Naš nogomet, 44, april 2011 by Nogometna zveza Slovenije

Revija Nogometne zveze Slovenije | April 201 1 | Številka 44

Z Dobovičnikom o uvrstitvi na Futsal EURO

Intervju: Vlado Šajn str. 24

str. 22

Angleški selektor U-16 o delu z mladimi na Otoku str. 14

KI:

IN FOTOUTR

Kvalifikacije UEFA Euro 2012

Z drugega mesta v zaključek kvalifikacij Novi predsednik NZS

Aleksander Čeferin A N V O K O R +ST OGA PRIL

Iz analize tekme do treninga

Naš nogomet v prenovljeni obliki Za javno podobo našega nogometa smo najbolj odgovorni prav mi sami. Vsi skupaj ter vsak od nas posebej. O slovenskem nogometu na vseh ravneh lahko vsak dan v časopisih ter v elektronskih občilih spremljamo vse več informacij, na katere nimamo neposrednega vpliva. V demokratičnih družbah z odprto in svobodno javnostjo je to tudi naravno in pravilno. A posreden vpliv, predvsem prek našega lastnega dela in ravnanja v javnosti, zagotovo imamo. Prav v tem je naša odgovornost, ki sem jo omenil na začetku. Na Nogometni zvezi Slovenije se ob tem zagotovo zavedamo tudi posebne odgovornosti, ki jo imamo pri povezovanju vseh ravni našega nogometa. Tekmovalni rezultati naših reprezentanc so zagotovo pomemben del našega poslanstva, a nalog je še veliko več. Prav pri vseh pa je pomembno, da so vsi deležniki slovenskega nogometa med seboj dobro povezani in čim bolj usklajeno delujejo v skupno dobro. Smisel ni le v tem, da se s kakovostno in hitro izmenjavo informacij izognemo drobnim ali celo večjim nesporazumom, ki brez vsake potrebe včasih vplivajo na naša skupna prizadevanja. Ob tem pa je seveda naravno, da nikoli ne bomo imeli povsem enakih pogledov na vse stvari v nogometu.

prihodnosti in zahtevam mladih generacij nogometašev, ki so naša prihodnost. Zaključni turnir evropskega prvenstva U-17 pri nas prihodnje leto je velik izziv in hkrati simbol naših prizadevanj za prihodnost. Zaradi vsega napisanega smo se na Nogometni zvezi Slovenije odločili, da obudimo in posodobimo našo dolgoletno revijo „Naš nogomet“ ter jo nadgradimo še z novim televizijskim magazinom in spletnimi vsebinami z enakim imenom. Z novim „Našim nogometom“ na treh medijskih platformah želimo še bolje povezati vse generacije v naši nogometni družini, ki bo uspešna le, če bomo izkušnje in tradicijo skladno združili z ambicijami za prihodnost. Gre za prihodnost, v kateri bo naš nogomet v naši družbi imel še večjo veljavo, predvsem zaradi pozitivnih vrednot, ki jih spodbuja. Ko bo imel še boljšo podobo v javnosti in ko bomo lahko skupaj ugotovili, da smo k temu z našim odgovornim ravnanjem in vedenjem največ pripomogli prav mi. Aleš Zavrl, generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije

Ključno je medsebojno zaupanje, osnova za to pa je dobro obveščanje znotraj naše velike nogometne družine. Samo tako bomo kos zahtevnim nalogam v

Vrnitev Našega nogometa Potem, ko je leta 2008 izšla zadnja številka Našega nogometa, se revija Nogometne zveze Slovenije vrača. Grafično in vsebinsko je revija naredila korak s časom, pod prepoznavno znamko v slovenskem nogometu, Naš nogomet, pa smo poleg tiskane izdaje, ki je tokrat pred vami, združili še televizijski magazin. Obe ediciji Našega nogometa bosta seveda našli svoj prostor tudi na našem spletnem mestu. Tokratna prva številka Našega nogometa se osredotoča predvsem na dogodke, ki so zaznamovali zadnjih nekaj mesecev. S fotogalerijo smo se spomnili tekme z Italijo in gostovanja v Belfastu. Slovenija je z zadnjega gostovanja tako prinesla točko in še naprej zaseda odlično drugo mesto v izenačeni skupini. Verjetno vam je znano, da bo Slovenija v prihodnjem letu gostila evropsko prvenstvo do 17 let. Medtem ko bodo prizorišča predstavljena v eni od prihodnjih številk, pa tokrat pričenjamo z ‘vsebino’ – dogodki na igrišču. Reprezentanca do 17 let je v letu 2011 odigrala tri tekme proti dvema renomiranima nasprotnikoma. Tako z Anglijo kot tudi s Francijo (dvakrat) se je razšla brez zadetkov in poslali jasno sporočilo – Slovenija na Euru ne bo igrala obrobne vloge. Obisk angleške reprezentance smo izkoristili še za pogovor o angleškem nogometu s selektorjem Kennyjem Swainom. Čeprav je preteklo že nekaj časa od nove uvrstitve futsal reprezentance na evropsko prvenstvo, pa smo se za Naš nogomet dobili z Andrejem Dobovičnikom. Selektor futsal reprezentance je razkril svoja pričakovanja in vtise po končanih kvalifikacijah. S predsednikom sodniške organizacije smo spregovorili o slovenskih sodnikih, tehnologiji in še marsičem. Seveda pa v vsem skupaj ne gre pozabiti niti na zgodovinsko rubriko z dr. Tomažem Pavlinom ter strokovno prilogo prilogo Našega nogometa. Ekipa revije Naš nogomet

KAZALO: 6 Fotografija meseca 8 Kvalifikacije UEFA Euro 2012 12 Nova generacija za nov uspeh? FOTOUTRINKI:

U-17:

14 “Stereotipi le še del preteklosti.” 16 Predstavitev NZS KENNY SWAIN:

18 Aleksander Čeferin 22 Še drugič na evropsko prvenstvo NOVI PREDSEDNIK NZS:

FUTSAL:

24 Z Vladom Šajnom o sodniških zadevah 26 Novičke iz sveta NZS 28 Hervis pokal Slovenije SODNKI:

30 Sto let slovensko-italijanskih dvobojev IZ ZGODOVINE:

32 Zlatko in Luka

NAŠ NOGOMET VČERAJ IN JUTRI:

april 2011, številka 44 Izdajatelj: NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE Predsednik: Aleksander Čeferin Generalni sekretar: Aleš Zavrl Odgovorna urednika: Igor E. Bergant in Matjaž Krajnik Teksti: Igor E. Bergant, Matjaž Krajnik, Andreja Potočnik, dr. Tomaž Pavlin, mag. Uroš Stanič, Lea Soklič Foto: Drago Wernig – TAKA, Sportida.com in arhiv NZS, Domen Dolenc Oblikovanje in prelom: Žiga Jokić, atree d.o.o. Tisk: Vesttisk, Egon Vovk s.p.

FOTO ME SECA

a j i f a r g o t o F : a c e mes

Fotografiraj in osvoji majico! Radi fotografirate? Sodelujte v nagradni igri Našega nogometa in si prislužite nagrado. Tokrat je fotografijo meseca prispeval naš fotograf, v naslednji številki Našega nogometa pa bo zaživela tudi rubrika z najboljšo fotografijo bralcev. Tako nam pošiljajte fotografije z nogometnih dogodkov, najboljšo po izboru uredništva pa bomo nagradili z unikatno majico Naš nogomet. Fotografije pošiljajte na e-naslov urednistvo@nzs.si, več o nagradni igri pa preberite na spletni strani NZS (www.nzs.si/nagradna-igra).

KA Foto:TA

Samir Handanovič je bil tudi proti Italiji ena ključnih figur Slovenije. Pri zadetku Thiaga Motte sicer ni imel možnosti, toda mnogokrat je bil nerešljiva uganka za italijanske napadalce. Sredi drugega polčasa pa je Slovenijo rešil z bravuroznim posredovanjem, med katerim je nastala fotografija meseca po izboru Našega Nogometa.

R E P O RTA Ž A

: I K N I R FOTOUT

Slovenija : Italija 16 tisoč gledalcev je na stadionu v Stožicah pričaralo izvrstno ozračje ob dolgo pričakovanem gostovanju štirikratnih svetovnih prvakov iz Italije. Pričakovanja v slovenski reprezentanci in na tribunah so bila velika, a na koncu je vendarle prevladalo spoznanje, da so bili gostje tokrat boljši. S prvo zmago na slovenskih tleh, vsaj na najvišji ravni, so se naši zahodni sosedi tudi utrdili na prvem mestu na lestvici naše kvalifikacijske skupine, razpleti vseh tekem pa so našo reprezentanco ohranili v igri za drugo mesto in dodatne kvalifikacije.

dardna enajsterica Slovenije. Tudi proti Italijanom je tekmo začela stan

S. Handanović, Brečko (od 70. Anđelković), Šuler, Cesar, Jokić, Birsa (od 74. Iličić), Koren, Radosavljević, Kirm, Novaković, Dedić (od 56. Ljubijankić).

Buffon, Maggio, Bonucci, Chiellini, Balzaretti, Montolivo (od 87. Marchisio), Aquilani, Thiago Motta, Mauri (od 63. Nocerino), Cassano (od 74. Rossi), Pazzini.

0:1

Thiago Motta 73’

MAGGIO AQUILANI JOKIĆ

CESAR

KIRM

BONUCCI BUFFON

DEDIĆ KOREN

PAZZINI

MAURI

MOTTA CHIELINNI

HANDANOVIĆ

RADOSAVLJEVIĆ

NOVAKOVIĆ

CASSANO MONTOLIVO

ŠULER BIRSA BREČKO

BALZARETTI

ni DA roje ala, v Z e prišel re č š la ri il V ig a ik n n d je z e Zv in (22), rečanju e Rossi olu na s ostov. Giusepp g m e in ed tg takoj po braniti prednos u l a g a m po

Valter Bir sa v dvobo ju s Christ Maggiom ianom (2) svojem igra iz Napolija, ki je na lnem mest u nasledil Christiana Panuccija.

Zlatan Ljubija nk v igro v eliko p ić je imel tak oj po p riložno Chiellin rih st ija in z adel pr – prehitel je G odu ečko. iorgia

a asko – čitno m ilani š a z z l igra rto Aqu Cesar je in Albe visoke Boštjan ocerino (23) zaradi la a ž ski li N ib a pr i sloven Antonio aje nist di edin eni karton. r u t u il m b e (14) s ilec je il rum aš bran mi dob noge. N š, ki je na tek eta nogom

R E P O RTA Ž A

: I K N I R FOTOUT

S. Irska : Slovenija

Stanje stadiona v Belfastu, Windsor Park, Severnim Ircem ni prav v ponos, a polne in glasne tribune so domače nogometaše vedno znale motivirati za nadpovprečno uspešne predstave. Zato rezultat 0:0 za slovensko reprezentanco ni bil neuspeh, izid pa je zelo pomemben v boju za drugo mesto. Navsezadnje – v zadnjih kvalifikacijah za SP 2010 so naši v Belfastu izgubili z 0:1, odtlej pa so z izjemno serijo in odločnostjo krenili na pot v Južno Afriko. Tokrat so za popotnico proti Poljski in Ukrajini vzeli eno točko.

Začetna postav a v Belfastu – tr i spremembe v tekmo z Italijo primerjavi s – Mavrič Rožič namesto Cesarja namesto Radosa , Bačinović vljevića in Iličić namesto Dedić a.

v polju: rbtenice Posvet h vaković. ren in No Birsa, Ko

0:0

Camp, Cathcart, J. Evans, McAuley, Craigan, Baird, C. Evans (od 90. Boyce), Clingan, Feeney, (od 81. McCourt), Brunt, McCann (od 71. McQuoid).

BIRSA J. EVANS

S. Handanović, Brečko, Šuler, Mavrič Rožič, Jokić, Bačinović (od 90. Šukalo), Koren, Birsa, Kirm, Iličić (od 29. Ljubijankić), Novaković (od 84. Dedić).

BREČKO

McCANN ŠULER BRUNTNOVAKOVIĆ

CLINGAN CRAIGAN

BAČINOVIĆ

HANDANOVIĆ

MAVRIČ FEENEY

CAMP

ILIČIĆ

KOREN

JOKIĆ

BAIRD KIRM

McAULEY

C. EVANS CATHCART

– mimo a Korena rt e b o R r arta (2). Prodo ) in Catch (8 a n a g Clin

Josip I ličić je n Parku igral l a Windsor e pol u ga ni u re, stavila poško dokler dba.

u– rodor h cvp t e j r o a v G e d etan mov . Paler oirski kap gledalec n e r l e l i v se je b uley McA

U-17

U-17:

Nova generacija za nov uspeh? Slovenija bo leta 2012 gostila najboljše nogometaše rojene po 1. januarju 1995, saj bo pri nas potekalo Evropsko prvenstvo U-17 2012 pod okriljem Uefe in Nogometne zveze Slovenije. Tokrat bo kot gostiteljica na zaključnem tekmovanju sodelovala tudi Slovenija, ki je v februarju in aprilu že pričela s pripravljalnimi tekmami. V želji, da zaključni turnir, ki bo prihodnjega maja, pričakajo kar najbolje pripravljeni, so se varovanci selektorja Miloša Kostiča pomerili z velesilama svetovnega nogometa Anglijo in Francijo - ter ostali neporaženi.

0:0 Slovenija : Anglija

Koper, 15. 02. 2011; Gledalcev: 400. Slovenija: Zabret, Hvastija, Heljezovič, Dautovič, Vukliševič, Stojanovič (od 75. Agičič), Zahovič (od 67. Lotrič), Mencigar (od 67. Paljušič), Udovič (od 56. Dodlek), Hotič (K) (od 78. Barišič), Vujčič; selektor: Kostič. Anglija: Gunn, Chambers, Clark, Jebb, Innis, Gordon, Mitchell, Poyet, Akpom, Lipman, Wallace; selektor: Swain.

Slovenija že nekaj časa slavi kot »valilnica« številnih mladih talentov, kar v zadnjih letih prihaja do izraza zlasti pri zanimanju tujih nogometnih klubov za golobrade mladeniče, ki se šele spogledujejo s profesionalnim nogometom. Dejstvo je, da je delo z mladimi nogometaši v naši deželi na visokem nivoju, »delavska« mentaliteta slovenskega naroda s primesmi balkanskih nogometnih »umetnikov« pa je očitno zmagovita kombinacija pri razvoju marsikaterega nogometaša. Tako so težko pot skozi slovenski mladinski ustroj prehodili praktično vsi člani trenutne članske reprezentance, tudi za njimi pa prihajajo mladi in nadarjeni nogometaši, ki še nikakor niso rekli zadnje v slovenskem, morda celo evropskem nogometu. Med slednjimi so tudi fantje, ki bodo belo-zeleni (oziroma belo-modri) dres s Triglavom oblekli čez dobro leto dni na domačem evrop12

0:0 Slovenija : Francija

Slovenska Bistrica, 05. 04. 2011; Gledalcev: 500 Slovenija: Zabret, Hotič (K) (od 60. Kavčič), Heljezovič, Hvastija, Vukliševič, Udovič (od 40. Rudonja), Zahovič (od 40. Dodlek), Mencigar (od 56. Barišič), Stojanovič (od 64. Agičič), Paljušič, Vujčič; selektor: Kostič. Francija: Hassen, Petitpretz, Andonian, Benali (od 56. Lambese), Diaby, Varez (od 48. Bahlouli), Amriou, Zouhir (od 62. Mexique), Riou, Caddy (od 68. Dallois), Marie; selektor: Giuntini

skem prvenstvu. Reprezentanca, ki je zaradi tekmovalnega sistema že uvrščena na tekmovanje, je tako pričela piliti formo za prvi veliki trenutek v karierah teh mladeničev. Sredi Kopra je Slovencem na Bonifiki nasproti stopila reprezentanca Anglije pod vodstvom Kennyja Swaina. Fizično nekoliko robustnejši Angleži so v prvih minutah tekme sicer prevladovali, mladi Slovenci, na igrišču jim je s kapetanskim trakom poveljeval Dino Hotič, pa so se ob pogledu na legendarni dres z grbom s tremi levi renomiranega nasprotnika morda celo nekoliko ustrašili. Ko je trema popustila in ko so varovanci Miloša Kostiča, med slednjimi je bil že februarja tudi naslednik Zlatka Zahoviča, Luka, 'spustili' žogo, pa se je igra nekoliko bolj preselila na angleško polovico. Do konca so si fantje s Triglavom pripravili najlepšo priložnost, Tobias Mencigar, napadalec Domžal, pa je bil ob zaključku akcije v želji po dosegu zadetek malce mladostniško neučakan in žoga je končala mimo vrat. Slovenci so sredi Kopra po prvi preizkušnji

U-17

pustili dober vtis, predvsem pa je bilo neprecenljivo spoznanje, da se lahko kosajo tudi z najboljšimi reprezentancami v svoji starostni kategoriji. Slednje dejstvo se je potrdilo aprila, ko je v Slovenijo prišla še Francija, ki se je s Kostičevimi varovanci pomerila na dveh srečanjih. Tekmi v Slovenski Bistrici in na Kidričevem sta se končali brez zadetkov, Slovenci pa so še enkrat pokazali, kako se tudi na prijateljski tekmi bori za dres z reprezentančnim grbom. Morda so bili Francozi na trenutke boljši nasprotnik, toda Slovenci so s srčno igro in ogromno požrtvovalnimi štarti izničili naravno selekcijo, ki je zaradi števila registriranih nogometašev na strani reprezentanc kot sta Anglija in Francija. Do izraza je prišla prej omenjena »delavska« mentaliteta, nekateri slovenski nogometaši pa so pretekli pravi maraton. Žal je prva tekma prinesla tudi poškodbo Petra Stojanoviča, ki je bil do trenutka poškodbe eden boljših in dejavnejših v moških dvobojih s Francozi.

V prihajajočih mesecih reprezentanco čaka še nekaj tekem, selektor Kostič, ki že ima izkušnje z evropskih prvenstev, saj je leta 2009 v Ukrajini vodil reprezentanco do 19 let, pa se je na preteklih izkušnjah naučil kaj točno pomeni turnirski sistem tekmovanja, kakršnemu bomo priča meseca maja. Do takrat bodo fantje pretočili še veliko potu, veseli pa spoznanje, da ima Kostič ponovno izbor igralcev, s katerimi se lahko nadeja dobrih predstav. Če k temu dodamo še prednost domačega igrišča in spodbude domačih gledalcev, ki so si že tri dosedanje tekme ogledali v lepem številu, pa sploh ne gre dvomiti o tem, da bomo na te fante maja 2012 še ponosni. Sicer pa bomo reprezentanco na poti do evropskega prvenstva tudi v bodoče spremljali v reviji Naš nogomet kot tudi v magazinski TV oddaji z enakim imenom.

0:0 Slovenija : Francija Kidričevo, 05. 04. 2011; Gledalcev: 500

Slovenija: Golubovič, Hotič, Heljezovič (od 79. Agičič), Hvastija, Vukliševič, Kavčič (od 54. Mencigar), Dodlek (K) (od 79. Zahovič), Paljušič (od 75. Klemenčič), Barišič (od 67. Cafuta), Rudonja (od 61. Udovič), Vujčič; selektor: Kostič. Francija: Kacou, Petitpretz (od 61 Andonian), Diaby (od 54. Varez), Amriou, Marie, Lahaye, Gotani, Mexique, Dallois (od 54. Caddy), , Lambese (od 41. Benali), Bahlouli (od 67. Riou); selektor: Giuntini

Matjaž Krajnik

U-17

selektor ANGLIJE U-16:

Kenny Swain:

“Stereotipi le še del preteklosti.” Angleška nogometna liga velja za eno največjih na svetu, če gre soditi po tržni vrednosti, pa kar za najeminentnejšo. Velika pozornost javnosti, polni štadioni in denar, ki se obrača v Angliji meji na znanstveno fantastiko za večino ostalih evropskih lig. Ko pa je govora o reprezentančnem nogometu pa Angleži kaj hitro povesijo glavo v znak razočaranja. Globalizacija klubskega nogometa je namreč za seboj potegnila kolateralno škodo, ki se manifestira v zapostavljenih angleških mladcih. Jack Wilshere, Theo Wallcot in Jack Rodwell so prej izjeme, ki potrjujejo pravilo, da se morajo mladi angleški nogometaši zaradi vse večjega prihoda tujcev v angleški ligaški nogomet zadovoljiti zgolj z obrobnimi vlogami v svojih klubih. Kenny Swain, selektor angleške reprezentance do 16 let, ki je v februarju gostovala v Sloveniji, že vrsto let deluje v angleškem mladinskem nogometu, zato so mu poznane tako vse prednosti, kot tudi vse slabosti okolja, v katerem ta nekdanji odlični napadalec Chelsea in kasneje bočni branilec različnih angleških klubov, deluje že od leta 1993. “Angleški nogomet se počasi umika od stereotipičnih prepričanj kontinenta, da tipični Angleži igrajo tehnično slab in grob nogomet, z obilico dolgih žog in protinapadov,” po tekmi med Slovenijo in Anglijo v sejni sobi reprezentančnega hotela razmišlja Swain, ki od leta 2004 skrbi za reprezentanco U-16, prav skozi njegovo selekcijsko sito pa so šli tudi prej omenjeni Wilshere, Wallcot in Rodwell. “Menim, da imamo v Angliji nekaj tehnično odličnih nogometašev. Tudi razvoj gre iz leta v leto bolj v to smer smo vsi, ki 14

delamo z mladimi, ponosni. Sicer sem mnenja, da klubi v mlajših selekcijah opravljajo odlično delo pri vzgoji nogometašev, reprezentanca pa doda še drugo plat izkušenj,” še razlaga Swain, ki svojo tezo potrdi z dejstvi: “No, če pogledamo rezultate, ki jih vsi radi uporabljajo kot merilo, so naše ‘sedemnajstice’ in ‘devetnajstice’ v samem vrhu evropskega nogometa.” Problemi se pojavijo seveda kasneje, ko nogometaši prerastejo mladinsko selekcijo in se iščejo med drugo in člansko ekipo. “Ko se igralci bližajo dvajsetim, se počasi vključujejo v članske ekipe svojih klubov in s tem postajajo produkt okolja v katerem igrajo in trenirajo,” razočarano ugotavlja Swain in nadaljuje: “Večina igralcev se znajde v drugih oziroma rezervnih ekipah, od samega kluba in trenerja pa je odvisno, koliko lahko igralec iz take lige sploh potegne.” O angleški ligi se na Otoku kopija lomijo že nekaj let, tudi Swain pa priznava, da je trenutna situacija za mlade Angleže vse prej kot idealna: “Vedno večji problem postaja dejstvo, da angleška liga pravzaprav ni angleška, temveč

svetovna liga, ki se pač igra pri nas. In to zato, ker je v Angliji več denarja. Nekoč je bila to španska, potem italijanska, sedaj si vsi želijo v Anglijo.” Na prvi pogled sicer želje najboljših svetovnih nogometašev, da bi zaigrali za angleške klube, delujejo bolj sladka skrb, vendar nekdanji napadalec, ki je v petih sezonah in 119 nastopih za Chelsea dosegel 26 zadetkov, hitro prepriča, zakaj temu ni tako: “Angleška liga je verjetno največja liga na svetu in to ima vpliv na angleške igralce. Zaradi visokega ‘povpraševanja’ je vedno manjša možnost dokazovanja za mlade nogometaše. Do neke mere je igranje z najboljšimi igralci na svetu dobro za naše najboljše nogometaše, saj tako res igrajo na najvišjem nivoju. Po drugi strani pa je teh le nekaj. In kmalu pridemo do problema števila teh nogometašev. Vedno bolj namreč ugotavljamo, da nimamo širine.” Komercializacija angleške lige tako terja svoj davek v angleškem mladinskem nogometu, roko na srce pa vse vendarle ni tako črno, kljub vsemu pa bo potrebno najti način, kako

U-17

zavarovati državne reprezentance. Dejstvo je, da imajo roko nad igralci klubi, slednji pa so tudi tisti, ki ultimativno odločajo o tem, ali bo igralec nastopil v klubskem dresu ali v državnem. S tem problemom se angleške reprezentance ukvarjajo že leta, zato niti ne preseneča dejstvo, da je v širšem krogu igralcev, ki kandidirajo za U21 reprezentanco le nekaj več kot 50 % igralcev, ki so šli skozi mladinski sistem. Kenny Swain je nad slednjim navdušen:”V preteklosti jih je bilo še manj. Več je bilo igralcev, ki so se razvili kasneje ali pa za reprezentanco sploh niso igrali v mlajših selekcijah. Sedaj talent igralcev opazimo veliko hitreje, seveda jih posledično tudi bolje razvijemo. Zame je to dober znak. Eden velikih talentov je naprimer Josh McEachran iz Chelseaja, tudi on je šel skozi reprezentančni sistem. In verjamem, da bodo ti fantje počasi pričeli dobivati priložnosti tudi na članskem nivoju.” Kakršnikoli so že problemi, s katerimi se ukvarjajo na Otoku, pa je jasno, da je o vzporednicah s slovensko ligo nemogoče govoriti. Po drugi strani pa sta se reprezentanci do 16 (ozi-

roma 17 let, kot smo pri nas zaradi bližajočega Eura poimenovali selekcijo fantov rojenih po 1. 1. 1995) na Bonifiki februarja razšli brez zmagovalcev. Je morda nekoliko prevzetno

trditi, da Slovenija vsaj na reprezentančnem nivoju drži korak z domovino nogometa? Matjaž Krajnik

P R E D S TAV I T E V N Z S

Struktura NZS:

Aleš Zavrl, generalni 10. sekretar NZS od 20

P R E D S TAV I T E V N Z S

Aleksander Čeferin Predsednik Nogometne zveze Slovenije

Datum rojstva: 13. oktober 1967 Izobrazba: Univ. dipl. prav. Področje dela: odvetnik, direktor

odvetniške družbe

Delovne izkušnje: * Odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o., večinski lastnik istoimenske odvetniške družbe (www.ceferin.si).

Kariera nogometnega funkcionarja: * Stalni sodelavec UO KMN Lesna industrija Litija (2005-2011) * Član IO NK FC Ljubljana Lawyers (2005-2011) * Član IO NK Olimpija Ljubljana (2006-2011)

Franc ijatovič, M o k n e d Ra ni: mag. lažar. proti des Stanko G e v . g le a d m o – in e ič ij n n a e rj v o Flo ze Slo n, Brank etne zve er Čeferi d o Nogom n a tv s s k d o le v Novo žem, A Stane Ora Kopatin,

INTERVJU

Aleksander Čeferin:

„Vzajemno spoštovanje je ključ do uspeha“ Moža, ki vodi nogometno organizacijo, kakršna je Nogometna zveza Slovenije, je skorajda nujno predstaviti v nogometnem sobesedilu. Priznani odvetnik, ki v svojem poklicu nadaljuje bleščečo družinsko tradicijo, se je rodil 13. oktobra. Tako kot sloviti francoski nogometaš poljskega rodu Raymond Kopa (oziroma Raymond Kopaszewski), ki je sredi petdesetih let ob Ferencu Puskasu blestel v dresu madridskega Reala in tudi v svoji reprezentanci. Seveda je Aleksander Čeferin mlajši – letos bo dopolnil 44 let, medtem ko bo Kopa istega dne proslavljal svojo 80. obletnico. Mimogrede, novi predsednik je svojih prvih 40 let praznoval na dan kvalifikacijske tekme slovenske reprezentance z Albanijo v Celju (0:0), ko pa si še ni mogel misliti, da bo naslednje evropske kvalifikacije doživel na mestu prvega človeka NZS. Diplomirani pravnik je ponosen družinski oče, od letošnjega 17. februarja pa skrbi tudi za slovensko nogometno družino. Kakšni so njegovi pogledi ob začetku štiriletnega mandata, za katerega je kot edini kandidat za to mesto s skupno 24 glasovi od 29 možnih dobil spodbudno popotnico? Od izvolitve na Brdu pri Kranju sta minila nekaj več kot dva meseca. Kakšni so vaši vtisi začetka predsedovanja NZS? Prvi mesec je bil posvečen predvsem intenzivnemu spoznavanju delovanja Nogometne zveze Slovenije in nalogami, ki jih mora predsednik opravljati. Poleg tega pa sem še posebej zavzeto spoznaval ljudi, s katerimi bom na tej funkciji sodeloval. Informacij je bil ogromno. Potem pa sta prišli tudi prvi kvalifikacijski tekmi članske reprezentance, hkrati pa tudi že operativno delo. 18

Doživeli ste kvalifikacijski tekmi moške članske nogometne reprezentance z Italijo in Severno Irsko. Kakšen je bil vaš stik s selektorjem Kekom in reprezentanti? S selektorjem sem se srečal že pred začetkom priprav na obe tekmi, kmalu po moji izvolitvi. Razgovor je bil dolg in zelo odprt. Lahko rečem, da je minil v izjemno pozitivnem ozračju. Reprezentante pa sem spoznal ob prihodu ter med pripravami. Videl sem, da se je omenjeno pozitivno ozračje preneslo tudi na ekipo, ne glede na kasnejši poraz z Italijo.

Odmevnejše prve tekme, kot je domače kvalifikacijsko srečanje z Italijo, si v novi vlogi ne bi mogli želeti. Kako ocenjujete pomen te tekme in kasnejšega remija na Severnem Irskem? Tekma z Italijo, pa čeprav so jo naši izgubili, je imela izjemen prestižni pomen. S tega zornega kota je bila zagotovo vrhunec dosedanjih kvalifikacij. A že pred to tekmo sem večkrat poudarjal, da srečanje v Belfastu v tekmovalnem smislu ni bilo nič manj pomembno. Zato je bila tudi osvojena točka velika spodbuda. Ena-

INTERVJU

“ Prvi mesec je bil posvečen predvsem intenzivnemu spoznavanju delovanja Nogometne zveze Slovenije in nalogami, ki jih mora predsednik opravljati. ” ko je treba pristopiti k gostovanju na Ferskih otokih. Pomembno je, da je naša reprezentanca po marčevskem delu kvalifikacij še vedno v dobrem položaju v boju za uvrstitev na Euro 2012. Oba vaša predhodnika na mestu predsednika sta v minulih letih poseben pomen pripisovala prav moški članski reprezentanci in bila – na različne načine in z različnim uspehom – povezana s selektorjem in igralci. Kakšno pot ste na tem občutljivem področju ubrali vi? V prvem obdobju sem poskušal predvsem umiriti stvari. V vsakem primeru pa je treba vedno izkazovati potrebno spoštovanje v medsebojnih odnosih. To velja tako za odnos vodstva NZS do reprezentance, ki je hkrati tudi marketinško najbolj izpostavljen del naše organizacije. Hkrati pa morajo tudi v reprezentanci razumeti vlogo in pomen Nogometne zveze Slovenije. Moji prvi stiki z reprezentanco me puščajo v prepričanju, da se tega v njej zavedajo. Poudarjam pa – ob vzajemnem spoštovanju sploh ne vidim problemov. To je vedno ključ do dobrih odnosov. Glede na to, da ste kot odvetnik zelo zaposleni in tudi na očeh javnosti. Vam bodo službene obveznosti omogočale redna potovanja v tujino, kako viden predsednik NZS želite biti? Vidnost v javnosti na tem položaju vendarle ni tako zelo pomembna. Vsekakor poudarjam, da se za mesto predsednika Nogometne zveze Slovenije nisem potegoval, ker bi potreboval publiciteto, prestiž ali da bi preko te funkcije služil denar. Upam in pričakujem, da bom za slovenski nogomet na tem položaju storil nekaj dobrega. Če bo javnost to razumela, pa to ni več moj problem. Seveda pa se dobro zavedam svojih obveznosti, tako doma, kot tudi v tujini.

“ Tekma z Italijo, pa čeprav so jo naši izgubili, je imela izjemen prestižni pomen. S tega zornega kota je bila zagotovo vrhunec dosedanjih kvalifikacij. ” 19

INTERVJU

“ Zagotovo ni v redu, da nimamo niti enega kluba med prvimi dvestotimi na mednarodni lestvici, reprezentanca pa je po drugi strani tako visoko. ” Ob izvolitvi ste poudarili pomen reševanja težkega gmotnega položaja v slovenskem klubskem nogometu. Ste lahko glede poti reševanja pri tem že lahko konkretnejši? Skupaj s sodelavci smo razdelali zamisli, kako rešiti nagrmadene probleme, a o tem se seveda moramo odločitve sprejemati na ravni izvršnega odbora. Da pa sem o tem govoril takoj po svoji izvolitvi, pa zagotovo priča o moji skrbi za slovenski klubski nogomet. Nujno mu je treba pomagati, tudi gmotno. Ali tudi sami redno obiskujete slovenske ligaške tekme? Katere? Zakaj? Ali zakaj ne? Sem družinski človek, zato si ob koncih tedna prizadevam čim več časa preživeti z ženo in hčerami. Sem pa čedalje rednejši obiskovalec nogometnih tekem, pred izvolitvijo predvsem v Stožicah. V novi vlogi bom seveda obiskoval tudi druge stadione. Nogomet igrate na rekreativni ravni, organizacijsko pa ste delovali tudi v dvoranskem nogometu. Kaj vam pomeni nogomet? Nogomet je šport številka ena. O tem vendar ne more biti nikakršnega dvoma. Za atletiko pravijo, da je kraljica športov. A kralj je zagotovo nogomet! Nikakor ne smemo pozabiti, da je nogomet, tudi zaradi priljubljenosti, v težkih časih za ljudi lahko pomemben ventil. Da v svetu, ki je prepoln slabih novic, prav nogomet prinaša veselje in razvedrilo.

“ Za atletiko pravijo, da je kraljica športov. A kralj je zagotovo nogomet! ”

Slovenska nogometna družina je – tako kot družba nasploh – zelo raznolika in včasih tudi zelo neenotna. Na kakšne načine jo želite bolje povezati? Mislim, da nam še vedno primanjkuje povezovalnih ljudi, ljudi, ki ne gledajo samo na svoje interese. Sploh pa ne potrebujemo takšnih, ki med svoje sodelavce vnašajo razdor, da bi jim potem lažje vladali. Jaz bom poskušal vse, da delitev, kakršne so občasno bile v slovenskem nogometu, ne bi bilo. Poudarjam – ne verjamem v delitev na vzhodno in zahodno Slove-

INTERVJU

nijo. Mi smo majhna država, a smo uspešna nogometna država. Če bomo držali skupaj in sodelovali, lahko dosežemo še marsikaj. Če pa se bomo prepirali med seboj, nam ne bo uspelo storiti niti tega, da bi vsaj približno storili najosnovnejše, kar bi morali. Moje delo mora biti takšno, da s svojim primerom vplivam na to, da se slovenski nogometni prostor ne bi delil. Kakšni so poglavitni cilji vašega predsedovanja NZS? Kratkoročni in dolgoročni... Žal je štiriletni mandat v bistvu zelo kratek, ker so pred nami velike naloge. Ko govorim o ciljih do konca svojega mandata, pravzaprav mislim na kratkoročne cilje. Strnim jih lahko v tri točke: prva je zagotovo dvig klubskega nogometa v Sloveniji na višjo raven. Zagotovo ni v redu, da nimamo niti enega kluba med prvimi dvestotimi na mednarodni lestvici, reprezentanca pa je po drugi strani tako visoko. Drugi cilj je zagotovo povezan prav z njo. Želimo urediti odnose z reprezentanti in ji omogočiti nadaljnje uspehe. Tretji cilj pa se nanaša na krepitev mladinskega in otroškega nogo-

“ Vsekakor poudarjam, da se za mesto predsednika NZS nisem potegoval, ker bi potreboval publiciteto, prestiž ali da bi preko te funkcije služil denar. Upam in pričakujem, da bom za slovenski nogomet na tem položaju storil nekaj dobrega. ” meta. Bistvo nogometa zagotovo ni le v tem, da največji zvezdniki podpisujejo sanjske pogodbe z največjimi klubi. Bistvo nogometa je

tudi v tem, da otrokom ponudimo kaj več, jih spravimo z ulic, kjer nanje prežijo nevarnosti mamil, alkohola in nasilja. V tem pogledu je Nogometna zveza Slovenije že naredila veliko, a bo morala v prihodnje storiti še več. Za konec – kateri nogometni dogodki so se vam doslej najbolj vtisnili v spomin? Katerih doživetij se najbolj spominjate? Zagotovo so to mnoge tekme tako imenovane zlate generacije slovenske reprezentance, čeprav mi je seveda najbližje sloviti uspeh zdajšnjega rodu na odločilni tekmi za uvrstitev na SP 2010 proti Rusiji v Mariboru ob koncu leta 2009. Vedno pa sem rad spremljal tudi evropske tekme. Nepozaben je bil finale Lige prvakov v Carigradu leta 2005 med Liverpoolom in Milanom. To je bilo infarktno srečanje, zagotovo je bilo najboljše, kar sem jih kdaj koli videl. Prvo svetovno prvenstvo, ki se ga spomnim, je bilo tisto v Nemčiji leta 1974. Vsako odtlej, vključno z evropskimi, je bilo zame veliko doživetje. Igor E. Bergant

FUTSAL

Andrej Dobovičnik:

“Vsaka zmaga na EP bo vrhunski uspeh!”

Selektor članske reprezentance v malem nogometu Andrej Dobovičnik je s srcem pri svojem izbranem športu. Njegovo delo je že obrodilo sadove, saj je Slovenijo že drugič popeljal na veliko tekmovanje. Na prvenstvu Stare celine se bodo Slovenci pomerili z vodilnimi državami futsala v Evropi, selektor pa se nadeja, da bi njegovi varovanci tokrat osvojili vsaj kakšno točko. Ob ugodnem žrebu in dobri pripravljenosti ni izključena niti prva zmaga z velikih tekmovanj. In če je uspelo njegovemu kolegu v Južni Afriki, zakaj se ne bi njegovi varovanci s Hrvaške vrnili z zmago? Pod vašim vodstvom se je reprezentanca že drugič uvrstila na Evropsko prvenstvo. So izkušnje iz prve uvrstitve na veliko tekmovanje dobrodošle? Izkušnje so vsekakor prednost in to velike ekipe s pridom izkoriščajo. Na Madžarskem smo se prvič srečali s tem in znanje bomo prenesli tudi na Hrvaško. Ker poznamo ritem, smo lahko tudi bolj sproščeni. Je pa res, da je vsako prvenstvo poglavje zase, posebnih dodatnih kreditov zaradi tega ne bo. 22

Kako izbirate reprezentante, nenazadnje futsal pri nas ni urejen kot profesionalni šport. Selekcioniranje poteka podobno kot pri velikem nogometu. S to razliko, da moji fantje v klubih opravijo manj treningov in imajo poleg nogometa tudi druge obveznosti. To je zagotovo hendikep pred prvenstvom, na katerega se pripravljamo. Tam bodo večinoma profesionalne ekipe ali pa imajo vsaj dva ali tri profesionalne igralce v svoji ekipi. Zato so v boljšem položaju kot mi. Vseeno pa je naša generacija

zelo dobra in te pomanjkljivosti, ki so sicer zelo velike v primerjavi z drugimi, bomo skušali nadomestiti z borbenostjo. Kako močna je slovenska futsal liga z osmimi klubi, ki nastopajo v njej? Liga je dosti slabša kot najmočnejše v Evropi. Tudi zato, ker obstaja šele od leta 1995. S fanti se dela načrtno, sicer manj kot v profesionalnih klubih, pa vendarle. Baza je dobra. Upam, da se bo tekmovanje nadgradilo, morda se

FUTSAL

“ Gre za generacijo, ki resnično obeta. Zaradi vsega skupaj jih še bolj cenim in skupaj se še z večjim zanosom pripravljamo na veliko tekmovanje. ” bo katera ekipa odločila za profesionalizem, kar lahko dodatno dvigne organiziranost in se pozna tudi na reprezentanci. Zagotovo pa lahko tisti, ki poznajo razmere, fantom samo čestitajo. Gre za generacijo, ki resnično obeta. Zaradi vsega skupaj jih še bolj cenim in skupaj se še z večjim zanosom pripravljamo na veliko tekmovanje. Nekateri reprezentanti so zbrali že 60 nastopov za izbrano vrsto in več – kako pomembno vlogo igrajo izkušnje? Tudi sam sem bil reprezentant in se zavedam, kako zelo to pomaga. Drži pa tudi to, da izkušnja kot taka ne pomeni nič, če ni nadgrajena z dobro fizično pripravljenostjo in uigranostjo v moštvu. Fantje so s kapetanom na čelu izkušeni igralci. Izkušnje sicer štejejo, a morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji. S kakšnimi pričakovanji ste stopili v tokratne kvalifikacije za EP? Z reprezentanti in vodstvom smo si zadali cilj, da se kvalificiramo na evropsko prvenstvo. Tega nismo skrivali. Odkrito smo se postavili kot favorit na dveh tekmah in to tudi upravičili. Z vsako tekmo smo dobili drugačne informacije. Že sam ciklus pred kvalifikacijami je bil zelo naporen. Od Andore naprej smo bili mi tisti, ki smo imeli žogo v nogah in napadali. Zadovoljen sem s tem, da imamo agresivno in napadalno usmerjeno ekipo.

met, ki temelji na ruski šoli z veliko teka. Imeli smo smolo, saj smo si zabili kar dva avtogola. To je prava redkost v malem nogometu. Z agresivnostjo, željo, uigranostjo ter tehničnim znanjem smo zasluženo zmagali. Proti Italijanom ste sicer doživeli poraz z 0:2, pa vendarle, ste zadovoljni s tem kako se je amaterska ekipa zoperstavila profesionalcem? Delovalo je, da sta zadetka padla bolj po nesrečnem naključju kot prevladi nasprotnika na parketu. Razlika je realna. Videlo se je, da so Italijani bolje fizično pripravljeni, na trenutke bolj uigrani, nam pa se je poznalo, da je bila to tretja zaporedna tekma. Odločujoča v taki tekmi je tudi količina treningov. Oni jih opravijo sedem, medtem, ko v Sloveniji na teden maksimalno tri. Bili smo v podrejenem položaju, to je potrebno priznati. Je pa dejstvo, da je ta generacija najbližje temu, da lahko enkrat v prihodnosti tudi preseneti. V tem trenutku nam za kaj takega manjka predvsem širina. V zadnjem letu ste zabeležili 14 zmag, premagale so vas le Italija, Nizozemska, Slovaška, Hrvaška. Kako gledate na to kontinuiranost vaših fantov? To me zelo veseli. Postajamo bolj samozavestni, gremo na vsako tekmo z željo da zmagamo, ne razmišljamo več o tem, da bi čim manj izgubili. Vse tekme napadamo, gradimo svojo igro in s tem sem zelo zadovoljen. Tudi zato, ker ne treniramo toliko. Dobro smo parirali tudi Čehom, bili pripravljeni na Nizozemce. Tehnično smo močni in mladi, zato rezultat ne more izostati. Na EP potujejo Španija, Azerbajdžan, Rusija, Srbija, Portugalska, Češka, Romuni-

ja, Ukrajina, Turčija in Italija. Koga bi si morda želeli? Teh 12 reprezentanc je trenutno najboljših v Evropi. Težko je napovedovati zmago proti komurkoli, res pa je, da bi z enimi reprezentancami igrali lažje, kot z drugimi. Iz prvega bobna bi si na žrebu želeli domačina, v drugem bobnu pa so to Čehi in Srbi. To niso lahke reprezentance, ne zagotavljajo zmage, a so bolj ugoden nasprotnik kot morda Rusija. Kako bi lahko reprezentanca do prvenstva še bolj napredovala? Obstaja več modelov. Ena možnost so profesionalni klubi, kar pa v dani gospodarski situaciji ni mogoče, bilo pa bi dobrodošlo. Drugje si pomagajo tudi tako, da iz nižjih lig velikega nogometa privabijo igralce in s kombinirano vadbo na ta način okrepijo reprezentanco. Drugi model, ki je prav tako sprejemljiv in bi dosegel napredek, je prodaja igralcev v tujino. Kristjan Čujec je že na pravi poti, da gre v vrhunsko ligo v Španijo. Tu so tudi Rok Mordej, Gašper Vrhovec in Igor Osredkar. Realno je pričakovati, da bo v nekem srednjeročnem obdobju še eden od trojice uspel v tujini. O Euru je trenutno težko konkretneje govoriti, saj je žreb skupin v Zagrebu šele septembra, toda kljub temu, s čem bi bili zadovoljni na Hrvaškem? Cilji bodo znova ambiciozni. Zadovoljen bom že s tem, da bo okostje ekipe zdravo in pripravljeno igrati. V normalnem žrebu bi lahko osvojili tudi kakšno točko, kar bi bilo za kratko zgodovino futsala v Sloveniji odličen uspeh in nadgradnja te generacije. Vsaka zmaga pa bi bila, ne glede na žreb, vrhunski uspeh. Andreja Potočnik

Proti Bosni je delovalo precej enostavno, medtem, ko so vas Latvijci dolgo časa držali v šahu. Kje se je prelomila tista tekma? Tekme so potekale tako, kot smo pričakovali. Vedeli smo, da smo fizično bolje pripravljeni od Bosancev, ki so sicer tehnično dobra in izkušena ekipa. Nismo jih podcenjevali. Dokler nismo zadeli in je do izraza prišla njihova utrujenost, nismo prišli do želenega rezultata. Ko smo zabili drugi gol, se je stvar odprla in vse skupaj je delovalo malce lažje. Na drugi tekmi je bilo podobno. Latvija igra specifičen nogo23

SODNIKI

Vlado Šajn:

“Imamo kvalitetne sodnike!” Zdi se, da je vsakdo, ki spremlja nogomet, že vsaj malo trenerja, ko igra izbrana vrsta, ki v Stožice in Ljudski vrt privablja množice, pa smo tako ali tako že vsi selektorji. Prav tako, kot ima vsak svoje videnje najbolj postranske stvari na svetu, si želimo, da bi sodnik piskal to ali ono. Seveda v našo korist. “Sodniki morajo svoje delo opravljati v skladu s pravili in ne tako, kot bi si morda želeli,” poudarja Vlado Šajn, predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS). Posledično s tem je potrebno delivce pravice tudi zaščititi, saj so ti nemalokrat podvrženi psihičnim in fizičnim pritiskom. Slednjih je sicer malo, a so zato toliko bolj odmevni. Nazadnje je veliko prahu dvignil verbalni napad stratega Arsenala Arsena Wengerja na Massima Busacco v tunelu pod stadionom Nou Camp. Živci so popustili tudi trenerju Manchester Uniteda Alexu Fergusonu, ki je Martina Atkinsona obtožil, da je proti Chelseaju sodil pristransko. Kako pa so zadeve urejene pri nas? Šajn zagotavlja, da so takšni primeri redki, če že, pa se na domačih zelenicah dogajajo v nižjih ligah. “Na najvišjih tekmovanjih tega ni. Sodniki so varni in prav je tako.” Pred časom se je sicer na tretjeligaški tekmi zgodil fizični incident, a je zadevo obvladala in uredila disciplinska komisija Nogometne zveze Slovenije, ki sicer tovrstne stike s strogimi ukrepi skuša preventivno zaustaviti. 24

Razlik med vrhunskimi in malo manj vrhunskimi sodniki skoraj ni, ugotavlja Šajn. Vseeno pa se opazi, ko tekmo sodi eden oziroma drugi. “Vrhunski sodnik si ustvari tak ugled, da tudi v primeru napake nihče ne reagira. Za razliko pa pri drugem sodniku lahko podobna napaka ali situacija, ko ima celo prav, izzove hude reakcije.” Tisto, kar prevesi tehtnico v eno ali drugo stran, so sodnikova osebnost, karakter in sposobnost vodenja tekme. Sicer pa velja, da morajo biti sodniki v vrhunski fizični pripravljenosti. Med vrhunskimi sodniki imamo tudi Slovenci svoje predstavnike. Že nekaj let je v drugi kakovostni skupini Darko Čeferin. “To je zelo visoko,” priznava predsednik ZNSS. Letos se

Vrhunski sodnik si ustvari tak ugled, da tudi v primeru napake nihče ne reagira.

mu je pridružil še Matej Jug. blizu pa je tudi novinec na mednardoni listi Slavko Vinčič, ki dobro napreduje. “Vsekakor pa velja izpostaviti Damirja Skomino, ki je v tem trenutku eden od ''top'' sodnikov v Evropi.” Postavljajo ga celo ob bok petnajsterici najboljših, kar dokazujejo tudi tekme, kjer je delegiran. Med zadnjimi je tudi povratna tekma osmine finala lige prvakov med Realom in Lyonom. Navijači so si Skomino zagotovo zapomnili po rdečem kartonu, ki ga je pokazal londonskemu vratarju Heurelhu Gomesu na jesenskem dvoboju med Interjem in Tottenhamom, Skomina pa je sodil tudi povratno tekmo četrtfinala letošnje lige prvakov med Schalkejem in Interjem. Glede na geografsko poreklo se sodniki sicer ne ločijo med seboj, vseeno pa Šajn priznava, da razlike med evropskimi sodniki in tistimi iz drugih konfederacij obstajajo. “Evropski sodniki so strožji ravno zaradi seminarjev in tega, kar od njih zahtevamo. Gre za biti strog v smislu zaščite igre, igralcev, … česar v afriškem ali južnoameriškem prvenstvu ni.” Nekoč se je

SODNIKI

poznala tudi razlika med sodniki z različnih delov Evrope, kar pa je UEFA s pomočjo izobraževanj ublažila. UEFA letno organizira več izobraževanj sodnikov, lansko leto je bil eden takšnih seminarjev celo v Sloveniji. Glavna naloga prisotnih je usklajevanje sodniških kriterijev. “Želimo, da sodniki s seminarjev pridejo pripravljeni in v podobnih situacijah ukrepajo podobno,” pravi eden vodilnih za sodniške zadeve pri Uefi. “Situacije na igrišču so unikatne, nikoli ne moremo govoriti o istih momentih in tu želimo od sodnikov videti podobne odločitve.” Hkrati s tem se preverja tudi fizična priprava sodnikov in praktično testiranje situacij, ki se pojavljajo na tekmah. Na tem mestu velja izpostaviti tudi trende, ki se kažejo v nogometu, ki pa niso toliko revolucionarni. ”Gre bolj za prilagajanje temu, kar se dogaja v nogometu.” Pri tem UEFA od sodnikov pričakuje in zahteva, da ključne odločitve, med katere spada dogajanje v kazenskem prostoru, sprejemajo brez oziroma s čim manj napakami. Obenem je njihova naloga tudi zaščita igralcev pred resnimi prekrški in ohranitev ugleda same igre. V zadnjih 15, morda 20 letih se trendi sojenja sicer niso bistveno spremenili, temveč so se odzivali na sam razvoj nogometne igre: “Če so bili pred 15 leti pogosti nasilni starti od zadaj, teh startov danes praktično ni več ali pa so zanemarljivi.” Je pa nogomet, tako kot ostali vidiki življenja, prinesel nekaj drugega. Če človeku nekaj prepoveš, hitro najde druge poti. Tako je danes prisotno vlečenje, držanje, … “To je opazen trend v zadnjem desetletju,” prikimava tudi Šajn in hkrati priznava, da je trend preprečevanja tega že viden. “Ko bodo nogometaši ugotovili, da tega ne morejo več početi, bodo našli nekaj novega. Zaradi tega je sojenje tako dinamično in se nenehno spreminja.” Medtem, ko so na evropski ravni zadovoljni z uvedbo dodatnih sodnikov, kjer se je sicer potrebno zavedati, da to pride v poštev le na najvišjih tekmovanjih in je zadeva še eksperimentalna, pa so dvomi o uvedbi sodobne

“ Če so bili pred 15 leti pogosti nasilni starti od zadaj, teh startov danes praktično ni več ali pa so zanemarljivi. ”

tehnologije zaenkrat še preveliki. Če dodatni sodniki uživajo zaupanje zaradi psihološkega učinka igralcev, ki se vzdržijo vlečenja, pa sodniških napak tehnologija ne bi povsem odpravila. Ravno nasprotno. “Imamo situacije, ki so posnete s petimi, desetimi kamerami in pet nas, ki se ne moremo zediniti, kaj je pravilo in kaj ne!” Težko bi sodnik po odločitvi in njenem popravku vzpostavil enak ugled na zelenici, kot pred tem. In nenazadnje, nogomet je igra emocij, številnih razprav za omizji, kar pripomore k popularnosti igre. “Ne vem če bi bili ljudje zadovoljni, da bi imeli polno prekinitev in gledanja posnetkov. Človeški moment je potrebno ohraniti tako s slabimi kot tudi dobrimi stranmi.” Edina situacija, kjer je uporaba tehnologije upravičena, je ugotavljanje dejstva – ali je žoga prešla črto v vratih ali ne. In to bo v veljavo prišlo že na SP v Braziliji leta 2014, kar je predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter potrdil konec meseca marca.

“ Rdeči karton je prvič v uporabo prišel na prvenstvu leta 1974 v (Zahodni) Nemčiji. Prvi si ga je prislužil Carlos Caszely v 67. minuti srečanja med Nemčijo in Čilom. ”

Ko pridejo na vrsto derbiji ali rizične tekme in so stadioni še toliko bolj nabiti z emocijami, to občutijo tudi sodniki. “Take tekme sodijo najboljši sodniki,“ zagotavljajo pri Uefi. Res pa je, da takrat tudi sodniki niso imuni na dogajanje. Vsekakor pa se ni za bati, da bi jih pri odločitvah poneslo v to ali ono smer. “Izkušeni sodniki sodijo rizične ali manj rizične tekme na enak način. To, da tekma o nečem odloča, polni stadioni ali faktor pritiska gledalcev jih ne zmoti,” ostaja neomajen Šajn. Tako suvereno, ko je to potrebno, pokažejo tudi rdeči karton, ki je prvič v uporabo prišel na prvenstvu leta 1974 v (Zahodni) Nemčiji. Prvi si ga je prislužil Carlos Caszely v 67. minuti srečanja med Nemčijo in Čilom. Kartoni so v sedemdesetih postali stalnica, prvi Slovenec, ki se lahko ‘pohvali’ z njim na svetovnem prvenstvu pa je Nastja Čeh, ki je zaključek tekme s Paragvajem na prvem velikem tekmovanju Slovenije spremljal iz slačilnice. Rekord po številu prejetih rdečih kartonov na mundialu pa v svojih rokah držita Zinedine Zidane in Cafu. Da zaključimo v stilu nogometnega žargona, ki se ga velikokrat poslužujejo športni komentatorji, smo preverili, koliko resnice je v reklu, da je najboljši sodnik takrat, ko je neviden. S tem se tisti, ki izobražujejo sodnike ne strinjajo. “Ravno nasprotno – ko je potrebno, mora biti zelo viden, da ščiti igralce in igro, sicer pa ne sme siliti v ospredje,“ zatrjuje Šajn. Andreja Potočnik 25

NOVIČKE

E K Č VI

Veliko povpraševanje za UEFA EURO 2012

Vstopnice za kvalifikacije razprodane V začetku leta se je NZS odločila za paketno prodajo vstopnic za vse tri letošnje domače tekme v okviru kvalifikacij UEFA EURO 2012. Preveliko povpraševanje po vstopnicah za tekmo z Italijo se je namesto z občutnim zvišanjem cen skušalo umiriti s povezovanjem vstopnic v pakete. Ker gre za dve različni prizorišči, Ljubljano in Maribor, je internetna prodaja v dveh fazah vendarle trajala po več ur, tako da so imeli najbolj zvesti ljubitelji reprezentance dovolj časa za nakup paketov. Reprezentanca bo torej do konca kvalifikacij nastopala pred razprodanimi tribunami, tisti pa, ki si vstopnic niso mogli ali uspeli zagotoviti, bodo naslednjo priložnost imeli že v mesecu juliju, ko bo stekla prodaja vstopnic za avgustovsko pripravljalno tekmo z Belgijo (Ljubljana, 10.08.2011 ob 20:45).

Leto in tri mesece pred začetkom naslednjega evropskega prvenstva je UEFA že speljala prvo in mogoče edino večjo fazo prostega nakupa vstopnic za poglavitno tekmovanje reprezentanc stare celine. Organizatorji so prek spletne aplikacije prejeli več kot 12 milijonov nakupnih zahtevkov, zato bo prav za vsako od tekem potreben žreb. Velika večina kupcev, kar 88 %, jih prihaja iz držav organizatoric, kjer bodo vstopnice sicer cenejše kot za ostale državljane. Od slednjih je največ Nemcev, sledijo jim Rusi, Slovenci pa se bodo povečini, kot je to že navada, za invazijo na evropski vzhod odločili le v primeru uvrstitve Kekove izbrane vrste na UEFA EURO 2012. Če Slovenija ne bo uspešna, bomo Slovenci kasneje lahko kupili le še vstopnice za tekme, kjer države udeleženke ne bodo prodale vseh vstopnic, ki jih bodo imele na voljo za svoje navijače. Več o tem bomo pravočasno poročali na www.nzs.si.

Lestvica FIFA – april 2011 Slovenska nogometna reprezentanca je na najnovejši jakostni lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) zadržala 17. mesto. Še naprej so v vodstvu svetovni in evropski prvaki Španci, tudi Nizozemci so zadržali drugo mesto, medtem ko so na tretje s petega napredovali Brazilci. Na četrto mesto so nazadovali Nemci. Od tekmecev Slovenije v kvalifikacijah za Euro 2012 je najvišje uvrščena Italija, ki je po zmagi nad izbrano vrsto Matjaža Keka in reprezentanco Ukrajine napredovala na deveto mesto. Srbija je napredovala še za štiri mesta in je zdaj 16., Severna Irska pa je izgubila kar 25 mest in zdaj zaseda 65. mesto. Estonija je je napredovala za osem mest in je 74., Ferski otoki pa eno mesto izgubili (136.). Foto: Fifa.com

NOVIČKE

MNZ Murska Sobota na pragu finala V Veržeju je od 4.4. do 9.4. potekal Pokal regij, tekmovanje pod okriljem UEFA, kjer se ne merijo klubi, temveč selekcije iz kvalificiranih regij. Slovenijo je v Prekmurju predstavljala izbrana vrsta MNZ Murska Sobota. Poleg slovenskih predstavnikov so se na zelenicah Veržeja in Križevcev potili še izraelski (Carmiel Safed), turški (Ankara) in makedonski (Jugovzhod FYROM) predstavniki. Reprezentanca MNZ Murska Sobota je bila prav do zadnje tekme v boju za prvo mesto, ki vodi v finale pokala regij na Portugalskem, na žalost pa so bili igralci turške Ankare boljši. Kljub vsemu pa je tudi drugo mesto lep uspeh.

UEFA kongres in obisk vodstva NZS pri Platiniju Predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin se je na sedežu Evropske nogometne zveze (UEFA) sestal z njenim predsednikom Michelom Platinijem. Predsednika sta ob srečanju spregovorila o razvoju nogometa v Sloveniji. Čeferin se je v družbi generalnega sekretarja Aleša Zavrla poleg Platinija sestal še z nekaterimi drugimi visokimi funkcionarji Uefe, pogovori pa so se vrteli okoli razvoja slovenskega nogometa s pomočjo Uefe v sklopu programa pomoči evropskim nogometnim zvezam. Čeferin je bil počaščen ob obisku Hiše evropskega nogometa, poudaril pa je pomembnost sodelovanja med NZS in krovno evropsko nogometno organizacijo. XXXV. kogres evropske nogometne zveze je potekal 22.3. v Parizu. Glavni del zasedanja so bile volitve za predsednika UEFA, kjer Michel Platini ni imel protikandidata, ter volitve v izvršni odbor UEFA in izvršni odbor FIFA. Platini je bil tako potrjen na čelu evropske nogometne zveze za še naslednja 4 leta, v izvršni odbor UEFA pa so bili izvoljeni: Villar Llona (Španija), Erzik (Turčija), Gillieron (Švica), Surkis (Ukrajina), Mihailov (Bolgarija), Fursenko (Rusija) in Sandu (Romunija). Kot podpredsednik FIFA bo poleg Michela Platinija UEFA zastopal še Villar Llona, Zwanziger (Nemčija) pa je bil izglasovan kot član izvršnega odbora FIFA. Kongres je prav tako razpravljal o poročilu o delovanju izvršnega odbora UEFA in administracije za obdobje 2009/2010, finančnem poročilu za isto obdobje, strateški pregled financ v letu 2015/2016 ter proračunu za leto 2011/2012. Naslednji kongres UEFA, XXXVI. po vrsti, bo 22. marca 2012 v Istanbulu.

Klubski UEFA koeficienti zdaj na spletu UEFA je 5. aprila na svoji spletni strani začela z rednim objavljanjem koeficientov ter razvrstitev držav in klubov za svoja klubska tekmovanja. Tako je po vsakem 'evropskem' krogu moč na uefa. com spremljati tekoče koeficiente, izračunane na podlagi zadnjih petih sezon, ki med drugim določajo število klubov iz vsake države v UEFA Ligi prvakov in Evropski ligi ter nosilce pri žrebih omenjenih tekmovanj. Slovenija je trenutno na 38. mestu UEFA klubske lestvice, kot je razvidno iz tabele, pa na vrhu kraljuje Anglija, ki ima kar štiri moštva med prvimi šestimi najvišje rangiranimi evropskimi klubi. Najvišje uvrščeni slovenski klub je Maribor, na 232. mestu, še nadaljnjih skoraj 100 mest nižje pa mu sledijo Koper, Gorica in Interblock. Slaba razvrstitev Slovenije na UEFA klubski lestvici pomeni, da bodo tudi v evropski sezoni 2011/12 naši klubi z evropskimi tekmovanji začeli povečini v začetnih predkrogih in jih do odmevnejših dosežkov čaka dolga in naporna pot.

Anglija

Španija

Nemčija

Italija

Francija

Portugalska

Rusija

Ukrajina

Nizozemska

Turčija

Grčija

Danska

Belgija

Romunija

Škotska

Švica

Izrael

Češka

Avstrija

Ciper

Bulgarija

Hrvaška

Belorusija

Poljska

Slovaška

Norveška

Srbija

Švedska

BiH

Finska

Irska

Madžarska

Moldavija

Litva

Latvija

Gruzija

Azerbejdžan

Slovenija

Makedonija

POKAL HERVIS

Hervis pokal Slovenije 2010/2011 Stadion v Stožicah bo 25. maja prvič gostil finalno tekmo najbolj množičnega slovenskega nogometnega tekmovanja, ki bo zaključila 20. izvedbo v samostojni Sloveniji. Med letošnji polfinalisti so kar trije klubi, ki so lovoriki osvojili najmanj dvakrat, četrti – Domžalčani – pa pokalnega naslova še nimajo, a so bili lani že finalisti, pri čemer jim do končne zmage ni manjkalo veliko.

Pokalni zmagovalci

(8 klubov): 6 – Maribor 4 – Olimpija 2 – Koper, Gorica, Interblock 1 – Mura, Rudar V., Celje

Finalisti

(v oklepaju zmage – 13 klubov): 8 – Maribor (6) 7 – Olimpija (4) 5 – Celje (1) 3 – Gorica (2), Primorje (0) 3 – Koper (2) 2 – Mura (1), Interblock (2) 1 – Rudar V. (1), Aluminij (0), Korotan (0), Dravograd (0), Domžale (0)

Naslovi prvakov (5 klubov): 8 – Maribor 4 – Olimpija, Gorica 2 – Domžale 1 – Koper

Dvojne krone (2 kluba, vse s trenerjem Bojanom Prašnikarjem): 2 – Maribor (96/97, 98/99) 1 – Olimpija (92/93)

Skupne lovorike (prvenstvo in pokal): 14 – Maribor 8 – Olimpija 6 – Gorica 3 – Koper 2 – Domžale, Interblock 1 – Mura, Rudar V., Celje

POKAL HERVIS

Pregled lovorik trenerjev Prvenstvo (10):

6 – Bojan Prašnikar 3 – Pavel Pinni 2 – Matjaž Kek, Slaviša Stojanović 1 – Lučjo Pertič, Brane Oblak, Milan Miklavič, Ivo Šušak, Darko Milanič, Nedžad Okčić

Trenerji z obema naslovoma: 6+3=9 – Bojan Prašnikar (prvenstvo: 2 z OL, 4 z MB , pokal 1 z OL, 2 z MB, skupno 3 z OL in 6 z MB) 3+1=4 – Pavel Pinni (vse z GO) 2+1=3 – Matjaž Kek (vse z MB) 1+1=2 – Darko Milanič (oba z MB)

Pokal (18): 3 – Bojan Prašnikar 1 – Pavel Pinni, Matjaž Kek, Marijan Bloudek, Branko Horjak, Marin Kovačić, Petar Nadoveza, Drago Kostanjšek, Milovan Tarbuk, Toni Tomažič, Suad Beširević, Marko Pocrnjič, Milivoj Bračun (Borut Jarc), Vlado Badžim, Dragan Skočić, Igor Benedejčič, Darko Milanič

ZGODOVINA

Sto let slovensko -italijanskih dvobojev Od časopisnega komentarja, da »Lahe pa je bil izzid zelo potrl, posebno ko so si bili v svesti zmage« bo kmalu minilo stoletje. Ob treh popoldan sta moštvi prikorakali na igrišče. Tekmo je vodil Tržačan Maks Maehr, ki je bil obenem tudi vodja tržaške odprave. Studentesca Sportiva je bila nacionalno mešana ekipa in mnogi med njimi so bili slovanskega oziroma slovenskega porekla. Slovenci v Trstu, ki so se sicer že telovadno organizirali v Tržaškem Sokolu in kolesarsko v Balkanu, svojega nogometnega kluba še niso imeli. Vodilni tržaški klub je bila italijanska Edera, po nekaterih tedaj najboljše moštvo na tedanjem avstrijskem jugu. Za Edero je pozneje igral Ernest Rajgelj, ki je tega majskega dne gostoval v Ljubljani kot član tržaškega dijaškega moštva.

Fotografija s tekme med Ljubljančani (Hermes) in Tržačani (Studentesca Sportiva) maja 1911 v ljubljanskem Tivoliju (arhiv Fakultete za šport). V nedeljo, sedmega maja leta Gospodovega 1911, ob tretji uri popoldne se je na nogometnem igrišču v ljubljanskem Tivoliju pisala slovenska nogometna zgodovina. Tega dne tega leta so v goste ljubljanskim mladim nogometašem prišli tržaški kolegi. Resda je bila to tekma ljubljanskega srednješolskega moštva Hermes z moštvom cesarsko-kraljeve tržaške gimnazije in realke Studentesca Sportiva, pa zato nič manj obiskana. Časnika Slovenec in Slovenski narod sta tekmo mladih nogometašev toplo pozdravila in najavila ter predvidela dober obisk, saj naj bi ljubljansko občinstvo že leto pred tem »kazalo mnogo zanimanja za football – šport«. Temu primerno so opozorili tudi »amateur fotografe«, da bodo ja doku30

mentirali dogodek, a sto let kasneje fotografij s tega dogodka ni več mogoče najti nikjer. Organizacijsko so se prireditelji tekme izkazali. Ne le srečanje samo, pač pa tudi tivolski travnik z igriščem je »izgledal drugače kot ob navadnih vajah in tekmah ljubljanskega moštva«. Igrišče je bilo »natančno odmerjeno, zaznamovano z belim peskom«, krasila so ga »velika trdnjavska vrata, nove zastavice«, bilo je »bolj športno in nič več tako domače«, skratka, takšno kot pritiče velikemu dogodku, ki je v Tivoli privabil številne Ljubljančane: po časopisu Slovenec se jih je okrog 2000 »trlo« ob igrišču, po Slovenskem narodu pa še nekaj več: 2500.

Ljubljančani so zbrali najboljše moči: v vratih je stal Joža Dolenc, v polju branilca Fran Jankovič, Vladimir Kobler in krilci Ivan Kušar Ivan, Vinko Hiti, Edvard Dolenc Edvard, v napadu pa Franc Bremec, Viktor Lavrenčak, Evgen Betetto, Adolf Vadnal in Valašek. Nasproti so jim stala tržaška postava Štokel - Brovedani, I. Nemeth - Rajgelj, Butkovič, Wald - Camber, Kummer, Machne, Čibej, H. Nemeth. Sodnikov žvižg in tekma se je začela! Prvi polčas se je končal z 0:0 in tudi po devetdesetih minutah je ostalo neodločeno - 2:2. Bržčas je bila tekma sila napeta in borbena, Ljubljančani so »pokazali lepo kombinacijo in hiter tempo, ki so ga vzdržali do konca«, je pohvalil Slovenski narod, Slovenec pa dodal, da so se »borili elegantno, Tržačani z večjim temperamentom«. Igra je bila »v splošnem zelo zadovoljiva, igralo se je ves čas na obeh straneh faire, izvzemši nekaj prestopkov tržaškega moštva, ki je skušalo uporabljati svojo telesno premoč.« Po neodločenem prvem polčasu so v drugem polčasu »vrgli prvo žogo v tržaško trdnjavo Ljubljančani …, drugi goal, kakor se športno pravi, če se sovražniku posreči vreči bombo-žogo skozi trdnjavska vrata, so pa Lju-

ZGODOVINA

Na prvih tekmah sta se med seboj pomerili slovenski ekipi (Jugoslavija in Hermes) ter „italijanski“ moštvi iz Gorice in Kopra, nato pa še zmagovalca in poraženca.

ponedeljek (5. junija 1911) popoldan. Najprej so se pomerili Hermežani z goriškimi Lahi in jim, tako časnik Slovenec, „natrosili 5 golov pa nobenega prejeli“. Ob šestih popoldne je sledila finalna tekma med »slovenskimi Goričani«, to je Jugoslavijo, in »koprskimi Lahi« - domnevamo da Unione Sportiva. Koprčani, ki so igrali v črnih dresih, so z Ederinimi okrepitvami veljali za favorite, vendar se je tisti dan tekma odvijala povsem drugače od načrtovanega in »po hudi in temperamentni borbi so Slovenci napravili 5 golov, Lahi pa le 2«, je

poročal Slovenec. Veselje in vrisk, goriški časnik Soča je poudarila, da je bil to prazničen dan v srcih vseh Goričanov, a tudi dodala, da bi moralo biti več zanimanja za zdravi šport »football«. Nogometna zmaga Jugoslavije je bila hote ali nehote vpeta v goriške slovensko-italijanske nacionalne prestižne konfrontacije in medtem ko je med goriškimi Slovenci odmevala, je »Lahe (pa je bil) izzid zelo potrl, posebno ko so si bili v svesti zmage«, je zaključil Slovenec. dr. Tomaž PAVLIN

bljančani izgubili, ker je neki branitelj goala v bojni naglici sam vrgel žogo skozi vhod lastne trdnjave«, beremo v Slovencu. Tržačani so sicer dosegli tudi tretji gol, ki pa je bil razveljavljen, zato je bil po mnenju Slovenskega naroda neodločen izid »za ljubljansko moštvo jako časten, posebno ker je to bil prvi nastop proti izven ljubljanskemu moštvu«. Slovenski narod je v analizi igre domačih poudaril, da se je »posebno … odlikovalo levo krilo in v prvi vrsti levi back (branilec), ki je marsikateri nevaren napad energično odbil« ter da je »vratar … častno rešil svojo vlogo«, a mu vseeno priporočajo, da ne zapušča vrat in »se ne igra s predolgo vjeto žogo«. Srednja vrsta da je dobro podpirala napadalce, »ki so pa kazali, izvzemši levega krila, precej neodločnosti, zlasti v streljanju in pred nasprotnimi vratmi. Svetujemo zlasti center-forwardu, da opusti dribbling ter raje oddaja žogo takoj na krilo.« Ni kaj, kronist se je spoznal na novotarijo, pohvaljena igralca pa sta bila obrambni Fran Jankovič in napadalec Franc Bremec, ki sta pozneje odigrala tudi vidni vlogi v ljubljanski Iliriji. Podobno ljubljanskim dijaškim nogometašem so se tega leta izkazali tudi v Gorici, kjer je deloval podoben klub slovenskih dijakov s tedaj kontroverznim imenom Jugoslavija. Jugoslavija je tega leta za binkoštne praznike – tistega leta v začetku junija - v goriškem predmestju na Rojcah organizirala 'mednarodni' turnir. Nanj so povabili ljubljanski Hermes ter goriško in koprsko italijansko moštvo. Koprsko se je za to priliko celo okrepilo s tremi igralci tržaške Edere ter verjetno pričakovalo turnirsko zmago. Na prvih tekmah sta se med seboj pomerili slovenski ekipi ( Jugoslavija in Hermes) ter „italijanski“ moštvi iz Gorice in Kopra, nato pa še zmagovalca in poraženca. V tekmi med »goriškimi in ljubljanskimi Slovenci« so zmagali Goričani, v italijanskem obračunu pa Koprčani. Turnir se je nadaljeval na binkoštni 31

NAŠ NOGOMET VČERAJ IN JUTRI

o k l o b a j o n t e m e o v g e r o d N d o č e l a d e d a p e n

Zlatko Zahovič Datum rojstva: 1. februar 1971 Igralno mesto: Napadalec / ofenzivni vezni

Število nastopov za A reprezentanco: 80 Število zadetkov za A reprezentanco: 35

Zlatko Zahovič je na večni lestvici Slovenije po osamosvojitvi še vedno najboljši slovenski reprezentančni strelec, kot tudi igralec z največ nastopi v majici z državnim grbom. S slovensko reprezentanco se je uvrstil na dve veliki tekmovanju, evropsko prvenstvo leta 2000 in svetovno prvenstvo leta 2002, obenem pa je edini Slovenec, ki je aktivno sodeloval v finalu Uefine Lige prvakov, ko je v dresu Valencie izgubil proti nemškemu Bayernu.

NAŠ NOGOMET VČERAJ IN JUTRI

esa

Luka Zahovič Datum rojstva: 15. november 1995 Igralno mesto: Napadalec

Reprezentant Slovenije do 17 let

Luka Zahovič je eden izmed nogometašev, ki bodo Slovenijo predstavljali na evropskem prvenstvu U-17, ki bo prihodnje leto pri nas. Mladi nogometaš se je nogometnih korakov učil na Portugalskem, trenutno pa svoje nogometno znanje izpopolnjuje pri kadetih NK Maribora. V letošnji sezoni je zabil devet zadetkov in je trenutno prvi strelec mariborskega moštva.