Marta in Zdravko Golob, skupnih 60 let

Zdravko je veliko vozil s konjsko vprego čez Zavodnje.

Najbrž si ni mislil, da bo njegova žena domačinka. Kasneje, ko je že imel motor, jo je nagovoril za prvo vožnjo, ki je bila tudi usodna za njuno skupno življenje. Kot kuharica je bila zaposlena v kuhinji Bolnišnice Topolšica, zato sta se lahko večkrat sestala.

Tako sta se 17. novembra 1962 poročila. Zdravko je podedoval manjšo hišo in tam sta si ustvarila dom. Družina se je večala. Rodil se je Marko, nato še Bernarda in Marta. Zdravko je hodil v službo, Marta je ostala doma in skrbela za dom in otroke.

Leta 1976 sta prodala hišo in kupila opuščeno kmetijo v Zavodnju. Začela sta zidati, kmetovati, kupovati stroje, gozd. Bila sta pridna, zagnana, ustvarjalna. S pomočjo sorodnikov, prijateljev in sosedov sta postavila kmetijo na noge. Otroci so odrasli, se poročili, odselili. Ni bilo prave kemije ali pravih rok, ki bi to njuno delo nadaljevale. Odnesli smo dobre navade: spoštovanje, zagnanost, pridnost ter navajenost delati; dobro podporo za življenje. Zdaj imata sedem pridnih vnukov in osem pravnukov, ki ju ob kakšni priložnosti obiščejo. Letos, po 60 letih zakona, sta oba že praznovala 80 let. Pravita, da ju je zdravje pričelo »hecati«. Življenjske moči so počasnejše, oslabele. Potrebu-