Raziskava o ESS (Evropski strukturni skladi) razpisih v mladinskem sektorju by Nefiks

Raziskava o ESS (Evropski strukturni skladi) razpisih v mladinskem sektorju

1. Osnovni podatki o udeležencih raziskave ESS ......................................................................... 2 2. URSM – ESS – AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO .............................................................................. 5 3. ZAPOSLOVANJE V MLADINSKEM SEKTORJU ......................................................................... 17 4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, 2016, Javni razpis za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016–2018 .......................... 27 5. BREZ SPECIFIČNEGA RAZPISA – respondenti so odgovarjali nasplošno .................................. 37 6. RAZVOJ NVO - Javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij ..................... 48 7. PODROČJE KULTURE : Podporno okolje za delovanje na področju kulture - 2019, januar 2019, Ministrstvo za kulturo ............................................................................................................. 58

1. Osnovni podatki o udeležencih raziskave ESS V raziskavi o ESS (Evropski strukturni skladi) razpisih v mladinskem sektorju je sodelovalo 42 respondentov, od tega jih je bilo 26% predstavnikov društev, 26% predstavnikov Javnih zavodov, 36% predstavniki Zasebnih zavodov, 5% predstavnikov Zvez društev in 7% predstavnikov drugih tipov organizacij.

Tip organizacije Zveza društev 5%

drugo 7%

Zasebni zavod 36%

Društvo 26%

Javni zavod 26%

Graf 1: Delež predstavnikov različnih tipov organizacij udeleženih v raziskavi (n=42).

60% udeležencev ima finančno sposobnost na letni ravni višjo kot 101.000€, 21% je finančno sposobnih med 51.000€ in 100.000€, 17% je finančno sposobnih 21.000€ in 50.000€, 2% pa pravi da so finančno sposobni do 20.000€.

Finančna sposobnost (proračun) na letni ravni (EUR) do 20.000 2% med 21.000 50.000 17% več kot 101.000 60%

med 51.000 100.000 21%

Graf 2: Finančna sposobnost na letni ravni (EUR) udeležencev (n=42).

60% udeležencev prihaja iz Vzhodne Kohezijske regije, preostanek udeležencev (40%) pa iz Zahodne kohezijske regije.

Regija - sedež organizacije

Vzhodna kohezijska regija 40%

Zahodna kohezijska regija 60%

Graf 3: Razdeljenost udeležencev po kohezijskih regijah (n=42).

Točno polovica vseh udeležencev raziskave (50%) se je v preteklem letu prijavilo vsaj na en razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 19% udeležencev se je v preteklem letu prijavilo na vsaj en razpis Ministrstva za javno upravo. 15% udeležencev se je prijavilo na vsaj en razpis Ministrstva za kulturo. 9% udeležencev se je prijavilo na vsaj en razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 3% udeležencev pa se je prijavilo na vsaj en razpis Ministrstva za zdravje.

Na katere ESS razpise ste se v preteklem finančnem obdobju prijavljali Na noben razpis Ministrstvo za kulturo 15%

Ministrstvo za zdravje 3% Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 9%

se nismo prijavili 4%

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 50% Ministrstvo za javno upravo 19%

Graf 4: Delež udeležbe na ESS razpisih v preteklem finančnem obdobju (n=42).

Ko smo udeležence vprašali kako ocenjujejo priložnosti, ki jih ima mladinski sektor pri črpanju ESS sredstev je 32% udeležencev odgovorilo, da so sredstva črpali za projektne aktivnosti mladinskega dela. 24% udeležencev je sicer črpalo ESS sredstva, a so morali pri temu opustiti metodologijo in načela mladinskega dela. 14% udeležencev je bilo prepričanih da bi lahko črpali ESS sredstva, a razpisi niso ustrezali njihovem poslanstvu. 13% udeležencev meni, da bi sredstva lahko črpali, a niso dovolj administrativno sposobni. 7% udeležencev je predstavljajo organizacije, ki še nikoli niso črpale ESS sredstev. 3% udeležencev meni, da njihova organizacija nima možnosti samostojnega črpanja ESS sredstev, 7% udeležencev pa jih je odgovorilo na vprašanje kako ocenjuje priložnosti, ki jih ima mladinski sektor pri črpanju ESS sredstev z možnostjo Drugo.

Kako ocenjujete priložnosti, ki jih ima mladinski sektor pri črpanju ESS sredstev naša organizacija nima možnosti samostojnega črpanja ESS sredstev 3% drugo 7%

sredstva smo črpali za projektne aktivnosti mladinskega dela 32%

naša organizacija še nikoli ni črpala ESS sredstev 7%

sredstva bi lahko črpali, a nismo dovolj administrativno sposobni, da bi sodelovali 13%

sredstva bi lahko črpali, a razpisi ne ustrezajo našemu sredstva smo črpali, a poslanstvu 14% smo morali pri izvajanju opustiti metodologijo in načela mladinskega dela 24%

Graf 5: Odgovori udeležencev na vprašanje Kako ocenjujete priložnosti, ki jih ima mladinski sektor pri črpanju ESS sredstev.

V sedmem vprašanju smo od udeležencev zahtevali, da si izberejo en razpis, in nato na vsa nadaljnja vprašanja odgovarjajo v zvezi s tem razpisom. 42% od 42 udeležencev je izbralo razpise ESS, URSM, in »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo«. 19% udeležencev je odgovarjalo za razpis zaposlovanja v mladinskem sektorju. 9,5% udeležencev je izbralo razpis Zaposlovanje mladih. Enak odstotek (9,5%) ni izbral specifičnega razpisa. 7% udeležencev je izbralo razpise za razvoj NVO (nevladnih organizacij), 4,7% pa je izbralo razpise na področju kulture in razpise za transnacionalno mobilnost delovne sile. V nadaljevanju si bomo ogledali odgovore udeležencev, združene v skupine glede na izbrane razpise.

2. URSM – ESS – AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO 42% vseh udeležencev je za odgovarjanje na nadaljnja vprašanja izbralo razpise ESE, URSM in »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo«. To skupino je sestavljalo 42% predstavnikov zasebnih zavodov, 32% predstavnikov društev, 10% predstavnikov javnih zavodov, 5% predstavnikov zveze društev, in 11% predstavnikov drugih tipov organizacij.

Tip organizacije Zveza društev 5%

drugo 11% Društvo 32%

Zasebni zavod 42% Javni zavod 10%

Graf 6: Delež udeležencev po tipih organizacij med tistimi, ki so izbrali razpise ESE, URSM in »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo« (N=19).

Med njimi jih je imelo 58% proračun višji kot 101.000€, 21% jih je imelo proračun med 51.000€ in 100.000€, in 21% jih je imelo proračun manjši kot 50.000€ a višji kot 21.000€

Finančna sposobnost (proračun) na letni ravni (EUR) med 21.000 50.000 21% več kot 101.000 58%

med 51.000 100.000 21%

Graf 7: Proračun udeležencev ki so izbrali razpise ESE, URSM in »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo« (N=19).

Po kohezijski regiji je 68% udeležencev te podskupine spadalo v Zahodno, 32% pa Vzhodno kohezijsko regijo.

Regija - sedež organizacije

Vzhodna kohezijska regija 32% Zahodna kohezijska regija 68%

Graf 8: Delež udeležencev po kohezijskih regijah med tistimi, ki so izbrali razpise ESS, (URSM) »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo« (n=19). ESS – Krepitev kompetenc – 19 respondentov Na kakšne izzive (težave) ste pri prijavah največkrat naleteli? Poleg delnega odstopanja od načel mladinskega dela (prostovoljna udeležba in dostopnost programov po načelu enakih možnosti) nam težavo predstavlja tudi odstopanje od poslanstva samega zavoda za namene pridobivanja javnih sredstev. Jasno je potrebno razdelati, kakšnemu namenu sredstva služijo; v primeru, da so sredstva namenjena zviševanju zaposlenosti mladih je v razpisni cilj problematično vključiti tudi krepitev mladinskega sektorja, saj sektor kot celota ni namenjen zaposlovanju mladih in višanju njihove zaposljivosti.Težave pa so tudi povsem tehnične narave, kot na primer neprimerno pripravljene tabele v excelu, ki ne omogočajo direktnega izvoza besedila, temveč zahtevajo fizično razširitev vsake celice, kar pomeni dodatno, nepotrebno delo, pri že tako izjemno intelektualno naporni pripravi razpisa. Razpisi so zelo redko. Odobrenih je zelo malo projektov. Ti ne upoštevajo metodologije MD. Administrativne Veliko administrativnih težav, nezmožnost pridobitve financiranja vnaprej, nerealni pogoji za implementirajo projektov, doseganje kazalnikov, nezmožnost prijavljanja na razpise, ki so namenjeni NVO Nepoznavanje mladinskega dela s strani razpisodajalcev Msls-ji so žal prepogosto izvzeti iz osnovnih pogojev Premalo prilagojeni razpisi potrebam mladinskega sektorja oz. mladim po našem mnenju Nepoznavanje sektorja, sektor nastopa kot postranski igralec v razpisih. Subjektivno razdelitev integralnih sredstev, nevključevanje sektorja pri pripravi razpisov - zastareli razpisi, plačilna nedisciplina ministrstev. Razpisi pripravljeni za "močnejše lobije" Nimamo kadra za to ... preveč imamo realnega dela z mladimi, da bi jih lahko zapostavili in se igrali birokrate Razpisni pogoji niso upoštevali trenutne situacije pri zaposlovanju mladih; razpisni pogoji, ki so nerealni za izpolnjevanje; neupoštevanje realnosti mladinskega sektorja Največji izziv vidimo pri obsežnosti poročanj ob odobrenem projektu in v nerazumevanju 'živosti projekta' in zakonitosti prakse s strani projektnega skrbništva pri samem izvajanju. Ministrstvo za javno upravo je pri tem velika izjema in bi lahko bili zgled ostalim ministrstvom. Nekateri razpisi (npr. Javni razpis »Krepitev kompetenc

mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo zaposljivost«, oktober 2019) so mladinskemu delu glede na neracionalne pogoje, ki zadevajo kazalnike, popolnoma v navzkrižju z mladinskim delom in zdravo logiko. Pri projektnem delu našo učinkovitost tudi znižujejo razne pogodbe o sodelovanju, ki jih moramo ponekod sklepati z udeleženci_kami in pa seveda neumorno podpisovanje list prisotnosti. Po dveh EU perspektivah bi si želeli s strani razpisovalcev JR več zaupanja do nas kot izvajalcev različnih politik na področju mladinskega dela. Pri prijavi nismo naleteli na težave. Kader - nimamo dovolj usposobljenega kadra, ki bi lahko prevzela to birokratsko breme. Sam razpis nas ovira - npr. ne moremo zaposliti zakonitega zastopnika, zaposliti moramo nekoga preden, dobimo predplačilo itd.. Administrativno so zelo zahtevni, obenem pa predpišejo nerealne kazalnike, predvsem nemogoče za mladinsko društvo, ki deluje mladinska organizacija mladih z marginaliziranim ozadjem Pomanjkanje vključenosti področja družbena odgovornost in trajnostni razvoj - izobraževanje, svetovanje, DO podjetništvo mladih ipd. Preveč administrativnih zahtev in premalo časa za vsebinsko delo. Ni rednega financiranja, vedno smo odvisni od razpisov, pogrešamo redne koncesije za mladinsko delo za vsaj en del dejavnosti.

63% vseh udeležencev ki so izbrali razpise ESS, URSM »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo« se je na izbrani razpis tudi prijavilo. 37% udeležencev te podskupine se na izbrani razpis niso prijavili.

Ste se na izbrani razpis prijavili?

ne 37% da (v vlogi poslovodečega ali konzorcijskega partnerja) 63%

Graf 9: Delež udeležencev, ki so se na izbrani razpis prijavili.

47% udeležencev te podskupine je razpisodajalcu posredovalo predloge o tem kako naj bo razpis oblikovan, a jih je kar 32% reklo, da predlogi niso bili upoštevani. 5% je povedalo da so bili predlogi delno upoštevani.

Ste za izbrani razpis razpisodajalcu posredovali kakšne predloge, kako naj bo razpis oblikovan?

da 47%

ne 53%

Graf 10: Ali so udeleženci poslali razpisodajalcu predloge o oblikovanju razpisa (n=19)

So bili posredovani predlogi upoštevani? bili so deloma upoštevani 5%

niso bili upoštevani 32% nismo posredovali predlogov 63%

Graf 11: Odgovori udeležencev podskupine o upoštevanosti predlogov. Kaj je bil razlog za vašo (ne)prijavo? Navedite vse ključne razloge. Kot izvajalci prejšnjega razpisa ESS za krepitev zaposlitvenih kompetenc mladih smo se počutili obvezani, da se na razpis prijavimo, saj nam je predhodno financiranje omogočilo razvoj kvalitetnih praks, s katerimi si želimo nadaljevati in jih še dodatno optimizirati. Ta razlog je pretehtal pred vsemi ostalimi pomisleki, zakaj se na razpis ne prijaviti. Ni siceršnjih sistemskih sredstev za delovanje. Dodatne finance za razvoj vsebin in zaposlitve.

Potrebujemo finančna sredstva. namen razpisa naslavlja točno to, kar izvajamo v naši organizaciji.. vsaj v teoriji. Realnost prijavnice je pokazala drugače. Popolnoma nerealne zahteve v smislu odstotkov zaposlenih udeležencev, razpisodajalčevo nepoznavanje različnih načinov mladinskega dela, siljenje v delavničenje. Posledično nismo želeli ogroziti obstoja organizacije. Na razpis so se lahko prijavile samo večje organizacije; mladi, ki se vključijo nimajo vsi enakih možnosti; razpisi žal premalokrat upoštevajo "živo situacijo"- nemogoče je vse predviditi - za kar je pogosto oškodovana ravno organizacija, ki projekt prijavlja ali izvaja Možnost implementacije določenih aktivnosti, možnost polne zaposlitve obstoječega kadra za polni obseg, Zaposlitev kadra Razpis narejen za članske mladinske organizacije in večje nacionalne ki izvajajo že tak program Nismo dovolj administrativno močni, vedeli smo, da je sredstev manj kot prejšnjič in da imamo majhne možnosti za uspeh, ni 100% naše poslanstvo, čeprav je v 50% to tudi to kar želimo delati ... ampak imamo dovolj drugega dela in se pač nismo lotevali še tega ... Imeli smo super, inventivno idejo za samostojno prijavo projekta, ki bi neposredno nagovarjala potrebe mladih v našem lokalnem okolju, ampak se zaradi pogoja glede doseganja števila zaposlitev glede na število vključenih mladih nismo odločili za samostojno prijavo. Glede na izkušnje, rezultate v prvem JR te vrste, smo namreč ocenili, da kazalnikov ne bi mogli doseči. Zdaj te vsebine mladim torej zaradi neracionalnih pogojev glede kazalnikov (izhodi v zaposlitve) ne moremo ponuditi in s tem zamujamo priložnost krepitev kompetenc mladih na zelo perspektivnem področju. V sklopu omenjenega JR smo nato vstopili v prijavo drugih dveh organizacij, pri čemer bomo morali izvajati aktivnosti, ki mlade v našem lokalnem okolju ne bodo nujno zanimale. Prijavili smo se z namenom, da okrepimo naše aktivnosti na področju dela z mladimi. Čudno zastavljen razpis. Motilo nas je, da imajo partnerji lahko zelo omejeno vlogo pri projektu. Predvsem pa to, da zakoniti zastopnik ne more delati na projektu. Previsoki kazalniki - bali smo se, da tega ne bi dosegli Nerealni kazalniki Premalo zaposlenih, prezahtevna administracija. Nadaljevanje projekta Model M in omogočanje razvoja projekta v druge regiej ter s tem čim več mladim vključitev in čim hitrejši prehod v zaposlitev.

89% udeležencev se je za izbrani razpis udeležilo vsaj enega informativnega dneva.

Ste se za izbrani razpis udeležili kakšnega informativnega dneva? ne 11%

da 89%

Graf 12: Delež udeležencev podskupine, ki so se udeležili informativnega dne.

Ko smo vprašali udeležence o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa (v tej podskupini razpisi ESS, URSM, »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo«) je 53% vseh vprašanih trdilo, da le-ta niso bila ustrezna za njihovo organizacijo. 21% jih je trdilo da so bila merila in kriteriji komaj ustrezna, enak odstotek je bil mnenja da so bila merila in kriteriji ustrezna za njihovo organizacijo. 5% je bilo prepričanih da so bila merila in kriteriji srednje ustrezna.

So bila merila in kriteriji razpisa za vašo organizacijo v luči mladinskega dela, ustrezna? da 21% ne 53%

srednje 5% komaj ustrezna 21%

Graf 13: Mnenje udeležencev o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa.

Ko smo udeležence vprašali, če so bila merila in kriteriji razpisa ustrezni glede na stanje mladinskega sektorja, jih je največji delež (47%) odgovorilo z NE. 21% jih je odgovorilo s komaj ustrezno, enak odstotek je tudi odgovoril z srednje ustrezno, 11% pa je bilo mnenja da so bila merila in kriteriji glede na stanje mladinskega sektorja ustrezna.

So bila merila in kriteriji razpisa, glede na stanje mladinskega sektorja, po vašem mnenju ustrezna? da 11% srednje 21%

ne 47%

komaj ustrezna 21%

Graf 14: Odgovori udeležencev te podskupine glede ustreznosti meril in kriterijev razpisa glede na stanje mladinskega sektorja.

Imate kakšen komentar v zvezi z merili in kriteriji? Ponovno se lahko vrnem k komentarju iz prejšnje strani; v primeru, da je iz vidika odločevalcev naloga mladinskega sektorja zagotavljati visoko zaposlenost med mladimi, potem so merila in kriteriji povsem primerni. Sama ne menim, da je to primarna funkcija mladinskega sektorja, kot se ne strinja tudi definicija na spletni strani mlad.si, ki govori o pestrosti dejavnosti in združevanju raznolikosti. Specifično pa je potrebno izpostaviti nekatere merila/kriterije, ki so se izkazale za izjemno problematične; - v naprej postavljen procent zaposlenih, ki se mora za uspešno izvedbo projekta v času trajanja le-tega zaposliti; direktno v sporu z načeli mladinskega dela, saj bi si kot organizacija želeli omogočiti udeležbo čim širšemu številu mladih udeležencev, ki želijo krepiti svoje veščine. Ne glede na to, ali so aktivni iskalci zaposlitve, ali izkazujejo potencial za bližnjo zaposlitev ipd. V primeru, da bi šlo za fiksno številko (x zaposlenih po koncu projekta) bi nam bila prosta udeležba omogočena. - v naprej pripravljen program, razen manjšinskega dela; po načelih mladinskega dela mladi sooblikujejo program, v katerem se udeležujejo. Absolutno je predhodno potrebna struktura, nikakor pa ni mogoče dokončno definirati celotnega kulinarikama, saj tako izključimo glas mladih, ki bi ga moralo mladinsko delo omogočati) - nepriznavanje neformalno pridobljenih kompetenc za namene zaposlovanja strokovnega osebja za namen razpisa. Kako lahko sektor, ki temelji na pridobivanju neformalnih kompetenc teh ne upošteva pri zaposlovanju? Seveda kazalnik 7. stopnje izobrazbe pokaže na določeno kompetenco posameznika, a omogočeno bi moralo biti te kompetence dokazati tudi preko neformalnega izobraževanja. Krčena so načela MD kot na primer učenje z napakami, odprtost za vse, svoboda udeležbe... Da, kazalnik zaposlitev je glede na vključitev previsok 65% Težko dosegljiivi kriteriji, razpis ne odgovarja na potrebe maldinskega sektorja, niti ne na potrebe brezposelnih mladih, merila so bila zastavljena neprimerno glede na to, kaj so naloge poslodovečega partnerja, kaj so naloge konzorcijskih partnerjev, kako se lahko sredstva delijo, ipd. Razpisodajalec si je zamiali idealnotipsko organizacijo z idealnotipskim načinom mladinskega dela, ki nima povezave z realnim delom v mladinski organizaciji. Zgoraj zapisano Merila niso domišljena, ne prispevajo k mladinskemu delu, smo podaljšek Zavoda za zaposlovanje, težava je, da ministrstvo ne dopušča vključevanja vodij organizacij, kar se nanaša na šolstvo, naš sektor pa je tukaj kolateralna škoda. Sposoben direktor urada, bi to hitro lahko rešil. Zgleda kot da se dela razpis 10 let prepozno, saj naslavlja problematiko na vrhuncu krize, ne pa realnosti iz prakse. Mladinsko delo je ta JR obrnil na glavo. Naš fokus bo na mladih, za katere bomo predvidevali, da se bodo zagotovo zaposlili v času trajanja projektov. Zavod za zaposlovanje RS nima norm, koliko ljudi se mora zaposliti, MC-ji pa iz nekega razloga to imamo, da lahko upravičimo sredstva, ki jih dobimo. Razpis, ki sploh ni bil primeren za mladinski sektor Previsoki Mladinski sektor po domače povedano ne več životari, temveč crkuje. Če ne bi bilo Erasmus+ in ESC razpisov bi večina organizacij zaprla svoja vrata, pri tem pa opravljamo ključne funkcije namesto države. Predlagamo, da so razpisi dostopni mladinskim organizacijam in dejansko razvijajo kvalitetno mladinbsko delo, ki bo služilo tudi najšibkejšim v družbi. Se pravi financira naj redne trajnostne zaposlitve in dolgoročne programe (min. vsaj za 3-5 let) Za ta razpis konkretni ne, edino lahko bi bilo vse skupaj manj strogo

26% udeležencev je ocenilo težavnost prijave na razpis z oceno 5 (5-največ, 1-najmanj), 37% je težavnost označilo z 4, 21% z oceno 3 in 16% z oceno 2. Nihče ni označil prijave kot zelo lahke (1).

Kako ocenjujete težavnost prijave na razpis: izpolnjevanje prijavnice, pridobitev potrebne dokumentacije, sporazumov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno) 2 16%

5 26%

3 21% 4 37%

Graf 15: Težavnost prijave na razpis.

61% udeležencev je komunikacijo z razpisodajalcem označilo kot srednje kakovostno, 39% udeležencev pa kot dobro. Nihče je ni ni označil kot slabe.

Kako ocenjujete komunikacijo z razpisodajalcem?

dobro 39%

srednje 61%

Graf 17: Ocena komunikacije z razpisodajalcem.

24% udeležencev te podskupine je mnenja, da se načela mladinskega dela lahko v visoki meri upoštevajo pri izvajanju projektnih aktivnosti. 29% jih je mnenja da se lahko načela mladinskega dela srednje močno upoštevajo, 41% je mnenja da se zelo malo upoštevajo, 6% pa je mnenja da se načela mladinskega dela ne morejo upoštevati pri izvajanju projektnih aktivnosti.

V kolikšni meri ocenjujete, da se skozi izvajanje projektnih aktivnosti lahko upoštevajo načela mladinskega dela? nič 6% v visoki meri 24% zelo malo 41% srednje 29%

Graf 18: Upoštevanje načel mladinskega dela pri izvajanju projektov.

21% vprašanih te podskupine meni, da lahko mladi v visoki meri doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti. 37% meni, da lahko mladi to doživijo v srednji meri. 37% jih je mnenja, da mladi zelo malo doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti, 5% pa jih meni, da to ni mogoče. V kolikšni meri ocenjujete, da skozi izvajanje projektnih aktivnosti mladi (udeleženci) lahko doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela? nič 5% v visoki meri 21% zelo malo 37% srednje 37%

Graf 19: doživljanje osebne izkušnje mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti.

21% vprašanih je mnenja, da je izvedba projektnih aktivnosti zelo težavna (označena z oceno 5, 1 pa je zelo lahko).42% vprašanih je težavnost izvedbe projektnih aktivnosti označila s 4, 32% jo je označila z 3, 5% pa z 2. Nihče ni izbral ocene 1. Kako ocenjujete težavnost izvedbe projektnih aktivnosti (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

5 21%

2 5% 3 32%

4 42%

Graf 20: Težavnost izvedbe projektnih aktivnosti.

Udeležence raziskave smo prav tako povprašali po oceni možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov, kjer so z 1 označili zelo lahko doseganje kazalnikov, in s 5 zelo težavno doseganje kazalnikov pri izbranem razpisu. Večina, 58% meni, da je doseganje kazalnikov zelo težavno pri tem razpisu. 21% vseh vprašanih glede tega razpisa je težavnost doseganja kazalnikov označilo s 4, 16% s 3 in 5% z 2. Nihče ni ocenil možnosti doseganja zastavljenih ciljev kot zelo lahko (1). Kako ocenjujete možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

2 5%

5 58%

3 16%

4 21%

Graf 21: Ocena možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov.

Za konec smo udeležence raziskave vprašali še po predhodnem financiranju (avansiranju). 38% je odgovorilo da bo tako financiranje potrebno in bodo zanj zaprosili. 13% se na razpis niso prijavili. 12% vprašanih je reklo da bi avansiranje potrebovali, a ga razpis ni omogočal, 6% pa je odgovorilo, da predhodnega financiranja ne potrebujejo.

Predhodno financiranje (avansiranje) ga ne potrebujemo 6%

drugo 25%

bi ga potebovali, a nam ga razpis ne omogoča (ni omogočal) 12%

smo ga (ga bomo) potrebovali in smo bomo zaprosili zanj 6%

se nismo prijavili na razpis 13% ga bomo potrebovali in bomo zaprosili zanj 38%

Graf 22: Mnenje udeležencev o predhodnem financiranju. Imate kak predlog v zvezi s predhodnim financiranjem (avansiranjem)? Naj se ta možnost razširi za vse, s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju. Drugače prihaja do diskriminacije. Bi bilo vedno potrebno in nujno, vendar je za msls-je žal onemogočeno Naj bo redno, ne tako, da potem pač izostane, ker birokratski mlini zatajijo. Vsekakor je potrebno. Za izvajanje projektov MC-ji nimamo drugih namenskih sredstev. Naj bo pred v vsaj 80 odstotki in naj bo pred začetkom prve aktivnosti oz. zaposlitve Nujno je potrebno avansirati vsaj 60% (80% še boljše) zneska, nato pa min 20% po določenem obdobju ter preostalih 20% še preden se financirano obdobje izteče, da se pokrijejjo sprotni stroški in plače. Super je, da to obstaja, če ga ne bi bilo bi bila velika kriza.

Imate kak predlog za izboljšave v zvezi z omenjenim razpisom? Predlagam, da se razpisi v prihodnosti osredotočijo na en sam fokus. Z enim razpisom je nemogoče doseči odličen kazalnik zaposlenosti udeležencev, krepiti načela in prakse mladinskega dela in združevati deležnike znotraj sektorja. Krepitev mladinskega dela in združevanje znotraj sektorja bo omogočilo financiranje, ki bo zagotavljajo stabilna delovna mesta znotraj sektorja. V svoje delovno mesto prepričani delavci imajo namreč čas optimizirati obstoječe programe in izboljševati lastno delo, hkrati pa delati na izmenjavi dobrih praks. Glede zaposlenosti mladih pa bi spodbudila razpise, ki bi preko mladinskih organizacij povezovali izobraževanje z gospodarstvom, saj je le to dolgoročni odgovor na uspešen prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Manjši odstotek realizacije izhoda v zapiskitev, več poudarka na vsebini.

samo bistvo razpisa bi moralo biti drugae zastavljeno, kazalniki bi morali biti drugačni, razpis bi bil lahko bolj odprt, ne da je vse vanprej predvideno (koliko ur, za kaj se morajo usposabljati, točno kje morajo potekati usposabljanja v prostorih organizacij, itd) Preklic razpisa, da bi se izognili ogrožanju eksistence organizacij, ki so si drznile prijaviti nanj. Slediti potrebam mladih Več pavšalov, to, da bi lahko bili vodje organizacij tudi izvajalci, več priložnosti za projektno delo, manj papirjev od udeležencev - izjava, da je brezposelen bi morala zadoščati, ne pa, da mora prinesti potrdilo, več poudarka na vsebini, manj na birokraciji. To, da ne bi bilo potrebno, da se ena od dveh zaposlenih oseb ukvarja samo z birokracijo (!!!), to ne krepi, pač pa kvečjemu ovira sektor. V konzorcijih naj se dopusti tudi zaposlovanje in koriščenje drugih stroškov, ne pa samo izvajanje usposabljanj. Da lahko sami določimo, kdaj je zaposlitev posledica našega dela in kdaj ne - ne pa da to določi število ur 90. Opcija je bil zastarel koncept izobraževanja ali direktne zaposlitve, glede nato da je tak razpis že bil, bi lahko glede na to da smo v po kriznem obdobju financirali zaposlitve in kvaliteten kader, da se organizacije opolnomoči za spremembo Upoštevanje predlogov mladinskih organizacij in predvsem upoštevanje trenutnih situacij, naj bo to na trgu dela ali kje druge. Pri pogajanjih za projektna sredstva naj URSM bolj samozavestno in neomajno zagovarja zakonitosti mladinskega dela, ki morajo biti upoštevane pri razpisih za projekte. Pred izdajo JR naj se posvetuje z mrežami mladinskih organizacij in drugih izvajalcev mladinskega dela. Razpis in njegovi rezultati bi se morali bolj povezovati tudi z drugimi sektorji, ker bi tako lažje omogočili zaposlitve mladim, hkrati pa bi poskrbeli tudi za prepoznavnost mladinskega sektorja in njegove konkretne učinke na lokalne /regionalne skupnosti. Možnost izvajanja projekta s strani zakonitega zastopnika, zaposlijo lahko tudi partnerji Da, če želite zares stimulirati zaposlovanje v mladinbskem sektorju, pptem je nujno začeti z jedrnim financiranjem mladinskih organizacij, ki bo omogočalo osnovne operacije in zaposlitve - brez tega je vse ostalo životarjenje in predvsem netrajnostno Kot napisano zgoraj, sicer pa super, da obstajajo ti razpisi, hvala.

Želite še kaj dodati glede celotne ankete? Želela bi še omeniti, da so nas pri pripravi zadnjega ESS razpisa resnično zmotile napake iz strani odgovornega organa. Informativna delavnica v maju je razpis zagotovila v poletnem času, ker "vemo, da ga zmorete pripraviti med dopusti". Nekateri smo svoj čas dopusta zato vsaj delno prilagodili namenu prijave razpisa, ki pa ga ni bilo. V končni verziji razpisa, objavljenega jeseni pa je prišlo do ključnih sprememb glede kazalnikov, o katerih se v maju še ni vedelo, kot da ne bi že skrajšano časovno obdobje otežilo uspešne izvedbe projekta. Razpis odgovarja na zunanje potrebe, ne na potrebe ciljnih skupin, ki so izpostavljene znotraj njega, torej mladih in akterjev v mladinskem sektorju. Pristojni organ bi moral vedno izvesti evalvacijo, vključiti mnenja različnih deležnikov in se iz tega nekaj naučiti, da bodo bodoči razpisi pripravljeni bolje. Hvala za to, da ste povprašali_e po našem mnenju. Upamo, da bo tudi upoštevano, saj je naš cilj isti - krepitev mladih. Hvala, da boste vplivali na MIZŠ po svojih močeh. Mogoče, da bi ključne org. v mladinskem sektorju pridobile redne koncesije, ostalo pa bi se financiralo dodatno po projektih.

3. ZAPOSLOVANJE V MLADINSKEM SEKTORJU Naslednja podskupina, ki jo bomo pobližje pogledali, je skupina udeležencev raziskave, ki si je za nadaljnja vprašanja izbrala razpise na temo Zaposlovanje mladinskih delavcev v mladinskem sektorju. Le-teh je bilo 19% vseh udeležencev raziskave. To skupino je sestavljalo 38% predstavnikov zasebnih zavodov, 12% predstavnikov društev in 50% predstavnikov javnih zavodov.

Tip organizacije Društvo 12% Zasebni zavod 38% Javni zavod 50%

Graf 23: Delež udeležencev po tipih organizacij med tistimi, ki so izbrali razpise Zaposlovanja v mladinskem sektorju (N=8).

Med njimi jih je imelo 88% proračun višji kot 101.000€, 12% pa jih je imelo proračun med 51.000€ in 100.000€.

Finančna sposobnost (proračun) na letni ravni (EUR) med 51.000 100.000 12%

več kot 101.000 88%

Graf 24: Proračun udeležencev ki so izbrali razpise Zaposlovanja v mladinskem sektorju (N=8).

Po kohezijski regiji je 75% udeležencev te podskupine spadalo v Zahodno, 25% pa Vzhodno kohezijsko regijo.

Regija - sedež organizacije

Vzhodna kohezijska regija 25%

Zahodna kohezijska regija 75%

Graf 25: Delež udeležencev po kohezijskih regijah med tistimi, ki so izbrali razpise Zaposlovanja v mladinskem sektorju (n=8).

Vsi udeleženci raziskave ki so izbrali razpise Zaposlovanja v mladinskem sektorju so se na izbrani razpis tudi prijavili.

Ste se na izbrani razpis prijavili?

da (v vlogi poslovodečega ali konzorcijskega partnerja) 100%

Graf 26: Delež udeležencev, ki so se na izbrani razpis prijavili.

Na kakšne izzive (težave) ste pri prijavah največkrat naleteli? (to je še vprašanje iz splošnega dela in se še ne nanaša direktno samo na ta razpis). Kazalniki niso prilagojeni realnosti Pretirana administracija, komplicirano poročanje. Togost razpisov, velike administrativne obremenitve, neživljenjske proračunske predpostavke razpisov. Informacijski sistem poročanja je bil izredno kompliciran za uporabo. Željeni kazalniki oziroma način doseganja le teh pogosto niso življenjski oziroma v skladu z mladinskim delom. Da se, zato, ker smo premajhni, sploh nismo mogli prijaviti - npr. razpis za mladinske karierne centre. Pa tudi seveda na birokratske ovire, na zahteve razpisov etc. Zelo zahtevni razpisi, ki zahtevajo natančno načrtovanje, v fazi izvedbe pa zahtevajo veliko dela, administracije

Kaj je bil razlog za vašo (ne)prijavo? Navedite vse ključne razloge – vprašanje se že nananša na ta razpis. Povečanje kadrovske strukture, dati priložnost mladim za nabiranje delovnih izkušenj Financiranje zaposlitve mladinskega delavca Aktualnost razpisa, željo po dodatnih kadrih in možnosti mladih za zaposlitev. Naslaljal je ključni problem organizacije - kadrovsko podhranjenost Potreba po financiranju delovnih mest. Zaposlitev dveh kadrov v naši organzaciji Okrepitev vloge mladinskega dela in ponuditi zaposlitev mladim

Udeleženci te podskupine razpisodajalcu niso posredovali predlogov kako oblikovati razpis.

Ste za izbrani razpis razpisodajalcu posredovali kakšne predloge, kako naj bo razpis oblikovan?

ne 100%

Graf 27: Ali so udeleženci poslali razpisodajalcu predloge o oblikovanju razpisa (n=8)

75% udeležencev se je za izbrani razpis udeležilo vsaj enega informativnega dneva.

Ste se za izbrani razpis udeležili kakšnega informativnega dneva?

ne 25%

da 75%

Graf 28: Delež udeležencev podskupine, ki so se udeležili informativnega dne.

Ko smo vprašali udeležence o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa (v tej podskupini razpise Zaposlovanja v mladinskem sektorju) je bilo 38% mnenja da so bila merila in kriteriji ustrezna za njihovo organizacijo. 63% pa je bilo prepričanih da so bila merila in kriteriji srednje ustrezna. So bila merila in kriteriji razpisa za vašo organizacijo v luči mladinskega dela, ustrezna?

da 38% srednje 62%

Graf 29: Mnenje udeležencev o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa.

Ko smo udeležence vprašali, če so bila merila in kriteriji razpisa ustrezni glede na stanje mladinskega sektorja, jih je največji delež (63%) odgovorilo z srednje. 38% pa je bilo mnenja da so bila merila in kriteriji glede na stanje mladinskega sektorja ustrezna. So bila merila in kriteriji razpisa, glede na stanje mladinskega sektorja, po vašem mnenju ustrezna?

da 38%

srednje 62%

Graf 30: Odgovori udeležencev te podskupine glede ustreznosti meril in kriterijev razpisa glede na stanje mladinskega sektorja. Imate kakšen komentar v zvezi z merili in kriteriji? Glede na naravo financiranja NVO bi bilo bolj smiselno nameniti sredstava za zaposlitev obstoječih zaposlenih, da jih ni potrebno odpustiti po preteku projekta, ker kvalitetno mladinsko delo poteka na dolgi rok, da se zgradi odnos med mlado osebo in mladinskim delavcem, kar je težje instantno v parih mesecih, brez možnosti financiranja zaposlitve osebe na dolgi rok. Edini ESS razpis, kjer so merila ustrezala mladinskemu sektorju. Prekratko obdobje zaposlitve mladinskega delavca/ke; predhodna vključenost mlade osebe v program aktivne politike zaposlovanja je bila ovira pri tem razpisu in popolnoma nepotrebno merilo oziroma pogoj za vključitev (kvečjemu bi moralo biti obratno, in sicer bi se moralo to spodbujati, saj je oseba na tem področju že bila aktivna in se izobraževala)

Nihče od udeležencev te podskupine ni ocenil težavnost prijave na razpis z oceno 5 (5-največ, 1najmanj), 13% je težavnost označilo z 4, 63% z oceno 3, 12% z oceno 2 in 12% je označilo prijave kot zelo lahke (1). Kako ocenjujete težavnost prijave na razpis: izpolnjevanje prijavnice, pridobitev potrebne dokumentacije, sporazumov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

4 13%

1 12% 2 12%

3 63%

Graf 31: Težavnost prijave na razpis. Glede na to, da je administracija ESS projektov zahtevna, imate kak konkreten (uresničljiv) predlog za izboljšave? Navodila naj bodo prilagojena projektom mladinskih organizacij, ne pa da so enaka za vse ESS projekte (nek projekt za 50.000€ ni primerljiv s projektom kjer se gradi šola ipd.) Poenostavitev postopkov, druge platforme za poročila, ki so manjših vrednosti (do 20.000 €). Ukinitev podvajanja dokazovanj o aktivnostih in podvajanja računovodskih dokazov Boljši sistem za poročanje in manj nepotrebnih birokratskih zahtev, ker si v NVO težko privoščimo da poleg zaposlitev MD, na lastne stroške zaposlimo še profesionalnega administratorja, ki se ukvarja z vso administracijo vezano na projekt.

V tej skupini je bil uspeh prijave na razpis 100%.

Je bila vaša prijava na razpisu uspešna?

da 100%

Graf 32: Uspešnost prijave na razpis.

13% udeležencev je komunikacijo z razpisodajalcem označilo kot srednje kakovostno, 75% udeležencev pa kot dobro. 12% je označilo komunikacijo kot slabo.

Kako ocenjujete komunikacijo z razpisodajalcem? slabo 12% srednje 13%

dobro 75%

Graf 33: Ocena komunikacije z razpisodajalcem.

50% udeležencev te podskupine je mnenja, da se načela mladinskega dela lahko v visoki meri upoštevajo pri izvajanju projektnih aktivnosti. 38% jih je mnenja da se lahko načela mladinskega dela srednje močno upoštevajo, 12% je mnenja da se zelo malo upoštevajo. V kolikšni meri ocenjujete, da se skozi izvajanje projektnih aktivnosti lahko upoštevajo načela mladinskega dela?

zelo malo 12%

v visoki meri 50% srednje 38%

Graf 34: Upoštevanje načel mladinskega dela pri izvajanju projektnih aktivnosti.

38% vprašanih te podskupine meni, da lahko mladi v visoki meri doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti. 62% meni, da lahko mladi to doživijo v srednji meri. V kolikšni meri ocenjujete, da skozi izvajanje projektnih aktivnosti mladi (udeleženci) lahko doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela?

v visoki meri 38% srednje 62%

Graf 35: doživljanje osebne izkušnje mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti.

21% vprašanih je mnenja, da je izvedba projektnih aktivnosti zelo težavna (označena z oceno 5, 1 pa je zelo lahko).38% vprašanih je težavnost izvedbe projektnih aktivnosti označila s 4, 25% jo je označila s 3, 37% pa z 2. Nihče ni izbral ocene 1 ali 5. Kako ocenjujete težavnost izvedbe projektnih aktivnosti (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

4 38%

2 37%

3 25%

Graf 36: Težavnost izvedbe projektnih aktivnosti.

Udeležence raziskave smo prav tako povprašali po oceni možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov, kjer so z 1 označili zelo lahko doseganje kazalnikov, in s 5 zelo težavno doseganje kazalnikov pri izbranem razpisu.13% meni, da je doseganje kazalnikov zelo težavno pri tem razpisu. 50% vseh vprašanih glede tega razpisa je težavnost doseganja kazalnikov označilo s 4, 25% s 3 in 12% z 2. Nihče ni ocenil možnosti doseganja zastavljenih ciljev kot zelo lahko (1). Kako ocenjujete možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

5 13%

2 12%

3 25%

4 50%

Graf 37: Ocena možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov.

Za konec smo udeležence raziskave vprašali še po predhodnem financiranju (avansiranju). 50% je odgovorilo da bo tako financiranje potrebno in bodo zanj zaprosili, 37% pa je odgovorilo, da predhodnega financiranja ne potrebujejo.

Predhodno financiranje (avansiranje)

ga bomo potrebovali in bomo zaprosili zanj 50%

ga ne potrebujemo 37%

smo ga (ga bomo) potrebovali in smo bomo zaprosili zanj 13%

Graf 38: Mnenje udeležencev o predhodnem financiranju. Imate kak predlog v zvezi s predhodnim financiranjem (avansiranjem)? Predlagam način financiranja, ki ga ima Movit. 80% financ se pridobi ob sprejetju projekta, 20 % po oddanem poročilu ob zaključku projekta. razpis mora predvidevati dovoljšen avans za izvedbo aktivnosti do določenih vmesnih rokov poročanja V NVO sektorju, kjer je veliko razpisov plačanih šele več mesecev po izvedbi je predplačilo ključno za normalno delovanje organizacije, saj likvidnostne težave povzročijo veliko stresa vsem zaposlenim in vzamejo veliko dragocenega časa, plus mečejo zelo slabo luč ne neprofitni sektor. Da se naj dela po vzoru MOVIT-a - 80% vnaprej! To poračunavanje avansa, pa preostanka pred-financiranja je nepotrebno, ker samo administrativno dodatno zaplete in izgubljamo nepotreben čas. Naj bo avans recimo 80%, ostanek pa ob koncu projekta (kot je recimo praksa MOVIT-a).

Imate kak predlog za izboljšave v zvezi z omenjenim razpisom? Večja fleksibilnost, bolj jasen razpis oz. ocenjevanje. Ne, ker je bil dobro umeščen in je naslavljal prave potrebe. Delno se je v novem razpisu ESS nekaj že upoštevalo, tako da gre v pravi smeri. Kot širši komentar je da so vsi razpisi zelo neoliberalistični in usmerjeni zgolj v zaposlitve, ne pa v kvaliteten razvoj zadovoljnih, družbeno kritičnih in zdravih mladih. Da bi tak razpis trajal dlje! Samo 8 mesecev financiranja je premalo. Da bi lahko na ta razpis zaposlili nekoga, ki je bil prej vključen v razpis za razvoj kompetenc. Glede vključenosti mlade osebe, ki je že bila vključena v druge projekte aktivnega državljanstva - naj se to kvečjemu spodbuja, ne pa preprečuje.

4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, 2016, Javni razpis za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016– 2018 9,5 % vseh udeležencev je za odgovarjanje na nadaljnja vprašanja izbralo ta razpis. To skupino je sestavljalo 25% predstavnikov zasebnih zavodov, 25% predstavnikov društev, 25% predstavnikov javnih zavodov in 25% predstavnikov drugih tipov organizacij.

Tip organizacije

drugo 25%

Zasebni zavod 25%

Društvo 25%

Javni zavod 25%

Graf 39: Delež udeležencev po tipih organizacij med tistimi, ki so izbrali razpise Zaposlovanja mladih (N=4).

Med njimi jih je imelo 50% proračun višji kot 101.000€, 25% jih je imelo proračun do 20.000€ in 25% jih je imelo proračun manjši kot 50.000€ a višji kot 21.000€

Finančna sposobnost (proračun) na letni ravni (EUR)

do 20.000 25% več kot 101.000 50%

med 21.000 50.000 25%

Graf 40: Proračun udeležencev ki so izbrali razpise ESE, URSM in »Krepitev kompetenc skozi aktivno državljanstvo« (N=4).

Po kohezijski regiji je 50% udeležencev te podskupine spadalo v Zahodno, 50% pa Vzhodno kohezijsko regijo.

Regija - sedež organizacije

Zahodna kohezijska regija 50%

Vzhodna kohezijska regija 50%

Graf 41: Delež udeležencev po kohezijskih regijah med tistimi, ki so izbrali razpise Zaposlovanja mladih (n=4).

Vsi vprašani so se na izbrani razpis prijavili.

Ste se na izbrani razpis prijavili?

da (v vlogi poslovodečega ali konzorcijskega partnerja) 100%

Graf 42: Delež udeležencev, ki so se na izbrani razpis prijavili.

Kaj je bil razlog za vašo (ne)prijavo? Navedite vse ključne razloge. Podpora nevladnemu sektorju v regiji, podpora mladinskim organizacijam v regiji... Povečevanje zapolovanja mladih v občini Financiranje dveh zaposlitev preko razpisa (obstoječe zaposlitve in nove zaposlitve), možna nadgradnja vsebin s področja, ki nam je pomembno. Zanimalo nas je tema in konkretni cilji razpisa (NPK Mladinski delavec)

25% udeležencev te podskupine je razpisodajalcu posredovalo predloge o tem kako naj bo razpis oblikovan, a jih je enak delež reklo, da predlogi niso bili upoštevani. 5% je povedalo da so bili predlogi delno upoštevani.

Ste za izbrani razpis razpisodajalcu posredovali kakšne predloge, kako naj bo razpis oblikovan?

da 25%

ne 75%

Graf 43: Ali so udeleženci poslali razpisodajalcu predloge o oblikovanju razpisa (n=19)

So bili posredovani predlogi upoštevani?

niso bili upoštevani 25% nismo posredovali predlogov 75%

Graf 44: Odgovori udeležencev podskupine o upoštevanosti predlogov.

Vsi udeleženci so se za izbrani razpis udeležili vsaj enega informativnega dneva.

Ste se za izbrani razpis udeležili kakšnega informativnega dneva?

da 100%

Graf 45: Delež udeležencev podskupine, ki so se udeležili informativnega dne.

Ko smo vprašali udeležence o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa (v tej podskupini razpise Zaposlovanja mladih) jih je 25% trdilo da so bila merila in kriteriji komaj ustrezna, enak odstotek je bil mnenja da so bila merila in kriteriji srednje ustrezna za njihovo organizacijo. 50% je bilo prepričanih da so bila merila in kriteriji ustrezna.

So bila merila in kriteriji razpisa za vašo organizacijo v luči mladinskega dela, ustrezna?

da 50%

komaj ustrezna 25%

srednje 25%

Graf 46: Mnenje udeležencev o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa.

Ko smo udeležence vprašali, če so bila merila in kriteriji razpisa ustrezni glede na stanje mladinskega sektorja, jih je največji delež (50%) odgovorilo s SREDNJE. 25% jih je odgovorilo da so neustrezna, 25% pa je bilo mnenja da so bila merila in kriteriji glede na stanje mladinskega sektorja ustrezna.

So bila merila in kriteriji razpisa, glede na stanje mladinskega sektorja, po vašem mnenju ustrezna?

da 25%

ne 25%

srednje 50%

Graf 47: Odgovori udeležencev te podskupine glede ustreznosti meril in kriterijev razpisa glede na stanje mladinskega sektorja. Imate kakšen komentar v zvezi z merili in kriteriji? Merila in kriteriji so bila primerna za organizacije, ki so kadrovsko in finančne močnejše, kar je po eni strani razumljivo s strani razpisovalca, po drugi strani pa se s tem ne opolnomoča organizacij, ki bi bile dodatnih finančnih sredstev, kadrov, novih programov bolj potrebne. Prav tako obstaja veliko možnosti za pridobitev finančnih sredstev za izvajanje programov, za nakup opreme ali investicije teh priložnosti ni toliko. Tako da bi bili razpisi v tej smeri bolj potrebni. Kot že rečeno, poudarek mora biti na kvaliteti in na kvantiteti. Manjše število ur, manjše število udeležencev

25% udeležencev je ocenilo težavnost prijave na razpis z oceno 5 (5-največ, 1-najmanj), 75% je težavnost označilo z 4. Nihče ni označil prijave manj kot 4. Kako ocenjujete težavnost prijave na razpis: izpolnjevanje prijavnice, pridobitev potrebne dokumentacije, sporazumov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

5 25%

4 75%

Graf 48: Težavnost prijave na razpis. Na kakšne izzive (težave) ste pri prijavah največkrat naleteli? Birokratizacija, zalaganje sredstev Zahtevnost same prijave (glede tega kaj vse je potrebno napisati v njej), prekratek rok za prijavo. Nesmiselno zastavljeni kazalniki s strani ministrstev, kjer je poudarek na kvantiteti, je kvaliteti, prevelika birokracija in zaradi tega vsebine niso v ospredju, nesmiselne zahteve pri poročanju... Ogromna obremenitev za organizacijo z obsežnim administrativnim delom

75% udeležencev na razpisu je bilo uspešnih, neuspešnih pa je bilo zgolj 25% udeležencev.

Je bila vaša prijava na razpisu uspešna?

ne 25%

da 75%

Graf 49: Uspešnost prijave na razpis.

75% udeležencev je komunikacijo z razpisodajalcem označilo kot srednje kakovostno, 25% udeležencev pa kot dobro. Nihče je ni ni označil kot slabe.

Kako ocenjujete komunikacijo z razpisodajalcem?

dobro 25%

srednje 75%

Graf 50: Ocena komunikacije z razpisodajalcem.

33% udeležencev te podskupine je mnenja, da se načela mladinskega dela lahko v visoki meri upoštevajo pri izvajanju projektnih aktivnosti. 33% jih je mnenja da se lahko načela mladinskega dela srednje močno upoštevajo, 33% je mnenja da se zelo malo upoštevajo. V kolikšni meri ocenjujete, da se skozi izvajanje projektnih aktivnosti lahko upoštevajo načela mladinskega dela?

zelo malo 34%

v visoki meri 33%

srednje 33%

Graf 51: Upoštevanje načel mladinskega dela pri izvajanju projektov.

25% vprašanih te podskupine meni, da lahko mladi v visoki meri doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti. 25% meni, da lahko mladi to doživijo v srednji meri. 50% jih je mnenja, da mladi zelo malo doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti. V kolikšni meri ocenjujete, da skozi izvajanje projektnih aktivnosti mladi (udeleženci) lahko doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela?

v visoki meri 25% zelo malo 50% srednje 25%

Graf 52: doživljanje osebne izkušnje mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti.

25% vprašanih je mnenja, da je izvedba projektnih aktivnosti težavna (označena z oceno 4, 1 je zelo lahko, zelo težko pa je 5). 75% vprašanih je težavnost izvedbe projektnih aktivnosti označila s 3,. Nihče ni izbral ocene 1, 2 ali 5. Kako ocenjujete težavnost izvedbe projektnih aktivnosti (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

4 25% 3 75%

Graf 53: Težavnost izvedbe projektnih aktivnosti.

Udeležence raziskave smo prav tako povprašali po oceni možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov, kjer so z 1 označili zelo lahko doseganje kazalnikov, in s 5 zelo težavno doseganje kazalnikov pri izbranem razpisu. Večina, 50% meni, da je doseganje kazalnikov zelo težavno pri tem razpisu. 25% vseh vprašanih glede tega razpisa je težavnost doseganja kazalnikov označilo s 4 in 25% z 2. Nihče ni ocenil možnosti doseganja zastavljenih ciljev kot zelo lahko (1) ali srednje lahko (3).

Kako ocenjujete možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

2 25% 5 50% 4 25%

Graf 54: Ocena možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov.

Za konec smo udeležence raziskave vprašali še po predhodnem financiranju (avansiranju). 75% je podalo drug odgovor. 25 % vprašanih je reklo da bi avansiranje potrebovali, a ga razpis ni omogočal.

Predhodno financiranje (avansiranje) bi ga potebovali, a nam ga razpis ne omogoča (ni omogočal) 25% drugo 75%

Graf 55: Mnenje udeležencev o predhodnem financiranju.

Imate kak predlog v zvezi s predhodnim financiranjem (avansiranjem)? Če se prav spomnim, avansiranje ni omogočeno vsem. Potrebno bi bilo to poenotiti, tako da bi lahko vsi zaprosili za avans. Pogosto je prišlo do večjih "lukenj" med enim in drugim avansiranjem, ker more razpisovalec preveriti oddane zahtevke. Te "luknje" bi bilo potrebno odpraviti. Prav tako se nam je zelo pogosto dogajalo, da smo morali zahtevke in poročila dopolnjevati, kljub temu, da smo organizacija, ki ima izkušnje s prijavo in poročanjem. Velik problem je predstavljajo dejstvo, da ob prijavi, v sami razpisni dokumentaciji, vse stvari niso bile opredeljene tako, kot smo jih morali kasneje upoštevati. Predlagamo razpis po vzoru Ministrstva za javno upravo, ki subvencionira zaposlitve, kjer so seveda tudi avansi.

Glede na to, da je administracija ESS projektov zahtevna, imate kak konkreten (uresničljiv) predlog za izboljšave? Zmanjšanje birokracije :). Večja podpora organizacijam, ki so razpis dobile - ker se po večini vse srečujejo s podobnimi izzivi pri spremljanju in poročanju, skupna srečanja z vsemi organizacijami, na katerih se lahko hitro in za vse na enak način, razrešijo težave. Osebje pri razpisovalcu, ki "obvlada" stvari - zelo pogosto je bil namreč odgovor, da morejo preveriti, da naj naredimo tako, kot je bilo zapisano v razpisni dokumentaciji (če bi razumeli oz. vedeli, da piše v razpisni dokumentaciji, se za pomoč ne bi obrnili na razpisovalca). Poudarek ne sme biti na kvantiteti, temveč na kvaliteti vsebin. Pregledovanje poročil s strani Ministrstev mora biti hitrejše, skrbniki pogodb s strani ministrstev morajo dobro poznati delo organizacij s področja, ki ga ministrstvo pokriva. Izpolnjevanej vprašalnikov odbija udeležencev in močno posega v njihovo osebno integriteto. Nesmiselno je zbiranje treh ponudb ipd.

Imate kak predlog za izboljšave v zvezi z omenjenim razpisom? Večji poudarek na tem, da mladi skozi metode mladinskega dela pridobijo nove izkušnje, znanja, kompetence, ne pa na poročanju. Vem, da so za uspeh razpisa pomembne številke, kazalniki, preverljive stvari, ampak poudarek bi moral biti tudi na tem. Glej zgoraj. Najbolje bi sploh bilo, da se subvencionira zaposlitve po vzoru razpisa MJU za profesionalizacijo NVO in prostovoljstva.

5. BREZ SPECIFIČNEGA RAZPISA – respondenti so odgovarjali nasplošno Naslednja podskupina predstavlja 9,5% vseh udeležencev in za odgovarjanje na nadaljnja vprašanja ni izbrala specifičnega razpisa. To skupino je sestavljalo 50% predstavnikov zasebnih zavodov, 25% predstavnikov društev in 25% predstavnikov javnih zavodov.

Tip organizacije

Društvo 25% Zasebni zavod 50% Javni zavod 25%

Graf 56: Delež udeležencev po tipih organizacij med tistimi ki niso izbrali specifičnega razpisa (N=4).

Med njimi jih je imelo 58% proračun višji kot 101.000€, 21% jih je imelo proračun med 51.000€ in 100.000€, in 21% jih je imelo proračun manjši kot 50.000€ a višji kot 21.000€

Finančna sposobnost (proračun) na letni ravni (EUR)

med 21.000 50.000 25% več kot 101.000 50% med 51.000 100.000 25%

Graf 57: Proračun udeležencev ki niso izbrali specifičnega razpisa (N=4).

Po kohezijski regiji je 50% udeležencev te podskupine spadalo v Zahodno, 50% pa Vzhodno kohezijsko regijo.

Regija - sedež organizacije

Zahodna kohezijska regija 50%

Vzhodna kohezijska regija 50%

Graf 58: Delež udeležencev po kohezijskih regijah med tistimi, ki niso izbrali specifičnega razpisa (n=4).

Vsi udeleženci te podskupine so se prijavili na razpis.

Ste se na izbrani razpis prijavili?

da (v vlogi poslovodečega ali konzorcijskega partnerja) 100%

Graf 59: Delež udeležencev, ki so se na izbrani razpis prijavili.

Kaj je bil razlog za vašo (ne)prijavo? Navedite vse ključne razloge. Krepitev nabora aktivnosti za mlade, profesionalizacija kadrov v sektorju, zaposlovanje ... Ne vem, premalo število točk, ki so večkrat subjektivno naravnan.

67% udeležencev te podskupine je razpisodajalcu posredovalo predloge o tem kako naj bo razpis oblikovan, a jih je kar 33% reklo, da predlogi niso bili upoštevani. 33% je povedalo da so bili predlogi delno upoštevani.

Ste za izbrani razpis razpisodajalcu posredovali kakšne predloge, kako naj bo razpis oblikovan?

ne 33%

da 67%

Graf 60: Ali so udeleženci poslali razpisodajalcu predloge o oblikovanju razpisa (n=4)

So bili posredovani predlogi upoštevani?

bili so deloma upoštevani 33%

nismo posredovali predlogov 34%

niso bili upoštevani 33%

Graf 61: Odgovori udeležencev podskupine o upoštevanosti predlogov.

100% udeležencev se je za izbrani razpis udeležilo vsaj enega informativnega dneva.

Ste se za izbrani razpis udeležili kakšnega informativnega dneva?

da 100%

Graf 62: Delež udeležencev podskupine, ki so se udeležili informativnega dne.

Ko smo vprašali udeležence o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa (v tej podskupini niso izbrali specifičnega razpisa) je 33% vseh vprašanih trdilo, da le-ta niso bila ustrezna za njihovo organizacijo. 33% jih je trdilo da so bila merila in kriteriji komaj ustrezna, enak odstotek je bil mnenja da so bila merila in kriteriji ustrezna za njihovo organizacijo.

So bila merila in kriteriji razpisa za vašo organizacijo v luči mladinskega dela, ustrezna?

da 33%

ne 34%

komaj ustrezna 33%

Graf 63: Mnenje udeležencev o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa.

Ko smo udeležence vprašali, če so bila merila in kriteriji razpisa ustrezni glede na stanje mladinskega sektorja, jih je največji delež (67%) odgovorilo z NE. 33% jih je odgovorilo s komaj ustrezno.

So bila merila in kriteriji razpisa, glede na stanje mladinskega sektorja, po vašem mnenju ustrezna?

komaj ustrezna 33%

ne 67%

Graf 64: Odgovori udeležencev te podskupine glede ustreznosti meril in kriterijev razpisa glede na stanje mladinskega sektorja. Imate kakšen komentar v zvezi z merili in kriteriji? Običajno z merili nimamo problema večji, z dolgoletno tradicijo, finančno stabilni sektorski deležniki, novi, manjši pa so v popolnoma podrejenem položaju. mladi brez ali malo izkušenj praktično nimajo možnosti. Potrebno iskati strokovno pomoč za pravo razumevanje

33% udeležencev je ocenilo težavnost prijave na razpis z oceno 5 (5-največ, 1-najmanj), 3% pa je težavnost označilo z 67%.

Kako ocenjujete težavnost prijave na razpis: izpolnjevanje prijavnice, pridobitev potrebne dokumentacije, sporazumov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

5 33% 3 67%

Graf 65: Težavnost prijave na razpis. Na kakšne izzive (težave) ste pri prijavah največkrat naleteli? Odnos Organa upravljanja (UO) je vedno v poziciji zahteve (pogoji, pravila ...), v nasprotju s sodelovalnostjo s katero bi lažje in učinkoviteje črpali sredstva. Nadalje, nejasnost kdo je kdo, saj se vsi zgovarjajo na višjo instanco (OU na SVRK, SVRK na komisijo), ko pa govoriš z 'insajderji' (beri žvižgači) teh 'višjih instanc' pa ni nič več res. Potem nejasnost glede finančnih tokov - ko denarja ni (povejo žvižgači iz MF) UO zavrača poročila, namesto, da bi izvajalcem to jasno sporočil (v ozadju pa žvižgači sporočajo, da zaposleni morajo dobivati poročilo, saj UO ne more svojih zaposlenih pustiti brez dela). In recimo kot zadnje, ko čakaš na obljubljen denar, zalagaš (kreditiraš) in moraš biti vesel, da si sredstva prejel (pri čemur anuitete, obresti in podobno niso upravičeni stroški), če pa v primeru avansiranih aktivnosti v obdobju ne porabiš avansa, UO zaračuna zamudne obresti od prvega dne. Pa nisem še niti začel ... obsežna birokracija, s katero smo se nemalokrat rabili ukvarjati več kot z psnovnim poslanstvom Na administrativne in pogoje v razpisih, ki so namenjeni predvsem večjim, z močjo lobiranja.

67% udeležencev se je uspešno prijavilo na razpis, neuspešnih pa je bilo 33% udeležencev.

Je bila vaša prijava na razpisu uspešna?

ne 33%

da 67%

Graf 66: Uspešnost prijave na razpis.

33% udeležencev je komunikacijo z razpisodajalcem označilo kot srednje kakovostno, 33% udeležencev kot dobro. 33% pa kot slabo.

Kako ocenjujete komunikacijo z razpisodajalcem?

slabo 34%

dobro 33%

srednje 33%

Graf 67: Ocena komunikacije z razpisodajalcem.

Vsi udeleženci te podskupine so mnenja, da se načela mladinskega dela lahko zelo malo upoštevajo pri izvajanju projektnih aktivnosti.

V kolikšni meri ocenjujete, da se skozi izvajanje projektnih aktivnosti lahko upoštevajo načela mladinskega dela?

zelo malo 100%

Graf 68: Upoštevanje načel mladinskega dela pri izvajanju projektov.

33% vprašanih te podskupine meni, da lahko mladi v visoki meri doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti. 67% jih je mnenja, da mladi zelo malo doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti.

V kolikšni meri ocenjujete, da skozi izvajanje projektnih aktivnosti mladi (udeleženci) lahko doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela?

v visoki meri 33% zelo malo 67%

Graf 69: doživljanje osebne izkušnje mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti.

66% vprašanih je težavnost izvedbe projektnih aktivnosti označila s 3(največ=5, najmanj= 1), 33% pa jo je označila z 2. Nihče ni izbral ocene 1, 4 ali 5.

Kako ocenjujete težavnost izvedbe projektnih aktivnosti (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

2 33% 3 67%

Graf 70: Težavnost izvedbe projektnih aktivnosti.

Kako ocenjujete možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

1 33%

3 67%

Graf 71: Ocena možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov.

Za konec smo udeležence raziskave vprašali še po predhodnem financiranju (avansiranju). 67% je odgovorilo da bo tako financiranje potrebno in bodo zanj zaprosili. 33% so odgovorili z drugimi odgovori.

Predhodno financiranje (avansiranje)

drugo 33%

ga bomo potrebovali in bomo zaprosili zanj 67%

Graf 72: Mnenje udeležencev o predhodnem financiranju. Imate kak predlog v zvezi s predhodnim financiranjem (avansiranjem)? Imam, vendar je odgovor vezan na specifični razpis. V splošnem pa: izračunati mesečni obseg 'fiksnih' odhodkov, ki se avansirajo mesečno (lahko bi rekli plačujejo, ker zares ne gre za avansiranje), za 'variabilne' odhodke, ki so vezani na konkretne aktivnosti (treninge, predstavitve ...) pa se financirajo po izvedbi in so tudi lahko avansirana, vendar izvzeta iz mesečnih plačil. In če UO reče, da je projekt namenjen 'krepitvi sektorja', potem je zares nujno vprašati akterje kaj jim krepitev predstavlja v primerjavi z njihovimi poslanstvi in strateškimi dokumenti. Brez ne gre Za male organizacije je nujen!

Glede na to, da je administracija ESS projektov zahtevna, imate kak konkreten (uresničljiv) predlog za izboljšave? Vsekakor! Najučinkovitejša pot bi bila prisotnost skrbnika v organizaciji, kjer bi skupaj z vodjem in strokovnim sodelavcem glede na specifiko organizacije (in ravno to manjka skrbnikom, saj je dnevna realnost povsem drugačna od tega kako nas poznajo preko poročil in drugih javnih dokumentov) spoznal tiste nianse, ki pripeljejo do zavračanja poročil, do nerazumevanja izvajalčevih specifik in predvsem na sektorsko specifiko (stopnja participacije, organizacijske specifike ...). Ne komplicirat več, kot je dejansko potrebno. dolocena ministrstva so mnogo fleksibilnejsa, tako da ocitno ni problem eu Konkretna pomoč

Imate kak predlog za izboljšave v zvezi z omenjenim razpisom? Pa saj jih nihče ne bo upošteval, ker URSMju postavlja pogoje MIZŠ, le temu SVRK, ki je odvisen od MF, nad vsem pa je Bruselj, bla bla, samo zgubljanje besed! Razpisi tudi za manjše organizacija in konkretni

Želite še kaj dodati glede celotne ankete? Ja po premisleku izjavljam, da je situacija pri financiranjih danes SLABŠA, kot pred osmimi leti, ko sem se aktivno začel ukvarjati tudi s sektorsko politiko. Če je že prostor, lahko samo namignem na nejasnost spodnjega loga, saj mi je bila anketa posredovana v imenu sedmih organizacij!?

6. RAZVOJ NVO - Javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij Naslednja podskupina vsebuje udeležence raziskave, ki so za naslednja vprašanja izbrali razvoj NVO. Teh je bilo 7% vseh udeležencev. To skupino je sestavljalo 66% predstavnikov društev in 33% predstavnikov zveze društev.

Tip organizacije

Zveza društev 33%

Društvo 67%

Graf 73: Delež udeležencev po tipih organizacij med tistimi, ki so izbrali razpise za razvoj NVO. (N=3).

Vsi udeleženci raziskave, ki so izbrali razpise za razvoj NVO, so bili predstavniki organizacij s proračunom med 51.000€ in 100.000€.

Finančna sposobnost (proračun) na letni ravni (EUR)

med 51.000 100.000 100%

Graf 74: Proračun udeležencev ki so izbrali razpise za razvoj NVO. (N=3).

Po kohezijski regiji je 66% udeležencev te podskupine spadalo v Vzhodno, 33% pa Zahodno kohezijsko regijo.

Regija - sedež organizacije

Zahodna kohezijska regija 33%

Vzhodna kohezijska regija 67%

Graf 75: Delež udeležencev po kohezijskih regijah med tistimi, ki so izbrali razpise za razvoj NVO. (n=3).

Vsi udeleženci te podskupine so se na izbrane razpise tudi prijavili.

Ste se na izbrani razpis prijavili?

da (v vlogi poslovodečega ali konzorcijskega partnerja) 100%

Graf 76: Delež udeležencev, ki so se na izbrani razpis prijavili. Kaj je bil razlog za vašo (ne)prijavo? Navedite vse ključne razloge. Želja po zagotovitvi osnovnih sredstev za delovanje organizacije. Zagotoviti financiranje vsaj enega delovnega mesta. Razvoj in napredek naše NVO ter dodatna zaposlitev kadra Podpora nevladnemu sektorju v regiji, podpora mladinskim organizacijam v regiji...

33% udeležencev te podskupine je razpisodajalcu posredovalo predloge o tem kako naj bo razpis oblikovan, in vsi ki so poslali predloge, so rekli da so bili njihovi upoštevani. Ste za izbrani razpis razpisodajalcu posredovali kakšne predloge, kako naj bo razpis oblikovan?

da 33%

ne 67%

Graf 77: Ali so udeleženci poslali razpisodajalcu predloge o oblikovanju razpisa (n=3)

So bili posredovani predlogi upoštevani?

naši predlogi so bili upoštevani 33%

nismo posredovali predlogov 67%

Graf 78: Odgovori udeležencev podskupine o upoštevanosti predlogov.

100% udeležencev se je za izbrani razpis udeležilo vsaj enega informativnega dneva.

Ste se za izbrani razpis udeležili kakšnega informativnega dneva?

da 100%

Graf 79: Delež udeležencev podskupine, ki so se udeležili informativnega dne.

Ko smo vprašali udeležence o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa (v tej podskupini razpise za razvoj NVO) je 33% vseh vprašanih trdilo, da le-ta niso bila ustrezna za njihovo organizacijo. 33% jih je trdilo da so bila merila in kriteriji srednje ustrezna, enak odstotek je bil mnenja da so bila merila in kriteriji ustrezna za njihovo organizacijo.

So bila merila in kriteriji razpisa za vašo organizacijo v luči mladinskega dela, ustrezna?

da 33%

ne 34%

srednje 33%

n…

Graf 80: Mnenje udeležencev o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa.

Ko smo udeležence vprašali, če so bila merila in kriteriji razpisa ustrezni glede na stanje mladinskega sektorja, so bili odgovori enakomerno razporejeni med DA, NE in srednje ustrezna.

So bila merila in kriteriji razpisa, glede na stanje mladinskega sektorja, po vašem mnenju ustrezna?

da 33%

ne 34%

srednje 33%

Graf 81: Odgovori udeležencev te podskupine glede ustreznosti meril in kriterijev razpisa glede na stanje mladinskega sektorja. Imate kakšen komentar v zvezi z merili in kriteriji? Glede na to, da je bil razpis namenjen profesionalizaciji nevladnih organizacij, v oči bode predvsem dejstvo, da so na koncu bile izbrane organizacije, ki so že v osnovi profesoinalizirane (boj profesionalen kot to si v nevladnem sektorju težko) in pridobivajo sredstva z drugih kanalov. (Rdeči križ, Karitas, Mirovni inštitut, Lutkovno gledališče,...). Lahko bi tisti, ki so na lanskoletnem razpisu dobili odobren projekt bili izločeni iz izbirnega postopka, kakor bi še drugi imeli priložnost pridobit kakšna sredstva za razvoj. Ta izločitev naj bi bila veljavna dokler jim ne poteče odobren projekt. Lansko leto pa so tisti prijavitelji, ki na razpisu iz 2018 niso dobili sredstva so bili točkovani s samo enim dodatnim bodom. To pomeni, da lahko ena organizacija ima vsako leto nove zaposlitve, druga pa nič. Lahko bi bilo več sredstev za sklop B, glede na to, da zaobjema celotno Slovenijo.

33% udeležencev je ocenilo težavnost prijave na razpis z oceno 4 (5-največ, 1-najmanj), 67% pa je težavnost označilo z 3. Ostale možnosti so niso bile izbrane. Kako ocenjujete težavnost prijave na razpis: izpolnjevanje prijavnice, pridobitev potrebne dokumentacije, sporazumov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

4 33% 3 67%

Graf 82: Težavnost prijave na razpis. Na kakšne izzive (težave) ste pri prijavah največkrat naleteli? Neskladje zahtev razpisa z našim poslanstvom in osnovnimi načeli mladinskega dela. Število redno zaposlenih v organizaciji Birokratizacija, zalaganje sredstev

Glede na to, da je administracija ESS projektov zahtevna, imate kak konkreten (uresničljiv) predlog za izboljšave? 1. Projekti brez partnerstev, saj nam to terja dodatni čas že pri pripravi, včasih zna biti zelo zamudno, nehigijenično spraševat po prihodkih partnerja itd. 2. Zgolj elektronska prijava Celovit sistem poročanja vsebinskega in finančnega dela. Večja odzivnost CPU.

67% udeležencev na razpisu ni bila uspešna, uspešnih pa je bilo zgolj 33% udeležencev. Je bila vaša prijava na razpisu uspešna?

da 33%

ne 67%

Graf 83: Uspešnost prijave na razpis.

33% udeležencev je komunikacijo z razpisodajalcem označilo kot srednje kakovostno, 67% udeležencev pa kot dobro. Nihče je ni ni označil kot slabe.

Kako ocenjujete komunikacijo z razpisodajalcem ?

srednje 33%

dobro 67%

Graf 84: Ocena komunikacije z razpisodajalcem.

33% udeležencev te podskupine je mnenja, da se načela mladinskega dela lahko v visoki meri upoštevajo pri izvajanju projektnih aktivnosti. 33% jih je mnenja da se lahko načela mladinskega dela srednje močno upoštevajo, 33% pa je mnenja da se načela mladinskega dela ne morejo upoštevati pri izvajanju projektnih aktivnosti.

V kolikšni meri ocenjujete, da se skozi izvajanje projektnih aktivnosti lahko upoštevajo načela mladinskega dela?

v visoki meri 33%

nič 34%

srednje 33%

Graf 85: Upoštevanje načel mladinskega dela pri izvajanju projektov.

66% vprašanih te podskupine meni, da lahko mladi v visoki meri doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti. 33% meni, da lahko mladi to doživijo v srednji meri.

V kolikšni meri ocenjujete, da skozi izvajanje projektnih aktivnosti mladi (udeleženci) lahko doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela?

srednje 33%

v visoki meri 67%

Graf 86: doživljanje osebne izkušnje mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti.

Vseh 100% vprašanih iz te podskupine je mnenja, da je izvedba projektnih aktivnosti težavna (označena z oceno 4, 5 je zelo težko, 1 pa je zelo lahko).

Kako ocenjujete težavnost izvedbe projektnih aktivnosti (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

4 100%

Graf 87: Težavnost izvedbe projektnih aktivnosti.

Udeležence raziskave smo prav tako povprašali po oceni možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov, kjer so z 1 označili zelo lahko doseganje kazalnikov, in s 5 zelo težavno doseganje kazalnikov pri izbranem razpisu. Večina, 66% meni, da je doseganje kazalnikov zelo težavno pri tem razpisu. 33% ostalih vprašanih glede tega razpisa je težavnost doseganja kazalnikov označilo s 4. Kako o cen ju jete m o žn osti d osegan ja zastavljen ih kazaln iko v (1 zelo lah ko - 5 zelo težavn o)

4 33%

5 67%

Graf 88: Ocena možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov.

Za konec smo udeležence raziskave vprašali še po predhodnem financiranju (avansiranju). 25% je odgovorilo da bo tako financiranje potrebno in bodo zanj zaprosili. 25% je reklo da je dodatno financiranje koristno, a ne nujno. 25% je podalo drugačen odgovor, 25% pa je odgovorilo, da predhodnega financiranja ne potrebujejo.

Predhodno financiranje (avansiranje) nikoli ni slabo, če ga lahko dobimo, saj bi nas finančno precej razbremenilo, ni pa nujno. 25%

ga ne potrebujemo 25%

drugo 25%

smo ga (ga bomo) potrebovali in smo bomo zaprosili zanj 25%

Graf 89: Mnenje udeležencev o predhodnem financiranju.

Imate kak predlog v zvezi s predhodnim financiranjem (avansiranjem)? Če se gre za 24 mesečno financiranje je smiselno uporabljat model 50-50 oz. polovico celotnega zneska prejeti kot avans, ali pa izplačevanje na letni ravni.

Imate kak predlog za izboljšave v zvezi z omenjenim razpisom? 1. dvosmerna komunikacija ocenjevalec-prijavitelj (če se le da) 2. bolj ohlapna pričakovanja prikazalnikih 3. manjše obdobje za strateški plan (nazadnje je bil 5 letni)

7. PODROČJE KULTURE : Podporno okolje za delovanje na področju kulture - 2019, januar 2019, Ministrstvo za kulturo 4,7% vseh udeležencev je za odgovarjanje na nadaljnja vprašanja izbralo razpise na področju kulture. Vsi udeleženci raziskave, ki so izbrali razpise na področju Kulture, so bili predstavniki javnih zavodov, s proračunom nad 101.000€ in sedežem v Vzhodni kohezijski regiji. Vsi udeleženci te skupine so se prijavljali na izbrane razpise. 50% udeležencev te podskupine je razpisodajalcu posredovalo predloge o tem kako naj bo razpis oblikovan, a so vsi vprašani rekli, da predlogi niso bili upoštevani. Ste za izbrani razpis razpisodajalcu posredovali kakšne predloge, kako naj bo razpis oblikovan?

da 50%

ne 50%

Graf 90: Ali so udeleženci poslali razpisodajalcu preloge o oblikovanju razpisa (n=2)

So bili posredovani predlogi upoštevani?

niso bili upoštevani 50%

nismo posredovali predlogov 50%

Graf 91: Odgovori udeležencev podskupine o upoštevanosti predlogov.

100% udeležencev se je za izbrani razpis udeležilo vsaj enega informativnega dneva. Ste se za izbrani razpis udeležili kakšnega informativnega dneva?

da 100%

Graf 92: Delež udeležencev podskupine, ki so se udeležili informativnega dne.

Ko smo vprašali udeležence o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa (v tej podskupini razpise na področju kulture) je 50% vseh vprašanih trdilo, da le-ta niso bila ustrezna za njihovo organizacijo. 50% je bilo prepričanih da so bila merila in kriteriji srednje ustrezna. So bila merila in kriteriji razpisa za vašo organizacijo v luči mladinskega dela, ustrezna?

srednje 50%

ne 50%

Graf 93: Mnenje udeležencev o ustreznosti meril in kriterijev izbranega razpisa.

Ko smo udeležence vprašali, če so bila merila in kriteriji razpisa ustrezni glede na stanje mladinskega sektorja, jih je 50% odgovorilo z NE, 50% pa s srednje ustrezno.

So bila merila in kriteriji razpisa, glede na stanje mladinskega sektorja, po vašem mnenju ustrezna?

ne 50%

srednje 50%

Graf 94: Odgovori udeležencev te podskupine glede ustreznosti meril in kriterijev razpisa glede na stanje mladinskega sektorja. Imate kakšen komentar v zvezi z merili in kriteriji? Pogoj oziroma kriterij inovativnosti je subjektivna zadeva, ki služi le kot eliminacijski faktor razspisodajalca. Razpis daje prednost velikim organizacijam s področja kulture, ki že imajo urejeno financiranje, manjšim pa z omejitvami onemogoči uspešnost.

Vsi udeleženci te podskupine so se strinjali in ocenili težavnost prijave na razpis z oceno 4 (5-največ, 1-najmanj). Kako ocenjujete težavnost prijave na razpis: izpolnjevanje prijavnice, pridobitev potrebne dokumentacije, sporazumov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

4 100%

Graf 95: Težavnost prijave na razpis.

Na kakšne izzive (težave) ste pri prijavah največkrat naleteli? Predstavitev pomembnosti in namembnosti mladinskega dela

Kaj je bil razlog za vašo (ne)prijavo? Navedite vse ključne razloge. Možnost financiranja zaposlitve mladih kadrov s področja kulture

50% udeležencev na razpisu ni bila uspešna, ostalih 50% udeležencev pa je bilo uspešnih.

Je bila vaša prijava na razpisu uspešna?

ne 50%

da 50%

Graf 96: Uspešnost prijave na razpis.

Vsi udeleženci te podskupine so bili srednje zadovoljni s komunikacijo z razpisodajalcem.

Kako ocenjujete komunikacijo z razpisodajalcem?

srednje 100%

Graf 97: Ocena komunikacije z razpisodajalcem.

Polovica udeležencev te podskupine je mnenja, da se načela mladinskega dela lahko v srednji meri upoštevajo pri izvajanju projektnih aktivnosti, druga polovica pa je mnenja da se zelo malo upoštevajo. V kolikšni meri ocenjujete, da se skozi izvajanje projektnih aktivnosti lahko upoštevajo načela mladinskega dela?

srednje 50%

zelo malo 50%

Graf 98: Upoštevanje načel mladinskega dela pri izvajanju projektov.

Vsi vprašani te podskupine menijo, da lahko mladi v srednji meri doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti. V kolikšni meri ocenjujete, da skozi izvajanje projektnih aktivnosti mladi (udeleženci) lahko doživijo osebno izkušnjo mladinskega dela?

srednje 100%

Graf 99: doživljanje osebne izkušnje mladinskega dela skozi izvajanje projektnih aktivnosti.

Polovica vprašanih je mnenja, da je izvedba projektnih aktivnosti srednje težavna (označena z oceno 3, 1=najlažje, 5=najtežje), polovica pa meni da je izvedba zelo lahka. Kako ocenjujete težavnost izvedbe projektnih aktivnosti (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

3 50%

1 50%

Graf 100: Težavnost izvedbe projektnih aktivnosti.

Udeležence raziskave smo prav tako povprašali po oceni možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov, kjer so z 1 označili zelo lahko doseganje kazalnikov, in s 5 zelo težavno doseganje kazalnikov pri izbranem razpisu. Polovica vseh vprašanih glede teh razpisov je težavnost doseganja kazalnikov označila s 3, polovica pa z 2. Kako ocenjujete možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov (1 zelo lahko - 5 zelo težavno)

3 50%

2 50%

Graf 101: Ocena možnosti doseganja zastavljenih kazalnikov.

Za konec smo udeležence raziskave vprašali še po predhodnem financiranju (avansiranju). 50% vprašanih je podalo druge odgovore, 50% pa je odgovorilo, da predhodnega financiranja ne potrebujejo. Predhodno financiranje (avansiranje)

drugo 50%

ga ne potrebujemo 50%

Graf 102: Mnenje udeležencev o predhodnem financiranju. Imate kak predlog v zvezi s predhodnim financiranjem (avansiranjem) ? Lahko bi bilo več kot 30 %