Učinkovito do zaposlitve (Uroš Kopavnik) by Nefiks

UČINKOVITO DO

ZAPOSLITVE Uroš Kopavnik

Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine. V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti. Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela. V sklopu projekta Nefiks zaposlitvene rešitve je bil e-Nefiks nadgrajen v platformo za povezovanje mladih in delodajalcev.

V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov). Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja. S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.

Uroš Kopavnik

UČINKOVITO DO ZAPOSLITVE podnaslov

Zavod NEFIKS Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Odprimo si vrata! »Ne da se, ni razpisov, vse je že dogovorjeno, mladih nihče noče, nimamo izkušenj,« so besede, ki jih slišim in poslušam vsak dan. Pri tem pa opažam nedoslednosti in površnosti pri pripravi prijave, zamujanje na razgovore, zelo slabo raven osnovne pismenosti in si mislim, dajmo to spremeniti, popraviti, izboljšati. Danes ni več problem, da ne bi bilo možnosti, ampak je problem – tako delodajalci – da se mladi ne znajo ustrezno predstaviti, pohvaliti, prodati! Da, prodati, saj v tem ni nič slabega. A če hočemo nekaj prodati, moramo to najprej poznati, narediti nabor prednosti, arzenal »orožja«. In udariti s težko artilerijo. Ne ker se ne da, ampak ker se da! In ker bo to odpiralo vrata. Mogoče celo bolj, kot si mislimo in upamo verjeti. Znati pa se moramo izogniti ključnim napakam in biti moramo zahtevni. Najprej do sebe, kajti šele to nam potem da legitimnost, da smo taki tudi v pričakovanjih do sogovornika, delodajalca. Zato ne bomo izgubljali časa z naštevanjem in po malem tudi iskanjem izgovorov, česa vse se ne da narediti, ampak se bomo vprašali, kaj se da!? In tisto naredili in si odprli številna vrata. Dobrodošli.

Avtor

Nefiks zaposlitvene rešitve

Kazalo Uspeh in kariera ..................................................................... 45

1.1

Mi o sebi! ........................................................................ 56

1.2

Moje prednosti ................................................................. 78

1.3

Izkušnje ......................................................................... 89

1.4

11 Kapital, imenovan prosti čas ................................................ 10

1.5

12 Kompetence ................................................................... 11

1.6

19 Moje veze in poznanstva..................................................... 18

20 Trgovanje na trgu dela ............................................................ 19

2.1

21 Anina strategija ............................................................... 20

2.2

23 Tehnika/družboslovje/humanizem ......................................... 22

2.3

23 Tržno komuniciranje.......................................................... 22

2.4

24 Učinkovitost, stvar odločitve! .............................................. 23

2.5

24 Pričakovanja delodajalcev .................................................. 23

2.6

26 Kako prehiteti konkurenco? ................................................. 25

27 Veščine iskanja zaposlitve ........................................................ 26

3.1

27 Rok in njegova taktika ....................................................... 26

3.2

31 Prijava, vloga, ponudba … ................................................... 30

3.3

34 Struktura prijave .............................................................. 33

3.4

36 Napake, ki odbijajo .......................................................... 35

3.5

37 Zaposlitveni razgovor ........................................................ 36

3.6

37 Priprava ........................................................................ 36

3.7

43 Vprašanja in ostalo ........................................................... 42

54 Smer? Cilj! ........................................................................... 53

59 Viri in literatura: ................................................................... 58

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

1 Uspeh in kariera Počasi, počasi tudi v našem okolju prihajamo do spoznanja, da uspeh in odstopanje od povprečnosti nista nujno nekaj slabega. Nasprotno, lahko sta nekaj zelo dobrega, izpolnjujočega. A ne uspeh ne kariera se ne zgodita z danes na jutri. Niti nista stvar naključja, sreče, dobrih vez in poznanstev, botrov, stricev in tet iz ospredja ali ozadja. Običajno gre kar za trdo delo, usmerjeno v nek cilj, v in proti nečemu, kar bi radi počeli. Kariera se ne zgodi, ampak se jo zgradi. Prav tako kariera ne pomeni nujno izključno vrhunskih menedžerskih delovnih mest, temveč tisto, kar nekdo rad počne in počne s srcem. Za Francija je lahko delo v skladišču ali polaganje ploščic vrhunska kariera. Prav tako za Nino, ki dela kot komercialistka v veliki trgovski verigi. Po drugi strani pa je Matjažu všeč samostojno delo koordinatorja v turizmu. Ivo pa je direktor srednjega podjetja s 30 zaposlenimi. Če vse od naštetih delo osrečuje in izpolnjuje, pomeni, da delajo, gradijo, pletejo kariero. Če jih ne, je čas za resen razmislek.

K razmisleku! Kaj kariera sploh je, si vsak, tako kot Franci, Nina, Matjaž, Ivo … predstavlja po svoje – skupno pa jim je to, da nekaj počnejo z veseljem. Pri karieri gre vedno za tri dejavnike, ki jih moramo upoštevati oziroma jih nikakor ne moremo zanemariti, preskočiti.

Interesi, želje. Kaj nas zanima, veseli, osrečuje in izpolnjuje? Kakšno delo iščemo in kateri so tisti elementi, ki nas pri nekem delu še posebej veselijo? Kje in kako se to veselje kaže, kako to lahko povežem s svojim prostim časom in kaj o tem je razvidno iz mojih (npr.) Nefiks zabeležk in zapisov? Če se želimo iti zares, potem moramo ta del »sebe« zelo dobro poznati.

Nefiks zaposlitvene rešitve

Zmožnosti. Ali imam to, kar je potrebno za tisto, česar si želim? Kako je z mojimi pogoji, tako formalnimi kot neformalnimi? Kaj pa zdravje, bo šlo? Eno je veselje do nekega dela ali zaposlitvenega cilja, drugo pa, ali smo to sposobni in zmožni opravljati? Če ja, super, če ne, kaj lahko naredimo, da se bomo temu približali?

Možnosti na trgu dela Ali drugače in po domače – kje bom zagotovo dobili zaposlitev? To je najbolj občutljiva točka zaradi več razlogov. Prvi je ta, da razen vrste kompetenc nihče ne more zagotovo napovedati, kateri profili in panoge bodo aktualni čez 5 ali 10 let. Drugi pa tiči v različnosti kandidatov. Jana in Marta sta diplomantki ekonomije. Obe sta diplomirali z 10. Ali to pomeni, da sta obe enako kompetentni za primerljive zaposlitve? Daleč od tega, kajti Jana je bila pri študiju uspešna zaradi velikega veselja do številk, ekonomskih teorij, računovodstva in praktične uporabe znanj. Marti pa je uspelo, ker je po naravi tekmovalna, poleg tega pa ima odličen spomin. Kateri od njiju sploh ni treba skrbeti, kako bo na trgu dela, in katera bo morala vložiti še nekaj truda, da bo lahko za delodajalca uporabna? Ko se vsi trije dejavniki prekrijejo, govorimo o odlični osnovi za obetavno kariero.

1.1

Mi o sebi!

Kako bi na hitro, brez razmisleka odgovorili na tole vprašanje? Kdo, katera oseba je pri iskanju zaposlitve in novih kariernih možnosti najbolj pomembna? Če ste na to odgovorili, da mi sami, potem ste na odlični poti, da sebe postavljate v, kot bi rekli, prvi plan. In prav je tako, kajti vse se začne in končna pri nas samih. Seveda pa koristi in je smiselno, da imamo dodobra in ustrezno postavljene

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

zaposlitvene cilje. Če so ti realni, nas bodo skoraj zagotovo pripeljali do zaposlitve. V nasprotnem primeru pa nas lahko pripeljejo v dolgotrajno brezposelnost. Kaj to pomeni? Poglejmo primer. Kdo sem in kaj hočem? Gal je bil samozavestni diplomant ene od fakultet. Na svojo diplomo je bil zelo ponosen, saj jo je pridobil z veliko truda in odrekanja. Jeziki mu sicer niso šli, prav tako ni še imel vozniškega izpita in urejenega prevoza. A na fakulteti so mu pogosto govorili, da jim kot diplomantom pripadajo srednja in višja vodstvena mesta ter več kot solidna plača. Po nekaj pogovorih in kariernih svetovanjih mu je bilo sicer rečeno, naj cilje zniža in prilagodi realnosti na trgu dela ter sprejme nižjo zaposlitev, vsaj da privarčuje za vozniški izpit in pridobi še kakšno praktično znanje in kompetenco. A Gal si ni pustil blizu in si je mislil, da on že ve, kako in kaj, in da bo vsem pokazal, da ve in zna kar vse. Kaj se je zgodilo? Mu je v mesecu, treh, šestih, dvanajstih uspelo dobiti »sanjsko« službo? Nikakor ne. Edino, kar mu je uspelo, je bilo to, da si je svojo ceno na trgu dela še dodatno znižal. Zato je eno ključnih vprašanj, ki si jih moramo iskreno postaviti – kaj hočemo? Hočemo in si želimo nekaj, kar je dosegljivo in realno, ali nekaj, kar je (trenutno) še izven našega dometa? Gal bi, če bi ravnal taktično in preudarno, mogoče v nekaj letih celo prišel do svoje želene zaposlitve in položaja. A to se lahko zgodi samo po korakih, po etapah. Kariera in poklicna sreča sta tek na dolge proge. Samoocena, zakaj in kako? Ne glede na vso solidarnost, empatijo, družbeno (so)odgovornost nam mora biti jasno, da smo na trgu dela soočeni s konkurenco. Ta pa ne spi, četudi si včasih tega želimo ali pa si tako mislimo. To pomeni, da tudi mi ne smemo kar zaspati in prepustiti pobude in žogice drugemu. Namesto tega je bolje razmisliti, kako konkurenco prehiteti. Za začetek bo dovolj že to, da ne bomo ponavljali napak

Nefiks zaposlitvene rešitve (konkurence). Pomaga tudi, pa še ceneje je, če se na napakah konkurence kaj naučimo. A ostanimo pri sebi in si za začetek in za ogrevanje postavimo kar eno bolj zanimivih zaposlitvenih vprašanj: »Kaj lahko poveste o sebi?« Škoda pri večini kandidatov je, da nas omenjeno vprašanje, ki bi nas moralo zaradi svojega izjemnega potenciala spraviti v veselje in dobro voljo, spravi v – o groza, grozo! No, vidite, zato je samoocena pomembna. Da vemo, kaj na trgu dela sploh ponujamo.

1.2

Moje prednosti

Pri vsakem iskanju novih zaposlitvenih in kariernih možnosti je najbolj pomembno to, da se zelo dobro zavedamo vseh svojih prednosti. Pri tem ne mislimo (previsoke) samozavesti, ampak zdravega odnosa do vseh svojih pozitivnih lastnosti in jasno prepoznavanje tistega, na kar smo ponosni. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da ni človeka, posameznika, ki ne bi imel prav nobene prednosti, talenta. Je pa prej potrebno izvesti zelo poglobljeno osebno inventuro, samooceno. Zakaj (čim) prej? Ker če se bomo to spraševali tik pred ali med razgovorom pred strogo tričlansko komisijo, bo za to, na našo žalost in na veselje konkurence, prepozno. Za to bomo poskrbeli v rubriki Priprava na zaposlitveni razgovor. Mladost več kot norost? Ena od bolj očitnih objektivnih lastnosti, ki jih ponujamo in tržimo, je mladost. Kako, ko pa toliko delodajalcev na mlade iskalce zaposlitve gleda s pomislekom, da naj ne bi imeli ne dovolj delovnih in življenjskih izkušenj? Tega sicer res ni mogoče zanikati, pa vendar, bomo kar obupali? Nikakor, kajti v vsakem starostnem obdobju imamo določene prednosti, ki so povezane ravno s tem – z leti. Kaj bi bile torej lahko prednosti mladega iskalca zaposlitve? Bodimo konkretni in jih naštejmo:

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Zdravje Kar predstavljajte si delodajalca, ki je imel v preteklosti veliko težav z bolezensko odsotnostjo svojih zaposlenih. Ali pa s kolegi, ki imajo celo vrsto različnih zdravstvenih omejitev. Mladi smo običajno bolj zdravi, kar znajo delodajalci tudi ceniti.

Energija in zagnanost Od nekoga, ki je v nekem podjetju že dolgo vrsto let ali pa ki bolj kot ne samo še čaka na datum upokojitve, ne moremo pričakovati vrhunskega elana in zagona vsakega novega delovnega dne. Mladi pa imamo običajno potrebo in željo po dokazovanju, doseganju in preseganju rezultatov, ambicijah …

Nove, neobremenjene »out of the box« ideje Vsak moder delodajalec bo svojemu mlademu kolegu že ob začetku delovnega razmerja, torej ob prihodu v podjetje, šepnil na uho: »Če boš imel kakšno novo idejo ali predlog, POVEJ GA, prosim.« Od starejših, včasih »ukalupljenih« kolegov težko pričakujemo vrenje idej, zato je ta rokavica vržena mladim.

1.3

Izkušnje

Vprašajte se odkrito in iskreno, ali ste res kdaj srečali človeka, mladega iskalca novih kariernih možnosti, ki ne bi imel prav nobenih izkušenj? Izkušnje namreč ne pomenijo samo izkušenj, pridobljenih preko rednega delovnega razmerja. Kaj pa ostala, neformalno pridobljena znanja, veščine, kompetence? Prostovoljno delo, praksa v času srednje šole ali vaje na fakulteti, pomoč sosedu, stari mami, čuvanje sestrinega otroka, študentsko delo, delo preko različnih drugih oblik dogovora? Tudi te izkušnje so nas oblikovale, prekalile, nas obogatile in osebnostno in strokovno oplemenitile. Ravno zato je pomembno,

Nefiks zaposlitvene rešitve da pri tem zavzamemo ustrezno perspektivo in jih ovrednotimo. Če jih ne bomo znali mi sami, kako jih bo znal delodajalec? Naša naloga je, da jih prepoznamo, opišemo ali še bolje sproti beležimo (Nefiks) in potem na trgu ponudimo vsaj kot približek izkušnjam delovnega razmerja. Slednjega mogoče še nimamo, zato ga ne moremo ponujati in tržiti, imamo pa kaj drugega. In to so neformalne izkušnje, ki jih lahko krasno povežemo z vsebino in delom, za katerega kandidiramo. Bodimo konkretni in jih utemeljimo: To v praksi pomeni, da če Majo in Mojco na razgovoru za delo v trgovini delovodja nekoliko dvomljivo sprašuje, kako je kaj z njunimi izkušnjami, lahko odgovorita na dva načina. Maja bo pogledala v tla in tiho zašepetala, da pravzaprav res še ni bila redno zaposlena, Mojci pa se bodo zasvetile oči, nakar bo mirno in suvereno odgovorila: •

Seveda imam izkušnje, saj sem kot študentka že delala z ljudmi in denarjem.

•

Kljub vsej gneči in »prometu« kar smo ga imeli, je bilanca v blagajni vedno »štimala«.

•

Sem prodajno naravnana, kupci so se radi vračali. Četudi sem bila še študentka, sem prodala več kot starejše kolegice.

•

V vsakem primeru pa rada delam z ljudmi, kar se kaže tudi v mojem prostovoljnem vodenju mladinskih skupin in v vsakoletnem sodelovanju na domačem oratoriju.

Ne pozabimo, vsaka izkušnja šteje, če jo znamo prepoznati ter ustrezno predstaviti.

Uroš Kopavnik

1.4

Učinkovito do zaposlitve

Kapital, imenovan prosti čas

Recimo bobu bob in si mirno priznajmo, časa imamo veliko. A kljub temu z njim ravnajmo odgovorno in spoštljivo. Tudi nasveti in vsebina tega priročnika so namenjeni aktivnosti, usmerjeni k tistim delodajalcem, ki so vredni našega časa, truda in pozornosti. Z ostalimi, nesolidnimi delodajalci ne bomo zgubljali časa. To, kaj in kako ravnamo v in s svojim prostim časom, je lahko predmet radovednosti našega naslednjega delodajalca. »Kaj pa počnete v prostem času?« nas bo vprašal in z zanimanjem čakal odgovor. Zakaj ga to zanima? Enostavno zato, da spozna kje in kakšne so naše vrednote, vrednostni sistem. Ali znamo in zmoremo v prostem času početi kaj več od zakoreninjenih predstav, da mladi tako ali tako samo žurirajo in iščejo inovativne načine, kako vse s(m)o lahko neodgovorni. Zato stopimo tri korake naprej in izkoristimo svoj prosti čas kot potencial, ki bo prepričal. V vsakem primeru pa smo lahko, ravno zaradi obilice prostega časa, za delodajalca bolj zanimivi kot odrasli z družino, odraščajočimi otroki, številnimi drugimi skrbmi in še čim. Bodimo konkretni in jih utemeljimo: Zato lahko z lahkoto rečemo, da nimamo nobenih posebnih obveznosti, kar pomeni, da se lahko v celoti prilagodimo potrebam in pričakovanjem delodajalca. In da z delom lahko in bi radi začeli takoj! Nekateri zaradi številnih razlogov na to ne morejo tako odgovoriti, kar pomeni, da je to lahko naša velika prednost. Prostočasne dejavnosti Dejstvo je, da jih imamo, in dejstvo je, da so za delodajalca pomembne. Poglejmo

samo

nekaj

primerov,

kako

Mojca

preko

prostočasnih

dejavnosti/aktivnosti prepričala delodajalca, da jo je sprejel na precej zahtevno delovno mesto. Povedala mu je, da se v prostem času prostovoljno ukvarja z otroki in mladino; je animatorka na oratoriju ter z veseljem pomaga

Nefiks zaposlitvene rešitve varovati svoje številne nečake. Torej ima občutek za delo z ljudmi. Poleg tega je tajnica in blagajnik v domačem turističnem društvu, kjer se uspešno spopada tako z zahtevno dokumentacijo kot s finančno matematiko in poročili v zvezi s projekti. Kar pa ji ostaja časa, pomaga na domači kmetiji, kjer ji ni težko zavihati rokave in celo popoldne v vročini vihteti motiko ali pa grablje. S tem utemeljuje svojo fizično pripravljenost in tudi voljo do dela fizične narave. Sistem beleženja Nefiks nam je pri tem lahko v izjemno veliko pomoč in oporo.

1.5

Kompetence

Delodajalec nas bo zaposlil zaradi dveh ključnih razlogov. Zaradi motivacije, torej želje po delu, in zaradi kompetenc. Lahko smo prepričani, da je največja želja večine delodajalcev to, da se enostavno postavimo ali usedemo na delovno mesto in da čim prej začnemo – delati. To pa lahko naredimo samo, če smo za to kompetentni. Zato naštejmo nekaj kompetenc in primerov, kako jih lahko učinkovito predstavimo. Začnimo z osnovnimi, splošnimi kompetencami za življenje. Razumevanje v materinem jeziku Verjetno se boste ob tem malce nasmehnili in si mislili, saj sem ja pismen. Mogoče, vendar to ni vedno, povsod in pri vsakemu kandidatu samo po sebi umevno. Pravzaprav gre pri tej kompetenci za širši vidik, za odnos do maternega jezika. Pri številnih mladih opažamo, da – ne glede na doseženo raven izobrazbe – enostavno ne znajo več pisno komunicirati. To pomeni, da imajo težave ne samo z osnovami slovničnih pravil, ampak tudi s črkami. Primer (slabe) prakse: »Zelo dobro imam usvojene vescine pisnega izrazanja.« Četudi se zdi primer pretiran, lahko verjamete, da se s takimi polizdelki srečujemo zelo pogosto. Ko avtorja povprašam, kaj je mislil z odsotnostjo

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

sičnikov in šumnikov, pove, da tako pač komunicira »s frendi preko telefona in sms-ov«. Že mogoče, a poslovna komunikacija s potencialnim bodočem delodajalcem je vse kaj drugega kot dogovarjanje s »frendom«, kam greva na pivo ali kavo. Primer dobre prakse: »Zelo dobro imamo osvojene veščine ustnega in pisnega komuniciranja, kar se kaže tudi v tem, da v prostem času pomagam kot tajnik domačega društva, kjer pogosto nastopam v javnosti ali pa pripravim kak dopis ali drug dokument.« Sporazumevanje v tujih jezikih Zaradi več različnih razlogov lahko pričakujemo in predpostavljamo, da se tujci ne bodo učili našega jezika, ampak se bomo mi njihovega. Slovenija je majhna, a hkrati del »globalne vasi«, kjer v našem okolju od tujih jezikov prevladujeta angleščina in nemščina. Drugi razlog je lastniška struktura. Lastniki podjetij, ki so velikokrat iz drugih držav, zelo radi vidijo, če znamo njihov jezik. Četudi to ni ravno ključna pričakovana kompetenca na določenem delovnem mestu, bomo s tem in zaradi tega lahko naredili izjemno dober vtis. Lep primer tega je delo v Sparu, Lidlu ipd. Poznamo tudi primere, ko so delodajalci, tudi ko je šlo za enostavnejša dela (gradbeništvo, delo v proizvodnji), pričakovali vsaj osnovno znanje kakega tujega jezika. Še bistveno bolj pomembno pa to znanje postane, če razmišljamo o delu v tujini (EURES). Takrat bo to eno prvih vprašanj, ki nam bodo postavljena. Pogosto slišimo izgovore, »Saj bi se šel učit tujega jezika, pa mi nihče ne plača tečaja!« A tečaji in druge oblike učenja so pogosto zastonj, npr. različne video in DVD oblike, ki jih lahko dobimo v knjižnicah.

Nefiks zaposlitvene rešitve Digitalna pismenost Z računalniško tehnologijo se mladi in stari v glavnem najprej srečamo pri igrah. Za premagovanje strahu pri starejših in neukih uporabnikih je to seveda dobrodošlo, a pri poslu je potem potrebno narediti korak naprej. Do sedaj smo že ugotovili, da računalniki in informacijska tehnologija niso namenjeni samo zabavi, ampak tudi resnemu delu. In predvsem pri tem slednjem nas pričakujejo delodajalci s svojimi situacijami, problemi, izzivi v podjetju. Od mladih se že »po defoultu« pričakuje, da nadstandardno obvladajo večino splošnih – pisarniških – uporabnih programov in aplikacij. 60-letni Janez, delovodja, ne ve, kaj mu nudijo najnovejše verzije Windowsov in Officea, ter kako mu lahko aplikativna povezava na splet ne samo olajša življenje, temveč tudi optimizira delo in poslovno komunikacijo. Kaj je lepšega, kot to, ko pride v podjetje 25letni Nik in mu vse to lepo pokaže in razloži. A na način in z besedami, ki jih bo Janez razumel, ker samo tako bo taisti Janez potem vse to tudi plačal in celo dal Niku nekaj finančne nagrade. Učenje učenja Znanost, tehnologija in naš delovni vsakdan se spreminjajo s tako hitrostjo, da včasih kar težko sledimo. Kar je bila še včeraj vrhunska inovacija, bo lahko že pojutrišnjem skoraj kamena doba. To pomeni stalno (permanentno) učenje in nadgrajevanje že naučenega. V praksi vidimo, da »čas povozi« tistega, ki misli, da že vse ve in zna. In obratno, če vemo in razumemo, da ne vemo in znamo vsega – ravno zaradi tega vemo in razumemo zelo veliko. Ker smo s tem odprti za novosti, hkrati pa dovolj samokritični, da razumemo, da obstajajo ljudje, ki vedo več in znajo bolje od nas. Četudi nam niso všeč (kot npr. Mojci njena prejšnja vodja), se bomo od njih še vedno lahko česa naučili. Iz dveh minusov naredimo velik plus in skušajmo pozitivno predpostavljati, da je tudi nadrejeni Mojčine vodje vedel, zakaj je ravno njo postavil na tisto mesto.

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Socialne in državljanske kompetence Odgovornost do družbe, v kateri živimo in iz katere izhajamo, nikoli ni in ne more biti slaba stvar. Kamorkoli bomo šli, s komerkoli – tudi iz tujine – bomo v nekem poslovnem ali osebnem odnosu, nas bo veliko resneje jemal, če bo začutil našo pripadnost državi, domovini, zgodovini. S tem pokažemo tudi, da se zavedamo svoje odgovornosti in pomembnosti pri oblikovanju skupne prihodnosti. Pri tem se ne bomo zanesli na te ali one politike, veljake, predstavnike, ampak predvsem sami nase. Ker s tem, ko bomo socialno in državljansko odgovornost živeli in izražali sami, lahko enako pričakujemo tudi od drugih. Še posebej seveda od tistih, ki so za to prvi poklicani. Enako na primer, sicer v lokalno manjšem obsegu, pričakujejo lastniki in upravljavci podjetij, da se »obnašamo« do njih. Da smo pripadni, lojalni, v dobrem in v slabem. Samoiniciativnost in podjetnost Kar vprašajte najboljše inovatorje, najbolj prodorne menedžerje ali vodje, kaj včasih družba ali posameznik najtežje sprejme pri sočloveku. Uspeh! Vse to kaže na to, da smo bili v preteklosti tako posameznik kot družba vzgojeni in nekako uspavani v povprečnost. Vse, kar nam ostane, je, da se ob tem nekaj naučimo in s pogumnimi koraki stopimo v prihodnost. Podjetnost pomeni razumevanje, da je največ odvisno od nas samih in da moramo svoje delo, trud, ambicije in veselje znati tudi prodati. Pri tem se bomo zanesli na vse, kar imamo. Torej nase. Klemen je bil trdno prepričan, da mu morajo vse priskrbeti najprej starši, potem šola in fakulteta, nenazadnje pa še država, preko svojih institucij. Namesto da bi kdaj izpostavil in povedal svoje mnenje, se je raje držal preverjene metode »sive miške« iz ozadja. Jaka, njegov sošolec, pa je že od nekdaj izstopal. Predvsem v smislu, da je veliko stvari hotel sam, se posebej potrudil pri seminarskih nalogah ter se pogosto javljal in enostavno – dvigoval

Nefiks zaposlitvene rešitve roko. Četudi je včasih morebiti kaj povedal ali naredil narobe, so ga opazili. Najprej asistenti in profesorji, potem pa še delodajalci.

Kulturna zavest in izražanje Veste po čem se nas sogovorniki najbolj zapomnijo? Ne po vsebini, ne po embalaži, ampak po načinu, odnosu. Kakšen odnos pokažemo do delodajalca, nadrejenega, do kolega ali pa naše stranke. Kulturna zavest in način izražanje pa sta dejavnika, ki sogovorniku nekaj povesta o našem odnosu. V prvi vrsti, kakšni smo po značaju in kakšni delavci bi bili, če bi bili sprejeti na delovno mesto. Kaj pomaga vrhunski strokovnjak, ki ne reče dober dan, nasvidenje, prosim in hvala? Ali pa znanstvenik, ki ne zna kompleksne strokovne zadeve pojasniti laiku na enostaven način? To so znanja in kompetence, ki iz strokovnjaka naredijo vrhunskega strokovnjaka, teoretika, praktika.

Kompetence sedanjosti in prihodnosti Sposobnost globljega razumevanja in povezovanja Nismo vsi za vse, niti nam ni treba biti. Tisti, ki pa bodo znali prebrati, razbrati in povezati napisano ali kako drugače izraženo, bodo vedno dva koraka pred ostalimi. To pomeni, da moramo biti zahtevni tudi in predvsem do sebe ter preteči, kot rečejo Američani, še kakšno dodatno miljo. Bistvo je včasih res očem nevidno, a če pogledamo v globino ali od daleč, lahko tudi (po nasvetu lisice Malemu princu) s srcem, se slika sestavi. In zahtevni delodajalci bodo pričakovali, da bomo sposobni videti to sestavljeno sliko.

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Socialna inteligenca V vsakem kolektivu, kjer bomo delali, bomo naleteli na različne tipe osebnosti, značajev, celo načine komuniciranja. Temu se bo potrebno prilagoditi, saj ne moremo pričakovati, da se bo okolje prilagodilo nam. Še posebej, ker prihajamo v novo okolje, kjer so kodeksi vedenja in komunikacije že vzpostavljeni. Če je naša socialna in čustvena inteligenca na povprečnem ali nadpovprečnem nivoju, s tem ne bomo imeli težav in bo to postala naša prednost. Če pa bomo mnenja, da se morajo drugi prilagajati nam, pa se lahko zgodi, da bo naša kariera v takem podjetju kratkega roka. Ne glede na to, kako dobri strokovnjaki smo ali kako nas potrebujejo. Inovativno mišljenje Vaš novi nadrejeni vas bo zelo hitro po prihodu v podjetje zaprosil za eno stvar. Da v primeru, če boste imeli kakšno idejo, pobudo, inovacijo, to tudi poveste. Prednost novega sodelavca je v tem, da stvari vidi »od zunaj«, kar omogoča ekipi dodatno perspektivo. Tudi sicer ima vsaka generacija svoj način komunikacije, vsebine, ki jih spremlja, vrednote in vizijo, ki jim sledi. »Out of the box« način razmišljanja in iskanja rešitev je vedno zaželen in tega zagotovo lažje pričakujemo od ambicioznega mladega sodelavca kot od starejšega kolega, ki je z razmišljanjem že nekje blizu upokojitvi. Medkulturne kompetence V vsakem primeru bomo pri delu naleteli na različne sodelavce, nadrejene, podrejene ali pa stranke, uporabnike storitev, izdelkov ipd. Ti pa bodo izhajali iz našega ali pa tujega okolja. Pri soočenju s tako situacijo je prav, da smo strpni in odprti za drugačnost, a hkrati z jasno lastno identiteto in stališči. Brez medkulturnega dialoga ne gre nikjer več in to je ena večjih sprememb, ki se trenutno dogaja na širšem družbenem področju in (ožje) na trgu dela.

Nefiks zaposlitvene rešitve Sposobnost obdelovanja velike količine podatkov Medtem ko je 60-letni Feliks s pomočjo vnukinje Tare ravno premagal strah pred osebnimi računalniki, ima ona naenkrat odprto tablico, pametni telefon in pa osebni računalnik. Na tablici spremlja športno tekmo, na telefonu ima videokonferenco s kolegico iz tujine, na računalniku pa preverja vremensko napoved za prihodnji teden. V ozadju pa se sliši še televizor, z njenim najljubšim videospotom. Njen brat Tibor pa je eno nadstropje višje zatopljen v svojo najljubšo računalniško igro, strategijo, kjer mora iz praznega polja in gozda postaviti popolnoma delujoče mesto, z vsemi sistemi, službami, prometom, infrastrukturo. Že res, da ima po nekaj dnevih igranja že krepko rdeče oči, a v glavi že snuje naslednje korake in poteze, da ga kdo ne prehiti. Tudi v službah je tako, da je včasih treba imeti »odprte« tri različne zadeve in biti z vsemi na tekočem. Priznamo, da imajo pri tem ženske že zaradi svoje narave nekoliko manj težav. K sreči nam sicer pri tem pomaga množica službenih aplikacij, a teh se je potrebno najprej naučiti, preden nam lahko služijo kot učinkovito orodje. Pismenost za nove medije Kdo je 10 let nazaj vedel za Twitter? Pa 20 let nazaj za Facebook? Pa 30 let nazaj za elektronsko pošto? In kdo mislite, bo čez 10, 20 in 30 let svoje starejše kolege poučeval o medijih in komuniciranju, za katere danes sploh še ne vemo, da bodo obstajali? Prav imate, to boste vi, ki to berete. A če bomo v prihodnosti hoteli obvladati nove medije, moramo najprej že obvladati svoje – svoj materni jezik in obstoječe medije. Nepoznavanje enega ali drugega ni opravičljivo, zato, če imamo s tem težave, hitro pamet v roke in v akcijo ter nadoknaditi izgubljeno. Ni bolj žalostnega prizora, kot ko srednješolec ali diplomant ne obvladata lastnega jezika in sta pri vsem tem še brez elektronske pošte.

Uroš Kopavnik

1.6

Učinkovito do zaposlitve

Moje veze in poznanstva

Omenjanje »vez in poznanstev« v kontekstu iskanja zaposlitve se pogosto lahko sliši in razume kot psovka ali kletvica. A tu ne govorimo o različnih združbah in povezavah dvomljive etično moralne vrednosti, ampak o tem, da dobra beseda lahko zelo veliko velja. In če pravi človek za nas drugemu pravemu človeku reče pravo besedo, se lahko spletejo čudovite karierne zgodbe. Seveda v veselje vseh vpletenih, ne le tistega, ki se je zaposlil. Gorazd, Maja in Barbara so bili sošolci. Maja je veljala za sitno, opravljivo in zelo leno. Barbara pa je bila pridna, navzven nekoliko zadržana, a prodorna in prilagodljiva. Deset let po diplomi je bil Gorazd sodelavec v podjetju, kamor sta se Maja in Barbara prijavili za zaposlitev. Gorazdov vodja Igor je vedel, da so bili omenjeni trije sošolci, zato je Gorazda kar naravnost vprašal, katero od kandidatk bolj vidi in prepozna kot bodočo sodelavko. Odgovor je jasen. Gre za to, da kar bomo danes sadili, bomo jutri želi. Zato se moramo na tem mestu vprašati, kaj bi o nas rekli sošolci, cimri, kolegi, vodje pri študentskem delu, sosedje … Vse to je lahko popotnica v našo svetlo ali malo manj svetlo prihodnost. Saj vse, kar naredimo in smo naredili v preteklosti, vpliva na prihodnost. Tu se tudi vidi, če smo znali v času šolanja nabirati moralni in človeški kapital ali pa je šlo samo za zabavo in opravljanje šolskih obveznosti. Kariera se začne že veliko pred našo ugotovitvijo, »treba bo v službo.«

Nefiks zaposlitvene rešitve

2 Trgovanje na trgu dela Trg dela je lahko zelo konkretna zadeva oziroma situacija. Delodajalec je dobil nov projekt in ugotovil, da za zagotovitev produkta in spoštovanje roka, ki mu ga nalaga naročnik, potrebuje nove sodelavce. Možnosti, ki jih ima na razpolago, so številne. Za začetek lahko ugotovimo, da trg dela deluje na t. i. odkritem in na nekoliko manj odkritem nivoju. Če bo šel delodajalec za novo delovno moč povprašat naprej svoje sodelavce in znance, pomeni, da išče na »skritem« trgu dela. V kolikor pa se bo obrnil na uradne ustanove (ZRSZ) ter želel javne objave v medijih, pa gre za odkriti trg dela. Za ambiciozne iskalce zaposlitve in kariernih možnosti pa velja, da so v koraku z obema od teh dveh nivojev. A kako? Trg dela, odkriti in skriti. Odkriti trg dela lahko najdemo in konkretno pogledamo in pregledamo vsepovsod. Na različnih oglasnih deskah, v medijih, po spletnih portalih, na Facebooku, Linkedinu, ipd. Dejstvo je, da delodajalcem že več let ni potrebno dajati javne objave, v kolikor imajo že kakega kandidata »ogledanega« ali »zadaj«. To, obratno, pomeni, da so objave, ki jih zasledimo, še kako realne in upoštevanja vredne. Škodljivo za nas in za delodajalce bi bilo razmišljanje, »da je vse že vnaprej razdeljeno, določeno.« To ne drži in tako zapadanje in podleganje predsodkom je lahko zelo škodljivo, predvsem za nas same. Spet ena povsem resnična situacija, ki se dogaja ravno v času nastajanja tega priročnika. V službi na enem od oddelkov iščemo novo sodelavko/sodelavca, pogoj je družboslovna usmeritev, nekaj let delovne dobe ter zaželen je strokovni izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Objavljeno delovno mesto sem osebno delil na vseh svojih zasebnih kontaktih (Linkedin, Facebook) in spremljal odzive. Kar nekaj je bilo takih, »da je vse že zmenjeno«, da je razpis »sfejkan« in podobno. Ponovno vprašam, a ni škoda?

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Pri skritem trgu dela ne gre za to, da bo kdorkoli komurkoli kaj skrival, temveč je narava zadeve taka, da do razpisa sploh ne pride oziroma se prej »zgodi« dobra beseda in tako sklene zaposlitev. Pogosto se delodajalcem zelo mudi, zato včasih niti nimajo časa ali možnosti speljati javnega razpisa. Takrat »povprašajo« naokoli vse svoje poslovne in zasebne stike, kontakte. Če je potrebno, tudi sosede ali svoje zaposlene, sorodnike, sošolce. Na enak način lahko skriti trg dela »prečešemo« tudi mi sami. Vsem, ki jim zaupamo in so vključeni v kateregakoli do socialnih, družabnih ali poklicnih krogov, lahko povemo – sem v situaciji iskanja nove priložnosti in potrebujem pomoč. Če boš kaj slišal/-a ali videl/-a mi, prosim, povej, da bom imel/-a informacijo. Nikoli ne smemo nekomu reči »Zrihtaj mi službo!«. Ne samo zato, ker večina te moči nima, ampak tudi zato, ker nam mora biti jasno, da si jo na koncu uredimo in priskrbimo sami − z učinkovito taktiko in prepričljivo predstavitvijo na zaposlitvenem razgovoru.

2.1

Anina strategija

Ana je 26-letna diplomantka ene od družboslovnih fakultet. Za svoj »strateški cilj« si je zadala delovno mesto v podjetju, kjer bo lahko uporabila večino svojih med študijem in študentskim delom pridobljenih znanj in kjer bo višina plače ustrezala ravni njene izobrazbe. Kar ambiciozno, kajne? Kako bo prišla do cilja? Poglejmo na kratko ključne korake, ki pa jih bomo natančneje razdelali v kasnejših poglavjih. Izhajala bo iz sebe, iz svojih natančno prepoznanih in »popisanih« močnih področij. To pomeni, da bo tržila tisto, kar najbolj pozna in kar je pri njej najbolj prepričljivo in verodostojno.

Informacije o trgu dela Takoj zatem, ko bo opravila temeljito samooceno, bo dobila kar največ informacij o trgu dela. To konkretno pomeni tako o razpisanem delovnem mestu

Nefiks zaposlitvene rešitve kot o delodajalcu in širše o panogi. To dvoje bo potem učinkovito povezala in ustrezno predstavila v vseh možnih oblikah.

Karierni cilji? Ti so kratkoročni in dolgoročni. Preko enega ali več kratkoročnih bo skoraj zagotovo dosegla dolgoročne. Če Ana pri svojih letih nima npr. vozniškega izpita in urejenega prevoza, potem bo poskrbela, da bo to uredila. NE bo ji težko ali izpod časti iti ponovno za nekaj mescev v strežbo ali v prodajo. Tako bo, medtem ko bo njej sošolec Igor iskal izgovore, zakaj neke možnosti ne sprejeti, bo Ana v vsem videla priložnost za dosego svojega dolgoročnega cilja.

Plan aktivnosti Tu Ana postane zelo konkretna. Določi si »taktične« korake, ki jih bo naredila. Ničesar ne bo prepustila naključju, saj se zelo dobro zaveda, da iskanje zaposlitve ni hec. In da hoče svojo kariero vzeti v svoje roke in na njen potek odločno in odločilno vplivati. Ne bo zapadla v malodušje in samopomilovanje, kako se ne da nič narediti. Izhajala bo iz tega, kar se da, in ne iz tistega, česar se ne da.

Izkušnje prvič Vsaka izkušnja šteje. Tudi slaba. V obdobjih, ko je imela Ana recimo temu »slabe« nadrejene, jih ni kritizirala in zaradi njih zapadala v malodušje, ampak je to spet izkoristila. Bodisi kot primer slabe prakse vodenja bodisi kot »trening« dela pod stresom. Vsako situacijo je razumela kot priložnost, tako za osebno rast kot za pridobivanje uporabnih izkušenj.

Uroš Kopavnik

2.2

Učinkovito do zaposlitve

Tehnika/družboslovje/humanizem

Jaka je inženir elektrotehnike, Maja je sociologinja, Iris pa slavistka. Kdo mislite, da bo najhitreje dobil službo? Trenutna gibanja so sicer res naklonjena tehniki, a to ni bilo vedno tako, niti ne bo vedno tako. Zaposlil se bo tisti, ki ima svoj poklic najraje in ki bo to znal ustrezno predstaviti tudi delodajalcu. Dejstvo je, da je današnja slika na trgu dela v velikem neravnovesju, da vlada torej strukturno neskladje. A to neskladje ni vezano samo na znanstvene panoge, ampak tudi in še bolj na raven izobraženosti. Imamo številne diplomante, a išče se mizarje, inštalaterje, orodjarje. Po drugi strani pa imamo zelo veliko organizatorjev, ekonomistov in menedžerjev, ki včasih ne znajo v treh stavkih povedati ali zapisati, kaj konkretnega znajo in s čim so lahko delodajalcu v korist. Delodajalcu sama diploma, maturitetno ali pa poklicno spričevalo še nič ne pomeni, niti mu ničesar ne dokazuje. Zato vedno znova opozarjamo, tako kandidate za zaposlitev kot tudi delodajalce, da je zadaj vedno človek. Človek pa je skrivnost, uganka in bogastvo, ki ga je potrebno spoznati in prepoznati. Jaka, Maja in Iris bodo sami morali delodajalcu (do)povedati, zakaj naj bi zaposlil ravno njih. Končna odločitev delodajalca pa ne bo nujno pogojena s smerjo izobrazbe kandidata, ampak s čim drugim.

2.3

Tržno komuniciranje

Ob omembi tržnega komuniciranja najprej pomislimo na cenene reklame, ki jih vidimo po TV-ju, ali pa na preprost letak, ki nam ga poštar potisne v nabiralnik. Ali pa na slogan po radiu, ki nam kljub neprijetnemu glasu še ves dan odzvanja v glavi. S takimi in podobnimi prijemi nas vsak na svoj način skušajo nagovoriti različni ponudniki storitev ali izdelkov vseh vrst. Ni nujno, da vse takoj kupimo in da na vse reagiramo. Dovolj je, da postanemo nekoliko radovedni in sčasoma zelo radovedni. Takrat bomo vstopili v trgovino, lokal, oddeskali na predstavljeno spletno stran, odprli in se poglobili v letak, reklamo in s tem bo

Nefiks zaposlitvene rešitve namen oglaševalca dosežen. Oglas je pridobil najprej našo pozornost, takoj zatem pa še radovednost. Kaj pa mi tržimo in oglašujemo, ko se takole »sprehajamo« po trgu dela? Najpomembnejše, kar imamo, sami sebe. Sledi vprašanje, ki lahko razkrije ves naš blišč (ali pa razgali vso našo bedo), osnovnih korakov iskanja zaposlitve in kariernih priložnosti. Ali mi je pomembno, kakšen oglas o sebi bom poslal delodajalcu? Mi je? Res, v čem se to kaže? Več o tem v temi o učinkoviti prijavni dokumentaciji.

2.4

Učinkovitost, stvar odločitve!

Kakorkoli obračamo in obrnemo, na koncu povečini nek trud merimo na podlagi doseženih ciljev, uspehov. Ko iščemo službo, torej ko pošiljamo prijave, ponudbe, življenjepise, si želimo predvsem enega − da bi bili pri tem učinkoviti. A učinkovitost ni stvar sreče, dobre volje sogovornika »na drugi strani«, horoskopa ali pravilne postavitve zvezd. Učinkovitost je rezultat naše taktike in našega razuma. Še najbolj tistega zdravega, večkrat pozabljenega, kmečkega. Predvsem pa, stvar odločitve!

2.5

Pričakovanja delodajalcev

Tako kot imamo mi svoja pričakovanja do trga dela in delodajalcev, imajo tudi ti svoja pričakovanja do nas. Povsem brez smisla je razpravljati, čigava so bolj upravičena, saj oboji potrebujemo oboje. Delodajalci v osnovi pričakujejo in želijo, da kandidati izpolnjujemo vsaj ključne pogoje.

Izobrazba Pri nekaterih poklicih je izobrazba (raven in smer) predpisana. Takim poklicem rečemo da so regulirani. Pri drugih pa mogoče izobrazba ni pogoj. Zato raven

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

in višina izobrazbe ni povsod in vedno prednost. Škoda bi bilo, da bi se ujeli v past naivnega razmišljanja, da če imamo doseženo neko določeno raven izobrazbe, nam zaradi tega »avtomatično« priprava status, položaj, zelo visoka plača. Do tja je potrebno šele priti, s trdim delom in nenehnim dokazovanjem.

Poklicna formiranost To je širši pojem od izobrazbe. Gorazd ima dokončano (samo) devetletko, a ker so ga že od nekdaj veselili stroji in računalništvo, se je v nekaj letih izuril za vrhunskega CNC operaterja in tehnologa, poleg tega pa zna še odlično variti. Pri tem ima vsaj dvakrat višjo plačo kot Srečko, njegov sošolec iz osnovne šole. Srečko je doštudiral pravo in sedaj dela kot pripravnik v eni od državnih ustanov. Tako je tudi z ostalimi t. i. obrtniškimi poklici.

Osvojene kompetence Nihče ne bo pričakoval, da bomo takoj znali in obvladali vse, je pa zelo smiselno in pametno, če (že vnaprej) znamo vsaj nekaj. Te pozitivne nastavke potem nadgrajujemo in plemenitimo, včasih tudi v svojem prostem času. Ne bojmo se tega, gre za investicijo v našo kariero in s tem v prihodnost.

Prilagodljivost Časi, ko je začetek in konec delovnega dne naznanila sirena v tovarni, so mimo. Tudi ob rednem delovnem razmerju je zelo veliko projektnega dela, ki se lahko zavleče krepko čez določen delovnik. Pokažimo torej fleksibilnost, da bo delodajalec vedel, da lahko na nas računa vedno in da se lahko na nas zanese bolj kot mogoče na ostale. In če je treba, se ne smemo bati npr. prijeti za metlo in počistiti prostor.

Nefiks zaposlitvene rešitve

Odnos do dela in motivacija To temo (namenoma) izpostavljamo večkrat, in sicer iz dveh razlogov. Da bi se resnično zavedali pomembnosti obojega in da bi znali to tudi ustrezno ovrednotiti in iztržiti. Odnos do dela se kaže tudi v naši pripravljenosti in sposobnosti, da vidimo »širšo sliko« podjetja ter da smo ji pripravljeni slediti. To pomeni, da smo sposobni, v posrednem in neposrednem smislu, prijeti »tudi za (že omenjeno) metlo«. Odnos in motivacija se ne pokažeta samo in le z besedami, ampak s pravimi vprašanji in s pravimi dejanji.

2.6

Kako prehiteti konkurenco?

Za začetek tako, da jasno poznam in prepoznam svoje prednosti. Te moram znati ubesediti in predstaviti, da bodo delodajalcu zanimive, privlačne. Delodajalec nas ne bo zaposlil zaradi naših slabosti in šibkosti. Prednosti in pozitivne (konkretne) lastnosti so tiste, ki pritegnejo in vlečejo. Vsi delamo napake. A naj jih drugi nekoliko več od nas, mi pa se na tem učimo. Zakaj bi ponavljali napake in neučinkovite prakse drugih? Ni nam treba, bodimo nad tem. Ne kopirajmo in ne uporabljamo šablonskih prijav. Takih raje niti ne pošljimo. Verjemite, ne želite dati delodajalcu vtisa, da ni vreden ure, dveh, treh našega časa. Tudi nam ni všeč, če nas kdo skuša prepeljati žejne čez vodo. Izgovori, kaj in zakaj se nič ne da? Ne pustimo se ujeti v to past pesimizma in negativizma. Nima smisla, ne bo nam pomagalo. Lahko v nedogled tarnamo nad politiko, državo, sosedom, »ki ima boljše veze kot mi« ali pa npr. tehnično izobrazbo. Delodajalca in resne partnerje v karieri zanimajo ideje, rešitve, »brainstorm« ideje, kaj vse se DA. S tistim, česar ne moremo spremeniti, ne bomo izgubljali časa, živcev in energije, prav

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

3 Veščine iskanja zaposlitve Spet bomo rekli bobu bob in ponovili dejstvo, da je zaposlovanje v Sloveniji krepko v porastu, brezposelnost pa v konstantnem zniževanju. To pa seveda ne pomeni, da bomo službo dobili kar tako, iz danes na jutri. Ne glede na število razpisov na eni strani in našega izpolnjevanja pogojev na drugi strani se moramo najprej vprašati zelo pomembno vprašanje – ali sploh znam iskati zaposlitev? Večina današnjih diplomantov se je s pisanjem »prošnje« srečala nekje v sedmem ali osmem razredu osnovne šole pri pouku slovenščine. Pa še takrat je bila bolj pomembna slovnica kot pa vsebina. Zato je povsem na mestu vprašanje, ali sploh vem, kako se išče delo, zaposlitev? Kaj vem o trgu dela in kako razumem pričakovanja delodajalcev in kaj vem o svojih? Zato bomo dali velik poudarek učinkoviti pripravi prijavnega dokumenta in pripravi ter izpeljavi zaposlitvenega razgovora ter tako sebe povezali z delovnim mestom.

3.1

Rok in njegova taktika

Pri iskanju službe je najbolj pomembno zelo preprosto vprašanje. Ali se želimo iti »za res« ali »za hec«? Če smo za prvo opcijo, se bodo zelo kmalu začela odpirati vrata in možnosti. Če pa smo za drugo, bolj »za hec«, potem pa žal samo tratimo svoj čas in čas delodajalca.

En zadetek … Poglejmo najprej primera dveh praks. Nik in Gregor (ki imata skoraj povsem enake izkušnje, izobrazbo, ostale lastnosti …) sta se želela prijaviti na enega od razpisov. Nik je odprl »prejšnji« Wordov dokument, zamenjal datum in naslov in »voila«, zadeva je bila spisana in poslana. Za vse skupaj je potreboval slabe tri minute. »Jasno, saj sem ja vešč Worda in računalnika nasploh,« si je mislil sam pri sebi. »Poleg tega pa vsi delajo tako, torej mora biti tako že v redu«.

Nefiks zaposlitvene rešitve Vprašajmo se, kako bo delodajalec gledal na dokument, v katerega so Nik, Frenk, Jana, Meta … vložili samo nekaj minut svojega časa in angažiranosti.

… proti štirim! Gregor pa se je zadeve lotil drugače. Namesto za enega se je odločil za štiri taktične korake. »Jasno, saj mi ni treba delati kot večina,« si je mislil. »Hočem, da delodajalec začuti, da sem jaz nekaj posebnega in da je njihovo podjetje zame nekaj posebnega«. Kako mu je to pokazal? V petih korakih, ki jih bomo sedaj predstavili in analizirali. 1. Telefonski stik. 2. Prilagojena prijava. 3. Izvedba razgovora. 4. Zahvalno pismo.

Učinkoviti prijavni dokument Napisal bom prijavo − kako naj začnem? Na začetku! S pravimi vprašanji in s pridobivanjem pravih, ustreznih informacij. A še prej stopimo dva koraka naprej in pomislimo, kaj prijava sploh pomeni (in pove) delodajalcu? Pravzaprav zelo veliko. S svojim izdelkom naredimo prvi vtis in »pošljemo« sporočilo, koliko in kako smo se pravzaprav sploh pripravljeni potruditi zanj. Svetujemo, naj bo ta vtis močan in naj bodo naši osebni kriterij pri pisanju prijave postavljeni zelo visoko. Verjemite, obrestovalo se bo. Osnovni namen učinkovite prijave pa je povabilo na razgovor. Drugače rečeno, učinkovita prijava (vloga, ponudba) pomeni vstopnico do zaposlitvenega razgovora. Nadaljujmo torej z Gregorjevo taktiko štirih korakov.

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Telefonski stik Preden se je Gregor sploh lotil pisati prijave, je želel o delovnem mestu in pričakovanjih delodajalca izvedeti čim več. Kako je to speljal? Tako, da se je obrnil neposredno na tistega, ki ta pričakovanja pozna/ima − na delodajalca. Temu je postavil dvoje preprostih vprašanj. −

Ali je delovno mesto še prosto?

−

Kakšnega kandidata/-ko za to delo pa ste si zamislili?

Prvo vprašanje je postavil zato, da je ugotovil, če je smiselno nadaljevati s postopkom prijave. Namreč, če je delovno mesto že zasedeno, bo čas, ki bi ga porabil za prijavo, raje namenil čemu drugemu. Z drugim vprašanjem pa je želel ugotoviti, kakšne so želje in osebna pričakovanja delodajalca o idealnem kandidatu. Pri tem bo mogoče od delodajalca dobil kakšen specifičen ali pa povsem običajen odgovor o željah, pričakovanjih. Ključno pri tem je, da bo Gregor dobil »notranje« informacije o tem, kakšen je idealen ali optimalen kandidat. Enako ključno je, da je s telefonskim klicem opozoril nase, saj je jasno in glasno izpostavil svoje ime in priimek.

Prilagojena prijava (vloga) Daleč največja napaka, ki jo iskalci zaposlitve nevede naredijo, je kopiranje in pošiljanje popolnoma enake vsebine vsem delodajalcem. Gregor želi biti nad tem, zato se je odločil napisati prijavo, ki bo prilagojena tako delovnemu mestu kot tudi podjetju in njegovi vsebini, viziji. S tem je poskrbel, da je delodajalec že drugič slišal zanj in vzpostavil drugi poslovni kontakt. O učinkoviti prijavi si podrobneje preberite v naslednjem poglavju.

Nefiks zaposlitvene rešitve Zaposlitveni razgovor Če prej omenjena koraka naredimo in speljemo vsaj približno ustrezno, nam to krepko poveča verjetnost povabila na zaposlitveni razgovor. Vabilo je Gregor tudi dobil, a se je ob tem zavedal in predvideval, da ga bo tam čakala zahtevna komisija. »Ta komisija se bo na razgovor verjetno pripravila,« je razmišljal. »Okej, se bom pa še sam pripravil«. In se tudi je. In tudi mi se bomo, že v enem izmed naslednjih poglavij. Gregor pa je tako z delodajalcem vzpostavil že tretji konkretni kontakt.

Zahvalno pismo Imate radi, da se vam nekdo, ki mu naredite uslugo, kaj dobrega, polepšate dan, zahvali? Tudi delodajalci! Glede na to, da je bil Gregor od dvestotih prijavljenih povabljen v krog desetih izbranih kandidatov, je najmanj, kar lahko stori, da se ustrezno zahvali. Če se le da, tako, da ob tem pokaže in poudari svoje pisne sposobnosti, profesionalni IN človeški odnos.

Nik ali Gregor? Uspeh enega ali drugega pristopa lahko pogledamo tudi z vidika športnega rezultata. Nik je »zabil« en gol oziroma vzpostavil en kontakt, a žal še tega bolj klavrnega zaradi »copy-paste« pristopa. Gregor po drugi strani pa je vzpostavil štiri konkretne kontakte, zabil štiri odločne gole. Kdo je pokazal večjo motivacijo, željo, pripravljenost, odnos?

Uroš Kopavnik

3.2

Učinkovito do zaposlitve

Prijava, vloga, ponudba …

Prijavni dokument, spremni dopis, vloga, ponudba, prijava je običajno delodajalčev prvi stik z nami. Zato se moramo že na tej točki odločiti, ali želimo, da bo ta »stik« ustrezen, zadovoljiv ali pa samo »kratek stik«? Smiselno je, da si pri tem postavimo zelo visoka merila in osebne kriterije, kajti ta naš izdelek kot celota mora odražati ustrezno sliko nas in našega odnosa do delodajalca. Bodimo zahtevni do sebe in lahko smo prepričani, da se bo to obrestovalo. Uporabo izraza »prošnja« pa odsvetujemo. Dejstvo je, da po eni strani ni nikogar potrebno nič prositi, po drugi pa se ni treba (z uporabo neprimernega izrazoslovja) še dodatno postavljati v podrejeni položaj. Sicer se še zgodi, da včasih delodajalci v razpis napišejo »prošnje pošljite na«, vendar je to bolj kot ne stvar preteklosti.

Vloga Spodobi se, da kot ambiciozni iskalci zaposlitve poznamo termine in njihove osnovne opredelitve. Vlogo (ali prijavo) pripravimo in pošljemo takrat, ko gre za razpisano delovno mesto. V vsakem primeru navedemo, kje in kdaj smo razpis prebrali in za kakšno delovno mesto gre.

Ponudba Ponudbo pošljemo v primeru, kadar delovno mesto ni razpisano. Pri tem nagovarjamo t. i. skriti trg dela, ki ga je, mimogrede, v celoti med 60 in 70 %. Kako priprava ponudbe izgleda v praksi?

Nefiks zaposlitvene rešitve Jaka in Vesna sta bila diplomanta družboslovja, a sta iskala delo v komerciali ali prodaji. V njunem kraju se je začela gradnja trgovskega centra, kjer bo, kot sta ugotovila, tudi trgovina z opremo za male živali. Razpisa za delo (še) ni bilo, zato sta se odločila poslati ponudbo. Jaka: Sem univerzitetni diplomirani sociolog in ker ne dobim dela v svoji stroki, bi me zanimalo delo pri vas. Veliko berem, najraje strokovne zadeve s področja družbenih analiz in statistike. Imam tudi opravljen strokovni izpit iz Zakona o upravnem postopku, poleg tega pa obvladam računalniški program SPSS. Vesna: Vaše prodajalne že zelo dobro poznam, saj pri vas kupujem opremo za svoja dva psa in mačko ter sestrino zlato ribico. Še zlasti so mi všeč vaše vsakoletne akcije in novoletni popusti. Živali in vse v zvezi z njimi imam rada, saj prihajam s kmetije in kmečkega okolja. Blizu mi je tudi fizično delo in rokovanje z različnim orodjem. Glede izobrazbe imam med drugim končano tudi srednjo ekonomsko šolo, kar pomeni, da mi gredo dobro od rok številke, prodaja in komunikacija s strankami. Komentar: Kdo mislite, da je zares pritegnil pozornost delodajalca? Jaka z navajanjem in izpostavljanjem (pre)visoke izobrazbe ali Vesna, ki se je pohvalila s poznavanjem trgovine in svojim kmečkim poreklom? Jaka je delodajalca bolj kot ne učinkovito prestrašil in odbil. Vesna pa je opozorila nase in to zelo konkretno. Najprej s tem, da je izpostavila svoje poznavanje trgovine, v nadaljevanju pa s predstavitvijo svojih kompetenc ter ljubezni in veselja do živali. In rezultat? Četudi je trgovina kadrovsko že »pokrita«, si bodo Vesnino ponudbo zagotovo skrbno shranili, za primer, če bodo kmalu iskali še kakšnega sodelavca. Namreč, zagotovo bo šel kdo od obstoječih prodajalcev kmalu v pokoj, na porodniško ali pa kam drugam. Takrat se bo, kot rečeno, delodajalec z veseljem spomnil na Vesno in jo poklical ter s tem prihranil čas, denar in energijo.

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Življenjepis Gre za eno od prilog prijave oziroma spremnega pisma. Pri življenjepisu se moramo najprej vprašati, ali ga sploh dejansko potrebujemo? Če je delodajalec to navedel v razpisu, potem je odgovor jasen. Prav tako je smiselno, če imamo veliko različnih izkušenj študentskega dela, da imamo življenjepis pripravljen. V primeru, da iščemo enostavnejša dela (pomožna dela, pomoč v prodaji, gradbeništvo, pomoč v strežbi), pa življenjepis najbrž ne bo ključni zahtevani prijavni dokument.

Kakšnega izbrati in kako ga oblikovati? Načeloma se pri vsakem koraku v življenju lahko vprašamo, kako lahko pri nekem manjšem ali minimalnem »inputu«, torej vložku, pričakujemo kar največji »output«, pozitiven rezultat. Tako je tudi pri iskanju zaposlitve in pri pripravi prijavne dokumentacije. Zato si lahko pomagamo tudi s spletno aplikacijo Europass. Govorimo o obliki (o vsebini smo že prej), ki je sprejemljiva za večino poklicev strokovne, tehnične in administrativne narave. Če pa iščemo zaposlitev kot grafični oblikovalci, pa seveda delodajalca ne bodo zanimala znanja uporabe generičnih matric, temveč inovativnost, kreativnost in lastne oblikovalske ideje. Zato bo v tem primeru bolj priporočljiva uporaba npr. Photoshopa in ne Europass aplikacije. Bodimo pozorni tudi na dolžino, da nas ne zanese. Velja, da je manj več. Pri nekje do 40. leta starosti in 15 let delovnih izkušenj bi morali dve do največ tri strani zadostovati.

Nefiks zaposlitvene rešitve

3.3

Struktura prijave

Zagotovo si želimo, da ima naš profesionalni dopis nek rep in glavo ter da že od daleč in od blizu odraža našo strokovnost, značaj in pa odnos do delodajalca in samega sebe. Popackana, zmečkana in na pol napisana prijava pove ne samo, kaj si mislimo o delodajalcu, temveč tudi, koliko damo nase in pod kaj vse smo se pripravljeni podpisati. Zato, ponovno, dvignimo kriterije visoko! Uvod Funkcija uvoda je, da pridobi pozornost bralca. To bomo najenostavneje in najučinkoviteje naredili tako, da bomo bralcu dali vedeti, da pišemo njemu in (še enkrat) samo njemu. Tisti »Spodaj podpisani« je stvar preteklosti. Spoštovani, vaše podjetje poznam po izjemnih dosežkih na področju razvoja aerodinamike, strojništva in letalstva na splošno. Glede na to, da se s tem ukvarjam tudi sam, kar se kaže tako v mojem teoretičnem kot tudi praktičnem delu, sem prepričan, da bi lahko dobro sodelovali. Zato se prijavljam na razpisano delovno mesto. Jedro Funkcija jedra je, da prepriča. Vsebina pa bo prepričala, če bomo verodostojno predstavili in »popisali« svoje ključne prednosti. Ne bomo se zanašali, da bomo delodajalca zares prepričali na razgovoru ali pa z zadnjim stavkom štiristranskega življenjepisa. To se ne bo zgodilo, ker morda do tja sploh ne bomo prišli. Zato je treba v jedru osnovnega dopisa (prijave) udariti z vsemi topovi ter zraven dodati še konjenico. Kako in zakaj? Tako, da smo verodostojni in konkretni. Zato, da bo delodajalec sploh vedel, zakaj prebrati tudi življenjepis!

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Jaka: Sem zanesljiv, prijazen, komunikativen, inovativen, kulturen, dobro izobražen, pošten, strpen, miroljuben. Nimam težav pri delu z računalnikom. Oddaljenost delovnega mesta ni problem. Dela z ljudmi se ne bojim. Stresa me ni strah! Vesna: Sem zanesljiva, kar se je pokazalo v prejšnjih službah in je razvidno tudi iz pohval prejšnjih delodajalcev in zapisov v Nefiksu. Imam celo vrsto idej, kar se je pokazalo pri prejšnjih službah, ko so mi nadrejeni z veseljem prisluhnili in jih pomagali uresničiti. Z mojo pomočjo smo v podjetju dobili celo eno prestižnejših nagrad. Sem poštena, kar se je pokazalo pri delu s financami in konkretno z blagajno. Z veseljem delam z ljudmi in odlično prenašam stresne situacije. Te so mi izziv, prav tako tudi oddaljenost, saj se rada vozim. Opazite razliko? Jaka je samo našteval, kar je praksa večine iskalcev zaposlitve. Pa bodo delodajalci res kar takoj verjeli naštevanju? Seveda ne. Vesna pa je svoje kompetence utemeljila s primeri iz preteklosti. S KONKRETNIMI primeri. Zapomnite si, če bomo svoje kompetence in značajske lastnosti podkrepili s primeri, potem bomo za bralca verodostojni. Ti primeri pa so lahko tako iz poklicnega kot tudi iz zasebnega življenja. Druga razlika je v konotacijah. Pri Jaki so bile uporabljene besede »težave, problem, bojim, strah«! Vesna pa je isto povedala z besedami: »veselje, odlično, izziv, rada«. Vse jasno? Zaključek Tu lahko navedemo še splošne, situacijsko/organizacijske prednosti in značilnosti. Smiselno je poudariti, da imamo urejen prevoz, da se lahko prilagodimo delovniku glede na urnik in siceršnje potrebe delodajalca in pa da, konec koncev, z delom lahko pričnemo takoj. Vse od zgoraj naštetega ni samo po sebi umevno, kar pomeni, da če to za nas velja – dajmo poudariti! Zahteven delodajalec bo to znal ceniti, spoštovati in nagraditi.

Nefiks zaposlitvene rešitve

3.4

Napake, ki odbijajo

Na čigavih napakah se je najceneje učiti? Na tujih! Zato bomo pogledali nekaj tujih napak, pokazali na njih s prstom in se jih v svoji praksi na široko izognili. Površnost, hitrost in nedoslednost so hitro lahko napake, ki nas bodo stale povabila na zaposlitveni razgovor.

Neprimeren elektronski vzdevek ali naslov Si predstavljate 25-letnega kandidata za zaposlitev z e-naslovom »Rocky« ali »Marjetica 24«? No, delodajalec tudi ne. Če je le mogoče, si omislimo e-naslov

ime.priimek@(npr)gmail.com. Če je naše ime že zasedeno, lahko mirno dodamo kakšno zaporedno številko.

Več naslovnikov v isti pošti Bi tako napisali tudi številčnejšim puncam ali fantom? Že če dobimo praznično čestitko, nam (priznajmo) ni povsem vseeno, če smo samo eni izmed petdesetih v naslovni vrstici.

Neizpolnjevanje pogojev Prijavljati se na nekaj, za kar nimamo niti osnovnih pogojev, je izguba našega in delodajalčevega časa. Kakršnokoli tovrstno početje »kar tako, bom probal« ali »na zalogo« je brez smisla. Verjemimo, da bo imel delodajalec lepo število kandidatov, ki bodo ustrezali večini pogojev.

Slovnične napake Nikar se slepiti, da je kar vse v redu. Če kandidiramo za delovno mesto, kjer je pismenost visoko na lestvici pričakovanj bralca, je lahko že ena napačna kljukica ali pika razlog, da delodajalec enostavno odloži našo prijavo in neha brati.

Uroš Kopavnik

3.5

Učinkovito do zaposlitve

Zaposlitveni razgovor

Povabilo na zaposlitveni razgovor ni stvar naključja ali slučajne dobre volje delodajalca, temveč predvsem in logična posledica učinkovito napisanega prijavnega dokumenta. Seveda pa smo nanj povabljeni predvsem, da nas delodajalec »začuti« še v osebnem, pogovornem smislu. Lahko smo prepričani, da se bo delodajalec na razgovor, torej na nas, pripravil. Tudi mi se bomo nanj. Zaposlitveni razgovor delimo na pripravo, izvedbo in analizo.

3.6

Priprava

Priprave se lotimo vsaj nekaj dni pred samim razgovorom in to iz povsem praktičnih razlogov. Da imamo dovolj razpoložljivega časa oziroma da ne bi bili preveč nervozni, če in ker bi nam ga zmanjkovalo. Pri sami pripravi pa gremo od enostavnejših vsebin do kompleksnejših. Kar pa ne pomeni, da so enostavne teme kaj manj pomembne – ravno nasprotno. Da pa bomo sploh vedeli, kam in zakaj prihajamo, je smiselno razmisliti o naslednjih temah Vedno nam morajo biti kristalno jasni trije osnovni podatki. Kdaj (nekaj) imamo, kje imamo in kaj imamo. Ne boste verjeli, kako veliko iskalcev zaposlitve pride nekam – bodisi na razgovor bodisi npr. na karierno svetovanje, ne da bi sploh vedeli, kam in po kaj so prišli. Pa imajo v roki vabilo, samo prebrali ga niso. Kaj to pove o njih, o njihovi motivaciji, želji, resnosti in angažiranosti? Pozornemu opazovalcu, spraševalcu, vodji intervjuja zelo veliko.

Informacije o podjetju Pridobimo si vsaj osnovne informacije o podjetju, v katerega prihajamo na razgovor. Katere informacije so to in kako do njih?

Nefiks zaposlitvene rešitve Panoga oziroma dejavnost je vedno prva in najbolj pomembna informacija. Kaj podjetje izdeluje, s čim se ukvarja? Od česa »živi« in kaj prodaja? Gre za izdelke, storitve? Kakšne, od kdaj, kako in kam? O naslovu in lokaciji podjetja se je smiselno pozanimati že zaradi tega, da ne bi zamudili. Bo razgovor na sedežu podjetja ali na drugi lokaciji? Le-to si lahko ogledamo že kak dan ali dva pred samim razgovorom, če ne zaradi drugega, da bomo vedeli, kje se bo dalo brez težav parkirati. Velikost podjetja in vsaj približno število zaposlenih. V kolikor gre npr. za manjše obrtno podjetje je lahko zaposlenih malo, v primeru večjega d. o. o. pa gre lahko že za desetine ali celo stotine zaposlenih. To pomeni, da je smiselno zelo dobro pregledati organigram organizacije. Pri tem je pametno tudi, da smo pozorni na morebitno ime vodje oddelka, za katerega smo kandidirali. Tudi o njem si lahko kaj pogledamo, preberemo. Posebni uspehi in dosežki so tisto, na kar smo vsi radi ponosni tako v službenem kot v zasebnem življenju. Tako je tudi z vodstvom podjetij, zato je dobrodošlo, da si o tem poprej preberemo, pogledamo in preverimo, za kaj gre. Vsak vodja je na kaj ponosen. Vizija in cilji za prihodnost, jo poznate? Zanimivo pri tem je, da je velika večina kandidatov niti ne prebere niti o njej ne razmisli. Pa je vredno, kajti s tem, ko naredimo domačo nalogo in skušamo vizijo podjetja povezati s svojimi vrednotami, normami in osebnostjo, bomo delodajalcu veliko lažje dali vtis, da smo točno mi sodelavec, ki ga išče. Poleg tega pa se bo delodajalcu zdelo zelo fino in v čast, da smo se o podjetju pozanimali in tako temeljito pripravili.

Viri teh podatkov Glede na izpostavljene teme, dileme in vprašanja, ki jih moramo raziskati, je dobro vedeti, kam se sploh obrniti, kje vprašati? Eno je uporaba različnih

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

iskalnikov in baz podatkov ter spleta, drugo pa osebno kontaktiranje posameznikov. Veliko o kakšnem podjetju ali organizaciji nam lahko povedo njihovi obstoječi ali bivši zaposleni. Tudi če se o določenih zadevah že vnaprej pozanimamo pri delodajalcu, sosedu, sošolcu, sorodniku, to ne more biti narobe. S tem pokažemo interes in resen pristop. Tudi mi bi pomagali nekomu, ki išče pomoč.

Osebna in (samo)organizacijska urejenost Za začetek, tisti enostavnejši del. Kako se obleči in urediti? Nikakor preveč izstopajoče, hkrati pa ni treba biti »siva miš iz ozadja«. Pri izbiri izgleda bo najbolj varno, če se oblečemo in uredimo delovnemu mestu primerno. Pri tem bodimo pozorni tudi na morebitne nenavadne vonjave (alkohol, nikotin, pretiran parfum). Vse to je za sogovornika zelo odbijajoče, čeprav se nam zdi povsem normalno, da »pred razgovorom zaradi nervoze še dva pokadimo«. Nikar! Koliko mislite, da lahko zamudimo na razgovor? Niti minute!!! Ne glede na to, kakšne so naše dosedanje »organizacijske navade« in kako so se vsi že sprijaznili, da pač 15 minut vedno zamudimo, si tega raje ne privoščimo več. Z zamujanjem, pa čeprav nekaj minut, veliko povemo. Da ne spoštujemo gostitelja in njegovega urnika in/ali da nimamo pod kontrolo niti sebe in svoje organizacije časa. Prav tako ne smemo priti prezgodaj, mogoče nekje do 5 minut. Zgodi se tudi, da pač zamudimo. V tem primeru je nujno potrebno, da tistega, ki nas je povabil, takoj pokličemo in se opravičimo. V takem primeru zamuda ne bo prevelika težava. Včasih je veljalo, da je točnost lepa čednost, danes pa pri večini velja, da je točnost osnovni pogoj, da se lahko med seboj resno jemljemo. In to je, kot že povedano, tudi eden ciljev zaposlitvenega razgovora. Da nas imajo resne osebe možnost resno jemati.

Nefiks zaposlitvene rešitve

Informacije o sebi Sliši se enostavno, a samo na prvi pogled. Večini, sploh pa nam Slovencem, je govoriti o sebi težko. Zato, če želimo delodajalcu povedati kaj zanimivega, koristnega in privlačnega, o tem razmislimo še, ko smo doma. Na razgovoru bo stresno in tam ne bo možno iskati »zasilnih izhodov«. Sami bomo in zanesli se bomo lahko samo nase in na svojo predhodno pripravo. Mi sami moramo poskrbeti, da bo delodajalec razumel in sprejel odgovor na svoje končno vprašanje »Zakaj bi zaposlil ravno nas?«. On nas ne pozna tako, kot se mi poznamo sami, zato je to vprašanje tisto, na katerega se moramo najbolj pripraviti.

Dokumenti Na razgovor ne bomo prišli praznih rok. S seboj bomo imeli pisno in elektronsko dokumentacijo. Prvo v lično pripravljeni mapi in bo vsebovala vse, kar se tiče izobrazbe, kompetenc in kakršnihkoli podatkov o naši dosedanji karieri: − spričevala, diplome; − potrdila, certifikate, licence; − popis izkušenj, Nefiks; − priporočila delodajalcev, nadrejenih, učiteljev … Elektronsko dokumentacijo pa bomo prinesli na USB ključku. Nanj lahko shranimo vse poprej navedene formalne dokumente (.pdf) ali pa kakšne različne računalniške datoteke. Pogosto se je zgodi, da na razgovoru v skupini delodajalec vpraša kandidate, če znajo dobro npr. uporabljati Excel. V zadnjem primeru je pet od šestih kandidatov pokimalo, šesti pa je dvignil roko, v kateri je imel USB ključek – in ponudil možnost, da svoje obvladovanje tega programa kar takoj pokaže na računalniku. In mu je pokazal, serijo svojih grafov in tabel iz njegovega diplomskega dela. Komu mislite, da je delodajalec najbolj verjel?

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Tako lahko tudi mi svoje izdelke shranimo in pripravimo, pa naj gre za kakšne Wordove dokumente, grafične ali A-CAD projekte ali kaj tretjega. Poleg tega pa se bomo, če bomo imeli s seboj USB ključek z izdelki, počutili še bolj samozavestno in »opremljeno«. Saj dobro vemo, da nas je delodajalec ravno zaradi tega povabil. Da se bomo lahko pohvalili z nečim konkretnim! Kar dajmo se, pogumno.

Sedaj bom potrkal … A preden potrkamo na vrata, ki nam lahko spremenijo mesece ali leta življenja, se vseeno vprašajmo – kako smo ta hip notranje naravnani? Ali sem jezen in slabe volje zaradi številnih preteklih slabih izkušenj z delodajalci? Sem imel morda slabo noč ali včeraj slab dan? Me je razjezil voznik, ki me je izsilil na cesti? A konec koncev, so to sedaj moje težave ali težave delodajalca in sogovornika na drugi strani vrat? Gre za moje osebno čutenje in razpoloženje, ki pa ne sme vplivati na druge. Ker sem profesionalec, bom pred vrati raje preštel do 5, zadihal in pogumno stopil naprej. Obratno pa ni priporočljiva pretirana domačnost in sproščenost. Ne pozabimo, da nismo prišli na veselo druženje s prijatelji, temveč na službeni sestanek, ki je zelo pomemben za vse na obeh straneh mize sedeče profesionalce.

Kako biti prepričljiv? Tako, da poskrbim za celostno komunikacijo. To pomeni, da smo pozorni tako na verbalno kot neverbalno komunikacijo. Če bosta ti dve usklajeni, nam bodo sogovorniki verjeli in nas bodo resno jemali. Če ne, smo lahko vrhunski strokovnjaki, a neprepričljivi. V komisiji treh članov je zagotovo eden tisti, ki je zadolžen za spremljanje in beleženje naše neverbalne komunikacije. Četudi nas to dela rahlo nervozne, se ne smemo pustiti zmesti. Jasno pa se moramo zavedati, da je pri komunikaciji samo nekaj odstotkov vpliva s strani vsebine besed in povedanega, ostalo pa gre na račun mimike, kretenj, tona, barve in

Nefiks zaposlitvene rešitve jakosti glasu. A na neverbalno komunikacijo bomo lahko delno pozorni samo, če bomo imeli v zadostni meri naštudirano in pripravljeno vsebino odgovorov.

Prvi vtis Za prvi vtis imamo samo eno priložnost. Le-tega si običajno ustvarimo v 5 do 15 sekundah, zato te priložnosti res ne želimo zapraviti. Podobno je z rokovanjem, ki pa lahko vse skupaj še dodatno zaplete. Kdo da roko prvi in zakaj, kaj bo najbolj prav in zanesljivo? Svetujemo, da počakamo na »signal« predstavnika podjetja. Ni nujno, da mi že vnaprej tiščimo z roko v nekoga, kajti lahko se zgodi, da slednjemu enostavno ni do rokovanja. Kaj pa sedaj? Po nepotrebnem smo prišli v nerodno situacijo, za katero smo krivi povsem sami. Tako kot mi tudi drugi neverbalno komunicirajo, zato smo lahko prepričani, da bomo opazili, če je nekomu do rokovanja – in temu ustrezno reagirali. Pri tem pa naj naš stisk roke ne bo podoben mrtvi ribi, ampak raje nekoliko močnejši kot običajno.

Očesni kontakt Vsekakor eden bolj pomembnih vidikov neverbalne komunikacije. Matevž je imel na razgovoru tako veliko tremo, da bi se najraje kar v zemljo vdrl. Tistih redkih nekaj sekund, ko se mu je uspelo zbrati, je za silo gledal spraševalca, domneval je, da gre za vodjo oddelka. Jernej pa je na istem razgovoru pazil, da je imel očesni kontakt z vsemi tremi člani komisije. Še več, v kotu sobe je bila tajnica, ki ji je Jernej prav tako dal vedeti, da jo je opazil. Enako je naredil na poti iz podjetja. Varnostnika pri vhodu je lepo pozdravil in se mu zahvalil, ker mu je odprl vrata in dvignil zapornico na poti ven iz parkirišča. Kaj sta s svojim očesnim (ne)kontaktom posredno dala vedeti kandidata? Matevž je »za silo« skušal nagovoriti spraševalca, misleč, da on odloča. To pa ni nujno. Včasih odloča kdo, ki je v ozadju, v kotu, pred ali med vrati. Jernej se je tega

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

zavedal in temu sledil. Zato je skušal obdržati očesni kontakt tako s komisijo kot ostalimi v podjetju, kolikor je pač lahko. Nobenega ni hotel ignorirati, prav vsem je dal vedeti, da jih je opazil. Ne pozabimo, da se na koncu delodajalec odloča na podlagi celostnega vtisa, ne le enega dela.

3.7

Vprašanja in ostalo

Zavedati se moramo, da se vsak dogodek, vsaka situacija, vsako postavljeno vprašanje, pa naj bo na videz še tako banalno, zgodi z razlogom in (običajno) namenom gostitelja. Na zaposlitvenem razgovoru smo eni in drugi podvrženi testu najrazličnejših faktorjev. In ker ne vemo, kateri bo za odločevalce najbolj pomemben, se bomo pripravili na vse. Vprašanja bodo zagotovo enostavna, simpatična, manj simpatična in provokativna. Četudi nas bodo presenetila, šokirala, vznejevoljila, je zelo pomembno, da vsakega od njih skušamo razumeti pozitivno in kot priložnost. Vsako vprašanje JE PRILOŽNOST. Vsebinsko gledano, lahko dobimo in pričakujemo naslednje vrste vprašanj.

O izobrazbi Vedno govorimo in navajajmo izobrazbo, ki je uspešno dokončana in je v neki vsebinski povezavi z delovnim mestom ali podjetjem. Če ni, ima lahko pretirano poudarjanje (visoke) izobrazbe zoprn nasprotni učinek. Govorimo pa tudi o neformalni izobrazbi, dodatnih kvalifikacijah in usposobljenosti.

O izkušnjah Nihče ni popolnoma brez izkušenj. Katere izkušnje omeniti, izpostaviti? Vse. Ne le tiste, ki smo jih pridobili z zaposlitvijo v obliki polnega delovnega časa. Pravzaprav večina mladih in iskalcev prve zaposlitve le-teh niti nima, kar jih objektivno ne more imeti. Imamo kakšne druge? O ja! Izhajajmo iz svoje bližnje ali daljne preteklosti, prostega časa, pomoči ali sodelovanje in udejstvovanje v

Nefiks zaposlitvene rešitve kakšnih društvih, župniji, skavtih, oratorijih. Miha je npr. v svojem prostem času pomagal svoji ostareli babici in njeni sosedi, kar mu je čez leta krasno prav prišlo, ko je kot sveži diplomant socialnega dela iskal službo v domovih za starejše.

Kako je to zgledalo v praksi? Delodajalec: »Kakšen pa je vaš odnos do starejših?« Miha: »Moj odnos do starejših je predvsem spoštljiv. To se je pokazalo tako v praksi, ko sem med študijem sodeloval z Inštitutom Antona Trstenjaka, kot tudi že v rani mladosti, ko sem še kot otrok rad pomagal babici in drugim starejšim ljudem v naši ulici. Zanje sem rad postoril kakšno malenkost in se na koncu tudi pogovoril, saj so mi vedno znali povedati kaj zanimivega iz njihove mladosti in preteklosti.«

O osebnostnih lastnostih Eno je naštevanje (prijazen, pošten, zanesljiv, točen, priden …), ki mu bo delodajalec bodisi verjel bodisi ne. Priporočamo, da se ne zanašamo, da mu kar bo. Raje pojdimo po varni poti in izpostavimo dve, tri značajski lastnosti, ki so bistvene za delovno mesto, ter jih utemeljimo! S tem, ko lastnosti utemeljimo s primeri iz preteklosti, postanejo te verodostojne in s tem tudi mi kot ustrezni kandidati. Primer značajske lastnosti poštenosti. Delodajalec: »Kaj bi rekli, da je vaša največja značajska lastnost?« Jaka: » Emmm, ta, da sem pošten!« Miro: »Sem pošten. To se je pokazalo že v času študentskega dela, ko sem vrsto let delal za blagajno na bencinskem servisu. Imel sem opraviti z denarjem in na koncu vsake od izmen je bila bilanca do evra in centa natančna. Prilagam tudi priporočilo mojega takratnega vodje.«

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

O ambicijah Delodajalci imajo pri mladih iskalcih zaposlitve zelo radi ambiciozne kandidate. Seveda v okviru zdravih ambicij, ki so vezane predvsem na delovno mesto in sčasoma širše na podjetje. Poglejmo primer z razgovora za delovno mesto delavca v proizvodnji na tekočem traku. Delodajalec: »Kako pa kaj vaše ambicije za prihodnost?« Jaka: »Emm, seveda sem ambiciozen. Sem tudi samozavesten in zato pričakujem napredovanje. Ne mislim celo življenje delati za trakom.« Miro: »Sem ambiciozen. Za začetek si želim, da bi v najkrajšem času uspel doseči normo, ki je postavljena na tem delovnem mestu. Če bom opazil, da kaj lahko naredimo tudi drugače, hitreje, ceneje, bom to tudi povedal. Če bo možno in če bom pridobil vaše zaupanje, pa bi rad spoznal še druga delovna mesta in dobil širši vpogled v delo v podjetju in tako po vaši presoji in dogovoru tudi večjo odgovornost. Za to sem se pripravljen dokazati in še posebej potruditi.« Pravzaprav lahko preko takega vprašanja in odgovora Miro neposredno (ter posredno) bodočega delovodjo Janeza nagovarja na več ravneh. Ena je glede samega dela, druga pa, da dotični delovodja razume, da je končno naletel na kandidata, ki ve, da je norma pač pomembna in da doseganje le-te ni stvar debate, pogajanj ali pregovarjanj. In preko tega razumevanja bo tak delavec mogoče delal bolje in hitreje ter tako pripomogel, da bo Janez končno postal »vodja meseca«, kar si že dolgo želi. Na vse morebitne možnosti in potenciale je potrebno pomisliti.

Nefiks zaposlitvene rešitve

Neprijetna vprašanja Vsaka kandidatka ali kandidat sama zase vesta, katera vprašanja so zanju zares neprijetna. Takrat, ko jih dobimo, se lahko odločimo, ali bomo delodajalcu rekli, da »nas pa tega ne sme vprašati« ali pa sprejmemo izziv in tudi tako vprašanje izkoristimo kot priložnost. Prav pa je, da se zavedamo, da delodajalci v svojem podjetju, v svojih prostorih, ne vidijo radi, da drugi določajo, kaj lahko vprašajo in česa ne. Za boljše razumevanje dinamike razgovora je pametno, da skušamo obrniti perspektivo in pogledati na vprašanja in situacijo, kako bi se mi počutili v taki vlogi. Potem nam je marsikaj lahko bolj jasno. Janjo so že od nekdaj motila vprašanja glede družine, otrok. Bila je še mlada, a je imela že dva otroka in včasih se ji je zazdelo, da je to delodajalce očitno zmotilo. A kljub temu je ostala zbrana in je skušala na ta vprašanja odgovoriti taktično. Mlada mamica pa je bila tudi Irena. Poglejmo, kako jima je šlo. Delodajalec: »Kako pa ste kaj z družino, otroki? Mlada ženska ste.« Irena: »To vprašanje je pa osebne narave. Pri vprašanju ne vidim neposredne povezave z delom, zato sem prepričana, da boste razumeli, ker nanj ne bom odgovorila«. Janja: »Res sem mlada, ampak imam že dva otroka. Otroka sta stara 3 in 5 let in lahko rečem, da imam urejeno družinsko življenje. Za varstvo je poskrbljeno, poleg mame blizu živi tudi tašča, ki je že upokojena. Rada priskoči na pomoč pri varstvu, v primeru bolniške zaradi otrok, kar je zelo redko, pa si jo z možem deliva.« Kako mislite, da bo Janez, delodajalec, ki je imel v preteklosti zelo veliko težav z bolniško odsotnostjo mladih mamic, razumel Irenin in Janjin odgovor? Pri prvi bo hočeš nočeš začutil strah in nejevoljo, pri drugi pa olajšanje in priložnost za sodelovanje. Ni nobenega razloga, da pri vprašanjih bolj osebne narave takoj

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

začutimo napad in poseganje v osebno sfero, kajti kot rečeno, prav vsako vprašanje je lahko priložnost. Četudi lahko razumemo, zakaj se je Irena čutila »napadeno«, je bilo Janezovo vprašanje izključno organizacijske in ne osebne ali intimne narave. Janja je to razumela in tako tudi odgovorila ter s tem poskrbela, da je bila kar naenkrat v izjemni prednosti. Delodajalci zagotovo ne pričakujejo, za zaradi njih in zaradi podjetja ne bomo imeli otrok. Pričakujejo pa, da naši otroci, če jih imamo, danes ali pa jutri ne bodo v breme in problem podjetju. To pomeni tudi, da moramo za varstvo naših otrok poskrbeti sami. Pri kakšnem drugem vprašanju pa gre tudi za namerno provokacijo. Tudi v tem primeru ne svetujemo reakcije »na prvo žogo«, saj ne moremo vedeti, kaj je v ozadju. Pogosto gre samo za preizkus, kako se bomo na provokativno vprašanje ali situacijo odzvali. Od tega odziva bo odvisno, kako bo delodajalec ali komisija presodila naš značaj oziroma kaj si bodo mislili o nas. Po tem bodo sklepali tudi, kako se bomo v podobnih situacijah odzvali pri delu, v podjetju, v poklicni situaciji.

Strokovna vprašanja Delodajalce zelo zanima, kaj smo se konkretnega naučili pri vsem svojem delu in študiju do sedaj. Torej v šoli, srednji šoli in na fakulteti. To bo delodajalec izvedel, kakor ve in zna. Bodisi nas bo kaj konkretnega ali pa teoretičnega vprašal ali pa nas bo enostavno »vrgel v vodo« in nam predstavil problemsko situacijo v podjetju. Potem pa nas bo vprašal, kako bi mi to rešili in kaj v zvezi s tem predlagamo.

Nefiks zaposlitvene rešitve Vprašanja, konkretno!

Povejte nam kaj o sebi? Osnovno vprašanje, ki služi prebijanju ledu. A kljub temu za Slovence zagotovo eno težjih. Težjih zato, ker še vedno nismo pripravljeni preveč govoriti o sebi, še manj pa, da bi se kar tako pohvalili. A ker je edino sprejemljivo to, da – kot že rečeno − vsako vprašanje izkoristimo kot priložnost, se bomo tudi pri tem potrudili. Sploh pa gre pri tem vprašanju za vprašanje odprtega tipa, kar pomeni, da se lahko po eni strani razgovorimo malo bolj »na široko«, po drugi pa, da povemo tisto, kar sicer ne bi spadalo pod nobeno od ostalih standardnih vprašanj. Bodimo drzni in povejmo kaj zanimivega, lahko tudi osebnega. Ni potrebno, da zgolj ponavljamo tisto, kar smo napisali v prijavi in življenjepisu.

Kaj veste o nas? Gre za eno bolj občutljivih vprašanj. Tako kot si mi želimo, da drugi vedo in razumejo nekaj o nas, delodajalci pričakujejo, da bomo mi poznali njih. Veliko o njih! Resničen primer iz prakse: Šlo je za zaposlitveni razgovor za delovno mesto referenta v turizmu. Spraševalec je vsem kandidatom postavil enaka vprašanja.

Ali kaj poznate naš kraj? Sabina: »Ne, no, samo toliko, kar se peljem mimo.« Spraševalec si je mislil svoje – in to seveda profesionalno ohranil zase – a še vedno poskusil: »Ali kaj poznate našo organizacijo, naše prireditve, ste si mogoče pogledali našo spletno stran?«

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Sabina: »Ne, joj, res se opravičujem, res nisem imela časa pogledati vaše spletne strani.« Spraševalec ni razumel, vseeno pa se ji je zahvalil za njen čas. Končala sta v približno treh minutah, rezultat in odločitev glede omenjene kandidatke pa je jasen. Ostali kandidati so pokazali veliko več poznavanja tako kraja kot prireditev. Nekateri so na kateri od teh prireditev celo bili, kar se je zdelo spraševalcu še posebej zanimivo in dobrodošlo.

Zakaj ste zapustili zadnjo službo? Delodajalce zanima naša »poklicna« preteklost in zgodovina, od tod tudi to vprašanje. Sabina: »Prejšnji delodajalec je bil tako zoprn in zahteven, da sem sem se odločila, da nočem več delati pri njem. Včasih je plačilo zamujalo in stalno so me gnjavili z nadurami.« Ali je res treba o prejšnjem delodajalcu govoriti slabo? Četudi vse izrečeno drži, bo to Sabini, taktično gledano, škodovalo. Sogovornik pred njo bo takoj pomislil in se prestrašil, da bo čez nekaj časa ta kandidatka tudi o njem govorila tako slabo. Večina zaposlenih v Sloveniji izgubi službo zaradi poslovnih razlogov delodajalca ali pa zaradi prenehanja pogodbe za določen čas. Ne eno ne drugo ni za novega delodajalca problematično. Problem pa je, če je šlo za prenehanje zaradi t. i. krivdnega razloga.

Zakaj želite delati tukaj? Sogovornik želi preveriti naše motive, zaradi katerih bi se pri njih zaposlili. Se razume, da imamo radi urejeno okolje, ustrezno plačilo in primerne odnose, ampak konec koncev gre še vedno za vsebino dela. Zato se pri tem vprašanju poskusimo izogniti znanim bonitetam, ki jih podjetje nudi, ter namesto tega

Nefiks zaposlitvene rešitve izpostavimo vsebino in materijo dela. Izpostavimo in poudarimo zanimanje za delo, okolje in podjetje v ožjem in širšem smislu.

Kakšno plačo pričakujete? Najslabše je, če bomo zmotno predpostavljali, da nas tega in onega pa že ne bodo vprašali. Za vsak primer, če dobimo to vprašanje, je smiselno opraviti domačo nalogo in se o tem nekoliko pozanimati. Kolikšna je plača za delovno mesto, za katerega kandidiramo? Delodajalec nas to sprašuje z namenom, in sicer zato, da nas malce »potipa«, kako realna so naša pričakovanja v odnosu do podjetja. On natanko ve, koliko nam lahko in nam je pripravljen ponuditi. Naša naloga pa je, da to poskušamo ugotoviti. Če nam to ustreza, lahko potem, ko dobimo tako vprašanje, tako tudi odgovorimo. Odsvetujemo taktiziranje »malce več« ali »malce manj«, ker nas to lahko drago stane.

Katere so vaše slabosti? Za primer vzemimo nedavni razgovoru pri podjetniku Janezu. Šlo je za delo v administraciji in marketingu. Janja se je zelo dobro zavedala, da je povsod zaželena in sprejeta, da jo imajo vsi radi in da doslej niti zasebno niti službeno še ni bila deležna kakšne večje kritike. Zato je kot iz topa ustrelila, da nima nobene slabosti. Ana pa je mirno priznala, da ni najbolj tehnični tip človeka in da ji včasih kakšna novost vzame malce več časa, ker želi zadeve dodobra preučiti. »Ampak to potem brez težav naredim tudi doma, v prostem času.« Kaj je Janez s tem vprašanjem hotel zares izvedeti o kandidatih? So ga res zanimale slabosti ali pa samo odnos kandidatov do tega? Poznate kakšnega človeka, ki bi bil povsem brez negativnih lastnosti? Janez tudi ne. Zato se ne bojimo biti samokritični in mirno priznajmo in omenimo kakšno svojo napako, razvado, slabost. Pokažimo, da smo samokritični in da delamo na tem, da bi se zadeva izboljšala. In če smo že vprašani po negativnih lastnostih, izpostavimo

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

kakšno tako, ki ni v neposredni povezavi z delovnim mestom in podjetjem. Ker je Ana o tem razmišljala že doma, je brez težav našla ustrezen odgovor, Janja pa še sedaj nekje zatrjuje, da je povsem brez slabih lastnosti.

Zakaj bi zaposlili ravno vas? Gre za daleč najbolj pomembno vprašanje, zato si ga bomo pogledali z vseh možnih kotov. Če bomo na to znali odgovoriti, bomo delodajalcu s tem bistveno v pomoč, da se bo lahko za nas tudi odločil in denimo to svojo odločitev lažje pojasnil svojemu nadrejenemu. Če pa mi sami ne vemo, zakaj bi nekdo zaposlil ravno nas, pa s tem že vnaprej podpišemo predajo in delodajalcu pomagamo, da se lažje odloči za koga drugega. Pri tem vprašanju ni potrebno utemeljevati, ampak predstavimo samo kratko sintezo vseh razlogov prednosti. Številni kandidati, v želji, da bi izpadli samozavestno, na to odgovorijo »Ker sem najboljši.« Res!? Kako pa to lahko rečejo, ko pa ne poznajo življenjepisov ostalih kandidatov? S takim odgovorom v taki situaciji se jasno in hitro pokaže pretirana samozavest in precej izkrivljeno doživljanje sebe in sveta okoli sebe. Dejstvo in stvar zdravega odnosa je, da lahko govorimo samo o tistem, ki ga poznamo – to smo mi sami – o drugih pa ne moremo in ne smemo soditi. Sploh pa ne na pamet in na podlagi predsodkov. Problem tega vprašanja, zakaj ravno nas, je tudi v tem, da si želimo odgovoriti kar najbolje. Takole na hitro bi lahko našteli svojih 6 ali 7 prednosti, dve ključni pa bi zaradi stresa pozabili in spregledali. In ker se tega zavedamo, sta stres in nervoza toliko večji. To bomo rešili tako, da si bomo zapomnili tri ključne alineje (A, B, C). A – zaradi vseh formalnih pogojev in mehkih veščin »Ker imam ustrezno izobrazbo, izkušnje, certifikate, licence in potrdila (če je potrebno).

Nefiks zaposlitvene rešitve B − ker imam prave značajske lastnosti za to delo in se vidim in čutim v viziji podjetja. S tem jih med drugim tudi ponovno spomnimo, da smo mi tisti »frajer«, ki si je dejansko ogledal tudi vizijo podjetja. C − ker si tega delovnega mesta želim! Pristna motivacija je prvi razlog, zaradi katerega nas bo nekdo zaposlil. Še tako dober strokovnjak ali značajsko odlična oseba ni podjetju v nobeno korist, če si dela in zaposlitve ne želi. Vprašanja delodajalcu Po vsej verjetnosti nam bo delodajalec v zadnjem delu razgovora dal možnost, da tudi mi kaj vprašamo njega. Spet gre za priložnost, ki jo gre izkoristiti. Janja: »Nimam vprašanj, bi kar šla, ker me zunaj že čaka prijateljica z avtom.« Ana: »Seveda, hvala. Zanima me, kateri so vaši trenutni najpomembnejši projekti in kdaj bi lahko začela z delom.« Šefu Janezu je pri kandidatih daleč najbolj všeč to, da pokažejo interes. Tak pristen, ne naučen in umeten. Kaj pomaga, če prijava (in kandidat med razgovorom) kar gori od želje po zaposlitvi, ko pa je treba to tudi proaktivno pokazati in izraziti, pa sledi razočaranje. Še nekaj idej za vprašanja, ki jih v tem primeru med drugimi lahko zastavimo: Ali lahko opišete tipičen dan dela v tem oddelku? Kdaj se lahko pozanimam o rezultatih tega pogovora? Kako dolgo poskusno obdobje je predvideno za to delo? Kako dolgo je to delovno mesto nezasedeno? Kakšni so načrti podjetja za prihodnost? Po čem se meri uspešnost dela na tem delovnem mestu?

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Po razgovoru – zahvalno pismo in analiza Če želimo še dodatno poudariti našo hvaležnost, odnos in pripravljenost na delo, lahko pošljemo zahvalno pismo. O tem smo več napisali v rubriki Prijavna dokumentacija. Druga stvar pa je analiza. Ko se trema, stres, utrip in podobne spremenljivke malce umirijo, je čas, da se povsem iskreno vprašamo, kaj in kako se je razgovor dogajal. Vzamemo list papirja, napišemo en velik + in − in se lotimo naštevati. Ne pričakujmo, da bo vedno vse samo odlično ali slabo. Prav pa je, da se iz vsake izkušnje nekaj naučimo.

Nefiks zaposlitvene rešitve

4 Smer? Cilj! Ste usmerjeni proti cilju? Ga dobro poznate? Če ga ne, potem ni najmanjše bojazni, da bi do njega kdaj prišli. Če pa ga poznamo, se pa lahko lotimo definiranja korakov, ki nas bodo do njega pripeljali. Za prvega bo cilj ugotoviti, kaj v življenju sploh želi početi. Za drugega bo cilj, da se končno odlepi od računalnika in celodnevnega igranja iger ter na spletu začne brskati za zaposlitvenimi oglasi. Za tretjega bo cilj pripraviti vlogo za zaposlitev, za četrtega pa, da bi bila ta vloga tudi učinkovita. Vsak cilj je legitimen in zato je prav, da ga spoštujemo. Pri karieri in zaposlitvi se moramo včasih zelo skoncentrirati na majhne korake in slediti taktiki. Tako bomo, podobno kot pri etapah v športu, lahko še zelo daleč prišli. Pri tem moramo videti jasen cilj in si pri tem pomagati na vse mogoče načine. Pogosto ne vemo, kaj je tisto, kar bo delodajalca najbolj nagovorilo, na kaj bo najbolj pozoren. Zato je naša naloga, da smo mi pozorni kar na vse. Včasih delodajalci nimajo ne časa, ne volje, ne živcev ugibati in na slepo ocenjevati, kdo je bolj in kdo manj primeren. Tako preprosto pogledajo osnovne podatke, npr: −

starost kandidata,

−

doseženo formalno izobrazbo,

−

redne delovne izkušnje.

Vsaka od teh treh postavk je lahko v neki meri relativna, diskutabilna, stvar perspektive. A vsi trije podatki skupaj oziroma njihovo razmerje nam hočeš/nočeš dajo razmeroma objektiven in celo merljiv rezultat o tem, kaj smo do sedaj v svojem življenju počeli in koliko smo bili pri tem uspešni. V praksi to zgleda tako, da če ima Simon pri svojih 30 letih formalno dokončano osnovno šolo, potem bo vodja Janez od njega pričakoval, da ima ob tem okrog 10 let ali več redne delovne dobe. Če ima Ana pri teh letih končano fakulteto, mogoče

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

nima še nič delovne dobe. To sicer za Janeza ne bo tak problem, a če ima pri teh dveh pogojih vsaj leto ali dve zaposlitve, ji bo to šteto v plus in bo razumevano kot prednost. Bo pa problem, če bo pri tem ostalo pri Aninih 35 letih. Takrat se bo zanjo in za še koga vprašal – kako to? Danes delodajalci zelo dobro vedo, da se v določenih panogah (proizvodnja, gostinstvo …) da zaposlitev dobiti razmeroma zelo hitro – če le nismo preveč izbirčni. Vedno je smiselno, modro in pametno izbrati katerokoli in kakršnokoli zaposlitve, kot pa dlje časa nobene. Eno od vprašanj na zaposlitvenem razgovoru je tudi »Koliko časa ste že brez zaposlitve«? Odgovor »nekaj let, ampak saj se trudim in iščem«, za zahtevnega delodajalca ne bo zadovoljiv. V vsakem primeru imajo resni delodajalci raje mlade sodelavce, ki lahko natančno, izčrpno in s ponosom povedo, kaj vse in kako so počeli zadnjih nekaj let. Tu nam spet lahko na pomoč priskoči Nefiks, ki je danes že priznan in uveljavljen pripomoček za beleženje neformalnih znanj. In verjemite, na trgu dela bomo potrebovali vso pomoč, ki jo lahko dobimo.

Na pomoč!? Popolnoma normalno je, da se včasih v svoji situaciji počutimo neuspešni, neučinkoviti in osamljeni. Pa ni treba, da je tako. Tako v Sloveniji kot tudi širše so na voljo številne oblike strokovne pomoči, ki jih brezplačno nudijo in izvajajo državne ali nevladne ustanove. Pobrskajmo, pokličimo, napišimo e-pošto, potrkajmo na vrata.

Nefiks zaposlitvene rešitve

ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nam lahko nudi zelo veliko, če želimo to tudi izkoristiti in pri tem kaj sami narediti. V prvi vrsti gre za stik s trgom dela, torej neposredno napotovanje k delodajalcem, ki nas bodo že čakali. Dobesedno. Drugo pa so osebni nasveti in predlogi glede aktivnosti in veščin iskanja zaposlitve. Pri slednjem nam najbolj lahko pomagajo v Kariernih središčih, ki so locirana po vseh večjih mestih in na razpolago tako za šolajočo mladino kot za študente, absolvente ter druge, ki iščejo zaposlitev in/ali nove ostale karierne priložnosti. Še enkrat, prednost ZRSZ je v tem, da nam omogoči neposreden dostop do trga dela. Poleg tega pa bomo na njihovi spletni strani https://www.ess.gov.si/mladi našli tudi uporabne aktualne informacije o Jamstvu za mlade ter pregled drugih ukrepov, tudi finančnih, za spodbujanje zaposlovanja mladih.

EURES, Delo v tujini Veliko mladih zaradi različnih razlogov razmišlja o zaposlitvi v tujini. Glede na to, da je Zavod RS za zaposlovanje enakopraven del omrežja EURES – vseh javnih zavodov za zaposlovanje članic EU, lahko to s pridom izkoristimo. Na spletni povezavi

https://ec.europa.eu/eures/public/language-selection

pridemo

neposredno do večine javnih razpisov za zaposlitev širšega Evro območja. Skoraj vsak trenutek je na razpolago od milijona do milijona in pol odprtih mest, pri tem pa si pomagamo s filtrom, kjer lahko definiramo različne kriterije. Še posebej pa so nam lahko v pomoč EURES svetovalci, ki so locirani regijsko po vseh državah članicah EU. Tako nam lahko »iz prve roke« povedo vse o določenem delodajalcu in celo pomagajo pri informiranju in urejanju določenih postopkov in dokumentov v zvezi z zaposlitvijo.

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

Karierni centri univerz Danes se lahko o svojem poklicu ali smeri izobraževanja in študija ter zaposlitvenih možnostih pozanimamo že veliko prej, preden diplomiramo. Bodimo proaktivni in se še pred absolventskim stažem oglasimo na katerem od KC univerze in naredimo nekaj za svojo prihodnost.

Zaposlitveni sejmi Naštete ustanove skupaj ali pa vsaka posebej letno organizirajo lepo število zaposlitvenih sejmov in s tem kariernih priložnosti. Tudi pri Nefiksu smo to v številnih mestih že naredili, bodisi sami bodisi v sodelovanju. Smiselno je, da na take dogodke pridemo pripravljeni, tako kot se za profesionalce tudi spodobi. Verjemite, da vas bodo točno take pričakovali tudi delodajalci. Z odprtimi rokami.

LinkedIn Mladi iskalec dela in kariernih priložnosti si ne more več privoščiti, da bi bil skrit v digitalni anonimnosti. Že danes obstaja zelo velik odstotek delodajalcev, ki kandidata zavrnejo ali ne jemljejo dovolj resno, ker pač ta nima urejene kvalitetne spletne ali LinkedIn predstavitve. Fotografije na Facebooku iz sobotnih zabav ob dveh zjutraj nam pri tem seveda niso v pomoč, dobro urejen LinkedIn profil pa zelo. Še več, s pomočjo te aplikacije lahko v zelo kratkem času bistveno izboljšamo in razširimo ne samo socialno, temveč tudi karierno mrežo. Naj ljudje, ki odločajo, vedo za nas!

Nefiks zaposlitvene rešitve

esvetovanje.ess.gov.si Spletni portal ZRSZ, ki nam preko zelo uporabnih in praktičnih nasvetov pomaga na karierni poti. Rubrike so razdeljene pregledno in smiselno: Kakšen sem, moja osebnost. Kaj me zanima, moji interesi. Kaj znam, moje kompetence. Kaj naj delam, iskanje poklica. Kje iščem zaposlitev, iskanje delovnega mesta. Kako naj uspešno kandidiram na delovna mesta? Kako naj bom aktiven, akcijski načrt.

Zaposlitvene agencije Veliko jih je in pokrivajo različna področja ter ravni dela. Praktično s katerimikoli smo sodelovali, smo imeli dobre, pozitivne izkušnje. V preteklosti je v zvezi z njimi pogosto prihajalo do očitkov, da jemljejo provizije. To po zagotovilih odgovornih ne drži oziroma gre za vnaprejšnji dogovor in pogodbo iskalca dela in ponudnika dela. Vsekakor pa je boljša kakršnakoli možnost zaposlitve kot nobena. Škoda bi bilo, da bi si v primeru dolgotrajne brezposelnosti mlad človek še dodatno zniževal ceno na trgu dela s selektivnostjo in zavračanjem možnosti, ki gredo mimo.

nefiks.si Pri Nefiksu najdemo, poleg sistema beleženja neformalnih znanj in veščin, tudi informacije v zvezi s trgom dela, različnimi delavnicami in skupinami, ki potekajo po vsej Sloveniji, ter številne strokovne članke, ki nam bodo v pomoč, da bomo na trgu dela lahko dosegli višjo ceno. In za to na koncu gre. Da nas bodo imeli možnost resni ljudje, resno jemati. Poskrbimo za to!

Uroš Kopavnik

Učinkovito do zaposlitve

5 Viri in literatura:

ess.gov.si Vsebine delavnic in predavanj strokovnih delavcev ZRSZ, Območna služba Kranj. Osebne izkušnje in zapiski avtorja.

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

UROŠ KOPAVNIK univerzitetni diplomirani socialni delavec, je bil včasih med drugim prostovoljec pri Mladinskem cehu, danes pa je zaposlen na ZRSZ kot koordinator Kariernega središča v Kranju. Tam oblikuje, pripravlja in vodi številna predavanja in delavnice, namenjene brezposelnim osebam, šolajočim mladim, njihovim staršem ali strokovnim delavcem. Kot Karierni svetovalec Zavoda sodeluje tudi pri delu z delodajalci pri selekcijskih postopkih ter občasno na temo karierne orientacije predava na osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. Je avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov, v katerih skupaj z mladimi iskalci zaposlitve odkriva njihove karierne možnosti, poklicne talente in poslanstvo.

Jezikovno pregledala Nadina Salievska