za lepši dom Božična zvezda – rdeča kraljica praznikov

Božična zvezda je prišla k nam iz daljne Mehike. Gre za rastlino iz družine mlečkovk. V temačnih zimskih dneh je prava popestritev na domačih mizah. V pričakovanju božiča praznikov je priljubljena okrasna rastlina skoraj nepogrešljiva.

Kaj pravi legenda?

Zakaj je postala simbol božiča, niti ni točno znano. Govori se, da naj bi jo začeli povezovati s prazniki v 16. stoletju zaradi legende o mehiški deklici, ki si ni mogla privoščiti ustreznega poklona ob praznovanju Jezusovega rojstva in jo je zato angel, ki se ji je prikazal, nagovoril, naj nabere nekaj plevela in ga položi pred oltar. In res, deklica naj bi ga ubogala, iz plevela pa so nato pognali škrlatni listi, katerih razporeditev spominja na zvezdo, rdeča barva pa na kri ob Jezusovem trpljenju.

V naravnem okolju raste v obliki grma

Rastlina, ki so jo Azteki imenovali zvezdna roža v divjini, zraste v obliki grma, doseže pa višino do 5 metrov. Po svetu se je razširila po zaslugi ameriškega ambasadorja v Mehiki, Joela Robertsa Poinsetta, ki jo je leta 1828 prinesel v ZDA. Po njem se v angleščini ta rastlina imenuje poinsettia. Rastlino je Poinsett razmnožil in jo poslal različnim botaničnim vrtovom po svetu.

Gre torej za trajni grm z zimzelenimi listi koničaste ali suličaste oblike, ki so največkrat rdeči, lahko pa so tudi rumeni, oranžni, beli ali rožnati. In ravno zaradi teh obarvanih listov mnogi zmotno mislijo, da rastlina cveti. V resnici cveti nekje od decembra do januarja, cvetovi božične zvezde pa so povsem drobni, rumenkasti, nahajajo se v središču na vrhu vsake vejice in nimajo posebnega vonja. Ravno zaradi cvetočega 'obdobja' je idealen namizni okras med prazniki. Sicer jo kot necvetočo rastlino lahko gojimo nekaj let, a jo mnogi po praznikih kar nekoliko zanemarijo in celo zavržejo. S tem ni nič narobe. Božična zvezda namreč služi kot nekakšen šopek in seveda jo lahko ne- gujemo tudi skozi vse leto, a ne moremo pričakovati, da bo naslednje leto cvetela ob istem času.

Prvo božično zvezdo v loncu naj bi prodali leta 1850 v Ameriki.

Kako zanjo skrbimo?

Božična zvezda tako kot vsaka druga rastlina najbolje uspeva v primernem okolju.

A kakšno je zanjo primerno okolje? Nikakor ne sme biti prevroče, zato je ne smemo postaviti v bližino grelnih teles, kot so radiatorji ali kamini. Visokih temperatur namreč ne prenese, najbolje bo uspevala v zmerno ogretih in svetlih prostorih, kjer zrak ni presuh in se temperatura gi- blje okoli 20 stopinj ali kakšno stopinjo manj. Tudi prepihu je ne smemo izpostaviti, saj bo v nasprotnem primeru odvrgla liste. Če želimo, da bo lepa, moramo zanjo lepo skrbeti. Ob tem je vredno omeniti, da tudi pri nakupu te priljubljene praznične rastline pazimo, da so njeni listi zdravi in sveži, saj bomo tako kasneje imeli manj težav. Ponoči zvezdo postavimo v rahlo hladnejšo sobo, tako bo cvetela dlje.

Zalivamo jo, kadar je suha. Zalijemo jo toliko, da voda pride do dna lonca, nato pa vodo odstranimo. Če rastlino premalo zalivamo, odpadejo nižji listi, če jo preveč, pa bodo listi porumeneli in bodo prav tako začeli odpadati. Če je izpostavljena višjim temperaturam, je bolje, da jo enkrat zalijemo močneje in počakamo, da se zemlja osuši kot večkrat po malo, saj ne mara neprestane moče v lončku. Kadar ne cveti, jo lahko samo škropimo.

Posredni sončni svetlobi morajo biti izpostavljene vsaj pet ur dnevno.

Kaj pa, če jo želimo obdržati do prihodnjega božiča?

Če je po praznikih ne nameravamo zavreči, jo pozno marca ali v začetku aprila prirežemo na približno 20 centimetrov, jo normalno zalivamo in gnojimo in po vsej verjetnosti bomo že čez kakšna dva meseca zagledali prve poganjke. Da se ne bi razrasla, jo junija nekoliko obrežemo in presadimo v večji lonček. Po potrebi ohranjamo število poganjkov na štiri do pet. Oktobra začnemo s prekrivanjem od zgodnjega popoldneva do naslednjega jutra (skupaj 14 ur), s čimer simuliramo kratek zimski dan. To počnemo osem tednov. Po tem času bodo ovršni listi že obarvani in rastlino lahko postavimo, kamor želimo, seveda brez pokrivala.

Domen Potoènik, s.p.

Danes jo poznamo tudi v drugih barvnih različicah.

Je res strupena?

Strokovnjaki pravijo, da je zmotno prepričanje, da je božična zvezda strupena. Morda se lahko zgodi, da draži kožo in oči ali povzroči bruhanje in drisko, če jo zaužijemo, hujšega ni. Do smrti bi lahko prišlo edino v primeru, če bi otrok zaužil okoli 600 njenih listov. Takšne govorice so se pojavile najverjetneje zaradi tega, ker je večina rastlin iz njenega rodu strupenih. Pazite, da rastlin ne grizejo vaši domači ljubljenčki – božične zvezde sicer niso strupene, temveč dražijo kožo in želodec. ��