9 minute read
Za ustanovitev javne univerze v Novem mestu 12
Za ustanovitev javne univerze v Novem mestu
Advertisement
NOVO MESTO – Preko spleta se je prvič sestala delovna skupina za pripravo vloge za akreditacijo javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu, ki jo je imenovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in v kateri kot član sodeluje tudi župan Gregor Macedoni. V Novem mestu tako nadaljujejo prizadevanja za ustanovitev javne univerze, vključno z ustrezno kakovostno infrastrukturo, kar je eden ključnih razvojnih projektov dolenjske regije.
Novomeška občina podpira vsa prizadevanja za razvoj visokega šolstva, tudi ustanovitev univerze, zato so v preteklosti spodbujali in pomagali pri razvoju visokošolskih programov na področju industrijskega inženiringa (Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto – FINI), na področju narave, kmetijstva in varstva okolja (Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo Mesto) in organizacijskih študij (Fakulteta za organizacijske študije). Prav tako je z njihovo pomočjo nastala javna Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, ki uspešno deluje že 14 let.
Z namenom spodbujanja visokošolskih zavodov, ki bodo zadovoljevali širše družbene potrebe na področju visokošolskega izobraževanja v jugovzhodni regiji in si prizadevali k združevanju v krovno institucijo, javno univerzo s sedežem v Novem mestu, je občinski svet na zadnji februarski seji sprejel sklep o prenosu ustanoviteljskih pravic in obveznosti do Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto in Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto, ki se bodo po odločitvi državnega zbora o preoblikovanju v javni zavod tako iz občine prenesle na novega ustanovitelja, Republiko Slovenijo, ki bo tudi prevzela fi nanciranje obeh javnih zavodov. Prav tako je bila lansko leto podana pobuda, da se v program izvajanja razvojnih ukrepov evropske fi nančne perspektive 2021–2027 uvrsti projekt umestitve in izgradnje Univerzitetnega kampusa in znanstvenotehnološkega parka Novo mesto, s čimer bi občina v primeru izvedbe projekta lahko prenesla zemljišča na državo. To je bila tudi ena glavnih vsebinskih točk ob zadnjem vladnem obisku novembra lansko leto.
Za izgradnjo univerzitetnega kampusa so na voljo občinska zemljišča v Drgančevju. Za to območje je bil že leta 2005 izveden mednarodni javni natečaj za urbanistično-arhitekturno rešitev. Pripravljena je idejna zasnova izgradnje kampusa, za območje pa je sprejet tudi ustrezen občinski lokacijski načrt. Na območju Podbreznika je predviden prostor za izgradnjo znanstvenega parka, za kar je že izdelan idejni projekt, začeta je gradnja in pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje ter plačan komunalni prispevek. V pripravi je tudi javni razpis za delno preprojektiranje projekta.
Vir in fotografi ja: MO Novo mesto
041 642 256
info@agm-pungercar.si www.agm-pungercar.si
PESKOKOP TRŽIŠČE
PESKOKOP GRADBENA MEHANIZACIJA KIPER PREVOZI PREDELAVA GRADBENIH ODPADKOV
NOVO MESTO – V Gasilsko-reševalnem centru Novo mesto morajo s svojimi vozili večkrat dostopati tudi do ozkih ulic, s takšnimi situacijami pa se srečujejo predvsem v novomeškem mestnem jedru ter na območju vinskih goric, kjer so zaradi naklona terena, opornih zidov in ostalih okoliščin ceste običajno ozke, zato so objekti težje dostopni z gasilskimi vozili. Vozilo, ki bi lahko dobro delovalo tudi v omenjenih razmerah, so predstavili na Glavnem trgu.
V Gasilsko-reševalnem centru Novo mesto si za lažji dostop do določenih predelov v Mestni občini Novo mesto želijo izvesti nakup kompaktnega gasilskega vozila, s katerim bi lahko posredovali tako na požarih objektov na lokacijah, ki so težko dostopne z ostalimi gasilskimi vozili, kot tudi na požarih v naravnem okolju, ki so v zadnjem obdobju med bolj pogostimi intervencijami. S takšnim vozilom bi lahko rešili tako problematiko dostopa kot tudi zamenjali gasilsko vozilo za gašenje požarov v naravi, ki šteje že 28 let.
V sklopu priprav na nakup tovrstnega vozila izvajajo analizo ponudbe na trgu, pri čemer so naleteli na vozilo AEBI MT750, ki izpolnjuje večino njihovih pričakovanj. Prav tako ima podjetje Flammifer iz Ozlja (Hrvaška) na tem podvozju izdelano demonstracijsko vozilo, ki ga je mogoče preizkusiti. Ker se zavedajo dejstva, da se dejanska uporabnost gasilskega vozila pokaže šele na terenu, kjer se bo uporabljalo, so izkoristili možnost in demonstracijsko vozilo pripeljali v Novo mesto, kjer so se z njim popeljali po območjih, ki so z ostalimi vozili težko dostopne. Testne vožnje so pokazale, da je podvozje vozila izredno primerno za gašenje in reševanje na področjih, ki so z večjimi gasilskimi vozili nedostopna. Preizkušeno vozilo je opremljeno z rezervoarjem za vodo velikosti 2000 l, rezervoarjem za penilo velikosti 200 l, vgradno gasilsko črpalko ter gasilskimi cevmi in armaturami.
S tovrstnim vozilom je mogoč hiter in neposreden dostop do lokacij, ki so z večjimi gasilskimi vozili nedostopna oziroma težko dostopna. Zaradi količine gasilnega sredstva, majhnih dimenzij vozila ter pogona na vsa kolesa, je mogoče gasiti tako požare na objektih kot tudi v naravnem okolju.
Vir in fotografi ja: MO Novo mesto
Slovenski kozolec v Angliji
TREBNJE – V angleškem Oxfordu, nedaleč od Londona, je bil ob osamosvojitvi Slovenije postavljen eden od le dveh kozolcev v Angliji. Drugi je kozolec je bil leta 1991 ob osamosvojitvi podarjen princu Charlesu. Prebivalci in predvsem tam živeči Slovenci, člani Britansko-slovenskega društva, so kozolec v Oxfordu vzeli za svojega, saj so ob njem vsako leto zgodaj poleti prirejali piknike, ki so, tako kot kozolec, postali močna nit povezovanja med ljudmi. Na njihovo veliko žalost pa je kozolec skozi čas propadel do te mere, da njegova obnova ni bila več mogoča. Predstavnica Britansko-slovenskega društva Evelina Ferrar je pred približno štirimi leti preko nekdanje direktorice Dežele kozolcev v Šentrupertu Branke Brcar stopila v kontakt z lokalnim podjetjem Bajc d. o. o., ki je bilo vključeno tudi v projekt postavitve Dežele kozolcev.
Med tem kot so v Angliji v vmesnem času poskrbeli za izbiro in pripravo nove lokacije, pa so trebanjski mojstri Damjan Bajc, Frančišek Zarabec, Anton Bajc in ostali zaposleni zavihali rokave in stesali vse elemente za osem metrov dolg ter tri in pol metre visok kozolec. Idejne usmeritve glede izbire tipa kozolca – gre namreč za pomanjšano verzijo Lahovega kozolca iz Migolice pri Mirni, ki je na ogled tudi v Deželi kozolcev, načrt zanj pa je izdelal Damjan Bajc – in priporočila glede izdelave je v projektu podajal znani konservator Dušan Štepec, trenutni vodja novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za ustrezno kritino je poskrbelo drugo trebanjsko podjetje - EIKON d. o. o. oziroma Franci Urbič. Ekipa podjetja Bajc d. o. o. je kozolec oziroma vse potrebne elemente za njegovo sestavo zapakirala in naložila na tovornjak, prevoz in carinski postopek pa je izvedlo podjetje Trimo d. o. o.
Ekipa monterjev, ki so jo sestavljali Damjan Bajc, Franci Urbič, Gregor Pungartnik in Luka Bajc, so v Anglijo odpotovali z avionom in tam v čudovitem parku Gillotts Filed v pičlih dveh dneh (31. 1. in 1. 2. 2022) sestavili kozolec, za katerega so bili vsi leseni elementi do potankosti izdelani doma, v Trebnjem. Kozolec v Angliji sedaj krasi tudi okrasni petelin, ki ga je doniral Franci Urbič. Trebanjska ekipa je s svojo strokovnostjo, ročno spretnostjo in učinkovitostjo navdušila tamkajšnje prebivalce, v prihodnjih mesecih si bo kozolec ogledala tudi županja Henleya na Temzi, na ogled pa bodo povabili tudi predstavnike in župana pobratene Občine Bled. Občina Trebnje se vsem sodelujočim iskreno zahvaljuje za vrhunsko zastopanje občine v tujini. Domača podjetja, ki so za uspešno izvedbo projekta stopila skupaj, so zopet dokazala, da je v slogi moč.
Vir in fotografi ja: Občina Trebnje
Sadili so
TREBNJE - Okoli nove Medgeneracijske točke Temenica v Trebnjem so člani Društva upokojencev Trebnje in ŠDP Trebnje s pomočjo tabornikov iz rodu Sivih jelš Trebnje in župana Občine Trebnje ob tokratnemu »Dnevu sajenja medovitih rastlin« sadili drevesa, ki bodo v poletnih vročih dneh nudila prijetno senco obiskovalcem centra. Taborniki pa so pred vhodom posejali še sončnice. Delavna akcija je uspela, saj pridnih rok ni manjkalo.
Vir in fotografi ja: Občina Trebnje
Andrej Ule - za sodelovanje in povezovanje
Na poti med občinami smo srečali Andreja Uleta, ki kandidira za poslanski sedež v volilni enoti 6, okraju Trebnje, na kandidatni listi Naša dežela, stranke dr. Aleksandre Pivec.
Trebnje – Andrej pravi, da trenutno kar največ časa preživi na terenu, med ljudmi, župani in krajani. Ima vizijo za razvoj volilne enote 6, in sicer jo vidi predvsem v povezovanju in sodelovanju med vsemi občinami. Glede na specifi čne potrebe je potrebno uskladiti možnosti in operativno pristopiti k reševanju le teh. Pravi, da mu ni vseeno za lokalno okolje, problematiko in razvoj, želi si nadaljnjega razvoja le tega. Ima podporo v domačem okolju in pri ženi, zato je aktivno pristopil h kandidaturi. Kot poslanec bi se najprej lotil problematike zaposlovanja mladih, saj preveč odhajajo v tujino. Upa na priložnost za delo poslanca v parlamentu. Svoj prosti čas preživlja na vrtu, kjer predeluje zelenjavo za samooskrbo, rad se sprehaja in preživlja čas v naravi, zato se večkrat z motorjem zapelje po celotni Sloveniji. Pripravil: NaDlani.si, foto: osebni arhiv
Trebnje se predstavi
TREBNJE – V soboto, 26. 3. 2022, se je končal sejem Alpe-Adria, osrednja turistična sejemska prireditev pri nas. Zadnji dan, ko so organizatorji našteli največ obiskovalcev, so raznovrstno turistično ponudbo in kulturno dediščino občine Trebnje predstavljale Žnurce, članice klekljarske sekcije društva Praetorium Latobicorium. Če morda še ne veste, gre za poimenovanje naselbine na območju Trebnjega v obdobju Rimljanov, kar so Žnurce z veseljem razložile tudi obiskovalcem sejma. Gostovale so na stojnici Združenja turističnih vodnikov Slovenije, kjer so na pobudo svojih članic, ki sta lokalni oziroma nacionalni turistični vodnici, pripravile zanimive programske vsebine, vezane na klekljanje. Obiskovalcem so pomagale pri prvem poskusu uporabe klekljev ter jih za trud in za pravilne odgovore v posebnem kvizu nagrajevale s sladico Baragova rezina. S tem so pritegnile tudi zanimanje za življenje in delo rojaka Friderika Barage, misijonarja med ameriškimi domorodci ob jezeru Michigan. O tem je mimoidoče seznanila indijanska princesa Pocahontas, številni pa so se ustavili ob Žnurcah tudi zaradi prepoznavnih obrazov - vsestranske Nade Zorec, gospodarice v resničnostnem šovu Kmetija, ter priznane zeliščarke Jožice Bajc Pivec. Z veseljem sta se pridružili predstavitvi vsega, kar na področju kulturnega, verskega, podeželskega in zelenega turizma, kulinarike ter enologije ponuja občina Trebnje. Vir in fotografi ja: Občina Trebnje
Spremljajte nas tudi na spletu. Dnevno sveže informacije.