Za stanje v zdravstvu ne moremo okriviti enega dejavnika

Vzdušje med osebjem v ZD Velenje je pozitivno – Zdravniki iščejo izhod iz situacije vsak na svoj način

Velenje, 28. novembra – V prejšnji številki Našega časa smo objavili pismo podpore direktorju Zdravstvenega doma Velenje dr. Janku Štehaniku, ki ga je podpisalo veliko zdravnikov, ne pa vse zdravstveno osebje. Za nekatera pojasnila smo se obrnili na Janjo Fišter, dr. med, spec. druž. med., vodjo Službe splošne medicine.

Kot je povedala, je bil namen pisma pojasniti, da za stanje v zdravstvu ne moremo okriviti kar enega dejavnika. »Gre za preplet več dejavnikov, ki so se brez sistemske rešitve nalagali do te točke, ko so razmere za vse – tako za paciente kot za zaposlene v zdravstvu – postale zelo neugodne. Problematika pomanjkanja in odhodov zdravnikov je prisotna po celi Sloveniji in ne le v Velenju, pismo je med drugim tudi poziv k reševanju pereče problematike.«

Pismo so podpisali le zdravniki, ne pa tudi drugo osebje, ki zdaj sporoča, da se pridružuje vsebini pisma, zato je Fi- šterjeva pojasnila, da je bilo pismo dogovorjeno zelo na hitro, ker so želeli čim prej reagirati na pripombe občanov. »Prepričana sem, da če bi si vzeli nekoliko več časa, bi bilo pod pismom podpisanih več zaposlenih ZD Velenje,« je pojasnila in dodala, da je vzdušje med osebjem v ZD Velenje pozitivno.

Zakaj zdravniki odhajajo?

Če je temu tako, torej zdravniki odhajajo zaradi boljših

Otroci zgled prenašajo domov

Otroci se učijo o pomenu umivanja rok in so zelo dovzetni za upoštevanje ukrepov – Samo zdrav otrok spada v vrtec

Velenje, 7. novembra – V Vrtcu Velenje se trudijo zagotoviti otrokom čisto, varno in zdravo bivalno okolje. Dobro usposobljeno in izobraženo vzgojno osebje lahko veliko prispeva k osvajanju načel zdravega življenja. V času koronavirusa še posebej posvečajo veliko skrb varovanju in ohranjanju zdravja otrok in zaposlenih. V tem času beležijo nekaj covidnih obolenj, ni pa velikega porasta okužb. Ker ni drastičnih ukrepov na ravni države, sami skrbijo za osebno higieno in razkuževanje. Pri izvajanju zdravstveno-higienskega režima tudi ves čas spremljajo zdravstveno stanje otrok in izvajajo preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Petra Sovič, organizatorka zdravstveno higienskega režima, pojasni, da so otroci tudi sicer populacija, ki je velikokrat bolna. »Pretežno gre za kašljanje, prehladna obolenja in smrkanje. Pri tem se držimo smernic, izhodišč za vključi- tev otroka v vrtec po preboleli bolezni. Skrbimo tudi za osebno higieno, dobro prezračevanje, razkuževanje. Otroci so zelo dovzetni za upoštevanje ukrepov. Že v sklopu bivanja v vrtcu se učijo o pomenu umivanja rok, pridobljena znanja pa prenašajo tudi v vsakdanje življenje. V vrtcu jim v obliki igre predstavimo higieno rok in kako pomembna je zdrava prehrana. Z zgledom kasneje vse naučeno prenašajo tudi v domače okolje.«

Kako pogosto obolevajo vzgojiteljice?

»Nihče ni povsem odporen na viruse, tudi zaposlene obolevajo. Gre namreč tudi za kolektivno varstvo otrok. Starše pogosto opozarjamo, da se morajo ob kakršnemkoli bolezenskem znaku posvetovati s pediatrom. Zavedamo se, da smo vzgojno-izobraževala ustanova, ne zdravstvena. Lahko vidimo, ko otrok izkazuje bolezenski znak, vendar je za obravnavo treba obiskati pediatra, se uskladiti in upo- finančnih možnosti, smo jo še vprašali. »Gre bolj za razbremenitev, vsak išče izhod iz situacije, ki je ne more rešiti ali obvladati, seveda vsak na svoj način: z bolniško odsotnostjo, menjavo delovnega mesta, odpovedjo delovnega razmerja. V reševanju situacije je pravilo, da moraš najprej poskrbeti za svojo varnost, kajti poškodovan reševalec ne more reševati drugih oseb. Morda lahko to prenesem na situacijo zdravnikov: utrujen, izgorel, obremenjen zdravnik težko rešuje druge ljudi, če ima svojih težav veliko,« odgovarja Fišterjeva. Ali bo to, da gre direktor po zdravnike v BiH, kot je napovedal na novinarski konfe-

Janja Fišter

renci, rešitev in ali je kakšna možnost, da pridejo v Slovenijo?

»Ne vem, tudi če pride kdo, bo trajalo še nekaj mesecev, da se bo takšen zdravnik lahko pri nas zaposlil in začel z delom v ambulanti. To ni kratkoročna, je dolgoročna rešitev. Zagotovo bi pomagalo zaposliti zdravnike, a v tej situaciji, ko dodatnega kadra ni, bi pomagale administrativne razrešitve. Priporočala bi uporabo Z-Vem aplikacije, v kateri je mogoče preveriti, če je bila napotnica izdana, če je recept še veljaven, če so bili objavljeni izvidi, da tega ni treba preverjati v ambulantah,« je dejala, na pripombo, da je za mnoge paciente, predvsem starejše, težava že naročanje prek spleta, aplikacija pa je zanje še bolj zapletena, pa je predlagala, da bi bilo smiselno izobraziti ljudi, kako optimizirati obisk zdravnika, združiti naročanje receptov, vnovčiti izdano napotnico, tako pa zdaj propade in jo je treba izdajati na novo … �� jš

Lepa beseda lepo mesto najde

Strpnost je način skupnostnega sobivanja in spoštovanja, na katerem je mogoče graditi odprto, vključujočo družbo števati nasvete in navodila,« odgovori Sovičeva, ki poudari, da so na tem področju dokaj nemočni, saj lahko le opozarjajo na bolezenske znake, ter da samo zdrav otrok spada v vrtec.

Velenje, 16. novembra – Dijaki gimnazije Velenje so se udeležili dogodka, posvečenega strpnosti, prijateljstvu, medsebojnemu razumevanju in sožitju med različno mislečimi. Dijaki so s svojo poezijo, mislimi in seveda z ubesedeno glasbo sporočili, kakšne so njihove vrednote v sodobni kaotični družbi.

»Morda je relacija zdravnik–vrtec medla, saj nimamo povratnih informacij, ali se starš res obrne na zdravnika in uboga navodila. Tu smo v sivi coni, zelo nemočni.« �� Jasmina Škarja teh zahtevnih časih naj nas naša zavetnica še posebej čuva.

Ob prazniku sv. Barbare vsem zaposlenim in upokojenim rudarjem iskreno čestitamo.

Nekaj izsekov iz razmišljanj naših gimnazijcev:

• Bodi prijazen. To je vse, kar potrebuješ za srečo.

• Alternativa za ljubav nije mržnja, već strpljenje.

• Družba je združena v različnosti.

• Življenje je zelo enostavno, ampak mi si ga vztrajno otežujemo.

• Ne gre za to, kako močno znaš udariti. Bistvo je, kako močan udarec znaš prenesti in da greš naprej.

• Beseda strpnost je po definiciji Sskj-ja zapisana kot lastnost strpnega človeka. Tu se nam pojavi vprašanje, kdo je strpen človek, zato se vprašajmo, ali smo res tako strpni, kot bi lahko bili.

• O strpnosti govorimo takrat, ko se naučimo sprejeti vse strani drugih in ljudem dovolimo, da se izrazijo kot edinstveni posamezniki.

Misli Bruna Šonca, dijaka

4. letnika

»16. november je mednarodna skupnost prepoznala in razglasila za svetovni dan strpnosti. Obeležje tega dne je zaznamovano s simboliko nenasilja in miru, ki izhaja iz spomina na grozote svetovnih vojn. Razglasitev mednarodnega dneva strpnosti je sovpadala s 50. obletnico nastanka Unesca in podpisa Unescove ustave 16. novembra 1945. Strpnost pa je –sama po sebi – veliko več od ustaljenega poudarjanja njene notranje vrednosti; je način skupnostnega sobivanja in spoštovanja, na katerem je mogoče graditi odprto, vključujočo družbo.

Spirala nasilja, v katero se lahko prav hitro zapletemo tudi mi, nam ne prinaša nič dobrega, četudi nam ob tem prigovarjajo, da naj bi bile ogrože-

Sprejem novih pacientov

Šmartno ob Paki – Prisotnost stalnega pediatra v Zdravstveni postaji je bila zaradi nezadovoljstva staršev otrok kar nekaj časa ena od »vročih« tem vodstva lokalne skupnosti in javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. S skupnimi močmi so odgovorni »strli ta trd oreh«. Zaposlenim se je v začetku leta pridružila pediatrinja Barbara Rebernik, dr. med., specialistka pediatrije. Zdravnica še sprejema nove paciente: novorojenčke, dojenčke, predšolske in šolske otroke, stare do 18 let. Starši lahko otroke vpišejo osebno, v ambulanti ali po telefonu. Predlagajo, da ljudje iz občine in bližnje okolice izkoristijo ponujeno možnost vpisa čimprej, da bodo lahko zagotovili prisotnost pediatrinje v zdravstveni postaji za polni delovni čas pet dni v tednu. �� tp ne »naše« evropske vrednote. Žice, ki na mejah morijo naše prebegle sestre in brate, so izraz nemoči ter moralne stiske. Delitev na podlagi nacionalne pripadnosti razdvaja in deluje v službi tistih, ki nas izkoriščajo, nam ukazujejo in nas siromašijo. Zgodovina (skrajnega) nacionalizma je tlakovana s krvjo, vojnami in sovraštvom. Iz sosedov dela sovražnike, iz ljudi, ki bi si morali med seboj pomagati, dela tekmece.

Vsi skupaj smo dolžni utreti pot občemu razvoju človeške skupnosti, usmerjene k vrednotam trajnega miru, solidarnosti in dialoga. Naš cilj mora postati skupnostno človeštvo, osvobojeno nacionalnih meja; človeštvo brez morja, v katerem letno utone na tisoče ljudi, bežečih pred pogromi imperializma. Nacionalizem in njegov brat dvojček rasizem sta oba hkrati izraz naraščajoče krize kapitalizma in orodje oblasti za upravljanje s to krizo na način, ki ohranja dvojno gospostvo države in kapitala. Tako je sleherno nacionalistično razpihovanje sovraštva izraz sveta, ki ga je treba spremeniti. Gradimo pisan svet mnogoterih svetov, ki govori mnogo jezikov, a gradi skupno prihodnost.«

Besede imajo moč, vztrajno in trmasto, moč imajo tudi glasba in uglasbene besede. Dijaki in pevski zbor so izvedli pesmi, posvečene prijateljstvu, ljubezni in razumevanju, ki sežejo prek vseh meja: Imagine, Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, Stand by me … Verjamemo v besede in verjamemo v mlade. �� Darja Joger

Šmartno ob Paki, 12. novembra – Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki je po dveh covidnih letih znova na letošnji Veseli Martinovi soboti v okviru občinskega praznika razglasilo kletarko tekočega leta. Drugič zapored se je s tem nazivom okitila predsednica društva Mojca Praprotnik

Ponosna na naziv, saj je odraz truda in uspehov

»Na naziv sem ponosna, saj je to plačilo za delo, odraz truda in uspeha tistega, kar opravljaš v vinogradu in v kleti čez leto. Naziva si ne lastim, zasluge zanj niso samo moje, ampak gre za skupna prizadevanja članov Vinotoča Primožič v Malem Vrhu. Res pa je, da kletarim jaz, saj ostali družinski člani tega zaradi drugih obveznosti ne utegnejo,« je povedala Mojca in podkrepila svoje zadovoljstvo ob prejemu naziva s pojasnilom, kdo lahko prejme naziv kletar, kletarka leta. »Lahko ga dobi le tisti, ki ima pri ocenjevanju vina najvišjo povprečno oceno v primerjavi z ostalimi.«

Po poklicu je šivilja, ki je šivalni stroj leta 2016 zamenjala za delo v vinogradu in kleti. Šivalni stroj ji je tekel odlično,