10 korakov do karierne pismenosti by Nefiks

Alenka Blazinšek Domenis, Klara Anžlovar

10 KORAKOV DO KARIERNE PISMENOSTI

To delo je objavljeno pod licenco “Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-SA 4.0)”

Kazalo 10 korakov do karierne pismenosti.................................................................................................................................................. 1 1. Korak: Spoznaj sebe........................................................................................................................................................................... 2 2. Korak: Spoznaj svoje vrednote....................................................................................................................................................... 8 3. korak: Spoznaj, kaj te veseli............................................................................................................................................................. 10 4. Korak: Spoznaj, v čem si dober...................................................................................................................................................... 12 5. Korak: Spoznaj, kaj prinaša denar................................................................................................................................................. 14 6. Korak: Spoznaj svoje okolje............................................................................................................................................................. 17 7. Korak: Spoznaj svoje izobraževalne možnosti.......................................................................................................................... 19 8. Korak: Spoznaj poklice prihodnosti............................................................................................................................................. 24 9. Korak: Spoznaj svoje delodajalce.................................................................................................................................................. 26 10. Korak: Naredi karierni načrt.......................................................................................................................................................... 28 Viri in literatura......................................................................................................................................................................................... 39

Kazalo slik Slika 1 - 10 korakov do karierne pismenosti.................................................................................................................................. 1 Slika 2 - Spoznaj sebe............................................................................................................................................................................. 2 Slika 3 - Tvoja osebnost je unikatna.................................................................................................................................................. 3 Slika 4 - Spoznaj svoj učni stil.............................................................................................................................................................. 4 Slika 5 - Spoznaj svoj stil komuniciranja......................................................................................................................................... 6 Slika 6 - Spoznaj svoje vrednote........................................................................................................................................................ 9 Slika 7 - Kater poklic bi te najbolj veselil?....................................................................................................................................... 10 Slika 8 - Spoznaj. v čem si dober........................................................................................................................................................ 12 Slika 9 - Spoznaj, kaj prinaša denar................................................................................................................................................... 14 Slika 10 - Nauči se osnovne finančne pismenosti........................................................................................................................ 14 Slika 11 - Zaradi dodatnih kompetenc, v istem poklicu zaposleni, zaslužijo različno.................................................... 15 Slika 12 - Spoznaj svoje okolje............................................................................................................................................................ 17 Slika 13 - Študij je pot in ne cilj........................................................................................................................................................... 19 Slika 14 - Kdo prevzema odgovornost za zaposljivost?............................................................................................................. 20 Slika 15 - Izmenjave v tujini................................................................................................................................................................. 21 Slika 16 - Spoznaj poklice prihodnosti............................................................................................................................................. 24 Slika 17 - Spremljaj, kaj se dogaja na področju tvojega izbranega poklicnega področja............................................ 25 Slika 18 - Spoznaj svoje delodajalce................................................................................................................................................. 26 Slika 19 - Naredi karierni načrt............................................................................................................................................................ 28

Kazalo tabel Tabela 1 - Nekatere od vrednot (ZRSZ, 2020)................................................................................................................................ 8 Tabela 2 - Odločanje med posameznimi izobraževalnimi smermi........................................................................................ 23 Tabela 3 - Kako me vidijo starši/sorodniki?.................................................................................................................................... 31 Tabela 4 - Kako me vidijo prijatelji?.................................................................................................................................................. 31 Tabela 5- Kako me vidijo učitelji/mentorji?.................................................................................................................................... 32 Tabela 6 - Glede na vse okoliščine, zapiši 3 poklice, ki bi jih želel/a opravljati čez 5 let................................................. 33 Tabela 7 - Kakšno znanje in ostale zahteve potrebuješ za opravljanje določenega poklica?...................................... 33 Tabela 8 - Katero znanje ali kompetence še potrebuješ za dosego izbranega poklica?................................................ 34 Tabela 9 - Katere so tvoje ključne zmožnosti in sposobnosti, ki jih že imaš za dosego cilja?...................................... 34 Tabela 10 - Izdelaj podroben načrt korakov, ki te vodijo do enega izbranega polica.................................................... 35 Tabela 11 - Izdelaj podroben načrt korakov, ki te vodijo do enega izbranega polica.................................................... 36 Tabela 12 - Izdelaj podroben načrt korakov, ki te vodijo do enega izbranega polica.................................................... 37 Tabela 13 - Preseganje izzivov............................................................................................................................................................ 38

10 KORAKOV DO KARIERNE PISMENOSTI Na Zavodu Nefiks spodbujamo proces vseživljenjskega kariernega razvoja mladih. Pod to spadajo vse naše dejavnosti, skozi katere mladi z metodologijo mladinskega dela odkrivajo svoje talente, vrednote in potrebe ter z aktivno udeležbo pridobivajo izkušnje, ki jih beležijo v Indeks Nefiks. Tako razvijajo zaposlitveno pismenost (zmožnost realne samoocene kompetenc, naravnanost k razvoju in sposobnost obstoja na trgu dela). Pod pojmom kariera na Zavodu Nefiks razumemo vse tiste aktivnosti, ki jih posameznik izvaja z namenom služenja denarja - ne glede na vrsto, stopnjo in druge specifike zaposlitve. Kariera v naših očeh torej ne predstavlja zgolj zaposlovanja na t.i. “visokorangiranih” delovnih mestih. V nekaterih projektih znotraj Zavoda Nefiks, kot so naprimer Karierni klubi, pa mladi s svojo dejavnostjo, predvsem pa z zavestno usmerjenostjo v načrtovanje kariere, razvijejo tudi t.i. “Karierno pismenost”. “Karierna pismenost” je sposobnost načrtovanja in vodenja vseživljenjske kariere, kar vključuje osebnostni razvoj, poklicno odločanje, sposobnost učenja in prilagajanja na izzive karier prihodnosti ter razvoj ustrezne socialne mreže, ki posamezniku odpira vrata. V pomoč vsem mladim, ki stopajo na pot načrtovanja kariere, ali pa se znajdejo pred poklicnim odločanjem, smo pripravili 10 korakov do karierne pismenosti. Koraki niso nujno vezani drug na drugega, posameznik pa jim lahko sledi po poljubnem vrstnem redu. Pomembno je, da je posameznik sposoben voditi svojo kariero in ne dopustiti, da zgolj kariera vodi njega.

1. korak: spoznaj sebe

2. korak: spoznaj svoje vrednote

3. korak: spoznaj, kaj te veseli

4. korak: spoznaj, v čem si dober

5. korak: spoznaj, kaj prinaša denar

6. korak: spoznaj svoje okolje

7. korak: spoznaj svoje izobraževalne možnosti

8. korak: spoznaj poklice prihodnosti

9. korak: spoznaj svoje delodajalce

10. korak: naredi karierni načrt

Slika 1 - 10 korakov do karierne pismenosti

1. KORAK: SPOZNAJ SEBE Cilji koraka: ◊ Sposobnost lastne predstavitve, ki temelji na dosežkih in osebnostnih lastnostih, za katere imaš dokaze, ◊ Sposobnost opisa in naštevanja petih lastnih dosežkov, ◊ Sposobnost opisa najmanj petih osebnostnih lastnosti in kako se le te odražajo pri tvojem delu. Sami s seboj smo ves čas, a vendar ni nujno, da se dovolj dobro poznamo. Na zaposlitvenih razgovorih mlade pogosto preseneti vprašanje o petih dobrih ali slabih lastnostih. Prav tako mladi znajo povedati, kaj so počeli, redko kdo pa zna samozavestno povedati, kaj zna in izpostaviti svoje dosežke.

Slika 2 - Spoznaj sebe (Vecteezy, 2020)

Kaj pa, če ti uspe? Če si med tistimi, ki menijo, da sploh nimajo dosežkov, je čas, da izstopiš iz svoje cone udobja in se začneš preizkušati na področjih, ki bi te utegnila zanimati. Naj te ne bo strah delati napake. Največja napaka je, da se prepustiš strahu in negotovosti - najboljša pa je miselnost: “Kaj pa, če mi uspe?”. Definicija dosežka je zelo subjektivna: za osebo, ki meni, da ni nadarjena za tuje jezike, je lahko udeležba na mednarodni mladinski izmenjavi pomemben dosežek, medtem, ko je za nekoga, ki pred tujimi jeziki nima strahu, letvica dosežka na tem področju zastavljena višje: npr. na točki, ko takšno izmenjavo pomaga tudi organizirati. V dosežkih pa seveda tudi napredujemo. Če je nekdo na začetku zgolj udeleženec mednarodne mladinske izmenjave, je lahko čez nekaj časa v bolj aktivno vlogi in nazadnje aktivnosti tudi izvaja, med tem pa pridno polni svoj CV, predvsem pa osebnostno raste. Vse to pa je možno izvesti znotraj mladinskih organizacij, ki so vključene v projekte Erasmus +. Medtem, ko so nekateri dosežki bolj jasno merljivi, ker nosilcem prinašajo visoke uvrstitve na tekmovanjih, nagrade in priznanja, so drugi dosežki manj kvantitativno merljivi a zato nič manj pomembni. Nekdo, ki je sposoben organizirati izlet, pripraviti izobraževalno delavnico, organizirati koncert ali celo dobro zabavo, zbrati večje število sledilcev na družbenih omrežjih je prav tako nekaj dosegel. Vedno pa se bo našel nekdo, ki je v določenem pogledu boljši od tebe - naj ti to ne vzame poguma ali v tvojih očeh zniža vrednosti tvojega dosežka. Pomembno je, da spoznaš, kaj zate pomeni dosežek. Kaj je tisto, kar morda nekoliko sramežljivo, a s ponosom predstaviš tako prijateljem, kakor tudi profesorjem in potencialnim delodajalcem. Morda tvoj dosežek ne bo ravno zmaga na olimpijskih igrah, a če si boš za nekaj prizadeval, uspeh ne more izostati. 2

Naredi si torej lestvico svojih petih najboljših dosežkov do sedaj, ki pa jo sproti izboljšuj - nekatere dosežke bodo nadomestili drugi, nekatere pa boš izboljšal. To je prvi korak k karierni pismenosti, seznam pa ti bo pomagal tudi v “težkih” trenutkih: ko boš pred izbiro nadaljnjega izobraževanja, pred razgovorom za zaposlitev itd.

Tvoja osebnost je unikatna! In prav je tako. Res pa je, da te tvoje osebnostne lastnosti pri nekaterih stvareh ovirajo, v drugačnih okoliščinah pa so lahko prednost. Pri osebnostnih lastnostih je zanimivo to, da jih morda mi sami drugače dojemamo, kot naša okolica. Trma in vztrajnost, ki sta dva obraza iste lastnosti, sta lep primer razkoraka v razumevanju. Na medmrežju je precej testov osebnosti, med drugim obstaja 16 tipov osebnosti, Zavod za zaposlovanje jih ima znotraj svojih kariernih orodij, nekateri delodajalci pa se, preden te zaposlijo, poslužujejo SDI oz. psihometričnih testiranj, da ugotovijo, kako boš uspešen na določenem delovnem mestu. Dobro je, da informativno rešiš kakšnega od naštetih oz. podobnih testov, da dobiš občutek, kateri so tvoji prevladujoči načini reagiranja, vendar testi ne upoštevajo vseh okoliščin, skozi katere se potem tvoje osebnostne lastnosti kažejo.

Slika 3 - Tvoja osebnost je unikatna (Vecteezy, 2020)

Da pa lahko bolje predstaviš svoje osebnostne lastnosti, pa tudi zato, da jih sam bolje razumeš, pa potrebuješ nekaj “dokazov” oz. nekoliko refleksije in samorefleksije. Vprašaj svoje prijatelje, sošolce in tiste s katerimi skupaj sodelujete v kakšnem projektu, katere osebnostne lastnosti se jim zdijo pri tebi najbolj izrazite. Prav tako si vzemi mesec dni časa in se samoopazuj, kako reagiraš v določenih situacijah. Kako sodeluješ z drugimi, kaj te razveseli, kaj razjezi, kako izgledajo tvoji izdelki … Na tak način boš sestavil seznam svojih osebnostih lastnosti, dodaj pa tudi primere, kje so se do sedaj te lastnosti najbolj odrazile. Npr. prijatelji me opisujejo kot komunikativnega, saj sem vedno jaz tisti, ki za našo skupino predstavlja ideje drugim. Ko boš imel ta seznam, boš bolje razumel sebe, spoznal, zakaj v določenih trenutkih ne reagiraš najbolj optimalno, morda pa boš ob tem celo našel kakšno rešitev oz. se zavedel, kaj bi bilo potrebno izboljšati. Prav tako pa boš sposoben svoje lastnosti z dokazi vred predstaviti okolici, potencialnim delodajalcem ter z nekoliko spretnosti ugotovil tudi, kateri so poklici oz. delovna mesta, pri katerih bi tvoje najbolj izrazite osebnostne lastnosti lahko prišle do izraza.

Spoznaj svoj učni stil! Ljudje se učimo na različne načine. Medtem ko si nekateri največ zapomnijo z branjem, drugi raje poslušajo, spet tretji želijo učno gradivo čimbolj slikovito predstaviti. Prav tako se nekateri bolje učijo, če svoje ideje preverjajo v skupinski razpravi, spet drugi se raje učijo sami. Nekateri potrebujejo sistematično 3

prikazane informacije in se učijo postopoma, nekateri pa imajo bolj celostni pristop (Center Motus, 2020). Ljudje se razlikujemo po tem, katerim čutnim kanalom dajemo prednost pri zaznavanju, učenju, sporočanju in predstavljanju. Metoda VARK pravi, da imamo ljudje štiri glavne učne stile – vizualnega (V), slušnega (A), branje/pisanje (R), ter kinestetičnega (K). Pri opisovanju posameznih stilov poskušaj ugotoviti, kateri stil učenja je najbolj značilen zate. Prepoznaj svojega, nato pa na internetu poišči nasvete, kako lahko svoj stil učenja nadgradiš in ga uporabiš sebi v prid. S prepoznavanjem svojega stila ti bo učenje lažje, hkrati pa boš razvijal pomembno veščino sodobnega sveta – učenje učenja.

Slika 4 - Spoznaj svoj učni stil (Vecteezy, 2020)

Prvi, vizualni stil pomeni, da si posameznik zapomni predvsem slikovno gradivo in podobe. Stvari velikokrat ureja po barvah, saj želi nad gradivom dober pregled in vizijo (skica, miselni vzorci). Hrup ga razmeroma manj moti, težko pa si zapomni ustna navodila in raje bere sam, kot da posluša druge. Slušni ali avditivni tip osebe največ znanja odnese od predavanj, razprav ali razgovorov. Pri branju premika ustnice in rad glasno bere. Pri učenju velikokrat govori sam s seboj in uporablja notranji monolog. Hrup ga pri učenju lahko moti. Če si slušni tip osebe so morda lahko prepoznaš v izrazih kot so ‘’to mi dobro zveni’’ ali pa ‘’to je odgovor na vprašanje’’. Naslednji učni stil predstavljajo posamezniki, ki si največ zapomnijo z branjem in pisanjem. Tiskana beseda je takim posameznikom najbolj pomemben način sprejemanja informacij. Verjamejo, da so pomeni v samih besedah. Največ si zapomnijo s pomočjo seznamov, naslovov, slovarjev, definicij, učbenikov, eseji in priročniki. Kinestetični stil učenja pomeni, da se posameznik največ nauči s tem, da se stvari dotika, se jim približa. Veliko se giblje, stvari si dobro zapomni med hojo, ob branju pa si kaže s prstom. Uči se ob ravnanju s predmeti (na primer na laboratorijskih vajah). Bolje kakor podrobnosti, si zapomne celostno izkušnjo (Brihta. rocks, 2020). Si se našel v katerem izmed opisov? Če še nisi prepričan, izpolni test spodaj. Preberi si vprašanja in obkroži enega izmed odgovorov, ki ti najbolj ustreza. Na koncu testa preštej število obkroženih a –jev, b-jev, c-jev in spoznal boš kateri učni tip si.

1. Česa se dan po zabavi najbolj jasno spomniš? a) Obrazov ljudi, ne pa tudi njihovih imen b) Imena, ne pa obrazov c) Svojih dejan, pogovorov 2. Kako najraje rešuješ probleme? a) Sestavim seznam in naredim načrt po korakih b) Pokličem prijatelja in se z njim pogovorim c) V mislih si predstavljam kako rešim problem 3. Stojiš v dolgi vrsti pred kinom. Kaj delaš med čakanjem? a) ogledujem si reklamne plakate za druge filme b) pogovarjam se z osebo ob sebi c) drsam z nogam ali kako drugače se gibljem 4. V katero restavracijo ne bi vstopil? a) v premočno osvetljeno b) s preglasno glasbo c) z neudobnimi stoli 5. Kaj delaš ko poslušaš glasbo? a) Sanjarim(vidim podobe, ki mi jih vzbuja glasba) b) Brundam melodijo c) Gibljem se v ritmu glasbe, potrkavam z nogami 6. S čim se raje ukvarjaš? a) z risanjem b) z glasbo c) s športom 7. Kaj delaš, ko si srečen? a) smejim se b) vzklikam od veselja c) skačem od veselja 8. Kaj delaš, ko si jezen? a) namrščim se b) kričim ali vzkipim c) brcam in treskam z vrati 9. Kaj od naštetega se ti zdi najbolj moteče, ko se skušaš zbrati? a) Vidni dražljaji b) Glasovi c) Drugi občutki kot so lakota, skrbi, ozki čevlji 10. Kako bi se raje učil o delovanju računalnika? a) z gledanjem filma b) s poslušanjem razlage o delovanju računalnika c) razstavil bi računalnik in poskusil ugotoviti kako deluje

REZULTATI: preštej število obkroženih : a-jev : …………… VIDNI TIP b-jev: …………… SLUŠNI TIP c-jev: ……………. PRAKTIČNI TIP (Arnes, 2020)

Spoznaj svoj stil komuniciranja! Veščine komuniciranja so pomembne na vseh življenjskih področjih, saj ljudje težimo k temu, da bi bili razumljeni in sprejeti. Vendar vsaka komunikacija ni dobra komunikacija. Včasih je lahko neučinkovita, razdira odnose in nam povzroča stres v življenju. Poznamo štiri različne stile komuniciranja, ki jih uporabljamo izmenično glede na življenjske situacije. To so pasivna komunikacija, pasivno-agresivna, agresivna in asertivna. V istem dnevu lahko glede na situacijo ali osebo s katero komuniciramo uporabimo različne stile komuniciranja. Preberi si spodnje opise in premisli, če katerega izmed stilov uporabljaš bolj pogosto kakor ostale. Kako pa največkrat komuniciraš v stresnih situacijah? Za pasivni stil komuniciranja je značilno neizražanje svojega mnenja, potreb ali čustev. Oseba, ki se vede pasivno ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje in drugim pusti, da se odločajo namesto nje. Posameznik se opravičuje in s tem izogiba konfliktu, ima nizek ton glasu in se umika očesnemu stiku. Pasivni stil komunikacije se prepozna v izrazih, kot so: ‘’Ne vem, ti se odloči’’, ‘’Mi je vseeno’’, ‘’Karkoli je tebi v redu’’. Pasivno-agresiven stil komunikacije v odnosih le-te vodi v slepo ulico. Posameznik navzven deluje pasivno, a v sebi čuti jezo, pri čemer izraz na obrazu teh realnih čustev ne odraža (na primer se smeji, ko je jezen). Oseba je sarkastična in navzven lahko deluje kooperativno, a neko nalogo namenoma ovira. Za agresivno komuniciranje je značilno, da oseba komunicira iz pozicije »jaz sem v redu, ti nisi v redu« in pogosto vodi v izgubo dobrih odnosov. S tem stilom komuniciranja posameznik skuša prevladati nad drugimi, jih kritizira in napada. Je impulzivna, glasna, dominantna in hkrati slab poslušalec, ter je do drugih nespoštljiv. Agresivni stil komunikacije se prepozna v izrazih kot so: ‘’To je tvoja krivda’’, ‘’Tako sem se odločil’’. Še zadnji, asertivni stil komunikacije pa vodi v dobre odnose, ali vsaj ‘’shajanje’’ posameznikov. Pri tem načinu komunikacije posameznik jasno izrazi svoje mnenje, potrebe in čustva. Do sogovorcev je spoštljiv in z njimi jasno komunicira. Je dober poslušalec, v pogovoru ne prekinja ostalih, drži dober očesni stik in samozavestno držo, ter poskrbi zase in za svoje potrebe. Ta stil komunikacije zaznamo z izrazi kot so: ‘’Razumem kaj želiš povedati. Moje mnenje je…’’, ‘’To je dobra ideja. Kaj bi lahko o tem še razmislili…’’. Le z zadnjim – asertivnim stilom komunikacije – lahko gradimo zdrave odnose, pokažemo samozavest in hkrati spoštovanje do drugih. Asertivna komunikacija je sproščena, odprta, jasna, proaktivna in predstavlja osnovo za vse dobre in dolgoročne odnose. Na drugi strani z agresivno, pasivno ali pasivno-agresivno komunikacijo odnose rušimo in se oddaljujemo od želenih rezultatov (Transformacija d.o.o., 2020).

Slika 5 - Spoznaj svoj stil komuniciranja (Vecteezy, 2020)

Kaj pa ti, se vedeš asertivno? Odgovori na spodnja vprašanja in se prepričaj. ◊ ◊ ◊ ◊ ◊ ◊

Ali težko izrazite svoje mnenje? Ali težko rečete “NE” oziroma imate ob tem občutke krivde? Ste pogosto zaskrbljeni, kaj drugi mislijo o vas? Ali pogosto zardite, ko vas nekdo pohvali? Pustite drugim, da se odločajo namesto vas? Se počutite izčrpani in kot žrtev okoliščin?

Če ste na vsaj dve vprašanji odgovorili z DA, pomeni da se ne znate postaviti zase in da je vaše vedenje neasertivno. (Koren Kocjančič, 2015) Dobra novica pa je, da je asertivna komunikacija sestavljena iz veščin, ki se jih lahko priučite. Asertivnega načina komuniciranja se lahko naučimo na treningih, seminarjih, v psihoterapevtskem procesu, z branjem ustrezne literature in tudi z opazovanjem samozavestnih ljudi v naši okolici. Asertivnost povečamo, če krepimo svojo samozavest in si tako povečamo zaupanje vase, ter v odnosih izhajamo iz pozicije »Jaz sem v redu, ti si v redu«.

ZAPOMNI SI: ◊ Samega sebe moraš dobro poznati. ◊ Znati moraš našteti svoje dobre in slabe lastnosti. ◊ Če nimaš dosežkov, s katerimi bi se pohvalil, se začni preizkušati na različnih področjih. ◊ Primerjava z dosežki drugih ti ne sme vzeti poguma. ◊ Tvoja osebnost je unikatna. ◊ Za spoznavanje preizkusi osebnostne teste, refleksijo in samorefleksijo. ◊ Ko spoznaš samega sebe, poišči področja, ki jih lahko izboljšaš. ◊ Ljudje se učimo na različne načine. ◊ S poznavanjem svojega učnega stila le-tega lahko nadgradiš in uporabiš sebi v prid. ◊ Veščine komuniciranja so pomembne na vseh življenjskih področjih. ◊ S prepoznavanjem prevladujočega stila komuniciranja lahko tega spreminjamo, izboljšujemo v smeri boljšanja komunikacije in posledično odnosov.

2. KORAK: SPOZNAJ SVOJE VREDNOTE Cilji koraka: ◊ Posameznik zna našteti 5 svojih ključnih vrednot ◊ Posameznik zna predvideti, kako se bodo njegove vrednote ali vrstni red le teh, spreminjale v prihodnosti Vrednote so pomembne zato, ker si v skladu z njimi oblikujemo življenje, izberemo poklic, izobraževanje. Če nam je uspešna kariera pomembna vrednota, bomo že v času študija usmerali moči v to smer, če pa bolj cenimo prijateljstvo in zabavo, pa bomo več energije vlagali v to. Na tak način svojim vrednotam sledimo precej intuitivno, da pa bi poznali svoje motive, ki nas lahko vodijo k uspehu, pa je pomembno, da svoje vrednote tudi poznamo. Težave nastanejo, kadar karierno pristanemo na področju, ki se ne skladajo z našimi vrednotami. Npr. če kdo izvaja poklice v medicini, pa mu pomoč drugim ni blizu, ali pa če nekdo, ki mu je osnovna vrednota pomoč drugim upravlja s finančnim skladom. Dva posameznika, ki imata podobne sposobnosti, bosta prav zaradi vrednot svoje poklicne priložnosti iskala na popolnoma različnih mestih. Seveda pa moramo za to, da se lahko vrednotam primerno odločamo, dobro in iskreno spoznati svoje vrednote, ki se nam lahko včasih celo malo skrijejo. Zdravje je tipična vrednota, za katero ugotovimo, da nam je zelo pomembna, pogosto šele, ko imamo z zdravjem težave. Tudi tega, da nam je denar pomemben se zavemo šele, ko imamo tega premalo. Prvo področje, kjer iščemo svoje vrednote je naša družina. Večina mladih si želi vsaj ohraniti, če ne že zvišati socialni status, ki ga ima naša primarna družina. Pri tem je pomembno vedeti, koliko bo tak stil življenja v prihodnosto od nas zahteval finančno. Mladi, ki imajo doma lep zgled partnerskega življenja med staršema, bodo tudi sami bolj verjetno stremeli k temu. Ne glede na to, ali želimo nadaljevati vrednote, ki smo jih pridobili v primarni socializaciji ali ne, je družina prostor, kjer lahko začnemo sestavljati seznam vrednot.

Nekatere od vrednot so naštete v tabeli: DELAVNOST

MIR

RESNICA

VARNOST

DENAR

OTROCI

SAMOIZPOPOLNJEVANJE

VERA

DRUŽINSKA SREČA

PATRIOTIZEM

SPOLNOST

TVEGANJE

ENAKOST

POLITIČNI USPEH

SVOBODA

ZABAVA

KULTURA

POŠTENJE

UDOBNO ŽIVLJENJE

ZDRAVJE

LEPOTA

PRIVLAČNOST

UGLED

ZNANJE

LJUBEZEN

RED

USTVARJANJE

ZVESTOBA

Tabela 1 - Nekatere od vrednot (ZRSZ, 2020)

S preprosto nalogo lahko poskušaš bolje spoznati svoje vrednote: ◊ Iz zgornjega seznama izberi pet vrednot (lahko pa dodaš še kakšno svojo), ki so najbolj prisotne v tvoji primarni družini. Opiši tudi, kje in kako se kažejo. ◊ Nato si predstavljaj svoje življenje v prihodnosti in na lestvici od 1 - 5 (ena najmanj, 5 najbolj), označi, katere vrednote si želiš ohranjati tudi ti v svojem življenju. ◊ Dve vrednoti, ki sta pri tebi dosegli najmanjše število točk poskusi nadomestiti z dvema drugima iz seznama (ali dodaj svoje) in poskusi predvideti, kako se bodo odražale v tvojem načinu življenja. ◊ Vrednote poskusi rangirati po pomembnosti zate. To storiš tako, da poskušaš razmišljati, kaj bi se zgodilo, če bi ti bila ta vrednota odvzeta - npr. bi lahko živel brez ugleda, družinske sreče itd … Vrednota, ki se ji nikakor nisi pripravljen odpovedati je torej najvišje, in najbolj verjetno je, da ravno iz nje izhajajo tvoji motivi za delo in življenje, ◊ Nato poskusi iz seznama izluščiti tudi tri do pet vrednot, brez katerih bi teoretično lahko preživel, če bi se moral odločiti. Verjetno bo to težko najti ali pa si včasih celo priznati, a to je smiselno narediti tudi za to, da vendarle vzpostavimo neko lestvico, saj nam le ta lahko olajša kakšno karierno izbiro.

Slika 6 - Spoznaj svoje vrednote (Vecteezy, 2020)

Na tak način lahko poskusiš sestaviti lestvico svojih vrednot. Seveda se bodo vrednote precej verjetno nekoliko spreminjale oz. se bo mesto na lestvici vrednot tekom življenja nekoliko spremenila, a verjetnost, da se nekdo popolnoma spremeni je izjemno majhna.

ZAPOMNI SI: ◊ Vrednote so motivi za naše delovanje. ◊ V skladu z njimi oblikujemo svoje življenje, izberemo poklic in izobraževanje. ◊ Naše vrednote pogosto izhajajo oziroma se izoblikujejo v krogu družine. ◊ Pomembno je, da se odločaš na podlagi lastnih vrednot. ◊ Skladnost poklica z našimi vrednotami vpliva na uspešnost in zadovoljstvo ob delu. ◊ Za odločanje na podlagi vrednot moraš te dobro poznati. ◊ Lestvica vrednot ti lahko pomaga pri kariernem odločanju.

3. KORAK: SPOZNAJ, KAJ TE VESELI Cilj koraka: ◊ Posameznik pozna 1 - 3 ključna področja, kjer želi razvijati svoje potenciale ◊ Posameznik ima vsaj po eno izkušnjo na opredeljenih ključnih področjih Če je v času izobraževanja vse, kar počneš usmerjeno zgolj v šolo, predavanja in ocene, se težko spoznaš do te mere, da veš, kaj te veseli. Za to, da ugotoviš kaj je tisto, kar lahko počneš ure in ure in se ne naveličaš, bo potrebno tudi nekaj poskušanja zunaj šole oz. fakultete. Za osnovno, začetno informacijo lahko rešiš kak test interesov, ki je prosto dostopen na internetu. Npr. Holandov test, ki ljudi deli na sledeče tipe: R - realističnega, I - raziskovalnega, A - umetniškega, S - socialnega, E - podjetniškega in C - konvencionalnega. Ko iz tega ali kakšnega podobnega testa pridobiš osnovno zavedanje, kje imaš največ interesov, začni iskati konkretne aktivnosti, kjer jih lahko preizkusiš v realnih situacijah.

Slika 7 - Kater poklic bi te najbolj veselil? (Vecteezy, 2020)

Kje najti informacije? Najpogostejši izgovor je, da ne veš, kje točno naj začneš, zato tukaj seznam idej, kako se lotiti iskanja aktivnosti: ◊ Preglej ponudbo dodatnih aktivnosti (krožkov, projektov), ki jih izvaja vaša šola ali fakulteta. Če je že prepozno za sodelovanje, pojdi na splet in išči podobne aktivnosti tam. ◊ Poglej, kje je najbližji mladinski center in kakšne aktivnosti izvaja. Obišči mladinski center na kakšnem dogodku in se osebno pozanimaj o tem, kam se še lahko vključiš. ◊ Poglej katera društva so registrirana v tvoji bližini. Malo pobrskaj po njihovih spletnih straneh in tistim, ki te zanimajo piši ali se udeleži kakšnega dogodka, ki ga izvajajo. Lahko se zgodi, da tovrstne organizacije ne bodo najbolj odzivne, a ne obupaj in išči naprej, saj se ti lahko odpre velik potencial. 10

◊ Preglej ponudbo prostovoljskih del, ki jih objavlja Filantropija: https://www.filantropija.org/aktualnaprostovoljska-dela/ (Slovenska filantropija, 2020) ◊ Pojdi na karierna svetovanja - izvaja jih več organizacij, ena izmed njih, kjer lahko prideš na brezplačen karierni posvet, kjer med drugim pregledamo tudi tvoje interese je Zavod Nefiks. ◊ Preglej ponudbo del na študentskih servisih - ne glede na kraj. Pomembno je, da najdeš delo, ki te veseli, ker lahko v svojem okolju najdeš podobno podjetje in jih kontaktiraš s svojo ponudbo za študentsko delo. To sicer od tebe terja dodaten napor, a morda lahko dobiš priložnost, da najdeš svoje delovno področje. ◊ Preglej ponudbo (plačljivih) aktivnosti - tečajev, seminarjev, vadb. Če imaš dovolj sredstev, se jih udeleži. Pogosto pa so izobraževalne aktivnosti za dijake in študente finančno ugodnejše ali celo brezplačne, zato se o ceni pozanimaj še preden te le ta odvrne.

Dejavno se vključi Ko si našel dve ali tri aktivnosti, ki bi te dovolj zanimale, da se jim pridružiš, se jim pridruži. Naredi si prednostni seznam - kje boš poskusil najprej, kje takoj za tem itd. Poskušaj se izbrani aktivnosti pridružiti čim je to možno, če pa ni možno v prihodnjem mesecu, pa raje, kot, da čakaš, vmes preizkusi tisto, kar je na seznamu na drugem mestu. Korak je lahko zaradi izstopa iz cone ugodja, oz. prikladnega izgovora, da nikoli nimaš časa, najtežji. Morda bo lažje, če dobiš še kakšnega prijatelja ali sošolca, da gresta tja skupaj, seveda pa naj ti ne bo to pogoj. V mnoge aktivnosti pa se lahko vključiš še, ko so se te že začele. Mnoge organizacije, ki jih izvajajo niso vezane na šolski urnik, zato ponujajo več fleksibilnosti. Pri dejavnostih poskušaj najti način, da se vanje tudi vključiš in sodeluješ aktivno, ne pa, da ostajaš zgolj pasiven opazovalec. Prav tako pri dejavnosti poskušaj vztrajati od začetka do konca, ne obupaj prehitro, če dejavnost že na tretjem srečanju ne bo zadovoljila vseh tvojih pričakovanj. Smiselno je, da tekom izobraževanja preizkusiš čim več aktivnosti, ki te veselijo, a ob tem vztrajaš od začetka do konca nekega cikla. Šele tako spoznaš vse aspekte sodelovanja in na podlagi tega odkrivaš, kaj te zares veseli in kaj manj.

Sproti ocenjuj Za to, da se boš aktivnosti loteval malo bolj načrtno, lahko sproti delaš preprosto ocenjevanje. Po vsakem srečanju razmisli, kaj je tisto, s čimer tisti dan odhajaš domov, kaj ti je bilo všeč in kaj si morda pogrešal. Na tak preprost način boš ozavestil, kaj je tisto, kar tebe zares veseli, česar ne bi želel početi, pa tudi našel dodatne aktivnosti, skozi katere boš svoje interese lahko preučil.

ZAPOMNI SI: ◊ Sam sebe moraš poznati do te mere, da veš, kaj te veseli. ◊ Pomembno je, da poznaš področje svojih interesov. ◊ Za to spoznanje so velikokrat potrebne izkušnje izven izobraževalnega sistema. ◊ Obstaja veliko priložnosti in dejavnosti, v katerih se lahko preizkusiš. ◊ Stopi iz cone udobja. ◊ V aktivnosti s področja tvojih interesov se tudi dejavno vključi, v njih vztrajaj in jih sproti ocenjuj.

4. KORAK: SPOZNAJ, V ČEM SI DOBER Cilji koraka: ◊ Posameznik pozna 1 - 3 ključna področja, kjer je dober ◊ Posameznik ima vsaj po eno povratno informacijo o svoji uspešnosti Šolske ocene oz. splošni učni uspeh je zagotovo nek pokazatelj uspešnosti posameznika, zelo malo pa pove o tem, kako uspešen bo določen posameznik v nekem poklicu. Da spoznaš, da si v nečem res dober, moraš tisto tudi v konkretni situaciji preizkusiti. Seveda se ne da preizkusiti prav vsega, zato pa to še ni izgovor, da ne bi niti poskusil. Korak v čem si dober lahko izvajaš vzporedno s korakom, kaj te veseli, saj sta tesno povezana in v realnem življenju ju je izjemno težko ločevati. Npr. tudi če ima nekdo veliko glasbenega posluha, pa ga področje glasbe ne zanima in ne veseli, bo kljub talentu težko uspešen v glasbi. Šolske ocene so lahko pokazatelj tvojega uspeha, vendar ne vključujejo vseh aspektov, ki so v določenem poklicu pomembni za uspeh. Slabša ocena iz Slovenščine, ki je bila pridobljena zaradi književnosti, še ne pomeni, da bo nekdo slab lektor. Velja pa tudi obratno.

Slika 8 - Spoznaj. v čem si dober (Vecteezy, 2020)

Preizkusi se v konkretnih situacijah Največja napaka mladih danes je, da čakajo na konec izobraževanja in šele potem začno pridobivati konkretne izkušnje. Nobenih ovir pa ni, da ne bi konkretnih izkušenj, preko različnih možnosti pridobivali že srednješolci, nujno pa jih morajo pridobivati študenti. Uspeh na določenem področju zunaj šole ti daje samozavest in samozaupanje, pa tudi za nadaljevanje izobraževanja se odločaš na podlagi spoznanj, do katerih si se že sam dokopal, ne le na podlagi nepreizkušenih informacij. Izobrazba sama je danes nuja in osnova, ampak, prav tako nujne so izkušnje, ki se pridobijo zunaj izobraževanja. Aktivnosti, v katere se vključuješ so lahko dolgotrajne ali enkratne, pomembno pa je, da pridobiš povratno informacijo o svoji uspešnosti. ◊ Možne oblike vključevanja: ◊ Mladinske organizacije - sodelovanje na projektih, ◊ Študentsko (dijaško) delo, ◊ Prostovoljno delo, ◊ Sodelovanje v društvih, drugih organiziranih aktivnostih. 12

Pridobi povratno informacijo V naši kulturi je precej težko pridobiti relevantno povratno informacijo, saj za to nimamo (razen šolskih ocen) vzpostavljenih merskih inštrumentov. Zato jih boš moral, glede na aktivnost izdelati sam. Povratno informacijo lahko pridobiš z več strani, npr. ◊ Tvoja samoocena ◊ Ocena sodelavcev / uposrabnikov ◊ Ocena organizatorja / vodje Tvoja samoocena: Preden se določene aktivnosti lotiš, razmisli: ◊ Kaj bi bil zate uspeh? ◊ Kaj bi bil zate poraz? ◊ Kje lahko svoja merila preveriš / npr. v pogovoru z nekom preveriš, kaj je za to področje običajno, kakšni rezultati se pričakujejo. Po in med aktivnostjo: ◊ Primerjave z dosežki ostalih, ki so izvajali enake naloge - kako visoko si na tej lestvici. ◊ Odziv trga - če ta obstaja Ocena sodelujočih: ◊ Vprašaj jih, kako vidijo tvoje delo, če imajo zate kak nasvet, ◊ Če gre za večjo skupino, jim pošlji kratek vprašalnik o tvojem delu. Ocena organizatorja, vodje Pri tem gre pogosto za to, da se mentorji in organizatorji nimajo časa poglabljati v posameznike, ki določeno delo opravljajo, zato jim sami od sebe ne dajejo povratne informacije, če določeno delo poteka normalno. Ena od dobrih možnosti je tudi, da pripraviš vpis v e-Nefiks in ga pošlješ v potrditev mentorju, delodajalcu, organizatorju. V spremnem tekstu zaprosiš za povratno informacijo. Seveda je dobro, če ti lahko nekdo poda ustno povratno informacijo, pomembno pa je, da se pri tem res oba osredotočita na to, kako je bil opravljen tvoj del dela in ne celoten projekt. Pridbivanje povratne informacije ni enkratna dejavnost, pač pa nekaj letna aktivnost, ki ti daje čedalje boljšo predstavo o tem, v čem si lahko uspešen tudi v svoji karieri.

ZAPOMNI SI: ◊ Splošni učni uspeh ni zadosten pokazatelj, ali boš na nekem področju uspešen. ◊ Izobrazba je nuja, prav tako nujne so izkušnje. ◊ Usklajevanje interesov in sposobnosti je dobita kombinacija. ◊ Za spoznavanje, v čem si dober, se moraš poskusiti na čim več področjih. ◊ Konkretne izkušnje začni pridobivati čimbolj zgodaj. ◊ Obstaja veliko aktivnosti in dejavnosti, v katerih se lahko preizkusiš. ◊ Pri ocenjevanju lastne uspešnosti je nujna povratna informacija vseh vpletenih. ◊ Povratne informacije izboljšajo predstavo o tem, v čem smo dobri.

5. KORAK: SPOZNAJ, KAJ PRINAŠA DENAR Cilji koraka: ◊ Posameznik pozna potencialno možnost zaslužka na izbranem področju ◊ Posameznik ve, katere so kompetence prihodnosti, ki prinašajo zaslužek Četudi ne moremo karierne izbire osnovati samo na financah, je to seveda pomemben aspekt, ki ga moramo upoštevati. Zlasti, če smo pri koraku o vrednotah prišli do spoznanja, da nam je denar in določen življenjski stil, ki je “višji” od povprečja pomembnen, ne moremo vsega prepustiti zgolj naključju.

Slika 9 - Spoznaj, kaj prinaša denar (Vecteezy, 2020)

Nauči se osnovne finančne pismenosti Prvo kar moraš spoznati je bruto in neto plača. Torej, kakšna je razlika med stroškom delodajalca (ki si lahko tudi ti sam) in višino sredstev, ki jih posameznik dobi na račun, ko dobi nakazano plačo. To je pomembno zato, da veš, kakšna je vrednost tvojih kompetenc za določenega delodajalca. Delodajalec tvoje kompetence namreč “trži” in denar služi z njimi.

Slika 10 - Nauči se osnovne finančne pismenosti (Vecteezy, 2020)

Drugo, kar moraš osvojiti je družinski proračun. Kakšni so prilivi, kakšni so stroški in kako deluje dolgoročno, skozi več let, ko si nekdo npr. ureja bivališče, financira večje nakupe itd. Pri tem se naučiš, kakšni so realni 14

stroški in kakšna višina mesečnega dohodka bi zadoščala za življenjski slog, ki si ga želiš. Seveda je izračun hipotetičen, da pa ti okvir razmišljanja, kako čim bolje vnovčiti kompetence, ki jih imaš in razvijaš. Tretje kar je dobro, da veš, je povprečna višina plač, oz. še bolje je, če lahko dobiš podatke o natančni višini plače v določenem poklicu. Ti so ponavadi v zasebnem sektorju precej skriti in v javnem bolj jasni, a poskusi pridobiti podatke, kakšne mesečne in letne plače imajo zaposleni v poklicih, ki zanimajo tebe. Pridobi podatke od vsaj treh ljudi v treh poklicih, ki zanimajo tebe. Seveda to ne pomeni, da se področje z digitalizacijo ne bo spreminjalo, zato je pomembno, da tudi sam kontinuirano spremljaš ta proces. Osnovna finančna pismenost ti poda sliko o tem, koliko so tvoje kompetence na trgu dela vredne in kako jih razvijati, da bodo prinašale želene rezultate.

Kompetence, ki prinašajo denar Značilnost naše družbe, ki se hitro spreminja je digitalizacija. Pojem je splošen, obsega pa prav vsa področja našega življenja. Brez znanja uporabe digitalnih orodij bomo v prihodnje na trgu dela nezanimivi, še bolje pa je, če bomo znali več od zgolj uporabe teh orodij. Pri vsakem poklicu bo namreč vključena komponenta digitalizacije in bolj, kot poznamo mehanizme, bolj smo na trgu dela zanimivi. Prav tako čedalje bolj vstopamo v družbo sprememb, zato je sposobnost hitrega učenja pomembna. Pri tem je dobro, da poznaš svoj učni stil, ki predstavlja način, kako se najhitreje česa naučiš. Ob teh dveh predpogojih pa strokovnjaki napovedujejo, da bodo kompetence prihodnosti sledče: 1. Osmišljevanje – zmožnost ustvarjanja in prepoznavanje globljega smisla 2. Socialna, tudi čustvena inteligenca 3. Inovativno razmišljanje – „out of the box“ 4. Medkulturno sodelovanje 5. Algoritemsko razmišljanje – razumevanje programiranja 6. Medijska pismenost – zlasti razumevanje novih medijev 7. Multidisciplinarnost 8. Procesno razmišljanje – ciljno orientirano 9. Management podatkov – filtriranje informacij po pomembnosti 10. Virtualno sodelovanje (Future Work Skills 2020, 2011) Pri tem pa seveda ne bo dovolj imeti samo eno ali dve kompetenci iz seznama, pač pa bo dobro, da jih imaš vsaj 6. Težava je, ker ti šolski sistem ne daje možnosti za razvoj vseh, pač pa jih je veliko potrebno poiskati zunaj njega. V času izobraževanja poskusi pridobiti po vsaj eno delovno izkušnjo na vsaki od naštetih 10 kompetenc.

Slika 11 - Zaradi dodatnih kompetenc, v istem poklicu zaposleni, zaslužijo različno (Vecteezy, 2020)

Različno vnovčljive kompetence Dejstvo je, da tudi v istem poklicu zaposleni lahko zaslužijo različno. Pri tem so razlike pogostokrat v dodatnih kompetencah, ki jih določeni posamezniki imajo ali pa v tem, v kakšnem sektorju se je nekdo zaposlil. Strojni inženir verjetno manj zasluži kot učitelj strojništva na srednji šoli, kot nekdo, ki dela v razvojnem oddelku uspešnega podjetja. Ni pa povsod nujno tako. Smiselno je torej, da tudi znotraj poklicnega področja, ki nam je blizu, realno odkrijemo, kakšne so možnosti in katero področje je tisto, ki bi lahko pokrilo naše finančne potrebe v prihodnosti. Pri financah je v času odločanja in načrtovanja kariere in s tem povezanih poklicnih izbir, potrebna realna predstava o tem, kako se denar služi in kakšni so stroški. Pri tem seveda to ne more biti ključni kriterij za odločitev, zagotovo pa mora biti pomemben dejavnik. Ne glede na vse brez denarja ne moremo preživeti in je eden ključnih razlogov, da določeno delo spoh opravljamo.

ZAPOMNI SI: ◊ Finance so pomemben aspekt pri izbiri karierne poti. ◊ Osnovna finančna pismenost in poznavanje vrednosti lastnih kompetenc sta pomembna. ◊ Poznavanje koncepta družinskega proračuna in lastnih želja omogoča boljše načrtovanje karierne poti. ◊ Poznavanje povprečnih dohodkov na željenem poklicnem področju je koristno. ◊ Značilnost naše hitro spreminjajoče družbe je digitalizacija. ◊ Znanje digitalnih orodij in sposobnost hitrega učenja bosta v prihodnosti nujni kompetenci. ◊ Pridobivanje kompetenc prihodnosti vpliva na to, koliko smo na trgu dela zanimivi. ◊ Zaradi dodatnih kompetenc v istem poklicu zaposleni zaslužijo različno.

6. KORAK: SPOZNAJ SVOJE OKOLJE Cilji koraka: ◊ Posameznik pozna razvojne strategije okolja, kjer želi bivati ◊ Posameznik pozna priložnosti, ki jih ima v svojem okolju ◊ Posameznik se poveže vsaj z enim potencialnim delodajalcem iz lokalnega okolja Čeprav obstaja možnost, da nekdo svojega poklica ne bo opravljal zgolj v svojem okolju, po drugi strani pa je tudi ena od kompetenc prihodnosti virtualno sodelovanje, je dobro, da svoje okolje a) Opredelimo (razmislimo, kje vse smo fizično pripravljeni bivati in kako daleč smo se na delo pripravljeni voziti) b) Spoznamo (kakšne priložnosti nam ponuja). Odločitev o tem, kje bomo bivali in delovali je seveda v času izobraževanja težko dokončna, saj nanjo vplivajo tudi dejavniki kot so potencialno partnerstvo, boljše možnosti drugje itd … Vseeno pa je dobro, da razmislimo o tem, kje vidimo svojo prihodnost in preučimo priložnosti okolja. To nam pomaga do določenega razumevanja, kaj nam je pri tem sploh pomembno in pomaga postaviti kriterije, ko se odločamo med različnimi izbirami.

Slika 12 - Spoznaj svoje okolje (Vecteezy, 2020)

Lokalno okolje Slovenske občine so v preteklih letih napisale razvojno strategijo, v kateri so opredelile tudi svoje cilje razvoja. Seveda so občine to storile ene bolj druge manj natančno, a poskusi najti lokalna okolja, v katerih želiš v prihodnosti bivati in poglej, kam gredo njihove razvojne strategije. O potrebah po kadrih imajo na spletnih straneh objavljene analize tudi lokalne enote Zavoda za zaposlovanje in Obrtne in gospodarske zbornice. Čeravno je prihodnost težko napovedovati, ni dobro, da na tem področju vse zgolj prepuščamo naključju, ampak aktivno sledimo, kaj okolja razvijajo. Tudi, če ne bomo iskali zaposlitve tam, kjer spremljamo okolja, pa bomo vsaj vedeli, kaj je možno, kam gre razvoj in kaj je aktualno na trgu dela.

Tudi virtualno je lahko tvoje lokalno okolje Glede na to, da se veliko aktivnosti seli na splet, je smiselno, da pregledamo, kakšne priložnosti splet odpira na področju, ki te poklicno zanima. Kaj se na tem področju dogaja že danes. Poiščimo kakšen članek, 17

razvojno strategijo, vizijo in druge dokumente podjetij, pri katerih bi želeli delati. Morda podjetje, za katero boste v prihodnosti delali, danes sploh še ne obstaja, a nič zato, glejte podobna podjetja, kaj počnejo, s kom sodelujejo, kakšne delovne pozicije imajo, predvsem pa, kaj načrtujejo za prihodnost. Si sploh znate predstavljati, kaj točno počne oseba, ki dela virtualno na področju, kjer bi želeli delati sami? Kakšne so njene delovne naloge? Kakšen je njen delovnik? Od česa je odvisna njena plača? Kako vse skupaj opredeljuje zakonodaja? Poskusite izvedeti odgovore na zastavljena vprašanja in marsikaj glede vaše potencialne virtualne prihodnosti vam bo veliko bolj jasno.

Poveži se z lokalnim okoljem Čeravno je obdobje šolanja lahko čas, ko živimo v svojem mehurčku, se ta rad razblini, ko stopimo na trg dela. Težava nastane, če nas do takrat še nihče ne pozna. Dobro je, da imamo v času, ko vstopamo na trg dela že tako razvejano socialno mrežo, da imamo v njej vsaj tri potencialne delodajalce. Povezovanja z lokalnim okoljem nikar ne prepuščajmo zgolj času po izobraževanju, ampak, pričnimo z aktivnostmi povezovanja že zgodaj, nič ni narobe, če že v srednji šoli. Kako se lahko povezuješ z lokalnim okoljem na področju, kjer si nekoč želiš zaposliti: ◊ Delaš preko študentskega servisa na tem področju, ◊ Delaš seminarske, diplomske in magistrske naloge v sodelovanju s sektorjem, ◊ Če je možno, tam delaš prostovoljno, ◊ Se udeležuješ dogodkov, ki jih organizirajo in so odprti za javnost (npr. Dnevi odprtih vrat, Dnevi slovenskega gospodarstva, predstavitve na sejmih in okroglih mizah …), ◊ Sodeluješ z organizacijami, ki se povezujejo z njimi, ◊ Si dejaven v lokalnem okolju (društva, skupne akcije, dogodki), na tak način te lokalno okolje opazi in ceni (v manjših lokalnih okoljih je to lažje).

ZAPOMNI SI: ◊ Pametno je, da poznaš svoje okolje in to, kakšne priložnosti ponuja. ◊ Pri analiziranju okolja si pomagaj z razvojnimi strategijami slovenskih občin. ◊ Preveri, katere priložnosti omogoča splet na področju, ki te poklicno zanima. ◊ Poklici prihodnosti omogočajo možnost virtualnega sodelovanja, pri čemer okolje bivanja ni bistveno. ◊ Z okoljem, v katerem želiš delovati, se poveži že pred koncem izobraževanja.

7. KORAK: SPOZNAJ SVOJE IZOBRAŽEVALNE MOŽNOSTI Cilji koraka: ◊ Posameznik pozna izobraževalni sistem in možne prehode med institucijami ◊ Posameznik ve, kako na najboljši način zanj priti do določene izobrazbe ◊ Posameznik ve kje in kako izven šole / fakultete razvijati svoje kompetence ◊ Posameznik si zna sam postaviti kriterije za odločanje med izobraževalnimi smermi

Slika 13 - Študij je pot in ne cilj (Vecteezy, 2020)

Študij je pot in ne cilj! Slovenski šolski sistem je za tiste, ki ga znajo pravilno uporabiti, lahko zelo dober, v primerjavi s tujino pa finančno zelo ugoden. Imamo nekaj odličnih izobraževalnih ustanov, ki mladim široko odpirajo vrata na trg dela tako doma, kakor tudi v tujini. Do opravljanja določenega delovnega mesta pa lahko vodi: a) Ena sama pot - regulirani poklici, kot so medicina, šolstvo, sodstvo … b) Več poti - npr. poklici v gospodarstvu Tvoja prva naloga je, da ugotoviš, ali tvoji interesi spadajo na področje, kjer so poklici regulirani ali pa na področje, kjer tega ni. V skladu s tem se potem lažje odločiš, kako zelo pomembno zate je, da prideš na točno določeno izobraževalno smer. Če do tvojega želenega delovnega mesta vodi več smeri - izberi tisto, ki je najbolj optimalna zate. Toda pozor: najlažja pot ni vedno najboljša - toliko časa, ki ga lahko nameniš izobraževanju sedaj, ne boš imel nikoli več, prav tako lahko določene kompetence, ki bi jih sicer moral plačevati, razviješ znotraj šolskega sistema.

Kdo prevzema odgovornost za zaposljivost? Pozor: visokošolski izobraževalni sistem sebe pogosto ne vidi v vlogi tistega, ki bi mlade delal zaposljive, pač pa prevzema odgovornost za kvaliteto izobrazbe, ki jo je tam možno pridobiti. Razlika je v tem, da lahko na določenih programih študentje pridobijo kvalitetno znanje, ki pa na trgu dela žal ni potrebno, oz. ga trg dela ni pripravljen plačati. Dr. Ana Krajnc govori o zašolanih mladih, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ki pa je trg dela žal ne potrebuje. Seveda se trendi lahko tudi spreminjajo, prav tako tega načela nimajo vse ustanove, a je, preden vpišemo 19

določeno izobraževalno smer, smiselno preveriti prav to. Konkretno se naravananost na zaposljivost kaže v količini prakse, ki jo institucija ponuja, pa tudi v tem, s koliko potencialnimi delodajalci je tekom izobraževalnega procesa povezana. Pogosta napaka, ki jo stori večina študentov je namreč, da do izobraževalne inštitucije pričakuje, da ga bo usposobila za trg dela - temu pa v mnogih primerih ni nujno tako. Preden določeno izobrazbeno smer vpišemo, je torej nujno govoriti z osebami, ki so smer že končale in so na trgu dela ter s študenti, da vidimo, kako študij poteka v praksi. Glede na to, da so predavanja javna, pa se je smiselno kakšnega predavanja tudi udeležiti in si tako dodatno ustvariti sliko. Ključno vprašanje zate, ko se odločaš za izobraževalno smer je, ali od institucije pričakuješ, da te naredi zaposljivega ali pa si kompetence pripravljen razvijati tudi drugje.

Slika 14 - Kdo prevzema odgovornost za zaposljivost? (Vecteezy, 2020)

Katere kompetence prihodnosti lahko razviješ? Čeprav imajo visokošolske institucije velikokrat zelo skopo in nejasno opisane kompetence, pod katerimi si včasih težko predstavljamo, kaj je zares znanje, ki ga nekdo pridobi, je vsekakor smiselno, da se pred vpisom poglobimo v kompetence in predmetnik in ga primerjamo s kompetencami prihodnosti za naš potencialni poklic. Če ugotovimo, da izobraževalna smer ne pokriva niti pol tega, kar bomo mi morali na določenem delovnem mestu znati, potem izbira, kljub ustreznemu imenu, morda ne bo prava. Tudi sicer, če pogledamo splošen seznam kompetenc prihodnosti iz koraka 5, pa ob primerjavi s tistim, ki ga ponuja neka izobraževalna institucija na njem ne najdemo vsaj polovice teh, to pomeni, da jih bomo morali razvijati drugje ali pa bomo za trg dela nezanimivi. Nekatere izobraževalne institucije v določenih okoljih, kljub temu, da ti ponujajo razvoj kompetenc, ne uživajo dovolj zaupanja in ugleda, zato je pred vpisom smiselno preveriti tudi to komponento. Res je, da so številni poklici, ki jih boste opravljali še neznani, ampak, težko si predstavljamo, da jih bo možno opravljati brez tehničnega ali IT znanja. Poklici prihodnosti zahtevajo kompetence obdelave ogromnih količin podatkov, algoritemsko (programersko) razmišljanje, sposobnost analize, sinteze, razumevanja in interpretacije podatkov … V sklopu katerih predmetov se pridobiva te kompetence? Če jih izobraževalni program ne nudi, kje jih je možno razvijati brezplačno? Jih morda nameravajo vključiti, če da, kdaj in kako.

Prehodi med izobraževalnimi institucijami V teoriji je Bolonjski sistem prinesel ogromno možnosti za prehode med fakultetami, kar naj bi posameznika na trgu dela naredilo unikatnega. V praksi se mnogokrat zatakne, lahko pa se pogoji spremenijo tudi v vmesnem času. Ko razmišljaš o vpisu določene dodiplomske smeri, preprosto pokliči v referet in vprašaj, na katere fakultete se nato lahko vpišeš na drugo stopnjo in pod kakšnimi pogoji. Pri nekaterih prehodih je potrebno opraviti le nekaj diferencialnih izpitov pri nekaterih pa skoraj vse. Glej daleč in razmisli tudi o tem, kako boš izobraževanje dokončal in ne samo do vpisa na dodiplomski študij. Zato, ko pokličeš, sprašuj 20

po njihovih preteklih izkušnjah, zlasti, če razmišljaš o menjavi študijske smeri. Npr. konkretno vprašanje bi bilo: kam, razen k vam, se diplomanti vpisujejo na drugo bolonjsko stopnjo in koliko diferencialnih izpitov potrebujejo za to. Če imaš v mislih konkretno študijsko smer, vprašaj, koliko diplomantov se je v preteklosti iz te smeri že vpisalo tja in kaj so morali za to storiti. Na nekaterih fakultetah je napredovanje na drugo bolonjsko stopnjo omejeno, konkurenco pa študentom predstavljajo tudi diplomanti drugih študijskih smeri, kjer je včasih lažje dobiti višje ocene. Vprašaj, kolikšen je delež študentov, ki na drugo bolonjsko stopnjo napredujejo na matični fakulteti in kolikšen je delež diplomantov od drugod.

Izmenjave v tujini Za mnoge je odlična priložnotst razvoja kompetenc tudi izmenjava. Če si med tistimi, ki se te možnosti bojiš, malo povprašaj po izkušnjah mlade, ki so se izmenjave udeležili. Pri tem ne gre zgolj za dodatne kompetence, ki so jih pridobili, pač pa tudi za socialno mrežo, ki so jo razvili in medkulturno sodelovanje - ki je kompetenca prihodnosti. Iz študentske imenjave lahok prideš bogatejši za znanje in socialno mrežo, le pametno je potrebno izbrati, kam in zakaj se podajaš.

Slika 15 - Izmenjave v tujini (Vecteezy, 2020)

Neformalno izboraževanje Vseh kompetenc prihodnosti ne moreš pridobiti v formalnem izobraževanju. Široko polje možnosti razvoja kompetenc pa se skriva v neformalnem izobraževanju, ki se ga pri nas lahko udeležuješ predvsem na dva načina: ◊ Obiskovanje tečajev / delavnic: nekatere so plačljive, druge brezplačne, pri čemer pa zaradi financiranja države in EU med obojima zate ni večje razlike v kvaliteti. ◊ Prostovoljno delo, ki ga opravljaš pri kakšni od nevladnih organizacij (mladinskih), kjer te k sodelovanju pritegne vsebina. Določene kompetence lahko razvijemo tudi skozi različne oblike plačanega dela, zato poskusi poiskati takšna dela, znotraj katerih se učiš in ne samo takšna, ki ti prinašajo zaslužek. Vse skupaj pa pridno in sproti beleži v e-Nefiks. Tako boš imel ves čas, na enem mestu zbrane in potrjene vse tvoje kompetence.

Odločanje Odločanje med posameznimi izobraževalnimi smermi je lahko težavno, a če si znamo postaviti lastne kriterije, je odločitev lažja. Razmisli, kaj so tisti kriteriji, ki so pri odločanju zate pomembni. V spodnji tabeli je nekaj navedenih, a jih lahko sam dodajaš ali odvzemaš. Najprej v čisto prvi stolpec zapiši svoje kriterije in vsakemu daj številčno oceno od 1 - 10, glede nato, kako pomemben kriterij je to zate. Najpomembnejši bo imel številko 10, najmanj pomemben pa 1. 21

Nato imaš 3 stolpce s tvojimi potencialnimi izobraževalnimi izbirami. Zapiši jih na črte. Nato greš po vseh vrsticah in znova od 1 - 10 oceniš, kako ustrezna je ta izobraževalna smer glede na kriterij. (1 pomeni najmanj ustrezna, 10 najbolj). Nato to število pomnožiš z vrednostjo kriterija samega. Npr. Lokacija je zate pomembna 3. Prva izbira pa ima lokacijo, ki je zate zelo ugodna, zato si ji dal oceno 8. Skupna ocena v tem okvirčku je torej zate 24. Ko končaš, v stolpcu seštejemo število točk za vsako od izbir in rezultat ti da nek okvir za primerjavo med izbirami. KRITERIJ IN NJEGOVA VREDNOST ZAME (0–10)

1. IZBIRA:

2. IZBIRA

Lokacija – kraj študija Doseganje kriterijev za vpis (število točk) Moje veselje do izbire Predvidene možnosti zaposlovanja Skladnost poklica z mojimi vrednotami (kariera, družina, prosti čas …) Kompatibilnost s predvidenim načinom življenja (lokacija, družina …) Finančna donosnost in ugled poklica Možnost opravljanja več poklicev z isto izobrazbo Predmetnik

Pridobljene kompetence Možnost nadaljevanja študija – druga bolonjska stopnja

3. IZBIRA

KRITERIJ IN NJEGOVA VREDNOST ZAME (0–10)

1. IZBIRA:

2. IZBIRA

3. IZBIRA

Trajanje izobraževanja

Možnost štipendiranja

SKUPAJ: Tabela 2 - Odločanje med posameznimi izobraževalnimi smermi

ZAPOMNI SI: ◊ Študij je pot, ne cilj. ◊ Slovenski sistem izobraževanja je zelo dober, če ga znaš pravilno uporabiti. ◊ Izobraževalni program prevzema odgovornost za kvaliteto svojih programov, ne za zaposljivost študentov. ◊ Preden se vpišeš na izobraževalni program, se prepričaj, kaj od njega pričakuješ. ◊ Do željenega poklica vodi več poti, izberi najbolj optimalno pot. ◊ Pred vpisom se prepričaj o programu, predmetniku in kompetencah, ki jih nudijo. ◊ Pozanimaj se o možnih prehodih med fakultetami, prehodu na drugo stopnjo, možnostih izmenjave. ◊ Formalno izobraževanje ne nudi vseh kompetenc, ki jih boš potreboval v prihodnosti. ◊ Potrebno je zbiranje izkušenj tudi izven izobraževalnega sistema. ◊ Odločitev za izobraževalni program je lažja, če si postaviš lastne kriterije in prioritete.

8. KORAK: SPOZNAJ POKLICE PRIHODNOSTI

◊

Cilji koraka: ◊ Posameznik pozna potencialne poklice prihodnosti zase ◊ Posameznik ve, katere kompetence mora imeti, da bo lahko opravljal svoj poklic prihodnosti ◊ Posameznik ve, kako najde informacije o poklicih prihodnosti Glede na to, da se nahajamo na prelomu v digitalno obdobje, si težko predstavljamo, kako točno se bodo spreminjali poklici, kateri bodo nastajali in kateri bodo izginili. To je pogost izgovor, da na tem področju ne storimo ničesar, ampak, samo čakamo, kaj bo prinesla prihodnost. Pasivno obnašanje pa ni najboljše, saj mnoga podjetja že načrtujejo, kako se bo njihovo poslovanje spreminjalo, na tem področju pa obstaja tudi mnogo literature in posvetov. V najhujšem primeru se ti lahko zgodi, da ob koncu tvojega študija tvojega poklica ne bo več.

Slika 16 - Spoznaj poklice prihodnosti (Vecteezy, 2020)

Spremljaj, kaj se dogaja na področju tvojega izbranega poklicnega področja Na spletu je na voljo veliko zapisov. Že sam poklic, ki ga vsi najbolj poznamo, učitelj, se bo drastično spremenil. Učitelj ne bo več vir znanja, pač pa moderator procesa učenja. Skozi sodobno tehnologijo bo imel možnost poglobljenega vpogleda v napredek vsakega učenca, ob enem pa tudi možnost za didaktično prilagoditev temu učencu. To bo od učitelja terjalo več digitalnih spretnosti, načrtovanja učnega procesa, didaktičnih spretnosti, manjši, kot je sedaj, pa bo poudarek na sami vsebini učne snovi. Smiselno je torej, da izbereš do 3 poklice, ki jih želiš opravljati in na tistem področju konkretno spremljaš razvoj. To storiš tako, da: a) O poklicu bereš v različnih virih, ne samo na enem b) Se udeležuješ dogodkov na to temo c) Se pogovarjaš s tistimi, ki poklic opravljajo.

Tvoje kompetence prihodnosti Seznam kompetenc prihodnosti, ki jih moramo do določene mere vsi razviti, je v poglavju 5. Za svoj poklic pa jih moraš znati predvideti sam. Predvsem iz seznama kompetenc izberi tiste, ki so, na podlagi tega, kar 24

si do sedaj spoznal o svojem poklicu zate še posebno pomembne in naredi načrt, kako jih boš razvijal. Brez digitalnih kompetenc seveda ne bo šlo, prav tako ne brez kompetenc analitike in obdelave podatkov. Bodi v prihodnosti kreator vsebin / realnosti, ne pa zgolj pasivni uporabnik, ki pod vodstvom spletnih algoritmov slepo sledi.

Slika 17 - Spremljaj, kaj se dogaja na področju tvojega izbranega poklicnega področja (Vecteezy, 2020)

ZAPOMNI SI: ◊ ◊ ◊ ◊ ◊

Nahajamo se na prelomu v digitalno obdobje. Težko je napovedati, kako se bodo v prihodnosti razvijali poklici. Aktivno načrtuj in spremljaj, kako se razvijajo poklici, ki te zanimajo. Aktivno razvijaj kompetence, ki jih boš potreboval v prihodnosti. Bodi kreator svoje prihodnosti in ne zgolj pasivni uporabnik.

9. KORAK: SPOZNAJ SVOJE DELODAJALCE Cilji koraka: ◊ Posameznik ve, kateri so trenutno njegovi potencialni delodajalci in s čim se ukvarjajo, ◊ Posameznik ve, kakšne zaposlene želijo delodajalci, pri katerih se želi zaposliti ◊ Posameznik ve, kakšne zaposlene bodo želeli delodajalci v prihodnosti ◊ Posameznik zna narediti delovnemu mestu primeren CV Trg dela se spreminja, vendar se že v času izobraževanja “ozira” za perspektivnimi kadri. To se kaže v veliki želji delodajalcev, da se predstavijo mladim, v kadrovskih štipendijah, v dogodkih, ki jih delodajalci organizirajo za mlade - npr. Dnevi slovenskega gospodarstva, itd. Glede na svoj izbrani željeni poklic naredi seznam 10 delodajalcev, pri katerih bi lahko ta poklic opravljal. Delodajalce po svojih kriterijih razporedi od zate najbolj pomembnega do nanjmanj pomembnega. Pomembno pa je, da ne ostaneš le pri ideji, da bi se nekoč nekje rad zaposlil, ampak, da si začneš delovna mesta in delodajalce precej realno “ogledovati”. Korak, pri katerem nastaja seznam je namreč sestop na realna tla. Pri njem se moraš namreč spraševati tudi stvari kot so, kako daleč si se pripravljen voziti, morda seliti, česa se moraš še naučiti, je to res vse kar trenutno obstaja na določenem področju, je to dovolj zate, moraš gledati širše itd. Seveda se bodo delovna mesta v prihodnosti spreminjala, ampak, počasi, korak za korakom, znotraj podjetij, ki že obstajajo, zato je računati na to, da bo nekoč, ko se bomo zaposlovali prav vse drugače - utopično!

Slika 18 - Spoznaj svoje delodajalce

Ko imaš seznam delodajalcev, jih začni preučevati. Načini, kako to lahko počneš, so sledeči: 1. Dobro preglej njihove spletne strani: poišči kaj so njihovi ključni proizvodi, kje so njihovi trgi, kakšne kadre so iskali v zadnjem letu, kaj so njihove vrednote, kdo sestavlja njihovo vodstvo, imajo strategijo razvoja; 2. Preglej, kaj o njih (če kaj) pišejo mediji, kakšna je njihova javna podoba; 3. Poskusi se povezati s kom, ki tam dela in ga povprašaj o tem, kakšne kadre bodo iskali v prihodnosti; 4. Udeleži se dogodkov, ki jih organizirajo - dnevi odprtih vrat itd, udeleži se dogodkov, kjer so gostje njihovi ključni kadri in poslušaj, kaj ti sporočajo; 5. Sledi jim na družbenih omrežjih, s ključnimi kadri pa se poveži na LinkedInu.

Prihodnost je za vse kar velika neznanka, a v njej imamo dve znani spremenljivki: ◊ Digitalizacija je prav povsod neizbežna, ◊ Vsaka občina je morala napisati strategijo razvoja, v kateri je deloma opredelila tudi potrebe po kadrih.

ZAPOMNI SI: ◊ Trg dela se že v času izobraževanja ozira za perspektivnimi kadri. ◊ Situacija na trgu dela se ves čas spreminja, to pa ni izgovor za ne ukrepanje. Naredi seznam desetih delodajalcev na področju željenega poklica. ◊ Delodajalce aktivno spremljaj in se z njim poveži.

10. KORAK: NAREDI KARIERNI NAČRT Cilji koraka: ◊ Posameznik ve, kaj vključuje karierni načrt ◊ Posameznik zna narediti realističen karierni načrt ◊ Posameznik ve, da se karierni načrt lahko tudi spremeni

Slika 19 - Naredi karierni načrt

Moj cilj Napiši, kje in kako se vidiš čet 5 let. Pomagaš si lahko tako, da si konkretno zamisliš današnji datum, toda čez 5 let. Predstavljaj si, da si dosegel/a nekaj posebnega, za kar ti vsi čestitajo – zamisli si, KAJ je tisto, za kar ti vsi čestitajo – konkreten dogodek, in ga zapiši.

Moja pot Na odločanje o poklicu vplivajo tudi tvoje vrednote. Razmisli, katere so tvoje vrednote: prosti čas, družina, denar, prijateljstvo, zdravje, ljubezen ..., in razmisli, kako se te skladajo s poklicem, ki ga želiš opravljati čez 5 let.

Kaj je zame bolj pomembno? Kariera

Družina, prosti čas

Malo/raje nič službenih potovanj

Veliko službenih potovanj Veliko stika z ljudmi pri delu

Malo stika z ljudmi pri delu

Ustaljen način dela

Delo, ki zahteva vedno nove ideje, rešitve

Delo po navodilih

Popolna avtonomija

Samostojno delo

Delo v skupini

Delavec v podjetju

Vodja svojega podjetja

Varna zaposlitev

Svoboda, negotovost

Moji interesi Zanima me … V prostem času rad/a … (zapiši čim več interesov)

»Mojih 10 najljubših«

Kaj me najbolj zanima? (zapiši 3 interese)

Katere so moje kompetence? Razmisli o tem, katere so tvoje kompetence, kaj znaš in kako lahko s tem prispevaš lokalnemu okolju. Moje kompetence/znanja/sposobnosti so …

Kje so lahko te kompetence koristne? Kje lahko prispevam?

Kaj bi v svojem okolju lahko popravil/izboljšal ...?

Kako me vidijo starši/sorodniki? Vprašaj starše/sorodnike, v katerem poklicu te vidijo.

KOGA SEM VPRAŠAL/A?

KAJ MI JE POVEDAL/A? KJE ME VIDI? MOJI TALENTI? MOJE ŠIBKE TOČKE?

KAJ O TEM MENIM SAM/A?

Tabela 3 - Kako me vidijo starši/sorodniki?

Kako me vidijo prijatelji? Vprašaj prijatelje, v katerem poklicu te vidijo.

KOGA SEM VPRAŠAL/A?

KAJ MI JE POVEDAL/A? KJE ME VIDI? MOJI TALENTI? MOJE ŠIBKE TOČKE?

Tabela 4 - Kako me vidijo prijatelji?

KAJ O TEM MENIM SAM/A?

Kako me vidijo učitelji/mentorji? Vprašaj učitelje/mentorje, v katerem poklicu te vidijo.

KOGA SEM VPRAŠAL/A?

KAJ MI JE POVEDAL/A? KJE ME VIDI? MOJI TALENTI? MOJE ŠIBKE TOČKE?

Tabela 5- Kako me vidijo učitelji/mentorji?

Razmislek: Se to, kako te vidijo drugi, sklada s tistim, kako se vidiš sam/a? Kje so glavna razhajanja, kje so glavne stične točke?

KAJ O TEM MENIM SAM/A?

Glede na vse okoliščine, zapiši 3 poklice, ki bi jih želel/a opravljati čez 5 let.

Tabela 6 - Glede na vse okoliščine, zapiši 3 poklice, ki bi jih želel/a opravljati čez 5 let.

Prebrskaj po spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje in zaposlitvenih portalov in izpiši, kakšno znanje in ostale zahteve potrebuješ za opravljanje določenega poklica. Potem za vsak poklic najdi osebo, ki ga opravlja, in pridobi njen komentar na spodnjo tabelo in potrebne nasvete. Zberi čim več podatkov!

POKLIC

ZAHTEVANO ZNANJE/ IZOBRAZBA

KOMENTAR OSTALE ZAHTEVE OSEBE, KI POKLIC OPRAVLJA

Tabela 7 - Kakšno znanje in ostale zahteve potrebuješ za opravljanje določenega poklica?

Katero znanje ali kompetence še potrebuješ za dosego izbranega poklica? Ali si vedel/a, da do znanja ne prideš samo v šoli?

ZNANJE & KOMPETENCA

KAKO IN KJE BOM TO PRIDOBIL/A (ŠOLA, FAKULTETA, NEFORMALNO ...)?

DO KDAJ?

1 2 3 4 5 6 7 8 Tabela 8 - Katero znanje ali kompetence še potrebuješ za dosego izbranega poklica?

Katere so tvoje ključne zmožnosti in sposobnosti, ki jih že imaš za dosego cilja? KLJUČNA SPOSOBNOST/ ZMOŽNOST

KAKO JO LAHKO UPORABIM?

1 2 3 4 5 Tabela 9 - Katere so tvoje ključne zmožnosti in sposobnosti, ki jih že imaš za dosego cilja?

LAHKO ŠE KAJ IZBOLJŠAM?

Izdelaj podroben načrt korakov, ki te vodijo do enega izbranega poklica – lahko narediš tudi za vse tri.

Poklic 1:

KAJ VSE MORAM ZA DOSEGO POKLICA ...

storiti že danes?

storiti ta mesec?

storiti v pol leta?

storiti do konca leta?

storiti v teku petih let?

Tabela 10 - Izdelaj podroben načrt korakov, ki te vodijo do enega izbranega polica.

KDO MI LAHKO POMAGA IN KAKO?

Poklic 2:

KAJ VSE MORAM ZA DOSEGO POKLICA ...

storiti že danes?

storiti ta mesec?

storiti v pol leta?

storiti do konca leta?

storiti v teku petih let?

Tabela 11 - Izdelaj podroben načrt korakov, ki te vodijo do enega izbranega polica.

KDO MI LAHKO POMAGA IN KAKO?

Poklic 3:

KAJ VSE MORAM ZA DOSEGO POKLICA ...

storiti že danes?

storiti ta mesec?

storiti v pol leta?

storiti do konca leta?

storiti v teku petih let?

Tabela 12 - Izdelaj podroben načrt korakov, ki te vodijo do enega izbranega polica.

KDO MI LAHKO POMAGA IN KAKO?

Preseganje izzivov Kateri so izzivi (morebitne ovire), s katerimi se boš srečal/a?

OPIŠI IZZIV

KAKO IN DO KDAJ GA BOŠ PREMAGAL/A?

1 2 3 4 5 6 7 8 Tabela 13 - Preseganje izzivov.

KDO TI LAHKO POMAGA IN KAKO?

VIRI IN LITERATURA ◊ Arnes [Akademska in raziskovalna mreža Slovenije]. Učni tipi. URL: http://www2.arnes.si/~lukoper9/ spretnosti_ucenja/test_pdf.pdf (23. 3. 2020). ◊ Brihta.rocks. Učni stili po metodi VARK. URL: https://www.brihta.rocks/fitnes-za-mozgane/ucni-stili/ (23. 3. 2020). ◊ Center Motus. Učni stili – kaj so in zakaj so pomembni? URL: https://www.center-motus.si/ucni-stili-kajzakaj-pomembni/ (23. 3. 2020). ◊ Institute for the Future for the University of Phoenix Research Institute. Future Work Skills 2020. URL: https://www.iftf.org/uploads/media/SR-1382A_UPRI_future_work_skills_sm.pdf (23. 3. 2020). ◊ Koren Kocjančič, M., (9. 2. 2015). Asertivnost. URL: https://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/12503/ Asertivnost (23. 3. 2020). ◊ Slovenska filantropija. URL: https://www.filantropija.org/aktualna-prostovoljska-dela/ (23. 3. 2020). ◊ Transformacija d.o.o.. Asertivna komunikacija v prodaji. URL: https://www.transformacija.com/wpcontent/uploads/2016/01/delavnica-Asertivna-komunikacija-v-prodaji-1.pdf (23. 3. 2020). ◊ Vecteezy. Find & download free vector art! URL: https://www.vecteezy.com (15. 4. 2020). ◊ ZRSZ [Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje]. Vrednote in motivi. URL: https://esvetovanje.ess.gov. si/KaksenSem/VrednoteInMotivi/ (23. 3. 2020)

Alenka Blazinšek Domenis, Klara Anžlovar

10 KORAKOV DO

KARIERNE

PISMENOSTI