Prišel je veseli december

Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 1. decembra – Pričenja se veseli december, prejšnjo nedeljo pa smo že prižgali prvo svečko na adventnem venčku ali z njim okrasili vhodna vrata. Tako so prejšnji teden v društvih in šolah v Šaleški dolini potekale delavnice izdelovanja adventnih venčkov in drugih prazničnih okrasitev. Tudi na OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, kjer so se učenci rade volje postavili pred naš objektiv, preden so svoje mojstrovine postavili na ogled na šolski bazar.

V Velenju bodo danes zagorele lučke na novoletni jelki na Titovem trgu in po mestu, lučke se prižigajo tudi drugod po dolini. Naj v decembru svetijo tudi v naših srcih in najdejo pot do osamljenih ljudi.

�� Diana Janežič

Šola hokeja in drsanja stran 17

Za zeleni Kras

Velenjski brigadirji pogozdovali stran 24

TAKO mislim

Potica namesto kruha

Ena izmed večjih pobud za čistejše okolje v zadnjem času je elektrifikacija voznega parka. Ljudi, ki se v teh neprijaznih časih soočajo z draginjo, želijo motivirati v nakup dražjega električnega vozila, klasičnim pa se na vso moč trudijo prepovedati prodajo po letu 2035.

Pa poglejmo malo matematike, ki za razliko od zdrave pameti ne zataji. Če bi polovica vseh osebnih vozil na svetu bila električnih, bi to pomenilo za 2,5 % manjši izpust CO2. Če bi elektriko za ta vozila in za vse ostale porabnike pridobivali na okolju prijazen način, bi izpust zmanjšali za 42 %. Ob tem velja omeniti, da živilsko-predelovalna industrija v ozračje izpusti več ogljikovega dioksida kot avtomobilska, a zaenkrat birokrati menijo, da ukrepanje, številnim študijam o nevarnosti uživanja rdečega mesa navkljub, še ni potrebno. Tudi potrošnja tekstila je s 4. mestom, takoj za mobilnostjo, visoko pri vrhu, ko gre za količino izpusta toplogrednih plinov. Marsikdo si električnega vozila ne bo mogel privoščiti. Povprečna starost vozila pri nas je 10 let, kar pomeni nakupno vrednost nekaj tisočakov. Mnogokrat je težava domet, ki ne omogoča 100-odstotne fleksibilnosti. Pri sedanji (zastareli) infrastrukturi bi množičen prehod pomenil kolaps omrežja, lastne sončne elektrarne pa morda ravno zaradi tega sploh ne morete imeti, če jo ima že sosed. Povprečna slovenska letna kilometrina še vedno znaša 15.000 km, kar pomeni, da se višja investicija električnega vozila v povezavi z nižjo ceno energenta povrne šele čez približno 10 let.

Električna vozila, četudi imajo »izpuh v Šoštanju«, imajo tudi pozitivne plati. Prva je ta, da ogljičnega odtisa ne proizvajajo na koncentriranih lokacijah (npr. v mestnih jedrih) in so, če gre verjeti raziskavam, za okolje dolgoročno manj obremenjujoča. Nekdo, ki ima možnost brezplačnega polnjenja in specifične potrebe prevoza, vozilo kupi preko podjetja (tu so olajšave enormno visoke, celo do 50%), lahko prihrani ogromno. Večina te 'sreče' seveda nima.

Razumen človek bi rekel, da se rešitve lotevamo na napačnem koncu. Ciljam na vse finančne olajšave za nakup električnih vozil in morebitne davke, ki jih nameravajo uvesti na fosilne pogone. Da se razumemo, ukrepi za zmanjšanje CO2 so nedvomno nujni. Ampak veliko lažje in ceneje bi bilo ozeleniti mestna jedra, še bolj omejiti promet v mestih, izboljšati javni prevoz, podpirati delo od doma, razširiti obstoječe ceste (najbrž se strinjamo, da bolj potrebujemo tretji pas kot pa avtocesto v vsako vas), temeljiteje urediti finančne spodbude za energetske sanacije stanovanjskih zgradb (ker se investicije povrnejo šele naslednji generaciji) ter predvsem investirati v inovativne metode pridobivanja energije brez uporabe fosilnih goriv.

Namesto tega dobivamo ukrepe birokratov, ki nam z evropskimi plačami žugajo, da se moramo manj umivati, pozimi manj greti, sami pa se na 50 km oddaljene sestanke vozijo z letali. Na koncu dneva je okolju vseeno. Ne zanima ga, da je denar vreden več kot življenje. Preživi tudi brez nas, tudi če bomo jedli potico namesto kruha. ��

NAŠ ČAS izdaja časopisnazaložniška in RTV družba, d. o. o., Velenje Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 € cena izvoda brez DDV 2,10 € ). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Jasmina Škarja, Tea Rednak, Lara Oprešnik, Tatjana Podgoršek. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak.