nas_nogomet_41

številka 41, maj 2008

§, foto: Tomo Brejc

www.telekom.si

SiOL TV

SiOL TV.

Več kot le televizija.

Šport, erotika, filmi, novice, glasba, dokumentarci, PrvaLiga Telekoma Slovenije, igre in še in še. Poiščite film po svoji želji v videoteki, preverite vsebine oddaj z elektronskim programskim vodičem, sestavite si svoj nabor priljubljenih programov, če pa ste igrivo razpoloženi, se pozabavajte z igricami. Za vsakogar se kakšna najde!

Trenutek, o katerem sanjarite ves dan.

Več informacij na www.siol.net in 080 8000.

1 Kazalo Slovenske pokalne razvade

3

Interblock – Maribor

6

Naj zmaga boljši

9

Kjer je fair play sinonim za odličnost

11

Primer Andrew Webster – vprašanje določanja odškodnine pri predčasni prekinitvi pogodbe

15

Aktivnejše upravljanje z medijskimi pravicami NZS

17

Sanje so bile blizu

21

Delo trenerja mlajših selekcij

22

Inštruktorska služba NZS na področju ženskega nogometa

25

Brazilija, Malta, Portugalska, Slovenija …

26

Tekme reprezentanc v letu 2008

29

Pripravljalni seminar za EURO 2008

31

Naslovna stran: finale Pokala Hervis 2007/08 NAŠ NOGOMET št. 41 (2008) izdaja: Nogometna zveza Slovenije generalni sekretar: Dane Jošt urednika: Irena Ilešič Čujovič, Matjaž Krajnik komisija NZS za obveščanje: Irena Ilešič Čujovič – predsednica, Igor Evgen Bergant – podpredsednik, Tomaž Klemenčič, Rok Šinkovc, Aleš Zidar – člani računalniški prelom: FLORIN, d. o. o. tehnični urednik: Franci Lešnjak fotografije: Drago Wernig-TAKA, Grega Wernig, Getty Images, arhiv NZS tisk:

Izdajo revije je sofinancirala Fundacija za šport.

Pokalna odskočna deska Ob zaključku (oziroma tik pred zaključkom) že sedemnajstega pokalnega tekmovanja Nogometne zveze Slovenije si bom dovolil kratko razmišljanje o razvoju in pomenu tega tekmovanja v naši državi.

Organizacija pokalnega tekmovanja je vse od začetka, od sezone 1991/92, ko je bilo organizirano prvo tovrstno tekmovanje v samostojni Sloveniji, v rokah Nogometne zveze Slovenije, ki budno spremlja tekmovanje in skrbi za njegovo regularnost v splošnem smislu. Prepričan sem, da je Pokal Hervis, kot se to tekmovanje imenuje zadnja leta, ustrezna »dopolnitev« rednemu ligaškemu tekmovanju, pomeni namreč jeziček na tehtnici, prepotrebno motivacijo ali pa, če hočete, luč na koncu predora, tistim klubom, ki v ligaškem tekmovanju iz teh ali onih razlogov niso dosegli zastavljenih ciljev. Pomeni možnost preboja manjših, finančno šibkejših moštev, ki so dovolj kvalitetna, da se uspešno kosajo tudi z na papirju mnogo močnejšimi nasprotniki. Pomeni možnost osvojitve dvojne lovorike v eni sezoni, kar je za nogometni klub gotovo poseben dosežek. In nenazadnje, morda celo najbolj mamljivo, uspešnost v pokalnem tekmovanju pomeni hkrati vstopnico za evropsko tekmovanje (Pokal UEFA).

Merjenje moči na evropski ravni je zagotovo korak naprej v karieri vsakega nogometnega kluba, nogometaša, trenerja in drugih v strokovnem vodstvu kluba. Izkušnje, ki jih imajo klubi tudi »s pomočjo« domačega pokalnega tekmovanja priložnost pridobiti izven meja Slovenije, se nemalokrat izkažejo kot izredno dragocene v domačem tekmovanju, četudi uspeh na evropski ravni izostane. S takimi izkušnjami pa pridobiva tudi slovenski nogomet na splošno, saj kakovostnega kadra (in z izkušnjami se kakovost gotovo veča) ni nikdar preveč.

Pokalno tekmovanje pa ima po mojem mnenju še eno prednost pred ostalimi tekmovanji v Sloveniji: omogoča primerjavo med klubi, ki igrajo v različnih ligah, in s tem relativno realno primerjavo med posameznimi ligami – daje torej možnost celovitega pregleda nad domačim »klubskim kapitalom«, pri čemer imam v mislih vse že omenjene segmente delovanja klubov. Pri tem po svoje, čeprav seveda na povsem neformalni način, opravlja enako vlogo oziroma teži proti istim ciljem, kot jim ima sistem licenciranja nogometnih klubov; ta pa se kaže predvsem v izboljšanju vseh podlag, ki so v današnjem nogometu nepogrešljive in predstavljajo predpogoj za uspešno delo.

Formalni način preverjanja takih podlag mora obstajati, o tem ni dvoma, neformalni način pa je bolj »mehek« in ga je prepoznati v izmenjavi izkušenj med klubi, ki sicer igrajo na različnih ravneh ligaškega tekmovanja, in učenju iz le-teh.

Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije

2 SKUPŠČINA NZS 36 DELEGATOV

NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE

Čerinova 4, poštni predal 3986, 1001 Ljubljana, tel.: 01/5300 400, fax: 01/5300 410 elektronska pošta: fas@nzs.si, spletna stran: www.nzs.si

MNZ CELJE – 3 DELEGATI MNZ GORENJSKA – 3 DELEGATI

Pomembnejši termini v prihodnjem obdobju

MNZ KOPER – 3 DELEGATI

MAJ

MNZ LENDAVA – 3 DELEGATI

14. 5.

finale Pokala UEFA (Zenit - Glasgow), Manchester

20. 5.

finale Regions Cup

21. 5.

finale Lige prvakov (Manchester United - Chelsea), Moskva

26. 5.

Švedska – Slovenija, prijateljska tekma A reprezentanc, Göteborg

26.-31. 5.

šolanje Trener UEFA B, Mengeš

31. 5.

zadnji krog tekmovanja v 1., 2. in 3. SNL

MNZ LJUBLJANA – 5 DELEGATOV MNZ MARIBOR – 4 DELEGATI MNZ MURSKA SOBOTA – 4 DELEGATI MNZ NOVA GORICA – 1 DELEGAT MNZ PTUJ – 4 DELEGATI ZVEZA NOGOMETNIH TRENERJEV – 3 DELEGATI

JUNIJ 4. 6.

finale ženskega pokala

4. 6.

kvalifikacije za 1. ligo Telekom Slovenije

7.-29. 6.

finalni turnir UEFA EURO 2008, Avstrija, Švica

8. 6.

povratna tekma kvalifikacij za 1. ligo Telekom Slovenije

ZVEZA NOGOMETNIH SODNIKOV – 3 DELEGATI

13.-15. 6.

šolanje Trener vratarjev, Mengeš

26.-29. 6.

šolanje Trener UEFA C, Mengeš

IZVRŠNI ODBOR NZS:

27. 6.

podelitev priznanj za sezono 2007/08 in žreb za SNL, sezono 2008/09

17 ČLANOV

PREDSEDNIK NZS: RUDI ZAVRL

PODPREDSEDNIKI NZS: TUGOMIR FRAJMAN TONE FRANTAR mag. STANKO GLAŽAR ALOJZ KOVAČIČ BRANKO FLORJANIČ

ČLANI IO NZS:

JULIJ 3.-6. 7.

šolanje Trener UEFA C, Mengeš

16. 7.

1. tekma 1. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

17. 7.

1. tekma 1. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

19. 7.

1. krog 1. lige Telekom Slovenije, sezona 2008/09

23. 7.

2. tekma 1. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

30. 7.

1. tekma 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

31. 7.

2. tekma 1. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

AVGUST 6. 8.

2. tekma 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

13. 8.

1. tekma 3. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

14. 8.

1. tekma 2. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

CIRIL KOLEŠNIK (MNZ Celje)

27. 8.

2. tekma 3. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

BLAŽ VIDMAR (MNZ Gorenjska)

28. 8.

2. tekma 2. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

KARLO EMERŠIČ (MNZ Koper) IVAN SIMIČ (MNZ Ljubljana) RUDI TURK (MNZ Maribor) DANILO KACIJAN (MNZ Murska Sobota) FRANC KOPATIN (MNZ Nova Gorica) JANKO TURK (MNZ Ptuj) BRANKO GROS (MNZ Lendava) mag. RUDI BRAČIČ (ZNTS) VLADO ŠAJN (ZNSS)

GENERALNI SEKRETAR NZS: DANE JOŠT

ODKLIKAJ!

www.nzs.si zamenjaj stil: domači gosti

3 Slovensko nogometno pokalno tekmovanje

Slovenske pokalne razvade Nogometni pokal skriva posebne draži in nenapisana pravila. Slednja so ga pripeljala do stopnje, ko pomeni glavnim akterjem na zelenici, kakor tudi navijačem na tribunah več od zgolj navadnega srečanja. Le v redkih primerih je zaradi večje osredotočenosti na prvenstvo »žrtvovan« in odrinjen na stranski tir. Pa čeprav prinaša poseben nacionalni naboj, saj lahko postaneš najboljši v domovini in visoko v zrak dvigneš zmagovalni pehar, hkrati pa prejmeš še mamljivo nagrado, zagotovljen nastop v Evropi. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je sodelovanje v pokalnem tekmovanju odprto prav za vse klube, ne glede na to, v katero ligo spadajo (seveda je predstavnikom iz nižjih tekmovanj potrebno vnaprej prebroditi zahtevne kvalifikacije), je motiv še toliko večji.

Slovensko nogometno pokalno tekmovanje je v obdobju državne samostojnosti postreglo z raznovrstnim plesom številk. Sedem različnih zmagovalcev, enajst različnih finalistov, 27 finalnih dvobojev, odigranih v desetih različnih mestih in na enajstih štadionih (v Celju sta pozdravila finaliste pokala tako Skalna klet kot Arena Petrol) ...

Le trikrat je v isti sezoni pokalni zmagovalec postal tudi državni prvak.

Pokal je doslej največ veselja prinesel

V lanskem finalu Pokala Hervis so se lovorike veselili nogometaši FC Koper.

v tabor Mariborčanov (pet naslovov) in Ljubljančanov (enega manj). Kmalu bi bila spisana »idilična« popotnica za sedemnajsto izvedbo velikega finala, ki bo znova združil ogromni želji ekip iz obeh največjih slovenskih mest, a bo tokrat za spremembo namesto Olimpije ljubljanske barve branil Interblock in se skušal že v svojem krstnem finalu dokopati do prve klubske trofeje.

Mariboru prvi naslov Finalna pokalna zgodba, vsaj, kar se tiče obdobja državne samostojnosti, je na slovenskih tleh ugledala luč daljnega 26. junija 1992. Takrat se je za Bežigradom zbralo okrog 2.500 gledalcev,

4 Prizorišča finalnih srečanj Ljubljana

6 (3 x Skalna klet, 3 x Arena Petrol) 6

Maribor

4

Ajdovščina

3

Murska Sobota

2

Nova Gorica

2

Velenje

1

Prevalje

1

Kidričevo

1

Dravograd

1

Celje

zorišč prehitelo slovensko prestolnico, saj bo gostilo finalno tekmo sedmič.

Padla bosta torej dva mejnika, vsaj, kar se tiče zgodovine finalnih tekem slovenskega pokala.

Koprčani prejemajo pokal iz rok generalnega sekretarja NZS Daneta Jošta.

Mariborčani pa so po loteriji strelov z bele točke (redni del se je končal brez zadetkov) z zmago 4:3 preprečili večnim »zeleno-belim« tekmecem iz Ljubljane, da bi že v uvodni »samostojni« sezoni okusili sladkost dvojne krone.

Odločilen zadetek z enajstih metrov je prispeval branilec »vijolic« Edin Hadžialagić. Zoran Varvodić v vratih Olimpije je bil nemočen, lovorika pa je nekoliko nepričakovano romala v mesto ob reki Dravi. Dve leti kasneje sta bila prvič na

sporedu dva finalna dvoboja. Tradicija je obveljala enajst let, pred tremi leti pa se je v vlogo začasnega slovenskega Wembleyja prelevila celjska Arena Petrol, ki bo četrtič zapored pozdravila junake pokalnega tekmovanja v torek, 13. maja. Takrat se bosta za 17. naslov v državni samostojnosti pomerila Interblock in Maribor. Slednji bo z bližajočim se nastopom izenačil rekord Olimpije, ki se je uvrstila v finale že sedemkrat.

Celje bo s sredino tekmo na vrhu pri-

Prekinjen niz Mariborčanov S stoodstotnim iztržkom v finalu se lahko pohvalita le dve ekipi. Koper in Rudar Velenje, pri čemer velja izpostaviti, da so »kanarčki«, za razliko od Velenjčanov, osvojili pokal dvakrat, za nameček pa še ubranili naslov. Omenjeni dosežek je na začetku tretjega tisočletja uspel tudi »vrtnicam« iz Nove Gorice. Mariborčani so doslej zbrali največ pokalnih naslovov, pet. Če lani ne bi prepustili lovorike Koprčanom, bi ohranili impresiven niz neporaženosti v velikih finalih, tako pa so po petih veselih preizkušnjah prvič zapustili igrišče s sklonjenimi glavami. V finalu se je, vsaj povprečno gledano, dobro godilo tudi Olimpiji (štirje naslovi iz sedmih final) ter Gorici (dva iz treh). Največji osmoljenci stanujejo v Celju in Ajdovščini.

Celjani so do neke mere delno zadovoljili navijače z enim naslovom (v finalu so sicer nastopili že petkrat), Primorje pa se je v drugi polovici devetdesetih letih trikrat zapored spotaknilo prav na zadnji stopnički.

Senzaciji iz Kidričevega in Jesenic

NK Maribor je z lanskoletnim porazom v finalu Pokala Hervis prekinil niz neporaženosti.

Presenečenja so sestavni del nepredvidljivega pokalnega tekmovanja, ki za razliko od hierarhično zastavljenih prvenstev redno dopušča nastop tudi nižjeligašem. Na slovenskih tleh je doslej pokalni naslov še vedno osvojil klub z (vsaj takrat) aktualnim statusom

5 prvoligaša, najbližje senzacionalnemu podvigu pa so bili pred šestimi leti nogometaši iz Kidričevega, ki pa so morali v finalu priznati premoč HiT Gorici. Slednja je v tekmovalni sezoni 2001/02 končala državno prvenstvo šele na četrtem mestu (prvak je bil Maribor), tako da je morebiten nastop drugoligaškega kluba Aluminij v evropskem tekmovanju padel v vodo. Polfinale pokalnega tekmovanja, ki nosi zadnja tri leta uradni naslov pokal Hervis, je do sezone 1997/98 ostal rezerviran le za »prvokategornike«, nato pa je uspel veliki met nogometašem Elana. Novomeščani, takrat predstavniki druge lige, so končali pot v polfinalu, omenjeni podvig ponovili še tri leta kasneje, v sezoni 1998/99 se je med štiri najboljše prebil Esotech Šmartno, pred štirimi leti pa so se z zlatimi črkami povsem nepričakovano v zgodovino pokalnega tekmovanja vpisali Jeseničani. Gorenjci so se uvrstili v polfinale, čeprav so končali sezono 2003/04 v 3. SNL – center (eni izmed štirih tretjeligaških tekmovanj) šele na tretjem mestu. Obdobje nižjeligaških polfinalistov zaključuje Nafta, ki se je do štirih najboljših prebila pred tremi leti, nato pa potrdila izvrstno formo še s priigrano vrnitvijo v prvoligaško druščino. V zadnjih letih ostaja zaključek pokala Hervis zgolj v domeni najboljših prvoligaških moštev.

Bozgo in Žnuderl kralja strelcev Tu pa še ni konec zanimivosti, ki se tičejo zaključkov pokalnih tekmovanj.

V sezoni 2002/03 se je Olimpija uvrstila v veliki zaključek brez polfinalnega boja, saj nogometaši finančno obubo-

Uspešnost nastopov v finalu klub

št. nastopov v finalu

št. osvojenih pokalov

Maribor

6

5

Olimpija

7

4

Gorica

3

2

Koper

2

2

Rudar

1

1

Mura

2

1

Celje

5

1

Dravograd

1

0

Korotan

1

0

Aluminij

1

0

Primorje

3

0

Akcija s finala Pokala Hervis 2006/07

žanega Korotana sploh niso stopili na zelenico. Na 27 različnih finalnih pokalnih srečanjih (petkrat je bila odigrana le ena tekma, od tega štirikrat v Celju in enkrat v Ljubljani) je bil zabeležen največji obisk gledalcev 16. junija 1999 v Ljudskem vrtu. Srečanje med Mariborom in SCT Olimpijo si je ogledalo okrog 6.000 ljubiteljev okroglega usnja, »vijoličasti« pa so si z zmago 2:0 na povratni tekmi (tudi prva v Ljubljani se je zaključila z njihovo zmago – 3:2) še drugič v klubski zgodovini priigrali dvojno krono. V Sloveniji so jo najprej osvojili Ljubljančani (1992/93), nato pa se je dvakrat preselila na Štajersko (1996/97 in 1998/99). Iz vrst sedemkratnih državnih prvakov sta tudi najboljša strelca finalnih dvobojev. Kliton Bozgo in Boštjan Žnuderl sta se po trikrat vpisala med strelce, dveh zadetkov pa se je v finalnih srečanjih razveselilo še osem nogometašev. Štirje izmed njih so zatresli mrežo v dveh različnih dresih. To so bili Dejan Djuranovič (Olimpija in Maribor), Nedeljko Topić (Olimpija in Mura), Patrik Ipavec (Primorje in Gorica) in kot zadnji, vsaj kronološko gledano, Anton Žlogar (Gorica in Olimpija). Nobenemu igralcu, ki je kdajkoli odigral finalni dvoboj, še ni uspelo na eni tekmi doseči treh zadetkov. Dveh so se v 90 minutah veselili Živojin Vidojevič (Rudar), Kliton Bozgo (Maribor), Senad Tiganj (Korotan), Aleš Puš (Gorica) in Boštjan Žnuderl (Maribor).

Sedem zadetkov v Dravogradu Najvišjo zmago v dosedanjih finalih, s 4:0, so dosegli nogometaši HiT Gorice (doma proti Aluminiju) in Maribora Pivovarne Laško (doma proti Koroški Dravograd), največ zadetkov pa je bilo doseženo na tekmi v Dravogradu, ko so Korošci po visokem porazu v Ljudskem vrtu na povratnem srečanju vpisali »častno« zmago s 4:3. Kar se tiče trenerjev, bo strateg Maribora Branko Horjak že tretjič nastopil v finalu pokalnega tekmovanja. Enkrat se je že veselil pokalnega naslova z »vijolicami«, z Aluminijem pa je pokleknil na zadnji oviri. Največkrat je nastopil v finalu Bojan Prašnikar – štirikrat in tudi osvojil največ naslovov (tri): dva z Mariborom, enega pa z Olimpijo. Trikrat je nastopil v finalu Hrvat Marin Kovačić (z Muro je osvojil pokal, s Primorjem pa dvakrat izgubil), po dvakrat pa pet trenerjev.

Izmed njih sta ostala brez lovorik Miloš Šoškić (z Muro in Primorjem) ter Marijan Pušnik (s Celjem in Mariborom), s polovično uspešnostjo pa so prestali finalni preizkus Toni Tomažič (finale s Korotanom, naslov z Gorico), Pavel Pinni (naslov in finale z Gorico) ter Borut Jarc (finale s Celjem in naslov s Koprom).

Rok Plestenjak

6

1 Janez STRAJNAR

11 Rok ELSNER

20 Rok MARINIĆ

3 Suvad GRABUS

12 Ivan JOLIĆ

22 Matjaž ROZMAN

4 Dejan GERIĆ

13 Veselin KUZMANOVIĆ 23 Boštjan JELEČEVIČ

5 Igor LAZIĆ

14 Zoran ZELJKOVIĆ

24 Žan OSREDKAR

6 Janez ZAVRL

15 Darijan MATIĆ

27 Eric AKOTO

7 Aleksandar RODIĆ

16 Luka MAJCEN

29 Enes RUJOVIĆ

8 Ermin RAKOVIĆ

17 Krunoslav RENDULIĆ 33 Dejan GRABIČ

9 Martin PREGELJ

19 Erik SALKIĆ

Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 20. 4. 1971 Zadnji klub: Domžale

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 14. 12. 1981 Zadnji klub: Čelik Zenica (BiH) Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 3. 5. 1988 Zadnji klub: Factor

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 30. 10. 1979 Zadnji klub: Koper Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 25. 12. 1982 Zadnji klub: Brann Bergen (NOR)

Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 26. 12. 1979 Zadnji klub: Litex Lovech (BLG)

Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 7. 9. 1977 Zadnji klub: Domžale Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 6. 5. 1977 Zadnji klub: Maribor

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 25. 1. 1986 Zadnji klub: SV Wehen (NEM) Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 18. 5. 1980 Zadnji klub: Hapoel Tel Aviv (IZR) Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 1. 10. 1984 Zadnji klub: Leoben (AVS) Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 9. 5. 1980 Zadnji klub: Domžale

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 28. 5. 1983 Zadnji klub: Spartak Nalchik (RUS) Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 25. 7. 1989 Zadnji klub: Factor

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 26. 9. 1973 Zadnji klub: Rijeka (HRV)

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 10. 4. 1987 Zadnji klub: Koper

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 27. 7. 1983 Zadnji klub: Bela krajina Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 3. 1. 1987 Zadnji klub: Aluminij

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 16. 3. 1985 Zadnji klub: Factor Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 15. 7. 1986 Zadnji klub: Factor

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 20. 7. 1980 Zadnji klub: GAK Graz (AVS) Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 29. 5. 1989 Zadnji klub: Factor

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 21. 9. 1980 Zadnji klub: Domžale

7

15 Andraž BAJLEC

21 Armin BAČINOVIČ

26 Dejan KORAT

16 David TOMAŽIČ ŠERUGA 33 Zoran PAVLOVIČ

1 Marko RANILOVIČ

3 Elvedin DŽINIČ

8 Dejan MEZGA

30 Dalibor VOLAŠ

12 Marko PRIDIGAR

37 Lubomir KUBICA

40 Dejan ŠKOLNIK

25 Gorazd ZAJC

22 Miha BRATUŠEK

20 Miral SAMARDŽIĆ

17 Klemen MEDVED

11 Dragan JELIČ

23 Suad FILEKOVIČ

27 Marko POPOVIĆ

9 Marcos MAGNO

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 20. 1. 1988 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 13. 10. 1987 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 25. 11. 1986 Zadnji klub: matični klub Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 18. 5. 1985 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 14. 4. 1988 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 25. 8. 1985 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 10. 3. 1979 Zadnji klub: AS Terncina (SVK)

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 17. 2. 1987 Zadnji klub: Triglav

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 16. 09. 1978 Zadnji klub: Kirylya Sovyetov (RUS)

32 Uroš CELCER

Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 7. 4. 1989 Zadnji klub: matični klub

5 Zdravko ŠARABA Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 15. 5. 1980 Zadnji klub: Željezničar (BiH)

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 24. 10. 1989 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 30. 4. 1986 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 16. 7. 1985 Zadnji klub: Čakovec (HRV)

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 1. 1. 1989 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 10. 11. 1988 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 25. 8. 1982 Zadnji klub: Leotar Trebinje (SRB)

70 Nilton CARDOSO

FERNANDES ROGERIO Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 7. 3. 1979 Zadnji klub: Ethnikos (CIP)

10 Rene MIHELIČ

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 5. 7. 1988 Zadnji klub: matični klub

29 Timotej DODLEK Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 23. 11. 1989 Zadnji klub: matični klub

Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 27. 6. 1976 Zadnji klub: Interblock

Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 27. 2. 1987 Zadnji klub: Koper

Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 28. 12. 1987 Zadnji klub: Siena (ITA) Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 27. 2. 1986 Zadnji klub: Caykur Rizespor (TUR)

MORALES TAVARES Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 30. 3. 1984 Zadnji klub: Kedah (MAL)

24 Miha KOKOL

Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 23. 11. 1989 Zadnji klub: matični klub

41 Rok MORSI

Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 8. 2. 1989 Zadnji klub: matični klub

9 Intervju Našega nogometa

Naj zmaga boljši V finalu Pokala Hervis se bosta v celjski Areni Petrol udarila Maribor in Interblock. Po devetih letih bomo tako znova priča ljubljansko-mariborskemu obračunu v finalu pokalnega tekmovanja, ki zmagovalcu v naslednji sezoni prinaša uvrstitev v pokal evropske nogometne zveze. Pred odločilno tekmo smo se pogovarjali s strategoma obeh moštev, Brankom Horjakom in Draganom Skočićem, ki sta odgovarjala na enaka vprašanja.

Kako ocenjujete sezono do tega trenutka - je za vas uspešna (neuspešna)?

Zakaj tako menite?

Horjak: Do tega trenutka je sezono praktično nemogoče oceniti. Končni cilj kluba je vsem dobro znan. Vrnitev na vrh slovenskega nogometa je dolgotrajen process. Pred začetkom sezone smo si, sicer v popolnoma drugi zasedbi, tako igralski kot strokovni, želeli uvrstitve v Evropo. Finale pokala je priložnost za izpolnitev tega cilja.

Zgolj podatek, da sem tretji trener na klopi Maribora v tej sezoni, pove dovolj o tem, da ligaška sezona do tega tre-

nutka ni tekla po naših načrtih. Predvsem v lanskem letu smo izgubili preveč točk, da bi se lahko enakovredno borili za najvišja mesta na prvenstveni razpredelnici.

Skočić: V primerjavi s prejšnjo sezono, ko smo si šele v dodatnih kvalifikacijah izborili obstanek v ligi, je letošnja vsekakor uspešna. V tej sezoni je bil naš osnovni cilj afirmirati in stabilizirati Interblock v prvoligaški konkurenci in to nam je uspelo. Trenutno smo v boju za evropsko tekmovanje še na obeh frontah (prvenstvo in pokal), zato

mislim, da je to razlog zaradi česar sem lahko zadovoljen.

Kako ste razmišljali pred začetkom pokalnega tekmovanja, v katerem ste se prebili do finala? Kakšen je bil vaš cilj v pokalu?

Horjak: Naš cilj pred začetkom vsakega pokalnega tekmovanja je vedno enak.

Priti do konca. Dvigniti pokal. Petkrat nam je to uspelo, lani smo klonili na zadnji oviri.

Skočić: Moja filozofija v nogometu je taka, da se je vedno potrebno pripravljati iz tekme v tekmo. Mišljenja sem, da se je skozi pokalno tekmovanje najlažje prebiti do Evrope. Tudi moje izkušnje iz hrvaškega prvenstva so me vodile k takšnemu razmišljanju. Cilj v pokalnem tekmovanju pa je vedno priti do konca in to si želim seveda tudi tokrat.

Kdo od nasprotnikov, ki ste jih premagali na poti v finale, je bil za vas najtrši oreh in zakaj?

Horjak: Najtežji, pa gledam na to predvsem s psihološkega vidika, je bil

Stratega Interblocka in Maribora, Dragan Skočić in Branko Horjak, sta si enotna predvsem v enem: »V finalu naj zmaga boljši!«

10 veniji. Pričakovanja v javnosti in odzivi, tako v dobrem kot v slabem, se precej razlikujejo od drugih okolij. Prav zaradi tega ne bi mogel z gotovostjo reči, da bi kateri izmed mladih igralcev Interblocka v Mariboru takoj uspel. Treba pa je poudariti, da je delo v nogometni šoli Ježica, torej danes NK Interblock, vedno slovelo kot eno boljših v Sloveniji. Za prihodnost se torej ni bati.

Tekma se igra v Celju. Je to prednost za Maribor? Kako pomembni na tej tekmi bodo glasni navijači?

Horjak: Menim, da bodo navijači jeziček na naši strani. Celje je sicer enako oddaljeno od Maribora kot od Ljubljane, vsem pa je verjetno jasno, kdo bo imel boljšo podporo s tribun.

Branko Horjak

dvoboj z Olimpijo. V Maribor se je vrnil vonj po pravem nogometnem obračunu, vsi pa vemo, da se na eni tekmi v nogometu lahko zgodi marsikaj, tudi veliko presenečenja so možna, še posebej v pokalnem tekmovanju. Igralci so se tega zavedali in odigrali dobro tekmo, stadion pa je bil, kljub ne najbolj posrečenemu terminu - v sredo ob 14h - nabito poln. Enkratno. Prav zaradi dejstva, da je odločala ena tekma, to tekmo ocenjujem kot najtežjo, saj smo obe polfinalni tekmi proti Domžalam igrali praktično pred svojimi navijači.

Skočić: Kljub temu, da smo tekmo s Primorjem v osmini finala v svojo korist odločili šele po streljanju enajstmetrovk, mislim, da je bilo najtežje zagotovo na obeh polfinalnih srečanjih. To trdim zaradi nasprotnika, ker menim, da je Koper res kvalitetno moštvo, seveda pa je šlo hkrati tudi za uvrstitev v finale.

Oba finalista Pokala Hervis imata v svojih vrstah nekaj zelo mladih in obetavnih fantov - bi želeli morda koga od nogometašev, ki igrajo pri vašem konkurentu, videti v svojem moštvu?

In, seveda, zakaj bi ga želeli?

Skočić: Maribor ima nekaj zelo zanimivih in kakovostnih nogometašev, vendar jih ne bi rad posebej imenoval.

Horjak: Interblock je sestavil zelo dobro in neugodno ekipo. Nekateri igralci so že občutili, kako je igrati v vijoličasti majici. Veliko težje je igrati za Maribor kot katerikoli drugi klub v Slo-

Skočić: Zadovoljen sem, da se bo tekma igrala v Celju, predvsem zaradi štadiona in ambienta, ki bo tam prisoten.

Navijači bodo vsekakor imeli pomembno vlogo, vendar moram reči, da me v podobnih primerih izjemno motivirajo polne tribune. Pri tem me nič ne moti, če so napolnjene pretežno z gostujočimi navijači. Želim pa si, da bi bilo na tekmi prisotnih čimveč navijačev iz Ljubljane, saj gre na koncu koncev za ljubljansko-mariborski finale.

Vsaka napaka se v finalu običajno drago plača. Kaj bo po vašem mnenju odločilo finale?

Skočić: Moram reči, da ni velikih razlik med ekipama, odločale bodo malenkosti. Psihična stabilnost bo zagotovo najpomembnejši faktor. Tisti, ki bo psihološko trdnejši in bolje pripravljen, bo na koncu slavil.

Horjak: Vsaka napaka se na takšni tekmi res drago plača, kar ste pravilno ugotovili že sami. Opozoril bi le na dejstvo, da moramo včasih klubi »plačevati« za napake drugih. Ne morem mimo porazne izkušnje z aprilske tekme proti istemu nasprotniku. Takrat smo sicer izgubili, toda niso nas premagali ljubljanski nogometaši.

Maribor je že sedmič v finalu pokalnega tekmovanja, v svoji vitrini pa ima 5 naslovov pokalnega zmagovalca.

Za Interblock je to prva takšna velika

Dragan Skočić

tekma v njegovi kratki zgodovini. Kaj to pomeni za vaš klub?

Horjak: Preteklost na finalni tekmi ne pomeni nič. Igralci obeh klubov imajo izkušnje s takšnimi tekmami. V primeru, da bomo priča korektnemu sojenju, bo odločala večja želja po uspehu.

Verjamem, da smo mi v tem primeru močnejši.

Skočić: Uvrstitev v finale je zagotovo velik uspeh za klub in je velikega pomena za klubske cilje v prihodnosti.

V naši ekipi je veliko število nogometašev, ki so že osvajali podobne lovorike, pa tudi sam sem že okusil njeno slast, saj sem osvojil hrvaški pokal kot trener Rijeke. Zato bi lahko te izkušnje tehtnico prevesile na našo stran.

Imate morda kakšno sporočilo za vašega kolega na klopi konkurenta v finalu?

Skočić: Upam, da bomo odigrali tekmo, dostojno finalu Pokala Hervis, in naj zmaga boljši.

Horjak: Trenerja Skočića spoštujem.

Dobro je pripravil ekipo Interblocka in jo skozi težak razpored pripeljal do finala Pokala Hervis, na zadnji tekmi pa naj zmaga boljši v danem trenutku.

Tomaž Klemenčič

11 Fair play

Kjer je fair play sinonim za odličnost Še pred leti so bili v našem širšem nogometnem okolju dobitniki priznanj za fair play deležni bolj pomilovanja kot spodbudnih besed. Danes je – vsaj v evropskem merilu – situacija ravno obratna. Odličnost na področju fair playa pa prinaša poleg ugleda celo finančne ugodnosti. Zakaj se v slovenskem nogometu tega dejstva mnogi še ne zavedajo?

Prav v teh dneh se je v okviru Evropske nogometne zveze zaključila še ena sezona točkovanja na področju fair playa. Enoten točkovni sistem omogoča primerjavo dosežkov vseh članic, ko gre za reprezentančne in klubske nastope na tekmovanjih v okviru UEFA. Ugotavljamo, da so bile tudi letos v ospredju skandinavske države - Norveška, Švedska, Finska, ob njih pa še nekatere evropske nogometne velesile: Anglija, Danska, Nemčija, Španija. Očitno jih stimulativna politika evropske nogometne federacije na tem področju ni pustila ravnodušnih.

Ne pozabimo, da prinaša nagrada za prvo uvrščeno državo neposredno povabilo najboljšemu klubu z nacionalne fair play lestvice na tekmovanje v okviru Pokala UEFA. Za dodatni dve prosti mesti pa se preko žreba potegujejo vse tiste države, katerih letni koeficient preseže 8,0 točk (izračunan je iz razmerja med številom doseženih fair play točk in odigranih tekem).

V norveškem državnem prvenstvu se je na področju fair playa najbolj izkazal FC Rosenborg. Ker pa ta klub že nastopa v evropskih pokalih, bo namesto njega dobil povabilo tisti norveški nogometni klub, ki dosega najvišjo mesto na njihovi fair play lestvici, pa se mu po športnem kriteriju ni uspelo uvrstiti v evropsko pokalno tekmovanje. V angleškem prvoligaškem tekmovanju so trenutno na fair play lestvici v ospredju trije velikani: Manchester United, Tottenham in Liverpool. Očitno je v domovini nogometa še vedno pomembno, na kakšen način osvajaš točke, sicer bi se omenjeni klubi ne potegovali za prestižno mesto v fair play razvrstitvi.

Slovenija, ki se je predlani presenetljivo uvrstila na 9. mesto UEFA fair play lestvice in s tem celo v žreb za dodatno prosto mesto v evropskem pokalnem tekmovanju, je trenutno šele na 40. mestu. V tem rangu so tudi ostale države bivše Jugoslavije. Za malenkost

sta jo prehiteli tako Hrvaška kot Srbija, za njo pa sta ostali BiH in Makedonija. Med razlogi za padec Slovenije po evropski fair play lestvici igrata pomembno vlogo nedisciplina na igrišču in neatraktivna igra, ki so jo v minulem obdobju prikazali tako A reprezentanti kakor tudi igralci v selekciji U-21. Po več kot petih letih je lani slovenski A reprezentant povsem po nepotrebnem prejel rdeči karton, igralec U-21 pa je bil poleg tega celo disciplinsko kaznovan s prepovedjo nastopa na treh tekmah!

Zdaj je še pravi čas, da se predvsem najbolj odgovorni za razvoj slovenskega nogometa odločijo, po kateri poti naprej. Izvršni odbor NZS je pred kratkim potrdil nove selektorje mlajših reprezentančnih selekcij, ki bi si morali prizadevati tako za dosego rezultatske kot etične odličnosti. Bivši selektor Damir Rob je z reprezentanti selekcije U-17 prav na osnovi fair play kriterija dobil možnost sodelovanja na zaključnem turnirju za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Bilo bi škoda, če s tako nadarjenimi igralci ne bi nadaljevali dela na podlagi že sprejetega pozitivnega sistema vrednot. Nov kvalifikacijski ciklus za nastop na SP, v katerega jeseni vstopajo naši najboljši nogometaši, pa bi moral biti zanje izziv tudi z vidika fair playa. Pa ne le zanje; enako tudi za strokovno vodstvo reprezentance in navijače.

Kako se določajo točke na fair play lestvici?

NK Hit Gorica že vrsto let dokazuje, da je možno biti najboljši tudi na športni način.

Zlasti v slovenskih medijih se prepogosto ustvarja mnenje, da so edini dejavnik za določanje vrstnega reda na fair play lestvici rumeni in rdeči kartoni, ki jih prejmejo igralci. A temu ni tako. Če podrobneje pogledamo strukturo

12 »Zapisnika tekmovanja za fair play«, ki ga izpolni delegat po vsaki uradni nogometni tekmi, potem lahko ugotovimo: 1. igralci so najpomembnejši, vendar ne edini »zbiralci« fair play točk.

Zanje veljajo kriteriji: A2, A3, A4, A6 ter v primeru disciplinskega postopka še B1 in B3; 2. velika odgovornost je tudi pri funkcionarjih, ki s klopi za rezervne igralce spremljajo tekmo in pomembno vplivajo na njen potek. Zanje veljajo kriteriji: A5, A7, A10 ter v primeru disciplinskega postopka še B2; 3. organizacijska kultura kluba, vključno z obnašanjem navijačev, predstavlja tretji, zelo pomemben dejavnik za osvajanje fair play točk, ki se izraža skozi kriterije: A8, A9, A11 ter v primeru disciplinskega postopka še B4, B5, B6 in B7; 4. ekipa, ki tekmo konča brez disciplinskih kazni, dobi po kriteriju A1 bonifikacijo treh (3) negativnih točk (v fair playu pomeni manj točk – boljši končni dosežek).

Tekmovalni oddelek na NZS na osnovi vseh zbranih podatkov izračuna dosežene točke in sestavlja lestvico za vsako posamezno ligo. Redno so objavljene na spletni strani NZS. Pri tem moramo bralce opozoriti, da fair play lestvica praviloma »zaostaja« za rezultatsko lestvico vsaj za en krog. Razlog je v morebitnih disciplinskih postopkih, ki jih po vsakem odigranem krogu razrešuje disciplinski sodnik. Njegove odločitve neposredno vplivajo na razvrstitev ekip na lestvici fair playa (kriteriji z oznako B).

Na spletnem portalu SIOL so med mnogimi zanimivimi podatki o 1. SNL Telekom v podpoglavju »statistika« na ogled tudi podatki o spoštovanju fair playa med najboljšimi slovenskimi ekipami. S klikom na znak »FIFA fair play« naj bi se pojavila trenutna fair play lestvica, vendar temu ni vedno tako.

Podatki so pogosto zastareli, včasih pa do njih dostop sploh ni možen! Le zakaj tako?

O fair play razvrstitvi ekip skoraj nikoli ne spregovorijo športni novinarji v TV in radijskih prispevkih. Tudi v posebni nogometni oddaji o prvoligaškem nogometu »Podaljšek« teh podatkov ne zasledimo, saj kljub večkratnim

Preglednica 1: Primerjava uvrstitev ekip na fair play lestvici v zadnjih treh sezonah 1. SNL FP Sezona 2005/06 Sezona 2006/07 Sezona 2007/08* 1. HIT Gorica (1.**) HIT Gorica (2.**) Drava (8.**) 2. Domžale (2.**) Primorje (5.**) HIT Gorica (4.**) 3. CMC Publikum (6.**) Domžale (1.**) Primorje (9.**) 4. Primorje (8.**) Interblock (9.**) Livar (10.**) 5. Anet Koper (3.**) Bela Krajina (10.**) Interblock (3.**) 6. Rudar (10.**) MIK CM Celje (7.**) Koper (2.**) 7. Nafta (7.**) Koper (6.**) Domžale (1.**) 8. Drava (5.**) Maribor (3.**) MIK CM Celje (7.**) 9. Bela Krajina (9.**) Drava (4.**) Maribor (5.**) 10. Maribor P. Laško (4.**) Nafta (8.**) Nafta (6.**) Legenda: * vrstni red klubov v točkovanju za fair play v sezoni 2007/08 po odigranem 30. krogu (**) doseženo mesto ekipe na rezultatski lestvici v posamezni sezoni (v sezoni 2007/08 po odigranem 31. krogu)

pogovorom z ustvarjalci oddaj do izvedbe še ni prišlo …

Pred slabimi petimi leti smo se v prispevku v reviji Naš nogomet javno vprašali: »Ali so podatki o fair playu sploh zanimivi za širšo nogometno javnost? In, če so, zakaj jih nihče ne predstavi v primerni obliki? Takšna in podobna vprašanja se nam vedno pogosteje zastavljajo, še zlasti ob analizi nešportnih dogodkov na nogometnih igriščih in tribunah. Ko ugotavljamo razloge, ki so privedli do takšnih ravnanj, moramo priznati, da bi lahko mnoge od njih predvideli že na osnovi podatkov z lestvic fair playa.« Bilo je nekoč, je danes kaj drugače?

Obstajajo tudi svetle izjeme. Med njimi velja omeniti NK Maribor, ki na domači spletni strani objavlja tudi »posebno« fair play lestvico; posebno zato, ker so točke na njej izračunane zgolj na osnovi podeljenih rumenih in redečih kartonov. Za pozorne spremljevalce domačega ligaškega dogajanja so zanimivi tudi podatki o razlogih dodelitve kartonov, ki so na omenjeni spletni strani povzeti po uradnih zapisnikih

tekem. Podatki bi lahko bili zanimivi tudi za trenerje pri načrtovanju taktike, saj lahko izluščijo podatke o načinu igre posamezne ekipe.

Kako »(ne) fair« so v slovenskih nogometnih klubih?

Večletna primerjava podatkov o doseženih uvrstitvah na fair play lestvici nam omogoča ugotavljanje trendov (ne)uspešnosti posameznega kluba na področju strpnosti in fair playa. Zato smo podrobneje analizirali zadnje tri prvoligaške sezone in ugotovitve zbrali v spodnji preglednici. Prav tako nas je zanimalo trenutno stanje na fair play lestvicah v ostalih ligah. S primerjavo dosežkov lahko dobimo dokaj verjeten odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje.

NK HIT Gorica že vrsto let dokazuje, da je možno biti najboljši tudi na športni način. Kot prvim v Sloveniji jim je uspelo osvojiti naslov državnega prvaka ob hkratni zmagi v točkovanju za fair play in to v naslednji sezoni še ponoviti.

Preglednica 2: Primerjava uvrstitev najboljših petih ekip na fair play lestvici v kategorijah kadeti, mladinci in 2. SNL v sezoni 2007/08 FP Kadeti Mladinci 2. SNL 1. Mura 05 (12.**) Triglav (5.**) Aluminij (4.**) 2. HIT Gorica (4.**) Aluminij (7.**) Bonifika (2.**) 3. Interblock (3.**) Bilje / Primorje (11.**) Rudar Velenje (1.**) 4. Triglav (5.**) Maribor (1.**) Krško (9.**) 5. Rudar Velenje (13.**) Rudar Velenje (9.**) Triglav (5.**) Legenda: (**) trenutni vrstni red klubov na rezultatski lestvici v sezoni 2007/08

13 mlajšim igralcem, da se ob primernem pristopu postopoma uveljavijo tudi v rezultatskem smislu.

Popolnoma drugačen trend pa ugotavljamo pri ekipi NK Maribor, kateri se v zadnjih sezonah ne uspe povzpeti višje od 8. mesta na fair play lestvici. Večkrat so k temu pripomogli prav najzvestejši mariborski navijači. V želji pomagati svojemu klubu za vsako ceno so nemalokrat presegli mejo dovoljenega in klubu posledično naprtili tudi finan­čne kazni. Prav mariborski primer predstavlja svojevrsten fenomen, saj ob izjemno sistematičnem delu z mladimi nogometaši tudi na področju fair playa kasneje v članski konkurenci ne uspejo žeti sadov tovrstnega dela.

Pozitivno presenečenje letošnje »fair play« sezone predstavlja NK Drava s Ptuja.

Kljub zamenjavi trenerja in spremembam v igralskem kadru so tudi v letošnji sezoni ostali povsem pri vrhu fair play lestvice. V minulih dveh sezonah so jim uspešno sledili nogometaši NK Domžale, ki pa so se letos ob vodilnem položaju med prvoligaši znašli v spodnjem delu fair play lestvice. Med »najbolj fair« slovenske prvoligaše spa-

da NK Primorje, ki se v zadnjih treh sezonah ni nikoli uvrstil slabše od 4. mesta na fair play lestvici.

Pozitivno presenečenje letošnje sezone predstavlja NK Drava s Ptuja, ki se je praktično z dna fair play lestvice povz­ pela na njen vrh. Veliko zaslug pri tem ima novi trener, ki je skupaj z upravo kluba in navijači omogočil predvsem

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v Sloveniji kar nekaj nogometnih sredin, kjer poleg rezultatske naravnanosti dajejo pomembno težo tudi načinu, kako priti do tega rezultata. Razveseljiv je podatek, da obstaja kontinuiteta že od najmlajših starostnih kategorij pa vse do članske ekipe, ki nastopa bodisi v 2. ali celo v 1. SNL. Takšna »zdrava« nogometna okolja so v Kranju, Velenju, Kidričevem, Ajdovščini in, seveda, v Novi Gorici.

Namesto zaključka Z dopolnjenim sistemom licenciranja postaja kakovost, ki jo sooblikuje tudi odličnost na področju fair playa, odločilen dejavnik finančne stimulacije klubov s strani NZS. Postavlja pa se vprašanje, kdaj bodo tovrstni dosežki dobili še potrebno medijsko in sponzorsko podporo?

Pa vendar … saj ni športa brez fair playa. Zato javno pozivam najodgovornejše v klubih, naj se odzovejo ponudbi UEFE, ki nagrajuje prav etično odličnost v nogometu. S tem načrtno dviguje ugled nogometa v javnosti, ki ga je ob različnih negativnih dogodkih, ki spremljajo sodoben nogomet, zelo težko vzdrževati. V neizprosni borbi za vedno manjšo finančno pogačo, ki je namenjena športu, ne pozabite na fair play!

dr. Stanislav Pinter Akcija s tekme Drava - Koper

Namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play R Slovenije

15 Pravo in nogomet

prekinitvi pogodbe brez upravičenega razloga.

Primer Andrew Webster – vprašanje določanja odškodnine pri predčasni prekinitvi pogodbe V začetku letošnjega leta je vedno nemirne vode mednarodnega nogometa še dodatno razburkala odločitev Športnega razsodišča v Lozani (Court of Arbitration for Sport ali CAS) v zvezi s prestopom škotskega nogometaša Andrewa Websterja iz škotskega kluba Hearts of Midlothian v angleški klub Wigan Athletic.

Povzetek dejanskega stanja Škotski nogometaš Andy Webster, rojen 23. aprila 1982, je marca 2001 podpisal pogodbo o igranju nogometa s škotskim klubom Hearts of Midlothian (v nadaljevanju Hearts), veljavno do 30. junija 2005. Webster se je izkazal kot resnična okrepitev in je zato 1. julija 2003 s klubom Hearts podaljšal pogodbo do 30. junija 2007.

V obdobju od 2001 do 2006 je Webster postal stalni član prvega moštva Hearts in kasneje tudi stalni član škotske reprezentance. Približno leto in pol pred potekom pogodbe je klub ponudil Websterju novo pogodbo. Predlog ni zadovoljil igralčevih želja, zato v podaljšanje ni privolil. Od takrat dalje Webster ni več zaigral za prvo moštvo Hearts. Webster je 26. maja 2006 pisno obvestil Hearts o enostranski prekinitvi pogodbe zunaj zaščitnega obdobja v skladu s 17/3 členom FIFA Pravilnika o statusu in prestopih igralcev (Regulations for the Status and Transfer of Players, v nadaljevanju FIFA Pravilnik).

V začetku avgusta 2006 je Webster podpisal triletno pogodbo s klubom Wigan Athletic (v nadaljevanju Wigan). Še istega dne je angleška nogometna zveza (FA) zaprosila za izdajo mednarodnega certifikata. Škotska nogometna zveza (SFA) je izdajo certifikata zavrnila z utemeljitvijo, da je igralec še vedno pogodbeno vezan na škotski klub. Ker se je bližal konec prestopnega roka, se je FA 18. avgusta 2006 obrnila na FIFA z namenom avtorizacije izdaje začasne registracije igralca za angleški klub.

SFA je 28. avgusta 2006 na poziv Fife odgovorila, da ne more izdati certifikata, ker je igralec še vedno pogodbeno vezan na škotski klub. Komisija za status igralcev FIFA je 31. avgusta 2006 (zadnji dan prestopnega roka) angleški nogometni zvezi izdala dovoljenje, da začasno registrira igralca Websterja za klub Wigan.

Glede rešitve pogodbenega spora v zvezi z določitvijo višine odškodnine ob prestopu je Komisija za status igralcev stranki napotila na arbitražo FIFA (Dispute Resolution Chamber).

Postopek pred arbitražo FIFA Zaradi boljšega razumevanja zadeve navajam argumente, ki sta jih pred arbitražo navajali obe stranki. Svoje argumente je podal tudi Wigan, vendar za odločitev o višini odškodnine niso relevantni.

Stališče kluba Hearts 1) Novembra 2006 Hearts na FIFA naslovi zahtevo za izplačilo odškodnine v višini 5.037.311 GBP zaradi enostranske prekinitve pogodbe zoper Websterja, kakor tudi zoper Wigan zaradi napeljevanja k prekinitvi pogodbe.

2) Tožnik prav tako zahteva prepoved nastopanja igralca na uradnih tekmah za obdobje dveh mesecev v skladu z določili FIFA Pravilnika o športnih sankcijah pri enostranski

3) Športne sankcije v obliki prepovedi prestopnih dejavnosti za obdobje enega prestopnega roka se zahtevajo tudi zoper Wigan zaradi domnevnega napeljevanja igralca k prekinitvi pogodbe.

4) Hearts tudi navaja, da je Webster obvestil klub o enostranski prekinitvi pogodbe 26. maja 2006, torej zunaj 15-dnevnega roka, določenega v FIFA Pravilniku.

5) Odškodnina, ki jo zahteva Hearts, je določena na podlagi: • izgube možnosti prejema odškodnine pri prestopu igralca, • preostale vrednosti pogodbe, • razlike med višino plače pri novem in starem klubu, • komercialne izgube, • stroškov postopka.

Stališče igralca Websterja 1) V začetku leta 2006 je klub igralca silil k podaljšanju pogodbe pod pogoji, ki zanj niso bili sprejemljivi.

2) Zaradi zavrnitve obnovitve pogodbe je bil v februarju 2006 odstranjen iz ekipe.

3) Igralec posledično meni, da ima utemeljen pravni razlog in utemeljen športni razlog za prekinitev pogodbe.

4) Pogodba je bila s strani igralca enostransko prekinjena zunaj zaščitnega obdobja v skladu s 17/3 členom FIFA Pravilnika.

5) V primeru, da bo igralcu naložena obveznost plačila odškodnine, mora biti znesek odškodnine omejen na preostalo vrednost pogodbe.

Stališče arbitraže FIFA Po pregledu prejete dokumentacije je arbitraža FIFA podala naslednje ugotovitve: 1) Pogodba med klubom Hearts in igralcem Websterjem je bila obnovljena 1. julija 2003.

2) Zadnja tekma škotske lige v sezoni 2005/2006 je bila odigrana 7. maja 2006.

3) Do prekinitve pogodbe je prišlo 26. maja 2006, torej zunaj t. i. zaščitnega obdobja, vendar obvestilo klubu ni

16 bilo podano v 15-dnevnem roku, kot je določeno v FIFA Pravilniku.

3) Angleški klub Wigan je solidarno odgovoren za plačilo odškodnine.

4) Arbitraža poudarja primat načela pogodbene stabilnosti, ki predstavlja okostje sporazuma med FIFA/ UEFA in Evropsko Komisijo in je inkorporirano v FIFA Pravilnik (izdaja 2005).

4) Igralcu se zaradi prepoznega obvestila klubu Hearts o prekinitvi pogodbe (zunaj 15-dnevnega roka od zadnje tekme v prvenstvu) naloži športna sankcija v višini prepovedi nastopanja na uradnih tekmah za novi klub v višini 2 tednov.

5) Odškodnina za prekinitev pogodbe prisojena oškodovani stranki (klub ali igralec), predstavlja svarilo in pomaga ohranjati načelo pogodbene stabilnosti.

6) V zvezi z višino odškodnine arbitraža ugotavlja, da kriteriji, ki so zapisani v 17. členu FIFA Pravilnika, niso taksativno določeni.

7) Vsak primer pred arbitražo se obravnava glede na bistvene značilnosti primera.

8) Arbitraža ima možnost odločanja po načelih pravičnosti (»ex aequo et bono«), kjer je to primerno.

9) Arbitraža pri določanju odškodnine v skladu s pravili FIFA ni omejena z omejujočimi dejavniki (»any other objective criteria«).

10) Arbitraža je mnenja, da omejevanje pri določitvi odškodnine za prekinitev pogodbe na preostalo vrednost pogodbe: • ni v skladu z dosedanjo prakso arbitraže, • lahko ogrozi načelo pogodbene stabilnosti, • pravico oškodovane stranke, da dobi odškodnino, zoži na golo matematično formulo.

Povzetek odločitve arbitraže FIFA

5) Klubu Wigan se ne naložijo športne sankcije zaradi očitanega napeljevanja k prekinitvi pogodbe.

Jedro spora med klubom Hearts in nogometašem Websterjem je vprašanje uporabe in interpretacije 17. člena FIFA Pravilnika, ki določa posledice prekinitve pogodbe brez opravičljivega razloga. Zaradi razumevanja problematike navajam prvi odstavek tega člena, ki podrobneje določa način določanja odškodnine: Člen 17 (1). – Posledice prekinitve pogodbe brez opravičljivega razloga V vseh primerih stranka, ki prekine pogodbo, plača odškodnino. V skladu z določbo 20. člena in Aneksa 4, ki urejata odškodnino za trening in, če ni s pogodbo predvideno drugače, se odškodnina za prekinitev izračuna upoštevajoč zakonodajo relevantne države, specifičnost športa in vse ostale objektivne kriterije. Ti kriteriji vključujejo zlasti: povračila ter vse druge ugodnosti, ki po obstoječi pogodbi pripadajo igralcu in/ali novi pogodbi, preostali čas veljavnosti obstoječe pogodbe do maksimalno pet let, članarine in stroški, ki jih je nekdanji klub plačal ali imel (ki se amortizirajo skozi čas trajanja pogodbe), in, ali je do prekinitve pogodbe prišlo v zaščitnem obdobju.

1) Pogodba med klubom Hearts in igralcem Websterjem je bila prekinjena brez utemeljenega pravnega razloga zunaj zaščitnega obdobja.

Odločitev CAS

2) Igralec Webster mora klubu Hearts plačati odškodnino v višini 625.000 GBP.

CAS je konec januarja 2008 sprejel odločitev, s katero razveljavlja predhodno odločitev arbitraže FIFA, in na

novo določil znesek, katerega je klubu Hearts dolžan izplačati Webster zaradi predčasne prekinitve pogodbe. Razsodišče je klubu Hearts prisodilo 150.000 GBP in tako naredilo bistven razkorak v primerjavi z odločitvijo FIFA. V zvezi z višino odškodnine je CAS upošteval samo kriterij preostale vrednosti pogodbe in nobenega drugega kriterija, ki jih navaja FIFA Pravilnik v 17/1 členu!

Zaključek Potrebno je poudariti, da gre v pričujočem primeru za konkretno odločitev CAS in da FIFA Pravilnik ostaja nespremenjen. Ne gre torej za noben »Websterjev zakon«, temveč za precedens, ki utegne bistveno vplivati na razmere na nogometnem trgu. Treba bo počakati na nadaljnje korake, ki jih je svetovna nogometna organizacija že napovedala. Prav tako bo treba počakati na nadaljnjo prakso CAS in šele nato se bo pokazalo, ali smo res dočakali novo »revolucionarno« odločitev, ki zadeva določanje višine odškodnin pri prestopih.

V vsakem primeru pa je moč ugotoviti, da je CAS prišel do svoje odločitve v navedenem primeru prekinitve pogodbe brez opravičljivega pravnega razloga ob naslednjih dveh pogojih: • prekinitev pogodbe je bila podana zunaj zaščitnega obdobja, • pogodba med igralcem in klubom ni določala višine odškodnine v primeru enostranske prekinitve pogodbe s strani igralca.

Odločitev v primeru Webster bo po vsej verjetnosti spremenila politiko klubov v zvezi s pogodbami, ki jih sklepajo z igralci. Po drugi strani bodo tudi igralci in njihovi zastopniki iskali možnost lažjega prehajanja med klubi, tako da je ravnotežje, ki se v današnjem nogometnem poslu le stežka ohranja, močno načeto.

Mladen Čičmir

17 Marketing NZS

Aktivnejše upravljanje z medijskimi pravicami NZS Nogometne tekme so v Sloveniji, še bolj pa drugje po svetu, izredno zanimiv športni dogodek za medije, posebej elektronske, ki si z njihovo pomočjo gradijo lojalno bazo porabnikov. Zato so predvsem televizijske hiše ekskluzivne pravice za prenose t.i. premijskih nogometnih dogodkov, kot so v svetu svetovno in evropsko prvenstvo, tekme Lige prvakov in tekme zahodnoevropskih prvenstev, v Sloveniji pa predvsem tekme slovenske nogometne reprezentance, zaključni dvoboji Pokala Hervis in derbiji prve lige Telekom Slovenije, pripravljene plačati precejšnje vsote denarja.

Tudi NZS je v preteklosti približno četrtino svojega proračuna polnila iz naslova prodaje televizijskih pravic v države, od koder so prihajali največji nasprotniki slovenske A reprezentance. Dolgoročna pogodba z nemško agencijo Sportfive je predvidevala različno visoke zneske za različno atraktivne nasprotnike, predvsem tiste iz držav zahodne Evrope, prav tako so Nemci upravljali z medijskimi pravicami v Sloveniji. Pomanjkljivosti tako zastavljenega sodelovanja so se pokazale po žrebu kvalifikacijskih skupin za EURO 2008 in še posebej za SP 2010, ko Slovenija ni oziroma ne bo gostila reprezentanc iz skupine petih marketinško najbolj donosnih držav (Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija). Prav tako se je izkazalo za izredno problematično pomanjkanje vsakršnega nadzora na domačem, slovenskem medijskem trgu.

Posledica nastalih razmer je bila, da smo na NZS sprejeli novo strategijo trženja medijskih pravic, ki pa bi jo lahko uveljavljali šele od l. 2010, tj. od preteka zadnje dolgoročne pogodbe.

Na srečo smo izkoristili izjemno konkurenčno situacijo na trgu medijskih pravic za tekme evropskih reprezentanc, ki se kaže v interesu konkurenčnih agencij za trženje marketinških pravic, tako da smo uspeli po naših in zamislih najetega angleškega svetovalca podaljšati pogodbo s Sportfive do leta 2014 in izboljšati tudi pogoje za ciklus kvalifikacij za SP 2010. V praksi bo to pomenilo troje, in sicer bo v prvi vrsti NZS iz naslova prodaje medijskih pravic v tujini v naslednjih

šestih letih dobila precej konstantne letne zneske, ki ji bodo omogočili lažje načrtovanje proračuna in ohranjanje oziroma povečevanje obsega zastavljenih programov v zvezi z razvojem nogometne igre v Sloveniji.

Drugi, prav tako pomemben rezultat omenjenih pogajanj, bo samostojno trženje vseh pravic v Sloveniji. V teoriji bo to pomenilo precej bolj integrirano upravljanje z medijskimi, sponzorskimi in drugimi tržnimi potenciali v povezavi s tekmami v organizaciji NZS, v praksi pa lahko slovenske medijske hiše v kratkem pričakujejo razpis za nakup pravic do neposrednih prenosov tekem A reprezentance v obdobju do SP 2010. Pričakovati je, da bo razpis vključeval tudi nekaj tekem drugih reprezentanc (npr. U21) in Pokala Hervis, predvsem pa, da bo upošteval spremembe v medijskem okolju in tako vseboval pravice do predvajanja povzetkov tekem na vedno bolj aktualnih internetni in mobilni platformi.

NZS si bo po zgledu tržno naravnanih lastnikov medijskih pravic gotovo želela zadržati pravice do sponzorstva neposrednih prenosov, saj se je v preteklosti dogajalo, da so bili televizijski sponzorji in drugi agresivni televizijski oglaševalci prepoznani kot sponzorji reprezentance. Prav tako bo potrebno s prenovljeno grafiko ter uvodnimi in zaključnimi špicami podpreti grajenje lani prenovljene blagovne znamke NZS, od glavnega medijskega partnerja pa si NZS obeta tudi aktivno vlogo pri promociji njenih tekem in posledično obisku le-teh. V zameno bo glavni medijski partner poleg pra-

vic do neposrednih prenosov dobil tudi status medijskega sponzorja s privilegiranim dostopom do vsebin in članov reprezentance, kakor tudi izpostavljenost na panojih ob igrišču, poslovne vstopnice in druge sponzorske bonitete.

Nazadnje bo NZS na svojih tekmah prevzela nadzor tudi nad oglaševanjem ob igrišču, kar bo pomenilo, da bomo na slovenskem delu oglasnih panojev ob igrišču lahko opazili predvsem sponzorje in komercialne partnerje NZS. Glede na to, da bo naša reprezentanca v naslednjem obdobju v Sloveniji igrala proti reprezentancam, kot so Hrvaška, Slovaška, Češka in Poljska, na trgih katerih deluje kar nekaj pomembnih slovenskih podjetij, si lahko NZS obeta nekaj novih komercialnih partnerjev. Slednji bodo glede na novo zasnovo prodaje medijskih pravic deležni tudi oglasnega prostora v sponzorskih paketih ob televizijskih prenosih. Seveda pa bodo sponzorji na prej omenjene nasprotnike tudi v prihodnosti gledali predvsem s tekmovalnega vidika, saj so uspehi naše reprezentance na igrišču tudi v poslovnem oddelku NZS vseeno najvišje na lestvici želja.

mag. Uroš Stanič

TV stolp v Domžalah.

18 SLOVENIJA 1 Samir Handanovič 21 Mišo Brečko 20 Branko Ilič 5 Boštjan Cesar 6 Mitja Mörec 19 Andraž Kirm 16 Anton Žlogar 14 Amer Jukan 8 Mirnes Šišič 18 Valter Birsa 11 Milivoje Novakovič 12 Sašo Fornezzi 4 Matej Mavrič 3 Aleš Kokot 7 Luka Žinko 9 Dejan Rusič 10 Dalibor Stevanovič 17 Klemen Lavrič

Prijateljska tekma

Slovenija : Danska 1:2 Datum: 6. 2. 2008 ob 20.00 Stadion: Športni park – Nova Gorica Sodniki: Thorsten Kinhofer, Detlef Scheppe, Mark Borsch (vsi Nemčija) Matej Jug (Slovenija) Gledalcev: 2000 Streleci Danska 0:1 Thomasson 1:2 Bendtner Slovenija 1:1 Novakovič

Min. 30' 62' Min. 38'

Opominjani Slovenija Šišič Stevanovič

Min. 60' 73'

Menjave – Slovenija Igralec Jukan Stevanovič Cesar Mavrič Šišič Rusič Žlogar Žinko Ilič Kokot Birsa Lavrič Menjave – Danska Igralec Sorensen C. Rasmussen Poulsen Andreasen Tomasson Perez Jensen Zimling Jorgensen Beckmann

Min. 55' 56' 75' 77 85' 85'

Min. 46' 46' 46' 65' 72'

DANSKA 1 Thomas Sorensen 2 Christian Poulsen 3 Ulrik Laursen 4 Per Kroldrup 5 Chris Sorensen 6 William Kvist Jorgensen 7 Daniel Jensen 8 Nicklas Bendtner 9 Jon Dahl Tomasson 10 Martin Jorgensen 11 Dennis Rommedahl 12 13 14 15 16 17 18

Anders Moller Christensen Leon Andreasen Thomas Rasmussen Niki Zimling Stephan Andersen Kenneth Perez Mikkel Beckmann

19 MADŽARSKA 1 Marton Fulop 5 Zoltan Szelesi 3 Krisztian Timar 4 Roland Juhasz 6 Vilmos Vanczak 7 Laszlo Zsidai 2 Adam Vass 8 Daniel Tozser 11 Szabolcs Huszti 10 Akos Buzsaky 9 Tamas Priskin 12 13 14 15 16 17 18

Szabolcs Balajcza Istvan Ferenczi Krisztian Vandoz Csaba Csizmadia Peter Orosz Tibor Tsiza Vasko Tamas

SLOVENIJA

Prijateljska tekma

Madžarska : Slovenija 0:1 Datum: 26. 3. 2008 ob 18.00 Stadion: ZTE Arena - Zalaegerszeg Sodniki: Stefan Messner, Klaus Strasser, Andreas Kollegger (vsi Avstrija) Farkas Balasz (Madžarska) Gledalcev: 10.000 Strelec Slovenija 0:1 Šišič Opominjani Slovenija Brečko Menjave – Madžarska Igralec Zsidai Tsiza Buzsaky Ferenczi Priskin Orosz Tozser Vandoz Vass Csizmadia Menjave – Slovenija Igralec Birsa Jukan Brečko Ilič Novakovič Dedič Kirm Matič

Min. 59’ Min. 60’ Min. 38' 46' 63' 74' 80'

Min. 53' 70' 77' 89'

1 Samir Handanovič 3 Mišo Brečko 15 Bojan Jokič 4 Marko Šuler 6 Mitja Mörec 18 Valter Birsa 16 Anton Žlogar 10 Dalibor Stevanovič 19 Andraž Kirm 8 Mirnes Šišič 11 Milivoje Novakovič 12 Sašo Fornezzi 14 Zlatko Dedič 5 Luka Elsner 9 Tim Matavž 13 Darijan Matič 2 Amer Jukan 20 Branko Ilič

21 Reprezentanca U-17

Sanje so bile blizu Slovenska kadetska reprezentanca še nikoli ni bila tako blizu uvrstitve na evropsko prvenstvo osmih najboljših ekip kot letos. Naša reprezentanca je v drugem krogu kvalifikacij, ki so med 16. in 23. marcem 2008 potekale v Belfastu na Severnem Irskem, nastopala v 5. skupini skupaj z Walesom, Škotsko in domačini Severno Irsko. Za odhod na evropsko prvenstvo v Turčijo bi jim na zadnji tekmi proti Škotski zadostovala le zmaga, toda ni jim uspelo.

Slovensko reprezentanco so sestavljali igralci: Izidor Balažič, Nik Cimprič Haris Vučkič, Adnan Bešić (NK Domžale), Matija Širok, Matija Šuligoj, Sandi Arčon, Damir Čehić (ND Gorica), Boban Jovič, Antonio Delamea Mlinar (NK Aluminij), Miha Korošec, Rade Jovanović (NK Simer Šampion), Jure Ikić (NK CMC Celje), Dominik Domej (NK Dinamo Zagreb), Aleksander Zukič (NK Interblock), Robert Berič (NK Krško), Mitja Novinič (AC Milan) in Jure Bračko (TSC München 1860) ter strokovno vodstvo: Damir Rob, selektor, Miloš Kostić, trener, Drago Kondič, trener vratarjev, Damjan Birtič, zdravnik, Erik Furlan, fizioterapevt, Aleks Štulfa, tehnični vodja in Ivan Simič, vodja delegacije.

Dobra igra Prvo tekmo, ki si jo je ogledalo 100 gledalcev, smo odigrali v ponedeljek, 17. marca 2008, z ekipo Walesa. Tekma se je odigrala na igrišču Murneview park, v 40 km oddaljenem Lurganu.

Naša reprezentanca je že na prvi tekmi pokazala, da ve, kaj hoče, ter da jo zanima samo eno: čim prej doseči zadetek. Z zelo dobro in kolektivno igro so nenehno ogrožali nasprotnikovega vratarja. Igralci Walesa so našega vratarja ogrozili prvič šele v 32. minuti.

Tik pred koncem prvega polčasa je slovenska reprezentanca imela najlepšo priložnost na tekmi, toda strel Bešiča je vratar s težavo ubranil in žogo odbil v kot. Po izvedenem kotu, gneči v kazenskem prostoru nasprotnika in strelu na vrata Walesa so naši igralci dvignili roke v zrak in se veselili zadetka, saj je po njihovem prepričanju žoga za pol metra prešla golovo črto. Žal, glavni in stranski sodnik nista bila istega mnenja.

V drugem polčasu, v 52. minuti, so naši igralci končno dosegli zadetek. Po stre-

lu Bračka s 16-ih metrov je nasprotnikov vratar le na kratko odbil žogo do Bešiča, kateremu ni bilo težko doseči zadetek. Žal je bilo naše veselje kratkotrajno, saj so igralci Walesa izenačili v 68. minuti, ko je Stephens s strelom z 20-ih metrov z desne strani neubranljivo, tik ob vratnici, zadel nasprotni (dolgi) kot naših vrat.

Kljub prejetemu zadetku so naši igralci nadaljevali z nenehnimi napadi in v 72. minuti je Arčon, po zelo lepi akciji, z glavo zadel vratnico. Kljub temu da so naši reprezentanti do konca tekme le še stopnjevali napade, jim ni uspelo doseči zmagovitega zadetka.

Fantastična igra in zmaga Drugo tekmo je naša reprezentanca odigrala s Severno Irsko v sredo, 19. marca 2008, na igrišču The Showgrounds, v 95 km oddaljenem Newryju.

Na tej tekmi, ki me je presenetila v vseh pogledih, so naši reprezentanti pokazali, kako se igra in bori za barve naše reprezentance. To je bila tekma do zadnjega atoma moči, v kateri so naši fantje ves čas držali vse niti v svojih rokah. Toliko borbenosti, toliko medsebojnega vzpodbujanja, toliko podpore s klopi nismo videli že dolgo.

Cela ekipa je dihala kot eden in zaradi tega uspeh ni mogel izostati. Že od prve minute so naši igralci začeli z zelo ofenzivno igro in že v 3. minuti povedli z 1:0. Gol je dosegel Jure Bračko, ki je s 16-ih metrov odločil za strel na vrata Severne Irske. Žoga je na poti proti golu zadela nasprotnega igralca ter spremenila smer, tako da je šel vratar v eno stran, žoga pa v drugo.

Veselje naših fantov je bilo neizmerno.

Zadetek jim je dal še dodatnih moči, tako da je bilo v 10. minuti že 2:0. Zade-

tek je dosegel Haris Vučkič, ki je izvajal prosti strel z desne strane, približno pet metrov od roba igrišča in približno 35 metrov od vrat Severne Irske. Žoga je v dolgem loku letela proti vratom nasprotnika. V trenutku, ko je bila žoga že v šestnajstmetrskem prostoru, je v prostor utekel Aleksander Zukič, ki je zmedel nasprotnega vratarja, tako da je žoga letela mimo presenečenega vratarja in končala v mreži. Stadion je obmolknil, slovenska reprezentanca pa se je v desetih minutah veselila že drugič.

Tudi v nadaljevanju, kljub vodstvu, je bila igra slovenske reprezentance vse boljša. V celem prvem polčasu praktično ni bilo izgubljene žoge, če pa je že bila, so jo naši z borbenostjo pridobili nazaj.

V 28. minuti pa šok za našo reprezentanco. Sodnik je zaradi lažjega prekrška nad igralcem Severne Irske dosodil enajstmetrovko. Najstrožjo kazen je izvajal Jordan Hughes, igralec Portsmoutha. Na drugi strani v vratih pa naš Izidor Balažič iz NK Domžale. To je bil trenutek resnice, ko se je odločalo o tem, kakšno bo nadaljevanje tekme.

To je bil dvoboj med vratarjem in strelcem, dvoboj Domžale : Portsmouth.

Igralca sta si strmela v oči, stadion je obnemel, sledil je zalet, strel in šok za Severne Irce. Naš vratar se je rutinirano vrgel v pravo stran in ujel žogo. Veliko veselje na slovenski klopi, veliko veselje med našimi igralci in veliko veselje med maloštevilnimi slovenskimi navijači na tribuni. Še posebej sta bila navdušena športni direktor Domžal Nenad Protega in vodja domžalskega mladinskega nogometnega centra Miha Kebe, ki sta prišla vzpodbujat našo reprezentanco.

Tudi v drugem polčasu so naši igralci prikazali fantastično igro in veliko borbenost. Več ali manj je bilo vsem jasno, da bo naša reprezentanca zmagala.

Severni Irci so morali priznati, slovenska reprezentanca je na Otoku igrala angleški nogomet.

Takoj za tem, ko je sodnik odpiskal konec tekme, se je začelo veselje slovenske reprezentance, veselje, kakršnega nismo videli od uvrstitve članske reprezentance na svetovno prvenstvo, veselje, kakršnega si želimo videti čim večkrat. Igralci se v tistem trenutku verjetno še niso zavedali, kako blizu so njihove sanje, sanje, da se uvrstijo

22 na evropsko prvenstvo, da se uvrstijo med osem najboljših reprezentanc v Evropi.

Pred njimi je ostala le še ena ovira – Škotska. O svoji usodi so odločali sami, toda, da bi uresničili svoje sanje, so morali zmagati, kajti le zmaga bi jih peljala v Turčijo, le zmaga bi jih popeljala v zgodovino slovenskega nogometa.

Sanje se niso uresničile Tretjo tekmo, proti reprezentanci Škotske, je naša reprezentanca odigrala v soboto, 22. marca 2008, na istem igrišču kot tekmo s Severno Irsko, le da si je tokratno tekmo v hudem mrazu ogledalo le 35 gledalcev.

Tudi to tekmo je naša reprezentanca začela zelo napadalno in v prvih petih minutah imela tri velike priložnosti.

Toda Berič dvakrat in Vučkič enkrat nista bila natančna. Škoda, kajti lahko bi povedli s 3:0 in kvalifikacije bi bile najverjetneje zaključene. Kljub začetni smoli so naši fantje še naprej igrali zelo dobro in sredi prvega polčasa dobili

novo priložnost. Vučkič je streljal proti vratom Škotske, toda tik pred golovo črto je žogo izbil njihov obrambni igralec. Tekma je postajala vse bolj napeta. Škotski reprezentanci je ustrezal trenutni rezultat, naši pa so želeli doseči zadetek. Deset minut pred koncem tekme je imela naša reprezentanca še zadnjo veliko priložnost. Čehič je zadel prečko, odbito žogo pa je Berič z glavo usmeril v vratarjev levi zgornji kot. Vratar jo je z zadnjimi močmi ujel. In kot zmeraj, je tudi na tej tekmi obveljalo staro nogometno pravilo, če ne dosežeš zadetka, ga prejmeš. Štiri minute pred koncem tekme šok za našo reprezentanco. Škotski igralec John Fleck se je odločil za strel z 20-tih metrov in je tik ob vratnici zadel levi spodnji vratarjev kot. 1:0 za Škotsko. Kmalu za tem je sledil zadnji pisk sodnika. Na eni strani se je začelo veliko slavje Škotov, ki so se uvrstili na evropsko prvenstvo, na drugi strani pa velika žalost naših igralcev, trenerjev in funkcionarjev. Solze sreče po tekmi s Severno Irsko so tokrat zamenjale solze žalosti. Toda tudi to je nogomet.

Trenerji

Delo trenerja mlajših selekcij Trenerji imajo zelo zahtevno nalogo. So vzor mladim nogometašem in imajo neposreden vpliv na njihov razvoj. Imajo odgovornost, ki se je pogosto ne zavedajo.

Na grobo lahko trenerje delimo v dve skupini. V prvo skupino sodijo trenerji, ki jih zanima samo rezultat in njihova lastna promocija, v drugo pa trenerji, katerih delo je vidno tudi še desetletje po tem, ko je rezultat že davno pozabljen, njihovi varovanci pa igrajo vidno vlogo v različnih klubih oziroma reprezentancah.

Trenerji mlajših selekcij bi morali poleg samega trenažnega procesa usmeriti svojo pozornost tudi na druge stvari, ki včasih delujejo tako nepomembno, vendar pri mladih nogometaših prav gotovo pustijo določen pečat.

Samozavest, ki jo mnogokrat pogrešamo pri članskih selekcijah, je potrebno graditi že pri mlajših nogometaših.

Prevečkrat se namreč zgodi, da trenerji zatrejo »preveč« samozavestnega igralca, največkrat samo zato, da imajo mir in popolno kontrolo nad njim.

Vsak športnik, ki se aktivno ukvarja s športom, nam lahko pove, da je samozavest zelo pomembna komponenta pri njegovem delu, in izguba le-te je nekaj, česar si prav gotovo nihče ne želi. Trener pa je oseba, ki lahko v veliki meri vpliva na to tako, da neprestano bodri svoje igralce in jih spodbuja v najzahtevnejših situacijah, ko sami ne najdejo prave rešitve.

Mladi nogometaši od svojega trenerja zahtevajo odkrit in pošten odnos. Zato je komunikacija med trenerjem in igralci zelo pomembna. Stvari, ki zadevajo

Ekipa, ki veliko obeta Kljub temu da se jim ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo, menim, da je to ena boljših generacij igralcev, in storiti moramo vse, da jim omogočimo čim boljše pogoje dela ter jih pripravimo za igranje v starejših selekcijah. Nekateri izmed njih bodo v bodočnosti prav gotovo nosilci igre članske reprezentance, ki bi se lahko ponovno uvrstila na evropsko ali svetovno prvenstvo ter v Sloveniji spet povzročila nogometno evforijo.

Ivan Simič Rezultati tekem:

1. krog Severna Irska : Škotska Wales : Slovenija 2. krog Wales : Škotska Severna Irska : Slovenija 3. krog Slovenija : Škotska Severna Irska : Wales

Končna lestvica: 1. ŠKOTSKA 2. WALES 3. SLOVENIJA 4. SEV. IRSKA

3 3 3 3

3 1 1 0

1 : 3 (0 : 3) 1 : 1 (0 : 0) 0 : 1 (0 : 1) 0 : 2 (0 : 2) 0 : 1 (0 : 0) 1: 3 (0 : 2)

0 1 1 0

0 1 1 3

5 : 1 4 : 3 3 : 2 2:6

9 4 4 0

celotno ekipo, je najbolje takoj predstaviti vsem. S posameznikom pa je potrebno narediti sestanek posebej ali s starši in tako odprte zadeve reševati takoj, da ne prerastejo v zamere.

Ni vsak igralec motiviran enako. Nekatere kar razganja od želje po napredovanju. Drugi potrebujejo več spodbude in stalnega priganjanja trenerja, spet tretji so v »podaljšanem bivanju«, ker je želja staršev po uspehu večja kot njihova. Zato se mora vsak trener približati svojim varovancem in ugotoviti za prav vsakega igralca, kakšne so njegove želje in ga nato spodbujati prav na vsakem treningu. Trener nikoli ne sme postati »rabelj« mladega nogometaša, ki je še na začetku nogometnega razvoja.

Trenerjev vpliv na otroka – nogometaša je običajno zelo velik. Kaj trener pove, kako to pove in kakšen odnos ima do svojih igralcev; vse to je tista nevidna vez, za katero običajno pravimo, da je v ekipi prava »kemija«. Zato mora trener vedno pozitivno motivirati svoje igralce, tudi v trenutkih, ko jim ne gre najbolje, saj bodo le tako vsi lažje dosegli želeni cilj.

23 Starši in igralci nemalokrat pričakujejo in tudi sprejmejo povišan ton, včasih tudi kričanje, ki je zaradi velikosti igrišča nemalokrat tudi potrebno. Toda, trener se mora zavedati, da morajo biti tudi v »kričanju« jasno opredeljena navodila in želje trenerja, ki mora popravljati in odpravljati napake, ne pa jih komentirati, kot to nekateri radi počnejo. Zaradi lažjega učenja mora mladi igralec videti določeno demonstracijo, ki jo spremlja trenerjeva razlaga. Če trener ni sposoben demonstracije, naj brez sramu s seboj pripelje demonstratorja, ki bo element demonstriral. Na koncu gre pri tem za to, da igralca naučimo pravilne izvedbe, načinov, kako ga naučimo, pa je več.

Odrasli prevečkrat mislimo, da zaradi svojih let in izkušenj tudi vse vemo. Življenjske izkušnje vsakemu človeku prinesejo določeno »življenjsko modrost«, ki je lahko tudi zavajajoča.

Kaj nam pomagajo izkušnje, če je znanje slabo, in seveda obratno. Trenerji premalo »poslušajo« svoje igralce.

Nekateri trenerji enostavno nočejo slišati napotkov ali informacij, ki jih dobijo. Sluh je čutilo, poslušanje pa je sposobnost, ki jo je potrebno razvijati.

Velikokrat se zgodi, da trener trenira igralca celo leto, pa niti ne pomisli, da bi otroka bolje spoznal, se mu približal, se z njim pogovoril o stvareh, ki niso vezane samo na nogomet. Tako se gradi zaupanje in spodbuja večjo samozavest, s tem pa tudi veselje do treninga.

Prav zaradi slabega poznavanja svojih igralcev se mlademu trenerju večkrat zgodi, da se med igralci pojavijo določena trenja in konflikti. Večina trenerjev »noče« vedeti za to, še slabše pa je, če ne znajo pravilno odreagirati v danih situacijah. Takrat si trener, kot »lider« ekipe, ne sme zatiskati oči. Čimprej mora ugotoviti problem in ga nato skupaj z vpletenimi čimprej rešiti, saj se morajo igralci spoštovati tako na igrišču kot izven njega.

Vsaka ekipa potrebuje vodjo. O tem je lažje pisati ali govoriti, kot pa to v praksi tudi izvesti. Vendar ima trener mlajših selekcij idealno priložnost za spodbujanje pozitivnega vodenja. Način, kako se trener pogovarja s svojimi igralci, kako vodi sestanke, kako se znajde v najtežjih situacijah, kako se pogovarja z igralci, ki so naredili določene napake … z vsem tem pokaže trener svoj

odnos do dela in prepričanje v svoje delo. Trener naj ima tudi samokontrolo, kajti zavedati se mora, da uči mladostnike, ki so še vedno v procesu razvoja in so lahko zelo občutljivi na različne dražljaje.

Zato mora biti trener dosleden v svojih dejanjih in pričakovanjih. Mladi igralci običajno zelo hitro prepoznajo, kdaj trener govori eno, dela pa drugo. Ko trener bolje spozna svoje igralce tudi kot osebnosti, jim mora jasno predstaviti svoje cilje in naloge. Trener mora s svojo avtoriteto preprečiti odsotnost nekaterih igralcev na treningih, lenobo pri določenih zahtevah trenerja in zaničljiv odnos do soigralcev. Mnogokrat so te »zvezde« najboljši igralci v ekipi in so »nezamenljivi« na tekmah. Trener ne sme ignorirati takšnega vedenja igralcev in mora jasno določiti meje in pravila, ki se jih mora držati prav vsak posameznik v ekipi, in pri tem tudi vztrajati.

Vendar se mora trener zavedati tudi dejstva, da kot odrasla oseba komunicira z otroki, ki se mnogokrat še ne zavedajo svojih obveznosti in odgovornosti. Vsi delamo napake. In če to napako stori trener, mora biti sposoben to napako tudi priznati pred igralci in se o tem odkrito pogovoriti. Takšen pogovor bo še bolj povezal in obenem odprl pot za vezi znotraj ekipe, kar bo gotovo omogočilo boljše delovno vzdušje.

Seveda pa k dobremu vzdušju v veliki meri vplivajo tudi starši. Predvsem trenerji najmlajših selekcij nemalokrat starše vidijo kot nujno zlo okoli svoje ekipe. Trenerji ne marajo, da se straši vmešavajo v strategijo treningov, priprav na tekmo ali celo v samo klubsko organizacijo, kar le-ti mnogokrat res počnejo. Takšna reakcija trenerja je seveda razumljiva in večkrat tudi upravičena. Vendar pa se mora trener zavedati, da starši zaslužijo določeno pozornost. Pogovor se lahko opravi izven nogometnega objekta in naj predstavlja kratek povzetek dela

posameznega igralca. Pri tem naj trener predstavi zavzetost na treningih, napredek, kot ga vidi on, pove naj, zakaj igralec toliko igra oziroma ne igra in izpostavi določene težave ali pohvale, ki so (bile) prisotne. Takšni sestanki naj ne bodo prepogosti, največkrat dvakrat do trikrat na leto, vendar so prav gotovo nujni.

Trenerjeva naloga je, da vsak mladi igralec začuti svojo vlogo v ekipi ter pridobi občutek, da je prav on tisti nezamenljivi člen moštva. V nogometu predstavlja posameznik le kamenček v mozaiku, ki na koncu tvori jasno sliko.

Vendar tudi čisto pozabljeni kamenček, nekje v kotu mozaika, zaokroži sliko v celoto, ki brez njega prav gotovo ne bi bila to, kar je. Trener mora motivirati igralce, ki v določenem delu sezone igrajo manj, da z enako ali še z večjo zavzetostjo pripomorejo k skupnemu uspehu ekipe in seveda k njihovemu individualnemu napredku.

Ni potrebno biti psiholog, da zgoraj navedene misli dnevno uresničuješ s svojo ekipo. Trener mora samo razumeti nogometne zakonitosti, ki jih narekuje učenje mladih nogometašev.

Kot vodja mora imeti jasno postavljena merila in zahteve, seveda tudi pričakovanja, ki morajo biti vedno jasno predstavljena tako igralcem, kot tudi njihovim staršem. Trener mora prevzeti tudi odgovornost za vsakega mladega nogometaša, ki so ga starši zaupali njemu in klubu v upanju, da bo imel najboljši »učni« program in s tem najboljšega trenerja.

Trener mora imeti postavljeno jasno vizijo svojega dela in tudi v najtežjih trenutkih ne sme odstopati od usmeritve, ki si jo je zadal. Ob tem pa mora biti zelo previden, saj mladi nogometaši zelo hitro ugotovijo, kateri od trenerjev se dosledno pripravi na vodenje svoje ekipe in kateri ne. Improvizatorja kaj hitro označijo kot »bleferja«, ki na daljši rok nima velikih možnosti za uspešno vodenje mlajših pogonov.

Miloš Kostić

*HSP KFNMKFNP SFTOP

»7&%4," 4-07&/*+" (PUFCPSH PC

XXX O[T TJ

25 Ženski nogomet

Inštruktorska služba NZS na področju ženskega nogometa V okviru NZS in Komisije za ženski nogomet že drugo leto zapored deluje inštruktorska služba na področju ženskega nogometa. Program aktivnosti inštruktorja NZS za področje ženskega nogometa je usmerjen k reševanju problematike, vezane na ženski nogomet, s ciljem, da se s strokovnim usmerjanjem omogoči napredek ženskega nogometa v Sloveniji, še posebej pri delu z mlajšimi kategorijami. trenažni proces. Tako je ena izmed pomembnih nalog inštruktorske službe izpeljava treningov v MNZ centrih, ki pomenijo nadgradnjo dela - treniranja v klubu, saj dekletom poleg dodatnega treninga omogočajo stalno medsebojno primerjavo, sodelovanje, spoznavanje, druženje ter nenazadnje ustalitev v izbranem športu – nogometu.

Delo in način treniranja v MNZ centrih za dekleta je specifičen in se precej razlikuje od načina dela pri fantih, vzrok za to pa je manjše število klubov, njihova razpršenost ter posledično tudi manjše število igralk. Kot je bilo že omenjeno, je glavni namen treningov v MNZ centrih omogočiti dodatno vadbo za dekleta, ki v klubu nimajo možnosti pogostega (4- do 5-krat na teden) trenažnega procesa ter jim tako ponuditi večje število treningov ter posledično hitrejši napredek v njihovem nogometnem znaju. Iz lanskoletnih treh centrov (Filovci, Dravograd, Ljubljana) smo letos treninge razširili v 4 centre ter nekoliko spremenili tudi lokacije samih centrov, kraje posameznih MNZ centrov pa smo izbrali glede na območja delovanja posameznih klubov.

Tako potekajo treningi na Ptuju, v Ljubljani, Novem mestu in Dekanih, dekleta iz posameznih klubov pa se udeležujejo treninga v najbližjem MNZ centru. Skupaj imamo v letošnjem pomladanskem delu načrtovane štiri treninge v vsakem centru, in sicer enega v aprilu, dva v maju in enega v juniju.

Termin v juniju je nameRaztezne vaje ob koncu treninga, MNZ center Novo mesto. njen testiranju deklet, ki

Glavne naloge inštruktorske službe: • priprava letnega strokovnega programa dela za delo z mlajšimi selekcijami deklet (U 15, U 17, U 19); • spremljanje lige deklet U 17 in SŽNL; • vodenje treningov v mladinskih MNZ centrih za dekleta; • izpeljava testiranj kandidatk za reprezentanco; • vodenje dela v reprezentanci U 17 in U 19; • priprava individualnih programov za kandidatke za reprezentanco (dodatna vadba, preventivna vadba, vadba po poškodbi); • spremljanje Šolskega športnega tekmovanja v nogometu in tekmovanja ŠKL nogomet; • sodelovanje s Komisijo za ženski nogomet.

Iz leta v leto narašča število mlajših deklet, ki se tako v dekliških kot tudi v fantovskih ekipah redno ukvarjajo z nogometom oziroma ga redno trenirajo. Seveda kvantiteta prinaša s seboj tudi kvaliteto, zato je potrebno začeti najbolj perspektivna dekleta vključevati - še bolj kot doslej – v usmerjen

bo služilo ugotavljanju in spremljanju razvoja deklet ter primerjavi rezultatov z lanskoletnimi, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem selekcioniranju in načrtovanju treninga.

Treningi so organizirani za vsa dekleta, ki so na širšem spisku reprezentanc U 17 in U 19, prav tako pa lahko (priporočljivo) na treninge po izboru klubskih trenerjev prihajajo tudi ostala dekleta. Ta način dela omogoča lažje spremljanje nogometnega razvoja vseh ostalih deklet ter jim ob delu v heterogenih in homogenih skupinah omogoča kakovostno vadbo in pogoje za hitrejši napredek ter posledično tudi možnost za nastop v reprezentanci. Spodnjo starostno mejo smo zaradi homogenega dela omejili na 12 let, kljub temu pa se lahko po dogovoru in želji klubskih trenerjev treninga udeležujejo tudi mlajša, perspektivna dekleta. V Ljubljani smo vključili v treninge tudi dekleta, ki so vključena v ONŠ, z namenom spoznavanja nogometne igre na velikem igrišču in posledično lažje vključitve v katerega izmed klubov ter primerjave z vrstnicami. Poleg deklet iz ONŠ se v Ljubljani treningov udeležujejo tudi dekleta, ki jim šolske ali študijske obveznosti v Ljubljani onemogočajo izvajanje rednega treninga v matičnem klubu.

Dejstvo je, da v Sloveniji ženski nogomet kljub pomembnemu razvoju v zadnjih letih in porastu števila igralk nekoliko zaostaja za nogometno najbolj razvitimi državami. Vendar se vsi, ki delamo z dekleti, trudimo, da bi končno presegli stereotipno mnenje mnogih ljudi, ki še vedno menijo, da je nogomet »rezerviran« za fante in ni primeren za dekleta, tako, kot so ga presegli v večini evropskih držav, predvsem na zahodu in severu Evrope, da o ostalih kontinentih sploh ne govorimo. V prihodnosti si želimo, da bi se vedno več deklet že od malih nog začelo vključevati v ta šport, kajti nogomet ponuja poleg tekmovanja in motoričnega razvoja še veliko več – ponuja stvari, ki so v življenju še kako pomembne: sodelovanje v skupini, kolektivnost, sprejemanje drugačnosti in različnosti, pridobivanje delovnih navad; kar pa je najpomembnejše: ponuja zabavo, druženje in sklepanje novih prijateljstev.

Petra Mikeln, prof. šp. vzg.

26 Futsal

Brazilija, Malta, Portugalska, Slovenija … … in Rusija ! Za konec naštevanja, z razlogom. A o tem v nadaljevanju. Vse to so države, ki so v letošnjih petih mesecih povezane s slovenskim futsalom.

Nekaj žalosti in tudi veselja vseh, ki so/smo prisotni v tem športu boste našli v naslednjih stavkih.

Mladi ponovno v Rusijo Začnimo z zadnjo omenjeno državo, Rusijo. Futsal zgodba z uspehom, ki so jo spisali člani mlade U-21 reprezentance, na čelu katerih je selektor Zoran Tesko.

Pet let po uspehu članske vrste z udeležbo na EP v Italiji (Caserta 2003) so si fantje vozovnice za EP v Rusiji naročili v Laškem, končni cilj je Sankt Petersburg, kjer bo v mesecu decembru, v času od 6. do 14. 12., sploh prvo prvenstvo Stare celine v futsalu za to starostno kategorijo. V tem starodavnem ruskem mestu je mlada vrsta že bila ob izteku lanskega leta na največjem turnirju za mlade.

Dvorana, hotel in še kaj ne bo neznanka, vodstvu reprezentance pa bo zagotovo lažje pri organizaciji vsega potrebnega.

V Laškem, kjer so potekale kvalifikacije za EP, Slovenija je bila nosilka skupine, smo »na delu« videli še mlade reprezentante Gruzije, Bolgarije in ponovno Belgije (spomnite se, člansko vrsto so izločili v boju za EP ravno v Laškem). Vse same neznanke, kar se tiče ekip, ki pa so jih naši mladi fantje po vrsti premagovali, kljub temu da smo imeli kar precej težav s poškodbami. Za uvod Gruzija 5:1 (Čujec, Rutar, Pantič, Puškar, Drobne), za lažji trening Bolgarija 12:0 (Čujec 4, Kupčič 2, Rosič, Rutar, Brus, Drobne, Mordej,

Josipovič) in za posladek Belgija 4:2 (Pantič 3, Rosič). »Čestitke vsem igralcem, vodstvu reprezentance in vsem ljudem, ki so imeli zaupanje v to reprezentanco za ta izjemen uspeh. Posebej bi omenil tudi NZS, ki je podprla naš projekt in zagotovila pogoje za to reprezentanco. Hvala tudi vsem sodelavcem in našim klubom, ki ogromno energije vlagajo v delo z mladimi. To je tudi plod uspešno organiziranega domačega prvenstva mladih.« To so bile prve besede predsednika KMN NZS Patrika Peroše. Selektor Tesko je bil z mislimi že v Rusiji: »Še drugič sem v Evropi, prvič sem bil s klubom (Svea Litija), to pot z reprezentanco. A saj veste, reprezentanca je reprezentanca. To gleda cel svet. Moram reči, da je občutek izjemen.

Delamo naprej. V tem hipu napovedujem, da želimo v Rusiji osvojiti medaljo.« Pot do medalje pa ne bo lahka, tam se bodo namreč zbrale vse reprezentance, ki tudi v članski kategoriji tvorijo vrh Evrope: Španija, Italija, Rusija, Ukrajina, Kazahstan, Hrvaška in Nizozemska.

Večina fantov, ki so bili v Laškem, bo tudi tam: Puškar, Mordej, Pantič, Kurinčič, Josipovič, Rutar, Vrhovec, Sukanovič, Rosič, Bratič, Drobne, Čujec, Kupčič in Brus. Ob selektorju Tesku, sta tu še trenerja Simon Rosič in Vojko Majcen,

Z uvrstitvijo na EP piše futsal U-21 reprezentanca zgodbo o uspehu.

brez pridnih rok fizioterapevtk Neže Valentinčič in Saše Sivec tudi ne bi šlo.

Uspeh mlade vrste je pomemben tudi z vidika naslednjih kvalifikacij, kajti z zmago v Laškem ostaja Slovenija še vedno v krogu nosilk za naslednje kvalifikacije.

To pa je zagotovo velika prednost.

Ponovno Brazilija

Akcija s prijateljske tekme z Brazilijo

Rdeča nit zadnjega pisanja o futsalu je bila Brazilija in gostovanje naše izbrane vrste v deželi sambe, karnevala in seveda igre z nogometno žogo. Takratne, kot so dejali organizatorji, dobre predstave izbrancev selektorja Dobovičnika niso ostale neopažene. Zagotovo ni nihče pričakoval, da bi lahko kmalu videli »salecao« tudi v Sloveniji. Tudi zaradi dejstva, da je treba za gostovanje njihove AA futsal reprezentance plačati.

Da, prav ste prebrali. Brazilija za gostovanja po svetu tudi v futsalu izstavlja račun, katerega znesek ni tako majhen.

Druženje z odgovornimi v Braziliji je obrodilo sadove in v mesecu februarju je brazilska futsal reprezentanca gostovala v Sloveniji, brezplačno. Predvsem generalni sekretar NZS Dane Jošt in predsednik KMN NZS Patrik Peroša, skupaj s peščico članov futsal komisije, sta bila »glavna krivca«, da smo v Ljubljani, Mariboru in Kopru videli in doživeli pravi futsal spektakel. Tivoli, ki so ga za uvod ogrele celo brazilske plesalke, Lukna in Bonifika so bile dvorane, kjer se je zbralo staro in mlado ter prvič v futsalu tudi domala vse novinarske hiše v naši državi. Brazilci so v Sloveniji ostali deset dni, opravili ob treh srečanjih še številne treninge ter predstavili razmišljanja o futsalu, treniranju in še čem tudi našim trenerjem. Poleg tega so si ogledali del naše države, bili nad njo navdušeni in po vrnitvi domov je prišlo pismo s pohvalami in zahvalo njihovega predsednika za gostoljubje in pogoje dela, ki jim jih je ponudila Slovenija, pred dnevi pa že novo pova-

27

S prihodom Brazilcev smo v Sloveniji doživeli pravi futsal spektakel.

bilo na naslov NZS za gostovanje Slovenije v Braziliji (Brazilci bi celo prispevali del denarja za letalske vozovnice!). Žal bomo morali odkloniti, kajti ob koncu sezone je potrebno odigrati še kakšno tekmo državnega prvenstva.

Malta Tekme proti Braziliji so bile le uvod v kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki jih je naša članska reprezentanca odigrala na Malti. Kot nosilec skupine so tokrat veljali za favorita, kar ponavadi prinese neko breme. Tokrat temu ni bilo tako in fantje so le z enim prejetim zadetkom na treh srečanjih brez težav zasedli prvo mesto in se uvrstili v dodatne kvalifikacije. Albanija 2:0 (Simeunovič, Melink), Grčija 3:1 (Ibrišimovič 2, Melink) in Malta z rekordnih 13:0. Do sedaj je za najvišji izid veljalo srečanje proti Moldaviji iz leta 1995, ko je bilo 12:2. Za tokratni rekord so zadetke prispevali: Drobnič in Goranovič 3, Melink 2, Simeunovič, Osojnik, Pertič, Osredkar in Ibrišimovič. Kot ne nepomembno lahko omenimo, da smo tudi v futsalu dočakali 50 uradnih nastopov za izbrano vrsto. To številko sta v zadnjih srečanjih pripisala k svojemu imenu kapetan izbrane vrste Milivoje Simeunovič in Benjamin Melink. Blizu tej številki je še kar nekaj igralcev. Če se vrnemo še k Malti, deželi, ki živi od turizma in tega, kar jim da narava, je vse presenetilo dejstvo, da nimajo niti ene prave športne dvorane. Tekme kvalifikacij so se igrale, verjeli ali ne, v bivšem zaporu. Že zunanja podoba »dvorane« je na prvi pogled dala slutiti kaj takšnega, notranjost pa je omenjeno le potrdila. V tako slabih

pogojih pri nas ne igra niti en klub prve ne druge lige in prav zanimivo bi bilo izvedeti, na podlagi kakšnih kriterijev dodeli UEFA organizacijo tekem državam, ki si tega zagotovo ne zaslužijo. Če bi na Malti namesto Slovenije gostovala Španija, bi se ta še isti trenutek obrnila nazaj proti domu. V naši državi smo Špancem namreč nudili veliko več, pa niso bili zadovoljni. Nasploh se zdi, da smo organizatorji tekmovanj v Sloveniji včasih še predobri do vseh gostov (morda je celo prav tako, ne vem) in da jim nudimo preveč. Ko pa se ti udeležiš tekmovanja v tujini, ugotoviš, da si v mnogih stvareh precej boljši.

Portugalska Logično nadaljevanje Malte je sledilo s čakanjem nasprotnika v dodatnih kvalifikacijah. Želja pred žrebom je bilo kar nekaj, v bobnu pa prvih šest reprezentanc Stare celine. Izšlo se ni po željah večine igralcev, ti so si želeli Češko ali Ukrajino, saj je bil žreb, kot se je kasneje izkazalo, precej neusmiljen. V Slovenijo je namreč prišla tretja reprezentanca po lestvici UEFA, Portugalska.

Kljub (pre)optimističnim napovedim o negotovem izidu so Portugalci v dveh srečanjih pokazali, zakaj so na novembrskem EP do zadnjih sekund držali v »šahu« kasnejše evropske in aktualne svetovne prvake Špance. Ponovno zbujena novinarska srenja in poln Tivoli so bili priča (pre)visoki zmagi gostov (1:6; Goranovič), ki so svojo premoč kronali tudi na povratnem srečanju v Lizboni (3:0), kjer pa so svoje znanje, neobremenjeni z izidom, pokazali tudi naši fantje, žal brez doseženega zadetka,

ki so si ga zagotovo zaslužili. »Poraz proti boljšemu ni sramota. Portugalci so hitrejši, bolj agresivni in bolj uigrani. Razlika med amaterskim in profesionalnim futsalom, kar portugalski je, je velika in to se je videlo tudi na teh tekmah. Mislim, da je bila razlika na drugi tekmi bolj realna.

Mi smo upali, da bomo lahko igrali in se z njimi kosali, ampak izkazalo se je, da so bolj kakovostni od nas. Na SP v Brazilijo potujejo povsem zasluženo, mi pa bomo priložnosti iskali drugje,« so bile besede selektorja Dobovičnika po koncu tega kvalifikacijskega ciklusa. Udeleženci svetovnega prvenstva v Braziliji iz Evrope bodo: Portugalska, Rusija, Španija, ki brani naslov, Italija, Ukrajina in Češka, torej prvih šest ekip jakostne lestvice UEFA. Pričakovano, le da so bila nekatera odločilna srečanja zelo »na tesno«. Se časi morda spreminjajo?

Nekaj nam manjka, samo - kaj?

Tam, v Lizboni namreč, smo ponovno videli, na kakšni ravni je futsal v nekaterih državah Stare celine. Pri tem ne mislimo, da je Slovenija med slabšimi, daleč od tega, le do organiziranosti, kot jo poznajo zunaj, nam manjka še nekaj.

Morda je lahko v »opravičilo« dejstvo, da pri nas v futsalu dela peščica ljudi, ki želi(mo) organiziranost na najvišjem nivoju, naletimo pa na nesoglasja in nedelavnost že v sami KMN NZS. Nenazadnje je pri nas amaterstvo (morda pa se nekateri le skrivajo za to besedo) še vedno v ospredju, zunaj za to poskrbi profesionalni »stroj«. Vse skupaj je seveda povezano s precej večjo količino denarja in precej boljšo medijsko pokritostjo futsala. Čeprav bi bilo zlobno reči, da se, vsaj v zadnjih šestih mesecih, tudi pri nas precej stvari ni spremenilo v pozitivno smer. Nasprotno, lahko ugotovimo, da slovenski futsal napreduje, z veliko, največjo pomočjo NZS do sedaj.

Eden večjih uspehov se zagotovo kaže v odhodu mlade reprezentance na evropsko prvenstvo. Smo v futsalu sposobni to izkoristiti v pozitivno smer in do sedaj narejenemu dodati dodano vrednost?

Stane Kokalj

Svet je lep

odkrivajte ga z nami

z vami že od 1951

počitnice in vodena potovanja počitnice in potovanja po vaši meri vse kar potrebujete na poslovni poti

kakovost, odličnost, profesionalnost, prilagodljivost, enostavnost in hitrost

www.kompas.si

(

klicni center 01/

2006 111

29

Tekme reprezentanc v letu 2008 A REPREZENTANCA 6. 2. 2008

Slovenija - Danska

1:2

Nova Gorica

prijateljska tekma

26. 3. 2008

Madžarska - Slovenija

0:1

Zalaegerszeg

prijateljska tekma

26. 5. 2008

Švedska - Slovenija

Göteborg

prijateljska tekma

20. 8. 2008

Slovenija - Hrvaška

Maribor

prijateljska tekma

6. 9. 2008

Slovenija - Poljska

Celje

kvalifikacije za SP 2010

10. 9. 2008

Slovenija - Slovaška

kvalifikacije za SP 2010

11. 10. 2008

Slovenija - Severna Irska

kvalifikacije za SP 2010

15. 10. 2008

Češka - Slovenija

Teplica

kvalifikacije za SP 2010

Domžale

prijateljska tekma

U - 21 reprezentanca 26. 3. 2008

Slovenija - Rusija

0:4

19. 8. 2008

Anglija - Slovenija

prijateljska tekma

5. 9. 2008

Škotska - Slovenija

kvalifikacije za EP 2009

10. 9. 2008

Slovenija - Finska

kvalifikacije za EP 2009

U - 19 reprezentanca (letnik 1989 in mlajši) 10. 10. 2008

1. tekma

Slovenija

12. 10. 2008

2. tekma

Slovenija

kvalifikacijski turnir za EP 2009/1. krog (Slovenija, Slovaška, Norveška, Armenija) kvalifikacijski turnir za EP 2009/1. krog

15. 10. 2008

3. tekma

Slovenija

kvalifikacijski turnir za EP 2009/1. krog

U - 18 reprezentanca 18. -25. 5. 2008 turnir Salermo

U - 17 reprezentanca (letnik 1991 in mlajši) 25. 2. 2008

Slovaška - Slovenija

3:5

Senec

prijateljska tekma

27. 2. 2008

Slovaška - Slovenija

2:4

Senec

prijateljska tekma

17. 3. 2008

Slovenija - Wales

1:1

Severna Irska

kvalifikacije za EP/elite round

19. 3. 2008

Severna Irska - Slovenija

0:2

Severna Irska

kvalifikacije za EP/elite round

22. 3. 2008

Slovenija - Škotska

0:1

Severna Irska

kvalifikacije za EP/elite round

U - 16 reprezentanca (letnik 1992 in mlajši) 26. 4. 2008

Slovenija - Italija

0:2

Gradisca

turnir Evropa Unita

27. 4. 2008

Slovenija - GO GO

2:0

Vipava

turnir Evropa Unita

28. 4. 2008

Slovenija - Mehika

0:2

Tolmin

turnir Evropa Unita

27. 5. 2008

Slovenija - Madžarska

prijateljska tekma

29. 5. 2008

Madžarska - Slovenija

24. 9. 2008

1. tekma

Rusija

27. 9. 2008

2. tekma

Rusija

prijateljska tekma kvalifikacijski turnir za EP (Slovenija, Turčija, Rusija in Malta) kvalifikacijski turnir za EP

30. 9. 2008

3. tekma

Rusija

kvalifikacijski turnir za EP

Bratislava

prijateljska tekma

Ženska a reprezentanca 9. 3. 2008

Slovaška - Slovenija

1:1

5. 4. 2008

Slovenija - kadeti MNZ Lendava 2:5

Lendava

prijateljska tekma

6. 4. 2008

LUV Avstrija - Slovenija

0:2

Graz

prijateljska tekma

3. 5. 2008

Srbija - Slovenija

0:3

Zemun

kvalifikacije za EURO 2009

30 28. 5. 2008

Slovenija - Grčija

Dravograd

kvalifikacije za EURO 2009

21. 6. 2008

Islandija - Slovenija

Islandija

kvalifikacije za EURO 2009

2. 10. 2008

Grčija - Slovenija

Grčija

kvalifikacije za EURO 2009

Ženska U - 19 reprezentanca 25. 3. 2008

Slovenija - Hrvaška

0:1

Dornava

prijateljska tekma

28. 3. 2008

Hrvaška - Slovenija

2:0

Zagreb

prijateljska tekma

2. 4. 2008

Slovenija - Srbija

0:1

Dornava

prijateljska tekma

Ženska U - 17 reprezentanca 25. 3. 2008

Slovenija - Hrvaška

1:3

Dornava

prijateljska tekma

28. 3. 2008

Hrvaška - Slovenija

0:3

Zagreb

prijateljska tekma

Futsal A reprezentanca 16. 2. 2008

Slovenija - Slovaška

4:1

Litija

prijateljska tekma

17. 2. 2008

Slovenija - Slovaška

3:4

Laško

prijateljska tekma

18. 2. 2008

Slovenija - Hrvaška

1:3

Celje

prijateljska tekma

19. 2. 2008

Slovenija - Hrvaška

0:1

Rogaška Slatina

prijateljska tekma

21. 2. 2008

Slovenija - Brazilija

3:6

Ljubljana

prijateljska tekma

23. 2. 2008

Slovenija - Brazilija

1:3

Maribor

prijateljska tekma

28. 2. 2008

Slovenija - Albanija

2:0

Paola (Malta)

kvalifikacije za SP

29. 2. 2008

Grčija - Slovenija

1:3

Paola (Malta)

kvalifikacije za SP

2. 3. 2008

Slovenija - Malta

13:0

Paola (Malta)

kvalifikacije za SP

2. 4. 2008

Slovenija - Portugalska

1:6

Ljubljana

dodatne kvalifikacije za SP

15. 4. 2008

Portugalska - Slovenija

0:3

Lizbona

dodatne kvalifikacije za SP

Futsal U - 21 reprezentanca 26. 2. 2008

Slovenija - Brazilija

0:7

Koper

prijateljska tekma

9. 4. 2008

Slovenija - Gruzija

5:1

Laško

kvalifikacije za EP

10. 4. 2008

Slovenija - Bolgarija

12:0

Laško

kvalifikacije za EP

12. 4. 2008

Slovenija - Belgija

4:2

Laško

kvalifikacije za EP

Slovenija se je uvrstila na EP U-21, ki bo v začetku decembra v Rusiji.

Slovenska futsal reprezentanca pred tekmo z Brazilijo.

Zbrala: Lea Soklič

31 Sodniki

Pripravljalni seminar za EURO 2008 Sodniška komisija Uefe je že pred časom izbrala skupino sodnikov za finalni turnir Eura 2008, ki bo potekal od 7. do 29. junija v Avstriji in Švici. Izbranih je bilo 12 trojk (12 glavnih sodnikov in 24 pomočnikov) ter 8 četrtih sodnikov.

Trojke so bile izbrane tako, da so sestavljene iz sodnikov iste države, ki delujejo kot tim v evropskih klubskih tekmovanjih (predvsem v Ligi prvakov).

UEFA je svoj izbor utemeljila z dejstvom, da je pomembno, da se trojke med seboj zelo dobro poznajo in razumejo. Ker so trojke iz iste države, imajo še pred začetkom turnirja, v okviru domačega ali evropskega tekmovanja, obilo možnosti tesnega sodelovanja.

Trojke tako prihajajo iz 12 držav, in sicer iz Avstrije, Grčije, Slovaške, Belgije, Italije, Španije, Anglije, Nizozemske, Švedske, Nemčije, Norveške in Švice, kot četrte sodnike pa je UEFA poleg sodnikov s Hrvaške, Poljske, Francije, Portugalske, Madžarske, Škotske in Norveške določila tudi slovenskega sodnika Damirja Skomino.

Sodniški center v Regensdorfu Vseh 44 izbranih sodnikov se je udeležilo pripravljalnega seminarja v Regensdorfu v Švici, ki je potekal od 14. do 17.

aprila. Regensdorf je tudi center, kjer bomo sodniki nastanjeni med Eurom.

Kraj je zelo miren, pomembno pa je tudi, da je hotel od letališča v Zürichu oddaljen samo 15 minut vožnje.

Sprostitvena masaža pred testiranji Uvodni dan seminarja je bil namenjen predvsem sprostitveni masaži pred testom fizične pripravljenosti. Test je ključnega pomena, saj sodnik, ki ga ne opravi, izpade s seznama sodnikov, izbranih za sojenje na Euru. To se je na žalost enemu izmed pomočnikov tudi zgodilo, tako da je zaradi pičlih nekaj stotink »izgubil prvenstvo«.

Testiranje Test je sestavljen iz šestih sprintov, dolgih po 40 metrov. Sodniki morajo pri vsakem sprintu doseči rezultat najmanj 6.2 sekunde, pomočniki pa 6.0 sekund.

Med sprinti je po 90 sekund počitka.

Nato je na vrsti še test, ki je sestavljen iz 150 metrov teka v 30 sekundah in 50 metrov hoje v 35 sekundah (pomočniki imajo 5 sekund daljši čas hoje). Interval je potrebno 20-krat ponoviti, tako da traja test 22 minut.

Osvežitev strokovnih tem Po testu je bila na vrsti predstavitev oziroma osvežitev tem, ki smo jih obravnavali že na seminarju februarja na Cipru. Konkretni zaključki le-teh so naslednji: • strogo kaznovanje vseh oblik grobosti, torej zaščita igralcev in igre, • preprečevanje oziroma kaznovanje vlečenja in držanja s posebnim poudarkom v kazenskem prostoru, • kaznovanje simuliranja poškodb in prekrškov, • preprečevanje nešportnega obnašanja, s toleranco do spontanih reakcij, ki so še v mejah normalnega obnašanja.

Zaključek seminarja Damir Skomina je eden izmed peščice izbrancev za sojenje na Euru 2008.

Zadnji dan seminarja smo opravili še prezentacijo sodniškega treninga za novinarje. Po treningu je bila tiskovna konferenca, kjer so bili opravljeni pogovori z glavnimi 12 sodniki ter predstavljeni zaključki seminarja.

Moj splošni vtis s seminarja je, da je vzdušje med sodniki zelo sproščeno, kar je izrednega pomena za sodnike, ki se na ta način za sklepni del Eura 2008 lahko nemoteno pripravijo, torej brez odvečnih pritiskov, ki jih tako tekmovanje prinaša že samo po sebi.

Damir Skomina