Kako v novo leto vstopijo drugod po svetu?

Novo leto je praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih pa je bil začetek leta 1. marca. Pravoslavna cerkev sicer uporablja julijanski koledar, kjer je novo leto zabeleženo 14. januarja. Tudi muslimani praznujejo drugače.

Njihovo novo leto se začne ob sončnem zahodu 30. januarja.

V Sloveniji je Novo leto državni praznik. Do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar, ko je bil zaradi varčevalnih ukrepov ukinjen. Ponovno je postal dela prost dan leta 2017. Vsem dobro znani za silvestrovo, zadnji dan leta, so tradicionalna obilna večerja, šampanjec, silvestrski poljub, objemi, ognjemet in voščila.

V

Na Time Sqauru se zbere velika množica ljudi, ki odšteva in nestrpno opazuje spust velike kristalne krogle. Po vstopu v novo leto pa se začne nekajdnevno rajanje. Danci imajo zelo nenavadno tradicijo. Novo leto namreč preživljajo v skupinah, obkrože- na novoletno mizo položijo praznično gos. je …

Kako pa praznujejo druge kulture po svetu?

Španci praznujejo Novo leto v prepričanju, da predstavlja vsaka grozdna jagoda svojo željo. Tako ob prvem udarcu ob polnoči vsak poje 12 jagod grozdja ter si zaželi 12 želja za prihodnje leto. Nosili bi naj tudi spodnje perilo, katerega barva naj bi simbolizirala poseben pomen za naslednje leto.

New Yorčani, prebivalci Velikega jabolka, zadnjih deset sekund starega leta odševajo v družbi someščanov.

V prvi polovici 20. stoletja je bilo v Starem Velenju več kot 10 gostiln. Na pragu 2023 iščejo najemnika za vsaj 1 (en) lokal.

Lačni ni z najbližjimi, malo pred polnočjo pa se zberejo pred kraljevo palačo v Kopenhagnu. Tam poslušajo kraljičin govor in skupaj odštevajo zadnje sekunde. Medtem stojijo na stolih, ko pa ura odbije polnoč, dobesedno skočijo v novo leto. Še ena nenavadna tradicija narekuje razbijanje neuporabljenih krožnikov.

Ob letošnjem božiču so humanitarne organizacije pozivale, naj darovalci v darilo za otroke ne dajo le igrač in oblačil, ampak predvsem – hrano, živila.

Japonci so znani po svojih zvonovih. Slednji 108-krat zadonijo po vsej državi in tako po budističnih verovanjih prinesejo čistočo v domovanja. Organizirajo tudi tridnevne festivale s hrano, plesom in zabavami, ki v novoletnem času napolnijo mestne ulice. Običaj je, da pred domovanja postavljajo »kadomatsus« – šopek iz bambusovih, borovih in slivovih vej – ter s tem privabljajo dobre duhove v svoj dom. Mehičani imajo zelo nenavadne prednovoletne običaje. Skozi okna postavijo krožnike in pustijo odklenjena vrata. Škotska tradicija narekuje, da se sosedje med sabo obiskujejo in želijo srečno praznovanje, pri tem pa prinašajo darilca za srečo v novem letu. Če njihov prag prvi prestopi temnolas in perilo, saj to prinaša srečo in uspeh. Veleblagovnice in trgovine s spodnjim perilom v tej luči najkasneje takoj po božiču spremenijo svoje izložbe. Po stari tradiciji, ki se je danes ne držijo več, pa so skozi okno metali stare ali neuporabljene predmete. Bolgari v novo leto stopijo s tepežem. Udarci s survačko, okrašeno vejo drena, po hrbtu naj bi prinesli zdravje in blagostanje. Na Novega leta dan se moški v kožuhih in z lesenimi maskami kot kukeri, bitja, podobna slovenskim kurentom, sprehodijo po ulicah in preganjajo zle duhove. zlivajo vodo in skozi vrata mečejo kovance, ki jih nato z metlo pometejo nazaj v notranjost prebivališč. Gre za tradicijo, ki z vodo odganja zle energije in »pomete« bogastvo nazaj v hišo za še eno leto (novo leto). Irci za novo leto popolnoma počistijo svoja stanovanja oz. domove. Nato pa v čiste stene mečejo kruh in s tem preganjajo zle duhove. Ko se bliža polnoč, se družine posedejo k obroku, pri katerem se spominjajo vseh svojcev in dragih, ki jih ni več med njimi. Za preminule prav tako postaven moški, bo njegovo darilo prineslo največ sreče. Medtem na ulicah igrajo dude in bobni, moški pa nosijo ognjene krogle, ki jih nato zalučajo v zaliv.

Vietnamci na silvestrovo v bližini svojega doma v ribniku izpustijo žive krape, ki so simbol sreče in blaginje.

Brazilci novo leto pričakajo ob morju. Po šegi Brazilci ob polnoči v morju preskočijo sedem valov za srečo v novem letu. Nato pa si oddahnejo z ognjemetom in zažigom lutk – te nosijo maske, ki predstavljajo slabe dogodke v starem letu.

Italijani so nekoliko bolj drzni. Na novo leto je obvezno rdeče spodnje

Sosedi Avstrijci tradicionalno vlivajo svinec ali podarjajo talismane za srečo. Pogosto so to prašički ali druge figurice iz čokolade ali marcipana. Tradicionalno pa skok v novo leto na radijskih in televizijskih postajah pospremijo z valčkom Na lepi modri Donavi, v znamenju melodij dinastije Strauss je 1. januarja tudi koncert dunajskih filharmonikov, ki ga vedno prenašajo tudi na naši televiziji. Kolikor je različnih ljudi, družb, narodov, toliko različnih novoletnih običajev in kultur poznamo po svetu. Vsekakor je novo leto znamenje novega, čistega, vznemirljivega in lepega. Naj bo vznemirljivo leto 2023 tudi vam, dragi bralci. �� Lara Oprešnik

Pred nedavnim je Planinska zveza Slovenije na svečanosti podelila priznanja svojim zavzetim prostovoljcem. Med dobitniki spominske plakete, ki jih ta podeljuje ob življenjskih jubilejih najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo, sta bila tudi člana Planinskega društva Šmartno ob Paki Danilo in Zdenka Verzelak. Danilo je prejel priznanje ob 65-letnici za dolgoletno članstvo v upravnem odboru, za organizacijo društvenih izletov in za nekajletno vodenje planinskega krožka na osnovni šoli, Zdenka pa ob 70-letnici za pobudo o ustanovitvi novega planinskega društva. Bila je njegova prva predsednica, za vodenje planinskega krožka v šoli in za pridobivanje dokumentacije za Martinovo pot.

Prenašanje ljubezni do hribov in narave na mlajše Zadovoljstvo ob prejetem priznanju se jima je na srečanju zrcalilo na obrazu, ker jih zveza ne podeljuje kar tako, smo izvedeli. Do njega vodi kar nekaj »zavitih stopnic« in tudi vsi predlogi društev zanj vrha ne dosežejo. Presenečenje ali pričakovano? »Priznanje nama veliko pomeni, še več pa dejstvo, da so člani šmarškega planinskega dru-