Karierne in zaposlitvene priložnosti za mlade na ravni Evropske unije (Maja Đević) by Nefiks

Karierne in zaposlitvene priložnosti za mlade na ravni Evropske unije Avtorica: Maja Đević

Ljubljana, december 2017 Zavod Nefiks

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................ 3

PROGRAM ERASMUS+ ................................................................................................ 4 2.1

Izobraževanje, usposabljanje in šport v okviru formalnega izobraževanja ................. 4

2.1.1 2.2

Izkušnja posameznice, ki je bila na študijski izmenjavi....................................... 7

Erasmus+ in mladinski sektor...................................................................................... 8

2.2.1

Mladinske izmenjave............................................................................................ 8

2.2.2

Mobilnost mladinskih delavcev ........................................................................... 9

2.3 Izkušnja posameznice, ki se je udeležila aktivnosti Erasmus+ na področju mladinskega dela .................................................................................................................... 9 2.4

Evropska prostovoljska služba .................................................................................. 10

3 PRIPRAVNIŠTVA IN ZAPOSLITVE V INSTITUCIJAH IN AGENCIJAH EVROPSKE UNIJE ............................................................................................................... 13

3.1

Zaposlitvene možnosti v institucijah in agencijah Evropske unije ............................ 13

3.2

Pripravništva v institucijah in agencijah Evropske unije........................................... 15

3.3

Študenti ambasadorji zaposlitev v Evropski uniji ..................................................... 16

3.4

Izkušnja posameznice, ki se je udeležila pripravništva v instituciji Evropske unije . 17

ZAPOSLITEV V DRŽAVI ČLANICI EVROPSKE UNIJE ..................................... 19 4.1

Kaj je mreža EURES? ............................................................................................... 19

4.2

EURES za mlade iskalce zaposlitve .......................................................................... 20

4.3

EURES za delodajalce ............................................................................................... 21

4.4

Iskanje službe v sosednji državi – Avstriji ................................................................ 22

4.5

Izkušnja posameznice, ki je zaposlena v državi članici Evropske unije ................... 22

4.6

Izkušnja posameznika, ki je zaposlen v državi članici Evropske unije ..................... 23

ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 26

VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 27

UVOD

Mladi pridobivajo novo znanje in izkušnje tako v okviru formalnega izobraževanja kot tudi s pomočjo bolj neformalnih in priložnostnih oblik učenja. Pridobljeno znanje in izkušnje pomembno vplivajo tudi na njihov profesionalni oziroma karierni razvoj, v kolikor se vseh pridobljenih izkušenj in razvitih kompetenc seveda zavedajo in jih ustrezno vrednotijo. Kariernih oziroma zaposlitvenih priložnosti pa slovenski mladi nimajo samo v lokalnem okolju oziroma na ravni matične države, pač pa se jim številne priložnosti, ki jim pomagajo na njihovi karierni poti ter tudi pri zaposlovanju, ponujajo tudi širše – na ravni celotne Evropske unije. V mislih imamo priložnosti znotraj programa Erasmus+, pa zaposlitvene in karierne priložnosti v okviru institucij in agencij Evropske unije, zaposlovanje v državah članicah Evropske unije ipd. V okviru projekta Priložnost.EU, ki smo ga med leti 2015 in 2017 na Zavodu Nefiks izvedli v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji, pa se je pokazalo, da slovenski dijaki, študentje in mladi iskalci prve zaposlitve ne poznajo (vseh) kariernih in zaposlitvenih priložnosti, ki so jim na voljo v Evropski uniji, v dovolj veliki meri, da bi jih lahko smiselno umestili na pot svojega kariernega razvoja. V prispevku, ki je pred vami, bomo natančneje predstavili tovrstne priložnosti (katere so, komu so namenjene, kakšni so pogoji udeležbo na njih ipd.), mladim bralcem pa bomo podali tudi konkretne nasvete, do katerih smo prišli v času delovanja na področju (tudi mednarodnega) mladinskega dela in na osnovi izvajanja treh sklopov projekta Priložnost.EU v številnih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Velenje, Celje, Nova Gorica, Koper, Novo mesto, Kranj, Zagorje ob Savi). V okviru delavnic smo namreč sodelovali s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, z vodjo Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, s svetovalci mreže EURES, s strokovnjaki službe EPSO v Bruslju, s študentkami ambasadorkami zaposlitev v Evropski uniji, stik smo navezali tudi z mladimi dijaki, študenti in zaposlenimi, ki so že zgrabili svojo evropsko priložnost za razvoj lastne kariere. Posameznim poglavjem oziroma segmentom evropskih priložnosti za bolj nazoren prikaz in motivacijo mladih dodajamo tudi zapise intervjujev, ki smo jih izvedli z mladimi, ki so bili na mladinski izmenjavi, so zaposleni v državi članici Evropske unije, so opravljali pripravništvo v kateri izmed institucij Evropske unije ipd. Z nasveti (na kaj naj bodo pozorni, na koga se lahko obrnejo, kje dobijo dodatne informacije itd.) želimo mladim pomagati prepoznavati karierne in zaposlitvene možnosti v tujini, jih opogumiti, da se zanje (za krajši ali daljši čas) odločajo in jih umestijo na pot svojega kariernega razvoja. To, da so za nekaj časa odidejo v tujino, se tam osebnostno in strokovno razvijajo, seveda še ne pomeni, da bodo v tujini ostali, pač pa pomeni najmanj to, da bodo širili svoja obzorja, razvijali svoje kompetence, polnili svoje življenjepise in bili (tako doma kot v tujini) veliko bolj zaposljivi. Nenazadnje pa je priročnik namenjen tudi mladinskim delavcem, ki se ukvarjajo s kariernim razvojem mladih, da bodo znali mlade usmerjati v aktivnosti glede na potrebe in interese udeležencev, pa tudi delodajalcem, ki naj se zavedajo, da mladi prevzemajo vlogo aktivnih in odgovornih iskalcev prve zaposlitve tudi v tujini, vlagajo v svoje znanje, se trudijo za svoj karierni razvoj, zato je prav, da tudi te izkušnje delodajalci upoštevajo pri izbiri novih zaposlenih, ko pri mladih kandidatih morda umanjkajo v razpisih zahtevana leta delovne dobe.

PROGRAM ERASMUS+

Erasmus+ je program Evropske unije za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje od leta 2014 do leta 2020. Program je namenjen razvijanju znanja, izboljševanju spretnosti in večanju zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Cilj programa, ki razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, je več kot pet milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini (0). V naši državi za izvajanje programa Erasmus+ v zgoraj zapisanem obdobju skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja), ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja in športa, ter MOVIT (Zavod za razvoj mobilnosti mladih), ki deluje na področju mladine (0). Znotraj programa Erasmus+ se ponujajo številne možnosti, znotraj katerih lahko mladi (tako dijaki in študentje kot tudi iskalci prve zaposlitve) pridobivajo dodatno znanje, razvijajo svoje sposobnosti in spretnosti ter razvijajo svoje talente in kompetence, ki jim pomagajo na njihovi karierni poti in nenazadnje tudi večajo njihove zaposlitvene možnosti. Programov Erasmus+ se lahko mladi udeležujejo v okviru formalnega izobraževanja, pa tudi na ravni neformalnega dela izobraževanja. Programe v okviru slednjega bomo v nadaljevanju podrobneje obravnavali, saj menimo, da je za mlade izredno pomembno, da poznajo priložnosti, ki se jim ponujajo tudi izven šolskih situacij in jim lahko bistveno pomagajo na poti lastnega kariernega razvoja in nenazadnje tudi pri vstopu na trg dela. 2.1

Izobraževanje, usposabljanje in šport v okviru formalnega izobraževanja

Na področju izobraževanja in usposabljanja program Erasmus+ podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, učiteljev in ostalih pedagogov ipd.) ter mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije ter večanjem sodelovanja med izobraževalnim poljem in področjem dela. Projekti učne mobilnosti udeležencem omogočajo izkušnjo v tujini, ki prinaša dolgoročne pozitivne učinke za njihov osebnostni in strokovni razvoj. Projektov se lahko udeležijo tako mladi (dijaki, študentje) za namene študija, usposabljanja ali prostovoljnega dela kot tudi strokovni delavci s področja vzgoje in izobraževanja, ki lahko izven meja Slovenije poučujejo, se izobražujejo in usposabljajo ali udeležijo študijskega obiska (1). Glavni cilj omenjenih projektov je omogočiti vsem udeležencem pridobitev znanja, spretnosti in izkušenj, ki prinašajo dodatno vrednost njihovemu izobraževanju in delu v matični državi, sodelovanje pri projektih Erasmus+ programa pa prinaša pozitivne učinke in razvojne spremembe tudi znotraj institucij, ki pri projektih sodelujejo, ter gradijo v smeri prenove samih izobraževalnih sistemov (1). Če se omejimo na mlade, stare do 29 let, lahko pri projektih mobilnosti sodelujejo dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol za namene usposabljanja ter študenti visokošolskih institucij za namene študija in usposabljanja (1). V okviru mobilnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja se lahko izvajajo projekti mobilnosti dijakov, ki trajajo eno ali dve leti. Možnost sodelovanja pri teh aktivnostih lahko izkoristijo tudi dijaki, ki so usposabljanje ali šolanje pred kratkim zaključili, s tem da morajo usposabljanje izvesti v času enega leta po zaključku šolanja. Praktično usposabljanje 4

dijakov v tujini traja od dva tedna do tri mesece, poteka pa lahko v izobraževalni ustanovi ali v podjetju (1). Decembra leta 2016 je Evropska unija dala pobudo za izvedbo programa ErasmusPro – cilj omenjene politike je povečati dolgotrajno mobilnost dijakov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključujoč tudi dijake in vajence, ki so pred kratkim zaključili šolanje. Mobilnost naj bi trajala od tri do dvanajst mesecev, program pa naj bi se začel izvajati prihodnje leto, torej v letu 2018 (1). Mobilnost v visokošolskem sektorju je namenjena institucijam terciarnega izobraževanja – višjim strokovnim šolam in visokošolskim institucijam. Če se omejimo samo na mobilnost študentov in mladih diplomantov, se lahko študentje in mladi, ki so študij ravno zaključili, udeležijo mobilnosti za namene študija ali za namene prakse (1). Mobilnosti za namene študija se lahko udeležijo na visokošolski instituciji, ki je nosilka ECHE listine, in sicer v trajanju od tri do dvanajst mesecev v eni od programskih ali partnerskih držav. Mobilnost za namen prakse pa lahko traja od dva meseca do leta dni, poteka pa v eni od programskih držav (1).  Kaj je ECHE listina? ECHE listina je Erasmus listina za terciarno izobraževanje, ki določa splošni okvir kakovosti za evropsko in mednarodno sodelovanje visokošolske ustanove v okviru programa Erasmus+. Podeljuje jo Evropska komisija v obdobju od leta 2014 do leta 2020, s sprejetjem listine pa se visokošolska institucija zavezuje, da bo med drugim študentom zagotovila na primer polno priznavanje uspešno opravljenih študijskih obveznosti in prakse z dodelitvijo kreditnih točk (2).

Študent se lahko mobilnosti v času študija udeleži enkrat v času dodiplomskega študija in enkrat v času magistrskega študija. Na vsaki stopnji lahko na mobilnost odide v trajanju do dvanajst mesecev. Vsako dvanajstmesečno obdobje je lahko sestavljeno iz katerekoli kombinacije upravičene mobilnosti za namen študija in/ali prakse. Mobilnosti za namen prakse se lahko udeležijo tudi mladi diplomanti, magistri ali doktorandi, v kolikor so s strani svoje matične visokošolske institucije za mobilnost izbrani v času zadnjega leta študija, njihovo usposabljanje v okviru prakse v tujini pa mora biti opravljeno v dvanajstih mesecih po datumu diplomiranja, magistriranja oziroma doktoriranja (1).

Študentom, ki se odločate za mobilnost, pa naj bo to mobilnost za namen študija ali prakse, pred odhodom v tujino svetujemo naslednje1: 1. Razmislite, zakaj bi se radi udeležili študijske izmenjave ali prakse in kaj bi z udeležbo radi pridobili. Ni skrivnost, da se študentje mobilnosti udeležujejo zaradi menjave okolja, sklepanja novih poznanstev in prijateljstev, možnosti potovanja in spoznavanja novih kultur, a naj bo vaše vodilo pri odločanju tudi možnost, da boste lahko izkušnje, ki jih boste v tujini pridobili, kar najbolje izkoristili za zaključek študija, pa tudi za razvoj vaše lastne kariere. 1

Nasveti delno povzeti po (3).

2. Pridobite ustrezne informacije, ki vam bodo olajšale izbiro fakultete v tujini in prijavni postopek ter pomagale pri urejanju vsega, kar je potrebno za uspešen začetek in konec mobilnosti. − Informacije, ki jih potrebujete, lahko dobite pri Erasmus+ koordinatorju na vašem študijskem oddelku oziroma fakulteti oziroma višji strokovni šoli. Vsaka fakulteta ima namreč svoja notranja pravila in razpis, na podlagi katerega izbere študente. − Obiščite mednarodno pisarno na vaši fakulteti, kjer vam lahko posredujejo številne informacije o možnostih študija v tujini in o štipendijah za študij v tujini. − Z nasveti vam lahko pomagajo tudi vaši profesorji − predvsem tisti, ki imajo izkušnje s predavanji na tujih univerzah. − Koristne informacije vam lahko posredujejo tudi tutorji za tuje študente, tuji študentje, ki študirajo na vaši fakulteti, kolegi, ki so se mednarodne izmenjave že udeležili, pomagajo vam lahko tudi na resorju za mednarodno sodelovanje v študentski organizacije vaše univerze itd. − Če bi v tujini radi opravljali študijsko prakso, se obrnite na mednarodne organizacije, ki delujejo na vašem študijskem področju, in spremljajte spletne strani mednarodnih organizacij, kjer ponujajo prakse. 3. Pozornost posvetite izbiri in prijavi. Pridobite informacije o pogojih za študij na tuji fakulteti, poizvedite, katere uspešno opravljene obveznosti vam bodo priznali na vaši matični fakulteti, ugotovite, v katerem jeziku bodo potekala predavanja na izbrani fakulteti, in presodite, kakšno je vaše znanje tega jezika (ali zadošča za poslušanje predavanj, pisanje seminarskih nalog) ipd. 4. Pred odhodom v tujino podpišite študijski sporazum. V kolikor boste na izmenjavi pisali diplomsko nalogo, morate to zapisati v študijski sporazum, v času izmenjave pa morate v tujini imeti tudi nadzornega mentorja. 5. Ko se odločate za študij v posamezni državi (in mestu znotraj nje), pridobite tudi informacije o finančni pomoči (lahko ste prejemnik Erasmus+ dotacije), preverite, kakšne so možnosti nastanitve in kakšne so cene najemnin, kako je z javnim prevozom, tečajem tujega jezika (jezika države, v katero se odpravljate), kje pridobite študijsko literaturo, kako je s prehrano, kako si uredite zdravstveno zavarovanje ipd. Po prihodu z izmenjave oziroma po opravljeni praksi: 1. Uredite vso potrebno dokumentacijo za priznanje študijskih obveznosti, ki ste jih opravili v tujini. 2. Evalvirajte in ovrednotite svojo mednarodno izkušnjo. Razmislite, kaj ste z udeležbo pridobili, česa ste se naučili, katere kompetence ste na novo pridobili ali še nadgradili. Vprašajte se, kako vam lahko ta izkušnja pomaga na vaši karierni poti in prispeva k večanju vaše zaposljivosti ob zaključku študija. 3. Aktivnosti in kompetence, pridobljene v manj formalnih izobraževalnih trenutkih vaše mobilnosti, zabeležite v orodje e-Nefiks (sistem za beleženje neformalno pridobljenega znanja), ki so ga razvili v okviru dejavnosti Zavoda Nefiks. 6

2.1.1 Izkušnja posameznice, ki je bila na študijski izmenjavi O izkušnji študijske izmenjave v okviru programa Erasmus+ smo se pogovarjali z 28-letno Natašo, ki je prvi semester drugega letnika podiplomskega študija slovenistike preživela v Lizboni na Portugalskem. Tam je bila od oktobra 2013 do februarja 2014. Povedala je sledeče:  Zakaj si se odločila za udeležbo? Za udeležbo sem se odločila, ker me je tovrstna izkušnja že dolgo mikala, zato sem se ob koncu študija končno odločila, da to svojo željo tudi uresničim. Pritegnila me je tudi lokacija izmenjave in želja po tem, da razširim svoja obzorja, se naučim novega jezika ter spoznam študij maternega jezika v tuji državi.  Katera znanja in kompetence si z udeležbo pridobila? Menim, da sem se naučila predvsem, kako se sporazumevati in slediti predavanjem v tujem jeziku, ki ga nisem znala in poznala. Čeprav sem se udeležila nekaterih predavanj na katedri za slovenistiko, spoznala njihove profesorje in študente, pa sem izpite iz predmetov opravljala na drugih oddelkih. V nasprotju z nekaterimi drugimi fakultetami v Lizboni na tamkajšnji filozofski fakulteti vsa predavanja potekajo v portugalščini, prav tako pa smo morali tudi tuji študentje pisati in zagovarjati seminarske naloge v portugalščini. To je bila zelo zanimiva izkušnja, ki pa mi je občasno povzročila tudi nekaj težav. Pridobila sem tudi vse tiste veščine, ki jih pač moraš pridobiti, ko se znajdeš sam v večjem mestu, kot si jih sicer vajen, brez prijateljev, ki so vsak dan okrog tebe. V mislih imam samostojnost, samoiniciativnost, komunikativnosti, organiziranost, prilagodljivost …  Kako meniš, da so ti tovrstne aktivnosti pomagale pri razvoju lastne kariere? Vse izkušnje, ki sem jih z različnimi aktivnostmi v času študija pridobila, velik del tega je vsekakor tudi udeležba na Erasmus+ izmenjavi, so mi razširile obzorja, mi pomagale, da sem bolje spoznala sebe in to, v čem sem dobra, kaj so moje prednosti in slabosti, dale so mi zavedanje, kaj zmorem in znam in da se lahko še vedno veliko naučim. Pri razvoju kariere mi to pomaga predvsem na način, da se tudi na tem področju želim razvijati, vem, da sem lahko vedno boljša, ni mi dovolj samo to, da imam službo in jo redno opravljam, ampak želim biti pri svojem delu čim boljša, se še izobraževati, razvijati svoje karierno področje, ga morda v prihodnosti tudi razširiti z novimi pridobljenimi znanji in kompetencami.  Ali meniš, da si z udeležbo povečala tudi svoje zaposlitvene možnosti? Ne vem, če sem si samo zaradi izmenjave izboljšala zaposlitvene možnosti, sem pa zaradi tega, česar me je izmenjava naučila, po mojem mnenju postala tudi boljša vzgojiteljica. V stiku z različnimi kulturami sem se namreč veliko naučila, razširila sem svoja obzorja, postala bolj strpna in sprejemajoča.  Kaj svetuješ mladim, ki razmišljajo o udeležbi v programih Erasmus+, ki so del formalnega izobraževanja (študijska izmenjava, praksa)? Če imajo to možnost, naj jo vsekakor izkoristijo. Neprecenljiva izkušnja je že samo to, da spoznaš študij in proces dela še kje drugje kot doma, da imaš priložnost videti študij v tujini »od znotraj,« da si se prisiljen znajti v okolju, ki ti ni najbolj domače in v njem dejansko 7

funkcionirati. Potem pa pride zraven še spoznavanje ogromno novih ljudi, druženje z vrstniki z vseh delov sveta, spoznavanje novih krajev, držav, običajev … skratka, študijska izmenjava je izkušnja, ki jo je vredno doživeti. 2.2

Erasmus+ in mladinski sektor

Mladinsko poglavje programa Erasmus+, imenovano Erasmus+ Mladi v akciji, nagovarja mladinski sektor in je usmerjeno k spodbujanju organizacij učnih mobilnosti za vse mlade v starosti od 13 do 30 let. Gre za mobilnosti, ki ponujajo možnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v okviru mladinskega dela. Na drugi strani pa je ta del programa namenjen tudi mladinskim delavcem in voditeljem – spodbuja namreč tudi razvoj njihovih kompetenc za organizacijo aktivnosti neformalnega učenja v mladinskem delu. Cilj mladinskega poglavja programa Erasmus+ pa je tudi aktivno vključevanje mladih evropskih državljanov v dialog z oblikovalci mladinskih politik tako na lokalni in nacionalni kot tudi na evropski in mednarodni ravni. Svet EU je s sprejemom svoje resolucije novembra 2009 kot ključna cilja sodelovanja Evropske unije in držav članic na področju mladine opredelil: a) zagotavljanje več priložnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter b) spodbujanje aktivnega državljanstva, družbenega vključevanja in solidarnosti vseh mladih (4). V okviru mladinskega programa Erasmus+ Mladi v akciji se lahko mladi udeležijo mladinskih izmenjav, omogočena je mobilnost mladinskih delavcev, mladi pa so lahko aktivni tudi znotraj Evropske prostovoljske službe. Ker menimo, da lahko znotraj tega dela programa mladi še posebej pridobivajo novo znanje in razvijajo svoje kompetence, ki niso nujno vezane na njihovo področje formalnega izobraževanja, te izkušnje pa lahko bistveno vplivajo na karierni razvoj mladih, bomo temu delu programa namenili posebno pozornost (4). Naše izkušnje mladinskega dela namreč kažejo, da slovenski mladi, ki so jim ti programi namenjeni, programov Erasmus+ znotraj polja mladinskega dela sploh ne poznajo v dovolj veliki meri in se ne zavedajo, kako zelo jim lahko take aktivnosti pomagajo, ko gradijo svojo karierno pot. Udeležba na tovrstnih programih bi jim zagotovo zelo pomagala pri razmisleku o nadaljevanju študija, pri razvoju njihovih potencialov, pridobivanju novega znanja in nenazadnje tudi pri večanju njihovih zaposlitvenih možnosti. 2.2.1 Mladinske izmenjave Mladinske izmenjave skupinam mladih iz različnih držav omogočajo neformalno in priložnostno učenje. Namenjene so mladim od 13. do 30. leta starosti, mladi pa se lahko mladinske izmenjave udeležijo v trajanju od pet do največ 21 dni (čas, ki je potreben za potovanje skupin, se tukaj ne upošteva). Vsaka mladinska izmenjava poteka na določeno temo (na primer varovanje okolja, LGBT, strpnost do različnosti itd.), udeleženi mladi pa posamezne teme skupaj raziskujejo. Ob tem razvijajo svoje kompetence, postajajo pozorni na družbeno relevantne tematike in področja ter aktualno družbeno dogajanje, s pomočjo vrstnikov iz drugih držav in okolij spoznavajo nove kulture, življenjske stile, navade in običaje, imajo možnost učenja demokratičnega sodelovanja in odločanja v družbi krepijo vrednote prijateljstva, solidarnosti, sprejemanja, demokratičnosti ipd. (4). 8

2.2.2 Mobilnost mladinskih delavcev Mladi, ki delujejo ali bi radi delovali na področju mladinskega dela kot mladinski delavci, lahko svoje kompetence še dodatno razvijajo v okviru mobilnosti mladinskih delavcev in voditeljev. Te aktivnosti lahko trajajo od dva dni do največ dva meseca, udeležencem pa, kot že zapisano, pomagajo pri razvoju in krepitvi lastnih znanj in spretnosti, prav tako pa z razširjanjem znanja, ki so ga pridobili v času aktivnosti v tujini, svoji organizaciji omogočajo razvoj, vanjo vnašajo preverjene novosti in dvigajo kakovost mladinskega dela v svojem lokalnem okolju in tudi širše (4). Aktivnosti lahko potekajo skupinsko ali individualno. Med skupinske aktivnosti štejemo strokovne seminarje s tematikami, ki so povezane z mladinskim delom ali mladinskimi politikami, usposabljanja za mladinske delavce, študijske obiske ter seminarje za iskanje projektnih partnerjev za razvoj novih projektov. Med individualne aktivnosti pa se uvrščajo izobraževalni obiski na delovnem mestu pri partnerski organizaciji (4). 2.3

Izkušnja posameznice, ki se je udeležila aktivnosti Erasmus+ na področju mladinskega dela

O izkušnji udeležbe na številnih aktivnostih znotraj programa Erasmus+ na področju mladine smo se pogovarjali z 29-letno Martino, univ. dipl. psihologinjo in mladinsko delavko. Njeni odgovori in spodbude so sledeči:  Katerih dejavnosti znotraj Erasmus+ programov si se udeležila? V okviru programa Erasmus+ in njegovih predhodnikov (Mladi v akciji, Mladina) sem se udeležila različnih mladinskih izmenjav, usposabljanj za mladinske voditelje, seminarjev in dogodkov mreženja, kot prostovoljka sem sodelovala tudi v projektu Evropske prostovoljske službe …  Zakaj si se odločila za udeležbo na vseh teh aktivnostih? Prve mladinske izmenjave sem se udeležila, ker je bila to priložnost za ugodno potovanje v tujino in spoznavanje sovrstnikov iz drugih držav. Ta izkušnja pa mi je dala veliko več, kot sem pričakovala (npr. izboljšala sem svoje znanje angleščine, pridobila na samozavesti, naučila sem se komunicirati z mladimi iz različnih držav, spoznavala sem njihove kulture in običaje, razblinili so se nekateri predsodki, ki sem jih imela …). Po tej prvi zelo pozitivni izkušnji odločitev za udeležbo v ostalih projektih sploh ni bila vprašanje. Z vsakim projektom sem razvijala svoje kompetence in višala svojo zaposljivost.  Katera znanja in kompetence si z udeležbo pridobila? Z udeležbo na vseh mednarodnih projektih sem razvijala kompetence komunikacije v angleščini in drugih tujih jezikih, kompetence timskega dela, načrtovanja in vodenja projektov, dela z mladimi, neformalnega izobraževanja in številne druge.  Kako meniš, da so ti tovrstne aktivnosti pomagale pri razvoju lastne kariere? Poleg vseh kompetenc sem v času mednarodnih aktivnosti spoznala veliko organizacij in posameznikov, s katerimi sem kasneje sodelovala in še sodelujem. S prostovoljstvom (EVS) v Španiji sem pridobila tudi izkušnjo življenja v tujini in dela v medkulturnem timu, kar mi pride 9

zelo prav pri sedanjem delu s prostovoljci. Vse te izkušnje so mi nudile tudi priložnosti za spoznavanje same sebe, svojih interesov in mi pomagale pri načrtovanju lastne karierne poti.  Ali meniš, da si z udeležbo na mednarodnih aktivnostih povečala tudi svoje zaposlitvene možnosti? Z udeležbo na mednarodnih aktivnostih sem si zagotovo povečala tudi zaposlitvene možnosti, saj sem razvila številne kompetence, ki jih drugače ne bi, razširila sem svojo socialno mrežo in pridobila dragocene delovne izkušnje.  Kaj svetuješ mladim, ki razmišljajo o udeležbi v programih Erasmus+, ki so del neformalnega izobraževanja? Vsem mladim toplo priporočam udeležbo na aktivnostih, ki jih omogoča program Erasmus+, pa tudi na drugih mednarodnih aktivnostih. Mlajšim (starim od 13 do 20 let) priporočam udeležbo na mednarodnih mladinskih izmenjavah, starejšim (od 18 do 30) pa udeležbo na EVSu. Vsem, ki bi radi delali z mladimi oz. so aktivni v mladinskih organizacijah, pa svetujem tudi udeležbo na številnih usposabljanjih za mladinske delavce, ki jih pripravljajo organizacije po vsej Evropi. V vseh primerih je to priložnost za izmenjavo izkušenj z ljudmi iz cele Evrope (včasih tudi celega sveta). 2.4

Evropska prostovoljska služba2

Projekti Evropske prostovoljske službe (kratica EVS) potekajo znotraj programa Erasmus+ Mladi v akciji. EVS je namenjen mladim od 17. do vključno 30. leta in jim omogoča neformalno izobraževanje znotraj mednarodnega prostovoljskega projekta. Mladi posameznik se v EVS projekt običajno vključi glede na tematsko področje, ki ga zanima. Tako lahko na primer sodeluje v projektu, ki se dotika človekovih pravic, in je tako aktiven v nevladni organizaciji, ki se bori za človekove pravice, ter tej organizaciji pomaga pri njenem delu. Če vas na primer zanima ekologija, se lahko v okviru EVS priključite kateri izmed evropskih zavodov, ki se borijo za ohranjanje narave ter s svojim prostovoljstvom bistveno pripomorete k na primer zmanjševanju krčenja gozdov v Skandinaviji. V kolikor vas zanima delo z mladimi, ki iščejo svoje zaposlitvene priložnosti, vas bodo zares veseli v kateri izmed mladinskih organizacij, ki delujejo v bolj ali manj oddaljenih kotičkih Evrope. Različnih projektov je zares ogromno, zato razmislite, kaj je tisto, kar vas najbolj zanima, ali pa kaj je tisto, v čemer bi se radi še izpopolnili, dobili nove izkušnje, nato pa temu sledite!  Kako dolgo traja EVS projekt? EVS projekti trajajo od dveh tednov do enega leta.  Kako priti do EVS projekta? 1. Najprej poiščite gostiteljsko organizacijo in svoj EVS projekt.

V bližnji prihodnosti naj bi se začel izvajati program t. i. Evropske solidarnostne enote (European Solidarity Corps – ESC). Gre za novo pobudo Evropske unije, ki mladim od 18. do 30. leta omogoča zaposlitev ali prostovoljno delo v dobro skupnosti in ljudi po vsej Evropi (6). Vključevala bo pripravništva in delovna mesta, solidarnostne projekte, projekte prostovoljstva ter partnerstva za prostovoljstvo (7). 2

Gostiteljsko organizacijo lahko iščete v bazi akreditiranih organizacij Evropske komisije. Pri iskanju označite tudi temo, ki vas zanima. Na vprašanje, koliko organizacij kontaktirati, je težko podati enoten odgovor – nekateri prostovoljci na primer pišejo le nekaj organizacijam in takoj dobijo pozitiven odgovor, nekaterim pa tudi po več kot desetih poslanih pobudah ne dobijo pozitivnega odgovora. Pomembno je, da pri tem prvem koraku ne obupate, saj se za prav za vsakega prostovoljca, ki si sodelovanja želi, EVS projekt tudi najde. Iskanje se najbolj izplača dva meseca pred rokom oddaje prijav. V tem obdobju proste EVS organizacije iščejo nove prostovoljce in vam bodo zagotovo hitro odgovorile. Prav tako se pri iskanju osredotočite na projekt, ki vas zanima, in ne iščite organizacij glede na države ali mesta, v katerih bi radi živeli (5). 2. Za odhod na EVS pa potrebujete tudi pošiljajočo organizacijo. Po tem, ko ste se z gostujočo organizacijo dogovorili, kdaj bi začeli z delom in koliko časa bo delo trajalo, se običajno pošiljajoča organizacija poveže z gostujočo organizacijo in z njo doreče vse podrobnosti o projektu ter podpiše partnerski sporazum (pooblastilno pismo), ki pošiljajočo organizacijo zavezuje, da bo v projektu sodelovala kot pošiljajoča organizacija. Gostujoča organizacija nato prijavi projekt na enega izmed prijavnih rokov (5). 3. Ko je projekt sprejet, se podpiše še Sporazum o aktivnosti (t. i. Activity agreement), kjer se določijo podrobnosti aktivnosti ter naloge in pravice vseh partnerjev v projektu ter še nekatere druge podrobnosti (5).  Podpora EVS prostovoljcu med bivanjem v tujini vključuje podporo za: − bivanje, − jezikovni tečaj, − prevoz na delo, − zavarovanje, − prehrano, − potne stroške za pot v državo, ki si jo izbral in nazaj, − pa tudi žepnino.  Namen Evropske prostovoljske službe je, da mladi EVS prostovoljci: − dobijo priložnost za spoznavanje mladih iz vse Evrope, − pridobijo neprecenljive delovno-prostovoljske izkušnje, se učijo ali izpopolnjujejo tuj (lokalni) jezik, − dobijo možnost samostojnega življenja v tujini, − spoznavajo druge kulture in so vključeni v proces globalnega učenja, imajo možnost osebnostne rasti, − s pridobljenimi delovnimi izkušnjami izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti (5). Ste zdaj prvič slišali za mladinske izmenjave in Evropsko prostovoljsko službo? Te možnosti že poznate, pa še niste zbrali dovolj poguma, da bi se izmenjave ali EVS-a udeležili, oziroma ne veste, kaj sploh morate narediti? Svetujemo vam naslednje:

 Razmislite, ali bi se radi udeležili mladinske izmenjave ali bi se raje vključili v projekte EVS. Običajno je to povezano s časom, ki ga imate na voljo, z vašimi šolskimi oziroma študijskimi obveznostmi ipd. Kot smo že zapisali, so mladinske izmenjave bolj kratkoročne, medtem ko aktivnosti v okviru EVS trajajo dlje časa.  Razmislite tudi o tem, zakaj bi se aktivnosti udeležili – kaj bi radi z udeležbo dosegli, pridobili – začrtajte svoje cilje.  Izberite področje delovanja, ki vas najbolj zanima. Tematike mladinskih izmenjav so izredno raznolike. Če bi radi prispevali k zmanjšanju plastike v okolju, se udeležite mladinske izmenjave na temo okoljevarstva. V kolikor vas moti zaposlitveni status visoko izobraženih mladih Evropejcev, bo vas za vas prava izmenjava na temo zaposlovanja in usposabljanja mladih, morda celo prekarnega dela mladih. Podobno velja tudi takrat, ko izbirate organizacije in države, kjer bi radi bili npr. prostovoljci – vedno izbirajte po svojih interesih, upoštevajte pa tudi delovanje in vrednote ter načela delovanja izbrane organizacije.  Več informacij o aktualnih izmenjavah, prijavnih in izbirnih postopkih, poteku izmenjav ali aktivnosti v okviru EVS ipd. vam lahko dajo v lokalnih mladinskih centrih in v mladinskih organizacijah ter v organizacijah za mlade, ki delujejo v vaši okolici. Namig: Če ste kot prostovoljci aktivni v mladinskih organizacijah, lahko z njihovo pomočjo največkrat še hitreje kam odpotujete, saj na izmenjave najraje pošljejo nekoga, ki ga že poznajo, mu zaupajo in si to zasluži, saj je prostovoljec že pokazal interes, vložil trud v določene aktivnosti ipd.  Po prihodu z izmenjave svojo izkušnjo ovrednotite: poglejte, ali ste dosegli cilje, ki ste si jih zastavili, razmislite, česa ste se naučili, katere kompetence ste okrepili oziroma na novo pridobili. Svoje izkušnje in kompetence skrbno in sproti beležite v e-nefiks!  Ne pozabite, da vam lahko ena ali več mednarodnih izkušenj pomaga pri večanju vaših zaposlitvenih možnosti, saj vas morda prav ta loči od ostalih kandidatov, ki se bodo potegovali za isto delovno mesto kot vi. Zaključimo poglavje z razmislekom o tem, zakaj sploh oditi na mladinsko izmenjavo oziroma opravljati projekt Evropske prostovoljske službe:  Gre za enkratno priložnost, v okviru katere lahko (skoraj) brezplačno pridobivate novo znanje in razvijate svoje kompetence.  Izboljšate lahko znanje angleščine ali katerega drugega tujega jezika, saj se nekaj dni ali celo mesecev družite z neslovenskimi vrstniki, lahko pa tudi na novo usvojite znanje jezika države, kjer se za nekaj mesecev udeležite npr. aktivnosti EVS.  Spoznali boste evropske vrstnike, se z njimi družili in pogovarjali ter širili svojo socialno mrežo, katere vrednost je dandanes neprecenljiva. Spoznavali boste nove kulture, se soočali z drugačnostjo in se jo naučili sprejemati. Fleksibilni in za novosti odprti posamezniki so danes, v času izredno hitrih sprememb, na trgu dela izredno iskani.  O udeležbi na izmenjavi ali aktivnostih EVS dobite potrdilo, ki vam služi lahko kot priloga k življenjepisu.  Tudi neformalne (zaposlitvene) izkušnje štejejo, ko se boste potegovali za željeno delovno mesto, ne pozabite tega!

PRIPRAVNIŠTVA IN ZAPOSLITVE V INSTITUCIJAH IN AGENCIJAH EVROPSKE UNIJE

Razmišljate o tem, da bi prevajalske izkušnje pridobivali z delom v Bruslju v okviru Evropske komisije? Bi se radi preizkusili kot pripravnik slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu? Veste, kako potekajo izbirni postopki, in bi svoje znanje radi delili z ostalimi študenti in iskalci zaposlitve? Potem berite to poglavje naprej. Kariero v okviru institucij Evropske unije lahko gradite v Svetu Evropske unije, Evropski komisiji, Evropskem parlamentu, Odboru regij, Evropski službi za zunanje delovanje, na Računskem sodišču, Sodišču Evropske unije, Evropskem ekonomsko-socialnem odboru, v okviru Evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Prav tako lahko na svojo evropsko karierno pot stopite v okviru katere izmed agencij Evropske unije. Naj jih naštejemo le nekaj: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za kemikalije, Evropska obrambna agencija, Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (prva agencija Evropske unije s sedežem v Sloveniji) itd. 3.1 Zaposlitvene možnosti v institucijah in agencijah Evropske unije V institucijah Evropske unije je zaposlenih štirideset tisoč ljudi, institucije pa ponujajo številne zaposlitvene priložnosti, ki se razlikujejo glede na izobrazbo posameznika. Dobro je razmišljati o takih delovnih mestih, kjer boste lahko kar najbolje izkoristili svoje pridobljeno znanje in pretekle delovne izkušnje (če jih imate, seveda). Če ste na primer študirali jezike, se lahko prijavite za delovno mesto prevajalca, tolmača, korektorja ali pravnika lingvista, če ste študirali ekonomijo, matematiko ali pa imate statistično izobrazbo, se lahko odločite za poklicno pot ekonomista ali statistika v institucijah Evropske unije itd. (8). V institucijah Evropske unije se lahko zaposlite kot upravni uslužbenec ali pa kot strokovno tehnični uslužbenec. Diplomanti se v institucijah lahko zaposlijo kot upravni uslužbenci (kratica AD) – to so politični uradniki, odvetniki, revizorji, prevajalci, tolmači, komunikacijski in novinarski uradniki, IT projektni vodje, arhivisti, statistiki, skrbniki pogodb itd. Za nediplomante so na voljo delovna mesta strokovno-tehničnih uslužbencev (kratica AST), kot so sekretarji, pomočniki HR, jezikovni uredniki, finančni pomočniki, organizatorji konferenc, avdio-video tehniki, podporniki IKT, spletni oblikovalci, jedrski inšpektorji, socialni delavci, medicinske sestre ipd. (9).  Kakšne posameznike za zaposlitev iščejo? Zaposleni v institucijah in agencijah Evropske unije: − so državljani Evropske unije, − lahko so diplomanti ali nediplomanti, − znajo vsaj dva uradna jezika Evropske unije, pri čemer je en jezik njihovih materni jezik (zahteva se stopnja C1, za nekatere izbore C2), drugi jezik pa je angleščina, francoščina ali nemščina (zahteva se vsaj stopnja B2, za nekatere izbore C1), − so visoko kvalificirani in odporni, − so komunikativni in visoko motivirani, − so usmerjeni k rezultatom, − so sposobni analitičnega razmišljanja, − uživajo v delo v večkulturnih skupinah in večkulturnem okolju, − so se pripravljeni seliti v Bruselj ali Luksemburg (9). 13

 Kaj vam zaposlitev v institucijah Evropske unije prinaša? − zanimivo delo, polno izzivov, − mednarodno, dinamično in hitro razvijajoče se delovno okolje, − možnost potovanj, − možnost obiskovanja jezikovnih tečajev, − spodbujanje k učenju novih veščin in jezikov, − možnosti za izobraževanje in usposabljanje za vseživljenjski poklicni razvoj, − možnost opravljanja različnih del in zaposlitveno mobilnost (možnost menjave službe in institucije), − ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, − koristi in ugodnosti na socialnem področju, − kariero v Bruslju ali Luksemburgu, pa tudi v zaposlitvenih agencijah povsod po Evropi in v delegacijah EU po svetu, − konkurenčno plačo, − priložnost preoblikovati Evropo in svet (8, 9).  Kako potekata prijava in izbirni postopek za delovna mesta za nedoločen čas? (8, 9) Institucije Evropske unije kandidate za zaposlitev za nedoločen čas izberejo z javnimi natečaji, objavljenimi na uradni spletni strani EPSO službe3. 1. Kandidati opravijo on-line prijavo na spletnem mestu www.eu-careers.eu. 2. V prvem krogu preverjanja opravijo kandidati računalniško podprte teste (CMT – Computer Based Tests), ki so sestavljeni iz psihometričnih nalog za ocenjevanje sposobnosti in zmožnosti (naloge so izbirnega tipa). Testi preverjajo verbalno, numerično in abstraktno razumevanje, vključujejo pa tudi situacijske teste. Naloge, kandidati rešujejo v svojem maternem jeziku, slovenski kandidati jih izpolnjujejo v Sloveniji. 3. Uspešne kandidate nato povabijo v drugi krog testiranja, ki poteka v ocenjevalnem centru v Bruslju ali Luksemburgu. Testiranja traja dan ali dva, poteka pa v drugem jeziku kandidata. Tam morajo kandidati skupaj z drugimi kandidati skupinsko izvesti več nalog, povezanih z delom. Pri tem jih ocenjujeta dva ocenjevalca, naloge pa se delijo na študijo primera, ustno predstavitev, strukturirani intervju in vajo v skupini, s čimer preverjajo naslednje kompetence, ki jih zahtevajo institucije Evropske unije: sposobnost analitičnega mišljenja in reševanja problemov, sporazumevanje, zagotavljanje kakovosti in rezultatov, učinkovitost pri delu, sposobnost učenja in razvoja, prednostno razporejanje in organizacijo dela, vzdržljivost, delo v skupini in (ponekod tudi) vodstvene sposobnosti. EPSO je Evropski urad za izbor osebja, ki v večini primerov nadzoruje izbirni postopek za zaposlitev kandidata, vse od spletne prijave do opravljanja preizkusov v ocenjevalnem centru, poleg tega pa odgovarja na morebitna vprašanja kandidatov. V izbirnih postopkih EPSO zagotavlja enake možnosti, obravnavo in dostop za vse kandidate ne glede na spol, raso, barvo kože, etnično in socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero in prepričanje, politično in drugo mnenje, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost, spolno usmerjenost in pripadnost narodni manjšini. Spoštuje vključevanje in vsem kandidatom zagotavlja enake možnosti, da lahko v celoti pokažejo svoje kompetence, in sicer tako da opredeli in odstranjuje vse dejavnike, ki bi to preprečevali, pa tudi morebitne predsodke in nevarnost diskriminacije (8). 3

4. Uspešni kandidati, ki pri ocenjevanju dosežejo največje število točk, se uvrstijo na seznam uspešnih kandidatov (rezervni seznam), s katerega institucije zaposlujejo kadre glede na svoje potrebe. Uvrstitev na seznam vam še ne zagotavlja službe, ampak pomeni, da vas bodo morda povabili na razgovor za zaposlitev v instituciji EU. Če boste na razgovoru uspešni, pa vas seveda čaka želena zaposlitev! POMEMBNO: 1. Izbirni postopek običajno traja od pet do devet mesecev od datuma razpisa natečaja. 2. Namen natečajev ni zapolniti določena delovna mesta, ampak oblikovati seznam rezervnih kandidatov za morebitne potrebe institucij v prihodnje. Rezervni seznam je baza podatkov o profilu, kompetencah in razpoložljivosti uspešnih kandidatov. 3. Kot že zapisano – uvrstitev na seznam rezervnih kandidatov še ne jamči zaposlitve, a podatki kažejo, da se povprečno petdeset odstotkov kandidatov s seznama v sedmih mesecih zaposli v institucijah. 4. Ko se v instituciji sprosti delovno mesto, institucija preveri profile uspešnih kandidatov, ki so že na seznamu, in izbere kandidata, ki najbolj ustreza njenim potrebam. Kandidata tako izbere na primer glede na izobrazbo, delovne izkušnje, znanje jezikov itd. 5. Lahko se zgodi, da pri seznamih, ki veljajo za vse institucije, več institucij oziroma služb povabi enega kandidata na razgovor. 6. Rezervni seznam za splošne natečaje navadno velja eno leto, njegovo veljavnost pa je mogoče podaljšati (glede na potrebe institucij). 7. Svetujemo vam, da pred pravo prijavo in reševanjem računalniško podprtih testov poskusite izpolniti vzorčne teste in poiščete drugo gradivo za usposabljanje in podporo, ki je na voljo na spletni strani EPSO službe (8).  Kdaj se prijaviti? 1. Diplomanti oziroma splošni profili s področja, kot so pravo, javna uprava ipd., imajo prijavni rok spomladi. 2. Prijavni rok za jezikoslovce, prevajalce in konferenčne tolmače je poleti. 3. Zimski čas je namenjen prijavam nediplomantov z izkušnjami (AST uslužbenci) (9).

3.2

Pripravništva v institucijah in agencijah Evropske unije

Programi Evropske unije vsako leto omogočijo približno 1.200 mladim, da dopolnijo svoje strokovno znanje, bolje spoznajo Evropsko unijo in se osebno razvijajo. Večina institucij organizira od tri do petmesečna pripravništva za mlade univerzitetne diplomante. Pripravništvo je možno na različnih področjih in omogoča natančnejše spoznavanje delovanja institucij Evropske unije. Delovne naloge pripravnikov se razlikujejo glede na to, kateri služi pripada delovno mesto. Pripravniki oziroma stažisti za svoje delo prejmejo plačilo. Pripravniške izkušnje najpogosteje lahko pridobite na naslednjih področjih: konkurenčna zakonodaja, človeški viri, okoljske politike, komuniciranje ipd. Izbirne postopke za pripravništvo vodijo posamezne institucije in agencije Evropske unije (8). Pripravništvo lahko opravljate tudi pri slovenskem poslancu v Evropskem parlamentu – če vas tovrstno delovanje zanima, pobrskajte tudi za to možnostjo! 15

Za pripravništvo pri Evropski komisiji se na leto prijavi več kot 30.000 kandidatov, letno pa je izbranih med 1.300 in 1.400 kandidatov. Za pripravništvo v dotični instituciji potekata dva izbirna postopka na leto – zadnja roka za prijavo sta 31. januar in 31. avgust. Izbrani kandidat delo nastopi 1. marca ali 1. oktobra. Pripravništvo traja pet mesecev, zanj pa ni starostne omejitve, prav tako pa delovne izkušnje niso potrebne. Kandidat za pripravnika mora izpolnjevati tri pogoje: − zaključen mora imeti dodiplomski študij, − izkazati mora zelo dobro znanje angleškega/francoskega/nemškega jezika, − izkazati mora tudi zelo dobro znanje drugega uradnega jezika Evropske unije (svojega maternega jezika) (9). 3.3

Študenti ambasadorji zaposlitev v Evropski uniji

V kolikor želite v času študija na svoji univerzi promovirati poklicne poti v institucijah Evropske unije, se lahko prijavite za študenta ambasadorja zaposlitev Evropske unije. Študent ambasador je posameznik, ki: − je motiviran, odprt in zavzet za delovanje evropskih institucij in agencij, − ima odlične komunikacijske spretnosti, je spreten v navezovanju novih stikov in se je pripravljen učiti, − je fleksibilen, ima dobre organizacijske spretnosti, odlikujeta pa ga kreativen pristop in zavzetost za doseganje dobrih rezultatov, − pozna možnosti za zaposlitev v institucijah Evropske unije in jih na inovativen in vsebinsko bogat način predstavi drugim zainteresiranim mladim (na zaposlitvenih sejmih, z obveščanjem na matični univerzi in fakulteti, z aktivnim sodelovanjem na spletu in v družbenih medijih, odgovarja na vprašanja po e-pošti in drugih kanalih), − je deležen uvajanja pod vodstvom mentorja ves čas opravljanja ambasadorskega dela, − ima možnost vzpostavitve socialne mreže z drugimi študenti ambasadorji iz cele Evrope in ima možnost spoznati in sodelovati z visokimi uradniki Evropske unije, − razvije svoje sposobnosti javnega nastopanja, trženja in kadrovanja, − pridobi priporočilo za dobro opravljeno delo in reference, ki bodo v njegovem življenjepisu vzbudile pozornost bodočih delodajalcev (tako si poveča zaposlitvene možnosti v institucijah Evropske unije in tudi širše) (8). Delo študenta ambasadorja obsega naslednje naloge in zadolžitve: − komunikacija s študenti, ki jih zanima zaposlitev v institucijah EU, − raziskovanje ciljnih skupin in vzpostavljanje stikov z univerzitetnimi mediji, − priprava poštnih seznamov in ustrezno obveščanje o poklicnih možnostih v institucijah EU, − priprava predstavitev, udeležba na zaposlitvenih dogodkih na univerzi in iskanje zanimivih govorcev (priprava najmanj ene predstavitve poklicnih poti v institucijah EU oziroma udeležba na dogodku), − izvajanje mesečnih nalog in redno poročanje o svojih dejavnostih, − urejanje in redno spremljanje namenske Facebook strani oziroma skrb za spletno vidnost (8).

3.4

Izkušnja posameznice, ki se je udeležila pripravništva v instituciji Evropske unije

O izkušnji pripravništva v dveh institucijah Evropske unije smo se pogovarjali z 28-letno Aleksandro, magistro francističnih in romanističnih študij. Aleksandra je v letu 2014 opravljala pripravništvo v Evropski komisiji (na predstavništvu v Sloveniji, avgusta in septembra leta 2014) in v Evropskem parlamentu (pripravništvo za prevajalce, v letu 2016/2017). Na zastavljena vprašanja je odgovarjala takole:  Zakaj si se odločila za pripravništvo v instituciji Evropske unije? Za pripravništvo sem se odločila, ker sem si želela nabrati dragocene izkušnje s svojega študijskega področja − področja prevajanja in pobliže spoznati delo evropskih institucij.  Kakšen je bil izbirni postopek? Kako si se nanj pripravljala? Izbirni postopek za pripravništvo na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji je bil precej enostaven. Potrebno je bilo poslati življenjepis s spremnim pismom. Po opravljenem ožjem izboru sem bila povabljena na razgovor na predstavništvo v Ljubljani. Prijava na pripravništvo v Evropskem parlamentu je potekala precej drugače. Izpolniti sem morala obrazec na spletni strani s podrobnimi informacijami o svojem formalnem izobraževanju in dotedanjih delovnih izkušnjah. Potem so me po nekaj mesecih kontaktirali in prosili za dokazila o navedenih izkušnjah in doseženi izobrazbi, saj sem se uvrstila v ožji izbor. Informacijo o končni odločitvi sem prejela tri mesece po poslani dokumentaciji.  Zakaj misliš, da so izbrali ravno tebe, kako si jih prepričala? Menim da so me izbrali zaradi moje izobrazbe in dotedanjih izkušenj, predvsem sem jih pridobivala kot prostovoljka. Nekaj zaslug pripisujem trudu, ki sem ga vložila v pripravo motivacijskega pisma, pa tudi sreči, brez slednje ne gre.  Katera znanja in kompetence si pridobila s pripravništvom? Težko naštejem, kaj vse sem se naučila v času pripravništev v obeh omenjenih institucijah. Pridobila sem dragoceno znanje s področja prevajanja, izpopolnila sem tudi svojo slovenščino, saj je le-ta ključnega pomena pri prevajanju. Ostale pridobljene kompetence, ki bi jih izpostavila, pa so povezane s samo organizacijo dela in prevajalskimi (delovnimi) orodji. Prav tako sem bistveno razširila svoja poklicna in osebnostna obzorja, česar sem še posebej vesela.  Kako ocenjuješ, da ti je ta izkušnja pomagala pri razvoju lastne kariere? Izkušnja pripravništva mi je omogočila razvoj veščin, ki so zelo pomembne ne samo v delovnem okolju, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Izpopolnila sem že obstoječe spretnosti, razširila svojo socialno mrežo in kar je najbolj pomembno, ugotovila sem, v katero smer želim razvijati svojo karierna pot.  Ali meniš, da si s pripravništvom povečala tudi svoje zaposlitvene možnosti? Zagotovo! Ne samo zaradi nabranih izkušenj, temveč tudi zato, ker je takšno pripravništvo odlična odskočna deska za željeno zaposlitev. Evropske institucije so zelo priznane na evropskem pa tudi svetovnem nivoju in pri vsakem delodajalcu vzbudijo zanimanje. To, da sem v svoj življenjepis lahko zapisala pridobivanje izkušenj v kar dveh evropski instituciji, je zares 17

velika prednost, ki znatno poveča možnosti zaposlitve in me pogosto ločuje od ostalih mladih iskalcev zaposlitve.  Kaj svetuješ mladim, ki si želijo pripravništva v kateri izmed institucij Evropske unije? Vrstnikom toplo priporočam, da se prijavijo za pripravništva, saj ponujajo ogromno možnosti učenja, izpopolnjevanja in kot sem že rekla, povečajo možnost zaposlitve. Dodala bi še, da je vredno vztrajati. Konkurenca je zares huda, vendar če vam ne uspe prvič, boste morda bolj uspešni drugič ali tretjič.

ZAPOSLITEV V DRŽAVI ČLANICI EVROPSKE UNIJE

Ni skrivnost, da vse več mladih Slovencev in Slovenk zaposlitev išče v tujini – med drugi tudi v državah članicah Evropske unije. Podatke o zaposlitvenih priložnostih mladi iščejo preko agencij za zaposlovanje, po spletu in v dnevnem časopisju, priljubljena so tudi družbena omrežja, kot so Facebook (predvsem interne Facebook skupine), Twitter, LinkedIn ipd. Aktualne podatke o prostih delovnih mestih v tujini mladi dobijo tudi na (spletnih) zaposlitvenih sejmih, spletnih straneh podjetij, ki jih zanimajo, pa tudi s pomočjo mreženja, v okviru prostovoljstva, sezonskega dela, mednarodnih organizacij ipd. Mladim pa lahko iskanje službe v tujini močno olajša služba EURES, ki jo postavljamo v središče četrtega poglavja pričujočega avtorskega dela, saj – glede na pogovore s slovenskimi mladimi – menimo, da mladi ta organ premalo poznajo in se nanj ne obračajo v tako veliki meri, kot bi se lahko. 4.1

Kaj je mreža EURES?

EURES (European Employment Services) je omrežje javnih služb za zaposlovanje in njihovih nacionalnih partnerjev. Njegove članice (32 jih je) so države Evropske unije ter države, ki so pristopile k skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru (Islandija, Lihtenštajn, Norveška) in Švica. Cilj omrežja EURES je podpora pri uresničevanju prostega pretoka delovne sile (10). Mreža EURES ima vzpostavljen Evropski portal za zaposlitveno mobilnost, na katerem lahko (tudi) mladi raziščejo svoje evropske zaposlitvene možnosti. Portal je namenjen tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem. Prvi lahko na enem mestu ustvarijo svoj račun EURES, svoj spletni življenjepis in svoj potni list veščin. Prav tako lahko iščejo zaposlitvene priložnosti in stopijo v stik z EURES svetovalcem. Delodajalci lahko na portalu prav tako ustvarijo svoj EURES račun, objavljajo prosta delovna mesta, iščejo potne liste veščin in objavljajo zaposlitvene možnosti. Tudi njim so na voljo EURES svetovalci. Na portalu so objavljeni tudi podatki o življenju in delu v posamezni državi, kjer deluje služba EURES. Ti podatki vključujejo informacije o trgu delovne sile (pregled trga dela, prosta delovna mesta, ki so na voljo, delavci, ki so na voljo) ter o pogojih življenja in dela v izbrani državi (pravila o prostem pretoku delavcev, kako poteka iskanje zaposlitve, delovni in življenjski pogoji, nasveti za selitev v drugo državo) (11). Na portalu EURES ali prek obsežne mreže, ki šteje več kot tisoč svetovalcev, ki delajo v organizacijah, ki so članice ali partnerice mreže EURES, je iskalcem zaposlitve in delodajalcem na voljo širok nabor storitev. Storitve mreže EURES za iskalce zaposlitve in delodajalce vključujejo:  iskanje skladnih razpisov za prosta delovna mesta in življenjepisov na portalu EURES,  zagotavljanje informacij in vodenja ter drugih oblik podpore za delavce in delodajalce,  dostop do informacij o življenjskih in delovnih pogojih v državah članicah EU, kot so davki, upokojitev, zdravstveno zavarovanje in socialna varnost,  posebno podporo za delavce in delodajalce v čezmejnih regijah,  podporo posebnim skupinam v okviru namenskih programov zaposlitvene mobilnosti, kot sta Tvoja prva zaposlitev EURES in Reaktiviranje,

 promocijo možnosti za mlade prek spletišča Drop'pin@EURES, na katerem lahko podjetja in organizacije oglašujejo in predstavljajo svoje ponudbe, ki naj bi mladim Evropejcem pomagale pri prvih korakih na trgu dela,  podporo dinamičnim zaposlitvenim dogodkom prek spletne platforme Evropski dnevi zaposlovanja,  zagotavljanje informacij o podpori po zaposlitvi, kot so jezikovni tečaji, pomoč pri integraciji v ciljni državi itd. (11). Informacije o omrežju EURES in njegovih storitvah so na voljo tudi na spletni strani Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije. Mladi, ki iščete delo v tujini, lahko koristne napotke najdejo pod zavihkom EURES.

4.2

EURES za mlade iskalce zaposlitve

Svetovalci EURES mladim svetujejo naj ob prijavi na prosto delovno mesto v državi članici Evropske unije oddajo Europass življenjepis (priporočena dolžina CV-ja je dve strani). V življenjepisu naj mladi poudarijo svoje mednarodne izkušnje, jezikovna znanja, priporočila delodajalcev, ne pozabijo pa naj na spremno oziroma motivacijsko pismo (10). Mladim, ki želijo izboljšati svoje zaposlitvene možnosti na ravni Evropske unije, priporočamo platformo Drop'pin. Drop'pin@EURES je spletišče, na katerem lahko organizacije ter podjetja promovirajo in predstavljajo svoje ponudbe, ki bi mladim Evropejcem lahko pomagale pri prvih korakih na trgu dela. Ponudbe na tej spletni platformi obsegajo vajeništvo, pripravništvo, programe usposabljanja, tečaje e-učenja, jezikovno usposabljanje, podporo mobilnosti (npr. pomoč pri selitvi, nastanitvi ipd.), inštruiranje, mentorsko podporo ... Drop’pin@EURES prinaša tudi poenostavitev usklajevanja ponudb za mlade s profili ustreznih mladih kandidatov, saj omogoča dostop do velikega števila kvalificiranih iskalcev zaposlitve po vsej Evropi. Na tej platformi lahko delodajalci iščejo in pregledajo spletne življenjepise potencialnih kandidatov za zaposlitev in tako poiščejo tistega, ki popolnoma ustreza prostemu delovnemu mestu in njegovim zahtevam. Prav tako lahko organizacije s tem orodjem na portalu neposredno in brez težav objavijo karierne ponudbe za mlade, ki si jih lahko ogledajo mladi člani mreže EURES po vsej Evropi (11). V okviru pilotnega projekta Digital Opportunity pa bo v letih 2018–2020 na voljo do 6.000 čezmejnih pripravništev za študente in diplomante, ki so pred kratkim zaključili formalno izobraževanje. Pripravniki bodo v okviru tega projekta izpopolnili svoja digitalna znanja in spretnosti na področjih kibernetske varnosti, velepodatkov, kvantne tehnologije, strojnega učenja, digitalnega trženja in razvoja programske opreme, torej na področjih, ki na nek način sodijo na področje poklicev prihodnosti. Pripravništva se bodo začela junija naslednje leto, pripravniki pa bodo prejeli nadomestilo v višini 500 evrov na mesec (11). Prav tako pa je v kontekstu mladih, ki jih zanimajo zaposlitvene priložnosti v tujini, pomembno izpostaviti ukrep Tvoja prva zaposlitev EURES, ki je namenjen mladim do 35. leta starosti. Cilj projekta je pomagati približno 1.500 mladim v omenjeni starosti pri zaposlitvi v drugi državi članici Evropske unije, na Norveškem ali na Islandiji. Ukrep mladim finančno pomaga pri preselitvi in zaposlitvi v zgoraj omenjenih državah (12).

POMEMBNO:  Finančna podpora je možna le za redno zaposlitev in ne vključuje napotenih delavcev, pripravništva in vajeništva.  Finančno podporo lahko kandidati pridobijo le na podlagi vložene vloge in ustreznih dokazil.  Vlogo lahko kandidati predložijo le v primeru, da se je postopek izbora kandidatov že začel. Vlogo morate kandidati oddati vsaj en dan pred odhodom na razgovor ali vsaj en dan pred odhodom v tujino zaradi že dobljene zaposlitve in pred njenim začetkom.  Finančne podpore ni možno uveljavljati za nazaj!  Pred oddajo vloge vzpostavite stik z omrežjem EURES, kjer vam bodo svetovalci pomagali pri iskanju zaposlitve in pri kandidiranju za finančno podporo (12). Mladi kandidati lahko pridobite finančno podporo, če:  ste stari od 18 do 35 let,  ste državljan ali državljanka članice Evropske unije, Norveške ali Islandije,  zakonito prebivate v državi Evropske unije, na Norveškem ali Islandiji in iščete zaposlitev v kateri drugi od teh držav (iskalec zaposlitve mora spremeniti državo prebivanja),  bo vaša zaposlitev v drugi državi članici Evropske unije trajala vsaj šest mesecev,  je vaša zaposlitev sklenjena za polni ali najmanj polovični delovni čas,  za razgovor ali zaposlitev v drugi državi članici Evropske unije ne boste prejeli kakršne koli druge finančne podpore (npr. od delodajalca ali iz drugega projekta) (12). Mladi lahko pridobijo finančno podporo za:    

potne stroške za potovanje na zaposlitveni razgovor, stroške selitve ob zaposlitvi, stroške za priznavanje izobrazbe ali poklicnih kvalifikacij, stroške jezikovnega tečaja (12).

Podatke o višini finančne podpore in dodatne pogoje, ki jih morate kandidati izpolnjevati, če želite finančno podpore prejeti, lahko najdete na spletni strani Zavoda za zaposlovanje pod zavihkom EURES, lahko pa se obrnete tudi na EURES svetovalce. Mladim od 18. do 35. leta starosti pa je namenjen tudi ukrep Nacionalne sheme mobilnosti. Vanj se lahko vključijo tako imenovani ranljivi mladi, ki niso vključeni v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje, cilj ukrepa pa je tej skupini mladih omogočiti delovno-učno izkušnjo v tujini z namenom ponovne aktivacije in izboljšanja njihovega znanja, veščin in kompetenc za večjo konkurenčnost na trgu dela. V posebnem mentorskem programu naj bi 240 mladih dobilo priložnost za delovno-učno izkušnjo v tujini, shemo pa bodo izvajali v obdobju 2017–2022 (10). 4.3

EURES za delodajalce

Prav je, da omenimo, da sta tako platforma Drop'pin kot tudi ukrep Tvoja prva zaposlitev EURES namenjena tudi delodajalcem, ki iščejo mlade kadre. Preko omenjene platforme se lahko delodajalci povežejo z ostalimi organizacijami in objavijo ponudbe za mlade, ukrep Tvoja 21

prva zaposlitev EURES pa lahko koristijo majhna do srednje velika podjetja. Ukrep delodajalcem olajša vključevanje mladega iskalca zaposlitve iz druge države članice EU, Norveške ali Islandije v njihovo delovno okolje, saj lahko pridobijo finančno podporo za uvajanje v delo, jezikovni tečaj ter administrativno in namestitveno podporo za mlade iskalce zaposlitve do 35. leta starosti (13). 4.4

Iskanje službe v sosednji državi – Avstriji

Naše izkušnje dela z mladimi kažejo, da veliko mladih Slovencev in Slovenk zanima zaposlitev v naši severni sosedi. Svetovalka EURES je na eni izmed delavnic z nami delila nekaj nasvetov, kako tam uspešno iskati službo, o iskanju službe v Avstriji pa v nadaljevanju povzemamo po internem gradivu, pridobljenem na delavnici. Za iskanje zaposlitve v Avstriji svetovalka EURES svetuje pregledovanje Evropskega portala zaposlitvene mobilnosti in spletne strani avstrijskega zavoda za zaposlovanje (AMS), obiskovanje zaposlitvenih portalov (npr. Meta Job) in spletnih strani podjetij (kot sta na primer Ikea, Mahle, ki veljata za velikega delodajalca). Mladi lahko informacije o zaposlitvenih priložnostih iščejo tudi v zaposlitvenih agencijah, v časopisih, koristne podatke pa lahko pridobijo tudi od ust do ust (predvsem informacije o sezonskih delih, za delovna mesta v proizvodnji, pa tudi za visoko kvalificirana dela). Po podatkih avstrijskega zavoda za zaposlovanje je bilo v letu 2016 največ Slovencev zaposlenih v industrijski proizvodnji, gospodarskih dejavnostih, gradbeništvu ter na področju gastronomije in hotelirstva, najbolj iskani kadri pa so bili natakar, kuhar in kuharski pomočnik, prodajalec ter čistilec. Za prijavo na prosto delovno mesto v naši severni sosedi svetovalka priporoča pisno prijavo z urejenim Europass življenjepisom (vključno s fotografijo), ki mu dodate v nemščino prevedena dokazila o izobrazbi in delovnih izkušnjah. Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena pisno ali ustno, običajno za nedoločen čas, v primeru, ko gre za sezonska dela, pa za določen čas. Tudi v Avstriji zaposleni prejema bruto plačo, pa tudi trinajsto in štirinajsto plačo oziroma sorazmerni del. Svetovalka opozarja, da v Avstriji zaposleni ne dobijo povračila za potne stroške in stroške prehrane. 4.5

Izkušnja posameznice, ki je zaposlena v državi članici Evropske unije

O izkušnji zaposlitve izven meja Slovenije, v eni izmed držav članic Evropske unije, natančneje na Portugalskem, smo se pogovarjali z Aleksandro, 28-letno magistro francističnih in romanističnih študij (s to tisto Aleksandro, ki je z nami delila tudi izkušnjo pripravništva v evropskih institucijah). Njeni odgovori se glasijo takole:  Kje si trenutno zaposlena? Trenutno sem zaposlena na Portugalskem, v Barcelosu (Braga) kot projektna vodja v nevladni organizaciji.  Ali lahko na kratko opišeš svoje delovne naloge?

Moje delo vključuje vodenje Erasmus+ projektov (ključna ukrepa KA1 in KA2), kontakt in sodelovanje s sedanjimi in bodočimi partnerji, pripravljanje programov izmenjav,, organizacijo konferenc in izobraževanj, povezanih s tekočimi in nedavno zaključenimi projekti, skrb za EVS prostovoljce in sorodne aktivnosti.  Kaj te je spodbudilo k odločitvi za selitev in delo v tujini? Za iskanje službe izven domovine sem se odločila, ker sem imela boljše zaposlitvene možnosti v tujini kot doma, prav tako pa so bile ponudbe iz tujine (ne samo denarno, temveč tudi kar se napredovanja, učenja in izkušenj tiče) bistveno boljše, bolj zanimive, bolje ovrednotene.  Kako si iskala zaposlitev v tujini? Zaposlitev sem iskala preko spleta in ob pomoči prijateljev/znancev, ki živijo v tujini.  Kako je potekal sam izbirni postopek? Poslala sem povsem spontano prošnjo za zaposlitev (življenjepis in spremno pismo). Po enem tednu sem bila povabljena na razgovor, ki je potekal prek Skypa in v nekaj dneh sem že prejela elektronsko sporočilo s ponudbo za zaposlitev, kar me je zelo presenetilo.  Kaj meniš – zakaj so izbrali ravno tebe? Mislim, da jih je prepričala kombinacija mojih veščin in spretnosti, ki ustrezajo delovnemu mestu, ki sem ga zasedla.  Ali si se pri iskanju zaposlitve v tujini in ob selitvi na Portugalsko obrnila na službo EURES? Na EURES sem se obrnila tik pred selitvijo za pridobitev denarne podpore (Your first EURES job), ki mi je olajšala selitev v tujino, ki zaradi znatnih stroškov za mladega človeka predstavlja precejšen zalogaj. Samo zaposlitev pa sem iskala sama, preko že znanih kanalov.  Ali meniš, da ti lahko mednarodna zaposlitvena izkušnja pomaga na nadaljnji karierni poti? Ja, prepričana sem, da mi bo izkušnja zaposlitve na Portugalskem zagotovo prišla zelo prav. Danes so mednarodne izkušnje zelo zaželene, saj kažejo odprtost duha posameznika, prav tako pa raznolike izkušnje kandidatu omogočajo, da se hitro in uspešno prilagaja novim okoljem, situacijam in se hitro uči tudi v prihodnje.  Kaj bi svetovala mladim, ki bi se radi zaposlili v državi članici Evropske unije? Sledite svojim ciljem in željam. Če se vam ponudi dobra priložnost v tujini, je tja vsekakor vredno oditi in se preizkusiti v novem okolju. Človek se v takšnih situacijah, ko zapusti varno, že znano območje, največ nauči. V takšnih situacijah najbolj napredujemo, rastemo, stkejo se prijateljstva za vse življenje in ustvarijo se nepozabni spomini. 4.6

Izkušnja posameznika, ki je zaposlen v državi članici Evropske unije

O izkušnji zaposlitve izven meja Slovenije, v eni izmed (zaenkrat še) držav članic Evropske unije smo se pogovarjali tudi z 24-letnim Markom, turističnim tehnikom, ki se je avgusta 2015 s svojim dekletom preselil v Anglijo in stanuje v mestu Coventry. 23

 Kje si trenutno zaposlen? Od leta 2016 sem zaposlen v podjetju EvoBus UK. A nisem tu od trenutka, ko sem prišel v Anglijo. Takoj ob prihodu sem delal kot natakar v japonski restavraciji (službo sem našel že drugi dan na angleških tleh!), nato sem se zaposlil v podjetju Amazon, sledila pa je še služba v podjetju Jaguar, preden sem prišel do zaposlitve, ki jo opravljam sedaj.  Ali lahko na kratko opišeš svoje delovne naloge? Moje delovne naloge se nanašajo na poznavanje delov avtobusa znamke MB in obsegajo naročanje avtobusnih delov, prodajo in organiziranje prevoza do stranke, oskrbo naših mehanikov iz delavnice s kosi, ki jih potrebujejo. Pri svojem delu moram poznati programe SAP, bus doc, ve doc idr.  To pa se ne sliši kot znanje, ki bi ga lahko pridobil v okviru srednje turistične šole. Kaj te je pripeljalo v ta tehnični poklic? Znanje za opravljanje dela sem pridobil predvsem z veliko podporo nadrejenih in sodelavcev iz podjetja, kjer sem zaposlen. Prav tako so mi v sklopu službe omogočili dodatna izobraževanja in usposabljanja ter pridobitev različnih certifikatov, ki jih potrebuješ za delo.  Zakaj si se odločil za selitev in delo v tujini? Želel sem si kariero, ki si je, po mojem mnenju in razmerah na trgu dela ob mojem odhodu, v Sloveniji ne bi mogel ustvariti. Prav tako me je gnala želja po novih izkušnjah, želel sem izboljšati svojo angleščino, se osamosvojiti in stopiti na svoje noge. Nisem želel pri 24-letih živeti pri starših, čeprav bi seveda lahko in bi bilo to še najlažje …  Kako si iskal zaposlitev v tujini? Ob pristanku na angleških tleh sem v bistvu šele začel z iskanjem dela – preko različnih zaposlitvenih agencij, ki jih je v mestu, kjer živim, kar nekaj.  Kako je potekal izbirni postopek? Opraviti sem moral test, kjer so preverjali mojo natančnost in iznajdljivost.  Kaj meniš – zakaj so izbrali ravno tebe? Po mojem mnenju sem se jim zdel pravi kandidat za razpisano delovno mesto, ker sem pokazal, da se hitro učim, da delam samostojno, sem natančen – vse te lastnosti so bistvene za delo, ki ga opravljam. Ni jih zanimala moja formalna izobrazba, bolj so jih zanimale moje prejšnje izkušnje, ki jih pri 23-letih seveda nisem imel veliko, so bile pa raznolike in so jim najbrž pokazale, da sem pripravljen delati. To pri njih največ šteje.  Ali si se pri selitvi in ob zaposlovanju v tujini obrnil na službo EURES? Nisem se, ker takrat sploh nisem vedel, da obstaja možnost, da bi lahko dobil finančno podporo pri selitvi, podporo za obiskovanje jezikovnega tečaja ipd. To se mi zdi res škoda, saj bi mi pomoč takrat zelo prav prišla. 24

 Ali meniš, da ti lahko mednarodna zaposlitvena izkušnja pomaga na nadaljnji karierni poti? Seveda, prepričan sem, da je zelo veliko vredno, da imaš v življenjepisu napisano, da si delal v Angliji. Prav tako imam možnost spoznati različne delovne navade v novih državah in njihov sistem zaposlovanja, kar mi je zelo pomagalo, da bom še bolj fleksibilen in prožen pri svojem delu.  Kaj bi svetoval mladim, ki bi se radi zaposlili v državi članici EU? Ko greš v novo državo, v nek nov svet, si spet na začetku poti. Začneš na dnu lestvice v nekem podjetju, a verjemite, da se vam bo trdo in pošteno delo kaj kmalu obrestovalo.

ZAKLJUČEK

Evropskih kariernih in zaposlitvenih priložnosti za mlade je precej, kar nekaj smo jih kar se da sistematično orisali tudi v delu, ki je za vami, posamezna poglavja pa smo obogatili tudi z izkušnjami mladih, ki so bodisi opravljali pripravništvo v instituciji Evropske unije bodisi so se preselili v tujino in tam našli službo ali pa so nove kompetence, pomembne tudi za karierni razvoj, pridobivali, ko se v tujini znašli za krajši čas – morda v okviru mladinske izmenjave, treninga trenerjev ali česa tretjega, kar mladim ponujajo različni programi in ukrepi Evropske unije. Upamo, da boste tudi na podlagi naših zapisov mladi (tako dijaki kot tudi študentje in iskalci prve zaposlitve) dobili interes za raziskovanje priložnosti, ki se vam na ravni Evropske unije ponujajo za osebnostni in karierni razvoj ter za izboljšanje vašega zaposlitvenega položaja. Želimo vam, da bi se pogosteje in pogumneje odločali za možnosti, ki jih imate na voljo, pridobljene izkušnje pa tudi ustrezno reflektirali, z njimi obogatili svoje življenjepise in tako naredili še korak naprej do svoje sanjske zaposlitve. Srečno na vaši karierni poti − tako doma kot v tujini!

VIRI IN LITERATURA

0: Erasmus+. Dostopno na: http://www.erasmusplus.si/ 1: Erasmus+, Cmepius. Dostopno na: http://www.erasmusplus.si/vstopna-stran/ 2: Erasmus listina za terciarno izobraževanje 2014−20120. Dostopno https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus/files/files/resources/hecharter_sl.pdf

na:

3: Študij in izmenjave v tujini. Dostopno na: https://www.mestomladih.si/studentskipodiplomski/clanki/studij-in-izmenjave-v-tujini/ 4: Erasmus+ Mladi v akciji, MOVIT. Dostopno na: http://www.movit.si/?id=27 5: Evropska prostovoljska služba. Dostopno na: http://www.zavod-voluntariat.si/mednarodniprostovoljski-delovni-tabori-v-sloveniji/ 6: Evropska solidarnostna enota, ZRSZ. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/eures/financnepodpore/eu-solidarnostna-enota-iz. 7: Evropska solidarnostna enota, Movit. Dostopno na: http://www.movit.si/?id=348. 8: EPSO služba. Dostopno na: https://epso.europa.eu/home_sl 9: Splošna predstavitev EU Careers. Dostopno http://www.europarl.europa.eu/slovenia/resource/static/files/splosna-predstavitev-eucareers.pdf

na:

10: Zaposlitvene priložnosti v Evropi. Dostopno http://www.europarl.europa.eu/slovenia/resource/static/files/predstavitev-eures.pdf

na:

11: Evropski portal za zaposlitveno mobilnost, Evropska komisija. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eures/public/sl/homepage 12: EURES – iskalci zaposlitve, https://www.ess.gov.si/eures/iskalci_zaposlitve

ZRSZ.

Dostopno

13: EURES – delodajalci, ZRSZ. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/eures/delodajalci

na: