Dobri državljani

Veste, kaj bi bil največji upor proti sistemu, revolucija in nekaj, česar sistem ne bi prenesel? Da začnemo vsi skupaj več počivati!

Kako in zakaj? Danes veliko večino sveta poganja potrošnja. V prvi vrsti energije. Nekaj, kar je bilo še par sto let nazaj povsem nesmiselno, nemogoče in celo pogubno. Skozi zgodovino se je namreč človek ukvarjal predvsem in pretežno s tem, kako pridobiti dovolj energije (beri hrane in vode), da bo lahko preživel. Kot žival v divjini, kar smo nedolgo tega bili. Zato je bilo varčevanje z energijo prvotnega pomena. Nekaj, k čemur sta težila cel naš organizem in ustroj.

Potem pa so z industrijsko revolucijo prišle spremembe, ki so nam omogočile v kratkem času izkoriščati in porabljati večje količine energije, ki smo jo lahko porabili, da je nekaj namesto človeka opravilo delo. Potrošnja energije se je začela strmo dvigati, omogočila razvoj tehnologije in se dviga še danes. Energije je tako rekoč v izobilju, začelo pa je primanjkovati nečesa drugega – časa.

Mudi se. Dober državljan je dober potrošnik in temu se mora ves čas muditi. Ker je treba postoriti še to in ono, porabiti energijo tu in tam, zapraviti še več in predvsem ob tem ne preveč misliti in čutiti. Kmečka logika in nekoliko boljše čutenje telesa bi namreč temu dobremu državljanu-potrošniku kaj hitro dalo vedeti, da to, kar počne, nima smisla in ga vodi v prepad. Ali bolje rečeno v preutrujenost, izgorelost, kopico bolezenskih stanj in težav, izgubo smisla in plitko, brezglavo življenje.

najprej besedilo osmislili, ga predelali za mizo, z bralnimi in govornimi vajami in potem na odru, tudi pri petju. Nekoliko nas je povozil čas na koncu, saj veste, dijaki imajo različne obveznosti in dejavnosti, težko je bilo uskladiti vaje.«

Predstava je bila razprodana in požela dobre odzive. Si lahko obetamo ponovitev?

»Ponovili jo bomo januarja. S tem, da bi jo tokrat postavili na velik oder. Na malem je bilo malo tesno, želimo pa tudi malce širši odziv publike in tukaj je priložnost velike dvorane. S tem zmanjšamo tudi število ponovitev, kar je za dijake zelo ugodno, ker imajo veliko obveznost. Januarja so predvidene vaje, nato pa ponovitve. Bomo videli, koliko dijaki v času srednje šole že seznanjeni s tem, da imajo možnost izražanja. To jim je v času korone manjkalo. To kolesje je treba znova zagnati, se povezati s sodelavci in zagotovo bo nastalo še kaj.«

Pa se sicer ljudje, sploh Slovenci, po koronskih časih že vračamo v gledališča?

»Mislim, da se po tem turbulentnem času vračamo. Ne samo Slovenci, nasploh ljudje po vsem svetu smo bili tolikokrat prikrajšani za kulturo, gledališče, ki je specifično, in mislim, da rabimo to duhovno hrano, ki nam jo ponudi prav gledališče z uprizarjanjem, z neponovljivostjo predstav. Mislim, da smo nazaj na isti poti, kot smo bili pred korono.« �� jš, tr

Zlata priznanja za plesalke Plesnega studia N

Plesni studio N Velenje spada v sam vrh ljubiteljskega slovenskega sodobnega plesa

Velenje, 19. novembra – Plesni studio N Velenje, ki se redno udeležuje območnih plesnih revij Velenjski plesni oder, ki jih pripravlja JSKD OI Velenje, je nastopil na Festivalu plesne ustvarjalnosti ŽIVA 2022 z dvema koreografijama Nine Mavec Krenker. Meduze, ki so jih odplesale plesalke skupine za sodobni ples srednja

1 (Klara Cigler, Blažka Dornik, Neja

Dvoršak, Zarja Kukovec, Ajda Meža, Hana Mušič, Ana Novak, Jedrt Poles, Iza Uratnik) in Letos ne jočemo, skupina za sodobni ples srednja 2 (Živa Centrih, Šela Gojevič, Najle Kadyrova, Zala Katanec, Neža Kikec, Nika Novosad, Lara Zavrela), so bile na festival izbrane skozi sistem selekcije (območna revija, regijska revija). Za obe koreografiji je Plesni studio N Velenje prejel zlato priznanje. Že 8. oktobra je skupina za sodobni ples

2 (Lusi Borovnik, Tinkara Bračun, Kim Čuk, Iva Kralj, Evelin Mohorko, Ela Nadvežnik, Sofia Rotovnik, Aya Nina

Zaplatič, Zala Zečiri) Plesnega studia N Velenje nastopila na mini festivalu otroških plesnih skupin Pika miga 2022, s koreografijo Nine Mavec Krenker Muhice, za katero so prav tako prejeli zlato priznanje.

Vsa tri zlata priznanja so nagrada za dobro delo mentoric in ustanoviteljice

Plesnega studia N Velenje Nine Mavec Krenker. Plesni studio N Velenje, ki je septembra stopil v 30. sezono delovanja, spada v sam vrh ljubiteljskega slovenskega sodobnega plesa, kar dokazujejo številne nagrade, priznanja, ki so jih plesalke osvojile skozi vsa leta, dokaz za kvalitetno delo pa so tudi plesalke, ki so ples izbrale za svojo življenjsko pot.

Festival plesne ustvarjalnosti mladih

ŽIVA je namenjen združevanju idej in plesa ter ponuja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov/posameznic iz vse Slovenije ter z gosti iz tujine. ��

The show must go on*. In ko se en potrošnik izčrpa – brez skrbi, že je zadaj naslednji, ki je voljan prodati še več svoje duše in časa, še več zapravljati in še bolj ugajati sistemu. Kolesje se neizprosno vrti in vedno znova me fascinira, kako nas zasužnji nekaj, kar smo pravzaprav sami ustvarili. Poglejte samo finančni sistem – nihče natančno ne ve, kako deluje, kako se bo obnašal in kam se bo obrnil. Niti največji strokovnjaki ne morejo zagotovo napovedati njegovega gibanja. Ima svojo voljo in muhe, mi pa se mučimo na vse pretege, da bi ga nekako ukrotili in umirili. Kot podivjano žival.

In tako se počutimo ujetnike, nemočne pred voljo »sistema«, takšnega ali drugačnega. Zanašamo se na politike, a so oni enaki kot mi – ljudje, ki prav tako ne vejo in ne znajo vedno, ki jih prav tako pretresata strah in nemoč. Čakaj, čakaj … Kaj pa, če?

Kaj pa, če bi vsi skupaj poprijeli za delo, pljunili v roke in nekaj spremenili? Vsak pri sebi, sprva, nato pa pomagaš še bližnjemu in drugemu. Ali se je tega že kdo spomnil?!

Če želite vnesti spremembo, zrušiti sistem in vlado, protestirati ali se upirati – karkoli že je vaša želja – imam preprost nasvet: več počivajte. Ne bezljajte toliko naokoli. Premislite, preden zapravite. Zmanjšajte obveznosti. Berite, meditirajte, sprehajajte se, samo sedite. Pojdite prej spat, se ljubite s partnerjem. Kakšen prijeten upor, zaboga!

Preživeti več časa v stanju umirjenosti ima znanstveno dokazane pozitivne učinke na naše počutje in zdravje. In znanstveno nedokazane negativne učinke na uničujoče delovanje tega, čemur pravimo »sistem« in ga krivimo za vse naše probleme. Ampak, čakaj – ali nismo tega sistema ustvarili in ga poganjamo – mi?

*Zabava se mora nadaljevati.

23. pesniška olimpijada

Učiteljica slovenščine nam je predlagala, da bi se udeležili natečaja iz pesniških vsebin.

Na začetku se mi ni ljubilo pisati, a sem se vseeno odločila, da se preizkusim tudi v poeziji.

Pisanja sem se lotila bolj za hec kot zares, zato nisem pričakovala ničesar. V času jesenskih počitnic pa me je učiteljica obvestila, da je bilo moje delo nagrajeno. Prireditev je potekala v čudovitem ambientu Dvorca Bukovje v Dravogradu. Pesniška olimpijada je deljena na dve kategoriji: mladinsko in odrasl., mladinska pa še na tri- ade. Čeprav mi je trema močno načela živce, so me mlajši nagrajenci, ki so z veseljem hoteli prebrati svoje pesmi, prepričali, da sem se tudi jaz opogumila in zreciti rala svojo pesem. V tretji triadi (od 7. do 9. razreda) sem osvojila 3. mesto, in prejela lepo priznanje ter nekaj zanimivih knjig. Zelo sem vesela za priložnost nastopa na takšnem tekmovanju. Hvala tudi moji mentorici Biserki Hrnčič, ki me je spodbudila za nastop na tem natečaju otroške poezije – pesniški olimpijadi. �� Ana Grabner, 9. b, OŠ G. Šiliha

Radijski in časopisni MOZAIK

Leto gre h koncu, z vami bodo še štiri številke Našega časa, poleg te, ki jo pravkar berete. Za nami pa je še eno veliko delo – v tiskarno smo poslali gradivo 30., jubilejnega Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To je eden izmed pomembnih projektov uredništev Našega časa in Radia Velenje, ki je dobro prepoznaven v tukajšnjem okolju. Veseli smo, da ta zahtevni projekt ohranjamo že tri desetletja.

Pri tem sodelujejo številna društva, organizacije in posamezniki, ki so nam tudi letos poslali slikovno in besedilno gradivo. To priča o tem, da se je v Šaleški dolini tudi v tem letu veliko dogajalo in da se je življenje na vseh področjih po dveh koronskih letih znova razmahnilo. Almanah bo tako tudi iz leta 2022 za zgodovino zabeležil vse, kar se je zanimivega dogajalo v iztekajočem letu.

Zazrl pa se bo tudi v prihodnost. Še posebej ponosni smo namreč na avtorska razmišljanja uvodničarjev in piscev »mojih let« o sedanjem trenutku in njihovem pogledu v prihodnost.

Naj vas še spomnimo: Almanah je lahko lepo darilo, kupite ga lahko v uredništvu Našega časa.

GLASBENE novice

Voditelj, novinar in urednik Andrej Hofer je srečal Abrahama – Da bi znali poslušati in slišati, si želi za prihodnjih 50 let

Andrej, ki ga v prvi vrsti poznamo kot komentatorja Evrovizije, je praznoval 50-letnico. Jubilej je obeležil s prijatelji na Gori Oljki, blizu njegovega domačega Šmartna ob Paki. Okrogle številke se je veselil, zaželel pa si je predvsem zdravja. »Leta mi ne morejo do živega, če jih znam dobro nositi,« je prepričan novopečeni abrahamovec, ki je tudi na kakšno gubo, siv las, mini podočnjake in nekaj odvečne maščobe na trebuhu ponosen.

»Vse te reči me ne obremenjujejo, ker so odraz zorenja in časa, človek pa se stara in postara v očeh vsakega posameznika. Menim, da smo ljudje kot vino – starejši smo, boljši smo.«

Se obremenjujete s staranjem – sploh kot javna, televizijska osebnost?

Če kaj šteje na televiziji ali v svetu medijske prepoznavnosti, je to lucidnost. Ko si iskren, te ljudje vzamejo za svojega. Ne želim ugajati, ne želim biti večno mlad. Rad sem samo Andrej. In leta mi ne morejo do živega, če jih znam dobro nositi. Res pa je, da veliko naredim zase, za dobro psihično in fizično počutje.

Ste si zaželeli kakšno darilo ali ste si sami kaj posebnega privoščili?

Vse zgoraj našteto. Zdravje je največje darilo. Pa ljudje, ki me polnijo. Pa lepi pogledi, dobre besede, stiski rok, objemi. Darila so v majhnih škatlicah. Včasih je lahko to tudi že nasmeh.

Ste že naredili pregled preteklih let in kaj ste ob tem ugotovili, kakšno je bilo vaše življenje do sedaj, ste zadovoljni? Na kaj ste najbolj ponosni?

Živim ga na polno, vsak dan je zgodba zase. Analize še nisem naredil, najbrž je tudi ne bom, ker sem šele na pol poti. Izzivov je še veliko, ponudb, dogodkov, priložnosti prav tako. Letos bom na primer vodil silvestrski program na Radiu Slovenija 1, česar se zelo veselim. Najbolj sem ponosen na trud, kleno voljo, vizijo, ki sem jo živel, od nje nisem odstopal, in dosegel to, kar počnem in živim danes. To, da je služba moj hobi in obratno, je velik privilegij.

Ste si ob Abrahamu zadali kakšno zaobljubo, naredili načrt za naprej?

Niti ne. Nisem človek zaobljub. Sem trmast, ko se za nekaj odločim, izpeljem. Ne potrebujem dogodka, ki bo služil novi zaobljubi. Ko pride ideja za načrt, se poženem v dir. Ne čakam.

Kaj sicer počnete trenutno, s kakšnimi izzivi se soočate?

Začeli smo snemanja sil-

ČETRTEK, 1. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 2. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA

DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 3. decembra

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOL-

DNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 4. decembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 vestrskih vsebin za TVS, letos bomo na štirih lokacijah: nad Dragonjo, v Sežani, Trebnjem in na Črnem vrhu nad Cerknim. Sredi decembra še v ljubljanskem studiu. Pomagam tudi pri izvedbi koncerta Klic dobrote, z Darjo (Gajšek) začneva serijo sedmih oddaj Zimski pozdrav, kjer bom urednik in sovoditelj na terenu, nato še radijski Silvester v živo, in to bo to.

Najbolj vas poznamo kot komentatorja Evrovizije –je to po vseh teh letih za vas sploh še izziv? Se že veselite prihodnje?

Vedno. Štirinajst let že komentiram. In zelo rad to počnem. Všeč mi je tudi, ko kdo reče, da si dogodka ne predstavlja več brez mojih komentarjev. To godi in poboža. Komaj čakam zgodbe iz Liverpoola in nove pesmi. ESC je po šestinšestdesetih letih še vedno odlična kost za glodanje, predvsem pa dobra TV-zabava. V tem res uživam.

Vaša želja za prihodnjih petdeset let?

Da bi se ljudje med sabo bolje razumeli. Da bi bilo na svetu in v Sloveniji več povezanosti. Da bi znali poslušati in slišati. Da bi javna RTV spet zaživela v vsej svoji lepoti. Da bi bil zdrav in čil še mnogo let.

�� Marjana Tomšič Vovk

GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU

VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOL-

DNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20

ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO

DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 5. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 6. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;

13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 7. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05

VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

⏪Med sadilci hrastov na Krasu sta bila tudi nekdanja gostinca Alenka in Branko Resman iz Pake pri Velenju. Kopati s krampom v kraško kamenje in iskati nekaj črnice, ki bi sprejela sadiko hrasta, je seveda nekaj povsem drugega kot vihteti kuhalnico, nož, lonce in ponve v kuhinji. A kot je opazil Čvek, jima tudi sajenje dreves ni tuje in jima ni povzročalo velikih težav.

1. decembra 2022

Vija vaja ven

Svež veter

Skupaj z Velenjem se starajo tudi drevesa v njem. Nekaj jih bo treba posekati. Zapihal bo svež veter, a takšnega se ne veselimo preveč …

Kadrovska kriza

⏬

Čvek je minuli vikend spremljal odpravo velenjskih brigadirjev, ki so na pogorišču na Cerju sadili hraste. »Natančno vem, kje sem posadila svoje sadike hrasta, zato jih pridem čez dvajset let pogledat, kako so zrastli,« je rekla Aleksandra Vasiljević, ki je skupaj z očetom Ilijo sadila na Krasu. Ne bo jih težko najti, saj jih bo zagotovo nekaj od okoli 70, ki jih je posadila, preživelo kraško burjo.

Občinski sveti so se sestavili na novo in v nekaterih delovnih okoljih se bodo morali odreči delu delovnega prispevka zaposlenih, ki so po novem postali svetniki ali svetnice. Njihovo delovno vnemo pričakujejo zdaj someščani.

Žoga je okrogla

⏫

Aktiven krajan Občine Šoštanj in Šaleške doline Marjan Karlovčec, znan kot planinski zanesenjak Kara, je bil ob zaključku gradbene sezone v svojem zaselku v Topolšici znan tudi kot pobudnik in soorganizator del in dogodkov, ki dobro denejo. Tako mu je pred nedavnim pripadla tudi čast, da je ob zahvalah trem velikim – občinskima županu in podžupanu ter mali županji KS Topolšica – prav njej, Petri Lipičnik, povedal nekaj na skrivaj, še več pa prebral iz zahvalne mape. »Petra, ne nas zapustiti še ti, če že izpregata Menih in Drev. Kdo nas bo pa gajžlal do naslednjega mandata?!«

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Začelo se je svetovno prvenstvo v nogometu

Svetovno prvenstvo v nogometu 2022, uradno FIFA World Cup, bo 22. svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga gosti Katar med 20. novembrom in 18. decembrom. Katar svetovno prvenstvo gosti prvič. Prvenstvo vključuje 32 reprezentanc. 31 se jih je uvrstilo s kvalifikacijami, Katar kot gostitelj pa se je uvrstil avtomatsko.

Katar je najvarnejša država na svetu

Katar je trimilijonska država, v kateri večina populacije (90 %) živi v prestolnici

Doha, po površini pa je manjša od Slovenije. Beseda Doha v arabskem prevodu pomeni veliko drevo. Ob omembi besede Katar in Doha najprej pomislimo na visoke in mogočne nebotičnike, nakupovalna središča in nafto. Seveda pa je Katar dosti več kot le to, za povrh vsega je bogastvo ustvaril s plinom in ne nafto. Je zanimiva država, ki šteje svojo samostojnost le slabih 40 let. Leta 1971, natančneje 3. septembra, je postal neodvisna in samostojna država; prej je bil pod angleškim protektoratom. Katar je za Maldivi najbolj ploščata država na svetu, njen najvišji vrh je visok le 103 metre. Velja tudi za najvarnejšo državo na svetu.

V Katarju ni stalnega naravnega vira pitne vode, saj ni rek in jezer. Pitno vodo pridobivajo s pomočjo tovarn za razsoljevanje morske vode.

Najdražje prvenstvo doslej Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je z naskokom najdražji projekt v zgodovini športa. Gostujoča država je ena najtoplejših na svetu, zato so za svetovno prvenstvo poskrbeli za prilagoditve. Ker Katar ni imel nogometne tradicije, ni imel primerne infrastrukture za gostovanje SP. V zadnjem desetletju so ravno za namen SP zgradili sedem stadionov, ki so klimatizirani. Vsak je v povprečju stal več kot pol milijarde evrov. Katarci so zaradi prihajajočega mundiala zgradili celo novo mesto Lusail v vrednosti 45 milijard evrov. Postavili so tudi otočje Biser s privatnimi otoki in dvema velikima stolpoma. Projekt je vreden 15 milijard evrov.

Uredili so še 76 kilometrov proge novega metro sistema javnega prevoza, ki povezuje pet od osmih prizorišč. Zanj so Katarci porabili okoli

36 milijard evrov. Natančen znesek celotnega prvenstva sicer ni znan, a stroški vsekakor presegajo

200 milijard evrov. Če primerjamo svetovno prvenstvo v Rusiji, ki je do zdaj veljalo za najdražje, pridemo do desetkrat manjših stroškov.

8 stadionov, 1 prenovljen, 7 narejenih na novo

V zadnjem desetletju so za namen

SP zgradili sedem stadionov, ki so klimatizirani. Vsak je v povprečju stal več kot pol milijarde evrov. Nogometno prvenstvo bo imelo 8 prizorišč: Al Bayt stadion, Ahmed Bin Ali stadion, Lusail stadion, stadion 974, Education City stadion, Al Thumama stadion, Khalifa International stadion in Al Janoub stadion. Stadion Khalifa International, ki ga zaznamujejo veličastni dvojni oboki, ima najdaljšo tradicijo v državi. Zgrajen je bil že daljnega leta 1976, potem pa dvakrat prenovljen. Leta 2005 za potrebe azijskih iger in leta 2017 še za letošnje svetovno nogometno prvenstvo. Arhitekt Dar Al-Handasah, ki je zasnoval stadion Khalifa in njegovo prenovo, je tudi avtor stadiona Al Bayt v kraju Al Khor, ki sprejme 70 tisoč gledalcev. Oblika stadiona posnema obliko šotorov, ki jih uporabljajo ljudje v Katarju. Po prvenstvu, ko bodo zgornji del objekta odstranili, jih bo sprejel skoraj polovico manj (32 tisoč), del objekta pa bo spremenjen v luksuzen hotel.

Katar je bil tarča številnih kritik, med drugim tudi zaradi slabega ravnanja z gradbenimi delavci, ki so gradili stadione. Po pisanju britanskega časnika Guardian naj bi na gradbiščih v Katarju umrlo več kot 6.500 delavcev iz Pakistana, Indije, Bangladeša, Nepala in Šri Lanke.

Gradili so ga sedem let, odprt je bil novembra 2021. Gradnja

Svetovno prvenstvo najpomembnejše postranske stvari na svetu je lahko tudi učna ura za naše lokalne nogometaše. Da bodo v prihodnji sezoni višje na lestvicah.

Kje so nasledniki?

Dve najstarejši (po delovni dobi) obrtnici z dobro vpeljano dejavnostjo sta prejeli nagrado obrtne zbornice. Koliko današnjih s.p.-jev lahko računa, da bo praznovalo 50 in 70 let svojega podjetja?

je stala največ od vseh stadionov, ki gostijo letošnji mundial. Stadion 974, ki leži v pristaniškem mestu Ras Abu Aboud, deset kilometrov vzhodno od središča Dohe, se je že pred prvo tekmo vpisal v zgodovino. V celoti je namreč zgrajen iz ladijskih zabojnikov. Predstavlja poklon dolgoletni tradiciji katarske trgovine in pomorstva. Zakaj ime 974? To je mednarodna klicna koda za Katar, prav toliko zabojnikov pa so pri gradnji stadiona uporabili. Zanimivo, po turnirju bodo ta stadion razstavili, zabojnike in druge gradbene materiale pa bodo uporabili za druge projekte.

V času SP bosta prodaja in uživanje alkohola legalizirana

V islamskem Katarju je pitje alkohola prepovedano. Katarci imajo ničelno toleranco do pitja alkohola v javnosti in biti pijan na javnem kraju je kaznivo dejanje. V času iger bosta prodaja in uživanje alkohola delno legalizirana, a le med navijači. Sicer pa je alkohol na voljo zgolj za starejše od 21 let, pa še to samo v hotelskih restavracijah in barih z licenco.

Krajevne Skupnosti

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Šmartno – S cerkvijo sv. Martina bdi nad mestom

KS Šmartno je dokaj stara, tako po obstoju kot po prebivalstvu, strnjena, pozidana v veliki večini z individualnimi hišami, širše zbrana okoli cerkve sv. Martina, po kateri je naselje tudi dobilo ime. Je precej raztegnjena, saj v smeri vzhod–zahod sega od pekarne Skalca do roba Rakove goše oz. Jerihove ceste, v smeri sever–jug pa od roba KS Konovo po hribu navzdol do reke Pake. V njej živi okoli 2.000 krajanov, med katerimi je v zadnjem času precej novih.

Kako strnjeno je naselje, pove predsednica Sveta KS

Sonja Zavolovšek s podatkom, da nimajo prostora za druženje, zato uporabljajo igrišče pri OŠ Livada. »Smo pa letos le pridobili manjše pokrito igrišče, ki ga še urejamo in upamo, da bo uporabno v letu 2023,« pove predsednica.

Kdaj bo pokopališče park?

Mestna občina Velenje ima dve aktivni pokopališči, in sicer v KS Pesje in KS Škale, v KS Šmartno pa leži staro pokopališče, kjer pokopov že od leta 1968 ni več, načrtovano pa je bilo, da ga bodo uredili kot park. Kakšno je stanje zdaj? Sonja Zavolovšek: »Glede na to da imam tam pokopanega svojega očeta že več kot 50 let, je moja dolgoletna želja, da se ta predel dostojno uredi, a zdaj projekta za to ni. Kolikor vem, v letu 2007 ni prišlo do dogovora s Cerkvijo in se je ta ideja opustila. Leta 2019 smo uredili del parkirišča ob cerkvi sv. Martina in del razsvetljave, ob tem pa so podrli tudi staro romansko kapelo z grobnico Louise de la Fontagn, ki je res bila v slabem stanju, a je bila nam, ki smo tu doma in imamo na ta kraj spomine, draga.«

Kdor želi, je obveščen

Največja projekta v tem mandatu Sveta KS sta bila lani poleti gradnja druge faze ceste s pločnikom, ki je povezala KS Šmartno in Konovo. Urejene je bilo 350 metrov ceste in postavljena nova razsvetljava. Letos pa je potekala obnova hišnih priključkov vodovoda in kanalizacije na Cesti bratov Mravljak.

Dela jim tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. »V letu 2023 je načrtovano, da bo končana tretja faza prometne ureditve na Gregorčičevi in Šmarški cesti ter ob poti šolarjev do šole. Na cesti XIV. divizije in Efenkovi je treba urediti odvodnjavanje, nove priključke.«

Da je naselje dokaj strnjeno, priča tudi to, da je kar nekaj cest enosmernih, poleg tega so dokaj dotrajane. Predsednica upa na ureditev v novem mandatu, v katerega je vstopil celoten sedanji Svet KS, le namesto enega, žal pokojnega, člana so dobili novo mlado moč. Mladi krajan bodo predvsem dobrodošel pri urejanju spletne strani, vzpostavitvi facebook in instagram profila, da bodo krajani še bolj obveščeni. Že zdaj pa jih obilno ob- skupnostmi. Pododbor društva upokojencev in invalidov vključujeta tudi sokrajane iz KS Šalek, aktivni so športniki, ki v sodelovanju z nekaj drugimi KS tekmujejo za pokal Šmartnega, pa člani KO Rdečega križa. »Letos smo že pripravili srečanje starejših krajanov nad 70 let. Mlajši krajani se ne vključujejo v aktivnosti, jih je bolj malo, tisti, ki so, pa ne čutijo pripadnosti prek Konovega proti jezeru, ki so jo 'odkrili' drugi Velenjčani, in sprehode po njej tudi nadaljujejo.

Sicer pa je kovid tudi v tej krajevni skupnosti pretrgal nit dogodkov, utečenih prireditev, kot so bile delavnice za otroke, srečanja sosedov po ulicah, bazarji … »Pokazalo se je tudi, da je premalo otrok, ki bi želeli sodelovati. Skupaj z vzgojiteljicami smo pripravili da se tudi sosedje v ulici ne poznajo. »Tukaj živim od svojega petega leta starosti in vem, da je bilo drugače. Živim na Šmarški ulici in objekt na mestu sedanje pekarne Skalca je bil znan pod imenom 'Peplhaus'. Otroci smo bili skoraj več na ulici kot doma, dogajalo se je veliko, tudi poučno, koristno, če je imel kdo kakšno delo, smo mu pomagali, da je bil spet čim prej čas za igro. Še danes se kot odrasli srečamo in načrtujemo, da se bomo po petdesetih letih

Podvršan v Škalah. Svet KS je pripravil topel obrok in za darilo odejo, župan pa je vsem udeležencem podaril majice. Zbralo se nas je 70, tudi cele družine. Prav lepo smo se imeli in upam, da to napoveduje bolj družabne čase,« je optimistična Sonja Zavolovšek.

Rada ima svojo krajevno skupnost, saj, kot že zapisano, v njej živi skoraj celo svoje življenje. »Tukaj je lepo živeti že zato, ker nas je večina tukaj odraščala, tukaj smo bili otro- veščajo z raznosom obvestil po hišah, sporočili prek mobilnih telefonov, elektronski pošti, obvestili na oglasnih deskah in z objavo v koledarju prireditev MO Velenje. »Kdor želi, je obveščen. Z novimi načini obveščanja pa bi radi predvsem privabili mlade,« je poudarila.

Kako povezati krajane?

Društveno in družabno življenje krajanov se prepleta med sosednjimi krajevnimi naselju oziroma so drugih narodnosti.«

Tradicionalna prireditev je spomladanska čistilna akcija, v kateri se predvsem posvetijo pokopališču, okolici šole, najbolj prometnim ulicam.

V času kovida je oživela pot pravljice, material za delavnice, program za materinski dan z voščilnicami za mame, a za pet otrok je škoda truda, sprevrglo se je tudi v varovanje otrok. Zelo pogrešam več iniciative krajanov, sodelovanja, želje po druženju,« je razočarana Sonja in si želi, da bi se v prihodnje spet pričeli družiti po ulicah, pripravljati piknike, prodaje …

Cerkev sv. Martina je ena najstarejših cerkva v Šaleški dolini in ima bogato notranjo opremo. Kdaj je nastalo pokopališče v Šmartnem, ni znano, je pa verjetno povezano s cerkvijo sv. Martina, ki je prvič omenjena leta 1243. Pod cerkvijo so leta 1882 na župnijskih njivah našli Speratinov antični nagrobnik, kar priča, da je skozi Šaleško dolino verjetno vodila rimska pot ali da je bila tu morda rimska poštna postojanka Upellae.

Včasih so se vsi poznali, otroci so živeli na ulici

Ker se je pred letom in pol upokojila, ima več časa za delo v KS, več sprehodov po naselju in pri tem ugotavlja, znova zbrali,« je Sonja obujala spomine.

Si pa druženja želijo starejši krajani, zato je krajanka Cvetka Zajc letos pričela organizirati čajanke z najstarejšimi krajankami. Dogajanje je le –pogovor. Praznik KS je 6. oktober in takrat se potrudijo pripraviti pester program in tudi pohod na lokacijo, kjer nato pripravijo kostanjev piknik. »Za starejše uredimo prevoz, drugi gremo peš. Letos je bil cilj pohoda piknik prostor ci in tudi naši otroci večinoma ostanejo tukaj. Želimo, da nadaljujemo pot skupaj – od najstarejšega do najmlajšega – in da se bolj povežemo, da smo povezana KS vseh generacij,« je sklenila. ��

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe.