopisni papir, zdrobljeni ostanki drevja, odpadlo, suho listje, odpadne iglice iglavcev, slama, seno, zemlja balkonskih in hišnih rastlin ... Na kupu pa ne dajemo koreninskih plevelov, stvari, ki ne razpadejo, kosti ter ostankov mesa, pasjih in mačjih iztrebkov, ostankov citrusov in banan (zaradi kemikalij, ki so na lupinah). Prav tako naj na kupu ne bo ostankov zelišč: pelina, vratiča in žajblja, pa tudi orehovega lubja ne, nekateri odsvetujejo ostanke pokošene trave iz bližine prometno močno obremenjenih cest. ple prostore ob minimalnih potrebah po energiji za ogrevanje, drug pogoj za veliko udobje pa je stalno sveži zrak, še dodaja v svoji knjigi Zbašnik Senegačnikova.

telesa lahko popolnoma izpustimo in se ogrevamo preko kontroliranega prezračevanja s toplozračnim ogrevanjem. Prezračevanje je pri pasivni hiši eden od večjih dodatnih stroškov, vendar pri tem prihranimo nekaj evrov, ker ne potrebujemo dodatnih prezračevalnih cevi iz kopalnic in wc-jev ali pa se izognemo kakšnemu oknu, ki bi ga uporabljali samo za prezračevanje. Izognemo se lahko tudi kuhinjski napi, saj večina investitorjev ugotavlja, da v pasivni hiši ta ni potrebna. Kontrolirano prezračevanje je glede hrupa bolj prijazno od kuhinjske nape, zato jo ob pravilnem načrtovanju lahko brez težav nadomestimo, še dodaja. Odločitev za gradnjo pasivne hiše vam bo tako vnesla številne prednosti v vaše življenje – zmanjšali boste izpuste CO2 ter drugih strupenih plinov; nizki stroški ogrevanja; velike količine svežega zraka; ker nima toplotnih mostov, ni nevarnosti za pojav plesni; vsi detajli v pasivni hiši morajo biti zgrajeni kvalitetno; debela izolacija omogoča enakomerno temperaturo; prezračevanje hiše poleti omogoča tudi vzdrževanje temperature pod 25 stopinj Celzija brez klimatske naprave; ker oken ni potrebno odpirati, ni nadležnih muh in komarjev; gre za investicijo, ki vam bo v prihodnje zagotovo znižala stroške. Premislek ob gradnji nove (pasivne) hiše zatorej res ni odveč. Dragica Ribič

strani zgrabita te palice in jih dobro streseta. To je priporočljivo narediti zlasti spomladi, ko se že dovolj ogreje. Druga možnost je, da se kupa lotimo z vilami in ga rahlo premešamo. Kako zlagamo kompostni kup? Na dnu je priporočljivo naložiti ne preveč razrezane veje, lahko tudi koruznico, stebla sončnic, torej material, ki bo služil za drenažo. Nato sledi plast organske mase iz poleti nabranega materiala, nato plast gnoja, plast listja in spet od začetka. Če imamo preveč suhe mase, jo polivamo z vodo, najboljša je takšna, v kateri nekaj dni namakamo koprive ali deteljo. Na koncu kup oblikujemo tako, da je na sredini nekoliko višji, da zagotovimo odtekanje padavin po površini. Za kaj vse lahko uporabimo kompost? Kompost je zrel, ko ne ločimo več materiala, ampak je celotna masa podobna zemlji in ima tudi vonj po zemlji. Pred uporabo ga je dobro presejati, da ne popolnoma razpadli material ločimo in ga lahko vrnemo na kup. Kompost navadno dozori v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti nasled¬njo jesen. Primeren je za gnojenje vseh rastlin na vrtu, celo za vrtno trato. V vsakem gospodinjstvu nastane veliko organskih odpadkov. Ti potem na zbirališčih smeti razpadajo skupaj z drugimi smetmi, ki jih pri sodobnem načinu življenja pridelamo kar veliko. Tudi komunalne službe priporočajo kompostiranje na domačem vrtu, saj s tem pomembno prispevamo k čistejšemu okolju. Zato letos na vrtu ne pozabite na svoj kompostni kup.

Na kaj moramo biti pozorni pri kompostiranju? Paziti moramo, sploh poleti, da masa ne gnije, zato vedno mokre snovi mešamo s suhimi; na primer pokošeno travo pomešamo z nekaj pepela ali z namečkanim časopisnim papirjem. Pri- Dragica Ribič poročljivo pa je tudi kup pretresti ali prekopati z vilami, da je bolj zračen. Da je kup še bolj zračen, lahko pri zlaganju plasti www.nadlani.si vmes položimo dolge palice, ki gledajo na vsaki strani ven. Občasno dva močnejša na vsaki

NASVET

Udeležite se odlične izobraževalne delavnice Mateja Trinker, ki je po izobrazbi univ. dipl. pravnica organizira večkrat letno razne delavnice in seminarje namenjene podjetnikom in obrtnikom. Njena tokratna izobraževalna delavnica se bo izvedla v Trebnjem. Delavnica bo pokrivala naslednje teme: Delovno pravo: • kdaj so podani elementi delovnega razmerja • odpoved pogodbe o zaposlitvi • nadurno delo • konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved Dedno pravo: • nujni dedič in nujni delež • oporoka • dedni dogovor

Prijava: info@pravninasvet.net ali na naslov: Mont Mat d.o.o., Krmelj 28/b, 8296 Krmelj – najkasneje do 2. 3. 2016. Plačilo lahko izvedete tako, da: • nakažete na poslovni račun: IBAN SI56 2430 0901 1287 366, namen nakazila: Izobraževalna delavnica, sklic: SI00 032016 (račun boste prejeli po pošti) dokazilo o plačilu posredujte skupaj s prijavo, • plačate z gotovino tik pred izvedbo izobraževalne delavnice (prijavo posredujte brez dokazila o plačilu). Za vsa morebitna vprašanja v zvezi z izobraževalno delavnico smo dosegljivi na 040 850 024 ali na info@pravninasvet.net. Več informacij na: www.pravninasvet.net!

Stvarno pravo: • stvarna služnost • služnost stanovanja • motenje posesti

Zaradi organizacije izobraževalne delavnice je prijava obvezna (v prijavi navedite ime in priimek, veljaven e-mail ali telefonsko številko)! Če bo prijav več kot je razpoložljivih mest, bomo upoštevali prej dospele prijave. Vljudno vabljeni!

Kdaj: 4. 3. 2016 ob 10.00 uri Kje: CIK Trebnje, Kidričeva ulica 2 Cena: 9,99 eur

NAROČITE SE NA BREZPLAČNI PRAVNI NASVET Pokličite 040 850 024 ali info@pravninasvet.net, www.pravninasvet.net epoznavanje prava škoduje!

Sreča na dlani Kako srečni ste v tem trenutku? Kako srečni ste v življenju na sploh? Se vam zdi, da bi se moralo veliko okoliščin spremeniti, da bi se počutili resnično srečne? Ena izmed raziskav je pokazala, da različne življenjske okoliščine k naši sreči doprinesejo le 10 odstotkov. Okoliščine, kot so služba, bogastvo, zakon, zdravje in podobno, v resnici le malo doprinesejo k našem doživljanju sreče. Kljub temu smo pogosto prepričani, da moramo najprej spremeniti svoje življenjske okoliščine, da se bomo lahko počutili bolje. Zaradi tega prepričanja, vse preveč ljudi na srečo čaka. Čakamo na petek, na poletje, na boljšo službo, na denar, partnerja ali na več prostega časa. Čakamo, da se nam bo življenje spremenilo, da bomo lahko srečni. Prepričani smo, da nam bo to prineslo srečo. Kaj pa se zgodi, ko to končno dobimo?

bo srečna, ko se bosta poročila. Ko se poročita in imata otroka, razmišlja, da bo pravzaprav srečna šele, ko bo otrok starejši. Morda razmišlja tudi, da bo srečna, ko se bodo lahko preselili ali ko bodo imeli več denarja. Ko postane otrok starejši ter ona dobi boljšo službo, začne razmišljati, da bo dejansko srečna, šele ko se bo lahko upokojila. Kdaj pride na vrsto sreča? Kaj je torej tisto, kar nas bo resnično osrečilo?

Raziskava, ki sem jo omenila na začetku, je pokazala, da je 10 odstotkov doživljanja sreče odvisno od življenjskih okoliščin, 50 odstotkov je dedno, kar 40 odstotkov doživljanja sreče pa je odvisno od nas samih. Na svojo srečo torej vseNekaj časa se lahko počutimo srečnejše, a na kakor lahko vplivamo. žalost je učinek sreče ponavadi le kratkotrajen. Postati bolj srečni ni nujno tako zapleteno kot se Čez nekaj časa se na novo okoliščino preprosto morda sliši. Raziskave potrjujejo, da lahko že z navadimo. Sprva smo nad prenovljeno dnevno nekaterimi preprostimi dejanji postanemo srečsobo recimo navdušeni. Vsakič ko vstopimo v nejši. Na srečo nam torej ni potrebno čakati, saj sobo, se z veseljem ozremo po prostoru. Ko prise lahko počutimo bolje že sedaj ne glede na dejo obiski, ponosno razkazujemo svojo prelepo svoje okoliščine. dnevno sobo. Čez nekaj časa pa ugotovimo, da smo se na nov prostor navadili. Ko vstopimo v Predstavila vam bom štiri načine, ki učinkovito sobo, nekdanje prijetne vznemirjenosti ni več. spodbudijo naše doživljanje sreče: Zdi se nam povsem samoumevno, da je to naš prostor in o njem ne razmišljamo več dosti. Po- 1. Družimo se s srečnimi ljudmi dobno je tudi z drugimi življenjskimi okoliščina- Pomislite, s katerimi ljudmi preživite največ časa. mi. Na neki točki se nanje navadimo, zato nam So ti ljudje srečni? Če se pogosto družimo z ne prinašajo več enake vznemirjenosti in veselja ljudmi, ki se recimo konstantno pritožujejo nad kot nekoč. Kmalu ugotovimo, da že čakamo na drugimi, vlado in življenjem na sploh, obstaja nekaj drugega, kar navidezno potrebujemo, da velika verjetnost, da bomo tudi sami postali bolj bomo lahko srečni. Na srečo tako stalno čaka- pozorni na negativne vidike svoje življenja. Namo, medtem ko zasledujemo nekaj, kar mislimo, sprotno bomo ob srečnih ljudeh tudi sami hitreda nas bo osrečilo. Neka oseba recimo razmi- je prepoznali vesele dogodke in se osredotočili šlja, da bo srečna, ko bo spoznala svojega par- na pozitivno. To je potrdila tudi raziskava iz leta tnerja. Ko svojega partnerja spozna, razmišlja, da 2008, ki je pokazala, da v pogosti družbi srečnih

Kaj izraža vaša zunanja podoba? Pomemben dan? Kaj obleči, da dosežete maksimalni učinek? Ali ste vedeli, da ima obleka izjemno velik vpliv na to, kako reagirate in kako vas drugi ljudje doživljajo? Verjetno poznate občutek, ko vas ujamejo nepripravljene. Nenadoma se prikaže neka pomembna oseba, vi pa nosite svoje najljubše stare kavbojke in športno majico s kratkimi rokavi. Ali pa vas pokličejo na pomemben sestanek, ko ste pričakovali, da boste lahko v miru delali na projektu in ste oblečeni v svojo staro, ponošeno majico in kratke hlače. Se počutite malce nelagodno?

postrani kravato in umazane čevlje? Ali se upira dejstvu, da mora v službi nositi uniformo; ali sporoča, da sovraži svoje delo; ali želi biti opažen, čeprav nosi službeno uniformo; ali sporoča kaj drugega? Razmislite za trenutek: kaj če se vam približuje moški v temni obleki, beli srajci in rdeči kravati s kovčkom v roki. Začne vam pripovedovati o čudovitem novozgrajenem počitniškem letovišču, prefinjeni hrani in o vseh stvareh, ki jih lahko tam počnete. Ja, mogoče je zanimivo. Sedaj pa si predstavljajte mladega zagorelega fanta v majici za na plažo, mogoče celo s kratkimi hlačami, ki se vam približuje s »pino colado« v roki in vam začne pripovedovati, da se je pravkar vrnil iz nekega kraja: »Plaža na Nilaweli (Šrilanka), kjer sem preživel neverjeten čas, mora ostati velika skrivnost!« Kateri fant vam bo po vsej verjetnosti prodal počitnice za omenjeno letovišče?

Z obleko se projicirate v svet. Vaša obleka pove: »Takšen sem!« Vsi poznamo občutek, ko nas sodijo po tem, kako se obnašamo in kako smo oblečeni. Ljudje bodo sprejeli to, kar vidijo in to informacijo bodo obdelali glede na njihova prepričanja in vrednote. Torej, dvakrat se prepričajte, da ste popolnoma zadovoljni s sporočilom, ki ga oddajate. Ko enkrat spoznate, da z obleko pošiljate sporočila o sebi in o tem, kako vi vidite svet, se lahko odločite, kaj boste oblekli glede na rezultate, ki jih želite doseči. Kakšno sporočilo dobite od osebe, ki Obleči pravi kostim dela v restavraciji, nosi uniformo, a ima Ali ste že kdaj videli zgodovinsko igro z igralci, ki so oblečeni v navadne vsakdanje obleke? Ne deluje. Pričakujemo kostume, ki predstavljajo osebo, ki jo igra. Če ste odvetnik, revizor, bančnik ali katerikoli drugi tovrsten strokovnjak, dobite takojšnjo kredibilnost, če ste oblečeni, kot se za igro spodobi. In nasprotno, če niste oblečeni kot bi nekdo pričakoval, začnejo razmišljati, ali ste res odvetnik ali ne – ker ne izgledate tako, kot izgledajo odvetniki. Če mlada ženska danes hoče, da jo v London Cityju jemljejo resno – kot profesionalko, mora obleči črn, temno rjav ali temno moder suknjič, ki se ujema s krilom (do kolen). Vsak reagira na to ozkost razmišljanja – na ta ritualen način dela – to konstanto stereotipov. Celoten članek na www.nadlani.si ljudi tudi sami postanemo srečnejši. Bodite torej pozorni, da čim več časa preživite v družbi ljudi, ki se življenja veselijo. 2. Nasmeh Ste vedeli, da naši možgani ne ločijo med pristnim in nepristnim smehom? V obeh primerih se nam v možganih ob smehu pričnejo sproščati endorfini oziroma hormoni sreče, ki so naravni blažilci bolečine. Če se zdajle pričnete glasno smejati, se boste pričeli počutiti bolje. Za začetek je lahko dovolj že nasmeh. Pri tem je pomembno, da se ne nasmehnete zgolj z usti, temveč tudi z očmi. Nasmeh mora biti dovolj širok, da se vam v zunanjih kotičkih oči narišejo drobne gubice. Pozivam vas torej, da se točno ta trenutek široko nasmehnite, četudi morda za nasmeh nimate očitnega razloga. 3. Hvaležnost Izražanje hvaležnosti ima izredno pozitiven vpliv na doživljanje sreče. V eni izmed raziskav so bili udeleženci, ki so si vsak dan zapisali pet stvari, ki so se jim tisti dan zgodile in za katere so bili hvaležni, za kar 25 odstotkov bolj srečni kot ostali udeleženci. Koristno je torej razviti navado, kjer si vsak večer zapišemo, kaj nas je tistega dne osrečilo ter tako spodbujamo izražanje svoje hvaležnosti.

se tudi sicer v življenju počutijo boljše. Če želite izboljšati svojo samopodobo, vam lahko pomaga obiskovanje skupine za dvig samopodobe. Tam se naučite, kako razviti pozitiven odnos do sebe. Tudi sicer ste lahko pozorni na svoje pozitivne lastnosti ter sami sebe večkrat pohvalite. Pomembno je torej, da ste tako v svojih mislih kot tudi sicer do sebe prijazni.

Mnogo dogodkov in naših dosežkov nas lahko osreči ter nam nariše nasmeh na obraz. Pomembno se je zavedati, da sreča ni sestavljena 4. Izboljšamo si samopodobo Za doživljanje sreče je izredno pomembno tudi, le iz upanja, da bo teh dogodkov čim več, pač kakšen odnos imamo sami do sebe. Samopo- pa je sreča v veliki meri naša lastna odločitev. miljevanje in stalno kritiziranje samega sebe sta Katja Z. Istenič, psihologinja in naravna sovražnika sreče. Ljudje, ki so zadovolj- psihoterapevtka ni sami s sabo in se zavedajo svoje vrednosti, www.hocem-vec.com

ZDRAVJE

Proti utrujenosti z športanjem na svežem zraku, v naravi in na soncu Prihaja pomlad in z njo pomladna utrujenost. V zimskem času uživamo enolično hrano, ki vsebuje malo vitamina C, zaradi česar so tudi zaloge v organizmu izčrpane. Zaradi slabega vremena prelagamo športno aktivnost, kar je razlog tudi za potrtost, oslabelost, slabšo zbranost, razdražljivost, brezvoljnost in celodnevno zaspanost. Pomladna utrujenost doleti vsako drugo osebo in kot kažejo raziskave so ženske bolj povržene tem neprijetnim pomladnim simptomom kot moški. »Da se jim izognemo, predlagam športno aktivnost že v zimskih mesecih, ker ta prehod potem ne bo toliko opazen. Značilno je, da imajo športno aktivni ljudje več življenjske energije in s tem je tudi pomladna utrujenost manj verjetna,« pripoveduje Nežka Koritnik, inštruktorica pilatesa, ki svoje skupine vodi v Šentjanžu, na Trebelnem, v Loki pri Zidanem Mostu, Sevnici, Krškem, Brežicah in Dečnem Selu. Več življenjske energije pa praviloma pomeni tudi večje uspehe v življenju in nasploh, še dodaja. Uživati čim več sadja in zelenjave, privoščite si kvaliteten spanec in vsako jutro po prhanju namenite pet minut vajam za raztezanje kot tudi kak počep in kroženje z boki. »Sama spodbujam svoje udeležence in samo sebe, da že zjutraj,

ko vstanemo naredimo par razteznih vaj, da zbudimo telo, pospešimo prekrvavitev, prevetrimo možgane in se tako bolje pripravimo na deloven dan,« svetuje Koritnikova in dodaja, da bo učinek še večji, če to storimo pri odprtem oknu ob svežem zraku. Pri športnih aktivnostih ni potrebno pretiravati Sveži zrak in neokrnjena narava bosta poskrbela, da bo tek ali aktivna pol urna hoja sestavni del vašega vsakdanjika, topli spomladanski sončni žarki pa vas bodo oskrbeli tudi z vitaminom D. »Posebej bi rada omenila, da v dneh, ko niste pri volji za kakršnokoli aktivnost, oz. tudi kadar pri delu niste najbolj produktivni, zberete moč, se obujete in pojdite na svež zrak. Ni potrebno pretiravati in delati napornih treningov,« svetuje Koritnikova in priporoča tudi samo sprehod, ki bo takoj poskrbel za boljše počutje. Prvi koraki

INFORMACIJE O SLUHU, VSA PONUDBA, DELOVNI ČAS:

so najtežji, pravi, a to je od-ločitev za premik, za akcijo. »Kdor ima možnost za jutranjo telovadbo, naj to s pridom izkoristi, saj se bo cel dan počutil odlično, bolj bo produktiven in obveznosti bo opravljal z večjo vnemo, lahkoto in nasmeškom na obrazu,« še dodaja. Komaj čakam na pomlad in na regrat u solat V toplejših dneh se priporoča še, da avto zamenja kolo in dvigalo stopnišče, če vam to seveda dopušča čas in situacija. Je pa pomlad tudi čas, ko naj enolično in težko zimsko prehrano zamenjali z veliko sadja in zelenjave. »Sama sem zagovornica, da se sadje uživa v dopoldanskem času v popoldanskih obrokih pa naj bo večji delež sveže zelenjave. Jejte veliko vitamina C iz naravnih virov in ne iz prehranskih dopolnil. Le-ta preprečuje pomladno utrujenost in zaščiti orga-

nizem pred obolevnostjo,« je mnenja Koritnikova in priporoča naj se na krožniku znajde tudi regrat, čemaž, kopriva in šipek. Ne pozabite niti na dobre maščobe, ki jih najdemo v avokadu, lešnikih, mandljih in pistacijah. »Prav tako pijte veliko vode. Še vedno se pije premalo vode, čeprav se o tem veliko govori. Priporočljivo je, da se jo do 12. ure spije liter in pol, v popoldanskem času pa se jo lahko spije manj,« še svetuje. Dragica Ribič Z nami do prepoznavnosti!

070 899 899

Nekaj o čokoladi Kaj nam lahko bolj razvaja brbončice v teh hladnih zimskih dnevih kot skodelica vroče, pregrešno dobre čokolade? O tem, kako čokolada vpliva na čustva ljudi, pripoveduje celo film z naslovom Čokolada, kjer igra glavno vlogo Johnny Depp. Čokolada je, tako trdijo nekateri »čokoholiki« tudi hrana za bogove, je najprijetnejši greh, ki si ga odvisniki od čokolade lahko privoščimo. In si ga mirno lahko, saj raziskave kažejo, da je čokolada ne le zdrava, ampak, da nas tudi varuje pred različnimi obolenji zaradi snovi, ki jih vsebuje. Prvi »čokoholičarji« so bili že prastari narodi Omleci, pa Maji in Azteki. Oni so že pred 3000 leti uživali v napitku, ki je bil grenak in so ga imenovali xocolato, ki pa je bil, žal, napitek vladarjev in najvišjih imenitnežev. Izvor besede čokolada najdemo pri Aztekih in pomeni”grenka voda”. Pripravljali so ga iz praženih in zmletih zrn kakavovca, katerega so zmešali s koruzno moko, začimbami, dodajali so tudi čili, poper in cimet. Prva v Evropi je kakavovec spoznala Španija in sicer v 16. stoletju. Zahvala gre španskim raziskovalcem, misijonarjem in osvajalcem. Španci niso bili preveč navdušeni nad okusom kakavovca, zato so ga poskušali izboljšati z dodajanjem sladkorja, medu in vanilje. V novonastalem okusu so Španci seveda zelo uživali in ta napitek je celo služil kot zdravilo za tegobe kot so vročina, bolečine in krči v želodcu in celo težave, ki so bile povezane s poletno vročino. Iz Španije je čokolada najprej priromala v južno Italijo. Italijani so jo dodajali jedem iz divjačine, aromatizirali so jo tudi z jasminom. Iz Italije je v 17. stoletju prispela na francoski dvor in tukaj niso ostali hladni. Z velikim navdušenjem so jo sprejeli, kuharji so jo uporabljali pri vseh svečanih prireditvah, z njo so zdravili melanholijo. Čokolada je kaj kmalu osvojila celo Evropo, najprej so jo konzumirali kot napitek, kasneje so jo že dodajali pecivu in tortam, dokler ni leta 1849 Anglež Joseph Fry, proizvedel prvo jedilno čokolado po večletnem eksperimentiranju. Čeprav se tehnologija proizvajanja čokolade nenehno izboljšuje, ostaja njeno pridobivanje tako kot je bilo nekoč….začne se z mlečnobelimi zrni kakavovca, le ta v stiku z zrakom potemnijo, zrna nekaj dni pustijo fermentirati, na tak način izgubijo svoj grenak okus. Fermentirana zrna, ki postanejo rjava, sušijo na zraku, nato jih pa mehanično obdelajo in spražijo. Kakavovec tako dobi primerno aromo, ohlajena zrna zmeljejo in nastane čokoladna melasa. In to je osnova za vse vrste čokolad. Dandanes lahko uživamo v neskončnih čokoladnih proizvodih, neskončnih okusih, teksturah in oblikah. Torej prava čokoladna “Meka”. Lahko uživamo v okusih kot jih nudi na primer čokolada s kozjim mlekom, oljčnim oljem, čilijem, različnim sadjem, poznamo celo čokolado s konopljo. Najdražje čokoladne praline na svetu« La Madeline au Truffe« stanejo celo 250 dolarjev, seveda je to cena za en praline.

Zakaj je čokolada tako dobra? Poznamo tri tipe čokolade in sicer: • mlečna čokolada(vsebuje 30- 40% kakava • temna čokolada( vsebuje od60- 99% kakava) • bela čokolada( brez vsebnosti kakava) Grenkobo daje čokoladi kakav, torej, več je kakavovih delcev….bolj je grenka in bolj zdrava. Teobromin, grenak alkaloid, ki je sestavni del čokolade, ima isti učinek kot kofein, na nas deluje poživljajoče in tudi zasvajajoče. Epikatehin in katehin sta flavonoida in močna antioksidanta, katerima pripisujejo celo protirakavo delovanje. Feniletilamin deluje na nas stimulativno in izboljšuje naše počutje. L-triptofan pa je najpomembnejša sestavina v čokoladi in ta vpliva na naše počutje tako, da zmanjšuje tesnobo, izboljšuje apetit in spanec. To so le nekatere od 300 snovi, ki jih čokolada vsebuje in glede na to, kako delujejo na nas, lahko rečemo, da je čokolada zdravo živilo, seveda, če je zaužito v primernih količinah. Da ima čokolada zasvajajoč učinek , so mnenja deljena…za nekatere znanstvenike je to le mit, nekateri pa se trudijo dokazati, da čokolada deluje na nas in naše možgane isto kot nekatere droge. Vsekakor pa ima temna čokolada neprimerljivo bolj zdrav vpliv na naše telo kot mlečna, saj slednja vsebuje veliko sladkorja in malo kakavovih delov. In ker nas osrečuje in razvaja njen okus in vonj, si jo lahko privoščimo tudi drugače. Lahko v obliki parfuma, prvi tak parfum z vonjem čokolade se imenuje Angel in katerega oče je modni kreator Thierry Mugler. Čokolada je še kako dobrodošla tudi v kozmetične namene, saj ima naravnost čaroben učinek na našo kožo. Poznamo tudi« body painting«, poslikavo telesa z raztopljeno čokolado. Najbolj zagnani ljubitelji čokolade pa lahko uživajo v sladkih modnih revijah, imenovanih Salon du chocolat, katere se vsako leto odvijajo v eni od svetovnih prestolnic kot so New York, Pariz, Tokio, Moskva, Peking in Šanghaj. Manekenke so oblečene izključno v čokoladne kreacije. Torej? Uživajmo v čokoladi, njenem okusu in vonju, na dan pa je priporočljivo zaužiti sedem gramov čokolade s 70 % kakavovih delcev. In brez slabe vesti. Vir: Vlasta Vatovec Preberite.si

ŠPORT

Bloudkova nagrada tudi Mirnčanki Marti Brodnikova 22. na smuku v Garmischu Trebanjka Vanja Brodnik je v Garmisch-Partenkirchnu prvič v karieri Bon osvojila točke v smuku. MIRNA, BRDO PRI KRANJU - Na Brdu pri Kranju so enainpetdesetič podelili najvišja državna športna priznanja - Bloudkove nagrade. Za leto 2015 so podelili tri nagrade in dvanajst plaket. Nagrade so prejeli rokometna strokovnjakinja Marta Bon za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, moška odbojkarska reprezentanca Slovenije za vrhunski mednarodni dosežek in Rudi Zavrl za življenjsko delo v športu. Bloudkove plakete so za športne dosežke prejeli nekdanja kotalkarica Lucija Mlinarič, Sebastijan Piletič, ki deluje v gimnastiki, Zveza za šport invalidov - Paraolimpijski komite Slovenije, jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol, motokrosist Tim Gajser, balinar Jure Kozjek, gorski tekač in turni smučar Nejc Kuharter deskar na snegu Tim Kevin Ravnjak, za življenjsko delo v športu pa Branko Jeršin, Stanislav Šernek, Renato Štokelj in Milica Šumak Zemljič. »Verjamem in delim mnenje vseh, da je Bloudkov nagrajenec nekaj izjemno velikega in veličastnega. Že samo to, da so bili prepoznani naše delo, rezultati in prispevek k razvoju športa, nas

Dobre uvrstitve sevniških atletov v Beogradu

Povzela: P. U., foto: STA

Članici Kluba borilnih veščin Sevnica Aleksandra Spaseski in Teja Cesar osvojili srebrni medalji v kick lightu. taboru veseli poštenega in odločnega sojenja. Aleksandra se je v prvem kolu pomerila z Marijo Despotović iz KBK Prnjavor in jo premagala s 3:0, v polfinalu pa je odpravila še Edito Brkić iz KBK Borac s 3:0. V finalu je Aleksandra po ogorčenem boju izgubila z Madžarko Bonito Kurti. Na koncu je zasluženo osvojila srebrno medaljo. Sledil je še en dober nastop 17-letne Teje, ki je bila prvo kolo prosta, v drugem pa je odpravila Slovakinjo Knizkovo s 3:0. V borbi za zlato medaljo bi morala Teja nastopiti samo še proti Hrvatici Predrijevac, vendar pa zaradi močne dehidracije enostavno ni mogla več nastopiti. Teja se je na koncu morala zadovoljiti s srebrno medaljo, kar je zelo lep uspeh. Vir in foto: KBV Sevnica

atletov.

SEVNICA, BEOGRAD – Na krosu se je najbolj izkazal Tomi Bajc, ki je suvereno zmagal v kategoriji dečkov 2005/2006, 8-letni Tim Krašovec pa si je pritekel odlično šesto mesto. Med mlajšimi pionirkami je tekla Ajda Slapšak in dosegla četrto mesto. Barve AK Sevnica je v veteranski kategoriji dobro zastopal tudi Dušan Krašovec. Sevniškim atletom se je pridružila tudi Maja Knez, ki trenira v radeškem atletskem klubu. Maja je bila med pionirkami letnika 2003/2004 peta. Vir in foto: AK Sevnica

Matic Kotar – Naj igralec 16. kroga 1. NLB leasing lige sezone 2015/16 V 16. krogu 1. NLB Leasing lige so na portalu rokomet.net izbrali najboljšega igralca kroga, kjer je tokrat slavil mladinski reprezentant. TREBNJE - To je Matic Kotar iz Rokometnega kluba Trimo Trebnje, ki je v glasovanju prejel 48 % vseh glasov. Za njim je ostal reprezentančni soigralec in igralec RK Slovenj Gradec 2011 – Jaka Malus (40 % vseh glasov). Na tretje mesto pa se je v prvem glasovanju v letu 2016 uvrstil Vojislav Brajovič iz RK Maribor Branik (13 % vseh glasov). Vir: rokomet.net

Sevniški žogobrcarji do nove zmage V 15. kolu 1. Slovenske futsal lige so si varovanci Jožeta Gačnika na obali priigrali nove tri točke.

Zgrešeni streli pokopali Krko Rokometaši Krke so v 17. krogu 1. NLB Leasing lige doma gostili aktualne državne prvake, ekipo Celja Pivovarna Laško in tekmo izgubili z rezultatom 24:34 (12:15). NOVO MESTO - Krkaši, ki so resni kandidati za končnico, so po besedah trenerja Mirka Skoka srečanje izgubili zavoljo velikega števila zgrešenih strelov. Pivovarji so se s prepričljivo zmago tako znova povzpeli na vrh prvenstvene lestvice in Novomeščane pokorili že v prvem polčasu, v drugem pa nalet le še nadaljevali. Varovanci trenerja Branka Tamšeta so vseskozi vršili pritisk, a Krkaši se v tekmo niso podali z belo zastavo. Vendar pa sta bili vodstvi s 7:5 in 8:6 edini, ki so jih Celjani še dopustili. Na polčas so gostje odšli s tremi goli prednosti (15:12), na koncu pa je bila razlika deset golov. Sicer pa je pri krkaših Mitja Klobčar dosegel 5 golov, pri pivovarjih pa sta blestela Blaž Janc, ki je zadel 9-krat in Urban Lesjak, ki je zbral 20 obramb. V 18. krogu bo Krka v soboto, 20. februarja, gostovala pri Trimu, Celjani pa že prihodnjo sredo doma gostijo Sevnico. Izjavi po tekmi: Mirko Skoko, trener Krke: » V končni fazi nismo igrali slabo. Odločil je le en segment v igri, ki je določil zmagovalca in to so bili »zicerji«. Realizacija je bila katastrofalna sploh v drugem polčasu

32. mesto, ki ga je ravno tako dosegla v Garmischu leta 2013. Ob dosežku 22. mesta je na svojem spletnem profilu zapisala: » Ko že SKORAJ obupaš in ti po glavi hodijo »čudne« misli ... Pa vendar vztrajaš, ker ne poznaš predaje ... Greš na štart in takrat imaš samo še samega sebe ...«.

navdaja z veseljem in ponosom. Doping, prirejanje izidov, pretirana komercializacija so prisotni v današnjem športu kot stranpoti, še vedno pa so temelj pozitivne športne vrednote, ki se prenašajo tudi na druga življenjska področja. Povzela: P. U. Ostaja dejstvo, da se bodo še naprej s športom ukvarjali stari in mladi, ljudje različnih spolov, ras, narodnosti in prepričanj. Naša naloga je, da skušamo vplivati, da bi imeli kar najboljše Na Valentinovo nedeljo je v toplem in sončnem Beogradu potekal 49. pogoje za nadaljnji razvoj slovenskega športa,« mednarodni Beli kros, ki se ga je udeležila tudi mlada ekipa sevniških se je v imenu nagrajencev zahvalil Zavrl.

Evropski kickboxing pokal SEVNICA – Drugi vikend v februarju je v Karlovcu potekal Evropski kickboxing pokal, ki je privabil rekordno število nastopajočih. Športna dvorana Mladost je pokala po šivih. V različnih disciplinah in težnostnih kategorijah je nastopilo 1.535 tekmovalcev in tekmovalk iz kar 21 evropskih držav. Nedeljski obračun tekmovalcem kluba ni bil ravno naklonjen. Že uvodoma so bili s strani hrvaškega sodnika na borišču 5 deležni diskvalifikacije zaradi napačne nošnje »neustreznih« športnih hlač, katere so potem v nadaljevanju morali zamenjati z drugimi. Da bi bila mera nezadovoljstva polna, pa so še domači delivci pravice poskrbeli, da se sevniški fantje na tem borišču enostavno niso mogli uvrstiti v naslednje kolo. Jan Androjna, Tim Žičkar, Robert Pavčnik in Žiga Žveglič so žal ostali brez uvrstitve na tem prvenstvu. Po zares slabem uvodnem začetku, pa sta v nadaljevanju tekmovanja pripravili prijetno presenečenje mladinki Aleksandra Spaseski in Teja Cesar. Zaradi preobremenjenosti so bile posamezne kategorije deklet prerazporejene v ring pod okrilje izkušenejših sodnikov. Sledile so lepe in atraktivne borbe, še posebej pa so bili v sevniškem

GARMISCH-PARTENKIRCHEN – Na tekmi je zmagala Američanka Lindsey Vonn z velikansko prednostjo, kar 1,51 sekunde pred drugo uvrščeno Švicarko Fabienne Suter. Tretje mesto je osvojila Nemka Viktorija Rebensburg. Za tokrat edine slovenske točke je z dvaindvajsetim mestom in za zaostankom 3 sekunde in 91 stotink poskrbela Vanja Brodnik. Pred tem dosežkom je bila njena najboljša uvrstitev v smuku

in če se ne motim, je imel gostujoči vratar Lesjak v petnajstih minutah drugega polčasa sigurno deset obramb. S takšno realizacijo ne moreš zmagat tretjo ekipo v albanski ligi. Nad tem sem razočaran in to moramo nujno sanirati«. Mitja Klobčar, MRK Krka: »Seveda nam je bilo Celje dodaten motiv, tukaj je še publika, ki nas je celo tekmo glasno spodbujala. Mislim, da smo se Celjanom dobro upirali skozi celotno tekmo, na koncu pa so nas pokopali »zicerji«. Bi pa čestital vsem soigralcem za borbeno predstavo«. Vir in foto: MRK Krka Novo mesto

SEVNICA – Člani KMN Sevnica so se dvakrat znašli v zaostanku po napakah v obrambi. Odločitev o zmagovalcu je padla v drugem polčasu, ko je bil izključen Kamenčič. Nato so »projektanti« potrebovali le 2 minuti, da so tekmo obrnili v svojo korist. Martić je poskrbel za prvo vodstvo na tekmi. Krnc pa se je izkazal s tremi zadetki. Jože Gačnik, trener Potočje projektiranje Sev-

nica: „Zmagali smo v težki tekmi, kjer smo bili boljši nasprotnik. Imamo lepo kolektivno ekipo, ki dokazuje, da zna in zmore igrati dopadljiv in dober futsal.“ Do konca rednega dela tekmovanja v 1.SFL so ostala le še tri kola. Sevniška ekipa zaseda 5. mesto, dve točki za Litijo in pet točk pred Puntarjem, ki je naslednji tekmec Sevnice. Vir: KMN Sevnica

Žal poraz, kljub borbeni tekmi Rokometaši Trima so po hudem boju na koncu morali priznati premoč domačinom iz Ribnice. TREBNJE - Potem, ko je bila tehtnica nagnjena zdaj na eno, zdaj na drugo stran, je ekipi Trima na koncu zmanjkalo tudi malo športne sreče. Končni rezultat tekme:RD Riko Ribnica : RK Trimo Trebnje 34:32 (17:17) RD Riko Ribnica: Leban 7, Fink 1, Čelmans, Grebenc 4, Knavs, Henigman 2, Skušek 10 (3), Pucelj 4, Nosan 5, Klarič, Kljun, Perovšek, Batinič, Atanasov, Košmrlj 1. RK Trimo Trebnje: Djurdjevič, Florjančič 5, Murčehajič, Grandovec T. 4, Skol 1, Kotar 5 (3), Sušin 1, Željko, Potočnik 8, Udovič 2, Sašek 6, Pernovšek, Grandovec M., Mlakar, Brana (4 obr), Urbič (5 obr). Tekmo so rokometaši Trima dobro začeli in imeli rahlo pobudo. Vodili so za gol ali dva in imeli pobudo. Domačini se niso predajali in sredi polčasa so izid uspeli izenačiti. Nato je sledil od-

govor Trima in kmalu so povedli celo za 3 zadetke. Domačini so zopet pritisnili in se približali. V 25. minuti so po 1:0 ponovno povedli (15:14), do polčasa pa so se razšli poravnani. Drugi polčas so Trimovci začeli bolje in povedli za 3 (20:17). Nato je sledilo slabše obdobje in domačini so rezultat obrnili v svojo korist. Povedli so za zadetek, nato pa so do 46. minute spremljali izenačeno tekmo. Domačini so jim nato ušli na tri zadetke, največ pa vodili tudi za 4 (32:28, 55. minuta). Trimovci so bili prisiljeni v spremembo obrambe, ki je obrodila sadove. Uspeli so se približati na le gol zaostanka in to le 2 minuti do konca. Priložnost za izenačenje žal niso izkoristili, nato pa po dobri obrambi 20 sekund do konca dobili ponesrečen gol, ki je pomenil zmago domačinov. Vir: RK Trimo Trebnje

RAZVEDRILO PREDEL OB PRIPADNIK PASU REDNIH ČET

RUDAR (POG.)

ZAČETEK AZBUKE

Povsod z vami

ITALIJANSKI STAROŠAHOVSKI SLOVENZIDARSKI MODNI EGIPČANSKI VELEMOJSKA IGRALKA POMOŽNI OBLIKOVALEC BOG STER KARPOV MIŠIČ DELAVEC CERRUTI

AM. IGRALEC (TOM) RIBJA JAJČECA

KIT UBIJALEC

• SL. PEVKA (BRANKA) AVSTRALSKI NOJ

TURŠKI VELIKAŠ

DRUŽABNA IGRA NOVI DAVEK (NAR.)

JOHN LENNON KILOHERC

RODIJ

OTOČJE V TIHEM OCEANU

MEŠALNIK

BORIS CAVAZZA

•

CESTA (LAT.) KDOR VSIPA RAZPOKA V ZEMELJ. POVRŠJU

RYAN O'NEAL IN TAKO DALJE

• PREDEL VEROVANJE V LJUBLJANE NADNARAVPOD ŠMARNO NO GORO

KRIČANJE PREBIVALEC HRVAŠKE GR. IME SANTORINA AVSTRIJSKI PISATELJ (EMIL)

•

IZDELOVALEC PIL AM. GLASB. TURNER

•

PROSTOR ZA VALJENJE PIŠČANCEV KEN OLIN

LESTENEC (POG.)

BREZBOŽNICA

•

KABELSKA UŽITNI DEL TELEVIZIJA RASTLINE NAPIS NA KRIST. KRIŽU

MAJHNO VEDRO INDIJSKI HRAST

SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG (MATJAŽ)

•

IVO ŽAJDELA POŠKODBA KOŽE ZARADI OGNJA TROPSKA RASTLINA

NAJVEČJA REKA NA JUGU AFRIKE AMERIŠKI ROCKER COOPER

•

KIPAR DEMŠAR MAZILO (STAR.)

VISOKOOKTANSKI BENCIN (ŽARG.)

•

UPOKOJENEC (POG.)

ZBIRKA DRAGOCENOSTI, DENARJA

Mali oglasi

NERODEN ČLOVEK

ANGLEŠKI IGRALEC BOGARDE

SPAJKA

Prodam nov industrijski šotor 12m x 21m, vrata 11m x 2.8m, primeren za skladišče, delavnico, garažo. Cena po dogovoru, tel. 040 873 363. Prodamo treking sobno kolo, Trebnje, lepo ohranjeno, ugodno, 031 -672 -230 Prodam 20 arv vinograda in zidanico primerno za stanovanje. Lepa lokacija, lep razgled 100m od asvaltirane ceste. Gora ZemljicaRoje pri Čatežu pod Zaplazom. Cena po dogovoru, info. na telefon 051-691113 Iščem soplesalko, rad bi se učil plesati, lahko si začetnica, starost do 45 let, 051 -731-733 (iz Dolenjske) Vašemu malčku nudim zaneslivo in skrbno varstvo z večletnimi izkušnjami v Malem Gabru.Imam tudi potrdilo za varstvo otrok.070218820 Na Zaplazu pri Čatežu zaradi starosti prodam lepo urejen 1800 m2 velik sadni vrt, s čebelnjakom, 051 357 -311 Prodam diatonično harmoniko Melodija, stara je 8 let, dur CFB s Slakovim gumbom in prodam tudi cirkular trofazni, Trebnje, 031508-456 Prodam po ugodni ceni, 5000 l kovinsko cisterno, 07 30 45 004, 040 98 98 56 Bolničarka negovalka nudim pomoč na domu, starejšim ali onemoglim osebam v Trebnjem ali okolici. Svoje delo opravljam z največjim veseljem, odgovorno in skrbno, Olgica Mežan, Šmaver 2, Dobrnič, 041 762 930.

SREDNJICA

ODDAJTE BREZPLAČNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

www.trik.si

NAGRAJENCI JANUARSKE KRIŽANKE:

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 14. 3. 2016 na naslov: Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA FEBRUAR. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki. NAGRADA:

- 3 x Nedeljsko kosilo za 1 osebo v gostilni Repovž v Šentjanžu

MojeDelo.com

Trebnje in tujina

Delavec v proizvodnji Kariera d.o.o.

m/ž

Novo mesto

m/ž

Novo mesto

HSI d.o.o.

Novo mesto

m/ž

Doktor 1A d.o.o.

Trebnje

Komercialist m/ž

Klimaj d.o.o.

Novo mesto

m/ž

Avtomehanik začetnik m/ž

Telefonski agent

Samostojni kuhar Slorest d.o.o.

okolica Trebnjega

Prodajalec rešitev

Delo v gostinstvu Terme Krka d.o.o.

Bi želeli tudi v vašem podjetju nekaj podariti izžrebancem nagradne križanke? Iščemo gostinca, trgovino, salon, studio, avtopralnico … skratka podjetje, ki bi lahko podarilo zanimivo nagrado našim bralcem oz. izžrebancem križanke. Če lahko podarite vsaj tri nagrade, vam zagotovimo brezplačni oglasni prostor pod križanko. Vašo ponudbo pošljite na info@ nadlani.si Več informacij: 070 899 899

PROSTA DELOVNA MESTA V NAŠI REGIJI

Kontrolor kakovosti JK Trimo d.d.

Milan Borštnar, Vrhek 30, 8295 Tržišče Zvonko Petrov, Mihovo 14, 8310 Šentjernej Janez Štrbenc, Seidlova cesta 38, 8000 Novo mesto Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti. Vsem nagrajencem lepo čestitamo.

m/ž

AVTO SLAK d.o.o.

Trebnje

Za več informacij in prijavo na delovna mesta obiščite

m/ž

MojeDelo.com

IZ NAŠIH ŠOL

Kulturni in starševski karierni dan

Kulturni živ-žav na OŠ Center

V petek, 5. 2. 2016, so na Podružnični OŠ Birčna vas pripravili kulturni dan.

V petek, 5. 2. 2016, so se na OŠ Center poklonili slovenski kulturi, Francetu Prešernu in njegovemu delu.

BIRČNA VAS - Vsebine kulturnega dne so povezali s slovenskim kulturnim praznikom in projektom Erasmus +, v katerega je vključena njihova šola. V okviru projekta Erasmus + so izvedli starševski karierni dan. K sodelovanju so povabili starše njihovih učencev, ki so se povabilu prijazno odzvali in jim pripravili predstavitev treh poklicev. G. Gregorčič je izvedel novinarsko delavnico, v kateri so učenci spoznali pripomočke, ki jih potrebuje novinar, da lahko snema in piše prispevke za objavo v medijih. Učenci so tudi sami preizkusili kamero in mikrofon ter pripravili material za video predstavitev naše šole. G. Drašler je predstavil čebelarstvo in pripomočke, ki jih potrebuje za delo. Učenci so si lahko od blizu ogledali panj in še marsikaj drugega. Povedali so, da je bila predstavitev čebelarjenja zelo zanimiva. Na njihovo povabilo so se odzvali tudi vojaki iz Vojašnice Novo mesto, za kar je dala pobudo ga. Blatnik. Učenci so se preizkusili na vojaškem poligonu, preverili, kakšno opremo potrebuje vojak, na obrazu preizkusili maskirne barve in spoznali, na katerih področjih nam lahko vojska pomaga. Z ogledom različnih filmov in po pogovorih z vojaki so ugotovili, da vojaki pomagajo ob vseh naravnih nesrečah, sodelujejo pa tudi v primeru reševanja v gorah in drugje. Poleg spoznavanja različnih poklicev so obnovi-

NOVO MESTO - Vsi učenci so bili vpeti v kulturne dejavnosti, ki so jih zaključili s prireditvama, na kateri so povabili tudi starše. Tema letošnjega že 15. živ-žava je bila Noč tiha molči, svetel se dan budi ... Vso pozornost so posvetili 650. obletnici ustanovitve Novega mesta in tako zaključili praznovanje, ki so ga začeli že lansko šolsko leto. Učenci so spoznavali Novo mesto, zgodovino in razvoj mesta, pomembne novomeščane, ustanove v našem mestu, arhitekturne znamenitosti in umetniška dela, povezana z mestom … Svoja spoznanja in nove ideje so napisali, narisali, naslikali, fotografirali, glasbena dela pa zaigrali in zapeli. Na prireditvah se je zaključil tudi šolski literarni in likovni natečaj z naslovom Za lepše naše Novo

mesto. Nagrade za likovno ustvarjanje so prejeli Jurij Dović, Ina Dragman in Ajda Hočevar. Za literarno ustvarjanje pa so bile nagrajene Neža Ilovar, Eva Kocjan in Ema Srebrnjak.

Maškare na OŠ Šmihel

Indijance, pravljične junake, Smrkce, čebelice, Pike Nogavičke in še mnoge druge. Na predstavitvi je bilo veliko izvirnih in domiselnih mask. Mnogi učenci so se odločili za poslikavo obraza, kar jim je tudi uspelo. V podaljšanem bivanju so pustu namenili še nekaj časa, pogovarjali so se o kostumih, jih narisali, zapeli nekaj pesmi, se naučili novo, pa tudi zaplesali. Povedali so, komu se bodo tega dne še pokazali. Pustni torek je bil vesel in zabaven.

li tudi znanje o Francetu Prešernu. Za zaključek dneva so v telovadnici pripravili proslavo pred kulturnim praznikom z naslovom Ustvarimo boljši jutri. Na proslavi so učenci predstavili svoje pesmi, zaigrali dramsko igro, zaplesali ples in igrali na instrumente. Skupaj so tudi recitirali Prešernovo Zdravljico. Na povabilo staršem, da se jim na proslavi aktivno pridružijo, sta se odzvala g. Pavel Klobučar in Blaž Hutevec. G. Klobučar je recitiral nekaj svojih pesmi, Blaž Hutevec pa je skupaj z bratom Galom pripravil glasbeno točko. Blaž je igral na harmoniko, Gal pa na kitaro. Proslava je prikazala, da se na majhni podružnični šoli skriva velik zaklad – zaklad besed, melodij in gibov. Vse to je naš prispevek za boljši jutri. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k bogatemu programu kulturnega dne, se iskreno zahvaljujejo in se veselijo tudi nadaljnjega sodelovanja. Vir in foto: učiteljice Podružnice Birčna vas

Ta je rekel, da bo klovn. Ta bo raje velik slon. Ta bi rad bil krokodil. Ta pa se bo le umil. Ta ostal bi kar doma – noče biti maškara.

Vir: Anja Putiš, 7. b, za novinarski krožek OŠ Center, Foto: foto krožek OŠ Center

Vir in foto: Helena Murgelj

NOVO MESTO - Pust je čas veselja in norčij, vsak lahko vsaj za en dan postane, kar želi. Na pustni torek, 9. februarja, so se mnogi učenci, pa tudi nekateri učitelji Osnovne šole Šmihel Novo mesto, našemili. Tretjo šolsko uro so pripravili kratko predstavitev mask v telovadnici. Maškare Pustni dan ni navaden dan, ampak dan norčij, zabav in maskiranja. so se predstavile po razredih od 1. do 9. Raglja NOVO MESTO - Šemljenje je eden najstarej- učiteljica Jana Zorko. Pri skladbi pa ji je pomagal je popestrila dogajanje in napovedovala maškare: princese, klovne, čarovnice, ninje, kavboje, ših ljudskih običajev. Ljudje so se šemili z na- njen mož Tomaž Zorko. menom, da bi pregnali zimo in prebudili naravo. Upamo, da so učenci s pesmijo in plesom uspeObisk maškar po hišah pa prinaša srečo in do- šno pregnali zimo in priklicali pomlad. bro letino. Vir: Nina Kovač, mentorica, fotografije: TimoV nedeljo, 7. 2. 2016, je Turistično društvo Mokronog ponovno V povezavi s pustom je znanih veliko zanimivih tej Rozman, 9. a (Foto krožek OŠ Center) organiziralo otroško pustovanje. pregovorov, med njimi tudi ta: če na pustni torek maškare ne pridejo v hišo ali jim zaprejo vrata, MOKRONOG - Pustno rajanje je potekalo v jih bo doletela nesreča. Zato smo veseli, da je dvorani Kulturnega doma Mokronog. Otroci so bilo na naši šoli v torek zelo veliko našemljenih lahko skupaj s starši in starimi starši rajali z Ano, učencev, pa tudi kar nekaj učiteljic in učiteljev je Elzo ter Olafom, ki so poskrbeli, da je tudi letospremenilo svojo podobo. šnje pustovanje bilo aktivno in zanimivo. Vsaka Rajanje je poteklo v šolski telovadnici. Najprej so maškara pa je tradicionalno brezplačno prejela zaplesali najmlajši učenci, nato maškare predkrof in topel čaj. Tisti, ki so pa bili brez ideje, v kaj metne stopnje ter za njimi še učenci od 3. do 5. bi se našemili, so si lahko dali poslikati obraz in razreda. Mlajši učenci so se naučili novo pustno so tako tudi oni občutili pustno vzdušje. pesmico, ki jo je prav za naše učence ustvarila

Pustno rajanje

Pustno rajanje v Mokronogu

Vir in foto: Turistično društvo Mokronog

Spominska ura – recital šentjanških de- Pustovanje s čarodejem v Krmelju No, zime letos nimamo čisto prave, ampak vseeno so se maškare zbrale, vetošolcev da bi jo pregnale. Otroci iz vrtca in osnovne šole Krmelj so se v torek, 9. Že sredi decembra je v OŠ Milana Majcna Šentjanž pri uri slovenščine padla ideja, da bi učenci 9. razreda pripravili recital v spomin našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. ŠENTJANŽ – Ideja o recitalu je nekaj časa tlela, sredi januarja pa so devetošolci, ki jim beseda lepo teče, napisali vezno besedilo v mladostniškem slengu, skupaj so dodali še nekaj strokovnega besedila in deklamacije Prešernovih pesmi ter se z učiteljem glasbe, Marjanom Dirnbekom, dogovorili, katere pesmi bi zapeli kot mladinski pevski zbor. Devetošolci so se z veseljem pripravljali na nastop in v petek, 5. februarja 2016, so se v času pouka z recitalom najprej predstavili učencem nižje stopnje in njihovim učiteljicam, potem pa so prijeten program ponovili še za učence višje stopnje in učitelje. Drobna dramatizacija Prešernovega soneta ter lepo zapete pesmi od Vrbe do Železne ceste in

ene najlepših z naslovom Nezakonska mati so vse sodelujoče popeljale v čas Franceta Prešerna, velikega moža, ki mu vsako leto namenimo spominsko uro, in letos so to prav prijetno izpeljali »devetarji«. Vir in foto: Majda Podlesnik Repovž, OŠ Milana Majcna Šentjanž

Februarja, našemljeni odpravili na sprevod v okolici vrtca. KRMELJ - Bili so v pričakovanju, saj so vedeli, da jih po sprevodu v večnamenskem prostoru šole čaka posebno presenečenje. To niso bili le krofi! Obiskal jih je čisto pravi čarodej, čarodej Jole Cole. Pokazal jim je, kako brez barvic pobarvati pobarvanko, seveda le, če izrečeš prave čarobne besede. Pomen pravilnega izreka besed so najbolje spoznali tisti otroci, ki jih je čarodej povabil na oder, da so postali čisto pravi čarodejevi pomočniki. Naučili so se veliko čarovniških trikov. Iz čarodejevega klobuka so pričarali tudi zajčka, a ne pravega. Pustovanje so zaključili z rajanjem, predstavitvijo mask in slastnimi krofi. Želimo si, da jih kmalu pozdravi pomlad, maškare pa se srečajo spet naslednje leto. Vir in foto: OŠ Krmelj

HITRO TISKANJE

070 833 833

ZADNJA STRAN

, Obrtniška ulica 4, 8210 Trebnje

STEINBAUER PREDNOSTI:

KMETIJSKA IN GOZDRARSKA VOZILA

GOSPODARSKA IN GRADBENA VOZILA

VEČ MOČI VEČ NAVORA S STEINBAUER OPTIMIZIRANJEM MOČI

Enostavna vgrdnja

OČ VLEČENKA M VEČJA JI DOBIČ

T KOVITOS

Brez posega v krmilnik motorja (ECU)

IN VEČJA UČ

BREZ SPREMEMBE TLAKA V SKUPNEM VODU Kvaliteta prve vgradnje v avtomobilski industriji (zaščiteni vtikači in pozlačeni kontakti) Homogena in robustna konstrukcija ohišja (odporno na vodo, prah in temparaturo)

PRI DELU

Več obdelane površne na uro

Večja vlečna moč

Manj strojnih ur zaradi krajšega dela

Žetev z optimalno hitrostjo

Široka paleta vozil in motorjev

IN VEČ

Več moči pri vzponih (prehitevanju)

Zaloga moči za vožnjo v idealnem območju vrtljajev

Manj pretikanja pri polni obremenitvi Večja učinkovitost na razdaljah

Po celem svetu preizkušen in potrjen modularni sistem (v toplih in hladnih klimatskih območjih) * Odvisno od načina uporabe oz. načina vožnje, tipa vozila, teže vozila, vremenskih pogojev in terena

OSEBNI AVTOMOBILI

PRIDOBITE:

OPTIMIZIRANJE ZMOGLJIVOSTI

VGRADNJA

S PREIZKUŠANJEM IN PRIMERJANJEM Izposodite si STEINBAUER elektroniko za primerjavo.

VGRADNJA Enostavna vgradnja dodatnegamodula s posebnimi, vozilu prilagojenimi, originalnimi vtikači.

Z GARANCIJO 3 - letna podaljšana garancija na vašo STEINBAUER elektroniko pri Online registraciji izdelka* www

Č NTNA MO

INTEČLJIIGUEŽITEK V VOŽNJI ZA VE

S SERVISOM Tehnična podpora proizvajalca.

VEČ MOČI VEČ NAVORA

Višji navor

Zaloga moči pri prehitevanju

Boljša odzivnost

in pri vleki priklopnikov

Spletno (ONLINE) iskanje vozil DOSEŽIMO SKUPAJ VEČ! MERJENJE MOČI PRI UPORABNIKU * 1 leto garancije ob nakupu. 2 dodatni leti garancije po spletni registraciji.

Informacije na:

031 204 333

VAŠA ZGODBA SE ZAČNE TU. NOVI X-TRAIL Z ALL-MODE 4X4-I Z VKLJUČENIM PAKETOM + 5 LET JAMSTVA* + 5 LET BREZPLAČNEGA VZDRŽEVANJA** + DODATNA OPREMA PO VAŠEM IZBORU***

NOVO MESTO, KANDIJSKA C. 60, 07/ 391 81 14

ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30 DO 19.00, SOBOTA OD 8.00 DO 12.00, NEDELJA ZAPRTO. Kombinirana poraba goriva 4,0–7,3 l/100 km. Emisije CO2 104–172 g/km. Emisijska stopnja od Euro5b do Euro6b. Emisije NOx: 0,0038–0,1760 g/km. Emisije trdnih delcev 0,0001 g/km. Število delcev: 0,12 x 1010–37,16 x 1010. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **5 let brezplačnega vzdrževanja ali za do 100.000 km za bencinske motorje oz. za do 150.000 za dizelske motorje. Velja za redne servisne intervale in velja preko Nissan Financiranja. ***Paket dodatne opreme velja za pakete originalne dodatne opreme Nissan X-Trail v vrednosti do 700 € in velja z nakupom preko Nissan Financiranja. Več na nissan.si. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna. Nissan 4 YOU = Nissan za vas.