1 Park Lane - Master thesis - Nejc Vasl by Nejc Vasl

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

MAGISTRSKO DELO

Idejna zasnova nebotičnika v New Yorku NEJC VAŠL MENTOR: DOC. DR. OR ETTLINGER SOMENTOR: DOC. DR. TOMAŽ SLAK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO LETO VPISA 2006 LJUBLJANA, 2018 1

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Magistrsko delo

Idejna zasnova nebotičnika v New Yorku Nejc Vašl mentor: doc. dr. Or Ettlinger somentor: doc. dr. Tomaž Slak

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Leto vpisa 2006 Ljubljana, 2018

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Povzetek / Abstract

Magistrska naloga je raziskovalne narave in se ukvarja z vprašanji: ali obstaja boljše in slabše, dobro in slabo, ali obstaja objektivni standard, h kateremu lahko stremimo, če želimo stvar napraviti dobro?

Master thesis is of an experimental nature and deals with questions like, is there better and worse, good and bad, is there an objective standard, which we can try to achieve, if we want to make a thing that is good?

V prvem delu naloga predstavi tipični oblikovalski proces oblikovanja visoke stavbe, kjer je predstavljeno, da je estetika stavbe njen najpomembnejši aspekt, a se jasni opredelitvi tega, kako jo doseči, znotraj procesa nameni najmanj časa. Kot pomoč pri tem, na podlagi teorije, ki jo je razvil Christopher Alexander, naloga predstavi način gledanja stvari, ki jih loči na tiste, ki vsebujejo več življenja in tiste, ki ga manj.

In the first part, the thesis explains a typical design process of a highrise building, where it is said that the aesthetics of a building are the prime focus when designing a building, but clarification on how to achieve it, is the part on which teams spend the least amount of time on. As a tool, which could help with this matter, a theory of Christopher Alexander is presented, which teaches how to see things and divide them on those which have more life, and those which have less.

Predstavljen je pregled razvoja visokih stavb in konstrukcij, ter pregled sodobnih trendov njihovega oblikovanja.

An overview of the development of high-rise buildings and their structures is presented, as well as a review of contemporary trends in their design.

Na podlagi znanja, pridobljenega skozi raziskavo, se v zadnjem delu naloge oblikuje nebotičnik na skrajnem južnem robu Central Parka v New Yorku. Ta je zasnovan kot nadomestna gradnja na lokaciji, kjer trenutno stoji hotel Park Lane. Njegova oblika je rezultat raziskovalnega procesa, ki skuša napraviti stavbo boljšo, kot to zahtevajo moderni standardi estetike visokih stavb.

Based on the knowledge gained through the research, a skyscraper is designed on a plot on the far south side of Central Park in New York. It is based on the location, where now is standing, soon to be demolished, Park Lane Hotel. The shape of the new skyscraper is a result of the research process that tries to make a building better, than a current aesthetic standard of a highrise commandes.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KAZALO 9 11

UVOD KLJUČNE BESEDE

1. ISKANJE PRAVE LEPOTE

15 17 18 19 21

UVOD V ISKANJE LEPOTE DOBER KRITIK PODOBA MESTA PROCES OBLIKOVANJA LEPEGA PROSTORA 15 TEMELJNIH LASTNOSTI

2. VISOKE STAVBE

43 44 50 49 50 52 54 57 58 61 64

KAJ SO VISOKE STAVBE? RAZVOJ VISOKIH STAVB TRI GENERACIJE VISOKIH STAVB KONSTRUKCIJSKI RAZVOJ VISOKIH STAVB NOTRANJE KONSTRUKCIJE ZUNANJE KONSTRUKCIJE DUŠILNE STRATEGIJE TRENDI GRADNJE VISOKIH STAVB VISOKE STAVBE PO SVETU NEW YORK VISOKE STAVBE V NEW YORKU

3. ANALIZA LOKACIJE

84 86

PARK LANE HOTEL ŠIRŠE OBMOČJE ortofoto grajeno zelenje ceste in promet program programski atraktorji in tokovi ljudi vozlišča in pogledi OŽJE OBMOČJE fotoanaliza NEW YORK 2020

RAZVOJ PROJEKTA

76 77 78 79 80 82 83

91 94 96 97 98 106

UREDITEV OBMOČJA, PROSTORSKA, OBLIKOVNA ZASNOVA UPORABA 15ih LASTNOSTI PRI OBLIKOVANJU NEBOTIČNIKA PROGRAMSKA ZASNOVA UPORABNIKI, KOMUNIKACIJE KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA TEHNIČNO POROČILO

109 110 112 114 117 118 120 122 124 126 127 128 130 132 133 134 135 136 138 139 140 141 142

GRAFIČNE PRILOGE Obstoječe stanje 1:1000 Novo stanje 1:1000 Vizualizacija 1 - zunanjščina Vizualizacija 2 - zunanjščina Tloris kleti 1,2 1:250 Tloris pritličja 1:250 Tloris 3. nadstropja - 1:200 Vizualizacija 3 - zunanjščina Tloris 4.-28. nadstropja 1:200 Prerezi A-A, B-B, C-C Tloris 31.-55. nadstropja 1:200 Vizualizacija 4 - notranjost Tloris 58.-60. nadstropja 1:200 Prerezi D-D, E-E Tloris 69.-72. nadstropja 1:200 Vizualizacija 5 - notranjost Tloris 73.-74. nadstropja 1:200 Fasada - severna Fasada - vzhodna Fasada - južna Fasada - zahodna Detajli 1:20

149 155 157

VIRI IN LITERATURA ZAHVALE IZJAVA O AVTORSTVU

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Uvod Visoke stavbe V mesta se preseljuje vse več ljudi. Njihova gostota se tako veča, kar rezultira v potrebi po vse višjih stavbah. Oblikovanje teh je večinoma prepuščeno investitorjem in je običajno le rezultat želje po čim večjem dobičku. Obstaja pa število analiz, ki pričajo o tem, kako visoke stavbe večinoma negativno vplivajo na ljudi, ki ali živijo v njih, ali so v njihovi bližini doma. Zato je smiselno razmisliti o tem ali je, glede na njihovo neizbežno potrebo, potrebno spremeniti vzorce njihovega oblikovanja in preizkusiti, kako nove oblike vplivajo na svoje okolje. Park Lane Hotel V New Yorku, na skrajnem južnem delu Central Parka, stoji hotel, katerega namerava lastnik porušiti in na njegovem mestu zgraditi stanovanjsko stavbo, ki bo trikrat višja ob trenutne strukture. V njej so predvidena luksuzna stanovanja, s pogledi po parku (ki so v mestu največ vredni). Na medmrežju krožijo slike predlogov, kako bi naj nova stavba izgledala, a drugih informacij, poleg generalne višine, ni. Lokacija je tudi za New York izjemna. V neposredni bližini se nahaja Central Park, promenentne stavbe kot je Plaza Hotel, nasploh je okolica, kar se tiče arhitekturnega izrazja, kvalitetna. To, bi lahko rekli, kazijo novi, super-tanki nebotičniki ob 57-i ulici. Ti so oblikovni v razmerju širine baze proti višini tudi do 1:30 in tako okoliškega konteksta obstoječih stavb ne upoštevajo. Skozi raziskavo in analize in predvsem samoizpraševanjem, kaj je na tem mestu primerno, zakaj tja umestiti stavbo takšne oblike in ne drugačne, je možno zadostiti tako željam investitorja po doseganju najkvalitetnejšega bivalnega prostora znotraj stavbe, kot psihološkim potrebam tistih, ki živijo v njegovi okolici. Metode dela in pričakovani cilji Naloge in dela sem se lotil s prebiranjem čtiva o tematiki, ali obstajajo objektivni standardi lepote, ter čimbolj izčrpne analize, kako se visoke stavbe gradijo. Temeljiti sem želel na konstrukciji in ne na filozofiji. Pričakovan rezultat, sem predvideval, bo pot v pravo smer, ali bo znanje pomagalo pri dobrem oblikovanju - tega si nisem upal trditi.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KLJUČNE BESEDE

Slovensko:

English:

Nebotičnik

Highrise

Visoke stavbe

Tall buildings

Estetika

Aestetics

Lepota

Beauty

Objektivnost

Objectivity

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

1. ISKANJE PRAVE LEPOTE Ali obstaja lepše in grše, boljše ali slabše, kako biti dober?

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

UVOD V ISKANJE LEPOTE Sodobni konceptualni proces oblikovanja visokih stavb ali tipični proces oblikovanja in pomanjkanje standardiziranih vrednosti estetike Dvajseto stoletje je doživelo do sedaj nezabeleženo demografsko spremembo. Svetovno prebivalstvo se je več kot podvojilo v zadnjih 50-ih letih, do leta 2050 naj bi se številka povečala na 9 milijard, leta 2010 je prebivalstvo urbanih področij preseglo ruralno. Povsod po svetu se kot odgovor pojavlja porast števila predmestij, katero pa ima zabeležene negativne posledice na socialno, ekonomično in ekološko dobrobit. Štiri milijarde ljudi bo potrebovalo bivališče v naslednjih nekaj desetletjih.

Znani sta predvsem dve strategiji oblikovalskega procesa: širina najprej, potem globina, ter globina najprej, z malo širine. Strategija širina najprej govori o hitrem oblikovaju večih rešitev, katere analiziramo kasneje in tako določimo, ali smo s katero rešili zadostno število problemov. Strategija najprej govori o razvoju ene verzije rešitve in njenem istočasnem analiziranju. Organizacija Pri oblikovanju visoke stavbe je razvijalec (developer) običajno glavni odločevalec. Ta oriše arhitekturni program, proračun, željeni jezik oblikovanja, časovni okvir. Včasih so pri odločanju poleg tudi prihodnji stanovalci in predstavniki sosednjih stavb. Coniranje določi višino in druge omejitve. Arhitekturni biro sestavljajo arhitekti, strukturni in mehanični inženirji, kasneje v procesu svetovalci za krajinsko oblikovanje, LEED. Večina birojev je organiziranih hierarhično in vse oblikovalske rešitve zariše vodja oblikovanja (design director), kateri tudi vodi celotno ekipo.

Takojšen odgovor na problem je bilo večanje gostote poselitve, predvsem gradnja visokih stavb. Kljub temu je večina zgrajenih slabo, ko pride do upoštevanja cene življenskega kroga stavbe, vpliva na okolje ter socialnih kvalitet. Tipična visoka stavba je zgrajena iz materialov slabe kvalitete in je vizualno neprivlačna. Dobra visoka stavba mora porabljati minimalno količino neobnovljivih virov energije, proizvajati kar se da majhno količino odpadkov, brez da bi v zameno za to bili okrnjeni udobje, zdravje in varnost ljudi, ki bivajo ali v, ali poleg njih. V odzivu na te okoljske, ekonomične in socialne pritiske bi bilo smiselno oceniti tradicionalni proces oblikovanja visokih stavb in metode analiziranja le-teh. Predstavljena je študija procesa, ki se je odvijal znotraj industrije, ki empirično ovrednoti njegove posamezne dele.

Namen in cilji (zahteve) Število zahtev more biti izpolnjenih ob projektiranju visoke stavbe: FAR - razmerje med bruto in neto površino na parceli (določi maksimalno višino), učinkovita izraba površine - razmerje med bruto površino stavbe in površinami, ki niso za prodajo (jedra, skupni hodniki) - številka more biti nad 75%, razdalja od najbolj notranje stene v prostoru in fasado (10m je preferirano, 14m za poslovne stavbe). Izbrana more biti najbolj učinkovita konstrukcija, razmerje med širino baze ter višino, višina med etažami, notranja razporeditev, fasada, temelji, varnost pred požarom, vrsta gradnje. Glede na geografsko lokacijo je izbrana možnost izrabe naravnih virov (svetloba, toplota, veter).

Vidno je, da idejni oblikovalski proces običajno ne operira z jasno določenimi cilji, proizvede majhno število oblikovalskih rešitev, jih ne analizira, ne vrednoti vpliva na okolje in ne upošteva ekonomičnih zahtev življenskega cikla stavbe. Pomanjkanje jasnih standardov ima tako za družbo in okolje posledice. Tipični oblikovalski proces

Možnosti Fasade imajo pomembno vlogo pri oblikovanju estetike in morda simbolizma visoke stavbe. Poznamo predvsem dva tipa, curtain wall in fasado kot ekspresijo konstrukcije. Cirkulacija znotraj stavbe vpliva na določanje funkcionalnosti - odvisna je od pozicije, števila jeder. Konstrukcijski sistemi so ločeni na tri glavne: jeklene, armirano betonske in kompozitne - ti določajo tudi razmerje med širino baze ter višino stavbe. Večinoma odločitev o fasadi vpliva na izbiro konstrukcijskega sistema. Cena mnogokrat določa končno odločitev o materialu. Stavba se lahko v celoti zanaša na mehanične sisteme, ki ji omogočijo delovanje, ali pa uporablja danosti lokalne klime in konteksta. Uporaba generatorjev energije lahko vpliva na izgled in obliko stavbe (fotovoltaika na fasadi, vetrne turbine na večji višini). Generalna oblika (trikotni tloris, kvadratni ali okrogel) ima vpliv na osončenost notranjih površin.

Haymaker in Chachere formulirata proces s kratico MACDADI (Multi-Attribute Decision Assistance for Design Initiatives - Pomoč z večimi atributi oblikovalski iniciativi), kateri vključuje: 1 - organizacijo (oblikovalci, odločevalci) 2 - namen in cilji (zahteve, preference) 3 - možnosti (možnosti oblikovanja in metode, ki jih generirajo) 4 - analiziranje (vrednotenje opravljenega dela) 5 - odločitve (način utemeljitve) Za proizvodnjo rešitev oblikovalci najprej vzpostavijo t.i. oblikovalski prostor. Krishnamurti opiše prostor kot vsoto prostora problemov, prostora rešitev in oblikovalskega procesa. Prostor problemov predstavljajo samo oblikovalčeve rešitve, za katere ve, da lahko rešijo vzpostavljene zahteve oblikovanja. Prostor rešitev predstavljajo vse oblikovalčeve rešitve danega oblikovalskega problema. Oblikovalski proces sestoji iz metod, ki omogočijo razvoj rešitev iz zahtev. Razsežnost oblikovalskega prostora je močno odvisen od oblikovalčeve interpretacije oblikovalskega problema, izbire kriterijev oblikovanja (namen in zahteve), ter izbrane strategije oblikovanja.

Analiziranje Oblikovanje visoke stavbe je kompleksen proces in obstajajo orodja, ki omogočajo hitrejšo rešitev problemov opisanih zgoraj (diagrami Goldsmitha, Fazlur Khan-a). Razvoj računalniških orodij je doprinesel k raziskovanju in razvoju novih konstrukcijskih možnosti. Vprašanja prezračevanja, osvetljenosti, vplivov na okolje se analizirajo s pomočjo računalniških programov. Na primeru nebotičnika na Tirolskem je spodaj opisan proces oblikovanja.

Koncept (in oblika stavbe) temelji na arbitrarno izbrani motiviki Estetika ni opredeljena z nobenim standardom, razen osebnim mnenjem Slika 1 Proces oblikovanja nebotičnika na Tirolskem. Okni A in B opisujeta zgodnje stadije procesa, ki določi strukturo ekipe, časovni okvir. Okna C, D in E opisujejo proces, ko ekipa ocenjuje kontekst projekta, njegove zahteve in poda prvo idejno zasnovo. Okna F, G, H, in I opišejo proces, ko je ekipa razvila delovne 2D risbe, na podlagi katerih je določeno, ali stavba zadovolji zahteve po tlorisni učinkovitosti, ter 3D model za vizualno oceno, ki temelji na mnenju glavnega oblikovalca. Proces se ponovi dokler glavni oblikovalec ni zadovoljen - ni jasno na čem temelji njegova odločitev o vizualni ustreznosti. Okna J, K, L, M in N kažejo, da šele, ko je bil glavni oblikovalec zadovoljen z izgledom stavbe, geometrija za prototip pripravljena, prezentacija idejne zasnove končana, so k procesu povabljeni mehanični ter konstrukcijski inženir. Ta sta projekt racionalizirala in tako nista sodelovala pri oblikovanju.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Rezultati ankete o trenutnemu oblikovalskemu procesu

Povprečni rezultati v procentih vprašanih (možnih več odgovorov):

Anketa je bila opravljena preko spleta, kjer je na vprašanja odgovarjalo 20 vodilnih arhitektov, kontrukcijskih ter mehaničnih inženirjev. Vprašanja so segala od organizacije projektnih ekip, jasnosti in namenu podanih ciljev, številu in tipu predlaganih verzij, njihovih analizah, ter odločitvah. Namen in cilji 1. a) Anketiranci so bili vprašani, ali so bili cilji in namen projektne naloge definirani in če so, na kakšen način so bili sporočeni. 12% jih je odgovorilo, da cilji sploh niso bil podani, 82% da so bili podani le ustno. 1. b) Vprašani so bili po jasnosti danih ciljev. Nizka jasnost (low) - delni seznam brez vrednotenja posameznih delov, nizka/srednja jasnost (low/medium) - delni seznam z delnim vrednotenja posameznih delov, srednja jasnost (medium) - celoten seznam brez vrednotenja posameznih delov, izčrpna jasnost (comprehensive) - celoten seznam z vrednotenjem posameznih delov. Približno 70% jih je označilo nizko/srednjo jasnost. En od anketirancev je cilje in namen opisal kot “neformalni in konceptualni, nikakor ne specifični”.

Slika 2 1. Namen in cilji a) % metode komunikacije ko je govora o namenu (večinoma ustno) b) jasnost namena in ciljev projekta (večinoma slaba, srednja jasnost)

Tudi ko so cilji podani, niso podani jasno in nikoli ne vsebujejo vrednosti. 2. a) Vprašanje kdo sodeluje pri definiranju ciljev. Več kot 80% vprašanih je odgovorilo da cilje določa naročnik in 60% da arhitekti, inženirji so večinoma izvzeti iz procesa. Ti so kasneje poklicani k analizi, ki zadevo racionalizirajo in ovrednotijo. 2. b) Kateri cilji so običajno določeni. Prednjačijo cilji povezani z arhitekturo (napraviti unikaten dizajn), ter cilji naročnika (učinkovita izraba površine, proračun)

Slika 3 2. Namen in cilji a) kdo določa cilje projekta (večinoma naročnik in arhitekti, manj ali nič inženirji) b) omejitve in zahteve projekta (večinoma podane s strani razvijalca (developer), ki preferira komercialno učinkovitost)

Analiziranje 3. Vprašanje o analiziranju in vrednotenju projekta med njegovim oblikovanjem. Odgovori se vrstijo okoli arhitekturnih zahtev (program, cena). 6% je odgovorilo, da med oblikovajnem ni opravljena nobena analiza. Odločitve 4. Vprašanja povezana z dejanskim oblikovanjem stavbe. Vsi od vprašanih so potrdili, da je glavna zahteva, ki jo želijo izpolniti, estetska privlačnost. Sledi učinkovita izraba tlorisne površine s 63%, pogledi iz lokacije s 56%, konstrukcijska učinkovitost s 50%. Približno 13% jih je odgovorilo, da je težko opredeliti arhitekturni kriterij kot je identiteta, karakter, človeške vrednote.

Slika 4 3. Analize opravljene med idejnim snovanjem projekta Opravljene predvsem analize, ki se ukvarjajo z arhitekturnimi zahtevami (proračun, programske zahteve)

Čas 5. Anketiranci so bili vprašani po definiranju časa, ki je bil investiran v posamezen del procesa oblikovanja. Več kot polovica jih je odgovorila, da je v oblikovanje ciljev vloženih 10% celotnega časa, ki je bil porabljen na projektu. 40% jih je odgovorilo, da je polovica časa porabljena za produkcijo različnih rešitev. 67% jih odgovarja da je bilo za analize in vrednotenje rešitev porabljenih 10% časa. 74% jih odgovarja, da je bilo za pripravo materiala za prezentacijo porabljenih 30% časa. 80% časa je porabljenega za oblikovanje različnih rešitev in pripravo prezentacije, medtem ko je najmanj časa porabljeno za določanje ciljev in vrednotenje. Slika 5 4. Odločitve in na čem bazirajo med oblikovanjem projekta Pred inženirsko učinkovitostjo (energetska varčnost, naravno prezračevanje, konstrukcijska učinkovitsot), dominira “arhitekturni kriterij” (estetika, izraba prostora, pogledi)

Organizacija sodobnega idejnega oblikovanja visoke stavbe tretira cilje neformalno in jih tako posredno išče skozi ozek del oblikovalskega prostora. Teorija oblikovanja in izkušnje arhitektov in inženirjev govorijo o stavbah, ki tako ostajajo neodkrite in neoblikovane. Pomankljivosti v trenutnem procesu oblikovanja rezultirajo v stavbah, ki so podpovprečno osvetjene, imajo prevelike toplotne dobitke, cena njihovega vzdrževanja je visoka. Pomanjkanje sistematične metode definiranja deleža tistih, ki odločajo o oblikovajnu stavbe, jasno opredeljenih ciljev večih disciplin, upravljanja z njihovim razvojem in oblikovanja rešitev, ki so rezultat objektivnega vrednotenja analiz, je tisto, kar onemogoča oblikovajne boljših in lepših stavb.

Slika 6 5. Čas porabljen za posamezni del procesa - definiranje namena, produkcija različnih možnosti, analiziranje - ovrednotenje možnosti, priprava prezentacije

Povzeto po: Gane, V., Haymaker J. (2008). Benchmarking Conceptual High-rise Design Processes CIFE Technical Report #TR174 October 2008. Stanford University

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

DOBER KRITIK In pomoč kako doseči objektivno kvaliteto

Kadar pridemo do razkola mnenj o določeni zadevi, ko se ne moremo odločiti, kateri navidezno smiseln zaključek je pravilen, nam pri izbiri pomaga mnenje, ki ima več veljave, kot ostala - za mnenje moramo vprašati osebo, ki se na zadevo spozna, ali poznavalci zadeve postati sami. Mnenje z največ veljave bo tisto, ki je rezultat pravilnega odnosa do zadeve - dober kritik lahko zadevo brez težav poustvarja in je njen sposoben kritik. Dober kritik lahko postanemo sami, če se držimo naslednjega seznama dejavnosti, ki nam določeno zadevo pomaga prikazati v pravi luči: 1. IZBOLJŠATI DELIKATNOST OKUSA (reprodukcija) 2. VAJA (in neuspeh) 3. UČENJE IN PRIDOBIVANJE SPOSOBNOSTI (analiza primerov) 4. LOČITI SE OD PREDSODKOV 5. RAZVIJANJE ZDRAVE PAMETI (logično razmišljanje) 1. Izboljšana delikatnost okusa (reprodukcija) Sposobnost opazovanja vseh vidikov (umetniškega) dela, se izpopolni z delikatnostjo okusa. Razvoj tega je odvisen od sposobnosti ponoviti delo v vsej njegovi natančnosti. 2. Vaja (in neuspeh) Z namenom pojasniti si, da nikoli ne bomo dovolj dobri in prav tako popolnosti ne bomo dosegli, moramo poizkusiti doseči (vedno izmuzljivi) navidezni standard, s številnim poizkušanjem utelešenja tega, kar se nam dozdeva, da ta standard je, s številnim poustvarjanjem tega, kar mislimo, da vemo. Skozi vajo in študijo naše vizije, bomo sčasoma (morda) videli pravo podobo, katera bo imela najbolj pravi občutek. 3. Učenje in pridobivanje sposobnosti Učenje o temi in vseh elementih le-te, da bomo sposobni ustvariti veljavne primerjave med ustreznimi referenčnimi primeri. 4. Ločitev od predsodkov Zavestna ločitev od osebnih vrednot z namenom ne imeti predsodkov do kakršnegakoli novega znanja. 5. Razvijanje zdrave pameti (logično razmišljanje) Razvoj pogleda, ki omogoča razumeti pomen vsakega (umetniškega) dela.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PODOBA MESTA In kako 40% New Yorka ne bi mogli zgraditi danes Zamiki v obliki stavbe Empire State Building so rezultat coniranja iz obdobja, ko je bil zgrajen. Prav tako so arkade in parki ob ulici Park Avenue. Coniranje je omogočilo izgradnjo parkov (Zuccotti Park) in Ulice Miljarderjev (Billonaire’s Row), je zaslužno za mir v Greenwich Village in vrvež na High Line, steklene stolpe ob prej industrijskem nabrežju in del subvencioniranih stanovajn v njih. Kljub temu velik del stavb v New Yorku tako rekoč ostaja v preteklosti. Celotne četrti so zgrajene “napačno” in ne upoštevajo sodobnih zahtev coniranja. Podatki, ki sta jih zbrala Stephen Smith in Sandip Trivedi iz nepremičninskega podjetja Quantierra govorijo, da sta na Manhattnu dve od petih stavb ali previsoki, preširoki, ali imata preveč tlorisne površine, kot to dopuščajo pravila. Smith in Trivedi sta ocenila 43.000 stavb in ugotovila, da 17.000 od teh, ali približno 40%, danes ne bi mogli zgraditi. Razlogi za to so različni - ali imajo preveč stanovanjskih površin, preveč poslovnih, preveč stanovanjskih enot, premalo parkirnih površin, nekatere so enostavno previsoke.

“Poglejte čudovite četrti mesta New York, katerih ne bi mogli zgraditi nikoli več. Smešno je, da imamo te sto let stare stavbe, v katere smo vsi zaljubljeni, a nobena od njih ne bi smela biti, takšna, kot je” Stephen Smith iz podjetja Quantierra Številne stavbe in četrti na Manhattnu kot so Chinatown, Upper East Side, Washington Heights danes ne bi mogli zgraditi. Stavbe v četrti Washington Heights pokrivajo preveč površine v parterju, v četrti Chinatown imajo preveč poslovnih prostorov, v četrti Upper East Side so previsoke. Četrti Chelsea, Midtown in East Harlem bi večinoma izgledale tako, kot izgledajo zdaj. Analiza, ki jo je opravilo podjetje KPF, arhitekturni biro v New Yorku, je ovrednotila, da je bilo 3/4 vse tlorisne površine na Manhattnu zgrajene med letoma 1900 in 1930. Številne stavbe, zgrajene v tem obdobju imajo obliko, ki je bila posledica upoštevanja pravil iz tistega obdobja - setbacks so posledica skrbi prebivalcev mesta in pravila iz leta 1916, da jih bodo visoke stavbe potisnile v večno temo. Sodobna pravila coniranja govorijo o skrbi za stavbe s historično vrednostjo, a številni investitorji se odločajo za takorekoč nemoralno varovanje dediščine, kar je vidno predvsem ob 57-i ulici volumen obstoječe stavbe je ohranjen, nad njim se dviga ozek volumen nebotičnika, popolnoma izven konteksta.

Kar 3/4 vse tlorisne površine stavb v New Yorku je bilo zgrajene med letoma 1900 in 1930. (rezultat raziskave podjetja KPF iz NY) Trenutna pravila coniranja so oblikovala velik del mesta in smiselno bi bilo razmisliti, kje na dober in kje na slab način, ali ta še deluje, ali ne, ali bi jih bilo smiselno prilagoditi tako, da se bo mesto razvijalo v skladu z idejo o njem samem, katero toliko njegovih prebivalcev in obiskovalcev občuduje. Povzeto po: Bui, Q., Chaban, M., White, J. (2016). 40 Percent of the Buildings in Manhattan Could Not Be Built Today

Slika 7 Stavbe, ki niso v skladu z aktualnimi prostorskimi akti zaradi takega ali drugačnega razloga: - so previsoke (večinoma Upper East Side in Upper West Side), - imajo preveč stanovanjskih enot (predvsem West Village in Chelsea), - imajo preveč tlorisne površine namenjene v poslovne namene (osrednji del Manhattna Midtown, ter East Village)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PROCES OBLIKOVANJA NEČESA LEPEGA Ali obstajajo objektivni standardi lepote v arhitekturi in ali jih je možno upoštevati pri oblikovanju visokih stavb?

Problem arhitekture in problem današnjega časa sploh, temelji na osnovnem vprašanju arhitekturne kritike, kaj je dobro in kaj slabo? Kaj je boljše in kaj je slabše? Za nas kot družbo, je vprašanje izjemnega pomena. Ali obstaja temelj znanja, ki je vsem enak, ki bi znal odgovoriti na ta vprašanja, ali je zanesljiv, ima smiselne osnove, ali se lahko z njim vsi strinjamo? Če temu je tako, potem bo naše okolje sčasoma postalo boljše, dobro, saj nas do lastna zavest prislila v to. To se seveda ni dogajalo v zadnjih desetletjih, saj je okoli teh tem preveč dvoumnosti. Vse je dovoljeno. Vsak ima svoje mnenje. Vsak ima svojo filozofijo. Enako velja za arhitekturo. Če bi imeli jasne temelje, orodje, ki bi nam pomagalo pri odločitvah kaj je boljše in kaj slabše, bi lahko okolje oblikovali z dobrimi rezultati. A takega orodja zaenkrat nimamo. Imamo mnenja, a ne zanesljivega vira. Zato je vsak arhitekt ali oblikovalec malce izgubljen, ko pride do vprašanja, kako narediti stvar dobro. Kot odgovor na ta vprašanja Christopher Alexander v svoji knjigi The Nature Of Order (Alexander, Christopher (2002). The Nature of Order, The Phenomenon of Life. Berkeley; The Center for Environmental Structure) predlaga proces vrednotenja stvari glede na nivo življenja, ki ga vsebujejo. Gre za opazovanja reakcij posameznikov ob interakciji z različnimi predmeti, prostori, stavbami. Govori o končnem cilju teh opazovanj, kjer bi ta bil opazovanje sistemov v svetu in ne opazovanje reakcij na njih. Kljub temu predlaga serijo vprašanj, skozi katere je moč objektivno oceniti vrednost opazovane stvari. Vprašanja so oblikovana tako, da odkrijejo katere stvari vsebujejo večje vrednosti življenja kot druge. Njihov namen ni iskanje subjektivnih preferenc posameznikov, temveč prave naklonjenosti, ki jo ob stvari občutijo. Ob izpostavljenosti dvema objektoma, se posameznik ne sme vprašati, katera stvar je po mojem mnenju boljša, temveč katera od stvari ustvari bolj celosten občutek. Vprašati se moramo:

Slika 8 Običajna solnica

Katera od stvari je boljši približek nam samim? Katera od stvari je bolj podobna nam, katera nas bolje predstavlja, nas prave, v vsej svoji celotnosti? Katera je boljša slika nas, vseh naših upov, strahov, šibkosti, veličine in absurda in vsebuje vse, kar bi radi nekoč postali? Katera se bolj približa pravi sliki naše humanosti, naše ljubezni, sovraštva, mladosti, starosti, vsega dobrega in slabega, preteklosti in prihodnosti, vseh naših sanj, kaj bi radi postali in kaj v tem trenutku smo. Rezultati so enaki ne glede na osebnost, starost, spol, raso, kraj kjer bivajo ali so se rodili. V osemdesetih odstotkih se ljudje strinjajo o stvareh, katere so najboljši približek njih samih. Rezultat poizkusa je seveda odvisen od vprašanja na katerega posamezniki odgovarjajo in ali je res to vprašanje, na katerega odgovarjajo. Ob vprašanju, zastevljenem polnem avditoriju na univerzi v Kaliforniji leta 1992, kateri je boljši približek vas samih, običajna solnica, ali steklenica kečapa, je velika večina, osemdeset odstotkov, izbrala solnico. Seveda obstajajo tisti, ki izberejo steklenico in imajo dobre razloge za to. Kečap gre s hamburgerjem. Je nekakšna ikona modernega načina življenja. Je običajna, vsakdanja stvar in tako prijetna. Z njo se poistoveti mnogo ljudi. V primerjavi je solnica na sliki je skoraj arhaična. Kljub temu, da jo ima večina ljudi doma, imamo občutek, da bo počasi izginila iz vsakdana. Tako je razumljivo, zakaj dvajset odstotkov ljudi izbere steklenico kečapa. Ne glede na to, vprašanje ostaja isto, katera od stvari je bolj globoko povezana z nami samimi? Katera je boljša slika tega, kar je naše bistvo? Vprašanje pomaga ljudem obiti preference in mnenja in ni odvisno od osebnosti in karakterja. Ni zastavljeno v smislu, prosim povej mi katera od teh stvari je bolj kot ti, v avtobiografskem smislu? Ob zastavljanju vprašanja je pomebno zavedanje lepote potenciala, ki ga vsebuje vsak. Vse stvari na tem svetu vsebujejo življenje. Ali ga pa ne. Bolje rečeno, vsebujejo različne vrednosti življenja. Naša naloga, kot arhitektov, gradbenikov, prebivalcev mest je, da ustvarjamo stvari, ki so neločljiv del prostora samega in vsebujejo kar se da velike vrednosti življenja.

Slika 9 Običajna sreklenica kečapa

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Hipoteza je, da ima vsak element v prostoru kvaliteto, katero lahko občutimo v različnih vrednostih in jo poimenujemo “vsebnost življenja” (degree of life). Govori o različnih vrednostih, katere lahko opazimo v različnih prostorih in ni le produkt našega dojemanja, temveč je objektiven fenomen prostora, katerega naše dojemanje opazi. VEČ ŽIVLJENJA

MANJ ŽIVLJENJA

Slika 15 “Sij” okoli pike

Štirje latentni pravokotniki, kateri s sekanjem oblikujejo še štiri druge

Slika 16 Diagram celovitosti: viden je sistem vseh prikritih entitet, katere segajo ena čez drugo, tvorijo en sistem - prikazana je moč ene pike na praznem papirju

Slika 10, 11 Primerjava relativne vrednosti življenja med dvema objektoma - staro ograjo, ter novo. Stara ograja seveda vsebuje večjo vrednost življenja, nagiba se, vidni so znaki vremena, zemlje. Vrednost življenja je posledica časa, a kljub temu obstaja. VEČ ŽIVLJENJA

Sistem žarkov

MANJ ŽIVLJENJA

Osnovna ideja celovitosti, v tem primeru lista papirja s piko, je, da ta polja ali entitete skupaj tvorijo strukturo, katero prepoznamo kot celovitost. Polja so tisto, kar je pomembno, tisto, kar pika ustvari in so tako lastnost prostora samega. CENTER Da bi imeli konsistenten način, kako te entitete poimenovati, Alexander vpelje termin center. Kar poimenovanje pomeni je, da je entiteta nek lokalni center, znotraj večje celote. Je fenomen centriranja (centeredness) v prostoru. Z uporabo besede se ne insinuira, da je center kot središče gravitacije. Uporablja se za opis cone organiziranega prostora - to je jasna serija točk v prostoru, ki zaradi svoje organizacije, svoje notranje koherence in zaradi svojega odnosa do konteksta v katerem obstaja, izraža nivo centriranosti (centeredness), oblikuje lokalno cono relativne centriranosti v odnosu do drugih delov prostora. Beseda center se vedno nanaša na fizični sistem, kateri zavzema določen volumen prostora.

Slika 12, 13 Primerjava relativne vrednosti življenja med dvema objektoma - hišo v slumu Bangkoka in postmodernistično hišo. Alexander je na predavanju leta 1992 na Univerzi Kalifornija sto poslušalcev vprašal, katera vsebuje več življenja - noben ni trdil, da postmoderna hiša vsebuje več življenja.

V skupini ljudi, se bomo vsi večinoma strinjali, da se nekaj dogaja - vsi se bomo strinjali katere stvari vsebujejo največje vrednosti življenja in katere najmanj. V večini primerov, se bomo instinktivno strinjali, da je to posledica stanja stvari, katero opazujemo. Morda lahko rečemo, da obstaja struktura, ki je skupna vsem stvarem, ki vsebujejo življenje. Opazimo, da gre morda za svetlobo, nivo detajliranosti, zaokroženosti in občutek zaključenosti, subtilnost in tako dalje. Vsekakor lahko rečemo, da si stvari, ki vsebujejo življenje, delijo določene lastnosti.

Razlog, zakaj je izraz “center” bolj primeren, kot naprimer izraz “(zaključena) celota” ali “element” je ta, ker nas ob misli na element običajno zanimajo njegove karakteristike, recimo velikost - od kje do kje element sega. Recimo, da govorimo o ribniku. Če želimo biti točni, bomo okoli njega narisali mejo, kar pa se izkaže za težavno, saj meje ribnika ne moremo enostavno definirati. Voda je del ribnika, nabrežje, trstičje, ki raste na njem, glina na dnu, ali je tudi zrak nad ribnikom ribnik? Ali so del ribnika tudi njegovi pritoki? Ni naravne meje med ribnikom in njegovo okolico in nemogoče jo je narisati, če o njem razmišljamo kot o centru - je živ sistem, enitieta, h kateri gravitirajo stvari okoli njega. Nima meje in to ni bistveno.

Obstaja možnost, da v stvareh in prostorih obstaja vsebnost življenja in da je to objektivna kvaliteta, ne lastna samo posamezniku, temveč kvaliteta, katero na isti način občutimo vsi. Kvaliteta opisuje nekaj o tem svetu, obstaja in je lastna strukturi stvari.

Bistveno je, da je ribnik koherentna entiteta znotraj katere organizacija različnih elementov in njihovega delovanja ustvari sistem centra.

Kar poimenujemo “življenje” je generalno stanje, katero obstaja do določene mere, v vseh delih prostora: opeki, kamnu, travi, reki, sliki, stavbi, marjetici, človeku, gozdu, mestu. Glavno v tej ideji je, da ima vsak del prostora, vsaka regija, velika ali majhna, neko vsebnost življenja, da je ta jasno definirana, objektivno obstaja in da se jo da izmeriti.

Center je entiteta, definirana z drugimi centri.

CELOVITOST (WHOLENESS) Podan je jezik, kako razumeti življenje v stavbah. Za razumevanje življenja kot fenomena, Alexander definira nekaj, kar imenuje “celovitost” (wholeness) in njegovo temeljno entiteto, ki jo imenuje “center” - gradnik celovitosti. Intuitivno lahko uganemo, da lepota stavbe, njeno življenje in njena kapaciteta življenje vzdrževati, prihajajo iz dejstva, da stavba deluje kot celota. To pomeni, da jo opazujemo, kot del nepretrganega kontinuuma. Ni izoliran fragment sam zase, temveč je del sveta, ki vključuje stene, vrt ali park, ulice, stavbe v okolici - vsebuje več neprekinjenih in neločenih povezav znotraj sebe in s svojo okolico. Podan je primer generalne ideje, kako je celovitost v kateremkoli delu prostora struktura, definirana z vsemi koherentnimi entitetami, ki obstajajo v tistem delu prostora, kako so postavljene v prostoru in kako segajo ena čez drugo. Začnemo s praznim listom papirja. Nanj narišemo piko. Ta drastično spremeni njegovo celovitost. Pika je v razmerju s papirjem majhna, a vpliv nanj je velik. Prostor se v celoti spremeni in ne samo tam, kjer je pika - ustvarijo se vektorji, polja znotraj papirja. To deluje tako: kjer je narisana pika, se okoli nje ustvari “sij”, na vsaki strani, spodaj in zgoraj, levo in desno, se ustvarijo polja, nekakšne latentne enitete. Kjer se te polja sekajo, nastanejo nove. Ustvarijo se žarki, ki iz pike segajo v vogale lista.

Slika 14 Prazen papir in papir s piko

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

15 TEMELJNIH LASTNOSTI ki centrom omogočijo življenje

Slika 17: Soba v Kraljevi Palači v Pekingu

Tako je počasi identificiral petnajst strukturnih lastnosti, ki se pojavljajo v stvareh, ki vsebujejo življenje:

Ideja je, da obstaja življenje kot nekaj, kar se pojavlja v prostoru in da obstaja določen nivo vsebnosti življenja, ki jo stvar vsebuje in je odvisna od centrov, iz katerih je stvar narejena. To je teoretična shema, ki opisuje življenje v stvari, stavbi ali sistemu in je odvisna od načina, kako si centri znotraj stvari sodelujejo in si pomagajo. To se lahko zgodi na več načinov.

1. Stopnje razmerij, 2. Močni centri, 3. Meje, 4. Izmenjajoča se repeticija, 5. Pozitiven prostor, 6. Dobra oblika, 7. Lokalne simetrije, 8. Globoka povezanost in dvoumnost, 9. Kontrast, 10. Gradienti, 11. Grobost / nepravilnost, 12. Odmevi, 13. Praznina, 14. Enostavnost in notranja umirjeonst, 15. Neločljiva povezanost.

Alexander govori o tem, kako je približno dvajset let pred izdajo knjige začel opažati, da imajo stvari, ki vsebujejo življenje, določene strukturne karakteristike, katere je moč opisati. Stvari, ob katerih se je izpraševal po sistemu prej predstavljenih vprašanj in iskal, katera vsebuje več življenja ali katera vsebuje več celovitosti, so vsebovale geometrične lastnosti, katere so se ponavljale od primera do primera.

Sprva priznava, da ni vedel, kaj te lastnosti so in kako delujejo. Enostavno je lastnosti zapisal, kot nekaj, kar se pojavlja. Zato je bilo vprašanje kaj sploh so in kako delujejo pomembno. Počasi je prišel do spoznanja, da so praktično to načini, kako si različni centri pomagajo priti do življenja. Delujejo, pomagajo stvarem do življenja, zato ker si med sabo pomagajo priti do življenja.

Postavil si je vprašanje: ali obstaja strukturna lastnost, prisotna v vseh primerih, ki imajo večjo vsebnost življenja in manjka v primerih, ki imajo manjšo vsebnost življenja?

Na naslednjih straneh je predstavljen povzetek kaj te lastnosti so.

Z drugimi besedami, ali lahko najdemo ponavljajoči se geometrični sistem strukture, katerega prisotnost je skladna z njegovo vsebnostjo življenja? Za odgovor na vprašanje je Alexander potreboval nekaj desetletij in tisoče primerjav med različnimi stavbami, ploščicami, kamni, okni, preprogami, skulpturami, potmi, stoli, omarami, ulicami, slikami, fontanami, vrati, arhitavi ... Ob vsaki primerjavi se je vprašal: katera ima več življenja? In nato: katere so skupne lastnosti primerov, ki vsebujejo več življenja?

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

1. STOPNJE RAZMERIJ Način, kako je moč centra ojačana delno z manjšimi močnimi centri, ki se nahajajo znotraj njega in delno z večjimi centri, katerih del ta center je. Intenzivnost centra je najmočnejša, kadar njegovi sosednji centri niso izjemno večji ali manjši. Glede na njega so velikosti: 1:2, 1:4, 2:1, izjemoma večje, max 1:10.

Slika 18 1. Stopnje razmerij

2. MOČNI CENTRI Definirajo način, kako močan center, kot primarni vir svoje moči, potrebuje nekakšen efekt polja, katerega ustvarjajo drugi centri. Koncept močnega centra je rekurziven: centri podpirajo en drugega - ob opazovanju enega, čutimo “bližino” drugega.

Slika 19 2. Močni centri

3. MEJE Meje so način, kako efekt polja, ki ga ustvarja center, še ojačati s postavitvijo centra v obliki perimetra okoli njega, kateri je sestavljen iz manjših centrov, kateri prvega obdajajo in njegovo intenzivnost tako večajo. Meja prav tako center združuje s centri okoli njega, kar njegovo jakost nadaljno veča. Istočasno more biti meja, ki center obdaja, od njega izrazito različna, a z njim v pravem razmerju magnitude. Meja najbolje deluje, če je oblikovana iz centrov, ki istočasno pripadajo stvari, katero obdajajo in svetu, zunaj nje - “gledajo” v obe smeri.

Slika 20 3. Meje

4. IZMENJAJOČA SE REPETICIJA Način, kako je moč centrov povečana, ko se le-ti ponavljajo in so med njih postavljeni drugi centri. Razlika med repeticijo, ki vsebuje in podpira življenje in banalno, vedno tiči v izmenjavi primarnih in sekundarnih (v naravi pogosto iste magnitude kot primarni) centrov, kateri podpirajo en drugega. Ti v sistemu niso vedno enaki, so prilagojeni svoji poziciji, glede na celoto, pojavljajo se majhne variacije - rezultat je “nepopolna repeticija”.

6. DOBRA OBLIKA Je način, kako je moč danega centra neposredno odvisna od njegove oblike in kako tudi njegova oblika sama potrebuje mejo, prostor okoli nje pa je izgrajen iz enako močnih centrov. Ko ima celota dobro obliko, je ta atribut celotne konfiguracije, ne posameznih delov, a do nje pride, ko je celota sestavljena iz delov, ki so zaključeni v tem enostavnem geometričnem smislu. Lastnosti dobre oblike: notranje simetrije; bilateralna simetrija; dobro označen center (ne nujno v geometrični sredini); prostor, ki ga ustvari poleg sebe, je tudi pozitiven; Jasno ločen od tega, kar ga obdaja; Relativna kompaktnost (v razmerju 1:1, 1:2, včasih 1:4, a nikoli višje); zaprtost/zaključenost elementa Najpogostejši sestavni deli: kvadrat, segment linije, puščica, kljuka, trikotnik, vrsta točk, krog, rozeta, diamant, S-oblika, polkrog, zvezda, stopnice, križ, valovi, spirala, drevo, oktagon Slika 23 6. Dobra oblika

7. LOKALNE SIMETRJE Je način, kako je intenziteta danih centrov močnejša za razpon ustvarjen z manjšimi centri, katere ti vsebujejo, kateri so urejeni v lokalno simetrične skupine - velike “splošne” simetrije redko pripomorejo k življenju stvari zato, ker na vsako kompleksno celoto vplivajo asimetrične sile lokacije, konteksta, funkcije, zaradi katerih se “pravilo simetrije popači”. Na kratko, stvari so “enake” razen, če obstajajo sile, ki jih naredijo “neenake”.

Slika 24 7. Lokalne simetrije

8. GLOBOKA POVEZANOST IN DVOUMNOST Je način, kako je intenzivnost danega centra ojačana, kadar se center dotika sosednjih močnih centrov s tretjim setom centrov, kateri pa dvoumno pripadajo obema. Slika 25 9. KONTRAST 8. Globoka povezanost Je način, kako je moč centra in dvoumnost ojačana z jasnim razlikovanjem med njegovim lastnim karakterjem in karakterjem njemu sosednjih centrov. Najpogostejši kontrast: črno-belo, svetlo-temno, prazno -polno, glasno-tiho. Predstavlja prava nasprotja, takšna, ki v superimpoziciji izničijo ena drugo. Je praktična potreba: omogoča bolj intenzivno pozornost k individualnim funkcijam. Diferenciacija znotraj “ničesar” je tista, ki ustvari “nekaj”.

11. GROBOST / NEPRAVILNOST Je način, kako efekt polja danega centra črpa svojo moč, nujno iz svojih nepravilnosti v velikosti, obliki in postavitvi njemu sosednjih centrov. Nikakor ni naključna lastnost živih stvari, je njihova temeljna kvaliteta in ima globoke konstrukcijske razloge - prilagojenost na lokalne zahteve in omejitve v različnih delih dizajna. V naravi je (navidezna) nepravilnost je poizkus sistema urediti se do najvišje mere.

Slika 28 11. Grobost / Nepravilnost

12. ODMEVI Odmevi so način, kako je moč centra odvisna od podobnosti kotov in orientacije sistemov centrov, ki formirajo značilne oblike, ter tako centre znotraj centrov, katere ta vsebuje. Gre za “družinsko podobnost” med elementi, kateri imajo isti morfološki občutek. Niso le površinske podobnosti med oblikami - podobna geometrija konstrukcije je najlepše izražena kot rezultat globokih podobnosti v procesu, kateri jih je Slika 29 sploh ustvaril. 12. Odmevi 13. PRAZNINA Je način, kako je intenzivnost centra odvisna od obstoja “mirnega” prostora praznega centra, nekje znotraj svojega polja. Je psihološka zahteva, kako preobremenjenosti preprečiti, da bi ta samo sebe izničila. Je prostor, kjer se lahko zgodijo popolnoma druge čustvene stvari.

Slika 30 13. Praznina

14. ENOSTAVNOST IN NOTRANJA UMIRJENOST Je način, kako se moč centra zanaša na svojo enostavnost - na proces reduciranja števila centrov, ki obstajajo znotraj njega, ter istočasno višanje intenzivnosti le-teh. Bistveno je, da gresta lepota in okrasje samo tako daleč, da pripeljeta to umirjenost do življenja in ne da jo uničita. V naravi se lastnost pojavlja kot najbolj enostaven odgovor na dane pogoje.

Slika 31 14. Enostavnost in notranja umirjenost Slika 21 4. Izmenjajoča se repeticija

5. POZITIVEN PROSTOR Način, kako dani center delno črpa svojo moč, iz moči drugih centrov, ki ga v prostoru neposredno obdajajo. V dobro oblikovanem prostoru, ki vsebuje življenje, nikoli ni ostankov prostora, vsak del je del celote, ima pozitivno obliko, je močan center in ne vsebuje amorfnih ostankov brez pomena. Pozitivnost prostora je (le) zunanja manifestacija notranje koherence fizičnega sistema.

Slika 22 5. Pozitiven prostor

Slika 26 9. Kontrast

10. GRADIENTI Način, kako je moč centra ojačana z serijo centrov različnih velikosti, kateri se postopoma manjšajo in kažejo na svoj naslednji center. Pojavijo se v svetu, ki je v harmoniji s sabo zato, ker variirajo pogoji okoli njega - ti se spreminjajo, zato so tudi centri prilagojeni nanje, spreminjajo se po velikosti, razmaku, intenziteti, karakterju. V vseh primerih je gradient oblikovan tako, da kaže proti “sredini”.

Slika 27 10. Gradienti

15. NELOČLJIVA POVEZANOST Je način, kako je življenje ter moč centra odvisna od sposobnosti kako “lahkotno” se le-ta vključi (in včasih zlije) s centri, ki oblikujejo njegovo okolico. Prava povezava s svetom se zgodi, ko ne vemo in niti ne želimo vedeti, kje se konča ena in začne druga stvar. Kvaliteta je geometrično odvisna od stanja meje: je fragmentirana, ima nepopoln rob; gradient ob meji; stvari se proti robu manjšajo; je pogosto površna, ni ostre ločitve stvari od okolice, v meji obstaja občutek naključnosti. Lastnost sovpada z dejstvom, da noben sistem ne obstaja v popolni izolaciji in da je vsak del sistema vedno del večjih sistemov okoli njega.

Slika 32 15. Neločljiva povezanost

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TABELA SOODVISNOSTI LASTNOSTI Tabela spodaj podaja grob opis, kako so lastnosti med seboj odvisne. Alexander piše, da ko je prvič identificiral petnajst lastnosti, je vzorec soodvisnosti deloval zapleteno in problematično, kar je pomenilo, da lastnosti same niso avtonomne in niso samostojne lastnosti sistemov. To ga je kasneje pripeljalo do misli, da je točno ta zapletenost pomembna pri razumevanju, kako lastnosti delujejo. Vzajemna odvisnost lastnosti je dajala bežen občutek, da obstaja še nekaj, nekaj bogatejšega in bolj kompleksnega, kot so lastnosti same, poleg tega tudi bolj enotnega, nekaj kar nekako leži za vsemi lastnostmi. Alexander piše, da je prišel do spoznanja, da je petnajst lastnosti indikator, grob približek globje strukture, ki izgleda in daje občutek da je vse povezano. Ta “globja” struktura je tako morala biti podaljšek nečesa v prostoru, “nekaj”, kar obstaja kot podlaga vsemu prostoru in iz katerega petnajst lastnosti sploh lahko izhaja. Ta “nekaj” tako mora biti nekakšno polje na katerem centri lahko ustvarijo skladnost in prav ta skladnost je tisto, kar centrom daje moč. Polje centrov je tisto, kar je primarno in ne teh petnajst lastnosti. Lastnosti so samo različni vidiki tega polja, kateri nam pomagajo razumeti temeljne lastnosti polja in kako to deluje. Alexander nadaljuje, da je tako začel snovati osnovo za nov pogled na prostor, ki temelji na skladnosti, znotraj katere se petnajst lastnosti pojavlja spontano in neizogibno povezano z naravo skladnosti in znotraj katere postaja jasno, kako in zakaj se življenje odvija v prostoru - ne kot atribut živih organizmov, ampak kot atribut prostora samega.

INTERAKCIJE MED PETNAJSTIMI LASTNOSTMI Če se lastnost A zanaša na lastnost B, ali potrebujemo lastnost B za popolno razumevanje lastnosti A, potem se v razdelku AB pojavi “*”

STOPNJE RAZMERIJ MOČNI CENTRI MEJE IZMENJAJOČA SE REPETICIJA

LASTNOST A

POZITIVEN PROSTOR DOBRA OBLIKA LOKALNE SIMETRIJE GLOBOKA POVEZANOST IN DVOUMNOST KONTRAST GRADIENTI GROBOST / NEPRAVILNOST ODMEVI PRAZNINA ENOSTAVNOST IN NOTRANJA UMIRJEONST NELOČLJIVA POVEZANOST Slika 33

NELOČLJIVA POVEZANOST

ENOSTAVNOST IN NOTRANJA UMIRJENOST

PRAZNINA

ODMEVI

GROBOST / NEPRAVILNOST

GRADIENTI

KONTRAST

GLOBOKA POVEZANOST IN DVOUMNOST

LOKALNE SIMETRIJE

DOBRA OBLIKA

POZITIVEN PROSTOR

IZMENJAJOČA SE REPETICIJA

MEJE

MOČNI CENTRI

STOPNJE RAZMERIJ

LASTNOST B

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

1. LASTNOST

STOPNJE RAZMERIJ Vidimo, da življenje centra postane najbolj intenzivno, kadar imajo centri poleg njega, glede na njega določeno velikost - polovica ali četrtina njegove, ali njegov dvokratnik, vendar ne izjemno večji in ne izjemno manjši. Če je razmerje med centroma večje od 1:10, obstaja možnost, da si bosta v intenzivnosti manj v pomoč.

Alexander piše, da je najprej opazil, ko je začel z opazovanjem objektov, ki vsebujejo življenje, da ti vsebujejo različna razmerja. S tem novim jezikom (izrazoslovjem), bi lahko rekel da, centri, iz katerih so ti objekti sestavljeni, vsebujejo širok razpon velikosti in da te velikosti obstajajo, kot serija jasno določenih stopenj, z določenimi skoki med njimi. Na kratko, obstajajo veliki, srednje veliki, majhni in zelo majhni centri.

Slika 34: Vrata z razmerji, ki ne delujejo

Slika 35: Stara irska vrata, izjemne stopnje razmerij, ki delujejo

Za razumevanje lastnosti in njene subtilnosti, je podana primerjava dvojih vrat. Obe sestojita iz delov različnih velikosti: paneli, podboj, štukatura, kljuka, itd. Vendar imajo stara irska vrata na desni znotraj sebe različne velikosti, katere so bolj dramatično različne, bolj “podaljšane” vzdolž spektra različnih velikosti, kot vrata na levi. Irska vrata imajo panele treh velikosti, kateri se večajo od spodnjega dela, do zgornjega dela vrat. Imajo podboj, ki je manjši od panelov in vertikalne elemente med paneli, ki so manjši od okvirja. Imajo panele, kateri imajo stopnje razmerij znotraj sebe.

Slika 38: Izjemne stopnje razmerij v portiku blizu Isfahan-a

Pojavljanje lastnosti v naravi Stopnje razmerij se pojavljajo v vseh naravnih sistemih: v drevju - deblo, veje, vejice; v celici - celična stena, organeli, nukleus, kromosomi; v gorovju - najvišje gore, posamezni vrhovi, nižja pobočja, manjši griči; sonce in solarni sistem - planeti in njihove orbite, sateliti in njihove orbite; v molekulah - sestavni kompleks, posamezni atomi in ioni, nevtroni, protoni, elektroni; v rožah - posamezni cvetovi, venčni listi, pestič, prašniki, plodnica.

Leva vrata imajo 18 različnih panelov, vsebujejo detajle, vendar ti ne počnejo ničesar, ne pomagajo ustvariti življenja v večji celoti znotraj katere so. Stara irska vrata imajo lastnost stopnje razmerij bolj izraženo, ker imajo več stopenj: paneli so bolj jasno ločeni, vsebujejo centre srednje velikosti - te oblikujeta zgornji in srednji panel skupaj, nekaj, kar se pri levih vratih ne zgodi. Kar stara irska vrata vsebujejo predvsem je, kako si centri pomagajo. Ta pomoč se zgodi zaradi stopenj razmerij. Življenje in moč posameznega centra temelji na dejstvu, da mu le-to zagotavlja velikost in razmerje centra poleg njega in centra naprej od tega, itn.

Stopnje enostavno sledijo načinu, kako se sistemi pripeljejo do stanja urejenosti. Jasno je tudi, da v vseh sistemih, kjer vlada ta funkcionalna urejenost, obstaja funkcionalna koherenca na različnih stopnjah. Za to je potrebna hierarhija v organizaciji teh funkcionalnih sistemov.

Slika 39: Razelektritev v električnem polju

Praktične Aplikacije Slika 36: Betonska stena z vijaki - skok v ramzmerju 2000:1, ki je prevelik in tako neučinkovit

● Konstrukcijski elementi, predvsem povezave enega z drugim, se dopolnjujejo z manjšim razmakom, kateri pomaga zapolniti razpoke ter istočasno zaključna dela naredi enostavnejša. Okno čustveno najbolj deluje, če je razdeljeno na več manjših. Razdelitev stekla na manjše kose pomaga uokviriti razgled, poleg tega mreža poveča trdnost okna, ter lažjo menjavo razbitih delov. ● Gledano večje, prepoznavne soseske, ter hierarhija odprtega prostora, oba kažeta, kako določene stopnje razmerij velikih struktur mesta pomagajo vzdrževati dobro družbo. ● Različne velikosti sob v stavbi - stavbe, ki imajo sobe enakih velikosti, delujejo nekako postano, medtem ko stavbe, katere sobe so iz ene velike in več manjših, spodbujajo socialno atmosfero in različne aktivnosti. Tudi majhna hiša z eno dramatično preveliko sobo, dvema manjšima ter dvema majhnima nišama, bo delovala bolje, kot hiša s štirimi enako velikimi sobami.

Slika 37: Vaza z izjemnimi stopnjami - telo je trikratnik vratu in vrat vsebuje trikratnik okrasja

Izjemno pomebno je, da razmerja velikosti elementov znotraj strukture, nimajo prevelikih skokov med posameznimi razmerji. Na primer, betonska stena na levi sliki zgoraj, sama predstavlja center, centre pa predstavljajo tudi posamezni majhni centri - vijaki ali luknje od vijakov, ki so ostali od opaženja. Alexander trdi, da bi bilo naivno misliti, da ima beton, označen s temi vijaki, določeno stopnjo razmerja. Sistem centrov stene in vijakov je v razmerju preveč različen, da bi lahko deloval koherentno. Segment stene ima približno 2000 kvadratnih inčev, medtem, ko ima vijak enega. Skok v razmerju je tako 2000:1 - ta je prevelik, da bi lahko tvoril lepo zaporedje razmerij, ali lepo postopno gradacijo.

V danih primerih manjši prostori okrepijo življenje v večjih in obratno. Med sobami različnih velikosti je več sodelovanja, kot ga je med sobami enakih velikosti. Zato lahko trdimo, da stopnje razmerij med funkcionalnimi centri vplivajo na praktično vedenje stavbe in spodbujajo življenje v njej.

Pri vazi, na sliki desno zgoraj, so skoki razmerij izjemno odmerjeni. Telo vaze je morda trikratnik velikosti vratu, vrat se razdeli na dva dela, eden trikratne velikosti drugega in zgornji vsebuje recimo da trikrat večje okrasje. Če so skoki razmerij odmerjeni, namerni in nekako enakomerno razporejeni po vseh stopnjah, bo objekt pogosto vseboval moč in življenje. Na primer, pri vazi so ti skoki približno 3:1, 3:1, 3:1 in ponovno 3:1 in postopoma manjši.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

2. LASTNOST

MOČNI CENTRI nosti - tloris nima centra, niti v fizični obliki. Kar se morda zalotimo vprašati je, katera funkcija je tako pomembna, da bi morala biti v središču hiše? Kuhinja? Dnevna soba? Domači kino? Čeprav so omenjene funkcije pomembne, so čustveno preveč nevtralne, da bi lahko postale močan geometrični center. Včasih je močan center predstavljajo ognjišče, zakonska postelja, miza - danes te nimajo več take moči, kar je morebiti posledica čustvene zmede, ki jo predstavlja sodobno pojmovanje družine in odnosov.

Centri v skladni celoti predstavljajo pomembnejšo vlogo in niso le eni izmed osnovnih elementov. Kljub temu se na seznamu (15-ih lastnosti) pojavljajo kot poudarek dejstva, da centri so elementi in da se je na njihovo moč, kot lastnost, pomembno osredotočiti posebej.

A ko je hiša organizirana z jasnimi centri - s centrom, h kateremu se obrača vsa hiša, ta postane bolj potentna, tudi v svoji sposobnosti usmerjati izkušnje njenih stanovalcev, da ti tam živijo skupaj.

Slika 42: Tloris s šibkimi centri

Tloris hiše Frank-a Lloyd-a Wright-a: primer tlorisa z močnimi centri

Primer močnega centra je hiša arhitekta Frank-a Lloyd-a Wright-a, kjer je polje efekta in moč centra ustvarjena s sekvenco sosednjih centrov, ki vodijo h glavnemu. Ponovno: vsak močan center je zgrajen iz večih manjših, iz množice centrov. Kot pri stonjah razmerij, je koncept močnega centra rekurziven - ne temelji na enem samem velikem centru, temveč na dejstvu, da ob veliki raznolikosti razmerij v objektu, ki vsebuje življenje, čutimo prisotnost centra in da je ta množica različnih centrov, različnih razmerij, to, kar nas privlači.

Slika 40: Izjemno pozitiven primer centrov: mošeja Kairouan, kjer je vsak del in vsak del dela, močan center

Poleg stopenj razmerij, so močni centri morda najpomebnješa lastnost objekta, ki vsebuje življenje. Za predstavo je dan primer kontrasta dveh stavb: mošeja Kairouan in hiša Bruce-a Goff-a. Mošeja sestoji iz večih centrov, ki se dopolnjujejo in si vzajemno dajejo moč - veliko dvorišče, velika kupola, manjša kupola, individualni obrambni stolpi, stopnice, vhod, oboki, celo segmenti strehe. Po drugi strani, hiša Goff-a ne vsebuje praktično nobenih močnih centrov - njeni elementi so nepravilnih oblik namenoma, kar jim onemogoča postati močni centri.

Ne glede na to, je v mnogih primerih objektov, ki vsebujejo življenje, en glavni center, center celotne kompozicije, prostor počitka, najpomembnejši prostor. V ostalih, ki so lahko prav tako osupljivi, ni enega samega glavnega centra, temveč “valovita” serija manjših. Pojavljanje lastnosti v naravi

Do neke mere bi lahko rekli, da je razlika med primeroma razlika v simetrijah - mošeja vsebuje število elementov, ki so lokalno simetrični, medtem ko hiša praktično ne vsebuje lokalnih simetrij. Pri mošeji je vidno, kako vsak center obstaja kot efekt polja, kar pa se razteza preko lokalnih simetrij posameznih delov - moč kupole je ustvarjena kot progresivna sekvenca treh kupol, vsaka višja od prejšnje. Celotna struktura naraša proti glavni kupoli. Dejstvo, da to kupolo dojemamo kot center, je posledica ne samo njene oblike, ampak lokacije in geometrične vloge, ki jo kupola ima v kompleksu kot celoti.

Močni centri so vidni po vsem fizičnem svetu. Veliko naravnih procesov ima centre razvoja. Akcija ali razvoj se širi navzven iz sistema centrov - to je lastnost večjega dela fizike in biologije. V fiziki se npr. električne, magnetne, gravitacijske in jedrske sile širijo po prostorsko simetričnih poljih in tako večinoma ustvarjajo centralno in bilateralno simetrične strukture. Med najbolj znanimi primeri velikega merila, so centri s tako imenovanimi nitmi, ki se pojavljajo ob interakciji plasme z magnetnimi polji, ki tako ustvarjajo galaksije, galaktične sisteme, zvezde in planete.

Slika 43: Običajna pikasta orhideja: vsak cvet, čeprav nesimetričen, oblikuje koherentno celoto, ko se le-ta odpre

Praktične Aplikacije ● Ogenj - v glavni dnevni sobi je kot jedro dobro postaviti kamin, ali nekaj enakovrednega ● Sonce - center hiše je potrebno organizirati kot točko, h kateri se stekajo vsi ostali prostori in da je prostor obrnjen na jug, poleg tega naj se iz njega vidi osončeno površino zunaj hiše ● močni centri igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju vozlišč, tudi na nivoju urbanizma - majhni javni trgi, dvignjeni prostor, nekaj v grobem na sredini, prostor z drevesi ● Gradient intimnosti - močni centri igrajo glavno vlogo pri ustvarjanju stopenj sekvence, ki varuje zasebnost in globji občutek ki ga lahko stavba da. Sobe, ki so javne in lahko dostopne, postopoma vodijo do sob, ki so bolj oddaljene in bolj zasebne. Včasih so najbolj oddaljene sobe javne, a vsebujejo neke vrste spokojnost, če ležijo na koncu take sekvence.

Slika 41 Izjemno negativen primer centrov: hiša arhitekta Bruce Goff-a, polna šibkih centrov

V kontrastu, pri hiši ni te progresivne kvalitete. Individualni deli niso okrepljeni s svojo pozicijo znotraj celote, morda samo strešici nad stolpoma, ostali elementi stojijo v osami in ne ustvarjajo občutka centralnosti med njimi. Za razumevanje, če je center samo nekaj, kar je v sredini in izgine, ko ga prekrijemo, potem nima veliko moči. Da center deluje močan, običajno obstaja občutek, da je celota organizirana v slojih tako, da podpira in obdaja to sredino - ko tako organizacijo gledamo od daleč, nam pogled uhaja k tej sredini, stran od nje in zopet nazaj. Celotna zasnova ustvarja polje vektorjev tako, da ta deluje, kot da vse gravitira k centru - tudi če center prekrijemo, le-tega čutimo z opazovanjem vektorjev okoli njega. V sodobnih stavbah je pogosto težko ustvariti to hierarhijo centrov, morda predvsem zato, ker ne vemo kaj dati v center. Dan je primer tipične hiše s sobami in malo jas-

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

3. LASTNOST

MEJE Pogosto, skoraj vedno, so centri, ki vsebujejo življenje, oblikovani in ojačani z mejami. Ta ojačitev se pojavlja v tradicionalni arhitekturi, a je ni najti pri sodobni. Kot primer sta dani norveška koča za shranjevanje, ter stanovanjska hiša iz 50-ih. Prva je polna meja različnih velikosti, druga jih praktično nima.

Slika 47: Stena v Alhambri: velike meje v primerjavi s centrom, ki ga obdajajo. V meji meje je viden vzorec, ki gleda v obe smeri.

Slika 44: Tradicionalna norveška koča za shranjevanje: polna mej, tako, da skoraj izgleda, kot da je iz mej sestavljena

Pravilo meje ne velja samo za dvo-dimenzionalne elemente, tudi eno-dimenzionalni element, kot je naprimer deska, je lahko zaključen/omejen z eno-dimenzionalno cono na svojem koncu (slika grede Ise svetišča). Dvo-dimenzionalna površina znotraj sobe, kot je stena, je lahko omejena z dvo-dimenzionalno cono v prostoru, npr. spodaj z oblogo ali talno desko in zgoraj z gredo ali ometom. Tudi tri-dimenzionalni volumni so lahko omejeni z manjšimi volumni ob svojem robu. Naprimer dvorišče stavbe je lahko obdano z arkadami, soba s serijo niš, reka v mestu s pomoli, sprehajalno potjo, drevesi.

Slika 45: Stanovanjska hiša, tipična za 20. stoletje: brez mej, brez povezave z okolico ali sama seboj

Meja, ki obdaja center, ima dva namena. Prvi je, da usmerja pozornost na center in s tem s tem center pomaga ustvariti - to naredi z oblikovanjem polja sil, ki center, katerega obdajajo, tako naredijo (bolj) intenzivnega. Drugi namen je, da center, katerega obdaja, poveže s prostorom zunaj meje. Da se to zgodi, mora biti meja istočasno izrazito različna od centra, ki ga obdaja - center mora biti jasno ločen od sveta zunaj sebe, in istočasno imeti kapaciteto ta center združevati s svetom zunaj svojih meja. Meja tako istočasno povezuje in ločuje.

Ponoviti je potrebno: pravilo meje se ne nanaša na neko zunanjo mejo stari. Če pravilo apliciramo večkratno, to določa, da ima vsak del, na vsakem nivoju, mejo, ki je center sam posebi. To pomeni, da ima meja svojo mejo, katera je zopet center, itn. Kar deluje kot pravilo, je v bistvu globoka strukturna lastnost, katera je aplicirana deset ali stokrat v različnih dimenzijah.

Meja opravlja kompleksno delo obdajanja, zapiranja, ločevanja in povezovanja na različne geometrične načine, vendar je ena temeljnih lastnosti ta - da meja deluje na katerikoli od omenjenih načinov, more ta biti v istem razmerju magnitude, kot center, katerega obdaja. Če je meja mnogo manjša, kot je stvar, katero obdaja, ta ne more “zadržati” oblike znotraj nje in je ne oblikovati. Na primer: ustnice, kot meja ustom, so podobne velikosti kot usta sama; arkade, kot meja stavbe, so po magnitudi iste velikosti kot stavba; močvirje, kot meja jezera; kapitelj in baza, kot meja stebru. V naštetem so meje zelo velike, v primerjavi s stvarjo, ki jo obdajajo, morda celo presenetljivo velike.

Slika B okolica gotskih vrat brez vrat

Slika 49: Rob reke Sene v Parizu: globoka ter strukturirana meja. Plasti pešpoti, sten, kamenja, pomolov, dreves - vse to deluje da reko “oblikuje” in jo naredi bolj živ del mesta.

Pojavljanje lastnosti v naravi

Vrata na sliki predstavljajo enostaven center in efekt njegove meje. Moč vrat kot centra (slika A) je potencirana z oblikovanjem okvirja okoli njih (slika C). Manjši centri znotraj meje so prav tako vzajemno ojačani s centrom, katerega obdajajo. Naprimer, da gledamo okvir, brez vrat (slika B), centri v okvirju so lepo oblikovaniin intenzivni. Ko dodamo vrata (slika C), ti centri postanejo še močnejši. Efekt deluje v obe smeri.

Slika 46: Slika A gotska vrata brez okolice

Slika 48: Meje na koncu desk Ise svetišča: deske so zaključene s kapo, kar deske naredi lepše, poleg tega varuje zaključke lesa

Široka meja se v naravi razvije kot rezultat potrebe po funkcionalni ločitvi in tranziciji med različnimi sistemi. Meje se razvijejo predvsem zato, ker kjer se dva različna fenomena stikata, pride med njima do polja interakcije, ki je zadeva sama po sebi pomembna, kot stvari, ki jih ločuje. Primer: površina Sonca - tam obstaja cona, globoka tisoče kilometrov, kjer plameni sončevega notranjega ognja švigajo proti vesolju - tukaj je skoraj-vakuum vesolja v interakciji z jedrskimi reakcijami sončeve notranjosti, interakcija tako posebna sama po sebi, da za to potrebuje izjemen volumen. Podobna interakcija v smislu izmenjave notranjih energij, se dogaja na vseh nivojih - v celici, kjer je celična stena široka skoraj kot notranjost celice, na nabrežju reke, s svojo ekologijo in potrebno strukturo, v stenah pljuč, kjer se dejansko delo pljuč odvije, v zunanjih plasteh atoma, ki so mnogo večje kot nukleus in potrebne, da se atomi sploh lahko vežejo v molekule.

Slika C gotska vrata z okolico

Po tem, ko smo določili pomembnost velikosti meje, je potrebno opisati kako pride do sočasne povezovalne in ločitvene funkcije le-te. To se zgodi ker je meja sama sestavljena iz centrov. Da lahko ti polje, katerega obdajajo, povezujejo s prostorom zunaj njega, morejo biti oblikovani na precej jasno določen geometričen način - praktično oblikujejo centre, ali sisteme izmenjajočih se centrov, ki gledajo v obe smeri - obrnjeni so navznoter in obrnjeni so navzven, vzpostavljajo povezave v obe smeri tako, da ustvarjajo centre, ki segajo v obe. Včasih je meja oblikovana kot motiv vitice, katera najprej pripada eni, potem drugi strani, motiv tako ustvarja dvoumnost. Včasih je meja oblikovana iz velikih ploščic, katere vsebujejo motive rož - te ne predstavljajo posebne povezanosti, le občutek poznanosti v smislu kaj se nahaja na obeh straneh, oblike ter barve.

Slika 50: Meja okol Sončeve korone

Praktične aplikacije: ● Močne meje okoli sosek, prav tako okoli prostorov subkultur ● Veriga javnih prostorov okoli večjih javnih institucij - univerza kot tržnica, najmniške pisarne brez ideoloških omejitev okoli mestne hiše ● Široki okvirji oken ter vrat, kar ojača membrano sten. Na nivoju sob, mnoge sobe postanejo najlepše, ko jih obdajajo okenske niše, ali samo klopi ob oknih, debele stene z vgrajenimi omarami. ● Stavba sama postane najprijetnejša v odnosu do okolice, če so med njo in okolico galerije, arkade, zunanje sobe.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

4. LASTNOST

IZMENJAJOČA SE REPETICIJA Spodnja stavba je prav tako iz ponavljajočih se stebrov in prostorov med njimi repeticija je prisotna, a v njej ni vidnih živih centrov. Ni izmenjujoče se repeticije, ker centri nimajo življenja, ki to omogočili. Ni ritma, ni življenja in zato je stavba depresivna in mrtva.

Eden od načinov, kako si centri najbolj pomagajo, je njihova repeticija. Ritem ponavljajočega se centra počasi, kot ritem bobna, povečuje intenzivnost efekta polja. Ta repeticija vsebuje določene posebnosti - ritem centra, ki se ponavlja, je intenziven zaradi dodatnega ritma, ki je s prvim medsebojno povezan in se z njim ponavlja vzporedno. Drugi sistem centrov tako prvega podpira v njegovi intenzivnosti in mu hkrati postavlja nekakšno nasprotje, kontra ritem.

Ponovno in bistveno: razlika med repeticijo, ki vsebuje in podpira življenje in tisto, ki je banalna, vedno tiči v izmenjavi primarnih in sekundarnih centrov. Zakaj je ta izmenjujoča repeticija globja od navadne? En odgovor leži, ponovno, v povratni naravi pravila. Kar se ponavlja znotraj celote niso samo elementi. Ponavljajo se prostori med njimi, pogosto se ponavlja tudi repeticija sama. Tako pravilo repeticije velja za vse elemente znotraj celote, kar je tudi razlog, da ta deluje ... celostno.

Slika 51: Čudovita izmenjujoča se repeticija na površini vrča

Slika 52: Strešniki

Slika 53: Kamni v steni na polju

Zelo splošni primeri prijetne repeticije predstavljajo opečnati strešniki na strehi, valovi na morju, celice v telesu, luske na ribi, travnati listi, opečnati zidaki v zidu, lasje na glavi, ... V vseh teh primerih do življenja pride po večini zaradi ponavljanja, zaradi prijetne harmonije urejenosti elementov, ki se ponavljajo znova in znova. Pogosto je najbolj mirno življenje ustvarjeno s ponavljanjem enega samega majhnega elementa.

Slika 56: Čudovite variacije oblik izrezkov papirja v delu Henri-ja Matissa

Točneje, kar se dogaja ni resnična repeticija, temveč valovanje. Stvari se ponavljajo kot valovi, najprej en, potem drugi, potem tretji, itn. Kadar se centri ponavljajo znotraj strukture, se ti običajno združijo in ustvarijo večji, intenzivnejši center samo kadar je med njih vstavljen drugi sistem centrov. Ta ustvari izmenjujočo se repeticijo, včasih tudi tretji sistem centrov vzajemno ustvarjen s prvima dvema, ki ponovno, valovita, se izmenjujeta, nihata.

Seveda v večini struktur, ki vsebujejo življenje zaradi repeticije, repeticija ni popolna - prav majhne variacije znotraj ponavljanja so tiste, ki so prijetne na pogled in prav te dajo strukturi življenje. Do tega pride, ker elementi v sistemu niso enaki, vendar prilagojeni svoji poziciji glede na celoto.

Pojavljanje lastnosti v naravi

A obstaja globji vidik repeticije, pomembnejši od zgolj ponavljanja. Gre za temeljni karakter repeticije in način, kako se elementi ponavljajo - obstaja “globoka in izpopolnjujoča repeticija” in obstaja “banalna repeticija elementov”.

Repeticija se v naravi sama po sebi zgodi enostavno, saj obstaja samo omejeneno število arhitepskih oblik, ki so na voljo - kjer se pojavljajo enaki pogoji, se tako lahko samo enake oblike ponavljajo znova in znova. Ponavljajo se atomi v kristalu, valovi na vodi, oblike oblakov, gore v gorovju, drevesa v gozdu, listi na drevju, cvetje v roži. V vseh teh primerih naravne repeticije, se ponavljajoči elementi izmenjujejo s sekundarno strukturo, ki se prav tako ponavlja. Ko se ponavljajo atomi, se ponavljajo prostori med njimi, ki vsebujejo orbite elektronov, ko se ponavljajo gore, se med njimi ponavljajo doline, ko se ponavlja listje na drevju, se med njimi ponavljajo prostori, skozi katere sije sonce na nižje ležeče, ko se pri tigru ponavljajo temne lise, se med njimi ponavljajo svetlejše.

Slika 54: Brunalleschi-jeva Bolnica za sirote, Firence Tukaj mirne izmenjave med oboki, krogi, stebri in prostori stavbo naredijo živo

Lastnost, ki definira izmenjujočo repeticijo je, da so sekundarni centri koherentni v svojem bistvu in niso zapostavljeni. Imajo svoje zakonitosti, stabilnost in procese ki jih definirajo.

Slika 57: Elektronski mikrograf mišičnega tkiva

Pomembna je tudi fizična velikost sekundarnih izmenjujočih enot - ta je zelo pogosto iste magnitude, kot primarne ponavljajoče se enote.

Slika 55: Repeticija brez variacij. Ta živemu karakterju centrov ne prispeva ničesar

Praktične aplikacije:

V Brunalleschi-jevi Bolnici za sirote se okrogli medaljoni izmenjujejo s stebri in prostori med njimi. Stebri se ponavljajo, oboki se ponavljajo, prostori med oboki se ponavljajo, okrogli medaljoni se ponavljajo v ponavljajočih se trikotnih prostorih med oboki. Vsak od teh elementov je dobro oblikovan in živ center. Zato je rezultat harmoničen in ima življenje.

● Veje mesta v podeželje in obratno: kjer se izmenjujeta mesto in podeželje ● Poti in cilji: enakomerna izmenjava poti in točk ● Omare med sobami

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

5. LASTNOST

POZITIVEN PROSTOR Pozitiven prostor se pojavi, ko vsak njegov del teži k svojemu “širjenju navzven”, je zaključen in nikoli ostanek sosednje oblike. Morda ga lahko vidimo kot nabrekanje koruznih zrn, kjer se le-to odvija vse dokler se zrna ne staknejo, kjer ima vsako zrno pozitivno obliko, ki izvira iz rasti celice znotraj sebe.

V znani čajni skodelici Kizaemon iz Japonske, vidimo fenomen pozitivnega prostora v zelo subtilni obliki. Ob pazljivem opazovanju skodelice vidimo, da njena lepota ne leži samo v njeni obliki sami, temveč ima tudi prostor okoli nje lepo obliko. Morda bi lahko rekli, da je skodelica lepa, ker je prostor okoli nje lep.

V skoraj vsakem sistemu (česarkoli), naj bo ta majhen ali vleik, nivo pozitivnosti vsakega elementa določa, ali bo sistem imel življenje ali ne. Sistem bo življenje vseboval le, če je več ali manj vsak njegov element zaključen, dobro oblikovan in pozitiven. Od vseh lastnosti je ta morda najenostavnejša, saj zagotavlja vsakemu delu prostora (sistema) status močnega centra.

V grobem umetniškem delu skulpture iz 60-ih, na sliki spodaj, je stvar sicer oblikovana s pazljivim namenom, vendar prostor okoli nje ni. V dobrem oblikovanju prostora, ki vsebuje življenje, nikoli ni ostanka prostora. Vsak del prostora je del celote, ima pozitivno obliko, je močan center in ne vsebuje amorfnih ostankov brez pomena. V primeru Matissovega izrezka gole ženske, način, kako je kompozicija postavljena ter zlaganje papirja, ustvarita čudovito prepletanje pozitivnega in negativnega, kjer pozitivni del deluje, kot da je živ.

Slika 61: Matisse, izrezek gole ženske iz papirja

Posebej težko je videti pozitiven prostor znotraj stavb. V stavbi, ki dobro deluje, so njeni različni deli vedno prostorsko pozitivni. To pomeni, da imajo tudi omare, majhne shrambe, hodniki in prostori med sobami, kvaliteto pozitivnosti, uporabnosti in so tudi lepo oblikovani. To prav tako velja za nadaljevanje prostorov v zunanjost, kjer noben prostor ne sme imeti karakterja “ostanka”.

Slika 58: Nollijev načrt Rima iz 17. stoletja: stotine pozitivnih prostorov

Skoraj arhetipski primer tega pozitivnega in koherentnega prostora je viden v Nollijevem načrtu Rima iz 17. stoletja. V njem je vsak del, vsake ulice pozitiven, stavbne mase so pozitivne, javni notrajni prostori so pozitivni. Praktično ni dela celote, ki nima določene in pozitivne oblike. Do tega je po vsej verjetnosti prišlo, ker je bil vsak od teh prostorov, ulica, trg, stavbni blok, oblikovan skozi čas in oblikovali so ga ljudje, ki so zanj skrbeli - zato ima obliko, za katero je nekdo poskrbel, da ima pomen in namen. Vsaka od teh stvari je bila definirana z namenskim jačanjem centrov.

Slika 62: Tri-dimenzionalni prostor, ki je pozitiven

Pojavljanje lastnosti v naravi

V sodobnem zahodnem videnju prostora smo pozabili na moč oblikovanja prostora, kot je viden v Nollijevem načrtu. Stavbe lebdijo v praznem prostoru, kot da je prostor med njimi prazno morje. Stavbe imajo svojo fizično obliko, vendar je prostor med njimi brezobličen - socialni prostor, vezivo in igrišče skupnega, javnega prostora, je nekoherenten in neobstoječ. To ima seveda na družbo dramatične posledice.

V večini primerov razvitih celot, celote in prostori med njimi oblikujejo neločljivo povezanost, ki je rezultat razvoja celot “od znotraj” in v sakldu z njihovimi specifičnimi funkcionalnimi zakonitostmi. Primeri: skupek milnih mehurčkov, ki, ko so pritisnjeni en ob drugega, znotraj sebe tvorijo pozitivne prostore; stik dve različno viskoznih tekočin - vsaka s svojimi zakoni in svojim pritiskom; pokanje porcelana - prostori, ki jih oblikujejo razpoke so koherentni, saj sledijo linijam maksimalnega pritiska. V vseh primerih je pozitivnost prostora, čemur bi lahko rekli konveksnost in kompaktnost oblikovanih centrov, le zunanja manifestacija notranje keherence fizičnega sistema.

Slika 59: Čajna skodelica Kizaemon prostori znotraj in zunaj skodelice so pozitivni

Slika 63: Louis Kahn: ni pozitivnega prostora

Slika 60: Oblika pozitivnega prostora poleg skodelice

Slika 64: Listje in pozitiven prostor med njimi

Praktične aplikacije: ● Sobe: v stavbi sobe z različno visokimi stropovi; vsaka soba ima jasen in celo dramatično izražen namen - ta je določen do te mere, da s sosednjimi prostori popolnoma sovpada; sobe naj si ne sledijo le ena za drugo, kot po konvencionalno generičnem načrtu, saj lahko samo tako ustvarijo dobro uporabljen prostor, z močnim karakterjem ki bo prisoten čez celoten objekt ● Balkon: vsaj 2m širok ● Ploščice: fuge med ploščicami so ravno dovolj široke, da dobijo svojo težo in tako postanejo tudi pozitiven prostor ● Stol: elementi stola so postavljeni in oblikovani in postavljeni tako, da v zraku med njimi ustvarijo pozitivne in geometrijsko enostavne oblike, saj bodo prav te oblike najmočnejše in najbolj učinkovite v konstrukcijskem okvirju

Slika 61: Prostor med in okoli kock ni pozitiven

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

6. LASTNOST

DOBRA OBLIKA Kaj je dobra oblika? Alexander piše, da je potreboval ogromno časa, da je ugotovil, da je ta je povezana s centri - oblika, ki jo vidomo kot dobro, je sama po sebi oblika, ki jo ustvarijo (številni) koherentni centri.

skimi” oblikami praviloma ne prihaja. Primer okrasja iz preproge. Izgleda kot cvetje, a je v celoti sestavljeno iz diamoantov, kvadratov, trikotnikov, tako obarvanih delov kot prostorov med njimi. Končni izdelek, kot celota ima dobro obliko in ta je atribut celotne konfiguracije, ne posameznih delov, a do nje pride, ko je celota sestavljena iz delov, ki so sami zaključeni v tem enostavnem, geometričnem smislu.

Za pojasnitev je najbolje primerjati dva objekta, en ki je izredno dobre oblike sam posebi, ter drugega, kateremu dobra oblika izjemno primankuje. Prvi je japonsko stojalo za čajnik - ta vsebuje centre v vsakem delu svoje oblike in to je tisto, kar ga naredi dobre oblike. V kontrastu je drugi objekt futuristični stol odvratne oblike - noben njegov del ni center - in to je tisto, kar njegovo obliko dela slabo (grdo).

Spodaj je seznam lastnosti, ki so potrebne za oblikovanje dobre oblike in elementov, iz katerih je dobra oblika sestavljena:

1. Visoka stopnja notranjih simetrij 2. Bilateralna simetrija (skoraj vedno) 3. Dobro označen center (ne nujno v geometrični sredini) 4. Prostor, ki ga ustvari poleg sebe, je tudi pozitiven prostor 5. Jasno je ločen od tega, kar ga obdaja 6. Relativna kompaktnost (v razmerju 1:1 ali 1:2, včasih do 1:4, a nikoli višje) 7. Zaprtost/Zaključenost - občutek da je element zaprt/zaključen

V povzetku so najpogostejši sestavni deli dobre oblike naslednji: kvadrat, segment linije, puščica, kljuka, trikotnik, vrsta točk, krog, rozeta, diamant, S-oblika, polkrog, zvezda, stopnice, križ, valovi, spirala, drevo, oktagon. Stvari, katere poimenujemo kot “dobre oblike”, so samo tiste kompleksne oblike, katere so sestavljene iz centrov. Vse to ugotovimo, je izjemno nežne narave, ko elemente želimo uporabiti. Na primer krog, simetrična, kompaknta oblika, ki izgleda kot “dobra”, ima mnogo problemov - prostor poleg nje je težko pozitiven, težko postane center. Primer tega je dvorišče Policijske postaje - smešen tloris in trivialen zato, ker je prostor poleg kroga brez oblike in zato nesmiseln. Da krog deluje, ga je potrebno pazljivo umestiti v oblikovaje - to je vidno v žametni tkanini - dva sistema krogov, malce nepravilne oblike, postavljena tako, da ustvarjene oblike lune (prostori med krogi) mali krogi ter veliki krogi, skupaj delujejo kot centri in vzorec je osupljiv.

Slika 65: Lepa oblika stojala za čajnik Slika 66: Odvratna oblika futurističnega stola

Slika 67: Elementarni centri v stojalu tvorijo njegovo lepo obliko

Slika 68: Amorfne oblike v stolu

Opazimo, da so najenostavnejše in osnovne dobre oblike sestavljene iz elementarnih oblik. Stojalo za čajnik je sestavljeno iz zgoraj narisanih enostavnih oblik, katere imajo dobro obliko same po sebi (mednje spada tudi pozitivni prostor pod robom stojala). Po drugi strani amorfna masa stola nikakor ni sestavljena iz elemntentarnih oblik. Tudi, če se ga poizkusi razstaviti na dele, so ti prav tako slabe oblike. Izdelek niti malo ni sestavljen iz centrov.

Slika 70: Policijska postaja v Kopenhagnu, karikatura dobre oblike

Kadar je prostor resnično skladen, so njegovi elementi vedno enostavnih oblik.

Slika 71: Žamet iz časa Otomanov: krogi ustvarjajo močne centre in tako čudoviti efekt celote. Umetniško je nasprotni ekstrem trivialnosti Policijske postaje.

Čeprav deluje neverjetno, dobra oblika stavb, sob, vrtov in parkov ter ulic, igra pomembno vlogo, kako ti delujejo. V bistvu, kar se dogaja je, da stvar, ki učinkovito deluje, ima in mora imeti v sebi več centrov in zato ker jih ima, ima boljšo obliko. Tako dobra oblika stvari ne naredi lepe, temveč zaradi nje tudi delujejo bolj intenzivno, bolj učinkovito. Pojavljanje lastnosti v naravi Veliko naravnih sistemov ima težnjo oblikovati zaprte, lepo oblikovane figure: listje, krivulja lomečega se valu, školjke, kosti, obris metulja, Chladni oblike, ki v pesek na jekleni plošči izrišejo vibracije violine. Da bi razumeli široko pojavljanje lepote teh oblik v naravi, moramo razumeti, da je “dobra oblika” geometrična oblika, pogosto zaobljena, ki ima v sebi nek glavni center, ki je ojačan z mnogimi manjšimi. Če podrobno pogledamo Chaldni oblike, opzaimo, da krivulje obkrožajo en center, potem obkrožajo sosednjega, kateri mu leži nasproti, in potem spet nazaj. Zanimiv karakter krivulj dvojnega sistema centrov, ki se oblikujejo med krivuljami, je direktna posledica fizičnega obnašanja sistema - je odgovor na vibracije.

Slika 69: Japonsko svetišče čudovite oblike

Geometrija enostavnih oblik vsebuje izjemno moč kot del lokalne geometrije - v sistemu ustvarja število medsebojnih odnosov. Primer vzorca, naprimer cvetja, je sestavljen iz elementov, ki so v bistvu ravne linije, kvadrati, trikotniki, heksagoni, itd., vsi postavljeni en ob drugega v kompleksnem vzorcu, ki spominja na organsko obliko. To je pomembno, saj do medsebojnih odnosov ki se v prostoru odvijajo pride, zaradi enostavnosti oblik in do njih med “sproščenimi organ-

Slika 72: Chladni oblike, ki jih v pesek na jekleni plošči izrišejo vibracije zvoka violine

Praktične aplikacije: ● Oblika poti; fasada stavbe; prostor stebrišča; kapa strehe; oblika notranjega prostora

Cvetni element v preprogi iz predvsem rombov in trikotnikov

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

7. LASTNOST

LOKALNE SIMETRIJE drugače vidijo različni ljudje. Je objektivno izmerljiva količina kognitivnega procesiranja, prbližno enaka pri vsakomur. Ta je strukturna lastnost in je odvisna enostavno od: števila lokalnih simetrij v vzorcu. Število lokalnih simetrij v grobem določa, kako “dober” bo ta. To je zato, ker ti posamezni simetrični segmenti delujejo kot neke vrste lepilo, ki celoten prostor drži skupaj. Več lepila je, bolj je prostor koherenten, povezan, “trden”. Potrebno je omeniti še, da je eksperiment prikazal, da velike simetrije k doživljanju koherence ne dodajo ničesar več kot manjši. Kar je pomembno je njihovo število. Poleg tega je pomembna lastnost “lepila” in da je to učinkovito, da se mora v njem večina simetričnih segmentov prekrivati - šele to, v kombinaciji z s številom, celoto naredi skladno.

V večini primerov, ki vsebujejo življenje, je vidno, da je prisotnost močnega centra v polju implicitno odvisna od medsebojne povezanosti ter prekrivanja lokalnih simetrij - obstoj centra ter lokalnih simetrij sta tesno povezana, običajno, kjer obstaja lokalna simetrija, obstaja tudi center. Kljub temu je povezava življenja s simetrijo malce nejasna - žive stvari skoraj nikoli niso popolnoma simetrične, popolna simetrija je običajno lastnost mrtvega objekta in nejasnost po vsej verjetnosti izhaja iz neločevanja univerzalne simetrije in lokalnih simetrij.

Primer hiš ob kanalu v Amsterdamu. Vrsta hiš kot celota ni simetrična. Prav tako ni popolnoma simetrična posamezna hiša, ne v tlorisu, ne njena sprednja fasada. Kljub temu, tako v tlorisu, kot v pogledu, vsaka hiša in njihova vrsta, kot celota, vsebujeta veliko število močnih simetričnih elementov, ki so dani en poleg drugega in tako ustvarjajo občutek simetrije in redu, ki prevladuje v strukturi. Lokalne simetrije ustvarijo ta čudoviti red.

Slika 73: Zeppelinfeld Alberta Speera brutalna univerzalna simetrija, malo lokalnih simetrij

Kakšna je povezava med centri in lokalnimi simetrijami? Res je, da je velika velčina centrov lokalno simetričnih. Lokalna simetrija dveh manjših centrov ustvari povezavo med njima in tako večji center. Lahko bi celo rekli, kadar Slika 75: Hiše ob kanalu v Amsterdamu ne vemo kaj storiti, napravimo stvar simetrično. Večina centrov pridobi na moči, kadar so simetrični, a more biti simetrija vedno odgovor na lokalne zahteve in ne samo prikrivati asimetrij zunanjih vplivov.

Slika: Tloris palače Alhambra Neverjetno število centrov oblikovanih v številnih kombinacijah, a s čudovitim občutkom za lokalno simetrično urejenost v vsakem delu

V praksi je najenostavnejše kompleksno stvar narediti tako, da se jo sestavi iz enostavno oblikovanih delcev in zakrpati nepravilnosti. Primer takšne metode oblikovanja kompozicije so perzijske ploščice, kjer so enostavne simetrije povezane v divjo in močno kompozicijo, polno novih centrov, katere so te simetrije oblikovale.

Za primer je podana univerzalna simetrija neoklasicistične stavbe Zeppelinfeld Alberta Speera, naivna in brutalna. Oblika stavbe je popolnoma simetrična in vsebuje malo življenja. Ne občutimo subtilne skladnosti, temveč brezobčutno rigidnost - nasprotno lastnostim življenja. Generalno gledano, velike simetrije poenostavljenega neoklasicitsičnega tipa, redko pripomorejo k življenju stvari. To je zato ker na vsako kompleksno celoto na svetu vplivajo asimetrične sile lokacije, konteksta, funkcije, zaradi katerih se pravilo simetrije mora prekršiti.

Pojavljanje lastnosti v naravi Lokalne simetrije v naravi prevladujejo: simetrično je sonce (v grobem), vulkan je simetričen okoli svojega centra, drevesa okoli svojega debla, kristali, človeško telo je simetrično v bilateralni simetriji svojih delov (prsti po dolžini, oko, prsi, koleno, ...), pajkova mreža, listi na drevesu in žile v njih, rastline so pogosto približno simetrične, tako v svoji celoti, kot v detajlih, kot so listi. Te simetrije se v naravi oblikujejo, ker ni razloga za asimetrijo - ta se oblikuje, ko je to potrebno, ko obstajajo sile, ki privedejo do tega. Dežna kaplja je medtem, ko pada, asimetrična po svoji dolžini, sej se polje sile, ki delujejo nanjo, spreminja v smeri padca, a simetrična po svoji vertikalni osi, saj ni razlike med silami v horizontalni smeri.

To je vidno v Alhambri, ki ne vsebuje te univerzalne simetrije, temveč neverjetno število manjših, katere oblikujejo posamezne dele celote, ki je tako organska, fleksibilna, prilagojena lokaciji. Čutimo, da je vsaka soba, dvorišče, vrt, hodnik samostojno delo. Pri stavbi Alberta Speera čutimo nekaj povsem drugačnega: deli simetrične celote ne delujejo prilagojeni lokalnim potrebam prostora, temveč so podaljšek velikanske simetrične zasnove, ki ignorira karakter posameznih sob, dvorišč, vrtov, ... Je odsev avtomatiziranega, totalitarnega, velikopoteznega oblikovanja, ki popolnoma zanemarja življenje, ki se v prostoru odvija lokalno. Prava sila simetrije, ki prispeva k razvoju življenja, ne leži v univerzalni simetriji stavbe, temveč v povezavi in lokalnih simetrijah manjših centrov znotraj celote. To je Alexander prikazal s serijo eksperimenotv, opravljenih na Harvardu na Centru za kognitivne študije. V enem od eksperimentov je primerjal število lističev s črnimi ter belimi polji, ter meril njihovo koherenco, kot je bila ta občutena, doživljena, zapomnjena s strani različnih poizkusnih subjektov. Eksperiment je prikazal, da je koherenca posameznega lističa odvisna od števila lokalnih simetrij v vzorcu, ki jih ta vsebuje. V eksperimetu so bili subjekti vprašani po največji urejenosti, koherenci, enostavnosti, ali kateri vsebuje največ strukture. Eksperimenti so potekali pod različnimi pogoji, a rezultati so bili vsakič primerljivi: relativna koherenca različnih vzorcev se je od subjekta do subjekta malo razlikovala, ali povedano drugače, je objektivna kvaliteta in ne idiosinkratična subjektivna lastnost vzorcev, ki jo

Slika 76: Perzijske ploščice iz mošeje v Gazur-Ghanu

Na kratko, stvari so “enake”, razen, če obstajajo sile, ki jih preoblikujejo v “neenake”. Praktične aplikacije ● Čipka vaških cest; Prostori cirkulacije; Promenada; Vrste hiš; Oblika notranjega prostora Slika 74: Primer dveh lističev z vzorci: zgornji vsebuje 9 lokalnih simetrij, spodnji 6 (tudi listič sam predstavlja lokalno simetrijo), prvi je tako visoko na lestvici koherence, spodnji pri dnu

Slika 77: Cornus Canadensis primer lokalnih simetrij

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

8. LASTNOST

GLOBOKA POVEZANOST IN DVOUMNOST V presentljivem številu primerov stvari, ki so žive, vsebujejo neko obliko povezanosti z okolico, zaradi česar so od nje težko ločljive. Ta povezava jih s svetom naredi bolj enotne in centre znotraj njih, s centri okoli, bolj celostno povezane.

Zanimivo je videti medsebojno povezanost v ornamentih ploščic iz Mošeje Tabriz iz 16. st., poleg povezanosti rumenih potez s čopičem v sliki L’Atelier au Mimosa, Pierreja Bonnarda, ki je nastala v letih 1939-46, ter poleg čudovite povezanosti rezbarije v bronu Shang iz leta približno 2500 pr.n.št. Uporaba “pravila” medsebojne povezanosti je neodvisna od časa in prostora.

Efekt “priklenjanja” na okolico je včasih dobeseden, kot je to vidno v okrasju iz ploščic iz Mošeje Tabriz, včasih pa je ta ista povezava, poenotenja z okolico, dosežena z oblikovanjem prostorske dvoumnosti - prostora, ki pripada tako centru, kot njegovi okolici, ponovno, kar ju napravi težko ločljiva. Pogost primer te situacije pri stavbah je stavba z galerijo ali arkadami okoli nje. V obeh primerih je center (bolj) neločljivo povezan s svojo okolico in na ta način doseže več življenja. Tako center stavbe, kot center, ki je njegova okolica, vstopata en v drugega, ter pri tem uporabljata vmesne centre, ki pripadajo obema.

Slika 82: Ploščice in opeka iz Mošeje Tabriz, 16. st.

Slika 78: Povezava s prostorom arkad in galerij Slika 83: Detajl iz slike Perrea Bonnarda, L’Atelier au Mimosa - povezava pramenov in pramenov rumenih potez s čopičem, kar ustvarja svetlobo

V vseh primerih, ki vsebujejo življenje in kjer se pojavlja medsebojna povezanost, različni elementi delujejo, kot da segajo navzven in objemajo en drugega. Pri stavbah prostor okoli stavbe sega vanjo, kjerkoli je ta obdana z galerijo ali arkadami. Prostor v galeriji spada zunanjemu svetu in istočasno stavbi, ter tako pripomore k zlitju enega z drugim. Center stavbe je povezan s centrom, ki je prostor arkad. Prostor zunaj in njegov center je povezan s centrom prostora arkad. Tako prostor arkad in njegov center tvori most, ki povezuje oba centra tega neločljivo povezanega vozla in prav zaradi tega centra na sredini, centra na obeh straneh pridobita na svoji moči.

Pojavljanje lastnosti v naravi Globoka povezanost se v naravnih sistemih pojavlja, saj so sosednji si sistemi med seboj v interakciji najlažje skozi podaljšane in povečane površine, katere so v primerjavi z volumnom velike. Znani primer tega je viden na površini malih možganov. Da bi ti povečali svojo površino in s tem število povezav s tkivom v okolici, so mali možgani globoko nagubani. Magnetno polje železovih kristalov ima podobno strukturo: dve polji, globoko medsebojno povezani, omogočata obema materialoma biti v stiku skozi velikansko površino znotraj konstantnega volumna.

Slika 79: Povezava kot vir praktične kohezije v leseni koči

Slika 84: Rezbarije v bronu Shang, katere skoraj vedno motive oblikujejo z medsebojnim povezovanjem

Dvoumnost, podoben fenomen, je viden, ko pod-sistem pripada istočasno dvema večjima, ki se prekrivata. Najbolj dramatičen primer tega prekrivanja je viden pri molekulah. Enostavno povedano, struktura molekule je podana s prekrivanjem elektronov v zunanji elektronski lupini atomov, ki jo sestavljajo. Kar je tukaj pomembno je: stabilnost molekule (ali energija povezave), je sorazmerno določena z globino prekrivanja.

Slika 80: Povezava v rezbariji lesenega kapitela

Praktične aplikacije

Slika 85: Prerez skozi male možgane

Slika 86: Vzorec magnetnega polja v železovih kristalih

● V večjem merilu - lovke mesta v podeželje ● Na nivoju stavb je podoben fenomen opazen pri načinu, kako se notranjost poveže z zunanjostjo - kako stavbi in vsem njenim sobam zagotoviti primerno svetlobo. Sobe s svetlobo iz vsaj dveh strani običajno vsebujejo življenje - to potrebuje konstrukcijsko povezavo med centri znotraj (prostorm samim), s centri v stenah (okna), s centri zunanjosti ● Povezava notrajnih prostorov z zunanjimi je ključna zaradi socialnih razlogov, kar pripelje do tipične povezave med njima - arkade in terase ● Podoben primer so okna, ki se odpirajo nastežaj

Slika 81: Leseni spoj iz japonske kot primer globoke povezanosti

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

9. LASTNOST

KONTRAST Naslednja značilnost, ki se večkrat ponavlja v umetniških delih, ki vsebujejo življenje, je presenetljivo intenziven kontrast - precej bolj intenziven, kot bi si lahko mislili, da je lahko v pomoč ali celo sposoben vzdržati samega sebe.

Kontrast, namesto, da bi stvari ločeval, jih povezuje - kontrast med ometom stene in temnim lesom platforme in oblog, ustvarja centre, čigar nasprotja (samo navidezna) dejansko združujejo, povezujejo stene s tlemi, klopi s prostorom sobe.

Življenje se ne more zgoditi brez diferenciacije in enotnost je lahko dosežena samo skozi razlike.

V primeru stopnišča se dogaja nekaj precej drugačnega. Tukaj kontrast med temnim stopniščem in svetlimi okni, ne združuje, temveč ločuje - to je zato, ker je kontrast naključen, ni ustvarjen da bi centrom pomagal postati živi. Je ali napaka, ali le mesto, namenjeno, da ujame pogled.

To pomeni, da je vsak center sestavljen iz očitnih nasprotij in postane močnejši, ko je postavljen ob bok ne -centru, svojemu nasprotju, in ko ta sam zato postane jasen center. Nasprotja imajo več oblik in pri vseh je viden neke vrste kontrast: Slika 87: Črno-bela površina perzijske sklede črno-belo ali temno-svetlo kot najpogostejši kontrast, prazno-polno, glasno-tiho, rdeče-zeleno in modro-rumeno, ... Poleg tega najpomebnejši kontrasti ne kažejo samo različne oblike (visoko-nizko, mehko-trdno, grobo-gladko, ...), temveč predstavljajo prava nasprotja, takšna, ki praktično izničijo ena drugo, če jih postavimo v superimpozicijo. Gre za dojemanje - tišino opazimo, ko je le-ta presekana s ploskom rok - kontrasta. Samo razlika med nasprotji ustvari nekaj (novega).

To pravilo je uporabljeno za razumevanje 15-ih lastnosti: skozi diagrame, skice, eksperimente poizkusi doseči nekaj, kar vsebuje lastnost. Ne samo lastnost, kot si jo predstavljaš, da jo razumeš. Za dosego uspeha je potrebno narediti stvar, ki lastnost vsebuje in katera zaradi prisotnosti lastnosti da “globji občutek”. Šele, ko stvar da ta občutek, kot ga občutimo ob primeru učilnice šejkerjev, lahko trdimo, da smo dojeli pomen lastnosti. Obstaja še vrsto drugih oblik kontrasta ki učinkuje. V praktičnih situacijah dva materiala skupaj delujeta najbolje, če sta si popolnoma različna, in zato vsak lahko opravlja svojo funkcijo. Na primer, lakirana površina lesene mize, ter usnjena podlaga na njej. Lak je čist in deluje lepo na leseni površini, usnje mehko in bogato. Oba najbolj učinkovito opravljata to, za kar sta bila namenjena.

Spodaj so trije primeri, ki kažejo lepoto, ki je lahko dosežena s kontrastom: silhueta (vrata), razmik (arabska kaligrafija), intenzivnost barve (predvsem modre), ki je dosežena s sosednjim močnejšim kontrastom črne in bele.

Za funcionalno ter kognitivno jasnost, kontrast je praktična potreba: trgovina je v soseski drugače oblikovana, kot hiše poleg nje. Vhodna vrata so drugačna od zadnjih. Svetloba v spalnici je drugačne od te na hodniku.

Slika 91: Kontrast v učilnici šejkerjev

Slika 92: Stopnišče z bleščajem neba v ozadju: bleščanje, ne kontrast

Številni primeri dokazujejo, da ostra in vidna razmejitev med elementi, ki so si različni, omogoča posameznim centrom doseči svojo pravo naravo. Kontrast omogoča bolj intenzivno pozornost k individualnim funkcijam. Poleg tega da občutek distinkcije, ki ljudi sprošča, saj priznava in dovoljuje različne dimenzije izkušnje. Kontrast oblikuje diferenciacijo, ter jo dovoljuje. Diferenciacija znotraj “ničesar” je tista, ki ustvari “nekaj”.

Slika 88: Lepota pisave se zanaša na kontrast prostorov

Pojavljanje lastnosti v naravi

Slika 89: Lepota prihaja iz izjemnega kontrasta

Večina, morda vsi, naravni sistemi dobijo svojo organizacijo in energijo iz interakcije nasprotij. To vidimo na nivoju osnovnih delcev, katere sestavljajo delci in anti-delci, pozitivni in negativni električni naboj, kvarki in anti-kvarki. Na biološkem nivoju vidimi kontrast moškega in ženske, prisotnega pri skoraj vseh oblikah ogranizmov. Pojavlja se kot cikel dneva in noči in pojavlja se kot temne in svetle površine na krilih metulja.

Slika 90: Lepota kontrasta silhuet

Na primeru učilnice šejkerjev je prikazano, kako kontrast deluje in pomaga ustvariti življenje. Kontrast med temnim lesom in svetlim ometom stene, je uporabljen po celotni sobi in tako v prostor prinese mir in enotnost. Poleg je zelo drugačen primer, ki prikazuje preddverje modernejše stavbe, kjer kontrast uničuje življenje, namesto, da bi ga ustvarjal - kontrast predstavlja nasilna razlika med svetlostjo neba in temnega stopnišča pred okni.

Praktične aplikacije

Slika: Fasada cerkve iz Tuskane: kontrasti grobega in gladkega, svetlega in temnega, polnega in praznega vsi delujejo skupaj

Slika 93: Zlitina berilija in železa črpa moč iz povezave kontrasta lastnosti materialov

● kontrast med različnimi skupinami ljudi - mozaik subkultur ● kontrast med delom in domom in potrebo, da se ta “hranita” en z drugim ● komplementarni kontrast med prostorom in konstrukcijo in kako ta en drugega oblikujeta ● bolj detaljiran (potrebni) kontrast med svetlobo in temo - bazeni svetlobe ● bolj fini kontrast in njegov efekt - okna, ki gledajo na življenje ● ognjišče

V učilnici je kontrast uporabljen večkrat, da tako poveže različne centre znotraj nje. Na primer, dve leseni deski nad višino ramen, oblikujeta definiran center, kateri tam ne bi obstajal ali bil občuten tako jasno, če bi les bil recimo bolj blede barve. Če damo čezenj prst, vidimo, kako manj enoten bi prostor bil, če ta center tam ne bi obstajal.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

10. LASTNOST

GRADIENTI Skoraj vse, kar vsebuje življenje, ima v sebi neko mehkobo. Značilnosti variirajo, počasi, subtilno, postopoma, skozi celoten obseg stvari - pojavljajo se gradienti. Ena značilnost se počasi, skozi prostor spreminja v drugo.

Potrebno je omeniti, da čeprav so gradienti v naravi pogosti, ter prav tako pristoni v tradicionalni umetnosti, se v modernem okolju skorajda ne pojavljajo. To je po vsej verjentnosti zaradi naivne standardizacije, masovne produkcije in regulacije dimenzij (npr. višine določene glede na prefabricirane elemente, coniranje), ki vse delujejo v nasprotju z oblikovanjem gradientov, tkao v stavbah, kot v npr. soseskah. Kot rezultat je ena najmočnejših in najbolj potrebnih oblik življenja praktično odstranjena iz okolja.

Gradienti se pojavijo v svetu, ki je v harmoniji sam s sabo enostavno zato, ker variirajo pogoji okoli njega - ti se spreminjajo in zato se centri, ki so prilagojeni nanje, spreminjajo po velikosti, razmaku med njimi, intenziteti ter karakterju. Dnevna svetloba se pri urbanih stavbah spreminja od zgornjega nadstropja do tistih pri tleh - tako bojo morala biti okna, kot višina prostorov, prilagojena tem pogojem, morda tudi karakter oken.

Lepo oblikovani gradineti v odprtiah stebrov mostu Golden Gate so se “zgodili” zaradi visoke cene konstrukcije in pomembnosti konstrukcijske učinkovitosti, ki je specializirano delo na jeklenih delih naredila nujno in nikakor ni bila rezultat arbitrarnih odločitev. A ta čudoviti primer tega je dandanes redkost. Pravi gradinet zahteva morfologijo elementov - sten, stebrov, streh, oken, odprtin, vrat, stopnic, ... Vsi ti imajo sposobnost izkazovati postopno spremembo velikosti in karakterja, a to seveda potrebuje nove oblike proizvodnje, ki pa je trenutno še v povojih.

Slika 98: Stolp mostu Golden Gate: gradienti v prostorih, jeklenih delih in privarjenih ploščah

Slika 94: Čudoviti gradienti entablature

Gradienti bodo sledili kot naravni odgovor na katerkoli spreminjajočo se okoliščino v prostoru, saj se centri praviloma prilagodijo tem spreminjajočim se razlikam - spreminjali se bodo sistematično in tako oblikovali gradiente. Ti gradienti bodo potem oblikovali tudi svoje centre, saj efekt polja, ki je potreben za oblikovanje posameznega centra, oblikuje pogoje, ki “kažejo” v smeri centra centra. Tako se skozi prilagajanje spreminjajočim se pogojem in oblikovanjem serije postopnih centrov, oblikujejo vedno bolj oddaljeni in večji centri.

Slika: Kompleksni gradienti v Doževi Palači v Benetkah

Pojavljanje v naravi Gradienti igrajo v naravi pomembno vlogo kdarkoli se količine (česarkoli) po prostoru sistematično spremenijo, se ustvari gradient. Na primer: ko se vzpenjamo po gori, višje ko gremo, hladnejši postaja zrak, redkejši, manj je drevja, ta se prevesi v travo, ta v kamenje in to v sneg. V reki se proti nabrežju oblikujejo gradienti intenzivnosti vrtincev, v valovih se ustvari gradient velikosti padajočih kapljic vode. Organizem raste kot rezultat polja hormonov, kateri variirajo v svoji koncentraciji od nekega centra navzven. Debelina vej na drevesu po gradientu variira proti vrhu.

V primeru železnih grških vrat se razmiki in vzorci železja spreminjajo od tal do vrha. Globina žlebičev v starodavni perzijski steklenici variira od vratu, kjer so ti majhni v razmerju do velikosti celotne steklenice, do spodnjega dela, kjer je presek steklenice večji in večji prav tako postanejo žlebiči. Oblika, linija, velikost, razmiki, vsi variirajo postopoma, progresivno skozi celoto. To je tisto, kar jim daje življenje.

Slika 99: Gradienti kot posledica rasti

Praktične aplikacije Geometrični gradient se pojavi v okolju skoraj vedno, ko obstaja pravo polje s funkcionalno pomembnimi spremenljivkami. Gradient se pojavi kot rezultat in je ena od najbolj opaznih lastnosti, ki vsebuje življenje. Slika 95: Perzijska steklenica

Slika 96: Grška železna vrata

● variacije velikosti oken (od zgoraj navzdol) ● variacije v velikosti in tipu ploščic ● višina in naklon strehe, glede na njeno pozicijo ● variacije v velikosti stebrov in gred glede na razpone ● variacije vratnih kljuk, glede na pomembnost vrat ● variacije velikosti vrat, glede na pomembnost in oddaljenost od centra ● variacije ploščic, kjer se grobost manjša/veča glede na oddaljenost od centra ● intimnostni gradient: sekvence sob, ki si sledijo od javnih, do najbolj intimnih, od večjih do najmanjših ● prehod ob vhodu v stavbo ● na nivoju mesta: obroči gostote

Slika 97: Nemška pol-lesena hiša

Stavbe in artefakti brez gradientov so bolj mehanični. Vsebujejo manj življenja, ker ni variacije, ki bi razkrivala notranjo skladnost. Skoraj vedno ojačitev karakterja polja centra ustvari, delno, organizacija manjših centrov, ki oblikujejo gradiente, ki kažejo k nekemu novemu, večjemu centru. Na primer, v subtilno oblikovani entablaturi, linije različnih debelin, ki oblikujejo arhitrav, friz ter venec, določijo gradient stavbe. Ta gradient ali stopnjevanje usmerja pogled navzgor in zbuja pričakovanje vrha stavbe. Gradient tako oznanja in oblikuje začetek meje. Poleg tega je zaradi tega gradienta center pod njim močnejši - gradient mu daje življenje.

V vseh primerihje gradient oblikovan tako, da kaže proti sredini.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

9. LASTNOST

GROBOST / NEPRAVILNOST Stvari, ki imajo življenje, vedno vsebujejo določeno lahkotnost, morfološko nepravilnost. Ta ni naključna lastnost. Ni ostanek tehnološko inferiorne kulture, ali rezultat ročnega dela ali nenatančnosti. Je temeljna konstrukcijska lastnost, brez katere stvar ne more biti cela (skladna). Perzijska skleda je primer. Notranjost sklede je posejana z majhnimi vzorci (sinkeli), narejenimi z dvema hitrima potegoma čopiča. Opazimo, da ti vzorci niso popolnoma enaki, narisani so grobo v smislu, da so si med seboj različni, potegi čopiča niso povsem enaki, razmiki med njimi se razlikujejo od enega do drugega, čez celoten dizajn. Intuitivno nam je jasno, da so te majhne variacije tisto, kar je delno krivo za šarm in harmonijo sklede - vendar se nam zgodi, da zadevo interpretiramo napačno in šarm pripisujemo dejstvu, da je skleda narejena ročno in ker vemo, da je zato bolj osebna in polna napak. Slika 102: Nepravilnost v razmikih med stebri in njihovi obliki, posledica procesa konstrukcije in natančnega prilagajanja

Definitivno je opazno, da vse velike stavbe vsebujejo različne majhne nepravilnosti, kljub temu, da so oblikovane s približno simetrijo celotne konfiguracije v mislih. V kontrastu stavbe, ki so popolnoma pravilne, običajno zgledajo mrtve. Ponovno, to izhaja iz dejstva, da se te stavbe ustrezno prilagajajo nepravilnostim zunanjega okolja in v procesu postanejo delno nepravilne. Navidezno nepravilna ureditev je bolj natančna, ker izhaja iz bolj pazljivega odnosa do centrov v dizajnu. Spodnji primeri tlorisov mest in stavb jasno kažejo to nepravilnost, kot obliko popolne zaključenosti. Tloris stavbe povzame celotno situacijo: da bi bila zgrajena pravilno, naravno prevzame obliko navidezne nepravilnosti. Trenutno bi takšno oblikovanje zavrnili kot arhaično, grobo zaključeno, ker jo je v to prislila tehnologija proizvodnje, ki ne more biti (bolj) natančna. Prihodnji pogled bo morda spreobrnil ta instinkt in pokazal, da je lahko tudi moderna hiša oblikovana na podoben način, kjer so velikost, razmiki, orientacija in tudi prilagojeni pravi koti, rezultat bolj celostne natančnosti prilagajanja lokaciji.

Slika 100: Perzijska skleda in njene nepravilnosti, z lepo narisanimi ornamenti: različni po velikosti, poziciji, orientaciji, vse glede na prostor, katerega oblikujejo sosednji ornamenti

Ta interpretacija je zmotna in poudarja napačne atribute. Razlog, da ta nepravilnost tako prispeva k celovitosti (skladnosti) sklede je, ker s popolno trikotno obliko dizajna, kot je uporabljena tukaj, ni mogoče popolnoma zapolniti sferične površine sfere. Če bi bil dizajn sestavljen iz identičnih enot, identično postavljenih, bi razpadel, saj bi povzročal resne težave, kjer mreža postane ožja proti centru sklede. Zato so naprimer dodane vrste, proti centru sklede, kjer je dodan dodaten vzorec, ki premošča matematično nezmožnost prinesti trikotno mrežo v center. Poleg tega, da so si vzorci bližje, so tudi manjši, kot kompenzacija za dejstvo, da so tako natlačeni. Vsak vzorec ima popolno obliko glede na svojo lokacijo in tako ustvarja lep in pozitiven prostor med njimi. Ko jih je slikar narisal, je to delal skoraj brez intelektualnega napora, z dobro koordinacijo očesa in roke - in zato je dizajn tako dober in tak nikoli ne bi bil, če bi bili vzorci popolnoma enaki in postavljeni v enakih intervalih.

Slika 104: Harmonična nepravilnost v tlorisu mesta: rob vsake stavbe je tam s pomembnim razlogom, rezultat izgleda nepravilen, a je resnično popolnoma zaključen

Pojavljanje lastnosti v naravi

Nepravilnost ni naključna lastnost živih stvari. Je njihova temeljna kvaliteta in ima globoke konstrukcijske razloge. V stvareh, ki jih izdela človek in vsebujejo to nepravilnost, obstaja dodaten temeljni aspekt lastnosti in ta je prepustitev. Nepravilnost nikoli ne more biti dosežena zavestno ali namenoma. Da bi stvar lahko zaživela, more biti produkt stanja brez ega, brez volje. Ploščice iz mošeje Kairouan kažejo to lastnost. Vidimo in čutimo, da so bile različne ploščice narejene z otroškim občutkom “prepustiti se” in nikakor ne s pazljivo, naučeno željo narediti nekaj “zanimivega”. V tem smislu je nepravilnost dosežena vedno, kadar je človek resnično svoboden, sproščen in dela to, kar je potrebno in nikakor ne na formalen, pazljiv, prekalkuliran način.

Slika 103: Grobost tlorisa, ki zagotavlja popolnost vsake funkcije

Nepravilnosti v naravnih sistemih so razširjena lastnost. Kaže se kot rezultat igre med dobro definiranim redom, ter omejitvami tri-dimenzionalnega prostora. Zrna koruze, sicer navidezno enaka, ko rastejo ena ob drugi, se vsako prilagodi sosednji in s tem kompleksni sestavi storža. Valovi so si sicer podobni, a vsak je drugačen glede na variacije v vetru, hitrost in konfiguracijo sosednjih sistemov valov. Linija veje je načeloma ravna, a malo spremeni smer, kjer iz nje rastejo manjše vejice, Kožuh zebre je rezultat interakcije generativnega procesa, s kompleksno površino (kožo živali). Če bi zebro poizkusili pobarvati z enakimi linijami, bi ta enostavno izgledala narobe in nikakor ne “urejeno”. Ponovno: navidezna nepravilnost je poizkus sistema urediti se do najvišje mere. Praktične aplikacije ● na nivoju mesta: Camillo Sitte piše v Umetnosti gradnje mest, kako nepravilnost javnega prostora pomaga ustvariti neformalno atmosfero, katera poveže trge z mestom - stavbami ● nekaj v grobem na sredini: fokus je potreben v sredini trga, vendar samo v približni sredini točna pozicija mora biti določena glede na kriterije, npr. vidljivost iz različnih ulic, ki se stekajo na trg ● divji vrt: omogoča organsko harmonijo v vrtu ● “mehke” ploščice in opeka, na-pol skriti vrt: subtilna neobdelanost materiala, pogledov, pozicije in površin, kar zagotavlja najbolj funkcionalni učinek

Slika 101: “Grobo” pobarvane ploščice v mošeji Kairouan

Nepravilnost (in življenje stvari) ne vsiljuje superimpozicije naključnega oblikovanja čez dizajn, temveč dovoljuje splošni urejenosti biti bolj sproščena, prilagojena glede na zahteve in omejitve , ki se dogajajo lokalno v različnih delih dizajna.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

12. LASTNOST

ODMEVI V vseh stvareh, ki vsebujejo bujno življenje, obstaja težko natančno opisljiva krakteristika, a kljub temu izjemno pomembna. Povedano enostavno, gre za temeljno podobnost, družinsko sorodnost med elementi, tako globoko, da vse deluje povezano, a ne nujno jasno določljivo zakaj. Ta pojav se imenuje odmevi in je odvisen od kotov in družin kotov v dizajnu.

Bistvo lastnosti odmevov leži v najglobjem pojmu strukture. Na primer, v vratih norveškega skednja čutimo odmev med različnimi pravokotniki - vrati, okni, deskami, gredami, vse imaji isti morfološki občutek, kombinacijo pravokotnikov in diamantov. Rezultat je harmonija med različnimi elementi. Če poizkusimo razdelati lastnosti izvora odmevov vidimo, da imajo pravokotniki podobno razmerje - so dolgi in ozki, poleg tega se pojavljajo v kombinaciji po dva, en poleg drugega - dva panela vrat, dvoje oken, dvoje kril v posameznem oknu, dizajn je sestavljen iz diamantov, krogov in “prostorov”, kjer se krog vedno pojavlja v sredini prostora, ki ga oblikujejo štirje diamanti, prostori obdajajo obliko kroga in nakazujejo diamant na koncu sistema, poleg tega sami oblikujejo diamant - odmeve vidimo v najglobjih razmerjih strukture.

Kadar so ti odmevi v oblikovanju prisotni, so različni manjši elementi in centri, iz katerih so sestavljeni večji, vsi člani iste družine, vsebujejo odmeve en drugega, med njimi obstajajo globoke notranje podobnosti, katere jih vežejo v skladno obliko.

Odmevi ne obstajajo le kot površinske podobnosti med oblikami. Pogosto do tega pride in je najlepše izraženo v funkcionalnih in praktičnih primerih, kjer je podobna konstrukcijska geometrija rezultat globokih podobnosti v procesu, ki jih je sploh ustvarila.

Slika 105: Eklektična stvba Michelanagela. Lastnost odmevov ni prisotna. Preveč je različnih morfoloških tem, zato je kompozicija kaotična.

To družinsko podobnost je nalažje videti na negativnem primeru Michelangleove stavbe, ki je enostavno solata motivov in elementov - kvadrati, krogi, prelomljeni krogi, trikotniki, vsi postavljeni en ob drugega v kaotični disharmoniji. Vsi koti so si različni in vse oblike, ki jih ti koti ustvarijo, so si različne. Kontrasten primer predstavlja turška molilna preproga, kjer dajejo vsi motivi, ne glede na njihove očitne razlike, vtis, da jih vodi isti občutek, da so nekako iz istega kalupa. Vsi elementi izhajajo iz linij, ki oblikujejo osemkotno zvezdo - kombinacija pravih in 45° kotov. Motivi so si podobni tako v glavnem centru, kot v meji, kjer na prvi pogled izgledajo drugačnih oblik in karakterja, a so ponovno, tako kot ostali elementi, sestavljeni iz kombinacij prej omenjenih kotov. Tako Michelangelova stavba, kot preproga, sta bili narejeni okoli leta 1500, a je prva praktično primer mrtvega kaosa, druga harmonije in življenja.

Slika 108: Vrata norveškega skednja

Pogosto, ko so različni detajli stavbe iz iste družine, proces oblikovanja le-te postane enostavnejši, ritem izdelave hitrejši, bolj ekonomičen, potrebno raznolikost se proizvede brez težav. Če pa so detajli različni (iz različnih družin), proces oblikovanja postane mentalno naporen, za raznolikost in iznajdbe ostaja manj prostora. Pojavljanje lastnosti v naravi V naravnih sistemih globoko temeljni procesi ultimativno definirajo geometrično obliko strukturo sistema. Ti procesi ponavljajo tipične kote in razmerja in prav ta karakter določa morfološko značilnost sistema in njegovih delov. Naprimer, obraz starajočega se moškega ima zguban karakter, ki se ponavlja na nosu, obrveh, licih, bradi. Isti proces staranja kože ponavlja podobne kombinacije kotov znova in znova. Lilija ima karakteristične krivulje in delikatna razmerja, ki jih oblikujejo isti procesi rasti v različnih delih sistema. Podobnost karakterja odmev, je rezultat glavnih parametrov pravil rasti. Študija Petra Stevensa o pretakanju smole v drevesih navaja, da je razlog, da imajo različna drevesa iste sorte vedno podoben sistem vejevja in kotov med vejami ta: je odgovor na najmanjšo porabo energije, glede na viskoznost smole.

Slika 106: Turška molilna preproga: vsi elementi so kombinacije pravih on 45° kotov, temeljijo na zvezdnatem oktagonu

Slika 109: X-ray posnetek lilije, ki kaže odmeve ene družine oblik

Morda bi lahko zapisali generalno teorijo, zakaj se odmevi pojavljajo v naravi - ker so posledica uniformnih procesov rasti, ki ustvarijo naravne homo in izomorfizme vzdolž različnih delov sistema (homo/izomorfizmi=preslikava lastnosti enega sistema v drugega).

Slika 107: Samostan Thyangboche, Mount Everest

Praktične aplikacije Ko so funkcije obravnavane z vso resnostjo, so različna geometerična pravila, ki sledijo, rezultat funkcionalnih pogojev. Če ta pravila nato apliciramo, bodo dal arezultat, ki bo imel občutek podobnosti - podobni koti, linije, oblike, ne izformalnih ralzogov, temveč iz pazljivega upoštevanja funkcionalnih zahtev. Na primer: hiše v naklonu imajo isti odnos do le-tega: glede na sonce, odvodnjavanje, plazove. Rezultat bo pobočje hiš, ki vse upoštevajo ta pravila, katere imajo odmeve v svoji fizični obliki. Če pa je nekaj zgrajeno brez odmevov te vrste, obstaja možnost, da so bile zanemarjene nekatere primarne zahteve in vrsta oblik brez odmeva bo vsebovala različne funkcionalne pomankljivosti. ● družina vhodov ● stebri in grede (postopno jačanja) ● okna (svetloba na dveh straneh vsake sobe) ● stvari iz lastnega življenja

Zanimiv primer je, ko čutimo splošno družinsko podobnost znotraj skupine motivov, za katero ne vemo točno, iz kje natančno izhaja. V samostanu Thyangboche ob vznožju Everesta, na globok in subtilen način čutimo, da je stavba del gora, del Himalaje. Koti strehe, način, kako manjša streha sedi na večji, okrasna špica na vrhu, obroba pod robom strehe, vse odsevajo ena drugo, v njih čutimo odmeve sosednjih elementov, odmeve strukturnih lastnosti gora stamih. K temu, zopet, prispevajo največ koti v elementih, a tudi način, kako je stavba zgrajena, (morda) način kako je kamen izklesan iz gora, kako se obnaša v konstrukciji, morda tudi globoka intuitivna povezanost graditeljev z gorami, kar jim je omogočilo narediti nekaj, kar izgleda rojeno isti materi gora.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

13. LASTNOST

PRAZNINA V najbolj intenzivnih centrih s popolno skladnostjo, je v njihovem srcu praznina, ki je kot voda, neskončno globoka, obdana in v kontrastu z “neredom” stvari okoli nje.

Potreba po praznini se pojavlja v vseh centrih. Skodelica ali skleda počiva, kot živeči center, v tišini prostora sklede same, njene spokojnosti. Slika, gmota detajlov in barv, počiva na nekem tihem, neprekinjenem polju barve, manj raznolikim, kateri koncentrira tišino na sebi. Prav tako pri stavbah, velika dnevna soba, prosta odvečnih elementov, ali velika dvorana, umirjena v svoji praznosti. Prostori ne morejo biti vsi natlačeni s funkcijami, obstajati more pravo razmerje mirjenosti in praznine, z deliričnimi detajli.

V preprogi Ghirodes je ta praznina v obliki globoke modrine praznega prostora v centru. Ta se poveže z neskončno praznino, kot s preprogo samo. Vidimo jo določenih sakralnih objektih, kjer prostor tišine predstavlja oltar in prazen prostor pred njim - ta je srce objekta. Za razumevanje lastnosti je zopet najbolje primerjati dva kontrastna vzorca: tloris mošeje Baybars v Kairu, ter načrt tipične ameriške poslovne stavbe iz 70-ih. V centru mošeje vidimo in zaznamo praznino, medtem ko je v poslovni stavi le neskončen nered in nemir, nič ni pri miru. Razlika med dvema ne more biti predstavljena le kot kontrast med sakralnim in poslovnim objektom. Ko skladnost prevladuje, je praznina opazna, jasna v različnih oblikah delovnih prostorov. Za primer vzemimo polje koruze, skedenj, morda celo račji ribnik na dvorišču kmetije. Vsi vsebujejo neke vrste praznino. Koruzno polje je mirno, koncentrirano v svoji enostavnosti, neobremenjenosti z različnimi stvarmi, ker to kar se tam dogaja je enostavno. Račji ribnik, manjši sistem kot polje koruze, s šavjem in vejevjem na obrobju, vsebuje mirnost na sredini, kjer stoji voda. Celo skedenj, najbolj praktična stavba, vsebuje veliko praznine, katero pa obdaja konstrukcija stavbe, podporni stebri in grede, shranjena slama in kmečko orodje.

Je način, kako velik, prazen center, prinese življenje številu manjšim. Je psihološka zahteva, kako preobremenjenosti preprečiti, da bi ta samo sebe izničila. Tišina je potrebna, da tej preobremenjenosti omogoči pomiritev.

Slika 113: Vermeer, Ženska v Modrem Bere Pismo; slika dobi svojo energijo iz belega prostora bele stene za žensko. Ta praznina daje tiho energijo ženski, katera je kljub mirovanju, polna gibov v kontrastu s tišino praznine.

Slika 110: Molilna preproga Ghirodes

Ta praznina je potrebna pri vsakem centru, velikem ali malem. Tišina je tista, ki vleče energijo centra k sebi, mu daje osnovo moči. Dejstvo, da se praznina danes v okolju ne pojavlja pogosto, je rezultat naše generalne nesposobnosti narediti stvari skladne - ker praznina ni nujna funkcionalna lastnost naprimer, poslovnih stavb. Večina današnjih stavb je sestavljenih iz “funky”, majhnih, človeških prostorov, ob teh pa se pojavlja pomanjkanje enostavnih, tihih, praznih, velikih, mirnih prostorov.

Slika 114: Praznina prostora pred Potala palačo v Tibetu

Pojavljanje lastnosti v naravi Praznina je skladna z dejstvom, da se spremembe v manjših sistemih skoraj vedno dogajajo v razmerju do tihega, večjega in bolj stabilnega sistema. Tako se manjše strukture običajno pojavljajo na obrobju večje in bolj homogene strukture. V plasma-fiziki, naprimer, se to zgodi v obliki sistemov galaksij, katere imajo močna homogena področja, katera obdajajo bolj detaljirana, kjer je struktura bolj intezivna in bolj gosto posejana. Namig nečesa, kar bi lahko nekoč bila generalna teorija, ki bi pokazala zakaj se praznina pojavlja v kompleksnih sistemih, kot potreba po skladnosti, se nakazuje v generalnih modelih fraktalne geometrije.

Slika 111: Tipična poslovna stavba

Slika 115: Praznina v dolini

Praktične aplikacije ● dva materiala: veliko področje enega, katerega obdaja manjša količina drugega - ekonomično in učinkovito; redko enaki količini materiala delujeta ● isto pravilo velja za tlorise stavb: znotraj “brenčanja” majhnih funkcij je vedno bistveno imeti večje prostore, kjer prevlada večja, bolj umirjena in počasnejša atmosfera - to velja tudi za najmanjše stavbe - vedno mora obstajati večji prostor, kjer se lahko zgodijo popolnoma druge socialne in čustvene stvari ● sveta mesta: velika praznina gore, jezera, kot središče svetega prostora ● voda: veliki volumen vode in pomembnost človeških naselbin ob robovih le-teh - kot majhni, teksturirani centri, ki obdajajo praznino ● skriti prostori: majhen, skrit prostor nekje v hiši, ki kljub majhnosti v našem odnosu do njega funkcionira kot praznina, majhen prostor popolne, skrite spokojnosti

Slika 112: Mošeja Baybars v Kairu

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

14. LASTNOST

ENOSTAVNOST IN NOTRANJA UMIRJENOST Skladnost in življenje imata vedno težnjo biti enostavna. V večini primerov se ta enostavnost kaže kot geometrična enostavnost in čistost, katera ima oprijemljivo geometrično obliko.

Ni res, da samo zunanja enostavnost proizvede notranjo mirnost: objekt je lahko izjemno kompleksen in ne vsebuje površinske geometrične enostavnosti in kljub temu vsebuje notranjo mirnost - proizvede jo samo prava notranja enostavnost biti.

Je kvaliteta, ki je zelo pogosta v velikih umetniških delih - je ključna za oblikovanje skladne celote in ima opraviti z neke vrste počasnostjo, dostojanstvenostjo, tišino. Prisotna je v omari šejekrjev in popolnoma odsotna pri čudno oblikvanih italijanskih stolih iz 1920-ih.

Ko je živeča stvar narejena prav, ta vsebuje posebno enostavnost. Naprimer, širok, nizek zid, s širokim zgornjim delom, je najbolj trden, ga je najlažje narediti in je najbolj trpežen. Ko so glavne linije stavbe enostavne, bodo postale jasna referenca večjim stvarem: soncu, naklonu terena, pogledom. Enostavnost tega odgovora na kontekst omogoča globji odnos med človekom in vplivom okolja na obliko - in to ustvarja plodne pogoje za življenje.

Slika 116: Omara šejkerjev: najlepša notranja umirjenost

Slika 117: Italijanski stoli: ogabni in predvsem v pomanjkanju notranje pomirjenosti

Ta kvaliteta se pokaže, kadar je vse odvečno odstranjeno - vsi centri, ki aktivno ne podpirajo ostalih, so odvzeti, izrezani - in kar ostane je struktura, ki vsebuje notranjo mirnost. Bistveno je, da gresta lepota in kompleksnost okrasja samo tako daleč, da prineseta to umirjenost do življenja in ne tako daleč, da jo uničita. Popoln primer notranje umirjenosti je pohištvo šejkerjev. Na prvi pogled izgleda kot zgodnje ameriško pohištvo, a ko ga s tem primerjamo, vidimo mnogo opaznih in ključnih razlik:

Slika 120: Čudovita notranja mirnost: veranda hiše na vodi v Kašmirju

- uporabljene so zelo enostavne oblike: uporabljeni kosi lesa imajo enostavne oblike in so blizu oblik v katerih so bili prvotno izrezani - okrasje je zelo redko, a občasno obstaja kot odmik od klasične linije, kot dodatna krivulja - zanimiva razmerja: kosi pohištva so neobičajno dolgi, visoki, podaljšani, široki. Lahko bi rekli, da so zaradi teh razmerij malce nenavadni, celo presenetljivi, a za vsem tem pogosto tiči povsem praktičen razlog - uporabiti ves dani prostor - večina kosov pohištva je skorajda nenavadnih: naprimer, skirnja s predali, kateri se odpirajo na več strani, postelje, katere se zapeljejo pod večjo posteljo, deske s kljukami. Te zanimive konfiguracije imajo vedno dober razlog in izhajajo iz brezkompromisnega podrejanja funkciji, sledijo stvarem do logičnih zaključkov in zavračjo odvračanje od konvencije - popolna svoboda - pohištvo je pobarvano: čudovite barve, barva je vtrta v les - rumena, rdeča, modra, zelena - vsak kos pohištva ima glede na funkcijo svojo barvno kodo; kljub barvam deluje strogo in prav ta strogost je razlog za notranjo mirnost - notranja mirnost, tišina

Pojavljanje lastnosti v naravi Lastnost je Occamova britev vsakega naravnega sistema: vsaka konfiguracija ki se pojavlja v naravi, je najbolj enostaven odgovor na dane pogoje. Na primer Michel-ov teorem, ki govori, da je tipična tri-dimenzionalna oblika lista s specifičnim načrtom - pogledom in prerezom, ki variira Slika 121: Mirnost v listu ginka od stebla do vrha, najlažja struktura, katero lahko podpira “konzola” uniformno porazdeljenega bremena. Tako se naravna oblika lista približa idealni, najlažji in najenostavnejši. Površina tekočine, ki vre, je oblike katera ima najmanj energije na enoto mase. Večina naravno ustvarjenih oblik je rezultat takšnih minimalnih principov.

Slika 118: Notranji mir in enostavnost v tradicionalni hiši šejekrjev v Pennsylvanii. Hiša ima opazno dušo, skoraj strmi nazaj v opazovalca, notranja mirnost ima lastnosti bitja - v tekstu omenjena nenavadnost. Slika 119: Enostavnost in notranja mirnost v stebrih japonskega svetišča

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

15. LASTNOST

NELOČLJIVA POVEZANOST Zadnja od lastnosti, ultimativno najpomembnejša, je neločjiva povezanost. Kar ta pomeni je, preprosto, da stvar občutimo kot eno s svetom, neločeno od njega - glede na stopnjo svoje skladnosti.

Konstrukcijska podoba, ki je morda najbolj odgovorna za subtilen občutek ne-ločenosti, je pomanjkanje “nenadnosti”, ostrosti. Kvaliteta je geometrično odvisna predvsem od stanja meje:

En lepših primerov lastnosti je Stolp Divje Gosi iz 7.stoletja. Tako enostaven, tako harmoničen, z okolico se zliva ponižno, se z njo povezuje in je od nje neločljiv. To vse, brez da bi za to moral “prodati” svoj karakter ali osebnost. Obraten ekstrem predstavlja stvar, kateri manjka življenje, ni skladna, občutimo jo kot ločeno od sveta in od same sebe. Izstopa. Primer je Hiša “X” v New Yorku. Hiša je skrajno izolirana, namenoma izstopa in je neroden triumf egocentrizma.

- je fragmentirana, ima nepopoln rob, kateri izniči čisto linijo - pogosto obstaja gradient ob meji, mehak rob z gradientom, v katerem se razmerja manjšajo; stvari se proti robu manjšajo - dejanska meja je pogosto površna in je takšna namenoma, da se izogne popolnoma ostri ločitvi stvari od okolice, v meji obstaja občutek naključnosti

Slika: Pot povezana z zemljo

Slika 125: Neločljiva povezanost v sliki Gauguina, Ob Morju

Pojavljanje lastnosti v naravi Lastnost sovpada z dejstvom, da noben sistem ne obstaja v popolni izolaciji in da je vsak del vsakega sistema vedno del večjih sistemov v svetu okoli njega.

Slika 122: Neločljiva povezanost v Stolpu Divje Gosi

Ta globoka medsebojna povezanost vseh stvari je vidna v znanosti in kvantni mehaniki poznega 20.st., a je bilo glede tega opravljenih malo dejanskih znanstvenih raziskav. Zato je potrebno kot “dokaze”, ki se dotikajo lastnosti, vzeti dele različnih teorij in jih včasih razumeti metaforično. Primer: zgodnja formulacija intuicije je bila podana v Mach-ovem principu, ki trdi, da vsi delci materije globoko povezani z gravitacijo samo, z gravitacijsko konstanto G, odvisni od celotne mase materije v svetu in tako neposredno povezani z vsakim delcem materije.

Slika 123: Hiša “X”, New York: izolirana in napolnjena z egom

V konstrukcijskih opisih povzeto, lastnost govori o centru, kateri je globoko koherenten, manjka mu občutek ločenosti - v njem obstaja občutek globoke povezave s centri, ki ga obdajajo, centri se zlivajo en v drugega in so neločljivi.

Slika 126: Povezanost v vasi ob večeru

Lastnost je kompleksna, zato je s trenutnim znanjem matematike skorajda ni možnosti formulirati v jasnem jeziku generalne teorije. Zato je fenomen opisan bolj kot ne poetično.

Lastnost je pomembna, ker rezultat ostlih 14-ih lahko izgleda kompaktno, lepo, določeno in subtilno, a brez upoštevanja te, še vedno presenetljivo ločeno od tistega, kar leži izven njega, osamljeno, nerodno, preostro, celo egocentrično, ker kriči, poglejte mojo lepoto! Stvari, ki sijejo z notranjo lepoto skladnosti, niso nikoli takšne. Vedno so povezane s svetom, svet potiho vabijo k sebi in same povezujejo.

Praktične aplikacije

Lastnost je rezultat odnosa - če smo prepričani, da delamo stvar, ki bo samozadostna, če želimo pokazati svoje sposobnosti, če hočemo, da stvar vsili svojo lepoto, bo rezultat napaka neskladnosti in nepovezanosti z okolico. Prava povezava s svetom se zgodi, ko ne vemo, kje se konča ena stvar in nadaljuje druga in niti ne želimo vedeti, kje je meja med njima. Lastnost si predstavljamo kot atmosfero nežnega večernega dima nad pokrajino, ki vse povezuje v enotnost, kjer noben del ni pre-ponosen, ne izstopa nad sosednjimi, vse se zliva s svojo okolico.

Zaradi števila funkcionalnih razlogov so sistemi v okolju bolj skladni in vsebujejo več življenja, ko obstaja prodorna povezanost sistema s sistemi zunaj njega, katera oblikuje nezlomljivo tkanino v svetu.

Slika 127: Neločljiva povezanost na robu jezera

Na nivoju krajine in urbanizma, ter sociale: razpršeno delo, stari ljudje povsod, delavnice in pisarne s samo-upravo. Na manjšem nivoju socialne tematike oblikovanja stavb in sosesk: igre in spanje v javnosti. Kot nežna psihološka intervencija: filtrirana svetloba, okna ki se odpirajo nastežaj. Praktični in ekološki razlogi botrujejo oblikovanju “prehoda” materialov preko roba stavbe tako, da je vsak material sosednji nečemu, s čimer lahko živi dalj časa. Naprimer: les z betonom, beton z zemljo. Naslednji primer je oblikovanje poti in kako si te povezane z zemljo. Najbolje delujejo, ko je povezava med kamni in zemljo, na katero so položeni, postopna tako, da skoraj ne ločimo med njima - to omogočimo naprimer tako, da med kamni pustimo dovolj velike špranje in jih zapolnimo z manjšimi kamni. Neločljiva povezanost omogoča vrtu, poti ali robu stavbe, da se med seboj vzajemno podpirajo, da podpirajo en drugega funkcionalno s tem, ko dopuščajo pravo mero vzajemnosti, katera spodbuja vzajemne interakcije. Povzeto po: Alexander, Christopher (2002). The Nature of Order, The Phenomenon of Life. Berkeley; The Center for Environmental Structure

Slika 124: Neločljiva povezanost v starodavnem angleškem skednju

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

2. VISOKE STAVBE Kaj so, njihov razvoj, različni tipi, njihova konstrukcija, pregled referenčnih primerov.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KAJ SO VISOKE STAVBE?

Slika 128: Waldorf Astoria Hotel

“Zanimivo vprašanje je, zakaj želi človek graditi do neba. Kaj je na želji po dominaciji, ali po doseganju Boga, ali gre za osebni ponos? Piramide so primer tega, ampak nebotičiki so nekaj povsem drugega.” - povzeto po: Skyscraper Introductory Interview with Philip Johnson (Dupré J. (1996) Skyscrapers. New York: Black Dog & Leventhal Publishers, Inc.) Kaj je visoka stavba - nebotičnik? Stavba je zaprta struktura s stenami, tlemi, streho in običajno okni. Visoka stavba je več-nadstropna struktura, v kateri se njeni okupanti zanašajo na dvigala/lifte za dosego svojih destinacij znotraj nje. Najbolj promenentne visoke stavbe so imenovane nebotičniki (‘high-rise buildings’ ali ‘tower blocks’). Termin sicer nima mednarodno uveljavljene definicije. Kljub temu je visoka stavba lahko definirano kot: - Katerakoli struktura pri kateri ima njena višina resne posledice na evakuacijo - Za večino namenov velja pravilo, da se ‘visoka stavba’ začne nad sedmimi nadstropji. Včasih velja, da se visoka stavba začne s sedmimi nadstropji, včasih nad sedmimi. Včasih je definicija izražena v linearni višini (v metrih ali čevljih) in ne v nadstropjih. - Generalno velja, da je stavba ‘visoka’, če sega višje, kot je najvišji doseg opreme za gašenje požarov. V absolutnih številkah to velja nekje med 23 m (75 čevljev) in 30 m (100 čevljev), ali med sedmimi ter desetimi nadstropji. Točna višina, nad katero stavba začne veljati za ‘nebotičnik’, je določena s požarnim varstvom in prostorskimi načrti (building codes) posamezne države, regije, ali mesta, kjer se stavba nahaja. Ko stavba preseže določeno višino, se začne požar, vedno prisotno nevarnost v takih objektih, sanirati z osebjem od znotraj stavbe in ne od zunaj z uporabo lestev ter cevi. Zavoljo praktičnosti in udobja se znotraj take več-nadstropne stavbe za vertikalno komunikacijo uporabljajo sistemi dvigal, nekatere stavbe kot dodatek za prehod med nadstropji uporabljajo tudi tekoče stopnice.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Razvoj visokih stavb Od individualnih ‘nebotičnikov’, do ‘urbanih grozdov betonskih kanjonov’, imena za visoke stavbe so vedno združevale občudovanje in čaščenje same magnitude podviga, ki je poleg tega v ljudeh vzbujal neke vrste strah pred izgubo človeških vrednot, sicer implicitno, ko le-ta operira s tako velikimi dimenzijami. Babilonski stolp je citiran kot svarilo pred ponosom in previsokimi ambicijami, ne kot cilj h kateremu bi morali stremeti. V Stari Zavezi, po Poplavi, so si ljudje želeli ustvariti ime tako, da bi zgradili mesto imenovano Babilon, s stolpom, ki bi segal do nebes. Stolp je bil zgrajen iz opek ter asfalta, ki je služil kot malta. “Pridite, zgradimo si mesto in stolp, čigar vrh bo segal v nebesa, in zgradimo si ime, saj smo razseljeni povsod po tem svetu.” In Bog je pripel, da bi videl mesto in stolp, katerega so zgradili sinovi ljudi. In Bog je rekel: “Poglejte, oni so eno ljudstvo, in vsi govorijo isti jezik.” In to so pričeli početi, in sedaj ničesar ni več, kar bi za njih bilo nemogoče. “Pridite, pojdimo dol k njim in tam zmedimo njihov jezik, da se med seboj ne bodo več razumeli.” In tako jih je Bog od tam poslal po vsej Zemlji, in nehali so graditi mesto. Tako je njegovo ime bilo Babilon, ker je Bog pomešal jezike po vsej Zemlji. Med hitro rastjo Rimskega imperija, pod režimom Julija in Avgusta Cezarja, je mesto Rim postalo mesto s številnimi hitro zgrajenimi stanovanjskimi stavbami - večina od teh je dosegala tudi nezanemarljive višine (5-6 nadstropij). Zaradi pogostih porušitev stavb, kar so bile posledice slabo zasnovanih konstrukcij, so v mestu sprejeli zakone, ki so višino stavb omejevali, najprej na 21 m (70 čevljev) in kasneje na 18 m (60 čevljev). Po zapisu Sir Petra Hall-a Mesta in Civilizacije (Robinson, N. (1992). Cities in Civilization. New York, ZDA; Pantheon Books): Znotraj Rima je stara mestna hiša, domus, preživela vse do tretjega stoletja n.št. Ampak že vsaj v tretjem stoletju pred n.št., je prenaseljenost v mestu spodbudila razvoj nove urbane forme, stanovanjskega bloka ali insule; Vitruvij je komentiral “veličastnost mesta in zajetno povečanje prebivalstva sta pripomogla k izrednemu razvoju navadnih hiš in okoliščine so prislile ljudi da so si zavetje iskali v nadvišanih poslopjih.” Višine stavb so dosegale vsaj tri nadstropja v tretjem stoletju pred n.št. in vsaj pet nadstropij v prvem stoletju pred n.št.; Julij Cezar je omejil višino na 70 rimskih čevljev, Avgust je to potrdil, Trajan je višino zmanjšal na 60 čevljev zavoljo večje varnosti; kasneje, po velikem požaru, je Nero prepovedal ponovno izgradnjo stanovanjskih stavb ozkih, zavitih oblik, ter začrtal široke ulice s kolonadami ob straneh. Pravzaprav so, od Republike naprej, Rimljani morali upoštevati regulacije debeline sten, kvalitete gradbenega materiala, strehe, ter višine stavb. Uveljavitev teh določil je verjetno predstavljalo problem, saj o upoštevanju le-teh, ni bilo potrebno obvestiti nikogar, v kontrastu z interesom tretjih partij pri predlaganih novih objektih. Ker ni bilo mehanizma, ki bi zahteval gradbeno dovoljenje, so iniciativo prevzele slučajno zainteresirane partije. Kljub temu, so bile nove stanovanjske stavbe grajene pet ali šest nadstropij visoko ... Stavbe so bile grajene večinoma iz lesenih okvirjev; bile so tako visoke in tako slabo grajene, da so bile v konstatni nevarnosti kolapsa ali požara. Skozi vso zgodovino, ki je temu sledila, so se po svetu pojavljale tudi druge visoke strukture - piramide in stolpi, gradovi in katedrale, a šele ob koncu 19. st. se je pojavil prvi nebotičnik. Pred 150 leti so mesta izgledala precej drugače, kot izgledajo danes. Stavbe, v katerih so prebivali ljudje in v njih opravljali svoje posle, so bile redko višje od droga za zastavo. Urbane pokrajine so bile večinoma ploske in uniformnega vzorca, samo občasni spomeniki, templji, mestne hiše in katedrale so dominirali nad ostalim v mestu in bile tako vidni kilometre daleč. Zgodovinsko, se je beseda ‘stolp’ običajno uporabljala za opis cerkve ali mestne hiše, dokler ni ta zamenjal opisa nebotičnika. Glavni korak v evoluciji je bil v spremembi funkcije, od ‘Campanile’ stolpa renesanse, ali minareta Islamske arhitekture, do sodobne poslovne stavbe. Dva glavna dogodka sta botrovala k nastanku nebotičnikov, ki dominirajo nad večino glavnih mest sodobnega sveta: - 1. Leta 1853 je američan Elisha Graves Otis razvil prvo varno dvigalo na svetu. Ta nova oblika vertikalnega transporta je ljudem omogočala varno potovanje navzgor z veliko večjo hitrostjo in precej manjšim naporom, kot ga je potrebovala hoja. - 2. V letih 1870, je postala dosegljiva jeklena skeletna konstrukcija, ki je počasi zamenjala šibkejšo kombinacijo litega železa in lesa, ki se jo je uporabljalo pred tem. Vse do tedaj so stene morale biti izjemno široke, da so lahko prenašale težo vsakega nadstropja. Večinoma se je strinjalo, da je potrebna stena širine 12 inčev (30,5 cm), za podpiranje prvega nadstropja in dodatni 4 inči (10,15 cm) so bili potrebni v širini baze, za vsako nadaljne nadstropje. Razmerje globine proti višini je onemogočalo gradnjo objektov višjih od 10-ih nadstropji (izjema je bila stavba Monadnock v Chicagu, zgrajena 1891. Edina še stoječa stavba, je zadnji veliki spomenik obdobji gradnje, kjer so težo prenašale stene (load-bearing walls). V svoji bazi ima stavba Monadnock stene široke 6 čevljev, ali 183 cm.) Jekleno skeletno paličje je omogočalo nošenje teže večih nadstropij, zato so stene postale zgolj obloga, ki je stavbo insulirala ter ‘lepšala’. Razvoj, ki je vseboval tudi pritrjevanje votlih keramičnih plošč jeklenim podpornikom, je prinesel ognje-odporna jeklena paličja ter omogočal neodvisno premikanje notranjih predelnih sten, kar je novim

Slika 129: Leta 1854 v New Yorku Elisha Graves Otis javno predstavi prvo varno dvigalo - dramatično prereže kable dvigala, katero ne zdrvi proti tlem

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

najemnikom omogočalo individualno postavitev pisarniških separejev. Ta nova metoda konstrukcije je zmanjšala debeline sten, povišala vrednost drage tlorisne površine in ker je tehtala mnogo manj, kot prejšnja zidana, omogočala tudi doseganje prej nedosegljivih višin. ‘Rešena’ omejitev prejšnje tradicionalne konstrukcije, je fasada postala odprta z okni, katera so v globino prostora spuščale maksimalne vrednosti dnevne svetlobe. Dodaten faktor, ki je visokim stavba omogočal postavitev, je bila podlaga, na kateri so le-te stale. Egipčanska metoda “spread footings” in bila primerna za nebotičnike, saj se je preveč teže koncentriralo na premajhni površini. Moderni graditelji so morali presedlati na drugo starodavno metodo, to je Rimsko uporabo pilotov (piles), ki so segali vse do trdne podlage v zemlji, saj je šele to strukturi omogočalo dovolj trdno bazo. Moderna poslovna stavba je bila odgovor na zahteve hitrega porasta prebivalstva in industrializacije, kar se je zgodilo konec 19. stoletja. Med leti 1870 in 1920, se je populacija ZDA podvojila in potrebe po pisarniških prostorih povečale za petkrat. Prve komercialne stavbe so zrasle na vzhodu (ZDA), a z železnico ter dinamično ekonomijo ki je omogočala razvoj po vsej državi, so se pisarniške stavbe hitro pojavile na ameriškem srednjem-zahodu, predvsem v Chicagu. V letu 1871 je požar uničil mesto, kar je skupaj s povečajem vrednosti urbanih parcel, iznajdbo dvigala, ter razvojem strukturnega jekla, omogočilo nebotičnikom nadaljni razvoj.

Slika 130: Modnack Building, Chicago, 1889 16-nadstropna stvba je najvišja opečna stavba na svetu. V pritličju so stene široke 1,8 m

Drugi razvoji tehnologij, kot so bili žarnica, centralno ogrevanje, mehansko prezračevanje, čemur je v 20. st. sledilo ravoj fluorestenčnih luči in klime, so naslovili zahteve doseganja zadovoljive osvetlitve, ogrevanja, prezračevanja in hlajenjav visokih stavbah. Sicer ti razvoji tehnologij niso znatno vplivali na oblikovanje visokih stavb, so pa prispevali k njihovi uporabi in udobju. VISOKE STAVBE ZRASTEJO Deset-nadstropna Home Insurance Building, ki je bila zgrajena v Chicagu leta 1885, se večinoma smatra kot prvi nebotičnik na svetu. Kot je bilo zapisano v Architectural Record, preden se je stavba Home Insurance Building začela rušiti, da bi naredila mesto kasneje zgrajeni Marshall Field Estate, se je sestal komite arhitektov in ostalih, ki jih je imenoval Marshall Field Estate, da bi ugotovili, ali je upravičeno trditi, da je stavba prvi nebotičnik na svetu. Komite je, po temeljiti raziskavi, predal sodbo, da je stavba nedvoumno to prva stavba s skeletno konstrukcijo. Inžinir William Le Baron Jenney je zasnoval to 55 m (180 čevljev) visoko stavbo z uporabo jeklenega paličja, ki je podpiralo težo konstrukcije. Jenney je leta 1883 rekel: “Gradimo do višine, da se bo ta kosala z višino Babilonskega stolpa”.

Slika 131: Home Insurance Building, Chicago, 1885 10-nadstropna stvba, iz jeklenega okvirja, katero je oblikoval inžinir W. Le-Baron Jenney, splošno sprejeta kot prvi nebotičnik na svetu. Porušena 1931.

V letih 1890 je večina evropskih mest, med njimi London, Paris ter Rim, zavrnila gradnjo visokih stavb v svojih historičnih središčih, poleg tega so mesta začela z regulacijo višin, ki so omogočala nadaljno ohranitev nizkih vedut mesta (skyline). Danes smo, po drugi strani, priča Parizu in Londonu, kako prepuščata svojo horizontalnost v zameno koristim vertikalne komponente. Kljub temu da je bil termin nebotičnik rezerviran za poslovne stavbe, se je ob prehodu v 20. stoletje ta začel upravičeno uporabljati tudi za hotele. V začetku so hoteli igrali stransko vlogo v igri razvoja visokih stavb, 8-nadstropni Broadway Central Hotel (v New Yorku) je bi zgrajen v letih 1869-70 in bil ožigosan kot ‘zgodnji nebotičnik’ če že ne kot ‘prvi’. Leta 1890 je bilo v New Yorku 128 hotelov, dvajset od teh je bilo zgrajenih po letu 1880 - takrat se je tudi začelo zlato obdobje gradnje hotelov. Mesto je imelo leta 1895 vpisanih 183 hotelov, leta 1912, 222 takšnih, ki so imeli 50 sob ali več. Čeprav sta imela London in Paris več hotelskih stavb, je New York lahko gostil več ljudi, kot katerokoli drugo mesto na svetu. Primer hotela iz tega obdobja je hotel Waldorf-Astoria v New York-u. Ob prelomu stoletja so začele v New York-u vznikati visoke stavbe - leta 1903, trikotne oblike Flatiron (Fuller) Building, visoka 87 m (285 čevljev), leta 1909, 50-nadstropni Metropolitan Life Insurance Building, visok 213 m (700 čevljev), leta 1913, 57-nadstropni Woolworth Building, visok 241 m (792 čevljev).

Slika 132: Waldorf Astoria Hotel, New York, 1898

Stanovanjske visoke stavbe so začele biti grajene tudi zato, da so ljudje lahko živeli blizu svojih delovih mest. Ljudje so živeli v stanovanjskih stavbah vse od 1860-ih. Ampak te stavbe vse do 1920ih niso presegle 15-ih nadstropij. Ti “praskači neba” (sky-scratchers), so bili Emery Roth-u vredni posmeha. Njemu gre zasluga za izgradnjo Ritz Tower, zgrajenega 1926, prvega modernega stnovanjskega nebotičnika, visokega 41-nadstropij, ali 165 m (540 čevljev). Ritz Tower je kmalu postal simbol novega načina življenja. Kot pol hotel - pol stanovanjska stavba, je bil zanimiv predvsem nomadskemu poslovnemu svetu in tistim, ki so se že odločali, d abi se preselili na podeželje in v mestu ohranili le pied-a-terre (manjše stanovanje za občasno rabo). Do zgodnjih 30-ih je mel New York 150 nebotičnikov te vrste. Še več, model so začeli ponavljati v drugim mestih in drugih državah. Leta 1934 je bil v Shanghai-ju zgrajen Park Hotel, z idejo oddajanja majhnih stanovanj, s servisom, ki ga običajno nudi hotel - visok 22-nadstropij in v obliki stolpa, je bil najvišja stavba na daljnem vzhodu. V Buenos Aires-u je bil zgrajen Kavanagh, stanovanjska stavba, visoka 33 nadstropij in najvišja stavba obdobja zgrajena v armiranem betonu.

Slika 133: Ritz Tower, New York, 1926 41-nadstropni nebotičnik, katerega je zasnoval arhitekt Emery Roth. Je prvi moderni stanovanjski nebotičnik.

V letih 1930 in 1931 sta bili v New York-u zgrajeni dve najvišji stavbi na svetu: 77-nadstropni Chrysler Building (319 m ali 1046 čevljev), ter 102-nadstropni Empire state Building (381 m ali 1,250 čevljev). Slednji, kateri velja za “osmo čudo sveta”, je bil zgrajen v rekordnem enem letu in 45-ih dneh. Oba, Chrysler Building ter Empire State

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Building, sta zasenčila do tedaj najvišjo Woolworth Building. Kmalu po tem, so 40, 50 in 60-nadstropne stavbe pričele rasti po vseh ZDA. V 30-ih so se pričeli pojavljati nebotičniki v Shanghai-ju, Hong Kong-u, Sao Paulu in ostalih azijskih ter Južno Ameriških državah. Evropa in Avstralija sta sledili v sredini stoletja. V zgodnjih 70-ih sta bila zgrajena 110-nadstropna “Dvojčka” - Twin Towers ali New York World Trade Center (WTC), severni stolp, One World Trade Center (WTC 1) je bil visok 417 m ali 1,368 čevljev in končan 1972, južni stolp, Two World Trade Center (WTC 2) je bil visok 415 m ali 1,362 čevljev in končan leto kasneje. Ob tistem času sta bila stolpa najvišji stavbi na svetu (naslov sta prevzela od Empire State Building, ki je dominirala na vrhu lestvice 40 let). Leta 1974 je najvišja stavba postal Sears Tower. Zgrajen je bil v Chicagu, imel 110 nadstropij in bil visok 442 m ali 1450 čevljev. Zakaj visoke stavbe? Če pustimo ob strani prepričanje, da so želje ljudi doseči nebo, da je ‘kompleks Babilonskega stolpa’ tisti, ki nas vleče da gradimo vse višje, obstaja mnogo drugih razlogov zakaj imajo visoke stavbe takšen poudarek v moderni urbani arhitekturi. Obstajata dva bistvena razloga: Prvi, eksplozija populacije, večinoma urbane, povzroča potrebo po visokih stavbah. Populacija se vedno veča in rastoče ekonomije v velikih mestih sveta pomenijo večanje urbanizacije na globalni ravni, prav tako večanje gostote poseljenosti v urbanih območjih. Obdelovalna zemlja je stalno odvzeta zaradi širjenja urbanega, skozi predmestne razvojne strukture (ameriški suburbs). Visoka stavba lahko gosti mnogo več ljudi na majhni površini parcele, kot to lahko doseže nizka stavba. Visoka stavba je efektivna vertikalna transformacija, horizontalnega širjenja. Drugi, splošno se smatra, da je prišlo da vidnega zanemarjanja človeškega faktorja v oblikovanju urbanega okolja, na račun kvalitete življenja (livability). Širjenje mest navzven v predmestje (suburbs), je povzročilo daljšanje tranzitnih časov in prometnih zastojev. Dnevne migracije, ki trajajo dlje časa, na ter iz dela, so pogubne za socialno dobrostanje migranta in pripeljejo do zmanjšanja produktivnosti ter povečane rabe goriva. Kopičenje stavb v obliki nebotičnikov v gosto poseljenih pozidanih območjih, odpira možnosti za ureditev odprtih prostorov, kot so parki, igrišča, plaze, ter ostalih skupnih prostorov v nivoju pritličja. Poleg tega, da visoke stavbe vplivajo na veduto mesta (city skyline), le-te vplivajo na dojemanje mesta (city fabric) na nivoju, kjer se dotikajo tal. Izboljšanje javnega prostora je postala potreba, ki postaja vse pomembnejša v večjih mestih. TRI GENERACIJE VISOKIH STAVB Od pojave prvega nebotičnika, je do danes potekala transformacija v njihovem oblikovanju ter konstrukciji. Ta je doživela vrhunec v steklu, jeklu in konstrukcijah iz betona, v internacionalnem ter postemodernem stilu arhitekture, ki prednjači danes. Naslednja klasifikacija visokih stavb je povzeta po High Rise/Fire and Life Safety, ki jo je napisal pokojni John T. O’Hagan (O’Hagan JT (1977). High Rise/Fire and Life Safety. Saddle Brook, NJ; Fire Engineering, A PennWell Publication), nekdanji požarni komisar in vodja gasilcev mesta New York in opisuje tri generacije visokih stavb v ZDA, od začetka njihovega razvoja. Prva generacija Zunanje stene teh stavb so iz kamna ali opeke, čeprav je včasih dodano železo v dekorativne namene. Stebri so iz litega železa, večinoma nezaščiteni, jeklo ter kovano železo sta uporabljena za lege, tla so narejena iz lesa. Med požarom se tla praviloma podrejo, železno paličje izgubi nosilnost in se podre samo vase (implodes). Jaški dvigal so večinoma neograjeni. Edini način, kako pobegniti iz nadstropja, je bilo eno samo stopnišče, običajno na vsakem nadstropju zaščiteno z lesenimi vrati, obloženimi s kovinskimi ploščami. Za gradnjo teh stavb ni bilo predpisanih nobenih standardov, ki bi urejali varnost uporabljenega jekla. Druga generacija Druga generacija visokih stavb, med katere spadajo Metropoitan Life Building (1909), the Woolworth Building (1913), ter Empire State Building (1931), so skeletne konstrukcije, v katerih je skelet sestavljen iz varjeni ali kovičenih jeklenih stebrov ter leg, pogosto oblečenih v beton. Ta tip konstrukcije proizvede izjemno močno strukturo, a ne preveč privlačen tloris. Notranjost je polna težkih, nosilnih stebrov in sten. Stavbe zgrajene pred 2. sv. vojno, so bile univerzalno iz železnih paličij. Konstrukcija tal ter varstvo pred ognjem sta bili pogosto iz betona ali keramičnih plošč, oba z dobrimi lastnostmi kar se tiče prevoda toplote v nadstropja zgoraj. Konstrukcija je bila težka, a druge izvedljive alternative ni bilo. Relativno majhne tlorisne površine so bile narekovane s potrebo po naravni svetlobi in prezračevanju. Reklamni oglasi za RCA Building v New York-u so sporočali: “nobena miza ni od okna dlje kot 35 čevljev (10,6 m).” To je omejevalo tako potencialno ognje -nevarno obtežbo, kot število ljudi, ki so zasedali stavbo. Tipičen pisarniški prostori so bili precej špartanski, a večina prostorov izvršnih direktorjev in prostorov jedilnic restavracij je bila obložena z velikimi količinami lesa. Kljub temu, so bile požarne obremenitve nizke. V teh stavbah je bilo vsako nadstropje požarno dobro ločeno od sosednjega. Konstrukcija sten je bila pogosto iz mokrega ometa, kateri se je stikal s talno oz. stropno ploščo, tako da je obstajala neločljiva prepreka, ki je požaru onemogočalo prehod v sosednja nadstropja. Konstrukcija med vrhom enega in spodnjim robom drugega je zadovoljivo preprečevala zunanje širjenje požara.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

V teh stavbah so bili vertikalni jaški ločeni z močnim zidovjem, z odprtinami, ki so bile zavarovane primerno. Vodne cevi namenjene gasilcem, so bile običajno zadovoljivo dimenzionirane. Poleg tega so bile ‘mokre’ ter bile pod stalnim pritiskom, ki ga je zagotavljal rezervoar znotraj stavbe. Zunanji stolpi požarnih stopnišč, z atmosferskim preskokom med stavbo ter stopniščem, najboljše sredstvo za zagotavljanje evakuacije, so bili zgrajeni ob teh stavbah pogosto. Takšno stopnišče lahko primerjamo z zaprtim stolpom, postavljenim ob stavbo, kateri je dosotopen preko odprtega mostu (da stolpa ne doseže dim). V stavbah tega obdobja je bilo možno odpirati okna. To je omogočalo lokalno prezračevanje in odvod dima v primeru požara. Okna so puščala, pogosto kot sita, tako da do velikga “stack effect” ni prišlo. V tej generacij visokih stavb je prišlo do naslednjih napredkov: - uporaba nagorljivih materialov, kateri so zmanjšali možnost sesutja posameznih elementov v primeru požara - vključevanje posameznih sklopov (assemblies) za določanje odpornosti proti požaru. Zapiranje vertikalnih jaškov z zavarovanimi odprtinami. - Uporaba predelov znotraj tlorisa posamezne etaže Tretja generacija Stavbe zgrajene po 2. sv. vojni pa do danes, sestavljajo tretjo generacijo visokih stavb. V tej generaciji so jeklene okvirne konstrukcije (z jedrom in jaški), konstrukcije zgrajene z armiranim betonom, ter mešane konstrukcije - jeklene okvirne z armiranim betonom. Jeklene okvirne konstrukcije (z jedrom) Te strukture so zgrajene iz lahkega jekla ali paličja iz armiranega betona, z zunanjostjo v celoti iz steklene obešene fasade (glass curtain wall). Te tako imenovane obešene fasade (curatin walls) naših visokih stavb, so sestavljene iz tankih vertikalnih elementov imenovanih ‘mullions’, kateri objemajo velike steklene panele ki sestavljajo večino površine zunanje stene. Obešene fasada, zasnovana z namenom zagotavljanja svetlobnega in atmosferskega udobja, nima moči, da bi lahko nosila samo sebe in je zato podprta s paličjem iz jekla ali betona, katero podpira samo stavbo. V centru teh stavb, ali redko umaknjenim vstran, stoji notranje nosilno jedro iz jekla ali armiranega betona. Večina servisnih prostorov, stopniščnih jaškov, jaškov potniških ter servisnih dvigal, jaškov namenjenih prezračevanju, komunikacijskih sistemov (telefon, internet), voda, elektrika, plin, toalete, vse to je zaprto v tem centralnem jedru. Poleg tega jedro nudi oporo stavbi proti vetru. Jeklene okvirne konstrukcije (cevne - tubular) Cevne strukture predstavljajo spremembo v oblikovanju jeklenih okvirnih konstrukcij stavb. Te so omogočile gradnjo do izjemnih višin in istočasno ohranitev trdnosti celote, ki se je lahko upirala stranskih obremenitev vetra in potencialnih vplivov potresa. Konstrukcija te vrste, težo prenaša po svoji zunanjosti oziroma s stenami po svojem obodu. Ključ do stabilnosti je moč stavbe da se upira stranskim obremenitvam vetra in obremenitvam potresa, katere dramatično rastejo skupaj z višino stavbe. Če te obremenitve niso naslovljene s pravilnim oblikovanjem, lahko te povzročijo da stavba zdrsne po svoji bazi, se osno zvija, niha nekontrolirano, se pretirano upogiba ali celo prelomi na pol. Višina nebotičnika je bila vedno določena z zmožnostjo njegove strukture upiranja stranskim obremenitvam vetra in potresa; 15 do 20 nadstropij v jeklenem okvirnem sistemu je tega naredilo rigidnega skupaj z uporabo zidanih sten; do 60 nadstropij in 200 m visoko (650 čevljev) je sistem naredilo rigidnega z uporabo nosilnega jedra, 30 m širokega; višje je šlo tudi z večjim nosilnim jedrom, a pri tem je bilo potrebno določiti ekonomsko upravičenost stavbe, saj je na ta način trpela velikost tlorisne površine. Čim se vloga elementa prenašanja obtežbo premakne iz jedra na obrobje stavbe, se odpornost poveča proporcionalno tudi z možno višino stavbe ... Ta sistem nosilnih zunanjih sten ali “cevnih struktur” sta v zgodnjih 60-ih v akademskem kontekstu Inštituta za Tehnologijo v Illinois-u (IIT) razvila inžinirja Myron Goldsmith ter Fazlur Khan, oba iz Skidmore, Owings & Merrill. Noben spektakularni napredek ni revolucionaliziral visokih stavb, z vidika strukture, po tem. Ker jedro ter stebri na zunanjem perimetru prenašajo toliko obtežbe, so lahko oblikovalci eliminirali notranje stebre in tako dobili večjo uporabno tlorisno površino. Tlorisi so tako postali večji, z malo prekati s stenami, ki so segale od tal do stropa. Konstrukcije iz armiranega betona Beton, katerega trdnost je bila povečana z vstavljeno kovino (običajno jeklo), je imenovan armiran beton. Ojačitveno jeklo, ki je lahko v obliki palic ali mreže, pripomore k povečani natezni moči. Armirani beton je beton, ki vsebuje ojačitve in je oblikovan s predvidevanjem, da materiala reagirata skupno proti vsem možnim silam. Visoke stavbe v betonu so sledile paradigmi jeklenih okvirjev. Primer tega je 16-nadstropna Ingalls Building (1903) v Cincinnati-ju, katera je bila visoka 54 m (180 čevljev), ter 11-nadstropni Royal Liver Building (1909), zgrajen v Liverpool-u. Slednja struktura je bila evropski prvi nebotičnik, katere stolp z uro je segal do višine 95 m (316 čevljev). Doseganje višine z betonom je potekalo počasi, kar je bilo posledica mnogo manjše trdnosti betona v primerjavi z jeklom.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Paralelno z razvojem visokih stavb v jeklu, so bili od leta 1945 doseženi napredki v razvoju sistemov iz armiranega betona. Prvi od teh je bila takoimenovana ‘strižna stena’ (shear wall), katera je nudila oporo betonskim okvirjem proti bočnim pritiskom, kot so bili veter ter potres; strižne stene se vedejo kot ozka globoka konzolna lega, ki se upira bočnim silam. Beton ne potrebuje dodatnega varovanja pred požarom, da bi dosegal stroge požarne standarde in dobro prenaša tako naravne kot umetne nesreče. Zaradi njegove neločljive teže, mase in moči, lahko stavbe zgrajene z na mestu vlitim betonom brez težav prenašajo hitrosti vetra do 322 km/h (200 milj/h) in se obnašajo dobro tudi ob stiku z letečimi razbitinami. Jeklene okvirne armirano betonske konstrukcije Te konstrukcije so, kot nakazuje ime, mešanice armiranega betona in jeklenih okvirnih konstrukcij. Primer tega bi bila jeklena okvirna konstrukcija z betonskim jedrom in tlemi iz kompozitnih materialov, obloženimi z jeklenimi ploščami. Termin 'mešana konstrukcija' (mixed construction) se včasih uporablja za opis te vrste konstrukcij visokih stavb. TIPI VISOKIH STAVB Uporaba stavbe ima znaten vpliv na njeno varnost ter zahteve varstva pred požarom. Obstajajo različni tipi visokih stavb razporejeni glede na njihovo primarno uporabo: 1. Poslovne stavbe Poslovna stavba je struktura oblikovana z namenom opravljanja poslovnih funkcij, običajno deljenih v individualne pisarne in namenom oddajanja poslovnih prostorov. 2. Hoteli Termin ‘hotel’ vse-obsegajoči opis objektov ki nudijo udobno bivanje in večinoma, a ne vedno, strežbo hrane, pijače, zabavo, poslovno okolje in ostale “zdomske” funkcije. Obstajajo tudi hoteli, ki nudijo stalne rezidence. Slednji so znani kot hotel-stanovanjske stavbe in je opisan kot stavba z mešano namembnostjo (mixed-use building). 3. Stanovanjske stavbe To je stavba, ki vsebuje privatne rezidence-enote, namenjene bivanju. Vsaka enota vsebuje neodvisno kuhinjo, kopalnico in se lahko imenuje stanovanje, prebivališče, stan ali kondominij. Stanovanjska stavba je stavba ki vsebuje več kot eno takšna enoto. 4. Stavbe z mešano rabo (mixed-use building) Takšna stavba lahko vsebuje pisarne, stanovanja, rezidence in hotelske sobe v različnih delih iste stavbe. Hotel-rezidence so en od tipov stavb z mešano rabo. Trend slednjih je opazno drugačen od svojih predhodnikov, kot so bili “delno lastništvo ali time sharing” hotelske enote, katere niso bile v celoti lastniške, ali hotelske enote, katere si v celoti lasti hotel, a so brez recimo kuhinje. Ne samo, da hotel-rezidence imajo kuhinje in vse ostalo kar bi lastnik pričakoval od klasičnega stanovanja, ampak nudijo tudi sobno strežbo ter čiščenje, poleg tega je dostopna tudi restavracija, spa in fitnes ... Običajno so te vrste rezidenc na najvišjih nadstropij hotela. Poleg teh, obstajata še dve strukturi, ki se običajno klasificirata kot visoki stavbi (high -rises), ampak jima običajno ni potrebno upoštevati zakonov in standardov ki veljajo za visoke stavbe (običajno so to zakoni ki narekujejo inštalacijo avtomatksega sistema gašenja ‘sprinkler sistem’). Ti strukturi sta 1. stavbe uporabljene kot izključno odprte parkirne garaže, ter 2. stavbe, pri kateri so vsa nadstropja nad mejo, ki določa ali je stavba ‘visoka’ ali ne, namenjena odprtemu parkiranju. Povzeto po: Craighead, Geoff (2009). High-Rise Security and Fire Life Safety - High-Rise Building Definition, Development, and Use. ZDA. Pridobljeno 14.1.2016 s spletne strani https://booksite.elsevier.com/samplechapters/9781856175555/02~Chapter_1.pdf

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

RAZVOJ KONSTRUKCIJ VISOKIH STAVB Sistemi kontrukcij visokih stavb so se dramatično spremenili od konca uporabe konvecionalnega rigidnega sistema okvirjev v 60-ih, kot prevladujočega sistema jeklenih ter betonskih visokih stavb. Z razvojem cevnih (tubular) oblik, ki so se še vedno spogledovale z internacionalnim slogom, so bile spremembe v obliki strukture in organizaciji visokih stavb potrebne ter uvedene s prihodom novih trendov v oblikovanju, v stiku z ekonomskimi potrebami, tehnološkimi napredki v racionaliziciji strukturne analize in možnostih oblikovanja s pomočjo računalniških orodji. V 80-ih se je začela uveljavljati nova generacija visokih stavb, ki je razbila monotonost do tedaj prevladujočih “Mies -inskih” škatel. Zunanja oblika je dobila nove možnosti izrazja, saj je lahko izkoristila nove sisteme konstrukcije kot so, ‘cevi’, mega-okvirji, sistemi jedra-in-prečnikov, umetno dušene konstrukcije in mešani jekleno-betonski sistemi. Premija višine (Premium for height) Primarni konstrukcijski skelet visoke stavbe lahko vizualiziramo kot vertikalno konzolo z enim koncem pripetim v tla. Struktura more prenašati vertikalno obtežbo gravitacije, ter bočne obremenitve vetra ter potresa. Slednje skušajo stavbo prelomiti oziroma prevrniti, zato mora imeti ta zadostno strižno ter “bending” upornost, a istočasno ne sme izgubiti svoje sposobnosti prenašanja vertikalne obtežbe. Fazlur Khan je prvi opisal pojav, ki se pojavi z višanjem stavbe - to je premija višine. Ta je posledica bočnih obtežb, ki drastično povečajo zahteve na celoten konstrukcijski sistem, posledica česar je večja poraba konstrukcijskega materiala. Brez bočnih obtežb bi bila stavba lahko oblikovana samo na obtežbe gravitacije. Konstrukcijski sistem nadstropij običajno prenaša enako obtežbo v vsakem nadstropju, samo nosilci vzdolž linij stebrov morejo biti progresivno težji proti bazi stavbe, da prenesejo bočne sile in da ojačajo njeno trdnost. Prav tako se proti bazi stavbe večajo dimenzije stebrov, kar je posledica kopičenja obtežb višje ležečih nadstropij, ter bočnih obremenitev. Z višanjem stavbe se tako obremenitve, ki so posledica nihanja, na stebre ter nosilce višajo (prikazano na sosednji sliki).

Slika 134: Premija višine

Če predpostavimo isto širino nadstropij, se zahteve po materialu, ki le-te oblikuje, praktično ne razlikujejo, ne glede na število nadstropij - material potreben za oblikovanje teh je odvisen od dolžine med nosilnimi elementi, to je dolžine med enim in drugim stebrom in ni odvisen od višine stavbe. Potreba po materialu, ki je potreben, da se stavba upira bočnim obremenitvam, po drugi strani po višini narašča in bi v primeru “rigid-frame” konstrukcije celo presegel ceno ostalih konstrukcijh materialov. Zato je potreben konstrukcijski sistem, ki krepko presega omejitve takšnih konstrukcij. Na podlagi opazovanj je Khan zapisal, da čim stvaba preseže višino desetih nadstropij, so bočne obremenitve tiste, ki narekujejo oblikovanje, togost postane glavni faktor in ne trdnost, poleg tega premija višine hitro narašča z nadstropji. Na podlagi teh spoznanj je Khan zapisal hierarhijo konstrukcijskih sistemov za stavbe nad 20-30 nadstropji in jih kategoriziral upoštevajoč njihovo relativno zmožnost prenašanja bočnih obremenitev. Klasifikacija konstrukcijskih sistemov visokih stavb V letu 1969 je Fazlur Khan klasificiral sisteme konstrukcij visokih stavb glede na njihovo višino in sorazmerno učinkovitost, v obliki diagramov Višina za Konstrukcijske Sisteme (Height for Structural Systems - Khan, 1969). To je označilo začetek nove dobe revolucije nebotičnikov v oblikovanju različnih sistemov konstrukcij. Kasneje je Khan svoje diagrame nadgradil (Khan, 1972, 1973). Konstrukcijske sisteme je razvil za betonske ter jeklene konstrukcije. Khan je argumentiral, da rigidni sistem konstrukcijskega okvirja ni bil več edini primeren. Zaradi boljšega razumevanja mehanike materiala in posameznih elementov, je utemeljil upoštevanje konstrukcije na holističen način, to je, da bi stavba lahko bila razvita v treh dimenzijah, katerega bi podprla tudi računalniška simulacija in ne kot serija ravninskih sistemov v določenem številu glavnih smeri. Uporabni konstrukcijski sistemi so po njegovem mnenju rigidni sistemi okvirjev, ‘nosilne stene’ (shear walls), interaktivni sistem kombinacij okvirja in sten, sistem paličja s “pasovi” (belt truss) in ostali cevni sistemi (tubular). Konstrukcijski sistemi visokih stavb se lahko delijo na dve široki kategoriji: notranje konstrukcije in zunanje konstrukcije. Ta razdelitev temelji na distribuciji komponent primarnih sistemov za prenašanje bočnih obremenitev celotne stavbe. Sistem je kategoriziran kot notranja konstrukcija, kadar je njegov večji del sistemov za prenašanje bočnih obremenitev lociran v notranjosti stavbe. Obratno temu, je sistem kategoriziran kot zunanja konstrukcija, če je večji del sistemov za prenašanje bočnih obremenitev na zunanjosti strukture. Potrebno je razumeti, da ima kljub temu vsaka ‘notranja konstrukcija’ del komponent sistemov za prenašanje bočnih obremenitev, na obodu stavbe, prav tako ima ‘zunanja konstrukcija’ del sistemov v notranjosti stavbe.

Slika 134, 135: Klasifikacija konstrukcijskih sistemov visokih stavb, kot jo je opisal Fazlur Khan (zgoraj jeklo, spodaj beton)

Tabeli ‘Slika 140’ ter ‘Slika 144’ prikazujeta povzetke sistemov v vsaki kategoriji. Sliki 139 ter 143 prikazujeta koncepte vsakega sistema v obliki diagramov. Ta klasifikacija konstrukcijskih sistemov je predstavljena kot vodilo in se mora kot takšna upoštevati. Pomembno je vedeti, da ima vsak sistem velik razpon aplikacij glede na višino, oblikovanje ostalih elementov znotraj stavbe, servisnih prostorov glede na obliko stavbe, razmerje višine proti širini, funkcij arhitekture, obtežbenih pogojev, stabilnost stavbe ter zahtev okolja, ... Za vsako zahtevo je, kljub temu, najbolj optimalen en konstrukcijski sistem, vendar le-ta ne ustreza nujno razdelku znotraj tabele, to je zaradi prevladujočega vpliva drugih faktorjev, na obliko stavbe. Višinske omejitve so tako verjetne ocene, ki temeljijo na izkušnjah in avtorjevih predpostavkah, da stavbe ne presegajo sprejemljivega razmerja širine proti višini stavbe 6-8/1. Občasno so lahko sistemi notranjih konstrukcij povezani z zunanjimi, kot je to v primeru cevne konstrukcije, ki je ta podprta tudi z notranjimi nosilci, povezanimi z jedrom in “belt trusses”, kar stavbi zagotavlja večjo togost.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

NOTRANJE KONSTRUKCIJE Dva glavna tipa sistemov za prenašanje bočnih obremenitev znotraj kategorije notranjih konstrukcij, sta okvirji, ki se upirajo momentom (moment resisting frames), ter strižna paličja/stene (shear trusses/walls). Ti sistemi so običajno zasnovani kot ravninski sklopi v dveh glavnih sebi pravokotnih smereh, kateri vzajemno delujejo kot en, kombiniran sistem. Dodaten zelo pomemben sistem v tej kategoriji je z jedrom podprt sistem prečnikov, kateri je pogosto v uporabi za izgradnjo super-visokih stavb.

Kljub temu, da je ta konstrukcija primarno ‘notranja’, pasovna paličja ali mega-stebri omogočajo večjo širino tlorisa konstrukcije, kar pripomore k uporu bočnim obremenitvam v bazi stavbe. Pri stavbah višine med 30 in 70 nadstropji, so jedra iz armiranega betona večinoma učinkovita pri prenašanju bočnih obremenitev. Pri večjih višinah pa upiranje jedra obremenitvam upogiba postaja postopoma neučinkovito. Poleg tega lahko jedro s svojo vitkostjo v stebrih jedra povzroči prevelike sile dviga (uplift forces), ter velike prevrnitvene sile v sistemu temeljev. V jedrih iz armiranega betona, lahko preveliki stenski elementi, kjer se oblikujejo velike natezne sile, hitro izničijo osrednjo kvaliteto betona, to je prenašanje tlačne napetosti. Podobno lahko v jedrih iz jekla, preveliki zvari ali kovičenja delov, kjer prihaja do nateznih napetosti, bistveno zmanjšajo hitrost gradnje enostavnost sestave. Sistem jedra in prečnikov lajša ta problem. Druge prednsoti sistema s prečniki so, razmaki med zunanjimi stebri lahko enostavno dosežejo estetske ter funkcionalne zahteve, okvirni sistem na obrobju stavbe lahko sestoji iz enostavnih nosilcev in stebrov, brez zahtevnih stikov rigidnega okvirja. Pri super-visokih stavbah, povezovanje prečnikov z zunanjimi mega-stebri, odpre fasado za fleksibilno artikulacijo estetskih ter arhitekturnih rešitev, ter tako premošča prej glavno pomanjkljivost zaprtih oblik cevnih sistemov konstrukcij. Poleg tega imajo sistemi s prečniki sposobnost doseganja višin do 150 nadstropij ali več.

Okvirji, ki se upirajo momentom (moment resisting frames - MRF) Sestojijo iz horizontalnih prečnikov, ter vertikalnih stebrov, rigidno povezanih v prostorsko mrežno konstrukcijo. Dimenzije stebrov so večinoma posledica obtežbe gravitacije, katere naraščajo proti bazi stavbe, zaradi katerih v isti smeri naraščajo tudi dimenzije stebrov. Dimenzije prečnikov so po drugi strani posledica zadoščanja potrebe po ustrezni trdnosti prostorskega okvirja, kateri mora ustrezno prenesti bočno nihanje stavbe. Dimenzije prečnikov, tako kot stebrov, zaradi doseganja ustrezne togosti, naraščajo proti bazi stavbe. Okvirje je lahko locirano v ali okoli jedra, na zunanjosti ali po notranjosti stavbe vzdolž linij rastra. Ojačani okvirji (braced frames) So prečno podprti z vertikalnimi jeklenimi paličji imenovanimi tudi prečna paličja (shear trusses), kateri se upirajo bočnim obremenitvam primarno z osno togostjo elementov. Ti se obnašajo kot vertikalna konzolna paličja, v katerih se stebri vedejo kot “chord members”, in koncentrični K, V ali X prečniki kot mrežni elementi (web members). Takšni sistemi se imenujejo koncentrični ojačani okvirji (concetric braced frames CBF). Ekcentrični ojačani okvirji (Eccentric braced frames - EBF) imajo po drugi strani ojačitve, katere so povezane s prečniki nadstropji, kateri tako oblikujejo horizontalne elemente paličja, kateri skupaj z osnim odmikom pripomore k upogibnosti in strični togosti okvirja. To zmanjša razmerje togosti-proti-teži, vendar poveča duktilnost, zato so EBF uporabjeni predvsem na seizmično nevarnih območjih, kjer je duktilnost temeljna zahteva konstrukcijskega oblikovanja. EBF so uporabljeni tudi za montiranje širokih vrat in drugih odprtin in so včasih uporabljeni za seizmično varna območja. Ojačani okvirji so večinoma locirani v servisnem jedru, ter jaških za dvigala, diagonale okvirjev pa zaprte znotraj sten. Armirani betonski ravninski sistemi ali kombinirani sistemi strižnih sten So eni med najbolj priljubljenimi sistemi uporabljenimi za konstrukcije visokih stavb, kateri se lahko uspešno upirajo bočnim silam vetra ter potresa. Tretiramo jih kot vertikalne, v tla vpete konzole. Ko sta dve ali več strižnih sten v isti ravnini povezani z gredami ali ploščami, kot je to v primeru strižnih sten z odprtinami za vrata ter okna, celotna togost sistema preseže togost posamezne stene. Strižne stene uporabljene v poslovnih stavbah so večinoma locirane okoli servisnega jedra. Pravzaprav so v večini visokih stavb vertikalne polne stene jedra delujejo kot stabilizatorji in elementi ko zagotavljajo togost stavbe proti bočnim obremenitvam. Poleg samostojnega jedra, obstajajo še možnosti večih, na različnih pozicijah, različnih oblik, različnega števila ter postavitve.

Slika 138: Konstrukcija jedra podprtega s prečniki

Med bistvenimi pomankljivostmi sistema je vmešavanje konstrukcije na velikost tlorisne površine nadstropij, ter dejstvo, da se konstrukcija po višini ne ponavlja, kar ima negativne posledice za zahtevnost ter čas gradnje. Kljub temu se lahko tem pomankljivostim izogne s pravilnim arhitekturnim ter konstrukcijskim načrtovanjem, kot je pozicioniranje prečnikov v mehanične etaže in oblikovanjem jasnega načrta gradnje. Sistem s prečniki je lahko oblikovan kot katerakoli kombinacija jekla, betona in kompozitnih struktur. Zaradi vseh prej naštetih kvalitet, je bil sistem v zadnjih letih zelo popularen pri izgradnji super-visokih stavb po vsem svetu. Zgodnji primer sistema konstrukcije je bil zgrajen leta 1965 v Montrealu, pod vodstvom Nervi-ja ter Moretti -ja in sicer Place Victoria Office Tower. Uporabil ga je tudi Fazlur Khan leta 1973 v 42-nadstropni First Wisconsin Center v Milwaukee-ju. Nedavne stavbe, ki uporabljajo ta sistem sta med drugimi Jin Mao Building v Shanghai-ju, ter Taipei 101 Tower v Taipei-ju.

Interaktvini sistem strižnih sten (paličja) ter okvirja Rigidni okvirji se lahko združijo z vertikalnimi sistemi paličja ali armirano-betonskimi strižnimi stenami, da tako ustvarijo omenjeni sistem. Rigidni okvirni sistemi niso primerni za gradnjo stavb nad 30 nadstropij, ker komponenta zlaganja strižnih deformacij privede do prevelikega nihanja stavbe. Po drugi strani, so sistemi vertikalnega strižnega paličja ter betonskih strižnih sten, ugodni za gradnjo do približno 10 ali 35 nadstropij, odvisno od razmerja višine proti širini. Ko ta dva sistema združimo z okvirji, ki se upirajo momentom (MRF), dobimo sistem, ki reagira interaktivno. Približno linearno strižni profil okvirja MRF, povezan s parabolično konzolnim vplivom strižnega paličja/sten, rezultira v znani obliki konstrukcije rigidne diafragme. Zgornji del paličja je omejen z okvirjem, spodnji s strižnim paličjem ali steno. Ta efekt močno poveča bočno rigidnost stavbe. Ta sistem ima široko območje aplikacije za stavbe višine od 40 do 70 nadstropij.

Slika 137: Interaktivni sistem strižnih sten (paličja)

Sistemi s prečniki (Outrigger systems) So bili zgodovinsko najprej uporabljeni na jadrnicah, kjer so pomagali prenašati sile vetra v jadrih, ter tako visoke in ozke jambore (mast) naredili stabilne in močne. Jedro v visokih stavbah je analogija jambora, prečniki delujejo kot prečke-flok (spreaders) in zunanji stebri kot pripone (stays). Kot pri jadrnicah, prečniki delujejo z namenom zmanjšanja prečnega momenta v jedru, ki bi se drugače obnašalo kot konzola, ter da prenašajo zmanjšani moment na zunanje stebre (slika 138). Jedro je običajno locirano centralno, s prečniki ki se raztezajo v vse smeri, ali je pa jedro na eni strani stavbe, od koder se prečniki raztezajo do stebrov na drugi strani. Prečniki so običajno v obliki paličja in jeklenih struktur, betonskih sten, katere reagirajo kot togi elementi, ki vsebujejo natezno-tlačne povezave na zunanjih stebrih. Pasovna paličja (belt trusses) so pogosto zasnovana da raztrosijo te natezno-tlašne sile na večje število zunanjih stebrov. Pasovna paličja pomagajo zmanjšati preveliko raztezanje in krčenje teh stebrov. Prečniki so lahko podrpti tudi z mega-stebri na obrobju stavbe.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 139: Notranje konstrukcije

Slika 140: Notranje konstrukcije

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ZUNANJE KONSTRUKCIJE Narava perimetra visoke stavbe ima več konstrukcijske relevantnosti, kot pri katerikoli drugi tipologiji stavbe, to je seveda zaradi svoje višine, katera je razlog za večjo občutljivost na bočne obremenitve, predvsem vetra. Tako je zaželjeno, da se čim več konstrukcije koncentrira na obrobju stavbe, kar poveča globino strukture in v zameno poveča odpornost proti bočnim obremenitvam.

Diafragma talnih plošč, ki povezuje jedro z zunanjo cevjo, prenaša bočne obremenitve v oba sistema. Jedro samo je lahko oblikovane kot polna cev, paličje z diagonalami, ali okvirni sistem. Možno je uvesti tudi več kot eno jedro znotraj perimetra stavbe. Diagonalna mreža (Diagrid system) Dodatni sistem zunanje konstrukcije. S svojo konstrukcijsko učinkovitostjo, kot različico cevnega sistema, se diagonalna mreža pojavlja kot primer trenda nove estetike v obdobju pluralizma stilov. Zgodnje oblikovanje visokih stavb je odkrilo učinkovitosti diagonalnega podpiranja v različnih konfiguracijah kot naprimer X, K in V-A. Vendar ne glede na to, da so bile konstrukcijske kvalitete diagonal dobro spoznane in sprejete, njihov estetski potencial ni bil cenjen, saj so bile obravnavane kot omejujoče pri pogledu iz stavbe navzven. Tako so bile diagonale večinoma skrite znotraj jeder stavb in nikoli na perimetru stavbe. Večji premik od tega načina oblikovajna se je zgodil v 60-ih prejšnjega stoletja. Pri 100-nadstropnem John Hancock Centru v Chicagu, so bile diagonale posajene po vsej površini zunanjega perimetra stavbe, kar je maksimiralo konstrukcijsko učinkovitost in poudarjalo estetiko inovacije. Ta strategija postavitve diagonal, je mnogo bolj učinkovita, kot zapiranje diagonal v ozka jedra. Kljub jasni simbiozi med konstrukcijsko učinkovitostjo ter estetiko stolpa John Hancock, se ta način oblikovanja med arhitekti ni uveljavil kot primarna izbira estetike. Šele nedavne uporabe zunanjih diagonal, so sprožile oživitev interesa med oblikovalci arhitekture visokih stavb. Razlika med tradicionalnimi okvirnimi sistemi z diagonalami na zuznanji strani in trenutnimi sistemi diagonal je ta, da pri slednjih skorajda ni potrebe po tradicionalnih vertikalnih stebrih. To je mogoče, ker diagonalni elementi v teh sistemih nosijo tako obtežbo gravitacije, kot bočne obremenitve. To je posledica njihove trikotne konfiguracije, ki omogoča uniformno dristribucijo sil. V primerjavi s tradicionalnimi okvirnimi cevnimi konstrukcijami brez diagonal, “diagrid” konstrukcije bolj učnikovito minimalizirajo deformacije, ki so posledica bočnih sil, saj te vrst obremenitev prenašajo z osnim delovanjem diagonalnih elementov, medtem ko tradicionalne cevne konstrukcije bočne obremenitve prenašajo z upogibanjem vertikalnih stebrov, ter horizontalnih diagonal. “Diagrid” konstrukcija se lahko primerja s še enim prevladujočim konstrukcijskim sistemom, to je sistem prečnikov (outrigger structure). Pravilno oblikovan, je sistem prečnikov učinkovit pri zmanjšanju prevrnitvenega momenta in bočne sile na bazo stavbe. Kljub temu pa dodatek prečnikov med jedrom ter zunanjimi stebri ne izboljša rigidne odpornosti jedra za bočne obremenitve. Zato visoke stavbe zgrajene v tem sistemu, še vedno potrebujejo jedra z večjo bočno odpornostjo. “Diagrid” sistemi po drugi strani zagotavljajo primerno tako upogibno odpornost, kot upornost bočnim obremenitvam. Tako za razliko od sistemov s prečniki, “diagrid” konstrukcije ne potrebujejo jedra oblikovanega za bočne obremenitve. Kljub temu se lahko rigidnost “diagrid” konstrukcij izboljša z ojačanim jedrom in povezovanjem in aktivacijo le-tega skupaj z zunanjo mrežo, kar je podobno sistemu cevi v cevi. Zgodnji primer konstrukcije “diagrid” je IBM Building, 13-nadstropne stavbe, leta 1963 zgrajene v Pittsburghu. Kasnejši primeri so 30. St. Mary Axe v Londonu, Hearst Tower v New Yorku, Guangzhou Twin Towers v Guangzhou-u, ter Lotte Super Tower v Koreju. Medtem ko so omenjeni primeri tega sistema konstrukcij vsi zgrajeni v jeklu, kar jasno izražajo z regularno oblikovani mreži fasade, se pojavlja nova estetika ekspresije arhitekture v armiranem betonu. O-14 Building v Dubaju uporablja mrežo v armiranem betonu, kot primarni sistem, ki se upira bočnim silam. Zaradi lastnosti betona so konstrukcijski vzorci “diagrid” mreže, ki so kot estetika na fasadi jasno izraženi, bolj fluidnih ter nepravilnih oblik in tako očitno drugačni od plemenitejših pravilnih oblik jeklenih mrež.

Ena najbolj tipičnih konstrukcij je “cev”, katera je lahko definirana kot tri-dimenzionalni konstrukcijski sistem, ki za upiranje bočnim silam aktivira celoten perimeter stavbe. Prva aplikacija sistema je bila realizirana leta 1961 v Chicagu, kjer je Fazlur Khan, kot okvirno cevno konstrukcijo zasnoval 43-nadstropij visoko DeWitt-Chestnut Apartment Building. Nekatere druge stavbe, ki uporabljajo isti konstrukcijski princip so 110-nadstropni Sears Tower, 100-nadstropni John Hancock Center in 83-nadstropna Amoko Building v Chicagu, ter 110-nadstropni WTC Towers (uničeni 2001) v New Yorku. Mnogo druge stavbe, ki presegajo višino 50-ih nadstropij, uporabljajo isti sistem konstrukcije, ali pa variacijo le-tega. Predstavitev cevnega sistema konstrukcije je bila revolucionarna, saj je bil s tem prvič v svojo korist aktiviran in izkoriščen tri-dimenzionalni odziv stavbe, kar je predstavljajo odmik od tradicionalnega sistema rigidno povezanih ravniskih mrež stebra-grede. Cevne oblike imajo mnogo tipov, kateri so odvisni od konstrukcijske učinkovitosti, ki jo zagotavljajo za določeno višino. Okvirni sistem cevi (Fremed tube system) V sistemu, kateri je osnovna cevna oblika, ima stavba ozko postavljene stebre ter široke nosilne grede, rigidno povezane čez celotno zunanje okvirje. Odvisno od konstrukcijske geometrije ter razmerij, razmik zunanjih stebrov znaša med 1,5 do 4,5 m (5-15 čevljev) osno. Širina gred znaša med 600 ter 1200 mm (24-48 in). Organizacija sistema tako na fasadi ne zagotavlja samo konstrukcijske ekspresije in določa dimenzije okenskih odprtin, ampak tudi odpravlja strošek dodatnih okenskih okvirjev (mullions) obešene fasade, v celoti ali delno. Kot je prikazano na sliki 141, so pri okvirni cevni konstrukciji bočne obremenitve največje v vogalnih stebrih, distribucija sil pa ne-linearna za tako mrežni okvir (web-frame - okvir vzporedno smeri vetra), kot za bočni okvir (flange-frame - okvir prečno na smer vetra). Do tega pride, ker osne sile v stebrih proti sredini konstrukcije bočnega okvirja, zaostajajo za tistimi bližje vogalom, kar je posledica lastnosti cevnih okvirjev - za razliko od polnih stenskih cevnih sistemov. Ta fenomen se imenuje “shear-lag” (zaostajanje bočnih obremenitev). Namen optimalnega oblikovanja okvirnega cevnega sistema je omejiti posledice shear-lag efekta in stremeti k bolj “konzolnemu” obnašanju konstrukcije, seveda v sprejemljivih ter praktičnih mejah (t.j. doseganje deformacije konzole med 50 in 80% celotnega nihanja stavbe). Cevne konstrukcije z diagonalami (Braced tube) Je variacija okvirne in je bila prvič uporabljena na 100-nadstropnem John Slika 141: Zaostajanje bočnih obremenitev (shear lag) Hancock Center leta 1970 v Chicagu. Koncept konstrukcije je razvit iz ideje, da namesto uporabe ozko skupaj postavljenih zunanjih stebrov, primerljivo togost dosežemo s širše razporejenimi stebri, katere povežemo z diagonalami, ter tako konstrukciji zagotovimo lastnosti primerljive stenski. Okvirna cevna konstrukcija postaja nad 60-im nadstropjem progresivno neučinkovita, saj se sistem začne obanašati kot tradicionalni okvirni sistem. Poslednično so stebri in grede dimenzionirani glede na upogib, kar rezultira v velikih dimenzijah. Poleg tega je tako “konzolno” obnašanje celotne konstrukcije ogorženo, ter shear-lag efekt poslabšan. Cevna konstrukcija z diagonalami premošča ta problem s tem, da ojača okvirje perimetra znotraj svojih ravnin. Diagonale okvirnega paličja, povezane s stebri v vsakem stiku, učinkovito izničujejo problem shear-lag efekta čez celotno okvirno konstrukcijo. Stebri so lahko tako posajeni bolj poredko, njihove dimenzije ter dimenzije diagonal manjše, kar tako omogoča tudi večje okenske odprtine.

Drugi tipi sistemov za prenašanje bočnih obremenitev v kategoriji zunanjih konstrukcij so še prostorska paličja, super-okvirji in ekso-skeleti. Ti sistemi so občasno uporabljeni za konstrukcije visokih stavb. Prostorska paličja (Space truss) So modificirani sistemi cevnih konstrukcij z diagonalami, katere povezujejo zunanjost z notranjostjo. V tipičnem sistemu cevne konstrukcije z diagonalami, so diagonale, katere povezujejo glavne elemente - običajno vogalne stebre, locirane na ravninah vzporednimi s fasadami. V sistemu prostorskega paličja, pa nekatere diagonale prebadajo notranjost stavbe. Primer konstrukcije je Bank of China, zgrajena 1990 v Hong Kongu.

Cevni snop (Bundeled tube) Je grozd individualnih cevi, povezanih tako, da delujejo kot ena enota. Za izjemno visoke stavbe samostojna (okvirna) cev ni zadovoljiva, saj bi naj bila širina stavbe ob svojem vznožju dovolj velika, da ohranja smiselno vitkost (razmerje višine proti višini) do te mere, da stavba ni preveč gibljiva in ne niha pretirano. Učinkovitost sistema je drastično zmanjšana v samostojni cevi velike višine, kar je posledica shear-lag efekta. Pri takšni konstrukciji, bi bil tri-dimenzionalni odziv stavbe in njena togost izboljšana s prečnimi stenami in okvirji znotraj stavbe. 110-nadstropni Sears Tower v Chicagu, končan leta 1974, je bil prva stavba konstrukcije cevnega snopa, kjer je 9 jekleno okvirnih cevi povezanih ob vznožju, od katerih se nekatere končajo pri raličnih višinah, dve pa potekata do vrha stavbe. Fleksibilnost ogranizacije tolrisa, od izjemno velikih ob vznožju, do vse manjših proti vrhu, je dalo takšni cevni strukturi dodatno prednost. Koncept konstrukcije je zagotavljal tudi večjo širino pri postavitvi stebrov v stenah posameznih cevi, kar je omogačalo večjo svobodo pri organizaciji prostorov med posameznimi cevmi. Ta tip konstrukcije omogoča veliko svobode v arhitekturnem izražanju, s tem ko zagotavlja širok vokabular za večino obstoječih stavbnih oblik. Primer konstrukcije je One Magnificent Mile, zasnovan leta 1983 v Chicagu. V tej stavbi mešane rabe, je bilo možno povezati individualne cevi v različnih konfiguraciji in končati ob različnih višinah, brez izgube konstrukcijske celovitosti (integrity). Nadaljevanje ideje v snop povezanih cevi, pripelje do povezave le-teh z diagonalami, kar omogoči večjo efektivno višino. Dodatno je smisleno omeniti, da se ob želji, da se posamezne cevi, povezane obnašajo kot enota, so te lahko različnih oblik - pravokotnih, trikotnih ali šestkotnih (kot je to demonstrirano na tej stavbi). Togost cevnega snopa je lahko povečana tudi z uporabo jedra, katero nase prenese del bočnih obremenitev - tako se ustvari sistem “Cev v cevi” (Tube-in-tube system).

Super-okvir (Superframe) Sestoji iz mega-stebrov, ki oblikujejo podprte okvirje velikih dimenzij v vogalih stavbe, kateri so povezani z več-nadstropnim paličjem, ki se ponovi vsakih 15 do 20 nadstropji. Koncept super-okvirja je lahko uporabljen na več načinov. Primeri konstrukcije so vidni v 56-nadstropni Parque Central Complex Towers, zgrajeni leta 1979 v Carcasu, Venezueli, ter 168-nadstropni Chicago WTC, ki ga je predlagal Fazlur Khan leta 1982. Ekso-skelet V konstrukciji ekso-skeleta so sistemi za prenos bočnih obremenitev postavljeni zunaj linij stavbe, vstran od njihovih fasad. Primer tega je Hotel de las Artes v Barceloni. Zaradi karakteristik kompozicije sistema, ta deluje kot primarni identifikator stavbe - kar je ena glavnih vlog fasade visoke stavbe v večini primerov. Ognje-varnost sistema ni resna obremenitev, saj ta stoji izven linije stavbe. Kljub temu je toplotno krčenje/raztezanje sistema izpostavljeno vedno spreminjajočemu se vremenu, zato morejo biti toplotni mostovi oblikovani s tem v mislih.

Slika 142: Cevni snop (bundeled tube), Sears Tower, Chicago

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 143: Zunanje konstrukcije

Slika 144: Zunanje konstrukcije

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

DUŠILNE STRATEGIJE KONSTRUKCIJSKIH SISTEMOV Uglašeni tekočinski dušilci (kasneje TLD), kot naprimer uglašeni pljuskajoči dušilci (tuned sloshing dampers - TSD), kot generator obratno usmerjene vztrajnostne sile uporabljajo valovanje vode. Tako je ta sistem lahko oblikovan z uporabo obstoječega vira vode znotraj stavbe, kot je naprimer bazen ali rezervoar vode pri vrhu stavbe. V TSD je frekvenca valovanja usklajena s pravilnim dimenzioniranjem rezervoarja za vodo. Dodaten tip TLD so usklajeni tekočinski stebri (tuned liquid column dampers - TLCD), kateri za svoej delovanje uporabljajo rezervoarje U-oblike.

Smer razvoja sistemov konstrukcij visokih stavb, kateri temelji na novih konstrukcijsih konceptih z na novo posvojenimi visoko-zmogljivimi materiali in konstrukcijskimi metodami, je vse večja učinkovitost. Posledično so sistemi konstrukcij visokih stavb mnogo lažji, kot so to bili včasih. Ta smer konstrukcijske evolucije k lahkosti pa vendar povzroča resne probleme z nihanjem konstrukcije (predvsem zaradi vetra). Iz vidika lastnosti konstrukcijskega materiala, zaradi togosti materiala in s tem povezanega shear-lag efekta, v kombinaciji s trdnostjo materiala, postaja možnost skrbeti za konstrukcijo en glavnih faktorjev pri oblikovajnu visoke stavbe, kadar je uporabljen material velikih trdnosti. Naprimer, danes se uporablja konstrukcijsko jeklo od 170 do 690 Mpa (24-100 ksi). Kljub temu, modul elastičnosti ostaja skorajda isti, ne glede na razlike v trdnosti. Sprememba v procesu proizvodnje ali vročinska obdelava vplivata na trdnost in ne na modul elastičnosti. Kar se tiče betona, povečanje trdnosti poveča tudi modul elastičnosti, čeprav se poveča tudi njegova krhkost. Kljub temu je povečanje modulov elastičnosti relativno majhno, v primerjavi s povečanjem trdnosti materiala. Tako lažje konstrukcije narejene iz materialov visoke trdnosti, lahko proizvedejo težave pri nihanju.

Aktivni sistemi Definicija aktivnih konstrukcijskih kontrolnih sistemov jih opisuje kot, tisti, ki imajo sposobnost definirati trenutno stanje konstrukcije, se odločiti o nizu korakov, ki bodo trenutno stanje spremenili v bolj ugodnega in te korake izvedli v kontroliranem načinu, ter v kratkem času. Medtem, ko so nekateri pasivni sistemi, kot so to TMD ter TSD, učinkoviti v samo ozkem področju obremenitvenih situacij, lahko aktivni uspešno delujejo v precej širšem spektru. Poleg tega so naprednješa oblika funkcionalno naravnane tehnologije v arhitekturi. Primeri tega so aktivni masovni dušilci (aktive mass dampers - AMD), ter aktivno-variabilni togostni dušilci (active variable stiffness devices - AVSD).

Kontrola tega gibanja konstrukcije se mora upoštevati z ozirom na statično obtežbo, kot na dinamično (static and dynamic load). Ob statičnemu učinku obremenitve vetra, trdnejše konstrukcije proizvedejo manj bočnega gibanja. Ob dinamičnem učinku bočne obremenitve vetra, pa je potrebno upoštevati odziv konstrukcije, ne samo gibanje v smeri vetra, temveč tudi prečno na le-tega. Generalno so pri visokih stavbah bočne vibracije, prečno na smer vetra, katere povzročajo t.i. vrtinci (vortex shedding), bolj kritične, kot tiste v smeri vetra. Kar se tiče obeh smeri, konstrukcije z več dušenja/dušilci bolje reducirajo nivo vibracij in sipajo le-te hitreje. Kar se tiče vibracij v prečni smeri na veter, trdnejše konstrukcije manjšajo možnost stanja “lock-in”, saj ko frekvenca nihanja konstrukcije narašča, prav tako narašča hitrost vetra, ki povzroča da do stanja “lock-in” sploh pride. Ker naravni razvoj konstrukcij visokih stavb k vsej večji lahkosti, ne kaže namena da se bo v prihodnosti obrnil v svojo nasprotno smer, je večjo trdnost in karakteristike dušenja potrebno doseči z minimalno količino materiala.

AMD so po videzu podobni TMD dušilcem, a v prvem vibracije zazna senzor, optimalna kontrola le-teh je izračunana s pomočjo računalnika, gibanje stavbe pa je zmanjšano s premikanjem gibljive mase s pomočjo električnega pogona. AVSD stalno spreminjajo togost stavbe tako, da njena frekvenca ostaja zunaj frekvenc zunanjih sil kot so potresi, to pa zato, da ne pride do stanja resonance. Čeprav aktivni sistemi trenutno še niso ekonomično opravičjivi, ter njihova zanesljivost omejena, imajo z nadaljnimi raziskavami velik potencial za prihodnje aplikacije. Povzeto po: Ali M.M., Moon, K.S. (2007). Structural Developments in Tall Buildings: Current Trends and Future Prospects. IL, USA. Pridobljeno 14.1.2016 s spletne strani www. arch.usyd.edu.au/asr

Doseganje večje trdnosti v visokih stavbah je povezano s konfiguracijo primarnih konstrukcijskih sistemov. Naprimer, nedavni konstrukcijski trendi, kot so cevne strukture, diagrid sistemi ter z jedrom podprti sistem prečnikov, večinoma dosegajo večjo trdnost, kot tradicionalni sistemi rigidnega okvirja. Doseganje večjega dušenja pa je povezano tudi z izbiro primarnega konstrukcijskega sistema in materialov. Kljub temu je nivo dušenja, ki ga dosežemo samo s primarno konstrukcijo, vse dokler stavba ni zgrajena, negotov. Bolj natančno in zanesljivo povečanje dušenja, katero izboljša odziv stavbe na nihanje, je lahko doseženo z vgradnjo pomožnih dušilnih naprav, znotraj primarnega konstrukcijskega sistema. Učinki takšnega načina dušenja se lahko ocenijo relativno natančno. Tako se ob predvidevanju, da bo na stavbo deloval veter, ki lahko pripelje do večjih težav povezanih z vibracijami, predstavlja vgradnja pomožnih dušilnih sistemov zanesljivo rešitev. Obstajajo različne strategije dušilnih sistemov, ki manjšajo vplive obremenitve vetra na visoke stavbe. Razdelimo jih lahko v dve kategoriji, pasivne sisteme ter aktivne sisteme. Pasivni sistemi imajo definirane karakteristike in da le-te izpolnjujejo svoj namen, ne potrebujejo energije, medtem ko aktivni sistemi potrebujejo “pogon” ali mehanizem “aktivnega vodenja”, kateri se zanašajo na vir energije, ki sistem prilagajajo vedno spreminjajočih se obremenitvam. Tako so, večinoma, aktivni sistemi bolj učinkoviti od pasivnih. Kljub temu so pasivni sistemi zaradi ekonomičnih razlogov in zanesljivosti pogosteje uporabljeni. Pasivni sistemi

Slika 145: Pomožni dušilni sistemi visokih stavb

Pasivni sistemi se lahko nadaljno delijo še v dve pod-kategoriji: 1. sistemi materialov ki temeljijo na sipanju energije, kot naprimer viskozni dušilci in viskozno-elastični dušilci 2. pomožni sistemi mase, kateri proizvajajo kontra-vztrajnostne sile, kot so uglašeni -masovni dušilci (tuned mass dampers - TMD) in uglašeni tekočinski dušilci (tuned liquid dampers - TLD). Sistemi materialov ki temeljijo na sipanju energije so večinoma neločljivi del primarnega konstrukcijskega sistema, na skrajnih lokacijah, kateri manjšajo dinamično gibanje visokih stavb. Sila dušenja v viskoznem dušilcu ali viskozno-elastičnem dušilcu, je odvisna od časa v katerem se zgodi deformacija. Dušenje se zgodi skozi spremembo faze med silo in premikom. Primer viskozno-elastičnega dušilca, je bil montiran v uničenih WTC Towers v New Yorku. Drugi tipi sistemov dušenja, kjer dušilni mehanizem deluje skozi direktno sipanje energije iz sistema, so t.i. “histerično dušenje”, ter dušenje s trenjem.

Slika 146: Uglašeni tekočinski dušilci (tuned liquid dampers - TLD)

Pomožni sistem mase (kasneje TMD) sestoji iz generatorja kontra-vztrajnostne sile v obliki velike mase, katero spremlja relativno kompleksna mehanična naprava, ki omogoča in podpira namensko delovanje mase. Frekvenca TMD mase je večinoma uglašena s temeljno frekvenco primarne konstrukcije. Tako, ko je vzbujen temeljni način gibanja, TMD masa, skupaj s primarno konstrukcijo, zaniha izven v obratno smer, kar proizvaja obratno usmerjeno vztrajnostno silo. TMD sistem je za svoje najboljše delovanje lociran pri vrhu stavbe, v sobi, ki običajno ni dostopna javnosti, kot je to v primeru stavbe John Hancock Building v Boston-u, ter Citicorp Building v New York -u. TMD sistem v obliki nihala, pa je v stavbi Taipei 101 montiran in uporabljen kot dekorativni element interier-ja, ter kot tak nase vleče pozornost obiskovalcev.

Slika 146: Uglašeni masovni dušilci (tuned mass dampers - TMD)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TRENDI GRADNJE VISOKIH STAVB TRENDI GRADNJE VISOKIH STAVB LETA 2017 Nebotičniki so zapozneli indikatorji trendov ekonomije. Pod trenutnimi pogoji ekonomije investicijska strategija v letu 2017 doživlja preporod. Zanimivo je videti, da smo priča popolnemu okrevanju po ekonomski krizi leta 2008, saj večja samozavest spekulativnih investitorjev omogoča gradnjo nebotičnikov z eno funkcijo. Prav tako se pojavlja vedno večji interes premožnih investitorjev graditi visoke stanovanjske stavbe.

150 144

140

130

127

120 115

110

Število stavb 200 m+ končanih vsako leto

Analiza gradnje visokih stavb (višjih od 200 m) leta 2017 pokaže, da je bilo zgrajenih več stavb, kot v katermkoli letu poprej - kar 144. Leto 2017 je bilo tudi geografsko najbolj raznoliko leto, če upoštevamo število mest in držav, ki so zgradile stavbe višje od 200 m - kar 69 mest v 23 državah, za primerjavo, v letu 2016 je visoke stavbe zgradilo 54 mest v 18 državah. Skupno število metrov novo zgrajenih stavb je tako 35,145 m, kar leto 2017 naredi “najvišje leto sploh”.

160

102

100

Od 144 stavb višjih od 200 m in zgrajenih v letu 2017, jih je 74, ali 51%, za svojo glavno konstrukcijo uporabilo beton. 64, ali 44%, jih je za konstrukcijo uporabilo kompozit jekla in betona. Uporaba betona se preferira zaradi njegovih dobrih konstrukcijskih lastnosti, nizke cene in relativne enostavnosti uporabe. 2 v letu 2017 zgrajeni stavbi sta imeli jekleno konstrukcijo, kar je enako kot v letu 2016. Trenutno na svetu stoji 17 stavb, višjih od 200 m, s samo jekleno konstrukcijo.

30 23

22 20

projecirano število megavisokih 600 m+

Projecirano število supervisokih 300 m+

Povprečna višina visokih stavb zgrajenih v letu 2017 je 244 m (238 m v letu 2016). Povprečna višina 100 najvišjih stavb na svetu vztrajno raste, trenutno je 372 m (363 m v letu 2016). Kar 15 “supervisokih” stavb (višjih od 300 m) je bilo zgrajenih v letu 2017. Celotno število supervisokih na svetu je tako trenutno 126. To predstavlja izjemno povišanje števila, za primerjavo, leta 2000 jih je bilo zgrajenih 26. Pričakuje se, da bo v letu 2018 zgrajenih od 130 do 160 stavb višjih od 200 m in 12 do 20 višjih od 300 m. (vir: http://www.skyscrapercenter.com/research/ CTBUH_ResearchReport_2017YearInReview.pdf)

Slika 148: Najvišje že zgrajene stavbe, zgrajene v posameznem letu

12 9

3 1

2017

2014

2016

2005

2015

2004

2013

2002

2011

2009

2008

2006

2007

2001

2003

1999

2000

1998

1997

1994

1992

1991

1990

1988

Število megavisokih 600 m+

1989

1987

1985

Projecirano število stavb 200 m+

Slika 147: Graf prikazuje število stavb višjih od 200m, zgrajenih med letoma 1960 in 2017, s projekcijo za leto 2018

1986

1995

3 1

Število stavb 200 m+

Število supervisokih 300 m+

1996

11 9

8 6

1993

1983

1984

1978

1977

1976

1981

1982

1979

1975

1974

1971

1980

4 2

1973

1969

1972

1970

1966

3 1

1968

1965

1967

1964

1962

1963

9 6

2012

2018

2010

31 27

1961

Severna Amerika je več kot podvojila svoj rekord iz leta 2016, s 15 visokimi stavbami zgrajenimi v letu 2017, kar tako ustvari globalni delež 10,4% vseh v letu 2017 zgrajenih stavb. V ZDA je bilo zgrajenih 10 in v kanadi 5 stavb višjih od 200 m. Azija ostaja globalni epicenter gradnje visokih stavb, saj je bilo končanih 109 stavb višjih od 200 m, kar znaša 76% vseh.

1960

Visoke stavbe niso več omejene na finančne in poslovne centre velikih mest, temveč postajajo sprejemljiv globalni model večanja gostote. To je razumljivo, saj se po svetu več kot miljon ljudi urbanizira vsak teden.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VISOKE STAVBE PO SVETU V letu 2017 je bilo zgrajenih 144 stavb višjih od 200 m. To je četrto zaporedno leto, ki podira rekord prejšnjega. Tako je celotno število stavb, višjih od 200 m, na svetu 1319. To je 12,3% povišanje števila iz leta 2016, ter 402% povišanje števila iz leta 2000, ko je bilo zgrajenih le 263 stavb višjih od 200 m. Azija vodi kot dominantna regija, ko pride do izgradnje visokih stavb, predvsem Kitajska, ki je v vodstvu že iz nekaj let. Spodaj so predstavljeni referenčni primeri visokih stavb iz Azije, Evrope, Bližnjega Vzhoda in ZDA. Težko bi rekli, katera oblika je značilna za določeno regijo. Morda se samo Azija zgleduje po svoji preteklosti, kar je vidno na primeru Jin Mao Tower, ter Taipei 101. Ostale oblike so si večinoma podobne, lahko bi rekli da imajo internacionalno obliko.

Slika 150: 100 najvišjih stavb na svetu glede na: regijo, funkcijo, material Grafi prikazujejo, da je največ visokih stavb v Aziji in na Srednjem Vzhodu, mešana raba visokih stavb se veča, prav tako se veča uporabe kompozitov za konstrukcijo.

Slika 151: Guangzhou International avtor arh.: WilkinsonEyre lokacija: Kitajska, Guangzhou status: končano leto: 2004-2010 konstrukcija-funkcija/material: poslovna, hotel/kompoziti višina: 415m (uporabno), 438,6m (arh) št. nadstropij: 103 + 4 (klet)

Slika 152: Jin Mao Tower avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: Kitajska, Shanghai status: končano leto: 1994-1999 konstrukcija-funkcija/material: poslovna, hotel/kompoziti višina: 348m (uporabno), 420m (arh) št. nadstropij: 88 + 3 (klet)

Slika 153: Millenium Tower avtor arh.: Foster + Partners lokacija: Japonska, Tokio status: predlagano leto: 1989 konstrukcija-funkcija/material: vertikalno mesto/jeklo višina: 840m št. nadstropij: 170

Slika 154: Pearl River Tower avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: Kitajska, Guangzhou status: končano leto: 2005-2013 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 289,9m (uporabno) 309,4 (arh) št. nadstropij: 71 + 5 (klet)

Slika 155: Shanghai Tower avtor arh.: Gensler lokacija: Kitajska, Shanghai status: končano leto: 2008-2015 konstrukcija-funkcija/material: poslovna, hotel/kompoziti višina: 561m (uporabno), 632m (arh) št. nadstropij: 128 + 5 (klet)

Slika 156: Zuzhou Zhongnan Center avtor arh.: Gensler lokacija: Kitajska, Zuzhou status: v izgradnji leto: 2011-2021 konstrukcija-funkcija/material: poslovna, hotel, stanovanjska/kompoziti višina: 592,8m (uporabno), 729m (arh) št. nadstropij: 137 + 5 (klet)

Slika 157: Taipei 101 avtor arh.: C.Y. Lee & Partners Architects/Planners lokacija: Kitajska (Taiwan), Taipei status: končano leto: 1997-2004 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 438m (uporabno), 508m (arh) št. nadstropij: 61 + 5 (klet)

Slika 158: Lotte World Tower avtor arh.: Kohn Pedersen Fox Associates lokacija: Južna Koreja (Soul) status: natečajni predlog leto: 2017 konstrukcija-funkcija/material: mešana/kompoziti višina: 497m (uporabno), 555m (arh) št. nadstropij: 123 + 6 (klet)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 159: Cayan Tower avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZAE, Dubai status: končano leto: 2006-2013 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 307m (arh) št. nadstropij: 75

Slika 160: Burj Khalifa avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZAE, Dubai status: končano leto: 2003-2010 konstrukcija-funkcija/material: poslovna, hotel, stanovanjska/jeklo, beton višina: 584,5m (uporabno) 829,8m (arh) št. nadstropij: 163 + 1 (klet)

Slika 161: Doha Tower avtor arh.: Ateliers Jean Nouvel lokacija: Qatar, Doha status: končano leto: 2004-2012 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo, beton višina: 190m (uporabno) 238m (arh) št. nadstropij: 46 + 3 (klet)

Slika 162: Kingdom Tower avtor arh.: Adrian Smith + Gordon Gill Architecture lokacija: ZAE (Jeddah) status: v izgradnji leto: 2011-2021 konstrukcija-funkcija/material: beton višina: 1000+ m št. nadstropij: 167 + 2 (klet)

Slika 163: Absolute World Building D avtor arh.: MAD Architects lokacija: Kanada, Mississauga status: končano leto: 2006 - 2012 konstrukcija-funkcija/material: stanovanja/beton višina: 175,6m (uporabno, arh) št. nadstropij: 56

Slika 164: Chicago Spire avtor arh.: Santiago Calatrava Architects & Engineers lokacija: ZDA, Chicago status: v čakanju leto: 2005 konstrukcija-funkcija/material: stanovanja/beton, jeklo višina: 568,5m (uporabno) 609,6m (arh) št. nadstropij: 150

Slika 165: Lakhta Center avtor arh.: Gorproject lokacija: Rusija, St. Petersburg status: v izgradnji leto: 2011 - 2018 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 353m (uporabno) 462m (arh) št. nadstropij: 86 + 3 (klet)

Slika 166: Mirvish Theatre Block avtor arh.: Mirvish+Gehry lokacija: Kanada (Toronto) status: predlog leto: 2008 konstrukcija-funkcija/material: stanovanja/kompoziti višina: 280m št. nadstropij: 80-85

Slika 167: Russia Tower avtor arh.: Foster + Partners lokacija: Rusija, Moskva status: leto: 2006 konstrukcija-funkcija/material: poslovna, hotel, stanovanjska/kompoziti višina: 612 m št. nadstropij: 118

Slika 168: Skyneedle avtor arh.: Cesar Pelli & Associates lokacija: ZDA (Chicago) status: predlog leto: 1988 konstrukcija-funkcija/material: ni znano višina: 610m št. nadstropij: 125

Slika 169: Tribune Tower avtor arh.: Hood & Howells lokacija: ZDA, Chicago status: končano leto: 1922-1925 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 141m št. nadstropij: 35 + 4 (klet)

Slika 170: The Shard avtor arh.: Renzo Piano Building Workshop lokacija: UK, London status: končano leto: 2000-2013 konstrukcija-funkcija/material: mešano/kompoziti višina: 244m (uporabna), 306m (arhitekturna št. nadstropij: 73 + 3 (klet)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VISOKE STAVBE V NEW YORKU Časovni pregled končanih visokih stavb v New Yorku spominja na cikle nepremičninskega poka Združenih Držav Amerike v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in začetek trenutnega. Najbolj aktivno je bilo leto 1931, ko je eksces gromkih dvajsetih (roaring ‘20s) prispeval h gradnji takrat najvišjih stavb na svetu. Pomajnkanje tako materiala, kot ostalih sredstev, je med 2. Svetovno vojno seveda imelo posledice za obdobje. Vzpon multinacionalnih korporacij lahko pojasni relativno velik val gradnje nebotičnikov v 70-ih, četudi je takrat New York vztrajal v zanj takrat najtemnejšem finančnem obdobju. Za tem je prišlo obdobje “norega Wall Street-a” v 80-ih, ko je bilo zgrajenih največ visokih stavb (145, največ v desetletju) čemur je sledilo počasno obdobje 90-ih. Izoliran primer terorističnega napada 9/11, na gradnjo visokih stavb niti približno ni imel takega vpliva, kot finančna kriza v letih 2008-2009. Trenutni nepremičninski boom demonstrira vztrajnost mesta New York. Je magnet za kapital, saj ostaja vodilno mesto-laboratorij za visoke stavbe na svetu.

Slika 175: Študija visokih stavb (100 m+) v New Yorku Levo diagram, ki prikazuje razdelitev stavb po funkciji (največ stanovanjskih, sledijo poslovne stavbe): Desno diagram, ki prikazuje število stavb, glede na okrožje (največ visokih stavb je na Manhattnu)

Trenutni nepremičniski boom bi lahko kategorizirali kot povečanje števila luksuznih stanovanjskih visokih stavb, povečanje vitkosti vitkosti stavb (razmerje širine baze proti višini objekta) in izjemno povečanje gradnje na novih, prej manj vrednih lokacijah, kot so Brooklyn, Queens in Jersey City.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 176: One World Trade Center avtor arh.: Minoru Yamasaki Associates;Emery Roth & Sons lokacija: ZDA, New York status: porušen leto: 1966-1972 (2001) konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 413m (uporabno) 417m (arh) št. nadstropij: 110

Slika 177: 2 World Trade Center avtor arh.: Bjarke Ingels Group lokacija: ZDA, New York status: predlagano leto: 2015 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 403m (arh) št. nadstropij: 82 + 4 (klet)

Slika 178: 8 Spruce Street avtor arh.: Gehry Partners lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2003-2011 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 265m (uporabna) 271m (arh) št. nadstropij: 76 + 1 (klet)

Slika 179: 12 East 37th Street avtor arh.: Perkins + Will lokacija: ZDA, New York status: predlagano leto: 2015 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton, jeklo višina: 213m (arh) št. nadstropij: 65

Slika 180: 41 West 57th Street avtor arh.: Mark Foster Gage lokacija: ZDA, New York status: vizija leto: 2015 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/ ? višina: ? št. nadstropij: 102

Slika 181: 53 West 53rd avtor arh.: Ateliers Jean Nouvel lokacija: ZDA, New York status: v izgradnji leto: 2006-2018 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 320m (arh) št. nadstropij: 77 + 3 (klet)

Slika 182: 99 Church Street avtor arh.: Robert A.M. Stern Architects lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2007-2016 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska, hotel/beton višina: 265m (uporabno) 282m (arh) št. nadstropij: 67 + 2 (klet)

Slika 183: 111 West 57th Street avtor arh.: SHoP Architects lokacija: ZDA, New York status: v izgradnji leto: 2012-2018 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 345m (uporabno) 438m (arh) št. nadstropij: 80 + 2 (klet)

Slika 184: 220 Central Park South avtor arh.: Robert A.M. Stern Architects lokacija: ZDA, New York status: v izgradnji leto: 2014-2017 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 289,6m (arh) št. nadstropij: 66

Slika 185: 340 Flatbush avtor arh.: SHoP Architects lokacija: ZDA, New York status: predlagano leto: 2015 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska, poslovna/ višina: 324m (arh) št. nadstropij: 73

Slika 186: 432 Park Avenue avtor arh.: Rafael Viñoly Architects lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2011-2015 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 392m (uporabno) 425m (arh) št. nadstropij: 85 + 3 (klet)

Slika 187: 520 Park Avenue avtor arh.: Robert A.M. Stern Architects lokacija: ZDA, New York status: v izgradnji leto: 2012-2018 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 237,9m (arh) št. nadstropij: 54

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 188: The Bryant Park Hotel avtor arh.: Hood & Howells lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1923-1924 konstrukcija-funkcija/material: hotel/jeklo višina: 103m (arh) št. nadstropij: 23 + 1 (klet)

Slika 189: Central Park Tower / Nordstrom avtor arh.: James Carpenter Design Associates; Adrian Smith + Gordon Gill Architecture lokacija: ZDA, New York status: v izgradnji leto: 2010-2019 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska, hotel/beton višina: 541m (arh) št. nadstropij: 95

Slika 190: Chase Tower avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1966-1969 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 259m (arh) št. nadstropij: 60

Slika 191: Chrysler building avtor arh.: William van Alen lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1928-1930 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 252m (uporabno) 318,9m (arh) št. nadstropij: 77

Slika 192: General Motors Building avtor arh.: Emery Roth & Sons lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1964-1968 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 214,9m (arh) št. nadstropij: 50 + 2 (klet)

Slika 193: Hearst Tower avtor arh.: Foster + Partners lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2000-2006 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 182m (arh) št. nadstropij: 46 + 1 (klet)

Slika 194: Larkin Building avtor arh.: John & Edward Larkin lokacija: ZDA, New York status: vizija leto: 1926 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 368m (arh) št. nadstropij: 110

Slika 195: 53rd at Third / Lipstick Building avtor arh.: Johnson/Burgee Architects lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1983-1986 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 138m (arh) št. nadstropij: 34

Slika 196: One Liberty Plaza avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1972 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 226m (arh) št. nadstropij: 54 + 3 (klet)

Slika 197: One Vanderbilt Place avtor arh.: Kohn Pedersen Fox Associates lokacija: ZDA, New York status: v izgradnji leto: 2013-2020 konstrukcija-funkcija/material: poslovna višina: 461m (arh) št. nadstropij: 64

Slika 198: Waldorf Astoria Hotel avtor arh.: Henry J. Hardenbergh lokacija: ZDA, New York status: porušen leto: 1897-1929 konstrukcija-funkcija/material: hotel/jeklo višina: 65,2 m št. nadstropij: 16

Slika 199: Waldorf Astoria Hotel avtor arh.: Schultze & Weaver lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1930-1931 konstrukcija-funkcija/material: hotel/jeklo višina: 190,5m (arh) št. nadstropij: 47

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 200: Woolworth building avtor arh.: Cass Gilbert lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1910-1913 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska, poslovna/jeklo višina: 241,4m (arh) št. nadstropij: 57

Slika 201: One World Trade Center avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2005-2014 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 386,5m (uporabno) 541,3m (arh) št. nadstropij: 94 + 5 (klet)

Slika 202: 4 World Trade Center avtor arh.: Maki and Associates lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2006-2014 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 280m (uporabna) 297,7m (arh) št. nadstropij: 65 + 4 (klet)

Slika 203: 45 Broad Street avtor arh.: Cetra/Ruddy lokacija: ZDA, New York status: predlagano leto: 2016 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska višina: 301m (uporabna) 340m (arh) št. nadstropij: 64 + 3 (klet)

Slika 204: 70 Pine avtor arh.: Clinton and Russell; Holton & George lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1932 konstrukcija-funkcija/material: hotel, stanovanjska/jeklo višina: 244m (uporabna) 290m (arh) št. nadstropij: 67

Slika 205: 500 Fifth Avenue avtor arh.: Shreve, Lamb & Harmon Associates lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1929-1931 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 212,5m (arh) št. nadstropij: 59

Slika 206: 601 Lexington avtor arh.: Stubbins Associates lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1974-1977 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 287,9m (arh) št. nadstropij: 63 + 3 (klet)

Slika 207: Bank of America Tower avtor arh.: Cook + Fox Architects lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2003-2009 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 234m (uporabna) 365,8m (arh) št. nadstropij: 55 + 3 (klet)

Slika 208: Carnegie Hall Tower avtor arh.: Cesar Pelli & Associates lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1988-1991 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/beton višina: 230m (arh) št. nadstropij: 60 + 1 (klet)

Slika 209: Empire State Building avtor arh.: Shreve, Lamb & Harmon Associates lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1930-1931 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 373m (upor.) 381m (arh) 443m (konica) št. nadstropij: 102 + 1 (klet)

Slika 210: JPMorgan Chase Tower avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1957-1960 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 215,5m (arh) št. nadstropij: 52

Slika 211: MetLife Building avtor arh.: Emery Roth & Sons; Pietro Belluschi lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1960-1963 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 246,3m (arh) št. nadstropij: 59

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 212: Metropolitan Life North Building avtor arh.: D. Everett Waid; Helmle, Corbett and Harrison lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1933-1950 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 137,5m (arh) št. nadstropij: 31

Slika 213: Metropolitan Life North Building avtor arh.: D. Everett Waid; Helmle, Corbett and Harrison lokacija: ZDA, New York status: predlog leto: 1933-1950 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 137,5 m št. nadstropij: 31

Slika 214: Metropolitan Life Tower avtor arh.: Napoleon LeBrun & Sons lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1905-1909 konstrukcija-funkcija/material: poslovna, hotel/jeklo višina: 213m (arh) št. nadstropij: 50

Slika 215: New York Times Tower avtor arh.: Renzo Piano Building Workshop lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2004-2007 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 220m (uporabno) 319m (arh) št. nadstropij: 52

Slika 216: One Astor Plaza avtor arh.: Kahn & Jacobs lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1968-1972 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/kompoziti višina: 227m (arh) št. nadstropij: 54

Slika 217: One57 avtor arh.: Atelier Christian de Portzamparc lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2005-2014 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska, hotel/jeklo, beton višina: 275m (uporabna) 306m (arh) št. nadstropij: 75 + 2 (klet)

Slika 218: Rockefeller Center/Comcast Building avtor arh.: Corbett, Harrison & MacMurray; Raymond Hood; Reinhard & Hofmeister lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1931-1933 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 252m (uporabna) 259m (arh) št. nadstropij: 70

Slika 219: Seagram Building avtor arh.: Ludwig Mies van der Rohe lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1956-1958 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 157m (arh) št. nadstropij: 38

Slika 220: The Trump Building avtor arh.: H. Craig Severance lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1929-1930 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 255m (uporabna) 282,6m (arh) št. nadstropij: 71

Slika 221: Time Warner Center avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 2000-2004 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska, hotel, poslovna/beton, jeklo višina: 207m (uporabna) 228m (arh) št. nadstropij: 55 + 2 (klet)

Slika 222: Trump World Tower avtor arh.: Costas Kondylis Design lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1999-2001 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/beton višina: 251m (uporabna) 262m (arh) št. nadstropij: 72 + 2 (klet)

Slika 223: Twenty Exchange avtor arh.: Cross & Cross lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1929-1931 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 226m (arh) št. nadstropij: 57

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Slika 224: 55 Water Street avtor arh.: Emery Roth & Sons lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1972 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 209m (arh) št. nadstropij: 53

Slika 225: 550 Madison Avenue avtor arh.: Johnson/Burgee Architects lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1980-1983 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 197m (arh) št. nadstropij: 37

Slika 226: 780 3rd Avenue avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1983 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/beton višina: 173,7m (arh) št. nadstropij: 49 + 2 (klet)

Slika 227: Four Seasons Hotel avtor arh.: Pei Cobb Freed & Partners lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1990-1993 konstrukcija-funkcija/material: hotel/beton višina: 207,9m (arh) št. nadstropij: 52

Slika 228: One Grand Central Place avtor arh.: J.E.R. Carpenter lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1930 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 205m (arh) št. nadstropij: 53

Slika 229: One Wall Street avtor arh.: Voorhees, Gmelin & Walker lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1929-1932 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 199,3m (arh) št. nadstropij: 50

Slika 230: The San Remo avtor arh.: Emery Roth lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1929-1932 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska/ višina: 121,9m (arh) št. nadstropij: 27

Slika 231: Socony Mobil Building avtor arh.: Harrison & Abramovitz lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1956 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 174,4m (arh) št. nadstropij: 42

Slika 232: Solow Building avtor arh.: Skidmore, Owings & Merrill LLP lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1968-1974 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 210m (arh) št. nadstropij: 49

Slika 233: Trump Tower avtor arh.: Swanke Hayden Connell Architects lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1980-1982 konstrukcija-funkcija/material: stanovanjska, poslovna/beton višina: 202,4m (arh) št. nadstropij: 58

Slika 234: Two World Financial Center avtor arh.: Cesar Pelli & Associates lokacija: ZDA, New York status: končano leto: 1968 konstrukcija-funkcija/material: poslovna/jeklo višina: 196,6m (arh) št. nadstropij: 44

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

3. ANALIZA LOKACIJE Opis, zgodovina, zahteve, analize.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

NEW YORK OPIS ŠIRŠE LOKACIJE IN NJENE ZGODOVINE

Slika 171: Manhattan, pogled iz Central Parka proti jugu

KLIMA IN GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI MESTA

desetimi najbolj gosto poseljenimi mesti v ZDA (Staten Island bi spadal na 37. mesto). Taista okrožja sovpadajo s štirimi najbolj gosto poseljenimi okrožji v ZDA (New York (Manhattan), Kings (Brooklyn), Bronx ter Queens).

Mesto New York leži na 40°42’46’ severno in 74°00’21’ zahodno, an vzhodnem delu Severne Amerike. Je na zahodni obali Atlantkskega Oceana, na vzhodni točki Združenih Držav Amerike, na jugo-vzhodnem robu države New York. Situirano je v enem največjih naravno zavarovanih zalivov na svetu, pri ustju reke Hudson, na nadmorski višini 10m.

Manhattan (okrožje New York), je geografsko najmanjše in najbolj gosto poseljeno okrožje. V tem okrožju je tudi največ nebotičnikov. Gostota na Manhattnu je 27.812 ljudi na km2 (leta 2015), kar ga uvršča na prvo mesto po gostoti med vsemi mesti v ZDA. Manhattan je kulturno, administrativno in finančno središče mesta New York, v katerem se nahajajo sedeži glavnih ameriških multinacionalnih korporacij, sedež Združenih Narodov, Wall Street, mnogokrat opisan kot finančno središče sveta, ter mnogo pomembnih univerz. Manhattan se ohlapno deli na “Lower”, “Midtown”, ter “Uptown” regije. Central Park razdeli Uptown Manhattan na Upper East Side in Upper West Side, nad parkom leži Harlem. Ostala štiri okrožja mesta New York se običajno naslovljena kot “zunanja okrožja”.

Prevaladujoča klima je vlažna sub-tropska, s haldnimi in vlažnimi zimami, prevladujoči vzorci vetrov pihajo proti morju, ter tako manjšajo vplive Atlantika. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 0.3°C, temperature pa se lahko tudi večkrat na zimo spustijo vse do -12°C. Pomlad in jesen sta nepredvidljivi in variirata od hladnih do toplih, z običajno nizko vlažnostjo. Poletja so običajno vroča, z nizko vlažnostjo, s povprečno dnevno temperaturo 24.7°C v juliju. Dnevne temperature lahko presežejo tudi 38°C, nočni pogoji so pogosto poslabšani z efektom fenomena “vročega urbanega otoka” (Urban Heat Island Phenomenon). Letne padavine so 1270mm, enakomerno razporejene skozi leto. Povprečne snežne padavine so 66cm, vendar krepko variirajo od leta do leta. Orkani in tropske nevihte so redke. Mesto povpreči 234 ali 57% možnih sončnih dni letno, ter tako sprejme 2535 ur sončne svetlobe letno. Mesto New York je zgrajeno na treh otokih Long Island, Manhattan in Staten Island. Reka Hudson ločuje mesto od zvezne države New Jersey, East River (ožina) teče od ožine Long Island Sound, in ločuje okrožje Bronx in Manhattan od okrožja Long Island. Reka Harlem, še ena ožina, med rekama East ter Hudson, ločuje večino Manhattna od okrožja Bronx. Reka Bronx, ki teče skozi Bronx ter okrožjem Westchester, je edina, v celoti sladkovodna reka v mestu.

Slika 172: Lokacija mesta New York glede na ZDA

Ozemlje mesta je bilo s človeškimi posegi temeljito prilagojeno, predvsem z obsežnimi melioracijami vzdolž obal, vse od časov Nizozemskega kolonializma. To je najbolj vidno na spodnjem delu Manhattna z razvojem Battery Park City v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Mesto New York je običajno mišljeno kot kolektiv petih okrožij, katera imajo sama na stotine sebi značilnih sosek, s svojo zgodovino ter karakterjem. Če bi bila okrožja vsaka svoje mesto, bi bila štiri od petih (Brooklyn, Queens, Manhattan ter Bronx) med Slika 173: Lokacija mesta New York glede na zvezno državo New York

Slika 174: Satelitska slika mesta New York

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ZGODOVINA MESTA

po William-u III, Princu Oranžnega. Nizozemci so otok kmalu vrnili angležem, s podpisom pogodbe Westminster, novembra leta 1674.

Med “Wisconsian” poledenitvijo, je bilo regija mesta situirana na robu velikega ledenika z debelino do 90m. Ledenik je iz površja postrgal velike količine zemlje, ter za sabo pustil površino odkrite “bedrock”, katera služi kot geološka podlaga večini mesta še danes. Kasneje je ledenik prispeval k ločitvi območij, ki sta danes znani kot Long Island ter Staten Island.

Mnoge bitke med plemeni domorodcev, poleg epidemij, ki so jih s sabo prinesli evropejci, je med letoma 1660 in 1670 botrovalo k znatnemu zmanjšanju števila populacije Lenape. Do leta 1700 se je število Lenape domorodcev zmanjšalo na 200. V 18. stoletju je New York oklestilo število epidemij rumene mrzlice, s katero je mesto izgubilo deset procentov svojega prebivalstva.

Pred kolonizacijo, je bilo področje tega, kar je danes mesto New York, poseljeno z različnimi “Algonoquian” plemeni ameriških domorodcev, od tega “Lenape”, katerih domače podrojče, znano kot “Lenapehoking”, se je raztezalo od Staten Island-a, zahodnega dela Long Island-a, kot območja, ki je danes Brooklyn ter Queens, Manhattan ter Bronx. Prvi dokumentiran obisk evropejcev je bil zapisan leta 1524 - Giovanni da Verrazzano, raziskovalec iz Firenc, pod Francosko krono, kateri je v zaliv New Yorka priplul s svojo ladjo La Dauphine. Ozemlje je pripisal Franciji in ga poimenoval “Nouvelle Angouleme”.

New York je in njegova vloga kot trgovsko pristanišče je cvetelo pod Britansko vlado v zgodnjih letih 18. stoletja. Poleg tega je postal center suženjstva, z 42% gospodinjstvi, ki so lastile vsaj enega sužnja, do leta 1730 - to je več kot katerokoli mesto, z izjemo Charleston-a v Južni Karolini. Večina lastnikov sužnjev si jih je lastila več domačih, ostale so najemali za delo. Suženjstvo je postalo neločljivo povezano z ekonomijo New York-a, njegovim pristaniščem ter bankami in trgovanjem z ameriškim jugom. Leta 1990 so odkrili afriško pokopališče poleg trga Foley, v katerem je bilo v času kolonije pokopanih na desettisoče afričanov.

Španska ekspedicija, katero je vodil Estevao Gomes, portugalski mornar ki je plul za Charles-a V, je prispel v zaliv New Yorka januarja 1525, in na krovu karavele La Anunciada začrtal ustje reke Hudson, katero je takrat poimenoval Dio de San Antonio. Močan led mu je onemogočal nadaljno plovbo in raziskovanje, zato se je v Španijo vrnil že kmau istega leta. “Padron Real”, leta 1527 zapisan prvi znanstvneni zemljevid, ki je kontinuirano pokazal vzhodno obalo Severne Amerike, je bil zapisan na ekspediciji Gomesa in v njegovo čast imenovan “Tierra de Esteban Gomez”.

Na Manhattnu je bil leta 1735 John Peter Zenger obtožen nepokorščine in kritiziranja guvernerja kolonije William-a Cosby-ja, a bil kasneje oproščen, kar je pomagalo ustanoviti “svobodo tiska” v Severni Ameriki. Leta 1754 je bila ustanovljena Univerza Kolumbija, pod taktirko Kralja George-a II, in sicer kot “King’s College in Lower Manhattan. Leta 1756 se je sestal kongres “Stamp Act”, zaradi deset let trajajočih spopadov med ustanovljeno skupino “Sons of Liberty” (Sinovi Svobode), ter britanskimi vojaki nastanjenimi v mestu.

Leta 1609, je angleški raziskovalec Henry Hudson ponovno odkril regijo, ko je s svojo ladjo “Half Moon” zaplul v zaliv New York, medtem ko je iskal skrajni severni prehod do Orienta, za Nizozemsko Vzhodno Indijsko Podjetje. Svojo pot je nadaljeval po reki, ki so jo nizozemci imenovali Severna Reka (danes Hudson), sprva imenovano Mauritius, po Murice-u, princu Oranžnega (nadomestni vladar Nizozmske). Hudsonov prvi častnik je reko opisal kot “miljo široko” in “polno rib”, ter zaliv kot “dober za vse vetrove”. Hudson je plul približno 150 milj severno, mimo kar je danes znano kot Albany, v prepričanju da je reka “pritok” oceana, preden le-ta postane prelitka za plovbo. Deset dni je trajalo njegova ekspidicija po okolju, preden je regijo označil za last “Dutch East India Company”. Leta 1614 je bilo območje med Cape Cod ter Delaware Bay označeno za last Nizozmeske in imenovano New Netherland (Nova Nizozemska).

Battle of Long Island (Bitka za Long Island), največja bitka Ameriške Revolucionarne Vojne, je potekala avgusta 1776, in sicer na ozemlju današnjega Brooklyna. Po bitki, katero so američani izgubili, so britanci mesto vzeli za svojo vojaško ter politično bazo operacij v Severni Ameriki. Mesto je bilo obljubljena dežela za “Loyalist” (lojalne) begunce in pobegle sužnje, kateri so se pridružili britanskim silam v zameno za svobodo po opravljenem bojevanju, kot je to obljubila “Krona”. Med britansko okupacijo je tako v mesto pribežalo do 10,000 sužnjev. Ko so se britanske sile ob koncu vojne leta 1783 evakuirale, so premestile 3000 osvobojencev na Novo Škotsko, ostale na Karibe. Edini poizkus mirne rešitve konfliktov, se je odvil v Conference House na Staten Island med ameriški delagati, vključno z Benjamin Franklin-om ter britanskim generalom Lord Howe-om, in sicer 11. septembra 1776. Kmalu po britanski okupaciji, se je v New York-u zgodil Veliki Požar, kateri je uničil okoli četrtine stavb na zahodni strani spodnjega dela Manhattna.

Prvi ne-domorodec, ki je naselil, kar je kasneje postalo mesto New York, je bil dominikanski trgovec Juan Rodriguez. Rojen v Santu Domingu, potomec portugalske ter afriške krvi, je prispel na Manhattan pozimi med 1613-14, ter tukaj začel svoj posel trgovanja kož z domorodci, kot predstavnik Nizozemske. Njemu v čast je Broadway, od 159. do 218. ulice imenovan Juan Rodriguez Way.

Leta 1785, kmalu po vojni, je zasedanje kongresa Federacije New York označilo za glavno mesto države. Mesto je bilo zadnja prestolnica ZDA pod “Odstavki Konfederacije” in prvo glavno mesto pod ustavo ZDA. Leta 1789 je bil imenovan prvi predsednik ZDA, George Washington, prvič je zasedal kongres Združenih Držav, prav tako Višje sodišče Združnih Držav, poleg tega je bila zasnovana “Listina Pravic” (US Bill of Rights), vse to v Federal Hall na Wall Street-u. Do leta 1790 je kot največje mesto v ZDA, New York prehitela Philadelphia.

Trajna evropska naselitev “Nove Nizozemske” se je začela 1624 - kar New York uvršča na 12. mesto najdlje trajno naseljenih okupiranih ozemlji, ki so jih evropejci začeli v Kontinetalnih Združenih Državah - to se je začelo z izgradnjo naselja za trgovanje na Governors Island. 1625 se je začela izgradnja citadele in Utrdbe Amsterdam na otoku Manhattnu, kasneje imenovan Novi Amsterdam. Kolonija Novi Amsterdam je bila centralno postavljena na kar je kasneje postalo Lower Manhattan. Leta 1626 je nizozemski direktor kolonije general Peter Minuit, kupil otok Manhattan od Canarsie (majhno pleme “plemena” Lenape) za kar bi leta 2006 znašalo 1000$. Sicer ovržena legenda govori, da je bil Manhattan kupljen za 24$ steklenih kroglic.

Država New York je leta 1799 predstavila listino, ki je narekovala otrokom suženjskih mater postopno osvoboditev, a so bili ti do sredine oz. poznih dvajsetih let primorani pod neke vrste “suženjsko pogodbo” delati. Skupaj s sužnji, ki so jih osvobodili njihovi gospodarji po Revolucionarni vojni in sužnji, ki so prebegnili, se je na Manhattnu razvila velika populacija svobodnih črnih. Pod vplivnimi figurami, kot sta bila ustanovitelja ZDA Alexander Hamilton ter John Jay, se je začela razvijati družba “New York Manumission Society”, katera se je zavzemala za odpravo suženjstva in ustanovitev Afriške brezplačne šole za temnopolte otroke. Suženjstvo v državi je bilo popolnoma odpravljeno šele leta 1827, po tem se je kljub svobodi večina temnopoltnih borila z diskriminacijo. Aktivizem za odpravo medrasne diskriminacije se je v New York-u nadaljeval, med vodilnimi so bili prav diplomanti Afriške brezplačne šole. Temnopolto prebivalstvo je leta 1840 doseglo število 16,000.

Z nakupom je Novi Amsterdam počasi rasel. Da bi privabili nove prebivalce, so nizozemci 1628 predlagali “sistem patronov”, ki je bogatejšim nizozemcem (patronom), ki so v kolonijo s sabo pripeljali 50 ljudi, za nagrado obljubil zemljo v Novi Nizozemski, skupaj s politično autonomijo in dobičkonosnimi pravicami do trgovanja s kožami. Program ni imel velikega uspeha. Od leta 1621 je imela Dutch West India Company monopol nad Novo Nizozemsko, autoriteta, katero je odobril general Nizozemskih držav. V letih 1639-40, z namenom spodbuditi ekonomsko rast, je Dutch West India Company odstopila svoj monopol nad trgovanjem s kožami, kar je pripeljalo do rasti v produkciji in trgovanjem s hrano, lesom, tobakom in sužnji.

V 19. st. se je mesto začelo spreminjati zaradi svojega statusa trgovskega središča, poleg tega tudi zaradi evropskih imigrantov. Mesto je povzelo “Načrt Komisionarja” leta 1811, kateri je razširil mestno mrežo čez celoten Manhattan. Leta 1825 je bil skozi centralni New York končan kanal Erie, kateri je povezal Atlanstko pristanišče z agrikulturnimi trgi in blagom, ki jih je ponujala Severno Ameriška notranjost preko reke Hudson, ter Velikih Jezer. Lokalna politika je postala dominatna s Tammany Hall-om, političnim strojem, podprtim z irskimi ter nemškimi imigranti.

Leta 1647 je Peter Stuyvesant začel svoj mandat kot zadnji direktor/general Nove Nizozemske. V tem času je populacija Novega Amsterdama zrasla od 2000 na 8000. Stuyvesant je bil zaslužen za izboljšanje zakonov in redu v koloniji, kljub temu, da je imelo njegovo vladanje lastnosti despotizma. Uveljavil je regulacijo na prodajo alkohola, poskušal uveljaviti kontrolo nad Nizozemsko Reformacijsko Cerkvijo in drugim religijskim skupinam (med drugimi Židom in Luteranom) prepovedal postavitev cerkva. Dutch West India Company je kasneje poizkušala zmanjpati napetosti med Stuyvesantom ter prebivalci Novega Amsterdama.

Številni vplivni ameriški literarni veljaki so v New York-u živeli med 1830 in 1840, med njimi William Cullen Bryant, Washington Irving, Herman Melville, Rufus Wilmot Griswold, John Keese, Nathaniel Parker Willis ter Edgar Allan Poe. Člani javno-orientirane poslovne elite so začeli lobirati z namenom izgradnje Cetralnega Parka, kateri je leta 1857 postal prvi krajinski park znotraj ameriškega mesta.

Leta 1664 je Stuyvesant, nesposoben vzpostaviti močnejši odpor, predal Novi Amsterdam angleškim silam, katerim je poveljeval polkovnik Richard Nicolls, in to brez prelite krvi. Pogoji predaje so omogočali nizozemskim prebivalcem, da ostanejo v koloniji, ter njihovo svobodo religije. Angleži so hitro preimenovali mesto v New York, po vojvodi Yorka (ki je kasneje postal Angleški Kralj James II). Predaja je bila potrjena leta 1667 s podpisom pogodbe “Breda”, katera je zaključila tudi drugo angleško-nizozemsko vojno.

Moderna zgodovina Velika Irska Lakota je v mesto prinesla veliko irskih imigrantov. Več kot 200,000 jih je v New York-u živelo leta 1860, kar je znašalo okoli četrtino vseh prebivalcev. Poleg tega je iz nemških provinc v mesto prihajalo veliko število nemških imigranotv, kjer so revolucije vznemirjale ustaljeni red, tako da so v tem obdobju ti v mestu predstavljali drugih 25% vseh prebivalcev.

24. avgusta 1673, med tretjo angleško-nizozemsko vojno, je nizozmeski kapitan Anthony Colve prevzel kolonijo New York in jo preimenoval “New Orange” (Novi Oranžni),

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Na lokalne sedeže je bila vztrajno izvoljena Demokratska stranka, kar je tkalo vezi mesta z Jugom in njihovo dominantno stranko. Leta 1861 je župan Fernando Wood klical po odcepitvi od Albany-ja, ter Združenih Držav, po tem ko je to storil Jug, vendar njegov predlog ni bil sprejet. Jeza ob novem zakonu o vpoklicu v vojsko med Ameriško civilno vojno (1861-65), ki je bogatejšim moškim omogočal izmik dolžnosti s plačilom 300$ (danes 5775$) za najem nadomestnega vojaka, je pripeljala do nemirov leta 1863, katerih najvidnejši predstavniki so bili irski delavci. Situacija se je izjalovila do napadov na New Yorško elito, kateri so sledili napadi na temnopolte New Yorčane in njihovo lastnino. Slednji prepiri so med irskimi imigranti ter temnopoltimi trajali že deset let, ko so se ti silno bojevali za službe. Izgredniki so požgali Azil za temnopolte sirote, od koder je na srečo pobegnilo 200 otrok, katerim so na varno pomagali prav New Yorški policisti, kateri so bili predvsem irskega rodu. V izgredih je umrlo vsaj 120 ljudi, enajst temnopoltih so izgredniki linčali do pet dni. Zaradi nasilja je bilo na stotine temnopoltih prisiljenih zapustiti Manhattan in se naseliti v Williamsburg-u, v Brooklyn-u, ter New Jersey-u. Temnopolta populacija je leta 1865 padla pod 10,000, kar je bilo nazadnje leta 1820. Beli delavski razred je uveljavil svojo dominacijo. Nasilje pomorščakov nad temnopoltimi je bilo posebej silno na območju pristanišč. To je bilo obdobje najhujših civilnih nemirov v vsej Ameriški zgodovini. V letu 1898, se je začel oblikovati moderni New York, s priključitvijo Brooklyn-a (pred tem je bil Brooklyn samostojno mesto), okrožja New York (takrat je okrožje vsebovalo dele Bronx-a), okrožja Richmond, ter zahodnega dela okrožja Queens. Odprtje podzemne železnice leta 1904, je pomagalo pri povezavi okrožij z mestom. V prvi polovici 20. st. je mesto postalo center industrije, trgovine in komunikacij. New Yorško ne-belo prebivalstvo je leta 1890 štelo 36,620. Mesto je bilo v zgodnjih 20ih glavna destinacija za ameriške afričane, to je med Veliko Migracijo iz ameriškega Juga, tako da je bilo leta 1916 mesto dom največji afriški diaspori v Severni Ameriki. Harlemšak renesana literarnega in kulturnega življenja je cvetela med prohibicijo. Večji ekonomski “bum” je prispeval k izgradnji prvih nebotičnikov, kateri so tekmovali v višini in tako ustvarili znano veduto mesta (city skyline). New York je postal najgosteje poseljeno urbano območje na svetu, ter s tem v 20ih prehitel London. Metropolitansko območje je prešlo oznako 10 millijonov prebivalcev v zgodnjih 30ih, in s tem postalo prvo mega-mesto v zgodovini. Težka leta Velike Depresije so privedle do izvolitve “reformatorja” župana Fiorella La Guardia in propada Tammany Hall po osmih letih politične dominance. Po drugi svetovni vojni so se v mesto vrnili veterani, kar je privedlo do povojnega ekonomskega buma in razvoja velikih stanovanjskih traktov v vzhodnem Queens-u. New York je iz vojne prišel nedotaknjen in kot vodilno mesto na svetu, z Wall Street-om kot vodjo ameriške dominance na svetovnem ekonomskem trgu. Sedež Združenih Narodov je bil končan leta 1952, kar je mestu utrdilo geo-politični vpliv. Istega leta se je v mestu pričel razvoj abstraktnega ekspresionizma, kar je nakazovalo premik centra umetniške sfere iz do tedaj vodilnega Pariza. Junija 1969 so se v soseski Greenwich Village na Lower Manhattnu zgodili nemiri Stonewall, ki so bili odgovor gejevske skupnosti na racijo policistov hotela Stonewall Inn. Dogodek velja kot sprožilec gibanja gejevske osvoboditve in pravic LGBT skupnosti v ZDA. V 70-ih je prišlo do izgub služb, kar je bilo posledica industrijskega restrukturiranja. To je v mesto povzoročilo ekonomsko krizo, ter povišanje stopnje kriminala. Kljub temu da je preporod finančne industrije krepko izboljšal ekonomsko klimo mesta v 80-ih, je kriminal v mestu naraščal vse do začetka 90-ih. Do sredine 90-ih je stopnja kriminala upadla dramatično, kar je bilo posledica obnovljenih stretegij policije, izboljšanje ekonomskih priložnosti, gentrifikacije in novih prebivalcev, tako preseljenih američanov, kot novih pišlekov iz Azije in Latinske Amerike. Pomembni novi sektorji, kot je bila Silicijeva Dolina, so se vzpostavili v eknomiji mesta. Mesto in okoliška območja so doživela ekonomski udarec in največjo izgubo človeških življenj z napadom 11. septembra 2001 na nebotičnike WTC. Ponovna izgradnje območja je načrtovala nebotičnik One WTC, 9/11 spomenik ter muzej, skupaj z ostalimi stavbami in infrastrukturo. Nebotičnik One WTC je najvišji nebotičnik na zahodni hemisferi, ter četrti na svetu, upoštevajoč višino najvišjo točke “špice”, katera dosega simbolno višino 1,776 feet (541,3m), kar predstablja leto v katerem je Amerika dosegla svojo neodvisnost. Gibanje “Occupy Wall Street” v parku Zuccotti v finančnem okrožju na Lower Manhattnu se je začelo septembra 2011, kar je privedlo do globalnega gibanja proti ekonomski ter socialni neenakosti.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PARK LANE HOTEL OPIS OŽJE LOKACIJE IN NJENE ZGODOVINE

Predlagani in v procesu izgradnje nebotičnik 111 West 57th Street, visok 438 m

Slika 174: Pogled na vrsto stavb ob ulici Central Park South, na sredini hotel Park Lane Park Lane Hotel

Hotel Park Lane je luksuzni hotel na lokaciji 36 Central Park South, med peto in šesto avenijo v osrednjem delu Manhattna, ob Central Parku. Zgrajen je bil v letu 1971, njegovi arhitekti so bili takrat znani Emery Roth & Sons, za razvijalca nepremičnin Herryja Helmsley. Hotel je trenutno pod lastniškim vodstvom razvijalca nepremičnin Steve-a Witkoff in njegovega podjetja Witkoff Group.

Konstrukcija hotela, center razprave o kulturni zaščiti med podjetjem Witkoff in arhitekti, je bila kupljena za 660 miljonov dolarjev in kasneje ni bila opredeljena kot kulturna dediščina (landmark). Kljub temu, je bila v letu 2014 ustanovljena pobuda Save Park Lane NY, s ciljem ohraniti hotel kot takšen, a brez večjih rezultatov. OBLIKA

ZGODOVINA

Park Lane Hotel premošča most med modernizmom in post-modernizmom. Sobe in apartmaji hotela imajo neovirane panoramske poglede na Central Park iz ozkih, črnih oken, katera se raztezajo čez celotno višino, 46 nadstropne stavbe, obložene z apnenčastimi ploščami. Hotel je sestavljen iz vertikalno postavljenga kvadra, kateri se dviga nad dvo-nadstropno bazo oblike L.

V začetku 20. st. je bilo zgrajenih kar nekaj “high-end” hotelov, ki so morali zadostiti potrebam vplivnih gostov. Med njimi so bili Essex House (1930), The Pierre (1930), The Plaza Hotel (1905-1907) ter Sherry-Netherland Hotel (1926–1927). Ti hoteli so oblikovali linijo vzdolž južnega dela Central Parka, na parcelah, ki so bile in so med razvijalci luksuznih hotelov najbolj zaželjene v New Yorku. Park Lane Hotel je bil moderen prispevek k tej izjemni, historični iz zaželjeni četrti Luxury Hotel District ob ulici Central Park South.

ZAMENJAVA OBSTOJEČE KONSTRUKCIJE IN NADVIŠANJE Na lokaciji omenjenega hotela je bil predlagan 1 Park Lane, 368m visoki rezidenčni nebotičnik, katerega razvija podjetje Witkoff Group. Do sedaj vloženih ni bilo še nobenih zahtev za modifikacijo obstoječe konstrukcije. Če bo zgrajen, bo to četrta najvišja stavba v New Yorku. Leta 2016 je podjetje Witkoff Group javno sporočilo, da so razvoj projekta začasno ustavili.

Gradnja hotela Park Lane se je začela leta 1967 in končala 1971, ravno med razcvetom gradbeništva, ki se je začelo z letom 1960 in končalo s propadom finančnih trgov leta 1969. Hotel predstavlja neomajno, po-vojno optimistično voljo razvoja New Yorka kot finančnega, ter kulturnega centra. Hotel je poleg najbolj znanih gostov, privlačil predvsem razred poslovnežev, ki so cenili visokokakovostne storitve luksuznega hotela. Hotel je deloval pod vodstvom Helmsley-Spear, Inc., nepremičninskega podjetja, katerega sta vodila Harry ter njegova žena Leona Helmsley, nakar je bil leta 2013 hotel prodan podjetju Witkoff Group.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PREDLAGANI NOVI NEBOTIČNIK 1 PARK LANE V letu 2015 predlagani 368m visoki nebotičnik biroja Handel Architects. Ni znano, ali je podana arhitekturna ali bivalna višina objekta. Objekt naj bi vseboval 88 stanovanj, nekatera s terasami in bazeni. Prav tako v letu 2015 predlagani nebotičnik, nedoločene višine (izgleda nižje kot predlog Handel) biroja Herzog & de Meuron. Konstrukcija zavite fasade izgleda narejena iz vlitega betona, z velikimi okni. Biro Pelli Clarke Pelli predlaga nebotičnik, visok 244m, s popolnoma stekleno, ter aluminjasto fasado. Predlog nebotičnika katerega avtor ni znan, prav tako ni znana njegova višina. Fasada izgleda narejena iz stekla ter aluminija.

Slika 237

Slika 236: Predlog biroja Handel Architects

Slika 238: Pogled na veduto mesta iz Central Parka

Slika 239: Predlog arhitektov Herzog & de Meuron

Slika 243: Fasada nebotičnika arhitektov Pelli Clarke Pelli

Slika 244: Neznani avtor

Slika 240: Pelli Clarke Pelli

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje ORTOFOTO MIDTOWN MANHATTAN

Slika 245: Hotel se nahaja v okrožju Midtown - v osrednjem delu Manhattna, na skrajni južni strani Central Parka, ob ulici Central Park South. Severno od njega se tako razteza park, južno grajene strukture.

100

500 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje GRAJENO

Okolico predstavlja celotna dolžina parka na severu, ter gosta zazidava tako na jugu, kot vzhodu in zahodu.

100

500 m

LEGENDA Stavbe

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje ZELENJE

V neposredni okolici lokacije se nahaja Central Park, ki tako objektu nudi nemuden dostop do razsežnih zelenih površin. Pred hotelom Plaza na vzhodu je manjša parkovna ureditev s fontano Pulitzer. V zahodnem vogalu parka je stičišče Columbus Circle, z manjšo zazelenitvijo v sredini krožišča. Ulici Park Avenue na vzhodu, ter ulica Broadway na zahodu imata po svojih sredinah urejene gredice. Iz analize je vidno, da lokacijo obdajajo velike javne površine zelenja, a manjših, intimnejših ni.

100

500 m

LEGENDA Zelenje

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje CESTE IN PROMET

A C B D 1

N Q R N Q R

N Q R

1 4

E M

N Q R

B D F M E M

Območje je dobro dostopno iz vseh delov mesta. Ob ulici Central Park South je postaja podzemne železnice, prav tako je v neposredni bližini postaja mestnega avtobusa. Ob ulicah Central Park South ter 58th St. je urejena cona tako kratkotrajnega ustavljanja, kot parkiranja.

100

500 m

LEGENDA

Ceste Avtobus Podzemna železnica Postaja podzemne železnice

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje PROGRAM MANHATTAN, BROOKLYN

Eno ali dvo stanovanjske stavbe Večstanovanjske stavbe brez dvigala Večstanovanjske stavbe dvigalom Mešane komercialne/stanovanjske stavbe Komercialne/Poslovne stavbe Industrija/Proizvodnja Transport Javne stavbe in inštitucije Zelene površine Parkiranje Prazne parcele Brez podatkov

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje PROGRAM MIDTOWN MANHATTAN

Osrednji del Manhattna je pretežno poslovno območje, s posameznimi izjmemami ob ulicah 55th, 56th, 57th, 58th Street, katere predstavljajo večstanovajnske stavbe z dvigali, ter mešane komericalno-poslovne stavbe. Ob 57. ulici se vrstijo zgrajene in načrtovane najvišje stavbe v četrti, ob ulici Central Park South je načrtovana najvišja stavba v New Yorku. Ob omenjeni ulici so številni promenentni hoteli.

100

500 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje PROGRAMSKI ATRAKTORJI IN TOKOVI LJUDI

Central Park

C.P. ZOO MAD

The Plaza

MOMA

Rockerfeller center St. Patrick’s cathedral

V obravnavanem območju je nekaj programskih atraktorjev, med katerimi so najvidnejši sam Central Park, Plaza Hotel, Rockerfeller Center, muzeja MOMA ter MAD, cerkev St. Patricks Cathedral, živalski vrt Central Park ZOO. V okolici je še nešteto manjših atraktorjev, ki pa turistično niso tako obljudeni.

Tokovi ljudi so razdeljeni na turiste in lokalne ljudi. Pretok tako prvih, kot drugih se zgodi ob postajah podzemne železnice, ob robovih Central Parka, ob glavnih avenijah, ter kjerkoli se pojavi večja odprta javna površina. Večji pretok turistov je opazen blizu trga Times Square.

100

500 m

LEGENDA Stavbe Atraktorji Tokovi ljudi (rdeče lokalno prebivalstvo, modro turisti)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Širše območje VOZLIŠČA / POGLEDI

Večja vozlišča so pred postajami podzemne železnice, ter večjimi atraktorji. Hrupne so predvsem avenije, 5th ter Broadway Street, prak tako ulica Central Park South. Te so tudi prometno najbolj pretočne.

100

500 m

LEGENDA Vozlišča Hrup Pogledi

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Ožje območje FOTO-ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

Slika 246: Pogled proti hotelu Plaza, v ozadju Park Lane Hotel

Slika 247: Pogled vzdolž Central Park South, v smeri vzhod

Slika 248: Pogled vzdolž Central Park South, v smeri zahod

Slika 249: Pogled vzdolž Central Park South, v smeri vzhod

Slika 250: Pogled iz Central Park South, proti Park Lane Hotel

Slika 251: Pogled iz Central Park South, proti Park Lane Hotel

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Ožje območje FOTO-ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

Slika 252: Pogled vzdolž 58th Street, v smeri vzhod

Slika 253: Pogled vzdolž 58th Street, v smeri zahod

Slika 254: Pogled vzdolž 58th Street, v smeri vzhod. Na levi obstoječi vhod v garažo hotela Park Lane.

Slika 255: Pogled vzdolž 58th Street, v smeri zahod. Na desni obstoječi vhod v garažo hotela Park Lane.

Slika 256: Pogled vzdolž 58th Street, v smeri vzhod. Na levi obstoječi vhod v hotel Park Lane.

Slika 257: Pogled proti južnemu vhodu v hotel Park Lane.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

MORFOLOŠKA ANALIZA VIZIJE RAZVOJA NEW YORK SKYLINE-A Vizualizacija prikazuje veduto osrednjega dela Manhattna, kot naj bi izgledala do leta 2020, ustvarjena kot poročilo, ki prikazuje velik porast nebotičnikov na Manhattnu. Najbolj opazne pridobitve veduti predstavlja serija nad 300 m visokih nebotičnikov ob in okoli 57-e ulice, znani pod imenom Ulica Miljarderjev (BIllionaire’s Row). Ta vsebuje 53W53 arhitekta Jean Nouvela, 111 West 57th Street arhitektov SHoP Architects, One57 Christiana de Portzamparc, 432 Park Avenue arhitekta Rafaela Viñoly. Nebotičniki predstavljajo nadaljevanje trenda “super tankih” - tip nebotičnika z ekstremnim razmerjem širine baze proti višini (111 West 57th Street je višine 439m, z bazo širine 13m in tako v razmerju 1:33).

Slika 258: Skyline New Yorka leta 2020. Od desne proti levi (vzhod-zahod): 432 Park Avenue (2015 - končan, 426m), 1 Park Lane (2020 - predlagan, 368m), 111 West 57th Street (2018 - projekt ustavljen, 439m), One57 (2014 - končan, 306m), 220 Central Park South (2017 - v izgradnji, 290m), Central Park Tower (2019 - predlagan, 472m), Time Warner Center (2004 - končan, 229m).

Slika 259

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

1 Park Lane

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

RAZVOJ PROJEKTA Rezultat vsega do sedaj naučenega

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

UREDITEV OBMOČJA, PROSTORSKA IN OBLIKOVNA ZASNOVA LOKACIJA / PARCELA Lokacija se razteza čez celotno širino mestnega bloka, ki je vpet med ceste Central Park South na severu, W 58th St na jugu, 6. avenijo na zahodu in 7. na vzhodu. Razteza se od severo-zahoda proti jugo-vzhodu, z odklonom -28° in je dimenzij 68m v dolžino, na ožjem delu široka 23m in na širokem 38m, kvadrature 1884m². OBSTOJEČE STRUKTURE Na parceli stoji hotel Park Lane Hotel, katerega višina je 137 m. Struktura je razdeljena na stolp hotela, ter dvonadstropen vhod v podzemno garažo. Obe strukturi se po željah razvijalca podreta v celoti in nadomestita z novim stolpom. OKOLIŠKE VSEBINE Parcela meji na strukturno in programsko različne vsebine. Na severu meji na ulico Central Park South ter kasneje park Central Park, močno obiskovano znamenitost mesta. Na vzhodu jo obdajata stanovanjska objekta, ter Plaza Hotel, morda najznamenitejši, še obstoječi hotel v mestu. Na jugu meji na ulico W 58th Street, ter malce proti vzhodu, 210 m visoko poslovno stavbo Sollow Building. Na zahodu sta stanovanjska objekta, ter še en znan hotel Ritz-Carlton.

Obstoječa struktura Hotela Park Lane

Okoliške vsebine - večinoma stanovanjski objekti, hoteli, poslovne stavbe, na severu Central Park

Parcela

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

STRUKTURA GRADNJE Ob cesti Central Park South je skladno s strategijo investitorja potrebno postaviti stanovanjsko stavbo, ki sega v višino 369m - informacija ni točna in končna višina ni razkrita, saj se v javnosti pojavljajo podatki o različno visokih predlogih nadomestnih gradenj. Kot posledica coniranja, je doseganje višine možno samo na severnem delu parcele v coni R10H, kjer je dovoljeno doseganje željene višine. Investitor je od sosednjih objektov zakupil air rights (“pravica do zraka” - vsaka stavba v New Yorku ima pravico graditi do višine 35 nadstropji, če te višine ne doseže, lahko preostanek proda sosednjim stavbam), ter si tako zagotovil pravico do večje višine, kot je drugače parcela v tej coni dovoljuje. Južni del parcele se uporabi za ureditev podzemne garaže, ter privatnega parka, s katerim se glavni stavbi zagotovi potreben prehod iz vrveža javnega prostora, v intimo zasebnega. Na severu, ob ulici Central Park South, je potrebno zagotoviti dodaten vhod in cono kratkotrajnega ustavljanja. Volumen stolpa se z vzhodno ter zahodno fasado dotika sosednjih objektov, zato je potrebna dilatacija. Zaradi pozicije na skrajnem južnem delu Central Parka in svoje vitkosti (razmerje višine proti širini 1:14), ob sončnem zahodu stavba kljub višini na sosednje objekte meče le kratkotrajne in ozke sence.

Struktura gradnje

JAVNI PROSTOR Urbanistična strategija določa volumen stavbe, ki proti cesti Central Park South tvori neprekinjen ulični zid (street wall). Stavba se z glavnim vhodom (za stanovalce) in parterjem obrača proti jugu, medtem ko je severni vhod namenjen tako stanovalcem, predvsem pa obiskovalcem restavracije. Pred objektom je, predvsem ob ulici Central Park South, potrebno zagotovit primeren prostor pred vhodom - prostor čakanja. Na južni strani je stanovalcem namenjen park z bogato zazelenitvijo, ter plitvi bazen s fontano. Skupaj z vegetacijo parka čistita zrak v neposredni okolici. STOLP IN PARK Kot posledica usklajevanja z zahtevami coniranja (stolp se lahko gradi samo na severnem delu parcele, v coni R10H, kjer je dovoljeno doseganje željene višine), je lokacija razdeljena na dva dela: severni - stolp, ter južni - park. Stolp ima v pritličju dimenzije 23x30m (630m² bruto tlorisne površine). Park je dimenzij 38x33m (1250m²). Skupaj tvorita poljavni parter z bruto površino 1880m². Stolp je v parterju namenjen stanovalcem, ki prihajajo ali odhajajo v ali iz stavbe, ter kratkotrajnemu čakanju (urejene so sedalne površine v pritličju stavbe). Park je prvi stik obiskovalca iz južne strani, pa naj pride peš ali z avtomobilom, in kot tak služi kot vmesna cona med nemirom mesta in zatišjem domače stavbe. V parku je poleg dovoza avtomobilsko dvigalo, ki vodi do podzemne garaže z 32 parkirnimi mesti. PROMETNA UREDITEV S ceste Central Park South je vhod za stanovalce, ter obiskovalce restavracije in bara. Zato je pred njem potrebno zagotoviti cono kratkotrajnega ustavljanja, ter nemorenega čakanja.

Javni prostor - stolp in park

Z ulice W 58th St. je urejen dostop z avtomobilom do podzemne garaže, ter glavnega vhoda, pred katerim je prostor kratkotrajnega ustavljanja.

Promet

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PROGRAMSKE ZAHTEVE LOKACIJE V kleti stavbe je smiselno zagotoviti parkirne površine, v kapaciteti kot jo dovoljuje lokacija. Pritličje stavbe mora biti primerno oblikovano za sprejem stanovalcev, kot občasnih obiskovalcev, obiskovalcev restavracije, ter zagotoviti primerne cone čakanja. Na južni strani je v parterju urejen zasebni park, namenjen stanovalcem. V prvem nadstropju je urejena restavracija s pogledom na Central Park, ter bar, s pogledom proti jugu. V višjih nadstropjih so urejena stanovanja, katerih število enot na etažo proti vrhu pada, a se jim tako viša tlorisna površina. GENERALNA OBLIKA Zakupljene air rights določajo višino stavbe, njena oblika je prepuščena presoji oblikovalca. Kljub temu je v skladu s kontekstom potrebno premisliti, ali je uporaba zamikov (setbacks) smiselna, saj omogočajo zanimiv arhitekturni izraz in funkcionalno uporabo - ob vogalih onemogočajo nastanek vetrnih vrtincev, uporabi se jih kot terase. TRAJNOSTNA IN ODGOVORNA GRADNJA Stavba inkorporira sodobne tehnologije trajnostne gradnje in inženiringa, kar rezultira v iniciativi doseči čim manjšo stopnjo porabe energije. Sama oblika je zasnovana z mislijo na aerodinamičnost, opcijsko so na fasadi pritrjeni fotovoltaični sistemi. Stavba ima dobro izrabo dnevne svetlobe glede na orientacijo in relativno ozek tloris. Program

RUŠITEV

RAZVOJ NAČRTOVANJE GRADNJA VZDRŽEVANJE

DELOVANJE Shema življenskega cikla stavbe

Shema generalne oblike - ožanje proti vrhu

Shema trajnostnega vidika - uporaba osončenih površin fasade za proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi sistemi

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

UPORABA 15-ih TEMELJNIH LASTNOSTI PRI OBLIKOVANJU NEBOTIČNIKA Primerjava enostavnega, brezobličnega volumna, s primerom rezultata, ki je posledica upoštevanja petnajstih temeljnih lastnosti 1. 1. STOPNJE RAZMERIJ Razmerja velikosti elementov znotraj strukture, nimajo prevelikih skokov med posameznimi razmerji - če je stavba v razmerju 15:1 (višina proti širini), se le-to razmeji na manjše dele. Ti so v spodnjem delu stavbe večji in proti vrhu progresivno manjši.

Volumen v razmerju 15:1 - prevelik skok, ki bi moral biti razdeljen na manjše

2. Kompozicija brez centra - ni (močne) sredine. Katerikoli del lahko izvzamemo, kar ostane, je približno isto, brezoblično.

2. CENTRI Vrh! Center je močan, če je celota oblikovana tako, da obstaja občutek, da je ta organizirana v slojih tako, da podpira in obdaja neko sredino in dober, če ga prekrijemo, celota izgubi svojo skladnost. Običajno obstaja en glavni center, center kompozicije, ter valovita serija manjših.

Oblika brez meje. Lahko bi rekli, da so stebri, ki obdajajo okna, njihove meje, a v celoti delujejo kot uniformno ponavljajoči se vzorec, brez močnih centrov. Manjka močna meja tako po višini (baza, vrh), kot obodu (široki stebri na vogalih, rešitev vplivov vetra z obliko, ...).

4. Repeticija obstaja, a se ne spreminja.

3. MEJE Meja mora biti v istem razmerju velikosti, kot center, katerega obdaja. Mora oblikovati centre, ki gledajo v obe smeri.

7. Nobenega dokaza o prilagajanju kontekstu, lokaciji, funkciji. Oblika nakazuje da nanjo ne vplivajo nikakršne sile - popolna izoliranost.

Elementi oblike so sicer enostavni v svoji skladnosti, zaključeni, a celoti manjka večje število centrov, notranjih simetrij, razdelanosti na kompaktnejše dele.

8. Oblika popolnoma izolirana od sveta okoli sebe, z ničemer ne poseže k okolici - meja med njima je popolna.

4. IZMENJAJOČA SE REPETICIJA Center je intenziven zaradi ritma centra, ki je z njim medsebojno povezan in se z njim ponavlja vzporedno (izmenjavanje primarnih in sekundarnih centrov). Poleg tega, repeticija ne sme biti popolna - elementi morajo biti prilagojeni svoji poziciji v celoti.

9. 10. Popolna odsotnost gradientov.

11.

Ni nikakršne razlike med spodnjim in zgornjim delom kompozicije, med vogalom volumna in njegovim srednjim delom, ne v obliki, ne v barvi. Kontrast med stebri in odsevi v steklom lahko obstaja, a se ob opazovanju celotne kompozicije zaradi uniformnosti razgubi.

Popolnoma pravilna konstrukcija - ne govori o vplivih, katerih rezultat je.

12.

13.

Odmevi se v kompoziciji kažejo kot uniformna uporaba pravega kota med steklenimi površinami oken, ter stebri in gredami, ki jih obdajajo.

Kompozicija nima centrov, ničesar, k čemur bi pogled lahko uhajal.

6. DOBRA OBLIKA Oblika je skladna, ko so njeni elementi enostavnih oblik - iz zaključenih delov v geometričnem smislu (kvadrat, linija, trikotnik, krog, oktagon, križ, ...). Lastnosti dobre oblike: notranje simetrije, bilateralna simetrija, dobro označen center (ne nujno v geometrični sredini), prostor, ki ga ustvari poleg sebe, je tudi pozitiven prostor, jasno je ločen od tega, kar ga obdaja, relativna kompaktnost (v razmerju 1:1 ali 1:2, včasih do 1:4, a nikoli višje), zaprtost/zaključenost - občutek da je element zaprt/zaključen

14. Popolna enostavnost, ki je zaradi svoje prevelike umirjenosti praktično mrtva.

15. Rob kompozicije je preveč popoln, isti kot to, kar obdaja, da bi lahko govorili o povezanosti s tem, kar je onkraj nje.

7. LOKALNE SIMETRIJE Stvari so enake, razen, če obstajajo sile, ki jih preoblikujejo v neenake.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

2. Kompozicija ima jasen glavni center - vrh. Tega podpirajo in se k njemu obračajo vsi ostali, manjši centri.

8. GLOBOKA POVEZANOST Pojavlja se v naravnih sistemih, saj so sosesdnji si sistemi v medsebojni interakciji, najlažje povezani skozi podaljšane in v primerjavi s primarnim volumnom, velike površine - obstaja podsistem, ki pripada obe sistemoma (običajno se podsistem ustvari s prekrivanjem).

3, 9, 10

1. Volumen v razmerju 15:1, a razdelan na manjše, kompaktnejše enote v razmerju približno 2:1, ki se po višini postopoma manjšajo.

9. KONTRAST “Samo razlika med nasprotji ustvari nekaj novega - življenje se ne more zgoditi brez diferenciacije in enotnost je lahko dosežena samo skozi razlike.”

3, 4, 10, 12, 15 10. Vsi centri kompozicije kažejo v svojo sredino - vrh. S tem se ustvari polje gradientov, obrnjenih v eno smer, a po obliki prilagojenih svoji poziciji znotraj celote - progresivna členitev tako po tlorisu, kot v pogledu.

10, 12, 15

10. GRADIENTI Pojavijo se v svetu, ki je v harmoniji sam s sabo, ker variirajo pogoji okoli njega - ti se spreminjajo, zato se elementi, prilagojeni nanje, spreminjajo po velikosti, razmaku med njimi, intenziteti, ter karakterju. Gradient je rezultat na polje s funkcionalno pomembnimi spremenljivkami.

10, 12, 15 3. Oblika ima jasne meje. Te predstavljajo dve nadstropji visoke tehnične etaže, ki si sledijo po višini in jih razmejuje 14, 13, 12, 11, 9, 8 etaž in tako tvorijo sekvence delov v razmerju približno 1:5, proti celotni višini. Konča se z elementom, ki zaključi kompozicijo - s špico, ki je proti celotni višini prav tako v razmerju 1:5. Obod stavbe obdajajo ‘setbacks’, ki se proti vrhu postopoma zajedajo proti sredini - ti manjšajo vpliv vetra na stavbo. Okna so obdana s postopno mejo vdolbine, širine 1/3 širine okna.

11. GROBOST/NEPRAVILNOST Temeljna kvaliteta stvari, ki vsebujejo življenje in ima globoke konstrukcijske razloge. Navidezno nepravilna ureditev je dejansko lahko bolj natančna, saj izhaja iz pazljivega odnosa do centrov v dizajnu - je poizkus sistema urediti se do najvišje mere.

13 6. Kompozicija je sestavljena iz enostavnih oblik: kvader, linija, ploskev, stožec. Sistem je poln notranjih simetrij, ima jasen center, ki opredeli celoto in jo naredi skladno.

3, 4, 10, 12, 13, 15 8. Oblika predvsem vencev tehničnih etaž, kot vencev, kjer se pojavljajo ‘setbacks’, je del fragmentacije meje, ki tako nakazuje seganje v okolico. Material plošč v katere so oblečeni stebri bivalnih etaž, je enak materialu v katere so oblečene mehanične etaže. Med njimi steklo v drugem, kar tako ustvari prepletanje dveh plasti.

3, 4, 10, 12, 13, 15

7, 11 3, 4, 10, 12, 13

12. ODMEVI Temeljna podobnost med elementi, ki deluje tako, da vse deluje povezano. Pojav je običajno odvisen od podobnosti kotov v dizajnu - elementi imajo isti morfološki občutek.

15.

4. Izmenjuje se ponavljanje tehničnih etaž, ter bivalnih nadstropij med njimi. Tehnične etaže so oblikovane glede na svojo pozicijo v celoti. Število bivalnih nadstropij variira, se manjša proti vrhu. Ponavlja se motiv setbacka.

13. PRAZNINA Je način, kako velik, prazen center, prinese življenje večjemu številu manjšim. Je psihološka zahteva, kako preobremenjenosti preprečiti, da bi ta samo sebe izničila - tišina je potrebna, da tej preobremejnenosti omogoči pomiritev.

9. Močan kontrast med bivalno etažo, ter mehanično, ter trdnostjo enostavne oblike baze (prvega segmenta), ter krhkostjo vrha.

12. Različni elementi kompozicije imajo izbran isti morfološki občutek - setback se vedno zgodi za širino enega okna, koti, ki oblikujejo elemente so vedno 90°, podoba z okni fragmentirane fasade se nadaljuje v razdelitvi okna na manjše segmente.

14. ENOSTAVNOST Konfiguracija mora biti najbolj enostaven odgovor na dane pogoje, vse odvečno mora biti odstranjeno. Gre za višanje intenzivnosti obstoječih centrov, katera mora umirjenost pripeljati do življenja in je ne uničiti.

3, 4, 10, 12, 15

Stavba je z okolico povezana tudi zaradi fragmentacije meje med njima. Ta je dosežena s pazljivim oblikovajem vencev, segmentacijo, ki jo ustvarjajo setback-i, ter svojim zaključkom.

3, 4, 10, 12, 13, 15

7. Zasnova je v tlorisu simetrična, z izjemo vzhodnega jedra požarnih stopnic ter jaškov dvigal, katerih stranice so vidne na fasadi - pozicija je smislena tako zaradi konstrukcijskih zahtev na stavbo, ki jih povzroča smer vetra V-Z, ter orientacije notranjega tlorisne površine - dnevni prostori na zahodu.

3, 4, 10, 12, 13, 15

13. V primerjavi s segmenti z bivalnimi etažami, je oblikovanje tehničnih umirjeno - z okni preluknjanim fasadam in vertikalami stebrov v osprednju, horizontale tehničnih etaž dodajo nasprotni občutek, prostor, kjer se pogled ustavi in umiri. Enostavnost in umirjenost baze stavbe je potrebna, da umiri ekspresivnost svojega vrha.

15. NELOČLJIVA POVEZANOST Kvaliteta je odvisna od stanje meje: fragmentiran, nepopoln rob, gradient ob meji - stvari se proti robu manjšajo. Noben sistem ne obstaja v popolni izolaciji, vsak del vsakega sistema je vedno del večih sistemov v svetu okoli njega.

14. Kompozicija sledi ideji, kako z obliko in brez dodatnega jačanja konstrukcijskih elementov doseči doseči željeno višino, z upoštevanjem vplivov okolja - gravitacije, potresov ter vetra.

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PROGRAMSKA ZASNOVA

ŠPICA

TEHNIČNA ETAŽA

V mestu New York je dinamično vse, tudi trg nepremičnin. Stara območja industrije so postala luksuzne bohemske četrti, primer je Tribeca, katera je sedaj polna modernih restavracij, butikov in luksuznih stanovanj. V SoHu, starem komercialnem kvartu, so bila stara skladišča preurejena v stanovanjske ateljeje za umetnike in glasbenike. Območja West Village, Greewich Village in Little Italy, imajo atmosfero majhnega mesta in kot taka, s svojimi opečnatimi stavbami, privlačijo stanovalce, ki jim to bolj odgovarja.

STANOVANJA 4x

Srednji del Manhattna, Midtown, velja za klasično območje stanovanjske gradnje in tako privlači drugačen tip ljudi. Tukaj stanovanja iščejo samo najpremožnejši, saj cene stanovanj segajo do 100 miljonov dolarjev. V skladu s tem je potrebno urediti stanovanja, ki morajo dosegati najvišji standard, kar ga mesto premore. Urejenost programa znotraj stavbe temelji na ideji zagotavljanja najkvalitetnejših bivalnih prostorov, kot jih lokacija lahko nudi.

TEHNIČNA ETAŽA 9x

Kletni prostori so namenjeni parkiranju stanovalcev in servisnemu osebju (32 parkirnih mest), garderobam osebja, tehničnim prostorom toplotne postaje in ventilacijske tehnike.

STANOVANJA

Prostor na južni strani objekta je urejen kot zasebni park z zazelenitvijo in plitvim bazenom, namenjen stanovalcem, ki jim odprtost Central Parka za severni strani ne odgovarja, prav tako je ob parku speljana z rožami obdana pot od 58. ulice do glavnega vhoda, ki tako služi kot postopen prehod iz vrveža mesta, do zaprte intimnosti stavbe. Iz parka je z avtodvigalom omogočen dostop do podzemne garaže.

TEHNIČNA ETAŽA

Pritličje obsega lobij na severu, namenjen tistim, ki prihajajo iz ulice Central Park South, ter obiskovalcem restavracije. Lobij na jugu, je namenjen stanovalcem. Oba lobija vsebujeta prostor z varnostnikom, ter sedišča. Višina obeh lobijev se razteza čez tri etaže, znotraj katerega je vidna odkrita konstrukcija stavbe.

11x

STANOVANJA

V četrtem nadstropju sta urejena restavracija na severu, s pogledom na Central Park, ter bar na jugu, s pogledom na zasebni park. V višjih nadstropjih so urejena luksuzna stanovanja, katerih število na etažo se proti vrhu manjša, njihova kvadratura pa progresivno narašča:

TEHNIČNA ETAŽA

- v nadstropjih 5-13 in 16-28 je urejenih 5 stanovanja kvadrature od 58 m² do 112 m² - v nadstropjih 31-42 in 45-55 so urejena 4 stanovanja kvadrature od 109 m² do 139 m² - v nadstropjih 58-66 sta urejeni 2 stanovanji kvadrature 260 m² - v nadstropjih 69-76 je urejeno po 1 stanovanje kvadrature od 308 m² do 362 m²

12x

Število stanovanj je tako 159, ob povprečni zasedenosti je v njih načrtovanih 350 ljudi.

STANOVANJA

V etažah 14-15, 29-30, 43-44, 56-57, 67-68, 76-77 so tehnične etaže.

TEHNIČNA ETAŽA

13x

STANOVANJA

TEHNIČNA ETAŽA

10x

STANOVANJA

RESTAVRACIJA LOBIJ KLET, GARAŽA Izometrična risba medetažne plošče

M 1:1250 0

50m

425 m

ARHITEKTURNA VIŠINA (architectural height)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

400 m

UPORABNIKI, KOMUNIKACIJE

82 N 81 N 80 N

Komunikacije v višja nadstropja potekajo preko jaškov s sedmimi dvigali, en od teh je nemenjen obiskovalcem restavracije, ostalih šest je namenjenih stanovalcem. Dvigalo do restavracije se nahaja v zahodnem jašku in poteka od druge kleti, pa do četrtega nadstropja. Dvigali do 28. nadstropja se nahajata v vzhodnem jašku. Dvigali do 55. nadstropja se nahajata v glavnem jedru, prav tako se v jedru nahajata dvigali, ki vodita do vrha, do 77. nadstropja. Komunikacija osebja poteka po istih dvigalih.

77 N 76 N

350 m 346,5 m

STANOVANJA 6x 3,5 ljudi Skupaj 21 ljudi

69 N 68 N 67 N

V stavbi je ob polni zasedenosti 560 ljudi. To rezultira v potrebi po dvigalih, ki morajo vsakih 5 minut prepeljati 10% od polovice vseh, to je 10% od 280, kar znese 28 ljudi. Število in površina dvigal ustreza tej zahtevi.

300 m

STANOVANJA 9x 2x 2,75 ljudi Skupaj 50 ljudi

58 N 57 N 56 N

250 m

STANOVANJA 11x 2x 2 človeka 11x 2x 2,75 ljudi Skupaj 85 ljudi

45 N 44 N 43 N

200 m

STANOVANJA 12x 2x 2 človeka 12x 2x 2,75 ljudi Skupaj 115 ljudi

150 m 31 N 30 N 29 N

STANOVANJA 13x 1x 1 človek 13x 2x 1,25 človeka 13x 2x 2 človeka Skupaj 100 ljudi

100 m

16 N 15 N 14 N STANOVANJA

50 m

10x 1x 1 človek 10x 2x 1,25 človeka 10x 2x 2 človeka Skupaj 75 ljudi

RESTAVRACIJA - 100 ljudi LOBIJ

KLET, GARAŽA - 20 ljudi Diagram poteka jaškov po stavbi črno dvigala, rdeče stopnice Izometrična risba glavno jedro s sekundarnimi jaški M 1:1250 0

50m

SKUPAJ = 560 LJUDI

4 N 3 N

0 N -1 N -2 N

0m -9 m

BIVALNA VIŠINA (occupied height)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA NADZEMNI DEL Konstrukcijska zasnova sledi dvema osnovnima zahtevama. Prva je popolna funkcionalnost programa, druga racionalna poraba materiala. Glavno jedro, sekundarna jedra, obodni stebri, nosilci, ter medetažne plošče so vsi iz armiranega betona, katerih dimenzije se progresivno manjšajo proti vrhu stavbe. AB JEDRO debelina stene 80 cm POŽARNE STOPNICE JAŠEK DVIGALA

MEDETAŽNA AB PLOŠČA debeline 18 cm

AB STEBRI prereza 45/90 cm AB NOSILCI prereza 35/80 cm TEHNIČNA ETAŽA nad. 56, 57 AB STEBRI prereza 55/90 cm

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

AB NOSILCI prereza 45/80 cm

TEHNIČNA ETAŽA nad. 43, 44 AB STEBRI prereza 65/90 cm AB NOSILCI prereza 55/80 cm

TEHNIČNA ETAŽA nad. 29, 30 AB STEBRI prereza 75/90 cm AB NOSILCI prereza 65/80 cm

TEHNIČNA ETAŽA nad. 14, 15 AB STEBRI prereza 100/100 cm AB NOSILCI prereza 80/80 cm

Slepa fasada - stik s sosednjim objektom

TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 50-70 cm GEOSIDRANJE (TENDONS) GEOSIDRANJE (TENDONS)

TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 60-100 cm

Izmetrična risba prerezane strukture M 1:1250

Izmetrična risba stavbe v celoti M 1:1250

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Izmetrična risba prerezane strukture M 1:1250

Glavno konstrukcijo sestavljajo armirano betonsko jedro, katero podpira interaktivni sistem stebrov, do katerih v rastru osi 3,67 m vodijo armiranobetonski nosilci in medetažnih armirano-betonskih plošč. Jedro je dodatno podprto s prečno ojačitvijo v tehničnih etažah, katera je setavljena iz jeklenega paličja. Glede na letno distribucijo vetrov, je potrebno v kritičnih smereh zagotoviti ustreznejše zavetrovanje. V najvišji tehnični etaži je smiselno predvideti sistem uglašenega masovnega dušilca, predvidene teže 1000 ton.

TEHNIČNA ETAŽA nad. 77, 78

TEHNIČNA ETAŽA nad. 67, 68

UGLAŠENI MASOVNI DUŠILCI V NAJVIŠJI TEHNIČNI ETAŽI (TUNED MASS DAMPER)

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

Slika 260: Letna distribucija vetrov

Vertikalne sile se tako preko, z nosilci podprtimi ploščami, prenašajo v jedro in stebre. Pod ploščami je montiran spuščen strop, prostor katerega omogoča vgradnjo vodovodnih, prezračevalnih, ter ogrevalnih inštalacij.

TEHNIČNA ETAŽA nad. 56, 57

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

Kvadraten raster osi v razdalji 3,67 m in 4,50 m v višino, snuje mrežo, katera po višini omogoča oblikovanje zamikov (setbacks). Ti manjšajo vplive vetra - preprečujejo nastanek vrtincev (vortex) ob vogalih stavbe, ki bi dodatno zanihali stavbo. Poleg tega omogočajo postopno oblikovanje vrha stavbe. PODZEMNI DEL

Slika 139: Diagram notranje in zunanje konstrukcije glavno jedro s prečno ojačitvijo in stebri na obodu

TEHNIČNA ETAŽA nad. 43, 44

Podzemni del s tehničnimi prostori in garažami je prav tako izveden v armiranobetonski stebrni konstrukciji, obdani z armiranobetonskimi stenami. Vertikalne sile se po ploščah in nosilcih prenašajo v stebre, te v temelje.

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

TEMELJENJE Objekt je zaradi dobrih tal (granit) temeljen s temeljno ploščo z ojačitvami (60-100 cm pod stolpom in 50-70 cm pod garažo). V jedro in stebre je vpeto geosidranje (tendons), ki stavbi preprečujejo prevrnitev.

TEHNIČNA ETAŽA nad. 29, 30

TEHNIČNA ETAŽA nad. 14, 15

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

0m AB STEBRI prereza 40/40 cm

TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 50-70 cm

DILATACIJA 15 cm TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 60-100 cm

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

AB JEDRO debelina stene 80 cm

JAŠEK DVIGALA

MEDETAŽNA AB PLOŠČA debeline 18 cm

POŽARNE STOPNICE

AB NOSILCI prereza 80/80cm

AB STEBRI prereza 100/80 cm

JAŠEK DVIGALA AB STEBRI prereza 100/100 cm

AB NOSILCI prereza 80/80 cm

AB NOSILCI prereza 80/80 cm AB NOSILCI prereza 30/20 cm

TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 50-70 cm

TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 60-100 cm

STENA GARAŽE debeline 35 cm

GEOSIDRANJE (TENDONS)

MEDETAŽNA PLOŠČA debeline 18 cm

10m

GEOSIDRANJE (TENDONS)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

AB JEDRO debelina stene 80 cm

JAŠEK DVIGALA

MEDETAŽNA AB PLOŠČA debeline 18 cm

POŽARNE STOPNICE PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

AB STEBRI prereza 80/100 cm

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

AB NOSILCI prereza 90/90 cm JAŠEK DVIGALA AB STEBRI prereza 100/100 cm

AB NOSILCI prereza 80/80 cm

AB NOSILCI prereza 80/80 cm TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 50-70 cm

AB NOSILCI prereza 30/20 cm

STENA GARAŽE debeline 35 cm MEDETAŽNA PLOŠČA debeline 18 cm

DILATACIJA 15 cm

TEMELJNA PLOŠČA Z OJAČITVAMI 60-100 cm

GEOSIDRANJE (TENDONS)

10m

GEOSIDRANJE (TENDONS)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

AB JEDRO

AB JEDRO debelina stene 30 cm AB STEBRI prereza 35/90 cm PREČNE OJAČITVE (OUTRIGGERS) V TEHNIČNI ETAŽI nad. 67, 68 AB JEDRO debelina stene 45 cm

AB STEBRI prereza 45/90 cm

PREČNE OJAČITVE (OUTRIGGERS) V TEHNIČNI ETAŽI nad. 56, 57

AB JAŠEK

AB STEBRI prereza 55/90 cm AB JEDRO debelina stene 55 cm

PREČNE OJAČITVE (OUTRIGGERS) V TEHNIČNI ETAŽI nad. 43, 44 AB STEBRI prereza 65/90 cm

AB JEDRO debelina stene 65 cm

PREČNE OJAČITVE (OUTRIGGERS) V TEHNIČNI ETAŽI nad. 29, 30

AB JAŠEK

AB STEBRI prereza 75/90 cm

AB JEDRO debelina stene 75 cm

PREČNE OJAČITVE (OUTRIGGERS) V TEHNIČNI ETAŽI nad. 14, 15 AB STEBRI prereza 100/100 cm AB JEDRO debelina stene 100 cm

AB STEBRI prereza 40/40 cm

AB JEDRO S SEKUNDARNIMI JAŠKI

AB JEDRO S PREČNIMI OJAČITVAMI (OUTRIGGERS)

AB STEBRI

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TEHNIČNA ETAŽA nad. 77, 78

AB NOSILCI prereza 25/80 cm TEHNIČNA ETAŽA nad. 67, 68

AB NOSILCI prereza 35/80 cm

TEHNIČNA ETAŽA nad. 56, 57

AB NOSILCI prereza 45/80 cm

TEHNIČNA ETAŽA nad. 43, 44 MEDETAŽNE AB PLOŠČE debeline 18 cm

AB NOSILCI prereza 55/80 cm

TEHNIČNA ETAŽA nad. 29, 30

AB NOSILCI prereza 65/80 cm

TEHNIČNA ETAŽA nad. 14, 15

AB NOSILCI prereza 80/80 cm

AB NOSILCI

AB MEDETAŽNE PLOŠČE

CELOTA S STENAMI IN FASADO

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Prikaz konstrukcije - jedro, stebri, nosilci, prečna ojačitev, jeklena konstrukcija kape, brez medetažnih plošč Pogled na vzhodno stran stavbe

V ALUMINIJ OBLEČENA JEKLENA KONSTRUKCIJA

JEKLENA KONSTRUKCIJA JEKLENA KONSTRUKCIJA

AB STEBRI prereza 35/90 cm AB NOSILCI prereza 25/80 cm JAŠEK DVIGALA debelina stene 30 cm

AB NOSILCI prereza 10/15 cm

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

AB STEBRI prereza 45/90 cm

JAŠEK DVIGALA debelina stene 45 cm

AB NOSILCI prereza 25/80 cm AB NOSILCI prereza 15/20 cm

JAŠEK DVIGALA debelina stene 55 cm

100

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Prikaz konstrukcije - jedro, stebri, nosilci, prečna ojačitev, jeklena konstrukcija kape, brez medetažnih plošč Pogled na južno stran stavbe

V ALUMINIJ OBLEČENA JEKLENA KONSTRUKCIJA

JEKLENA KONSTRUKCIJA JEKLENA KONSTRUKCIJA

AB STEBRI prereza 35/90 cm

AB NOSILCI prereza 25/80 cm

JAŠEK DVIGALA debelina stene 30 cm

AB NOSILCI prereza 10/15 cm

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS) AB STEBRI prereza 45/90 cm JAŠEK DVIGALA debelina stene 45 cm

AB NOSILCI prereza 25/80 cm AB NOSILCI prereza 15/20 cm

10m

101 JAŠEK DVIGALA debelina stene 55 cm

PREČNA OJAČITEV KONSTRUKCIJE (OUTRIGGERS)

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TEHNIČNO POROČILO MATERIALI Poleg omenjenega glavnega konstrukcijskega materiala armiranega betona (uporabljen beton izredne trdote: 18,000 psi - cementa, pepela goriv (fly ash), žlindre; v višjih nadstropjih je uporabljen beton manjših trdot: 14,000-12,000 psi, 10,000–8600 psi), so prisotni še: fasada iz panelov iz apnenca, steklo, keramične obloge, les, tekstil. Fasada sestoji iz panelov iz apnenca. Ta tip fasade poseduje fizično-mehanične karakteristike, ki daje stavbi videz velike vrednosti, poleg tega ima dobre lastnosti, kar se tiče toplotne prevodnosti in odziva na vremenske pogoje. Stekla so vpeta v močne jeklene okvirje, z enostavnim rastrom mreže razdeljena na manjše enote. Zaradi močne osvetljenosti in težjih vremenskih razmer, morajo imeti stekla dobre izolativne lastnosti. Pred okni so na notranji strani nameščene tekstilne zavese, katere skrbijo za dodatno potrebo po privatnosti. Tlaki so v stopniščih iz brušenega betona - terraca, na hodnikih prekriti s keramičnimi ploščami. V garaži je tlak prav tako betonski, premazan z epoksi premazom. Tla v stanovanjih so iz lesenega parketa, z izjemo mokrih ter servisnih prostorov, kjer so ta prekrita s keramičnimi ploščami. Stene so fino obdelane, prevlečene z nevpojnim naravnim premazom, ali prekrite z mavčno-kartonskimi ploščami. ENERGETSKA ZASNOVA Stavba je zasnovana z moslijo na čim manjši energetski odtis objekta. Vsi prostori imajo možnost kontroliranega avtomatskega prezračevanja. Prostori odvzema zraka so hodniki, kjer se s podtlakom hitro prepreči prenos zraka v zasebne prostore. Svež, filtriran zrak, ki se pripravlja v sistemih, postavljenih v tehničnih etažah, vstopa v bivalne prostore. Poleti je potrebno zagotoviti primerno ohlajanje zraka, ter tako preprečiti pregrevanje stavbe. Mehansko dogrevanje in hlajenje zraka je omogočeno s solarnim hladilnikom oz. grelnikom s centralo v kleti in zajemom v najvišji tehnični etaži. Glede na višino objekta, ter kot tako izpostavljenostjo sončnemu obsevanju, je smiselno razmisliti o uporabi fotovoltaičnih celic na vzhodni, južni, ter zahodni fasadi. S tem v mislih je predviden prostor na fasadi nad okni. Ob maksimalni izrabi prostora, bi tako dobili do 1500 m² površin fotovoltaičnih celic, ki bi tako ob optimalni izrabi ustvarjale dodatno električno energijo.

Slike 261-265: Uporabljeni materiali

POŽARNA VARNOST V sklopu zagotavljanja požarne varnosti v objektu, je potrebno zagotoviti požarno odpornost konstrukcije objekta, preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte, ter zagotavljanje varnega umika uporabnikov stavbe na prosto. Pravilno dimenzionirana nosilna konstrukcija zagotavlja predpisano časovno odpornost konstrukcij v primeru požara po Pravilniku o požarni varnosti, smernica TSG-1001:2010. Zagotavljanje varne vertikalne komunikacije na prosto, je preko pravilno dimenzioniranih poti in preko armiranobetonskih stopniščnih jeder v pritličje in na prosto. Uporabniki se evakuirajo na javno površino v parku pred stavbo. Upoštevana so pravila požarne varnosti, ki določajo število in velikost požarnih izhodov, kot tudi pravila nameščanja naprav za opozarjanje prd požarom, požarna vrata med sektorji, ter avtomatsko odvajanje dima iz prostorov na prosto. Vse etaže so opremljene s sistemom za samodejno gašenje - sprinkler. Dostop za intervencijska vozila je zagotovljen po ulici Central Park South, ter 58th Street. Dostop je omogočen preko vhodov iz obeh ulic. V glavnem dvigalnem jedru so predvidena tudi varna požarna dvigala. INŠTALACIJE Shema pozicij požarnih stopnic

Objekt se na infrastrukturo priključuje na ulici Central Park South in na obstoječo inštalacijsko infrastrukturo na lokaciji. Inštalacij je zaradi višine stavbe nemprimerno več, kot v drugih obejktih, zato je potreben kar se da smiseln razvod. Potreben je razvod strojnih ogrevalnih, vodovodnih in prezračevalnih inštalacij. Zaradi neoviranega umika iz stavbe ob izpadu elektrike, je potrebno zagotoviti rezervno električno napajanje. Vsi inštalacijski vodi so umeščeni pod medetažne plošče, od koder se po potrebi razpeljejo v vertikalne predelne stene.

102

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

NEOVIRANA DOSTOPNOST Vsi prostori objekta so dosegljivi funkcionalno oviranim osebam. Pritličje je na nivoju zunanje ureditve. Vse ostala nadstropja so dostopna z dvigali. VPLIV NA OSONČENJE SOSEDNJIH OBJEKTOV Kljub višini, se zaradi pozicije ob skrajnem južnem robu Central Parka, objekt izogne senčenju sosednjih objektov. SKLADNOST Z VELJAVNIMI PROSTORSKIMI AKTI Parcela 34 Central Park South, 10019 spada pod območje coniranja (zoning district): C5-2.5, R10H, Special District: MID. To pomeni, da spada pod v tri cone: - C5-2.5 (stanovanjska cona, kjer se stavbo konfigurira kot “stolp”) - R10H (stanovanjska cona z največjo stanovanjsko gostoto na Manhattnu) - posebna četrt: MID (posebna cona Midtown, katere namen je rast, stabilizacija in ohranjanje) Del parcele ob ulici Central Park South, spada pod cono R10H, kar pomeni, da se stavbo v tej coni lahko kvalificira kot “stolp” in tako doseže višjo višino, kot to dovoljujejo sosednje cone.

Slika 266: Coniranje

103

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

104

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

GRAFIČNE PRILOGE

Vizualizacija - Pogled proti vzhodu

105

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Obstoječe stanje M 1:1000

Central Park South

106

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Obstoječe stanje - izometrična risba M 1:2000

107

50 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Novo stanje M 1:1000

Central Park South

108

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Novo stanje - izometrična risba M 1:2000

109

50 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

110

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

111

Vizualizacija - Pogled proti jugo-vzhodu

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Vzhodna fasada M 1:500

POVRŠINE ETAŽ (bruto) Nadzemna nadstropja 0 1-2 3 4-28 30-31 32-55 56-57 58-60 61-66 67-68 69-72 73-74 75-76 67-68

Pritličje Nadstropje 1-2 Nadstropje 3 (restavracija) Nadstropja 4-28 Nadstropje 30-31 (mehanična e.) Nadstropja 32-55 Nadstropje 56-57 (mehanična e.) Nadstropja 58-60 Nadstropja 61-66 Nadstropje 67-68 (mehanična e.) Nadstropja 69-72 Nadstropja 73-74 Nadstropje 75-76 Nadstropje 67-68 (mehanična e.)

1x 2x 1x 25x 2x 34x 2x 3x 5x 2x 4x 2x 2x 2x

691 m² 60 m² 691 m² 691 m² 691 m² 605 m² 605 m² 605 m² 519 m² 519 m² 482 m² 412 m² 303 m² 184 m² 50075 m²

2x 2x

691 m² 1186 m² 3755 m²

Podzemna nadstropja -1 -2

Klet 1-2 Garaža 1-2

SKUPAJ 53830 m²

73. Nadstropje

69. Nadstropje

58. Nadstropje

10m

112

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

113

Vizualizacija - Pogled proti vzhodu

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tloris 1. ter 2. kleti M 1:250

2 2

4 4

PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE 01 02 03 04 05

Skladiščni prostori Tehnični prostori Garderoba Hodnik Garaža

184 m² 218 m² 22 m² 170 m² 1186 m²

brušen beton brušen beton keramična talna obloga keramična talna obloga brušen beton

114

Požarne stopnice (2x)

20,2 m²

D1 D1 D3 P2

Dvigalo Dvigalo Dvigalo Avtomobilsko dvigalo

2,9 m² 4,2 m² 4,9 m² 68 m²

SKUPAJ

1877 m²

brušen beton keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga kovina

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

FASADA - VZHODNA M 1:500

31. Nadstropje

16. Nadstropje

115

10m

Tloris pritličja M 1:250

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

116

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PREREZ A-A M 1:500 PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE 01 02 03

Severni pokrit zunanji prostor Severni lobij Južni lobij

89 m² 175 m² 232 m²

keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga

D1 D1 D3

Dvigalo Dvigalo Dvigalo

2,9 m² 4,2 m² 4,9 m²

keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga

P1 P2

Park Avtomobilsko dvigalo

1237 m² 68 m²

Mešano Kovina

S1 S2

Požarne stopnice Hodnik SKUPAJ

20,2 m² 96 m²

brušen beton keramična talna obloga

1928 m²

16. Nadstropje

Klet -1 Klet -2

A 0

10m

Geosidranje (tendons)

117

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tloris 3. nadstropja M 1:200

S2 8

11 9 13

PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE 01 02 03 04 05 06 07

Restavracija - jedilnica Kuhinja Shramba (suha + hladilnica) Garderoba za osebje Pisarna Bar Maitre d

145,3 m² 30,9 m² 9,7 m² 6,8 m² 10,4 m² 102,2 m² 4,4 m²

lesena talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

118

08 09 10 11 12 13

Hodnik Tehnični prostor in čistila Toaleta za osebje Ženska toaleta Moška toaleta Toaleta za invalide

41,4 m² 2,9 m² 2,4 m² 26,0 m² 17,2 m² 5,1 m²

lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga

S2 D3

Požarne stopnice (2x) Dvigalo SKUPAJ

21,6 m² 4,9 m²

brušen beton keramična talna obloga

691 m²

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Severna fasada M 1:500

16. Nadstropje

Slepa fasada - stik s sosednjim objektom

Dvigalo za avtomobile

Pritličje Klet -1

Klet -2

10m

Geosidranje (tendons)

119

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

120

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

121

Vizualizacija - Pogled proti severu

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tloris 4. - 28. nadstropja M 1:200

2 1

5 6

S2 S1 5

4 1 S1

5 4

1 2

PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE ENOTA 3

ENOTI 1, 2 01 02 03 04 05 06 07 08

Dnevni prostor/Jedilnica/Kuhinja Spalnica Garderoba + hodnik Kopalnica Shramba WC Utility Vhodna veža Skupaj

52,8 m² 14,2 m² 8,9 m² 14,8 m² 4,5 m² 2,4 m² 2,8 m² 7,3 m² 112,2 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

41,1 m² 16,7 m² 9,4 m² 1,7 m² 6,6 m² 82,3 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

ENOTI 4, 5 01 02 03 04 05

Dnevni prostor/Jedilnica/Kuhinja Spalnica Kopalnica WC Vhodna veža Skupaj

122

01 02 03 04 05

Dnevni prostor/Jedilnica/Kuhinja Spalnica Kopalnica WC Vhodna veža Skupaj

30,9 m² 12,9 m² 5,3 m² 1,8 m² 7,1 m² 58 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

S1 S2 D2

Hodnik Požarne stopnice (2x) Dvigalo

96,5 m² 21,6 m² 4,2 m²

keramična talna obloga brušen beton keramična talna obloga

425 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Prerezi A-A, B-B, C-C M 1:1250

400 m

76. Nad.

74. Nad.

70. Nad.

300 m

60. Nad.

50. Nad.

200 m

40. Nad.

137 m (Park Lane Hotel) 30. Nad.

100 m

20. Nad.

10. Nad.

3. Nad.

Klet 1

-9 m

Klet 2

123 0

50 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tloris 31. - 55. nadstropja M 1:200

8 5 1

6 1 8

7 9

7 D1 S2

2 S1 3

6 9

9 7

3 2

PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE ENOTA 1 01 02 03 04 05 06 07

Dnevni prostor/Jedilnica/Kuhinja Spalnica Garderoba Kopalnica WC Utility Vhodna veža + hodnik Skupaj

ENOTA 2 51,3 m² 17,3 m² 5,6 m² 9,1 m² 2,4 m² 3,5 m² 13,2 m² 109,1 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12

124

Dnevni prostor/Jedilnica/Kuhinja Spalnica (master) Kopalnica (master) Garderoba (master) Spalnica Garderoba Kopalnica WC Utility 1 Utility 2 Garderoba (hodnik) Vhodna veža + hodnik Skupaj

52,5 m² 18,2 m² 8,9 m² 4,6 m² 16,8 m² 2,7 m² 3,9 m² 2,4 m² 1,6 m² 2,4 m² 2,9 m² 13,9 m² 139,4 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ENOTA 3 01 02 03 04 05 06 07 08 09

Dnevni prostor/Jedilnica/Kuhinja Spalnica Kopalnica Garderoba + hodnik WC Utility 1 Utility 2 Garderobna omara Vhodna veža + hodnik Skupaj

ENOTA 4 37,6 m² 13,6 m² 10,7 m² 9,5 m² 2,6 m² 2,1 m² 4,3 m² 2,1 m² 11,3 m² 99,7 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga

01 02 03 04 05 06 07 08 09

Dnevni prostor/Jedilnica/Kuhinja Spalnica (master) Kopalnica (master) Garderoba + hodnik Spalnica Kopalnica WC Utility Vhodna veža + hodnik Skupaj

49,9 m² 15,0 m² 8,2 m² 10,3 m² 16,4 m² 15,1 m² 2,5 m² 2,3 m² 14,9 m² 133,1 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

S1 S2 D1

Hodnik Požarne stopnice Dvigalo

20,2 m² 14,2 m² 2,9 m²

keramična talna obloga brušen beton keramična talna obloga

Prerez D-D M 1:500

73. Nadstropje

69. Nadstropje

58. Nadstropje

125

10m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

126

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

127

Vizualizacija - Stanovanje

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tloris 58. - 60. nadstropja M 1:200

1 4

14 7

18 3

8 S2

9 19

2 16

7 14

12 4

5 11

PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE ENOTI 1, 2 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13

Dnevni prostor Jedilnica Kuhinja Knjižnica Spalnica (master) Kopalnica njena Kopalnica njegova Garderoba Hodnik Spalnica Garderoba + hodnik Kopalnica WC

53,4 m² 19,1 m² 27,2 m² 30,4 m² 14,9 m² 10,1 m² 6,3 m² 6,6 m² 10,6 m² 12,2 m² 10,7 m² 4,5 m² 3,3 m² 1,5 m² 3,2 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga

128

14 15 16 17 18 19

Tehnični prostor Garderoba Utility Shramba Vinoteka Vhodna veža + hodnik Skupaj

1,5 m² 3,2 m² 3,0 m² 4,5 m² 3,1 m² 18,7 m² 260,5 m²

keramična talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

S1 S2 D1

Hodnik Požarne stopnice Dvigalo

14,2 m² 10,1 m² 2,9 m²

keramična talna obloga brušen beton keramična talna obloga

425 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

400 m

Severna Fasada, Prereza D-D, E-E M 1:1250

76. Nad.

74. Nad.

70. Nad.

300 m

60. Nad.

50. Nad.

200 m

40. Nad.

137 m (Park Lane Hotel) 30. Nad.

100 m

20. Nad.

10. Nad.

3. Nad.

Klet 1

-9 m

Klet 2

129 E

50 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tloris 69. - 72. nadstropja M 1:200

20 10

4 12

20 19

7 15 3

8 S2

2 16

17 1

PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14

Dnevni prostor Jedilnica Kuhinja Knjižnica Spalnica (master) Kopalnica njena Kopalnica njegova Garderoba njena Garderoba njegova Spalnica (2x) Garderoba + hodnik (2x) Kopalnica (2x) Utility Shramba

72,9 m² 24,1 m² 25,4 m² 18,8 m² 24,0 m² 12,7 m² 12,0 m² 12,7 m² 12,1 m² 14,2 m² 10,9 m² 5,9 m² 3,8 m² 3,2 m²

15 16 17 18 19

S1 S2 D1

130

Vinoteka Vhodna veža Garderoba WC Hodnik Skupaj Terasa Skupaj

3,0 m² 16,9 m² 3,8 m² 6,0 m² 27,8 m² 362,3 m² 218,4 m² 580,7 m²

keramična talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

Hodnik Požarne stopnice Dvigalo

14,2 m² 10,1 m² 2,9 m²

keramična talna obloga brušen beton keramična talna obloga

keramična talna obloga

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Vizualizacija - Stanovanje

131

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tloris 73. - 74. nadstropja M 1:200

7 14 3

8 S2

2 15

17 16

PROSTORI IN NJIHOVE KVADRATURE 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14

Dnevni prostor Jedilnica Kuhinja Knjižnica Spalnica (master) Kopalnica njena Kopalnica njegova Garderoba njena Garderoba njegova Spalnica (2x) Kopalnica (2x) Utility Shramba Vinoteka

46,0 m² 24,1 m² 25,4 m² 18,8 m² 24,0 m² 12,7 m² 12,0 m² 12,7 m² 12,1 m² 13,8 m² 5,3 m² 3,8 m² 3,2 m² 3,0 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga keramična talna obloga

15 16 17 18

S1 S2 D1

132

Vhodna veža Garderoba WC Hodnik Skupaj Terasa (2x) Skupaj

16,9 m² 3,8 m² 6,0 m² 27,8 m² 308,6 m² 22,5 m² 353,65 m²

lesena talna obloga lesena talna obloga keramična talna obloga lesena talna obloga

Hodnik Požarne stopnice Dvigalo

14,2 m² 10,1 m² 2,9 m²

keramična talna obloga brušen beton keramična talna obloga

keramična talna obloga

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Prerez A-A M 1:500

73. Nadstropje

69. Nadstropje

58. Nadstropje

A 0

10m

133

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Nadstropja 73-74

Prikaz prilagodljivosti tlorisov M 1:500

Nadstropja 69-72

Nadstropja 58-66

Nadstropja 31-55

Nadstropja 4-28

Prikaz prilagodljivosti tlorisov začetno stanje označene vse predelne stene

Prikaz prilagodljivosti tlorisov v obdobju 50 let z rdečo označene predelne stene po katerih potekajo instalacijski vodi

134

Prikaz prilagodljivosti tlorisov v obdobju 100 let popolnoma prilagodljiv tloris, predelne stene v celoti odstranjene

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018 425 m

400 m

Prikaz prilagodljivosti tlorisov Lahko bi rekli, da imajo visoke stavbe pri oblikovanju tlorisov dve periodi, kateri bosta narekovali, kako jih oblikovati. Prva traja približno 50 let. V tem obdobju se v zamenja ena generacija in z njo navade družbe, v kateri je odrasla. Potrebno je zagotoviti čim večjo prilagodljivost predelnih sten. Instalacijske predelne stene ostanejo na svojem prvotnem mestu. Druga traja približno 100 let. V tem obdobju se (lahko) družba in z njo kultura spremeni do te mere, da je potrebna popolna sprememba tlorisa. Potrebno je zagotoviti prilagodljivost tudi instalacijskih predelnih sten. Slednje je pri stavbi, ki kot svojo primarno konstrukcijo uporablja interaktivni sistem jedra, stebrov in prečne ojačitve konstrukcije, lahko izvedljivo. Celotna stavba se razdeli na manjše segmente, ki zaradi prečne ojačitve v tehničnih etažah, delujejo kot samostojne stavbe - tloris v posameznih segmentih ni odvisen od tlorisa v njemu sosednjih, instalacije se v tehnični etaži prilagodijo postavitvi instalacij v sosednjem segmentu.

76. Nad.

STAVBA 6

74. Nad.

70. Nad.

TEHNIČNA ETAŽA S PREČNO OJAČITVIJO KONSTRUKCIJE nad. 67, 68

STAVBA 5

300 m

60. Nad.

TEHNIČNA ETAŽA S PREČNO OJAČITVIJO KONSTRUKCIJE nad. 56, 57

STAVBA 4

50. Nad.

200 m

TEHNIČNA ETAŽA S PREČNO OJAČITVIJO KONSTRUKCIJE nad. 43, 44

STAVBA 3

40. Nad.

137 m (Park Lane Hotel)

TEHNIČNA ETAŽA S PREČNO OJAČITVIJO KONSTRUKCIJE nad. 29, 30

30. Nad.

STAVBA 2 100 m

20. Nad.

TEHNIČNA ETAŽA S PREČNO OJAČITVIJO KONSTRUKCIJE nad. 14, 15 STAVBA 1

10. Nad.

3. Nad.

Izmetrična risba celotne stavbe M 1:1250

135

Izmetrična risba prerezane strukture M 1:1250

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

425 m

Severna fasada M 1:1250 400 m

76. Nad.

74. Nad.

432 Park Avenue višina 426 m

70. Nad.

300 m

60. Nad.

50. Nad.

200 m

40. Nad.

111 West 57th Street višina 435 m

137 m (Park Lane Hotel) 30. Nad.

100 m

20. Nad.

Central Park Tower višina 472 m

Severna fasada M 1:5000

10. Nad.

3. Nad.

Klet 1

-9 m

Klet 2

136

50 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

425 m

Vzhodna fasada M 1:1250 400 m

Central Park Tower višina 472 m 76. Nad.

74. Nad.

111 West 57th Street višina 435 m 70. Nad.

300 m 432 Park Avenue višina 426 m

60. Nad.

50. Nad.

200 m

40. Nad.

137 m (Park Lane Hotel) 30. Nad.

100 m

Vzhodna fasada M 1:5000

20. Nad.

10. Nad.

3. Nad.

Klet 1

-9 m

Klet 2

50 m

137

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

425 m

Južna fasada M 1:1250 400 m

Central Park Tower višina 472 m

76. Nad.

74. Nad.

70. Nad.

300 m

111 West 57th Street višina 435 m

60. Nad.

50. Nad.

200 m

40. Nad.

137 m (Park Lane Hotel) 432 Park Avenue višina 426 m

30. Nad.

100 m

20. Nad.

10. Nad.

Južna fasada M 1:5000

3. Nad.

Klet 1

-9 m

Klet 2

138

50 m

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

425 m

Zahodna fasada M 1:1250 400 m

76. Nad.

74. Nad.

70. Nad.

300 m

60. Nad.

50. Nad.

200 m

40. Nad.

432 Park Avenue višina 426 m

137 m (Park Lane Hotel)

111 West 57th Street višina 435 m

30. Nad.

Central Park Tower višina 472 m

100 m

20. Nad.

Zahodna fasada M 1:5000

10. Nad.

3. Nad.

Klet 1

-9 m

Klet 2

50 m

139

Detajl podzemnega pasu M 1:20 200 cm

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

100

-4,50 m

T2 - teraco 3 cm - estrih 8 cm - ločilni sloj - toplotna + zvočna izolacija 10 cm - AB plošča 18 cm - zvočna izolacija 10 cm - zračni sloj - spuščen strop - kartonsko-mavčna plošča

S1 - AB stena 30 cm - hidroizolacija - toplotna 15 cm - nasutje

-9,00 m

T1 - teraco 3 cm - estrih 8 cm - ločilni sloj - AB plošča 60 cm - toplotna izolacija 15 cm

T2 - teraco 3 cm - estrih 8 cm - ločilni sloj - toplotna + zvočna izolacija 10 cm - AB plošča 18 cm

DRENAŽNI ZASIP DRENAŽNA CEV

140

GEOSIDRANJE (TENDONS)

100

200 cm

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Detajl fasadnega pasu M 1:20

+4,50 m

S2 - mavčna plošča - hidroizolacija - toplotna izolacija 15 cm - zračni sloj - distančni element - apnenčaste plošče

±0 m

T2 - teraco 3 cm - estrih 8 cm - ločilni sloj - toplotna + zvočna izolacija 10 cm - AB plošča 18 cm - zvočna izolacija 10 cm - zračni sloj - spuščen strop - kartonsko-mavčna plošča

S1 - AB stena 30 cm - hidroizolacija - toplotna 15 cm - nasutje

141

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

200 cm

Detajl fasadnega pasu M 1:20

100

+328,50 m

T4 - keramične plošče na cementnem estrihu 3 cm - ločilna folija - hidroizolacija - estrih v naklonu 8 cm - toplotna izolacija 15 cm - parna zapora - AB plošča 18 cm - zračni sloj - spuščen strop - kartonsko-mavčna plošča

+324,00 m

S2 - mavčna plošča - siporeks 30 cm - hidroizolacija - toplotna izolacija 15 cm - zračni sloj - distančni element 12 cm - apnenčaste plošče 1,5 cm

T3 - lesena talna obloga 3 cm - estrih 8 cm - ločilni sloj - toplotna + zvočna izolacija 10 cm - AB plošča 18 cm - zvočna izolacija 10 cm - zračni sloj - spuščen strop - kartonsko-mavčna plošča

142

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

143

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

144

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VIRI IN LITERATURA LITERATURA

Slika 35 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 147

Alexander, Christopher (2002). The Nature of Order, The Phenomenon of Life. Berkeley; The Center for Environmental Structure

Slika 36 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 147

Alexander C., Ishikawa, S., Silverstein, M. (1977). A Pattern Language. Berkeley; The Center for Environmental Structure Alexander, Christopher (1980). The Timeless Way of Building. Oxford; Oxford University Press

Slika 37 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 148

Alexander, Christopher (2011). Notes on the Synthesis of Form. Cambridge, Mass, United States; Harvard University Press

Slika 38 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 150

De Botton, Alain (2008). The Architecture of Happiness. New York, United States; Random House USA Inc

Slika 39 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 247

Dupré J. (1996). Skyscrapers. New York, ZDA: Black Dog & Leventhal Publishers, Inc.

Slika 40 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 151

Eco, Umberto (2010). On Beauty : A History of a Western Idea. London, United Kingdom; Quercus Publishing Lynch, Kevin (1960). The Image of the City. Cambridge, Mass., United States; MIT Press

Slika 41 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 152

O’Hagan JT (1977). High Rise/Fire and Life Safety. Saddle Brook, NJ; Fire Engineering, A PennWell Publication

Slika 42 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 155

Ali M.M., Moon, K.S. (2007). Structural Developments in Tall Buildings: Current Trends and Future Prospects. Invited Review Paper. IL, USA. Pridobljeno 14.1.2016 s spletne strani www.arch.usyd.edu.au/asr

Slika 43 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 252

Bui, Q., Chaban, M., White, J. (2016). 40 Percent of the Buildings in Manhattan Could Not Be Built Today. Pridobljeno 30.7.2016 s spletne strani https://www.nytimes.com/interactive/2016/05/19/upshot/forty-percent-ofmanhattans-buildings-could-not-be-built-today.html

Slika 44 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 158 Slika 45 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 159

Craighead, Geoff (2009). High-Rise Security and Fire Life Safety - High-Rise Building Definition, Development, and Use. ZDA. Pridobljeno 14.1.2016 s spletne strani https://booksite.elsevier.com/samplechapters/9781856175555/ 02~Chapter_1.pdf

Slika 46 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 161

CTBUH (2015). New York: The Ultimate Skyscraper Laboratory. New York, USA. Pridobljeno 19.2.2016 s spletne strani http://www.ctbuh.org/Publications/CTBUHJournal/InNumbers/TBINNewYork/tabid/7047/language/en-US/ Default.aspx

Slika 47 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 160

The Council on Tall Buildings and Urban Habitat (2017). 2017: Skyscraper History’s Tallest, Highest- Volume, and Most Geographically Diverse Year. New York, USA. Pridobljeno 7.3.2018 s spletne strani www.ctbuh.org

Slika 48 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 163

Gane, V., Haymaker J. (2008). Benchmarking Conceptual High-rise Design Processes. CIFE Technical Report #TR174 October 2008. Stanford University. Pridobljeno 16.3.2016 s spletne strani https://ascelibrary.org/doi/abs/10. 1061/%28ASCE%29AE.1943-5568.0000017

Slika 49 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 164

SLIKOVNI VIRI

Slika 51 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 167

Slika 50 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 254

UVOD V ISKANJE LEPOTE

Slika 52 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 167

Slike od 1 do 6 Gane V. in Haymaker J. (oktober 2008). Benchmarking Conceptual Highrise Design Processes. Pridobljeno maj 2016 s spletne strani: https://ascelibrary.org/doi/ abs/10.1061/%28ASCE%29AE.1943-5568.0000017

Slika 53 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 167

PODOBA MESTA

Slika 54 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 170

Slika 7 https://static01.nyt.com/newsgraphics/2016/03/20/building-copy/7b4a17edd6624f5925e84d65130a490 5ff30c385/buildings-non-conform.png, pridobljeno julij 2017 PROCES OBLIKOVANJA NEČESA LEPEGA

Slika 55 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 170

Slika 8 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 317

Slika 56 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 172

Slika 9 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 317

Slika 57 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 257

Slika 10 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 70

Slika 58 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 173

Slika 11 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 70

Slika 59 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 174

Slika 12 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 73

Slika 60 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 174

Slika 13 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 73

Slika 61 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 174

Slika 14 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 81

Slika 62 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 176

Slika 15 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 82

Slika 63 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 176

Slika 16 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER,The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 82

Slika 64 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 263

15 temeljnih lastnosti

Slika 65 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 181

Slika 17 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 327

Slika 66 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 181

Slike od 18 do 32 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 239-241

Slika 67 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 181

Slika 33 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 238

Slika 68 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 181

Slika 34 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 147

Slika 69 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley

145

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

2002, str. 180

ley 2002, str. 218

Slika 70 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 183

Slika 107 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 219

Slika 71 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 183

Slika 108 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 221

Slika 72 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 265

Slika 109 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 282

Slika 73 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 186

Slika 110 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 222

Slika 74 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 191

Slika 111 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 223

Slika 75 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 192

Slika 112 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 223

Slika 76 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 194

Slika 113 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 225

Slika 77 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 269

Slika 114 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 224

Slika 78 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 196

Slika 115 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 285

Slika 79 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 195

Slika 116 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 226

Slika 80 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 195

Slika 117 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 226

Slika 81 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 197

Slika 118 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 227

Slika 82 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 198

Slika 119 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 227

Slika 83 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 199

Slika 120 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 229

Slika 84 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 197

Slika 121 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 287

Slika 85 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 270

Slika 122 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 230

Slika 86 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 271

Slika 123 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 231

Slika 87 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 200

Slika 124 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 233

Slika 88 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 201

Slika 125 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 235

Slika 89 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 201

Slika 126 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 234

Slika 90 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 201

Slika 127 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 289

Slika 91 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 202

KAJ SO VISOKE STAVBE? Slika 128 http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2013/11/16/article-2508324-197320E200000578-201_964x1241.jpg, pridobljeno julij 2016

Slika 92 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 203

Slika 129 http://hanoel.com/uploads/images/bai-viet/thang-may-hanoel-otis-gioi-thieu-phanh.jpg, pridobljeno marec 2017

Slika 93 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 273

Slika 130 https://c1.staticflickr.com/7/6009/6018243047_6606025523_b.jpg, pridobljeno marec 2017

Slika 94 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 205

Slika 131 http://2.bp.blogspot.com/-6KCJylvN_Bg/UXozg5n6XMI/AAAAAAAAG7M/5gvp0AlyGBk/s1600/ william+le+baron+jenney+chicago+origen+de+los+rascacielos+home+insurance+buildings+historia+estructura+acero+materiales+ciudad+foto-O3-495.jpg, pridobljeno marec 2017

Slika 95 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 206

Slika 132 https://i.pinimg.com/originals/53/ba/74/53ba749f4b7e9610f4da71682b12071e.jpg, pridobljeno marec 2017

Slika 96 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 206

Slika 133 http://www.gendisasters.com/files/files/newphotos2/new_york_city_ny_ritz_tower.jpg, pridobljeno marec 2017

Slika 97 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 206

Slike 134 od do 146 Ali Mir M. in Moon Kyoung Sun (junij 2007). Structural Developments in Tall Buildings: Current Trends and Future Prospects. Pridobljeno januar 2016 s spletne strani: https://www.scribd.com/ doc/101753698/Structural-Developments-in-Tall-Buildings

Slika 98 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 208 Slika 99 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 277

TRENDI GRADNJE VISOKIH STAVB Slika 147, 148: Skyscraper History’s Tallest, Highest-Volume, and Most Geographically Diverse Year. Pridobljeno marec 2018 s spletne strani: http://global.ctbuh.org/resources/papers/download/3606-2017-skyscraper-historys-tallest-highest-volume-and-most-geographically-diverse-year.pdf

Slika 100 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 210 Slika 101 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 212

VISOKE STAVBE PO SVETU Slika 150 New York: The Ultimate Skyscraper Laboratory Pridobljeno februar 2016 s spletne strani: http:// global.ctbuh.org/resources/papers/2544-Journal2015_IssueIV_TBIN.pdf

Slika 102 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 216 Slika 103 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 215

Slika 151 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800 &image=/images/albums/userpics/10005/GuangzhouIFC_Ext-OverallNight_%28c%29ChristianRichters.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 104 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 215

Slika 152 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/JinMao-ext-FromAbove(c)TM.JPG, pridobljeno februar 2016

Slika 105 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berkeley 2002, str. 218

Slika 153 http://www.fosterandpartners.com/media/Projects/0504/img3.jpg, pridobljeno april 2016 Slika 154 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/PearlRiverTower_ext-LookingUp4%28c%29TM.JPG, pridobljeno februar

Slika 106 objavljeno v: Alexander CHRISTOPHER, The Nature of Order, The Phenomenon of Life, Berke-

146

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

2016

Slika 190 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/ChaseTower_Exterior_(c)PerkinsWill.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 155 http://itradar.ir/wp-content/uploads/2016/08/shanghi-tower-21.jpg, pridobljeno februar 2016 Slika 156 http://ww4.sinaimg.cn/large/e7db4e37jw1eo6wfzi117j219f1wqb0j.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 191 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/ChryslerBldg-3b.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 157 http://ichef.bbci.co.uk/wwfeatures/1280_720/images/live/p0/34/pd/p034pdmf.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 192 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/NY010%7E1.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 158 http://www.skyscrapernews.com/images/pics/998LotteWorldTowerToBecomeSeoulsTallest_pic1.jpg, pridobljeno oktober 2016

Slika 193 http://pop.h-cdn.co/assets/cm/15/05/54c8500a4d96a_-_goldhearsttower.jpg, pridobljeno april 2016 Slika 194 http://40.media.tumblr.com/38bccde5540b6ea124a3d497556ab44e/tumblr_nl213mOEWp1s0hndho9_1280.jpg, pridobljeno maj 2016

Slika 159 https://static.dezeen.com/uploads/2013/06/dezeen_Cayan-Tower-by-SOM_ss_1.jpg, pridobljeno april 2016

Slika 195 http://www.payneandladner.com/wp-content/uploads/2013/06/10Corp-Lipstick-Bldg-01.png, pridobljeno april 2016

Slika 160 http://www.burjkhalifa.ae/en/Images/BurjKhalifa-02982_new_tcm186-85702.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 196 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/OneLiberty1-2a.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 161 http://www.designboom.com/wp-content/uploads/2013/07/jean-nouvel-burj-doha-qatar-designboom14.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 197 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/one-vanderbilt-place_kohn-pederson-fox2.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 162 https://farm6.staticflickr.com/5614/15351050517_421437d22f_h.jpg, pridobljeno februar 2016 Slika 163 https://static.dezeen.com/uploads/2012/12/dezeen_Absolute-Towers-by-MAD_6.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 198 http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2013/11/16/article-2508324-197320E200000578-201_964x1241.jpg, pridobljeno julij 2016

Slika 164 https://imageserver-bisnow1.netdna-ssl.com/2yvajNd6NmLXmtSXW6J-nkEjd0E=/710x484/publisher/72029_1426793185_Spire-large.jpg, pridobljeno april 2016

Slika 199 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/WaldorfAstoria-1b.jpg, pridobljeno julij 2016

Slika 165 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/lakhta-center_gazprom2.jpg, pridobljeno maj 2016

Slika 200 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/Woolworth_Overall2_MGa.jpg, pridobljeno julij 2016

Slika 166 https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/b2/13/c8/b213c869292bf5429472c9376697c455.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 201 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/one-world-trade-center_john-w-cahill1.jpg, pridobljeno maj 2016

Slika 167 http://photos.streamphoto.ru/d/0/9/92b3368bfaa061706f3c012454e0d90d.jpg, pridobljeno april 2016 Slika 168 http://i166.photobucket.com/albums/u110/vietmusique/buildings/m-b_1.jpg, pridobljeno julij 2016

Slika 202 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/4WTC_overall7_TP.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 169 https://media1.fdncms.com/chicago/imager/u/original/23397864/miner-tower_without_tribune-magnum.jpg, pridobljeno april 2016

Slika 203 http://newyorkyimby.com/wp-content/uploads/2016/05/45-Broad-Street-1-682x1024.png, pridobljeno julij 2017

Slika 170 http://images.skyscrapercenter.com/building/shard_ext-context_(c)philoldfield.jpg, pridobljeno marec 2018

Slika 204 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/AIG3a.jpg, pridobljeno julij 2017

NEW YORK

Slika 205 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/500FifthAve_Overall1_MGa.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 171 https://i.pinimg.com/736x/c3/d7/89/c3d789bf4bd38c3add07fdf640318300--long-island-new-yorkcity.jpg, pridobljeno september 2017

Slika 206 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/citigroup-center_nathaniel-lindsey2.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 172 https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Usa_edcp_location_map.svg/1600pxUsa_edcp_location_map.svg.png, pridobljeno oktober 2016

Slika 207 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/P4290205a.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 173 https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4f/Aster_newyorkcity_lrg.jpg, pridobljeno nobember 2016

Slika 208 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/CarnegieTwr-1b.jpg,pridobljeno julij 2017

Slika 174 https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8d/USA_New_York_location_map. svg/1476px-USA_New_York_location_map.svg.png, pridobljeno oktober 2016

Slika 209 https://jinfotours.files.wordpress.com/2015/07/9d7dcb6dbe587e3e29bfa973e97c4116.jpg?w=470, pridobljeno julij 2017

VISOKE STAVBE V NEW YOrku

Slika 210 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/NY0029.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 175 http://www.ctbuh.org/Portals/0/Publications/CTBUH_Journal/Tall%20Buildings%20in%20Numbers/2015/NYPieCharts.jpg, pridobljeno marec 2018

Slika 211 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/PanAm1a.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 176 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/WorldTradeCenter_Ext-Overall_%28c%29LERA.jpg, pridobljeno maj 2016

Slika 212 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800 &image=/images/albums/userpics/10005/metropolitan-life-north-building_john-w-cahill2.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 177 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/2WTC-Context-Night_%28c%29BIG-DBOX.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 213 https://untappedcities-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2013/08/met-life-building.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 178 https://static.dezeen.com/uploads/2011/07/dezeen_8-Spruce-Street-by-Frank-Gehry_07.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 214 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/MetLifeTower_Overall1_MGa.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 179 http://cdn.cstatic.net/images/gridfs/5501ccd3f92ea12866008264/Screen-Shot-2015-03-12-at12.57.00-PM.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 215 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/Times3a.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 180 http://images.adsttc.com/media/images/5670/52ea/e58e/ce8c/5500/018e/slideshow/Mark_Foster_ Gage_Architects_-_41_West_57th_Street_-_Night_Elevation.jpg?1450201802, pridobljeno februar 2016

Slika 216 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/AstorPlz1a.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 181 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800 &image=/images/albums/userpics/10005/53W53_Dwg_OverallTower_(c)%20Ateliers_Jean_Nouvel.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 217 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/one57_daniel-harrison1.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 182 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/30-park-place_joe-woolhead1.jpg, pridobljeno april 2017

Slika 218 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/GE_Overall_MGa.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 183 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/111West57th_Dwg-Render-Full_(c)JDSDeveoplment.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 219 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/SeagramBldg-3b.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 220 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10003/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10003/AerialView_ZaknicEtAl_p160.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 184 https://imgs.6sqft.com/wp-content/uploads/2016/04/26203011/220-Central-Park-South-1-1.jpg, pridobljeno april 2017

Slika 221 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/TimeWarner_Ext-Overall_(c)SOM-DavidSundbergESTO.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 185 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/340Flatbush_SHoPArchitects.jpg, pridobljeno februar 2016 Slika 186 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/432ParkAve_Dwg-NWView_%28c%29dbox-CIMGroup-MackloweProperties.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 222 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/NY041.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 223 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/P5210094a.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 187 https://cdn.vox-cdn.com/uploads/chorus_image/image/47987815/520parknew.0.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 224 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/NY063.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 188 http://1.bp.blogspot.com/_3k2ilY9vkCY/TCtTtsD5rmI/AAAAAAAABB0/sEsxE9CQVpA/s1600/ American-Radiator425W.jpg, pridobljeno april 2017

Slika 225 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/550Madison_MG.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 189 http://i.kinja-img.com/gawker-media/image/upload/hlmu2imyvq7w4dm9jksa.jpg, pridobljeno februar 2016

Slika 226 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&im-

147

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

age=/images/albums/userpics/10008/3rdAve780-2b.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 227 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/57thEFourSeasons-6b.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 228 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10005/one-grand-central-place_john-w-cahill1.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 229 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/IrvingTrust4a.jpg, pridobljeno julij 2017

Slika 230 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10005/?width=1000&height=800 &image=/images/albums/userpics/10005/San-Remo-Apartments_Ext-OverallView_(c)StevenHenry.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 231 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/Socony-MobilBldg-1b.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 232 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10008/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10008/57thW9-2-3b.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 233 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/NY0020.jpg, pridobljeno julij 2017 Slika 234 http://legacy.skyscrapercenter.com/class-image.php/userpics/10002/?width=1000&height=800&image=/images/albums/userpics/10002/NY017.jpg, pridobljeno julij 2017 PARK LANE HOTEL Slika 235 https://thenypost.files.wordpress.com/2017/07/170726-111-w-57th-feature-image.jpg?quality=90&strip=all, pridobljeno marec 2018 Slika 236 http://newyorkyimby.com/wp-content/uploads/2015/05/36-Central-Park-South-6.jpg, pridobljeno april 2017 Slika 237 https://imgs.6sqft.com/wp-content/uploads/2015/06/20231905/36-central-park-south.jpg, pridobljeno april 2017 Slika 238 https://farm9.staticflickr.com/8795/18301199012_01460230a1_b.jpg, pridobljeno april 2017 Slika 239 https://cdn.vox-cdn.com/thumbor/RQmvCEpOJh8B0N8OgA6EIQnFmsE=/118x0:655x403/1200x800/filters:focal(118x0:655x403)/cdn.vox-cdn.com/uploads/chorus_image/image/47900447/Screen_ 20Shot_202015-07-07_20at_209.21.22_20AM.0.png, pridobljeno december 2017 Slika 240 https://newyorkyimby.com/wp-content/uploads/2015/07/1-Park-Lane.jpg, pridobljeno december 2017 Slika 241 https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/83/a0/54/83a0548fb823e18db57eed75b64ecfa6.jpg, pridobljeno april 2017 Slika 242 http://payload366.cargocollective.com/1/10/344049/9637218/140829_Witkoff-36_CPS---DESIGNPROPOSAL_Page_13_1000.jpg, pridobljeno april 2017 Slika 243 https://www.yimbynews.com/wp-content/uploads/2014/10/36-Central-Park-South.jpg, pridobljeno december 2017 Slika 244 https://www.pinterest.es/pin/87186942759828149/, pridobljeno marec 2018 Slika 245 https://www.flickr.com/photos/mapbox/9080460045, pridobljeno marec 2018 Slike od 246 do 257, https://earth.google.com/, pridobljeno september 2017 Slika 258 http://www.nationalgeographic.com/new-york-city-skyline-tallest-midtown-manhattan/assets/img/ skyline-midtown/57st71.jpg, pridobljeno september 2017 Slika 259 https://static.dezeen.com/uploads/2016/06/new-york-visualisation-skyline-2020-skyscrapers_dezeen_ban.jpg, pridobljeno december 2017 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Slika 260 https://raws.dri.edu/cgi-bin/wea_windroseclim.pl?txYLON, pridobljeno marec 2018 TEHNIČNO POROČILO Slika 261 https://i.pinimg.com/originals/45/ac/c8/45acc8950770679319d301bf573dd6df.jpg, pridobljeno marec 2018 Slika 262 https://i.pinimg.com/736x/3e/78/06/3e7806ab116a0ea0792c08d2c0f912c4--black-windows-wall-of-windows.jpg, pridobljeno marec 2018 Slika 263 https://www.arroway-textures.ch/sites/default/files/styles/huge/public/wood-flooring-024_d.jpg?itok=C6HDW87u, pridobljeno marec 2018 Slika 264 https://mmc.bolha.com/1/image/222457/222511/Teraco-kamen_5a9990ac9ea44.jpg, pridobljeno marec 2018 Slika 265 http://tsl.org/family/wp-content/uploads/2013/10/flower-garden-pretty.jpg, pridobljeno marec 2018 Slika 266 https://zola.planning.nyc.gov/lot/1/1274/11#16.13/40.7654/-73.97499, pridobljeno januar 2018 Ostale slike, skice, diagrami so delo avtorja.

148

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

149

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

150

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ZAHVALE

Zahvaljujem se vsem, ki ste mi stali ob strani. Hvala.

151

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

152

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani Nejc Vašl izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Idejna zasnova nebotičnika v New Yorku v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. dr. Ora Ettlingerja in somentorstvom doc. dr. Tomaža Slaka.

Nejc Vašl

153

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

154

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

155

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

156

Nejc Vašl, Idejna Zasnova Nebotičnika v New Yorku, UL FA, EMŠ, Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

157