»Igra postaja zelo napeta in živahna.« 100 let
(organiziranega) nogometa v Trbovljah
»FD Kvarner (Reka): SFD Rudar (Trbovlje) 2:1 (0:0).« Zasavski udarnik, 30. julij 1948, 4.
1
2 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Nogomet je univerzalni fenomen, saj ga igrajo po vsem svetu. Poleg tega ga velika večina ljudi spremlja kot navijači na stadionih ali prek televizijskih sprejemnikov. Nogomet je v svojem bistvu preprosta igra, pri kateri ekipi z enajstimi igralci skušata doseči gol z zabijanjem žoge v nasprotnikova vrata. Igralci žogo usmerjajo z nogami ali z glavo, ne smejo pa se je dotakniti z rokami. Roke lahko uporablja samo vratar, in to le v kazenskem prostoru v bližini lastnih vrat. Igralni čas tekme traja 90 minut in ima premor po polovici igre. 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah bo predstavljeno skozi dekade, kjer bodo izpostavljeni najzanimivejši dogodki, ki so se zvrstili v tistem desetletju.
3 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Predgovor
4 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Uvod V preteklosti se je za nogomet najprej navduševala mladina, kasneje pa je brcanje žoge priraslo k srcu tudi starejšim, ki so za to obliko druženja imeli čas predvsem po službi, v prostem času. Rekreacija in z njo povezano športno tekmovalno udejstvovanje je bila ena od dejavnosti, ki je pritegnila širok krog ljudi. Glavni akterji tovrstne oblike druženja so bili predvsem mlajši, saj je bilo zelo razgibano in raznovrstno.
Ljubljana je bila po koncu prve svetovne vojne največje in glavno slovensko mesto, katerega prebivalstvo se je povečalo s številnimi primorskimi emigranti, prav tako pa je šolsko leto in organiziranje ljubljanske univerze vplivalo na priliv študentske in srednješolske mladine in mnogi od njih so pomnožili vrste ljubljanskih športnih klubov, po končanem študiju pa bili pobudniki športa v drugih krajih (tudi v Trbovljah).
2 Stepišnik, Drago. »Od Ljubljanske nogometne podzveze do Nogometne zveze Slovenije.« V: 50 let ustanovitve vodstvene nogometne organizacije na Slovenskem, ur. Drago Stepišnik, 7-83. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije, 1970, 21.; Medobčinska nogometna zveza Ljubljana. Zbornik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana: 1920-2020. Ljubljana: Medobčinska nogometna zveza, 2020, 17.
Pavlin, Tomaž. »Športne in telesnovzgojne organizacije v Ljubljani 1918-1941: Športni klub Ilirija in Akademski športni klub Primorje.« Magistrsko delo, Filozofska fakulteta UL, 1998, 24-31.
3
5 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Po koncu prve svetovne vojne se je šport organiziral v državnih panožnih zvezah, narejeni pa so bili tudi prvi koraki k vzpostavitvi jugoslovanskega tekmovalnega prostora. Kot prva je bila 9. septembra 1919 ustanovljena Jugoslovanska nogometna zveza (JNZ), v okviru nje pa 25. aprila 1920 še Ljubljanska nogometna podzveza kot organ osrednje zveze s sedežem v Zagrebu.
6 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Kazalo
7 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
“ 8 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
»Morda ni kraja v Sloveniji, kjer bi sport tako napredoval in kjer bi bilo več zanimanja za nogomet kot v Trbovljah.« 4
»Športno življenje v Trbovljah.« Sportni list, 14. oktober 1930, 2.
4
Obdobje med obema vojnama
Leta 1920 v Trbovljah še ni bilo sledu o nogometu in drugih športnih igrah, razvita je bila edino orodna telovadba, ki je slonela na trdnih, tradicionalnih temeljih in bila priljubljena pri ljudeh. Samo telovadba je imela pečat resnosti, ki pripada športu. Po večjih mestih so že bili močni nogometni klubi, v Trbovljah in na podeželju pa so ljudje gledali na nogomet tako, kakor so gledali starejši ljudje na otroke, ki so se podili za hišami za žogo iz cunj. Mladina je bila seveda mnogo naprednejša kot starejši, za nogomet so se navduševali predvsem mladi fantje, ki so študirali ali bili v službah v Celju, Ljubljani in tujini, kjer so se hitro ogreli za lepoto in borbenost tega športa. Ko so prišli domov, so seveda z vso
Grošelj, Marjan. »Iz zgodovine SK Trbovlje.« V: 30 let športa v Trbovljah: 1922 – 1952, 13-21. Trbovlje: Športno društvo “Rudar”, 1952, 13
5
mladostniško energijo hoteli ustanavljati nogometne klube, zato sta leti 1920 in 1921 veljali za čas »nogometne psihoze«, saj so posamezniki mrzlično iskali izhode iz raznih zagat, ki so preprečevale, da bi nastali nogometni klubi.5 Pri tem velja omeniti, da se ustanovljeni športni klubi niso ukvarjali le z nogometom, temveč tudi z drugimi športnimi panogami, vendar bo v pričujoči publikaciji v ospredju seveda nogomet.
9 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
(1920 – 1941)
“
10 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
»Ni se moglo takrat govoriti še o igranju, ker se je le vadilo in brcalo.« 6
»Športno življenje v Trbovljah.« Sportni list, 14. oktober 1930, 2.
6
SK Zora Na ustanovnem občnem zboru v gostilni Pravdič je bil 24. aprila 1922 uradno ustanovljen Delavski športni klub Zora, ki je tlakoval temelje za dolgo in bogato zgodovino trboveljskega nogometa. Športni klub Zora je bil član Športnega podsaveza za Slovenijo s sedežem v Ljubljani.7
Deloval je na področju Glažute, svoje igrišče pa je imel na Tretji etaži. Na njem sicer niso mogli igrati uradnih tekem, ker je bilo premajhno, sredi igrišča pa je stal telefonski drog, ki ga po dogovoru z rudnikom niso smeli odstraniti.9 Gostilna Pravdič. Arhiv ZMT.
SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Register društev, št. 4213, »Pravila delavskega športnega kluba ‘’Zora’’ v Trbovljah.« 8 Petrič, Alfred. »ŠK Zora.« V: 50 let nogometne igre v Trbovljah: 1922-1972, ur. Alfred Petrič, 17-21. Trbovlje: Nogometni klub Rudar, 1972, 17-21. 9 Prav tam, 17-21. 10 Prav tam, 17-21. 7
Prve prijateljske tekme z nasprotniki iz Celja so odigrali na prostoru sedanjega stadiona Rudar oz. takratnem Volajevem travniku, kjer so bili goli provizorični.10 Prijateljskim preizkušnjam je sledilo prvenstveno tekmovanje v sezoni 1923/24, ki pa se je najverjetneje končalo že po jesenskem delu zaradi različnih političnih dejavnikov.
11 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Klub je bil dobro organiziran, saj so odborniki poleg klubske opreme priskrbeli tudi klubski znak. Ta ima v levem kotu zgoraj nogometno žogo, v črnem pasu po diagonali napis ŠK Zora in v desnem kotu napis Trbovlje.8
Lestvica po jesenskem delu je izgledala sledeče.11
1923/24 Celje II 1.
Red Star (Celje)
3
2
1
0
6:2
5
2.
SD Šoštanj (Šoštanj)
3
2
0
1
7:6
4
3.
SK Trbovlje (Trbovlje)
3
1
1
1
5:4
3
4.
Zora (Trbovlje)
3
0
0
3
3:9
0
Jakovljević, Nebojša. Fudbalska takmičenja Južnih Slovena: 1873-1941. Subotica: Visoka škola za obrazovanje vaspitača i trenera, 2018, 299.
11
SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Register društev, št. 4213, »Pravila delavskega športnega kluba ‘’Zora’’ v Trbovljah.«
SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Register društev, št. 4213, »Pravila delavskega športnega kluba ‘’Zora’’ v Trbovljah.«
12 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Po junijskih dogodkih leta 1924 je tedanja državna oblast izdala odredbo, da se Zora razpusti z vsemi sekcijami, njena lastnina pa zapleni.
SK Zora 1922/23: Franc Kovačič, Ludvik Marin, Mirko Rajtmajer, Jernej Šorel, Avgust Rojc, Ivan Šuštar, Tone Bostič, Robert Stepišnik, Ivan Bučar, Franc Planinc (vratar in predsednik), Franc Barovič. Slika je iz zbornika 50 let nogometne igre v Trbovljah, str. 18.
13 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Znak prvega nogometnega kluba v Trbovljah. Slika je iz zbornika 50 let nogometne igre v Trbovljah, str. 3.
“
14 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
»Agilni in mladi klub »Trbovlje« je igral požrtvovalno /…/« 12
12
»Ilirija (rez.) : S. K. Trbovlje 5 : 1. (3 : 0).« Jutro, 3. junij 1924, 5.
SK Trbovlje
Prvi igralci kluba so bili Adolf Koka- in Šoštanju ter drugod.15 lj, Bučar, Franc Kramar, Franc Volker, Albert Božič, Poljanec, Karel Les, Luči Leta 1923 so bila uradno priznana tudi Florenini, Julče Novak, Milan Meško in društvena pravila, ki jih je potrdil oddelek Slavko Berger.14 za notranje zadeve Pokrajinske uprave v Ljubljani.16 Začetni treningi so potekali v letu 1922 in 1923 na ledenicah, kjer je bilo kasneje Prva nogometna tekma v Trbovljah je bila pomožno igrišče nogometnega kluba Ru- odigrana 26. julija 1923 na improviziranem dar, večkrat pa so trenirali v gosteh pri SK igrišču na Volajevem travniku. Lokacija igZori na Tretji etaži oziroma na današnjih rišča je bila na območju današnjega igrišča Nasipih, kjer je sredi igrišča kraljeval visok Rudar, vendar v precej manjšem obsegu. drog električne napeljave. Kasneje ureje- V goste v Trbovlje je prišla ekipa SK Celno igrišče za Metalijo pri tedanji klavnici ja, člana I. celjskega okrožja. Garderoba za ni bilo dovolj veliko za odigravanje pr- igralce je bila v Volajevem kozolcu. Za SK venstvenih tekem, zato v letu 1922 in tudi Trbovlje so takrat igrali F. Pikl, Poljanec, kasneje ni bilo v Trbovljah nobenih pri- Slavko Berger, Franc Volker, Adolf Kokajateljskih in prvenstvenih tekem. Te so se lj, brata Lebeničnik, Albert Božič, Franc igrale v prvih letih izven Trbovelj, v Celju Kramar, Karel Les in Ivo Pinterič. Rezu-
Prav tam, 22. 15 Prav tam, 22. SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Register društev, št. 8072, »Pravila sportnega kluba Trbovlje s sedežem v Trbovljah.« 17 Pinterič, Krasnik. »Spomini na SK Trbovlje,« 22. 14 16
15 | 100 let (organiziranega) nogometa v Trbovljah
Čeprav telovadna društva, kot sta Sokol in Svoboda, niso bila zainteresirana za gojitev nogometa, se je v oktobru leta 1921 na pobudo zagnanih ljudi, kot so bili Adolf Kokalj, Franc Kramar, Albert Božič, in s podporo dijakov, mladih delavcev ter nameščencev pri rudniku ustanovil nogometni klub pod imenom Športni klub Trbovlje (SK Trbovlje).13