nas_nogomet_42

številka 42, september 2008

1 Kazalo Slovenski nogometaši vstopili na južnoafriški vlak

3

Slovenija – predstavitev ekipe

8

Slovaška – predstavitev ekipe

9

Ljudski vrt v novi preobleki

10

Slovenija – Hrvaška 2 : 3

12

Poljska – Slovenija 1 : 1

13

Prostovoljci Nogometne zveze Slovenije – z njihovo pomočjo je mnogo lažje

14

Kje je meja med navijanjem in nasiljem?

15

Damir Skomina med sodniško elito

17

Marketinške novičke

20

Tekme reprezentanc v letu 2008

22

Gostovanje pri mladih levih

24

Poškodbe pri dekletih

25

Rusija vse bliže

26

Evropski september ostaja pusta želja

28

Zdravljenje sklepnih poškodb

30

Naslovna stran: Kvalifikacije za SP 2010, Slovenija – Slovaška NAŠ NOGOMET št. 42 (2008) izdaja: Nogometna zveza Slovenije generalni sekretar: Dane Jošt urednika: Irena Ilešič Čujovič, Matjaž Krajnik računalniški prelom: FLORIN, d. o. o. tehnični urednik: Franci Lešnjak fotografije: Drago Wernig-TAKA, Blaž Bratkovič, arhiv NZS tisk:

Izdajo revije je sofinancirala Fundacija za šport.

Srečno pot, Slovenija!

Pred nami je nov cikel kvalifikacij za uvrstitev na tekmovanje na najvišji možni ravni – Slovenija je enkrat že izkusila, kaj pomeni biti med najboljšo dvaintrideseterico na svetu, zato dvoma o tem, da to je največji dosežek vsake državne nogometne reprezentance, ni. Vendar, ostaja kruto dejstvo, da se bo na zaključnem turnirju svetovnega prvenstva, ki se bo odvijal med 11. junijem in 11. julijem 2010 v Južni Afriki, pojavilo le 13 evropskih reprezentanc. Borba bo torej neusmiljena, pri tem pa bo, kot vedno, poleg dobre igre treba računati tudi na pomoč fortune.

Pri tem nimam v mislih zgolj slovenske izbrane vrste, temveč verjamem, da je kanček športne sreče potreben prav vsaki reprezentanci, prav vsaki nogometni ekipi. Nikakor sicer ne želim zanemariti dejavnikov, brez katerih zagotovo ne more biti uspehov; mednje štejem predvsem taktično in tehnično kakovost igre, zrelost ekipe, primeren pristop do igre in dobre medsebojne odnose v ekipi.

Vendar je po drugi strani zagotovo res, da je v današnjem nogometu marsikdaj tudi športna sreča jeziček na tehtnici, ki spremeni tako rezultat na semaforju kot število točk na lestvici.

Menim, da je slovenska A reprezentanca kot ekipa iz »pravega testa« in da ima potencial, s katerim bi lahko posegla visoko, precej višje, kot so ji mnogi napovedovali pred začetkom teh kvalifikacij. Prepričan sem, da si vsi ljubitelji nogometa želimo, da bi naša reprezentanca v teh kvalifikacijah igrala dobro in hkrati dosegala dobre rezultate, ki bi ji na koncu prinesli dobro uvrstitev, morda celo ponovitev uspeha izpred šestih let. Pri tem je malo pomembno, na katerem mesto FIFA jakostne lestvice se trenutno nahaja Slovenija – obremenjevanje s preteklimi rezultati praviloma nikoli ne koristi. Pomembneje je, da ekipa kot celota in vsak igralec posebej ozavesti kvalitete, ki jih ima. Verjeti, da si dober, najboljši, in to prenesti na celotno raven svojega delovanja, je težko, vendar za uspešnost bistvenega pomena.

Sloveniji v kvalifikacijski skupini 3 za nastop na SP 2010 ne bo lahko. V družbi Čehov, Poljakov, Slovakov, Severnih Ircev in San Marina se bo borila za najmanj 2. mesto v skupini, ki bi jo ob uspehu v dodatnih kvalifikacijah pripeljalo na letalo v Južno Afriko. Za preboj bo potrebovala prav vse razpoložljive moči, podporo in pomoč strokovnega vodstva, zveste navijače, ki bodo »dihali« z njo. Potrebovala bo zagon, ki je ne bo odvrnil od poti niti takrat, ko bo najtežje. Potrebovala bo motivacijo, ki jo bo reševala iz navidez že izgubljenih situacij. Naj ji vse to uspe!

Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije

2 SKUPŠČINA NZS 36 DELEGATOV

NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE

Čerinova 4, poštni predal 3986, 1001 Ljubljana, tel.: 01/5300 400, fax: 01/5300 410 elektronska pošta: fas@nzs.si, spletna stran: www.nzs.si

MNZ CELJE – 3 DELEGATI MNZ GORENJSKA – 3 DELEGATI MNZ KOPER – 3 DELEGATI MNZ LENDAVA – 3 DELEGATI MNZ LJUBLJANA – 5 DELEGATOV MNZ MARIBOR – 4 DELEGATI MNZ MURSKA SOBOTA – 4 DELEGATI MNZ NOVA GORICA – 1 DELEGAT MNZ PTUJ – 4 DELEGATI

Pomembnejši termini v prihodnjem obdobju SEPTEMBER 17. 9.

18. 9. – 21. 9.

22. 9.

25. 9. – 29. 9.

OKTOBER 2. 10. – 5. 10. šolanje trener C, Mengeš 9. 10. – 12. 10. šolanje trener C, Mengeš 9. 10. – 10. 10. UEFA seminar – licenciranje klubov, Ženeva 22. 10. četrtfinale Pokala Hervis 25. 10. – 29. 10. AEFCA kongres evropskih trenerskih organizacij, Frankfurt

ZVEZA NOGOMETNIH TRENERJEV – 3 DELEGATI

NOVEMBER

ZVEZA NOGOMETNIH SODNIKOV – 3 DELEGATI

DECEMBER

IZVRŠNI ODBOR NZS: 17 ČLANOV

PREDSEDNIK NZS: RUDI ZAVRL

PODPREDSEDNIKI NZS: TUGOMIR FRAJMAN TONE FRANTAR mag. STANKO GLAŽAR ALOJZ KOVAČIČ BRANKO FLORJANIČ

ČLANI IO NZS: CIRIL KOLEŠNIK (MNZ Celje) BLAŽ VIDMAR (MNZ Gorenjska) DAMIR BAN (MNZ Koper) IVAN SIMIČ (MNZ Ljubljana) RUDI TURK (MNZ Maribor) DANILO KACIJAN (MNZ Murska Sobota) FRANC KOPATIN (MNZ Nova Gorica) JANKO TURK (MNZ Ptuj) BRANKO GROS (MNZ Lendava) mag. RUDI BRAČIČ (ZNTS) VLADO ŠAJN (ZNSS)

GENERALNI SEKRETAR NZS: DANE JOŠT

3. krog Pokala Hervis šolanje trener C, Filovci zunanja neodvisna presoja licenčnega sistema šolanje trener C, Filovci

19. 11. – 20. 11. UEFA seminar – licenciranje klubov, Dublin

licenčni pregledi nogometnih klubov 18. 12.

tradicionalna novoletna prireditev v hotelu Slon

3 Kvalifikacije za SP 2010

Slovenski nogometaši vstopili na južnoafriški vlak Južnoafriški vlak z napisom Skupina 3 se je v sodelovanju z evropsko nogometno zvezo (UEFA) podal na pot v začetku septembra, na cilj pa bo prisopihal 18. novembra 2009. Potniki iz šestih različnih držav so že pridno napolnili kovčke in se vkrcali - njegov prag so 6. septembra prestopili nogometni dragulji iz Poljske, Severne Irske, Slovaške in Slovenije, štiri dni kasneje, prav na dan izida te revije, pa se bosta pridružili še odpravi iz Češke ter San Marina.

Izbrana druščina bo imela pred seboj le en cilj. Končati dolgo in naporno pot pred ostalimi. Le prvouvrščena reprezentanca si bo namreč neposredno zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v JAR. Kdor bo drugi, bo še naprej trepetal za svojo usodo. Ne bo smel zbrati manj točk od ostalih drugouvrščenih moštev – kvalifikacijskih skupin je devet – saj ga bo to stalo izziva dodatnih kvalifikacij. Ostali, ki ne bodo prišli višje od tretjega mesta, se bodo lahko obrisali pod nosom. V eni izmed navidez lažjih skupin, ki se ne ponaša s tako izpostavljenim favoritom, kot jih je Slovenija v minulih letih že srečevala (denimo Nizozemska, Italija, Francija …), veljata za najmočnejši tekmici Češka in Poljska. Evropske barve bo na jugu črne celine zastopalo le 13 reprezentanc. Najmanj v novejši zgodovini prvovrstnih nogometnih praznikov.

ne bo pomote. Poljskim »orlom« so bile peruti na velikih tekmovanjih pristrižene že drugič zapored. Na SP v Nemčiji so doživeli hladen tuš proti Ekvadorju, v Avstriji pa sta jim zagodli Nemčija in rezervna postava Hrvatov, za nameček pa še sporna sodniška odločitev na tekmi na Dunaju, ko so jim odščipnili točko še gostitelji.

Nekdanja nogometna velesila skuša povrniti zmagoviti lesk, ki ji je pred leti zagotovil olimpijsko zlato (1972 v Münchnu) ter dve tretji mesti na SP (1974 in 1982), spodobi pa se omeniti še dvakraten naslov olimpijskih podprvakov (1976 in 1992). Motiv je na najvišji možni stopnji, saj se počasi bliža zgodovinski dan. Leta 2012 naj bi skupaj s sosedo Ukrajino gostili EP. Zaenkrat

ostaja pri besedi »naj bi«, saj se zaradi nespoštovanja obljub glede izboljševanja infrastrukturnih pogojev (štadioni, avtoceste in pripravljalni tabori), v tem prednjačijo predvsem Ukrajinci, prvoten dogovor nevarno spogleduje s spremembo. Vseeno na Poljskem verjamejo, da jim nogometni praznik ne bo spolzel iz rok. Na omenjenem tekmovanju bi radi svetu predstavili najboljše, kar imajo in se potegovali za najvišja mesta. Tako kot v časih Grzegorza Lata in Zbigniewa Bonieka.

Brez treh pivcev Začetek naloge je bil zaupan nizozemskemu »lisjaku« Leu Beenhakkerju, ki je z odliko prestal kvalifikacijski preizkus

Neprepričljivi Poljaki na EP Prva izstopna postaja za slovensko reprezentanco je bila 6. septembra v Vroclavu. Mesto na jugozahodu Poljske je v mnogočem odredilo jakost ritma utripanja srca slovenskih navijačev. Se bo po medlem učinku v minulih kvalifikacijah, ko je »slabokrvno« Slovenijo prehitela celo Albanija, na sončni strani Alp znova obudil mit o neustrašni enajsterici, ki je na začetku tretjega tisočletja mešala štrene največjim?

Poljska je z neprepričljivim nastopom na letošnjem Euru, kjer je skupinski del končala na zadnjem mestu, razočarala številne privržence. Zagotovo jih ne manjka, saj je na svetu kar 38 milijonov Poljakov. In še kakšen več v inozemstvu … Poljska po številu prebivalcev tako prekaša prav vse v skupini. Skupaj, da

Zlatko Dedič (na fotografiji) je uspešno napadalno navezo z Milivojem Novakovičem kronal z izenačujočim zadetkom. Poljska – Slovenija (1:1), Vroclav, 6. 9. 2008.

4

Poljska Leto ustanovitve državne nogometne zveze (PZPN): 1919 Članica: 1923 (FIFA) in 1955 (UEFA) Predsednik: Michal Listkiewicz Selektor: Leo Beenhakker Kapetan: Maciej Žurawski Največ nastopov: Grzegorz Lato (100) Največ zadetkov: Wlodzimierz Lubanski (48) Uvrstitev na FIFA lestvici: 30.

Najvišja uvrstitev: 16. (september 2007) Najnižja uvrstitev: 61. (marec 1998) Največji uspeh: SP, 3. mesto (1974, 1998)

Slovaška Leto ustanovitve državne nogometne zveze (SFZ): 1938 Članica: 1993 (UEFA) in 1994 (FIFA) Predsednik: František Laurinec Selektor: Vladimir Weiss Kapetan: Robert Vittek Največ nastopov: Miroslav Karhan (85) Največ zadetkov: Szilard Nemeth (22) Uvrstitev na FIFA lestvici: 67.

Najvišja uvrstitev: 17. (maj 1997) Najnižja uvrstitev: 150. (december 1993) Največji uspeh: dodatne kvalifikacije za SP 2006

za EP 2008, malce manj pa se je izkazal na velikem odru. V kvalifikacijah za EP 2008 je zbral več točk celo od Portugalcev (eno), Srbov in Fincev (štiri), od Belgijcev pa že deset. Kvalifikacije za Euro je pričel z domačim porazom proti Finski v Bydgoszczu (1:3), v omenjenih kvalifikacijah pa so Poljaki izgubili le še na gostovanju pri Armeniji. Letošnji poletni reprezentančni premor je prekinil poraz na gostovanju v Ukrajini (0:1). Beenhakkerja je bolj kot pogled na semafor štadiona v Lvovu razočaralo nevestno popivanje treh igralcev - Arturja Boruca (Celtic), Dariusza Dudke (Auxerre) in Radoslawa Majewskega (Polonia). Neusmiljeni selektor jih je kaznoval z nenastopanjem na uvodnih preizkušnjah s Slovenijo in San Marinom. Močno pogrešanega karizmatičnega vratarja »Keltov« je na tekmi s Slovenijo zamenjal rezervni »topničar« Lukasz Fabianski. V obrambi je bila za Kekovo četo dobrodošla novica, da zaradi poškodb ne bosta nared Grzegorz Brozowicki (Crvena zvezda) in Pawel Golanski (Steaua), osrednje jedro obrambe pa so tvorili kapetan Michal Žewlakow, Šišičev soigralec pri Olympiakosu, Marcin Wasilewski (Anderlecht) in Bartosz Bosacki (Lech Poznan). V zvezni vrsti je težavo predstavljala odsotnost Dudke ... Vajeti so prevzeli Rafal Murawski (Lech Poznan), Roger (Legia), Jakub »Kuba« Blaszczykowski (Borussia Dortmund) in Mariusz Lewandowski (Šahtar Donjeck). V napadu je bil tudi »stari« znanec Interblocka Lukasz Piszczek (Hertha). Slovenski selektor Matjaž Kek je na igrišče poslal napovedovano začetno enajsterico, kar se mu je v primerjavi s poljsko enajsterico, v kateri

so bili le trije nogometaši iz zadnje ekipe na Euru, obrestovalo. Neodločen rezultat in točka z gostovanja slovenske izbrane vrste je vsekakor lep obet za uspešno nadaljevanje kvalifikacij.

Slovaki v Ljudskem vrtu Južnoafriški vlak se bo 10. septembra ustavil v Mariboru. Ljudski vrt bo po sušnih devetih letih znova gostil kvalifikacijsko tekmo slovenske reprezentance. Zaradi zdaj že značilne podobnosti imen pa tudi zastav obeh držav si bodo na dvoboju lomili jezik tuji (neslovanski) poročevalci. Gostje bodo namreč Slovaki. »Bojovni jondovci« bodo pod vodstvom Vladimirja Weissa, ki je pred leti skromno Artmedio popeljal do lige prvakov, naskakovali največji uspeh v zgodovini državne samostojnosti.

Doslej so se (skoraj) dotaknili neba le enkrat, a jih je v dodatnih kvalifikacijah za SP leta 2006 kmalu streznila Španija.

Pa je Slovaška zgolj povprečna reprezentanca? Daleč od tega. V nedavnih kvalifikacijah je skalila bes nad Ciprom (6:1) in Walesom (v gosteh kar 5:1), po drugi strani pa je domače navijače ra­zočarala s polomom proti Valižanom (2:5). Dosegla je kar 33 zadetkov. Manj le od Nemčije, več tudi od Čehov, ki so si kot prvi priigrali avstrijsko-švicarsko vizo. Ducat golov je romalo v mrežo skromnega San Marina. Pred začetkom novega ciklusa so Slovaki 20. avgusta v prijateljski tekmi gostili Grčijo. V Bratislavi so ostali praznih »nog« (0:2), še enkrat več pa potrdili, da je mesto med vratnicama rezervirano za Štefana Seneckyja (Ankaraspor), da sta v obrambi najbolj cenjena »Otočana«

Češka Leto ustanovitve državne nogometne zveze (ČMFS): 1901 Članica: 1907 (FIFA) in 1994 (UEFA) Predsednik: Pavel Mokry Selektor: Petr Rada Kapetan: Tomaš Rosicky Največ nastopov: Karel Poborsky (118) Največ zadetkov: Jan Koller (55) Uvrstitev na FIFA lestvici: 8.

Najvišja uvrstitev: 2. (september 1999) Najnižja uvrstitev: 67. (marec 1994) Največji uspeh: evropski prvak (1976) - kot Češkoslovaška, evropski podprvak leta 1996

Handanovič je bil takole v pripravljenosti v zadnjem dvoboju med Slovaško in Slovenijo (0:0), v Trnavi, 17. 11. 2004.

5 Marek Čech, soigralec Roberta Korena pri WBA ter največji zvezdnik v tem trenutku - Martin Škrtel (Liverpool), v zvezni vrsti prednjačita 21-letni Marek Hamšik (Napoli) ter izkušeni kapetan Miroslav Karhan (Mainz), v napadu pa »dolgoletni Nemci« Stanislav Šestak (Bochum), Marek Mintal in Robert Vittek (oba Nürnberg).

Healy na čelu »zelenobele« vojske Štajerska prestolnica bo primat najbolj nogometnega mesta v Sloveniji ponazorila tudi 11. oktobra. Takrat se bo Slovenija prvič v zgodovini pomerila s Severno Irsko. »Zeleno-bela vojska« se je na krilih spretnega Davida Healyja (že 34 zadetkov v 65 nastopih) predramila iz nogometnega sna. Predolgo je bedela v evropskem (pod)povprečju.

Na največjem odru ni nastopila že 22 let. Svetovno prvenstvo je občutila trikrat. Leta 1958 in 1982 je prišla celo do četrtfinala, v Mehiki pa leta 1986 izpadla po prvem delu. Del Združenega kraljestva na severovzhodnem delu »zelenega« otoka, ki premore kanček manj prebivalcev od Slovenije, je poskrbel kar za nekaj nogometnih rekordov. Leta 1958 so se že na svojih krstnih kvalifikacijah uvrstili na SP (v kvalifikacijah je »padla« tudi Češkoslovaška) in postali najmanjši udeleženci »mundiala«. Vse do leta 2006, ko jim je simpatično lovoriko odvzel Trinidad in Tobago. Na SP v Španiji, ko so jo v skupinskem delu »zagodli« tudi nekdanji Jugoslaviji, je zaigral najstnik Norman Whiteside. Na igrišče je stopil le s 17 leti in 41 dnevi, kar velja še danes za »najmlajši« dosežek. Lastnik tretjega presežka, ki je romal v nogometne leksikone, je David Healy (Sunderland). Napadalec je v kvalifikacijah za EP 2008 zabil kar 13 zadetkov ter s tem izboljšal dosežek Hrvata Davorja Šukerja. Pričela se je renesansa, ki je pripeljala do veličastnih zmag nad Anglijo, Španijo (trije zadetki Healyja) in Švedsko. Še štiri leta nazaj je moral selektor Sammy McIlroy predati palico Lawrieju Sanchezu. »Zeleno-beli« kar na desetih tekmah zapored niso dosegli zadetka. Pa smo spet pri rekordih …

Bo »sveži« selektor Nigel Worthington nadaljeval poslanstvo Sancheza?

Kar se tiče igralskega kadra, je bolj ali manj vse jasno. Nekateri v najboljših

klubih na Otoku ne dobijo dovolj priložnosti (branilec Jonny Evans - Manchester United in 18-letni branilec Ryan McGivern - Manchester City), drugi spet jamčijo, da je Severna Irska povsem spodobna ekipa. Chris Brunt je soigralec Roberta Korena pri WBA, napadalec Kyle Lafferty je bil z moštvom Glasgow Rangers priča velikemu šoku v kvalifikacijah za LP v Kaunasu, 33-letni Keith Gillespie (Sheffield United) je zbral že 81 nastopov, vratar Maik Taylor (Birmingham) 69, branilsko vrsto pa tvorita še izkušena klubska soigralca Aaron Hughes in Chris Baird (oba Fulham). Bodo Severni Irci, ki so v nogometni zgodovini daleč najbolj ponosni na »njegovo veličanstvo« z imenom George Best, pa tudi zimzelenega vratarja Pata Jenningsa - na SP v Mehiki je branil z 41 leti, za domovino pa zbral 119 nastopov – prekrižali načrte tudi slovanskim »bratom« v kvalifikacijah za SP 2010?

Rada namesto Brücknerja Štiri dni po mariborskem dvoboju s pregovorno srčnimi in borbenimi Otočani se bo južnoafriški vlak ustavil na Češkem. Domovina »dobrega vojaka Švejka« bo pričakala Slovenijo. Po sedmih letih je češko selektorsko klop zapustil Karel Brückner, ki se bo odslej dokazoval pri Avstrijcih, odgovorno mesto pa je prevzel 50-letni Petr Rada.

Nazadnje trener Teplic. Reprezentančno zgodbo bo pričakovano nadaljeval brez »orjaka« Jana Kollerja, z enim očesom pa bo nadebudno spremljal okrevanje prvega dirigenta Tomaša Rosickyja. Obramba ostaja granitna. Čeprav včasih pricurlja tudi kakšna luknja, kar je dokazala tekma s Turčijo na EP 2008, ko se je osmešil velecenjeni vratar Petr Čech (Chelsea). Branilska vrsta je prepolna velemojstrov. Tu so Zdenek Grygera ( Juventus), Marek Jankulovski (Milan), Tomaš Ujfaluši (Atletico Madrid) in David Rozehnal (Lazio). Preostala mesta niso tako zvezdniško razposajena, sploh ob odsotnosti zveznega igralca Arsenala. Vseeno imena kot David Jarolim (Hamburger SV), Radek Širl (Zenit) - zaradi poškodbe ga ni bilo na Euru, Jaroslav Plašil (Osasuna) in Milan Baroš (Galatasaray), ne smemo pa pozabiti še na številne obetavne mladeniče v dresih domačih klubov, zagotavljajo vlogo morebitne-

Severna Irska Leto ustanovitve državne nogometne zveze (IFA): 1880 Članica: 1911 (FIFA) in 1954 (UEFA) Predsednik: Raymond Kennedy Selektor: Nigel Worthington Kapetan: Aaron Hughes Največ nastopov: Pat Jennings (119) Največ zadetkov: David Healy (34) Uvrstitev na FIFA lestvici: 32.

Najvišja uvrstitev: 27. (avgust 1997) Najnižja uvrstitev: 124. (marec 2004) Največji uspeh: SP, četrtfinale (1958, 1982)

San Marino Leto ustanovitve državne nogometne zveze (FSGC): 1931 Članica: 1988 (FIFA) in 1988 (UEFA) Predsednik: Giorgio Crescentini Selektor: Giampoalo Mazza Kapetan: Andy Selva Največ nastopov: Mirco Gennari, Federico Gasperoni (oba 48) Največ zadetkov: Andy Selva (7) Uvrstitev na FIFA lestvici: 200.

Najvišja uvrstitev: 118. (september 1993) Najnižja uvrstitev: 200. (avgust 2008)

Slovenija Leto ustanovitve državne nogometne zveze (NZS): 1920 Članica: 1992 (FIFA) in 1992 (UEFA) Predsednik: Rudi Zavrl Selektor: Matjaž Kek Največ nastopov: Zlatko Zahovič (80) Največ zadetkov: Zlatko Zahovič (35) Uvrstitev na FIFA lestvici: 79.

Najvišja uvrstitev: 25. (december 2001) Najnižja uvrstitev: 134. (december 1993) Največji uspeh: nastop na EP 2000 in SP 2002

6

Pot do FIFA SP 2010 Skupina 3 6. 9. 2008

Slovaška : Severna Irska

2:1

Poljska : Slovenija

1:1

San Marino : Poljska

10. 9. 2008

Slovenija : Slovaška Severna Irska : Češka Poljska : Češka

Robert Koren v akciji na tekmi Slovenija – Češka (0:3) v Celju, 9. februarja 2005.

11. 10. 2008 San Marino : Slovaška Slovenija : Severna Irska

ga favorita prav na vsakem srečanju v »slovanski« skupini.

Na strani Čehov je tudi bogata tradicija, ki je bila v preteklosti izpisana pod skupno češkoslovaško zastavo. Dvakratni svetovni podprvaki (1934 in 1962) so se z zlatimi črkami zapisali v zgodovino pred 32 leti v nekdanji Jugoslavijo, ko je čarobni strel Antonina Panenke na beograjski Marakani dokončno prinesel evropsko krono. Uspehi so deževali tudi v obdobju samostojnosti. Na EP 1996 so Čehi klonili šele v finalu, osem let kasneje pa so se na Portugalskem zavihteli med najboljše štiri. Švicarske zelenice so jim letos podarile »turški marš«, ki jih je v končnici nepozabne drame pahnil izven dosega četrtfinala.

Si bodo povrnili samozavest v kvalifikacijah, ki jih že vrsto let opravljajo z odliko? Pred EP 2000 so dobili vseh deset kvalifikacijskih tekem … Dobro delo Petra Rade se je pokazalo že 20. avgusta, ko so na Wembleyju remizirali z 2:2, izbranci Fabia Capella pa so si delno rešili čast šele v zadnji minuti.

Strelca? Baroš in Jankulovski. Slovenija bo Čehom vrnila gostoljubje 28. marca 2009, se »šaljivega« 1. aprila potegovala za točke v Belfastu, 19. avgusta pa bo doma pričakala »najljubšega« tekmeca v kvalifikacijski skupini, San Marino.

Že odpisani San Marino Le kdo ga ne bi imel rad, saj redno poskrbi za zviševanje razlike v zadetkih … Giampaolo Mazza vztraja na selektorskem stolčku že 10 let, kar je ta trenutek najdaljša doba v Evropi.

Ko se ne ubada z nogometom, si služi kruh kot učitelj. V igralski karieri se je najvišje dokopal italijanske tretje lige.

Mikroskopska državica na Apeninskem polotoku premore le slabih 30.000 prebivalcev. Na uradni tekmi, čeprav nastopa že 18 let, še ni zmagala. Leta 1993 je obdržala nedotaknjeno mrežo proti Turčiji (0:0), osem let kasneje pa je spomnila na rek, da je žoga okrogla, na gostovanju v Rigi (1:1). Pred štirimi leti je sladkost zmage okusila le na prijateljskem dvoboju z Liechtensteinom (1:0). Strelec zgodovinskega zadetka je bil kapetan Andy Selva, ki si služi kruh pri novopečenem italijanskem drugoligašu Sassuolo. Z naskokom največji »as«. Kaj dejati o moči »amaterjev«, ki so jim v minulih kvalifikacijah Nemci v gosteh podarili kar 13 zadetkov? Nič posebnega …

Vlak bo nadaljeval s svojim poslanstvom tudi po obisku San Marina.

Slovenska reprezentanca bo gostila Poljsko (9. september), sredi oktobra jo bo pot zanesla čez slovaško mejo (10. oktober) in za zaključek še v San Marino (14. oktobra). Nato bo vlak morda prevozil še dodatno kilometrino, ki jo bodo zakrivile dodatne kvalifikacije, in pot bo končana. Potniki bodo izstopali eden za drugim, »dvosmerna« vstopnica pa bo obveljala vsaj za eno reprezentanco, v najboljšem primeru pa za dve. Kje bo izstopna postaja za Kekovo četo?

Rok Plestenjak

15. 10. 2008

Češka : Slovenija Severna Irska : San Marino Slovaška : Poljska

19. 11. 2008 San Marino : Češka Marino : Severna 11. 2. 2009 San Irska 28. 3. 2009

Slovenija : Češka Severna Irska : Poljska Severna Irska : Slovenija

1. 4. 2009

Poljska : San Marino Češka : Slovaška

6. 6. 2009 19. 8. 2009 5. 9. 2009

Slovaška : San Marino Slovenija : San Marino Slovaška : Češka Poljska : Severna Irska Češka : San Marino

9. 9. 2009

Severna Irska : Slovaška Slovenija : Poljska

10. 10. 2009

Češka : Poljska Slovaška : Slovenija Češka : Severna Irska

14. 10. 2009 Poljska : Slovaška San Marino : Slovenija

14. 11. 2009 dodatne kvalifikacije 18. 11. 2009 dodatne kvalifikacije

7

8

Samir HANDANOVIČ Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 14. 07. 84 Klub: Udinese (ITA) Nastopov/zadetkov: 25 / -

Aleksander ŠELIGA Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 01. 02. 80 Klub: MIK CM Celje Nastopov/zadetkov: - / -

Boštjan CESAR Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 09. 07. 82 Klub: O. Marseille (FRA) Nastopov/zadetkov: 28 / 2

Luka ELSNER Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 02. 08. 82 Klub: Domžale Nastopov/zadetkov: 1 / -

Branko ILIČ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 06. 02. 83 Klub: Real Betis (ŠPA) Nastopov/zadetkov: 30 / -

Bojan JOKIČ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 17. 05. 86 Klub: Sochaux (FRA) Nastopov/zadetkov: 18 / -

Mitja MÖREC Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 21. 02. 83 Klub: CSKA Sofia (BOL) Nastopov/zadetkov: 11 / -

Marko ŠULER Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 09. 03. 83 Klub: Gent (BEL) Nastopov/zadetkov: 4 / 1

Valter BIRSA Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 07. 08. 86 Klub: Sochaux (FRA) Nastopov/zadetkov: 21 / -

Mišo BREČKO Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 01. 05. 84 Klub: FC Köln (NEM) Nastopov/zadetkov: 14 / -

Andrej KOMAC Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 04. 12. 79 Klub: Djurgardens (ŠVE) Nastopov/zadetkov: 31 / -

Robert KOREN Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 20. 09. 80 Klub: West Bromwich Albion (ANG) Nastopov/zadetkov: 31 / 1

Andraž KIRM Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 06. 09. 84 Klub: Domžale Nastopov/zadetkov: 11 / -

Darijan MATIČ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 28. 05. 83 Klub: Interblock Nastopov/zadetkov: 5 / -

Luka ŽINKO Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 23. 03. 83 Klub: Domžale Nastopov/zadetkov: 3 / -

Anton ŽLOGAR Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 24. 11. 77 Klub: Omonia (CIP) Nastopov/zadetkov: 33 / 1

Zlatko DEDIČ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 05. 10. 84 Klub: Frosinone (ITA) Nastopov/zadetkov: 9 / 1

Mirnes ŠIŠIČ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 08. 08. 81 Klub: Olympiakos (GRČ) Nastopov/zadetkov: 5 / 2

Zlatan LJUBIJANKIČ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 15. 12. 83 Klub: Gent (BEL) Nastopov/zadetkov: 5 / 1

Milivoje NOVAKOVIČ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 18. 05. 79 Klub: FC Köln (GER) Nastopov/zadetkov: 22 / 6

Strokovno vodstvo:

Matjaž KEK selektor

Milan MIKLAVIČ trener

Nihad PEJKOVIČ trener vratarjev

Vasja KRUH zdravnik

Tomaž ŠAVNIK fizioterapevt

Domagoj ŠUTALO fizioterapevt

Igor BENČIČ ekonom

Boštjan GASSER sekretar

9

Štefan SENECKÝ Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 6. 1. 1980 Klub: Ankaraspor (TUR)

Ján MUCHA Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 5. 12. 1982 Klub: Legia Warsaw (POL)

Martin ŠKRTEĽ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 15. 12. 1984 Klub: Liverpool (ANG)

Ján ĎURICA Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 10. 11. 1981 Klub: Saturn Ramenskoye (RUS)

Peter PEKARÍK Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 30. 10. 1986 Klub: MSK Žilina (SVK)

Martin PETRÁŠ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 2. 11. 1979 Klub: US Triestina (ITA)

Marek ČECH Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 26. 1. 1983 Klub: West Bromwich Albion (ANG)

Radoslav ZABAVNÍK Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 16. 9. 1980 Klub: Terek Groznyi (RUS)

Miroslav KARHAN Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 21. 6. 1976 Klub: FSV Mainz 05 (NEM)

Marek SAPARA Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 31. 7. 1982 Klub: Rosenborg (NOR)

Marek HAMŠÍK Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 22. 7. 1987 Klub: Napoli (ITA)

Stanislav ŠESTÁK Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 16. 12. 1982 Klub: Bochum (NEM)

Dušan ŠVENTO Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 1. 8. 1985 Klub: Slavia Prague (ČEŠ)

Zdenko ŠTRBA Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 9. 6. 1976 Klub: MSK Žilina (SVK)

Ján KOZÁK Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 22. 4. 1980 Klub: Artmedia Petrzalka (SVK)

Filip HOLOŠKO Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 17. 1. 1984 Klub: Besiktas (TUR)

Marek MINTÁL Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 2. 9. 1977 Klub: Nuremberg (NEM)

Filip ŠEBO Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 25. 2. 1984 Klub: Valenciennes (FRA)

Róbert VITTEK Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 1. 4. 1982 Klub: Nuremberg (NEM)

Martin JAKUBKO Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 26. 2. 1980 Klub: Khimki (RUS)

10 Infrastruktura

Ljudski vrt v novi preobleki Nogometni stadion Ljudski vrt je kot naravna, kulturna, arhitekturna in športna znamenitost značilnost in ponos mesta Maribora. Ljudski vrt je zaščitni znak in velika črka v mestni osebni izkaznici. Ni samo najlepši, ampak je tudi najsodobneje urejen slovenski stadion, ki ustreza vsem zahtevam evropske nogometne zveze za odigravanje mednarodnih tekem.

Zgrajen leta 1962, je svoje ime dobil po mariborskem javnem drevesnem parku (Volksgarten), ki je bil zasajen leta 1873 na zemljišču sedanjega stadiona.

Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 pa je bilo na tem zemljišču urejeno prvo nogometno igrišče.

Sedanje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952 (travo so obnovili leta 1994 in leta 2000, namakalni sistem je bil narejen leta 2000). Nadmorska višina igrišča je 274,5 m. Tribuna v Ljudskem vrtu je bila zgrajena leta 1962, pokrita je v obliki loka, katerega središčna višina znaša 18,4 m, celotna dolžina pa 129,8 m.

Leta 1994 so lesene klopi zamenjali plastični stoli, leta 1999 je bila obnovljena loža, tako da sedaj pokrita tribuna, skupaj z mesti za novinarje, sprejme 4500 gledalcev. Leta 1998 so plastični stoli zamenjali tudi betonska stojišča

na nepokritih tribunah, leta 1999 pa je bila kapaciteta stadiona z izgradnjo treh novih vrst na nepokriti tribuni povečana na 10030 sedežev.

Leta 1994 je Ljudski vrt dobil eno od največjih pridobitev, razsvetljavo igrišča. Na štirih stebrih višine 40 m je pritrjenih 216 reflektorjev. Prva tekma pod reflektorji v Ljudskem vrtu se je odigrala 24. avgusta 1994, ko je NK Maribor slavil rekordno zmago v evropskih tekmovanjih - Maribor - Norma (EST) 10 : 0.

Leta 1998 je bil na razpisu za obnovo stadiona sprejet projekt Ring, ki je predvideval obnovo severne, južne in vzhodne tribune. NK Maribor je s svojim vložkom v obnovo stadiona leta 1999, ko je Ljudski vrt ob uvrstitvi v Ligo prvakov doživel največ sprememb, pokazal jasno namero, da prevzame upravljanje Ljudskega vrta.

Stadion Ljudski vrt je letošnjega maja zasijal v pravi luči.

1. avgusta 2006 so na sedežu Mestne občine Maribor podpisali pogodbo za začetek izvajanja gradbenih, dela obrtniških ter instalacijskih del, hišnih priključkov in okolja pri gradnji športnoturističnega centra Ljudski vrt, ki bo v prihodnje predstavljal osrednji prireditveni stadion v Mariboru. Pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Konstruktor VGR, ki ga je zastopal Marjan Pinter, sta podpisala mariborski župan Boris Sovič in predsednik Zveze mariborskih športnih društev Branik Alojz Križman.

Podjetje Konstruktor je bilo izbrano na razpisu, na katerega se je prijavilo šest ponudnikov.

Mariborska občina je sicer meseca junija 2006 podpisala pogodbo z ministrstvom za šolstvo in šport o sofinanciranju projekta. Vrednost prve faze projekta je bila ocenjena na 2,364 milijarde takratnih tolarjev (cca. 10 mio EUR), pri čemer bi občina zagotovila 1,234 milijarde SIT, delež evropskih sredstev bi znašal 780 milijonov, ministrstvo bi prispevalo 260 milijonov, ostalih 90 milijonov tolarjev pa bi dodala Zveza mariborskih športnih društev Branik.

Pri tem je potrebno posebej omeniti angažiranje ministra za šolstvo in šport dr. Milana ZVERA, brez katerega Ringa danes ne bi bilo.

Prva faza projekta, ki vključuje izgradnjo pokritih tribun s spremljajočimi prostori in delno ureditev okolja, naj

11 Eden izmed mariborskih navijačev je zapisal: Z neba strmijo zvezde, k meni gledajo, povejte zvezde mi, kaj na Ljudskem vrtu delajo.

V tej tihi nočni uri Stadion še bedi, sin ti piše pismo s solznimi očmi.

Ljudski vrt, prihajamo domov, tvoj smehljaj naj bo vesel, tudi za nas vse enkrat bo maj zacvetel.

Ljudski vrt, prihajamo domov in jočemo od sreče, misli hite k tebi domov, pod stari domači krov.

Z neba strmijo zvezde, kako mi je hudo, povejte stadionu, njegovi se vrnili bodo.

V tujino nas je zvabil obetov sladki car, zapustil’ doma več ne bomo nikdar.

Pogled na Ljudski vrt s ptičje perspektive.

na lastno poroko ... Marsikdov noči s petka, 9. maja, na soboto, 10. maja, ni mogel spati. Evforija se je v Mariboru čutila že lep čas, pravzaprav od tistega trenutka, ko se je izvedelo, da se bo uresničil projekt Ring. 10. maja 2008 je Ljudski vrt zaživel, dosegel vrhunec.

bi bila po projektu končana do 1. oktobra 2007. Na obstoječi tribuni, ki je bila predana namenu leta 1965, je 4000 sedežev, na novih tribunah pa naj bi bilo dodatnih 9000 sedežev.

Za opis spektakla v Ljudskem vrtu je težko izbrati prave besede. Tisto soboto, 10. maja, ni bilo navijača, ki se mu ob pogledu na to enkratno, fantastično vzdušje ne bi naježila koža.

Sicer pa so se hkrati že pričele tudi priprave na drugo fazo projekta, ki bo bolj tržno naravnana, saj na vzhodni strani pod tribunami predvideva izgradnjo dveh telovadnic ter garderobnih in pomožnih prostorov, zapiranje vseh prostorov pod tribuno ter ureditev klubskih, poslovnih in komercialnih prostorov, dokončno ureditev okolja in sanacijo obstoječe tribune. Ocenjena vrednost druge faze znaša cca 11,3 mio EUR.

Ta dan se bo za vse večne čase z zlatimi črkami zapisal v slovensko nogometno zgodovino. Prvoligaško srečanje med NK Mariborom in NK Nafto je s tribun spremljalo kar

ZMŠD Branik je predlagal tudi spremembe ureditvenega načrta zaradi bolj racionalne izgradnje garažne hiše za okoli 900 do 1000 vozil ter pripravil predlog sanacije obstoječega nogometnega igrišča.

metna reprezentanca. Ob enkratnem vzdušju je sicer klonila proti Hrvaški, vendar pa verjamem, da bo na tem stadionu v novih kvalifikacijah doživela še mnogo lepih trenutkov. Vzdušje je bilo enkratno in padel je že prvi rekord in sicer v zvezi z obiskom tekme slovenske reprezentance. In tako naj se nadaljuje – v znamenju rekordov. Vsi si želimo, da reprezentanca v Ljudskem vrtu končno postane res slovenska in da se vrne na pot slovenske nogometne pravljice.

Bližajo se kvalifikacije za svetovno prvenstvo in zdaj gre zares.

12.435 privržencev! Verjamem, da bi jih bilo še več, če bi bil stadion večji! Ljudje so spremljali tekmo tudi zunaj stadiona. Bilo je vzdušje, kot ga že dolgo ne pomnimo. Sploh pa z 12.435 navijači!

Zato je prvo razmišljanje v smeri, kako pripraviti vse pogoje, da bo Ljudski vrt tudi v sredo, 10. septembra, ob 20.45 znova bobnel in se bo nogometni večer končal brez lepotne napake, s tremi kvalifikacijskimi točkami Slovenije na poti v Južno Afriko.

Po devetih letih se je 20. avgusta v Ljudski vrt vrnila tudi slovenska nogo-

Gorazd Vidic, urednik nkmaribor.com

Mariborčani so gradnjo te športne lepotice spremljali ves čas. Tako je nastalo ogromno slikovne dokumen­ tacije, ki si jo je moč ogledati na www.nkmaribor.com.

10. maja 2008 pa je končno le bilo tako daleč. Mariborčani so dočakali dan, ko je vrata odprl njihov nov nogometni dom, prenovljeni Ljudski vrt.

Nekateri so to primerjali in doživljali kot pravi osebni praznik, kot da bi šli

Stadion zares zaživi šele z navijači – takrat je doživetje popolno!

12 Mednarodna prijateljska tekma A reprezentanc

Slovenija : Hrvaška 2:3 Št. Igralec

Klub

1 3 4 6 7 11 15 16 19 20 21

12 2 5 9 10 13 14 18

Udinese (ITA) Djurgardens (ŠVE) Gent (BEL) CSKA Sofia (BOL) Olympiakos (GRČ) FC Köln (NEM) Sochaux (FRA) Omonia (CIP) Domžale (SVN) Real Betis (ŠPA) FC Köln (NEM)

Samir HANDANOVIČ Andrej KOMAC Marko ŠULER Mitja MÖREC Mirnes ŠIŠIČ Milivoje NOVAKOVIČ Bojan JOKIČ Anton ŽLOGAR Andraž KIRM Branko ILIČ Mišo BREČKO

Jasmin HANDANOVIČ Mantova (ITA) Luka ELSNER Domžale (SVN) Boštjan CESAR O. Marseille (FRA) Miran BURGIČ AIK (ŠVE) Luka ŽINKO Domžale (SVN) Darijan MATIČ Interblock (SVN) Zlatko DEDIČ Frosinone (ITA) Valter BIRSA Sochaux (FRA) Selektor Matjaž KEK

Ljudski vrt, Maribor – 20. 8. 2008 – 20.45 Sodnik Claudio CIRCHETTA (ŠVI) 1. pomočnik sodnika Raffael ZEDER (ŠVI) 2. pomočnik sodnika Devis DETTAMANTI (ŠVI) Četrti sodnik Gregor GOSTENČNIK (SVN) Gledalcev: 11.100 Strelci – Slovenija 1:0 Šuler 2:1 Šišič Strelci – Hrvaška 1:1 Rakitić 2:2 Srna 2:3 Rakitić

Min. 4' 55' Min. 37' 59' 64'

Opominjani – Slovenija Jokič Opominjani – Hrvaška Leko Vukojević Rakitić

Min. 53' Min. 31' 55' 87'

Menjave – Slovenija Mörec Cesar Kirm Birsa Komac Matič Šišič Burgič Menjave – Hrvaška Kranjčar Vukojević Petrić Klasnić Pletikosa Runje Šimić Križanac Srna Pokrivač Olić Vejić

Min. 50' 62' 72' 75' Min. 18' 46' 46' 46' 77' 82'

Št. Igralec

Klub

1 2 4 5 7 11 16 18 19 21 22

Stipe PLETIKOSA Dario ŠIMIĆ Robert KOVAČ Vedran ČORLUKA Ivan RAKITIĆ Darijo SRNA Jerko LEKO Ivica OLIĆ Niko KRANJČAR Mladen PETRIĆ Danijel PRANJIĆ

Spartak M. (RUS) AC Monaco (FRA) Borussia D. (NEM) Manchester C. (ANG) Schalke 04 (NEM) Shakhtar D. (UKR) AS Monaco (FRA) Hamburger SV (NEM) Portsmouth (ANG) Hamburger SV (NEM) SC Heerenveen (NIZ)

23 3 6 8 9 13 17 25

Vedran RUNJE Lens (FRA) Josip ŠIMUNIĆ Hertha Berlin (NEM) Hrvoje VEJIĆ FC Tom Tomsk (RUS) Ognjen VUKOJEVIČ Dinamo Kiew (UKR) Nikola KALINIĆ Hajduk Split (HRV) Nikola POKRIVAČ AS Monaco (FRA) Ivan KLASNIĆ Nantes (FRA) Ivica KRIŽANAC Zenit (RUS) Selektor Slaven BILIČ

13 Kvalifikacijska tekma za SP 2010

Poljska : Slovenija 1:1 Št. Igralec

1 5 6 8 13 14 16 16 18 19 23

Lukasz FABIANSKI Bartosz BOSACKI Roger GUERREIRO Jacek KRZYNOWEK Marcin WASILEWSKI Michal ŽEWLAKOW Marcin KOWALCZYK Jakub BLASZCZYKOWSKI Mariusz LEWANDOWSKI Rafal MURAWSKI Lukasz PISZCZEK

2 4 7 10 12 20 26

Mariusz JOP Seweryn GANCARCZYK Ebi SMOLAREK Marek SAGANOWSKI Wojciech KOWALEWSKI Tomasz BANDROWSKI Robert LEWANDOWSKI

Selektor Leo BEENHAKKER

Vroclav, Stadion Slaska – 6. 9. 2008 – 17.00 Sodnik: Kristinn JAKOBSSON (ISL) 1. pomočnik sodnika: Einar SIGURDSSON (ISL) 2. pomočnik sodnika: Olafur GUDFINNSSON (ISL) Četrti sodnik: Johannes VALGEIRSSON (ISL) Gledalcev: 8.500 Strelec – Poljska 1:0 Žewłakov (11 m)

Min. 17'

Strelec – Slovenija 1:1 Dedič

Min. 35'

Opominjani – Poljska Kowalczyk Saganowski

Min. 67' 81'

Opominjani – Slovenija Dedič Koren Komac Brečko Menjave – Poljska Murawski Bandrowski Bosacki Jop Guerreiro Saganowski

Min. 11' 16' 57' 77' Min. 46'

Menjave – Slovenija Kirm Birsa Komac Žlogar Dedič Matič

Min. 70'

50' 71'

84' 90'

Št. Igralec

1 2 3 4 5 6 7 8 11 14 17

Samir HANDANOVIČ Mišo BREČKO Andrej KOMAC Marko ŠULER Boštjan CESAR Branko ILIČ Mirnes ŠIŠIČ Robert KOREN Milivoje NOVAKOVIČ Zlatko DEDIČ Andraž KIRM

9 10 12 13 15 16 10

Zlatan LJUBIJANKIČ Valter BIRSA Aleksander ŠELIGA Luka ELSNER Darijan MATIČ Anton ŽLOGAR Luka ŽINKO

Selektor Matjaž KEK

15 NZS

Prostovoljci Nogometne zveze Slovenije – z njihovo pomočjo je mnogo lažje Svetovna in evropska prvenstva, olimpijske igre in še številna velika tekmovanja nikoli ne minevajo brez prostovoljcev. Odslej jih imamo tudi na Nogometni zvezi Slovenije.

V nogometnem svetu je iz dneva v dan bolj jasno, da brez prostovoljcev ni velikih tekmovanj in pomembnih tekem. Na to je v času letošnjega evropskega prvenstva v Avstriji in Švici, kjer je bilo prisotnih kar 5000 prostovoljcev (prijavilo se jih je sicer še veliko več, 17.644), opozoril tudi predsednik evropske nogometne organizacije, Michel Platini. »Pomoč prostovoljcev pri vseh večjih in tudi manjših dogodkih je neprecenljiva,« je v času letošnjega nogometnega spektakla, ki je bil junija v naši neposredni bližini, dejal nekoč sloviti francoski nogometaš. Pomena besed trenutno najbolj vplivnega moža evropskega nogometa se zavedamo tudi na Nogometni zvezi Slovenije, zato smo se odločili, da bodo odslej predvsem pri organizaciji in izpeljavi reprezentančnih tekem uslužbencem na NZS pomagali tudi prostovoljci.

Na prijateljski tekmi med Slovenijo in Hrvaško, ki je bila 20. avgusta letos v Ljudskem vrtu v Mariboru, je bilo prisotnih 20 prostovoljcev, ki so pomagali pri izpeljavi dogodka, za katerega so se po koncu vsi prisotni strinjali, da je bil spektakularen, kar je v veliki meri tudi

njihova zasluga. Večina prostovoljcev je prišla iz mariborskih sodniških vrst, prisotna pa so bila tudi dekleta iz vse Slovenije. Prostovoljci so opravljali različna dela. Pomagali so pri organizaciji novinarjev in VIP gostov, nudili pomoč obiskovalcem in organizatorjem tekme, delili promocijski material ter z vsem skupaj ključno pripomogli k uspešni organizaciji tekme. V veliko pomoč so bili tudi po koncu tekme, ko so nam pomagali v celoti popraviti štadion. Ko je na objektu več kot 10.000 obiskovalcev, to ni niti najmanj lahka naloga.

Ker smo bili s sodelovanjem zelo zadovoljni – seveda upamo in verjamemo, da za prostovoljce velja podobno želimo priložnost v prihodnje ponuditi tudi vsem preostalim, ki jih takšno delo zanima in bi radi doživeli nove izkušnje.

Zato je na www.nzs.si na voljo obrazec, prek katerega se lahko prijavite in na naslednji tekmi, ko se bo Slovenija 11. oktobra letos v drugi domači tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki pomerila s Severno Irsko, tudi vi prispevate k temu, da se bo v Mariboru spet zgodil praznik nogometa. Sodelovanje bi bilo dolgoročnejše

Na spletni strani NZS najdete obrazec, prek katerega se lahko prijavite in sodelujete na tekmah naše reprezentance kot prostovoljec/prostovoljka NZS.

Prostovoljci NZS – ob delu tudi druženje in zabava.

in ne zgolj za eno tekmo. Zagotovo za vse tekme slovenske članske reprezentance, v prihodnosti pa morda tudi za tekme mlajših selekcij slovenske izbrane vrste.

In kaj v zameno za prostovoljsko delo nudimo na NZS? Poleg edinstvene izkušnje sodelovanja pri organizaciji nogometnega spektakla na najvišji ravni, zagotavljamo tudi malico in pijačo za vse, ki delajo na dan tekme.

Bolj kot to pa bo prave nogometne navdušence privabilo dejstvo, da se bodo lahko družili s podobno mislečimi ljudmi, se zabavali, sodelovali pri organizaciji tekme, si jo ogledali od bliže in na lastni koži občutili, kako je biti del nogometne tekme na najvišji ravni.

Omeniti velja, da bodo imeli, zato ker bo Slovenija do nadaljnjega zagotovo igrala v Mariboru, prednost pri izbiri prostovoljcev tisti prijavljeni, ki prihajajo iz našega najbolj nogometnega mesta oziroma njegove okolice, kar pa ne pomeni, da kandidati iz preostalih delov Slovenije niso zaželeni. Veseli bomo vsakega, zato tisti, ki so vas zgornje besede prepričale, ne odlašajte in se prijavite. Se vidimo v Mariboru!

Za konec bi se NZS na tem mestu še enkrat iz srca zahvalila tistim, ki so »orali ledino« in so sodelovali kot prostovoljci na prvi tekmi v Ljudskem vrtu ter nam pomagali, da je organizacija tekme proti Hrvaški v celoti uspela.

Začetniki uspešne zgodbe so bili: Katja Kemperle, Manca Bertoncelj, Mateja Gortnar, Maja Tamše, Lili Petrovič, Aleksander Matkovič, Luka Šart, Marko Lacković, Alen Borošak, Žiga Šumer, Matej Biškup, Denis Horvat, Primož Perger, Uroš Benc, Dejan Veselič, Samo Veselič, Goran Kneževič ter Jure Lac­ ković.

Lea Soklič

16 Fair play

Kje je meja med navijanjem in nasiljem?

Navijaško vzdušje na tribunah daje posebno draž športnim tekmovanjem, zato si tekmovalci želijo nastopati pred temperamentno množico ljubiteljev športa. Na slovenskih nogometnih stadionih so takšni primeri prej izjema kot pravilo, zato pa smo pogosteje priča nešportnemu navijanju, ki temelji na besednem nasilju. Kako dolgo bo še tako?

Kdor je vsaj enkrat v živo okusil pravo navijaško vzdušje več (deset)tisoč glave množice športnih navdušencev, si gotovo želi takšno doživetje še ponoviti. Želja je praviloma še večja, če je tekma povezana z nastopom nacionalne reprezentance. Po drugi strani pa lahko prav takšni športni dogodki odvrnejo marsikoga od prisotnosti na tribunah, če je ob tem ogrožena njegova varnost. Slednje je praviloma posledica nasilnega obnašanja skupin ali posameznikov, ki sebe imenujejo »najbolj goreči navijači«. Kako torej doseči sožitje na tribunah istega športnega objekta, če so motivi za obisk tekme med ljudmi tako zelo različni?

Kdo je sploh navijač?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je ob izrazu navijač zapisano: »kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev oziroma posameznega tekmovalca«.

Navijati po SSKJ torej pomeni: »ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca«. Spodbuditi pa nadalje pomeni: »povzročiti, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven«.

obstaja med različnimi deli športne publike. Gledalci prihajajo na tekme z namenom, da bi videli in uživali npr. nogometni spektakel, medtem ko navijačem odhod na tekmo pomeni predvsem druženje z ostalimi navijači, predstavitev navijaške skupine in koreografije, ki jo pripravljajo pred vsako tekmo in na ta način izkazujejo podporo klubu oziroma reprezentanci.

Idealno je, če na stadionu pride do harmonije obeh delov športne publike, kar omogoča ustvarjanje nepozabnega navijaškega vzdušja, ki ima na reprezentančnih tekmah, zaradi poudarjenega izražanja nacionalne pripadnosti in ponosa, še dodatno težo. Za slovenske razmere je bilo idealno sožitje doseženo na tekmi med Slovenijo in Španijo v Amsterdamu, na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2000. Tudi v slovenskem okolju je bilo kar nekaj približkov temu idealu (npr. tekma Slovenija Francija v Ljubljani, na klubski ravni pa tekma Olimpija : Liverpool in nekatere tekme NK Maribor v

okviru Lige prvakov). Le izjemoma se takšni dogodki zgodijo tudi v domačem ligaškem tekmovanju.

Vrste navijačev Na splošno delimo navijače na tri vrste: »navadne navijače« (»fani«), ultra navijače in navijače huligane.

• »Fani« so zagovorniki »kodeksa navijanja«. Le-ta zahteva vselej športno - fair navijanje brez odgovarjanja na provokacije. Povprečna starost te vrste navijačev je okrog 30 let in več.

V skupini pa je mogoče najti veliko otrok in starejših ljudi.

• Ultra navijači naj bi veljali za idealne (z določenimi korekcijami, seveda).

Njihova povprečna starost se giblje okrog 20 let. Na tekmi vzpodbujajo svoj klub z navijanjem prav tako kot »fani«, poleg tega pa skušajo čim bolje predstaviti svojo skupino z raznimi šovi, predstavami, nad katerimi so očarani vsi prisotni na tekmi (velik poudarek je na koreografiji).

Pretepov načeloma ne zagovarjajo, če pa se priložnost za pretep ponudi, je ne zamudijo. Gre za skupino zelo dobro organiziranih navijačev, ki točno vedo, kaj hočejo, sledijo modnim trendom in so hkrati zelo emotivne osebe.

• Tretja vrsta, navijači – huligani, velja za najmanj priljubljeno in je obenem najnevarnejša. Deli se še v dve podskupini. V prvi so tisti, ki jih šport in navijanje zanimata, a jim veliko pomeni tudi nasilje, v drugi pa so čisti huligani, ki sta jim navijanje in šport le paravan (zastor) za njihove prave namene.

Navijači so najaktivnejši del občinstva, ki se zbere na neki športni prireditvi, saj s svojim navijanjem skozi celo tekmo poskušajo vplivati na dogajanje na igrišču ter pritegniti pozornost ostalega občinstva in medijev. Organizirani navijači se od ostalih ločijo predvsem po močneje izraženi identifikaciji s športniki »njihovega« kluba oziroma reprezentance, imajo stalno mesto na tribunah in skušajo vplivati tudi na ostale navijače ter drugo občinstvo, da sprejme njihove oblike navijanja.

Naj na tem mestu opozorimo na bistveno razliko v namenu obiska tekem, ki

Želimo si športnega navijanja, ki bo pripomoglo k dobrim rezultatom slovenske reprezentance.

17 Navijaški ritual Za razumevanje navijaškega dogajanja na in ob tekmah je potrebno poznati navijaški ritual, ki je nepogrešljivi segment vsake navijaške skupine.

Skozi tak ritual se skupina oblikuje, se z njim predstavlja in postaja po njem v javnosti razpoznavna. Vsaka navijaška skupina teži k novostim in originalnosti, ki jih vključuje v svoj ritual, da pritegne pozornost javnosti, medijev in nasprotnih navijaških skupin.

Ločimo tri ravni ekspresivnega (izraznega) izvajanja navijaškega rituala: • Vizualna ekspresija ali ikonografija predstavlja izjemno pomemben del izražanja klubske in skupinske pripadnosti nogometnih navijačev ter predstavljanje njihovega subkulturnega stila. Pri tem se kot navijaški rekviziti uporabljajo šali, dresi, kape, robci in seveda transparenti.

• Verbalna ekspresija zajema pesmi in slogane, ki so lahko pozitivnega ali negativnega značaja. Pozitivna je usmerjena na izražanje pomoči svojemu klubu in igralcem, medtem ko negativna predstavlja žvižganje, provokacije, grožnje in žalitve, usmerjene tako proti lastnemu klubu in igralcem kot proti nasprotnim igralcem, klubu, navijačem, sodnikom, policiji in drugim udeležencem tekme.

Takšni verbalni ekscesi so pogosto priprava za neposredni obračun. Od sredine osemdesetih, ko je policija začela preprečevati neposredni kontakt med navijaškimi skupinami, je verbalno nasilje postajalo vse pogostejše. Z žaljivkami, provokacijami in grožnjami želijo navijači izzvati tudi širšo javnost in na ta način opozoriti nase. Njihov namen je, da postanejo vidni.

• Fizično nasilje je najekstremnejša oblika navijaškega rituala, ki postaja vedno bolj prisotna na nogometnih stadionih in njihovi okolici. Med oblike fizičnega nasilja uvrščamo posamezne in skupinske pretepe, metanje kamnov in drugih predmetov na nasprotne navijače, policijo in na igrišče, vdore na igralno površino, razbijanje vozil in drugih objektov ter zažiganje zastav in drugih simbolov.

Fizično nasilje predstavlja največjo nevarnost vsem udeležencem na tekmi in v okolici stadiona na dan tekme.

Kakšno je organizirano navijanje na slovenskih nogometnih štadionih?

Organizirane skupine navijačev na slovenskih stadionih same določajo vrsto navijanja in s tem posledično njegov predznak. Ker na klubski sceni trenutno še ne prihaja do tradicionalnih nogometnih derbijev med klubi z največjimi navijaškimi skupinami (Maribor, Olimpija, Mura), je verjetno tudi manj navijaških izgredov, ki so povezani s fizičnim nasiljem. Na praktično vseh ravneh slovenskega ligaškega nogometa pa tribune preveva navijanje, ki bolj ali manj temelji na besednem nasilju. Nanj se je večina že tako navadila, da ga sprejema kot sestavni del slovenskega nogometa. Pa je to res naš cilj?

To vprašanje je zastavljeno vodilnim predstavnikom klubskih uprav. Tudi navijači namreč spadajo pod delokrog posameznega kluba. Še več; poleg nogometašev in strokovnega vodstva so glavni oblikovalci klubske podobe.

Zato so na posamezni klub naslovljene tudi morebitne kazni, ki jih »zaslužijo« navijači za njihovo nešportno navijanje in posledično bremenijo klubski proračun. Redki predstavniki klubskih uprav javno predstavijo položaj navijačev v klubskih strukturah in oblike komuniciranja z njimi. Še manj je tistih, ki bi se lahko pohvalili z načrtnim sodelovanjem s klubskimi organiziranimi navijači, da področja vzgojnega dela sploh ne omenjam.

Zapisano velja vsaj do neke mere tudi za reprezentančni nivo. NZS je v zadnjih petnajstih letih ubirala različna pota sodelovanja z organiziranimi navijaškimi skupinami. Združeni slovenski navijači niso bili le njena želja, ampak določen čas tudi realnost. V zadnjih letih pa je bilo vloženega veliko prizadevanja, da bi predstavniki različnih navijaških skupin znova složno navijali na reprezentančnih tekmah. Aprila 2006 je bil zato ustanovljen Klub Slovenija supporters, z namenom omogočiti navijačem čim boljše pogoje za izražanje pripadnosti reprezentanci in s tem poizkušati dvigniti tudi rezultate

slovenske nogometne reprezentance.

Za svoje dve in pol letno delo si zaslužijo pohvale, saj so ohranjali stike med navijaškimi skupinami in s tem omogočili njihovo povezanost, ko je šlo za spodbujanje reprezentance na tekmah v Celju in po Evropi.

S posebno navijaško energijo v novi kvalifikacijski cikel za nastop na SP 2010 Želimo si, da bi polne tribune stadiona v Ljudskem vrtu postale stalnica reprezentančnih tekem. Ob tem pa si bomo prizadevali, da bi celoten avditorij, ki ga sestavljajo tako gledalci kot navijači, kar najbolj športno spodbujal naše reprezentante. Pirotehniko bi moralo zamenjati glasno navijanje, popestreno s papirnimi in drugimi koreografijami v režiji organiziranih navijaških skupin. Na tribunah Ljudskega vrta naj v prihodnje dobi šport primat pred dnevno politiko, žaljivimi in neproduktivnimi »lokalizmi«, nacionalizmi in vsemi oblikami nasilnega vedenja.

Radi bi spet začutili »posebno energijo«, ki se vzpostavi med reprezentanti in navijači, ko skozi celo tekmo odmeva skandiranje »SLOVENIJA«, glasno petje navijaških pesmi in iskreni aplavzi za uspešne ter borbene poteze na igrišču.

Kadar igralci in navijači začutijo da so eno, je pot do zmage lažja!

Vsi skupaj si moramo prizadevati, da se znova prebudi slovenski nacionalni ponos tudi na nogometnih tekmah in da tribune sledijo verzom že skoraj ponarodele pesmi, ki pravi: »… vsi zvesti navijači na tekmo že hitimo, v dobrem in v slabem za Slovenijo živimo… In ko je treba it' do konca, mi ne popustimo!« Besedno nasilje preusmerimo v pozitivno spodbudo našim reprezentantom, da bo skozi celoten kvalifikacijski ciklus veljalo: »Evropa (in zdaj ves nogometni svet) poglej: SLOVENIJA GRE NAPREJ!«

dr. Stanislav Pinter Namestnik ambasadorja za šport, strpnost in Fair play Republike Slovenije

18 Intervju Našega nogometa

Damir Skomina med sodniško elito Damir Skomina je v letošnjem letu storil verjetno odločilni korak naprej k nogometni svetovni sodniški eliti. 32-letni sodnik iz Kopra je namreč na evropskem prvenstvu v Švici in Avstriji sodeloval v vlogi četrtega sodnika, na olimpijskih igrah v Pekingu pa je delil pravico kot glavni sodnik, njegova pomočnika ob stranski avt liniji pa sta bila Primož Arhar in Marko Stančin.

Leto 2008 bo za vas verjetno v karieri nogometnega sodnika zapisano z zlatimi črkami, saj ste sodelovali tako na EURU 2008 in OI v Pekingu. Kako ste videli Švico in Avstrijo iz vašega zornega kota?

Euro 2008 v Avstriji in Švici sem doživel kot enkraten športni, družabni, zabavni, sprostitveni, a hkrati tudi ekonomski dogodek. Organizacija je potekala na najvišji možni ravni, super obnašanje navijačev, zanemarljivi incidenti, če imamo v mislih, da je bilo na EURU več kot milijon navijačev z vstopnicami in še veliko več brez teh dragocenih potiskanih koščkov papirja, ki so odpirali pot v svet vrhunskega nogometa v živo. Navdušili sta me tudi visoka kvaliteta nogometa in sojenja. Nogomet je nedvomno šport številka ena na svetu, šport, ki združuje mase, z eno besedo fantazija.

Biti del tega je bilo zares fantastično.

Kako to, da ste se odločili postati nogometni sodnik? Kako je pravzaprav potekala vaša nogometna pot in kaj je bilo tisto, kar vas je zvabilo na stran mož, ki delijo na igriščih nogometno pravico?

Nogomet sem od najmlajših nog igral na ulici, pozneje pa sem se vključil v koprski klub, vendar so mi pri 16-ih letih zaradi domnevne zdravstvene težave odsvetovali igrati nogomet. Kot se je izkazalo čez čas, težava ni bila takšne narave, da ne bi smel igrati, a je bilo že prepozno za resno igranje nogometa.

Sodniško kariero pa sem začel bolj kot ne po slučaju, saj nikoli nisem imel želje postati delilec nogometne pravice.

Kako se spominjate nogometnih sodniških začetkov? Ste kdaj pomislili, da bi v začetni fazi odnehali, ko ste se šele spoznavali s sojenjem v praksi?

Soditi sem začel po nagovoru starejšega kolega Žarka Vidalija (našega bivše-

ga mednarodnega pomočnika). Že po prvem polčasu prve tekme, ki sem jo sodil, pa sem želel prenehati. Imel sem namreč dolge lase, tako da sem bil tarča zmerljivk in grdih opazk gledalcev.

A sem kljub temu vztrajal in po prvem letu dobil samozavest in pozitivno trmo, da grem naprej. Z dolgimi lasmi sem vztrajal prvih sedem let sojenja, nato pa sem se s prihodom na listo za sojenje 2. SNL ostrigel. Vseskozi me je gnalo to, da sem pravzaprav po začetni tremi, ki je kaj hitro minila, že po letu dni vse počel brez večjega napora, saj sem skozi vsako tekmo čutil določen adrenalin, še posebej na tistih tekmah, ki so bile bolj obiskane. Ja, včasih so bile tudi »vaške« tekme zelo obiskane, danes pa žal temu ni več tako.

Nogometni sodniki morate opraviti celo vrsto izpitov – kako je s tem: vam gre to brez težav od rok? Kaj je pri vsem najtežje in zakaj?

Ko nekdo želi postati sodnik, se včlani v medobčinsko sodniško organizacijo, ki ji po kraju bivanja pripada. Potem pa je potrebno narediti 20 - 25 urni tečaj, po katerem nastopi izpit iz pravil nogometne igre. Po opravljenem izpitu sodnik dobi naziv pripravnik sodnika in mora opraviti tudi praktični izpit, da pridobi naziv sodnik. Fante, ki pokažejo večji smisel za sojenje in imajo pravi občutek za igro, lahko člani društva predlagajo za talente društva in se morajo prebiti skozi zahtevne tri razrede, da nastopijo kot sodniki na tekmah 1. SNL. Seveda preboj ni lahek, saj se je treba prebiti najprej na liste za tretjo, nato na liste drugo in potem z neko izraženo konstantno kakovostjo na listo za sojenje prve lige. Trenutno nas je 12 sodnikov, ki redno sodimo 1. SNL, ter še nekaj fantov, ki občasno dobijo priložnost. Štirje sodniki in sedem pomočnikov sodnika

Damir Skomina v akciji.

imamo naziv mednarodnega sodnika, ki je tudi najvišji možni naziv.

Nogometna igra se razvija, temu pa se prilagajate tudi sodniki – kako? Na kakšen način spremljate razvoj, kako se izobražujete, izpopolnjujete?

V okviru ZNSS (Zveze nogometnih sodnikov Slovenije) opravimo tedenski seminar v Turčiji ter približno šest do sedem enodnevnih seminarjev v Ljubljani. Cilji seminarja so poenotenje kriterijev ter spremljanje novosti in sodobnih trendov sojenja. Na UEFI opravimo dva tridnevna seminarja, kjer je tematika podobna kot doma. V programu FIFA za SP 2010 je februarja potekal seminar na Kanarskih otokih, kjer smo imeli poleg testa fizične priprave tudi test iz pravil nogometne igre, angleškega jezika, psihološki test ter video test (situacije na igrišču). V septembru me ponovno čaka tak seminar, tako da se že počasi pripravljam nanj.

Za glavnega sodnika je zelo pomembna tudi odlična telesna pripravljenost. Na kakšen način vzdržujete telesno pripravljenost? Lahko opišete, kako potekajo zahtevni testi pripravljenosti?

Treningi potekajo dvakrat tedensko po društvih, sam treniram 4 do 5-krat tedensko ter sodim tekmo. Sledim programu treninga sodniškega trenerja za fizično pripravo Wernerja Helsna iz Belgije. Test pripravljenosti je sestavljen iz 6-ih šprintov, dolgih 40 m, čas pa mora biti pod 6,2 sekund za glavne in 6,0 sekund za pomočnike sodnika.

Vmes je 90 sekund premora. Nato je po 5-ih minutah odmora na vrsti intervalni tek, ki poteka tako, da tečeš 150 m

19 pod 30 sekundami in hodiš 50 metrov 35 sekund. V enem krogu na atletskem stadionu narediš dva intervala.

Potrebno je narediti 12 krogov oziroma 24 ponovitev. Na prvi pogled morda izgleda lahko, a naj preizkusi vsak sam, pa bo hitro ugotovil, da se je treba zelo potruditi. Pomočniki sodnika imajo za 50 metrov hoje na voljo 40 sekund. Čas kroga je 2 minuti in 10 sekund.

in tudi med petdesetimi kandidati za SP 2010 v Južni Afriki. Zavedam se tudi, da je za prestop med samo elito potrebno še veliko dobro odsojenih tekem in tudi ogromno sreče. Veliko zaslug pripada tudi predsedniku Zveze nogometnih sodnikov Slovenije Vladu Šajnu, ki mi je vedno stal ob strani in mi ponudil priložnost, da sem bil viden in opažen tudi v Evropi.

Na sodnike običajno leti veliko kritik, včasih upravičeno, velikokrat pa tudi neupravičeno - čemu pripisujete dejstvo, da so nogometni sodniki tako pogosto »v zobeh« tako akterjev tekem, kot tudi gledalcev (pa pri tem to ne velja zgolj za Slovenijo)?

Na EURU ste »zasloveli« kot četrti sodnik ob robu igrišča s posredovanjem med selektorjema Avstrije Hickersbergerjem in Nemčije Löwom, ki ju je nato španski sodnik Mejuto Gonzales izključil - kako se spominjate tega dogodka, ki je bil močno zastopan tudi v številnih medijih po Evropi in svetu?

Popolnoma pravilno postavljeno vprašanje in tudi trditev. V veliki večini se nas lotevajo s kritikami in izgovori, da so rezultati klubov slabi zaradi sojenja. Strinjam se, da počnemo napake, pomembno je, da niso ključne. Že res, da se nam pripetijo tudi ključne napake, a s tem je treba živeti. Do napak pride zaradi slabe postavljenosti, slabega zornega kota ali pa zato, ker enostavno ne moremo situacije kvalitetno presoditi, ker smo pokriti ali nam je zadeva skrita.

Na našem prostoru se v glavnem izhaja iz tega, da je sodnik pač podkupljen in baraba, ki nima početi ničesar drugega kakor spravljati ob živce igralce in gledalce. Potrebno je tudi razumeti, da je publika zaradi pristranskosti in pretirane privrženosti matičnemu klubu neobjektivna in s tem je treba živeti. Enako se velikokrat dogaja tudi z novinarji, ki pišejo za domači klub in neobjektivno poročajo o srečanju. Res pa je, da smo tudi sodniki nemalokrat do sebe nekritični.

Zdaj vas lahko že uvrščamo med širšo svetovno nogometno sodniško elito kako ste se vanjo uvrstili in kaj je bilo po vašem mnenju tisto, kar vas je katapultiralo mednjo? Ste morda ob prvih sodniških korakih razmišljali, da boste kdaj prišli v nogometni sodniški svetovni vrh?

Nikoli nisem razmišljal o nekakšni veliki in blesteči sodniški karieri. Vse je prišlo spontano, pravzaprav samo od sebe.

Za vsako napredovanje sem potreboval določen čas. Stopnic nisem preskakoval. Na roko mi je šlo tudi dejstvo, da je v tistem času, ko sem se prebijal navzgor, prišlo do zamenjave generacij. Zdaj sem med petdesetimi sodniki v Evropi

To je zgodba, ki sem jo že velikokrat na dolgo in široko opisal. Če povem na kratko: ne obžalujem ničesar. Oba sta bila zelo neodgovorna, zato sta bila tudi odstranjena. Sam na njuno obnašanje nisem imel vpliva, zato bom ob takem obnašanju zagotovo spet postopal enako.

Kakšni so bili odzivi vaših sodniških kolegov po tem dogodku – predsednik FIFA Sepp Blatter je bil na primer zelo oster in vas je kritiziral?

Sodniški komite UEFE in disciplinska komisije UEFE sta odločitev na tekmi sprejela z odobravanjem. Besede g.

Blatterja so bile za avstrijske medije.

Verjamem in prepričan sem, da bi bile za kake druge medije drugačne.

Nogometaši na terenu včasih v afektu izrečejo sodniku marsikatero krepko – kako vse to slišite ali preslišite? Kako določite mejo?

Res slišimo marsikaj, osnovno mejo pa si postavimo na sodniških izobraževanjih. Meja naj bi bila enotna, žal pa se nato na igrišču ne izvaja enotno. Že sam razum človeku pove, kje bi naj bila meja med sprejemljivim in nesprejemljivim.

Igralci sami pa to že vedo.

Svojevrstno doživetje so za vas prav gotovo tudi olimpijske igre v Pekingu.

Kakšna je razlika, če jih primerjate z junijskim evropskim prvenstvom v nogometu?

Olimpijske igre so se zame osebno razlikovale predvsem v vlogi, ki sem jo opravljal, saj sem bil v Pekingu v funkciji glavnega sodnika. Turnir je bil zelo kakovosten, saj ste lahko videli cel kup

Skomina: »Sem samozavesten in verjamem v svojo kakovost.«

zvezdnikov svetovnega formata. Turnir je bil zame pomemben tudi zato, ker je bil sito za svetovno prvenstvo, ki bo čez dve leti. Cilja na olimpijskih igrah si nisem postavil, moja želja je bila, da bi odsodil najbolje kar znam, saj bi s tem še vedno ostal v konkurenci za Južno Afriko. Oktobra bo namreč selekcija 54-ih sodnikov kandidatov za SP 2010 zmanjšana na 38 kandidatov. Sam sem med najmlajšimi v tej štiriinpetdeseterici, tako da so realne možnosti za SP 2010 izredno majhne.

Imate morda vzornika s piščalko v roki?

Kdo je to in zakaj? Kakšne sodnike oziroma kakšno sojenje najbolj cenite?

Vzornika nimam. Rad imam sodnike z močnim karakterjem, ki so dosledni in nepopustljivi, a morajo obenem imeti pravi občutek (»šmek«), eleganco in komunikacijo, ki ustvarja tekočo igro ter odpravlja zaplete, ki se pojavljajo skozi igro. Zelo pomembna vrlina dobrega sodnika je po mojem mnenju tudi govorica telesa (»body language«).

Dober sodnik vedno izžareva zaupanje in ima v vsakem trenutku nekakšen naravni talent kontrole nad igralci in situacijami na igrišču.

Kako želite še napredovati v sojenju kaj je vaš cilj?

Sem zdravo ambiciozna oseba. Sem samozavesten, verjamem v svojo kakovost. Prvi cilj, ki bi ga rad dosegel, je soditi v elitni Ligi prvakov in se nato v njej uveljaviti. Vsekakor pa bo svoje pokazal čas.

Tomaž Klemenčič

20 Marketing NZS

Marketinške novičke mag. Uroš Stanič

Hypo Group Alpe Adria generalni sponzor Hypo Group Alpe Adria je postal generalni pokrovitelj NZS in slovenske nogometne reprezetance. Predsednik uprave Hypo Bank, g. Anton Romih, generalni direktor Hypo Leasinga, g.

Andrej Potočnik, in predsednik NZS, g. Rudi Zavrl, so si segli v roke v mariborski poslovalnici Hypo Bank dan pred prijateljsko tekmo Slovenije in Hrvaške in pred začetkom kvalifikacijskega ciklusa za svetovno prven-

stvo izrazili željo, da bi bila reprezentanca konkurenčna v boju za mesta, ki vodijo na največje svetovno nogometno tekmovanje.

Hypo Bank, ena hitreje rastočih bank v Sloveniji, in Hypo leasing, tržni vodja na področju leasinga, sta sicer pokrovitelja nogometne reprezentance že od leta 2004, sodelovanje z Nogometno zvezo Slovenije pa se bo v prihodnje še poglobilo in nadgradilo. Novost pri

sodelovanju bo predvem izkoriščanje medijskih pravic, ki si jih je Nogometna zveza Slovenije pridržala v pogodbi o prodaji televizijskih pravic RTV Slovenija.

Generalni pokrovitelj tako pridobi televizijsko oglaševanje v napovednikih ter eksluzivne pozicije v sponzorskih blokih med prenosi tekem nogometne reprezentance. Že na tekmi s Hrvaško je znak Hypo Group Alpe Adria ekskluzivno kra-

sil reprezentančno opremo za trening in prosti čas, klopi za rezervne igralce, tunel stadiona, Hypo animacije so bile najdlje izpostavljene na elektronskih panojih ob igrišču, v novi VIP dvorani pa je Hypo Group pripravil sprejem za svoje najpomembnejše stranke iz Slovenije in Hrvaške. Pogodba o generalnem sponzorstvu je podpisana za obdobje do konca SP 2010, tako Hypo Group in NZS pa sta prepričana, da bo uspešna finančna skupina stala ob strani nogometni reprezentanci tudi v boju za EP 2012 in naprej.

21

Trženje domačih TV pravic NZS Junija letos je NZS od nemške agencije Sportfive prevzela kontrolo nad domačimi televizijskimi pravicami in izvedla prvi razpis za prodajo pravic do prenosov tekem slovenskih reprezentanc v Sloveniji. V naslednjem dveletnem obdobju bo televizijski partner NZS TV Slovenija, ki si je že pred tem prek EBU-ja zagotovila tudi TV pravice za FIFA Svetovno prvenstvo 2010. »Nacionalka« je bila sicer vedno proizvajalec TV signala s tekem A slovenske nogometne reprezentance v Sloveniji, novost v novem obdobju pa je, da NZS in RTV Slovenija stopata v neposreden pogodbeni odnos, ki bo partnerjema prinesel obojestranske koristi. Tako bo TV Slovenija v naslednjem dveletnem ciklusu poleg

TV prenosov desetih tekem A reprezentance producirala in v neposrednem ali odloženem prenosu predvajala tudi pet tekem drugih reprezentanc, NZS pa si je pridržala vse pravice do sponzorstev TV prenosov in napovednikov za le-te. S slednjimi želi zveza tudi na televizijskem mediju učinkovito promovirati tekme in prepričati čim več sloven-

skih navijačev, da si reprezentančne tekme ogledajo v živo in s tem postanejo del nove nogometne zgodbe. Obenem tudi sponzorske ponudbe NZS dobivajo bolj oprijemljivo obliko, saj je sponzorstvo televizijskih prenosov in napovednikov rezervirano ekskluzivno za tista podjetja in blagovne znamke, ki resnično vlagajo v slovenski nogomet.

Bolj pozorni gledalci bodo verjetno opazili tudi novo grafiko, prehode v počasne posnetke in oglasne bloke, ki zdaj vsebujejo elemente nove celostne grafične podobe NZS in so skupaj z drugimi elementi nove tržno-komunikacijske strategije pomembno orodje pri promociji NZS, reprezentanc in slovenskega nogometa nasploh.

bujal naše reprezentante k ponovitvi tega uspeha.

Prvič so novega Trigija predvsem mlajši ljubitelji nogometa občudovali v Ljudskem vrtu na prijateljski tekmi s Hrvaško, ko je med drugim v slačilnici obiskal mlade nogometaše

NK Maribor, ki so spremljali slovenske in hrvaške reprezentante na igrišče. V bližnji prihodnosti pa si lahko mladi ljubitelji nogometa obetajo tudi kak nov izdelek z njegovo podobo, mogoče prvič tudi v obliki prikupne plišaste igrače.

Prenova Trigija Na NZS smo skupaj z agencijo Arih, avtorji originalnega Trigija, prenovili maskoto slovenske nogometne reprezentance. Oblikovalec Tom Petruccelli je Trigija predvsem odel v nove barve, ki so sedaj skladne z barvami nove celostne grafične podobe NZS, in mu nadel

še bolj borben in nagajiv pogled, ki izžareva lakoto po doseganju zadetkov.

Trigi, ki je mnoge Slovence spremljal med zgodovinskimi nastopi reprezentance na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji in na Japonskem, bo po novem stalni gost ob igrišču in bo spod-

22

Tekme reprezentanc v letu 2008 A reprezentanca 26. 5. 2008

Švedska - Slovenija

1:0

Göteborg

prijateljska tekma

20. 8. 2008

Slovenija - Hrvaška

2:3

Maribor

prijateljska tekma

6. 9. 2008

Poljska - Slovenija

1:1

Vroclav

kvalifikacije za SP 2010

10. 9. 2008

Slovenija - Slovaška

Maribor

kvalifikacije za SP 2010

11. 10. 2008

Slovenija - Severna Irska

Maribor

kvalifikacije za SP 2010

15. 10. 2008

Češka - Slovenija

Teplice

kvalifikacije za SP 2010

U - 21 reprezentanca 26. 3. 2008

Slovenija - Rusija

0:4

Domžale

prijateljska tekma

19. 8. 2008

Anglija - Slovenija

2:1

Hull

prijateljska tekma

5. 9. 2008

Škotska - Slovenija

3:1

Falkirk

kvalifikacije za EP 2009

9. 9. 2008

Slovenija - Finska

Velenje

kvalifikacije za EP 2009

1. 10. 2008

Slovenija - Hrvaška

Pokal Mirop

28. 10. 2008

Madžarska - Slovenija

Pokal Mirop

12. 11. 2008

Slovenija - Slovaška

Pokal Mirop

U - 19 reprezentanca (letnik 1989 in mlajši) 12. 8. 2009

Hrvaška - Slovenija

3:1

Bistra

kvalifikacije

13. 8. 2008

Slovenija - Hrvaška

0:1

Brežice

kvalifikacije

10. 10. 2008

Norveška - Slovenija

Lendava

kvalifikacije za EP 2009/1. krog

12. 10. 2008

Slovaška - Slovenija

Lendava

kvalifikacije za EP 2009/1. krog

15. 10. 2008

Slovenija - Armenija

Lendava

kvalifikacije za EP 2009/1. krog

U - 18 reprezentanca 18. - 25. 5.2008

Slovenija - San Marino

2:0

Salerno

turnir

18. - 25. 5.2008

Slovenija - Romunija

2:2

Salerno

turnir

18. - 25. 5.2008

Slovenija - Anglija

2:2

Salerno

turnir

18. - 25. 5.2008

Slovenija - Estonija

3:0

Salerno

polfinale turnirja

18. - 25. 5.2008

Slovenija - Italija

0:2

Salerno

finale turnirja

Slovenija je na turnirju osvojila 2. mesto.

U - 17 reprezentanca (letnik 1991 in mlajši) 25. 2. 2008

Slovaška - Slovenija

3:5

Senec

prijateljska tekma

27. 2. 2008

Slovaška - Slovenija

2:4

Senec

prijateljska tekma

17. 3. 2008

Slovenija - Wales

1:1

Severna Irska

kvalifikacije za EP/elite round

19. 3. 2008

Severna Irska - Slovenija

0:2

Severna Irska

kvalifikacije za EP/elite round

22. 3. 2008

Slovenija - Škotska

0:1

Severna Irska

kvalifikacije za EP/elite round

U - 16 reprezentanca (letnik 1992 in mlajši) 26. 4. 2008

Slovenija - Italija

0:2

Gradisca

turnir Evropa Unita

27. 4. 2008

Slovenija - GO GO

2:0

Vipava

turnir Evropa Unita

28. 4. 2008

Slovenija - Mehika

0:2

Tolmin

turnir Evropa Unita

27. 5. 2008

Slovenija - Madžarska

3:3

Odranci

prijateljska tekma

29. 5. 2008

Madžarska - Slovenija

4:1

Andrashida

prijateljska tekma

23 26. 8. 2008

Slovenija - BiH

1:2

Ruše

prijateljska tekma

28. 8. 2008

Slovenija - BiH

1:1

Kidričevo

prijateljska tekma

25. 9. 2008

Slovenija - Turčija

Krasnodar

kvalifikacije za EP

27. 9. 2008

Malta - Slovenija

kvalifikacije za EP

30. 9. 2008

Slovenija - Rusija

kvalifikacije za EP

U - 15 reprezentanca letnik 1993 in mlajši 3. 5. 2008

Slovenija - Slovaška

2:3

Ruše

prijateljska tekma

5. 5. 2008

Slovenija - Slovaška

1:1

Kidričevo

prijateljska tekma

0:4

Lendava

prijateljska tekma

Ženska A reprezentanca 27. 8. 2008

Slovenija - Bolgarija

13. 9. 2008

Slovenija - Slovaška

Ptuj

prijateljska tekma

2. 10. 2008

Grčija - Slovenija

Atene

kvalifikacije za EURO 2009

25. 10. 2008

play-off

kvalifikacije za EURO 2009

29. 10. 2008

play-off

kvalifikacije za EURO 2009

Ženska U - 19 reprezentanca 25. 9. 2008

Škotska - Slovenija

Šmartno ob Paki

kvalifikacije za EURO 2010

27. 9. 2008

Slovenija - Anglija

Velenje

kvalifikacije za EURO 2010

30. 9. 2008

Slovaška - Slovenija

Dravograd

kvalifikacije za EURO 2010

Ženska U - 17 reprezentanca 15. 10. 2008

Rusija - Slovenija

Šmartno ob Paki

kvalifikacije za EURO 2010

17. 10. 2008

Slovenija - Švedska

Velenje

kvalifikacije za EURO 2010

20. 10. 2008

Armenija - Slovenija

Dravograd

kvalifikacije za EURO 2010

FUTSAL A reprezentanca 23. 11. 2008

Slovenija - Belgija

prijateljska tekma

24. 11. 2008

Slovenija - Belgija

prijateljska tekma

U - 21 reprezentanca 23. 11. 2008

Slovenija - Belgija

prijateljska tekma

24. 11. 2008

Slovenija - Belgija

prijateljska tekma

Slovenija se je uvrstila na EP U-21, ki bo v začetku decembra v Rusiji. Žreb bo potekal 16. in 17. 9. v St. Peterburgu.

Zbrala: Lea Soklič

ODKLIKAJ!

www.nzs.si zamenjaj stil: domači gosti

24

25 Reprezentanca do 21 let

Gostovanje pri mladih levih Zahvaljujoč rednim stikom Nogometne zveze Slovenije z angleško nogometno zvezo je bilo v preteklosti odigranih že kar nekaj prijateljskih tekem med mlajšimi selekcijami obeh držav. Tokrat smo se z veseljem odzvali na povabilo in v avgustovskem mednarodnem terminu z reprezentanco do 21 let gostovali v Hullu.

V tej starostni kategoriji sta se obe državni selekciji pomerili že februarja 2002 v Novi Gorici, ko so z golom igralca Newcastla Shole Ameobija minimalno zmago slavili gostje. Slast zmage nad Angleži pa je že okusila reprezentanca do 19 let pod vodstvom selektorja Zupana v drugem krogu kvalifikacij za EP leta 2004 v Celju in reprezentanca do 16 let pod vodstvom selektorja Roba, ki je s 3:1 debitiral na klopi kadetske reprezentance februarja 2007 v sončnem Kopru.

Slovenska mlada reprezentanca se je zbrala dan pred odhodom v Anglijo in se takoj soočila z neprijetnimi spoznanji. Zaradi poškodb je nekaj igralcev odpovedalo prihod in strokovno vodstvo je bilo prisiljeno v zadnjem trenutku z novimi vpoklici »zakrpati« nastale vrzeli. V polni postavi je reprezentanca tako opravila le trening na prizorišču večer pred tekmo. Kljub nekaterim odpovedim nas je vse veselilo dejstvo, da so prisotni igralci zdravi in močno motivirani za obračun proti dodobra uveljavljenim vrstnikom.

Angleški selektor Stuart Pearce je sestavil izredno močno ekipo, sestavljeno iz mladih zvezdnikov, ki so med drugim že okusili utrip angleške A reprezentance. Richards, Lennon, Huddlestone, Agbonlahor in drugi so seveda vzbujali spoštovanje, še bolj impresiven pa je pogled na lestvico skupine 3 kvalifikacij za UEFA »U-21« EP, kjer na vrhu kraljuje Anglija s 17 točkami in brez poraza v sedmih tekmah. Ne gre spregledati tudi podatka, da v letu 2008 do tekme s Slovenijo reprezentanca Anglije do 21 let še ni prejela zadetka.

Ne glede na navedeno se selektor Tomaž Kavčič in njegovi varovanci pred tekmo niso obremenjevali z imeni in rezultati, ki jih premorejo angleški vrstniki. To se je najbolje pokazalo na igrišču, ko so naši mladi upi odločno začeli in nič kaj spoštljivo krenili v dvoboj pred 10.000 gledalci. Po uvodnem otipavanju je Slovenija začela nadzorovati potek igre in s kratkimi podajami nekoliko presenetila domačine. Odločni pristop igralcev v belozeleni barvni kombinaciji je bil nagrajen v 12. minuti,

Ekipa, ki je začela tekmo v Hullu: stojijo z leve: Elsner, Rozman, Korun, Matavž, Pečnik, Viler; čepijo z leve: Salkič, Velikonja, Apatič, Cvijanovič, Rajčevič.

ko je vezist Uroš Korun odlično podal v kazenski prostor Angležev, napadalec Hit Gorice Etien Velikonja pa je rutinirano zadel mrežo vratarja Lewisa.

Velikonja je dosegel zadetek v drugem nastopu v dresu U-21 reprezentance.

Po dvajsetih minutah igre so Angleži vzpostavili ravnovesje, rezultat njihove igre pa sta bila zadetka Richardsa in Milnerja v 25. in 35. minuti. Poleg obeh zadetkov so Angleži zadeli še vratnico.

V drugem polčasu so imeli Angleži rahlo terensko premoč, svoje pa je pristavila še izključitev Pečnika v 63. minuti. Kljub igralcu manj so slovenski nogometaši še naprej igrali pogumno in dvakrat resno zapretili preko Tima Matavža. Tim je bil pred vrati žal premalo zbran, sicer bi mladim Angležem že drugič zabil zadetek (prvič je bil uspešen leta 2006 v dresu U-18 reprezentance na tekmi v Bournemouthu).

Angleži so na vsak način poskušali doseči še tretji zadetek, vendar je bil v vratih zanesljiv Jan Koprivec. Selektor Kavčič in slovenski reprezentantje so bili deležni pohval angleške strokovne javnosti in po zaključnem sodnikovem žvižgu prejeli zaslužen aplavz.

Mlada reprezentanca Slovenije bo v okviru kvalifikacij za UEFA »U-21« EP 2009 odigrala še dve tekmi. Tokratna tekma je bila dobrodošla priprava na gostovanje na Škotskem, medtem ko se bo od domače publike generacija letnika 1986 in mlajših poslovila na stadionu Ob jezeru v Velenju v obračunu proti Finski.

Glede na dejstvo, da v Ljubljani kmalu pričakujemo sodoben nogometni objekt, ni odveč nameniti nekaj besed prizorišču tekme med Anglijo in Slovenijo. Kingston Communication Stadium je bil zgrajen leta 2002 za 43,5 milijona angleških funtov. Stadion je za razliko od ostalih prvoligaških stadionov v lasti mestne občine, z njim pa upravlja družba Superstadium Management Company, ki ima z mestom sklenjeno najemno pogodbo. Objekt sprejme 25.000 gledalcev in je namenjen predvsem nogometu in rugbyju.

Seveda pa KC Stadium ni namenjen samo športnim dogodkom, temveč tudi različnim poslovnim in družabnim aktivnostim. Vsak mesec se na stadionu odvije sto različnih aktivnosti, še posebej ponosno pa gostijo Yorkshirsko gospodarsko konvencijo.

Mladen Čičmir

26 Ženski nogomet

Poškodbe pri dekletih Verjetno se vsi strinjamo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v naših življenjih. Pa vendar se moramo zavedati, da vsakič, ko stopimo na igrišče, tvegamo, da se bomo poškodovali … Večina raziskav v športni medicini zajema problematiko poškodb pri moškem nogometu. Nas pa zanima, kako je to pri dekletih.

Zavedamo se, da nogomet doživlja velik vzpon, saj ga vedno več deklet po celem svetu igra. Po podatkih FIFE se je v zadnjih desetih letih število deklet v nogometu povečalo; v ZDA za 210 %, za 250 % v Švici in v Nemčiji za 160 %. Številne druge države tudi prikazujejo podobno »eksplozivno« rast v ženskem nogometu.

FIFA ne ignorira tega nogometnega »buma«. Poleg tekmovanj v članski kategoriji (olimpijske igre, svetovno, evropsko prvenstvo ...) skrbi tudi za mlajše selekcije. Torej, nenehna skrb za razvoj ženskega nogometa je prioriteta Fife, hkrati pa omogoča dekletom biti del te čudovite igre. Vendar, kljub naraščajočemu številu aktivnih igralk, raziskave o različnih segmentih igre temeljijo na moški populaciji, zelo malo vemo o dekletih. Kar pomeni, da je domala ves razvoj osnovan na raziskavah, narejenih pri moških.

Poškodbe pri dekletih na FIFA turnirjih FIFA ima podatke o poškodbah, ki so se zgodile na 7 mednarodnih turnirjih (174 tekem): na svetovnih prvenstvih (1999, 2003), olimpijskih igrah (2000, 2004) in mladinskih prvenstvih

poškodbe nog pa so poškodbe gležnja (24 %), kolena (11 %) in stegna (12 %).

Skoraj vse študije o poškodbah pri ženskem nogometu temeljijo na poškodbah kolen, posebno sprednjih križnih vezi.

Rizične aktivnosti med igro Če bi vas vprašali, kateri je najnevarnejši element nogometne igre, kaj bi odgovorili? Verjetno bi se vsi strinjali, da je to t. i. drseči štart. Največ poškodb se zgodi pri njem, le 16 % vseh poškodb nastane med akcijami brez kontakta. Skoraj 30 % poškodb deklet pri drsečem štartu se zgodi brez prekrška, medtem ko se vsaj polovica vseh poškodb pri moških zgodi ob prekršku. Zdi se torej, da obstaja razlika pri poškodbah med spoloma.

Za večino igralcev je zanimivo dejstvo, da se poškodbe dogajajo tako tistemu, ki drseči štart izvaja (45 %), kot igralcu z žogo (55 %).

Tekma, trening, trava ali umetna trava – je pomembno?

(U-19 2002, 2004; U-20 2006). Zabeleženo je bilo 387 poškodb, kar pomeni povprečno 2,2 poškodbi na tekmo (pri moških je povprečje 2,7). Znano je tudi, da je število poškodb pri mlajših selekcijah večje, tako pri moških kot pri ženskah. Tu pa se pojavlja vprašanje, zakaj? Mogoče zaradi manjše izkušenosti ali večje želje po dokazovanju in napredovanju v člansko selekcijo?

Iz izkušenj vemo, da se večina poškodb zgodi na tekmi, ko sta intenzivnost in angažiranost za igro na najvišjem nivoju. Primerjava med številom poškodb na tekmi in treningu kaže, da so poškodbe na tekmah 6- do 8-krat pogostejše. Na splošno so poškodbe spodnjih ekstremitet najpogostejše, ne glede na to, ali gre za trening ali tekmo.

Vendar pa se število poškodb glave in vratu bistveno poveča na tekmah.

Približno 2/3 poškodb se zgodi, po pričakovanju, na spodnjih ekstremitetah.

Naslednja najpogostejša lokacija je glava (okoli 20 % vseh poškodb), sledita trup (9 %) in roke (8 %). Ta podatek velja za oba spola, najpogostejše

Zelo veliko je polemik glede igranja na umetni ali naravni travi. Ali obstaja razlika v številu poškodb glede na podlago igrišča? Odgovor na to vprašanje lahko da samo obširna raziskava.

Zaenkrat pa lahko trdimo, da je število

Približno dve tretjini poškodb se zgodi na spodnjih ekstremitetah.

poškodb ne glede na podlago podobno tako na tekmah kot na treningih.

Zaključki glede značilnosti poškodb pri dekletih 1. Število poškodb pri dekletih je manjše kot pri moških.

2. Splošni vzorec poškodb, ki so bile predmet raziskave, je pri dekletih nižji kot pri fantih.

3. Pri dekletih je več poškodb glave in kolenskih vezi.

4. Število poškodb je večje na tekmah kot na treningih.

5. Do sedaj ni nobena raziskava pokazala razlike v številu poškodb na umetni travi in na naravni travi.

Povzetek Iz zgoraj navedenega lahko povzamemo, da dekleta ne »zaostajajo« za moškimi glede poškodb. Podatki so zbrani na podlagi raziskav, narejenih pri profesionalnih igralcih in igralkah.

Ker pa vemo, da v Sloveniji trenutno ni profesionalnih igralk, to pomeni, da so naši podatki neprimerljivi s Fifino raziskavo. Vsekakor imamo na tem področju zelo malo podatkov. Zanimivo bi bilo primerjati te rezultate z našo populacijo.

Vsekakor pa lahko brez kakršnekoli raziskave trdimo, da je najboljša rešitev za zmanjševanje poškodb v preventivi, torej v maksimalni telesni pripravljenosti deklet.

Tanja Lekić, prof. športne vzgoje

27 Futsal

Rusija vse bliže Gorica prvič, Puntar drugič, prvi cilj je Rusija, drugi Madžarska. Svetovno študentsko futsal prvenstvo v Kopru. Tako bi lahko na kratko opisali dogajanje v slovenskem futsalu v zadnjem obdobju in načrte za naprej.

Gorici je uspel veliki met. Veliko vloženega denarja v projektu naskoka na vrh slovenskega futsala se je vsaj delno vrnilo v obliki naslova državnega prvaka za preteklo sezono. Prvič v ne tako dolgi zgodovini kluba. Po rednem delu prvenstva sicer ni kazalo na šampionsko nadaljevanje, vendar so igralci iz mesta igralnic v končnici pokazali pravi obraz in v finalu play-offa v treh srečanjih prav tolikokrat premagali prvouvrščeno ekipo po rednem delu, litijsko Sveo. So pa imeli Goričani priložnost osvojiti dvojno lovoriko, saj so bili tudi finalisti pokalnega tekmovanja. Finale štirih ekip, ki je bilo odigrano v mestu vrtnic, so v finalnem srečanju sebi v prid odločili igralci, katerih sponzor je spet nekako povezan z igralništvom.

Puntar Casino Safir je tako v Tolmin prinesel še drugo pokalno lovoriko.

Za proslavljanje pa igralci Gorice niso imeli prav veliko časa, saj jih je že v začetku avgusta čakal kvalifikacijski turnir UEFA futsal pokala, nekakšne »futsal lige prvakov«, ki je v novi sezoni dosegla rekordno udeležbo, saj se je v tekmovanje prijavilo kar 45 državnih prvakov. Še en dokaz več, da si futsal počasi, a vendarle utira svojo pot v Evropi. »Le« še sedem prvakov manjka, pa bodo udeležene prav vse članice krovne evropske zveze. Če se povrnemo h goriškemu nastopu, lahko rečemo, da so na Finskem opravičili vlogo favorita in z nekaj malimi težavami opravili z vsemi konkurenti ter zabeležili tri zmage. Najprej je »padel« prvak Malte (11:0), nato Irske (4:2), v odločilnem srečanju še domača ekipa s pomenljivim delnim imenom Golden team Aspoo. Bilo je 2 : 1, pri

čemer bi tudi neodločen izid Goričane peljal v prvi krog. Ta jih čaka že v uvodu meseca septembra, ko bodo prav tako morali na gostovanje, tokrat malo bliže. Črnogorski prvak Municijum iz Plevlja bo gostil eno izmed skupin v Podgorici, v kateri je nesporni favorit portugalska Benfica, četrti udeleženec je prvak Grčije Athena 90. Prvi dve mesti na turnirju vodita med šestnajst najboljših v Evropi, zagotovo pa Goričani niso brez možnosti. Z okrepitvami iz prestopnega roka, pridobili so dva reprezentanta, so tudi nesporni favorit nove sezone, ki se s tekmami 1. kroga prične 12. oziroma 13. septembra.

Dober teden prej se bo tudi uradno pričela sezona s srečanjem super pokala, kjer se bosta v Tolminu pomerila pokalni (Puntar Casino Safir) in državni prvak (Gorica). Omenimo lahko, da je v kategoriji do 21 let naslov odšel v Tolmin, v finalu so ugnali Dobovec, ki je sklonjenih glav odšel iz igrišča tudi v odločilnem srečanju v kategoriji do 17 let, kjer so slavili mladi igralci iz dežele »suhe robe«, Ribnice. V dve leti mlajši kategoriji je naslov ponovno romal v Kobarid. Nova člana prve lige v sezoni, ki prihaja, sta Oplast Kobarid in prvič Benedikt, prvoligaško druščino sta morala zapustiti Extrem in Izola.

Goričani so prvič slavili naslov državnega prvaka v futsalu, potem ko so v play-offu trikrat premagali Sveo Lesno iz Litije. Foto: Blaž Bratkovič.

28 Brazilci na svojih tleh Konec meseca septembra se bo v Rio de Janeiru in Brasilu pričelo svetovno futsal prvenstvo. Tokrat prvič z 20 ekipami. V deželi karnevala in sambe so domačini favorit številka 1, s čimer se zagotovo ne strinjajo predvsem evropske države, na čelu s še vedno aktualnimi prvaki, Španci. Slovenije v Braziliji ne bo, spomnimo se - v odločilnem srečanju so jih ugnali Portugalci. Žal še vedno velja pravilo »enakopravne« udeležbe reprezentanc z vseh koncev sveta, kar kvaliteto tekmovanja postavlja v ozadje, saj se dogaja in se bo tudi tokrat, da bodo vsaj v predtekmovanju doseženi izidi z dvomestno številko. Že prav, da sodelujejo tudi »eksoti«, pa vendar se postavlja vprašanje, ali ima to smisel, ko je v nekaterih delih sveta, tu mislim predvsem na Evropo in celotno Ameriko, še kopico reprezentanc, ki so kvalitetnejše in bi takšnemu tekmovanju dale zagotovo večjo težo, predvsem pa kvaliteto.

po nepriljubljenem dejanju, odpovedi nekaterim reprezentancam.

Zelo kvalitetna srečanja so bila zagotovljena že z imeni posameznih igralcev reprezentanc, saj so imele le-te v svojih vrstah večinoma igralce članske ali U-21 reprezentance, med njimi pa so »kraljevali« Brazilci s svojim tehničnim znanjem. Slovenske študente so zastopali kar člani reprezentance U-21 (fantje so vsi po vrsti študentje, kar je zagotovo pohvalno), ki so prvenstvo izkoristili za prvi zbor v novi sezoni, v kateri jih meseca decembra v ruskem Sankt Peterburgu čaka premierni nastop na evropskem prvenstvu. Žreb dveh tekmovalnih skupin za EP je 17. septem-

bra. Vse skupaj se bo zares pričelo s tekmami prvega kroga 8. decembra.

Pričakovanja so že zdaj velika, saj je vse skupaj vrhunec dosedanje športne poti izbrancev, ki jih bo selektor Tesko popeljal na EP. Ne pozabimo še na AA reprezentanco, saj jo v mesecu marcu prihodnje leto čakajo kvalifikacije za EP na Madžarskem, kjer bo prvič nastopilo 12 reprezentanc. Žreb kvalifikacijskih skupin je 10. septembra v Nyon-u. Za zdaj imata obe reprezentanci zagotovljeni po dve prijateljski srečanji; konec meseca novembra se bodo naši pomerili z Belgijci.

Stane Kokalj

Študentje preplavili slovensko obalo Zato pa so bili ljubitelji futsala v deželici pod Alpami lahko navdušeni nad prikazanim na svetovnem študentskem prvenstvu. Med 24. in 31. avgustom je v Kopru potekalo 11. svetovno univerzitetno prvenstvo v futsalu (SUPF), ki ga je organizirala Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA), v sodelovanju z Univerzitetno športno zvezo Primorske (UŠZP). SUPF spada v okvir svetovnih univerzitetnih prvenstev pod okriljem Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU). Partnerja projekta sta bili tudi FIFA in Nogometna zveza Slovenije.

Prvaki so (prvič v zgodovini svetovnih univerzitetnih prvenstev v futsalu) postali Portugalci, Slovenija pa se je uvrstila na visoko, a hkrati nehvaležno 4. mesto. SUPF se je poleg Slovenije udeležilo še 15 svetovnih univerzitetnih ekip v futsalu: Brazilija, Češka, Francija, Izrael, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Malezija, Portugalska, Slovaška, Srbija, Turčija, Ukrajina, Urugvaj in Velika Britanija. Koper je tako v zadnjem tednu avgusta gostil več kot 300 udeležencev, ki so zastopali svojo državo. Zanimanje posameznih reprezentanc za udeležbo pa je močno preseglo številko sodelujočih, tako da je organizator moral seči

Akcija s tekme futsal reprezentanc U-21, Slovenija – Belgija (4:2), po kateri se je Slovenija uvrstila na EP. Foto: Blaž Bratkovič.

Veselje ekipe U-21, ki jo decembra letos čaka nastop na EP v Sankt Peterburgu. Foto: Blaž Bratkovič.

29 Klubi v evropskih tekmovanjih

Evropski september ostaja pusta želja Slovenski predstavniki v evropskih nogometnih tekmovanjih se znova niso naigrali. Želje, da bi vsaj nekdo na igrišču dočakal september, so se dokončno sesule v prah po pričakovanem izpadu Interblocka proti Herthi. V štirinajstih »slovenskih« dvobojih le štiri zmage.

Počitka, ki je v toplih poletnih mesecih »klical na pomoč« po razburljivem dogajanju na razkošnem evropskem prvenstvu v osrčju Alp, letos v vsej silni širini na svoji koži niso izkusili nogometaši iz Nove Gorice. »Vrtnice« so pod vodstvom novega trenerja Primoža Glihe branile slovenske barve v pokalu Intertoto. Za uvod so brez večjih težav »pohrustale« Hibernians. Malteški amaterji so jo po prepričljivem domačem porazu sicer zagodli ljubiteljem športnih stav z »borbenim« remijem v Športnem parku, slaba volja pa je bila hitro odpravljena s presenetljivih 1:1 v Sofiji. Bolgarski Černomorec je bil primoran reševati svojo kožo v gosteh. Z manjšo pomočjo sodnikov in neprepoznavne neučinkovitosti Glihine čete so zlahka uresničili zadani cilj in iz evropskega zemljevida pahnili prvega izmed štirih slovenskih predstavnikov v evropski sezoni 2008/09.

Interblock prvič med evropsko druščino V pokalu UEFA, ki je bil zaradi številčnosti (znova) skrbno razdeljen po geografskem ključu, sta novo poglavje v klubski zgodovini odprla Koper in Interblock.

Prvega nastopa v evropski druščini so se še sploh razveselili Ljubljančani, ki so kanili ambiciozni nogometni projekt predstaviti tudi onkraj državnih meja. Takrat še Skočićeve izbrance je pot krstne izvedbe ponesla v Podgorico, kjer so proti Zeti za ugoden razplet trepetali vse do zadnjih trenutkov, ko je izenačujoči zadetek dosegel Ivan Jolić.

Arena Petrol, ki je po pokalnem naslovu poskrbela za nepozaben nasmeh na licu Joca Pečečnika, se je znova izkazala za srečno prizorišče »kockarjev«. V tretje pa vendarle ni šlo ... Kakorkoli že, novo »uspavanko« s Črnogorci je z zadetkom v končnici prekinil Dario Zahora. Sledilo je lepo darilo. Ples kroglic je najmlajšemu slovenskemu prvoligašu namenil

veliko Hertho. Zvezdniki Berlinčanov so tako najavili prihod v Celje, odprava Interblocka pa si je potihoma polnila domišljijo z optimističnimi obrisi veselja na Olimpijskem štadionu. Slednjega zaradi koncerta Madonne ni dočakala, po dveh porazih pa tudi ni bilo pretiranih razlogov za zadovoljstvo. V soju zamenjave trenerjev, nenadejane napake Rozmana, skromnih predstav v prvenstvu in bolezni Bigona je bil dvoboj s člani priljubljene Bundeslige hitro pozabljen.

Boleč poraz v Novi Gorici Za »kanarčke« se je kratek evropski sprehod končal že v Skadru. Pa čeprav je ostala tam mreža Koprčanov nedotaknjena. Slovenski podprvak, ki je še enkrat več vstopil v sezono vidno oslabljen, je proti Vllaznii skušal zaigrati na struno primorske mladosti in neustrašne volje prvega stratega Vlada Badžima. Albanci so na prvi tekmi, zaradi neprimernosti Bonifike je bila odigrana v Novi Gorici, na krilih protinapadov in Xhevahirja Sukaja že v prvem polča-

su prišli do dveh zadetkov prednosti.

Storjen je bil usodni korak, katerega temeljev ni zamajal niti častni gol Mitje Vilerja.

Domžale igrale, Dinamo zabijal Slovenski evropski »četverec« brez jesenskega krmarja je v tej sezoni odigral 14 tekem. Razmerje zmag in porazov se je s teniškim rezultatom 4:6 končalo v prid besedi, ki jo nesporno večina športnikov sovraži. Štiri srečanja so se končala brez zmagovalca. Zadovoljstvo po dveh zaporednih zmagah so občutili le Domžalčani. Slovenski prvaki, ki so drugo leto zapored naskakovali vstop v prestižno ligo prvakov, so v uvodnem predkrogu, težje, kot je to sporočal rezultat (1:0 in 2:0), izločili Dudelange. Po Luksemburžanih je sledila že »prežvečena« zgodba. Nepredvidljivi žreb jim je namenil zagrebški Dinamo. Znova. Lani so jo »ravbarji« v težko pričakovanem sosedskem dvoboju, ki ni minil brez udeležbe najvišjih državnikov, odnesli z dvema porazoma. Leto dni kasneje so se sicer samozavestni hrvaški prvaki sklicevali na previdnost. Bila je odveč. Že v gosteh so nakazali, da v Evropi odloča visok odstotek izkoriščenih priložnosti, medtem ko število strelov na gol ni vredno kaj prida. Surova realnost je srčne varovance Roberta Pevnika po rami še enkrat potrepljala sredi Zagreba. Bo žreb, če si bodo Domžalčani to čast seveda priigrali, prihodnje leto pokazal več razumevanja?

Berlinska Hertha je bila za Interblock prevelik zalogaj.

Rok Plestenjak

30

31 Medicina in nogomet

Zdravljenje sklepnih poškodb Uspešno in varno vrnitev poškodovanega športnika na športno igrišče oziroma poškodovanca v njegovo življenje pogojujeta in omogočata le pravočasna in pravilna ugotovitev poškodb in pravočasno in pravilno zdravljenje.

S timskim pristopom je ugotavljanje poškodb pravočasno in pravilno, zdravljenje in preprečevanje le-teh pa uspešnejše. Pomemben del dejavnosti zdravljenja sklepnih poškodb zajema tudi raziskovalno delo.

Poškodovanec mora biti vedno pregledan s strani zdravnika, ki je usmerjen v zdravljenje sklepnih in športnih poškodb, ki ob pomoči sodobnih diagnostičnih pripomočkov ugotovi vrsto in obsežnost poškodbe. Če je poškodba takšne narave, da je prva in pravilna izbira konzervativno (ne-operativno) zdravljenje, pregled opravi še fizioterapevt. Po strokovnem posvetu z zdravnikom se odločita, kako bo potekala fizioterapevtska obravnava.

Naredi se program dela, kjer se rezultati uspešnosti fizioterapije ocenjujejo po vsakokratni fizioterapevtski obravnavi. Fizioterapevtske obravnave se od standardnih razlikujejo predvsem po tem, da so usmerjene individualno, ciljano, kar pomeni, da so usmerjene k reševanju oziroma odpravi vzrokov težav, posledic poškodb in ne k odpravi težav samih.

Cilj vsakega zdravljenja je seveda čimprejšnja vrnitev poškodovanca v življenje. Toda, bolj kot čas je za uspešno vrnitev pomembna pravočasna, pravilna in kvalitetna obravnava tako s strani zdravnika kot s strani fizioterapevta in strokovnih sodelavcev (športni, osebni, atletski trener).

Rezultati in cilji obravnave poškodovanca pa ne smejo biti usmerjeni kratkoročno, temveč dolgoročno. V procesu obravnave je treba poškodovanca »naučiti«, kako preprečiti ponovni nastanek enakih poškodb in kako se izogniti oziroma zmanjšati verjetnost za nastanek drugih sklepnih in športnih poškodb.

Delo zdravnikov in zdravstvenih delavcev na tem področju temelji na dosežkih in dognanjih tako sodobnih kliničnih kot znanstvenih raziskav. Rezultate svojega dela ocenjujejo in preverjajo s pomočjo uporabe objektivnih metod in tehnik. Ta način dela je pomemben in potreben tako za vsakdanje delo zdravnikov in zdravstvenih delavcev

kot za samega poškodovanca, saj mu to daje dodatno potrditev, da je njegova vrnitev v življenje zdrava in časovno pravilna.

Poškodbe prednje križne vezi Prednja križna vez skupaj z zadnjo križno vezjo, notranjo ter zunanjo stransko vezjo predstavlja osnovno strukturo ligamentarnega aparata kolenskega sklepa. Ligamentarni aparat kolenskega sklepa je pomemben za biomehaniko sklepa. Vezi namreč usmerjajo in vodijo gibanje kolena. Prednja križna vez ima izredno pomembno vlogo pri stabilizaciji kolenskega sklepa, saj preprečuje drsenje golenice naprej in preprečuje preveliko zunanjo rotacijo. Prednja križna vez je poškodovana pogosteje kot ostale kolenske vezi. Poškodbe prednje križne vezi so ene izmed najpogostejših športnih poškodb in športnice si prednjo križno vez poškodujejo pogosteje kot športniki. Pri poškodbah vezi ločimo različne stopnje poškodbe vezi: • V primeru prve stopnje so vezi raztegnjene in v večini primerov ostanejo nepoškodovane. Pri pregledu se ugotovi občutljivost za pritisk.

Koleno je v primeru poškodbe prve stopnje stabilno.

• Pri drugi stopnji se pojavi krvavitev različnih razsežnosti glede na število pretrganih vlaken. Stabilnost kolenskega sklepa je v večini primerov ohranjena.

• Pri tretji stopnji poškodbe so vezi popolnoma raztrgane. Izgubljena je funkcija vezi in kolenski sklep je nestabilen.

Prednja križna vez je najpogosteje poškodovana, kadar gre za zvin kolenskega sklepa. Pri ugotavljanju poškodbe je izredno pomembno, da poškodovanec zdravnika obvesti o mehanizmu

poškodbe, kdaj se je pojavila oteklina in ali je že prej imel kakšno poškodbo istega kolena. Najpogosteje poškodovanci pri poškodbah kolenskih vezi, še posebej prednje križne vezi, navajajo, da so občutili nekakšen pok oziroma raztrganje ali pretrganje in da so imeli občutek, kot da se je koleno hotelo izpahniti oziroma da se je izpahnilo.

Zdravljenje (operativno ali ne-operativno) je odvisno od stopnje poškodbe vezi. Poškodbe prve in druge stopnje se običajno zdravijo ne-operativno, s počitkom, krioterapijo (terapija z ledom) in s ciljano mišično rehabilitacijo. Kadar gre za poškodbo tretje stopnje (popolno pretrganje prednje križne vezi), je zdravljenje operativno. Napravi se rekonstrukcija prednje križne vezi. Obstajajo različne tehnike rekonstrukcije prednje križne vezi. V primeru aktivnih športnikov se v zadnjem času vse pogosteje tudi poškodbe prve in druge stopnje zdravijo z operativnim zdravljenjem.

Po operativnem posegu je ključnega pomena vodena rehabilitacija, ki je v prvi fazi usmerjena v vzpostavitev pravilne biomehanike kolenskega sklepa in dosego pravilne mišične aktivnosti sprednje in zadnje stegenske mišice.

Druga faza rehabilitacije je usmerjena v mišično rehabilitacijo, ki vključuje trening mišične moči in vzdržljivosti, trening živčno-mišične kontrole, pliometrični trening in funkcionalni trening. Rehabilitacija traja 6 mesecev.

Nepravilno in nepravočasno zdravljenje poškodbe prednje križne vezi ima usodne posledice, ki lahko vodijo v poškodbe sklepnega hrustanca in drugih struktur kolenskega sklepa. Da pa bi bilo nepravilno in nepravočasno zdravljenih poškodb prednjih križnih vezi čim manj, je ključnega pomena, da se pri vsakem zvinu kolenskega sklepa, pa naj bo še tako »nepomemben«, ugotovi, katere strukture kolenskega sklepa so bile poškodovane, in se le-te tudi primerno zdravi.

Lovro Galuf ARTHRON, Zavod za sklepne in športne poškodbe

32