NaDlani - februar 2014 by NaDlani.si

Brezplačni časopis / februar 2014 / w w w. n a d l a n i . s i / info@nadlani.si V s a g o s p o d i n j s t v a v o b č i n a h Tr e b n j e , M i r n a , Š e n t r u p e r t , M o k r o n o g - Tr e b e l n o i n S e v n i c a

Pogovor z Mileno Matko

Komunala Trebnje vodooskrba

Dobrote Dolenjske tudi na vaši mizi

V Šentrupertu pripravljajo razpise

Dom in vrt

Klepet z Majo Vtič in Evo Logar

Ansambel Šantej sredi priprav

Utrinki iz šolskih klopi

V Trebnjem le do novega oddelka vrtca

več o ponudbi v rubriki DOM IN VRT, stran 10

Nagradili najboljše športnike

Množica športnih navdušencev je v Zabrdju pri Mirni pozdravila Špelo Rogelj, Evo Logar in Majo Vtič ter njuna trenerja Jožeta Berčiča in Primoža Peterko. Zbrani so obljubili, da bodo vražje Slovenke spodbujali še naprej, posebej glasno ob zaključku sezone 22. marca v Planici. ZABRDJE – Ženski smučarski skoki so bili na sporedu letošnjih zimskih olimpijskih iger premierno. Po zaletišču sta se podali tudi dve članici Smučarskega društva Zabrdje – Eva Logar in Maja Vtič, sicer najboljša slovenska skakalka v tej sezoni. V Zabrdju pri Mirni, kjer so za skakalke pripravili sprejem, je bilo zato upravičeno veselo. Po krajšem glasbenem uvodu, za katerega je poskrbel ansambel Pogum, so se olimpijke pripeljale skupaj s strokovnim vodstvom – Špela Rogelj, Eva Logar in Maja Vtič ter trenerja Jože Berčič in Primož Peterka so poželi močan aplavz in spodbudili množično fotografiranje. Maja Vtič je v Sočiju osvojila 6. mesto z drugo in tretjo daljavo serije. Na sprejemu je povedala, da tudi po nekaj prespanih nočeh grenak okus, ker sodniški kriterij ni bil povsem enak, ostaja, sicer pa so misli že usmerjene na naslednje tekme in na zaključek sezone, ki bo 22. marca v Planici. Povedala je še, da so skoki konstantni, kar kaže na to, da so v preteklosti dobro delali,

Beseda urednice

SPOMLADANSKA PONUDBA ZA VRT IN POLJE V KMETIJSKI ZADRUGI TREBNJE

Zaradi plazu zaprli cesto

Navdušeno sprejeli leteče olimpijke

(Foto: Lapego)

Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o. Stari trg 2, 8210 Trebnje

V tokratni številki ne moremo mimo izjemnega uspeha »vražjih« Dolenjk, ki sta premierno nastopili na olimpijskih igrah. Čeprav se nista vrnili s kolajno, sta poskrbeli za pravo športno navdušenje. Tudi mnogi, ki morda ženskih skokov ne spremljajo pogosto, so tokrat za Majo in Evo stiskali pesti. Lepo je, da se tako iskreno veselimo uspehov naših športnikov in športnic. In predvsem prav je, da znamo prepoznati njihov trud tudi takrat, ko ne stopijo na zmagovalne stopničke. To

in upa, da se bo tako tudi nadaljevalo. Eva Logar je pristala na 27. mestu. Zadnja leta sicer živi na Veliki Loki pri Trebnjem, a jo imajo mnogi še vedno za Mirnčanko, tudi zato, ker je njen matični klub Smučarsko društvo Zabrdje. Ob vrnitvi je povedala, da so dekletom bolj izkušeni kolegi povedali, da so si za doživetje olimpijskega duha in utripa izbrale napačne igre. Dodala je, da na vrhu skakalnice ni bilo nobenega posebnega olimpijskega občutka, ampak je bil pred njo skok kot vsak. 19-letna Špela Rogelj, ki so jo prav tako pozdravili v Zabrdu, pa je na olimpijskih igrah osvojila 26. mesto. Na skakalke ponosni trenerji in številni športni navdušenci Glavni trener Jože Berčič, ki je na čelo reprezentance prišel aprila lani, je povedal, da so dekleta v Sočiju skakala odlično in da so njihovi rezultati plod dolgoletnega dobrega dela. Dodal je, da so pomembne tudi tekme, ki prihajajo, ne le olimpijske igre. Skakalni as Primož Peterka, ki se lahko pohvali z bronom z olimpijskih iger v Salt Lake Cityju, pa je v pogovoru s Petro Krnc povedal, da je biti trener na olimpijskih igrah drugače predvsem zato, ker imaš štiri dobra železa v ognju. Zbrane so nagovorili in skakalkam čestitali tudi trije župani - domači Dušan Skerbiš in sosednja Anton Maver in Alojzij Kastelic - ter predsednik Smučarskega društva Zabrdje Jože Novak, tajnik Športne zveze Trebnje so med drugim dokazali številni navijači in športi navdušenci, ki so prišli Majo in Evo pozdraviti v Zabrdje. Ko razmišljam o družbi ter ponosu, podpori in slogi, ki so jih pokazali mladima športnicama, se moram dotakniti tudi vremenske ujme, ki nas je prizadela v začetku meseca. Imeli smo srečo, ledeni oklep nam je v primerjavi z nekaterimi predeli Slovenije prizanesel. Kljub temu so si številni več dni na terenu prizadevali, da nam omogočijo življenje, ki smo ga vajeni. Prostovoljni gasilci, ki vedno znova dokazujejo, da so res pravi junaki, delavci cestnih, komunalnih

Po premiernem nastopu na olimpijskih igrah so v Zabrdju pri Mirni navdušeno pozdravili Špelo Rogelj, Evo Logar in Majo Vtič ter njuna trenerja Jožeta Berčiča in Primoža Peterko. (Foto: Lapego)

in Mirna Miran Jurak ter zastopnik znamke Fischer za Slovenijo Marko Grandovec. Sledilo je fotografiranje z obiskovalci, številni stiski rok in iskreno veselje, ker so se dekleta srečno vrnila in uspešno nastopila. Sprejem v Zabrdju sta pripravila tamkajšnje smučarsko društvo in Občina Mirna, ob tem je župan Dušan Skerbiš povedal: „Rezultati, ki jih dosegajo naša dekleta v svetovnem pokalu, so odlični. Odlični so bili rezultati tudi na olimpijskih igrah. Ni vedno medalja tista, da se potem organizira sprejem. Dobri rezultati in sploh že udeležba na olimpijskih igrah pomeni to, da smo Mirnčani ponosni, da imamo takšen klub in takšne športnice, ki dosegajo svetovne rezultate, rezultate, ki bodo šli v anale.“ P.K.

in elektro podjetij ter drugi prostovoljci so požrtvovalno odpravljali posledice. Številni dolenjski in posavski gasilci so se na pomoč odpravili tudi v druge najbolj prizadete predele. Verjamem, da lahko v imenu vseh nas zapišem besedo, ki pove vse: hvala! V februarski številki Na dlani smo sicer tudi tokrat zbrali nekaj drugih utrinkov, ki so zaznamovali dogajanje v lokalnih skupnostih. Seveda pa še vedno velja povabilo, da nas obveščate o svojih dejavnostih in se Na dlani pridružite tudi vi. Melita Ivnik

NAŠ POGOVOR

Pogovor z Mileno Matko Ženska, ki hodi po poti svojega srca

Kdo je Milena Matko? Dolenjka. Ženska, ki hodi po poti srca ter spoznava samo sebe in svet še z malo druge plati. Katere? Tudi tisto, kar se ne vidi. Kar je, včasih rečemo, očem skrito. Smisel življenja, zakaj pravzaprav obstajamo, zakaj smo prišli na Zemljo, zakaj se nam v življenju dogajajo tudi težke stvari. Vaša pot sicer ni bila lahka? Ne, ni bila lahka, me je pa zelo obogatila. V resnici ljudje ravno preko vsakdanjih težav zorimo in če znamo pogledati, kaj je v njihovem ozadju, je to pravzaprav lahko zelo dragoceno darilo. Preden ste stopili na svojo pot, ste imeli stabilno službo, lahko rečemo vsakdanje življenje kot večina ljudi. Potem ste se odločili to pustiti za sabo, podali ste se popolnoma v neznano. Zakaj? Enostavno je prišlo do prelomnice, ko sem se začela ukvarjati sama s sabo. Istočasno je bila tudi služba precej naporna in preprosto ni šlo več skupaj. Prišel je trenutek, ko sem se resnično morala odločiti, ali se posvetiti službi in pustiti raziskovanje sebe pri miru, ali pa se posvetiti sebi, kar bi pomenilo reči službi ne. In ko danes gledam nazaj, kljub temu da je bilo vmes težko obdobje, sem zelo zadovoljna, da sem stopila na svojo pot. Začela sem pisati, v tem času se je rodila tudi knjiga. Zdaj počasi začenjam s svetovanjem ljudem, tako da mi je ta odločitev prinesla popolnoma novo pot, novo obdobje v življenju. Je bila ljubezen do besede prisotna že prej ali se je porodila z novo odločitvijo? Ves čas sem imela zelo rada knjige, rada sem brala in še vedno berem. Rada sem imela tudi slovenščino in spise, da bom kdaj pisala, si pa nisem predstavljala. Bilo je, kot bi se v meni nekaj odprlo in iz moje duše so

ob čemer jaz pravim, nam res duša zapoje. Kako pa vi gledate na življenje? Zame je življenje zelo zanimivo potovanje in raje, kot se imam, več, kot vem o sebi, bolj, kot se spoznavam, bolj mi je življenje radost in zadovoljstvo. Rekla bi, da strast do življenja, do živosti, do čisto vsakodnevnih dogodkov prihaja nazaj. Zdaj se res veselim sonca, ki posije po nekaj dneh, oči se mi res zasvetijo, ko vidim zvončke na travniku. Drobne pozornosti, drobne stvari so tisti kamenčki, ki sestavljajo mozaik lepe celote. Kam vas še vodi življenje, lahko pričakujemo nove knjige? Vsaj eno knjigo zagotovo, ker imam veliko zgodb že napisanih. Zagotovo tudi več delavnic, rada imam potovanja, tako da me Milena Matko se je odločila, da bo prisluhnila sebi in podala se je na novo pot, ki je porodila njeno vsekakor čaka tudi to. Težko pa natančno prvo knjigo. (Foto: Elena Sendler) napovem, ker tako kot sem se prepustila, ko začele prihajati zgodbe. Pravzaprav je tako, takrat šok. Veliko je bilo vprašanj, ali sem sem pustila službo in se začela ukvarjati z kot sem nekje napisala, da je mogoče mogoče nora, da v teh časih puščam drugimi stvarmi, tako tudi zdaj težko rečem, knjiga najbolj presenetila mene. tako dobro službo v tako dobrem podjetju. kam me bo pravzaprav pripeljala pot. Nekateri me še zdaj malo od strani Že naslov knjige, Po poti mojega srca, opazujejo, kaj se mi dogaja, ali je z mano Kaj bi svetovali bralcem, ki se soočajo s strahovi, tegobami, dvomi …? pove, da v njej razkrivate sebe, svoje vse redu. Tudi takšni odzivi so. Ravno to, da pravzaprav nobena težava v misli, svoja doživetja. Lahko rečemo, da ste res odprli srce, saj delite tudi So pa verjetno tudi takšni, ki vam dajo življenju ni težava sama po sebi, vedno nas vsaka, tudi težka, preizkušnja ali situacija najbolj intimne občutke. dodatnega zagona? V bistvu zdaj pri bralcih, ko mi dajejo To pa vsekakor. Ko denimo vidim človeka, želi nekaj naučiti, nam želi nekaj povedati. povratne informacije, vidim, da na nek kako je zadovoljen s sabo, ko mi pove, da Bolezen na primer nas vedno opozarja, naj način knjiga pomaga njim samim, da zdaj pa res razume, zakaj ima težave. To pogledamo vase, katera čustva so tista, ki odpirajo srce in dušo, razmišljajo o življenju. je ta strast, zadovoljstvo, ki me žene naprej nas težijo, kaj pravzaprav želimo v življenju Ljudje se začenjajo prebujati, se spraševati, ter mi daje energijo in voljo do dela, do spremeniti. In bralcem bi svetovala, da ne zakaj pravzaprav obstajamo, kaj se je tudi življenja. In hkrati občutek, da sem na pravi glede na to, kaj se jim v življenju dogaja, se je vedno smiselno ustaviti, na situacijo njim dogajalo v življenju. In to se lahko poti. pogledati in iz nje nekaj dobrega izluščiti zgodi ravno preko tega, da povem svoje zase. izkušnje in svoje občutke. To ni knjiga, ki bi Se radi ukvarjate tudi s fotografijo? jo napisala iz teorije, ampak je napisana iz Da, predvsem so mi pri srcu narava, rože in izkušenj. Vse, kar je v knjigi, sem začutila, zlasti cvetovi. V njih je res čudovita lepota, Rekli ste, da ste se tudi vi morali se mi je v tistih dneh dogajalo. ljubezen, tako kot ženska, kot boginja, ki se poglobiti vase. To verjetno ni lahko? razpre, zacveti in zadehti. Najraje pa imam Ni lahko, se pa splača. Koliko časa je nastajala? vrtnice. In če sva na začetku rekli, kdo je Milena Knjiga je nastajala dobro leto. Bilo je, kot Matko, lahko mogoče na koncu rečeva, da da zgodbe čakajo v meni in ko sem začela Kaj vas še napolni z energijo? pisati, so potem dan za dnem prihajale Zelo me polni narava, sprehodi, knjige, tudi je Milena Matko čakala v vas, da pride na nove. Enostavno sem morala vzeti svinčnik glasba. Najbolj pa me pravzaprav polnijo dan. v roke in jih zapisat. ljudje, stik z njimi, pogovor. To je tisto, kar Tako je. In sva se končno srečali. me vsakodnevno napaja. J.S. Kaj poleg pisanja počnete zdaj, ko ste se podali na novo pot? Vsi se verjetno rabimo kdaj ustaviti in Imam individualna svetovanja, kjer ljudje napolniti? prihajajo na razgovor. Predvsem jih zanima, Jaz pravim tako, da mora vsak človek imeti kakšno je njihovo poslanstvo. Veliko je tudi polnilo za dušo. Lahko je to narava, lahko ljudi, ki ne vedo, kako naprej, čutijo, da jim je glasba, šport, hobi, nekdo mogoče služba ne leži, da imajo težave v odnosih in uživa pri delu z glino, drugi z lesom … podobno, sprašujejo se, kaj je res tisto, kar V današnjem času pogosto hodimo v bi jih res veselilo v življenju. Začela pa sem službe, ki niso čisto v skladu s tistim, po tudi z delavnicami. čemer duša resnično hrepeni. Zato je zelo V knjigi Po poti mojega srca je zbrala 313 osebnih lepo, če se vsaj v prostem času, kar ga izpovedi, ki mnoge bralce tudi navdihujejo. (Foto: Sprejeli ste nenavadno odločitev, imamo na razpolago, posvetimo tistemu, Grega Pirc) v knjigi razkrili svoja najgloblja razmišljanja, ukvarjate se s stvarmi, ki so bile morda pred leti še tabu. Kaj pa okolica, vas kdaj ljudje gledajo postrani? Pravzaprav je bilo najtežje obdobje v tistem trenutku, ko sem v službi povedala, da odhajam. Tudi za nekatere prijatelje je bil d.o.o.

Ko srečaš Mileno Matko, se zdi, da jo obdajata mir in zadovoljstvo. Vendar ni bilo vedno tako. Težko otroštvo in mladost sta zaznamovala revščina, nasilje in razočaranja. Danes magistra ekonomije, ki zadnja leta živi v Trebnjem, je bila dolga leta zaposlena v uspešnem dolenjskem podjetju. Za nekoga je morda imela vse: dobro službo, denar, potovanja …, a na drugi strani izčrpanost, nesmiselnost obstajanja. Pred leti je začutila, da je čas za spremembe. Začela se je raziskovati in sprejela je presenetljivo odločitev. Službi je rekla ne. Uteho je našla v besedah, ki so ji tiho prigovarjale. Maja lani je v samozaložbi izdala knjigo Po poti mojega srca, v kateri je zbrala 313 zgodb, osebnih izpovedi, ki šepetajo in nagovarjajo. Tokrat smo tako klepetali z žensko, ki se je odločila za drugačno pot.

Na dlani Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838. Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središče. Tiskano 1 dan pred izdajo številke. Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

Najbolj izvirne maske

Samoborska klapa

Prinovec d.o.o., Šmarješke Toplice 116 041 516 793, gostilna.prinovec@gmail.com www.facebook.com/stara.pravda

IZ NAŠIH KRAJEV

NAČRT OBVEŠČANJA O STANJU VODOOSKRBE UPORABNIKOV IN POROČILO O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČIN TREBNJE, MOKRONOG-TREBELNO, MIRNA IN ŠENTRUPERT

V letu 2013 je Komunala Trebnje d.o.o. upravljala s šestimi sistemi oskrbe s pitno vodo, in sicer Trebnje, Čatež, Mokronog, Trebelno, Zaloka in Radulja.

Spoštovani uporabniki pitne vode,

kapaciteta vodohranov v m3

v skladu z določbami Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04,35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in z vsebino Strokovnih priporočil Instituta za varovanje zdravja RS vas obveščamo o načinih in rokih, v katerih vas bomo obveščali o stanju vodooskrbe. V spodnji tabeli so prikazani načini obveščanja za primere odstopanj, omejitev ali prepovedi uporabe, neskladnosti v hišnem omrežju, posegov na internih instalacijah ter poročanja o kakovosti pitne vode. Načini obveščanja in podajanja informacij uporabnikom Območje

Trebnje Mokronog Trebelno Zaloka Šentrupert Čatež

Občina / krajevna skupnost

Občina Trebnje (KS Čatež KS Dobrnič KS Dol. Nem. vas KS Knežja vas KS Račje selo KS Sela pri Šumberku KS Svetinja KS Šentlovrenc KS Štefan KS Trebnje KS Veliki Gaber KS Velika Loka)

Obvestilo o omejitvah, prepovedih uporabe v prehranske namene

Obvestila o neskladnosti v hišnem omrežju

Obvestila o večjih okvarah in sanacijah

www. komunalatrebnje.si

www.komunalatrebnje.si

Letno poročilo o kakovosti pitne vode

www. komunalatrebnje.si

www.komunalawww.trebnje.si trebnje.si www.trebnje. si www. www.mokronogOsebno obvestilo mokronogtrebelno.si www. trebelno.si mokronogwww.mirna.si Obvestilo trebelno.si www.mirna.si www.sentrupert.si upravnika objekta www.mirna.si www. sentrupert.si Oglasne deske Radio KRKA večstanovanjskih www. objektov sentrupert.si Občina MokronogLokalna Oglasne deske Trebelno časopisa večstanovanjskih Cajtng in objektov Radio KRKA Občina Šentrupert Na dlani in občinska glasila Občina Mirna

Časovna opredelitev obveščanja

www.trebnje.si

Čim prej ali najkasneje v 2 urah

Čim prej ali najkasneje v 7 dneh

Napovedane prekinitve konca marca 24 ur prej, Do za preteklo leto nepredvidene čim prej

Vsa obveščanja bomo izvedli v čim krajšem času oziroma najpozneje v zakonsko določenih rokih. V Komunali Trebnje lahko kadarkoli dobite sveže informacije o kakovosti pitne vode na vašem področju, v izrednih razmerah pa navodila glede uporabe vode na telefonsko številko 07-34-81-260 in 07-34-81-268. Predlagamo, da obiščete našo spletno stran www.komunala-trebnje.si, kjer boste našli številne pomembne informacije tako s področja vodoskrbe kot tudi s področij ravnanja s komunalnimi odpadki, vzdrževanja cest, pogrebno-pokopališke dejavnosti ...

Nevšečnosti tudi v trebanjski občini KomunalaTrebnje_oglas_NaDlani260x280mm_02-2014.indd 1

Trebnje

Čatež

Zaloka Mokronog Trebelno Radulja

dolžina cevovodov v m 221.056 37.194 21.783 število vodohranov

37.317

26.009

2.932

Skupaj 346.291

2.680

470

100

540

290

4.080

črpališča in prečrpališča

število hidrantov

546

813

število uporabnikov

9.537

849

232

1.642

270

123

12.653

število oskrbovanih naselij

113

175

94.675

16.801

3.149

759.344

količina prodane vode 577.714 49.478 17.527

Komunala Trebnje d.o.o. ima uveden sistem HACCP na vseh omenjenih vodovodnih sistemih. HACCP sistem je preventivni sistem za zagotavljanje varnosti in zdravstvene ustreznosti živil, kamor sodi tudi pitna voda. HACCP sistem z vrsto predpisanih dokumentov in aktivnosti v podjetju v vsakem trenutku omogoča prepoznavanje dejavnikov za zdravje ljudi in tako omogoča stalni nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode. Za zagotovitev zdravstvene ustreznosti pitne vode se izvajajo naslednje vrste nadzora: - notranji nadzor, ki ga izvajamo sami v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano in je skladen s Pravilnikom o pitni vodi, - zunanji nadzor, ki ga predstavlja uradni inšpekcijski nadzor nad oskrbo s pitno vodo in ga izvaja zdravstveni inšpektorat, ter - državni monitoring, ki predstavlja spremljanje kakovosti pitne vode in ga izvaja država. V okviru notranjega nadzora je javnozdravstveni nadzor izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Iz rezultatov preizkušanj, opravljenih v okviru tega nadzora, ki so prikazana spodaj, je razvidno, da je bila v letu 2013 voda po pripravi skladna s predpisi! Vodovod Trebnje: Za mikrobiologijo je bilo odvzetih 48 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Za kemijo je bilo odvzetih 17 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Dodatni nadzor je bil še na desetilatrazin in atrazin. Odvzeti so bili 3 vzorci in vsi so bili ustrezni. Vodovod Čatež: Za mikrobiologijo je bilo odvzetih 13 vzorcev, od teh je bilo 12 ustreznih in 1 neustrezen. Razlog za neustrezni vzorec je bila prisotnost koliformnih bakterij v internem omrežju. Za kemijo je bilo odvzetih 5 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Vodovod Mokronog: Za mikrobiologijo je bilo odvzetih 21 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Za kemijo je bilo odvzetih 9 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Vodovod Trebelno: Za mikrobiologijo je bilo odvzetih 12 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Za kemijo je bilo odvzetih 5 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Vodovod Zaloka: Za mikrobiologijo je bilo odvzetih 12 vzorcev, od teh je bilo 10 ustreznih in 2 neustrezna. Neustrezna vzorca sta bila odvzeta na zajetju pred pripravo. Razlog za neustrezne vzorce je prisotnost koliformnih bakterij. Za kemijo je bilo odvzetih 5 vzorcev in vsi so bili ustrezni. Vodovod Radulja: Za mikrobiologijo so bili odvzeti 4 vzorci in vsi so bili ustrezni. Za kemijo sta bila odvzeta 2 vzorca in oba sta bila ustrezna. Marjan Mejaš, Komunala Trebnje d.o.o.

V Trebnjem le do novega oddelka vrtca

18.2.2014 14:58:48

Tudi v Občini Trebnje sta sneg in žled povzročila nevšečnosti Na veliko veselje staršev se je zaplet s 30. oddelkom v prometu, poškodbe električnih napeljav in lomljenje dreves. trebanjskega vrtca na februarski seji občinskega sveta uspešno razrešil. Prvega marca bo novi oddelek začel TREBNJE – Posledice naravne nesreče delovati. so odstranjevala gasilska društva, delavci trebanjskega komunalnega podjetja in elektro podjetja ter številni prostovoljci. Na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu so prejeli tudi klice občanov, da njihove hiše ali zemljišča ogroža polomljeno ali močno nagnjeno drevje. Na terenu so imele sicer ekipe največ dela s podrtim drevjem in vejevjem na cestah. Ponekod je bila motena dobava električne energije, žled je najbolj prizadel območje Čateža. Nekaj časa so bili brez elektrike tudi na glavnem črpališču v Radanji vasi, kjer zagotavljajo oskrbo s pitno vodo za celotno območje Trebnjega, v nekaterih višje ležečih

TREBNJE – Podpredsednik Sveta staršev Vrtca Mavrica Trebnje Danijel Ocepek je v izjavi za javnost pred nedavno sejo Občinskega sveta Občine Trebnje med drugim opozoril, da starši že od oktobra lani čakajo, da bi svetniki odločali o odprtju novega oddelka tamkajšnjega vrtca, ki ga predelih je bila zato oskrba motena. starši nestrpno pričakujejo. V Osnovni šoli Trebnje in podružnicah ter Na februarski seji so tako na veliko veselje v Osnovni šoli Veliki Gaber zaradi izrednih staršev (številni so se seje tudi udeležili) razmer pouka v ponedeljek, 3. februarja, ni v Trebnjem le potrdili odprtje novega bilo. oddelka, ki bo začel delovati 1. marca. »Želel bi se zahvaliti vsem staršem, ki so se Tekst in foto J.S. odzvali na poziv in za njihovo soudeležbo

na seji občinskega sveta, saj mislim, da bi bila možnost za odprtje 30. oddelka brez njihove udeležbe bistveno manjša,« je po seji povedal Ocepek. Zahvalil se je tudi svetnikom in svetnicam, ki so predlog za uvrstitev na dnevni red in odprtje oddelka tudi podprli ter hkrati okrcal vodstvo občine, da staršem ni prisluhnilo že prej. »Kakor koli, najbolj me veseli, da se je rešila težava za starše, ki so toliko časa po nepotrebnem čakali na odprtje oddelka,« je še povedal Ocepek. Več preberite na www.nadlani.si. J.S.

IZ NAŠIH KRAJEV

Jagodni izbor v okviru Dobrot Dolenjske Jelenova salama, kozji sir s tartufi, bezgov sirup, suhi jurčki, dimljen jabolčni kis, liker iz smrekovih vršičkov, marmelade … Dobrote Dolenjske združujejo že 15 ponudnikov in več kot 100 izdelkov jagodnega izbora, ki ga bodo v prihodnje še plemenitili. TREBNJE – Dobrote Dolenjske je partnerski projekt, katerega aktivnosti so usmerjene v razvoj potencialov podeželja v Temeniški in Mirnski dolini, nosilec projekta je društvo DROT. V skupno tržno znamko je trenutno vključenih 15 ponudnikov in več kot 100 izdelkov. Gre za jagodni izbor, certificirano, izbrano ponudbo visokokakovostnih, inovativnih, a hkrati tudi tradicionalnih izvirnih produktov z visoko sporočilno vrednostjo, ki z lastnimi zgodbami in pomembnimi sporočili in z lokalno dodano vrednostjo dvigujejo prepoznavnost Dolenjske. V okviru predhodnega projekta Podeželski šopek so ugotovili, da naše podeželje nima razvitih turističnih produktov, da ni celostnega pristopa k promociji in razvoju, da kmetje nimajo registriranih dopolnilnih dejavnosti za predelavo pridelkov in izdelavo različnih izdelkov, da ni organizirane prodaje (razen sobotne tržnice v trebanjskem parku), ki bi zagotavljala lokalno samooskrbo in stalno ponudbo proizvodov. Z nadgraditvijo tega

projekta želijo pospešiti preboj turistične prepoznavnosti regije in organizirane prodaje. “Zavedamo se, da na podeželju vsak pozna kakšnega kmeta, pri katerem lahko kupi domače pridelke. A verjamemo, da se bomo Dolenjci, dolenjska podjetja, lokalne skupnosti ter turistični in gostinski ponudniki identificirali z Dobrotami Dolenjske in jih vzeli za svoje, da bomo po njih pogosto posegali in z njimi ponosno razveseljevali, saj bomo z izbranimi dobrotami prenašali tudi pomembno sporočilo Dolenjske,” je prepričana vodja projekta Špela Smuk. Pri projektu je ves čas sodeloval tudi prof. dr. Janez Bogataj, ki je z iskrivimi mislimi tudi pospremil vsak izdelek. “Projekt Dobrote Dolenjske je zelo dobrodošla novost na področju prizadevanj za razpoznavnost in promocijo gastronomije Slovenije. Zato je ta projekt veliko več kot le ponudba določenih izdelkov na prodajnih mestih, ampak pomeni tudi začetek

Dobrote Dolenjske prihajajo tudi na vašo mizo. (Foto: Primož Bregar)

nekega premika na celotnem kulinaričnem področju Dolenjskega. Projekt Dobrote Dolenjske je tako temeljito zastavljen, da kaj podobnega v Sloveniji še nimamo, se pravi ta tip kulinarične vsebine,” pravi Bogataj. Ponudbo bodo še razvijali in plemenitili Dvoletni projekt je postavil temelje za prodajo visokokakovostnih izdelkov iz lokalnega okolja. Naprodaj so v posebnih lesenih kredencah na turistično najbolj obiskanih lokacijah Dolenjske in na www. dobrote-dolenjske.si, v prihodnje pa se bo ponudba razvijala, nadgrajevala in plemenitila. “Nadaljnje aktivnosti, ki bi jih peljali skupaj,

so povezane z ocenjevanje pridelkov in storitev. Tukaj smo predvideli šest skupin ocenjevanja po produktih: to so kulinarični izdelki, potem posebej jedi in pijače, rokodelski izdelki, prireditve, turistični objekti in s turizmom povezani objekti, kot so prenočitveni, prehrambeni, kmetije s tradicijo pa tudi drugi. Potem so tukaj še turistični produkti, se pravi tisti oblikovani in trženi, ki privabljajo turiste na Dolenjsko, pa tudi način vodenja turističnih vodnikov,”o nadaljevanju pravi dr. Tanja Lešnik Štuhec. Partnerji pri projektu so Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline, Esplanada, Dežela kozolcev Šentrupert, Gostilna Rakar in Interflash turizem. V okviru projekta so postavili mobilno prodajalno v Deželi kozolcev v Šentrupertu in poskrbeli za celostno grafično podobo, nakupili so opremo za sušenje, za pripravo marmelad in kisa ter za žganjekuho, v sklopu druge faze pa je bila poleg izdelave kataloga, prodajnih kredenc ter izbire produktov in primerne embalaže zanje ena od ključnih aktivnosti tudi organizacija 1. mednarodnega Festivala »MARMELADA 2013«. Letos bo najslajši festival prvo soboto v oktobru, vzorce za ocenjevanje pa bodo začeli zbirati avgusta. P.K.

Zbirajo ideje za razgledni stolp na Debencu Občina Trebnje vabi: Gozdna pot Zaplaške stezice Tokratna pohodniška pot vabi na Zaplaz, natančneje po poteh Zaplaških stezic, ki se vijeta po gozdu z izredno pestro sestavo drevesnih in rastlinskih vrst, kjer je svoj notranji mir našel tudi pater Simon Ašič, znani zeliščar stiškega samostana. Za potepanje po gozdnih stezicah sta na voljo dve trasi poti - daljša je dolga približno 3 km, krajša pa 1 km. Obe poti sta krožni, saj se začneta in končata na Zaplazu, v neposredni bližini romarske cerkve. Začetni del obeh poti se vije po isti trasi, na točki Pri panju pa se ločita – krajša se usmeri proti Marijinemu studencu, daljša pa nadaljuje pot proti Bajturnu, ki je najvišja točka občine Trebnje. Na krajši poti se na sorazmerno majhnem prostoru spoznate z bivanjskim okoljem mlake, gozdne jase, pestrosti drevesnih vrst in zanimivosti gozda. Ob poti pa boste seznanili gozdnim bontonom, ki opozarja na pravi odnos do gozda in

Po Zaplaških stezicah se lahko pohodniki podajo vsak dan v letu, izbirajo pa lahko med krajšo in daljšo traso. (Foto: Občina Trebnje)

njegovih prebivalcev. Tisti, željni prijetnega sprehoda po gozdu, pa se odpravite malo dlje, na daljšo traso, kjer vas bodo ob poti pozdravljale modre misli. Pohodniki pot nadaljujte od Bajturna do Volčje jame, kjer si lahko ogledate lovsko prežo, jasli in solnico. Za tem greste mimo Luže do najlepše razgledne točke Zaplaških stezic, ki v lepem vremenu nudi čudovit razgled vse tja do Gorjancev in Snežnika. Nato pa se pot, tako kot prva, zaključi na bližnji kmetiji, z obiskom Marijinega studenca ali romarske cerkve. Zaplaškim stezicam poseben čar daje »božje drevce« ali navadna bodika, zimzelena zaplaška posebnost ter osrednji in zaščitni znak Zaplaških stezic. Ta vas bo vodil in spremljal skozi celotno pot. Zaplaške stezice lahko prehodite vsak dan v letu, seveda primerno obuti in opremljeni za hojo po gozdu. Občina Trebnje

(Foto: Občina Trebnje)

Na Debencu naj bi v prihodnjih letih zrasel vsaj 30 metrov visok razgledni stolp, ki bi nudil novo, drugačno preživljanje prostega časa na najvišjem vrhu v občini Mirna. Idejne skice zanj pričakujejo do konca meseca. DEBENEC – Lani so za izgradnjo stolpa ustanovili posebno komisijo za postavitev stolpa na Debencu, ki je takoj povabila nekatere arhitekte, naj pošljejo svoje idejne skice o stolpu in zaenkrat dobila le dve. Do jeseni bi radi na Mirni pridobili gradbeno dovoljenje in projekt nato prijavili na sofinanciranje iz programa LEADER, zato upajo, da bodo do konca februarja dobili čim več novih idejnih skic. „Pričakujem boljši odziv, kot je bil do sedaj. Skice, ki bodo prispele, bo komisija pregledala in izbrala najboljšo idejo. Lahko bosta združeni dve ideji skupaj. In iz tega se bomo odločili za koncept stolpa in v nadaljnji fazi razpisali nalogo za izdelavo projekta iz teh skic,“ pojasnjuje predsednik komisije in občinski svetnik Peter Smole. Razgledni stolp je na Debencu pred

Na Mirni si želijo, da bi novi razgledni stolp segel prek drevesnih krošenj in obiskovalcem odprl razgled nad velikim delom Slovenije. (Foto: Lapego)

približno pol stoletja že stal. Takrat so ga domačini postavili udarniško, iz sveže smreke, skorajda čez noč, in približno desetletje so obiskovalci lahko uživali v razgledu z njega. Danes je Debenec najbolj množično obiskan na tradicionalnem prvomajskem srečanju delavcev z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, med letom pa je cilj številnih pohodnikov, ki se sicer lahko okrepčajo v koči Plaz. Z razglednim stolpom, ki bi segal čez krošnje dreves, bi se obiskovalcem odprl razgled nad velikim delom Slovenije, želja občine pa je, da bi razgledu dodali še kaj drugega – morda učilnico v naravi, plezalno steno, igrala za otroke, dodatna prenočišča … Vsekakor v komisiji računajo na sveže, nove ideje, ki bodo za osnovo vzele jekleno konstrukcijo, pokrito razgledno ploščad in neizmerne možnosti, ki jih ponujata narava in ustvarjalni duh posameznika.

Na Debencu so razgledni stopl že imeli, domačini so ga postavili pred pribčližno pol sotetja. (Foto: arhiv Janeza Janežiča) P.K.

IZ NAŠIH KRAJEV

Letos upodabljajo zgodbico Sosed pod Na Mirni na dan šaljivcev tudi letos pripravljajo prireditev, na stropom kateri bodo nagradili najboljše laži. Zbirajo jih do 20. marca. Kdo bo najboljši lažnivi Kljukec? MIRNA – »Vsakdo se kdaj zlaže, zato je prav, da ima Kljukec svoj praznik. Lažinjada na Mirni ponuja Slovencem vseh spolov in starosti, da so za laž nagrajeni. Sicer pa je največja nagrada že to, da koga brez grde misli nasmoliš, pa naj bo predsednik države, cerkveni dostojanstvenik, ali pa tvoj najboljši prijatelj,« pravi idejni vodja projekta Stane Peček. Prireditev so sicer pred tremi leti na Mirni obudili po desetletnem spanju. »Upamo, da se bo njegov nalezljiv smisel za humor, veselje in navihanost preselil vsaj za kak dan v vsakega od nas. Njegova prijazna naklonjenost do neškodljivih laži nas je tudi letos prepričala, da bomo zbirali laži in najboljše nagradili. Sodeluje lahko vsak,« pojasnjuje vodja prireditve Petra Krnc. Najboljše otroške, ljudske in politične laži bodo tako zbirali do 20. marca po navadni (Slovenski Kljukec, poštno ležeče, 8233 Mirna) ali elektronski pošti (slovenski.kljukec. mirna@gmail.com). Kljukčev pooblaščenec Ciril Pirc pojasnjuje,

da je nagajivi, lažnivi in simpatični Kljukec zaščitni znak in predstavnik človekove lastnosti, ki je stara toliko, kot človeštvo samo. »Ni ga osebka, ki se ne bi kdaj zlagal, včasih iz nuje, včasih za zabavo. Nekateri to počnejo profesionalno, drugi (za nas bolj zanimivi) pa amatersko, nekateri vsak dan, drugi enkrat na leto, za 1. april, ko jih dobesedno prosimo in spodbujamo, da lažejo. Kljukčeva želja je, da je laž, če se le da, smešna, kajti smeh je pol zdravja, kar pa glede na stanje našega zdravstva, ni zanemarljiv dejavnik,« o mirnski prireditvi še pravi Pirc. »Pri Kljukcu mi je simpatično to, da je humor, ki je prisoten v lažeh, drugačen kot humor v običajnih šalah,« pravi še en pooblaščenec Igor Kačič. Pooblaščenka Barica Kraljevski pa dodaja: »Kljukec prinaša smeh, dobro voljo, druženje, vse tisto, kar se zdi, da danes najbolj pogrešamo.« In zagotovo bodo tudi letos na Mirni zbrali številne hudomušne laži. J.S.

Cenjene bralke in bralce časopisa Na dlani obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila pošljite na elektronski naslov info@nadlani.si ali po telefonu na 041 245 596. Uredništvo Na dlani

Osnovnošolci z Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter srednješolci iz vse Slovenije letos na povabilo občine Šentrupert in Osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert upodabljajo zgodbico Sosed pod stropom, avtorja Petra Svetine. ŠENTRUPERT – Gre za tretji natečaj, ki ga pripravljajo v Šentrupertu, ilustracije bodo letos zbirali do 18. aprila, odprtje razstave pa bo 16. maja. V petčlanski komisiji bodo poleg avtorja Petra Svetine, ki je aktualni dobitnik večernice, še Suzana Bricelj, Maša Ogrizek, Maruša Stupica in Peter Škerl. V izbor in obravnavo bodo prišle ilustracije, ki bodo oddane pravočasno in na predpisan način ter ne bodo narejene s svinčnikom, suhimi barvicami ali računalnikom. Za izviren likovni izraz in najbolj prepričljivo podobo v kategoriji srednjih šol bodo prejemnici ali prejemniku nagrade kriti stroški enotedenske udeležbe na mednarodni šoli ilustracije v mestu Sármede v Italiji, ki jo vodijo vrhunski ilustratorji in se je udeležujejo študentje likovnih smeri z vsega sveta. Nagrajenec ali nagrajenka v kategoriji višjih razredov osnovnih šol pa se bo lahko udeležil-a enodnevnega izleta in ogleda pravljičnega in slikovitega centra ilustracije – mesta Sármede v Italiji. Na prvi natečaj Zgodbice grofice Barbo je prišlo 21 prijav v mlajši in 16 v starejši kategoriji, na lanski natečaj Kozolci so bili nekdaj polni življenja pa 25 prijav v mlajši in prav tako 16 v starejši kategoriji. Med srednješolci je prvo leto zmagala

Sara Omovšek, lani Katka Kregar, med osnovnošolci pa prvo leto domačinka Eva Gričar, lani pa Amadeja Hočevar iz Škocjana. P.K.

Nagrajenki lanskega natečaja Amadeja Hočevar in Katka Kregar (Foto: Občina Šentrupert)

IZ NAŠIH KRAJEV

Do konca meseca bodo pripravili ustrezne razpise V Šentrupertu so občinski svetniki potrdili letne programe na področju kulture, športa in socialnega varstva, za javne razpise bodo na teh področjih namenili 33 tisoč evrov. ŠENTRUPERT – Za izvedbo letnega programa na področju socialnega varstva bo tako občina letos namenila 169.950 evrov, največ za doplačilo domske oskrbe 12 starejšim občanom, in sicer dobrih 100 tisočakov, za storitev pomoč na domu pa 26.000 evrov. Med drugim bodo za pomoč staršem ob rojstvu otroka namenili dobrih 5.000 evrov, dobrih 7.000 evrov pa za javni razpis nevladnim organizacijam. V sklopu letnega programa kulture bodo

zagotovili 120.445 evrov, največ za sofinanciranje knjižnične dejavnosti. Za umetniške programe in projekte v javnem interesu občine bodo na javnem razpisu razdelili 4.400 evrov, na področju ljubiteljske kulture pa 14.800 evrov. Za delovanje Občinskega pihalnega orkestra sv. Rupert bodo tudi letos zagotovili 9.000 evrov. Za letne programe na področju športa pa letos v Šentrupertu namenjajo 6.900 evrov. Potrjeni letni programi bodo sicer

podlaga za objavo ustreznih razpisov za sofinanciranje, ki jih bo Občina Šentrupert predvidoma objavila še ta mesec. Sicer pa bodo konec meseca objavili še razpis na področju kmetijstva, kjer bo za naložbe v kmetijska gospodarstva, investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, tehnična pomoč kmetijskemu sektorju-društva, pomoč za plačilo zavarovalnih premij razpisanih 20.145 evrov, na področju turizma pa za turistične

prireditve 15.000 evrov. Poleg tega pa bo posameznim prijaviteljem na razpolago še 5.000 evrov tako imenovanih županovih sredstev – gre za sofinanciranje programov in prireditev, ki niso del drugih razpisov. J.S.

Nizozemski veleposlanik obiskal Šentrupert Nizozemski veleposlanik, njegova ekscelenca Pieter Jan Langenberg je nedavni obisk v Šentrupertu začel v Deželi kozolcev, seznanil pa se je tudi s projektoma kotlarna na lesno biomaso in steklenjaki za proizvodnjo paradižnikov na Dobu. ŠENTRUPERT – Skozi Deželo kozolcev, prvi muzej na prostem s kozolci na svetu, je gosta popeljal župan Rupert Gole, ki je ob tem izpostavil pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine tudi s pomočjo tovrstnih projektov in v turistične namene. „Dežela kozolcev obiskovalca težko pusti ravnodušnega, zato naše goste najraje sprejmemo prav tam. Projekti, ki jih snujemo, pa jasno kažejo težnjo Šentruperta po lokalni samooskrbi in energetski učinkovitosti. In to ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Zato sem še toliko bolj vesel, da smo lahko veleposlaniku in kmetijskemu svetniku kraljevine Nizozemske pokazali tudi kotlarno na lesno biomaso in predstavili projekt steklenjakov za proizvodnjo paradižnikov na Dobu. Sploh, ker je Nizozemska znana po proizvodnji zelenjave. Oba gosta sta

z velikim zanimanjem spremljala naše projekte in mislim da z lepimi občutki odšla iz naše občine,“ pravi župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Dežela kozolcev, v kateri se vzpostavlja tudi Center za ohranjanje kulturne dediščine, prvi leseni vrtec, kotlarna na lesno biomaso pri šoli in bodoči lesno-predelovalni center na Puščavi so projekti, ki so jih gostoma z veleposlaništva Kraljevine Nizozemske, njegovi ekscelenci Pietru Janu Langenbergu in kmetijskemu svetniku Martijnu Homanu, podrobneje predstavili, nato pa so si skupaj ogledali kotlarno na lesno biomaso na Dobu ter površine, na katerih namerava skupina Zarja postaviti steklenjake za proizvodnjo paradižnikov. Skupina Zarja je vodilni pridelovalec paradižnika v regiji in kroji vrh ponudbe

paradižnikov posebnih sort, kar dokazuje nominacija za najboljšega proizvajalca paradižnikov na svetu. Ekskluzivni dogodek, ki se ga je udeležilo 50 najboljših proizvajalcev paradižnika, je bil minuli četrtek v Berlinu. Povpraševanje presega ponudbo, zato na Dobu načrtujejo nov proizvodni objekt zmogljivosti 5 hektarjev. Naložba je ocenjena na šest milijonov evrov in bo omogočila proizvodnjo 2.500 ton paradižnika ter nudila zaposlitev do Nizozemski veleposlanik Pieter Jan Langenberg 50 delavcem. Partnerja v projektu sta še in kmetijski svetnik Martijn Homan ter župan Energetika Šentrupert, ki bo dobavljala Šentruperta Rupert Gole (Foto: Alenka toplotno energijo, in Zavod za prestajanje Lamovšek) kazni zapora Dob, iz katerega se bodo zaposlovanjem ranljivih skupin ter pridelavo zaposlili zaporniki odprtega oddelka. Projekt varne, zdrave in lokalno pridelane hrane. je primer dobre prakse, saj popolnoma zaokroža povezavo med proizvodnjo lesne P.K. biomase ter toplotne energije in elektrike,

Druga faza vodovoda Mokronog po načrtih Druga faza obnove in gradnje vodovoda Mokronog teče po terminskem načrtu. Celotna naložba je ocenjena na skoraj 1,1 milijona evrov, od tega 565 tisoč evrov prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj. Dela naj bi bila končana do konca junija. MOKRONOG – Vodovodni sistem Mokronog s pitno vodo oskrbuje prebivalce naselij v treh občinah Mirnske doline, in sicer v občini Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Mirna. Druga faza obnove in gradnje vodovoda Mokronog zajema gradnje odsekov Most–Bruna vas in Žalostna gora– Mokronog, ki sta že narejena, trenutno delajo na odseku stari VH Beli Grič–VH Žalostna gora, nato pa se bodo lotili še odsekov Martinja vas–Puščava, Beli Grič– Gorenja vas in Florijanska cesta. „Zaenkrat moram reči, da dela napredujejo in se delajo dobro, da ni kakšnih odkritih večjih pomanjkljivosti v projektu, da do zdaj še ni nobenih dodatnih del. Ko bo projekt zaključen, lahko rečem, da bo vodooskrba na celotnem območju bivše krajevne skupnosti Mokronog pokrita in obnovljena v

Drugo fazo vodovoda Mokronog bodo predvidoma končali do junija, s projektom pa bodo velike vodne izgube zmanjšali na sedem odstotkov. (Foto: Občina Mokronog-Trebelno)

celoti, enako velja tudi za del Šentruperta in pa del Mirne, ki se tudi napaja iz vodovoda Mokronog,“ je povedala direktorica občinske uprave Občine Mokronog-

Trebelno Mojca Pekolj. Projekt v občini Mokronog-Trebelno zajema obnovo 5.661 metrov salonitnih cevovodov in gradnjo 1.056 m novega cevovoda proti Bruni vasi, kjer bo kakovostno pitno vodo dobilo 48 novih uporabnikov. S projektom želijo v Mokronogu zmanjšati velike vodne izgube na vodovodu Mokronog na sedem odstotkov, zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo na vodovodu Mokronog in hkrati zagotoviti tudi javno službo oskrbe s pitno vodo novim uporabnikom. Skupaj ima vodovodni sistem Mokronog sicer približno 1900 porabnikov v treh občinah (v občini Mokronog-Trebelno naselja Beli Grič, Gorenja vas pri Mokronogu, Hrastovica, Log, Martinja vas pri Mokronogu, Mokronog, Most, Ostrožnik, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Ribjek

Veliko škode je predvsem po gozdovih V občini Šentrupert je največ škode, ki jo je povzročila ledena ujma, v gozdovih. Lastnike zemljišč zato opozarjajo na previdno delo pri odstranjevanju posledic. ŠENTRUPERT – Tudi občino Šentrupert je prizadela ledena ujma, vendar ne v tako katastrofalnem obsegu kot ponekod drugje v Sloveniji, poudarjajo na občini in ocenjujejo, da je območje občine prizadela enakomerno. Veliko škode je predvsem po gozdovih, vendar je o zaključni oceni še prenagljeno govoriti. Na področju oskrbe z elektriko so sicer zabeležili manjši izpad, kar k sreči ni vplivalo

na zagotavljanje oskrbe s pitno vodo. Težave so imeli tudi na cestah, ki so jih v kratkem času uspeli sanirati. Na razmere so se zelo hitro odzvali gasilci prostovoljnih gasilskih društev v občini. Na terenu je bilo okrog 15 gasilcev, ki so skupaj s koncesionarjem za vzdrževanje občinskih cest odstranjevali podrta drevesa. »Ker je ob cestah še vedno ogromno poškodovanih dreves, lastnike zemljišč

(Foto: Občina Mokronog-Trebelno)

in Slepšek; v občini Mirna naselji Glinek in Volčje Njive ter v občini Šentrupert naselja Bistrica, Prelesje, Rakovnik pri Šentrupertu (del) in Dolenje Jesenice). P.K.

Prostor za vaš oglas

pozivamo, da jih odstranijo takoj, ko bo to mogoče. Ob enem pa jih opozarjamo na previdno delo v gozdovih, da ne bi prišlo do nesreč, ki jih je bilo v zadnjem času prav zaradi spravila podrtega lesa kar nekaj,« opozarjajo na občini Šentrupert. J.S.

041 245 596 Gubčeva cesta 35a, Trebnje

IZ NAŠIH KRAJEV

(Ah), te orglice V Mokronogu to soboto, 22. februarja, pripravljajo že 15. mednarodni festival ustnih harmonik. MOKRONOG – Tudi letos bo ta priljubljeni festival zadnjo soboto v mesecu, prijavljenih je več kot 40 solistov in skupin iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Festival, ki bo potekal v Upravno-kulturnem središču v Mokronogu, bo v dveh delih. Ob 14. uri se bodo začeli nastopi posameznikov in skupin pred strokovno komisijo, ki jo sestavljajo Tatjana Mihelčič Gregorčič (prof. glasbe), Miro Božič (vrhunski orgličar/ustni harmonikar) in Miro Dizdarevič (prof. glasbe in igralec na ustno harmoniko/orglice). Osrednji dogodek se bo začel ob 19. uri, ko bodo podelili priznanja in začeli večerni koncert. Kot so sporočili organizatorji, bo tudi ocenjevalni del prireditve odprt za obiskovalce. »(Ah), te orglice« so sicer leta 1991 po zamisli Staneta Pečka začeli v Trebnjem, festival je po dveh letih zamrl, nato pa so ga leta 2002 oživeli v Mokronogu. »Če so bile

prve revije orgličarjev/ustnih harmonikarjev pregled takratnega stanja, tako številčnega kot kakovostnega, je festival v kasnejših letih za nastop na mokronoškem odru postavljal vedno višje zahteve, tako danes nihče ne pride več »kar tako, da bi nekaj zaigral«,« pravijo organizatorji. Kot še poudarjajo, festival ni ostajal zgolj v Mokronogu. S koncerti je nastopil v Slovenski filharmoniji, Metliki, Kosovelovem domu v Sežani, Poklon Mozartu v Celju (ob 250-letnici rojstva), v evropskem parku v Rustu (Freiburg, Nemčija), Novemu mestu, Poljanski dolini, Kopru, v Celovcu, Gračišæu (Hr); gostil je Harmonica Quartet Austria, komorni godalni orkester Tartini, Simfonike RTV SLO, Quartettulipan, godalni kvartet Rožmarinke, Harmonicamento, mednarodni trio Vlada Hrovata in druge.

Poročni studio GSM: 031 806 994 www.porocni-studio.si Monika Prodanić Spada s.p. Gradiška ulica 10, Straža pri Novem mestu

J.S.

Zaradi plazu zaprli cesto Na cesti skozi zaselek Kremen pri Trebelnem se je pred nedavnim sprožil zemeljski plaz. Ker je ta načel tudi vozišče, bo do končane sanacije cesta zaprta. BREZOVICA PRI TREBELNEM – Na javni poti skozi zaselek Kremen, ki spada pod vas Brezovica pri Trebelnem, se je pred slabima dvema tednoma zaradi februarskega dežja začel odpirati zemeljski plaz. Na področju plazenja se nahajajo tudi zemeljski in zračni elektro vod ter zemeljski

in zračni vod za telefon in optiko. Zemeljski plaz so si v torek, 11. februarja, ogledali geolog in vsi predstavniki vzdrževalcev vodov. Za popravilo bo občina izdelala projekt sanacije, po katerem se bo ta tudi izvedla. Vzdrževalec občinskih cest Komunala

V naselju Kremen pri Trebelnem se je sprožil zemeljski plaz, ki je načel tudi cestišče, zato bo cesta tam do končane sanacije zaprta. (Foto: (Foto: Vlado Vidakovič) Vlado Vidakovič)

Trebnje je zavarovala rob vozišča na za ves promet. Tako bo vse do končane območju plazenja, toda v času prestavljanja sanacije plazu. elektro voda je plaz načel tudi vozišče, zato je od 14. februarja dalje javna pot Pugled Občina Mokronog-Trebelno – Brezovica – Gorenje Zabukovje zaprta

Izjemni pr ihr iPad minianki + Darilo* Wi-Fi 32 G B

Za MINI razvade in MAKSI potrebe. Družinski modeli Volkswagen Family. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slike so simbolne. Akcija traja do 30. 4. 2014. *Podarili bomo Apple iPad mini Wi-Fi 32 GB v beli barvi. **Primer izračuna za finančni leasing pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana, za model Touran FAMILY 1.2 TSI, 77 kW Comfortline. Vsi pogoji so razvidni iz ponudbe na spletni strani www.porscheleasing.si in na www.volkswagen.si.

Bogato opremljeni družinski modeli Volkswagen Family – Caddy, Touran, Sharan in Multivan – so vam zdaj na voljo z izjemnim prihrankom in darilom ob nakupu: iPad mini Wi-Fi 32 GB. Ne glede na to, kakšne so vaše želje, potrebe ali pa mini razvade, boste med veliko izbiro Volkswagnovih družinskih modelov zagotovo našli idealnega zase. Zdaj že za 202 EUR/mesec**!

Za več informacij obiščite pooblaščenega trgovca z vozili Volkswagen oziroma www.volkswagen.si.

Avto Slak d.o.o.

Emisije CO2: 119–196 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,5–8,4 l/100 km.

IZ NAŠIH KRAJEV

Izredne razmere na Trebelnem Izredne razmere, ki so februarja zajele Slovenijo, so velike posledice pustile tudi v občini Mokronog-Trebelno. Posebej hudo je bilo na področju Trebelnega. MOKRONOG, TREBELNO – Na območju Trebelnega so na cestah težave povzročala polomljena drevesa in veje, dodatno nevarnost so predstavljala tudi upognjena drevesa. Zaradi neprehodnosti občinskih cest v ponedeljek, 3. februarja, ni bilo pouka v Mokronogu in na Trebelnem, dan kasneje pa so učence iz podružnične šole na Trebelnem, kjer ni bilo elektrike, odpeljali v matično šolo v Mokronogu. Vrtec Mokronožci je medtem deloval. Odpravljanje posledic je potekalo pod vodstvom poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite Janeza Breganta. Sanacijo je izvajalo vseh pet prostovoljnih gasilskih društev v občini, na delu so bili tudi izvajalci zimske službe in drugi delavci trebanjske

Komunale ter delavci Elektra Celje. Brez elektrike so ostale vasi Cerovec, Ornuška in Bogneča vas, Češnjice, Trebelno, Cikava, Velika Strmica, Mirna vas, Jelševec, Čužnja vas in Roje, vendar so jo do srede, 5. februarja že dobile vse vasi. Župan Anton Maver pravi, da je na nesebično delo gasilcev in vseh ostalih izredno ponosen in zadovoljen, da znajo stopiti skupaj, ko je to potrebno. V vseh dneh največje ledene ujme je bilo namreč na terenu več kot 160 gasilcev iz vseh petih gasilskih društev, ki so skupaj opravili čez 1000 prostovoljnih delovnih ur. Občina Mokronog-Trebelno

V občini Mokronog-Trebelno je ledena ujma najbolj prizadela območje Trebelnega, težave je skupaj odpravljalo več kot 160 gasilce ter delavci Komunale Trebnje in Elektra Celje. (Foto: Občina Mokronog-Trebelno)

(Foto: Občina Mokronog-Trebelno)

Na Sevniškem je najbolj prizadelo hribovite predele Zaradi ledene ujme so imeli težave tudi v sevniški občini. Najbolj so bili prizadeti hriboviti predeli, in sicer naselja v krajevnih skupnostih Šentjanž, Krmelj, Tržišče, Veliki Cirnik in Primož. SEVNICA – Ledeni oklep je prizadel tudi območje občine Sevnica, predvsem na hribovitih predelih, ki ležijo na desnem bregu reke Save. Žledolom je povzročil težave z dobavo električne energije in posledično zagotavljanjem pitne vode, pa tudi s prevoznostjo tako državnih in lokalnih cest kot tudi javnih poti. Največ težav je bilo v predelih Šentjanža, Krmelja, Tržišča, Boštanja, Velikega Cirnika in Primoža. Nekaj več je bilo odsekov, na katerih je bil le kratkotrajen izpad elektrike in vode. Upravljavec javnih vodovodnih sistemov, Komunala Sevnica, je na javnih vodovodih težave reševal z namestitvijo agregatov. Zaradi padajočih dreves je bila motena normalna prevoznost cest, predvsem na območju Šentjanža, Velikega Cirnika in območja Grahovice, težave pa so se pojavljale tudi v drugih delih občine, predvsem na cestah oziroma dostopih, ki povezujejo višje ležeče vasi z dolino Save. Zaradi vseh navedenih razlogov je bil v ponedeljek, 3. februarja, odpovedan tudi pouk v večini osnovnih šol, pojasnjujejo na

Z žledolomom so imeli težave tudi na Sevniškem, najbolj je prizadelo hribovite predele občine. (Foto: Občina Sevnica)

občini Sevnica. Težave so obvladale pristojne službe s pomočjo gasilcev Na terenu je tako skupaj pomagalo 36 gasilcev z dvema voziloma in osmimi motornimi žagami. Skupno so intervenirali štirikrat, in sicer pri odstranjevanju drevja s cestišč in okolice daljnovodov. »Redne službe so s pomočjo interventnih sil dobro obvladale situacijo,« ocenjujejo v sevniškem

občinskem štabu Civilne zaščite. Žledolom je povzročil veliko škode, vendar neprimerljivo manj kot na najbolj prizadetih območjih Slovenije, kjer so ljudje in gospodarstvo utrpeli hude posledice, pravijo na občini. Tako so po katastrofalnih posledicah ledene ujme, ki je zajela večji del države, ogroženim prebivalcem na pomoč priskočili tudi gasilci iz Posavja, šestnajst prostovoljnih gasilcev je bilo iz Gasilske zveze Sevnica, pomagali pa so na območju Postojne z okolico. (Foto: Občina Sevnica)

Škodo bodo še ugotavljali Škodo v sevniških gozdovih, tako v javni kot tudi zasebni lasti, bodo popisale pristojne službe Zavoda za gozdove, občina Sevnica pa bo na podlagi sklepa republiške Uprave za zaščito in reševanje popisovala škodo na lastnih infrastrukturnih objektih, predvsem cestah. V Sevnici ob tem lastnikom gozdnih zemljišč v neposredni bližini cest in vodotokov, pa tudi na zasebni infrastrukturi in objektih, svetujejo, naj za urejenost teh območij skrbijo že v sklopu rednih vzdrževalnih

sečenj, ne zgolj po primerih izrednih razmer; za to naj poskrbijo strokovno ustrezno usposobljeni. Pri tem je potrebno varovati javno infrastrukturo, predvsem prostor ob cesti, bankine in prepuste, pravijo na občini. »Vnovič bi izpostavili, da je gibanje v gozdovih po žledolomu še vedno nevarno,« na koncu še opozarjajo na sevniški občini. Občina Sevnica in J.S.

Na sevniški občini odprli vrata Občina Sevnica se je minuli petek pridružila akciji »Odprta vrata«, katere krovni organizator je bila Skupnost občin Slovenije. Letošnja skupna akcija slovenskih občin in Skupnosti občin Slovenije je potekala tretjič zapored. SEVNICA – »Občine smo tiste, ki vodimo in usklajujemo lokalni razvoj ter izvajamo številne naloge javnega pomena, hkrati pa želimo biti občanom dostopen servis in svoje delo usmerjati tudi v zagotavljanje kakovostne informiranosti o pomembnih temah,« pravijo na občini Sevnica. V Sevnici so se tako ob letošnjem dnevu

odprtih vrat usmerili v združevanje aktualnih vrat na to temo pomagati pri odgovorih tematik in ga izvedli pod naslovom na vprašanja oziroma pri dilemah, ki jih ta Davek na nepremičnine in urejanje tematika odpira. prostorskih evidenc. V fazi uvedbe davka na nepremičnine je potrebna uskladitev Občina Sevnica številnih prostorskih evidenc; med njimi Na sevniški občini so ob letošnjem dnevu vrat razpravljali o davku na nepremičnine nekatere vodi tudi občina. Ker gre za zelo odprtih in urejanju prostorskih evidenc. (Foto: Občina široko tematiko, je bil namen dneva odprtih Sevnica)

Nagradili so najboljše športnike Športna zveza Sevnica je v sodelovanju z Občino Sevnica in KŠTM Sevnica tudi letos pripravila sprejem za najboljše športnike. SEVNICA – Športnica leta 2013 je postala Irma Pirc, disciplina ju-juitsu, športnik leta pa strelec Blaž Kunšek. Naj športna ekipa leta je Klub malega nogometa Sevnica, športna osebnost leta 2013 pa je postal Vojko Švab. Priznanja so podelili tudi najbolj perspektivni športnici leta, atletinji Karin Gošek, najperspektivnejši športnik pa je rokometaš Blaž Janc. Podelili so tudi

plaketo za 10-letnico delovanja, in sicer Košarkarskemu klubu Blanca. Za trdo delo in dolgoletni trud sta se športnicam in športnikom zahvalila predsednik Športne zveze Sevnica Alojz Povšič in sevniški župan Srečko Ocvirk, kot slavnostni govornik dogodka pa tudi nekdanji reprezentant in nogometni zvezdnik Marko Simeunovič.

Sprejem najboljših športnic in športnikov so z živo glasbo popestrili člani mlade sevniške glasbene skupine Shanaroid in poleg še dveh avtorskih skladb zaigrali tudi himno KMN Sevnica. Dogodku, ki ga je z besedo spretno povezal moderator Aleš Tuhtar, je sledilo še družabno srečanje. Tekst in foto Občina Sevnica

IZ NAŠIH KRAJEV

Sigas d.o.o.

Otroški parlament na temo odnosa do okolja Boštanjski osnovnošolci so na otroški parlament povabili predstavnike lokalne skupnosti, skupaj so razpravljali o aktivnosti, s katerimi lahko kar največ prispevajo k čisti naravi in prijetnemu okolju.

Zapriseženi tradicionalnim receptom ... sol, poper, dim in veliko truda.

Priznani po sevniški klobasi, praški šunki, pravih hrenovkah, sevniški rožci …

Jamčimo za lokalno okalno poreklo posavskih kmetij kjer pridelujejo hrano za Vas.

ic a

.kz www

a ar

To je zgodba o izdelkih brez umetnih konzervansov in ojačevalcev okusa, v naravnem črevu …

Vedno znova narediti okusen, zdrav izdelek na sodoben način.

Grajske mmmmesnine ...

a v o

-se

l a k

ič l d

.si

i as

o S a vs k a 2 0 c

o.,

a z a dru g a S e v ni

čn

Kl .o .

ečk

Odlični okusi v novi preobleki t iv

uš

GABRIJELE – Rastlinska čistilna naprava skupino potrudili informirati s čim več Bazga je sicer za širšo javnost zanimiv koristnimi podatki. objekt, tako z vidika same uporabnosti kot svojega zanimivega videza. Občina Sevnica Podjetje Limnos za skupino organizira informiranje glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v sklopu izobraževanja pa je cilj predstaviti možnosti čiščenja odpadnih vod in posamezne načine še jasneje prikazati s terenskimi ogledi. V podjetju Komunala Sevnica so se na prošnjo podjetja Limnos z veseljem odzvali in predstavili objekt Rastlinska čistilna naprava Bazga, jih informirali z upravljanjem sistema in predstavili karakteristike tovrstnega tipa čistilnih naprav. Ogled je Rastlinsko čistilno napravo Bazga v Gabrijelah so si ogledali obiskovalci iz Združenih arabskih potekal v prijetnem vzdušju, predstavniki emiratov. (Foto: Občina Sevnica) upravljavca objekta pa so se za ciljno

Otroškemu parlamentu na Osnovni šoli Boštanj se je na povabilo pridružil tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. (Foto: Občina Sevnica)

ni no s

v Se Klasič

Predstavniki upravljavca Rastlinske čistilne naprave Bazga v Gabrijelah, Javnega podjetja Komunala Sevnica, so prejšnji teden pripravili ogled tega objekta za obiskovalce iz Združenih arabskih emiratov.

Občina Sevnica

i m la sa

saa kloba i šk en

Obiskovalci iz Združenih arabskih emiratov v Gabrijelah

izpostavili svoja opažanja glede odnosa do okolja in skupaj z gosti razvili ideje, kako lahko z različnimi aktivnostmi kar največ prispevajo k čisti naravi in prijetnemu okolju. Razprave po posameznih šolah se bodo v sevniški občini sicer nadgradile 11. marca, ko bo na Gradu Sevnica organiziran parlament na občinski ravni. Sledijo organizacije parlamentov na regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu.

BOŠTANJ – Po Sloveniji je v teku je 24. otroški parlament, ki poteka pod krovno organizacijo Zveze prijateljev mladine Slovenije, letos na temo »Razmere v družbi«. Ena od idej parlamenta je tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj se lahko na ta način ideje in pogledi mladih prenašajo naprej in tako lažje udejanjajo. Osnovna šola Boštanj je na otroški parlament z izbrano tematiko »Naš odnos do okolja« povabila sevniškega župana Srečka Ocvirka, poslanca Tomaža Lisca, predsednika Krajevne skupnosti Boštanj Jožeta Udovča, direktorja Komunale Sevnica Mitjo Udovča ter predstavnika Turističnega društva Boštanj Aleša Grmovška in Janeza Levstika. Vprašanje odnosa do okolja je tesno povezano z delom lokalne skupnosti, ki skrbi za urejanje javne infrastrukture, med drugim z urejanjem vodooskrbe in kanalizacijskih sistemov, čiščenjem odpadnih voda, odgovornim ravnanjem z odpadki in skrbjo za urejenost javnih površin. Župan je v svoji uvodni predstavitvi izpostavil tudi pomen v domačem okolju pridelane hrane in aktivnosti, s katerimi občina opozarja potrebo po krepitvi lokalne samooskrbe. Mladi parlamentarci so skozi razpravo

t o n

Združeni z našimi zvestimi rejci na področju Posavja.

DOM IN VRT

Visko d.o.o.

Ra-j d.o.o

V časopisu Na dlani bomo po novem vsak mesec snovali rubriko Dom in vrt. V njej bomo predstavljali podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z gradnjo in opremljanjem doma ter urejanjem njegove okolice. Rubrika bo tudi priložnost za predstavitev storitev, izdelkov in novosti na omenjenem področju.

Info: 040 989 745 (Vinko Koražija)

Nekateri že pogrešajo delo na vrtu Èeprav se zima še ni poslovila, nam misli rade uhajajo na domači vrt. Glavno besedo, kdaj in kaj bomo začeli saditi, bo imelo vreme, kljub temu pa že lahko začnemo nekatera opravila. Marec je običajno še hladen, zato si lahko svežo zelenjavo zagotovite s toplo gredo. Vanjo lahko na primer posejete solato berivko, korenček, redkvico, zeleno, paradižnik, papriko, cvetačo, zelje, ohrovt in por. Takoj ko bodo tla dovolj ogreta, pa lahko začnemo s prekopavanjem vrta. Ob tem je dobro gredice tudi pognojiti z domačim kompostom ali z mineralnim in organskim gnojilom. Kjer bo dovolj toplo, bodo že marca lahko posejali denimo grah in špinačo. Pri tem velja gredice

prekriti z vrtno tkanino, saj lahko še vedno presenetijo nizke temperature. Konec marca bo na vrsti še sajenje čebulčka, česna in krompirja, seveda če bo vreme to omogočalo. Sajenje večine vrtnin pa bo prišlo na vrsto aprila. Pred tem velja ustrezno pripraviti tudi vrtno orodje. Delo bo namreč potekalo veliko hitreje, če boste nabrusili škarje in lopate. Medtem lahko na vrtu začnete tudi nekatera druga opravila. Tako lahko pripravite prostor za kompostni kup, na katerega boste odlagali organske

Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o. Stari trg 2, 8210 Trebnje

SPOMLADANSKA PONUDBA ZA VRT IN POLJE V KMETIJSKI ZADRUGI TREBNJE Široka ponudba različnih sort semenskega krompirja po ugodnih cenah Predsezonska ponudba DESIREE-E

samo 0,55 €/kg

Količine so omejene, cena velja do prodaje zalog.

Ugodna ponudba mineralnih gnojil K AN

NP K

U RE A

Velika izbira zemlje za rože

Semenska koruza

Popolna ponudba gradbenega materiala Prodajalna repromateriala, Stari trg, Trebnje 07 3481 526 * Vrtni center, Temeniška pot 1, Trebnje 07 3481 525 * Prodajalna repromateriala Mokronog 07 3498 163 * Prodajalna repromateriala Šentrupert 07 3435 139 * Prodajalna repromateriala Mirna 07 3435 120 * Prodajalna repromateriala Velika Loka 07 3488 150 * Prodajalna repromateriala Veliki Gaber 07 3488 140 * Prodajalna repromateriala Dobrnič 07 3482 170 * Prodajalna repromaterila Žužemberk 07 3885 320 * Prodajalna repromateriala UR E A NP K K AN Dole pri Litiji 01 8963 193 * Prodajalna repromateriala Gabrovka 01 8963 183

Vabljeni v prodajalne Kmetijske zadruge Trebnje!

odpadke. Dobro je, da je kompostni kup v senci. Zaboj za kompost sicer lahko izdelate tudi sami. Potrebujete le zabojnik iz lesenih desk, žeblje in kladivo ter nekaj dobre volje. Poskrbimo lahko tudi za vrtno trato. Če snega ne bo in tudi zemlja zaradi nizkih temperatur ne bo zmrznjena, z vilami trato zrahljamo, da prezračimo njene korenine. Prav tako jo lahko pognojimo, tudi če bo ta še pod snegom. Če bodo tla dovolj ogreta, lahko marca začnete tudi s sajenjem drevja in grmičevja.

Ne le novo posajeno, tudi staro drevje velja pognojiti s kompostom, hlevskim gnojem, mineralnimi ali organskimi gnojili. S predspomladanskim škropljenjem pa lahko začnete, ko bo že dovolj toplo. Seveda pa v tem času ne gre pozabiti na obrezovanje drevja, predvsem jablan in hrušk. Najprej obrezujemo starejša in nato še mlajša drevesa. Obrezovati lahko začnemo takoj, ko je zunaj vsaj nekaj stopinj nad ničlo, med obrezovanjem pa je dobro vse orodje sproti razkužiti.

DOM IN VRT

Za dobro spanje sta potrebna dva Medicinska uporaba in komercialna proizvodnja vodne postelje v 20. stoletju sta izzvali pravo revolucijo v kulturi spanja. z njo pa doseže enakomerno dihanje, bolj umirjeno delo srca in sproščenost mišic. Torej boljši počitek. Vodno ležišče nudi visoke higienske pogoje. Gornja prevleka je propustna za zrak, lahko se sname, zrači in čisti. Postelja je z minimalnim vzdrževanjem vsak večer čista in suha. Zastala vlaga, ki izpari iz človeškega telesa, je pravo okrožje za razmnoževanje pršic. A v vodni postelji se ves izpareli znoj, ki ga človek ponoči izloči,

Jurij Salamon s.p.

Tisti, ki prisegajo na vodno posteljo, trdijo, da se voda najbolje prilagodi človeškemu telesu in ga podpre. Na vodni postelji zato ležimo brez pritiskov na ramena, boke in pleča, s prijetnim občutkom za celotno hrbtenico, a s čvrsto podporo vretencem. Zmanjša se obračanje po postelji zaradi neudobja. Višina ležišča je porok za varnost in udobnost. Grelni element, ki je vgrajen pod vodno jedro, ogreva posteljo in skrbi za prijetno spalno klimo. Telesu daje več toplote,

zbira v zgornji prevleki ležišča in se čez dan izsuši. Zato v vodni postelji ni možnosti za obstanek nevarnih pršic, ki gnezdijo v prašni in vlažni posteljni klimi. Ali je vodna postelja edina med ležišči, ki omogoča sproščen položaj telesa? Odgovor je seveda: Ne. Ali je vodna postelja najboljše ležišče, prva med posteljami? Tudi temu ne moremo pritrditi. Danes imamo na tržišču nepregledno množico različnih ležišč številnih blagovnih znamk. Eni uporabniki prisegajo na lateks, drugi na peno, tretji na vzmeti, četrti in peti pa na zračno in vodno posteljo. In vsakemu od teh materialov pripišejo tudi kakšno neprijetno lastnost. Vodna postelja seveda je lahko vrhunsko ležišče. A če proizvajalec ne dela kompromisov glede kakovosti, je ležišče lahko vrhunsko ne glede na to, iz katerega materiala je, saj je na vseh mogoče doseči sproščen položaj telesa.

Samo da pridem do svojih dveh kvadratov

O tem, ali je ležišče dobro, vedno odločata dva: ležišče in tisti, ki ležišče uporablja. Dobro ležišče je tisto, ki je po naši meri, na katero se mi dobro odzivamo in je nam udobno. Temu pravimo zlato pravilo za dobro spanje. Dve ležišči sta lahko enaki, dva uporabnika pa ne moreta biti nikoli. A če bo hotel uporabnik zase najti svojega 'prvaka' med posteljnimi sistemi, 'kraljevsko posteljo', bo moral vedeti, kaj kupuje. In si vzeti za to dovolj časa. Nobenega dvoma ni, da jih bo kar nekaj našlo svojega prvaka v vodni postelji. Marko Kapus

Podjetja z dejavnostmi za Dom in vrt vabimo k sodelovanju. Bodite Na dlani tudi vi. Kontakt: 041 245 596, info@nadlani.si

Doma-ko d.o.o.

t. 07 30 47 748 / www.doma-ko.si

ŠPORT

Maja Vtič in Eva Logar: na OI nista šli sodelovat, ampak po dober rezultat Za Majo Vtič in Evo Logar je zgodovinski prvi nastop na olimpijskih igrah. Potem ko so ju v Zabrdju navdušeno sprejeli, smo tudi mi poklepetali z letečima Dolenjkama. MIRNA – Na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju smo letos prvič spremljali smučarske skoke za ženske. Na tekmi na srednji skakalnici so bile tudi štiri Slovenke – poleg Maje Vtič in Eve Logar še Katja Požun in Špela Rogelj. Najbolje se je odrezala Maja Vtič, ki je skočila na 6. mesto. Če bi seštevali le metre, pa je bila z izkupičkom 201 metra druga skakalka tekme za srebrno Avstrijko. Vtičeva je sicer sodila v širši krog favoritinj, kar je navsezadnje dokazala tudi na predzadnji tekmi svetovnega pokala v Hinzenbachu, kjer je osvojila tretje in četrto mesto, že pred tem pa je bila v tej sezoni 5. in 12. v Planici, 5. in 6. v Sapporu in Hinterzartnu ter 5. in 9. v Lillehammerju. Eva Logar je na olimpijski preizkušnji v prvi seriji skočila 90 metrov in bila 28., v drugi pa 88 metrov in na koncu osvojila 27. mesto. Katja Požun je bila 11., Špela Rogelj pa 26. Zmagala je Nemka Carina Vogt, druga je bila Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz in tretja Francozinja Coline Mattel. Največja osmoljenka tekme je bila vladarica ženskih smučarskih skokov, Japonka Sara Takanaši, ki je na četrtem mestu ostala brez olimpijske kolajne.

Po tekmi verjetno sledi analiza skoka in verjamem, da po olimpijski ni bilo nič drugače. Kaj bi lahko naredili bolje, drugače, kako bi popravili doskok, izvedli daljši skok … Pa vendar, pravijo, da je važno sodelovat in sodelovat na olimpijskih igrah so sanje večine športnikov? Maja: Na olimpijske igre nisem šla sodelovat, ampak po dober rezultat in pokazati dobre nastope. Mislim, da mi je to uspelo. Glede na to, da sem imela v obeh serijah drugo daljavo, bi težko rekla, kaj bi lahko izboljšala, da bi bil skok daljši. Z dolžino sem bila konkurenčna najboljšim, seštevek točk pa je pokazal, da so bile nekatere punce boljše. Zdaj ne gledam več nazaj, kaj bi bilo, če bi določeno stvar izpeljala bolje, ampak sem z mislimi že usmerjena naprej proti novim ciljem. Eva: Sodelovanje na olimpijskih igrah so najbrž res želje vsakega športnika, ampak zame zgolj sodelovanje ni dovolj, imam višje cilje. Po tekmi nisem delala posebne analize. Vem, da je bila napaka v počepu, tam sem bila malo nizko z zadnjico in zato zadaj, potem pa se napake skozi skok samo stopnjujejo.

Kakšno je bilo vzdušje ob osvojenih olimpijskih kolajnah naših športnikov v olimpijski vasi? Maja: Vsi športniki nismo bili nastanjeni v isti vasi, tako da vseh dobitnikov medalj nisem videla. Seveda je bilo veliko navdušenje ob vsaki osvojeni medalji za Slovenijo, pretiranega slavja pa ni bilo. Eva: Ko gledaš nastope Slovencev z ostalimi Slovenci in da je to še medalja, je res noro vzdušje in doživetje. Ni bilo pa potem nobenega posebnega praznovanja, ker smo imeli vsi še tekmovanja, ki so bila tudi glavni razlog, da smo bili tam.

in motivacijo za dober nastop. Lepše je tekmovati ob prisotnosti navijačev. Eva: Njihova podpora mi veliko pomeni. Največ mi seveda pomeni podpora mojih najbližjih, družine in prijateljev, ki so z mano vedno, tudi takrat, ko ne gre, ne samo ob uspehih. In najbolj tudi vedo, čez kaj vse greš, da prideš tja, kjer si danes. Je pa najbolj noro skakati na domačih tekmah. Vedno mi dajo dodatno energijo in željo po boljšem skoku. Tisti občutek, ko si na rampi in slišiš množico gledalcev, kako navijajo zate, je meni nepopisno dober.

Kdaj bo kaj časa za počitek? Maja: Čas za počitek bo po sezoni. Ob vrnitvi v Slovenijo so vaju, skupaj Eva: Počivala bom po sezoni, konec marca s Špelo Rogelj ter trenerjema Jožetom in aprila, ko bo treba prijeti knjige v roke in Berčičem in Primožem Peterko, nadoknaditi študij za letošnje leto. pričakali navdušeni navijači. Kako sta doživeli sprejem v lahko bi rekli Povečajte prepoznavnost vašega podjetja in prodajo z oglaševanjem na visoko obiskanih domačem Zabrdju? spletnih straneh. MAGMA MEDIA d.o.o., info: 07 30 99 505 Maja: Sprejema sem bila zelo vesela, sploh pa nisem pričakovala takega števila obiskovalcev. Veseli me, da je toliko Kakšni pa so vajini športni cilji za ljudi spremljalo žensko tekmo in da nas naprej? podpirajo pri tem, kar delamo. Res sem Maja: Želim si še naprej uspešno tekmovati v svetovnem pokalu, mogoče celo izboljšati svoj najboljši rezultat. Še vedno se da izboljšati tehniko in to je moj cilj za naprej. Eva: Kratkoročni cilj je, da poskačem to sezono do konca po svojih zmožnosti, da bom še nekajkrat med top 10 skakalk. Dolgoročni pa da bom bolj konstanta pri svojih skokih in da nadgradim svojo tehniko v pripravljalnem obdobju za naslednje leto.

Kakšno je bilo sicer vzdušje na olimpijski tekmi? Maja: Vzdušje je bilo takšno kot na kakšni drugi tekmi za svetovni pokal. Zbralo se je lepo število gledalcev, ki so ustvarili prijetno vzdušje, sem pa pričakovala kakega slovenskega navijača več na tribuni. Lahko bi bilo več pozitivnega vzdušja znotraj ekipe, predvsem s strani trenerskega Eva Logar (Foto: Lapego) štaba. Maja Vtič (Foto: Lapego) Eva: Meni ni bilo vzdušje nič tako posebno. Gledalcev je bilo malo manj kot v Planici, Udeležba na tako velikem športnem ampak sem v Planici veliko bolj uživala, ker bila vesela odziva na rezultat, ki sem ga dogodku je verjetno nekaj posebnega. so bili to naši navijači. Sama tekma se mi je dosegla. Tega nisem pričakovala. S kakšnimi vtisi se vračata iz Sočija? zdela kot še ena tekma svetovnega pokala. Eva: Nisem pričakovala take udeležbe ljudi, Maja: Vesela sem bila, da so ženski skoki bile so tudi učiteljice iz najine osnovne šole, končno postali del olimpijskih iger in da Kaj pa pričakovanja pred tako pa vzgojiteljice iz vrtca, nekaj prijateljev, sem se uvrstila na igre. Iz Sočija se vračam pomembno tekmo, je pritisk nastopiti sorodnikov, pa tudi neznancev seveda. z lepimi občutki, saj sem na tekmi prikazala na olimpijskih igrah večji kot sicer? Bila sem res prijetno presenečena. In taki dobro pripravljenost, borila sem se za Maja: Pritisk pred tekmo ni bil nič večji dogodki ti dajo še dodatno energijo za delo najvišja mesta. Z dobrim nastopom sem kot pred kakšno drugo tekmo. Na tekmo naprej. izpolnila svoj cilj, na sploh sem v Sočiju zelo sem šla samozavestna, saj sem vedela, uživala. da sem dobro pripravljena. Za to tekmo Navijači so vaju sicer letos že spodbujali Eva: V olimpijski vasi je bilo zanimivo. Meni sem trenirala dolgo časa in nima smisla, na januarski tekmi v Planici, obljubljajo, je bilo najbolj všeč, da smo bili Slovenci da bi zaradi nervoze ali pritiska nastopila da v dolino pod Poncami pridejo navijati skupaj, ker se drugače zelo redko srečamo slabše od pričakovanj. Zato sem bila med tudi na zaključek sezone konec marca. in smo se lahko malo podružili, največ pri nastopom zelo mirna in zbrana. Kaj vama pomeni njihova podpora? obrokih. Najbolj me je zanimalo, kako kdo Eva: Sama nisem čutila nobenega Maja: Podpora navijačev je zelo trenira, kako se pripravljajo na tekme, kako dodatnega pritiska. Sama tudi pravim, da pomembna. Da mi dodatno spodbudo vse skupaj poteka v različnih športih … čutiš toliko pritiska, kot si ga sam ustvariš oziroma dovoliš, da ti razne napovedi Kako sta zadovoljni s svojo olimpijsko medijev pridejo do živega. Imela sem višja predstavo? pričakovanja, zadovoljna bi bila, če bi se Maja: Kot sem že omenila, sem s svojim uvrstila med najboljšo deseterico, kjer sem nastopom zelo zadovoljna. Uspela sta mi tudi bila obe tekmi zadnjega vikenda pred dva konstantna skoka. Pokazala sem, da olimpijskimi igrami, pa tja do 15. mesta tudi sem konkurenčna najboljšim skakalkam, še ne bi bila razočarana. za kaj več pa bi potrebovala malo več športne sreče. Kljub vsemu sem dosegla Sta v Sočiju spremljali tudi druge lep rezultat. slovenske nastope? Eva: S svojimi skoki ne morem biti Maja: V živo sem si ogledala samo treninge zadovoljna, saj je bil tudi končni rezultat smučarjev. Ostale nastope sem si zaradi najslabši letos. Nikakor se nisem mogla prekrivanja urnikov ogledala po televiziji, najti na skakalnici, ujeti pravi ritem in zato vendar sem spremljala vse slovenske je bilo razočaranje po tekmi ogromno. Ko nastope. sem premlela, sem na koncu ugotovila, da Eva: V živo smo si lahko pogledale samo sem poskušala vse, kar je bilo v moji moči treninge, ki so potekali pred otvoritvijo, in pač ni šlo. To je šport in to se žal dogaja. potem smo bile preveč zasedene. Bile smo Škoda, da ni šlo tako, kot sem si želela, na treningu smuka za moške in ženske. V ravno na olimpijskih igrah. živo pa smo spremljale vse medalje, razen Vesna Fabijan nam je ušla.

Si želita, da bi se čez štiri leta preizkusili še v Pjongčangu? Maja: Do takrat je še daleč, o tem še ne razmišljam. Bomo videli kaj bo prinesel čas, sem pa oseba, ki se ne vda tako hitro. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšni bodo pogoji v ženskih skokih. S takšnim načinom, kot je sedaj, ne bodo obdržali veliko tekmovalk. Eva: Glede na to, da je ravno konec olimpijskih iger, ravno ne razmišljam o naslednjih. Se bom pa sproti odločila, koliko časa bom še v športu, kar je tudi odvisno od podpore Smučarske zveze, pa študentke tudi ne moremo biti v nedogled. To je pač ozadje, ki ga veliko ljudi ne vidi in se je v življenju treba zavedati tudi tega. Sama imam veliko izzivov v življenju, tudi izven športa, čeprav mi je v tem trenutku šport glavni. P.K. in J.S.

IZ NAŠIH KRAJEV

Ansambel Šantej sredi priprav Šentrupertski družinski ansambel Šantej snuje svoj tretji samostojni koncert, ki bo marca. Ker mladi glasbeniki vse postorijo sami, so s pripravami že začeli. vse od prvih priprav, pogodb, dogovarjanj in do končnega izgleda na odru njihovo lastno delo. »Ker pa smo samo trije, stvar poteka nekoliko počasneje,« v šali dodajajo. Prav v teh dneh so sredi največjih priprav, saj v nedeljo, 23. marca, pripravljajo že tretji samostojni koncert, ki bo v športni dvorani v Mokronogu. »Seveda si želimo, da bi bila tudi tokrat dvorana polna, saj nam vsi tisti, ki pridejo na koncert, dajejo potrditev, da nas podpirajo in da delamo dobro. Mislimo pa, da bi ravno v domačem okolišu moralo biti največ takih,« si pred koncertom še želijo Šantejevi.

Milan Šantej s.p.

ŠENTRUPERT – Ansambel Šantej, ki prihaja iz Šentruperta, sestavljajo brata in sestra: Roky, Denis in Maja. »Ker glasba prepleta vse kotičke našega življenja, smo se odločili, da sestavimo ansambel in ga poimenujemo kar po priimku. Tega je že dobrih šest let, mi pa vsako leto nadgrajujemo znanje in smo bližje svojim sanjam,« pravijo mladi glasbeniki. »Najbolj smo ponosi na dosežke, kot so izdaja cd-ja, da je naša prva izdana skladba imela remix preobleko in bila izdana na zgoščenki DJ Svizca, na igranje v tujini, ki se z vsakim letom stopnjuje in pa na naš samostojni koncert z glasbenimi gosti,« nadaljujejo. Kot največji dosežek izpostavljajo prav samostojni koncert, saj je

J.S.

Dolenjska badmintonista na evropskem prvenstvu Okrog 130 najboljših mladih igralcev badmintona se je minuli konec tedna zbralo v švicarskem Baslu, kjer je potekalo evropsko prvenstvo za badmintoniste do 15 let. MIRNA – Udeležilo se ga je tudi pet Slovencev: Anja Koman, Petra Polanec in Lia Šalehar ter dva iz Badmintonskega kluba Mirna – Urban Kolenc in Domen Laznik. Čeprav mladi slovenski tekmovalci niso posegli po najvišjih mestih, je bila udeležba na evropskem prvenstvu

pomembna tekmovalna izkušnja. Urban Kolenc s Ponikev pri Trebnjem in Domen Laznik z Mirne sta v posamičnem delu klonila v prvem kolu, in sicer oba po treh setih. »V igri je bilo kar nekaj napak zaradi neizkušenosti na tako velikih tekmovanjih, kot tudi zaradi prevelike želje po dobrem rezultatu,« je njun nastop ocenil trener Tadej Jezernik. V mešanih parih je Domnu Lazniku z Lio Šalehar uspel preboj med šestnajst najboljših, potem ko sta brez večjih težav premagala finsko navezo. Za preboj med najboljših osem pa je bilo spet preveč začetniških napak, ni šlo niti brez treme. »Rezultat v mešanih parih ocenjujem kot dober, bo pa potrebnih še kar nekaj tekmovanj na podobnem nivoju, da se bodo igralci otresli nekaj začetniške treme in se privadili na ta višji ritem igranja,« je še povedal Jezernik.

Pet mladih slovenskih badmintonistov se je udeležilo evropskega prvenstva, med njimi tudi J.S. člana mirnskega kluba Urban Kolenc in Domen Laznik. (Foto: Tadej Jezernik)

Sevničani s tremi medaljami na mednarodnem turnirju Tekmovalno sezono so zelo uspešno začeli člani Kluba borilnih veščin Sevnica. Uspešno so sodelovali na mednarodnem Grand Prix kickboxing turnirju v Karlovcu, ki se ga je sicer udeležilo rekordnih 1247 tekmovalcev iz 15 držav. SEVNICA – Na tekmovanju, ki je v koledarju svetovne WAKO organizacije rangirano kot Evropski pokal, so uspešno nastopili tudi člani Kluba borilnih veščin Sevnica Žan Hižman, Maruša Crnič, Robi Simič Krivec, Sašo Vukadinovič, Sašo Pleteršič in Klemen Skerbiš. Na močnem in prestižnem tekmovanju jim je uspelo osvojiti tri medalje in iztržiti še nekaj dobrih rezultatov med osem najboljših: dve srebrni in eno bronasto medaljo ter eno peto in dve sedmi mesti. Èlani Kluba borilnih veščin Sevnica so uspešno Občina Sevnica nastopili na mednarodnem turnirju v Karlovcu ter domov prinesli dve srebrni in eno bronasto medaljo. (Foto: Občina Sevnica)

(Foto: Tadej Jezernik)

RAZVEDRILO avtor TONE SEVNIK

GEOMETRIJ SKO TELO

VNETJE JETER

KISLINA

GOROVJE POVEČANJE V SREDNJI GRČIJI

POPOLNA PRAZNINA

PLEMIČ, ZA STOPNJO VIŠJI OD MARKIZA

Mali oglasi PLUG LEMEŽ

•

STOPNJA, RAVEN FRANCOSKI IGRALEC (JACQUES)

NEKDANJI. PAKISTAN SKI POLITIK (ALI)

•

KDOR RECITIRA

•

NEKRITIČNO POSNEMAN JE KOGA (SLABŠ.) VLADIMIR LAKOVIČ GRAD PRI MORAVČAH

TANTAL

STRUPENA KAČA

STISNJENA DLAN

•

AM. SKLAD. (WALTER) NAJVIŠJA UMSKA DEJAVNOST

LANA TURNER ŽIVILO ZA UŽIVANJE

• AMERIŠKI PEVEC ROCHE RAKEV

Povsod z vami

AMERIŠKA PROFE SIONALNA HOKEJSKA LIGA

ŠPORTNI DOGODEK VSAKA ŠTIRI LETA

SELEN

GRAFIČNA DEJAVNOST

SOČNI DEL SADU

KDOR SE SELI IZ KRAJA V KRAJ KITAJSKI FILOZOF (LAO) RUSKI VLADAR

KRUH (ZASTAR.) PRIPR. ZA VKLEPANJE ARETI RANCEV

3K DRAGO PERKO

SAMO VLADAR AMERIŠKI IGRALEC MATT

•

ISTRSKO VINO HRVAŠKA PEVKA KESOVIJA SFORZATO BELA AP NENČASTA SNOV

•

IZDELOVA LEC PREDM. IZ ŽGANE GLINE

IZCEDEK IZ KAV ČUKOVCA JADRANSKI OTOK

•

DEDALOV SIN POŠTNE POŠILJKE OBRI

GLAVNO MESTO ARMENIJE BREZALKO HOL. PIJAČA

UKANA LES ZA KURJAVO IND. PODJETJE (ZASTAR.) ŽUPAN V ILIR. PROVINCAH

KUGA 20. STOL. AMERIŠKA IGRALKA WEST

• NEVARNA BOLEZEN NENADEN IZBRUH

OZVOÈENJE ZA ZABAVE do 100 oseb oddam v najem: Tel: 040-232398 BLAGAJNA ZA PRODAJO, s programom, zaslonom na dotik, 15inc, računalnik, tiskalnik termični za račune, cena po dogovoru Tel. 040-232-398 VW GOLF IV 1.6 , l. 1998, modre barve, 3 vr., gorivo bencin + plin, cena po dogovoru : Tel: 051-271-643 UMETNA TRAVA ZA UREJANJE OKOLICE, primerna za: vrte, obkrožitev bazenov, terase. lokale... cena po dogovoru : Tel: 040-468-719 NOKIA ASHA 302, zelo malo rabljena. cena: 80 EUR, Tel. 040-232398 BARSKI STOLI, usnjeni, bele barve. Tel: 040-232-398 KUPIM HIŠO ALI MANJŠO KMETIJO, z zemljo in manjšim gozdom v okolici Sevnice, vseljivo, do 25.000 EUR. Tel: 051-271- 643 MOTORISTIÈNA ÈELADA SHARK št. S/56, modra bela kombinacija z modrim vizirjem, zelo ohranjena. Cena 50 EUR, Tel. 040-553-223 PRODAM GAJBICE DOMAÈE IZDELAVE 57 x 37 x 38 cm ali po želji. Cena že od 5 EUR. Tel. 051-334-567

IZRAELSKA LUKA SREDNJEEV ROP. REKA

PISATELJICA MIHELIČ SAMO UDRIH

•

PESNIK (EKSPR.) ANDRAŽ VEHOVAR

KRALJ ITAKE

LINEAL

NARAVA

SLOVENSKI SLIKAR

STEKLENA ELEKTRONSKA DRSNA VRATA dorson. Tel: 040-232397

ODDAJTE BREZPLAÈNI MALI OGLAS Male oglase lahko oddate preko elektronske pošte na: oglasi@nadlani.si s pripisom MALI OGLAS.

NAGRAJENCI JANUARSKE KRIŽANKE: • MAŠA GRACAR, Blanca (1x pizza klasik v piceriji Maxim Trebnje) • ANICA KUMP, Dobrnič (1x pizza klasik v piceriji Maxim Trebnje) • TANJA JERIN JEVNIKAR, Mokronog (1x pizza klasik v pic. Maxim Trebnje)

Milan Šantej s.p.

Doma-ko d.o.o.

Nagrajenci bodo nagradne bone prejeli po pošti.

NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oz. geslo nagradne križanke pošljite do 14. 3. 2014 na naslov: Uredništvo Na dlani, Gubčeva cesta 35a, 8210 Trebnje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA FEBRUAR. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki. Nagrade: 10 vstopnic za koncert ansambla ŠANTEJ v Mokronogu, ki bo dne 23.3.2014.

Tiskani medij Na dlani je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1838 Izdajatelj: MAGMA MEDIA d.o.o., Gabrijele 29, 8296 Krmelj Uredništvo: Gubèeva cesta 35a, 8210 Trebnje Odgovorna urednica: Melita Ivnik Uredniški odbor: Melita Ivnik in Matej Zabukovec Elektronski naslov: urednistvo@nadlani.si Tisk: Delo tiskarsko središèe. Tiskano 1 dan pred izdajo številke Naklada: 12.700 izvodov Mali oglasi: oglasi@nadlani.si Oglasno trženje: info@nadlani.si, 041 245 596 Spletna stran: www.nadlani.si

Maxim Sevnica d.o.o.

Na dlani

Sigas d.o.o.

Povečajte prepoznavnost vašega podjetja in prodajo z oglaševanjem na visoko obiskanih spletnih straneh. MAGMA MEDIA d.o.o., info: 07 30 99 505

IZ NAŠIH ŠOL

Utrinki iz šolskih klopi Znanje je moč, je znameniti izrek Francisa Bacona. In znanja nadobudnim osnovnošolkam in osnovnošolcem tudi v tukajšnjih šolah ne manjka. Prav tako jim ne manjka volje in ustvarjalnosti, kar vedno znova dokazujejo. Tudi tokrat smo zbrali nekaj utrinkov dogajanja na osnovnih šolah. Podrobneje lahko o posameznih dogodkih preberete na naši spletni strani (www.nadlani.si), kjer si lahko prav tako ogledate tudi več fotografij.

SEVNICA – Učenci OŠ Sava Kladnika Sevnica so se v zanju pomerili v znani televizijski oddaji Male sive celice, ki jo vodi Pavle Ravnohrib. Šolo so zastopali Martin Sešlar, Tino Bajc in Tinkara Jene. Čeprav so morali na koncu priznati premoč učencem IV. Osnovne šole v Celju, so iz studia odšli veseli, saj so vedeli, da na Malih sivih celicah ne odloča samo znanje, temveč je veliko odvisno tudi od sreče. »Snemanje oddaje je bilo zanimivo, saj so bili nekateri učenci prvič v studiu. Komaj čakamo naslednje šolsko leto, ko bomo lahko odšli navijat še za naše eno leto mlajše vrstnike,« je po vrnitvi iz Ljubljane zapisala sedmošolka Tinkara Jene. (Foto: OŠ Sava Kladnika Sevnica)

TREBNJE – Na trebanjski osnovni šoli so v letošnjem šolskem letu v okviru priprav na tekmovanje za Cankarjevo priznanje odkrivali lepoto in globoko sporočilnost poezije različnih avtorjev. Nosilka priprav in šolskega tekmovanja je bila mentorica Meta Kmetič, s katero so se štirje učenci udeležili tudi regijskega tekmovanja. Kar trije, Eva Marija Candellari, Janko Starič in Andraž Brezovar, so se vrnili s srebrnim priznanjem. (Foto: Nejc Jaklič)

državnega tekmovanja iz astronomije, ki je potekalo na gimnaziji Šentvid. Znanje sta poglabljali pod mentorstvom učiteljice Valentine Mlakar in obe dosegli odličen rezultat. Tinkara Jene je osvojila zlato priznanje, uspeh pa je s srebrom dopolnila še Eva Zala Kobal. »Bila sem zelo vesela, ker se je ves vložen trud poplačal,« je po osvojenem zlatu povedala Tinkara Jene. (Foto: OŠ Sava Kladnika Sevnica)

občanov v Loki pri Zidanem Mostu zapisali sevniški petošolci. V okviru tehniškega dneva so tam izdelovali blazinice, srčke in rožice iz ličkanja. Za delavce in oskrbovance doma pa so učenci pripravili tudi svojevrstno presenečenje. V okviru pouka so namreč izdelali srčke in jim jih podarili, da jim polepšajo valentinovo. (Foto: OŠ Sava Kladnika Sevnica)

SEVNICA – »V domu upokojencev Sevnica živi skromna, delovna in poštena ženica Neža Žnidaršič. K tem besedam pa lahko dodamo še, da je Nežka prav posebna oseba, saj je v teh dneh dopolnila 100 let. Prav nenavadno je še od blizu videti in poklepetati s tako bistro ženico,« je o nedavnem srečanju s 100-letno Nežo Žnidaršič zapisala sevniška osmošolka Gabi Droždan. (Foto: OŠ Sava Kladnika Sevnica)

SEVNICA – Ena od oblik medgeneracijskega sodelovanja je tudi prenos znanja. Na sevniški osnovni šoli so tako moči združili tamkajšnji upokojenci in osnovnošolci. Mentor Slavko Eisenkoler je s pomočnikoma Dolfijem in Petrom iz sevniškega Doma upokojencev Impoljca učencem pokazal, kako lahko recikliramo papir in ga ponovno uporabimo. Izvedli so tri delavnice, vsak učenec je izdelal svoj list papirja, delavnica TREBNJE – Na prireditvi ob kulturnem pa se je izkazala za odlično. (Foto: OŠ Sava prazniku so na trebanjski osnovni šoli Kladnika Sevnica) predstavili poročilo o projektu Igrače nekoč in danes, program pa so popestrili pevci otroškega pevskega zbora 1. triade z otroškimi pesmimi in plesom pod vodstvom Stanke Zaletelj. Sledil je še koncert pevskih zborov OŠ Trebnje: pod vodstvom Jožice Stanič so nastopili otroški in mladinski pevski zbor ter vokalna skupina. Ob klavirju jih je spremljal pianist Zoltan Peter. VELIKI GABER – Prireditvam ob kulturnem Prireditev so povezovali učenci Maja prazniku so se pridružili tudi na Osnovni šoli Metelko, Andrej Kaferle in Tilen Zupančič. Veliki Gaber. Na medgeneracijsko obarvani (Foto: OŠ Trebnje) šolski prireditvi so nastopili otroci iz vrtca, Več preberite na www.nadlani.si. učenci šole in upokojenci iz kraja, rdeča nit pa je bil projekt Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike. Letos namreč šola skupaj z OŠ Trebnje in OŠ Šentrupert sodeluje v projektu Rastoče knjige pod okriljem Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Na šolski prireditvi so tako vsako črko predstavili s senčno predstavo, s Cenjene bralke in bralce èasopisa točko na to črko ter s pesmijo, ki je bila Na dlani vabimo k sodelovanju. spisana prav za to priložnost in jo je zapel Vse, ki bi želeli objaviti prispevke ali šolski pevski zbor. (Foto: OŠ Veliki Gaber) bi na kakršenkoli drug naèin prispevali k dopolnitvi èasopisa, delili kakšno zanimivost, sliko ali novico iz vašega kraja, naprošamo, da nam prispevke pošljete do 15. v mesecu na elektronski naslov urednistvo@nadlani.si ali po telefonu na številko 041 245 596. MOKRONOG – Prireditev ob kulturnem Uredništvo Na dlani prazniku so pripravili tudi na Osnovni

TREBNJE – Vsako šolsko leto učitelji in učenci Osnovne šole Trebnje »Iz domače skrinje« izberejo zanimivo temo, o kateri med šolskim letom razmišljajo, pišejo, raziskujejo in na to temo ustvarjajo. Letos so izbrali projekt Igre, igrače in igranje – nekoč in danes. Nosilki projekta, ki sta delo spremljali, urejali in ga predstavili v bogati razstavi, sta učiteljici Marija Strah in Metoda Livk. Izdelane družabne igre in igrače bodo ponudili za prodajo na bazarju in v uporabo učencem v podaljšanem bivanju ter kot pripomoček pri pouku. (Foto: OŠ Trebnje)

Magma media d.o.o.

SEVNICA – Eva Zala Kobal in Tinkara Jene SEVNICA – »Kako lepo je medgeneracijsko s sevniške osnovne šole sta se udeležili sodelovati!« so po vrnitvi iz doma starejših

šoli Mokronog. Najprej so prisluhnili predšolskima zboroma (skupina Metulji in skupina Mravljice) in zboru učencev 1. razreda, nato pa še številčnemu otroškemu pevskemu zboru pevcev od 2. do 5. razreda ter mladinskemu pevskemu zboru. V vlogi Prešerna se je predstavil Tim Gregorčič, ki je recitiral njegove manj znane pesmi. Za odlična povezovalca se je izkazal voditeljski par devetošolcev – Lan Dvornik in Natalija Sebanc. Na oder pa je stopila tudi Primičeva Julija, ki jo je odigrala Pia Žnidaršič. (Foto: Jernej Mauko)

Magma media d.o.o.

ZADNJA STRAN

Podelili priznanja in obeležili visok jubilej Kulturni praznik so obeležili tudi v sevniški občini. Osrednjo vsebinsko vlogo je imela v luči praznovanja svoje 55-letnice delovanja Knjižnica Sevnica, ki je prireditev pripravila v sodelovanju z Občino Sevnica, KŠTM Sevnica, Zvezo kulturnih društev Sevnica, Osnovno šolo Sava Kladnika Sevnica in Glasbeno šolo Sevnica. SEVNICA – V svojem slavnostnem nagovoru je direktorica knjižnice Anita Šiško predstavila zgodovino, razvoj in velik pomen, ki ga za občino in njene prebivalce predstavlja delovanje splošne knjižnice. Da knjižnica svojo osnovno dejavnost, knjižničarstvo, spretno razširja v prostor za kulturno udejstvovanje in druženje, vključuje sodobne medije in tako odgovarja širšim potrebam časa, je v svojem nagovoru izpostavil tudi župan Srečko Ocvirk. »V naši lokalni skupnosti je kultura po zaslugi številnih društev in posameznikov, ki negujete glasbeno, likovno, gledališko in druge zvrsti umetnosti, na zelo visoki ravni. Razne prireditve, ki jih oblikujete skozi

vse leto in z njimi bogatite utrip življenja, pritrjujejo dejstvu, da je s kulturo obogaten vsak dan,« je med drugim še povedal župan. Na slovesnosti je Zveza kulturnih društev podelila Prešernove plakete in priznanja Zveze kulturnih društev Sevnica. Prešernovo priznanje je predsednik zveze Jože Novak podelil Janku Plahuti in Vinku Šešku, bronasto Prešernovo plaketo Anici Kos in Zvonki Mrgole, srebrno Prešernovo plaketo Mileni Krajnc in Zoranu Cvarju, prejemnik najvišjega priznanja, zlate Prešernove plakete, pa je Rado Kostrevc. Posebna točka slovesnosti je bila predstavitev zbirke »Rastoča knjiga

Sevnica« – dela, ki so izšla od leta 2009 do 2013 ter Sevnico in okoliške kraje postavljajo v slovensko kulturo, zgodovino in znanost. Kot častni gost je Sevnico ob tej priložnosti obiskal idejni oče vseslovenskega projekta Rastoča knjiga dr. Janez Gabrijelčič ter v pozdravnem nagovoru čestital za odlično pripravljen program slovesnosti in skrbno negovanje ideje projekta. Program so s gledališko uprizoritvijo pravljice »Pet pepelk« uprizorili učenci Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica, glasbene vložke pa so izvedli učenci Glasbene šole Sevnica.

Na slovesnosti ob kulturnem prazniku so v Sevnici podelili Prešernove plakete in priznanja tamkajšnje Zveze kulturnih društev. (Foto: Ljubo Občina Sevnica Motore)

Poklonili so se ljubiteljski kulturi Ob letošnjem kulturnem prazniku je bila dvorana doma Partizan skoraj premajhna za vse, ki so želeli počastiti spomin na velikega mojstra besede in se pokloniti ljubiteljski kulturi v občinah Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Trebnje in Mirna. MIRNA – Letošnja osrednja medobčinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na Mirni. Za uvod je poskrbel mladi bobnar Jan Čibej, ki je na oder pospremil plesalke Plesne skupine Mavrica. Te pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje plešejo dve leti, njihova mentorica pa je Tanja Korošec. Slovensko himno je zapel moški pevski zbor KUD Matija Tomc pod vodstvom Staneta Cvelbarja, kasneje so se moškim na odru pridružile še pevke. Kulturni program je obogatila še solopevka Ivica Kocjan Anderlič ob klavirski spremljavi Jelke Gregorčič Pintar, zapela je vokalna skupina

Lilith in zaplesala izjemna Maša Udovč. Razstavo Mirnska nostalgija je predstavil Brane Praznik, ki skupaj z avtorjem razstavljenih del ustvarja v Društvu likovnikov Trebnje. Zdravko Červ je Mirnčan, trenutno pa živi v Straži in se z veseljem vrača v kraje svoje mladosti. Razstava del z motivi iz naše neposredne bližine bo na ogled v dvorani doma Partizan do konca aprila. Za glasbeno poslastico je poskrbel kvartet Saxpressivo – Milan in Maša Žnidaršič, Blaž Ožek in Jernej Korbar – ob spremljavi bobnarja Jana Čibeja. Na proslavi so za prejeto Schwentnerjevo nagrado v imenu lokalne skupnosti

iLko d.o.o. Obrtniška 32, Trebnje (nad Eurospinom)

PRALNI STROJI že od

*slika je simbolična

199,90€

Možnost nakupa do 24 obrokov.

Popusti ob nakupu večjih količin in gotovinski popusti. Možnost nakupa na obroke.

čestitali tudi neutrudnemu kulturniku Jožetu profesionalne kulturne ustanove in da iz ljubiteljev pogosto nastajajo naši najvidnejši Zupanu. Proslavo sta sicer pripravili trebanjska profesionalci. območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih Tekst in foto: mirna.si društev Trebnje, omogočile pa so jo vse štiri občine Temeniške in Mirnske doline. Tudi zato so zbrane nagovorili štirje župani – Rupert Gole, Anton Maver, Alojzij Kastelic in Dušan Skerbiš, ki je odprl tudi razstavo. Slavnostni govornik je bil direktor JSKD mag. Igor Teršar, ki je predvsem poudaril pomen ljubiteljske kulture v Sloveniji ter med drugim izpostavil, da so iz ljubiteljske kulture v prejšnjem stoletju izšle vse pomembnejše