Nadaljnje izkoriščanje OVE

nadaljnje izkoriščanje obnovljivih virov energije (ove)

To vprašanje seveda ni politično sporno, k temu so spodbujene vse države EU in sveta. Za Slovenijo je cilj OVE do konca leta 2020 doseči 25 % OVE v energetski mešanici, kar pa ji ni oziroma ji ne bo uspelo. Statistika za OVE za leto 2020 bo znana proti koncu leta 2021. Delež OVE v slovenski bruto končni porabi energije je v letu 2019 znašal 21,97 %, kar pomeni manko v višini 3,03 odstotne točke. Leta 2018 je ta delež znašal 21,38 %, kar pomeni, da Slovenija zelo počasi povečuje delež OVE v svoji energetski mešanici.

Na voljo imamo vodno, sončno, vetrno, geotermalno energijo in obnovljive pline. Pri vodni se zatika, saj gre običajno za večje objekte, torej hidroelektrarne, kjer umeščanje v prostor traja leta in leta. Kot primer navajamo podpis koncesijske pogodbe s HSE in sporazuma z lokalnimi skupnostmi oktobra 2020, ki po 16 letih dogovarjanja omogoča začetek strokovnih postopkov presoj vplivov na okolje in umeščanja možnih novih HE na srednji Savi v prostor. Sončne elektrarne gradimo, a njihova inštalirana moč ostaja nizka, pa čeprav je sonce neomejen in vsem dostopen energetski vir z največjim potencialom. Vetrnih elektrarn z izjemo dveh vetrnic zaenkrat nimamo, se pa načrtujejo prve vetrne elektrarne (VE) Rogatec, Ojstrica in Paški Kozjak. Z uporabo obnovljivih plinov (biometan, sintetični metan in zeleni vodik) je predvideno postopno razogljičenje plina v slovenskem plinovodnem sistemu.

Trend je decentraliziranost, torej razpršenost obnovljivih virov, v povezavi z elektro mobilnostjo, prilagodljivim in aktivnim odjemom, pa tudi samooskrba z električno energijo. V Sloveniji že imamo prvo samooskrbno energetsko skupnost v Lučah.