Zanimivosti Kako je Ljubljančanka postala Jeseničanka

Vlasta Martinčič je svojo strast do vzponov na okoliške vrhove s Šmarne gore nad Ljubljano prenesla na Španov vrh nad Jesenicami. Prav ljubezen do narave je nekega dne poskrbela za to, da sta si Vlasta in njen mož Janez poiskala novo življenjsko okolje v naselju Gorenjski sonček na Jesenicah.

Vlasta in Janez Martinčič, znani glas z radijskih valov, sta se več desetletij iz Ljubljane pogosto vozila v Kranjsko Goro, kjer sta uživala v rekreaciji. Oba vpeta v naporen delavnik sta si po tihem vedno želela, da bi se nekoč preselila v Kranjsko Goro, vendar si zaradi visokih cen nepremičnin tega nista mogla privoščiti. Tako se je Vlasti pri vožnji skozi Jesenice v poletnem času, ko je bil promet z avtoceste preusmerjen skozi mesto, nenadoma utrnila misel, da bi lahko živela na Jesenicah, ki so jima bile všeč in imajo živi na Brodu v Vižmarjah in do nje ima prav toliko vožnje, kot jo je imela v konicah iz Most v Ljubljani, kjer je živela prej – okoli 35 minut.

Začetek vzponov Na Šmarno goro je redno začela hoditi pri 15 letih, ko je Miha Ledinek z ženo Joži prevzel gostilno na vrhu in je s trdim delom mnogim dal vzgled in navdih. Od takrat ima rada hribe in jih redno obiskuje. Okoli 35. leta se je na Šmarno goro v enem letu povzpela stokrat, potem jo je leta in leta osvajala kar 365-krat na leto. Vstajala je tudi ob pol štirih vse, kar potrebujeta: dobro lego in dobre cestne povezave, kolesarsko pot, kopališče in gledališče. Misel je sprožila akcijo in kmalu, tik pred za četkom epidemije, sta postala lastnika stanovanja v soseski Gorenjski sonček, kjer sta po treh letih bivanja več kot zadovoljna. Vlasta ima mamo, staro 92 let, ki zjutraj, se na pot podajala še pred službo in na neki način postala, kot sama pravi, odvisnica od Šmarne gore. Nekaj časa se je celo z Jesenic vozila na Šmarno goro, dokler se ni zgodila korona. Takrat je, tudi zato, ker prehajanje med občinami ni bilo možno, začela raziskovati okoliške hribe. Kmalu je

Vlasta je bila vedno športni tip človeka, rada plava – kadar je na morju, vsako jutro vzdolž obale preplava približno 2400 metrov. Najbolj so ji v spominu ostala jutra na Murterju, ko je plavala ob avtokampu in uživala v njegovem jutranjem utripu, kar jo je napolnilo z dobro voljo.

GORENJSKI GLAS V VSAK DOM NA GORENJSKEM

14 Dni Brezpla Nega Asopisa

Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal!

V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili.

GORENJSKI GLAS JE NAJBOLJ BRAN REGIONALNI ČASOPIS V SLOVENIJI.

našla Španov vrh, ki ga je zelo vzljubila. Prve vzpone je z njo naredil mož, ker se sama nerada podaja v neznano, ko pa je pot spoznala, se je začel njen pravi tempo. Prvo leto, to je bilo od aprila leta 2020, je vrh »Španovca« osvojila 97-krat, leta 2021 215-krat, lani je na vrhu stala 187-krat. Največkrat hodi sama, dopoldan, ne ustavi je niti dež. To je njen jutranji ritual. Po kavici in časopisih se odpravi v hrib. Včasih se ji na poti pridružita mož ali prijateljica. Ker rada ogovori ljudi, je spoznala že kar nekaj ljudi in tu našla svoje veselje. Sreča veliko prijaznih ljudi in meni, da če si ti prijazen, so prijazni tudi drugi. Življenje je vedno jemala s pozitivne plati. V mestu si tujec, v hribih so odnosi pristnejši.

Na vrhu se vedno vpiše Že na Šmarno goro je vedno hodila po isti poti, čeprav je izhodišč veliko. Tudi na Španov vrh, kamor gre včasih tudi dvakrat v enem dnevu, gre vedno po isti poti. Hodi počasi, toda vztrajnost je lepa čednost. Vzpon na Španov vrh ji vzame 50 minut. Všeč ji je, da jih Zavod za šport Jesenice vsako leto povabi na podelitev priznanj, to se ji zdi lepa gesta. Včlanjena je še v kolesarsko-pohodniško društvo Bam.Bi, hodi od Litije do Čateža, po Jurčičevi poti, ob kulturnih dnevih gre na Prešernov pohod. Palic ne mara, čeprav bi bila z njimi bolj stabilna, sploh pri sestopih. Pri hoji si je že večkrat zvila gleženj, težave ima tudi s kolenom, a je to ne odvrne od nadaljevanja. Na vrhu se vedno vpiše, le vzpone na Šmarno goro je vpisovala doma, ker tako zgodaj še ni bilo knjige. Zvečer hodi zgodaj spat, česar se je navadila pri drugem porodniškem dopustu, ko je njen sin vstajal ob pol štirih zjutraj. Odkar je upokojena, spi dlje. Ugotavlja, da je najbolj eno- stavno, če hodiš sam, ker se na pot lahko odpraviš, ko ti ustreza, čeprav ima rada tudi družbo. Med hojo ne posluša glasbe, ampak posluša ptičje petje in opazuje naravo. Prepričana je, da narava pomirja, in če greš v hrib slabe volje, narava odžene skrbi. Tudi to je ena od dobrih strani rekreacije in pohodništva, da preženeš skrbi. Sama med hojo največkrat razmišlja o družini, otrocih, mami in desetletni vnukinji, ki jo je veliko čuvala in s katero imata zelo lep odnos.

Kolo in kopališče Ukova Z možem še vedno rada hodita v Kranjsko Goro, tudi na počitnice. Odpravita se na Vršič, v Tamar, Krnico, na Tromejo, poleg tega pa rada »osvajata« gostilne z dobro hrano. Ena od dodatnih spodbud za selitev na Jesenice je bližina kolesarske poti in kopališča Ukova. Vl asta zelo rada plava in vsekakor upa, da se bo kopališče Ukova letos spet odprlo, saj ima od doma do tam le nekaj korakov, prav tako kot do gledališča, ki ji tudi veliko pomeni.