Nevladna Julij 2013

Socialna ekonomija

Slovensko vegansko društvo

»3

NVO mreža DARE »5

»7

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.11, julij 2013 naklada: 31.000 izvodov nevladna.zavodpip.si

Nikoli več Pekarna?!

Marko Brumen

Urbane, avtonomne, neodvisne, nevladne, samonikle (in kar je še teh označevalcev) kulture ter njenih produkcijskih načinov v tem mestu, upam, ni več potrebno niti utemeljevati, niti zagovarjati njihovega obstoja nič bolj ali manj, kot se nam zdijo normalni programi MKCja, SNG, Pokrajinskega muzeja, Plesne izbe, UGM, Udarnika ali Narodnega doma.

Pojav tovrstnih kulturnih centrov ni nič novega; najdemo jih v skoraj vseh večjih evropskih mestih, saj do njihovega nastanka prej ali slej pripelje vrsta družbeni procesov, ki so značilni za Evropo in zgo-

»Zapleta pa se seveda pri denarju, ki naj bi ga mesto namenilo ureditvi objekta (voda, elektrika). Po besedah Andreja Verliča je občina v ta namen že odobrila denar, zadeva pa se dlje od besede nikakor noče premakniti. Morda del krivde za »dead point« nosijo tudi alternativci sami, saj imajo zaenkrat le zamisel, ne pa tudi jasno začrtanega programa in predvsem medsebojne enotnosti, s katero bi pri oblasteh prav gotovo dosegli svoje.« Martina Mlakar, Večer, 29.4.94.

dovinske spremembe. In so mestnemu tkivu tudi potrebni, saj običajno nudijo prostore za ustvarjanje in delovanje vsem ustvarjalnim pobudam in emancipatornim gibanjem, ki ne najdejo svojega prostora v bolj etabliranih ali reguliranih lokacijah. So oaza nekomercialnih kulturnih oblik, ki nudijo zavetje kritičnim premislekom družbenih razmer in s svojim produkcijskim načinom generirajo določeno kritično maso.

Stopnje avtonomije in samouprave se razlikujejo od centra do centra, saj je vsak produkt specifičnega okolja, potreb in v prvi vrsti ljudi, ki ga (so)ustvarjajo.

A kot vsaka druga družbena tvorba so tudi avtonomni centri samo del okolja, v katerem se nahajajo in imajo samo 1 izbiro; ali se bodo prilagajali potrebam okolja in časom, ali pa bodo zdrknili v samozadostnost in posledično v obskurnost, dokler jih ne bo povozil čas.

Kaj sploh lahko novega povem(o) o(b) zadnjih dogajanih z ne/nadaljevanjem obnove kulturnega centra Pekarna? Klišejski »zgodovina se ponavlja« skorajda ne zadostuje, kako so Butalci cerkev širili pa tudi ne. A ob hkratnem vpogledu v zgodovino nastanka Pekarne in trenutnih notranjih razhajanj bi skorajda lahko veljalo – oboje hkrati.

Napori za legalizacijo delovanja in izboljšanje pogojev ustvarjanja v mariborski Pekarna namreč potekajo pravzaprav že od njene zasedbe leta 1994; že vsaj od takrat je tudi jasno, da mesto in za kulturo zadolženi odločevalci nimajo niti vizije, še manj pa strateški načrt razvoja mestne kulture, ki bi nudil jasne smernice razvoja in kaj je Pekarnina vloga pri tem.

Odličen spletni arhiv pekarna.blogspot. com, (ki ga vzdržuje zavod Pekarna magdalenske mreže) že samo skozi kronologijo člankov od leta 1991(!) dokazuje, da Maribor nikoli ni prav vedel, kaj pravzaprav hoče od te Pekarne, Pekarna pa pravzaprav nikoli ni vedela, kaj točno bi sama s sabo. Zdi se, da sta obe entiteti zapredeni v svoj kokon iluzij, idej in nesposobnosti, stanje stvari pa se po letih in letih letargije bliskovito premakne naprej samo, kadar je na eni ali drugi (in skoraj nikoli hkrati) strani zbrana močna ekipa, ki zasleduje svojo idejo, kako urediti razmere za ustvarjanje. In nato ponovno utone v samozadostni obstoj...do naslednjega tektonskega premika (proti robu prepada?).

Pekarna je svoj obstoj od trenutka, ko jo je bivši župan Kangler hotel preseliti, gradila na seriji takšnih srečnih tektonskih premikov - območje je v ureditvenem načrtu namenjeno kulturnim dejavnos-

Foto: Borut Wenzel tim, arhitekturni načrti za njeno obnovo obstajajo in obstaja skupek ljudi, ki ima vizijo razvoja.

A zgodovinski spomin v Pekarni je kratek, ljudje se menjujejo in le redko kdaj razumejo ali hočejo razumeti, da to ni in ne more biti njihov osebni azil in obmo-

čje izključenosti od ponorelega sveta, ampak je last skupnosti tega mesta in ima do nje pravzaprav vsak meščan enako pravico. Še manj pa, da si je pravico do uporabe skupnostne lastnine treba izboriti z dejanji, namesto prositi za dovoljenje.

Pekarna kot enotna skupnost pravzaprav nadaljevanje na strani 2 »

Vstajniška pozaba in smeh vladajočih Bojan Krajnc, Odprto zavezništvo za Maribor

V mestu, kjer mnogim bije srce pol zase, pol pa za njegove mitološke junake, se je pred dobrima dvema letoma zaiskrilo v glavah zaskrbljenih intelektualcev, da so spisali javni poziv, ki je bil deležen dodatnih 263. podpisov podpore, v katerem so takratnemu županu modro predlagali, da zaradi številnih medijsko razkritih korupcijskih ravnanj odstopi. Tudi županu je srce takrat bilo pol zase in pol za mesto, zato tega predloga pri zdravi pameti ni mogel sprejeti. Tako je minilo še poldrugo leto, da so anonimni administratorji na družbenem omrežju Facebook uspeli pritegniti kot 40.000 všečkov in mobilizirati nekaj tisoč ljudi, da so se začeli udeleževati mariborskih vstaj.

Potek vstaj je javnosti dobro znan, bodisi zaradi lastne udeležbe ali zaradi spremljanja medijev. V istem času je v ozadju potekalo povezovanje politično najbolj izkušenih, družbeno najbolj angažiranih in retorično najbolj spretnih posameznikov, ki so ustanavljali različne neformalne vstajniške skupine. Nekateri od teh posameznikov so se kasneje javno izpostavili, organizirane so bile javne tribune, pogovori z mediji, nekateri so celo javno spregovorili na vstajah, ostali pa so svoje mišljenje izražali na družbenih omrežjih. Ko je župan na zadnji dan lanskega leta tudi zares odstopil, so nekatere skupine začele iskati primernega kandidata za župana, kandidaturi za mestne svetnike pa so se odpovedale. Na koncu je edinega resnega kandidata predlagala prej omenjena skupina zaskrbljenih intelektualcev. Bil je pravzaprav idealen kandidat, brez formalnih strankarskih povezav, z dolgoletno

tradicijo v angažiranem družbenem delovanju, v medijih predstavljen kot žrtev nerazumnega izobčenja iz organizacije, v kateri je bil zaposlen in znan kot moderator družabnih družboslovnih srečanj z gosti z levega političnega spektra. Od tu naprej ni bilo posebnih ovir za najboljšega vstajniškega kandidata, ki je javno spregovoril na eni od vstaj, ki se je v času pred volitvami na sestankih koordinacije vstajniških skupin nekajkrat pojavil v živo in ki je prostodušno priznal, da ne izhaja iz skupine ampak iz skupine posameznikov, ki nima svojega političnega programa, zato pred volitvami ne more sklepati nobenih koalicij z drugimi skupinami.

Potem je neformalno koalicijo kljub vsemu sklenil z anonimnimi administratorji virtualne mobilizacije, ki so vodili in organizirali njegovo volilno kampanjo, ob pomoči sodelavcev v štabu. Na koncu je bil izvoljen prav on in to jim gre šteti kot njihov velik uspeh.

Po volitvah je župan svojo ekipo sestavil hitro in brez posebnih zapletov. Pogodbe o zaposlitvi ali svetovanju so brez javnih razpisov dobili sodelavci iz volilnega štaba, lojalni prišepetovalci iz predvolilne kampanje in ostali zaslužni za volilno zmago. Župan trenutno krmari ladjo iz omar padajočih okostnjakov prejšnjega župana in pri tem spretno povzema to, kar mu svetujejo svetovalci, prebere v medijih ali sliši v pogovoru z ljudmi na mestnih ulicah. Na deset zahtev, ki so mu jih poslale vstajniške skupine, da bi ga opozorile na prve pomanjkljivosti, predvsem v komunikaciji, ki meji na intelektualni snobizem in antropozofsko moralizi-

ranje, in ga spodbudila k drugačnemu in boljšemu delu, se njemu in njegovi ekipi ni zdelo vredno odgovoriti pisno, na zahteve je odgovoril v površnem polurnem monologu. V prihodnje naj bi mu ogledalo nastavljal vstajniški sosvet, kakšna bo županova podoba v njem, pa ostaja neodgovorjeno vprašanje za prihodnost.

Mariborske vstajniške zgodbe pa ne gre jemati iz konteksta širših družbenih razmer. Skoraj istočasno in ne povsem neodvisno so se po preizkušenem mariborskem receptu za virtualno mobilizacijo namreč zvrstile vstaje tudi v ostalih slovenskih mestih. Ne čisto nepomembno sosledje dogodkov je hotelo, da smo že pred novim mariborskim županom dobili novo mandatarko. Nujno se je treba vprašati, ali je mariborskim in vseslovenskim vstajnikom šlo samo za nove obraze? Že bežni pregled medijskih objav razkrije nepregledno množico bolj tehtnih razlogov za vstaje, ki daleč presegajo zahteve po odstopu starih in ustoličenju novih političnih elit – izvrševanje neposredne oblasti ljudstva, ki ima temelj v slovenski ustavi, enakopravno financiranje političnih strank in list volivcev iz državnega proračuna, izenačenje pravil volilne in referendumske kampanje za politične stranke in liste volivcev, reforma volilnega sistema z uvedbo neposrednega vpliv na izbiro poslanca in možnost odpoklica poslancev, pa tudi možnost odpoklica župana in občinskih svetnikov, uvedba pokrajin in zmanjšanje števila občin, povečanje vpliva institucij, ki skrbijo za varstvo in uresničevanje vladavine prava, priprava gospodarske strategije za izhod

iz krize in trajnostni razvoj, ohranitev javnega zdravstva in javnega šolstva, večja skrb za delavske in hkrati splošne človekove pravice, … in mnoge druge. Nasproti temu stojijo prvi ukrepi vlade, ki nima nobene gospodarske razvojne strategije, niti je nimajo politiki na lokalni ravni, zato se zatekajo v varčevanje pri investicijah v javno infrastrukturo in višanje davčnih bremen za navadne državljane in velikim davčnimi odpustki za močne interesne politične-kapitalsko skupine.

Spremenjena je bila ustava, ki zaostruje pogoje za udeležbo in veljavnost referendume kot sredstvo neposrednega odločanja ljudstva. Kozmetični popravki volilne zakonodaje z namenom utišanja vstajnikov brez sprememb zakonodaje na področju financiranja političnih strank in volilne kampanje kažejo na to, da gre bolj za utrjevanje na novo pridobljenih političnih pozicij in restavracijo politično-kapitalskih povezav z namenom reševanja kapitalsko neustreznih državnih bank in prezadolženih podjetij na račun nepravične distribucije bremen med prebivalstvom. Zato je prazno upanje, da bi lahko do potrebnih sprememb v družbi prišlo na način, da bi ljudstvo nadaljevalo zgolj s postavljanjem zahtev na protestih.

Kaj torej vstajniki na poletnih počitnicah pozabljamo? Četudi nismo zagrešili velikih napak, pozabljamo, da mariborskim vstajnikom ni uspelo doseči odstopa mariborskega mestnega sveta kot celote, vseslovenskim vstajnikom pa ni uspelo doseči predčasnih državnozborskih volitev. Vzroki za to so kot vedno v glavah ljudi, ki se lotevajo tako pomembnih stva-

ri, kot so spremembe družbenih odnosov.

Gre za kombinacijo večvrednosti, ki ima podlago v samovšečnosti raznoraznih voditeljev, vsevednosti, ki izhaja iz nekritičnega sprejemanja velike količine informacij na internetu, nekompetentnosti, ki izhaja iz antiintelektualizma, naivnosti, ki je ranljiva za manipulacije vseh vrst in pomanjkljive sposobnosti za uravnoteženo strateško in operativno politično mišljenje. Vse to bi namreč pripomoglo k sporazumnemu preseganju manjših in večjih, takšnih in drugačnih razlik med posamezniki in skupinami. Ujetost v lastne predstave o zveličavnosti in nepogrešljivosti najmanjših in nepomembnih podrobnosti iz fantazijskega miselnega sveta onemogočajo združevanje skupin in posameznikov v številčno večjo, idejno prepoznavno in organizacijsko sposobno politično tvorbo, ki bi lahko računala na uspeh na volitvah.

Brez nadaljevanja vstaj z drugačnimi sredstvi bodo obrazi ljudskih množic še bolj mrki, nasmehi oblastnikov pa še bolj cinični.

2

julij 2013

nadaljevanje s prve strani »

nikoli ni obstajala, razen kot vzvišeni ideal; v vseh teh letih ji sami ni uspelo najti oblike samoorganiziranja, ki bi bila sposobna poskrbeti za osnovne stvari, kot je odvoz smeti ali vzdrževanje stavb.

Funkcionalnost posameznih prostorov v obnovljeni Pekarni je bila zasnovana pred leti na osnovi projekcije potreb takratnih IN bodočih uporabnikov Pekarne ter pričakovanega kulturnega razvoja mesta. So potrebe danes enake? Gotovo ne, ampak vsakomur z vsaj nekaj domišljije je jasno, da je prostor je prostor je prostor. In da namembnost prostorov določajo potrebe in želje, ne napis na načrtu; formalno pa Programski svet, sestavljen iz uporabnikov Pekarne in zunanje strokovne javnosti.

Je MKC kot upravitelj rigiden in ali hišni red v Upravni stavbi omejuje avtonomijo delovanja? Da, do neke mere; a hkrati je tudi kooperativen in sprijazniti se bo treba, da je pred obema stranema še veliko dela, da se bosta navadila sodelovati drug z drugim...kar je konec koncev eden izmed ciljev Upravnega modela. Da se javni zavod posveti podpori navladnim organizacijam in ne samo produkciji lastnih vsebin.

Je takšna obnova gentrifikacija Pekarne?

Da, do neke mere je; a to je proces, ki je do neke mere prej ali slej usojen vsakemu neodvisnemu središču, ki s svojo vitalnostjo ali potencialom zbuja apetite po več in bolje. Lahko se mu reče tudi napredek. Druga možnost je spiralno zapiranje vase in getoizacija vsebin, kar se v Pekarni že dogaja.

Ob začetku obnove Pekarne se je na Upravni zgradbi znašel preroški grafit: »Ta stavba je vogelni kamen. Podri stavbo in našel boš Pekarno. Pekarna bo zmeraj že tukaj ali pa je nikoli sploh ni bilo«.

Pekarna so ideje, odnos, vsebine, programi, ki polnijo zidove - katerekoli zidove, ampak najbolje pač pekarniške. Kdor jih ima, ga novih zidov in možnosti ne more biti strah. Kdor pa svojim idejam in vsebinam ne zaupa, pa...nima pravice ovirati drugih pri razvoju. Kajti praznih zapuščenih prostorov, ki rabijo nove ideje, je v Mariboru dovolj.

Hiter sprehod po času ali poenostavljena zgodovina legalizacije

Zasedba bivše vojaške pekarne ob magdalenskem parku v Mariboru leta 1994 je rezultat dela in vrenja med akterji takratne mariborske »alter« scene, ki je za svoje ustvarjanje od mesta že vsaj od leta 1991 zahtevalo ustrezne prostore.

Malokdo pa še ve (ali prizna), da je zasedba bila tudi posledica razhajanj v mnenjih same scene; nekateri so prisegali na nadalnje (brezplodno) dogovarjanje z mestno oblastjo, nekateri pa na – direktno akcijo in so 19. junija zasedli prostore Pekarne. In nato z resnično udarniškim prostovoljnim delom prostore usposobili za delovanje; v pol leta po zasedbi je v Pekarni delovalo 10 skupin in več kot 50 posameznikov, ki so usposobili prostore in izvedli več kot sto(!) večkjih ali manjših prireditev.

Kaj še je takrat bilo aktualno v zgodbi o Pekarni? Zveni vse preveč znano: zmanjšanje sredstev v proračunu MOM, namenjenih investicijskemu vzdrževanju stavb in - presenetljivo - pobuda pekarnarjev(!), da upravljanje s kompleksom prevzame javni zavod MKC in s tem preneha s svojo pasivno držo.

Leta 1996, dve leti po zasedbi, MOM izvede prvo in zadnje investicijsko vzdrževanje v Upravni stavbi ter s tem zagotovi osnovne pogoje za razvoj delovanja; a hkrati del obnovi namenenih sredstev prekanalizira v vzdrževalna dela za studenško brv.

V naslednjih letih Pekarna doživlja svoj programski razcvet in si z zapisom ustave postavi lastna, skupnostna pravila igre ter

s tem udejanja svojo avtonomijo delovanja. Ustava in njeno spoštovanje kmalu razpadeta, programsko pa se v Pekarni dogaja vedno več koncertov domačih in tujih skupin, razstav, festivalov in drugih dejavnosti. Doživi in preživi tudi izklope elektrike, saj občina nikakor noče urediti njenega statusa. Stavbe se tako obnavljajo in vzdržujejo v okviru možnosti, ki pa ob obilici dobre volje niso majhne; dvorana Gustaf z udarniškim in sponzorskim delom tako leta 2000 dobi celo talno ogrevanje na olje.

Status Pekarne se spremeni šele leta 2002, ko takratni župan Boris Sovič podpiše sporazum, s katerimi lastništvo objektov končno preide iz notranjega ministrstva na mestno občino Maribor. Župan Sovič ob tem napove, da bo MOM sedaj končno lahko začela z obnovo, ki naj bi po takratnih cenah stala več kot – 410.000 EUR za 8402 m2). Urejanje pravno-formalnih odnosov z uporabniki (cca 35 organiziranih skupin), prevzame oddelek za družbene dejavnosti – podpisane naj bi bile individualne ali pa skupinska nepridobitna najemna pogodba. Občina tudi napove izdelavo prostorskega načrta, ki pa je pripravljen šele leta 2003 . V tem še vedno veljavnem urbanističnem dokumentu je območje Pekarne opredeljeno kot »mladinski kulturni center«, na katerem se izvajajo kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti.

Decembra 2004 MOM skupaj Društvom arhitektov razpiše arhitekturni natečaj, katerega cilj je, da Pekarna postane »sodobni kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo«. Junija 2005 so v Hladilnici javno predstavljene prispele rešitve arhitekturnega natečaja za obnovo kompleksa Pekarne. Komisija, ki ji predseduje Andrej Šmid, je izbrala in odkupila dve rešitvi, ki bosta pri obnovi upoštevali kombinirano.

Dušan Hedl, eden glavnih alter protagonistov v tistem času, v svojem odzivu na ta dogodek v Večeru jezno zapiše, da so rešitve žal zelo blizu estetiki nakupovalnih centrov in da je »še pijanemu punkerju jasno, da:- bi morali upoštevati obstoječe stanje in ga funkcionalno nadgraditi,- da bi morali biti razpisni pogoji in rešitve v korelaciji s sedanjimi in bodočimi uporabniki,- da bi bilo treba upoštevati realnost odobritve in višine financiranja obnove «.

Hkrati tudi povsem jasno pove – »da bi tako na občini Maribor kot v sami proizvodnji v Pekarni morali dati poudarek vsebinam oziroma konceptu, kulturni poslovni viziji takšnega centra« in da »Pekarna potrebuje konkretno obnovo, kar pomeni kvalitetno instalirano vodo, elektriko, sanitarije, tehnično infrastrukturo za izvedbo prireditev, kar trdijo tudi vsi akterji. Ne potrebuje pa gradnje gradov v oblakih in visokolestečih brezosebnih dizajnov. Potrebuje tudi konkreten vložek v program, programsko prevrednotenje.« Tovrstne misli so pri »urejevalcih« na MOM seveda preslišane, saj župan Sovič par mesecev kasneje (2005) ponovi, da bo treba urediti še Pekarno in Umetnostno galerijo ter ustanoviti Fakulteto za umetnost, saj bo Maribor kandidiral za kulturno prestolnico Evrope. (Kaj od tega je uresničeno danes, leta 2013, raje ne ugotavljajmo..).

A ob robu visokoletečih načrtov temeljni problem Pekarne, upravljanje, še vedno ostaja nerešen: 11 let po nastanku Pekarna še vedno nima urejenega pravnega statusa, niti jasnih lastnih notranjih pravil delovanja. Bojan Labović, predstojnik oddelka za kulturo v MOM, je takrat videl rešitev v razdelitvi funkcij na produkcijsko-tehnično institucijo, ki bi iskala vsebine na osnovi razpisov, da ne bi prihajalo do programskega monopola samega upravljalca. A to je tudi vse, saj do konkretnih formalnih pogovorov z uporabniki nikoli ne pride. Zaradi nejasnih razmerij trpi tudi sprotno vzdrževanje, ki bi ga radi izvajali uporabniki sami, a za to

nimajo dovoljenja MOM kot lastnika. Za razrešitev situacije uporabniki Pekarne ustanovijo Skupnost uporabnikov Pekarne (SUP), ki pa na svoje opozorilno pismo nikoli ne prejme odgovora.

Leto dni kasneje , 2006, se zgodba mrtvega teka ponovi oz. nadaljuje; mesto pod vodstvom novo izvoljenega in megalomansko ambicioznega župana Kanglerja v proračunu naenkrat »ne najde« denarja za pripravo gradbene dokumentacije.

Prav tako še vedno ni jasna strategija delovanja kulturnega centra ali njegovo upravljanje; jasen je samo namen: omo-

Kangler, Nina Bulatovič, Aleš Novak kot direktor zavoda MKC ter Boris Vezjak, Gregor Kosi in Goran Rajić kot predstavniki javnosti oziroma OzP. Trčenje župana z argumenti, je bilo silovito, kulturologinji Nini Bulatovič kot vodji Urada za kulturo in mladino pa je njeno (ne)razumevanje urbane kulture prislužilo oboževalski glasbeni band Nina Bulatovix.

Javna tribuna je bila prelomni dogodek v sagi o obnovi Pekarne; argumenti ZA ohranitev so temeljili predvsem na sprejetem prostorskem načrtu in obstoječih in plačanih načrtih za obnovo Pekarne.

“ Hey Johnny, what are you rebelling against?” “ Whadda you got?”

- The Wild One, 1953 gočati delovanje dejavnikom neinstitucionalne kulture in prevzeti podporo deficitarnim kulturnim praksam . Borut Wenzel, takratni direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je pri arhitekturnem razpisu sodeloval kot konzultant, pa je ob tem opozoril, da je vakum odločanja o razvoju Pekarne pravzaprav posledica tega, da mesto še vedno nima strateškega načrta razvoja kulture. (Enako velja še danes!).

Leto dni po izvolitvi in predvolilnih obljubah, ki so napovdovale tudi obnovo Pekarne, župan Kangler prvič omeni možnost, da »bi se morda del aktivnosti Pekarne preselil na območje nekdanih zaporov«, obnovo pa postavi v obdobje 2007-11. Decembra 2007 mestni svet tako potrdi Investicijski načrt obnove KC Pekarna, vendar se, »presenetljivo«, januarja 2008 sredstva za obnovo Pekarne ne znajdejo v predlogu proračuna.

Kanglerjanska obnova in obljube

Prelomni dogodek zgodi oktobra 2008, ko je takratna direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner v spremstvu Nine Bulatovič, vodje Urada za kulturo in mladino ob obisku in ogledu Pekarne izjavi, da denarja za prenovo Pekarne ni. IN v imenu župana Kanglerja kot »rešitev« ponudi selitev v prostore bivših zaporov za Evroparkom. Ponudeni pogoji in okoliščine so več kot nesmiselni; denarja za obnovo Pekarne naj ne bi bilo, a hkrati bi naj do 2012 pridobili vso potrebno dokumentacijo, sredstva IN zgradili »nov objekt urbane kulture« na lokaciji za Karanteno. Temeljna vprašanja – model upravljanja, legalizacija delovanja, getoizacija neodvisnih kulturih vsebin – so seveda (še vedno) ostala neodgovorjena .

Za spopad s kanglerjansko falango se je ustanovil Odbor za Pekarno (OzP), ki je na podlagi mandatne pogodbe predstavljal najaktivnejše in najbolj angažirane uporabnike Pekarne. Stališče Odbora je bilo jasno – v interesu Maribora in razvoja kulture v mestu je, da Pekarna in njene kulturne, športne in mladinske dejavnosti ostanejo na obstoječi lokaciji, ter da je treba nadaljevati z obnovo, za katero obstaja tako ureditveni načrt, kot tudi arhitekturne rešitve. Županovi argumenti za selitev so v javni debati dobivali nove in nove luknje in kmalu je postalo jasno, da je v ozadju županove »ponudbe« verjetno dogovor po prodaji zemljišč Pekarne gradbenemu podjetju.

Uporabniki Pekarne in Ozp so aktivirali širšo kulturno javnost in sprožili podpisovanje peticije za ohranitev in obnovo Pekarne, ki je v 5 dneh nabrala več kot 5000 podpisov posameznikv in več kot 200 organizacij iz Slovenije in tujine.

OzP je nato 22. oktobra 2008 organizirala javno tribuno, kjer so se soočili Franc

Kangler je pod težo argumentov klonil, menjal kožuh ter izvedel klasični politični salto mortale. Na koncu tribune je javno zatrdil, da bo Pekarno obnovil v celoti do konca leta 2012. Obnova bi naj potekala celovito in v aktivnem sodelovanju s predstavniki uporabnikov oz. Odbora za Pekarno.

Boris Vezjak, pronicljivi analitik mariborskega političnega in kulturnega življenja, pa je ob takšni lahkosti obrata opozoril, da je možna tudi dvojna igra in da se bo »motečo« alternativno kulturo oz. njene predstavnike izčrpavalo z pozicijsko birokratsko vojno.

In res; delovno telo v katerem so bili predstavniki arhitektov, uporabnikov Pekarne in MOM se je pod vodstvom mestnega arhitekta Stojana Skalickya sestalo kvečjemu 2 krat, hkrati pa je na relaciji občina – uporabniki vedno znova prihaja do »komunikacijskih šumov«. OzP se tako redno namesto mestnih služb ukvarja z zagotavljanjem uporabnosti posameznih prostorov ter iskanjem ustreznih nadomestnih prostorov za uporabnike Upravne stavbe, ki se bodo morali začasno izseliti prvi.

Hkrati je Kangler sredstva, ki so bila v proračunu zagotovljena za obnovo Pekarne, z obljubo »vračila v rebalansu« namenil za – nakup notranje opreme Kulturnega doma Kamnica. Odbor za Pekarno je tako konec leta 2008 v celoti zavrnil Projektno nalogo »Obnova KC Pekarna«, ker je ta sicer celovito obnovo razbila na posamezne, nepovezane sklope oz. stavbe in izkazovala hudo nerazumevanje tega, da je bistven del Pekarne vsebina in ne nepremičnina. Še več hude krvi in novo javno tribuno v začetku leta 2009 povzroči tudi namera MOM, da javnemu zavodu MKC trajno podeli stavbno pravico na Upravni stavbi pod pretvezo potrebnih pogojev za prijavo na razpis za financiranje obnove.

Namera je sporna zaradi preteklega (ne) delovanja MKC in zaradi kršenja načela avtonomnosti vsebin in uporabnikov v kompleksu. Uporabniki v tem vidijo sovražni prevzem, saj se s takimi potezami prejudicira upraviteljstvo kompleksa – in to seveda brez sodelovanja ali vključevanja mnenja in želja uporabnikov samih.

Vprašanje upravljanja tako ponovno (p) ostane bistveno vprašanje nadalnjega razvoja Pekarne in ob anemičnosti MKCja in MOM je postalo jasno, da mora alternativni model upravljanja javne infrastrukture ponuditi pač alternativna scena sama. Januarja 2010 zavod Pekarna magdalenske mreže tako z denarjem European Cultural Fundation in MOM ter ob podpori mednarodnih partnerjev (Trans Europe Halles, Institut des Villes, Autres Parts/Arts Factories in Alliance for the Center for independent culture and youth) organizira delavnice in mednarodno konferenco New Times New

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: info@nevladna.org • W: nevladna.zavodpip.si • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP • Uredništvo: Miha Šimon, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov • Pripis uredništva: “Članki predstavljajo mnenja avtorjev, ne pa nujno tudi mnenja uredništva .” Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

Models, s pomočjo katere bi naj nastal nov model upravljanja KC Pekarna. Konferenco odpre kulturna ministrica Majda Širca, kar je verjetno prvi obisk katerega koli slovenskega ministra v neodvisnem kulturnem centru takega tipa.

Iz konference in z njo poveznih delavnic ter daljših pogajanj OzP z MOM nato nastane hibridni model upravljanja, ki javnemu zavodu prepušča skrb za vzdrževanje tehnične in prostorske infrastrukture, programske odločitve pa prepušča 7 članskemu Programskemu svetu in s tem ohranja avtonomijo programskega odločanja nevladnih organizacij in iniciativ. Tri predstavnike PR namreč imenuje skupnost uporabnikov Pekarne, 3 predstavnike kulturne javnosti imenujejo s konsenzom uporabnikov in MKC ter 1 predstavnik Programskega koordinatorja, ki hkrati skrbi za zapolnjenost terminov in aktivno sodelovanje uporabnikov v življenju kulturnega centra .

Obnova Pekarne se medtem pospešeno – odmika. Občinska stran spreminja termine obnove Upravne stavbe in zavlačuje, hkrati pa so občinske prijave na sklade za financiranje obnove Hladilnice in Lubadarja tako slabo pripravljene, da kljub avtomatski prednosti 10 točk (umestitev v Evropsko prestolnico kulture) ne dobijo sredstev na razpisu Ministrstva za kulturo. Junija 2010 jim na ponovljenem razpisu končno uspe pridobiti sredstva za obnovo Lutkovnega gledališča in KC Pekarna – Hladilnica, še vedno pa ni znan niti izvajalec del obnove Upravne stavbe.

Zainteresirani javnosti je predstavljena tudi zadnja verzija Upravnega modela, ki bo veljal v obnovljenih stavbah in ki nevladnim organizacijam omogoča enostaven in transparenten dostop do uporabe prostorov.

Julija 2010 se obnova Upravne stavbe kljub vsemu končno začne., pomanjkanje občutka za komuniciranje na eni in zavlačevanje s selitvijo na drugi strani pa spet sproži hudo kri uporabnikov, katerih stvari so bile kljub najavljenemu datumu deložacije poškodovane ali premeščene v procesu praznjenja prostorov.

Nezadovoljstvo in nesoglasja uporabnikov se nadaljujejo in deloma privedejo tudi do razpada prvotnega Odbora za Pekarno. Za določen čas zato pogajanja z MOM prevzame zavod Pekarna magdalenske mreže.

Programski svet se konstituira 20.6.2011 in od Odbora za Pekarno prevzame tudi kompetenco nadalnjega dopolnjevanja Upravnega modela. Septembra 2011 se v obnovljeno Upravno stavbo vseli MKC in začne upravljati z hostlom, programski svet pa razpiše interni razpis. Na otvoritev novih prostorov niso povabljeni niti bivši uporabniki Upravne stavbe, niti Programski svet, niti uporabniki Pekarne, kar simbolično napoveduje stopnjo (ne)razumevanja MKCja za posebnosti delovanja v Pekarni.

Oktobra MKC na upravno stavbo brez soglasja uporabnikov ali Programskega sveta namesti nadzorne kamere; protesti in utemeljitve, da to realno in simbolno oža avtonomijo in prostore svobode, naletijo na gluha ušesa tako pri vodstvu, kot svetu zavoda.

Hkrati postaja vedno bolj jasno, da občina nima resnih namenov zagotoviti svojega deleža in obnoviti tudi objektov Hladilnica in Lubadar, kljub temu, da je za te projekte že prejela odobrena evropska sredstva. Hitra fazna obnova, ki bi zagotovila, da se vsi izseljeni uporabniki kmalu vrnejo v Pekarno, se tako vedno bolj odmika. Programski svet se skupaj z uporabniki v Upravni stavbi v 2012 v okviru sprejetega Upravnega modela spoznavajo z radostmi sobivanja z javnim zavodom MKC in njihovim rigidnim razumevanjem predpisov ter poskusi birokratizacije postopkov razpisa za uporabo prostorov. Uporabniki ostalih prostorov v Pekarni pa se še naprej pretvarjajo, da obnove ni in je ne bo. Zadnji nadaljevanje na strani 3 »

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

3

nevladna.zavodpip.si nadaljevanje z druge strani »

Kanglerjev rebalans proračuna pokaže pravi obraz njegove administracije; kljub nasprotnim zagotovilom(!) so v proračunu sredstva na postavki Hladilnica in Lubadar namenjena – vračanju prejetih sredstev in ne prenovi. Pekarna je proti Kanglerju in njegovem načinu zlorabe oblasti vstala prva (»Vstani, mesto! 27. april), zato so tudi njeni akterji prvi na barikadah ljudstva, ki decembra zahteva njegov odstop.

Pekarna 2013 in jutri

ga povabila k soodločanju, (na katerega se je taista skupnost sklicevala v času težnje po izbrisu Pekarne !) ponudil popolno avtonomijo in odgovornost: uporabniki se naj sami odločijo, ali se strinjajo z načrtovano prenovo ali ne.

Ali je županovo pričakovanje, da se raznorodna Pekarna poenoti okrog tako kompleksnega vprašanja skrajno naivno ali pa v resnici spreten manever, niti ni(!) bistveno; žal je del uporabnikov Pekarne pri tem zrelostnem izpitu pogrnil na celi črti.

Župana Fištravca zaznamuje bistveno drugačen kulturni horizont kot njegovega predhodnika; že kot kandidat je napovedal, da bo nadaljeval obnovo Pekarne, nenazadnje je bil tudi predsednik sveta zavoda MKC v času, ko se je le ta vselil v Upravno stavbo. Še več, tudi nekateri člani njegovega najožjega štaba so bili ključni člani Odbora a Pekarno in so pravzaprav zaslužni, da Pekarna še sploh obstaja na tej lokaciji.

Ugovori in zadržki, ki jih ima ta del uporabnikov Pekarne do nadalnje obnove, so večinoma legitimni, na mestu(!) in relevantni; a kaj, ko jih v isti sapi združujejo v obliki pogojev s popolnoma nerelevantnimi zahtevami in s tem slabijo lastne pogajalske pozicije? Je to tista alternativna družba, ki drži ogledalo obstoječemu sistemu? V tem primeru je ta naš sistem skoraj popolnoma nefunkcionalen.

Pekarna danes je na usodnem razpotju; župan Fištravec ji je, netipično za predstavnika oblasti, namesto razsvetljenske-

Je Pekarna z nezmožnostjo enotnega in jasnega odgovora končno odprla vrata svojemu počasnemu propadu ali pa (ne-

zaželjeno) hitremu napredku, je sedaj, paradoksno, namesto od avtonomni uporabnikov samih spet odvisno od - župana.

Se bo odločal v skladu z izjavo volje interesno povezane samozadovoljne manjšine, ki za svoje zahteve in pogoje nima pravih argumentov, ali pa se bo v maniri razsvetljenega absolutista odločil v skladu s strateškim interesom mesta in njegovih ustvarjalcev? V vsakem primeru pa bo Pekarna, kljub in prav zaradi svojih pomanjkljivosti za še enega župana preizkusni kamen, ki bo pokazal, iz kakšnega materiala je in kaj lahko pričakujemo. Ali pa je nikoli v resnici ni bilo.

Avtor je član Programskega sveta Kulturnega centra Pekarna (v odstopu), bivši član Odbora za Pekarno, nekdanji vodja GustaFTeatra in delegat zavoda Pekarna magdalenske mreže v evropski mreži neodvisnih kulturnih centrov in Trans Europe Halles in vodja projekta New Times New Models. Njegov pogled na zgodovino je zato temu primerno skrajno subjektiven in mu ni za verjeti v celoti.

Tudi socialna ekonomija je priložnost za razvoj Podravske regije Bojan Golčar, Zavod PIP Čas, ki ga živimo nam v polni meri daje čutiti posledice preteklega upravljanja z državo, ko se je v skladu s t.i. doktrino šoka, tudi z angažiranjem tujih ekonomskih strokovnjakov (spomnimo se neoliberalca J. Sachsa), hitelo večino obstoječega kapitala skoncentrirati v (domačih) rokah ozkega kroga ljudi in hkrati ohranjati znaten politični vpliv države na gospodarstvo. Bodisi neposredno kot lastnice ali preko strankarskih povezav z novimi lastniki oz. tajkuni, kot se jih je potem, ko so od junakov (dobitniki nagrad za uspešne podjetnike) prešli strmo pot do bedakov, oprijelo poimenovanje v medijih in splošni javnosti. Hkrati s temi usmeritvami pa se je odklanjal vsak poskus razvoja modela zadružništva oz. socialnega podjetništva, kot nekaj preživetega, četudi ob zgovornih primerih, da sistem v okolju, ki smo se mu želeli približati uspešno deluje.

Ceno za pretekla dejanja trenutno plačujemo vsi, četudi na obstoječe stanje nismo z ničemer vplivali, kar še posebej velja za generacijo, ki šteje približno podobna leta kot država v kateri so rojeni. Hkrati pa mnogim ob tem ostaja vse manj priložnosti za lasten poklicni in osebni razvoj v okviru lastne države.

Politični vrh v nezavidljivih kriznih razmerah išče rešitve s katerimi bodo država in njene inštitucije ter gospodarstvo še lahko zagotavljali funkcioniranje ključnih sistemov v družbi ter hkrati vzpostavljali pogoje za novo gospodarsko rast in se ob tem izogniti izgubi še preostanka ekonomske suverenosti. V takšnih razmerah potekajo tudi procesi priprave razvojnih programov države (Strategija razvoja Slovenije) in posameznih (statističnih) regij (regionalni razvojni programi), z namenom začrtati usmeritve prihodnjega razvoja in podati konkretne rešitve, predvsem v smeri revitalizacije gospodarstva in s tem povezanega vzpostavljanja novih delovnih mest. O samem procesu smo v prejšnjih številkah Nevladne že govorili in ga torej, kljub zaskrbljenosti, da se ne odvija na način, ki bi nas navdajal z optimizmom, tokrat ne bomo problematizirali. V okviru priprave regionalnega razvojnega programa za Podravje je bilo na Mariborsko razvojno agencijo (MRA) posredovanih kar nekaj projektnih predlogov, ki so jih pripravile podravske občine, gospodarstvo in nevladne organizacije.

Vpogled v vsebino podanih projektov je potrdil bojazen, da bodo občine razvojne priložnosti v regiji ponovno ozkogledno razumele predvsem v urejanju infrastrukture v okviru lastnih meja, presenetilo je izjemno malo število projektov s strani gospodarstva, ki mu bo nenazadnje namenjena glavnina evropskih kohezijskih sredstev in so morda še največ vizionarstva pokazali nevladniški predlogi. V Podravju, ki se, kot ena najmanj razvitih slovenskih regij, želi v prihodnje razvijati kot »samooskrbna regija zelenega razvoja, inovativnega in kreativnega gospodarstva ter zadovoljnih ljudi« bodo izjemnega po-

mena prav kakovostni projekti, ki bodo postregli s konkretnimi, predvsem pa izvedljivimi ukrepi, če želimo uresničiti zastavljeno vizijo in celotni razvojni program regije ob podpori, ki jo predstavljajo sredstva, ki jih za izvajanje kohezijske politike zagotavlja Evropska unija. Ne zgolj zaradi situacije, ki kliče po učinkovitih rešitvah, če želimo zagotoviti normalne pogoje za življenje sebi in prihodnjim generacijam, temveč tudi zaradi možnosti, da v prihodnosti, vsaj v sedanjem obsegu (cca. 3,3 mrd. €), Slovenija ne bo več deležna tovrstne podpore, je pričakovati maksimalno angažiranost vseh ključnih akterjev v družbi, da v partnerskem sodelovanju premislijo in osmislijo našo skupno prihodnost.

Socialna ekonomija gotovo predstavlja v Sloveniji velik še neizkoriščen razvojni potencial, tako v smislu generiranja novih kvalitetnih delovnih mest, kot tudi v zagotavljanju socialne kohezije h kateri kličejo tako rekoč vse evropske in nacionalne razvojne strategije. V okviru organizacij, ki so dejavne na področju razvoja nevladnih organizacij in socialnega podjetništva je bil zato oblikovan in posredovan projektni predlog za vzpodbujanje razvoja socialnega podjetništva.

oseb. Samo v Mariboru je bila registrirana stopnja brezposelnosti v tem obdobju kar 18,6%. Nadalje so pereči podatki po katerih je med brezposelnimi kar 46,4% dolgotrajno brezposelnih, 11,3% mladih in 14,4% iskalcev prve zaposlitve. Vse manjše je tudi število s strani delodajalcev prijavljenih prostih delovnih mest.

Pripravljalci projekta smo prepričani, da izgubljenih delovnih mest in naraščajoče brezposelnosti ne bo mogoče reševati izključno le s spodbudami in pristopi k spodbujanju večje inovativnosti in rasti v t.i. realnem sektorju, klasične profitno usmerjene ekonomije, temveč je potrebno s socialnimi inovacijami iskati bolj tržne odgovore na krizo javnih storitev in zagotoviti njihovo večjo dostopnost in kvaliteto, kar je še posebej pomembno v času gospodarske krize, ki vpliva na večanje socialne izključenosti in neenakosti v družbi ter vpliva tudi na spremenjene demografske trende (staranje prebivalstva, izseljevanje mlade populacije ipd.)

Podravska regija je na področju gospodarskega in socialnega razvoja, trga dela, zaposlovanja in razvoja človeškega kapitala po številnih kazalcih pod slovenskim povprečjem. Nadpovprečna stopnja brezposelnosti v Zg. Podravju, še posebej v Mariboru, neugodna slika strukturne brezposelnosti, ki je ob nadaljnjem izgubljanju delovnih mest in naraščajoči brezposelnosti ne bo mogoče reševati le s spodbujanjem inovativnosti in rasti v realnem sektorju, narekuje, da je treba izrabiti razvojne in zaposlitvene potenciale in priložnosti, ki jih regija ima na področju socialne ekonomije. V Zg. Podravju so na področju socialne ekonomije velike priložnosti za zaposlovanje mladih, starejših ter drugih ranljivih skupin prebivalstva, tako v urbanih središčih kot na podeželju, odpirajo se priložnosti za razvoj produktov in storitev, ki bodo prispevali h krepitvi pozitivnih vrednot, večji družbeni koheziji, zmanjševanju revščine, trajnostnemu razvoju ter višji kakovosti življenja za vse prebivalce.

V Sloveniji in še bolj v Podravski regiji nevladni in socialno podjetniški sektor močno zaostajajta za povprečjem razvitosti v EU. Primerjava deleža zaposlenih v socialni ekonomiji v EU ter njihova primerjava s stanjem v Sloveniji kaže na neizkoriščene razvojne oz. zaposlitvene potenciale. Delež zaposlenih v socialni ekonomiji v EU-27 je v obdobju 20092010 znašal 6,53 % vseh zaposlenih, medtem, ko je bil ta delež v Sloveniji zgolj 0,73 %. Dejstvo je, da socialno podjetništvo v Evropski uniji predstavlja pomemben del celotnega gospodarstva, ki z zagotavljanjem delovnih mest tudi ranljivejšim skupinam prebivalstva, predvsem pa z razvojem novih produktov in storitev, prispeva h krepitvi pozitivnih vrednot, večji družbeni koheziji, zmanjševanju revščine, trajnostnemu razvoju ter višji kakovosti življenja za vse prebivalce. Socialna ekonomija se torej s svojimi neizkoriščenimi a precejšnjimi potenciali, ki se nahajajo tudi v nevladnih organizacijah, ki so s svojo strokovnostjo, inovativnostjo, ustvarjalnostjo oziroma kreativnostjo in bližino neposrednim uporabnikom pomemben akter pri oblikovanju trajnostno naravnanih javnih politik ter dopolnitev in nadomestilo javnega sektorja pri izvajanju javnih storitev in dejavnosti na področjih okolja, sociale, zdravja, usposabljanja, kulture,…), kaže kot razvojna priložnost, ki je ne gre zamuditi.

Zastavljeni projekt želi spodbuditi razvoj socialnih inovacij in socialne ekonomije ter ustvariti pogoje za nova delovna mesta, ki bodo odpravljala ključni problem, ki ga narekuje gospodarska kriza in se kaže v stanju na trgu dela. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (marec 2013) je stopnja registrirane brezposelnosti januarja 2013 v Zgornjem Podravju znašala 16,3% (povprečje Slovenije – 13,6%) oziroma je bilo registriranih 16.662 brezposelnih

Za razmah socialnega podjetništva v Podravju obstajajo možnosti v turizmu, samooskrbi s hrano, socialnih storitvah, ponudbi produktov povezanih s staranjem prebivalstva, kulturno-umetniški dejavnosti, trajnostni proizvodnji in rabi energije, ohranjanju narave, urejanju in varovanju okolja, zagotavljanju socialne vključenosti, spodbujanju zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, na področju športa in rekreacije idr.

Zakaj socialno podjetništvo

Priprave na oddajo projektnih konceptov na Razpis za srednje in velike projekte Programa za NVO finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma Tina Divjak, CNVOS Čeprav smo že dodobra zakorakali v poletje, upravljalca programa in nevladne organizacije, ki se bodo prijavile na razpis, ne počivajo. Namreč, 3. junija sta REC in CNVOS objavila razpis za srednje in velike projekte. Nevladne organizacije lahko prijavijo svoje ideje na področjih demokracije, človekovih pravic, socialne enakosti, otrok in mladine, varstva okolja in socialnih pravic.

Na informativnih delavnicah, 5. in 7. junija v Ljubljani in Mariboru, ki se ju je udeležilo več kot 350 udeležencev, smo razložili kakšne projekte si želimo in pojasnili tehnične vidike razpisne dokumentacije.

Prvi teden julija pa so po Sloveniji (Škofja Loka, Koper, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana) potekale delavnice za razvoj projektnih idej za več kot 150 udeležencev, katerih namen je bil pomagati tistim prijaviteljem, ki že imajo neko projektno idejo, to nadgraditi, da bo čim bolj v skladu s cilji razpisa, prav tako pa smo želeli povezati čim več podobnih akterjev in jih motivirati za skupno projektno prijavo. Le s partnerskim sodelovanjem se namreč lahko gradijo sinergije in moč NVO sektorja kot takega.

Ker države donatorice (Norveška, Islandija in Lihtenštajn) posebej spodbujajo partnerstvo z organizacijami iz njihovih držav, smo 19. junija na Gospodarskem razstavišču skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo organizirali otvoritveni dogodek vseh programov

finančnih mehanizmov pod naslovom »Sodelujemo za skupne cilje«. Dogodka so se udeležili tudi gostje iz Norveške in Islandije, s katerimi so lahko udeleženci (več kot 400 jih je bilo) izmenjali vtise, izkušnje in se dogovorili za morebitno sodelovanje. Vsa gradiva iz dogodka so dostopna na http://norwaygrants.si.

Glede same prijave, upravičenosti prijaviteljev in izpolnjevanja razpisne dokumentacije dobivamo vrsto različnih vprašanj, ki jih redno objavljamo na http://norveski. nvosklad.si/. Na tej spletni strani najdete razpisno dokumentacijo, kakor tudi vse ostale informacije v zvezi z izvajanjem NVO programa v Sloveniji. Za kakršnakoli vprašanja smo dosegljivi na norveski@ nvosklad.si ali po telefonu.

Za konec pa še nekaj o številkah. Na razpisu bo razdeljenih približno 1.2 milijona evrov za predvidoma 14 srednjih in 7 velikih projektov nevladnih organizacij.

Rok za oddajo projektnih konceptov je 6. september. Vseh dosedanjih dogodkov se je udeležilo za Slovenijo ogromno število ljudi. To samo po sebi priča o krizi v kateri so se znašle nevladne organizacije in o vedno večjih potrebah uporabnikov.

Nenazadnje pa številke sporočajo tudi, da bo za sredstva vladala velika konkurenca.

Zato organizacijam, ki razmišljajo o prijavi, svetujemo, da se povežejo z drugimi in resnično pripravijo dobre, partnerske, trajnostno naravnane projekte.

Razpis Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP je zelo dobrodošel za slovenske nevladne organizacije, saj predvsem manjšim in srednje velikim ponuja možnost pridobitve sredstev za krepitev organizacijskih sposobnosti organizacij, povezovanje in prenos dobrih praks, pa tudi razpisana vsebinska področja pokrivajo trenutno najbolj aktualne in pereče problematike (demokracija, socialna enakost, otroci in mladostniki, človekove pravice, varstvo okolja, zagotavljanje blaginje in socialne pravice). Vzpodbudno je tud dejstvo, da je na voljo relativno velik znesek denarja (skoraj 1.3 milijona evrov) in da je omenjeni razpis na voljo zgolj nevladnim organizacijam.

Mateja Kramberger, Ozara Slovenija Razpis je razdeljen na vsebinska področja, ki po mojem mnenju, pokrivajo ključna družbena področja na katerih delujemo nevladne organizacije v Sloveniji, in kot tak predstavlja pomembno podporo v delovanju nevladnega sektorja pri nas. S strani upravljavcev programa je organizacijam prijaviteljicam zagotovljena tudi podpora pri pripravi projekta in pripadajoče dokumentacije. Pozitiven je tudi dvostopenjski sistem prijave, kar pomeni da projekt s celotno projektno dokumentacijo oddajo v drugem krogu samo tiste organizacije, ki so bile s svojo projektno idejo uspešne v prvem krogu. Nekoliko manj spodbudna pa je informacija o višini sredstev in številu izbranih projektov v razmerju do števila predvidenih prijaviteljev. Na dogodkih ki so bili organizirani z namenom informiranja o razpisu je interes za sodelovanje izrazilo izredno veliko število potencialnih prijaviteljev, kar pomeni da so potrebe nevladnega sektorja po financiranju velike, pričakovani odstotek izbranih projektov pa relativno nizek.

Sonja Markič, Zavod za Novodobno Izobraževanje Obdobje 2014-2020 je torej priložnost, da tudi z razvojem socialnega podjetništva ter zadružništva prispevamo k razvoju regije, ki se bo odražal na ustvarjanju novih delovnih mest in s tem znižanjem brezposelnosti, trajnostnemu razvoju, boljši kakovosti življenja prebivalstva ter k pravičnejši razporeditvi kapitala med prebivalce.

Glede na trenutno slabo razvitost socialnega podjetništva in številne ovire, ki zavirajo njegov razvoj, kot tudi razvoj nevladnega sektorja, bo mogoče premike doseči ob zagotoviti učinkovitega podpornega okolja, ki bo socialnim podjetnikom in podjetjem nudil podporne mehanizme in ukrepe za prepoznavanje, generiranje podjetniških idej in izzivov, razvoj inovativnih produktov in storitev ter zagotavljal strokovno podporo pri zagonu in delovanju socialnih podjetij. Projekt, ki temelji na povezovanju ključnih akterjev na področju podpore in razvoja socialne ekonomije v Podravju ter krepitve sodelovanja z ostalimi sektorji (javni in zasebni oz. gospodarski sektor), si kot poglavitni cilj zastavlja vzpostavitev novih socialnih podjetij in s tem novih delovnih mest, pri čemer bo ob strokovni podpori, ključnega pomena zagotavljanje sredstev za njihov zagonski kapital.

Projekt razvoja socialnega podjetništva, ki sledi usmeritvam, prioritetam in ciljem evropskih in slovenskih razvojnih dokumentov in kateremu v prid pričajo tudi podatki, ki zgovorno govorijo o stanju na tem področju v razvitejših evropskih ekonomijah, bo morda za evropska razvojna sredstva moral tekmovati v konkurenci z nekaj kilometri asfaltiranih občinskih cest, ureditvami okolice zdravstvenih domov in podobnimi občinskimi projekti, za katere pa v prihodnjem obdobju več ne bi smela biti namenjena evropska sredstva. So pa lokalne samouprave in njihovi predstavniki (župani) še vedno večinski odločevalec naše skupne prihodnosti v regiji! Čas je torej, da po proslulih poskusih koncentracije kapitala v ozkih rokah posameznikov, vendarle svojo gospodarsko in družbeno prihodnost usmerimo k drugačnim poslovnim modelom kot ga predstavljajo zadružništvo in socialno podjetništvo v vseh oblikah, ki so se tudi v času krize izkazali veliko bolj prilagodljivi in stabilni in seveda tudi družbeno pravičnejši. Državne in regionalne strategije, ki bodo prezrle priložnosti na tem področju, bodo ponovno pokazale nezmožnost in pomanjkanje poguma stopiti na pot nujnih sprememb in bodo ostale samo prazna črka na papirju zamujenih priložnosti.

4

julij 2013

EPM odpira nova vrata mnogim Koncentracijsko nevladnim organizacijam taborišče Rižarna Mateja Ferk, EPM

Leto 2013 za mnoge mlade predstavlja leto priložnosti. Omogočeno jim je aktivno sodelovanje, izobrazba, druženje, nova poznanstva pa tudi zabava.

Projekt, Evropska prestolnica mladih, jim praktično odpira vsa vrata; na področju kulture, družbe, politike in gospodarstva. Eden izmed ključnih ciljev EPM je vključevanje mladih, kar jim bo omogočalo razvoj lastnih potencialov in pomoč pri kasnejši zaposlitvi. Mestna občina Maribor se zaveda, da mladi predstavljajo eno najbolj ranljivih družbenih skupin, ki ji je treba nuditi posebno skrb. Prav tako predstavljajo veliko bogastvo v današnji starajoči se družbi, ter nujno gibalo razvoja današnje družbe. Zato jim je treba s konkretnimi dejanji dokazati pomembnost uspešnega razvoja mlade generacije. Potrebno jim je ponuditi čim več priložnosti za pridobivanje kakovostne izobrazbe ter konkretnih delavnih izkušenj, ki jim bodo pomagale pri iskanju zaposlitve.

Program EPM je usmerjen na reševanje mladinske problematike. Večanje zaposljivosti in zaposlenosti, reševanje stanovanjske problematike, spodbujanje prostovoljstva, medkulturno povezovanje, aktivno udeležbo mladih, priznavanje neformalnega izobraževanja, krepitev strukturiranega dialoga, spodbujanje mobilnosti mladih, ekologije, kulturnega ustvarjanja in medgeneracijskega sodelovanja. Pri soustvarjanju programa pa pomemben del predstavljajo prostovoljke in prostovoljci. »Vsak mlad človek, ki je aktiven v kateri organizaciji in sodeluje v njenih projektih ali programih, pridobiva neprecenljive izkušnje in neformalno izobrazbo, s tem pa tudi veča svoje možnosti za zaposlitev,« poudarja Martina Rauter z Urada za mladino Mestne občine Maribor. Za mlade je potrebno razviti nove programe, ki bodo dejansko zadovoljevali njihove potrebe, razviti je potrebno nove ukrepe, s katerimi se jih bo spodbujalo k aktivnejši vlogi v lokalnem okolju, predvsem pri odločanju v zadevah, ki se jih dotikajo.

Pri vseh naštetih dejavnostih pa imajo veliko vlogo pomembno vlogo nevla-

Jernej Šumečnik, Inštitut Inovativ

dne mladinske organizacije Podravja.

V Mariboru imamo veliko mladinskih organizacij. Pestra struktura organizacij, ki izvajajo mladinske programe in projekte na področju neformalnega izobraževanj, prostovoljstva, pomoči v stiski, prostočasnih aktivnosti, mobilnosti, mednarodnega sodelovanja, kulture, omogoča mladim veliko priložnosti za neformalno izobraževanje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Na Javni razpis za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za Evropsko prestolnico mladih 2013 je bilo podanih 100 vlog. Od tega jih je Izbirna komisija izbrala 52.

Martina Rauter, z Urada za mladino Mestne občine Maribor, zagotavlja, da so podprli tiste programe, ki so jih zasnovali mladi in iz katerih je razvidno da jih bodo mladi tudi izpeljali. Teh 52 programov bo izpeljalo 36 mladinskih organizacij, od tega jih 12 spada pod Nevladne organizacije Podravja. Te so si »izborile« 21 programov.

V veliko pomoč nevladnim organizacijam v Podravju je regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja ki deluje v okviru Zavoda PIP in nudi izobraževanja, informiranje, podporne storitve in mreženje... Nevladnim organizacijam želijo razviti boljše pogoje za delo in razvoj, ter povečati vedenje o dejavnostih in pomenu nevladnega sektorja. Zavod PIP se je tudi prijavil na javni razpis za Evropsko prestolnico mladih. Pripravili so tri nove programe s katerimi bodo prispevali k aktivnemu vključevanju mladih v družbo ter razvoju mladinskega polja na lokalni ravni.

Na razpisu so bili zelo uspešni tudi iz Društva mladinskega centra Indijanez (upravljajo Klub MC - Pekarna), saj so jim sprejeli vse štiri prijavljene programe. Spadajo med najaktivnejšima društva v Sloveniji, kajti izvedejo zavidljivo število prireditev, ki so neprofitno naravnane in tematsko pokrivajo različna področja neformalnih kulturnih praks. Poleg aktivnosti v matičnem klu-

bu, delujejo tudi drugod po Mariboru, aktivni pa so tudi v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Njihov osnovni cilj je ohranjati pri »življenju« marginalne kulturne oblike izražanja.

Kot pravi Ramiz Derlic, vodja Društva, so na mladinskem področju že domači, saj delujejo že od leta 1996. Sodelovanje na mladinskem sektorju za Evropsko prestolnico mladih pa jih je spodbudilo, da so začeli razmišljat o novih, trajnostnih programih. Sodelovanje jim pomeni nov izziv in prinaša novo možnost financiranja. Od letošnjega leta pričakujejo da se bodo programi ohranili in da se bo razvilo neko sistemsko financiranje.

Mladinske organizacije so članice mnogih nacionalnih in mednarodnih mrež.

Ena izmed takih mrež je Organizacija IAESTE, ki je mednarodna in neprofitna organizacija, ustanovljena 1948 v Imperial Collegu v Londonu. V njej sodeluje približno 90 držav iz vsega sveta. Slovenija pa je polnopravna članica postala leta 1993. Namen programa Društva za izmenjavo študentov tehniških smeri, IAESTE Maribor je približati njihovo delo študentom, prav tako pa jim EPM omogoča preboj kot društvu.

Letos bodo prvič pripravili Karierni sejem pri nas, po vzoru Avstrijskega Teconomiya, katerega so več let pomagali prirejati v Gradcu.

Leto 2013 ni leto priložnosti le za mlade, temveč nova vrata odpira tudi nevladnim organizacijam, ki se na področju dela z mladimi in za mlade, trudijo že vrsto let. Poleg tega da jim EPM 2013 prinaša možnost predstavitve izven meja naše države, jim omogoča predvsem lahek dostop do mladih ter predstavitev doma, v mestu v katerem delujejo.

Vegetarijanski piknik in No border jam KRATEK OPIS PRIREDITVE

Limbuško nabrežje, kjer je bil 1. oktobra 2005 prvi veliki vegetarijanski piknik v Mariboru - udežilose ga je deset tisoč ljudi - bo letos konec poletja doživel reprizo oziroma nadgradnjo. Takrat ga je solo organiziralo društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Zato, da bi čim več ljudem pokazali, da je mogoče dobro jesti tudi brez mesa, poleg so, resda ne kot soorganizatorji, bili tudi drugi: ekologi, mirovniki, zagovorniki miroljubnega kmetijstva, zaščitniki živali in seveda glasbeniki (Afir Bafir, Rukola, Shirlie Roden, CZD). Zdaj pa se je prirediteljska združba tudi formalno razširila: z gibanjem NO BORDER JAM, ki je najbolj poznano po glasbenem festivalu in izdajah plošč s tem imenom.

Sodelovanje društva s Subkulturnim azilom, ki je organizator festivalov NO BORDER JAM (ali azila z društvom), je seveda naravno. V obeh primerih gre za udejanjanje ideje, za aktivizem (v dobrem pomenu besede), za prikaz zelo konkretnega novega, za smeri razvoja, za utiranje novih poti. In seveda za pozitivne efekte.

NO BORDERJAM že 20 let daje možnost za izražanje, za širitev pogledov, za soočanje somišljenikov in ljudi, ki drugače mislijo. V obeh primerih gre za čisto konkretno dejavnost: širjenje prostorov, razbijanje stereotipov, ZA SVOBODO. Vegetarijanstvo (in veganstvo) je v krogih anarhopunk glasbenikov, ki so najpogostejši nastopajoči na festivalu, povsem običajno, prav tako je odnos do živali dober. In pri društvu za osvoboditev živali je toliko novih koristnih predlogov za to, da se ognemo uničujoče agresije do živih bitij, uničevanju okolja, pridelovanju in uživanju hrane, da to ne sme biti spre-

gledano. V nobenem primeru pa tudi ne gre za ekskluzivnost, za zapiranje pred svetom in ljudmi, ampak za komunikacijo,dialog. »NO BORDER JAM je zgodba o civilnem družbeno angažiranem gibanju, o stalnem boju proti tistim, ki bi nas pahnili v temo suženjstva,« poudarja Dušan Hedl, začetnik NBJ. Miru ni brez sožitja med ljudmi, med vsemi živimi bitji, z naravo. »Za miroljubno sožitje lahko vsak kaj stori,« pravi Stanko Valpatič, predsednik društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Povsem konkretno.

Tako, da smo strpni do drugačnosti, da prisluhnejo boljšim možnostim, da ne trpinčimo, ubijamo ali podpiramo tega.

To bodo družno povedali. Da je osvobujoča ustvarjanost, ki ponuja veliko možnosti, da je vegetarijanstvo boljša možnost, prav tako miroljubno kmetijstvo za ljudi, naravo, živali.

PIKNIK, BREZMESNA HRANA, GLASBA, STOJNICE

(Naročeno) lepo vreme, dogajanje ves dan, glasba, stojnice, priložnost za piknik, za druženje, za pokušino odlične brezmesne hrane in še marsikaj. To bo letošnji NO BORDER JAM. Glasba bo nevključena, kljub temu pa ne bo nič manj udaren, še poudarjena bo ustvarjalnost, še bolj se bo slišalo, kar bendi sporočajo. In zelo pomembna novost je seveda vegetarijanski piknik, ki bo ves

dan v zelenem okolju Limbuškega nabrežja ob Dravi spremljal dogajanje. Letos bo še poudarjeno tisto, kar smo vsa leta počeli. Sporočila o boljšem svetu prek nove ustvarjalčnosti, bo slišalo več ljudi.

Tudi organizatorsko so se nam pridružili tisti, ki počnejo to, kar mi že dolgo prakticiramo,« je povedal Dušan Hedl.

Priložnost bo za uživanju v brezmesni hrani, za piknik v naravi, za poslušanje glasbe. Ponudba živalim prijaznih zadev bo zelo široka, glasba bo noborderjamovska. Udeležba mednarodna. »Predvsem pa pričakujemo,da ga bodo sebi v prid izkoristili številni Mariborčani in okoličani!« poudari Dušan Hedl. »Vegetarijanski golaž, vegetarijanski burger, vegetarijanske jedi na žaru in druge jedi so zelo okusne, zdrave, predvsem pa niso uničujoče za živali, naravo in ljudi,« dodaja Stanko Valpatič, predsednik društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Smisel zavzemanja za vegetarijanstvo je seveda v osvoboditvi ljudi.

Samo mali klik v glavi je potreben, pa je.

Brezmesna hrana, s katero bi preprečili masovno živinorejo, mučenje in pobijanje živali, miroljubno kmetijstvo, ki zares varuje naravo, ne pristajanje na tradicijo, ki škodi, je pot do boljšega počutja, bolj zdravega življenja. »Hrana brez mesa je boljša. To bomo na pikniku tudi dokazali, dišalo bo do neba,« napoveduje Valpatič.

O potrebnem kliku v glavah pričajo tudi

»Koncentracijsko taborišče Rižarna – opomin zgodovine za strpno prihodnost Evrope« je mednarodni projekt nevladnih organizacij z namenom ohranjanja spomina na žrtve nacizma oz. konkretno na žrtve koncentracijskega taborišča Rižarna v Trstu. Vodilni partner je Zavod PIP, partnerji na projektu so Inštitut INOVATIV, Radio MARŠ, Svobodni radio AGORA (Celovec) in Narodna in študijska knjižnica (Trst).

Rižarna, nekdanja čistilnica riža, je bila med drugo svetovno vojno fašistično koncentracijsko taborišče, v katerem je umrlo od 3.000 do 5.000 ljudi. V glavnem slovenskih in hrvaških partizanov, italijanskih protifašistov in drugih ljudi različnih narodnosti. Rižarna je bila tudi taborišče za veliko število tržaških Judov, ki so končali v drugih uničevalnih taboriščih.

S približevanjem konca vojne, ko je bil nemški poraz neizogiben, so vojaki zažgali tone dokumentov, in razstrelili dimnik, garažo in krematorij. Tako so bili konec aprila 1945 večinoma uničeni dokazi o grozotah, ki so se dogajale za zidovi Rižarne. Dokumenti o Rižarni so izginili tudi iz tržaških arhivov in uradov, saj naj bi po mnenju nekaterih dokazovali vpletenost v vojne grozote več uglednih tržaških družin. Kljub temu so pretresljive zgodbe ostale še vedno žive…

Da bodo tudi mlajše generacije ohranjale spomin na absurd nacističnega režima bomo tekom projekta posneli serijo radijskih oddaj o taborišču in o Evropski uniji, izdeli 3D rekonstrukcijo taborišča kot virtualnega muzeja na interaktivni spletni platformi (Second Life), 3D model taborišča na spletnem zemljevidu Google Earth, spletno stran, 3D rekonstrukcijo porušenega krematorija v aplikaciji za pametne telefone – Layar… Vse z namenom mladim državljanom predstaviti evropske vrednote in jim približati Evropo.

Prva radijska oddaja bo predvajana 9. avgusta na radiu MARŠ in AGORA, nato pa vsak prvi ponedeljek naslednjih 9 mesecev. Informacije o poteku projekta lahko spremljate preko Facebook strani z geslom »Taborišče Rižarna«.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Poletna šola EU Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota (Zavod PIP) in Dvojezična osnovna šola I Lendava sta organizirali prvo Poletno šolo EU, v kateri so sodelovali učenci DOŠ I Lendava in OŠ Mursko Središče (Hrvaška).

Učenci so imeli priložnost sodelovati v številnih aktivnostih, s pomočjo katerih so spoznali temeljne značilnosti EU. Hkrati smo z dogodkom opozorili na vstop sosednje Hrvaške v Evropsko unijo.

Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota in Dvojezična osnovna šola I Lendava sta v preteklih letih izvedli že številne aktivnosti. Še posebej velja izpostaviti medkulturno gledališko predstavo in vsakoletna predavanja o EU za učence od 7. do 9. razreda. Že v lanskem letu smo sklenili, da sodelovanje še dodatno nadgradimo. Tako smo začeli razvijati idejo o organizaciji prve Poletne šole EU, ki bi obsegala različne aktivnosti, s pomočjo katerih bi mladi spoznavali osnovne značilnosti EU, različne kulture in narode ter pomen spoštovanja in strpnosti, kot osnovna pogoja multikulturnega sobivanja. Dogodek je sovpadal z vstopom Hrvaške v EU, zato smo k sodelovanju povabili tudi Osnovno šolo Mursko Središče, ki je izkazala zelo veliko željo po udeležbi svojih učencev in strokovnih delavcev pri izvedbi aktivnosti.

Konec junija se je 19 učencev iz obeh šol zbralo v Lendavi. V dveh dneh smo jim ponudili številne aktivnosti, med drugim predavanja o EU, bralne delavnice, izdelavo slovarja v treh jezikih, pravljično jogo, kuharske delavnice in kviz na temo EU. Učence je posebej navdušila izdelava slovarja v treh jezikih, saj so lahko spoznali razlike med slovenskim, hrvaškim in madžarskim jezikom.

Ob koncu Poletne šole EU so učenci pripravili zaključno prireditev, kjer so staršem in ostalim gostom predstavili rezultate svojega dela. Letošnje leto je Evropska unija posvetila svojim državljanom. Pomemben vidik evropskega državljanstva predstavlja aktivno državljanstvo, zato si želimo, da bi udeleženci Poletne šole EU v prihodnje izkazali interes za sooblikovanje politik EU, saj Evropa bolj kot kdajkoli prej potrebuje mlade in njihove ideje.

Glede na letošnje pozitivne izkušnje, si bodo organizatorji prizadevali, da Poletno šolo EU izvedejo tudi prihodnje leto.

Dejan Bogdan, Zavod PIP

Foto: Zavod PIP razmere, v kakršnih živimo, dodaja Hedl, ki - o tem priča tudi letošnji drugačni NBJ - seveda je za spremembe. »Le na boljše naj bodo.«

NAMEN PRIREDITVE

Zaradi prehitrega ritma življenja v današnjih časih vse pogosteje posegamo po nekvalitetni, nezdravi in nenazadnje

škodljivi prehrani. Med razlogi za vse večje število ljudi, ki ne uživajo mesa, se pogosto navajajo različne bolezni, povezane z mesno prehrano, neodgovoren odnos do živalske populacije, prevelika obremenitev za okolje in pozitivni učinki na telesno in duševno zdravje. Z vegetarijanskim sejmom na čudoviti lokaciji Limbuškega zaliva izražamo svoj pozitinadaljevanje na strani 5»

5

nevladna.zavodpip.si nadaljevanje s 4. strani

ven odnos do načina življenja, ki ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje telesa.

CILJI PRIREDITVE

Osnovna ideja prireditve je sejemska prireditev, ki bo obiskovalcem predstavljala in ponujala drugačen način življenja, intenzivno povezan z naravo. Sejem je namenjen promociji zdravega načina življenja s ponujanjem kvalitetnih naravnih prehrambenih izdelkov, ki ne vključujejo mesa. Prireditev je namenjena tako vegetarijancem in veganom, ki so se za tak način življenja odločili zaradi zdravstvenih, ekoloških, verskih, etičnih ali duhovnih razlogov, kot tudi vsem ljudem, ki bodo lahko okušali vegetarijansko hrano. Nenazadnje vsak posameznik ima pravico odločitve do lastnega načina prehranjevanja, življenjskega sloga in svetovnega nazora.

AKTIVNOSTI NA PRIREDITVI

Sejemske aktivnosti in predstavitev razstavljalcev in ponudnikov na stojnicah bo spremljal sproščen in inovativen ustvarjalni program (delavnice, igre na prostem) za otroke in mladostnike ter kulturno-glasbeni program v sklopu tradicionalnega glasbenega festivala No Border Jam. Slednji bo prireditvi s svojo tradicionalno naredi-sam filozofijo in samorastniškostjo alternativne kulture dodal neizbrisen pečat pomembnih življenjskih vrednot, ki se morata prenašati na mlajše generacije. Te vrednote so pogoj za ustvarjalnost mladih in njihovo uspešno delovanje v kulturi in javnem življenju.

USTVARJALNI PROGRAM

Ustvarjalne delavnice pod okriljem Mariborskega ustvarjalnega sejma (MAUS) bodo namenjene druženju in ustvarjanju različnih starostnih skupin in bodo predstavljale dober zgled medgeneracij-

skega druženja in prenašanja izkušenj med sodelujočimi. Prav tako bodo namenjene tudi neformalnemu učenju in spoznavanju novih ustvarjalnih tehnik in bioloških materialov. Na sejmu bodo ustvarjalci predstavili svoja dela in izdelke, navezali stike in povečali svojo prepoznavnost.

GLASBENI PROGRAM

Festival No Border Jam ja v lanskem letu praznoval svojo 20. obletnico obstoja, kar se nam je zdela idealna priložnost za povzetek dosedanjega dogajanja in razmislek o prihodnosti. Glasbeni festival No Border Jam je tako lani izdal 2 CDja in strip, ki so ovekovečili 20 letno zgodovino enega prvih punk festivalov tega dela Evrope – festival, ki je postal eden najpomembnejših v regiji.

No Border Jam je vedno vključeval družbeno aktivno noto, ki jo je izražal skozi glasbo in vsebino. Prav tako pomembna je bila kuhinja festivala, ki je postala del zgodbe No Border Jama. Prehrana in druženje ob njej je vedno bila pomemben del predvsem za gostujoče glasbenike, organizatorje, aktiviste, pa tudi za tiste obiskovalce, ki so priromali v zaodrje in se pridružili glasbenikom. Bila je povezovalni element, vezivo, ki je združevalo vse sloje udeležencev festivala.

Na teh dveh elementih – glasbene vsebine s pomensko noto in vegetarijanska prehrana – bomo letos gradili nov No Border Jam. Skozi večletno organizacijo glasbenih prireditev ima Subkulturni azil Maribor vzpostavljeno mrežo glasbenikov in skupin, ki nastopajo (tudi) akustično in takšne glasbenike, ki punkovske glasbene vsebine prelevijo v akustično predelavo, ki ne izbriše prvotnih sporočil, ampak jih postavi v drugačne okvirje.

Mariborski stand up Tanja Kocman, Zavod za kulturo Maribor

Stand up komedija v Sloveniji že dolgo vec ni tujka. A ostaja pa eksotika, ki jo je občasno potrebno ljudem še predstaviti. To, da na odru stoji en sam človek in občinstvu razlaga svoje, občasno precej intimne zgodbe, je koncept, ki marsikoga preseneti. Nenazadnje smo narod, ki je navajen veseloiger in igranja vlog.

Skrb, da bi morda med občinstvom kdaj bili izpostavljeni tudi vi, je sicer upravičena, a če razumete humor kot nekaj kar se večinoma rodi iz situacije same, boste tudi šalo na lasten račun dojeli kot dobronamerno.

Kaj, o kom, kako?

Smisel stand up komedije nikakor ni poniževanje kogar ali česarkoli. Smisel je izražanje stališč, ogledov, mnenj in prebliskov posameznikov, ki jih nekaj v lastnem zivljenju, državi, sistemu, svetu, odnosih in podobnem premakne do te mere, da bi radi to delili s širšo množico.

Pa je vsak, ki stopi na oder in govori o tem in onem tudi stand up komik? Hja, o tem bi lahko debatirali, a je odgovor na dlani - nikakor. V Sloveniji se stand up komedija konkretno razvija že preteklih sedem let. Govorimo o stand up komediji, kjer ni prisoten režiser, ni scenarija, scenografije, ter brhkih deklet, ki bi v ozadju igrale harfo. In vsekakor boste lahko med poplavo samooklicanih stand up komikov naleteli tudi na takšne, ki se vas ne bodo dotaknili. A naj vas to ne odrvne od tega, da greste na nastop tistih, ki se s tem področjem ukvarjajo z dušo in srcem in ne zgolj z denarnico. Stand up komedija je pomemben del kulturnega dogajanja, saj preko humorja odpira tudi pereča vprašanja, ter nudi ljudem opcijo identifikacije. Nenazadnje nas najbolj nasmeje tisto, kar nam je blizu.

Pa sploh to poletje kaj dogaja?

Seveda! Zavod za kulturo Maribor se preteklih nekaj let aktivno trudi Slovencem približati stand up komedijo, ter ponuditi ljudem veliko dobre volje, ter sproščenega smeha z odličnimi slovenskimi stand up komiki. Dejstvo je, da naša država premore nekatere izjemne talente, ki s svojimi zgodbami in pogledi na svet, na svoje nastope vedno znova zvabijo veliko število gledalcev.

Zavod za kulturo Maribor tako sodeluje z lepim številom komikov, ki vam lahko ponudijo material, ki sega od politične scene, družinskih komplikacij, seksualnih zapletov do aktualnih dogodkov in mnogih drugih tematik, ki vas bodo ob njihovem načinu pripovedovanja zagotovo nasmejale.

Tudi to poletje imate prav v Mariboru priložnost, da se vsaj enkrat na teden konkretno sprostite. V KAVARNI TRUST se vsak četrtek pojavi vsaj eden komik, ki poskrbi za razvoj vasih trebusnih misic. Lucija Ćirović, Martina Ipša, Vid Valič, Matjaž Javšnik, Miki Bubulj, Ranko Babič, Janez Usenik, Tanja Kocman... so tista imena, ki jih boste redno srečevali v Trustu. Vstopnina za sam dogodek je minimalna, saj želijo Mariborčanom omogočiti kulturne dogodke po dostopni ceni. Odzivi do sedaj so odlični, saj se vsak četrtek zbere pisana, smeha željna, druščina ljudi. No, če pa ste skeptik in še dvomite v slovenski humor pa si le rezervirajte četrtek in se prepričajte na lastne oči in ušesa.

Vsekakor Trust ni edini, ki vam to poletje ponuja urice polne smeha. Tudi na avtobusni postaji v Mariboru so tem užitkom namenili cel amfiteater – MARPROM ARENA. Sobotni večeri so pri njih rezervirani za razvajanje ob krohotanju. Če ste torej redno spremljali festival Lent, a se vmes niso pojavili tisti slovenski stand up komiki, ki bi jih radi odkljukali na svojem seznamu komikov, ki jih morate nujno videti v živo, ste izredno dobrodošli na teh dveh lokacijah.

Sicer vam v Zavodu za kulturo Maribor pripravljajo še več prizorišč, kjer boste imeli priložnost slišati in videti marsikaj zanimivega, še prej pa si lahko vse podrobno ogledate na spletni strani www. standupsi.com.

Torej, Slovenci humor poznamo, imamo in ga celo ustvarjamo. Zato nikar v teh dneh ne ostajajte doma otožni zaradi problemov, pasje vročine ali nizke plače. V Mariboru je poskrbljeno, da pridete do svoje doze brezskrbnega smeha in oblikovanja trebušnih mišic po nizki ceni. Vabljeni!

Predstavitev slovenskega veganskega društva Milan Mrđenović, Slovensko vegansko društvo Povod za ustanovitev Slovenskega veganskega društva je bila večkrat izražena potreba, da dobimo v Sloveniji formalno organizacijo, ki bo delovala povezovalno, podajala relevantne informacije in poskrbela za sodelovanje z uradnimi državnimi ustanovami in organi. Naš namen je strokovna pomoč ter podpora veganom in tistim, ki želijo postati vegani, izobraževanje na področju pravic živali ter njihove oskrbe, strokovno izobraževanje na področju prehrane, okoljevarstva ter naravovarstva.

Društvo bi rado povezovalo vse vegane in vse, ki jih zanimajo etika veganstva, zdravstveni vidiki ali zgolj veganski način prehranjevanja in drugi praktični vidiki.

V društvu preko spletne strani www. vegan.si obveščamo javnost o dogodkih in novicah, povezanih z veganstvom, ter objavljamo veganske recepte. Na naši spletni strani je dostopnega že kar nekaj gradiva na temo koristi veganstva za ljudi, živali in okolje, nameravamo pa jo širiti in izpopolnjevati, tudi s prispevki članov in intervjuji. Marca 2013 smo izpeljali uspešen 30-dnevni enostaven veganski izziv, ki ga nameravamo ponavljati dvakrat letno. Junija smo izdali brošuro Veganstvo švicarskega avtorja in zdravnika Ernsta W. Henricha, 5. julija pa načrtujemo izdajo svetovne knjižne uspešnice »Hrana za mir« in gostovanje avtorja te knjige, svetovno znanega predavatelja dr. Willa Tuttla.

Veganstvo je v Sloveniji vse bolj razširjeno in sprejeto, kar smo potrdili z nedavno izpeljanim 30-dnevnim enostavnim veganskim izzivom. Odziv ljudi je bil izjemno dober: prijavilo se je več kot 600 ljudi, v prijavah pa ni bilo sledu o tabujih, prav nasprotno – bili so navdušeni nad organiziranim izzivom, ki jim je dal motivacijo za prehod na ta zdrav način prehranjevanja. Od tistih, ki so izpolnili zaključni vprašalnik, jih je bilo uspešnih več kot 85 %, poročali so o zelo dobrih vplivih na svoje počutje, zdravje in energijski nivo. Zaradi tega smo se odločili, da veganski izziv v prihodnje ponovno organiziramo še večkrat in na ta način ljudem omogočimo voden prehod v veganstvo. Ta in še mnoge druge akcije, ki jih bomo izpeljali, so prava pot, s katero bomo večali razpoznavnost veganstva kot zdravega življenjskega sloga, ki je skladen z resnično človeško naravo in moralo, ter na ta način vse ljudi opogumljali k spremembi svojega načina življenja.

VEGANSTVO KOT NAČIN ŽIVLJENJA KAJ SPLOH POMENI BESEDA VEGAN?

Besedo »vegan« je leta 1944 prvi uporabil Donald Watson iz Veganskega društva Velike Britanije ter ob tem zapisal: »Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi (kolikor je mogoče in izvedljivo) vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.« Veganstvo torej po definiciji ni zgolj način prehranjevanja, ampak način življenja. Vegani se ne prehranjujejo z živalskimi proizvodi, obenem pa se tudi ne oblačijo v živalske kože in kožuhe, živali ne uporabljajo za zabavo ali v kakršnekoli druge namene. Veganstvo pomeni sočutje, zdravje in pozitiven pogled na svet.

ZDRAVJE

»Študije na veganih, ki so bile izvedene po vsem svetu in tudi pri nas, kažejo, da so vegani v povprečju občutno bolj zdravi kot ostalo prebivalstvo. Pogosteje imajo telesno težo, krvni pritisk, krvne maščobe in holesterol, ledvično funkcijo, kakor tudi splošno zdravstveno stanje v mejah normalnega.« Profesor dr. Claus Leitzmann

MAR MI NI POTREBNO JESTI MESA, MLEČNIH IZDELKOV, JAJC IN MEDU, DA BOM ZDRAV?

»Pravilno načrtovani veganski načini prehranjevanja so zdravi, prehransko ustrezni in lahko poskrbijo za zdravstvene koristi pri preprečevanju in zdravljenju določenih bolezni … primerni so za posameznike skozi vsa življenjska obdobja, tudi med nosečnostjo, dojenjem, v prvih letih življenja, otroštvu in adolescenci ter za športnike.« Ameriško prehransko združenje (ADA), knjiga 109, izdaja 7, strani 1266–1282 (julij 2009) Ne samo, da živila živalskega izvora niso potrebna za optimalno zdravje, ampak vse več nutricionistov in strokovnjakov za zdravje celo priznava, da so živila živalskega izvora našemu zdravju škodljiva – medtem ko zdrava veganska prehrana pomaga zmanjševati tveganje za nastanek srčnih bolezni, raka, debelosti in diabetesa. Knjiga Kitajska študija, katere avtor je Colin T. Campbell, je zagotovo ena najcelovitejših študij o prehrani, kar jih je bilo kdajkoli opravljenih. Campbell poda močne dokaze o povezavi med uživanjem živil živalskega izvora in boleznimi, vključujoč rak, srčne bolezni, osteoporozo, diabetes itd.

MLEKO ŠKODUJE ZDRAVJU

in kamutovo mleko. Obstaja tudi riževa in sojina smetana za kuhanje, najdemo pa tudi sojine jogurte. V Sloveniji imamo tudi odlično ponudbo alternativnih sirov – poleg vseh vrst tofuja lahko kupimo tudi sir, ki se stopi na pici ali lazanji.

JE VEGANSTVO DOBRO ZA NAŠ PLANET?

»Živali je potrebno oskrbeti z več kot 900 kg žita, da 'pridelajo' dovolj mesa in drugih živil živalskega izvora za eno osebo za eno leto. Medtem ko je potrebnih samo 180 kg žita za neposredno prehrano ene osebe za eno leto. To pomeni, da bo količina neposredno zaužitega žita nahranila 5-krat toliko ljudi, kot bi jih nahranili, če bi osebe jedle to žito posredno preko drugih živil živalskega izvora …« Dr. M. E. Ensminger Rastlinska prehrana ima tudi pomembne koristi za okolje. Na primer, na malo manj kot pol hektarja zemlje (0,4 ha) lahko pridelamo približno 18.000 kg krompirja, medtem ko lahko na isti površini zemlje »pridelamo« samo 113 kg kravjega mesa. Ko hranimo živali z rastlinami z namenom, da bomo žival pojedli, potrošimo gromozansko količino hrane. Za pol kilograma kravjega mesa je potrebnih več kot 7 kilogramov rastlinske hrane in 19.000 litrov vode.

Primerjajte to s 95 litri vode, ki je potrebna za pol kilograma pšenice! Živalsko kmetijstvo je z onesnaževanjem vode odgovorno tudi za največ bolezenskih epidemij, ki se prenašajo s hrano.

Obenem naše izkoriščanje živali v veliki meri prispeva k emisijam toplogrednih plinov in krčenju ter uničevanju gozdov za pašnike.

KAKO ZAČETI S POZITIVNIMI SPREMEMBAMI?

Večina ljudi je odrasla v prepričanju o zdravem mleku. Nedavne raziskave vse manj podpirajo tako mišljenje in celo opozarjajo, da mleko lahko ljudem škoduje. Raziskave kažejo, da obstajajo povezave med količino mleka, ki jo prebivalci določene države zaužijejo na leto, in številom obolenj kosti, ki jih taista država beleži na letni ravni. Države z najmanjšim vnosom mleka imajo tudi najmanjše število obolelih ljudi za osteoporozo – med njimi je tudi Kitajska.

Mleko namreč znižuje raven pH. To je stanje, ki ga telo mora popraviti. Odličen nevtralizator kislosti je kalcij, ki ga telo črpa iz kosti. Kalcij, ki ga potrebujemo za čvrste kosti, v resnici porabljamo za nevtraliziranje znižane pH vrednosti, ki jo povzroča uživanje mleka.

Del industrializacije prehrambene industrije se kaže tudi na kakovosti mleka.

V mleku so našli rastne hormone in antibiotike, ker z njimi na farmah hranijo krave mlekarice. Rastni hormon rBGH se v želji po večjemu zaslužku dodaja k prehrani krav mlekaric zato, ker povečuje količino proizvedenega mleka. Prav ta hormon v človeškem telesu povzroča povečanje nivoja hormona IG-1. Tako stanje krvne slike znanstveniki povezujejo z rastjo rakavih celic.

KAKŠNE SO ALTERNATIVE?

Namesto kravjega mleka je bolje uživati rastlinske alternative. Raziskava, ki je ugotavljala povezavo med uživanjem kravjega mleka in osteoporozo, je ugotovila, da so rastlinski viri kalcija veliko boljši za človeka. Telo namreč kalcij veliko lažje absorbira iz rastlinske hrane.

Poleg zelene in listnate zelenjave lahko ljubitelji mleka in mlečnih izdelkov kupijo tudi rastlinsko mleko. Na slovenskih policah je na voljo lešnikovo, kokosovo, mandljevo, sojino, riževo, ovseno

Če ste se odločili, da spremenite svoj način življenja in postanete vegan, je spletna stran Slovenskega veganskega društva: www.vegan.si pravi naslov za iskanje potrebnih informacij. Tu boste našli vse, kar vas zanima: nasvete za zdravo življenje, okusne recepte, informacije o nakupovanju, informacije, zakaj sploh postati vegan, ki so povezane z živalmi, ljudmi in z življenjem celotnega planeta.

Predlagamo vam, da se prijavite na 30-dnevni enostaven veganski izziv, ki se bo ponovno začel jeseni. Že sedaj pa lahko na spletni strani izziva najdete ogromno gradiva na temo veganstva, na primer: - osnovne napotke za načrtovanje veganskih obrokov; - vse, kar morate vedeti o prehrani; - razloge za prehod na veganstvo; - spisek 10 norih stvari, ki jih sliši vsak vegan; - seznam dodatkov v hrani, ki se jim izogibajte.

V kolikor še vedno pogrešate kakšne informacije oz. potrebujete dodatno pomoč, nam lahko pišete na: info@vegan.si.

6

julij 2013

Ali so res mladi v Mariboru apatični in neaktivni?

Na Mestnem Mladinskem svetu Maribor ugotavljamo, da je temeljna problematika mladih brezposelnost. Lani je število brezposelnih mladih v Sloveniji med EU državami najbolj naraslo, je povedala Judita Pesek v sredinih Odmevih na nacionalni televiziji.

Nato je nadaljevala: “Po podatkih EUROSTATA je brez zaposlitve že 27 % ljudi, mlajših od 25 let. Še večja pa je brezposelnost med mladimi od 25-29 leta”.

Alja Mustar, Mladenka Bogatinovski in Barbara Bedenik, Mestni mladinski svet Maribor

Mreža za starejše MATIjA se vse bolj širi Ljudje v povprečju dosegajo vse višjo povprečno starost, zato se število starejših vse bolj povečuje. Javni sistemi zaradi varčevanja in preobremenjenosti komaj še lahko stabilno zagotavljajo storitve, ustaljeni načini oskrbe starejših pa ne zadovoljujejo več vseh potreb. Nov pristop k reševanju te problematike je ponudila mreža MATIjA, ki je začela delovati decembra 2012.

Igor Drakulič, Mreža MATIjA Prebivalstvo se vse bolj stara, ocene pa kažejo, da bo leta 2060 dvakrat več ljudi, starejših od 65 let, in trikrat več ljudi, starejših od 85 let. Slovenija bo postala v naslednjih 20 letih ena izmed petih držav v EU z najvišjim deležem starejšega prebivalstva, še posebej pa se bo povečalo število starejših od 80 let. Slovenija ima tudi slabo razvite storitve na daljavo in oskrbe v domačem okolju, zato je treba že zdaj posvetiti veliko pozornosti temu, kako starejšim zagotoviti primerne pogoje za kakovostno življenje.

Foto: MMSM Ko smo prispevek gledali v naših prostorih, je prijateljica zapustila prostor z besedami: »Vi kar glejte to, mene ne zanima, saj me kar v trebuhu zvije, ko slišim te podatke. Za mano je težko obdobje iskanja zaposlitve.«

Si mladi zatiskamo oči pred resnico?

Druga prijateljica pove: »Brezposelnost kot taka ni glavni problem pri mladih, ampak je to le posledica apatičnosti mladih v času šolanja in nezainteresiranost za inovativne pristope pri iskanju službe. Mladi se premalokrat vprašamo, kaj nas zanima, kaj si želimo početi v življenju in kaj so dejansko naši potenciali in se nato aktivno udejstvujemo na teh področjih.«

Smo mladi neaktivni?

Na drugi strani pa je problem tudi v delodajalcih in družbi, saj se v času gospodarske krize, trudi vsak znajti po svoje. To pa na žalost najbolj občutimo mladi, ki v svojih najproduktivnejših letih ne moremo izraziti svojih potencialov in se dokazati. Dejstvo pa je, da se razmere v družbeni strukturi spreminjajo in da dobronamerni nasveti naših staršev: »Zaključi šolo in boš dobil službo.« in »Najprej šola, nato ostale dejavnosti.«, ne prinesejo več želenih rezultatov. Zato mladi postanemo apatični. Število nezaposlenih se povečuje, politiki ne ustvarjajo novih delovnih mest.

Je kriv sistem?

Za rešitev problema neaktivnosti mladih je MMSM v letu Evropske prestolnice mladih oblikoval projekt Učenje za življenje, v okviru katerega bomo izpeljali 3-dnevni dogodek, na področju zaposlovanja in zaposljivosti mladih, v povezavi z mladinskim delom in podjetništvom. Med drugim želimo mladim prikazati, kakšne koristi imajo mladi z vključitvijo v mladinske organizacije, saj se naučijo veliko novega, pridobijo izkušnje in sčasoma ugotovijo, kakšne službe si želijo. S tem bi dobili motivacijo in samozavest za iskanje službe, posledično bi zmanjšali brezposelnost mladih, ki so zaradi svoje nevključenosti v družbo avtomatsko mladi z manj priložnostmi, zaradi pomanjkanja izkušenj pa tudi težko zaposljiva skupina. Prav tako želimo preko inovativnih, novih načinov mladim omogočiti boljše možnosti za zaposlitev. Z novimi pristopi bomo pritegnili mlade, mladinske delavce in mladinske organizacije.

Predlagamo, da lokalna oblast naredi več za nova delovna mesta v občini. Mi bomo mlade izbezali iz luknje s projektom Učenje za življenje, politike pa pozivamo, da naredijo svoj del.

Problem mladih pa ni samo v brezposelnosti, ampak nas pesti tudi stanovanjska problematika. Mladinski svet Ajdovščina je leta 2010 objavil programski dokument z naslovom STANOVANJSKA PROBLEMATIKA MLADIH, v katerem ugotavljajo: Samostojno bivanje predstavlja eno ključnih točk osamosvajanja oz. doseganja avtonomije mladega posameznika.

T.i. podaljšano otroštvo oz. odvisnost od staršev se v veliki meri kaže prav v stanovanjskih razmerah mladih. V Sloveniji namreč izjemno veliko mladih živi pri svojih starših – kar 67,9% mladih v starosti med 18 in 34 let, kar nas uvršča na drugo mesto med državami EU-27; po statistikah za mlade moške pa smo s 74,8% celo na prvem mestu. Posledice tega položaja pa so različne: tisti mladi, ki živijo pri starših, ne poznajo neodvisnosti in se težje ali kasneje naučijo skrbeti sami zase; tisti, ki se odselijo in živijo samostojno, pa imajo več finančnih težav, težave z najemniškim razmerjem ipd. Oboji pa si težje in kasneje ustvarjajo družine in prevzemajo druge odgovornosti v življenju. Osnovna težava je v cenovni nedostopnosti stanovanj in pomanjkanju najemniških stanovanj, saj imamo v Sloveniji ok. 90% lastniških stanovanj.

Za evropske razmere neobičajna lastniška struktura je posledica sprememb v času prehoda v kapitalistični sistem, ko so v 90-ih uporabniki družbenih najemniških stanovanj lahko odkupili stanovanja po izjemno ugodni ceni; prav tako je bila v času pred spremembo družbenega sistema gradnja stanovanjskih hiš mnogo dostopnejša opcija kot je danes. Današnje generacije mladih so tako v primerjavi s prejšnjimi v mnogo slabšem položaju, saj je t.i. stanovanjsko vprašanje ena osrednji težav pri osamosvajanju. V središče stanovanjske problematike mladih zato postavljamo dostopnost stanovanj in dostojne bivalne razmere za mlade.

Ob tem vsak pomisli: Stanovanj ni! Kaj bo država naredila?

Mi pa smo ob razmišljanju o problematiki pomislili na to - kaj boš pa ti naredil? MMSM je oblikoval projekt v okviru Evropske prestolnice mladih z naslovom Stanovanjske kooperative.

Možno rešitev stanovanjskega problema smo pred kratkim zasledili v medijih: imenuje se Stanovanjska kooperativa. Čeprav je v Evropi in drugje po svetu to že uveljavljena in priznana metoda, pa v Sloveniji še ni zaživela. V iskanju novih programov smo se zato odločili, da je dovolj inovativna za podroben pregled.

Naš namen je preveriti, kakšno je dojemanje mladih in ostalih generacij ter tudi občinske politike oziroma lokalne skupnosti, saj je njihova volja ključna, za ustanavljanje stanovanjskih kooperativ v Mariboru, preko izvedenega strukturiranega dialoga v Mestni občini Maribor. S tem bi pripomogli k cilju najti dolgoročno rešitev na področju stanovanjske problematike mladih, posledično pa bi prispevali k vzpostavljanju trajnega sistema strukturiranega dialoga na ravni Mestne občine Maribor.

Glede na prijavo za naziv Evropska prestolnica mladih 2013, ki jo je oblikovala Mestna občina Maribor, smo prepričani, da je tema za lokalno oblast pomembna, saj se lokalna oblast zaveda, da veliko mladih po končanem šolanju zapusti Maribor ter se zaposli v glavnem mestu ali celo v tujini.

S strukturiranim dialogom bomo poiskali možne rešitve stanovanjske problematike mladih in jih zapisali v brošuri, ki bo podala predloge izvajalcem ter približala temo Mariborski javnosti.

Skupaj z mladimi, ki jih področje zanima, bomo raziskali področje ter izdelali simulacijo delovanja kooperative; s tem se bomo iz teoretične, abstraktne ravni spustili na praktično, konkretno raven, po kateri si posameznik lažje zapomni delovanje novega programa.

Za to pa je potrebno bolj poglobljeno poznavanje delovanja.

S primeri dobrih praks iz tujine bi dialog dobil mednarodno razsežnost. Ustanovljena je prva kooperativa Tovarna, po kateri se bomo pri svojem delu zgledovali.

Naša ciljna skupina so mladi, ki že razmišljajo in delujejo v smeri osamosvojitve v lastnem domu, vendar so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pomanjkanja stanovanj v Mariboru in drugih dejavnikov prikrajšani za to dobrino, ki pomeni prehod v odraslo dobo. To so predvsem mladi med 20 in 30 letom starosti. Zavedamo se, da so mladi, ki imajo problem z osamosvojitvijo, ranljiva skupina z manj priložnostmi, zato nas problematika še posebej zanima. Še posebej pomembno je, da v času, ko bodo oči domače in Evropske javnosti uprte v naš prostor, izkoristimo moč promocije projekta Evropska prestolnica Mladih in opozarjamo na probleme, ki pestijo nas in naše vrstnike ter skupaj poiščemo možne rešitve problema.

Smo mladi neaktivni? Smo apatični?

Bomo kaj storili za to, da nam bo bolje?

Med počitnicami imamo mladi veliko prostega časa, lahko ga izkoristimo.

Pridruži se nam pri naših projektih!

Tega so se zavedeli tudi snovalci platforme MATIjA in vzpostavili mrežo aktivnosti, trženja, informiranja in asistence, ki preko klicnega centra ter mreže organizacij in posameznikov omogoča dostop do informacij, storitev in pomoči predvsem za starejše. MATIjA je zasnovan kot Google za starejše, kjer dobijo vse potrebne informacije, Facebook za starejše, saj lahko preko njega sklepajo nova prijateljstva ter iščejo pomoč in poznanstva, ter eBay za starejše, saj lahko na telefonski številki 080 10 10 naročajo storitve in blago, ob tem pa dobijo informacije o tem, kako so s ponudbo storitev in blaga zadovoljni drugi uporabniki. »Z mrežo MATIjA seznanjamo predstavnike medijev in različnih organizacij civilne družbe, zavodov ter ustanov, društev in domov upokojencev, centrov za socialno delo, zdravstvenih domov, lekarn, mestnih občin ter ponudnikov storitev in blaga po vsej Sloveniji,« razlaga Iztok Polak, direktor podjetje CareDesign, ki je razvilo platformo MATIjA. Kako pa je s številom klicev na brezplačno številko 080 10 10? V juniju se je že približala številki tisoč, sporočajo iz mreže MATIjA, starejši pa največ povprašujejo po tem, kje lahko naročijo različne storitve, kot je pomoč na domu ali v gospodinjstvu. Zanima jih tudi, kje lahko oddajo prošnjo za sprejem v dom za starejše; iščejo informacije o zdravnikih, zdravilih, terapijah in negi, vse več pa je tudi prošenj po prilagoditvi bivalnega okolja.

Akcija PROSTOFER

V okviru mreže MATIjA bodo redno organizirali tudi različne akcije, prva pa je povezana z organizacijo prevozov. »Poimenovali smo jo PROSTOFER, kot okrajšavo besed 'prostovoljni šofer',« razlaga Iztok Polak. Za kaj gre? V okviru storitev mreže MATIjA je tudi pomoč pri organizaciji prevozov. Med starejšimi imamo

osebe, ki potrebujejo prevoz, pa ne morejo ali nočejo obremenjevati sorodnikov ali uporabljati plačljive prevoze, na drugi strani pa imamo starejše, ki so še vedno aktivni vozniki in želijo pomagati.

PROSTOFER povezuje starejše preko komunikacijskega centra. Starejša oseba sporoči potrebo po prevozu na 080 10 10, v komunikacijskem centru pa najdejo ustrezne voznike iz seznama prijavljenih prostovoljnih voznikov. Najboljši prostofer ni samo tisti, ki zbere največ kilometrov. Sopotniki namreč ocenjujejo tudi varnost in zadovoljstvo z vožnjo ter prijaznost voznika. Prostoferje bodo s pomočjo sponzorjev tudi nagrajevali.

Muca za babico

Ena od aktivnosti v okviru mreže MATIjA je povezana tudi s pomočjo živalim, s katero se že več kot pet let ukvarja društvo Žverca iz Škofje Loke. Že velikokrat dokazana zdravilna, socializacijska in terapevtska moč živali je lahko v veliko pomoč in uteho tudi za starejše. Delovanje društva Žverca je večinoma povezano s pomočjo zavrženim mačkam. S pomočjo prostovoljcev iščejo možnosti začasne namestitve zavrženih živali pred prihodom v zavetišče ali namesto sprejema v zavetišče. Morda bi se več starejših ljudi odločilo za posvojitev ali namestitev živali doma, če bi imeli podporo pri dobavi materiala, potrebnega za oskrbo, predvsem pa s svetovanjem pri oskrbi živali.

Preko mreže MATIjA bi imela starejša oseba dostop do vseh informacij v zvezi z oskrbo. S pomočjo prostovoljcev bi jim oskrbo še olajšali - še posebej v primerih, ko so potrebni posebni prijemi (zdravljenje, odprava zajedavcev, posebna nega živali). V mrežo bi vključevali terenske veterinarje za obiske na domu. Prostovoljci so večinoma starejši ljudje, ki imajo na tak način tudi motivacijo, da vsaj enkrat ali dvakrat dnevno zapustijo stanovanje. Sodelovanje društev in uporabnikov mreže MATIjA je namenjeno tudi podpori pri oskrbi hišnih živali v primeru odsotnosti lastnika živali.

Korporativno prostovoljstvo Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja vabi vsa društva in ostale nevladne organizacije, da pristopijo in sodelujejo v akciji korporativnega prostovoljstva.

Za kaj sploh gre? Korporativno prostovoljstvo, je oblika prostovoljstva kjer gospodarske družbe v ideji družbene odgovornosti ponudijo svojim zaposlenim, da ti svoje delovne ure opravijo v okviru dogovorjene akcije z nevladno organizacijo. Z vidika nevladne organizacije so ti zaposleni prostovoljci, ki jim pomagajo pri njihovi dejavnosti za ta dan, pomagajo pri kakšnem večjem dogodku, organiziranem za ta namen ali enostavno uredijo okolico ali prostore, kjer nevladna organizacija deluje in tako izboljšajo pogoje za delovanje te organizacije. Pri tem je pomembno, da z akcijo nevladni organizaciji ne smejo nastati nobeni stroški.

Gospodarske družbe se na ponudbe za takšne akcije pozitivno odzivajo, žal pa se prejme premalo ponudb s strani nevladnih organizacij. V kolikor delujete v kakšnem društvu, zasebnem zavodu ali ustanovi in bi koristili večje število prostovoljcev, kontaktirajte Zavod PIP in skupaj bomo pripravili ponudbo za gospodarske družbe.

Miran Vrbanić, Zavod PIP

7

nevladna.zavodpip.si

11. festival sodobne umetnosti ART STAYS Jernej Forbici, KUD ART STAYS

KUD ART STAYS je na področju sodobne umetnosti ena najaktivnejših organizacij v Sloveniji. Že od leta 2003 poskušamo z Mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays in organizacijo razstav in dogodkov v najstarejšem slovenskem mestu ustvariti živahno mednarodno umetniško okolje in platformo za izmenjavo izkušenj, idej in mnenj o sodobni umetnosti.

Izpostavljamo live media sete projekta THE AREA OF BUSTLE iz Italije, per-

Na mednarodni ravni je Center za državljansko vzgojo v upravnem odboru evropske NVO mreže DARE in skozi strokovno sodelovanje že več kot 15 let aktivno sodeluje s Svetom Evrope, OHCHR, EIP, OVSE/ODIHR in Fundamental Rights Agency.

CDV nima zaposlenih, vse delo se opravlja projektno ali voluntersko. Naša pisarna je že vsa leta virtualna, vsa pridobljena sredstva pa namenjamo doseganju manadata organizacije.

Foto: Boris B. Voglar formanse slovenskih umetnikov, kot so Marko Batista in Miha Ciglar, avdio performans projekta Transversal L.P.S, Paole Rossi in Erike Vicari in performans Graziana Meneghina ter javnih projektov študentov štirih evropskih likovnih akademij. Projekte na odru bodo vsak dan spremljali DJ-i in veliko drugega.

Od razstavnih projektov, ki jih je skupno več kot deset, velja izpostaviti razstavo dveh »legend« klasične fotografije: Elia Colla in Stojana Kerblerja in samostojno razstavo velikega francoskega umetnika Bernarda Aubertina.

Festival nam daje občutek skupnosti skozi praznovanje umetnosti in kulture, ljudi in krajev. Nič ni bolj razburljivega kot videti zbrane ljudi ob dogodkih na glavnem odru, ki bo tudi letos postavljen v prelepem okolju starega Slovenskega trga ali na razstavah v Miheličevi galeriji, Galeriji Magistrat, Galeriji Doma Kulture, Razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Razstavišču FO.VI 2 v Mestnem gledališču, v Tovarni umetnosti v Majšperku, Galeriji FO.VI v Kidričevem ali drugih prizoriščih razpršenih po mestu in okolici.

Festival je tukaj, da navdihuje, veseli, zabava in izziva.

Predstavljamo in gostimo umetnike ki blestijo v svetovnih muzejih in bienalih, prav tako pa predstavljamo tiste, ki bodo blesteli v bližnji prihodnosti. Želimo prikazati dela, trenutno, najbolj uveljavljenih umetnikov, a obenem želimo vzpodbujati domače umetnike in domačo kulturno srenjo, da postane naša regija še pomembnejša kulturna destinacija, kar se kaže tudi v tem, da letos odpiramo razstavišča in oder mnogim slovenskim umetnikom in da peljemo v razstavišča naših tujih partnerjev slovensko umetnost.

Zavedamo se da je kultura in turizem, povezan z njo, ena od pomembnih možnosti izhoda iz trenutne ekonomske in socialne krize; mesto Ptuj v zadnjih letih presega svoje meje in se pojavlja na evropskih kulturnih zemljevidih kot pomemben akter in ponosni smo na vlogo, ki jo ima festival Art Stays pri nastajanju te nove zgodbe, ter vas vabimo da jo doživite z nami.

Več: www.artstays.si

NVO mreža DARE - nagrajeni primer dobre prakse v Evropi Slovenski Center za državljansko vzgojo ponosen na priznanje EU Elena Begant, programska direktorica CDV Mreža nevladnih organizacij s področja učenja odraslih za človekove pravice in aktivno državljanstvo DARE http://www. dare-network.eu je bila ustanovljena leta 2003 kot Grundtvig mrežni projekt http://www.dare-network.eu/project. htm šestnajstih organizacij in se je od takrat prelevila v največjo nevladno in neodvisno mrežo v Evropi na tem specifičnem izobraževalnem področju. Zaradi svoje kvalitete delovanja ter trajnostnega samofinanciranja je letos ob svoji desetletnici delovanja dobila nagrado »YOURopa. Active Citizens 2013« http://www. youropa-project.eu/2013/04/16/dare -network/ kot najboljši mrežni projekt v Evropi ter posebno omembo v publikaciji EAEA “Grundtvig Award 2013” http:// www.eaea.org/grundtvig . Manj znano je, da smo Slovenci del te zgodbe o resničnem uspehu vse od njenega nastanka in že dve leti tudi v samem vodstvu mreže - gre za izobraževalni zavod Center za državljansko vzgojo.

Kaj nas je vodilo pri oblikovanju mreže? Želeli smo nasloviti predvsem tri pomanjkljivosti, ki smo jih takrat opažali na področju nevladniškega izobraževanja odraslih o aktivnem državljanstvu in človekovih pravicah v vsej Evropi, ki bolj ali manj edini uspešno naslavljajo to izobraževalno področje.

Kot prvo smo v 2003 opažali, da je bilo

Je nevladna neprofitna organizacija s področja učenja človekovih pravic in spodbujanja aktivnega državljanstva. Naš cilj je razvijanje ključnih kompetenc prebivalcev Slovenije s poudarkom na socialnih in državljanskih kompetencah ter kritičnemu mišljenju in dojemanju družbenih procesov, tako šoloobveznih, kakor tudi starejših skozi procese aktivnega vseživljenjskega izobraževanja.

Poseben poudarek namenjamo usposabljanju mladih pripadnikov/ic ranljivih in marginaliziranih skupin prebivalstva, dobro pa sodelujemo tudi s šolami, univerzami, Zavodom za šolstvo in Andragoškim centrom Slovenije. Pripravljamo učna gradiva, delavnice, seminarje , konference in strokovna usposabljanja s področja človekovih pravic in aktivnega državljanstva. Slovenskim in tujim NVOjem nudimo strokovno pomoč in svetovanje pri iskanju projektnih partnerjev iz EU ter pridobivanju evropskih projektnih sredstev, saj so naša referenca številni nagrajeni evropski in domači projekti, v katerih smo bili udeleženi kot partner ali koordinator.

Do danes je na Mednarodnem festivalu sodobne umetnosti Art Stays sodelovalo preko 400 umetnikov iz 58 držav. Festival, ki sestoji iz deset-dnevne mednarodne rezidenčne udeležbe za umetnike, strnjene vrste najrazličnejših dogodkov in predavanj ter mesec dni trajajočih razstav, je v lanskem letu obiskalo preko 25.000 ljudi Letos se festival sodobne umetnosti Art Stays vrača enajstič in že petič v sklopu največjega kulturnega dogodka, poletnih festivalov Art Ptuj: program je poln novih dogodkov, od lokalnih do mednarodnih, od velikopoteznih do intimnih.

Vključuje projekte, ki orisujejo trenutno stanje v svetu sodobne, predvsem likovne, umetnosti. Nalašč smo ga poimenovali EXPOSE / Izpostavi, saj ne želimo vleči »rdeče niti«, temveč pokazati raznolikost sodobne umetnosti sveta in ponuditi obiskovalcem prav vse, od slikarstva, fotografije, videa, kiparstva, instalacij do performansa in še več. Seveda bomo tudi letos organizirali delavnice za otroke in najstnike ter izpeljali kar nekaj pogovorov z mednarodnimi in domačimi umetniki. Letos bodo vse razstave odprte že od prvega dneva festivala, 24. julija. Vse do 2. avgusta pa bodo vsak dan potekale delavnice, performansi, video večeri, odprti ateljeji, pogovori in drugo, ne bo pa manjkal niti zajtrk v galeriji in celonočni performans na Turškem vrhu. Vsak dan ob isti uri bo tudi organiziran voden ogled vseh razstavišč, ki jih bo preko deset. Vstop na vse dogodke in razstave je brezplačen.

Center za državljansko vzgojo

veliko nevladnih organizacij s tega področja, ki so delovale brez ustreznih resursov in v izolaciji, kar jim je preprečevalo hiter in natančen dostop do potrebnih informacij, potencialnih evropskih partnerjev in do lobistov EU, kjer se dogajajo spremembe, ki vplivajo na nacionalno raven.

Kot drugo smo želeli premostiti umetno ustvarjen prepad, ki je takrat v EU nenadoma zazijal med programi, ki so spodbujali izobraževanje za aktivno državljanstvo ter tistimi, ki so se ukvarjali z učenjem človekovih pravic, saj sta oba termina in posledično metodologije dela medsebojno tesno povezane, prepletene in neločljive. Naše tretje vodilo je bilo skozi učenje človekovih pravic in aktivnega državljanstva povezati raziskovalce, akademike, praktike, politologe in učitelje ter andragoge.

Danes je mreža DARE aktivna po vsej Evropi-; povezuje 51 nevladnih organizacij zelo različnih profilov iz 26 evropskih držav http://www.dare-network.eu/ members.htm v skupnem delu na področju učenja človekovih pravic in spodbujanja aktivnega državljanstva med odraslimi učečimi. Mreža promovira medkulturno in mednarodno sodelovanje ter tako zvišuje nivo izobraževalne kvalitete na tem področju. Naš cilj je, da bi postala sprejetje, potrditev in redno zagotavljanje

ustreznih resursov za učenje človekovih pravic in aktivnega državljanstva ključna zaveza vseh formalnih in neformalnih izobraževalnih sistemov v Evropi.

Mreža DARE si prizadeva za dosego tega cilja na razne načine, med katerimi so najbolj vidni: izmenjava informacij, vsebin, metod,ekspertov, članov upravnih odborov in prostovoljcev med partnerskimi organizacijami v mreži; skupna baza podatkov in informacijski sistem za obveščanje članov in javnosti (PR) ter lobistično delo na evropskem nivoju.

Mreža DARE organizira tudi skupne izobraževalne projekte, razvija standarde in modele dobrih praks, služi kot skupni vir za pridobivanje projektnih financ ter zagotavlja skupni visok standard projektnih izvedb ter rezultatov.

Mreža tudi pripravlja tudi redne konference snovalcev izobraževalnih poli-

Svet Evrope in Center za državljanksko vzgojo objavljata nacionalni razpis za

USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV LICENCE NACIONALNEGA TRENERJA/KE SVETA EVROPE PO PROGRAMU KOMPAS Razpis za 5-dnevno usposabljanja za pridobitev licence »nacionalni trener/ ka učenja človekovih pravic po programu Sveta Evrope KOMPAS 2013« je objavljen na spletnih straneh Centra za državljansko vzgojo http://www.eip -cdv.si/kompas.html Usposabljanje, že tretje po vrsti, bo izvedeno v času od 1. do 29. oktobra 2013 v e-obliki in s praktičnim 5-dnevnim seminarjem v Mariboru od petka, 25. oktobra do torka, 29. oktobra 2013.

Licencirani trenerji/ke bodo v letih 2014/15 povabljeni k sodelovanju v nacionalnih in mednarodnih programih CDV ter v vseh evropskih programih mreže DARE in aktivnostih Mladinskih centrov Sveta Evrope v Budimpešti in Strasbourgu, od njih pa se pričakuje tudi aktivno delo na področju človekovih pravic in aktivnega državljanstva znotraj njihovih lastnih organizacij (v kolikor so zaposleni).

25 izbranih udeležencev se bo usposabljanja lahko udeležilo brezplačno (štipendija Sveta Evrope), za ostale bo udeležba možna ob plačilu ekonomske cene izobraževanja, ki znaša 1.200 EUR. Kriteriji za izbiro štipendistov so sestavni del razpisa, kakor tudi vzorec izobraževalne pogodbe.

Motivirane prijave sprejemamo do 1.9.2013 na info@eip-cdv.si Usposabljanje bo izvajali dosedanji nacionalni trenerji/ke slovenskega Centra za državljansko vzgojo. Projekt je strokovno in finančno podprt s strani Sveta Evrope.

Kontakt: Elena Begant, programska direktorica CDV, info@eip-cdv.si www.eip -cdv.si FB https://www.facebook.com/cdv.cdv.3 GSM 031 577 971 tik v EU http://www.dare-network.eu/ grundtvig/project_conferences.htm in izvaja projekte zagovorništva na visokih mednarodnih ter nacionalnih ravneh. Prav tako organizira akademije in fokusna tematska srečanja http://www. dare-network.eu/index.htm, na katerih se redno srečujejo eksperti partnerskih organizacij in posredujejo ter analizirajo podatke o izobraževalnih temah, razvijajo inovativna izobraževalna orodja in nudijo profesionalno podporo pri izobraževanju človeških virov nevladnih organizacij s področja učenja človekovih pravic in aktivnega državljanstva.

Sinhronizirani akcijski dnevi http:// www.dare-network.eu/edc_hre_action_days_2011.htm so redna letna priložnost za vse organizacije v mreži, da lahko promovirajo in povečujejo vidnost evropskih izobraževalnih aktivnosti na t.i. »grassroot« nivoju. Vsakoletna DARE Spring Academy (zadnja je bila organizirana s strani Centra za državljansko vzgojo aprila letos v Mariboru http:// www.eip-cdv.si/dare.html ) je zmeraj odgovor na pereče izobraževalne teme v Evropi. Letošnja je bila tako posvečena vlogi izobraževanja odraslih pri preprečevanju diskriminacije ranljivih skupin, ob tej priložnosti pa je izšla tudi posebna DARE publikacija s primeri dobre prakse http://dare-network.blogspot. com/2013/06/innovative-approaches

-to-overcome.html , tudi slovenskimi.

Tudi sicer se izobraževanje učiteljev in trenerjev ter usposabljanje človeških virov znotraj mreže neprestano dogajata v odzivanju na potrebe članic mreže, prav tako pa se redno pripravljajo, izmenjujejo in preizkušajo izobraževalni moduli ter učni materiali. Dare redno objavlja rezultate svojih ugotovitev in povezane izobraževalne vsebine v svojih novicah eDARE Newsletter in posebnih tematskih publikacijah. http://www.dare-network. eu/publications.htm .

Tudi samo vodenje mreže DARE je skladno z mandatom mreže urejeno na transparenten in demokratičen način. Za mandatno obdobje dveh let jo vsakokrat vodijo izvoljeni predstavniki članskih organizacij. V mandatu 2011-2013 Upravni odbor mreže predstavljajo delegati nevladnih organizacij: Arbeitskreis deutscher Bildungsstätten AdB (Nemčija), HREA (Nizozemska), BEMIS (Združeno kraljevstvo), Center za državljansko vzgojo (Slovenija) http://www.eip-cdv.si in VIS (Italija).

Kontakt: info@eip-cdv.si , 031 577 971 Spletna stran mreže: http://www.dare-network.eu/index.htm Blog z novicami: http://dare-network.blogspot.com/ Prijava na E-DARE Novice: edc@dadalos.org (subscribe)

8

julij 2013

CNVOS proti obdavčitvi nepremičnin nevladnih organizacij v javnem interesu!

Ljubljana, 1. 7. 2013 - CNVOS je 28. 6. Ministrstvu za finance posredoval pobudo glede davka na nepremičnine. Zavzeli smo se, da se davka oprosti tiste nevladne organizacije, katerih dejavnosti je država prepoznala kot splošnokoristne in jim zato ali s posebno odločbo ali na podlagi zakona priznala poseben status delovanja v javnem oziroma splošnem interesu (gasilska in športna društva, humanitarne in socialnovarstvene organizacije itd.).

Pri predlogu se zgledujemo po ureditvi v primerljivih državah EU. Kot je razvidno iz samega predloga zakona, namreč takšno ali vsaj zelo podobno oprostitev poznajo tako rekoč vse države, ki jih je ministrstvo navedlo v prikazu mednarodne ureditve. V Avstriji so tako davka oproščene splošno koristne in dobrodelne organizacije ter športna društva, na Danskem in Švedskem dobrodelne in socialne ustanove, v Latviji športni objekti ter stavbe gasilcev in reševalcev. Poleg v samem predlogu naštetih držav so davka na nepremičnine splošnokoristne nevladne organizacije oproščene npr. tudi v Nemčiji in na Poljskem ter delno v Romuniji.

Gre za organizacije, ki vsa svoja sredstva in prihodke namenjajo za doseganje splošnokoristnih ciljev, ne pa za zasebno porabo. Zato bi bilo prav, da se takšne organizacije oprosti predmetnega davka, saj bodo s tem sredstva, zbrana preko donacij, nacionalnih in evropskih javnih razpisov resnično uporabljena, za kar so bila tudi izvorno namenjena.

Predlagana oprostitev tako po eni strani pomeni dodaten ukrep za spodbujanje tistih nevladnih organizacij, ki jim slovenski pravni red že sedaj priznava poseben javnokoristni položaj, po drugi strani pa je tudi povsem mednarodnopravno primerljiva, kar za trenutni predlog zakona žal ne velja.

Vir: www.cnvos.si

Poziv »Uspešno črpanje evropskih sredstev« v okviru EPM 2013 Javni poziv za izbiro kandidatov za izobraževanje »Uspešno črpanje evropskih sredstev« v okviru s sofinanciranega programa uspešno črpanje evropskih sredstev za evropsko prestolnico mladih 2013 (EPM 2013) Zavod PIP je dne 3.7.2013 objavil Javni poziv za izbiro kandidatov za izobraževanje v okviru sofinanciranega programa Uspešno črpanje evropskih sredstev – UČES, ki se izvaja v okviru Evropske prestolnice mladih 2013.

Predmet javnega poziva je zbiranje prijav mladih med 15 in 29 letom starosti in mladinskih delavcev za izbor kandidatov za izobraževanje v okviru sofinanciranega progama Uspešno črpanje evropskih sredstev – UČES. Identifikacija evropskih izzivov in politik, sposobnost samostojne priprave kompleksnih projektnih predlogov in razvrščanje projektnih predlogov na ustrezne evropske finančne vire, sposobnost vodenja pridobljenih evropskih projektov in projektnih konzorcijev… so znanja, ki jih bodo udeleženci tekom izobraževanja pridobili in so nujna za uspešno črpanje evropskih sredstev.

Nevladna @NevladnaOrg

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).

Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Kaj počnete?

Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v naslednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate.

Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Projektna pisarna Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja (RSNVOP)

RSNVOP v okviru projektne pisarne zasnoval program podpore nevladnim organizacijam pri pripravi in izvajanju projektov (lokalnih, nacionalnih, evropskih) v obliki brezplačnega svetovanja in pomoči, ki obsega:

Na osnovi prejetih prijav se bo izbralo 100 najprimernejših kandidatov, ki bodo lahko pristopili k Osnovnemu modulu Uspešnega črpanje evropskih sredstev. Osnovni modul bo pretežno teoretični del in sicer v obsegu 40 ur. Izvajal se bo v mesecu septembru. Po zaključku osnovnega modula, se bo med udeleženci, ki bodo uspešno opravili osnovni modul, izbralo 20 kandidatov, ki bodo lahko pristopili k Nadaljevalnemu in zaključnemu modulu, ki bosta pretežno praktična, pri čemer bodo udeležencem za pripravo projektne prijave na voljo mentorji Zavoda PIP. Izvajal se bo v obdobju september 2013 – december 2013.

• • • • • • •

Poziv s prijavno dokumentacijo je objavljen na spretni strani www.zavodpip.si. Prijave (življenjepis in motivacijsko pismo) je potrebno posredovati najkasneje do 15. 08. 2013 na e-naslov: pip@zavodpip.si

Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru v prostorih Zavoda PIP, Gosposvetska 86 v Mariboru. Kontakt: 02/ 234 21 46, med 9.00 – 13.00.

Projekt EPEKA v okviru EPM Maribor 2013

Kdo smo in kje nas najdete

EPEKA sodeluje v Maribor 2013 - EPM s programom Skupaj v EPM 2013. Program vsebuje različne projekte, kot so izvajanje evropske prostovoljne službe v Mariboru prostovoljcev iz Grčije, Turčije in Romunije, izvedba mednarodnega usposabljanja Ženske za planet, ki se je odvil od 1. do 8. junija pod Pohorjem in mednarodne mladinske izmenjave.

V okviru programa smo poslali tudi prostovoljca iz Maribora v Južno Afriko, kjer opravlja delo v sirotišnici. EPM 2013 pozitivno vpliva tudi na projekte EPEKA v tujini, kjer je naslov EPM zelo cenjen.

Želiš postati poslanec?

Mestni parlament mladih je program Evropske prestolnice mladih Maribor 2013, ki ga izvaja Zavod PIP. Program predstavlja simulacijo Evropskega parlamenta. Namen programa je spodbujati participacijo mladih v demokratičnih sistemih odločanja, pri čemer se bo čim več odločitev in aktivnosti prepustilo prav mladim. Mlade želimo seznaniti z delovanjem Evropskega parlamenta, jim dati možnost artikuliranja problemov in predlaganja ukrepov za rešitev le-teh. Parlament bo deloval po odborih, kjer se bosta obravnavali temi zaposlovanja in neposredne demokracije. Dokažite, da mladi niste apolitični, da imate voljo sodelovati in da vam ni vseeno za vašo prihodnost.

Vabimo vse mlade med 19. in 29. letom starosti, da se prijavijo in postanejo eden izmed 50-ih mladih poslancev, ki bodo razpravljali o aktualnih lokalnih tematikah, izpostavljali probleme in poskušali najti rešitve zanje. Mladi poslanci se bodo tekom dela srečali z evropskimi poslanci, poskrbljeno bo pa tudi za družabne dogodke, kjer se bodo mladi lahko bolje spoznali.

Simulacija se bo začela izvajati septembra 2013 in bo vključevala do 15 zasedanj.

Vsi zainteresirani mladi naj izpolnijo prijavnico na spletni strani http://www.zavodpip.si/mladina/82 in jo skupaj s krajšim motivacijskim pismom pošljejo na elektronski naslov miran.vrbanic@zavodpip.si do 1. avgusta 2013.

Ignoriranje državljanov se spreminja v rutino Ljubljana, 2. 7. 2013 – Vlada ignoriranje pravice državljanov, da poznamo, razumemo in komentiramo ter dopolnjujemo predloge zakonov in drugih predpisov, ki jih pripravljajo ministrstva, spreminja v rutino. V tednu, ki je bil zaradi praznika krajši, je bilo med objavljenimi predlogi predpisov spet več kot 80 % takšnih, pri katerih je bila kršena Resolucija o normativni dejavnosti.

Zgolj v vednost: Resolucija o normativni dejavnosti je bila sprejeta zato, da bi končno začeli dobivati boljše, bolje premišljene in s čim širšim številom vpletenih usklajene predpise. Tudi zato naj bi tisti, ki jim bi zakoni življenja lahko postavili na glavo, imeli na voljo razumni rok 30 dni za komentarje, dopolnila ali pripombe.

Od skupaj enajstih (11) objavljenih predlogov predpisov v prejšnjem tednu je bilo to določilo ignorirano pri devetih (9). Kršitelji so bili: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (2), Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2), Ministrstvo za finance (1), Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (1), Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (1), Ministrstvo za pravosodje (1) in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (1). Slednje je hkrati objavilo tudi en predlog predpisa, pri katerem so bila v celoti upoštevana določila Resolucije o normativni dejavnosti. En predlog predpisa, pri katerem je bila resolucija v celoti spoštovana, je prispevalo tudi Ministrstvo za zdravje.

Več o rezultatih: http://civilni-dialog.net/stevec/ Seštevek vseh kršitev Resolucije o normativni dejavnosti od imenovanja vlade pove, da ministrstva v kar treh četrtinah primerov pravico državljanov do sodelovanja v procesu nastajanja zakonov delno ali v celoti ignorirajo. Natančneje: skupaj je bilo objavljenih 148 predlogov predpisov, zabeleženih pa 111 kršitev (75 %). V zadnjih tednih je delež kršitev kljub opozorilom počasi rastel.

Vir: www.cnvos.si

svetovalno podporo pri iskanju primernih razpisov, pomoč pri iskanju projektnih partnerjev, svetovanje pri ureditvi pogodbenih razmerij med partnerji, svetovanje in pomoč pri pripravi prijave na razpis, svetovanje pri oblikovanju finančnega načrta prijave, svetovanje pri izvajanju in evalvaciji projektov, svetovanje pri pripravi poročil za financerje.

Zavod PIP »PRAVO INFORMACIJE POMOČ« je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, informiranja o Evropski uniji, razvoja nevladnih organizacij in svetovanja za mlade. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.

• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si in www.zivim.eu) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • programi za mlade PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

OD 21. 3. 2013 ŠTEJEMO, KOLIKOKRAT SO 11. VLADA IN NJENA MINISTRSTVA PREKRŠILA RESOLUCIJO O NORMATIVNI DEJAVNOSTI, KI JO JE 19. NOVEMBRA 2009 SPREJEL DZ RS:

SEZNAM KRŠITEV JE BIL OSVEŽEN 8.7.2013 Vir: http://www.civilni-dialog.net/stevec/

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org