nas_nogomet_39 by Nogometna zveza Slovenije

1 Kazalo Slovenija – predstavitev reprezentance

Belorusija – predstavitev reprezentance

Črna gora – Slovenija 1:1

Luksemburg : Slovenija 0:3

Realnost slovenske izbrane vrste

Aleš Čeh: »Vsi smo bili ena velika družina«

Radi imamo nogomet – igramo ga vsi

Gibanje »Rad igram nogomet« uspešno

Nekdanji bratje brez milosti

Poročilo o licenciranju nogometnih klubov

I – VII

Prva liga končno televizijsko pokrita

Marketing v (slovenskem) nogometu

Tekme reprezentanc v zadnjem obdobju

Pred vrati novi »futsal« izzivi

ŽNK Krka spet na evropski ravni

Uspešne taktične priprave vodijo k uspehu

NZS med podpisniki sodniške konvencije UEFA

Bela knjiga o športu

Nova era Uefe s Platinijem na čelu

Naslovna stran: Slovenija – Belorusija NAŠ NOGOMET št. 39 (2007) izdaja: Nogometna zveza Slovenije generalni sekretar: Dane Jošt urednika: Irena Ilešič Čujovič, mag. Uroš Stanič komisija NZS za obveščanje: Irena Ilešič Čujovič – predsednica, Igor Evgen Bergant – podpredsednik, Tomaž Klemenčič, Rok Šinkovc, Aleš Zidar – člani računalniški prelom: FLORIN, d.o.o. tehnični urednik: Franci Lešnjak fotografije: Drago Wernig-TAKA, Sportal, foto Life – Peter Klinc, Drago Perko – kapodol.com, Daniel Videtič, RTS produkcija, arhiv NZS in UEFA-pjwoods.ch tisk: Izdajo revije je sofinancirala Fundacija za šport.

Zaščitniška in nadzorna vloga Sodobni nogomet se znajde pred vedno novimi in novimi izzivi, nekaterimi spodbudnimi in nekaterimi težavnimi. Zagotovo je doping ena od »bolezni« vrhunskega športa nasploh, pri tem pa tudi (predvsem vrhunskega) nogometa. Kaj nam doping sporoča in kakšna je vloga krovnih nogometnih organizacij v boju proti dopingu? Po mojem trdnem prepričanju je naša vloga vsekakor delovati v interesu nogometa, zaščititi tako nogomet kot igro, kot tudi nogometaše. Med igralce in med širšo javnost je treba prenesti sporočilo o tem, kaj doping pravzaprav je, o tem, kakšne so njegove pasti in kako nevaren je. Naša vloga pa je tudi nadzorna. S tem zavedanjem je NZS na finalni tekmi Pokala Hervis letos prvič izvedla doping kontrolo, v okviru katere so bili testirani po trije igralci vsakega moštva. Nogometna zveza Slovenije po vzoru svetovne in evropske nogometne zveze upošteva stroga pravila glede dopinga in izvajanja doping kontrol. Zgodba pa je šele na začetku. Da vojno dobiš, ni dovolj zmaga na eni bitki. Zavedamo se, tako kot se zavedajo tudi drugod po Evropi in svetu, saj je doping globalni problem, da bo boj dolgotrajen. Vendar smo prepričani, da bo uspešen. Kajti, če bi bil neupsešen, bi bil to hkrati tudi začetek konca nogometa in športa nasploh. Tega pa vsi, ki imamo radi nogomet, ne smemo dopustiti. Del boja je gotovo izvajanje doping kontrol na tekmah na različnih ravneh, sprejemanje pravil, ki bodo omogočala uspešno preprečevanje pojava, nikakor pa ni zanemarljiva vloga izobraževanja na tem področja. Da bi hoteli preprečiti doping oziroma prepričati ljudi v škodljivost le-tega, moramo najprej jasno opredeliti, kaj doping sploh je, razložiti, da je popolnoma vseeno, ali nekdo substanco jemlje namenoma ali pa stori napako ... V zadnjem času smo bili priča že vse preveč tragičnim primerom nenadnih smrti, ki so bile v nekaterih primerih tudi posledica. Ne smemo dopustiti, da nas zgolj opozorijo in nato utonejo v pozabo. Doping je morda na videz in na kratek rok »gonilna sila«, dolgoročno pa vodi v pogubo. Nogometna zveza Slovenije prav v septembru soorganizira mednarodno konferenco »Nogomed«, kjer se bodo nogometni strokovnjaki in zdravniki ukvarjali tudi z dopingom v profeisonalnem nogometu in njegovimi škodljivimi učinki. NZS se bo vsekakor stalno trudila delovati v duhu anti-dopinga, to pa je hkrati tudi naloga vsakega posameznika, ki deluje v nogometu - nogometaša, funkcionarja, trenerja, sodnika, zdravnika - nič manj pa to ni vloga vseh navijačev, ki naj s pozitivnim odnosom do zdravega načina življenja in doživljanja nogometa podprejo nogomet za prihodnost.

Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije

2 SKUPŠČINA NZS 36 DELEGATOV

NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE

Čerinova 4, poštni predal 3986, 1001 Ljubljana, tel.: 01/5300 400, fax: 01/5300 410 elektronska pošta: nzs@nzs.si spletna stran: www.nzs.si

MNZ CELJE – 3 DELEGATI MNZ GORENJSKA – 3 DELEGATI MNZ KOPER – 3 DELEGATI MNZ LENDAVA – 3 DELEGATI MNZ LJUBLJANA – 5 DELEGATOV MNZ MARIBOR – 4 DELEGATI MNZ MURSKA SOBOTA – 4 DELEGATI MNZ NOVA GORICA – 1 DELEGAT MNZ PTUJ – 4 DELEGATI ZVEZA NOGOMETNIH TRENERJEV – 3 DELEGATI ZVEZA NOGOMETNIH SODNIKOV – 3 DELEGATI

IZVRŠNI ODBOR NZS: 17 ČLANOV

PREDSEDNIK NZS:

Pomembnejši termini v prihodnjem obdobju SEPTEMBER 10. – 15. 9.

Velenje

šolanje trener B

15. – 19. 9.

Helsinki

volilna konferenca UEFT (evropske trenerske organizacije)

21. 9.

sedež NZS

redna seja licenčnega oddelka – 08/07

22. in 23. 9. 24. – 26. 9.

London

konferenca UEFA – šolanje strokovnih kadrov

25. 9.

sedež NZS

neodvisna zunanja presoja licenčnega sistema NZS – mednarodna revizijska družba SGS/Ženeva

26. – 27. 9.

TUGOMIR FRAJMAN TONE FRANTAR mag. STANKO GLAŽAR ALOJZ KOVAČIČ BRANKO FLORJANIČ

ČLANI IO NZS: JOŽE RAJH (MNZ Celje) BLAŽ VIDMAR (MNZ Gorenjska) KARLO EMERŠIČ (MNZ Koper) IVAN SIMIČ (MNZ Ljubljana) FRANC KANGLER (MNZ Maribor) DANILO KACIJAN (MNZ Murska Sobota) FRANC KOPATIN (MNZ Nova Gorica) JANKO TURK (MNZ Ptuj) BRANKO GROS (MNZ Lendava) mag. RUDI BRAČIČ (ZNTS) VLADO ŠAJN (ZNSS)

GENERALNI SEKRETAR NZS: DANE JOŠT

seja komisije UEFA za licenciranje (udeleženec: član komisije UEFA Aleš Zavrl)

27. – 30. 9.

Ptuj

šolanje trener C

28. – 29. 9.

Maribor

mednarodna konferenca Nogomed (nogomet in medicina)

4. – 7. 10.

Ptuj

šolanje trener C

22. – 26. 10.

po Sloveniji

licenčni obiski kubov 1. SNL/PrveLige Telekom SLovenije (1. del)

29. – 30. 10.

Brdo pri Kranju UEFA seminar – licenciranje nog. klubov; 11 udeleženih držav (CRO, CYP, DEN, FIN, IRL, ISL, NOR, SCO, SRB, SWE, SLO)

OKTOBER

RUDI ZAVRL

PODPREDSEDNIKI NZS:

FIFA fair play dan

NOVEMBER 1. – 2. 11.

Bled

Delavnica UEFA Hattrick Media

6. – 9. 11.

po Sloveniji

licenčni obiski klubov 1. SNL/PrveLige Telekom Slovenije (2. del)

23. 11.

Južna Afrika

žreb skupin za svetovno prvenstvo 2010

29. 11.

licenčni seminar NZS za klube 1. SNL (finančni kriteriji)

DECEMBER 11. 12.

sedež NZS

seja komisije NZS za licenciranje nogometnih klubov

19. 12.

Hotel Slon

novoletna prireditev NZS

SLOVENIJA

Matjaž Kek selektor

Klemen Lavrič napadalec | 12. 06. 1981 MSV Duisburg (NEM) nastopi 20 | zadetki 5

Samir Handanovič vratar | 14. 07. 1984 | Udinese (ITA) nastopi 14 | zadetki 0

Sašo Fornezzi vratar | 11. 12. 1982 Austria Dunaj (AVS) nastopi 0 | zadetki 0

Mišo Brečko branilec | 01. 05. 1984 Hamburger SV (NEM) nastopi 7 | zadetki 0

Fabijan Cipot branilec | 25. 08. 1976 Luzern (ŠVI) nastopi 24 | zadetki 0

Luka Elsner branilec | 02. 08. 1982 Domžale nastopi 0 | zadetki 0

Branko Ilič branilec | 06.02.1983 Real Betis (ŠPA) nastopi 21 | zadetki 0

Bojan Jokić branilec | 17. 05. 1986 FC Sochaux (FRA) nastopi 13 | zadetki 0

Aleš Kokot branilec | 23. 10. 1979 SV Wehen (NEM) nastopi 9 | zadetki 0

Igor Lazič branilec | 30. 10. 1979 Interblock nastopi 2 | zadetki 0

Mitja Mörec branilec | 21. 02. 1983 Maccabi Herzliya (IZR) nastopi 3 | zadetki 0

Andraž Kirm vezist | 6. 9. 1984 Domžale nastopi 2 | zadetki 0

Robert Koren vezist | 20. 9. 1980 WBA (ANG) nastopi 26 | zadetki 1

Andrej Komac vezist | 04. 12. 1979 Djurgardens IF (ŠVE) nastopi 28 | zadetki 0

Rene Mihelič vezist | 5. 7. 1988 Maribor nastopi 2 | zadetki 0

Dalibor Stevanović vezist | 27. 09. 1984 Real Sociedad (ŠPA) nastopi 4 | zadetki 0

Dare Vršič vezist | 26. 09. 1984 Politehnica (ROM) nastopi 4 | zadetki 2

Anton Žlogar vezist | 24. 11. 1977 Anorthosis Famagusta FC (CIP) nastopi 26 | zadetki 1

Valter Birsa napadalec | 07. 08. 1986 FC Sochaux (FRA) nastopi 13 | zadetki 0

Zlatan Ljubijankič napadalec | 15. 12. 1982 Domžale nastopi 3 | zadetki 1

Milivoje Novakovič napadalec | 18. 05. 1979 FC Köln (NEM) nastopi 13 | zadetki 5

BELORUSIJA Ime in priimek

Igralno mesto

Klub

Rojen

Vasili Khomutovski

vratar

FC Tom Tomsk

30. 08. 78

Vladimir Gaev

vratar

FC Chornomorets Odesa

28. 10. 77

Anton Amelchenko

vratar

FC Moskva

27. 03. 85

Artyom Radkov

obrambni igralec

FC BATE Borisov

26. 08. 85

Sergei Omelyanchuk

obrambni igralec

FC Rostov

08. 08. 80

Yan Tigorev

obrambni igralec

FC Metalurh Zaporihya

10. 03. 84

Pavel Plaskonny

obrambni igralec

FC Shakhtyor Soligorsk

29. 01. 85

Yegor Filipenko

obrambni igralec

FC BATE Borisov

10. 04. 88

Vladimir Korythko

zvezni igralec

FC Chornomorets Odesa

06. 07. 79

Timofei Kalachev

zvezni igralec

FC Rostov

01. 05. 81

Denis Kovba

zvezni igralec

FC Krylya Sovetov Samara

06. 09. 79

Aleksandr Hleb

zvezni igralec

Arsenal FC

01. 05. 81

Maksim Romashchenko

zvezni igralec

FC Torpedo Moskva

31. 07. 76

Nikolai Kashevski

zvezni igralec

FC Metalurh Zaporizhya

05. 10. 80

Aleksei Skverniuk

zvezni igralec

FC Krylya Sovetov Samara

13. 10. 85

Igor Stasevich

zvezni igralec

FC BATE Borisov

21. 10. 85

Sergei Kornilenko

napadalec

FC Dnipro Dnipropetrovsk

14. 06. 83

Gennadi Bliznyuk

napadalec

FC BATE Borisov

30. 07. 80

Roman Vasilyuk

napadalec

FC Gomel

23. 11. 78

Vitali Rodionov

napadalec

FC BATE Borisov

11. 12. 83

Dmitri Mozolevsky

napadalec

FC Dinamo Brest

30. 04. 85

Bernd Strange, selektor beloruske reprezentance

5 ČRNA GORA Vukašin Poleksić Savo Pavičević Jovan Tanasijević Radoslav Batak Milan Jovanović Simon Vukčević Janko Tumbasević Branko Bošković Vladimir Božović Mirko Vučinić Milan Purović Risto Lakić Luka Pejović Nedeljko Vlahović Srdjan Radonjić Selektor: Zoran Filipović

Prijateljska tekma

Črna gora – Slovenija 1:1 Datum: 22. 08. 07 ob 20.30 Štadion Pod Goricom – Podgorica Sodniki: Claudio Circhetta, Antonio Fernandez, Christoph Erhard (vsi Švica), Nikola Damjanović (Črna gora) Gledalcev: 8000 Strelci Črna gora 1:0 Vučinić Slovenija 1:1 Vršič Opominjani Črna gora Vukčević Tanasijević Vučinić Slovenija Jokič Mörec Brečko Izključen Slovenija Cipot Menjave –Črna gora Igralec Pavičević Lakić Jovanović L. Pejović B. Bošković Vlahović Purović Radonjić Menjave – Slovenija Igralec Ilič Brečko

Mörec

Mihelič Jokič Kokot Vršič Lazič Stevanovič Šukalo Birsa Semler

Min. 28’ – 11 m 42’ Min. 48’ 54’ 88’ Min. 16’ 33’ 77’

27’ Min. 84’ 65’ 78’ 74’ Min. 53’

83’ 65’ 80’ 78’ 53’

SLOVENIJA Samir Handanovič Branko Ilič Mitja Mörec Fabijan Cipot Bojan Jokić Anton Žlogar Andraž Kirm Dare Vršič Dalibor Stevanovič Valter Birsa Klemen Lavrič Mišo Brečko Rene Mihelič Aleš Kokot Igor Lazič Goran Šukalo Borut Semler Selektor: Matjaž Kek

6 LUKSEMBURG

SLOVENIJA

1 2 4 7 5 10 14 8 17 6 18 12 3 9 11 13 15 16

1 Samir Handanovič 21 Mišo Brečko 6 Mitja Mörec 16 Anton Žlogar 4 Aleš Kokot 19 Andraž Kirm 8 Robert Koren 10 Dalibor Stevanovič 13 Dare Vršič 9 Milivoje Novakovič 17 Klemen Lavrič 12 Sašo Fornezzi 2 Fabijan Cipot 3 Igor Lazič 11 Andrej Komac 7 Rene Mihelič 14 Zlatan Ljubijankič 18 Valter Birsa Selektor: Matjaž Kek

Jonathan Joubert Jérôme Bigard Eric Hoffmann Jeff Strasser Jeremie Peiffer Claudio Lombardelli Carlos Ferreira Gilles Bettmer Mario Mutsch René Peters Daniel Huss Marc Oberweis Kim Kinziger Daniel Da Mota Dan Collette Ben Payal Chris Sagramola Joël Kitenge

Selektor: Guy Hellers

Kvalifikacije za EP 2008

Luksemburg : Slovenija 0:3 Datum: 08. 09. 07 ob 17. uri Štadion Josy Bartel – Luksemburg Sodniki: Sergiy Berezka, Sergiy Tsymbal, Sergiy Sobotyuk, Igorj Ishchenko (vsi UKR) Gledalcev: 2.000

Strelci Slovenija 1:0 Lavrič 2:0 Novakovič 3:0 Lavrič

Min. 7’ 37’ 47’

Opominjani Slovenija Mihelič

Min. 14’

Menjave – Luksemburg Igralec Lombardelli Payal Peiffer Da Mota Huss Kitenge

Min. 46’ 52’ 63’

Menjave – Slovenija Igralec Kirm Komac Vršič Mihelič Žlogar Cipot

Min. 64’ 78’ 82’

LUKSEMBURG : SLOVENIJA 0 : 3

8 Komentar kvalifikacij za EURO 2008

Realnost slovenske izbrane vrste Slovenska nogometna reprezentanca se je podala v kvalifikacijske boje za nastop na evropskem prvenstvu leta 2008 s prikritim optimizmom. Skupen glas je veleval, da bo Nizozemska, nesporno prva favoritinja skupine, prehud zalogaj za vse, morebitna možnost za vrnitev na oder velikega tekmovanja pa se je sramežljivo odpirala ob pogledu na preostale konkurente, ki naj bi naskakovali »odrešilno« drugo mesto. Romunija, Bolgarija, Belorusija in Albanija ... Dežele, ki so pred padcem komunizma živele na drugi strani »železne« zavese, so bile dolga leta hvaležen gostitelj slovenski izbrani vrsti. Dobro se še spominjamo časov nogometne pravljice na sončni strani Alp, ko je Katančeva četa kot za stavo ostajala neporažena na vročih gostovanjih v Bukarešti, Moskvi, Beogradu, Tirani, Tbilisiju ... Tovrstni model nogometnih ekip naj bi bil kot nalašč ustvarjen za srčno in disciplinirano igro najboljše slovenske enajsterice, ki je nadaljevala posrečeno tradicijo tudi v dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na Euro 2004. Takrat so ostali izbranci Bojana Prašnikarja neporaženi v hrvaški prestolnici, žal pa priigranega niso znali pretopiti v zlato na »starem dobrem« Bežigradu. To je bilo še poslednje poglavje neverjetnega niza slovenske reprezentance, ki se je iz evropskega obrobja prebila do dveh elitnih tekmovanj ter si posledično priigrala še uvrstitev v drugi kakovostni razred (kar je prišlo še kako prav pri žrebu). Kasneje je sledila zamenjava generacij ter slovo večine »zelenobelih« junakov, ki so razširili glas o majhni, a borbeni Sloveniji na vse konce sveta. Sledil je potop sanj, dogodili so se le še redki »čudeži«, ki so spomnili na nedavne izbruhe evforije (denimo domača zmaga nad Italijo v Celju). Ko je Branko Oblak s svojim delom, žal pa tudi rezultati, zašel v slepo ulico in se je v navijačih prebudila želja po radikalnih spremembah, je dobila zeleno luč odločitev vodstva Nogometne zveze Slovenije (NZS) o iskanju novega selektorja. Izbor in odgovornost pomembnega mesta sta padla na pleča Matjaža Keka, ki si je po neslavnem koncu na trenerski klopi Maribora nabiral prepotrebno samozavest v vlogi selektorja mlajših reprezentančnih selekcij. Krmilo članske izbrane vrste

je prevzel v začetku koledarskega leta 2007, njegov predhodnik pa mu je prepustil skromen iztržek treh točk iz treh tekem. Oblakova poraz v Sofiji ter celjska zmaga nad Luksemburgom sta obveljala za dosežek v mejah pričako-

vanj, najbolj pa je zbodla v oči nemoč na gostovanju v Minsku, ko slovenski tabor navkljub vodstvu po prvem polčasu ni znal zaustaviti »stampeda« Belorusov in kasneje ponižano podpisal bolečo predajo z rezultatom 4:2.

Nezmožnost doseganja zadetkov Spomladanski del kvalifikacij je klical k spremembam. Na reprezentančnem spisku je prišlo do nekaterih sprememb, čeprav so bila še vedno v ospredju imena, ki so tvorila jedro moštva že v vladavini Oblaka. Glavni preizkus moči pred kvalifikacijskim prvencem 46-letnega Štajerca na selektorskem stolčku je ugledal luč sveta na prijateljski tekmi z Estonijo. Razplet v obliki tesne zmage je obetal, igra nekoliko manj. A led je bil prebit, izgovor s pomanjkanjem razpoložljivega časa za večje število kakovostnih skupnih treningov in prepotrebnega uigravanja

Gostovanje v Minsku je razkrilo nemoč slovenske izbrane vrste. Na fotografiji: Hleb in Novakovič.

9 vrst pa s strani javnosti sprejet. Vse v duhu pričakovanja ugodnega rezultata na gostovanju v Albaniji, ki pa je kasneje naznanil poglavitno nemoč Kekove čete. Nezmožnost doseganja zadetkov. Obrambna vrsta je začuda izpeljala 90 minut zahtevnega dvoboja v še bolj zahtevnih vremenskih razmerah (roko na srce je močan dež bolj pomagal gostom, saj je onemogočil drzne in izdelane nalete motiviranih Albancev), tako da ni bilo ne duha ne sluha o večjih napakah, ki so postale stalnica v novejšem obdobju reprezentance in skoraj na vsakem dvoboju botrovale kakšnemu »prepoceni« prejetemu zadetku. Steber Boštjan Cesar – Matej Mavrič je naznanil napredek v vrstah reprezentance, na drugi strani pa je zatajil napad in ohranil nedorečeno sliko o sposobnostih slovenskih »prvokategornikov«. V slovenski vrsti je dočakalo priložnost vedno več nekdanjih mladih reprezentantov, ki so se pod vodstvom Branka Zupana dostojno kosali celo s kasnejšimi (dvakratnimi) evropskimi prvaki Nizozemci.

Debi Matjaža Keka in zmaga na prijateljski tekmi z Estonijo

Srčna predstava proti Nizozemcem Z nekaterimi izmed njih so se srečali na Areni Petrol, le štiri dni po remiju v Skadru. Po dolgem času je bil celjski objekt znova izpolnjen do zadnjega mesta. Pričakovanja pred tekmo so mejila vse od fanatičnih priklicev padca svetovnih prvakov (9. oktober 2004) pa do že izdelane »opozicije« selektorja Keka, ki je napovedovala potop proti »tulipanom«. Bližje resnici so bili slednji, čeprav bi bilo lahko povsem drugače, če bi Klemen Lavrič reagiral bolj spretno v dveh »smrtnih« priložnostih, ki se proti tako močni branilski vrsti, kot jo premore Nizozemska, ne pojavita ravno vsak dan. Vseeno se je v vrstah Slovenije naselila tista pozitivna drznost in »slovensko« prepoznavna borbenost, ki je že v časih Katanca z dvojnim učinkom prikrila preostale slabosti na igrišču. Vedno bolj se je tekma bližala koncu, vedno večji pritisk so izvajali varovanci Marca van Bastna, ki ga točka v Celju zagotovo ne bi razveselila. Nelagodnih muk ga je rešil Giovanni »Gio« van Bronckhorst s srečnim zadetkom pet minut pred koncem tekme, ki je v trenutku podrl slovensko hišico iz kart, prepolno upanja na senzacionalen izplen točke proti papirnatim favo-

Boštjan Cesar se je proti Albancem boril kot lev

Brez Handanoviča bi bilo našim mnogo težje

10 ščepec nostalgije o časih, ko sta se v slovenskem reprezentančnem nogometu cedila med in mleko, gledalci pa so odhajali s štadionov s ponosom v srcu.

Enosmeren promet v Celju

Nizozemci nam niso pustili dihati

ritom. Po skoraj treh tekmah je moral prvič po žogo v mrežo Samir Handanovič, brez dvoma eno najbolj pozitivnih imen v dosedanjem delu kvalifikacij. Brez »Sarme« bi bil pogled na razliko v zadetkih na lestvici še bolj nizkoten. Kekovim izbrancem je za korak več proti (vsaj v drugem polčasu) »lete-

čim Holandcem« zmanjkalo izkušenj, posledice za »spontan« padec ritma v končnici srečanja pa je bilo iskati tudi v skromnih klubskih »minutažah«, saj povečini niso bili »zabetonirani« člani začetnih postav. Aplavz občinstva po tesnem in nesrečnem porazu, naperjen požrtovalnim »trigijem«, je podal

Častni zadetek Dareta Vršiča je omilil poraz proti Romuniji

Selektor Kek je zapustil ugoden vtis. Obrambna postavitev je dihala po novih pravilih, skrb vzbujajoča pa je bila še vedno praznina na seznamu priigranih priložnosti. Zdaj je bilo treba počakati na začetek junija in na »dvoboja resnice« proti Romuniji, ki naj bi dokončno razgalila mit o realnosti pomlajene slovenske reprezentance po slovesu »zlate generacije«. »Sinovi Drakule« niso potrebovali veliko za dvig motivacije pred celjskim dvobojem. Spomin z deževne Bukarešte, tistega čarobnega novembra izpred šestih let, vsekakor še ni zbledel v srcih privržencev nogometa ob vznožju Karpatov. Je prišel čas za sladko maščevanje ali bodo znova »trikolori« naleteli na srčen odpor Slovencev? Drugega junija so bila razmerja moči žal nekoliko drugačna. Lahkota gibanja, smelost v kombinatoriki in presežek v obliki posameznikov svetovnega kova (za uvod velja omeniti »le« Adriana Mutuja) so že od prve minute silili Kekove izbrance k kapitulaciji. Protiorožja za razigran romunski stroj, ki je v prvem delu ponudil le eno hibo – slabo učinkovitost napadalcev, tisti večer slovenska ekipa ni premogla. Lahko je upala le na ponovitev že videnih scenarijev, morebitne točke v tekmi brez zadetkov, ki se je le za las izjalovila proti Nizozemski, a je bilo tudi za to prepozno. Ko je v 52. minuti Gabriel Tamas načel mrežo ponovno vrhunskega Samirja Handanoviča, je sledil na celjski zelenici le še prizor enosmernega prometa. Žal v smeri domačih vrat. Vrzeli v obrambi so znova spominjale na »preluknjani« sir, ki je bil dodobra osmešen že v Minsku, častni zadetek debitanta Dareta Vršiča v poslednjih trenutkih sodnikovega podaljška pa je vsaj deloma prikril nemoč slovenske enajsterice. Za nameček je bil izključen še Boštjan Cesar, teža prekrška pa je bila kasneje na zasedanju komisije UEFA ocenjena na kazen prepovedi nastopa kar na štirih tekmah. Hud udarec za Matjaža Keka, ki ni imel na

11 razpolago bajnega števila kakovostnih in zaupanja vrednih branilcev.

Padec na predzadnje mesto Po domačem porazu z Romuni so utihnili še zadnji glasovi največjih optimistov, ki še vedno niso »vrgli v koš« možnosti preboja Slovenije na Euro 2008. Še več, štiri dni kasneje je bila v Temišvarju znova uprizorjena učna ura nogometa, Romuni pa so kar tekmovali med seboj, kdo bo zapravil lepšo priložnost. Žal so spravili tudi dve žogi za hrbet številke ena v dresu Slovenije. »Sarma« je v življenjski formi odrešil soigralce popolne blamaže in poraza s hokejskim rezultatom, ki bi še kako odmeval po Starem kontinentu. Znova je zatajil napad. Na eni strani je vladala očaranost nad perfektno izvedbo romunske reprezentance, ki ne bi dovoljevala večjih možnosti tudi močnejšim ekipam od slovenske, na drugi pa je bilo znova žalostno opazovati povsem odrezan par v konici napada (sprva Lavrič in Birsa, slednjega pa je v 54. minuti zamenjal Novakovič). Padec na predzadnje mesto v kvalifikacijski skupini G je sprožil resen alarm o upravičenosti dosedanjega dela selektorja Keka, ki je preizkusil na omenjenih dvobojih prav vse, kar je izstopalo v domačem nogometu. Ermin Rakovič, prvo ime PrveLige Telekom Slovenije, ni prišel do pričakovane veljave in je ostal nedorečen. Brez Milenka Ačimoviča in neprepoznavnega Nastje Čeha tudi v zvezni liniji ni bilo tistih domiselnih podaj, ki bi nahranile zadetkov lačne napadalce. Robert Koren je navduševal v angleški drugi ligi, predstave v državnem dresu pa so bile nekaj povsem drugega. Morda tiči razlog tudi v prepočasnem krogotoku podaj, saj Anton Žlogar, Goran Šukalo ali Andrej Komac ponavadi niso znali niti zadržati žoge, kaj šele pravočasno jo posredovati. Tudi sodelovanja z bočnima igralcema ni bilo opaziti. Branko Ilič in Bojan Jokič sta s posameznimi akcijami dokazala, da sta zmožna opravljati tudi napadalne naloge. Obstaja pa še vedno preveliko tveganje, saj se zaletavost pri preigravanju pri zahtevnem tekmecu kaj hitro sprevrže v nenačrtovani protinapad slednjega in »mat« pred slovenskimi vrati. Potrebno je priznati, da so se tekmeci v zadnjem reprezentančnem obdobju izkazali za premoč-

V Temišvarju so Romuni uprizorili učno uro nogometa. Na fotografiji: dvoboj Mutuja in Iliča.

ne. Tako Nizozemci kot Romuni so v tem trenutku vsaj za dva razreda močnejši, Sloveniji pa preostane še popravni izpit v jesenskem delu. Bo opravljen z odliko ali se bo selektor odločil za preizkus novih mladih igralcev, ki bi lahko čez nekaj let spisali lepšo prihodnost slovenskemu nogometu?

Sledi osvajanje prepotrebnih točk? Če pogledamo na razpored jesenskih tekem, ki ponuja še pet kvalifikacijskih dvobojev, se lahko zadeva v primeru uvrstitve Kekove čete obrne le na bolje. Razlog tiči v neprimerno lažjih tekmecih od spomladanskega dela. Za začetek je slovenska odprava 8. septembra gostovala pri Luksemburgu, ki po osmih kvalifikacijskih nastopih še vedno ostaja brez točk. Na domačih tleh je priznal premoč že štirim reprezentancam, le Albaniji pa ni bilo potrebno trepetati za tesno zmago do zadnje minute. Nizozemska, Bolgarija in Belorusija so prišle le stežka do treh točk, kar je bilo svojevrstno opozorilo tudi slovenski izbrani vrsti. Sloven-

ska reprezentanca je srečanje dobro odigrala, vključno z novopostavljeno obrambno vrsto, saj so manjkali kaznovani Ilič, Jokič, Mavrič in Cesar (slednji bo moral počivati še na dveh tekmah), od predstavnikov zvezne vrste pa tudi Komac. Tri dni po tekmi v Luksemburgu pa se Kekova četa ponovno predstavlja v Celju, kjer bo pričakala Belorusijo. Nazadnje je v mestu ob Savinji v sodniški »komediji zmešnjav« ostala slovenska vrsta prikrajšana za zasluženo zmago. Se bodo Aleksandr Hleb in soigralci znova rešili s pomočjo boginje Fortune? Sredi oktobra sledi še domača tekma z Albanijo, štiri dni kasneje verjetno »utopičen« poizkus presenečenja na nizozemskih tleh, v predzadnjem terminu je Slovenija prosta, kvalifikacije pa bodo sklenjene 21. novembra, ko bo na Areni Petrol odigran dvoboj med Slovenijo in Bolgarijo. Če bi se pričele pridno nabirati točke, bi bila uresničljiva tudi uvrstitev na četrto mesto. Povsem dovolj za mirno nadaljevanje v kvalifikacijskem ciklusu za svetovno prvenstvo leta 2010 v JAR?

Rok Plestenjak

12 Intervju Našega nogometa

Aleš Čeh: »Vsi smo bili ena velika družina« Aleš Čeh bo v svetovno športno zgodovino zapisan kot kapetan nogometne reprezentance Slovenije, ki je leta 2002 prvič nastopila na svetovnem prvenstvu. Nogometnih čevljev sicer še ni obesil na klin, a se že spopada s trenerskim izzivom. Julija letos je v selektorski vlogi vodil slovensko nogometno reprezentanco brezdomcev na svetovnem prvenstvu, ki se je odvijalo v Kobenhavnu na Danskem. Kako je pravzaprav prišlo do tega, da ste sprejeli to vlogo, ki je prav gotovo nekaj posebnega, glede na vse vaše dosedanje izkušnje? Zavod 69 je dobil mandat za sestavo reprezentance Slovenije in vodilni so bili v stiku s Sašom Udovičem, ki se je spomnil name in Željka Milinoviča. Oba sva brez oklevanja in pomisleka takoj pristala na ponujeno nalogo, da izbereva reprezentanco. Tako sem se spoprijel z vlogo selektorja, Željko je postal moj pomočnik, Sašo pa ambasador projekta. Ker se zelo dobro poznamo, nam to delo sploh ni bilo v kakšno večje breme, temveč kvečjemu v veliko veselje. Kako je potekala celotna izbira reprezentance? Glede na dosedanje športne izkušnje je bilo to verjetno za vas nekaj povsem novega in drugačnega. Drži. V sodelovanju z Zavodom 69 smo izbrali večja slovenska mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje, Murska Sobota, Ptuj, Koper, Kranj, Novo mesto), kjer smo priredili izbirne turnirje. Pri tem so nam bile v pomoč socialne službe, ki so priskrbele zainteresirane kandidate, ki so bili pri njih registrirani kot brezdomci, stanovalci oziroma stanovalke materinskega doma ali odvisniki, ki so s programom zdravljenja in rehabilitacije tik pred koncem. Odziv je bil za prvič odličen, saj se je turnirjev udeležilo več kot 100 kandidatov, in lahko rečem, da je akcija v tem smislu povsem uspela.

smo ga z Željkom in Sašom obravnavali kot sebi enakega. Dali smo jim vedeti, da gojimo do njih točno takšno spoštovanje, kot so ga oni do nas. Ko so začutili, da nikakor niso v podrejenem položaju, so se sprostili in so uživali v igri ter izven nje. Bilo je veliko smeha, heca in zabave. Vsi skupaj smo se imenitno ujeli na teh izbirnih turnirjih in upam, da smo komu vlili dodatnih moči, da lažje prebrodi težko življenjsko situacijo, v kateri se je znašel. Izbira reprezentantov pa verjetno ni bila lahka naloga. Kaj je odločilo potnike za Dansko? To je bila res težka naloga. Z Željkom sva podrobno opazovala vse, ki so igrali na izbirnih turnirjih. Prav vsi so se zavedali, da niso zgolj številke. Morda so nekateri celo ponovno našli svojo identiteto, saj več kot 20 ali celo 30 let niso brcnili

žoge. Nekaj kandidatov je v mladosti celo igralo organizirano v klubih, nekateri so bili v mladih letih najboljši v ulici, spet drugi so prišli zgolj zaradi radovednosti. Na koncu sva izmed vseh izbrala sedem moških in eno žensko reprezentantko (Melita Kveder, Ivan Ojsteršek, Dragan Kajtazovič, Alojz Predikaka, Darko Pešl, Adi Tufek, Djoko Djukič ter Edin Bajrič). Z njimi smo opravili dva kratka mini ciklusa priprav, v katerih smo skušali osvojiti osnove in zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati v igri, ter se naučiti pravila, ki so malce prirejena glede na dimenzije igrišča. Tekmovanje v središču glavnega mesta Danske je bilo najbrž neponovljivo doživetje. Ste bili z organizacijo zadovoljni? O organizaciji lahko govorim le v superlativih. Vsi udeleženci, iz 48-ih držav jih je bilo skupaj z vodstvi reprezentanc več kot 500, smo stanovali v istem hotelu. Vsi smo bili enaki. Organizatorji so se maksimalno potrudili in so vsem tekmovalcem priskrbeli praktična darila, ki so se jih vsi od prvega do zadnjega zelo razveselili. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom evropske nogometne zveze in tekme je sodil tudi sloviti danski mednarodni sodnik Kim Milton Nielsen. Vse je potekalo v duhu fair-playa. Rezultati so bili v ozadju. Vzdušje na tribunah je bilo enkratno. Prav vsak gol, ki je padel, so prisotni nagradili z gromkim aplavzom. Navezovali so se stiki in

Kako ste vzpostavili stik s kandidati in kandidatkami, ki so zmogli hrabrost pokazati, kaj znajo z nogometno žogo? Na začetku so bili malce plašni. Gre namreč za sloj ljudi, ki jih je življenje na nek način odrinilo na rob družbe in jim primanjkuje samozavesti. A od prvega stika z njimi, s komerkoli, ki je prišel,

Sprejem reprezentance brezdomcev na veleposlaništvu

13 prijateljstva. Za naše reprezentante lahko rečem, da so dobili močan občutek pripadnosti in zavedanja, da predstavljajo Slovenijo, da nekaj pomenijo. Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu s tega tekmovanja? Predvsem dejstvo, da smo bili vsi ena velika družina. Sklepala so se prijateljstva med ljudmi, ki so v podobnih težavah, izmenjavale so se zgodbe, nekatere so zares zelo žalostne, a hkrati je v vseh sijal v očeh žarek upanja na boljšo prihodnost. Prav gotovo pa je v teh desetih dneh, kolikor je vse skupaj trajalo, večina pozabila na tegobe in težave, s katerimi se soočajo v vsakodnevem življenju. Zagotovo ste doživeli neprecenljivo izkušnjo.

Reprezentanca brezdomcev objeta med slovensko himno

Brez dvoma. Čeprav imajo vsi ti ljudje vsak svojo zgodbo, po večini zelo težko, pa sem vesel, da smo ustvarili ekipo, ki je ponosno predstavljala Slovenijo. Rezultat ni bil v »prvem planu«. Osvojili smo 2. mesto v pokalu INSP Trophy in poželi nemalo aplavzov, ker smo bili simpatični. Naša ekipa se je spopadala s precej mlajšimi od sebe in gledalci so nas vzeli za svoje. V človeškem smislu so vsi člani reprezentance začeli verjeti eden drugemu, da so sposobni. Odprli so se. Z odnosom, ki so ga pokazali, ko sem bil z njimi, lahko prebrodijo tudi življenjske težave, ki jih v tem trenutku tarejo, v to sem prepričan. Najbolj bi bil vesel, ko bi se našel še kdo in jim dal priložnost, saj si jo zaslužijo. Kako je na vaše delo z njimi vplivalo dejstvo, da se zdaj ukvarjate z vzgojo mladih nogometašev?

Zmaga naših

Težko je delati primerjavo. Pri mladih fantih je vsakemu trenerju v največje zadovoljstvo, ko vidi, kako napredujejo, jih vzgaja, uči in tako formira tudi njihovo osebnost. Delo z mladimi me zelo veseli in zelo rad delam z njimi. Priznati moram, da mi je bilo to delo v veliko pomoč tudi pri tej selektorski funkciji. Nogometne poti kot igralec še niste zaključili. Je tretjeligaška Olimpija Bežigrad za nekoga, ki je bil kapetan reprezentance na SP, odigral 74 tekem in zabil en gol, še vedno izziv? Vztrajam predvsem zato, ker želim klubu pomagati. Upam, da se časi, ki jih je v zadnjih dveh letih preživel nogometni Bežigrad, ne ponovijo več. V teh dveh letih so vodilni klub postavili na zdra-

Veselo in prisrčno je bilo tako na igrišču kot ob njem

14 mladinske v člansko vrsto so pri nas zelo problematični. Mnogo zelo zanimivih, a še ne povsem zrelih fantov tu izgubi voljo in odneha, ali pa odidejo kam, kjer je raven dela za njihov razvoj premalo kakovostna. Temu bi morali posvetiti več pozornosti. A zadeva je večplastna. Tudi ambicije klubov in njihovo vodenje so lahko na tapeti.

Veselje ob drugi zmagi

ve temelje in menim, da je osnova za naprej zdaj dovolj trdna, da ne bo več prišlo do popolnega kolapsa. Veseli me dejstvo, da se v klubu veliko pozornosti posveča mladim selekcijam. Piramida bo dokončno zaključena v naslednjih dveh letih in potem bomo videli prve rezultate. Pogoji, ki jih ima zdaj klub za delovanje, nas bodo v kratkem s trdim delom in malce sreče znova popeljali v prvo ligo. Letošnje poletje je slovenski moški klubski nogomet na mednarodni sceni doživel bridko razočaranje. Že na za-

četku avgusta se je končala pot naših klubov v evropskih tekmovanjih. Prav vsi so izpadli. Zakaj mislite, da je prišlo do tega? To je neprijetna tema. Naliti si moramo čistega vina in se vprašati, kaj je pripeljalo do tega. Menim, da sedaj žanjemo sadove dela z mladimi v preteklih letih. Očitno se ni dovolj dobro delalo. Sem pristaš razmišljanja, da morajo imeti najmlajši najboljše trenerje. Od 11. do 17. leta morajo s fanti delati tisti, ki imajo največ znanja, ki znajo največ pokazati in jih lahko največ naučijo. Prehodi iz

Dobre volje reprezentanci brezdomcev ni manjkalo

Zdi se, da je t. i. zlata generacija, ki je ime Slovenije ponesla široko v svet, premalo vključena v nogometno delo. Na prvoligaški sceni sta prisotna le Zlatko Zahovič, kot športni direktor v Mariboru, in Dare Milanič, kot glavni trener novogoriškega kluba. To so ljudje z mednarodnimi izkušnjami in škoda je, da jih ne izkoristimo. Zlatko in Dare sta premalo. Osebno bi se trudil tudi druge pritegniti k delu, predvsem za delo z otroki. Ti potrebujejo vzore, idole in če lahko z njimi delajo, bodo najbrž še z večjim veseljem trenirali. Na splošno opažam, da smo bili mi v mladih letih bolj zagreti. Z mladimi v tem času ni lahko. Niso stoodstotno pripravljeni vsega podrediti nogometu, ker imajo na voljo še cel kup drugih dobrin. Danes pa je tako, da, če ne daješ maksimuma na vsakem treningu in tekmi, potem ni napredka. In potem smo tam, kjer smo. Reprezentanca vse bolj drsi po svetovni jakostni lestvici navzdol. Iz meseca v mesec smo bližje stotemu mestu na lestvici FIFA. Pred nami so recimo Libija, Mozambik, Burkina Faso, Ciper, Armenija in druge ne ravno ugledne svetovne reprezentance. Zadeva je na moč preprosta. Reprezentanca je ogledalo dela v klubih in pika. Selektor ne more na reprezentančnih zborih popravljati napak, ki jih igralci delajo v klubih, in ne more storiti ničesar, če se igralci sami ne zavedajo, da morajo za potrebe reprezentance še dodatno delati. Osebno mi je bilo igranje za reprezentanco vedno tako velik motiv, da mi dodatno delo ni predstavljalo težav. Že res, da ne bomo imeli za vsak kvalifikacijski ciklus izjemne generacije, a igranje brez motiva in prave volje ter borbenosti nas ne bo dvignilo iz družbe, v kateri smo trenutno. Izgubil se je kult reprezentance in to moramo dobiti nazaj. Igranje za reprezentanco je največja možna čast, ki te lahko doleti kot nogometaša, ne pa neka prisila. Menim, da bi se moral prav ta odnos spremeniti.

Tomaž Klemenčič

15 Fair play

Radi imamo nogomet – igramo ga vsi Slovenska nogometna družina postaja zadnja leta vedno bolj raznolika. Uspehi nogometnih reprezentanc na mednarodni sceni in različni projekti, ki spodbujajo k aktivnosti tako imenovane marginalne družbene skupine, so pripomogli, da se lahko ob pomembnih nogometnih dogodkih predstavijo širši javnosti tudi tisti, ki imajo zares radi nogomet, čeprav ga igrajo morda na nekoliko drugačen način kot njihovi vzorniki. V to smo se lahko prepričali ob letošnjem finalu slovenskega nogometnega pokala v Celju. Komisija za fair play pri NZS si je v letu 2007 zadala za eno prednostnih nalog, pripraviti predlog spremljevalnega programa ob pomembnih nogometnih tekmah. Na ta način smo želeli spodbuditi pozitivno navijaško vzdušje in obenem spomniti širšo nogometno javnost na spoštovanje različnosti; kar naj bi posledično pripomoglo tudi k vzpostavitvi pristnejših odnosov med različnimi akterji velike nogometne družine. Za finalno tekmo slovenskega nogometnega Pokala Hervis, ki je bila že tretje leto zapored odigrana na celjski Areni Petrol, smo v sodelovanju s Slavkom Sakelškom, vodjo gibanja »Rad igram nogomet«, pripravili projekt »Radi imamo nogomet – igramo ga vsi«. Iz spremljevalnega programa, ki je potekal na ploščadi med stadionom in dvorano Zlatorog in se je začel dobri dve uri pred tekmo med Mariborom in Koprom, izpostavljam dva vsebinska sklopa - Ulični nogomet na odboj in Fair play protokol.

brezdomcev na Danskem. Prireditveni prostor je bil ustrezno urejen, ozvočen in v večernih urah tudi osvetljen. Kljub temu da se je igra odvijala na asfaltni podlagi, med nastopajočimi ni bilo poškodb. Pozitivno smo bili presenečeni, ko se je okrog ograje nogometnega igrišča sklenil živ obroč navijačev, med katerimi so prevladovali pristaši NK Maribora. Kot da bi šlo za prvoligaško tekmo, so z glasnim navijanjem in opremljeni z navijaškimi rekviziti spodbujali najmlajše nogometaše. Ti so jim v odgovor prikazali številna preigravanja in strele na gol, ki so kljub dobrim obrambam obeh vratarjev pogosto našli pot v mrežo. Na veliko zadovoljstvo mariborskih navijačev so se

zmage veselili nogometaši v vijoličastih dresih. Čeprav so bili v povprečju skoraj za leto dni mlajši od tekmecev iz Kopra, pa so pokazali veliko srčnosti in razkošen nogometni talent. Njihovo geslo »Bodi veselko in ne čemerko!« so v celoti izpolnili, zato jih je trener Marinko Šarkezi na koncu tekme pred vsemi upravičeno pohvalil. V nadaljevanju programa je bila odigrana premierna tekma reprezentance slovenskih brezdomcev z reprezentanco Specialne olimpijade Slovenije. Po izenačenem začetku je prišla v nadaljevanju do izraza izkušenost nogometašev z motnjo v duševnem razvoju, ki so na koncu zasluženo zmagali. Tekma je potekala v duhu fair playa in ob glasni podpori navijačev. Bilo jih je sicer manj kot na otroški tekmi, a so vztrajali do konca, kljub grozeči temi na nebu, saj je v okolici Celja besnela nevihta. Pregovor pravi, da za dežjem vedno posije sonce! In mnogo sončnih trenutkov so na naslednjih nastopih doživeli najboljši nogometaši med slovenskimi brezdomci, ki sta jih uspešno vodila selektor Aleš Čeh in njegov pomočnik Željko Milinović. Uspeha želimo tudi reprezentantom Specialne olimpijade, saj bodo v začetku jeseni nastopili na svetovih igrah Specialne olimpijade.

Fair play protokol Na tokratni prireditvi smo širši nogometni javnosti prvič predstavili pose-

Ulični nogomet na odboj V želji, da postane finale slovenskega nogometnega Pokala pravi športni praznik, saj predstavlja vrhunec najbolj množičnega tekmovanja v igrah z žogo pri nas, smo tokratni spremljevalni program pred tekmo preselili dobesedno na ulico. Na montažnem nogometnem igrišču, prirejenem za igro na odboj, so nastopili mladi nogometaši obeh finalistov (NK Maribor in FC Koper), reprezentanca Specialne olimpijade Slovenije in reprezentanca brezdomcev, ki je julija letos premierno zastopala Slovenijo na 4. svetovnem prvenstvu

Diskriminacijo v športu lahko zmanjšamo s primeri dobre prakse

16 naša odločitev za projekt »RADI IMAMO NOGOMET – IGRAMO GA VSI« zadetek v polno. Skupaj smo dokazali, da ima slovenski nogomet zdrave temelje in razkošno paleto akterjev, ki imajo zares radi najbolj priljubljeno igro na svetu. Zato zmorejo sodelovati tudi kot tekmeci! S projektom spremljevalnega programa finalne prireditve Pokala Hervis v Celju smo želeli izzvati slovensko nogometno javnost, da prihodnje leto soustvari pravi športni praznik »Dan slovenskega nogometa«, ki si ga tako razvejana organizacija, kot je nogometna družina, tudi zasluži.

dr. Stanislav Pinter, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in Fair play Republike Slovenije

»Bodi veselko, ne bodi čemerko!« je geslo mladih mariborskih nogometašev

ben »Fair play protokol«, v katerem sodelujejo predstavniki vseh akterjev (igralci, trenerji, sodnik, gledalci – starši). Ob zvokih slovenske fair play himne Adija Smolarja »Ne pozabi na fair play« in v spremstvu igralcev obeh ekip je šesterica prinesla slovensko fair play zastavo (Srce športa) na igrišče. V nadaljevanju pa sta mladi nogometaš in sodnik s kratko prisego obljubila pošteno borbo in pravično sojenje. Novost, ki smo jo prvič predstavili na finalni prireditvi »Rad igram« nogomet spomladi v Velenju, so uspešno vključili tudi v vse prireditve Žogarije, ki so se poleti odvijale po vsej Sloveniji. Pomembna je sporočilnost Fair play protokola, ki zavezuje vse udeležence nogometnega dogodka, da s svojim obnašanjem prispevajo k dobremu razpoloženju in s tem ugledu nogometa. Izbrani mladi nogometaši obeh finalistov so se po koncu dogajanja pred dvorano Zlatorog napotili na stadion, kjer jih je čakala še ena pomembna naloga – spremstvo nogometašev na igrišče v okviru FIFA fair play protokola. Vsi ostali udeleženci so zasedli pripravljena mesta na tribuni celjske Arene Petrol in si v živo ogledali prestižni dvoboj za pokalno lovoriko Slovenije. Na osnovi izjav akterjev, njihovih spremljevalcev, gledalcev – navijačev in mimoidočih, ki so se za krajši ali daljši čas zadržali na prireditvenem prostoru, lahko zaključim, da je bila

Slovenska različica Fair play protokola

17 Mladi nogometaši

Gibanje »Rad igram nogomet« uspešno Z gibanjem "Rad igram nogomet" (RIN) smo v slovenski prostor uspešno vnesli model razvoja posamezne športne panoge na področju dela z mladimi. Dosegli smo sodelovanje med različnimi institucijami, ki si prizadevajo za isti cilj, ter poskrbeli za ustrezno promocijsko podporo in večjo medijsko prisotnost nogometa mladih. Pobudnik ustanovitve gibanja je bilo leta 1998 podjetje Media šport. V istem letu se je v sodelovanju z NZS pričela izvajati Zimska liga U-10, kasneje pa je zaživela še Zimska liga U-8. V zadnjih letih obe ligi uspešno potekata po celotnem slovenskem prostoru. Leta 2001 smo pričeli z organizacijo igranja nogometa na osnovnih in srednjih šolah ter šolah s prilagojenim programom, ob tem pa ves čas dajali velik poudarek na medijskih in promocijskih aktivnostih. Velik del gibanja je tudi projekt Žogarija, ki se je v zadnjih letih dodobra zasidral tudi v srca mladih udeležencev in slovenski medijski prostor. Letno organiziramo 14 prireditev po vseh večjih

mestih, praviloma pred Mercator centri. Dečki in deklice v starosti od 8 do 10 let sodelujejo v številnih zabavnih disciplinah: nogometu 3 na 3, žongliranju, zadevanju odprtine v golu in spretnostnih igrah, za mlade ustvarjalce in radovedneže pa priredimo tudi kotiček sveta živali in ustvarjalnih delavnic. V sezoni 2005/06 se je gibanje RIN dotaknilo tudi klubskega in reprezentančnega nogometa do 18 let, kjer se izvajajo promocijske in medijske aktivnosti. Izpeljanih je bilo tudi nekaj akcij Nogomet za vse, ki so zamišljene kot druženje in igranje nogometa vseh starostnih skupin in struktur; od otrok, staršev, učiteljev in trenerjev do funkcionarjev klubov in drugih. Namen tovrst-

Gibanje RIN Začetek: sezona 1998/99 Izvajalca: NZS in MEDIA ŠPORT Področje: Zimska liga U-10 Število udeležencev: 450 Obseg: večji del Slovenije Osnovni cilji: zapolniti zimski odmor Trenutno stanje: sezona 2006/07 Izvajalci: MEDIA ŠPORT, NZS, MNZ in MŠŠ Področje: Zimska liga U-8 in U-10, mali nogomet na OŠ – OŠPP – SŠ, predtekme PrveLige Telekom, Nogomet za vse, Žogarija, klubski nogomet mladih do 18 let, reprezentančni nogomet mladih do 18 let. Število udeležencev: 45.000 Obseg: celotna Slovenija nih akcij je približati igro tudi tistim, ki v nogometu niso aktivni. V sezoni 2006/07 smo program dopolnili z izvajanjem in organizacijo dogodka v okviru tekem PrveLige Telekom. Otroci pred člansko tekmo odigrajo turnir na velikem igrišču, ki je razdeljeno na manjša, v odmoru med polčasi glavne tekme pa odigrajo še finalno tekmo. S tem prispevajo k popestritvi odmora glavne tekme ter omogočajo »vpogled v živo« v delo z mlajšimi selekcijami. Vsi dogodki in akcije so bili dobro podprti v širšem medijskem prostoru. Na TV Pika in športni televiziji Šport klub je bilo v letošnji sezoni predvajanih osemnajst oddaj RIN, vsak petek pa sta v športnem dnevniku Ekipa za RIN prihranjeni dve strani, na katerih poročamo o vseh področjih gibanja. Najbolj aktualne novice spremljamo na uradni spletni strani www.radigramnogomet.si, kjer vse obiskovalce pozivamo, da tudi sami sodelujejo pri ustvarjanju in posodabljanju strani s pošiljanjem člankov, fotografij in predlogov.

Slavko Sakelšek Foto: Daniel Videtič Gibanje RIN zares živi med mladimi in s tem razvija ljubezen do nogometa že od malih nog.

19 Slovenski klubi v evropskih tekmovanjih

Nekdanji bratje brez milosti Štiri slovenske predstavnike v evropskih nogometnih tekmovanjih je v sezoni 2007/08 doletela podobna usoda. Vsi so morali priznati premoč klubom z območja nekdanje Jugoslavije, končno število porazov pa je bilo žal večje od zmag. Prvak Domžale je imel zagotovo najtežjo nalogo na papirju, izvrstno priložnost v pokalu Intertoto je zapravil Maribor, oba primorska kluba pa sta vsaj navidez prepoceni prodala svoji koži. Prva zanimivost, ki pade v oči pri dvanajstih nastopih slovenskih moštev na kratkem evropskem sprehodu, je izostanek neodločenih rezultatov. Odigralo se je ducat tekem, prav nobena pa se ni končala z remijem. Kot smo že dejali, je bilo porazov (7) vendarle več kot zmag (5), najlepše poglavje pa so spisali Domžalčani s suverenim prebojem v drugi krog kvalifikacij za Ligo prvakov. Pa pojdimo kar lepo po vrsti ...

Dinamo prehud zalogaj Slovenija ni občutila sladkosti Lige prvakov (že) osem let. Po treh zaporednih neuspelih poizkusih Novogoričanov je spodletelo še ambicioznim Domžalčanom. Elitna druščina 32 srečnežev ostaja znova brez slovenske udeležbe, lahko pa bi se končalo veliko bolje, če je ne bi rumeno-modri odpravi zagodel žreb. V bobnu je bilo veliko lažjih tekmecev od zagrebškega Dinama, ki ob vsesplošnem nazadovanju ligaškega nogometa na tleh nekdanje Jugoslavije vendarle izstopa iz povprečja, njegove ambicije pa ob zglednem delu klubske uprave, finančni pomoči mesta, podpori zvestih navijačev, bogati tradiciji in pozitivnem razmerju s slovenskimi ekipami v evropskih pokalih niso nakazovale nič dobrega za Stojanovičevo četo.

Časten poraz na Maksmirju Težko pričakovani derbi »sosedskih« prvakov je na začetku dvoboja v Domžalah ponudil enosmerno »cesto« do vrat Dejana Nemca, ko pa so se novopečeni slovenski prvaki osvobodili pritiska in spoznali, da so tudi Zagrebčani zgolj ljudje z nogometnimi čevlji, je bilo žal že prepozno. Če bi se tekma igrala vsaj še deset minut, bi morda dočakali tudi izenačenje, tako pa je odpotoval Dinamo v hrvaško prestolnico z dragoceno zmago in (ne)ulovljivo prednostjo. Domžale tudi na povratni tekmi niso mogle zaigrati z najboljšo postavo. Bolezni in poškodbe so otežile možnost dostojnejšega odpora proti razigranemu tekmecu, ki je na krilih Luke Modrića sejal strah

Rezultati slovenskih klubov v sezoni 2007/08 Liga prvakov: 1. predkrog: Domžale : Tirana (Alb) 1:0 (1:0) Strelec: Janković 45. Tirana (Alb) : Domžale 1:2 (0:1) Strelca: Dede 75.; Ljubijankič 31., 78. 2. predkrog: Domžale : Dinamo Zagreb (Hrv) 1:2 (0:1) Strelci: Žeželj 87.; Šokota 7., Modrić 51./11-m Dinamo Zagreb (Hrv) : Domžale 3:1 (2:1) Strelci: Vukojević 18., Šokota 22., Sammir 60.; Zahora 27.

Pokal UEFA: 1. predkrog: Široki Brijeg (BiH) : Koper 3:1 (3:1) Strelci: Ricardo 22., 29., Faria 43.; Viler 3. Koper : Široki Brijeg (BiH) 2:3 (1:3) Strelci: Volaš 33., Mejač 77.; Karoglan 17., Božič 24./ag., Ronielle 36. 1. predkrog: HiT Gorica : Rabotnićki (Mak) 1:2 (0:0) Strelci: Matavž 76.; Šuler 74./ag., Velkovski 90. Rabotnićki (Mak) : HiT Gorica 2:1 (1:0) Strelci: Velkovski 45., Demiri 69.; Demirović 85./11-m

Pokal Intertoto: 1. krog: Birkirkara (Mal) : Maribor 0:3 (0:1) Strelci: Makriev 40., 46., Pekič 87. Maribor : Birkikara (Mal) 2:1 (0:0) Strelci: Mezga 53., Vračko 78.; Galea 58. 2. krog: Maribor : Hajduk Kula (Srb) 2:0 (1:0) Strelca: Makriev 29., Samardžič 52. Hajduk Kula (Srb) : Maribor 5:0 (4:0) Strelci: Vasiljević 15., Komazec 31., 67., Perić 38., Radanović 45.

Akcija na tekmi Domžale - Dinamo. Foto: Vid Ponikvar/Sportal

v obrambne vrste slovenskih prvakov, taktično veliko bolj domiselna postavitev na Maksmirju pa je dala vedeti, da bi se z malce več sreče lahko ponudila »ravbarjem« tudi priložnost za sanjski preobrat. Da so zmožni premagovati ovire, so dokazali v prvem krogu proti nepredvidljivi Tirani, v drugo pa so jih

20 Štiri tekme, štirje porazi

Drugi gol Koprčanov v Celju. Foto: Zoran Flis/Sportal

Količnik uspešnosti slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih bo v prihodnji sezoni doživel strm padec. Največ sta k tej neslavni spremembi »pripomogla« primorska predstavnika v pokalu UEFA, ki nista zbrala niti točke proti Širokemu Brijegu in Rabotnićkemu. Če je zdesetkani Koper zaradi številnih odhodov in nerazjasnjenih razmer znotraj kluba že »naglas« naznanjal hitro slovo od Evrope, pa toliko bolj preseneča dvakratna predaja podprvakov iz Nove Gorice. Darko Milanič v kratkem obdobju ni uspel združiti goriške mladosti in preizkušenih obrazov, sadovi njegovega dela so obrodili šele sredi avgusta. Žal prepozno. Tudi Rabotnićki naj bi veljal za najboljši klub, kar ga premore Makedonija. In tudi edino moštvo, ki redno plačuje igralce na nepredvidljivem koncu nogometnega Balkana.

Sramotna petarda na Marakani

Dvoboj Osterc - Božinovski. Foto: Zoran Flis/Sportal

Maribor pred tekmo s Hajdukom v Beogradu. Foto: Miha Vidrih/Sportal

pustile na cedilu izkušnje, nekaj pa je prispevala tudi očaranost nad vzdušjem, ki je vladalo na zagrebškem štadi-

onu. Če bi odigrali v sezoni več takšnih tekem, bi bilo zagotovo izbrancem Slaviše Stojanoviča lažje ...

Edina zmaga v neposrednih dvobojih s tekmeci z območja nekdanje Jugoslavije je bila dosežena v Ljudskem vrtu. Kar ni uspelo omenjeni trojici proti moštvom iz Hrvaške, BiH in Makedonije, je uspelo Mariboru proti srbskemu Hajduku. A le na prvi tekmi. Po sproščujoči izkušnji proti malteški Birkirkari so »vijolice« nadaljevale zmagoviti pohod še na tretji zaporedni tekmi. Gostje iz Kule niso izkoristili strela z bele točke, Makriev in Samardžič pa sta poskrbela za ogromno prednost pred povratnim dvobojem v Beogradu. Na Marakani pa se je dogodil nepričakovan potop mariborskih sanj. Uvodnih 45 minut je prinelo navidezno premoč sedemkratnih slovenskih prvakov, iznajdljivi gostitelji pa so štirikrat nevarno smuknili v protinapad in prav vedno zatresli mrežo. Nogomet pričara tudi takšen dan. Trener Marijan Pušnik je prevzel odgovornost za nastalo sramoto, »ulica« mu je v mislih že podajala kovček v roke, a se kasneje navkljub nepričakovanem izpadu ni dogodilo nič konkretnejšega. Vsaj v tistem trenutku in na mestu trenerja ne. Je pa prišel skozi velika mariborska vrata novi športni direktor Zlatko Zahovič, dobri rezultati pa niso izostali niti v domačem prvenstvu ...

Rok Plestenjak

I Licenciranje nogometnih klubov

Poročilo o licenciranju nogometnih klubov za TL 2007/2008 Licenciranje nogometnih klubov je eden najzahtevnejših in najpomembnejših projektov na področju nogometa in slovenskega športa nasploh. Mednarodni projekt na ravni UEFA je za Slovenijo še posebej pomemben v luči polnopravnega članstva v EU in približevanja evropskim kvalitetnim standardom tudi na športnem področju. Nogometna zveza Slovenije je resno pristopila k izvajanju zahtevnega projekta in tvorno sodelovala vse od leta 2001 v okviru UEFA pilotske skupine nogometnih zvez. V Sloveniji imamo 4-stopenjski licenčni sistem oziroma licenciranje za UEFA tekmovanja, 1. L, 2. SNL in 3. SNL, obvezni kriteriji za pridobitev posamezne licence pa so prilagojeni posameznim rangom tekmovanj. Nogometni klubi morajo tako za pridobitev ustrezne licence izpolnjevati obvezne športne, infrastrukturno-varnostne, administrativno-kadrovske, pravne in finančne kriterije na podlagi licenčnega pravilnika UEFA in NZS, v katerem so vsebinsko in terminsko točno določeni vsi licenčni postopki za pridobitev ustrezne licence. NZS v izvajanju svojih programov zasleduje osnovne cilje, ki na področju licenciranja predvidevajo dvig kvalitete nogometa kot panoge na vseh t.i. licenčnih področjih. Kvaliteta nogometa se tako danes ne meri zgolj in edino na igrišču, ki pa seveda vendarle mora biti v ospredju. Licenčni oddelek NZS je v skladu s svojimi pristojnostmi v preteklem obdobju nadaljeval z aktivno vlogo vodenja licenčnega sistema s posebnim poudarkom na nadaljnjem razvoju licenčnega sistema NZS, strokovni, organizacijski in administrativni podpori licenčnim organom NZS, strokovni pomoči in svetovanju nogometnim

klubom ter sodelovanju v okviru UEFA licenčnega sistema. Priprave na uradni licenčni postopek za tekmovalno leto 2007/08 so potekale po zastavljenem terminskem in vsebinskem načrtu. Licenčni oddelek NZS je v sodelovanju z drugimi organi in komisijami NZS izvedel vse potrebne aktivnosti za formalno in vsebinsko

izvedbo licenciranja. V pripravah na licenčne postopke smo izvedli tudi redne licenčne obiske in sestanke s predstavniki nogometnih klubov 1. SNL, ki so del redne komunikacije in spremljanja delovanja nogometnih klubov in pripomorejo k pravočasnemu evidentiranju morebitnih odprtih zadev glede na licenčna pravila ter odpravi le-teh do pričetka uradnega licenčnega postopka ter izmenjavi izkušenj, mnenj in dobrih praks znotraj nogometa kot panoge.

Športni kriteriji in delo z mladimi Športni kriteriji so pomemben del licenčnega sistema, saj med drugim predvidevajo aktivno vlogo nogometnih klubov najvišjih ravni na področju dela z mladimi. Evropski model športa temelji na principih solidarnosti med različnimi ravnmi, odprtosti tekmovanj in krovnosti športnih organizacij in je globoko zakoreninjen v tradiciji evropske civilne družbe, saj izraža evropski odnos do športnih in etičnih vrednot. Temelji na piramidni organiziranosti, kjer so v enoten sistem povezane vse ravni športa (profesionalni, polprofesionalni in amaterski/mladinski nogomet). Evropski model

Ameriški model model

Prikaz 1: Evropski in ameriški model športa

Enoten evropski model športa predvideva povezanost različnih ravni tudi prek finančne solidarnosti, zagotavlja

II Prikaz 3: Število nogometnih klubov

Prikaz 4: Registrirane igralke in igralci

250

50.000 244

245 240

239

244

238

40.000

235

34.396

35.000

230

28.547

30.000

225

25.000

220

20.000

215

15.000

210

10.000

205

5.000

200 2003

2004

2005

24.244

2002

2003

911 895

2005

2006

4,30

4,22

4,24

2005

2006

4,20 4,10

880 860

2004

Prikaz 6: Pokritost članskih kategorij z mlajšimi kategorijami

920 900

30.055

2006

Prikaz 5: Število ekip mlajših kategorij

4,00

848

3,90

840 820

43.063

45.000

3,80 3,70

803

800

3,67

3,60

780

3,50

760

3,40 3,30

740 2003

2004

2005

nja univerzalnosti in enotnosti pravil, regularnosti tekmovanj ipd. ter se zelo razlikuje od ameriškega modela športa, ki v osnovi predvideva ločenost profesionalnega športa brez sistemske finančne solidarnosti do drugih ravni. Kot predvideva tudi neodvisno poročilo o evropskem športu (Independent European Sport Review; Jose Luis Arnaut; oktober 2006), je potrebno tudi v bodoče vztrajati na evropskem športnem modelu, ki temelji na socialni vključenosti, finančni solidarnosti in športnih vrednotah.

2006

2003

nogometa z izoblikovanjem mladinskih razvojnih programov na klubskih ravneh, spodbuditev vlaganj v klubske mladinske programe ter dvig ravni fair playja in splošne nogometne kulture. Delo z mladimi je nedvomno temelj za nadaljnji razvoj in spodbujanje domačih talentov, ki bodo tvorili prihodnost našega nogometa. Vsi nogometni klubi 1. SNL, 2. SNL in 3. SNL morajo imeti v skladu z določili pravilnika za licenciranje mladinske razvojne programe, ki dolgoročno omogočajo kvalitetnejše strokovno delo.

2004

Razvejanost nogometa v Sloveniji kažejo tudi naslednji statistični podatki (december 2006): Število klubov:

244

Število reg. igralk in igralcev: 43.063 Število trenerjev:

1.011

Število sodnikov:

960

Število ekip:

1.126 (81 % mlajših kategorij)

Pokritost članskih ekip z mlajšimi kategorijami:

4,24

Elita Profesionalni nogomet

Preglednica 1: Status nogometašev v 1. SNL

2004/05 (12 klubov)

2005/06 (10 klubov)

2006/07* (10 klubov)

Profesionalci

298

243

249

Amaterji

111

Prikaz 2: Nogometna piramida

Povpr. število profesionalcev/klub

24,8

24,3

24,9

Glavni cilji športnih kriterijev so predvsem dvig kvalitete slovenskega

Povpr. število amaterjev/klub

9,2

9,6

3,1

1. SNL

Polprofesionalni nogomet Amaterski / mladinski nogomet

III Prikaz 7: Povprečno število igralcev članskega moštva 1. SNL 36

Prikaz 8: Povprečna starost igralcev 1. SNL 25

34 32 29,7

24,5

32,3

31,3 30,8 30,9 30,4

30,2

29,3

29,7

29,1

27,2

23,5

24,1

23,9

23,8

24,1

23,9

23,8

23,6

23,4

23,1

24 22,5

22 20

Prikaz 9: Povprečno število mladih igralcev do 23. leta na člansko moštvo 1. SNL 20

/9 6 19 96 /9 7 19 97 /9 8 19 98 /9 9 19 99 /0 0 20 00 /0 1 20 01 /0 2 20 02 /0 3 20 03 /0 4 20 04 /0 5 20 05 /0 20 6 06 /0 7*

19 95

/9 6 19 96 /9 7 19 97 /9 8 19 98 /9 9 19 99 /0 0 20 00 /0 1 20 01 /0 2 20 02 /0 3 20 03 /0 4 20 04 /0 5 20 05 /0 6 20 06 /0 7*

Prikaz 10: Delež »minutaže« mladih igralcev do 23. leta 45% 42%

18,6

17,9

18 17

39%

40% 36%

16,3

16 15

14,8

14,5

14 12,8

34% 34%

35%

14,3 14,4

31%

13,3

13,1

31%

30%

31%

32% 29%

27% 25%

11 10

/9 7 19 97 /9 8 19 98 /9 9 19 99 /0 0 20 00 /0 1 20 01 /0 2 20 02 /0 3 20 03 /0 4 20 04 /0 5 20 05 /0 6 20 06 /0 7*

Prikaz 11: Delež tujih nogometašev v 1. SNL

Prikaz 12: Mladinska in kadetska moštva klubov 1. SNL v tekmovanjih NZS 2006/2007

20% 1 8%

1 7%

1 6%

1 5%

1 4% 1 3% 1 3%

1 8%

7 6

1 4%

31 tujcev

1 4%

1 3%

11% 11%

1 0%

Koper, Maribor, Dom žale, Gorica, Factor, Celje

Ptuj, Lendava, Bela Krajina

5 4

1 2%

11%

Primorje

1.SML/ 1.SKL

4% 2%

Vlaganja v delo z mladimi pa se odražajo tudi pri vključevanju lastnih igralcev v članska moštva in v številu tujih nogometašev. Pravila o lastnih igralcih v (profesionalnih) članskih moštvih (lastni igralec mora biti registriran za klub najmanj 3 leta med svojim 15. in 21. letom) vzpodbujajo vlaganja v mla-

6 20 06 /0 7*

5 20

05 /0

4 20

04 /0

3 20

03 /0

2 20

02 /0

1 20

01 /0

0 20

00 /0

9 19

99 /0

8 19

98 /9

97 /9

96 /9

95 /9

19 96

19 95

6 19 96 /9 7 19 97 /9 8 19 98 /9 9 19 99 /0 0 20 00 /0 1 20 01 /0 2 20 02 /0 3 20 03 /0 4 20 04 /0 5 20 05 / 20 06 06 /0 7*

20%

2.SML/ 2.SKL

MNZ

Klubi 1.SNL so nastopali s svojimi mlajšimi selekcijami v TL 2006/2007 v različnih nacionalnih in regionalnih tekmovanjih: 6 klubov 1. SNL (Koper, Maribor, Domžale, Gorica, Factor, Celje) nastopa z mladinci (U18) in kadeti (U16) na najvišji državni ravni (1. SML/1. SKL), 3 klubi v 2. SML/2. SKL (Ptuj, Lendava, Bela Krajina) in 1 klub v medobčinski ligi (Primorje).

dinski nogomet na lokalni ravni, zagotavljajo uravnoteženost tekmovanj in jasno kažejo na to, da je nogomet športno in ne »nakupovalno« tekmovanje. Analiza sezone 2005/2006 v 1. SNL pokaže, da:

• je bilo v posamezno člansko moštvo vključenih povprečno 32,3 nogometašev (od tega povprečno 24,3 profesionalnih nogometašev); • da je bila povprečna starost nogometašev 23,1 let;

IV Ajdovščina (MNZ Nova Gorica)

Jarenina (MNZ Maribor)

Prikaz 13: Članska moštva klubov 1. SML/1. SKL v tekmovanjih NZS 2006/2007 MNZ 7%

1.SNL 43%

3.SNL 29%

2.SNL 21%

Med slovenskimi mladinskimi nogometnim centri, ki nastopajo z mladinskimi in kadetskimi moštvi v najvišjem državnem tekmovanju – 1. SML in 1. SKL, je torej 6 klubov 1. SNL, 3 klubi nastopajo s članskimi moštvi v 2.SNL (Rudar Velenje, Triglav, Aluminij), 4 v 3. SNL (Železničar, Dravograd, Svoboda, Krka) in 1 v medobčinski nogometni ligi (Britof).

• da je bilo največ nogometašev (42) starih 19 let; • da je bilo v članska moštva vključenih povprečno 18,6 mladih nogometašev do 23. leta, ki so odigrali 42 % vse »minutaže«; • da je bil delež tujih nogometašev 8 % (odigrali 9 % vse »minutaže«); • da je bil delež lastnih igralcev 39 % (odigrali 30 % vse »minutaže«). Na podlagi analize delovanja nogometnih klubov in predloženih mladinskih programov klubov 1. SNL ugotavljamo, da je za nadaljnji napredek ključnega pomena, poleg izboljšanja infrastrukturnih pogojev, tudi aktivna strokovna vloga vodij mladinskih programov, redna komunikacija in koordinacija med trenerji ter nadgradnja obstoječega strokovnega dela.

Nogometni štadioni in spremljajoča infrastruktura Kvalitetni, predvsem varni, udobni in okolju prijazni štadioni so postali nujnost sodobnega nogometa. Slovenski prostor na področju nogometne infrastrukture v povprečju zaostaja za evropskimi standardi, saj so bila vlaganja v športno, predvsem nogometno infrastrukturo v daljšem časovnem obdobju nezadostna. Navedeno se je v preteklih letih še posebej pokazalo pri pregledu nogometnih objektov na podlagi veljavnih licenčnih kriterijev. Z zadnjem obdobju pa je vendarle zaznati bistvene pozitivne premike, saj se z aktivnejšo vlogo nogometnih sredin v odnosu do upravljalcev in lastnikov nogometnih objektov, z jasneje definirano vlogo države in lokalnih skupnosti ter pomembnim prispevkom NZS (FIFA Goal in UEFA Hat-trick) Prikaz 14: Realizacija projekta Hat-Trick 1 2004-2007 trening centri 2%

garderobni prostori 1%

razsvetljava 17%

umetna trava 80%

V okviru projekta Hat-Trick 1 je bilo 80 % sredstev namenjenih za izgradnjo igrišč z umetno travo, 17 % za razsvetljavo, 2 % za posodobitve trening igrišč in 1 % za izboljšavo garderobnih prostorov.

izboljšujejo osnovni infrastrukturni pogoji tako na nacionalni kot regionalnih ravneh. V letu 2007 bo tako v celoti zaključen in realiziran program sofinanciranja in izgradnje nogometne infrastrukture Hat-Trick 1, v okviru katerega je NZS prispevala 2,23 milijona evrov, ob sodelovanju Ministrstva za šolstvo in šport, Fundacije za šport in lokalnih skupnosti ter nogometnih sredin pa lahko vložek ocenimo na 6,75 milijona evrov. V okviru navedenega projekta so bila tako zgrajena nogometna igrišča z umetno travo v vseh devetih slovenskih nogometnih regijah (Dekani, Ajdovščina, Kranj, Novo mesto, Velenje, Ptuj, Kidričevo, Dravograd, Murska Sobota in Lendava), izgrajenih 40 malih igrišč (40m x 20m) po vsej Sloveniji, sofinancirana izgradnja nekaterih dodatnih igrišč z umetno travo (Nova Gorica, Celje-Olimp), sofinancirana postavitev razsvetljave (Celje, Domžale, Ljudski vrt Maribor - pomožno igrišče) in sofinancirana posodobitev »trening centrov« (Šenčur, Filovci, Brežice, Črnomelj). V skladu z odločitvami UEFA in NZS pa bo v obdobju 2008-2012 potekal tudi nov projekt Hat-Trick 2, za realizacijo katerega že potekajo ustrezni razgovori na državni (MŠŠ, Fundacija za šport) in lokalni ravni. UEFA na področju infrastrukturno-varnostnih kriterijev uveljavlja nov pristop, zato je ob koncu leta 2006 potrdila nov pravilnik za UEFA tekmovanja, v katerem so opredeljeni vsi obvezni infrastrukturni in varnostni kriteriji. Pravilnik, ki bo v celoti začel veljati za TL 2008/2009, prihodnja sezona 2007/2008 pa je t. i. prehodno obdobje, na enem mestu združuje vse dosedanje licenčne in tekmovalne pogoje

V Športni park Nova Gorica

Športni park Domžale

Mestni štadion Lendava

Prikaz 15: Štadioni 1. SNL – tribune za gledalce 70%

nepokrita sedišèa

pokrita sedišèa

stojišèa

VIP&PRESS sedišèa

60%

51% 46%

50% 40%

43%

38%

34%

31% 30% 20%

24% 14%

12%

10%

1996

2001

2006

Izboljšave slovenske nogometne infrastrukture se kažejo tudi pri analizi kvalitete pogojev za gledalce. V letu 1996 je bilo na štadionih 1. SNL največ stojišč (46 %), leta 2001 nepokritih sedišč (43 %) in leta 2006 pokritih sedišč (51 %). Arena Petrol Celje

s tega področja, kar bo omogočalo poenoteno obravnavo infrastrukturno-varnostnih vprašanj ter usklajeno koordinacijo in delovanje pristojnih organov na nacionalni in UEFA ravni. V pravilnik vključeni kriteriji so merljivi in rangirani ter vzpodbujajo izboljševanja in dvig kvalitete nogometne infrastrukture v vseh UEFA članicah. UEFA štadioni bodo razdeljeni v 4 kategorije, in sicer: elitni razred, 3*, 2* in 1*.

Ljudski vrt Maribor

Licenčni organi NZS so v skladu z UEFA predpisi opravili pregled nogometnih objektov z vidika ustreznosti in usklajenosti z evropskimi standardi. Štadioni Arena Petrol Celje (3*), Ljudski vrt Maribor (2*) , Športni park Nova Gorica (2*), Športni park Domžale (2*) in Mestni štadion Lendava (1*) izpolnjujejo minimalne UEFA kriterije in lahko v skladu z UEFA tekmovalnimi pravili gostijo tekme slovenskih klubov v evropskih

tekmovanjih. Ostali nogometni objekti klubov 1. SNL v večji ali manjši meri odstopajo od UEFA kriterijev, vendar pa izpolnjujejo kriterije za slovenske nogometne lige.

Finančni kriteriji Za pridobitev UEFA in 1. SNL licence za TL 2007/2008 so morali prosilci za

VI licenco v celoti izpolniti vse tri finančne kriterije, in sicer: 1. Revidirana letna poročila Prosilec za licenco je moral predložiti letno finančno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida ter prilog s pojasnili, za poslovno leto 2006 v skladu z veljavno zakonodajo za gospodarske družbe za nogometni klub (in morebitne povezane pravne osebe, v okviru katerih so bile izvajane tipične nogometne aktivnosti). Letna finančna poročila so morala biti pregledana s strani pooblaščenega revizorja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Pogoj za pridobitev UEFA in 1. SNL licence je pritrdilno mnenje pooblaščenega revizorja o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih prosilca za licenco za poslovno leto 2006. 2. Obveznosti iz prestopnih dejavnosti Prosilec za licenco je moral dokazati, da nima zapadlih oziroma neurejenih obveznosti iz prestopnih dejavnosti iz poslovnega leta 2006. 3. Obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb Prosilec za licenco je moral dokazati, da nima zapadlih oziroma neurejenih obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb (na primer do igralcev, trenerjev, administrativnega osebja), vključno z obveznostmi iz naslova socialnih prispevkov ter davkov in drugih dajatev iz naslova dohodkov zaposlenih in odvisnih oseb iz leta 2006. Popolnost in točnost predloženih dokazil o izpolnjevanju obveznosti s strani nogometnega kluba je moral potrditi pooblaščeni revizor prosilca za licenco. Prosilec za licenco izpolnjuje določila finančnih kriterijev za pridobitev UEFA in 1. SNL licence za sezono 2007/08, v kolikor: • ima poravnane pogodbene obveznosti iz prestopnih dejavnosti in obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb; • predloži pisni dogovor med prosilcem za licenco in upnikom o odlogu plačila obveznosti; • ima nedokončane postopke pri davčnih, sodnih ali drugih pristojnih institucijah oziroma v okviru NZS, UEFA ali FIFA, v zvezi z neporavnanimi obveznostmi iz prestopnih

Preglednica 2: Rezultati licenciranja UEFA/1. SNL 2007/2008 Prosilec za licenco / pra- Ime članske ekipe v tekŠtadion vna oseba movanju 2006/2007

NK Bela Krajina NK Celje NK Domžale

Bela Krajina MIK CMCelje Domžale

NK Factor

Interblock

ND Gorica

HIT Gorica

FC Koper

Koper

ND Lendava

Nafta

NK Maribor Branik

Maribor

NK Primorje

Primorje

NK Ptuj

Drava

Licenca

Štadion Loka, Črnomelj Arena Petrol, Celje Športni park, Domžale ŽŠD Ljubljana, Športni park, Nova Gorica* Športni park, Nova Gorica Bonifika, Koper, Športni park, Nova Gorica* Mestni štadion, Lendava Ljudski vrt, Maribor Štadion NK Primorje, Ajdovščina,Športni park, Nova Gorica* Mestni štadion, Ptuj,Arena Petrol, Celje*

1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL UEFA/1. SNL

* štadion za UEFA tekme

Prikaz 16: Licenciranje UEFA/1. SNL 100%

0 1

90%

80% 3

70% 60%

Zavrnjeno

50%

40%

30%

licenca 1.SNL

licenca UEFA/1.SNL

20% 4

10% 0%

2004/05

2005/06

2006/07

2007/08

V prvem licenčnem postopku 2004/05 so bile podeljene 4 mednarodne UEFA licence, za naslednjo licenčno sezono 2005/06 7 licenc, za TL 2006/07 8 licenc in v letošnjem licenčnem postopku za TL 2007/2008 9 UEFA licenc.

Prikaz 17: Število sporov iz pogodbenih razmerij - 1. SNL (organi NZS/ZNL) 40 35 30 25 20

20 3

5 0

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Število sporov, ki so jih sprožili nogometaši 1. SNL iz naslova pogodbeni razmerij pri organih NZS/ZNL, je bilo v letu 2001 38, v prvem ‘licenčnem’ letu 2004 je število padlo na 21, v preteklem letu 2006 pa so bili obravnavani le 3 primeri.

VII dejavnosti ali do zaposlenih oziroma odvisnih oseb.

Prikaz 18: Obveznosti iz prestopnih dejavnosti (F.02) – 1. SNL (v mio SIT) 40 35

Licenčne odločitve – UEFA in 1. SNL za TL 2007/2008 Vlogo za pridobitev ustrezne licence za tekmovalno leto 2007/08 je vložilo vseh 10 (deset) klubov 1. SNL/PrveLige Telekom Slovenije 2006/07, 9 (devet) nogometnih klubov pa je hkrati vložilo tudi vlogo za pridobitev UEFA licence. Vloge je na I. stopnji obravnavala komisija NZS za licenciranje nogometnih klubov. Pri organizacijski, administrativni in strokovni podpori komisiji je aktivno sodeloval licenčni oddelek NZS. Komisija je pregledala uradno licenčno dokumentacijo in odločala ob doslednem upoštevanju Pravilnika NZS in UEFA za licenciranje nogometnih klubov, UEFA standarda, sklepov organov NZS in UEFA ter sprejela naslednje odločitve (glej Preglednico 2).

30 25 20

20 3

5 0

2001

2002

2003

2004

2005

Prikaz 19: Obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb – 1. SNL (F.03) 40 35 30 25 20

20 3

Zaključek Nogometni klubi 1.SNL so izpolnili obvezne kriterije in pridobili ustrezne licence, kar je nedvomno posledica boljše organizacije na vseh licenčnih področjih, normalizacije finančnega poslovanja in delovanja v skladu z možnostmi ter večje transparentnosti poslovanja. Navedeno se kaže tudi pri ustreznem izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb, zmanjšanju števila sporov ob prestopih ali prekinitvah pogodb ter v redni komunikaciji z licenčnimi organi NZS. Vsi klubi 1. SNL so prav tako predložili pritrdilna mnenja pooblaščenih revizorjev o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih za leto 2006.

2006

Nogometni klubi so poravnali vse obveznosti iz prestopnih dejavnosti (F.02), razen v dveh nedokončanih primerih, ki sta v postopku pred ustreznimi organi FIFA. V poslovnem letu 2006 so klubi 1.SNL tako realizirali 33 prestopov s finančnimi obveznostmi v višini 34,1 milijonov SIT.

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Licenčni organi NZS so v okviru licenčnega postopka 2007/2008 pregledali mnenja pooblaščenih revizorjev in izjave zaposlenih oziroma odvisnih oseb v zvezi s poravnavanjem obveznosti iz poslovnega leta 2006 (F.03) za 391 nogometašev, 177 trenerjev in 165 drugega administrativno-organizacijskega osebja ter ugotovili, da je 98 % obveznosti v celoti poravnanih, da v 4 primerih potekajo nedokončani postopki pred nogometnimi oziroma sodnimi organi (1 %) in da je bil v 4 primerih (1 %) dosežen pisni dogovor o odlogu plačila obveznosti.

NZS bo tudi v bodoče vztrajala na začrtani poti in v okviru licenciranja skupaj s klubi težila k izboljšanju strokovnega in transparentnega delovanja nogometa kot panoge. Certifikat kakovosti, ki ga je s strani UEFA in mednarodne presojevalske družbe SGS prejela

NZS v okviru projekta licenciranja, pa zahteva transperentno, dosledno in strokovno delo licenčnih organov NZS in klubov tudi v prihodnje.

Aleš Zavrl, vodja licenčnega oddelka NZS

29 Klubski nogomet

Prva liga končno televizijsko pokrita Nogomet danes zagotovo ne bi bil to, kar je, brez TV produkcije in njene distribucije do domov nogometnih navijačev. Prav TV produkcija je iz nogometa naredila spektakel in ga spremenila v najbolj »globalno« gibanje 21. stoletja. Kako izkoristiti moč televizije in z njo še dodatno popularizirati slovenski nogomet, je bilo vprašanje, ki je vrsto let zaposlovalo slovenske nogometne prvoligaše v Združenju 1. SNL. Na žalost je bila vsakokratna realnost takšna, da so bila razmišljanja o tem, da bi bila prav vsaka tekma 1. SNL pokrita s profesionalno TV produkcijo, zgolj iluzija. Nobena od TV postaj v Sloveniji žal ni premogla dovolj tehničnih in kadrovskih kapacitet, pa tudi komercialnega interesa, da bi slovenski »Prvi ligi« namenila tako obsežno in zahtevno televizijsko spremljanje. Tako so se slovenski TV gledalci in ljubitelji nogometa pač morali zadovoljiti s številom prenosov, ki so ga omogočale produkcijske kapacitete nacionalne televizije. To je seveda tudi pomenilo, da kljub nekaterim poizkusom v preteklosti ni bilo realnih možnosti za »pravo« nogometno oddajo, ki bi na enem mestu ponudila pregled ligaškega dogajanja. K sreči in na veselje ljubiteljev nogometa danes ni več tako. Prihod novega generalnega pokrovitelja tekmovanja v 1. SNL, družbe Telekom Slovenije, d.d., je slovenskemu nogometu prinesel neprecenljivo novost in pridobitev. S pričetkom letošnje nogometne sezone je namreč Telekom Slovenije pričel zagotavljati TV produkcijo prav na vseh tekmah »Prve Lige Telekom Slovenije« ter hkrati tudi razvijati multimedijsko nogometno ponudbo. Trenutno si je tako moč v vsakem krogu v živo na programu Planet TV (del ponudbe, ki jo zagotavlja storitev SIOL TV) ogledati najbolj zanimivo tekmo v posameznem krogu, v posnetku pa tudi vse ostale tekme. Povzetki vseh tekem so za ogled na voljo tudi na spletnem portalu SIOL/ SPORTAL, v kratkem pa si bo moč gole z vseh tekem pogledati tudi na mobilnih telefonih operaterja Mobitel. Telekom Slovenije pripravlja tudi povezavo vseh stadionov z optičnim omrežjem, kar naj bi morda že v prihodnji sezoni omogočilo neposredne prenose prav vseh tekem na Planet TV. Največji slovenski telekomunikacijski operater je za realizacijo tega zelo zahtevnega projekta angažiral produkcijsko hišo RTS iz

Maribora, ki skupaj s svojimi podizvajalci vsako tekmo spremlja z reportažnim avtomobilom ter štirimi do sedmimi kamerami. Možnost distribucije TV signala preko nadgrajenega telefonskega omrežja omogoča idealno tehnično rešitev za razvoj plačljive nogometne TV ponudbe, ki jo danes poznamo v praktično vseh nekoliko bolj razvitih nogometnih državah. V večjih državah se je uveljavil model distribucije preko satelita, kar pa je zaradi majhnosti slovenskega trga pri nas praktično neizvedljivo. Prihodki od TV pravic so v razvitih nogometnih državah večinoma vezani na prihodke, ki jih lahko ustvarjajo plačljive televizije, kot so na primer Premiere v Nemčiji in Avstriji, Sky v Italiji ter Angliji, Canal Plus v Franciji in podobno. Kot primer naj navedem, da v Avstriji plačljiva televizija Premiere v živo omogoča oglede vseh tekem 2. lige, na ta račun pa vsak avstrijski drugoligaški klub na sezono prejme v povprečju cca. 200.000 EUR. Ko bo tudi pri nas na voljo plačljiva TV ponudba z živimi prenosi prav vseh tekem, je realno pričakovati, da se bomo navkljub relativni majhnosti našega tržišča v bližnji prihodnosti lahko približali številkam,

ki jih na račun trženja TV pravic iztržijo »vsaj« avstrijski drugoligaški klubi. Vsa ta razmišljanja bi še vedno bila le pobožne želje, če se za ta korak ne bi odločili v Telekomu Slovenije in v projekt poleg sponzorskih sredstev, ki jih prejmejo prvoligaški klubi, vložili tudi zelo velikih finančnih sredstev. Prav v nogometu so namreč prepoznali dovolj privlačno vsebino, ki zagotovo lahko močno pripomore k boljšemu trženju storitev IP televizije, ki se danes ponuja kot alternativa kabelski distribuciji TV programov. Čeprav naj bi imel danes SIOL TV v Sloveniji približno 30.000 naročnikov, so zelo realna pričakovanja, da se bo ta številka v kratkem močno povečala. Kot posledico zagotovljene lastne TV produkcije na vsaki tekmi Prve Lige Telekom Slovenije pa bomo že v kratkem dočakali še en mejnik v razvoju slovenske nogometne TV produkcije. V sodelovanju med Telekomom Slovenije in TV Slovenija bo z začetkom 2. četrtine letošnjega prvenstva (23. 9.) vsako nedeljo ob predvidoma 18.00 h na TV Slovenija 2 na ogled posebna nogometna oddaja »Podaljšek«, ki bo v živo oddajana s stadiona, na katerem bomo v posameznem krogu spremljali najbolj zanimivo tekmo kroga. Oddaja bo poleg pregleda dogajanja z vseh tekem ponudila tudi strokovne komentarje, analizo sodniških odločitev ter pogovore o aktualnih nogometnih temah. Oddajo bodo pripravljali novinarji TV Slovenija, Telekom Slovenije pa bo skupaj s produkcijsko hišo RTS poskrbel za produkcijo »povzetkov« z vseh tekem ter produkcijo oddaje same. Slovenski klubski nogomet je v Telekomu Slovenije resnično dobil partnerja, ki s svojimi dodatnimi vlaganji skrbi tako za promocijo, kot tudi za skupno trženje TV pravic domačega prvenstva. Upati je, da bodo klubi znali izkoristiti ves medijski potencial, ki ga omogoča sodelovanje s Telekomom Slovenije in da bo to partnerstvo trajalo čim dlje.

Tomaž Ambrožič, S.V. – RSA d. o. o. Foto: RTS produkcija

30 Marketing

Marketing v (slovenskem) nogometu Športni marketing ima v primerjavi s pojmovanjem marketinga, kot je uveljavljeno drugje v gospodarstvu, kar nekaj specifičnosti. Poglavitna je seveda njegova povezanost s športnimi rezultati, na katere pa marketing kot tak, vsaj kratkoročno, ne more vplivati. Zato se bom v tem članku osredotočil na tiste bolj kratkoročne vidike športnega marketinga, kot so trženje medijskih pravic, oglasnega prostora na športnih prizoriščih, vstopnine za športne dogodke, sponzorstva ipd., ki jih večina delujočih v nogometu razume pod terminom športni marketing. Žal moram pred tem še ugotoviti, da je pri nas dolgoročno grajenje blagovnih znamk za klube/zveze ali njihove dogodke (beri: tekme) in vzpostavljanje dobičkonosnih odnosov s svojimi strankami, t. j. z ljubitelji najpomembnejše postranske stvari na svetu, prej izjema kot pravilo.

TV pravice Medijske pravice lahko v Sloveniji enostavno prevedemo v televizijske (TV) pravice, saj je zaenkrat televizija pri nas edini medij, ki za pravico do prenašanja tekem lastnikom pravic, t. j. NZS, Združenju in klubom, sploh kaj plačuje. V najboljšem položaju je NZS, saj A reprezentanca v povprečju enkrat letno igra proti tekmecem iz nogometno razvitih držav, ki za pravico do TV prenosa iz Slovenije plačajo zajetne vsote. Nadalje se klubom ponavadi splača uvrstiti v UEFA Pokal, kjer jim v nadaljevalni fazi kvalifikacij ugoden žreb prav tako lahko navrže nasprotnika iz držav, kjer televizijske postaje dobro plačujejo TV pravice. Precej netipična pa je taka situacija v slovenskem liga-

škem in pokalnem tekmovanju. Zaradi pomanjkanja zanimanja in posledično konkurenčne situacije nacionalna televizija za posamezne prenose Združenju oz. klubom plačuje relativno nizke zneske, ki v proračunih klubov ne igrajo vidne vloge. Za primerjavo naj povem, da gre za več kot tisočkrat nižje zneske kot v Angliji. Ali je razmerje primerno razlikam v velikosti trga oz. v kakovosti »produkta«, presodite sami. Klub temu da televizijski denar v našem ligaškem dogajanju še nima želenega neposrednega vpliva, pa je jasno, da klubi zaradi doseganja svojih potencialnih pristašev in predvsem zaradi izpostavljenosti svojih sponzorjev televizijo potrebujejo. Po novem se v Prvi ligi Telekom Slovenije uveljavlja

»miks« med prenosi na plačljivi Siol TV in na skoraj brezplačni TV Slovenija. Na dlani je, da se bosta z leti tako kakovost ligaškega nogometa, kakor tudi TV produkcija izboljšala in bo tudi na tako majhnem nogometnem trgu, kot je naš, denar iz naslova TV pravic dobil pomembnejšo vlogo. Seveda pa se bomo potem srečali z nujnimi odločitvami, ali je bolj pomemben denar, ki ga je iz naslova TV pravic mogoče iztržiti od posameznega kupca, ali doseg TV postaje in koliko nogometa na TV je še sprejemljivo, da bomo sploh še lahko privabili navijače na stadione.

Sponzorstva Drugo najpomembnejše področje športnega marketinga za medijskimi pravicami so prav gotovo sponzorstva. Čeprav pri nas sponzorstva še niso povsem ločena od donacij po »zvezah in poznanstvih« ter »političnih direktivah«, o teh, razumljivo, ne mislim razglabljati, temveč lahko le ugotovim, da se njihov delež napram sponzorstvom s tržnimi vzgibi vztrajno zmanjšuje. V prvi vrsti se je treba zavedati, kaj sploh lahko nogomet sponzorjem ponudi. Nogometne tekme so čustveno nabito okolje, v katerem je ciljna populacija dojemljiva za sporočila sponzorjev in goji pozitivne odnose do tistih znamk, ki jih povezuje s priljubljeno igro, klubom in njegovimi najbolj izpostavljenimi akterji. Poglavitne cilje, ki jim sponzorji sledijo, lahko strnemo v štiri skupine: a) Prepoznavnost blagovne znamke Tržno komunikacijska sporočila pokroviteljev na vrtljivih panojih ob igrišču, scenskih ozadjih, opremi, video prikazovalniku, vstopnicah in drugih tiskovinah ter publikacijah dosežejo sponzorjeve ciljne skupine, od katerih je potrebno izpostaviti mlado in zrelo moško populacijo. b) Naklonjenost blagovni znamki Nogometne tekme in vse, kar se okrog njih dogaja, predstavljajo izredno emocionalno okolje, v katerem pristaši nogometa postajajo bolj naklonjeni blagovnim znamkam, ki jih povezujejo z nogometom.

Trženje TV pravic je eden pomembnejših vidikov športnega marketinga

c) Učvrstitev odnosov s poslovnimi partnerji Tekme so družabni dogodki, na katere sponzorji lahko povabijo svoje poslov-

31 ne partnerje in sproščeno okolje izkoristijo za utrjevanje odnosov z njimi. d) Motivacija zaposlenih Sponzorstvo v športu lahko veliko pripomore k pozitivnemu odnosu zaposlenih do lastnega podjetja. Sponzorji lahko svoje zaposlene tudi dodatno motivirajo z brezplačnim ogledom tekem, kar jim ponavadi omogočajo vstopnice, ki so del sponzorskega paketa. V slovenskem nogometu je trenutno najbolj aktiven nogometni sponzor skupina Telekom Slovenije, kar je v skladu z evropskimi trendi, kjer so telekomunikacijski operaterji praviloma med najbolj dejavnimi na športnem sponzorskem trgu in po novem tudi na trgu medijskih pravic. Med drugimi sektorji, na katere bi morali biti nogometni tržniki pozorni oz. kjer bi morali iskati potencialne sponzorje, velja izpostaviti proizvajalce in trgovce s športno opremo, druge maloprodajne verige, ‘pivovarje’, avtomobilska in gumarska podjetja, energetska podjetja, blagovne znamke zabavne elektronike, turistične agencije, ponudnike finančnih storitev, gradbena podjetja, ponudnike hitre prehrane in osvežilnih pijač ter na splošno blagovne znamke dobrin hitre porabe. Od ostalih področij trženja v nogometu se bom v eni od naslednjih številk podrobneje posvetil še trženju vstopnic, oglaševanju na stadionu in trženju licenčnih izdelkov.

mag. Uroš Stanič, Reprezentanti v »brendirani« opremi

vodja marketinga in odnosov z javnostmi

Tekme reprezentanc v zadnjem obdobju A reprezentanca Bolgarija – Slovenija

3:0

06. 09. 2006

Sofia

kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Luksemburg

2:0

07. 10. 2006

Celje

kvalifikacije za EURO 2008

Belorusija – Slovenija

4:2

11. 10. 2006

Minsk

kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Estonija

1:0

07. 02. 2007

Domžale

prijateljska

Albanija – Slovenija

0:0

24. 03. 2007

Skader

kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Nizozemska

0:1

28. 03. 2007

Celje

kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Romunija

1:2

02. 06. 2007

Celje

kvalifikacije za EURO 2008

Romunija – Slovenija

2:0

06. 06. 2007

Temišvar

kvalifikacije za EURO 2008

Črna gora – Slovenija

1:1

22. 08. 2007

Podgorica

prijateljska

Luksemburg – Slovenija

0:3

08. 09. 2007

Luxembourg

kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Belorusija

12. 09. 2007

Celje

kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Albanija

13. 10. 2007

Celje

kvalifikacije za EURO 2008

Nizozemska – Slovenija

17. 10. 2007

Eindhoven

kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Bolgarija

21. 11. 2007

Celje

kvalifikacije za EURO 2008

U-21 reprezentanca Slovenija – Litva

2:1

05. 06. 2007

Domžale

kvalifikacije za EP 2009

Črna gora – Slovenija

1:2

21. 08. 2007

Nikšič

prijateljska

Litva – Slovenija

11. 09. 2007

Marianpole

kvalifikacije za EP 2009

Finska – Slovenija

13. 10. 2007

Lahti

kvalifikacije za EP 2009

Slovenija – Danska

16. 10. 2007

Domžale

kvalifikacije za EP 2009

Slovenija – Škotska

17. 11. 2007

Danska – Slovenija

20. 11. 2007

kvalifikacije za EP 2009 Alborg

kvalifikacije za EP 2009

U-19 reprezentanca (letnik 1989 in mlajši) BiH – Slovenija

4:3

28. 08. 2007

Velika Kladuša

prijateljska

BiH – Slovenija

0:1

30. 08. 2007

Velika Kladuša

prijateljska

Slovenija – Hrvaška

19. 09. 2007

Brežice

prijateljska

Hrvaška – Slovenija

21. 09. 2007

Zabok

prijateljska

1. tekma (Slovenija, Grčija, Francija, in Luksemburg

26. 10. 2007

Luksemburg

kvalifikacije za EP/1. krog

2. tekma

28. 10. 2007

Luksemburg

kvalifikacije za EP/1. krog

3. tekma

31. 10. 2007

Luksemburg

kvalifikacije za EP/1. krog

U-17 reprezentanca (letnik 1991 in mlajši) Avstrija –Slovenija

4:0

24.-28. 08. 2007

Arnoldstein

TOTO turnir

Slovenija – Škotska

1:2

24.-28. 08. 2007

Arnoldstein

TOTO turnir

Švica – Slovenija

6:2

24.-28. 08. 2007

Arnoldstein

TOTO turnir

Danska – Slovenija

14. 09. 2007

Rep. Irska (Athlone)

kvalifikacije za EP/1. krog

Slovenija – Ukrajina

16. 09. 2007

Rep. Irska (Longford)

kvalifikacije za EP/1. krog

Rep. Irska – Slovenija

19. 09. 2007

Rep. Irska (Longford)

kvalifikacije za EP/1. krog

U-16 reprezentanca (letnik 1992 in mlajši) Igre treh dežel

21. 09. 2007

Novo mesto

turnir

Igre treh dežel

22. 09. 2007

Novo mesto

turnir

Slovenija – Češka

23. 10. 2007

prijateljska

Slovenija – Češka

25. 10. 2007

prijateljska

Ženska A reprezentanca Slovenija – Srbija

0:5

05. 05. 2007

Dravograd

kvalifikacije za EURO 2009

Francija – Slovenija

6:0

30. 05. 2007

Angouleme

kvalifikacije za EURO 2009

Graphistudio – Slovenija

3:1

17. 08. 2007

Tavagnacco

prijateljska

Slovenija – Islandija

2:1

26. 08. 2007

Dravograd

kvalifikacije za EURO 2009

31. 10. 2007

Dravograd

kvalifikacije za EURO 2009

Slovenija – Francija

Ženska U-19 reprezentanca Belorusija – Slovenija

2:1

16.-20. 05. 2007

Styrian cup (Avstrija)

Slovenija – Avstr. Štajerska 1

3:0

Styrian cup (Avstrija)

Avstr. Štajerska 2 – Slovenija

2:5

Styrian cup (Avstrija)

Slovenija – Madžarska

1:3

21. 08. 2007

Filovci

prijateljska

Madžarska – Slovenija

5:1

22. 08. 2007

Zalalovo (Madžarska)

prijateljska

Hrvaška – Slovenija

6:1

28. 08. 2007

Trnovec (Hrvaška)

prijateljska

Slovenija – Hrvaška

2:3

30. 08. 2007

Filovci

prijateljska

Nizozemska – Slovenija

27. 09. 2007

Ptuj

kvalifikacije za EP

Slovenija – Norveška

29. 09. 2007

Lendava

kvalifikacije za EP

Moldavija – Slovenija

02. 10. 2007

Murska Sobota

kvalifikacije za EP

Ženska U-17 reprezentanca Nagykutasz (Madžarska) – Slovenija

4:3

22. 06. 2007

Zalalovo

prijateljska

Slovenija – Madžarska

2:8

21. 08. 2007

Filovci

prijateljska

Madžarska – Slovenija

2:2

22. 08. 2007

Zalalovo

prijateljska

Hrvaška – Slovenija

2:2

28. 08. 2007

Trnovec

prijateljska

Slovenija – Hrvaška

3:3

30. 08. 2007

Filovci

prijateljska

Ukrajina – Slovenija

17. 09. 2007

Lendava

kvalifikacije za EP

Slovenija – Islandija

19. 09. 2007

Murska Sobota

kvalifikacije za EP

Latvija – Slovenija

22. 09. 2007

Ptuj

kvalifikacije za EP

Futsal A reprezentanca Slovenija – Češka

5:3

25. 05. 2007

Benedikt

prijateljska

Slovenija – Češka

3:0

26. 05. 2007

Maribor

prijateljska

Anglija – Slovenija

02. 12. 2007

London

prijateljska

Anglija – Slovenija

03. 12. 2007

London

prijateljska

Futsal U-21 reprezentanca Slovenija – Češka

3:3

25. 05. 2007

Benedikt

prijateljska

Slovenija – Češka

2:5

26. 05. 2007

Maribor

prijateljska

Avstrija – Slovenija

27. 10. 2007

Gradec

prijateljska

Slovenija – Avstrija

28. 10. 2007

Žalec

prijateljska

Madžarska – Slovenija

10. 11. 2007

Zalaegerszeg

prijateljska

Slovenija – Madžarska

11. 11. 2007

Lendava

prijateljska

turnir v Sankt Petersburgu

10.-18. 12. 2007

prijateljska

kvalifikacije za 1. evropsko prvenstvo U-21

05.-13. 04. 2008

kvalifikacije za EP

35 Futsal

Pred vrati novi »futsal« izzivi Reprezentanci ni uspelo oditi na Portugalsko, ji bo pa morda uspelo v Brazilijo. Zdaj gre zares tudi z reprezentanco U-21. Prva naslednja je stota. Puntar prvič na Olimpu. Pred vrati licenciranje v futsalu, žal ne gre brez težav. Tudi dekleta pričenjajo s futsalom. Futsal tudi na mivki. Že nekaj časa je minilo, odkar se je nazadnje pisalo o futsalu (malem nogometu). V tem času se je »prijelo« tudi ime, resda ni slovenskega izvora, vendar v svetu veliko bolje prepoznavno kot mali nogomet. Ta beseda ostaja, kajti futsal se igra po strogo določenih pravilih, ki jih predpisujeta tako UEFA kot FIFA, mali nogomet pa ima vsaj v Sloveniji številne različice, od betona, asfalta, trave, z različnim številom igralcev v polju itd. Ampak mi bomo v nadaljevanju govorili o futsalu.

TV kamere niso prinesle sreče Futsal namreč kotira na jakostni lestvici tako FIFE kot UEFE med prvimi desetimi državami, kar je naši izbrani vrsti prineslo tudi mesto nosilca v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo na sporedu meseca novembra na Portugalskem, natančneje v mestu Porto, ki v ta namen gradi dvorano z deset tisoč sedeži. Na žalost slovenskih ljubiteljev futsala v njej ne bo moč spremljati naše izbrane vrste, ki je kljub dejstvu, da je bila organizator in nosilec ene izmed osmih predtekmovalnih skupin, ostala tik pred vrati »raja«. To bi zagotovo

pomenila uvrstitev na Portugalsko. Moldavci, Romuni in Belgijci so bili nasprotniki naših fantov v laški dvorani Tri lilije, ki je bila na vseh treh srečanjih polna, kar je bil dokaz več, da si futsal zasluži tudi širšo podporo. Ta je prišla v nedeljo tudi s kamerami nacionalne televizije, za nameček z velikim odstotkom gledanosti, ki pa našim fantom ni prinesla sreče. Po uvodni zmagi proti Moldavcem (6 : 2; Šnofl 2, Ibrišimović, Goranović, Uršič R.) je sledilo po mnenju mnogih odločilno srečanje proti Romunom. Tudi ti so »padli« (4 : 2, Ibrišimovič 2, Šnofl, Simič) in nekateri so se že videli z vozovnico za Porto. A kaj, ko je sledila nedelja, TV kamere, nabito polna dvorana in belgijska izbrana vrsta, ki ni več mogla napredovati. Našim bi zadostoval tudi poraz z zadetkom razlike, le da v tem primeru dosežejo dva zadetka, žal je sledil poraz s 3 : 1 (Ibrišimovič) in veselili so se Romuni, ki so bili v času tekme že nekje na Madžarskem. Slaba uteha za slovensko izbrano vrsto, da so jih nadigrali, vendar na zahod Evrope gredo Romuni. Morda je majhna tolažba za naše, da je to kamenček v ustvarjanju izbrane vrste, ki kani na prihajajočih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo

Rajko Uršič v akciji

z nekaj več izkušnjami upati na uspeh. Le-te bodo konec meseca februarja 2008, Slovenija bo ena izmed nosilk v desetih skupinah, žreb bo letos oktobra. Prvo mesto v skupini pelje v zaključne kvalifikacije, kajti deset zmagovalcev bo v petih tekmovalnih parih odločilo, kdo bo odšel v Brazilijo, kjer bo meseca novembra prihodnje leto zbrana najboljša druščina igralcev futsala. Bo tam tudi naša izbrana vrsta? Ob tem zapišimo, da je kapetan izbrane vrste Mile Simeunovič odigral na kvalifikacijah 50. uradno srečanje (rekorder po nastopih v izbrani vrsti) in da bo naša izbrana vrsta prvo jesensko uradno srečanje zabeležila kot 100. Spomnimo naj, da je slovenska futsal reprezentanca pod vodstvom selektorja Dušana Razborška svoje prvo srečanje odigrala na Slovaškem. V Košicah je 15. 9. 1995 s Slovaško odigrala neodločeno 1 : 1. Strelec zgodovinskega zadetka je bil Darko Daljevič.

U-21 na pohodu Pred prvo resnejšo preizkušnjo je tudi izbrana vrsta do 21 let. V mesecu aprilu 2008 jih čakajo kvalifikacije za sploh prvo evropsko prvenstvo v tej kategoriji. Še prej se bodo fantje morali dokazati na nekaj prijateljskih srečanjih (Avstrija, Madžarska). Glavni test bo zagotovo največji turnir v tej starostni kategoriji v Evropi, ki se že vrsto let igra v Sankt Petersburgu in na čigar potr

36 ditev o sodelovanju so čakali dobri dve leti. Osem državnih reprezentanc pomeni obenem tudi največjo »tržnico« mladih igralcev in na njej bodo tudi naši fantje.

Puntar zasluženo z dvojno krono V 13. sezono državnega prvenstva so krenili slovenski futsal-ligaši. Z dvojno krono, tako pokalnega zmagovalca kot naslovom državnega prvaka, je v njo krenil tolminski Puntar. Moštvo, ki je ob sedemkratnih prvakih iz Litije, ti so v ligi vse od začetka državnih prvenstev, Tolminci sezono manj, si je svoj prvi naslov priigralo povsem zasluženo in suvereno, v finalnih obračunih z zagorskim Gip Beton Mto. Le-ta je, mimogrede, po koncu sezone odšel na smetišče zgodovine, saj je klub propadel. Že omenjeni Zagorjani so neuspešno nastopili v UEFA futsal cupu v pretekli sezoni, kar je pomenilo znižanje koeficienta na jakostni lestvici. Posledično je moral Puntar v letošnjem ciklusu nastopiti že v predkrogu, kar je sploh prvič, da mora slovenski prvak že takoj v uvodu tekmovanja iskati priložnost za uvrstitev med 32 najboljših ekip stare celine. »Puntarji« so dobili organizacijo turnirja, ki je bil na sporedu v Posočju od 16. do 19. 8. 2007. Ob Tolmincih sta nastopila še prvaka Andore

Ekipa tolminskega Puntarja

(Granvalira Encamp) in Velike Britanije (London White Bear-USSR). »Puntarji« so upravičili slovenska pričakovanja in z dvema zmagama napredovali v prvi krog tekmovanja. Prvo evropsko zmago so zabeležili ravno proti Angležem (5 : 3, Kovač 2, Rosič, Uršič B. in R.). V drugem srečanju, ki bi jim lahko prekrižal načrte in pot proti Gospiču, so bili Andorci preskromno moštvo, da bi ogrozili »puntarje«. Ti so slavili z rezultatom 7 : 3 (Kovač 2, Melink, Rosič, Šulin, Uršič B. in R). Znani so tudi že naslednji nasprotniki. V skupini, ki bo igrala v Gospiču, organizator je hrvaški prvak in domačin turnirja, sodelujeta še prvaka Romunije CIP Deva in Gruzije Iberia. Prvi krog je na sporedu od 12. do 15. septembra. Vsaka točka šteje, zato je še kako pomemben nastop tudi v nadaljevanju futsal Lige prvakov. Dodajmo, da so državne prvake v pretekli sezoni imeli še v Kobaridu (U-15), Izoli (U-17) in Kobaridu (U-21) ter Destrnik med dekleti do 15 let.

Tudi dekleta, mivka in licenciranje Kot zanimivost naj navedemo, da so v teku tudi pogovori s predstavniki nežnejšega spola o sodelovanju in igranju državnega prvenstva žensk v futsalu. Nič novega, če pogledamo v

Evropo, pri nas pa se kažejo pozitivni zametki. Optimistično si upamo napovedati, da bomo priča prvemu uradnemu državnemu prvenstvu žensk že v letošnji sezoni. Morda sestavimo tudi žensko futsal reprezentanco, kot smo zapisali, za staro celino nič novega, za Slovenijo lep, obetaven in predvsem pravočasen skok. Če z njim zamudimo, nas bo Evropa »povozila« in spet bomo capljali za njo. Obeta se nam tudi poletno igranje na mivki (beach soccer), ki ga je s seminarjem v Turčiji predstavila FIFA in na katerem je bil tudi naš predstavnik. Spet se bomo ponovili v Evropi in svetu potekajo že prvenstva za najvišje naslove, pri nas smo na začetku. Na začetku in pred dejstvom pa so tudi klubi, ki bodo, hočeš-nočeš, morali počasi sprejeti pogoje licenciranja. V preteklosti so se tudi v futsalu lahko dogajale marsikakšne stvari, ki so bile skregane z »logiko«. Z uvedbo osnovnega licenciranja, pri katerem bo seveda na voljo pomoč »starejšega brata« in njegove izkušnje, bi lahko futsal postavili še stopničko višje, predvsem v organiziranosti klubov. Zagotovo bo težko, ampak to od nas zahteva tudi »Evropa«.

Stane Kokalj foto: Drago Perko – kapodol.com

37 Ženski nogomet

ŽNK Krka spet na evropski ravni S četrtim naslovom državnih prvakinj v zadnjih petih letih si je ženski nogometni klub Krka prislužil pravico nastopanja v kvalifikacijah za žensko inačico Lige prvakov, UEFA Women´s Cup, hkrati pa tudi dobil možnost organiziranja kvalifikacijskega turnirja, ki je potekal od 8. do 15. avgusta. Vodstvo kluba se je odločilo, da glede na slabo medijsko podporo in za boljšo popularnost ženskega nogometa ta turnir organizira v slovenskem glavnem mestu ter s tem privabi tudi predstavnike osrednjih slovenskih medijev, več gledalcev in morebitnih sponzorjev. Za prizorišči tekmovanj je organizator izbral štadion ŽAK v Ljubljani in štadion Domžale, ki sta edina dovolj dobra objekta na tem območju za izvedbo tako zahtevnega tekmovanja na dovolj visokem nivoju. Žreb na sedežu evropske nogometne federacije je 5. julija Krki namenil močne in atraktivne nasprotnike: španske prvakinje Athletic iz Bilbaa, italijanske prvakinje Bardolino iz Verone in prvakinje Malte, klub Birkirkara. Uvodna tekma 1. kvalifikacijskega kroga skupine A5 je bila na Žaku med domačo Krko in prvakinjami Španije. Kljub visoko favoriziranim naspro-

tnicam, ki imajo po podatkih Televizije Slovenije kar dober milijon evrov letnega proračuna, so se igralke Krke srčno borile in vse do 67. minute niso prejele zadetka. Odlična obramba in izredno razpoložena vratarka Krke sta preprečili Špankam kaj več kot zmago s 4:0. Na drugi tekmi turnirja so prvakinje Italije zmlele kolegice z Malte, saj je bilo

Slavje ekipe Bardolino

na domžalskem stadionu v izredno močnem nalivu na semaforju premalo prostora za kar 16:0 za Bardolino. Malteško vodstvo je za tako visok poraz krivilo tudi izredno hladno vreme in seveda dež, ki ga pač niso navajeni. Tretja tekma turnirja se je odvijala na Žaku med Špankami in malteškimi prvakinjami, ki jim je bilo vreme tokrat sicer bolj naklonjeno, ne pa tudi Špan

Ekipa ženskega nogometnega kluba Krka: (čepijo – z desne) Ksenja Povh, Jasmina Mlakar, Polona Govek, Alja Krznarič, Adrijana Bogolin, (stojijo – z desne) vratarka Jadranka Kneževič, kapetanka Tanja Lekič, Natalija Miklavčič, Andreja Nikl, Anja Milenkovič, Manja Benak

Uspešni napadi igralk ŽNK Krka na tekmi proti Maltežankam

Akcija Alje Krznarič

ke, ki so ponovile izid deklet iz Verone. Athletic : Birkirkara torej 16:0! Istega dne, zvečer pod žarometi domžalske nogometne arene, sta se v četrti tekmi turnirja srečali ekipi ŽNK KRKA in italijanskega Bardolina. Ponovno je prišla do izraza srčna borbenost slovenskih prvakinj, ki so v neenakopravnem boju s favoritkami srečanja na igrišču pustile dušo in srce, tako da Italijanke kaj več kot 5:0 (polčas 2:0) niso uspele iztržiti. Prava poslastica za ljubitelje in poznavalce nogometa pa se je odvijala na srečanju v peti tekmi turnirja na Žaku med Italijankami in Špankami. Obe ekipi sta prikazali vrhunsko znanje in pripravljenost in o zmagovalkah srečanja ter hkrati tudi zmagovalkah turnirja je odločil en sam zadetek Bardolina v prvem polčasu tekme. Španke so poiz-

Birkirkara z Malte, ki je po pričakovanju osvojila zadnje mesto v skupini, pa je s svojimi simpatičnimi in prisrčnimi odnosi do ostalih udeležencev osvojila srca vseh sodelujočih na turnirju, ki so tej debitantski ekipi z Malte soglasno podelili neuradni naziv moralnih zmagovalk turnirja. Za pravilnosti v organizaciji in izvedbi turnirja so skrbeli kar trije predstavniki UEFE, glavni delegat Bontcho Todorov iz Bolgarije, delegat kontrolor Miroslaw Ryszka iz Poljske in administrator Uefe Adrian Ixari iz Moldavije. Vsi trije so bili po končanem tekmovanju navdušeni nad odlično organizacijo in izvedbo turnirja, ženski nogometni klub Krka in Nogometna zveza Slovenije pa sta prejela tudi pisno pohvalo in zahvalo predstavnikov Uefe.

Špankam ni uspelo zadeti gola Italijank

kušale storiti prav vse, da bi izid obrnile v svojo prid, a jim na srečo Italijank to ni uspelo in razočaranje nosilk skupine A5 je bilo na koncu toliko večje, saj so veljale za izrazitega favorita. Po določilih tekmovalnega pravilnika za ženski pokal Uefa pa se je istočasno na domžalskem prizorišču odvijala tekma preostalih dveh ekip iz te skupine. Že od vsega začetka je bilo jasno, da je premoč na strani slovenskih prvakinj iz Novega mesta in da bodo malteške prvakinje, igralke kluba Birkirkara iz Birkirkare doživele še tretji poraz na tem turnirju. Dolenjske »farmacevtke« so na koncu slavile s 5:1 (polčas 4:0) in s to zmago osvojile končno tretje mesto v prvem kvalifikacijskem krogu v skupini A5. V naslednji krog tekmovanja se je uvrstila ekipa Bardolino iz Verone, španski Athletic Bilbao je bil drugi,

Marko Klinc Foto: Foto Life - Peter Klinc

Slavje italijanskega trenerja in kapetanke ekipe

39 Trenerji

Uspešne taktične priprave vodijo k uspehu Ekipa nogometne gimnazije iz Šiške se je v mesecu aprilu udeležila 20. svetovnega nogometnega prvenstva za nogometne srednje šole, ki je potekalo v Santiagu, prestolnici Čila. V konkurenci 20-ih ekip smo Slovenci dosegli izreden rezultat, saj smo prvenstvo zaključili na odličnem 5. mestu pred nogometnimi velesilami kot so Turčija, Italija, Čile, Belgija, Grčija, Francija, Danska, Iran ter nekatere druge. Svetovni prvaki so na koncu postali nogometaši šole iz Berlina (Akademija nogometnega kluba Hertha Berlin) pred tehnično izvrstnimi Južnoafričani in Čehi. Pričujoči prispevek bo na kratko predstavil priprave na prvenstvo, postopek selekcioniranja ekipe, kratek opis odigranih tekem in pomen »timskega« dela, brez katerega bi težko dosegli tako odmeven rezultat. Gimnazija Ljubljana Šiška (GLŠ) se je že drugič zapovrstjo udeležila nogometnega svetovnega prvenstva ISF za srednje šole. V primerjavi z dvema letoma nazaj, ko je prvenstvo potekalo na Danskem, smo se na prvenstvo začeli pripravljati bistveno prej in bolj sistematično. Tako smo v letu dni zbrali preko 100 sponzorjev in donatorjev, ki so nam omogočili dolgo pot in bivanje v Čilu. Ekipo, ki je zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu, pa smo ločeno pripravljali mesec dni prej.

Priprava ekipe Prvotno je širši izbor kandidatov za Čile štel 22 dijakov, ki so poleg treningov s svojim razredom opravili še dodatnih 12 treningov in 5 pripravljalnih tekem. Glavni namen teh skupnih treningov je bil še dodaten dvig telesne pripravljenosti, saj nas je čakala dolga pot na prvenstvo in nato še 7 tekem v osmih

dneh. Poleg tega smo želeli ekipo, ki je štela dijake treh različnih gimnazijskih letnikov, tudi taktično pripraviti. Poudarek je bil na tesnem in agresivnem napadanju nasprotnika, na medsebojni komunikaciji, hitrem potovanju žoge in čim hitrejšem prehodu v napad v trenutku pridobljene žoge. V nadaljevanju bo podrobneje predstavljena le ena od taktičnih zahtev v trenutku pridobljene žoge, ki se je na prvenstvu izkazala kot uspešna, saj smo na osnovi te uigranosti dali kar polovico vseh golov.

Taktične posebnosti Glede na izbran kader igralcev in njihove nogometne sposobnosti smo se odločili, da bomo izhajali v fazi branjenja iz postavitve 1:4:1:4:1, oziroma 1:4:5:1. Predvidevali smo, da večina ekip igra v postavitvi 1:4:4:2 ali 1:4:3:3, kar pa zahteva v fazi branjenja večji

poudarek na zapiranju bočnih položajev. To smo z omenjenima postavitvama tudi dosegli. Fazo branjenja smo nekoliko drugače postavili, kot je to značilno za ekipe, ki igrajo v tem sistemu igre. Največjo posebnost je predstavljal naš krilni zvezni igralec na nasprotni strani žoge, ki ni aktivno sodeloval v fazi branjenja oz. oženja prostora (skica 1).

Skica 1: Delovanje ekipe v fazi branjenja, ko je žoga na bočnem položaju.

Primer na skici 1: levi krilni igralec napada nasprotnega bočnega igralca agresivno visoko. Sledi mu levi zvezni igralec, obema hrbet varuje zadnji zvezni igralec. Desni zvezni igralec se pomakne proti sredini igrišča in preprečuje podaje skozi sredino igrišča ter pazi na diagonalo. Desnega krilnega igralca smo v tem primeru »žrtvovali« oz. »pozabili« široko na »avt linijo«, v višini nasprotne obrambe. Ta igralec v tem primeru ni sodeloval v fazi branjenja, ampak je bil načrtovan za presenečenje po uspešno odvzeti žogi.

Skica 2: Hiter prehod v napad skozi globino ali z diagonalno podajo

Slika 1: Ekipa GLŠ med pripravami v Šiški

Primer na skici 2: Naš glavni namen po odvzeti žogi je bil čim hitrejša podaja v globino na vtekajočega napadalca ali diagonalna podaja na »pozabljenega« krilnega igralca. Napadalec je s svojim gibanjem v globino povzročil oženje nasprotne obrambne vrste in s tem še povečal prostor za diagonal

40 no podajo na »pozabljenega« krilnega igralca. Zvezni igralec, ki je žogo prestregel, je tako imel dve dobri rešitvi. Ob podaji na krilni položaj so se morali v zaključek akcije vključiti še centralni napadalec, ki je prihajal na prvo vratnico, nasprotni krilni igralec na drugo vratnico in eden od centralnih zveznih igralcev na povratno podajo za strel iz razdalje.

Drugi zadetek je bil dosežen po globinski podaji med nasprotna centralna branilca, kjer je naš napadalec rutinirano zaključil akcijo za vodstvo z 2:0. Do konca tekme smo z disciplinirano igro dobro zaprli vse prihode do naših vrat in slavili z rezultatom 2:1.

Slika 3: Navijači na tekmi z domačini

Selekcija Že v pripravljalnih tekmah se je pokazalo, da so igralci zelo hitro osvajali taktične zamisli. Trenerji smo na podlagi testiranj kandidatov na Fakulteti za šport in ocenjevanja uspešnosti v igri na petih pripravljalnih tekmah izbrali v ekipo 17 dijakov nogometnih oddelkov. V ekipi za Čile je tako bilo osem dijakov iz 1. letnika, sedem iz 2. letnika in dva dijaka iz 3. letnika. Vsi omenjeni so letnik rojstva 1990 in 1991. Strokovni tim smo sestavljali: trener Miloš Kostić, pomočnik trenerja Goran Sentič in strokovni sodelavec Iztok Kavčič. Nič kaj veliko optimizma pa nam ni vlivala naša kvalifikacijska skupina. Bili smo v skupini A skupaj z aktualnimi svetovnimi prvaki Iranci, vedno zanimivo in tehnično izvrstno Južno Afriko, zelo močnimi domačini iz Čila in Luksemburgom. Prvi dve ekipi skupine sta se uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja, med osem najboljših, kar je bil pred odhodom tudi naš cilj.

Tekme Prvi nasprotnik je bila Južna Afrika, s katero smo igrali že pred dvema letoma na Danskem. Po ogledu in analizi njihove prve tekme z Iranom smo se ponovno prepričali, da gre za eno najhitrejših in tehnično najmočnejših ekip turnirja. To ne čudi, saj je morala nogometna šola iz Johannesburga zmagati na državnem prvenstvu, kjer je za nastop v Čilu konkuriralo preko 1000 srednjih šol. V tekmo smo šli zelo agresivno, kar je prav gotovo presenetilo tudi nasprotnika, ki je v polčasu zaostajal že z 2:0. Oba zadetka sta bila dosežena po agresivnem napadanju na sredini igrišča ter hitrem prehodu po odvzeti žogi. Pri prvem zadetku je šlo za diagonalno podajo na »pozabljenega« krilnega igralca. Slednji je lepo podal v sredino, kjer je bil storjen prekršek za najstrožjo kazen (skica 3).

Slika 2: »Presing« na igralce Južne Afrike se je obrestoval

Skica 3: Gol za vodstvo proti JA – odvzeta žoga in podaja na široko postavljenega krilnega igralca

V drugi tekmi igra proti ekipi Luksemburga ni stekla tako, kot smo si želeli, vendar smo si vseeno priigrali štiri 100% priložnosti, ki jih nismo realizrali. Edini zadetek na tekmi smo dosegli po uigrani prekinitvi, na prvo vratnico, kar je bil tudi končni rezultat 1:0. Tretja tekma, proti Čilu, je bila morda naša najboljša predstava. Pred številnim občinstvom, preko 5000 navijačev (slika 3), smo po napaki domačega vratarja povedli že v prvi minuti. Naši napadi in priložnosti so se vrstili, vendar je zadel nasprotnik in polčas se je končal z rezultatom 1:1. Drugi polčas smo začeli prav tako bliskovito kot prvega in po naši najlepši akciji na turniju povedli z 2:1. Strelec je bil »pozabljeni« zvezni igralec, ki je po predložku s strani utekel na prvo vratnico in z glavo premagal domačega vratarja. Tekma se je končala z našo tretjo zaporedno zmago in rezultatom 4:1.

Odločilna tekma za uvrstitev v četrtfinale je bila tekma proti Iranu. Zmaga ali neodločen izid sta nas vodila v četrtfinale, v primeru poraza pa bi lahko bili celo tretji v skupini. Tekmo smo začeli zelo previdno in dovolili Iranu, ki je bil fizično močnejši, da nam je vsilil svoj način igre. Iran je hitro povedel, po prekinitvi s kota in neodločnosti naših branilcev. Mi smo si ustvarili edini dve priložnosti v prvem delu po prekinitvah s kota, kjer je žoga za las zgrešila vrata. Tudi v drugem delu je imel Iran žogo več časa v posesti, vendar je ostal brez prave priložnosti za zadetek. Izenačujoči zadetek smo dosegli sedem minut pred koncem tekme, po odvzeti žogi na polovici igrišča in natančni globinski podaji na vtekajočega centralnega napadalca. Tekma se je končala z rezultatom 1:1, kar je pomenilo prvo mesto v skupini A. Za nasprotnika smo tako v četrtfinalu dobili ekipo Češke, drugouvrščeno ekipo skupine C. Tekmo s Češko smo izgubili z 1:0, po dobljenem zadeku z 11-tih metrov. Tekma je minila brez pravih priložnosti na obeh straneh, vendar je Češka srečno nadaljevala v polfinale in na koncu zasedla 3. mesto. Po porazu v četrtfinalu sta nam ostali še dve tekmi, ki sta odločali za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Najprej so nas čakali Italijani, ki so v četrtfinalu doživeli visok poraz z Nemci. Proti Italiji smo bili celotno srečanje boljši nasprotnik, narekovali tempo igri in premoč kronali z dvema zadekoma. Končni rezultat 2:0 bi bil lahko še višji, a se je igralcem poznalo še »sveže« razočaranje zaradi poraza proti Čehom. Zadnja od sedmih tekem na tem svetovnem prvenstvu je bila tekma za končno peto mesto proti Turčiji. Turki so nas takoj zelo visoko napadli, kar pa nas ni zmedlo in rezultat tega je tudi hitro dosežen zadetek. Po odvzeti žogi na sredini igrišča in neuspešno

41 postavljenem turškem prepovedanem položaju, je za 1:0 zadel ponovno taktično »pozabljeni« zvezni igralec. Tudi tekmo s Turki smo v celoti zelo dobro odigrali in na koncu slavili z 2:0. Z uvrstitvijo in rezultati smo lahko zelo zadovoljni, še bolj pa nas lahko veseli dejstvo, da je bila ekipa zelo dobro pripravljena, tako fizično kot taktično in da smo več kot polovico zadetkov dosegli prav na način, ki smo ga uigravali v pripravah na prvenstvo. Končna bilanca: pet zmag, en neodločen izid in en poraz. Razmerje v zadetkih 12:4 in končno peto mesto.

Timsko delo Do takega rezultata ne bi mogli priti brez sistematične priprave na prvenstvo kot tudi timskega dela med prvenstvom. Naloge smo si trenerji iz Šiške razdelili, saj je bil Kavčič zadolžen za ogled in analizo nasprotne ekipe, Kostić in Sentič pa za pripravo in vodenje ekipe na tekmi. V ekipi je vladal zelo pozitiven duh in fantje so bili zelo samozavestni ter prepričani, da lahko premagajo vsakega na prvenstvu.

Slovenijo smo na svetovnem prvenstvu ISF v nogometu zastopali: Igralci:

Slika 4: Pozdrav slovenskega konzula v kulturni hiši Santiaga

Zaključek 20. svetovno prvenstvo ISF v nogometu je bila za igralce kot tudi za spremljevalce dragocena izkušnja, saj smo igrali kar 7 tekem proti nogometnim šolam držav, ki vlagajo v nogomet bistveno več finančnih sredstev kot mi. Z dobrimi igrami in končnim petim mestom pa smo dokazali, da se da z dobrim delom kljub majhnosti »parirati« najboljšim. V času prvenstva nas je pozdravil tudi slovenski konzul, ki je skupaj s slovenskimi izseljenci pripravil sprejem in pogostitev v kulturni hiši Santiaga (slika 4).

Jan Zibelnik, Blaž Božič, Matic Žitko (Svoboda Ljubljana), Alen Balažič, Matic Fink, Žan Rant Roos, Erik Marinšek (Factor Interblock), Matej Rapnik (NK Bravo), Luka Vrhunc (Slovan), Tadej Ramšak (Dravograd), Robert Berič (NK Krško), Mitja Novinič (NK Nafta), Denis Berginc (Koper), Borut Smajila (Bilje Primorje), Andrej Fajfar (NK Mura), Anej Wagner (NK Maribor) in Antonio Mlinar Delamea (Aluminij). Trener: Miloš Kostić, pomočnik trenerja Goran Sentič, vodja nogometnih oddelkov Iztok Kavčič, nogometni sodnik Dejan Balažič in Jernej Peterlin kot predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport. Naslednje SP bo leta 2009 v Turčiji, kjer bo ekipa Gimnazije Ljubljana Šiška ponovno poskušala dostojno predstavljati slovenski nogomet.

Iztok Kavčič, prof. Miloš Kostić, prof.

43 Sodniki

Nogometna zveza Slovenije med podpisniki sodniške konvencije UEFA Slovenija (NZS in ZNSS) je med prvimi desetimi zvezami, ki so podpisale sodniško konvencijo UEFA – sporazum, katerega cilj je izboljšati standarde za izobrazbo in organizacijo sodnikov po celi Evropi. Na sedežu UEFE v Nyonu so 28. 6. 2007 predstavniki Slovenije (Zavrl, Jošt, Šajn, Nikolič, Čeferin), Belgije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Luksemburga, Norveške, Škotske in Švice v prisotnosti predsednika Uefe, Michela Platinija, predsednika sodniške komisije UEFA Angela Marie Villa Llone in namestnika generalnega sekretarja UEFA, Giannija Infantina, podpisali sodniško konvencijo UEFA, katere cilji vsebujejo izboljšanje na področju sodniškega izobraževanja, promocijo vloge sodnika in izboljšanje vloge sodniških struktur v evropskih nogometnih zvezah. Omenjene države so torej prve, ki so podpisale konvencijo, in bodo služile kot »pilotske« države, saj je del dogo-

vora tudi pomoč drugim zvezam, ki so na tem področju manj razvite. Izbor primernih držav za pilotsko vlogo pri sodniški konvenciji so pri Uefi začeli že v letu 2003, celotno konvencijo pa je lani potrdil kongres UEFA v Budimpešti. Aprila 2006 so na zasedanju IO UEFA v Budimpešti na Madžarskem evropskim članicam predstavili projekt sodniške konvencije UEFA. Podrobno je bilo obrazloženo, kaj bo le-ta vsebovala in kakšni standardi bodo potrebni, da bo možno pristopiti in podpisati sodniško konvencijo že v prvem predpisanem roku, v juniju 2007. Zahteve in kriteriji za podpis so bili zelo obsežni in so zavzemali celotno strukturo ZNSS in NZS. ZNSS je do decembra 2006 v obsež-

Predstavniki Slovenije na sedežu Uefe v Nyonu ob podpisu sodniške konvencije UEFA

nem delu pripravila in posredovala na sedež UEFE vsa potrebna dokazila, najvišji organi sodniške komisije UEFA pa so se nato v aprilu letos na sedežu NZS v Ljubljani sami prepričali o verodostojnosti podatkov, ki so jim bili poslani. Vse zveze-podpisnice so tako ob podpisu konvencije prejele finančno nakazilo, namenjeno za sodniške zadeve, UEFA pa bo vsako leto v obdobju naslednjih 5 let prispevala še dodatna finančna sredstva, če bo Zveza nogo

Podpis konvencije pomeni izjemno priznanje za NZS in ZNSS, pa tudi spodbudo za nadaljnje delo

Predsednik Uefe Michel Platini in predsednik ZNSS Vlado Šajn

metnih sodnikov Slovenije zadovoljila določene standarde.

ga in izobraževanja sodnikov – to sta namreč temelja kvalitetnega sojenja.«

Predsednik Uefe, Michel Platini, je poudaril ključno vlogo nogometnih zvez pri vodenju sodniških zadev: »Sodniki so tisti, ki zagotavljajo integriteto igre,« je pred delegati povedal Platini, »… funkcionarji pa smo dolžni zagotoviti nepristranskost po vseh evropskih igriščih. Konvencija nam bo pri tem v veliko pomoč, saj s podpisom tega sporazuma skupaj priznavamo pomembnost sodniškega izobraževanja in odgovornost nacionalne nogometne zveze v zvezi z upravljanjem sodniškega sektorja.«

Konvencija vsebuje uvodno preambulo ter petnajst poglavij, ki opredeljujejo obseg in cilje konvencije, pravice in dolžnosti tako zvez-članic kot Uefe, organe, ki so pristojni za odločanje v zadevah v zvezi s konvencijo, pravila za implementacijo konvencije, postopek pristopanja h konvenciji, način spreminjanja konvencije in končne določbe. Pomemben del konvencije so (kot priloga) zapisana pravila za implementacijo, ki določajo minimalne standarde in najboljšo prakso pri izobraževanju sodnikov in strukturiranju sodniških zadev v nacionalnih zvezah. Implemetacijska pravila so sestavljena iz dvehj modulov: modul A je razčlenjen na štiri podpoglavja, in sicer:

»Gre za prvi takšen primer v Evropi,« je dodal Platini. »Še posebno se počutim povezanega z vsem, kar smo naredili tukaj na Uefi v zvezi s pomočjo sodnikom pri njihovem delu, ki je tako pomembno, toda včasih premalo cenjeno. Vaša prisotnost kaže, da ste se odločili pripomoči k razvoju sodnikov v vaši državi. Rad bi vam čestital za vašo investicijo na področju trenin-

1. delo v DNS, pridobivanje sodnikov pripravnikov v DNS; 2. izobraževanje kontrolorjev; 3. program sodnikov-talentov in njihovih mentorjev;

4. izobraževanje in pridobivanje sodnikov-pripravnikov na ravni DNS, 1. SNL, 2. SNL; modul B pa na organizacijo (sestavo, administracijo …). Zveze, ki želijo pristopiti h konvenciji, morajo upoštevati vsa implemetacijska pravila, ki določajo cilje in načela, ki so določna, jasna in merljiva. Dejstvo, da je Slovenija izbrana med prvih deset podpisnic sodniške konvencije, pomeni izjemno priznanje za NZS in ZNSS, obenem pa je konvencija za ZNSS izrednega pomena na področju izobraževanja in izboljševanja standardov sojenja znotraj in zunaj naših meja.

Darko Čeferin, sekretar ZNSS

45 Nogomet in pravo

Bela knjiga o športu Evropska Komisija je 11. julija letos po več kot dveh letih posvetovanj in razprav med Združenjem olimpijskih komitejev, evropskimi športnimi zvezami in državami članicami sprejela t. i. Belo knjigo o športu. Dokument predstavlja sekundarni nezavezujoči pravni akt Skupnosti, s katerim je Evropska komisija izrazila svojo namero aktivnejšega delovanja na področju športa. Komisija z Belo knjigo opredeljuje strateške usmeritve ter vlogo športa v EU, izpostavlja specifične probleme športa v sodobnem času, dotika pa se tudi uporabe komunitarnega prava v razmerjih, ki izhajajo iz športa. Usmeritve, ki izhajajo iz dokumenta, so sad spoznanja, da predstavlja šport bistveno vlogo v evropski družbi, hkrati pa je šport v današnjem času izpostavljen novim izzivom in nevarnostim, kot so pritiski komercialne narave, izkoriščanje mladih športnikov, korupcija, doping, rasizem in pranje denarja … Šport naj bi na ta način umestili v politični ustroj EU ter skozi pravne vire EU zagotovili primeren zakonodajni okvir in pravno varnost. Sama vsebina Bele knjige je razdeljena na tri poglavja, ki jih v nadaljevanju na kratko opisujem:

1) Socialna vloga športa V uvodu Bele knjige je zapisano, da je »šport rastoči socialni in ekonomski fenomen, ki prispeva pomemben delež k strateškim ciljem EU o solidarnosti in blagostanju. Olimpijski ideali o športu kot promotorju miru in razumevanja med narodi in kulturami ter vzgoji mladih so se rodili v Evropi.« Iz zgornje premise izhajajoča priporočila v tem poglavju govorijo o: • poudarjanju splošnega zdravja ljudi v povezavi s športno aktivnostjo, • združenih močeh v borbi proti dopingu, • poudarjeni vlogi športa pri izobraževanju in vzgoji, • promoviranju prostovoljstva, • potencialu športa pri socialnem vključevanju, integraciji in enakih možnostih, • krepitvi boja proti rasizmu in nasilju, • delitvi naših vrednot z vrednotami na drugih koncih sveta.

2) Ekonomska razsežnost športa V tem poglavju Komisija priznava bistveno vlogo, ki jo ima šport na področju gospodarstva in ustvarjanja

novih delovnih mest. Raziskava iz leta 2006 je pokazala, da naj bi šport predstavljal 3,7 odstotka BDP Unije, medtem ko naj bi bilo v športu zaposlenih 5,4 odstotka delovne sile Unije. Glede na trend je upravičeno pričakovati, da se bodo navedeni odstotki še povečevali. Da bi lahko v kar največji meri upoštevali navedene učinke športa, je priporočeno naslednje: • vodenje evidenc o športni politiki v državah članicah, • javna podpora ustvarjanju stabilnega okolja za ukvarjanje s športom. Poglavje poudarja pomen t. i. »športne ekonomije«, ki je že postala pomemben del globalne industrije. Prav zato je treba ustvariti takšno okolje in zagotoviti ustrezne pogoje za nemoten potek športnih aktivnosti. V »evropskem« modelu športa imamo na eni strani subjekte, ki prejemajo velike dohodke iz različnih virov, po drugi strani pa večina športne aktivnosti poteka v neprofitnih strukturah. Ureditev financiranja in vprašanje pretakanja denarnih sredstev je ključnega pomena za ohranitev takšnega modela.

3) Organiziranost športa Poglavje, ki je najbolj zmotilo evropske športne federacije, govori o organiziranosti športa in njegovega podrejanja evropskemu pravnemu redu. Priporočila v tem delu se nanašajo na probleme, ki zadevajo interese profesionalnega športa. Z vse večjo profesionalizacijo športa je prišlo tudi do pojava

vedno večjega števila udeležencev in vedno večjega nasprotja interesov. Čeprav Bela knjiga priznava specifičnost športa in avtonomijo športnih organizacij, je športna aktivnost vendarle podvržena uporabi evropskega prava. Konkurenčno pravo in pravila skupnega trga urejajo športno aktivnost vedno, kadar le-ta predstavlja ekonomsko aktivnost. S takšnim pojmovanjem je Komisija kljub vsemu odrekla popolno avtonomijo športnim federacijam pri organiziranju, reguliranju in promociji njihovih športnih panog. Zato tudi ne čudi naslov skupne izjave za javnost (»Much work remains to be done« – potrebno bo še veliko dela), ki so jo ob sprejemu Bele knjige podale vodilne evropske federacije v kolektivnih športih, tudi evropska nogometna zveza UEFA. Najbolj pereči problemi s področja organiziranosti športa se nanašajo na naslednja vprašanja: • prost pretok oseb in državljanstvo, • prestopi športnikov, • aktivnost športnih agentov, • zaščita mladoletnih športnikov, • korupcija, pranje denarja in druge oblike finančnega kriminala, • sistem licenciranja klubov, • mediji. Evropska komisija bo jeseni letošnjega leta organizirala konferenco, na kateri bo Belo knjigo predstavila športnim subjektom. Ugotovitve konference bodo posredovane pristojnim ministrom držav članic v nadaljnjo razpravo. Prav tako je Bela knjiga posredovana Evropskemu parlamentu, Ekonomskemu in socialnemu svetu in Svetu regij. Razprava o normativni ureditvi športa v EU še zdaleč ni končana …

Mladen Čičmir

47 UEFA

Nova era Uefe s Platinijem na čelu Po 17-ih letih vladanja evropskemu nogometu se je moral konec januarja letos s čela Evropske nogometne zveze (UEFA) posloviti Šved Lennart Johansson. Na predsedniških volitvah ga je namreč porazil nekdanji super-nogometaš, v zadnjih letih pa neutrudni borec za zaščito integritete nogometne igre, Michel Platini. Platini je tako postal šesti predsednik UEFA in drugi Francoz po Jacquesu Georgesu, ki je evropski krovni nogometni organizaciji poveljeval med leti 1984 in 1990. Trenutek, ki bo vsekakor šel v anale nogometne zgodovine, se je zgodil 25. januarja 2007 v Düsseldorfu, kjer je potekala 31. skupščina UEFA. Michel Platini je prejel na pet in pol ur trajajoči volilni seji 27 glasov, njegov tekmec Johansson pa 23. Ob dveh neveljavnih glasovih je to seveda že pomenilo, da se je Švedova era na čelu Uefe končala. Skoraj simultano je svoj konec pri Uefi dočakal tudi Danec Lars Christer Olsson, generalni sekretar Uefe, ki je nekaj dni po porazu Johanssona podal svojo odstopno izjavo. Sledila je prva gentlemanska gesta novega predsednika Platinija, ki je Lennarta Johanssona predlagal za častnega predsednika UEFA, kar je Skupščina v Düsseldorfu tudi potrdila. Predsedniškim volitvam so sledile tudi volitve za šest mest v Uefinem izvršnem odboru. Staroselcem (Angelu Marii Villar Llonu, Senesu Erziku in Josephu Mifsudu) so se pridružili trije novi obrazi – izvoljeni so bili namreč še Romun Mircea Sandu, Portugalec Gilberto Madail in Ukrajinec Grigoriy Surkis.

Prve spremembe Michel Platini je po izvolitvi kar hitro »zavihal rokave«. Že prej predvidene spremembe Uefinega statuta, o katerih naj bi članice glasovale na skupščini leta 2008 v Kijevu, je premaknil na izredno skupščino v maju 2007, ko so se delegati zbrali v Zürichu. Glavni namen sprememb je bila vključitev licenciranja klubov v statut, možnost zavrnitve članice pri prijavi na tekmovanje, če je ta članica direktno ali indirektno sodelovala pri prirejanju rezultatov, pa možnost odvzema naslova ali

licence, skratka, dobiti vzvod, da lahko UEFA prepreči vmešavanje politike v nogomet, ter dodati v statut definicijo fair playa. Platini je zgoraj omenjenim namenom na skupščini dodal še nekaj svojih idej. Tako je ustanovil strateški svet ter razširil število komisij z 11 na 19. »Statut UEFA smo popravili in razširili število komisij predvsem zato, da damo izkušenejšim funkcionarjem nogometnih zvez možnost aktivnega sodelovanja pri napredku Uefe,« je v avgustovski številki Uefinega glasila uefadirect komentiral Platini. Ena njegovih predvolilnih obljub se je nanašala prav na to: moč odločanja je namreč prenesel s profesionalcev, zaposlenih na Uefi, in jo dal v roke predstavnikom nogometnih zvez. Kot večni idealist in nogometni romantik predsednik Platini samega sebe vidi kot neke vrste »glavnega trenerja« evropskega nogometa – njegova glavna naloga je spremeniti miselnost ljudi, ki delajo v nogometu, saj imajo prav ti ljudje največji vpliv na razvoj same igre. Prepričan je, da bo njegova miselnost na dolgi rok uspešno vplivala na preživetje tekmovalnega aspekta nogometne igre, ob tem pa bo nogomet tudi zadržal svojo izjemno popularnost, ki jo uživa v javnosti. »Ni nam treba iskati takojšnjih potrditev in prodajati našega ‘produkta’ tistemu, ki ponudi največ. Nasprotno, moramo poskrbeti, da bodo naša tekmovanja čim bolj privlačna za širši spekter ljudi. Narediti moramo vse, da bomo gledali atraktiven nogomet tako v smislu kakovosti, kot tudi izida tekem, katerega ne bo mogoče predhodno napovedati.« Tako je Platini strnil del

svojega razmišljanja o tem, kakšne bodo smernice novega vodstva Uefe v prihodnje. Sam v tem športu namreč ne vidi prostora za ljudi, ki bi radi skozi popularnost nogometa potešili lastne interese in na račun nogometa napolnili svoje žepe. Po drugi strani pa se zaveda, da tudi nogomet potrebuje ljudi, ki bodo vanj pripravljeni vlagati: »Seveda nogomet potrebuje denar. Potrebuje ga za izboljšanje izobrazbe trenerjev, kar v daljšem časovnem obdobju pomeni boljše igralce, potrebuje ga tudi za izboljšanje infrastrukture, da bodo imeli igralci čim boljše pogoje ter da se bodo gledalci na tekmah počutili varne, seveda pa je denar potreben tudi za to, da lahko nogomet nekaj vrne tudi družbi preko vlaganja v izobraževanje mladih.«

Večje število komisij Kot že omenjeno, je bil naslednji Platinijev korak povečanje števila Uefinih komisij, ki se ukvarjajo z različnimi področji dela v nogometu in v katerih imamo svoje predstavnike tudi Sloven

Slovenski predstavniki v Uefinih komisijah: Rudi Zavrl – 1. podpredsednik komisije za fair play in družbeno odgovornost Tugomir Frajman – član komisije za mladinski in amaterski nogomet Dane Jošt – član komisije za varnost in stadione Vlado Šajn – član sodniške komisije Aleš Zavrl – član komisije za licenciranje klubov

48 – tri najvišje uvrščene zveze bi imele vsaka po 3 predstavnike, zveze na 4. do 6. mestu bi imele v Ligi prvakov vsaka po dva predstavnika, zveze na 7. do 12. mestu lestvice pa po enega predstavnika. To bi pomenilo, da bi se v Ligo prvakov avtomatsko uvrstilo šest moštev več, kot se jih sedaj.

Novi predsednik Uefe, Michel Platini, je po izvolitvi kar hitro »zavihal rokave«

ci. Iz enajstih komisij se je število povečalo na 19, nekaj komisij je tako novih, nekaj se jih je preimenovalo, nekatere pa je izvršni odbor zamenjal. Novost pa ni le število komisij, pač pa tudi njihova sestava. Po novem bodo namreč komisije vodili člani izvršnega odbora, vsak med njimi pa je odgovoren za svojo komisijo in s tem za svoje področje. Predsednik Platini je tako v začetku junija predlagal sestavo posameznih komisij, konec junija pa jih je na svojem zasedanju v Heerenveenu potrdil tudi izvršni odbor Uefe.

Spremembe v evropskih pokalih Naslednja stvar, za katero se Platini zavzema, je prevetritev formata tako za Ligo prvakov, kot tudi za Pokal UEFA. Platini je svojo idejo razkril

konec avgusta na prvem zasedanju novo-ustanovljenega nogometnega strateškega sveta v Monacu. Strateški svet je sicer ena od novosti Platinijeve vladavine, ki je nekakšen poskus vračanja udarca G-14, saj je Platini v svet poleg štirih podpredsednikov povabil tudi štiri predstavnike, izbrane s strani evropskega klubskega foruma, štiri predstavnike poklicnih evropskih nogometnih lig (European Professional Football Leagues) in štiri predstavnike FIFPro-ja. Tako naj bi model najelitnejšega klubskega tekmovanja od leta 2009 naprej deloval nekako takole: v Ligi prvakov bo še naprej 32 moštev, s tem da se jih bo neposredno v tekmovanje uvrstilo kar 22. Število predstavnikov v tem tekmovanju iz posameznih držav bi še naprej diktirala uvrstitev nacionalne nogometne zveze na Uefini lestvici

To pa še ni vse. Za preostalih 10 mest v skupinskem delu naj bi se bilo možno kvalificirati na dva načina – kvalifikacije s tremi krogi za 40 državnih prvakov iz zvez, uvrščenih od 13. mesta naprej, s katerimi bi dopolnili še 6 mest, za preostala 4 mesta pa bi se pomerili še pokalni prvaki 16 najvišje uvrščenih zvez na Uefini lestvici. Na ta način želi Platini vrniti pomembnost domačim pokalnim tekmovanjem in obenem poskrbeti za večje število držav, ki nastopajo v Ligi prvakov: letos v tem tekmovanju nastopa 15 držav, od leta 2009 pa bi v Ligi prvakov nastopalo vsaj 18 predstavnikov različnih držav. S spremembo Lige prvakov bi se seveda spremenil tudi Pokal UEFA, Platini pa se zavzema tudi za večje število navijačev na finalnih obračunih evropskih pokalov. Po njegovem naj bi bilo na teh tekmah vsaj 75 % navijačev, večji delež pa bi šel predvsem na račun poslovnih partnerjev, sponzorjev in »vipovcev«. Vsekakor je to ideja, kakršno bodo oboževalci nogometne igre z veseljem sprejeli, odločitev o Platinijevih predlaganih spremembah pa bo izvršni odbor UEFA sporočil na svoji novembrski seji. Platini se je torej dela na svojem položaju lotil resno in z veliko vnemo, kako uspešen pa bo v svojih namerah, da bi nogometno igro ponovno približal ljudem, pa bomo videli že v kratkem.

Matjaž Krajnik