RADIESTEZIJA by oliver nikolajevic

STOJAN VELKOSKI

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

PROU^UVAWE, PREVENTIVA, ZA[TITA

Институт за геобиологија, археологија, подземни води и екологија - Скопје

Skopje, 2011

Op{ta i primeneta radiestezija Avtor D-r Stojan Velkoski Recezenti: 1. Prof d-r Zdravko Troja~anec 2. Prof d-r Risto Stojanov Lektor Mil~o Jovanoski Dizajn na korica Infopres-Skopje Obrabotka na tekst i grafi~ki dizajn @arko Pavloski Prevod od makedonski na angliski M-r Aleksandra Sazdovska (Inter Viza) Skopje Izdava~ Institut za geobiologija, arheologija, podzemni vodi i ekologija (IGAPE) - Skopje Pe~ati Pe~atnica Napredok-Tetovo

Proektot e poddr`an od Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

STOJAN VELKOSKI

GENERAL AND APPLIED RADIESTHESIA

STUDY,

PREVENTION,

PROTECTION

Institute for geobiology, archaeology, underground wather and ecology - Skopje

Skopje, 2011 3

GENERAL AND APPLIED RADIESTHESIA Author Stojan Velkoski Ph.D Editors: 1. Zdravko Trojacanec Ph.D 2. Risto Stojanov Ph.D Proof reader Milco Jovanoski Cover design Infopress Text processing and graphical design Zarko Pavloski Translation M-r Aleksandra Sazdovska (Interviza)-Skopje Publisher Institute for geobiology, underground wather and ecology (IGAPE) - Skopje Printed by Printing Napredok - Tetovo This project is supported by Ministry of Education of Science of Republic of Macedonia

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

SODR@INA: ZA AVTOROT . ............................................................................................................... 17 B L A G O D A R N O S T ...............................................................................................19 V O V E D........................................................................................................................20 GLAVA I ..........................................................................................................................23 I. TRADICIONALNI I SOVREMENI VRSKI.............................................................23 I.1. ENERGIJA.........................................................................................................23 I.2. ÂKRI................................................................................................................25 I.2.1. Akupunktura...........................................................................................25 I.2.2. Elektro-metoda....................................................................................26 I.2.3. Akupresura............................................................................................26 I.2.4. Bio-terapija..........................................................................................26 I.2.5. Mentalna terapija................................................................................27 I.2.6. Radiesteziska terapija.......................................................................27 I.2.7. Telepatija preku tehni~ka intelegencija.........................................27 I.3. AURA..................................................................................................................27 I.4. POLARITET......................................................................................................28 I.5. VODATA KAKO FENOMEN KOJ POMNI I PRENESUVA INFORMACII .30 I.5.1. Voeno-labaratoriski istra`ni raboti vo Azija..............................31 I.5.2. Potopuvawe na brodovi i transformacija na vodata od solena vo slatka..................................................................................32 I.5.3. Otkrivaweto na reakciite na kristalnite re{etki kaj vodata...35 I.5.4. Struktuirawe na vodata spored d-r Herbert Klima.......................35 I.5.5. Opit izvr{en pri Akademijata za zemjodelski Nauki vo Kina......35 I.5.6. Analiza napravena od strana na istraùva~ot Alois Gruber i Leonid Izvekov....................................................................36 I.5.7. Iskaùvawe na Mitropolitot Kiril od Rusija...............................36 I.5.8. Iskaùvawe na imam-Hatij od Moskva..............................................37 I.5.9. Eksperimentot na d-r Aleksandar Solodilov.................................37 I.5.10. Otkrivawe na te{kata voda od strana na Garet Jurij i Ozborn...37 I.5.11. Viduvawa na d-r Pinhas Polonski.....................................................38 I.5.12. Opstojuvaweto na opatot Karl Gastensis.........................................38 I.5.13. Eksperiment so naftena emulzija.....................................................38 I.5.14. Prorajma................................................................................................39 I.5.15. Izvor koj ja vra}a memorijata.............................................................39 I.5.16. Sposobnost na ìvotnite da ja izbiraat zdravata voda................40 I.5.17. Vodata moè da gori............................................................................40 I.5.18. Sinteti~ki benzin (kombinacija od kafejav jaglen i voda)...........41 I.5.19. Persiska legenda za vodata...............................................................41 I.5.20. Sekoj ~ove~ki organ sodrì voda......................................................41 I.5.21. Mislewe na d-r Emoto Masaru............................................................42 I.5.22. Muzi~kite vpe~atoci na vodata ........................................................42 I.5.23. Struktuiranata voda deluva na krvta na ~ovekot...........................42 I.5.24. Povrzanosta na vodata so mantrite..................................................43 I.5.25. Agresivnosta i vodata.........................................................................43 I.5.26. Prenesuvawe na agresijata preku vodata.........................................43 I.5.27. Eksperiment na doktor Emoto Masaru...............................................43 I.5.28. Negativnata misla ja zagaduva vodata..............................................44 I.5.29. Me|usebnata povrzanost na vodata na razli~ni dale~ini.............44 I.5.30. Vodata ima fotografska memorija....................................................44 I.5.31. Vlijanieto na sonceto i kometite vrz vodata..................................45 I.5.32. Razmisluvawata na profesor Rustum Roj.........................................45 I.5.33. Silata na verata..................................................................................45 I.5.34. Iscelitelnata mo} na molitvata......................................................46 I.5.35. Iscelitelnata mo} na osvetenata voda............................................46 I.5.36. Ulogata na vodata vrz arhitekturata na neboto..............................46 I.5.37. Misleweto na budistite za vodata...................................................47 I.5.38. Mo}ta na mislata.................................................................................47 I.5.39. Mislewa na profesor Dr. Fil Herbert Klima................................48 I.5.40. Razmisluvaweto na [amil Hazart - imam od Moskva.....................48 I.5.41. Zagaduvawe na vodata i efekt na razreduvawe..............................48 I.5.42. Vremenski nepogodi povrzani so vodata......................................... 49

I.5.43. Mislewe na profesorkata Efi Kau................................................. 49 I.5.44. Vodata kako posrednik....................................................................... 50 I.5.45. Ulogata na vodata vo procesot na kr{tevawe................................ 50 I.5.46. Eksperimenti na doktor Emoto Masaru............................................ 50 I.5.47. Slu~ka mantrawe................................................................................ 51 I. 5.48. Vlijanie na rastojanie........................................................................52 I.6. PREDMETI - GENERATORI .......................................................................... 52 I.6.1. Slu~ka - Straà.................................................................................. 52 I.6.2. Svedo{tvo za prokletstvoto na zlatnicite................................... 53 I.6.3. Svedo{tvo za prokleta zemja............................................................ 55 I.7. SAMADI........................................................................................................... 56 I.8. ASTROLOGIJA NIZ OBJEKTIVOT NA NAUKATA, FILOZOFIJATA I RADIESTEZIJATA.......................................................................................... 58 GLAVA II ............................................................................................................... 63 II. GEOMAGNETIZAM I ZRAÊWE............................................................................ 63 II.1. GEOMAGNETIZAM............................................................................................. 63 II.1.1. VOVED VO GEOMAGNETIZAM............................................................ 63 II.1.2. GEOMAGNETNI ANOMALII.............................................................. 64 II.1.3. ELEMENTI NA GEOMAGNETNOTO POLE......................................... 65 II.2. ZRAÊWE......................................................................................................... 67 II.2.1. ISTORISKI OSVRT............................................................................67 II.2.2. ATMOSFERA I NEJZINA STRUKTURA............................................. 68 II.2.2.1. Troposfera............................................................................... 68 II.2.2.2. Stratosfera............................................................................. 69 II.2.2.3. Mezosfera............................................................................... 69 II.2.2.4. Jonosfera................................................................................ 69 II.2.2.5. Termosfera i egzosfera......................................................... 70 II.2.3. Evolucija na atmosferata i nejzino zna~ewe od biofizi~ki aspekt............................................................................. 70 II.2.4. Zna~eweto na geoelektromagnetnoto pole i jonosferata............. 70 II.3. VLIJANIETO NA METEOROLO[KITE PROMENI.................................... 71 II.4. ELEKTROMAGNETNI BRANOVI................................................................... 72 II.4.1. Magnetni poliwa i nivnoto pozitivno vlijanie................................ 75 II.5. VIDOVI ZRAÊWA......................................................................................... 76 II.5.1. Prirodni izvori na zra~ewe............................................................. 76 II.5.1.1. Ultravioletovo ili UV zra~ewe........................................... 77 II.5.1.2. Infracrveno (IC) zra~ewe.................................................... 79 II.5.1.3. Ultrazvuk.................................................................................. 81 II.5.1.4. Vozduh........................................................................................ 81 II.5.1.5. Son~evi buri............................................................................. 84 II.5.1.6. Kosmi~ki zra~ewa.................................................................... 85 II.5.1.7. Kosmi~kite mreì................................................................... 86 II.5.1.8. Vlijanie, posledici i za{tita od kosmi~kite i gpz zra~ewe vrz ìvotnite...................................................................... 89 II.5.1.9. Dopolnitelno otkritie na S-mreàta.................................. 90 II.5.1.10. Mo`nosti za pomestuvawe na kosmi~kite jazli................ 93 II.5.1.11. Eksperiment za vlijanieto na urbanite naselbi vrz pojava na kosmi~ki jazli.................................................................... 94 II.5.1.12. Kosmi~ki Stojanov Roj (K.S.R.).............................................. 95 II.5.1.13. Mo`na primena na K.S.R.......................................................101 II.5.1.14. Kosmi~ki Stojanov pojas ili (K.S.P.)................................. 102 II.5.1.15. Rezultati od istraùvawe na kosmi~kite izvori na zra~ewa ............................................................................................. 104 II.5.1.16. Stojanov kosmovoden bezbednosen prostor (S.K.B.P).......105 II.5.1.17. Geopatogeni podzemni izvori na zra~ewa (gpz)............... 106 II.5.1.17.1. Rezultati od istraùva~kata studija vrz vlijanieto na vodnite kapaciteti vrz gpz...............................................................109 II.5.1.18. Povrzanosta na gpz so stabilnosta na urbanite objekti................................................................................................. 112 II.5.1.19. Mikrovlijanija .................................................................... 113 II.5.1.20. Jonizira~ko zra~ewe .......................................................... 115 II.5.1.21. Kombinirani zra~ewa so Radon (Rn)...................................116 II.5.2. Ve{ta~ki (tehni~ki) izvori na zra~ewe . ..................................... 116

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II.5.2.1. Grade`ni materijali i nivnoto vlijanie vrz stanarite...116 II.5.2.2. Tehni~ko elektromagnetno zra~ewe i negovoto vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto............................................................................117 II.5.2.3. Sudski proces za ostvaruvawe na osnovnite ~ovekovi prava za za{tita na ìvotnata sredina ...................................................................118 II.5.2.4. Zakonska regulacija .........................................................................123 II.5.2.5. Kombinirani izvori na zra~ewa .....................................................124 II.5.2.5.1. Rabotni prostorii ...............................................................125 II.5.2.5.2. Analiza na lica izloèni na kombinirani izvori na zra~ewa ..............................................................................................125 II.5.2.5.3. Prevozni sredstva . .............................................................125 II.5.2.5.4. Avionski prevoz ..................................................................126 II.5.2.5.5. Avtomobilski prevoz ..........................................................126 II.5.2.5.6. Vlijanie na kristali...........................................................126 GLAVA III ..............................................................................................................129 III. [TETNOSTA OD ELEKTROMAGNETNITE ZRAÊWA ..................................... 129 III.1. MO@NI POSLEDICI OD PROMENA NA GEOMAGNETNOTO POLE....... 129 III.2. VLIJANIE NA ELEKTROMAGNETNOTO ZRAÊWE VRZ KLETO^NATA FUNKCIJA . ...........................................................................................................131 III.3. PRIÎNITELI ZA POJAVA NA MALIGNI TUMORI (KANCER) ............. 134 III.3.1. Istraùva~ki proekt za pri~inata na pojava na maligni zaboluvawa........................................................................................ 134 III.3.2. Analiza na {tetnosta od elektromagnetni zra~ewa vo stanbeni objekti................................................................................................. 135 III.3.3. Elaboracija na izve{tajot............................................................... 136 III.3.4. Istraùva~ki proekti vo rabotni prostorii .............................. 138 III.3.4.1. Istraùva~ki proekt vo dràvnata Agencija za vrabotuvawe . .................................................................................... 138 III.3.4.2. Dràvna agencija za privatizacija ................................... 139 III.3.4.3. GP Mavrovo ........................................................................... 140 III.3.4.4. Fond za PIOM ...................................................................... 141 III.4. SIMPTOMI KAJ IZLO@ENITE LICA ..................................................... 141 III.5. POSLEDICI KAJ @IVOTINSKIOT SVET OD PRIRODNI IZVORI NA ZRAÊWA ............................................................................................................. 142 III.6. POSLEDICI OD PRIRODNI IZVORI NA ZRAÊWA KAJ RASTITELNIOT SVET........................................................................................ 143 III.6.1. Istraùva~ki proekt so kanadski topoli....................................... 143 III.6.2. Istraùva~ki proekt so bagremi.....................................................144 III.6.3. Istraùva~ki proekt za komparativno sledewe na dve sadnici ....................................................................................... 144 III.7. PRIÎNI ZA POJAVA NA CRNITE TO^KI NA KOLOVOZITE . ............. 145 GLAVA IV ............................................................................................................ 147 IV. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO PRAKTIKATA ...................................... 147 IV.1. TRADICIONALNA METODA NA DETEKCIJA-RADIESTEZIJA .............. 147 IV.2. RADIESTEZISKI SENZIBILITET .......................................................... 149 IV.3. PODELBA NA RADIESTEZIJATA................................................................ 149 IV.4. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO HIDROGEOLOGIJATA ................. 151 IV.5. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO ARHEOLOGIJATA ........................ 153 IV.6. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO EKOLOGIJATA ............................ 155 IV.7. RADIESTEZISKA DIJAGNOSTIKA............................................................ 155 GLAVA V ............................................................................................................. 159 V. METODI I TEHNI^KI SREDSTVA ZA DETEKCIJA NA ELEKTROMAGNETNI ZRAÊWA......................................................................... 159 V.1. POIM ZA HARMONISKO OSCILATORNO DVI@EWE............................. 159 V.2. RADIESTEZISKI NI[ALA (VISOCI) ................................................... 161 V.2.1. Vidovi ni{ala . ................................................................................ 161 V.2.1.1. Nedostatoci na radiesteziskite ni{ala i konstrukcija na novo Sto-M ni{alo . .................................................................... 162 V.2.1.2. Prednosti od koristeweto na ni{aloto Sto-M ............... 163 V.2.1.3. Osnovni na~ela za koristewe na ni{aloto ..................... 163 V.2.1.4. Reakcija na radiesteziskoto ni{alo pri detekcija na gpz od podzemen vodotek.................................................................................... 166 V.2.1.5. Praznewe na korisnikot i na ni{aloto ............................ 167

V.2.2. Radiesteziski instrumenti koi funkcioniraat na otpor ..........167 V.2.2.1. L-Anteni ............................................................................... 168 V.2.2.2. Na~in na upotreba.................................................................. 169 V.2.2.3. Praznewe na radiesteziskite instrumenti koi funkcioniraat na otpor . ................................................................ 171 V.2.3. Rotaciski i spiralni ra{li (~aporo{ki) ....................................171 V.2.3.1. Sostav na rotaciski radiesteziski instrumenti ................... (ra{li).................................................................................................172 V.2.3.2. Na~in na upotreba ..................................................................173 V.2.4. Radiesteziski tenzor . .....................................................................174 V.2.5. Fiksen Stojanov tenzor (S.tenzor) .................................................174 V.2.5.1. Sostav na S-tenzorot . .........................................................175 V.2.5.2. Na~in na funkcionirawe i upotreba na klasi~en i S-tenzor ...175 V.2.6. Prednosti na radiesteziskite instrumenti .................................176 V.2.7. Nedostatoci na radiesteziskite instrumenti .............................176 V.2.8. Prednosta vo kombiniranata primena ...........................................177 V.2.9. Radiesteziski pomagala .....................................................................177 V.2.10. Radiesteziski prakti~ari (radiestezisti) ...................................178 V.3. NAU^NOTEHNI^KI METODI I INSTRUMENTI NA DETEKCIJA..........180 V.3.1. Edinici na elektri;ni i drugi golemini ..........................................180 V.3.2. Uslovi za dobivawe na validni rezultati od mereweto...............184 V.3.3. Elektri~ni merni instrumenmti .......................................................185 V.3.4. Izgled na eden del od mernite tehni~ki instrumenti . .................186 GLAVA VI.......................................................................................................................189 VI. ZA[TITA OD ELEKTROMAGNETNI ZRAÊWA..................................................189 VI.1. PRAZNOVERIE...............................................................................................190 VI.2. METODI I TEHNI^KI SREDSTVA ZA ZA[TITA OD ELEKTROMAGNETNI ZRAÊWA............. ....................................................191 VI.2.1. Reflektira~ki za{titni metodi i sredstva ................................191 VI.2.2. Boi..........................................................................................................193 VI.2.3. Formi.....................................................................................................193 VI.2.4. Oblagoroduva~ki materijali i metodi .........................................194 VI.2.4.1. Skici, crteì, rezba ili reljefni elementi...................197 VI.2.4.2. Biokvantna piramida ..........................................................198 VI.2.4.3. Kristali..................................................................................199 VI.3. TRANSFORMIRA^KI APARATI ZA ZA[TITA I METODI KOI SE NAU^NO DOKA@ANI......................................... ..........................................200 VI.3.1. Neutralizatori-transformeri za za{tita od elektromagnetni zra~ewa ................................................................201 VI.3.1.1. Sostav......................................................................................201 VI.3.1.2. Nadvore{en izgled na Bio-SPH..........................................202 VI.3.1.3. Dosega{ni konstrukcii na formi na neutralizatori transformeri Bio-SPH.....................................................................202 VI.4. METODOLOGIJA NA ISPITUVAWETO NA FUNKCIAJTA NA NEUTRALIZATOROT-TRANSFORMER BIO-SPH . ...................................203 VI.4.1. Radiestezisko testirawe na aparatite za za{tita od elektromagnetni zra~ewa............................................................................203 VI.4.2. Testirawe na funkcijata na aparatite za za{tita od elektromagnetni zra~ewa (Bio-SPH) so nau~notehni~ki metodi ..........205 VI.5. ANALIZI I TESTIRAWA NA BIO-SPH ZA MO@NI [TETNI VLIJANIJA VO OKOLINATA.......................................................................206 VI.5.1. Rezultati od izvr{ena analiza na jonizira~ki zra~ewa so prisustvo na BIO-SPH .................................................................................206 VI.5.2. Izvr{ena analiza za vlijanieto na Bio-SPH na konstantno geomagnetno pole................ ..........................................................................206 VI.6. FUNKCIJATA NA BIO-SPH NA TEHNI^KO NIVO ...................................207 VI.6.1. Nau~noistrùva~ki proekt so Zavodot za preventivna medicinska za{tita pri CVZU nad objektot Telekom vo Skopje.............207 VI.6.2. Tehni~ko-laboratoriski rezultati od ispituvawata na funkcijata na Bio-SPH napraveni vo R. Germanija...................................208 VI.6.3. Fizi~ko-teoretski tolkuvawa za funkcijata na Bio-SPH............208 VI.7. ISPITUVAWE NA BIO-SPH NA NIVO NA KLETKA .................................212 VI.7.1. Proekt-Vlijanie na zra~ewe vrz ìvinata......................................212

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.7.2. Ispituvawe na Bio-SPH na nivo na kletka kaj krupen dobitok.... 213 VI.7.2.1. Proekt vo kravarska farma vo s. Trubarevo ....................213 VI.7.2.2. Proekt vo kravarska farma vo s. Petrovec.......................215 VI.7.2.3. Proekt kravarska farma Radobor-Bitola.........................216 VI.7.2.4. Proekt atestirawe na Bio-SPH vo Veterinaren Institut Skopje..................................................................................219 VI.8. VLIJANIE NA ZRAÊWATA VRZ OTPOROT NA ELEKTROMAGNETNITE BIO POLIWA KAJ LU\ETO SO I BEZ BIO-SPH, IZRAZENO VO k立.....221 VI.8.1. Merewe i rezultati od studijata za vlijanieto na elektromagnetnoto zra~ewe na napregnatosta na ~ovekovoto pole, bez i so za{tita, izrazeno vo k立 ............................................................... 221 VI.9. VLIJANIE NA ELEKTROMAGNETNITE ZRAÊWA VRZ KRVTA KAJ LU\ETO I ZA[TITA SO Bio-SPH ............................................................. 223 VI.10. GRAFI^KA INTERPRETACIJA NA REZULTATITE DOBIENI OD ISTRA@UVAWATA SPROVEDENI VRZ LU\E................................................... 225 VI.10.1. Grafi~ka interpretacija za {tetnosta od elektromagnetnite prirodni zra~ewa na izloènite . ................................................ 225 VI.10.2. Grafi~ka interpretacija na rezultatite dobieni od za{tita so Bio-SPH.........................................................................................231 VI.11. FIZI^KI NUS-POJAVI OD KORISTEWETO NA BIO-SPH...................232 VI.11.1. Koristeweto na Bio-SPH i mo`ni negativni simptomi kaj lu|eto...................................................................................................232 VI.11.2. Primer-zvuk.........................................................................................233 VI.11.3. Primer-reakcija na Bio-SPH pred zemjotres.................................235 VI.12. PRESTANOK NA FUNKCIJATA NA BIO-SPH I SERVIS........................236 GLAVA VII....................................................................................................................239 VII. ZLOUPOTREBA NA RADIESTEZIJATA..............................................................239 VII.1. IZMAMA SO DETEKCIJA.............................................................................239 VII.2. IZMAMA SO ZA[TITNI SREDSTVA..........................................................240 VII.2.1. Nagradi i priznanija...........................................................................241 VII.2.2. Patenten broj.......................................................................................242 VII.2.3. Patent vo celost.................................................................................242 VII.2.4. Sertifikat/Atest...............................................................................242 VII.2.5. Kontrolna ekspertiza na sertifikatot / atestot..........................243 VII.2.6. Za{tita.................................................................................................243 GLAVA VIII. .............................................................................................................245 VIII. PRILOZI ...................................................................................................... 245 GLAVA IX .............................................................................................................255 IX. POMO[NI RADIESTEZISKI SREDSTVA I NAÎN NA KORISTEWE.........255 FOTO ALBUM ..............................................................................................................296 LITERATURA ............................................................................................................. 313

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

CONTENTS: ABOUT THE AUTHOR................................................................................................................................................. 17 ACKNOWLEDGEMENTS............................................................................................................................................ 19 INTRODUCTION .......................................................................................................................................................... 20 CHAPTER I . ........................................................................................................................................................ 23 I. TRADITIONAL AND CONTEMPORARY RELATIONS................................................................................... 23 I.1. ENERGY......................................................................................................................................................... 23 I.2. CHAKRAS...................................................................................................................................................... 25 I.2.1. Acupuncture................................................................................................................................ 25 I.2.2. Electro-method.......................................................................................................................... 26 I.2.3. Acupressure................................................................................................................................. 26 I.2.4. Bio-therapy.................................................................................................................................. 26 I.2.5. Mental therapy........................................................................................................................... 27 I.2.6. Therapy by divination methods........................................................................................... 27 I.2.7. Telepathy through technical intelligence......................................................................... 27 I.3. AURA.............................................................................................................................................................. 27 I.4. POLARITY..................................................................................................................................................... 26 I.5. WATER AS PHENOMENON THAT MEMORIZES AND TRANSFERS INFORMATION................ 30 I.5.1. Military laboratory research work in Asia.......................................................................... 31 I.5.2. Sinking of ships and transformation of salty into sweet water . .............................. 32 I.5.3. Discovery of the reactions of crystal grids in water...................................................... 35 I.5.4. Structuration of water according to Herbert Klima....................................................... 35 I.5.5. Experiment carried out at the Agricultural Academy in China ................................ 35 I.5.6. Analysis conducted by the researchers Allois Gruber and Leonid Izvekov.......... 36 I.5.7. Statement of Bishop Cyril from Russia............................................................................... 36 I.5.8. Statement of Imam-Hatij from Moscow............................................................................ 37 I.5.9. The experiment of d-r. Alexander Solodilov.................................................................... 37 I.5.10. Discovery of heavy water by Garet Jurij and Osborn.................................................... 37 I.5.11. Observations of d-r Pinhas Polonski................................................................................... 38 I.5.12. Subsistence of opate Karl Gastensis................................................................................... 38 I.5.13. Oil emulsion experiment........................................................................................................ 38 I.5.14. Prorayma....................................................................................................................................... 39 I.5.15. Source that restores memory................................................................................................ 39 I.5.16. Ability of animals to choose healthy water...................................................................... 40 I.5.17. Water can burn........................................................................................................................... 40 I.5.18. Synthetic benzene (combination of brown coal and water)..................................... 41 I.5.19. Persian legend about water................................................................................................... 41 I.5.20. Each human organ contains water...................................................................................... 41 I.5.21. Opinion of dr. Emoto Masaru................................................................................................ 42 I.5.22. Musical impressions and water............................................................................................ 42 I.5.23. Sdtructurized water influences the human blood........................................................ 42 I.5.24. Relation between water and the mantras........................................................................ 43 I.5.25. Agressivity and water............................................................................................................... 43 I.5.26. Transfer of agression through water................................................................................... 43 I.5.27. Experiment of Doctor Emoto Masaru................................................................................. 43 I.5.28. Negative thoughts pollute the water................................................................................. 44 I.5.29. Interrelation of distant waters............................................................................................... 44 I.5.30. Water has photographic memory....................................................................................... 44 I.5.31. Influence of the Sun and of comets on water................................................................. 45 I.5.32. The observation of Professor Rustum Roy . ..................................................................... 45 I.5.33. The power of faith..................................................................................................................... 45 I.5.34. The healing power of the prayer.......................................................................................... 46 I.5.35. The healing power of the blessed water........................................................................... 46 I.5.36. The role of water in the architecture of the sky.............................................................. 46

I.5.37. The Buddhists’ opinion about water................................................................................... 47 I.5.38. The power of thought.............................................................................................................. 47 I.5.39. The opinions of Prof. Phil Herbert Klima, Ph.D. .............................................................. 48 I.5.40. Observations of Shamil Hazart – an Imam from Moscow........................................... 48 I.5.41. Water pollution and effect of saturation........................................................................... 48 I.5.42. Weather calamities related to water................................................................................... 49 I.5.43. Opinion of Professor Effi Cau................................................................................................. 49 I.5.44. Water as intermediary.............................................................................................................. 50 I.5.45. The role of the water in the process of chistening........................................................ 50 I.5.46. Experiments of Doctor Emoto Masaru............................................................................... 50 I.5.47. The mantra case......................................................................................................................... 51 I.5.48. The influence from distance ................................................................................................. 52 I.6. OBJECTS - GENERATORS......................................................................................................................... 52 I.6.1. Case of event-Guard................................................................................................................. 52 I.6.2. Testimony of the malediction brought by the gold coins.......................................... 53 I.6.3. Testimony about the cursed land........................................................................................ 55 I.7. SAMADHS..................................................................................................................................................... 56 I.8. ASTROLOGY THROUGH THE EYES OF SCIENCE, PHILOSOPHY AND RADIESTHESIA............................................................................................................................................ 58 CHAPTER II . ........................................................................................................................................................ 63 II. GEOMAGNETISM AND RADIATIONS................................................................................................................ 63 II.1.GEOMAGNETISM........................................................................................................................................... 63 II.1.1. INTRIODUCTION TO GEO-MAGNETISM.............................................................................. 63 II.1.2. GEOMAGNETIC ANOMALIES..................................................................................................64 II.1.3. ELEMENTS OF A GEOMAGNETIC FIELD.............................................................................. 65 II.2. RADIATION................................................................................................................................................... 67 II.2.1. HISTORIC REVIEW....................................................................................................................... 67 II.2.2. THE ATMOSPHERE AND ITS STRUCTURE........................................................................... 68 II.2.2.1. Troposphere.................................................................................................................. 68 II.2.2.2. Stratosphere................................................................................................................. 69 II.2.2.3. Mesosphere................................................................................................................... 69 II.2.2.4. Ionosphere.................................................................................................................... 69 II.2.2.5. Thermosphere and exosphere............................................................................... 70 II.2.3. Evolution of atmosphere and its importance from bio-physical point of view.. 70 II.2.4. The importance of the geo- electromagnetic field and the ionosphere............... 70 II.3. INFLUENCE OF THE WEATHER CHANGES.......................................................................................... 71 II.4. ELECTROMAGNETIC WAVES.................................................................................................................. 72 II.4.1. Magnetic fields and their positive influence........................................................................ 75 II.5. TYPES OF RADIATIONS............................................................................................................................ 76 II.5.1. Natural sources of radiation................................................................................................... 76 II.5.1.1. Ultraviolet or UV radiation....................................................................................... 77 II.5.1.2. Infrared (IC) radiation................................................................................................ 79 II.5.1.3. Ultrasound..................................................................................................................... 81 II.5.1.4. Air...................................................................................................................................... 81 II.5.1.5. Solar storms.................................................................................................................. 84 II.5.1.6. Cosmic radiations........................................................................................................ 85 II.5.1.7. The cosmic nets........................................................................................................... 86 II.5.1.8. Influence, consequences and protection against the cosmic and the geo-pathogenic radiations on the animals.............................................................. 89 II.5.1.9. Discovery of the supplementary S-net............................................................... 90 II.5.1.10. Possibilities of displacement of the cosmic knots........................................ 93 II.5.1.11. Experiment on the influence of the urba settlements on the incurrence of cosmic knots.................................................................................................... 94 II.5.1.12. Stojan’s Cosmic Swarm (SCS)................................................................................ 95 II.5.1.13. Possible application of the SCS.........................................................................101

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II.5.1.14. Stojan’s Cosmic Belt (SCB)...................................................................................102 II.5.1.15. Results of the research of the sources of cosmic radiations...................104 II.5.1.16. Stojan’s Overwater Radiation-Proof Layer.....................................................105 II.5.1.17. Geo-pathogenic underground sources of radiation (gpr).......................106 II.5.1.17.1. Results of the study on the influence of the water capacities on the geo-pathogenic radiations....................................................................................109 II.5.1.18. Relation of the gpr withe the stability of the urban constructions......112 II.5.1.19.Microinfluences........................................................................................................113 II.5.1.20. Ionizing radiation...................................................................................................115 II.5.1.21. Radiations combined with Rn............................................................................116 II.5.2. Artificial (technical) sources of radiation . .................................................................... 116 II.5.2.1. Construction materials and their influence on the Inhabitants................116 II.5.2.2. Technical electro-magnetic radiation and its influence on people’s health..........................................................................................................................117 II.5.2.3. A Court case in view of realization of the bisic human rights to environmentat protection....................................................................................................118 II.5.2.4. Legal regultion...........................................................................................................123 II.5.2.5. Combined sources of radiation............................................................................124 II.5.2.5.1. Working premisses................................................................................................125 II.5.2.5.2. Analysis of individuals exposed to combined radiation sources......................................................................................................................125 II.5.2.5.3. Means of transportation.....................................................................................125 II.5.2.5.4. Air transportation..................................................................................................126 II.5.2.5.5. Car transportion.....................................................................................................126 II.5.2.5.6. Influence of cristals...............................................................................................126 CHAPTER III . ......................................................................................................................................................129 III. DANGEROUS EFFECTS OF THE ELECTROMAGNETIC RADIATIONS...................................................129 III.1. POSSIBLE CONSEQUENCES OF THE CHANGE OF THE GEO-MAGNETIC FIELD...........................................................................................................................129 III.2. INFLUENCE OF ELECTROMAGNETIC RADIATIONS ON THE CELL FUNCTION..............................................................................................................................131 III.3. CAUSES OF MALIGN TUMORS (CANCER)........................................................................................134 III.3.1. Research project on the cause of malign diseases......................................................134 III.3.2. Analysis of the danger potential from electromagnetic radiations in residential constructions.......................................................................................................135 III.3.3. Elaboration of the report......................................................................................................136 III.3.4. Research project in working premises.............................................................................138 III.3.4.1. Research Project at the State Employment Bureau.....................................138 III.3.4.2. State Agency of Privatization..............................................................................139 III.3.4.3. Mavrovo Civil Engineering Company...............................................................140 III.3.4.4. Fund of Retirement and Disability Insurance of Macedonia....................141 III.4. SYMPTOMS ON EXPOSED INDIVIDUALS.........................................................................................141 III.5. CONSEQUENCES OVER THE ANIMALS FROM NATURAL SOURCES OF RADIATION..........142 III.6. CONSEQUENCES OF NATURAL SOURCES OF RADIATION ON PLANTS................................143 III.6.1. Research project with Canadian poplars...........................................................................143 III.6.2. Research project with acacias.............................................................................................144 III.6.3. Research project of copoarative observation of two nursery plants....................144 III.7. REASONS FOR APPEARANCE OF BLACK POINTS ON THE ROADS..........................................145 CHAPTER IV . ......................................................................................................................................................147 IIV. APPLYING RADIESTHESIA IN PRACTICE.....................................................................................................147 IV.1. TRADITIONAL METHOD OF DETECTION – RADIESTHESIA.......................................................147 IV.2. RADIESTHETIC SENSIBILITY.................................................................................................................149 IV.3. DIVISION OF RADIESTHESIA................................................................................................................149 IV.4. APPLICATION OF RADIESTHESIA IN HYDRO-GEOLOGY.............................................................151 IV.5. APPLICATION OF RADIESTHESIA IN ARCHEOLOGY.....................................................................153

IV.6. APPLICATION OF RADIESTHESIA IN ENVIRONMENTAL SCIENCE............................................155 IV.7. RADIESTHETIC DIAGNOSTICS.............................................................................................................155 CHAPTER V . ......................................................................................................................................................159 V. METHODS AND TECHNICAL DEVICES FOR DETECTION OF ELECTROMAGNETIC RADIATION...........................................................................................................159 V.1. NOTION OF HARMONIZED OSCILLATORY MOVEMENT...............................................................159 V.2. RADIESTHETIC PENDULUMS...............................................................................................................161 V.2.1. Types of pendulums...............................................................................................................161 V.2.1.1. Shortcomings of the usual pendulum and construction of a new onem named Sto-M................................................................................................................162 V.2.1.2. Advantages of the use of the Sto-M pendulum............................................163 V.2.1.3. Basic principals of use of the pendulum..........................................................163 V.2.1.4. Reaction of the radiesthetic pendulum upon detection of gpr from underground waterflow........................................................................................................166 V.2.1.5. Discharging of the user and of the pendulum...............................................167 V.2.2. Radiesthetic instrument which function on resistance.............................................167 V.2.2.1. L-Antennas..................................................................................................................168 V.2.2.2. Method of use............................................................................................................169 V.2.2.3. Discharge of the radiesthetic instruments which fubction on resistance...........................................................................................................171 V.2.3. Rotational and spiral divining rods (claw-like ones)...................................................171 V.2.3.1. Elements of the rotational radiesthetic instruments (divining rods).....172 V.2.3.2. Method of use............................................................................................................173 V.2.4. Radiesthetic tensor.................................................................................................................174 V.2.5. Fixed Stojanâ&#x20AC;&#x2122;s Tensor...............................................................................................................174 V.2.5.1. Elements of the S-tensor........................................................................................175 V.2.5.2. Method of functioning and use of the classic S-tensor..............................175 V.2.6. Advantages of the radiesthetic instruments.................................................................176 V.2.7. Disadvantages of the radiesthetic instruments............................................................176 V.2.8. The advantage of the combined application................................................................177 V.2.9. Radiesthetic accessories........................................................................................................177 V.2.10. Radiestyhetic practitioners (Radiesthesists)..................................................................178 V.3. SCEINTIFIC AND TECHNICAL METHODS OF DETECTION..........................................................180 V.3.1. Units of electricity and other results.................................................................................180 V.3.2. Conditions of obtention of valid measuring results...................................................184 V.3.3. Electric measuring instruments..........................................................................................185 V.3.4. Appiarance of some measuring instruments................................................................186 CHAPTER VI . ......................................................................................................................................................189 VI. PROTECTION OF ELECTROMAGNETIC RADIATION.................................................................................189 VI.1. SUPERSTITION..........................................................................................................................................190 VI.2. METHODS AND TECHNICAL APPLIANCES FOR PROTECTION AGAINST ELECTRO-MAGNETIC RADIATIONS.................................................................................191 VI.2.1. Reflecting methods and means of protection.................................................................191 VI.2.2. Colours........................................................................................................................................193 VI.2.3. Forms...........................................................................................................................................193 VI.2.4. Beneficial materiales and methods..................................................................................194 VI.2.4.1. Sketches, drawings, carvings or relief elements..........................................197 VI.2.4.2. Bio-quantum pyramid...........................................................................................198 VI.2.4.3. Crystals........................................................................................................................199 VI.3 TRANSFORMING DEVICES AND METHODS WHICH ARE SCIENTIFICALLY PROVED......................................................................................................................200 VI.3.1 Neutralizers-transformers for protection against electromagnetic radiations.201 VI.3.1.1. Components..............................................................................................................201 VI.3.1.2. What is Bio-SPH like?..............................................................................................202 VI.3.1.3. The forms of Bio-SPH Neutralizers-Transformers so far.............................202

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.4. METHODOLOGY OF ANALYSIS OF THE FUNCTIONING OF THE NEUTRALIZER-TRANSFORMER BIO-SPH.................................................................................203 VI.4.1. Radiesthetic testing of the appliances for protection against electro-magnetic radiations................................................................................................................203 VI.4.2. Testing of the function of the appliances for protection against electro magnetic radiations (Bio-SPH) by scientific and technical methods.....................205 VI.5. ANALYSIS AND TESTING OF BIO-SPH FOR POSSIBLE BAD INFLUENCES IN THE ENVIRONMENT.................................................................................................206 VI.5.1. Results of the performed analysis of the ionizing radiations in presence of Bio-SPH..................................................................................................................................................206 VI.5.2. Analysis of the influence of Bio-SPH on a constant geo-magnetic field.............206 VI.6. FUNCTION OF THE BIO-SPH ON A TECHNICAL LEVEL.................................................................207 VI.6.1. Scientific and research project with the Institute for Preventive Medicine and Protection aver the Telecom in Skopje...................................................................................207 VI.6.2. Technical and laboratory results of the analyses of the function of Bio-SPH in Germany...............................................................................................................................208 VI.6.3. Physical and theoretical interpretation of the function of Bio-SPH . ......................208 VI.7. ANALYSIS OF BIO-SPH ON A CELLULAR LEVEL..............................................................................212 VI.7.1. Influence of the radiations on poultry.............................................................................212 VI.7.2. Analysis of Bio_SPH on a cellular level in cattle............................................................213 VI.7.2.1. The cow farm project in the village of Trubarevo........................................213 VI.7.2.2. Cow farm project in Petrovec..............................................................................215 VI.7.2.3. Project at the cow farm at Radobor – Bitola . .............................................. 216 VI.7.2.4. Attesting of the Bio-SPH regarding its influence on the cellular level at the Veterinary Institute in Skopje ..................................................... 219 VI.8. INFLUENCE OF RADIATIONS ON PEOPLE, WITH AND WITHOUT BIO-SPH..........................221 VI.8.1. Ewsults of the tension of the human field, expressed in kΩ................................... 221 VI.9. INFLUENCE OF ELECTROMAGNETIC RADIATIONS ON PEOPLE’S BLOOD AND PROTECTION WITH BIO-SPH ........................................................................................................................................223 VI.10. INTERPRETATION OF THE RESULTS BY GRAPHS OBTAINED FROM RESEARCH CARRIED OUT ON PEOPLE . .................................................................................................................225 VI.10.1. Graphic interpretation of the harmful effect of the electromagnetic radiation on the exposed individuals........................................................................................................225 VI.10.2. Interpretation of the results obtained by protection with Bio-SPH......................231 VI.11.PHYSICAL SIDE EFFECT OF THE USE OF BIO-SPH .......................................................................232 VI.11.1. Use of BIO-SPH and posible negative consequences in people............................232 VI.11.2. Example- Sound.......................................................................................................................233 VI.11.3. Example - Reaction of Bio-SPH before an earthquake...............................................235 VI.12.WHEN BIO-SPH STOP FUNCIONING AND SERVISING ...............................................................236 CHAPTER VII . ......................................................................................................................................................239 VII. ABUSE OF RADIESTHESY . ..............................................................................................................................239 VII.1 FRAUDULEND DETECTION .................................................................................................................239 VII.2. FRAUDULEND PROTECTIVE DEVICES ..............................................................................................240 VII.2.1. Awards and acknowledgements........................................................................................241 VII.2.2. Patent number..........................................................................................................................242 VII.2.3. Patent as a whole.....................................................................................................................242 VII.2.4. Certificate/Attest......................................................................................................................242 VII.2.5. Control expertise of certificate/attest..............................................................................243 VII.2.6. Protection...................................................................................................................................243 CHAPTER VIII. . ......................................................................................................................................................245 VIII. ATTACHMENTS ........................................................................................................................................245 CHAPTER IX . ......................................................................................................................................................255 IX. ADDITIONAL RADIESTHESIC DEVICES AND THEIR USE . .....................................................................255 PHOTOALBUM . ......................................................................................................................................................296 LITERATURE . ......................................................................................................................................................313

vtor na ovaa kniga e d-r Stojan Velkoski, roden na 12.05.1958 godina vo s. Premka Ki~evo, Republika Makedonija, a ìvee i raboti vo Skopje. Sredno tehni~ko u~ili{te i ma{inski fakultet zavr{uva vo SFRJ. Vo Republika Bugarija zavr{uva magisterski i doktorski studii vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina, vtoriot doktorat po voenotehni~ki nauki (vo momentov e pred odbrana). So radiestezija se zanimava od 1978 g. Profesionalno so nau~noistraùva~ka dejnost vo ova pole, se zanimava od 1989 godina i istata godina go registrira pravniot subjekt “Istraùva~ki centar-Son~ev zrak” vo Skopje. Ovoj istraùva~ki centar permanentno i profesionalno raboti vo oblastite na radiestezija i za{tita na ìvotnata sredina. Za taa cel “Son~ev zrak” e akreditirana ustanova. Ima u~estvuvano na pove}e me|unarodni i doma{ni proekti, rabotilnici, kongresi i seminari od oblasta na geobiologijata, arheologijata, hidrogeologijata i ekologijata. Po pokana od OON, NATO i drugi me|unarodni institucii, vo pove}e navrati, vo svojstvo na ekspert, u~estvuval so svoi trudovi i ja pretstavuval Republika Makedonija. Avtor e na pove}e tehni~ki pronajdoci i otkritija, osobeno vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina, kako na pr: poznatiot Neutralizator-Transformer Bio-SPH, Gorski antipoàren sistem, Avio-bezbednosen sistem, Teroristi~ki lokator, Antiteroristi~ki bezbednosen sistem za urbanite vodi, Telekomunikaciski sistem vo kombinacija so Kosmi~kata S-mreà, radiestezisko Sto-M ni{alo, Sistem za elektroatmosferski praznewa, Kosmi~ka Stojanova mreà, Kosmi~ki Stojanov Roj, Kosmi~ki Stojanov Pojas, Stojanov kosmovoden bezbednosen prostor (SKBP), Sinhronen aero-kosmi~ki sistem za hidrogeolo{ki nameni, pove}e otkritija i tezi vo geobiologijata, hidrogeologijata, arheologijata, ekologijata, kako i vo drugi nau~ni oblasti. Avtor e na dve knigi: 1. Hidrogeolo{ki karakteristiki na teritorijata na Republika Makedonija; 2. Termalnite i termomineralnite karakteristiki na teritorijata vo Republika Makedonija. Do Vladata na R. Makedonija ima predloèno nekolku izmeni i dopolnuvawa na zakonite za: kulturnoto nasledstvo, vodite, grade`ni{tvoto, za{tita na ìvotnata sredina i drugi. Ima odràno pove}e simpoziumi i tribini, me|u koi i fakultativni predavawa na Nov Bugarski Univerzitet vo Sofija, kako i na drugi mesta.

Dobitnik e na pove}e visoki me|unarodni priznanija, kako na primer: - Od strana na me|unarodniot institut za afirmacii e nominiran za po~esen profesor; - Od Evropskata Akademija na umetnostite so sedi{te vo Pariz e nominiran za po~esen nejzin ~len; - Od strana na me|unarodnata asocijacija na u~iteli na mirot e nominiran za po~esen profesor; - Od strana na UNESSCO, UNICEF i ECOSOC e nominiran za po~esen profesor; - Od Amerikanskiot biografski institut za afirmacii e nominiran za ~ovek na godinata za 1998 godina; - ^len vo sojuzot na nau~nicite vo R.Bugarija; Dobitnik e na pove}e me|unarodni nagradi i priznanija za pronajdoci; Na me|unarodnata izlo`ba na pronajdoci, koja se odrà vo noemvri 2008 god. vo Nirnberg R. Germanija, dràvniot zavod za industriska sopstvenost, go prezentira{e otkritieto i patentnoto tehni~ko re{enie â&#x20AC;&#x153;Kosmi~ka Stojanova mreàâ&#x20AC;?, pri {to avtorot se stekna so zlaten i bronzen medal. Vrz osnova na pronajdoci, na me|unarodni izlo`bi ima dobieno brojni diplomi i visoki nagradi, zlatni, srebreni i bronzani medali. Vo 2006 godina go osnova Institutot za geobiologija, arheologija, podzemni vodi i ekologija (IGAPE) vo Skopje. Institutot so vakva nau~na dejnost, osobeno vo oblasta na geobiologijata, e edinstven institut na Balkanot i po{iroko. Toa zna~i deka radiestezijata kako granka na geobiologijata, nau~no se izu~uva pri ovoj Institut. Vo svojstvo na ekspert u~estvuval na pove}e sudski ekspertizi za za{tita od elektromagnetno zra~ewe. Planirani se ponatamo{ni istraùvawa vo oblasta na geobiologijata i iskoristuvawe na del od pronajdocite i otkritijata za industriski celi. Ima sklu~eno dogovori za sorabotka so drugi doma{ni i stranski akademii i instituti. Sorabotkata so drugi nau~ni subjekti, nau~ni rabotnici i poedinci e otvorena i sekoj dobronameren pristap, pred sĂ¨, od nau~en aspekt e dobredojden.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

BLAGODARNOST Za da se izdade eden trud, osobeno ako vo nego preovladuvaat novi tezi i otkritija, potrebno e: vreme, znaewe, otkaùvawe od mnogu semejni i delovni slu~uvawa i angaìrawe dopolnitelen broj na lu|e. Moeto angaìrawe za izrabotka i podgotovka na ovoj trud direktno ili indirektno go po~uvstvuvaa moeto semejstvo, kolegite i prijatelite. Smetam deka sekoj koj {to be{e vo moja blizina pridonese tolku kolku {to moè{e, za denes po trieset godini od moeto istraùva~ko minato, da moàt da se prikaàt i plodovite od ovoj izminat vremenski period. Vi blagodaram na site koi nesebi~no mi pomagavte da se izraboti ovoj trud. POSVETA Ovoj trud go posvetuvam na moite deca Jane, Mihail i Elena

ACKNOWLEDGEMENTS Very much time, knowledge and a great deal of deprivation of many family and professional events, as well Đ°s the help of many people is necessary if one wants to publish a book especially if the book contains mainly new theses and discoveries. The consequences of the engagement of my efforts in the elaboration and preparation of this book were felt by my family, my colleagues and my friends. In my opinion, everyone who was near me has contributed, as much as they could, to the fact at this moment the fruit of my thirty-year long lasting research history can be presented in this book. Thank to all of you who were generously helping me in the preparation of this book. I dedicate this book to my children Jane, Mihail and Elena

VOVED

rirodata pretstavuva fenomenalno sovr{enstvo, vo ~ij prostor se vtisnati site civilizaciski i istoriski slu~uvawa. Univerzumot e najgolemoto sovr{enstvo, koe sĂŠ u{te ne e vo celost dostapno za ~ove~kite prou~uvawa i eksperimentirawa. Site tajni se nao|aat vo riznicata na univerzumot, od koj nie lu|eto, svesno ili ne, informaciite gi dobivame preku ideja, meditacija, astralna i poluastralna proekcija i sl. Univerzumot ne sekoga{ i ne sekomu mu gi otvora portite od svojata riznica. Radiestezijata pretstavuva tradicionalna nauka, koja se primenuva u{te od za~etokot na ~ove{tvoto na planetata Zemja. Vo prou~uvaweto i koristeweto na radiestezijata avtorot vloì pove}e od 30 godini nau~no istraùva~ki trud. Vo ovaa nau~no istraùva~ka rabota se prou~eni i izdadeni pove}e napi{ani trudovi, izraboteni se pove}e nau~noistraùva~ki proekti i kako plod od seto toa, dobieni se pove}e pozitivni rezultati koi pridonesoa avtorot da se odlu~i da ja napi{e i izdade ovaa kniga. Dosega postoe{e literatura za radiestezija, no pred sĂ¨ pogolemiot del od materijalot be{e samo preveduvan i prepi{uvan bez pogolemi i poseopfatni nau~ni analizi i otkritija. Pogolem del od vakvatata literatura e mo{ne konfuzna i necelosna, pred sĂŠ so nesoodveten prevod i ogromna neusoglasenost. Vo pogolemiot del od dosega{nata literatura teorijata i praktikata se baziraa vrz razni poedine~ni amaterski iskustva, pri {to se javuva{e raznovidnost , kako vo teorijata taka i vo praktikata. Tokmu poradi toa, neophodno be{e da se publikuva edna kniga, koja }e posluì kako osnova na radiestezijata i za idnite nejzini nau~no istraùva~ki proekti, kako vo R. Makedonija taka i nadvor od nejzinite granici. Nad 80% od ovoj trud se bazira na rezultati od sopstveni istraùvawa, a tokmu toa e ona {to go pravi razli~en od ostanatite. Knigata e nameneta za edukacija i praktika vo radiestezijata, {to zna~i deka moè da najde primena kako vo edukacija na u~enici i studenti taka i vo edukacija i praktika na vozrasni lica. Ovaa kniga ima za cel idnite amaterski i profesionalni prakti~ari i teoreti~ari da gi unificira i da sozdade eden patokaz kon nau~nata idnina na radiestezijata.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Novite otkritija koi se prika`ani vo ova delo }e gi otvorat portite kon novi nau~noistra`uva~ki proekti, od koi pak }e proizlezat niza pozitivni efekti vo razvojot na naukata i tehnikata. Materijata koja go so~inuva ova delo, pretstavuva spoj pome|u navidum misti~noto, kvantnoto i realnoto, pome|u tradicionalnoto i visoko tehni~ko-tehnolo{koto dostignuvawe. Izneseni se niza fakti, so koi se pojasnuvaat realnite i navidum misti~nite mo`nosti na radiestezijata. Teorijata i praktikata pretstavuvaat edna celina, koja ova delo go pravat kompaktno i zasebno.

Svesen sum deka ovoj trud }e inicira brojni kritiki, no vo sekoj slu~aj dobronamernite kritiki so zadovolstvo }e bidat prifateni za idnite dela.

INTRODUCTION

ature represents a phenomenal perfection, in which all the civilizational and historic events are engraved. The universe is an ultimate perfection, which is not yet entirely accessible to human research and experiment. All secrets are stored in the treasury of the universe, wherefrom we, ordinary people, receive information through ideas, meditation, astral and semi-astral projections etc. The universe does not open the gates of its treasures to everyboty and at any time. Radiesthesia is a traditional science, which has been applied on planet Earth since the dawn of mankind. The author has spent more than 30 years of scientific and research work studying and practising radiesthesia. All this work includes several books, several scientific and research projects and, as a result of all this, a great deal of positive results were obtained, contributing to the authorâ&#x20AC;&#x2122;s decision to write and publish this book. There has been some literature on radiesthesia published so far, but it was mostly translated and copied without any comprehensive scientific analysis and discoveries. Those works are mostly confuse and incomplete, badly translated and with high level of inconsistency. In the largest part of the books published so far, theory and practice were based on several individual amateur experiences, resulting in varieties in both theory and practice. This is exactly the reason why it was necessary to publish a book, which would be the basis to radiesthesia and its future scientific and research projects both in Macedonia and in other countries. Over 80% of the present book is based on results obtained by the authorâ&#x20AC;&#x2122;s research, which makes it different from the other books on this subject. The book is intended for education and practise in radiesthesia, meaning that it can be applied in education of students as well as of adults. The purpose of this book is to unify the future amateur and professional practicists and theoreticians and to create the direction towards scientific future if radiesthesia. The recent discoveries presented in this book shall open the gates towards new scientific and research projects, resulting in an array of positive effects in the development of science and technology. The material consisting this work, is a liaison between the apparently mystical, quantum and realistic, between the traditional and highly technological achievements. An array of facts are presented, explaining the realistic and the apparently mystical capacities of radiesthesia. Theory and practice represent a whole, which makes this work compact and unique. I am aware of the fact that this work will initiate numerous critics, but the good-intentioned remarks will be accepted with pleasure and applied in my forthcoming works.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA I I.TRADICIONALNI I SOVREMENI VRSKI

avidum nedostapnite tradicionalni nau~notehni~ki metodi i tehniki pretstavuvaat fundament na sovremenata sega{na i idna nau~notehni~ka civilizacija. I.1. ENERGIJA

Energijata pretstavuva {irok poim, koj opfa}a pove}e segmenti od filozofijata, fizikata, medicinata i od drugi nauki. Energija e sé {to ne opkruùva od materijalna ili nematerijalna priroda. Od fizikata e poznato deka energijata e neuni{tliva i moè da se pretvora od eden vo drug vid. Ponekoga{ }e se zapra{ame, zarem i pogledot i mislata se energii? Odgovorot e pozitiven. Kombinacijata na pogled i mentalna energija (misla), poznata e kako telekineza, so ~ija pomo{ predmetite moè da se pomestuvaat ili dokolku se kr{livi tie se kr{at bez nikakov fizi~ki dopir. Toa e fakt deka ~ovekoviot mozok pretstavuva eden od najsovr{enite prirodni transformeri-generatori koj ima ogromna sposobnost za misla, memorija, ideja, telekineza, levitacija, telepatija, jasnovidost, iscelitelstvo, dijagnostika i dr. Golem broj prirodni fenomeni, koi imaat poizrazena sposobnost, nezavisno od rastojanieto i vremenskiot period, moàt da imaat izvesni vlijanija vrz drugi ~ove~ki individui, prostor ili predmeti. Denes vo svetot sî po~esto i sî poprofesionalno se koristat ~ovekovite parapsiholo{ki sposobnosti, koi sî u{te se nezamenlivi. Informaciite od okolinata dopiraat do ~ovekovata potsvest, a vo zavisnost od individuata, tie moàt da se transformiraat vo podra~jeto na svesta i soodvetno da se interpretiraat. Prisutnite bio-informaciski blokadi, na del od niv go spre~uvaat prodorot do podra~jeto na svesta. Kaj lu|e {to se posenzibilni, kako {to se i radiestezistite, biolo{kata brana ima ponizok prag na ~uvstvitelnost. Tie imaat privilegija da primaat pogolem broj informacii od poleto na nesvesnoto vo poleto na svesnoto. Dodeka kaj lu|eto so normalen senzibilitet, propustlivosta na biolo{kata brana se zabeleùva vo son ili vo momentot na intuicija.

Tradicionalni i sovremeni vrski

Slika. I.1. Povrzuvawe na individui preku univerzalnata kosmi~ka riznica

Kako da se objasni mehanizmot na radiesteziskata ~uvstvitelnost? Sekoe telo vo prirodata ima svoi energetski oscilacii. Teloto oscilira, kako vo odnos na samata priroda, taka i vo odnos na samoto sebe. Del od tie oscilacii gi registrirame so svoite setila. Za tie {to poseduvaat pomalku razvieni receptori konstruirani se fizi~ki napravi so ~ija pomo{ detektirame, osoznavame ili sledime. Postojat i treta grupa vibracii od specifi~ni energetski vlijanija, koi te{ko moème da gi registrirame so klasi~nite fizi~ki instrumenti. Tie dejstvuvaat preku suptilnite ~esti~ki od teloto na poedinci. Lu|eto so ponizok stepen na ~uvstvitelnost ja imaat privilegijata polesno da se vturnat vo beskone~noto i da go razotkrijat nepoznatoto. Poznatiot istraùva~ Milan Ru` objasnuvawata na fenomenite so parapsiholo{ka osnova gi podelil vo nekolku grupi, me|u koi e opfatena i radiestezijata. Toj za niv izgotvil nekolku hipotezi i toa: Prvata e t.n. spiritualisti~ka teorija, koja gi povrzuva ovie nastani so du{ata na pokojniot. Analiti~kata teorija gi prou~uva nepoznatite sili {to se prisutni vo ~ovekot i gi predizvikuvaat nastanite. Tretata teorija go objasnuva postoeweto na individualna golemina na du{ata vo svetot, kosmi~ka svest i potsvest, so {to se nametnuva eden vid nat~ove~ko inteligentno sozdavawe. Kosmi~kata teorija pretpostavuva postoewe na seopfatno kosmi~ko edinstvo, vo koe na{iot celokupen fizi~ki svet, vklu~uvaj}i gi i materijata, prostorot i vremeto se samo edna komponenta. Od vakvite hipotezi moè da se zaklu~i deka postoi edno univerzalno, seopfatno, informativno pole koe sodrì informacii za sekoe ìvo su{testvo, kako i za neìvata materija. êstopati takvoto pole se narekuva i kosmi~ki rezervoar (riznica) na informacii ili zaedni~ko pole na primarnata percepcija na celata priroda. Tokmu preku ovoj kosmi~ki rezervoar, nezavisno od rastojanieto i od vremenskiot period, radiestezistot ima mo`nost da vospostavi energetski (teleradiesteziski) kontakt so individua, odnosno so prostor ili predmet i bez negovo fizi~ko prisustvo (sl. I.1.). Na primer, radiestezistot moè teleradiesteziski da osoznae za odredena individua, za nejzinata lokacija, zdravstvena sostojba, nejzinoto raspoloènie, pa duri i pribli`no za nejziniot plan. Od seto ova moè da se dobie izvesno soznanie za razli~ni vremenski periodi. Sporedbeno so idnoto vreme, to~nosta e poprecizna za sega{no i minato vreme, odnosno ve}e poznatoto vreme za koe na nekoj na~in postoi zapis vo kosmi~kata riznica na informacii.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Isto taka, na ovoj na~in moè da se dobijat informacii vo odnos na prisustvoto na zra~ewa vo prostorot kako i za predmeti i nivnata lokacija. Vo na{iot organizam prisutni se mesta so golema osetlivost koi na odreden na~in moàt da ja usmerat ili prifatat nadvore{nata energija. Takvite centri }e gi objasnime vo tekstot {to sledi. Tie centri sluàt ~esto vo lekuvaweto na razni funkcionalni naru{uvawa na organizamot. I.2. ÂKRI âkrata pretstavuva del od teloto koja istovremeno pretstavuva duhoven i fizi~ki centar na bitieto. Spored pove} eto istraùvawa ima sedum osnovni ~akri. Toa se energetski otvori preku koi se odvivaat izvesni energetski procesi za osnovnite funkcii na organite vo teloto, prikaàni na (sl. I.2.). Vo slu~aj na mehani~ki povredi ili bolesti na nekoi organi vo teloto, nivnata funkcija moè da se zabavi ili blokira. Vo pogolem broj na slu~ai, od poznati ili nepoznati pri~ini, moè da dojde do namaluvawe na funkcijata na nekoja od ~akrite, a potoa da se konstatira zaboluvawe na organot {to ja koristel taa energetska ~akra. Dokolku vo periodot od namaluvawe na funkcijata na ~akrata, do pred registriraweto na zaboluvaweto na nekoj organ, ~akrata od drugi pri~ini povtorno profunkcionira, vo toj slu~aj organot nema da zaboli. Vo odredeni slu~ai, dokolku poradi mehani~ki ili drugi vlijanija se o{teti nekoj organ, namaluvaweto na funkcijata na ~akrata se slu~uva posle toa. Od ova moè da se zaklu~i deka preku energetskite otvori, odnosno ~akri, se regulira bio - psihofizi~kata funkcija na ~ove~kiot organizam. SĂŠ po~esto vo svetot, vo specijalizirani centri i ordinacii, preku ~akrite se primenuvaat terapevtski metodi, preku koi se vr{i nivno deblokirawe i na toj na~in se pridonesuva do podobra psihofizi~ka zdravstvena sostojba. Terapiite se odvivaat so pomo{ na direkten kontakt so race ili igli, no postojat i terapevtski metodi koi se odvivaat bez fizi~ki kontakt, poznati kako tradicionalni, duhovni i sl. Naj~esto primenuvani terapii so i bez fizi~ki dopir se:

Slika I.2. ^akri 1. bazna (seksualna); 2. sakralna (stoma~na); 3. pleksus solaris (emotivna); 4. srceva; 5. vratna (tiroidna); 6. ~elna (treto oko); 7. krunska

I.2.1. Akupunktura Imeto akupunktura poteknuva od latinskiot zbor acupunctura (acu-to~ka, punctura-bockawe) i pretstavuva na~in na lekuvawe na nekoi bolesti, {to se sostoi od zaboduvawe na srebreni ili zlatni igli vo blizina na bolnoto mesto 2-6 mm. dlaboko vo ko`ata. Taka zabodenite specijalni igli se ostavaat da miruvaat vo vremetraewe od 10 minuti. Tradicionalni i sovremeni vrski

Na Kinezite i Japoncite postapkata im bila poznata u{te 3.000 godini p.n.e., a denes modernata medicina vo lekuvaweto uspe{no ja primenuva za bolesti na nervite, migrena, revmatizam, i{ijas i dr. I.2.2. Elektro-metoda Elektro-terapiskata metoda, kade so pomo{ na vnesuvawe na elektromagnetni branovi se dobiva terapiski efekt. Tretmanite se izveduvaat so pomo{ na tehni~ki aparati i uredi, so ~ija pomo{ se podobruva funkcijata na ~akrite, a so toa i psihofizi~kata zdravstvena sostojba kaj lu|eto. Ovaa metoda se primenuva so razni tehni~ki uredi, koi emituvaat niski elektromagnetni branovi, koi se prenesuvaat preku direkten dopir na ko`ata ili na rastojanie. Edna od niv e i biorezonansnata terapija.

I.2.3. Akupresura Akupresurata svoeto ime go ima dobieno od latinskiot zbor acupressura (acu-to~ka, pressura - pritisok). Vo medicinata akupresurata ozna~uva spre~uvawe na krvarewe so pritiskawe na krvniot sad. Isto taka akupresurata se primenuva i so mehani~ko pritiskawe na oddelni akupunkturni to~ki na ~ovekovoto telo so pomo{ na raka ili so nekoj predmet. I.2.4. Bio-terapija Bio terapijata pretstavuva zbir na somatski i mentalni energii vrz koi se potpiraat terapevtski metodi so ~ija pomo{ se aktivira i regulira funkcijata na ~akrite. Samata terapija se odviva so dopir ili na rastojanie. Za oddelni dijagnozi i kaj poedini lica se postignuvaat uspe{ni rezultati. Za uspe{nosta na terapijata, od osobeno zna~ewe e funkcijata na ~akrite na bio-terapevtot.

- Eksperiment Rezultatite od istraùvawata koi gi imam napraveno, ukaùvaat deka oddelni senzori kaj ~ovekot se raspredeleni vo pleksus solaris (treta ~akra), a drugi na ~eloto od glavata ({esta ~akra). Opitot se sostoe{e vo blokirawe na tie delovi od teloto so cinkov lim. Vo eksperimentot bea opfateni pet lica prakti~ari. Rezultatot be{e gubewe ili zabeleìtelno namaluvawe na senzibilitetot kaj prakti~arite. Po vadeweto na cinkoviot limen blokator, na prakti~arite od radiestezija i bioenergija im se vrati senzibilitetot.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

I.2.5. Mentalna terapija Mentalnata terapija pretstavuva naso~uvawe na sopstvenoto energetsko pole za podobruvawe na op{tata ili konkretna zdravstvena sostojba, na sebe ili na druga individua. Terapijata se primenuva za grupna ili poedine~na cel. Vo nea se primenuvaat: telepatijata, teleradiestezijata, sugestijata, izvesni mantri (molitvi) i drugo. I.2.6. Radiesteziska terapija Ovoj vid na terapija pretstavuva mentalna terapija koja{to e kombinirana so radiesteziski pomagala. Efikasni rezultati dava pri potreba od energetski praznewa, otvorawe na ~akri, upatuvawe i dozirawe na energija, dijagnostika i sl. I.2.7. Telepatija preku tehni~ka inteligencija SĂŠ po~esto slu{ame za nekoja nova tehni~ka inteligencija koja ja zamenuva ~ovekovata t.n. natprirodna sposobnost. Interesen e faktot koj govori deka, denes moème da zememe fotografija od nekoe lice, da ja stavime vo poseben kompjuterski aparat da se skenira, a potoa samiot aparat telepatski preku izvesni branovi da vr{i soodvetna terapija. Terapijata se odviva nezavisno od rastojanieto na pacientot i aparatite. Ovoj vid na terapija od neodamna se koristi i vo Skopje, a terapijata e re~isi identi~na kako i telepatijata ili teleradiestezijata. I.3. AURA Aurata kaj ~ovekot pretstavuva energetsko pole predizvikano od elektri~nata razmena koja se sozdava vo kletkata. ôvekovoto energetsko pole (aura) postoi vo nekolku boi i kombinacii (sl. I.3). Vidot na boite na energetskoto pole ja pretstavuva zdravstvenata i duhovnata sostojba, kako i karakteristikite na individuata. Vo periodot pred otkrivaweto na elektri~nata energija, za osvetluvawe vo ve~ernite ~asovi se koristele sve}i i gazija. Poznato e deka, na sve{tenicite koi ~itale ili pi{uvale na sve}a vo polumra~na prostorija polesno im se zabeleùvala aurata. Toa moè da bide kako izraz na nivnata produhovenost, bidej}i se smeta deka aurata na duhovno vozvi{enite lica im e posvetla, posjajna i so posilen intenzitet, pa ne slu~ajno visoko produhovenite lica go dobile epitetot â&#x20AC;&#x153;svetciâ&#x20AC;?. Ne sekoj i vo sekoe vreme moè da ja zabeleì aurata.

Slika I.3. Aura na avtorot snimena vo @eneva vo 1995 godina

Tradicionalni i sovremeni vrski

Slika I.4. Oznaka na jing i jang

Seto toa e usloveno od: vidlivosta vo prostorijata, od agolot pome|u li~nosta i prozra~uvaweto na prostorijata, od prirodnite sposobnosti na li~nosta {to ja nabquduva aurata, kako i od intenzitetot na nabquduvanata aura. Poradi ogromniot interes za gledaweto na aurata, tehnologijata otide do tamu {to so pomo{ na tehnikata Â â&#x20AC;&#x153;auravizionâ&#x20AC;? sekoj moè da si ja snimi svojata aura. Vo ovoj slu~aj ne se neophodni posebni uslovi za nabquduvawe na aurata, darbi i sli~no, tuku tehnologijata gi pravi rezultatite dostapni za sekogo, kako {to moè da se vidi od priloènata slika. I.4. POLARITET

Slika I.5. Povrzanosta na ~ovekot so Sonceto i Zemjata po pat na polariteti

Slika I.6. Povrzanosta na rastitelniot svet so Sonceto i Zemjata preku polariteti

Vo isto~nite tradicionalni kulturi, me|u drugoto, se izu~uva i teorija na jing i jang-energii prikaàna so poseben znak (sl. I.4). Ovoj znak ima nekolku zna~ewa, me|u koi i harmonija pome|u energiite (+) i (-), koi vsu{nost pretstavuvaat jing i jang-energii ili polaritet. Vrz osnova na polaritetot ili energiite funkcionira celiot univerzum, odnosno planetarniot sistem so celokupnata ìva i mrtva priroda. Smetam deka sekoe telo vo odnos na univerzumot i vo odnos na sebe poseduva svoj polaritet i se spojuva so (+) i (-) polaritet. Planetarniot sistem funkcionira vrz osnova na polariteti. Sonceto ima (+) polaritet, planetata Zemja ima (-), ~ovekot so glavata ima (-) polaritet, a so nozete (+) polaritet (sl.I.5). Rastenijata so korenite se so (+) polaritet i se spojuvaat so Zemjata so (-) polaritet, dodeka so grankite i listovite se so (-) polaritet i crpat od Sonceto energija so (+) polaritet (sl.I.6). Na ovoj na~in energijata od Sonceto minuva (se prenesuva) niz ~ovekot kon Zemjata. So ovoj proces se ovozmoùva procesot na razmena na elektri~nite polneì na me|ukleto~no nivo. Drugite planeti isto taka se polarizirani i site zaedno go pretstavuvaat univerzumot, pri {to besprekorno funkcioniraat vo edna harmonija. Polot kaj lu|eto isto taka ima svoj polaritet. Na primer, ènata ima (-) polaritet, a maòt (+) polaritet. Toa e i edna od pri~inite za bliskosta, odnosno qubovna vrska pome|u ma` i èna. Kletkite vo organizmot funkcioniraat vrz osnova na (+) i (-) polaritet, pri {to se odviva ìvotniot proces. Principot na pribliùvawe i oddale~uvawe na polaritetite moè da se objasni i na sledniov na~in: ako zememe dva magneta, a stranite na pribliùvawe im se svrteni (+) kon (-) polaritet i gi pribliìme eden kon drug, dvata magneta vedna{ }e se pribliàt i spojat.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Ako magnetite gi pribliùvame so stranite so ist polaritet i pokraj upotreba na sila, tie }e se odbivaat eden od drug. Sekoj list hartija ima svoj polaritet vo odnos na univerzumot, no i vo odnos na sebe. Istiot list hartija od ednata strana ima (+), a od drugata (-) polaritet. Na istata strana eden kraj ima eden, a drug kraj ima drug polaritet. Kolku i da go se~kame listot na sitni par~enca, sekoe negovo par~ence povtorno }e ima polaritet identi~no kako i golemiot list. Ako listot go zapalime, }e se izvr{i depolarizacija, {to zna~i deka nemame kompaktnost na materijata i istata ve}e ne postoi. Primer: Ako levata dlanka ja otvorime so konveksnata strana nagore, a nad nea so desnata raka go drìme ni{aloto, ni{aloto }e vr{i kru`ni dvièwa sprotivno od dvièweto na strelkite od ~asovnikot. Dokolku istoto toa go povtorime, no ovoj pat so konkavnata strana od levata dlanka svrtena nagore, kru`nite dvièwa na ni{aloto }e bidat vo pravec na dvièweto na strelkite od ~asovnikot. Toa ni ukaùva deka ni{aloto so pomo{ na nasokata na dvièweto ni go pokaùva polaritetot na dlankata. Dvièwata nasproti strelkite od ~asovnikot, ni go odredile polaritetot (-), a od drugata strana na dlankata, odnosno kru`nite dvièwa na ni{aloto vo pravecot na dvièweto na strelkite od ~asovnikot ni go odredile polaritetot (+). Pri povtoruvawe na eksperimentot, no ovoj pat na prstite od levata raka, }e utvrdime deka palecot e dvo polariteten odnosno nema ~ist polaritet, pokazalecot e so (-) polaritet, sredniot prst e so (+) polaritet, domaliot prst e (-) polaritet i maliot prst e (+) polaritet. Ova ni ukaùva deka razli~niot polaritet na prstite na rakata ni ovozmoùva da imame energetska harmonija. Polaritetot moè da bide prisuten i kaj branovite od gpz, taka {to vo praktikata otkriv deka, vo oddelni vertikali od stambeni objekti po~esto se razboluvaat i prerano po~inuvaat lica od ist pol. Taka na primer: Vo naselbata Kisela Voda, vo Skopje, vo edna pove} ekatnica se pojavuvaat za~esteni zaboluvawa prosledeni so predvremena smrt kaj ma{kiot pol, a vo druga sosedna pove} ekatnica kaj ènskiot pol. Isto taka, na ulicata â&#x20AC;?Van~o Mickovâ&#x20AC;? vo Skopje, vo 13 individualni objekti, do pred nekolku godini imalo 10 smrtni slu~ai kaj maì, a 2 smrtni slu~ai kaj èni. Vakvi pojavi ima zabeleàno vo pove}e urbani reoni vo i nadvor od R. Makedonija. Ovie slu~ai, lu|eto naj~esto gi povrzuvaat so praznoverie, odnosno deka vo toj objekt ne opstanuvaat (ne traat) maìte ili obratno. Tradicionalni i sovremeni vrski

Za ovaa nepoèlna pojava, analizite pokaàa dve pri~ini, i toa: - Vo nekoi slu~ai, nekoi èni ne se ~uvstvuvaat psihi~ki relaksirano da spijat na bra~nata postela koja e poblisku do vratata, ili od prakti~na gledna to~ka ja izbiraat ednata strana od leàjot za spiewe. Spored arhitektonskoto re{enie, prostorot za smestuvawe na leàj e strogo odreden i site katovi po vertikala vo objektot se identi~no izgradeni. Toa zna~i deka i pogolem broj na èni ili maì spijat re~isi na identi~na vertikala. Dokolku vo taa vertikala ima aktivni kosmi~ki jazli, toa zna~i deka postoi golema mo`nost jazolot pravoliniski na identi~na mikrolokacija da penetrira niz site katovi. Vo toj slu~aj vo zavisnost od mikrolokacijata na koja spijat, pogolem broj od maìte ili ènite identi~no se izloèni na soodvetnoto zra~ewe. Po vakvite okolnosti pri~initelot na tie nemili nastani moè da bide poznat. - Drugata pri~ina od koja moè da se sozdade ovaa nemila pojava, pretstavuva prisustvo na geopatogeno zra~ewe (gpz), no so poizrazen sprotiven polaritet od polot na liceto, koe naj~esto se razboluva ili prerano po~inuva. Spored analizite, vo edniot slu~aj na poza~esteni smrtni slu~ai imame prisustvo na gpz so poizrazen (+) polaritet, a vo drugiot slu~aj gpz so poizrazen (-) polaritet. Vo objektot so poizrazen (+) polaritet ima poza~esteni zaboluvawa i smrtnost kaj ènskiot pol, vo sporedba so drugiot objekt opfaten so gpz so poizrazen (-) polaritet. Od ova moè da se zaklu~i deka branot so polaritet sprotiven od polaritetot na lu|eto, moè da vr{i pozabrzana depolarizacija, pri {to izloènite na bran so sprotiven polaritet pozabrzano se razboluvaat ili predvremeno umiraat. I.5. VODATA KAKO FENOMEN KOJ POMNI I PRENESUVA INFORMACII Poznato e toa deka vodata e glaven sostaven del na ìvata materija na planetata Zemja i deka bez voda nema ìvot. Od sekoga{ vodata predizvikuvala najgolemo vnimanie na zemjinata topka. Od kade poteknuva, koj i zo{to & ja podari na na{ata planeta, edinstvena vo celata vselena? Moèbi odgovorite na ovie pra{awa gi znae edinstveno samo vodata. Vsu{nost, nea na Zemjata sega ja ima tolku kolku {to ja imalo koga zapo~nalo sĂŠ, koga se ra|al svetot. Vodata se koristi vo site duhovni religii i se veruva deka taa ima ~udesna mo} za memorirawe.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Vo toj pogled, pove}e istaknati nau~nici od celiot svet se zainteresirani za toa kako da dojdat samo do eden mal del do vistinata na ~udesnata mo} na vodata od malku poinakov aspekt (Dokumentaren film golemata tajna na vodata, 2006). I.5.1. Voeno - laboratoriski istra`ni raboti vo Azija Vo Jugoisto~na Azija, vo 1956 godina vo tajna laboratorija na voeniot institut za konstrukcija na tehnologija za masovno uni{tuvawe, ekspertite nekoku godini rabotele na bakteriolo{ko oru`je od novata generacija. Negovite svojstva se razgleduvale na pove}e~asovno tajno zasedanie. Neo~ekuvano zasedanieto se prekinuva - site u~esnici se odneseni vo bolnica so dijagnoza te{ko truewe so hrana. Zapo~nuva istraga ~ii rezultati vleguvat vo slepa ulica. Pri analizite se do{lo do zaklu~ok deka nau~nicite ne upotrebile ni{to osven voda od ~a{ite koi im bile na nivnite masi. Testirana bila i vodata, pri {to nikakvi zna~ajni primesi ne se otkrieni vo sostavot osven H2O. Taka bilo zapi{ano i vo izve{tajot - pri~ina za trueweto e obi~nata voda (H2O). Nekolku godini podocna, iznesena e fantasti~nata hipoteza, koja go dokaùva nepredvidlivoto odnesuvawe na vodata, od koe doa|aat do zaklu~ok “vodata pomni!” Rezultatite od brojnite eksperimenti, izvedeni vo mnogu dràvi, pokaùvaat: vodata go prima i zapomnuva sekoe dejstvo, koe {to se slu~uva okolu nea. Dovolno e vodata da se dopre do nekoja naprava, za da gi ”razbere” svojstvata na nejzinata memorija. Dali za ova se dosetile na{ite pradedovci, pretvoraj}i ja obi~nata voda vo lekovita, koristej}i za toa srebreni sadovi. Spored profesorot Rustrum Roj zasega ova e najdobriot proizveden antibiotik. Tolku e dobar, {to vojnicite na SAD vo Avganistan i Irak upotrebuvaat srebrena voda. Eden atom na sto milioni gi uni{tuva site mikrobi vo ranata. Ete zo{to i pretsedatelot na SAD koristel vakva voda za dezinfekcija na racete. Se postavuva pra{aweto - kako moè da postoi takva voda? Zapomnuvaj}i ja informacijata, vodata pridobiva novi svojstva, pri {to hemiskiot sostav ne i se menuva. Spored nego vozmo`no e vodata da e bescenet kompjuter. Treba da znaeme kako e toa organizirano. Ako Vi se dade azbuka, no Vie ne gi znaete bukvite, zborovite ne moète da gi sostavite, a so toa i re~enica. Taka {to molekularnata struktura e azbukata na vodata i so nea moète da sostavuvate molbi i naredbi, a potoa da gi menuvate. Dosega{noto gledi{te e deka za svojstvata na vodata e vaèn edinstveno nejziniot hemiski sostav. Senzacionalna novost e deka toa pretstavuva golema glupost. Tradicionalni i sovremeni vrski

Slika I.7. Vodeni molekuli vo vid na grozdovi

Strukturata na vodata e mnogu pova`na od nejziniot hemiski sostav. Strukturata na vodata - toa e na~inot na koj se organizirani molekulite. Nie gledame kako molekulite na vodata se obedinuvaat vo grupi, nare~eni grozdovi (sl. I.7). Nau~nicite pretpostavuvaat deka tokmu grozdovite se svoevidni kletki na memorijata, vo koi {to vodata zapi{uva sé {to gleda, ~uva i ~uvstvuva. Nau~nicite do skoro ne znaeja deka pri isklu~uvawe na svetlinata vodata se menuva. Kako rezultat na tehnolo{ko dejstvo na visokonaponski linii, vodata moè da se izmeni. Vodata se podrazbira, si ostanuva istata, no nejzinata struktura, reagira kako nerven sistem na sekoe draznewe. So sovremeni uredi e otkrieno deka sekoja memoriska kletka sodrì okolu 440 000 informacioni paneli, od koi sekoj e odgovoren za dadeno zaemno dejstvo so okolnata sredina. Vo svoite kaùvawa prof. Martin âplin profesor na Londonskiot univerzitet vo Velika Britanija veli deka ako go razgledame grozdot na vodata kako grupa molekuli, negoviot ìvot e kratok, a ako govorime za nego kako struktura vo koja molekulite moàt da vleguvaat i izleguvaat, grozdot moè da su{testvuva dolgo vreme. Tamu postojanosta na grozdovite strukturi ja potvrduva hipotezata za sposobnosta na vodata da zapomnuva. Spored nego, nau~nicite treba da projavat osobeno vnimanie za toa kako vodata zaemno dejstvuva so molekulite. Na molekularno ramni{te, taa sozdava struktura na spiralata na DNA. Bez voda nema{e da ima spirala i bez voda taa ne bi funkcionirala. Samo vo vodata sekoe seme, sekoj embrion go zapo~nuva svojot ìvot. Okolnite plodovi vodi u~estvuvaat vo negoviot razvoj i prihranuvawe. Vodata {to né opkruùva, soodvetstvuva na univerzalen kompjuter, koj ja otkriva sekoja biolo{ka programa. A samo vodata moè da ja promeni. Samo navidum se slu£uva ne{to novo. No, vo su{tina stanuva zbor za nastan {to ve}e se slu£il.

I.5.2. Potopuvawe na brodovi i transformacija na vodata od solena vo slatka Vo tekot na zimata vo 1881 god. Brodot Lara patuval od Liverpul za San Francisko. Na tretiot den na brodot se pojavil po`ar. Me|u onie {to go napu{tile brodot bil i kapetanot Neil Keri. @edta po~nala da gi ma~i lu|eto na brodot, stanuvaj}i po`estoka so sekoj izminat ~as. Koga po tri sedmici bezbedno stignale na bregot, kapetanot, inaku trezven realist, napi{al kako se spasile: “Nie me~taevme za pitka voda. Zapo~navme da si pretstavuvame deka sinata solena voda Slika I.8 i I.9. Napisi za slu~kata so okolu nas se pretvora vo zelenikava slatka. Sobrav hrabrost i zedov vodata voda so dlankite. Ja probav - be{e slatka”. Za ovaa nesekojdnevna pojava pi{uvale i toga{nite vrvni novinski kompanii (sl. I.8 i I.9).

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Slika I.10. Izgled na voda, zagreana vo mikrobranova pe~ka

Slika I.11. Ova e efektot od mobilen telefon

Slika I.13. Na ovaa voda í se obratile so: “Izvini”

Slika I.12. Na ovaa voda í se obratile so: “Blagodaram”

Slika I.14. Na ovaa voda í se obratile so: “Ti si mi protivnik”

Tradicionalni i sovremeni vrski

Slika I.15. Na ovaa voda í se obratile so: “Ne sakam da te vidam”

Slika I.16. Na ovaa voda í se obratile so: “Qubov”

Slika I.18. Na ovaa voda í se obratile so: “Du{a”

Slika I.20. Na ovaa voda í se obratile so: “Hitler”

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Slika I.17. Na ovaa voda í se obratile so: “Nade`”

Slika I.19. Na ovaa voda í se obratile so: “Majka Tereza”

Slika I.21. Na ovaa voda í se obratile so: “Qubov i blagodarnost”

Stojan Velkoski

Prof. d-r Konstantin Korotkov vo svoeto izlagawe veli: “Da se potsetime na poznatiot nastan koga Isus ja pretvoril vodata vo vino. Toj vo nea ne stavil {e}er, a i dal na vodata apsolutno specifi~ni svojstva. Izveduvavme eksperimenti za vlijanieto na razli~ni faktori vrz vodni probi. Objekti, magnetni, elektri~ni poliwa, a isto taka i ~ove~ko prisustvo, emocii. Stana jasno, deka pozitivnite i negativnite emocii, dejstvuvaat najsilno”. Vo laboratorijata na prof. Korotkov bile izvedeni mnogubrojni eksperimenti za vlijanieto na ~ove~kite emocii vrz vodata. Grupa lu|e bile zamoleni da upatat kon sadot so obi~na voda najpozitivni emocii: qubov, ne`nost, zagriènost. Potoa go zamenile sadot so voda i istata grupa bila zamolena da se koncentriraat kon noviot sad so voda zra~ej}i strav, agresija, zavist. Potoa sadovite bile podloèni na ispituvawe. Vodata reagirala na strogo opredelen na~in: qubovta ja zgolemuva energijata na vodata i ja stabilizira, a agresijata zna~itelno ja namaluva. I.5.3. Otkrivaweto na reakciite na kristalnite re{etki kaj vodata Japonskiot istraùva~ d-r Emoto Mazaru veli deka koga razbral, deka vodata raspolaga so memorija, re{il toa da im go dokaè na lu|eto. Vo negovata laboratorija se ispituvala vodata, podloèna na razli~ni dejstvuvawa. “Vpe~atocite” na vodata se zabeleùvaat so brzo zamrznuvawe vo kriogena komora, a rezultatite moàt da se vidat od slikite I.10 - I.21 napraveni pod mikroskop. I.5.4. Struktuirawe na vodata spored d-r Herbert Klima Spored opitot na prof. d-r Herbert Klima od Institutot za fizika vo Avstrija, sovremenite tehnologii ovozmoùvaat po priroden pat vodata da se strukturira. Vo laboratoriski uslovi, vodata koja se koristi za ‘rtewe na semiwa od soja, sporedbeno so obi~nata voda, ot~ituva 6 pati povisoko emitirawe na fotoni. Vo praktika polevaweto so strukturirana voda go zabrzuva rasteweto na zelen~ucite i ja zgolemuva nekolku pati sodrìnata na mikroelementi i belkovini. I.5.5. Opit izvr{en pri Akademijata za zemjodelski nauki vo Kina Glavniot agronom pri Akademijata za zemjodelski nauki vo Kina V.J. objasnuva deka pri nivnite istraùvawa kaj nikulcite do{le do zaklu~ok deka obrabotuvaweto so strukturirana voda navistina ima efekt. Obrabotenite ‘rkulci bile dolgi, ramni i zdravi, a neobrabotenite bile niski, slabi i krevki. Interesno e soznanieto deka pri polevawe so takva voda, nejzinata potro{uva~ka e i do 20% pomala. Nitu vo po~vata, nitu vo vodata nema otrovi. Tradicionalni i sovremeni vrski

Vodata ostanuva so istiot hemiski sostav. Se menuva samo nejzinata struktura. Nau~nicite denes moàt da odgovorat samo na pra{aweto kako toa se slu~uva, no, na pra{aweto â&#x20AC;&#x153;Zo{to?â&#x20AC;? naukata nema odgovor. Vo zavisnost od vozrasta, ~ovekoviot organizam se sostoi od 65-70% voda. Za normalna ìvotna aktivnost, ~ovekot sekojdnevno pie do dva i pol litri te~nosti. A u{te eden i pol litar se vnesuva preku hranlivite materii od nadvore{nata sredina. I.5.6. Analiza napravena od strana na istraùva~ot Alojz Gruber i Leonid Izvekov Spored avstriskiot istraùva~ Alojz Gruber vo minatoto se znaelo, deka lu|eto moàt da se naselat samo tamu kade {to ima voda. Denes moème da doneseme voda od iljadnici kilometri so pomo{ na visok pritisok, no dodeka stigne do na{ite domovi, vodata izminuva dolg i teòk pat. Vo prirodata rekite i potocite te~at po izvieni korita, no vo vodovodnata mreà, vodata mnogukratno vrti pod pritisok i prav agol. Posle sekoj takov agol nejzinata struktura se pove}e i pove}e se naru{uva. Vo cevkite na parnoto greewe te~e nevitalizirana voda, taa e mrtva voda i odzema energija od rastenijata, ìvotnite i ~ovekot. Vo urbanite vodi na golemite gradovi, vodata se dviì vo zatvoren ciklus. Posle agresivna hemiska obrabotka i filtrirawe, taa pak se vra}a vo na{ite domovi, zapomnuvaj}i gi podatocite na hemikaliite i za nasilstvoto od mo}nite filtri. U{te posilno e informacionoto zagaduvawe pri protekuvaweto preku cevkite pokraj iljadnici i iljadnici domovi. Vo svoeto kaùvawe ponatamu toj konstatira deka nie ja zagaduvame vodata duhovno i toa dostignuva ogromni razmeri i se pra{uva Zo{to? Vodata ja prima celata zloba, zavist, stres. A koga }e vleze vo na{iot organizam, taa e ve}e nepodobna. - Spored Leonid Izvekov, istraùva~ od laboratoriite za ispituvawe na struktura na vodite od Rusija kristalite na taa voda se so razli~na forma, no site se deformirani. Na{ata zemja pretstavuva gigantski sad so voda, vo koj{to su{testvuva sĂŠ {to e ìvo. Isto taka, sekoe ìvo su{testvo pretstavuva eden vid na sad so voda, bidej}i vo sebe sodrì golemo koli~estvo voda. Sovremenite tehnologii ni dozvoluvaat da pronikneme dlaboko vo vselenata. Koga se obiduvame da otkrieme ìvot na drugi planeti, prvenstveno proveruvame dali tamu ima voda. I.5.7. Iskaùvawe na mitropolitot Kiril od Rusija Spored mitropolitot Kiril od Rusija ne e slu~ajno spomenuvaweto na vodata u{te vo po~etnite stihovi na Biblijata. Koga se govori za sozdavaweto na svetot i na ~ovekot, prvo se spomenuva vodata.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Kako {to grst glina gi sodrì vo sebe site nesozdadeni skulpturi, taka i vo vodata se nao|aat praformite na site idni ìvi organizmi. Imeno vodata ja ispolnuva zamislata na tvorecot. Za zapo~nuvaweto na sekoj proces e neophoden impuls. Mudrecite od drevnosta smetale, deka impuls za pojava na ìvotot bila prvi~nata boèstvena iskra. Taa go “zapi{ala” tekot na ponatamo{noto razvivawe vo vodata i kako sekoj vid ìvo su{testvo da go dostigne svoeto sovr{enstvo. I.5.8. Iskaùvawe na imam-Hatij od Moskva [amil Hazrat Ajudinov imam-hatij, od Moskva, Rusija veli: ‘‘Najverojatno naukata nikoga{ nema da si go objasni samiot proces na sozdavaweto. Vo Kuranot na primer, se kaùva deka vodata u~estvuvala vo nego po voljata na Boga. I.5.9. Eksperimentot na d-r Aleksandar Solodilov Spored d-r Aleksandar Solodilov zaemnoto dejstvo na vodata e so mnogu slabi impulsni poliwa koi se desetici iljadi pati poslabi od prirodnoto zemjino magnetno pole, odnosno, sosema mali od gledna to~ka na sovremenata nauka. Dodeka za vlijanieto na obrabotenata voda vrz razvojot na ìviot svet govori i sledniot prilog.

- Eksperiment: Vo prethodno obrabotena voda, bile pu{teni ribi, naskoro vo sadot se pojavil nov podmladok na mali ribi, koi bile identi~ni edni na drugi, no kardinalno razli~ni od prethodno stavenite ribi. Na grbot na site ma{ki ribi se pojavile sivi rabovi i to~ki vo boja. Toa se narekuva “fenotipska promena”. Principielno va`no e deka ovaa promena se javuva ne samo kaj nekoi, tuku kaj site ribi istovremeno. Osven toa, pri tie eksperimenti se promenilo i nivnoto odnesuvawe. Tie zapo~nale da reagiraat ednakvo na nadvore{ni drazbi. Taka, vo celoto mnoèstvo ribi kako da se pojavuva kolektiven razum. Toa e mnogu seriozen problem, koj e potpolno neprou~en. Dovolno zna~aen e duri i samiot fakt, {to vidot i odnesuvaweto na ìvite su{testva moè da se promeni niz vodata. Ako taa voda vlijae taka silno, zna~i deka ova istraùvawe ne treba da se sproveduva kaj lu|e. I.5.10. Otkrivawe na te{kata voda od strana na Garet Jurij i Ozborn Vo tekot na 1932 godina se pojavuva svetska senzacija - Amerikanskite fizi~ari Garet Jurij i Ozborn ja otkrivaat te{kata voda - dva atoma deuterium plus eden na kislorod. Deuteriumot posluì za sozdavaweto na najrazurnuva~kata bomba - vodorodnata. Tradicionalni i sovremeni vrski

Denes sekoj znae za posledicite od radioaktivnoto zra~ewe, no se pokaàlo deka postojat u{te postra{ni posledici. Mnogu postra{ni se promenite vo strukturata na vodata na ogromna povr{ina, so iljadnici kilometri pogolema povr{ina od povr{inata na atomskiot poligon. I nema nikakvo zna~ewe dali eksploziite se vozdu{ni, podzemni ili podvodni. Promenite se kolosalni, memorijata na vodata se menuva. Pri eksplozijata se obrazuvaat branovi, koi{to brzo is~eznuvaat vo Zemjata, no vo vodata moè da vibriraat u{te okolu 30 dena. Lulaj}i se kako ni{alo, vodata sozdava novi patogeni promeni. Posle vakvi opiti zna~itelno se zgolemuva brojot na samoubistvata. Zgolemuvaweto iznesuva 2-3 pati. Medicinarite voop{to ne moàt da go objasnat ova. A nam ni e jasno deka so promenata na vodata izniknuva konflikt pome|u vodnite strukturi, se naru{uva bioplazmata vo mozokot, i ~ovekot go gubi najva`niot stimul - èlbata za ìvot. Vo legendite, heroite sekoga{ odele da baraat mrtva voda tamu, otkade {to nema vra}awe. I.5.11. Viduvawa na d-r Pinhas Polonski Spored predanieto edinstvenoto more bez ìvot se formiralo na mestoto na razru{enite Sodoma i Gomora - Mrtvo more. Spored Pinhas Polonski, d-r po bogoslovija od Izrael, vodata sekoga{ go dava po~etokot na ìvotot. Taa moè da bide ispolzuvana pove}e ili pomalku pravilno, no sekoga{ e pozitivna. Ako ~ovekot se obra}a kon vodata so dobri misli, ja blagoslovuva i í kaùva ‘‘blagodaram’’ kvalitetite í se podobruvaat i taa ima pozitivno vlijanie vrz ~ovekot i negovoto telo. I.5.12. Opstojuvaweto na opatot Karl Gastenzis Vo tekot na 1470 g. opatot Karl Gastenzis bil frlen vo zandana so obvinenie deka razbolel nekoja uvaèna èna. Sekoj den mu davale samo par~e suv leb i kan~e zagadena, zastojana (mrtva) voda. Posle 40 dena ~uvarot zabeleàl deka sve{tenikot Karl ne slabeel duri obratno - stanal pozdrav i silen. Ova ne{to samo gi ubedilo inkvizitorite deka toj e povrzan so “ne~isti sili”. Posle èstoki ma~ewa Karl priznal deka se molel nad vodata, blagodarej}i mu na Gospod za isku{enijata. Posle ova vodata stanuvala meka po vkus, sveà i prozra~na. I.5.13. Eksperiment so naftena emulzija Od eminentni nau~nici, napraven e eden eksperiment vo koj se zemeni dva sada so naftena emulzija - otpaden produkt soedinenie na nafta so voda, koi bile stabilni so godini.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Na testiraniot sad postavile emiter. Toj go obrabotuval sadot 7 dena i gi programiral molekulite na vodata da se oddelat od molekulite na naftata. Posle 4 dena vodata ve}e po~nala da se oddeluva od naftata (sl. I.22). Na granicata me|u dvete te~nosti ima kraterni formi. Toa ozna~uva deka procesot prodol`uva. Sedmiot den e krajot na eksperimentot, vodata potpolno e izdvoena od naftata. Spored ekspertski ocenki ve} e se natrupani 1 milijarda toni naftena emulzija, koja {to e beskorisna i se isfrla. Taka okolu naftenite izvori se obrazuvaat ~udovi{ni otpadni ezera. I.5.14. Prorajma

Slika I.22. So programirawe na molekulite na vodata se odvojuva vodata od naftata

“Prorajma” na jazikot na venecuelskite indijanci Pimon ozna~uva “Majka na site vodi”. Vo tekot na januari 2005 godina grupa ruski biofizi~ari zaminuvaat tamu za da zemat unikatni probi od vodata, koja, po mislewe na ekspertite, nikoga{ ne bila vo neposreden kontakt so ~ovek. Takva voda ima edinstveno vo Venecuela. Spored edna hipoteza, za vreme na paleozoikot vo Ju`nata polutopka postoel kontinentot Gondvana. Pred 3,5 milioni godini mo}ni tektonski procesi go rascepile na delovi. Taka se obrazuvale planini, koi od indijancite bile nare~eni “tipui” - stolbovi. Prorajma e najvisokoto mesto koe e mnogu te{ko dostapno. Za da se stigne do tamu potrebni se tri dena pe{a~ewe niz savanata i xunglata i iska~uvawe na 80 metarska karpa. Edinstveno tamu vodata e vo nejzinata devstvena, unikatna

sostojba. Nad Prorajma postojano visi oblak. A, pod svetlinata se pojavuva lesna magla. Koga }e se pojavi mese~inata oblakot zapo~nuva da zra~i lesna sina svetlina, vo koja se gleda kako najmale~kite vodni pra{inki visat vo nepodvi`niot vozduh i pri najmala pojava na veter se soedinuvaat vo do`dovni kapki, a tie vo poroj i vo neizbroivi vodopadi se dviàt nadolu i ja zasituvaat po~vata. I.5.15. Izvor koj ja vra}a memorijata Vo docnata esen 1632 godina od svoeto selo vo provincijata Hesen, siroma{niot ov~ar Hans-sirak, koj{to ne gi pomnel svoite roditeli, nitu od kade e rodum, trgnal kon ju`na Italija - da si ja bara sre}ata. Patot go vodel niz gradot Valkgud na Rajna, Konstantska eparhija. Odedna{ go proniàlo ~uvstvoto deka e povrzan so tie mesta. Nozete sami go odvele do baranoto mesto vo gorata. Koga navlegol vo nea, Hans zabeleàl nablizu izvor so voda. Hans se pribliìl se navednal i se napil od vodata. Godini podocna im raskaùval na svoite vnuci deka vodata mu ja vratila memorijata. I tamu se setil na majkata, na tatkoto i na rodniot dom. Kako {to dokaùva naukata, vodenata struktura na Tradicionalni i sovremeni vrski

organizmot na sekoj ~ovek e identi~na so strukturata na vodata vo mestoto kade {to se rodil. Zatoa na{ata vnatre{na vrska so rodnoto mesto se za~uvala cel ìvot. Taka poimot â&#x20AC;&#x153;rodno mestoâ&#x20AC;? ima ne samo poetska smisla, tuku dobiva i konkretna fizi~ka sodrìna. Nikade vo svetot nema ista voda. Probivaj}i si pat niz po~vata, taa gi vpiva nejzinite vibracii, i informaciite za nejzinite biolo{ki i energetski osobenosti. Pa, spored toa, postojat naseleni mesta kade {to naselenieto e pospecifi~no, {to moè da se zabeleì po gostoprimstvo, razdrazlivost ili sli~no. Neslu~ajno mojata pokojna majka Natalija, specifi~nite odnesuvawa na lu|eto gi povrzuva{e so vodata od koja {to pijat.

voda

I.5.16. Sposobnost na `ivotnite da ja izbiraat zdravata

Ekspertite proverija edna od najreklamiranite marki mineralna voda. Pri opitite se pokaàlo deka vodata e pusta i bezìvotna. Fakt e deka taa bila ~ista, so navedenite minerali, no si ostanuva mrtva voda. ôvekot ne ~uvstvuva golema razlika pome|u ~ista prirodna i ve{ta~ki pre~istena voda. Sepak skoro sekoe ìvotno ja izbira izvornata (ìva voda, zatoa {to taa e zasitena so prirodna energija za koja govori i opitot so èdno ku~e za voda. Na (sl. I. 23) se prikaàni dva identi~ni sada za voda, vo koi istovremeno pred èdno ku~e se sipuvaat: vo edniot sad voda od {i{e poznata marka, a vo drugiot sad izvorska voda. Ku~eto otkako ja probalo vodata od {i{e, vedna{ prekinalo so piewe i po~nalo da pie od sadot so izvorska voda. Slika I. 23. @ivotnite ~uvstvuvaat koja voda e podobra za piewe

I.5.17. Vodata mo`e da gori Neodamna be{e otkrieno u{te edno svojstvo na prirodnata voda - taa mo`e da gori. Prof d-r Vladmir Voeikov od Moskovskiot biolo{ki fakultet od Rusija veli deka pri samoto gorewe na prirodnata voda gori samata voda! Zo{to prirodnata voda e strukturirana na osoben na~in. Na nau~en jazik â&#x20AC;&#x153;goreweâ&#x20AC;? ozna~uva proces na oksidirawe, pri koj{to se osloboduvaat toplina i svetlina. Vodata gori pri sobna temperatura, a oddelenata svetlina se registrira so pomo{ na mnogu ~uvstvitelni pribori. Postojano kislorodot se aktivira, gori ne{to organsko i gledame svetlina. Goreweto na vodata e dolgotraen proces, zo{to ako se slu~uva za mig celata voda }e izgore{e. Spored nego hemi~arite zaboravile na faktot deka ako od benzinot se izvle~e celata voda, toj nema da gori. Toa e poznato u{te vo 19 vek. Za sekoe gorewe neophodno e da postoi opredeleno koli~estvo voda.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

I.5.18. Sinteti~ki benzin (kombinacija od kafeav jaglen i voda) Na 3 juni 1940 godina vo Sovetskata ambasada vo Germanija bila ufrlena bele{ka, vo koja avtorot gi molel itno da se povrzat so nego. â&#x20AC;&#x153;Ako ova ne go napravite, mojata rabota kaj Hajdrih gubi smislaâ&#x20AC;? - pi{uval agentot Vili Leman. Toj brzal da soop{ti za postoewe na tajni ispitni poligoni, vo koi{to se rabotelo vrz sozdavaweto na sinteti~ki benzin od kafeav jaglen so koristewe na voda. U{te vo tekot na 1913 godina imperatorot Vilhelm mu naredil na eden od najpoznatite hemi~ari Franc Fi{er da i obezbedi na Germanija te~no gorivo. Nedostatokot na sopstvenata nafta ja trevoèla Germanija pred prestojnata vojna. Vo tekot na 1941 g. germanskite nau~nici sozdale gorivo preku hidratirawe na jagleni, koe{to se pokaàlo deka e 1012 pati poskapo od benzinot, a kvalitetot im ja namaluval efikasnosta na borbenite ma{ini. Po vojnata eksperimentite za sozdavawe na gorivo so koristewe na voda bile prekinati kako neefikasni. I.5.19. Persiska legenda za vodata Me|u persiskite mitovi postoi legenda koja se preraskaùva, a koja veli deka: ]e dojde den koga celata voda na svetot osven onaa koja{to e specijalno smestena }e iz~ezne, a na nejzino mesto }e se pojavi druga, od koja{to lu|eto }e poluduvaat. Samo eden ~ovek go sfatil seriozno proro{tvoto i si obezbedil rezervi voda. Do{ol pretskaàniot den i site izvori presu{ile. Toj ~ovek piel od svoite rezervi. Nabrzo rezervoarite so voda i izvorite odnovo se napolnile so voda. I lu|eto piele èdno i site se izbezumile. A toj ~ovek prodolìl da pie od svojata voda i ostanal normalen - edinstveniot razumen sred bezumnicite. A site ludi go narekle lud. Toga{ toj ja izleal starata voda i se napil od novata i go zagubil razumot. A bezumnicite re{ile deka toj najposle se zdobil so razum... I.5.20. Sekoj ~ove~ki organ sodrì voda Spored misleweto na Kurt Vitrih dobitnik na Nobelova nagrada od [vajcarija, ako gi razgledame ~ove~kite organisekoj od niv sodrì voda. Se {to gledame e voda. Vo na{ata glava vsu{nost nema ni{to osobeno osven vodata. Toj veli: â&#x20AC;&#x153;Vie dobro znaete deka ìvotot na zemjata e onevozmoèn bez voda. Sigurni sme deka prvite organizmi se pojavile vo vodata. Se razbira podocna organizmite se adaptirale da su{testvuvaat nadvor od vodata. Jas ne mislam deka toa e slu~ajnoâ&#x20AC;?.

Tradicionalni i sovremeni vrski

I.5.21. Mislewe na d-r Emoto Masaru D-r Emoto Masaru govori: - Dajte da si pretstavime edna situacija vo koja od edna strana imame - ~ovek, od drugata - voda. Vo taa voda se sodr`at mnogu razli~ni vidovi informacii. Ako ja vneseme taa voda vo teloto na ~ovek, toa }e ja usvoi informacijata, a ova mo`e da ja promeni sostojbata na ~ovekot.

I.5.22. Muzi~kite vpe~atoci na vodata Slika I.24.Arija od Bah

Vo tekot na 1995 g. Doktor Emoto Masaru od Japonija za prv pat uspea da gi fiksira “muzi~kite vpe~atoci” na vodata. Na vodata i pu{til muzika, a posle toa vedna{ ja zamrznal. So mikroskop jasno se gledale kristalite prika`ani na (sl. I.24 - I.27), koi{to vodata gi obrazuvala kako rezultat na energijata od muzikata. I.5.23. Struktuiranata voda deluva na krvta na ~ovekot

Slika I. 25. Simfonija br. 40 od Mocart

Slika I. 26. Simfonija br. 6 od Betoven

Slika I.27. Hard-rok

Da vidime kako strukturiranata voda deluva na krvta na ~ovekot. Lekarot zema krv od prstot na pacientot. D-r Perl Laperla imunolog od Nevada ispituva krv zemena od prstot na pacientot i veli: “Nabquduvaj} i ja pod mikroskop, moème da ja osoznaeme sostojbata na organizmot. Tie crveni krvni zrnca se slepeni vo formacija, zatoa {to go izgubile elektri~niot polne`. A tuka se zabeleùva golemo srasnuvawe, svrzano so srceva bolest, artritis i belodrobni zaboluvawa”. Lekarot mu dava na pacientot da ispie strukturirana voda. Po 12 minuti sleduva zemawe nova proba na krv. Vidno e deka kletkite oìveale i stanale poenergi~ni. Go povratile elektri~niot polne` i po~nale da se oddale~uvaat. Sega site ve}e moàt da prenesat kislorod i gledame deka vo kletkata ve}e se obrazuva novo jadro. D-r Perl Laperla govori: “Mislam deka ova e potresno! Vodata, prostoto piewe voda, moè da go napravi toa!” Tradicionalnata isto~na medicina od drevni vremiwa se bazira na vibraciite, na zvu~eweto na tonovite vo vodenata sredina na organizmot. Indikator na pravilniot ton e pulsot. Se smeta deka toj moè da bide silen, slab, studen ili vrel. Koga znae za ova iskusniot lekar pravi soodvetno energetsko skenirawe, postavuva dijagnoza i prepi{uva le~ewe.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

I.5.24. Povrzanosta na vodata so mantrite

Ogun Bolson gata~ od Tibet veli: “Nie ne lekuvame so voda, za{to ~ove~koto telo e voda. Nie prosto ~itame mantri, za da ja popravime lo{ata voda vo sebe.” Mehanizamot na toa skrieno dejstvuvawe e nepoznat. Vo site svetski religii pred jadewe se ~ita molitva. Hranata se osvetuva pred golemi religiozni praznici. Ne retko se zamisluvame kako tolku razli~ni religii se uvereni deka ova e ispravno. Zo{to na{ite pretci primile za o~igledno ne{to {to dene{nata nauka edvaj go ispituva? Se poka`uva deka ~estotata na vibraciite pri molitvite na sekoja vera, na sekoj jazik e to~no 8 herca. Toa soodvetstvuva na ~estotata na zemjinoto elektromagnetno pole. Zatoa molitvata vo vodata formira harmoni~na struktura, koja postoi vo sekoja hrana.

1 2 3 Slika I.28. Tri identi~ni stakleni sadovi vo koi ima podednakvo staveno oriz od ist rod, so voda od ist izvor

I.5.25. Agresivnosta i vodata Doktor Konstantin Korotkov akademik na Ruskata akademija na prirodnite nauki govori: “Sega moème da kaème kako nastanuva toa preku strukturiraweto na vodnite grozdovi”. Toj ne sovetuva da sednuvame na masa vo dobro raspoloènie i nikoga{ da ne sednuvame na masa so agresivno nastroeni lu|e. Toa }e ima mnogu razru{uva~ko dejstvuvawe vrz na{eto zdravje.

1 Slika I.29. Rezultati po obra}awe so: ”Blagodaram”

I.5.26. Prenesuvawe na agresijata preku vodata Vja~eslav Zvonikov profesor doktor po medicinski nauki od Rusija veli deka ponekoga{ emocionalnite izblici vodat do mnogu negativni rezultati i deka toj ne pomni na koncert na klasi~na muzika da imalo takov negativen izraz na emocii. Eksperimentite poka`uvaat: agresijata predizvikuva promeni vo memorijata na vodata. Takvata voda mo`e da provocira agresija i kaj inaku mirnite lu|e. Zloto se pojavuva poleka i poprosto. Spored nego, izgleda deka toa e povrzano so osobenata ~uvstvitelnost na ~ovekot, sekoga{ posilno go ~uvstvuvame lo{oto.

2 Slika I.30. Rezultati po obra}awe so: ”Ti si glupak”

I.5.27. Eksperiment na doktor Emoto Masaru D-r Emoto Masaru izvel u{te eden interesen eksperiment. Stavil vo tri identi~ni sada, od ist rod oriz i gi zaleal so voda od ist izvor (sl. I.28). Vo tekot na cel mesec sekoj den mu ka`uval na sadot br. 1. od (sl. I.29) “Blagodaram!” na drugiot sad br. 2 (sl. I.30) “Ti si glupak”, a na tretiot sad br. 3 (sl. I.31) ne mu pridaval vnimanie.

3 Slika I.31. Rezultati pri ignorirawe

Tradicionalni i sovremeni vrski

Posle eden mesec orizot, na kogo mu blagodarel, sad (1) zapo~nal da fermentira, ispu{taj}i silna prijatna aroma. Orizot od vtoriot sad (2) pocrnel. A orizot {to bil vo sadot br. (3), na kogo ne mu pridaval vnimanie po~nal da gnie. Kako rezultat od reakcijata na orizot, doktor Emoto Masaru veli deka toj eksperiment ni dava mnogu dragocena lekcija vo ìvotot. Osobeno vo odnesuvawe kon decata - treba da se griìme za niv, da im posvetuvame vnimanie, da razgovarame, dodeka najgolema e opasnosta od ramnodu{nosta. Taka niknuvaat fantasti~ni hipotezi, no tie sekoga{ se potpiraat na praktikata. Ramnodu{nosta, gnevot i osobeno razdraznetosta dejstvuvaat razru{uva~ki ne samo kon drugite lu|e. I.5.28. Negativnata misla ja zagaduva vodata Alojz Gruber istraùva~ od Avstrija veli: Na duhoven plan onoj koj{to zra~i negativni misli, ja zagaduva sopstvenata voda, od koja e sostaven negoviot organizam. Ja polni negativno. I.5.29. Me|usebnata povrzanost na vodata na razli~ni dale~ini Vo pove}e svetski laboratorii pove}e pati e praven eden ist eksperiment i dobivni se soodvetni rezultati. Eksperimentot se sostoel vo toa {to od eden ist sad ja razdeluvale vodata na dva dela. Vrz edniot del deluvale za da i ja promenat strukturata i svojstvata. Po izvesno vreme vodata od vtoriot sad ja dobivala istata struktura i istite svojstva kako prviot sad. I.5.30. Vodata ima fotografska memorija Profesorot Rustum Roj govori: Moè da se kaè deka vodata ima fotografska memorija. Moète da ja naterate da zapameti ne{to so minimalno energetsko zaemodejstvo, duri na rastojanie od 10.000 km. Dali ova zna~i deka pome|u lu|eto koi po gradbata se â&#x20AC;&#x153;vodni strukturiâ&#x20AC;?, ima dale~inska povrzanost? Za da ja potvrdi ili odbie ovaa hipoteza, prof. Vjaceslav Zvonikov sprovel vakov eksperiment: Dvajca lu|e se nao|aat na rastojanie od 15.000 km. Edniot vo Moskva, drugiot blisku do gradot Santa Elena vo ju`na Amerika. Petnaeset minuti pred po~etokot na eksperimentot nema vrska me|u dvajcata. Se beleì i najmalata promena vo pozata, pulsot, di{eweto, se zapi{uvaat kardiogramite i encefalogramite. Neo~ekuvano uredite ot~ituvaat jasni promeni. Na ogromno rastojanie dvajcata nekako se nagodile na eden i ist bran. Uredite fiksiraat sinhronizacija pome|u poedinite delovi na mozokot, di{eweto, pulsot... Kako da si go objasnime ova? Zasega... nemame nikakov odgovor.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Ima hipoteza deka vo ova u~estvuvaat te~nostite na organizmot. Najverojatno, zatoa {to imame dovolno mnogu fakti za ova, te~nosta vo organizmot izvr{uva funkcii i na informacionen primo-predavatel. I.5.31. Vlijanieto na sonceto i kometite vrz vodata Prof. Efi Kau ~len na pretsedatelskiot sovet po alternativna medicina vo SAD govori: Sekojdnevnite dejnosti se va`ni. Dejstvata na ~ovekot vlijaat ne samo nad nego, tuku i na drugite lu|e, na celata vselena. Ja prou~uvavme vodata pri zatemnuvawe na sonceto i pri raspa|aweto na kometata [umejker Levi. Prof. Vlail P. Kazna~eev akademik na Ruskata akademija po medicinski nauki Novosibirsk, Rusija veli: “Se pokaà deka rastitelnata kultura stavena vo voda, po~na da venee cela sedmica pred zatemnuvaweto.” Vselenata su{testvuva kako edine~en sovr{en organizam. Site negovi delovi, vklu~uvaj}i ne nas i Zemjata, se povrzani so mo}ni informaciski potoci. Vo taa razmena na informacija vodata ima klu~na uloga. Vo praktika preku nea se izvr{uva upravuvaweto na celata priroda. Kineskite hroniki raskaùvaat za daoisti~kiot sve{tenik âng ûn, so kogo mnogu pati se sre}aval i razgovaral dolgo Xingis Kan. Vedna{ {tom nepoznata epidemija ja pusto{ela zemajta, upravnikot na Peking }e go zamolel sve{tenikot da gi za{titi lu|eto. âng izgovaral molitvi... i bolesta se povlekla. Kako odgovor na mnogute blagodarnosti sve{tenikot rekol: “Edinstvenoto ne{to koe{to e nu`no pri molitvata toa e verata.” Toj veli: “Toa be{e svadba pod otkrieno nebo, neboto be{e namr{teno, po~na da kape do`d. Polovina ~as pred po~etokot na ceremonijata do`dot se zasili. Toga{ nie ~etvoricata po~navme da meditirame za da go podobrime vremeto. Posle minuta sonceto se probi niz oblacite i zasvetli to~no nad nas, né nasekade, samo nad nas!” I.5.32. Razmisluvawata na profesor Rustum Roj Rustum Roj profesor na pensilvaniskiot Univerzitet ~len na Me|unarodnite akademski nauki SAD govori: “Se razbira taka e! Se smeta deka mislite i namerite verojatno se zapomnuvaat od vodata. Toa e samo verojatnost-kako pri molitvata kon bogovite - taa se zapametuva od vodata.” I.5.33. Silata na verata Mitropolit Smolenski i Kaliningradski Kiril, Rusija govori: Vo Svetoto Pismo e kaàno: “Nema ni{to nevozmo`no za vernikot.” Ako ima{ edno zrno vera vo sebe, Tradicionalni i sovremeni vrski

pa i kaè{ na planinata: “Premesti se!”, taa }e se premesti. Se razbira primerot so planinata vo ovoj slu~aj e metafora, koja ni pomaga da ja razbereme silata na verata. Vo site sve{teni knigi se raskaùva za lu|e koi so silata na verata moèle da sozdavaat ~uda. Mojsej go razdelil moreto so svojata vera deka Bog nema da go ostavi svojot narod. I.5.34. Iscelitelnata mo} na molitvata Prof. doktor Konstantin Korotkov akademik na Ruskata akademija za prirodni nauki, Rusija govori: “Imame sigurni podatoci deka molitvata pomaga za ozdravuvaweto na bolnite. Pri toa govoram za fantasti~ni slu~ai, koga gangrenata {to se {iri odedna{ is~eznuva.” Mitropolit Smolenski i Kaliningradski Kiril, od Rusija govori: “Moèbi nekoga{ nau~nicite }e razberat {to pretstavuva molitvata. Moèbi }e razberat kako dejstvuva na ~oveka Bo`jiot blagoslov. Spored mene Isus deluval informaciono preku vodata, so pomo{ na vi{i duhovni sili.” I.5.35. Iscelitelnata mo} na osvetenata voda Prof. Vlail P. Kazna~eev akademik na Ruskata akademija za medicinski nauki Novosibirsk, Rusija govori: “Bolni ìvotni ili rastenija {to izumiraat, poleani so osvetena voda, se oporavuvaat. Toa se fakti. Nitu eden fizi~ar-hemi~ar ne moè da gi objasni.” Sekoja godina na 19 januari, vernicite odat vo crkvite za po bogoslu`bata da si zemat svetena voda. Veruvaat deka taa poseduva neobi~ni svojstva. Vo prikve~erieto na Vodici na 18 januari, dva sada se napolenti so voda od ista ~e{ma. Od koi ednata voda e ostavena vo hramot okolu sadovite vo koi se osvetuva vodata, a drugata voda nadvor od hramot. Vedna{ po bogoslu`bata dvata sada se ispitani vo laboratorija. Vo komora gi zamrznuvaat sadovite i preku mikroskop gi snimaat so kriogena kamera. Kristalite na vodata od ~e{mata izgledaat kako haoti~no razma~kano petno. A vodata ostavena vo hramot ima pravilna forma na {estokraka yvezda. Jasno e deka osvetenata voda e so mnogu pravilna struktura. Taa moè da gi predava svoite svojstva i ako se nalee samo 10 gr takva voda vo 60 l obi~na, celiot obem gi dobiva svojstvata na osvetenata voda. I.5.36. Ulogata na vodata vrz arhitekturata na neboto Dodeka profesorot Rustum Rojveli deka toa bi moèlo da bide zra~ewe, no moè da e “tenka”, t.e. duhovna energija. Interesno e kako “tenkata energija” se raspoznava od materijata.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Denes site znaeme deka vremeto go opredeluvaat cikloni i anticikloni. Gi primame sinopti~kite prognozi kako neizbe`nost. Vsu{nost ~ekame {to }e napravi vodata. Dodeka isparuva i se preobrazuva vo ~udni ili burenosni oblaci, taa ja sozdava arhitekturata na neboto. Bezbrojnite boi na zalezite i izgrevite - vinoìtoto, sé e rezultat na prekr{uvaweto na svetlinata vo atmosferskata vlaga. Oblacite ja prenesuvaat taa vlaga na gigantski rastojanija i se leat do`dovi... Do`d, grad, sneg i magli, vetrovi, buri i uragani, site tie sloèni procesi zavisat od nejzinoto rapoloènie. Nie se obiduvame da pretskaème {to }e napravi taa, kade }e bide milozliva i kade }e go istovari svojot gnev. Se {to moème da napravime e da gi nabquduvame procesite od vselenata. Kolku e primamliva mislata da go pot~inime vremeto. Kolku slatka mamka za ~ovekovoto op{testvo. Mnogu narodi do denes izveduvaat rituali za deluvawe vrz vremeto. Tie rituali se predavaat bez promena od pokolenie na pokolenie. I.5.37. Misleweto na budistite za vodata Pandito Hambo Lama, glava na budisti~ka organizacija vo Rusija veli: “Ako na{ite darovi se dovolno ubedlivi, ako sum izbral pravilno vreme i mesto, ako sum gi pro~ital pravilno mantrite, so ~isto srce - toga{ Buda ni dava voda”. Obi~no gi primame takvite rituali so nedoverba i nasmevka. Vozmo`no li e obi~en ~ovek, ne ogromna sovremena laboratorija, a samo ~ovek, so silata na svojata èlba, da povlijae na prirodnite zakoni? Letoto vo 1991 god. ve}e dve godini nad Izrael ne zavrnal do`d. Nivoto na Genisaretskoto ezero edinstveno so presna voda, e na 15 cm pod kriti~niot minimum. Deset iljadi Izraelci se sobraa do Yidot na pla~ot i se molea za do`d. Na tretiot den nad Zemjata se isturija do`dovi. Pove}eto go objasnuvaat ovoj fakt so prosto sovpa|awe. Verata vo slu~ajnostite nema nitu nau~en, nitu religiozen karakter. I.5.38. Mo}ta na mislata Rabinot od Izrael Adin [tajnzalz veli: ”Od nau~na gledna to~ka e zasnovan “nau~niot determinizam”, a od religiozna vlijanieto na dejstvata vrz rezultatot, a preku “slu~ajnostite” ~ovekot se obiduva od sebe da ja simne sekoja odgovornost. To~no kako {to kre{teweto na ptica moè da predizvika mo}na lavina, a pirkaweto na peperutkata da go promeni vremeto nad cel kontinent, taka i ~ovekot moè da dejstvuva nad svetskite procesi samo so svojata misla. Toa ne e preuveli~uvawe. Nitu eden nau~nik, zapoznaen so teorijata na sistemite, ne se somneva vo toa.” Tradicionalni i sovremeni vrski

I.5.39. Mislewa na profesor d-r Fil Herbert Klima Profesor d-r Fil Herbert Klima od Institutot za atomska fizika od Avstrija veli deka celata rabota e da se pogodi momentot vo koj sistemot }e se najde vo nestabilna sostojba. Vo fazata na nestabilnost }e vi bide dovolno samo dvièweto na mislata, za da po~ne promenata na sistemot. Ne sekoga{ gledam koga moja gre{ka, moj grev se vra}aat kon mene vo drug vid. Toa {to sum napravil, mi se vra}a ne kako naredba, tuku kako rezultat. Dostapnata pitka voda e samo polovina procent od svetskite vodni rezervi. Tie koli~ini prakti~no ne se promeneti od po~etokot na ~ove~kata istorija. Denes naselenieto postojano raste. Nikoga{ do denes nemalo tolkavo naselenie - 6,5 milijardi lu|e. No, duri i denes pitkata voda bi stignala za site, ako ne be{e èstoko napa|ana od ~ove~kata civilizacija. I.5.40. Razmisluvaweto na [amil Hazart - imam od Moskva [amil Hazrat - imam od Moskva veli: Pretstavete si lu|e, ako vodata ednostavno is~ezne dlaboko vo Zemjinoto jadro, koj }e vi dade voda lesno dostapna za vas? Pove}e od edna milijarda lu|e nemaat dostap do bezopasna pitka voda. Poradi ovaa pri~ina sekoja godina umiraat nad 5 milioni lu|e. Polovinata se deca. Toa e deset pati pove}e od zaginatite vo vojni. Ako ne se re{i problemot, vo tekot na 21 vek, vodata }e bide pri~ina za me|unarodni konflikti. Taa ve}e go dobiva statusot na osnoven resurs, upotrebuvan pri politi~ki dijalog me|u narodi i dràvi. I.5.41. Zagaduvawe na vodata i efekt na razreduvawe â&#x20AC;&#x153;Govorime za naftena kriza, zo{to naftata moè da zavr{iâ&#x20AC;? - veli Kurt Vitrih od [vajcarija dobitnik na Nobelova nagrada. No, mnogu e pova`no da se griìme za vodata, za da nema vodna kriza. Po podatocite na OON sekoja godina vo okeanite se izlivaat 10 milioni toni nafta. Po atlanskoto krajbre`je na SAD se potopeni 90.000 kontejneri so radioaktivni otpadoci od 100.000 kiri. A vo Evropa - so radioaktivnost od 500 iljadi kiri. Mnogu dràvi potopuvaat vo moreto industriski i radioaktivni otpadoci. Pri prevrtuvaweto na kontejnerite, del od zagaduva~ite se rastvoraat vo vodata. Toa gi menuva nĂŠ samo kvalitetite na vodata, tuku i nejzinata memorija. Za smetka na svojata solenost okeanite moàt da ja izbri{at taa memorija. Efektot na razreduvawe, isto taka, treba da se izu~uva, za{to pri golemo razreduvawe memorijata zapo~nuva da vlijae mnogu pove}e odo{to pri maloto, odnosno pri visoki koncentracii.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

I.5.42. Vremenski nepogodi povrzani so vodata Profesorot Vlail P. Kazna~eev od Ruskata akademija za medicinski nauki Novosibirsk objasnuva deka doa|a teòk period za na{eto opstojuvawe na planetata. Ja razoravme celata zemja. Izgubivme edna tretina od {umite, polovinata od planktonite vo okeanot. Problemot samo izgleda dale~en, no vodata e nasekade. Za edna godina temperaturata na dlabokite vodi na Golfskata struja padna za eden stepen. Za devet godini brzinata na topewe na lednicite na Grenland narasna 3 pati. Za 30 godini razru{uva~kata sila na uraganite se zgolemi dvojno. Raste brojot na prirodnite kataklizmi. Od 1973 do 1982 godina vo svetot se slu~ija 1500 nepogodi. Od 1983 do 1992 godina 3500 nepogodi, a od 1993 do 2002 godina - {est iljadi. Cunamito vo Jugoisto~na Azija vo dekemvri 2004 godina usmrti 226.000 lu|e. Bez pokriv ostanaa polovina milion. Poplavite vo Evropa vo oktomvri 2005 godina ostavija bez pokriv 200.000 lu|e. Vo uraganot Katrina, vo avgust 2005-ta, zaginaa okolu 1300, bez dom ostanaa eden milion lu|e. Za 30 godini od prirodni nepogodi zaginaa re~isi 4 milioni lu|e. Nastradaa 4,5 milijardi! Profesorot Aleksandar Solodilov veli deka ako zapra{ame obi~en ~ovek, dali lu|eto i nivnite dejstvija se vinovni {to se po~esto nastanuvaat uraganite i sé se porazru{uva~ki, sekoj vtor }e odgovori so “Da!”. I.5.43. Mislewe na profesorkata Efi Kau Profesorkata Efi kau veli deka sé {to denes se slu~uva vo svetot - cunami, klimatski anomalii vo celiot svet, terorizmot, stravovite koi ne opfa}aat, site tie moàt da bidat kako rezultat od vlijanieto na lu|eto. Obratniot efekt e isto taka vistinit. Lo{oto zdravje e rezultat od zagaduvaweto na vodata. Fenomenot “strukturna memorija” i ovozmoùva na vodata da zapameti se naokolu, da bide vrska me|u site ìvi sistemi. Sekoj od nas e vnatre vo informaciskiot lanec. Ne{to pove}e sekoj od nas e izvor na informacija. Sekoe na{e dejstvie, misla, emocija, zbor se zapamtuva od vodata. Informaciskoto izobilie ja zagaduva vodata, natrupuvaj}i se vo nejzinata memorija. Ako toj proces prodolì beskone~no, vodata moè da poludi. No, taa ja ima osobinata da se pro~istuva. Toa nastanuva vo momentot na fazen preod koga vodata isparuva, a posle kondenzira i pa|a kako do`d ili zamrznuva, a posle toa se topi. Osloboduvaj}i se od informaciskoto izobilie, vodata si ja vra}a po~etnata struktura, odnosno programata na ìvotot. Nekoga{, imaj}i go Boga vo predvid, Ajn{tajn rekol: “Bi sakal da gi znam negovite misli, za da razberam kako go sozdal ovoj svet”. Tradicionalni i sovremeni vrski

I.5.44. Vodata kako posrednik Rabinot Adin [tajnzalc od Izrael veli deka sè zapo~nuva od vodata, sekoj po~etok e od vodata i vo vodata zavr{uva. Za da se pretstavi na Gospod, ~ovek treba da e ~ist. Vo site religii vodata e posrednik, soedinuvaj}i go ~oveka so negoviot Sozdava~. Evreite ritualno se mijat, muslimanite mo`at da se molat samo po izmivawe. I.5.45. Ulogata na vodata vo procesot na kr{tevawe Mitropolit Smolenski i Kaliningradski Kiril, od Rusija govori: Vodata vo Svetoto Pismo ~esto se povrzuva so idejata za pro~istuvawe. Najsilno se razbira vo prikaznata za kr{tevaweto vo rekata Jordan vo vremeto na prorokot Sveti Jovan Krstitel. Jovan gi kr{teval so “kr{tevaweto na pokajanieto”. Izmivaweto vo vodata bilo obraz i simbol na pokajuvaweto. Vo Hristijanskata crkva kr{tevaweto e tajna. Zo{to tajna? Za{to ostanuva potpolno nerazjasneto za nas {to se slu~uva vo momentot na kr{tevaweto. Se znae samo deka Bo`estvenata energija, koja ja narekuvame Blagoslov, go osvetluva ~oveka. Slika I.32. Hristijanska molitva

Slika I.33. Budisti~ka molitva

I.5.46. Eksperimenti na doktor Emoto Masaru Doktor Emoto Masaru od Japonija veli: ôve~kata istorija poznava mnogu religiozni vojni. Na{iot opit pokaùva - vodata reagira na molitvite, obrazuvaj}i prekrasni kristali. Toa ozna~uva deka prirodnata koncepcija se sovpa|a so sekoja religija. Na sekoja religiozna molitva, vodata reagira razli~no, prikaàno na (sl. I.32 - I.34) i prima svoi specifi~nosti. Doktor Emoto Masaru pretpostavuva deka najmnogu te{ki prestapi ima vo oblastite kade {to lu|eto naj~esto izvikuvaat: “glupak!” “ne te gledam!”. Na ~a{a voda se napi{ani hieroglifi {to ozna~uvaat zborovi i imiwa na zna~ajni lu|e “Qubov”, “Nade`”, ”Du{a”, “Majka Tereza”, “Хитлер ”. D-r Emoto Masaru go bara zborot {to najdobro ja pre~istuva vodata. Opitite pokaùvaat deka zborot ne e eden, tuku kombinacija na dva: qubov i blagodarnost. Svetot e sozdaden od apsolutot, koj sozdal se {to postoi i negovite pojavi. Vo sekoj od nas ima ~esti~ka voda od prvi~niot okean. Sekoj na{ zbor e kako vodena kapka - nositel na misli i informacija. A nie sme dol`ni da se otpla}ame kon apsolutot so qubov i blagodarnost.

Slika I.34. Muslimanska molitva

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

I.5.47. Slu~ka mantrawe Vo periodot vo 1992 godina, se zainteresirav za jogisti~ki mantri. Edna moja poznani~ka - prijatelka B. P. profesor na fakultet, be{e eden od podobrite majstori po joga, a naj~esto ja koriste{e Indiskata joga. So zaedni~kiot prijatel K. S. od Skopje, se dogovorivme trojcata da ve`bame jogisti~ki mantri i meditacii. Ovie meditacii se pravea vo {totuku vseleniot stan na avtorot vo n. Vardar vo Skopje. Pri izvedbata na mantrite se nastojuva{e intonacijata da bide vo najharmoni~en red. Po 1 mesec toa tolku se usovr{i {to peeweto na mantrite so intonacija i bojata na glasovite sozdavaa neverojaten pozitiven energetski efekt koj moè{e da se po~uvstvuva. Vo eden slu~aj, pred da se po~ne so peeweto na mantrite, avtorot predloì pred sekoj od niv da se postavi po edna ~a{a so ~ista voda za piewe, a potoa radiesteziski da se proveri nejzinata energija. Otkako postavivme tri ~a{i podednakvo napolneti so voda, otpo~navme da peeme mantri, pritoa nikoj od nas ne o~ekuva{e da se slu~at nikakvi promeni vo okolinata, sĂ¨ dodeka vo eden moment ne poglednav vo ~a{ite so voda. Zabeleàv deka ~a{ata pred mene e prepolneta so voda, a drugite dve ~a{i otprazneti. Vo toj moment si pomisliv kako da im kaàm na svoite po~ituvani prijateli, a toa da bide so {eguvawe. Po~na da me obzema smea, neseriozen se po~uvstvuvav pred niv i so smea gi zapra{av: â&#x20AC;&#x153;A taka vie, jas dodeka peam mantri vie piete voda?â&#x20AC;? Vedna{ dvajcata poglednaa kon ~a{ite i zabeleàa deka nivnite ~a{i se poisprazneti sporedbeno so ~a{ata pred mene, od koja {to vodata {totuku ne pretekla. Za ovaa slu~ka, kade {to del od vodata od dvete ~a{i preminala vo tretata ~a{a, ostanaa bez dovolno zborovi so koi bi ja objasnile ovaa pojava. Potoa vedna{ izvr{iv radiestezisko testirawe i uvidov deka vodata ima neverojatno pozitivna energija, koja potoa im ja podeliv na svoi poznanici so poslabo zdravje, da ja pijat za isceluvawe. Po izvesen vremenski period korisnicite na taa voda mi se zablagodarija, bidej}i vodata im pomognala za podobruvawe na nivnoto zdravje. Ovaj opit go potvrduva faktot za mo}ta na vodata, {to zna~i deka taa voda vo sebe nosi memorija i istata ja prenesuva. Fakt e deka pogledot i govorot pretstavuvaat eden vid energija, ako se dodade i emotivna energija i glasna intonacija so naso~ena cel, moè da se dobie silen izvor na energija. Ovaa energija moè da ja vpivaat vodata, zemjata, karpite, Tradicionalni i sovremeni vrski

drvjata, odnosno sekoe telo {to e vo blizina pretstavuva nejzin generator, koja potoa moè da ja preemituva. Za postoeweto na tie energii govori i podatokot deka lamite vo Tibet, za vreme na grupno mantrawe (molitvewe) na otvoren prostor, osloboduvale tolkava energija, {to duri i karpite {to bile vo neposredna blizina se ronele i pa|ale. Vo ovoj slu~aj, mentalnata teleradiestezija moè da ja prepoznae, da ja de{ifrira i interpretira energijata. Dokolku istraùvaniot prostor ili predmet mu se poznati na radiestezistot (prakti~arot), rastojanieto i vremenskata razlika ne igraat golema uloga vo postignuvaweto na sakanata cel. I.5.48. Vlijanie na rastojanie Izvr{iv opiti na okolu 1000 lu|e, koi gi tretirav so bio-energija. Kaj pogolem broj od niv konstatirav podobruvawe na zdravstvenata sostojba, a so toa i op{tata psihofizi~ka sostojba. Vo osumdesetite i devedesetite godini od minatiot vek, preku direktni televiziski i radio emisii, telefon i slika napraviv pove}e opiti za dijagnostika i terapija od tuka vo drugi kontinenti, od koi konstatirav deka vo pogolem broj od slu~ai ima{e rezultati. I.6. PREDMETI-GENERATORI Sekoe telo vo prirodata pretstavuva poseben del i ne e po{tedeno od drugite energii {to dopiraat do nego, koi pri toa gi registrira i memorira. Vakvite slu~ai gi sre}avame vo sekojdnevieto, no pod razni sinonimi, narodni i verski tolkuvawa, od koi naj~esto poznati se kako prokletstvo na nakiti, zlatnici, prostor na zemjata, objekti i sli~no. Za toa govorat brojnite zapisi, legendi, slu~ki i svedo{tva, kako na pr: I.6.1. Slu~ka - Straà Vo 1993 godina vo Gostivar, od grupa gra|ani bev pokanet da odràm predavawe po geobiologija. Pome|u drugoto, vo samoto predavawe be{e napomenato kako predmetite moàt da pametat. Po zavr{uvaweto na predavaweto, se javija dvajca sredove~ni slu{ateli - maì, so molba da im razjasnam edna slu~ka. Sledniot citat e prikaz na nivnata slu~ka: â&#x20AC;&#x153;Okolu polno}, ~etvorica prijateli so avtomobil trgnavme za Ki~evo. Vo blizina na mesnosta Straà zastanavme da se odmorime po {to odedna{ nekoj so ostar glas svika: â&#x20AC;&#x153;stoj!â&#x20AC;?. Nie zastanavme

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

do voziloto, iako mese~inata svete{e kako den, ne se gleda{e nikoj drug prisuten. Odedna{ se slu{naa mnogu voinstveni glasovi i vikotnici. Nie se vturnavme vo kolata i ispani~eni trgnavme so pregolema brzina, {to za malku }e se prevrtevme so voziloto, se so cel {to pobrgu da izbegame. Taa slu~ka ni ostana kako ko{mar, pa moravme naredniot den da proverime dali na toa mesto ima tragi od ~ove~ki aktivnosti. Ne najdovme nikakvi tragi od voeni ili drugi aktivnosti. Proverivme dali vo toj moment vojskata na JNA imala ve`ba vo toj reon, no i od toa ne dobivme pozitiven odgovor i povtorno nemavme objasnuvawe, iako site ~etvorica go registriravme istoto. Pri eden nevrzan razgovor so eden povozrasen ìtel od toj reon, razbravme deka vo tekot na Vtorata svetska vojna tokmu na toa mesto zaginale pove}e partizani. â&#x20AC;?Dali toa zna~i deka nie na toa mesto sme se na{le tokmu vo moment koga energijata go dostignala procesot za praznewe, a nie sme go slu{nale toaâ&#x20AC;? zavr{en citat. Mojot odgovor be{e â&#x20AC;&#x153;daâ&#x20AC;?, ve}e ste soznale. Vakvite lokacii kaj narodot se poznati kako prokleti i sl. Ima pove}e vistiniti slu~ki poznati kaj narodot, koi srame`livo se ~uvaat potisnati vo svesta i potsvesta, soo~eni od edna strana so vistinata, a od druga, so enigma, somne`, strav od potsmev i sli~no. I.6.2. Svedo{tvo za prokletstvoto na zlatnicite Vo vtorata polovina od osumdesetite godini od prethodniot vek, vo edno skopsko selo, siroma{no no sre}no ìvee{e pet~leno semejstvo. Do{lo vreme da se maì ednata }erka Z. G., no ne napravile svadba od pri~ina {to nemale pari. Od razni vistiniti i nevistiniti legendi za potragi po zakopano bogatstvo, tatkoto S. G. uspeal da obezbedi detektor za metali i trgnal vo potraga po bogatstvo. Vo edna prigoda, toj so u{te dvajca prijateli, otkrile i otkopale zlatni moneti. Drugite ~lenovi od semejstvoto ne bile zapoznaeni so pronajdenite zlatni moneti. Vo polno}nite ~asovi slu{nal ma{ki glas kako na ime go povikuva za da gi vrati monetite od kade {to gi zemal. Vo po~etokot S. G. se posomneval deka nekoj od dvajcata negovi drugari mu krojat neumesna {ega. Iako imal ku~e vo dvorot, a dvorot bil dobro ograden, ku~eto ne izreagiralo kako na ~ove~ko prisustvo. Toa se povtoruvalo vo nekolku navrati i sekoga{ vo isto vreme na polno}. Naskoro po narednata pojava, utroto reagirala i negovata vtora }erka N. G. koja go zapra{ala tatko si zo{to nekoj nave~er go vika po ime, zo{to bara da se vrati ne{to, koj e toj i {to saka da mu bide vrateno? Tradicionalni i sovremeni vrski

Tatkoto odgovoril deka ne znae i deka verojatno nekoj se {eguva so nego. Semejnata tragedija po~nala nabrzo, vo soobra}ajna nezgoda so kamion, na pat kon Debar zaginal negoviot sin S. G. Mislej}i deka toa e slu~ajno, prodolìl da gi tro{i najdenite moneti. Potoa negovata vtora }erka N. G. se razbolela od seriozna bolest i po~inala. Vo semejniot objekt ostanale samo toj i negovata sopruga M. G. Po izvesen vremenski period otidov kaj nego i mi kaà deka ima seriozen problem so zdravjeto na negovata sopruga M. G. Negovata sopruga dobila mozo~en izliv i ve}e podolgo vreme bila nepodvi`na. Pogoden od tragedijata vo semejstvoto, S. G. mnogu docna se posomneval vo mo`noto prokletstvo i pri eden razgovor progovori deka drugite ostanati moneti gi vratil tamu od kade {to gi izvadil i deka na nikogo nema da kaè kade gi vratil. Po izvesen period se dozna deka negovata sopruga M. G. po~inala i deka S. G. ostanal sam vo svojata ku}a. Vo 2008 godina, od edna sredba so zaedni~ki poznanici se dozna deka i toj se paraliziral, a potoa po~inal. Od semejstvoto ostanala samo ednata }erka, koja pred da se najde bogatstvoto se omaìla vo druga dràva. Kaj narodot postojat mnogu takvi legendi koi govorat za sli~ni slu~ki, za koi naukata i tehnikata do den denes ostanale neproizneseni. Veruvam deka na mnogu od nas, ni se slu~ilo ne{to za ~ie objasnuvawe sme pobarale odgovor vo domenot na poznatoto. [tom od tamu ne sme go dobile vistinskiot odgovor, toga{ sme go pobarale vo nepoznatoto. Za {to vsu{nost stanuva zbor: dokolku na nekoja lokacija, nam ili na drugo lice vo na{e prisustvo, ni se slu~i nekoja mnogu prijatna ili mnogu lo{a slu~ka, vo toj slu~aj sekoga{ koga }e se potsetime ili }e pomineme pokraj taa lokacija }e ni se vrati se}avaweto od slu~kata. Nie toa go smetame za potsetuvawe, no dali toa e samo obi~no potsetuvawe ili memorija na prostorot? Vo ovoj slu~aj stanuva zbor za dvete mo`nosti. ]e se zapra{ame zo{to i drugite lica koi minuvaat na/ do taa lokacija ne moàt da se potsetat, odnosno da ja dolovat taa slika. Za razjasnuvawe na ova pra{awe moè da napravime sporedba so kompjuterskata tehnika. Vo pove}e navrati ni se slu~ilo da snimime nekoj materijal vo edna programa, a potoa vo drug kompjuter dokolku ne e instalirana istata programa snimeniot materijal ne moème da go otvorime. Ovaa sostojba, moè da ja sporedime na sledniov na~in: licata koi minuvaat na lokacija so memorija od nekoi slu~ki, a ne bile svedoci na tie slu~ki (ednostavno ne se vo ista programa) i ne moàt ednostavno da ja dolovat taa memorija od slu~kata. Samo oddelni lica, vo soodvetno vreme moàt da stignat do del od memorijata.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Te{ko e da se govori za pri~inata na brojnite vakvi nemili svedo{tva i slu~ki, no se dodeka toa naukata javno ne go objasni, }e se sozdavaat razni praznoverija, mitovi i sli~no. Vakvite slu~ki, ni nametnuvaat da razmisluvame i od drug aspekt da gi analizirame ovie, sĂŠ u{te nenau~ni podra~ja. Spored toa so ednostaven i sloboden duh go iskaùvam svoeto viduvawe i teza za koe ne smetam deka e kone~no. Imaj}i go vo predvid poznatoto i verojatnosta za pogolemiot del od nepoznatoto, smetam deka sekoe telo pretstavuva eden vid generator (priemnik) na energii, koe pak potoa istoto pretstavuva eden vid predavatel. Tragediite i ~ove~kite ma~ewa, koi se slu~uvaat, se so cel da se odzemat zlatnite moneti ili drugo bogatstvo, generira duhovna i fizi~ka bolka. Imatelot-ma~enik, sakajki da go sokrie svoeto bogatstvo (moneti, nakit i sli~no) i na koe bilo rastojanie toa da se nao|a, nesvesno, no telepatski gi prenesuva golem del od emotivnite, duhovni i fizi~ki bolki od nego. Site tie bolki, od eden vid se transformiraat vo drug vid na energija, koi potoa se vpivaat (akumuliraat) vo skrienoto bogatstvo i tie moàt da vlijaat vrz zdravjeto i sudbinite na idnite sopstvenici na bogatstvoto. Ovoj vid energija sĂŠ u{te e nedostapna za tehni~kata merna percepcija, a verojatnosta za nejzinoto postoewe, prenesuvawe i vlijanie na ~ove~koto emotivno, duhovno i eteri~no telo e golema. I.6.3. Svedo{tvo za prokletata zemja Poznato e deka starite narodi vnimavale vo odnos na t.n. prokletstva koi moèle da nastanat po prisilno odzemawe na zemja (imot).

- Slu~ka: Vo Ki~evskoto selo Premka, kade {to go pominav ranoto detstvo, koga bev na vozrast od okolu 7-8 godini, edni sosedi go gradea svojot imot koj grani~e{e so na{iot, no vo momentot na gradewe 1-2 m bile navlezeni vo na{ imot. Vedna{ moite roditeli reagiraa kon sosedite, velejki im deka ne se vo pravo i gi zamolija pravilno da go razgrani~at prostorot. Sosedite bea uporni vo svojata namera, pa za da ne dojde do pogolemi razmeri na konflikt, edniot moj roditel im go predlo`i slednovo: â&#x20AC;&#x153;Imotot {to sme go nasledile od na{ite pretci se prostiral do toj kamen (me`nik-me|a). Dokolku vie smetate deka ste vo pravo, eden od vas neka zeme par~e zemja od sporniot del, za koj nie pak smetame deka bespravno ni go odzemate, i neka se zakolne deka ja govori vistinata za sopstvenosta na toa zemji{teâ&#x20AC;&#x153;. Vo toj moment od nivnoto semejstvo istapi najvozrasniot ~len, koj tvrde{e deka toa e nivno zemji{te, zede so rakata od po~vata i se zakolna deka ja ka`uva vistinata. Tradicionalni i sovremeni vrski

Za vreme od 2 meseci po raspravata, liceto koe ja dr`e{e po~vata v raka zakolnuvaj}i se, po kratok vremenski period po~ina.

- Slu~ka: Vo istoto selo edno semejstvo postojano ja pomestuva{e svojata ograda na imotot kon patot koj go koriste{e i moeto semejstvo. Prostorot od patot se stesni i sekoe pominuvawe po toj pat lu|eto gi prokolnuvaa. Po nekolku godini, vo semejstvoto se za~estija smrtni slu~ai, sega vo ku}ata nikoj ne ìvee, a imotot e zapu{ten. Pottiknat od toj slu~aj, analizirav pove}e selski i gradski naselbi vo R. Makedonija i zabeleàv deka nekoi stari ku}i se izdadeni na del od samiot pat. Analizite pokaàa deka pove}eto takvi ku}i se bez stanari, a imotot e zapu{ten, kako da saka da ukaè na ne{to za {to ~ovekot sé u{te ne e dovolno podgotven da ja sfati porakata. Zatoa moite roditeli me sovetuvaa da vnimavam na takanare~eniot “aram”, odnosno bespravno i ne~esno prisvojuvawe na zemji{te, pari ili {to bilo drugo {to ne mi pripa|a. Sekoga{ zaradi izgradba na pat se otstapuva mesto od sopstvenoto zemji{te, a nikoga{ ne se odzema, velea tie. I.7. SAMADI Samadite pretstavuvaat pe{teri so niza spiritualni energii vo koi se izme{ani minatoto i sega{nosta, za nas nedovolno poznati sili, no sepak realni, vo koi se pretpolaga deka postoi genofont na ~ove{tvoto. Vo tie pe{teri ima ostatoci od prethodnite civilizacii, kako na primer: kameni, bronzeni ili zlatni kipovi i skulpturi na lu|e i ìvotni, sarkofazi, mumii, predmeti i moneti od blagorodni metali i drugo. Istovremeno vo tie pe{teri ima mno{tvo na zmii. Vo legendite e zapi{ano deka vo tie pe{teri se krijat i kralevite na zmiite, koi dobro go ~uvaat vnatre{noto duhovno i materijalno bogatstvo od nesakani posetiteli. Ruskiot nau~nik-oftalmolog, hirurg d-r Ernst Mulda{ev, vo Tibet, kako i vo drugi zemji, podolg vremenski period, gi istraùval i prou~uval takvite pe{teri. Kako rezultat od tie istraùvawa, toj tvrdi deka ima dovolno argumenti, vo koi i samiot se uveril, za postoeweto na samadi pe{teri. Toj vo svojata kniga “Od kogo sme nastanale” slikovito gi opi{uva istraùvawata napraveni so svojata ekspedicija vo Tibet. Za vreme na nau~nata ekspedicija, toj se sretnal so duhovno napredni lu|e (lami). Po izvesen period od sredbata, otkako lamite se uverile deka ekspedicijata ima nau~na i dobrotvorna cel, im dozvolile otvoreni razgovori. Posetitelite bile v~udovideni od informacijata za postoeweto na samadi - pe{teri. Otkako

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

doznale za toa otkritie, gi zamolile lamite da im dozvolat pristap vo taa pe{tera. Lamite ne moèle vedna{ da im vetat za tamo{en pristap se dodeka za toa ne dobijat dozvola od vnatre{nite duhovni stanari (~uvari). Po nekolku dena lamite im soop{tile deka tie ja imaat taa privilegija, odnosno dozvola od duhovnite ~uvari da moàt da vlezat samo do odreden prostor i da se vratat nazad. Za dobivawe na dozvola za vlez vo vnatre{nosta na pe{terata, pred vlezot lamite uspevale so pomo{ na meditacija da kontaktiraat so vnatre{nite duhovni stanari i otkako vnatre{nite stanari }e se ubedile deka nadvore{nite posetiteli se dobronamerni im dozvoluvale vlez do odreden prostor vo vnatre{nosta. Potoa tie lu|e stanuvale eden vid pridru`ni ~lenovi na vnatre{nite sili (Mulda{ev 2003). D-r Mulda{ev uspeal da vleze vo nea. Toj opi{uva deka uspeal da vleze samo do prvata prostorija, zatoa {to pri ponatamo{noto prodolùvawe po~nal da ~uvstvuva mnogu nesakani simptomi, pa vo posleden moment moral da se vrati. Toj tvrdi deka po dejstvuvaweto na psihoenergetskite barieri od suptilen svet, ako se prodolì ponatamu, moè da nastane smrt. Tie moèle da im se pribliàt da gi napipaat i da komuniciraat so niv. Vnatre{nite sili imale ~ove~ki lik, no imalo i takvi {to imale ~udni o~i, nosevi i u{i, po ova d-r Mulda{ev zaklu~uva deka vnatre imalo su{testva od razli~ni civilizacii. Toj smeta deka tie civilizacii se od pred nastanuvaweto na ~ovekot i deka postojat i drugi ~ove~ki duhovni energii, koi poteknuvaat od ponovo vreme. Istiot nau~nik zaklu~uva deka postoi genofonda na ~ove{tvoto, a sovremeniot svet e so niska duhovna sposobnost, pa zatoa sega{nava civilizacija ne e vo sostojba da ima pristap do pe{terite samadi. Vo vnatre{nosta postoelo i ogromno zemno bogatstvo, no lamite {to imale ovlastuvawe od vnatre{nite sili da vleguvaat i da komuniciraat, ne gi interesiralo materijalnoto zemno bogatstvo a ìveele vo siroma{tija. Ako nekoj se polakomel po bogatstvoto {to bilo vnatre, vnatre{nite sili primenuvale duhovni i fizi~ki odbrani, pa natrapnikot moèlo da go o~ekuva i sigurna smrt. Spored izvesni soznanija od legendi, a spored tvrdeweto na nekoi t.n. o~evitci, postoi mo`nost za postoewe na takvi samadi pe{teri i na balkanskiot prostor, odnosno i na teritorijata na Makedonija. No, ovie o~evitci iako moèbi ja kaùvaat vistinata za postoewe na samadi - pe{teri vo ovoj del od svetot, ne site se dobronamerni i baraat re{enie kako da vlezat vo pe{terite i da gi ograbat. Vrz osnova na analizirani pove}e vakvi slu~ai, te{ko moè da se zazeme nau~notehni~ki stav so koj }e se dokaè verodostojnosta i principot na dejstvuvawe na tie energii, ili istite da se negiraat. Vo javnosta postojat glasini deka na balkanskiot prostor postojat tehni~ki opremeni grupi, koi navodno poseduvaat skici i {emi za postoeweto na golemi koli~estva na zlato. Tradicionalni i sovremeni vrski

Se govori deka poseduvale zapisi i tehnologija, so ~ija pomo{ moèlo bezbedno da se vleguva i izleguva od pe{terite i da se iznese neprocenlivoto bogatstvo. Vo vakvite grupi neoficijalno ~lenuvaat lu|e so razli~ni profesii, poznati politi~ari, profesori i drugi gra|ani so razli~na partiska, verska, op{testvena i druga pripadnost. Vakvite grupi dejstvuvaat nelegalno i nestru~no pri {to uni{tuvaat zna~ajni arheolo{ki lokaliteti i predmeti, samo za nezna~itelen li~en interes. Vo celiot toj kriminal, od strana na lica od druga ili ista grupa, koi se u~esnici vo takvi avanturi postojat zagovori, izmami, zakani, pa duri i ubistva. Spored moite istraùvawa i analizi, smetam deka postoi realna mo`nost za postoewe na taa akumulirana energija od ovoj vid i deka ima silno vlijanie vrz psihofizi~kata sostojba na lu|eto. Dodeka nie kako civilizacija, so ovoj duhoven razvoj te{ko moème da ja sfatime i da najdeme soodvetno objasnuvawe za vistinata. Pred sĂŠ, od toa {to sme navlegle samo vo procesot kon steknuvawe materijalna vrednost, lesno i nepromisleno moème da zatalkame vo nekoj, za nas nesfatliv i neposakuvan lavirint, od koj te{ko }e moème bez posledici da izlezeme. Od seto ova moè da se zaklu~i deka, postoi realna mo`nost za postoewe na tie energii i deka istite moàt da imaat izvesno vlijanie vrz lu|eto. Vakvite energii, dosega moèa da se detektiraat samo empiriski i od specijalno obu~eni, ili t.n. prirodno nadareni lica (ekstra ~uvstvitelni). Ne zna~i deka vo idnina nema da se konstruira ve{ta~ka inteligencija, koja bi bila vo mo`nost da gi identifikuva i na soodveten na~in da gi interpretira skoro site prethodni slu~uvawa na prostorot ili materijata, na sli~en na~in kako i sega{nite ~ita~i na razni audio, video i drugi zapisi. Pove}eto od tehni~kite dostignuvawa {to pretstavuvaat na{e sekojdnevie, pred samo pedesetina godini pretstavuvale ne{to nevozmo`no, apstraktno ekscentri~no. Ako vo tekot na vremeto se ostvari ovaa pretpostavka, istorijata, naukata, tehnikata i mnogu drugi oblasti bi pretrpele ogromni promeni, a kako rezultat na toa bi se namalile: izmamite, kriminalot, nasilstvoto i sli~no. I.8. ASTROLOGIJATA NIZ OBJEKTIVOT NA NAUKATA, FILOZOFIJATA I RADIESTEZIJATA Spored mnogu filozofi, od razni periodi me|u koi i od anti~kiot period, se govorelo i se pi{uvalo deka ni{to ne e slu~ajno i deka lu|eto vo zavisnost od periodot vo koj se rodeni moè da se razlikuvaat po fizonomija, duhovnost, zdravje, nadarenost i sl. Dobrite eksperti po astrologija, moàt spored izgledot na individuata da procenat vo koj astrolo{ki znak e rodena.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Naj~estite karakteristiki koi se zemaat vo predvid se: nadvore{niot izgled, temperamentot, na~inot na razmisluvawe, zdravstvenata sostojba i dr. Vo odredeni slu~ai, samo so prva sredba bez dopolnitelni informacii, astrolozite moàt da go odredat i znakot i podznakot na individuata. - Astrologija i radiestezija Navidum moè da se zaklu~i deka, radiestezijata i astrologijata nemaat ni{to zaedni~ko, no smetam deka tie dve nauki imaat mnogu zaedni~ki elementi. Istraùvav pove}e lica na koi leglata im bile na zra~ewe, a potoa paralelno im bila izrabotena natalna karta od poznat astrolog, koj im kaàl deka im prestojat seriozni zdravstveni problemi so glavata ili stomakot. Rezultatite od radiesteziskite istraùvawa pokaàa deka, pogolem broj od tie lica bile izloèni na prirodni izvori na zra~ewa, od koi to~no i tie delovi od organizmot, za koi im bilo i astrolo{ki potencirano. Nekoi lica ve}e imaa i pretrpeno izvesni zdravstveni naru{uvawa, re~isi identi~no kako i predviduvawata spored astrolo{kata karta. Po dobienite rezultati od edna vakva analiza, vedna{ }e se zapra{ame kako e mo`no kaj licata koi pretrpele zdravstveni o{tetuvawa i astrolo{ki da se predvidi. Astrologijata pretstavuva eden vid ~ita~ na sudbini (karma). - Analiza Dokolku smetame deka astrologijata ima vlijanie kaj lu|eto, vo toj slu~aj sme go dobile i odgovorot. Lu|eto na koi i astrolo{ki im e predodredeno da imaat zdravstveni problemi, tie ili se rodeni i ìveat vo objekti so prisustvo na geopatogeni ili kosmi~ki izvori na zra~ewa, ili pri izborot na stan samite go izbrale tokmu toj stan vo koj ima zra~ewe. Toa se odviva po svoe ~uvstvo, koe lu|eto na nekoj na~in gi naso~uva tokmu na takov izbor. Ne vozmo`no e ova da se objasni samo kako slu~ajnost, tuku deka postoi ne{to {to vlijae na celokupnata planeta Zemja i kako i da go nare~eme nema soodvetno i celosno ime. Od ova moè da se pretpostavi deka zra~eweto pretstavuva eden vid alatka so ~ija pomo{ se realizira astrolo{kiot zapis za individuata. Vo slu~aj individuata blagovremeno da go otkrie toa, posledicite bi se namalile ili izbegnale. ôve{tvoto pretstavuva del od prirodata, negoviot ìvot, me|u drugoto, zavisi i od funkcioniraweto na univerzumot. - Kako razmisluvaat astrolozitele Spored makedonskiot astrolog-filozof m-r Zoran Krstevski od Skopje, ni{to ne e slu~ajno, sĂŠ e predodredeno, no dokolku blagovremeno se osoznae moè do izvesen del da se izbegne ili da se ublaì katastrofata. Tradicionalni i sovremeni vrski

Astrologijata pretstavuva eden od najranite ~oveko vi obidi za pronao|awe na skrieniot red skrien zad i vnat re, zbrkata i prividniot haos koj vladee so svetot. ôve~kiot rod nau~il da gi povrzuva iskustvata na ìvotot so uredeni ot model {to go davalo neboto vo dvièwe. Spored zborovite na golemiot lekar i alhemi~ar Paracelzius, “za da go sfatime vistinskoto zna~ewe na alhemijata i astrologijata, neophodno e da imame jasna pretstava za vnatre{nite odnosi i identi tetot na mikrokosmosot i makrokosmosot i za nivnoto zaemno dejstvo. Site sili vo univerzumot se potencijalno prisutni vo ~ovekot i vo negovoto telo, a negovite organi ne se ni{to dru go, osven proizvodi i pretstavnici na silata na prirodata”. Zatoa, neophodno e da se konstatira deka “toa {to e gore e isto kako ona {to e dolu”. Sî {to egzistira e podredeno na univer zalniot zakon na ra|awe i na umirawe, na po~etokot i na krajot na kauzalnata povrzanost. Toa ukaùva deka ni{to ne e slu~ajno i kako nezavisen del otkinato od matricata na univerzumot, tuku deka sî {to eg zistira pretstavuva nezamenliv del od edna sovr{ena inteli gibilna celina, vo koja dominira egzaktnosta, harmonijata, re dot i povrzanosta. Vpro~em, poznato e deka malo otstapuvawe od utvrdeniot kos mi~ki red i naru{uvawe na brzinata na dvièwe na planetite i na nebesnite tela, bi pretstavuvalo katastrofa za Zemjata. Konstataci jata na Rene Dekart deka svetot go dviì “golemiot ~asovni~ar”, kako {to go narekuva Bog, kako i sfa}aweto na Isak Wuton, spored koe celokupniot univerzum moè da se protolkuva kako ogromen mehani zam, xinovski ~asovnik pu{ten vo akcija so Bo`jata raka, ni pokaù va deka ne moè da postoi slu~ajnost i otskoknuvawe od sovr{eno isplaniraniot terk na dvièwe i dejstvuvawe na nebesnite tela. Vsu{nost, i vo anti~ko vreme filozofot Demokrit potencira deka dvièweto na atomite se odviva po strogo opredeleni pateki i deka vo svetot ni{to ne proizleguva od slu~ajnost. Hegel isto taka ukaù va deka dvièweto na Son~eviot sistem se odviva spored nemenlivi zakoni. Toj vo svojot panlogizam (u~ewe deka sî e mislewe), te`nee da gi dolovi najdlabokite zakonitosti na razvitokot na svetot, ne govata determinirana me|usebna povrzanost i zaemnata zavisnost na ne{tata i pojavite, redot i harmonijata na univerzumot. Za nego tie se rezultat od borbata na protivre~nostite, {to pak gi sogleduvame preku odnosot na subjektot (~ovekot) i objektot (vlijanieto na plane tite i yvezdite). Preku ova razmisluvawe na Hegel, moème da utvrdime deka edinstveno so razvivawe na samosvesta i so ~uvstvoto deka sme neot kinliva alka od golemiot sinxir na univerzumot, }e uspeeme da nav lezeme vo su{tinata na “svetskiot um” i kolku {to e toa mo`no da zavladeeme so sopstvenata sudbina. Eden od osnovnite oblici niz koi se izrazuva univerzalna ta interakcija e pri~insko-posledi~nata vrska, odnosno kauza

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

litetot. Mislata deka me|u pojavite vo svetot ima takva povrza nost, {to edna pojava sozdava druga pojava, se javuva vo svesta na lu|eto mo{ne rano i sî pove}e se zacvrstuva, ovozmoùvaj}i im proniknuvawe vo tajnite na globalnite, no i na individualnite slu~uvawa. Astrologijata kako nauka koja se bazira na principot na navikata, odnosno iskustvoto e tesno povrzana so teorijata na kauzalitetot. Vlijanieto na planetite i konstelarnata posta venost na nebesnite tela vo momentot na ra|aweto e pri~ina za soo~uvawe na ~ovekot so sudbinskite, odnosno grani~nite situ acii na egzistencijata. Visoko evoluiraniot i duhovno naso~en ~ovek, vo golema mera }e go neutralizira negativnoto vlijanie na planetite, dodeka individuata koja e podlo`na na niskite nagoni i strasti, nu`no }e potpadne pod vlijanieto na kos mi~kiot zakon, “deka sekoj go dobiva toa {to go zasluùva”. Kako i da e, pri~insko-posledi~nata vrska e temelot na koj e postavena ~ovekovata uspe{na praktika, kako i fundamentot na nau~niot pogled na svetot, bez razlika {to Dejvid Hjum so svo jot skepti~ki i agnosti~ki filozofski stav go ima razjadeno principot na kauzalitetot. Vsu{n ost, proniknuvaweto vo pri ~insko-posledi~nite vrski pretstavuva edinstven model za ot krivawe na tajnite na metafizi~kiot i esencijalisti~kiot kon cept na vselenata. Vo taa nasoka mo{ne interesna e konstata cijata na francuskiot matemati~ar i filozof Laplas koj veli: “Sega{nata sostojba na svetot treba da ja razbereme kako efekt na negovata prethodna, i pri~ina na sostojbata koja sledi. Onaa inteligencija, koja vo daden mig bi gi poznala site sili koi vla deat so prirodata, kako i soodvetnata polo`ba na su{testvata koi ja so~inuvaat, bi gi opfatila vo edna formula dvièwata na najgolemite svetski tela, kako i na najsitnite atomi. Za nea ni{to ne bi bilo neizvesno. I idninata i minatoto bi bile pred nejzinite o~i”. Za Spino idejata i zakonot na kauzalitetot se osnovna i su{tinska misla na koja go zasnova celiot filozof ski sistem. Negovata razmisla e deka vo prirodata na razumot e ne{tata da ne moè da gi nabquduva kako slu~ajni, tuku kako neophodni. Slobodata na voljata e iluzija koja nastanuva od nepoznavaweto na kosmi~kite zakoni pod koi lu|eto rabotat. Sî e pri~insko odredeno, taka {to ni samiot Bog ne raboti po slobodna volja. Najvisoka forma i stepen na osloboduvawe od afektot i najvisok moralen ~in na ~ove~kiot ìvot. Spinoza nao|a vo razumskoto, vistinito soznanie na pri rodata i vo intelektualnata qubov kon Boga. Interesno e razmisluvaweto na Volt er koj vel i dek a “nem a sred in a pom e| u neophodnosta i slu~ ajn os ta, a bid ej} i nem a slu~ ajn os t, zna~ i sî {to se slu~ uv a e neophodno”. Spored Kant, ~ovekot kako fizi~ko su{testvo í e pot~inet na neophodnosta, na zakonite, zatoa ne moè da izbega od ona {to e. Dodeka kako avtonomno su{testvoto postapuva spored toa, kako takvo toa e slobodno su{testvo, zakonodavec na samiot sebe si. Tradicionalni i sovremeni vrski

Od tuka, moème da zaklu~ime deka na ~ovekot mu pripa|a izbo rot na nasokata kon koja treba da se dviì, odnosno dali }e go inicira zloto i samiot }e bide odgovoren za kriminalnite dela ili so manifestiraweto na visokata moralna samosvest }e se naso~i kon duhovnosta, humanosta i dobrodetelta. Po toj model se razviva i naukata na noviot milenium - as trologijata, koja so empiristi~ko-racionalisti~kiot pristap gi utvrduva nebesnite pateki po koi se dviàt planetite i yvezdi te, no i nivnoto vlijanie vrz ìvata i neìvata priroda na Zem jata. Fatalisti~kiot pristap deka sî e odnapred predodredeno, vistinskite astrolozi ne moàt da go prifatat, tokmu pora di humanisti~kiot karakter na ovaa nauka, koja go u~i ~ovekot deka i najte{kata sudbina moè da se nadmine i da se podobri. Podobruvaweto moè da se postigne samo so aktivirawe na sa mospoznanieto, duhovnosta i asketskiot duh. Vsu{nost, kolku i da izgleda paradoksalno, mora da se potencira deka sudbinata i slobodnata volja na ~ovekot se maksimalno isprepleteni me|u sebe i deka prets tavuvaat skriena zagatka, nametnata od “kos mi~kiot um”, koja edinstveno moè da se otkrie so nau~no navle guvawe vo tajnite na astrologijata. Gledano filozofski i eti~ki, prou~uvaweto na interak cijata pome|u kosmosot i ~ove~kiot um i du{a, treba da prets tavuva obid za poznanie na skrienoto i nepoznatoto, kako i za pronao|awe na patot po koj treba harmoni~no i doblesno da ja propatuvame misijata na na{ata egzistencija.Su{tinskata po raka na astrologijata e deka vo univerzumot postoi harmonija i simetrija i deka sekoj e samo del od celinata. Zatoa, mora da se sfati kako filozofija koja ni pomaga da si go objasnime ìvo tot, a ne kako ve{tina za predviduvawe na idninata.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA II II. GEOMAGNETIZAM I ZRA^EWE

II.1. GEOMAGNETIZAM eomagnetizam ili geomagnetika pretstavuva nauka koja gi prou~uva magnetnite poliwa na Zemjata. II.1.1. VOVED VO GEOMAGNETIZAM

U{te od najstarite civilizacii lu|eto se orientirale spored magnetniot meridijan, a za taa cel go koristele kompasot, koj so pomo{ na magnetna igla ja odreduva nasokata na magnetniot meridijan, a spored nego i nasokata na celta. Osobeno moreplovcite bez upotreba na kompas re~isi e nevozmo`no da se naso~at kon posakuvanata cel. Se pretpostavuva deka pticite preselnici, delfinite i drugi ìvotni, se orientiraat spored magnetniot meridijan, a za sledewe na istiot go koristat svojot priroden biolo{ki kompas (senzibilitet). Zemjata, od samiot po~etok na nejzinoto formirawe kako planeta, so svoite geosferi go poseduva svoeto magnetno pole. Paralelno so formiraweto na karpite, blagodarenie na sodrìnata na feromagneti~nite minerali, tie ja steknuvale i svojata magnetna memorija. Na toj na~in, sekoja karpa go memorira karakterot na magnetnoto pole na Zemjata na mestoto na koe e sozdadena karpata i vreme vo koe se formirala i izladila. So pomo{ na nau~no-tehni~ki metodi, a vrz osnova na magnetnata memorija na karpite, mo`no e za poslednite 500 milioni godini da se odredi polo`bata na kontinentalnite masi. So prou~uvaweto na magnetnata memorija na karpite, rekonstruiran e procesot na formirawe na kontinentalni masi i nivnoto razdvojuvawe i kolizija. Magnetnoto pole na Zemjata se prou~uva so ispituvawe na samata zemja (teresti~ki), no i so primena na avioni i sateliti. Na toj na~in e prou~uvan sovremeniot karakter na magnetnoto pole na Zemjata i nejzinata povr{ina vo prostorot okolu Zemjata, koj se definira kako magnetosfera. Negovite promeni vo tekot na 24 ~asa se narekuvaat dnevni varijacii. Promenite koi se slu~uvaat vo tekot na godinata, a prodolùvaat od godina vo godina se narekuvaat i sekularni ili vekovni varijacii. Zemjinoto magnetno pole go namaluva vlijanieto na Son~evoto zra~ewe vrz Zemjata. Osobeno e va`no deka zna~itelno go namaluva vlijanieto na smrtonosnoto, ultravioletovo zra~ewe. Geomagnetizam i zra~ewe

II.1.2. GEOMAGNETNI ANOMALII Koristej}i se so geolo{kiot kompas, geologot moè da postigne i mnogu pove}e: so ednostavni merewa moè da se utvrdi postoeweto na prostor vo koj poradi prisustvoto na visoko magneti~ni karpi postojat anomalni magnetni poliwa, pa duri i da se ukaè na mo`noto prisustvo na nao|ali{ta so visoko magneti~ni minerali. Blagodarenie na visokata magneti~nost na èleznite kvarciti, definirano e nivnoto ogromno rasprostranuvawe. Na prostorot vo isto~na Evropa, a na sever vo [vedska, pronajdeno e ogromno nao|ali{te na magnetit kiruna. Me|utoa, primenata na geomagnetnite metodi ovozmoùva uspe{no otkrivawe i na polimetali~ni nao|ali{ta koi se vo paragenetska vrska so magneti~nite minerali, no i za istraùvawe na arheolo{ki lokaliteti kade {to primenata na geomagnetnite metodi moè da pridonese vo naso~uvaweto na aktivnostite vo razni fazi na arheolo{kite istragi. Nekompaktnosta na magnetitnite karpi i rudnite nao|ali{ta, bogati so magneti~ni minerali, go deformiraat normalnoto geo-magnetno pole i na nekoi delovi na Zemjata se javuvaat anomalii na magnetnoto pole. Vakvite zabeleàni anomalii moàt da ni posluàt i kako osnova za naso~uvawe na novi istraùvawa na rudnite nao|ali{ta i da se prou~uva zaemniot odnos na karpite. Tehnikata na merewe na elementite na magnetnoto pole moè da bide na nekolku na~ini me|u koi i so instrumenti postaveni vo satelitite. Ovoj na~in na istraùvawe pridonesuva da se prou~i magnetnono pole i nadvor od magnetosferata. Na toj na~in e utvrdeno deka mese~inata nema svoe magnetno pole. Koga od mese~inata se doneseni prvite primeroci na karpi, so nivnoto prou~uvawe e konstatirano deka mnogu minerali se magneti~ni, no deka ne poseduvaat permanentna magnetizacija. So toa e dokaàno deka Mese~inata nikoga{ ne poseduvala sopstveno magnetno pole. Naru{uvaweto na magnetnoto pole na Zemjata nastanuva od mnogu pri~ini, kako {to se procesite na Sonceto i erupciite na son~evata plazma, poradi {to nastanuvaat i magnetnite buri, kako periodi~ni naru{uvawa na magnetnoto pole (Bojkov.B 1998). Me|utoa, postojat i naru{uvawa na magentnoto pole so poslab intenzitet koi se narekuvaat pulsacii ili mikropulsacii. Mnogu ~ove~ki aktivnosti se sledeni so sozdavawe na magnetni poliwa so razli~en intenzitet, koi se manifestiraat na golemi i na mali povr{ini. Site ovie aktivnosti uslovuvaat anomalii i promeni na intenzitetot na magnetnoto pole koi se suplementiraat. Celta na prou~uvawata na konstatiranite anomalii na magnetnoto pole e da se odredat lokaciite na koi se jauvaat tie i da se determiniraat pri~inite za sekoi od niv.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II. 1.3. ELEMENTI NA GEOMAGNETNOTO POLE Geomagnetnoto pole na Zemjata vo bilo koja nejzina to~ka ili vo domenot na magnetosferata moè da se pretstavi so vektor koj e tangenta na magnetnite linii na silata vo mernata to~ka. Voobi~aena oznaka za vektor na geomagnetnoto pole e , iako ~esto se koristi i oznaka NT. Modulot na vektorot go definira intenzitetot na geomagnetnoto pole vo to~kata na nabquduvawe. Vertikalnata ramnina vo koja leì vektorot na geomagnetnoto pole se narekuva i magneten meridijan. Ako vo mernata to~ka se postavi po~etokot na pravoagolniot koordinaten sistem, ~ija ramnina XOY e horizontalna, z-oskata e orientirana nadolu (kon centarot na Zemjata), a pri toa x-oskata se postavi da leì vo ramninata na geografskiot meridijan i da e naso~ena kon sever, toga{ y-oskata e orientirana kon istok. Vo takviot koordinaten sistem vektorot na geomagnetnoto pole moè da se razloì na komponenti, a negovata polo`ba vo prostorot da se opredeli so aglite {to gi zafa}a so negovite proekcii vo izbraniot koordinaten sistem (sl. II.1). Agolot D, koj ramninata na magnetniot meridijan vo to~ka O go zaklopuva so geografskiot meridijan se narekuva deklinacija. Odnosno toa e agol {to horizontalnata komponenta H na vektorot na geomagnetnoto pole T go zafa}a so pozitivniot del na h-oskata. Ako vektorot H e otklonet vo pravec na istok od pozitivnata h-oska, toga{ deklinacijata e pozitivna ili isto~na, a ako vektorot H e otklonet vo pravec na zapad vo odnos na pozitivnata h-oska, toga{ deklinacijata e negativna ili zapadna (sl. II.2.). Horizontalnata komponenta H na geomagnetnoto pole moè da se razloì na dve me|usebno normalni komponenti i toa:

Slika II.1. Skica na elementite na geomagnetnoto pole na Zemjata

kade {to: - e proekcija na N-komponentata na x-oskata i se narekuva severna komponenta; - e proekcija na N-komponentata na y-oskata i se narekuva isto~na komponenta. Bidej}i vektorot so horizontalnata ramnina XOY zafa} a agol I, koj se narekuva inklinacija na geomagnetnoto pole koe bi bilo:

Slika II.2. [ematski prikaz na magnetnoto pole predizvikano so imaginaren {ipkast magnet postaven vo centarot na Zemjata

Geomagnetizam i zra~ewe

Proekcijata na vektorot na z-oskata se narekuva vertikalna Z-komponenta na geomagnetnoto pole i taa e izrazena so ravenkata:

Deklinacijata D, inklinacijata I, horizontalnata H, isto~nata Y, severnata X i vertikalnata Z komponenta, kako i vektorot T na geomagnetnoto pole, se narekuvaat elementi na geomagnetnoto pole. Nekoi od relaciite pome|u elementite na geomagnetnoto pole se:

Intenzitetot na elementite na geomagnetnoto pole se izrazuva vo [nT] nanotesli vo SI, [Oe] erstedi vo CGSM, odnosno [gami], pri {to 1 [gama] = 1.10-5 [Oe] = 1[nT] Vrednostite na deklinacijata D i inklinacijata I na geomagnetnoto pole se izrazuva vo stepeni. Za definirawe na vektorot T na geomagnetnoto pole vo prostorot treba da se poznavaat tri me|usebno nezavisni golemini i toa: a) dva agli i edna komponenta, primer D, I i Z ili D, I i H; b) dve komponenti i eden agol, primer H, Z i D ili X, Y i I; v) tri komponenti i toa X, Y i Z. Vo site slu~ai e potrebno da se znae vrednosta na delkinacijata D. Odnosno, klasi~nata metoda na odreduvawe na orientacijata na vektorot T na geomagnetnoto pole se sostoi vo merewe na apsolutnite vrednosti na horizontalnata komponenta H, deklinacijata D i inklinacijata I (Delipetrov, 2003).

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II. 2. ZRA^EWE

amiot poim zra~ewe ozna~uva energija vo forma na branovi ili podvi`ni subatomski ~esti~ki koi gi emituva nekoj atom ili drugo telo koe {to ja menuva sostojbata na energija od edna vo druga vrednost na intenzitet. Vo zavisnost od negoviot efekt vrz sostojbata na atomot, zra~eweto moè da se klasificira kako jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe. Terminot zra~ewe naj~esto se upotrebuva za jonizira~koto zra~ewe, koe ima dovolno energija za da gi jonizira atomite ili molekulite koi nejonizira~koto zra~ewe ne moè da gi jonizira. II.2.1. ISTORISKI OSVRT Opasnosta od zra~eweto na Zemjata postoela u{te od za~etokot na ìviot svet, vklu~uvaj}i go i ~ovekot. Toj ne bil vo mo`nost odnapred da gi predvidi i preventivno da re{ava nekoi od opasnostite, kako na primer, zemjotresi, magnetni inverzii, son~evi buri i drugi globalni eko katastrofi. No, vo drugi slu~ai za negoviot opstanok presudno bilo prepoznavaweto na opasnostite {to go demnele, a dokolku blagovremeno gi otkriel, del od niv moèl da gi izbegne. Edna od tie opasnosti bile i elektromagnetnite zra~ewa, za ~ie postoewe i {tetnost ~ovekot stanal svesen u{te od mnogu odamna. So mileniumi ~ove~kite gre{ki i neznaewe predizvikuvale katastrofalni posledici po negovoto zdravje i ìvot. Pou~eni od ìvotnoto iskustvo od tragediite {to im se slu~uvale, lu|eto sĂŠ pove}e soznavale za nevidliviot seriozen ubiec - zra~eweto. Anti~kite narodi, vklu~uvaj}i gi i anti~kite Makedonci, po~nale da izbiraat zdravi mesta za ìveewe. Vo prvo vreme se koristele instinktot i senzibilitetot na ìvotnite. Lu|eto gi sledele stadata ovci ili kowi, kade {to tie naj~esto se zadrùvale i spiele, taa lokacija ja izbirale za da izgradat naselbi. Isto taka, na izbranata lokacija ~uvale stada ovci, koi po edna godina gi kolele. Vo zavisnost od sostojbata na vnatre{nite organi na ovcite, koi po koleweto bile analizirani, doznavale dali lokacijata e bezbedna ili opasna za ìveewe. Od tie analizi zaviselo dali na taa lokacija }e se podigne hram ili naselba za ìveewe. Nepovolnite lokacii gi koristele za zemjodelstvo i sli~no. Starite Makedonci koristele i drugi metodi za izbor na lokacii za ìveewe, od koi potoa gi nasledile i starite Rimjani, a podocna i Turcite i drugite narodi na Balkanot. Tie kolele jagniwa i stavale meso na razli~ni mesta. Tamu kade {to toa meso poskoro }e se raspadnelo ne gradele objekti i veruvale deka na toa mesto vladee lo{ duh, a tamu kade {to tkivoto (meso) }e ostanelo sveò podolgo vreme ili }e dehidriralo bez raspa|awe, gradele naselbi. Geomagnetizam i zra~ewe

Ovoj proces se dolì vrz faktot, {to tkivoto koe e izloèno na tie zra~ewa nema odbranben sistem i pod dejstvo na prisutnite zra~ewa brzo se raspa|a, za razlika od tkivoto {to ne e izloèno na zra~ewe. Istraùvawata pokaàa deka, na pogolem broj od lokaciite kade {to imalo stari naselbi za ìveewe, nema zasileni geopatogeni zra~ewa. Toa dokaùva deka za elektromagnetnoto zra~ewe koe ima silna depolarizira~ka mo}, znaele i postarite narodi. Potpiraj}i se vrz dolgogodi{nite iskustva starite narodi veruvale deka sekoja lokacija si ima svoj duh koja ja narekuvale spiritus loci. Tie osoznale deka ima lokacii kade {to lu|eto po~esto se razboluvale i umirale i lokacii kade {to lu|eto so dobro zdravje doìvuvale dlaboka starost. Veruvale deka lokacijata so svojot duh moè da vlijae vrz zdravjeto i sre}ata na lu|eto {to ìveat na taa lokacija. Pokraj ovie metodi za izbor na zdrava lokacija, drevnite narodi koristele i radiesteziski pomagala, koi i denes se koristat. Toa go potvrduvaat i eksponatite za detekcija, pronajdeni vo piramidite i vo starite sakralni objekti. Tie radiesteziski pomagala osven za detekcija, me|u drugoto, gi koristele i za iscelitelstvo. II.2.2. ATMOSFERA I NEJZINA STRUKTURA Atmosferata pretstavuva vozdu{na obvivka na Zemjata, koja ja opkruùva i zaedno so nea se vrti vo kosmosot. Nejzinata gorna granica ne e jasno definirana, pa spored toa ni nejzinata debelina. Vrz osnova na mislewata na poedini istraùva~i, taa varira od 3001000 km od povr{inata nagore. Najnovite istraùvawa ukaùvaat deka gornata granica na atmosferata se nao|a pome|u 1000 i 2000 km (sl.II.3). Edna od nejzinite va`ni karakteristiki e sloevitata gradba, koja ja so~inuvaat {est pozna~ajni osnovni obvivki: troposfera, stratosfera, mezosfera, jonosfera i nad niv termosfera i egzosfera. II.2.2.1. Troposfera Slika. II.3. Podelba na atmosferata

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Troposferata go opfa}a prizemniot, najgust sloj na atmosferata. Nejzinata masa iznesuva pribli`no okolu 75% Stojan Velkoski

od vkupnata masa na atmosferata, a debelinata se dviì od 8 km nad polarnite do 18 km nad ekvatorijalnite predeli. Vo nea se nao|a okolu 90% od vkupnata masa na vozduhot i re~isi celoto koli~estvo na vodena parea. Zatoa, vo troposferata se odvivaat site atmosferski pojavi: vodeniot ciklus, cirkulacija na vozdu{nite masi, sozdavawe na oblacite, vrneìte itn. Temperaturata na vozduhot vo troposferata opa|a so porastot na viso~inata za 6 0C na sekoi iljada metri. Na nejzinata gorna granica, temperaturata iznesuva -50 do -80 0 C. Nad odredeni oblasti na Zemjata, mnogubrojnite pojavi i procesi vo troposferata imaat zna~ajno vlijanie vrz vremeto i klimata. Zatoa taa e najva`na za ìviot svet, a i celata biosfera e sostaven del na troposferata. II.2.2.2. Stratosfera Stratosferata se prostira nad troposferata do viso~ina od 80 km. Vozduhot vo ovoj del od atmosferata e dosta razreden i suv. Zatoa vo nea neboto e bez oblaci. Vo ovaa sfera, na viso~ina me|u 20 i 50 km postoi golema koncentracija na ozon. Ovoj sloj na stratosferata se narekuva ozonosfera (ili ozonska obvivka). Ozonot gi vpiva ultravioletovite son~evi zraci, so {to ja opredeluva temperaturnata struktura na stratosferata, a so toa od nivnoto {tetno dejstvo gi za{tituva ìvite organizmi na Zemjata. Me|utoa, ozonosferata vo posledno vreme, poradi emisija na razni {tetni supstancii, e zagrozena. Se smeta deka prvenstveno zagrozuva~i na ozonosferata se freonite (poznati kako CFC, smesa na gasovi sostavena od hlor, fluor i jaglerod), kako i drugi halogeni derivati na jaglevodorodite (koi namesto fluor i hlor, sodràt drug halogen element: brom, jod itn. Temperaturata na vozduhot vo dolnite delovi od stratosferata, odnosno od gornata granica na troposferata, pa se do ozonskiot sloj ne se menuva i ostanuva okolu -55 0C. No, vo ozonosferata (obvivkata) temperaturata se zgolemuva i dostignuva nad 20 0 C . Nad ozonosferata temperaturata zapo~nuva da opa|a i vo najgornite delovi na stratosferata taa iznesuva i do -80 0C. II.2.2.3. Mezosfera Nad stratosferata, od okolu 80 km se nao|a mezosferata. Stratosferata, zaedno so mezosferata e zastapena so okolu 20% vo vkupnata atmosfera. II.2.2.4. Jonosfera Na gorniot del od mezosferata se nadovrzuva sloj vo koj se nao|aat zna~itelen del od gasni molekuli, koi poradi nivnata Geomagnetizam i zra~ewe

izloènost na son~evata radijacija i drugite kosmi~ki zra~ewa se nao|aat vo jonizira~ka sostojba. Od ovie pri~ini, ovoj sloj e poznat kako jonosfera i negovata masa e 50% od vkupnata masa na atmosferata. Vozduhot vo nea e mo{ne razreden, a neboto e potpolno temno, bidej}i son~evite zraci ne se odbivaat od razredenite vozdu{ni ~esti~ki i joni. Jonosferata pri prostiraweto na elektromagnetnite branovi so kratka branova dolìna ima reflektira~ka uloga. Ovaa okolnost e iskoristena za obezbeduvawe na radiovrski na pogolemi rastojanija. Se prostira od 80 km do 1000 km viso~ina. II.2.2.5. Termosfera i egzosfera Nad jonosferata se prostiraat poslednite sloevi od atmosferata, termosferata i egzosferata. Egzosferata e najvisokiot sloj na atmosferata i se prostira na viso~ina nad 1000 km. Vozduhot vo ovaa sfera e najrazreden. Mnogu retkite vozdu{ni ~esti~ki se dviàt so golema brzina i ne se sudiraat me|usebno, a nekoi od niv navleguvaat i vo me|uplanetarniot prostor. II.2.3. Evolucija na atmosferata i nejzino zna~ewe od biofizi~ki aspekt Spored evoluciskata teorija, okolu bilo koe telo koe ima gravitacija, moè da se formira atmosfera. Se pretpostavuva deka na{ata atmosfera e stara okolu 4 milijardi godini, a nejzinoto nastanuvawe najverojatno se dolì na vulkanskata aktivnost. Spored toa, nejziniot po~eten sostav bil od vulkanski gasovi. Od biofizi~ki aspekt, atmosferata e ambient so koj zaemno dejstvuvaat ìvite organizmi. Temperaturata, vla`nosta i pritisokot se samo del od uslovite koi imaat dominantna uloga za razvojot na rastitelniot i ìvotinskiot svet. II.2.4. Zna~eweto na geoelektromagnetnoto pole i jonosferata Jonosferata gi vpiva ultravioletovite i rendgenskite son~evi zraci, kako i zra~ewata od drugi izvori na zra~ewa koi doa|aat od kosmosot. Bez jonosferata ubistvenite kosmi~ki zra~ewa bi uni{tile sĂŠ {to e ìvo na zemjata. Zemjinoto magnetno pole ili geomagnetnoto pole e mo{ne slabo i negovata relativna vrednost iznesuva E=130 V/m za elektri~no pole i H=40 A/m. za magnetnoto pole (Farka{, 1990). Geomagnetnoto pole, koe se prostira okolu Zemjata ima mo{ne zna~ajna uloga za ìviot svet. Vo vremenskiot period vo koj se determinira kako geolo{ko vreme, se pretpostavuva deka magnetnoto pole na Zemjata go menuvalo svojot polaritet i po taa pojava nastanuvala ekolo{ka katastrofa od koja nestanal pogolem del od rastitelniot i ìvotinski svet.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II.3. VLIJANIETO NA METEOROLO[KITE PROMENI ôvekot e ~uvstvitelen na mnogu pojavi i promeni, me|u koi i na meteorolo{kite promeni. Klimatskite promeni na vremeto dejstvuvaat re~isi vrz site lu|e, predizvikuvaj}i odredeni simptomi i zdravstveni reakcii. Kaj povozrasnite lu|e tie promeni se poizrazeni otkolku kaj pomladite. Isto taka, kaj lica koi imale izvesni fizi~ki o{tetuvawa ili operativni zafati meteorolo{kite promeni se ~uvstvuvaat so burni reakcii. No, za postari li~nosti ili hroni~no zaboleni, tie doveduvaat do niza tegobi, koi ponekoga{ moàt da bidat i mnogu seriozni. Son~evite buri, se odrazuvaat na vkupnata populacija na ìviot svet. Son~evite buri se javuvaat kako rezultat na son~evite erupcii i nema posebno pravilo za nivnata aktivnost, kako vo periodi~nost taka i vo intenzitet. Naukata koja gi izu~uva vremenskite vlijanija i reakciite na ~ovekoviot organizam se narekuva meteropatologija. Meteoropati se lu|e koi imaat mnogu nizok prag na ~uvstvitelnost koga se raboti za klimatski-meteorolo{ki promeni, bidej}i gi ~uvstvuvaat pred drugite lu|e. Na atmosferskite promeni, organizmot, obiduvaj}i se da se adaptira na novonastanatata sostojba, reagira so nespecifi~ni reakcii koi pretstavuvaat eden vid stres za nego. Koga predizvikuva~ot na stresot e posilen, doa|a do naru{uvawe na metabolizmot na belkovinite, pad na krvniot pritisok, promena na temperaturata, depresija, pre~ki vo digestivniot trakt i drugi pojavi. Stresot pominuva niz tri fazi: alarm, rezistencija ii iscrpuvawe. Prvite dve fazi doveduvaat do naru{uvawe vo metabolizmot. Pri stres organizmot se bori za adaptacija, toga{ se javuvaat odredeni sostojbi: revmatizam, zgolemen krven pritisok, du{evna kriza i drugi sostojbi. Treba da se naglasi deka ~ovekoviot organizam, pokraj fizi~koto telo e sostaven i od energetski tela od suptilen karakter, koi site zaedno go so~inuvaat ~ovekot. Spored toa, ~ovekoviot organizam moè burno da reagira na re~isi sekoja energetska promena, bez razlika dali stanuva zbor za malo ili golemo energetsko nivo. Na organizmot ne mu odgovaraat nitu pomalite nitu pogolemite nivoa na energetski promeni, tuku samo ona nivo na koe {to elektromagnetno e prisposoben. Zimskata depresija e edna od naj~estite nesakani manifestacii vo periodot na namaleno son~evo zra~ewe. Za da se balansira nedostatokot od son~eva energija, ~ovekot naj~esto instiktivno primenuva pogolemo vnesuvawe na hrana, koja sodrì energija, kako i ostanatite materii. Ovoj vid na energija se taloì vo organizmot vo vid na masnotii, poradi {to lu|eto vo svetot se po~esto se sretnuvaat so seriozen problem â&#x20AC;&#x153;debelinaâ&#x20AC;?. Vo nekoi slu~ai se primenuva fototerapija koja do Geomagnetizam i zra~ewe

nekade e eden od mo`nite na~ini za re{avawe na nesakanite fiziolo{ki manifestacii. Vo odnos na son~evata energija, stanuva zbor za razli~ni vidovi na zra~ewa, bidej}i fototerapijata ima povr{insko elektromagnetno dejstvo, dodeka son~evoto zra~ewe kako prirodna energija vo umerena doza ima po pozitivno i dlabinsko dejstvo. Vnesuvaweto na energijata po pat na son~evoto zra~ewe edinstveno e usoglaseno so ~ovekoviot organizam. Dokolku istoto se vnesuva vo dozi koi mu odgovaraat na organizmot, se vr{i izvesno akumulirawe na son~evata energija vo organizamot, a del od nea se iskoristuva vo zimskiot period. So nedostatokot na ovaa energija naj~esto se pojavuva i zimskata depresija. Ovaa, kako i vakvite sli~ni tezi, poteknuvaat od ponov period, odnosno od 1982 godina, pa od toga{ navamu za nea sĂŠ po~esto se govori. Mislewata na ekspertite okolu nastanuvaweto na ova naru{uvawe se podeleni. Nekoi lekari veruvaat deka za ova naru{uvawe najmnogu pridonesuva deficitot na serotonin, koj ima uloga vo kleto~niot metabolizam. Vo tekot na kratkite zimski denovi, koga ima malku svetlina, vo klu~nite delovi na mozokot toj dostignuva mnogu niska koncentracija i naj~esto predizvikuva depresija. Se pretpostavuva deka duri edna tretina gra|ani na Aqaska, se sretnuvaat so ovoj problem. Drugo objasnuvawe se temeli na nedostatok na hormonot melatonin. Ovoj hormon go izla~uva epifizata na mozokot, a toj dejstvuva kako svoevidno prirodno sredstvo za smiruvawe. II.4. ELEKTROMAGNETNI BRANOVI Teorijata za elektromagnetnoto pole, na koja se bazira teorijata za elektromagnetnite branovi, ja sozdal angliskiot fizi~ar-nau~nik Xems Klark Maksvel vo vtorata polovina na XIX vek. Svojata teorija ja zasnoval vrz osnova na slednite dve postavki (podocna poznati kako Maksvelovi zakoni), i toa: 1. Sekoja promena na ja~inata na magnetnoto pole D H doveduva kon sozdavawe na promenlivo vitelno elektri~no pole E vo okolniot prostor (sl. II.4a), so zatvoreni silovi linii, za razlika od elektrostatskoto pole ~ii silovi linii sekoga{ se otvoreni, odnosno imaat po~etok i kraj. 2. Sekoja promena na ja~inata na elektri~noto pole D E doveduva kon sozdavawe vo okolniot Slika II.4. Vitelno elektri~no i magnetno pole (Petrovski; Temelkovski 1991)

prostor na promenlivo vitelno magnetno pole H (sl. II.4b).

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Procesot na me|usebnoto predizvikuvawe na elektri~noto i magnetnoto pole, odnosno ednovremenoto sozdavawe na elektromagnetnoto pole vo prostorot e {ematski pretstaveno na sl. II.5. Promenlivoto elektri~no pole so ja~ina E predizvikuva sozdavawe na magnetno pole so ja~ina H . Ova magnetno pole uslovuva sozdavawe na elektri~no pole so ja~ina E1 , a toa, pak, magnetno pole so ja~ina H 1 itn. Na toj na~in, procesot na me|usebnoto pretvorawe na promenlivoto elektri~no pole vo promenlivo magnetno pole i Slika II.5. Sozdavawe na elektromagnetno pole obratno, se prenesuva vo okolniot prostor na se (Petrovski; Temelkovski 1991) pogolemi rastojanija. Vo sekoja to~ka na prostorot elektri~noto i magnetnoto pole se menuvaat periodi~no. Spored toa, procesot na prostirawe na elektromagnetnoto pole koe periodi~no se menuva e nare~en elektromagneten bran. Na sl. II.6 e pretstaven elek-tromagneten bran koj se prostira po dolìnata na nekoj pravec, na primer, pravecot s. Vektorite na elektri~noto i magnetnoto pole E i H , se normalni eden na drug, no normalni se i na pravecot na prostirawe na branot s. Ovie vektori osciliraat vo faza, bidej} i ednovremeno gi dostignuvaat svoite maksimalni i nulti vrednosti. So ogled na toa deka osciliraweto na vektorite E i H se vr{i vo nasoki normalni na nasokata na prostirawe na branot, elektromagnetnite branovi se transverzalni. Tie Slika II.6. Prostirawe na elektromagneten bran po dolìna vo se karakteriziraat so istite nekoj pravec (Petrovski; Temelkovski 1991) parametri kako i mehani~kite, pa vaì ravenkata:

l = lf T

Ne vpu{taj}i se vo objasnuvaweto, koe bi zafatilo pogolem prostor, na sl. II.7 a, b, v i g, na koja izolirano i postapno e prika`ano f o r m i r a w e t o , Slika II.7. Otkinuvawe i {irewe na elektri~nite silovi linii od eden elektri~en dipol (Petrovski; Temelkovski 1991) otkinuvaweto i Geomagnetizam i zra~ewe

{ireweto na elektri~nite silovi linii od eden elektri~en dipol, a na sl. II.8. a,b,v,g analogno na magnetnite silovi linii (Petrovski; Temelkovski, 1991). Se gleda deka na sekoj poluperiod (T/2), se promenuva nivnata nasoka. Slika II.8. Magnetni silovi linii (Petrovski; Temelkovski 1991) Ako istovremeno gi prikaème elektri~nite i magnetnite silovi linii, vo nivnite me|usebno normalni ramnini, }e dobieme pretstava kako na sl. II.9. So D e ozna~en elektri~niot dipol koj istovremeno gi zra~i (emitira) elektri~nite i magnetni silovi linii, odnosno elektromagnetnite branovi. Na slikata e pretstavena samo nivnata edna polovina. So ogled deka Hercovite eksperimenti zazemaat mnogu va`no mesto vo potvrduvaweto na teorijata na elektromagnetnite branovi }e opi{eme eden eksperiment koj go demonstrira naso~uvaweto i odbivaweto na elektromagnetnite branovi. Metalen list se svitkuva vo paraboli~na forma, kako na sl. II.10 a. Toj se odnesuva sli~no kako sfernoto ogledalo vo optikata. Ako elektri~niot dipol (emiter Slika II.9. Elektri~ni i magnetni silovi Em) se postavi vo fokusot na ova metalno paraboli~no linii vo nivnite me|usebni normalni “ogledalo” O1 }e se dobie naso~en ramen elektromagneten ramnini (Petrovski; Temelkovski 1991) bran. Vo fokusnata linija na ogledaloto se postavuva drugo takvo paraboli~no ogledalo O2, a vo negoviot fokus se stava rezonatorot Re (sl. II.10 b). Naso~enite elektromagnetni branovi od O1 kon O2 se reflektiraat i se se~at vo fokusot na O2, kade rezonatorot Re gi prima. So vakvi paraboli~ni ogledala, koi igraat uloga na reflektori na elektromagnetnite branovi, Herc uspeal da dokaè mnogu svojstva na istite. Taka na primer, od emiterot Em na paraboli~noto ogledalo O1, elektromagnetnite branovi se naso~uvaat Slika II.10. Metalen list svitkan vo paraboli~na forma kon ramnata metalna plo~a P pod agol α. Na mestoto kade {to se o~ekuvaat odbienite sverno ogledalo (Petrovski; Temelkovski 1991) branovi se postavuva drugo metalno paraboli~no ogledalo O2, a vo negoviot fokus se postavuva rezonatorot Re (sl. II.11). Koga rezonatorot go nagodime najdobro da raboti, go ~itame agolot na odbivawe β. Se uveruvame deka α=β t.e. deka napolno vaì zakonot za odbivawe. Na ovoj princip se zasnovuva demonstriraweto i na drugite svojstva.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Elektromagnetnite branovi imaat {iroka primena vo naukata i tehnikata. Blagodarenie na ovie branovi, se ostvaruva radio i televiziskata vrska. Vo ponovo vreme razvieni se sosema novi oblasti vo tehnikata za upravuvawe na razni objekti na kopnoto, moreto i vozduhot, {to dostignuva nepredvideni razmeri. Primenata na elektromagnetnite branovi Slika II.11. Odbivawe i prenaso~uvawe na elektromagnetni e tolku raznovidna {to ovde e branovi so metalni paraboli~ni ogledala (Petrovski; nevozmo`no duri da se nabrojuvaat Temelkovski 1991) site oblasti vo koi tie se koristat. Vo 1890 god. ruskiot fizi~ar Lebedev ekperimentalno go potvrdil faktot deka so prostirawe na elektromagnetnite branovi se prenesuva energijata od oscilatorot, t.e. elektromagnetnite branovi se nositeli na elektromagnetna energija. Germanskiot fizi~ar Herc 1888 god. prv pat eksperimentalno pokaàl deka elektromagnetnite branovi se pot~inuvaat na istite zakoni kako i vidlivata svetlina. Imeno, toj utvrdil deka tie se prostiraat pravoliniski, deka imaat brzina ednakva so brzinata na svetlinata, deka vaàt zakonite za odbivawe i prekr{uvawe, deka moàt da se naso~at isto kako {to se naso~uva svetlinata so pomo{ na reflektori itn. Herc preku svoite eksperimenti (denes poznati kako Hercovi eksperimenti), pokaàl deka i za elektromagnetnite branovi napolno vaàt zakonite za interferencija, difrakcija i polarizacija, odnosno pojavite koi se karakteristi~ni za sekoe branovo dvièwe. So ova Herc eksperimentalno ja potvrdil Maksvelovata teorija, koja pretstavuva osnova na celata elektrodinamika, isto kako {to Wutnovite zakoni se osnova na klasi~nata mehanika (Petrovski; Temelkovski 1991). II. 4.1. Magnetni poliwa inivnoto pozitivno vlijanie U{te za vreme na drevnata kineska medicina bilo zabeleàno deka so pomo{ na dejstvoto na magnetot moèlo da se zabrza zarasnuvaweto na ranite. Magnetoterapija, so prirodnoto zra~ewe, e eden od najstarite na~ini za neutralizirawe na bolkata. Hipokrat (tatkoto na medicinata) i anti~kiot filozof Platon posebno vnimanie mu oddavale na svojstvoto od prirodniot magnet. Duri nau~nikot Galen Klaudie (130-200 god.) koj se smeta za tatko na eksperimentalnata fiziologija, poznavaj}i ja patofiziologijata na ~ovekoviot organizam, zna~itelno ja pro{iril primenata na magnetoterapijata. Geomagnetizam i zra~ewe

Poznatiot angliski fizi~ar Vilijam Gebert (15401603) kako glaven lekar na kralicata Elizabeta I gi koristel magnetite za le~ewe na glavobolka. Prviot magneten materijal koj im bil poznat na lu|eto bil ferit, toj vo prirodata se nao|a kako ruda magnetit. Postojanite magneti, ~ija osnova e barium ferit spa|aat vo grupata na feromagnetni materijali (Stefanov, 1990). Denes vo terapevtski celi najmnogu se koristat kerami~kite magneti bidej}i: -ne oksidiraat; -ne se rastvoraat vo neorganski i organski rastvori; -ne predizvikuvaat alergija na koàta; -moàt da se proizveduvaat vo site golemini i formi; -ne se demagnetiziraat so tekot na vremeto. Poznato e deka stati~koto magnetno pole vlijae vrz kletkata vo organizmot. Vo krvta, poradi razli~no naelektriziranite joni doa|a do pobrzo dvièwe, {to ja podobruva ishranata na tkivoto. Na kletkite deluva taka {to ja zgolemuva propustlivosta na kleto~nite membrani, a so samoto toa go podobruva metabolizmot. So koristeweto na magnetnoto pole na eden magnet moàt da se stimuliraat poedine~no akupunkturnite to~ki. Magnetobiologijata vo sovremenite biomedicinski nauki steknala zna~ajno mesto vo nau~nite istraùvawa, dijagnostika i terapija, a vrz osnova na soznanijata za interakcija pome|u magnetnoto pole i magnetosenzibilnite biolo{ki sistemi. Denes znaeme deka bez prirodnite geomagnetni poliwa ne bi postoel ni ìvot na Zemjata. Me|u drugoto postojat i tehni~ki inicirani magnetni poliwa, koi pozitivno deluvaat vrz ìviot svet. Takvi poliwa, uspeav so konstruiraweto na Neutralizatorot Transformer Bio-SPH, da gi transformiram elektri~nite vo magnetni so niska frekfencija, koi pozitivno se odrazuvaat na kleto~no nivo. II.5. VIDOVI ZRAÊWA Izvorite na elektromagnetni zra~ewa moème da gi podelime vo dve grupi: a) prirodni izvori na zra~ewe; b) ve{ta~ki (tehni~ki) izvori na zra~ewe. II.5.1. Prirodni izvori na zra~ewe Prirodnite izvori na zra~ewa postojat u{te od postanokot na Zemjata. Za nivnoto postoewe i {tetnost, delumno bile zapoznaeni i najstarite civilizacii.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Vo prirodni izvori na zra~ewa spa|aat: son~evi buri, UV, IC, kosmi~ki zra~ewa, geopatogeni (podzemni) izvori na zra~ewa, jonizacija, odredeni grade`ni materijali, bioarhitektura i drugi vidovi zra~ewa, koi moàt da bidat predizvikani po priroden pat. II.5.1.1.Ultravioletovo ili UV zra~ewe Poznato e deka Sonceto pretstavuva glaven priroden izvor na energija na Zemjata. Pokraj zna~ajniot pozitiven poznat efekt od Sonceto postojat i negativni pojavi, koi se odrazuvaat vrz ìviot svet. Ultravioletovoto zra~ewe poteknuva od Sonceto, koe se naso~uva kon povr{inata na Zemjata i ima negativno vlijanie vrz ìviot svet. Ozonskata obvivka na Zemjata ima absorbira~ka mo} i go absorbira pogolemiot del od ova zra~ewe. Koga ne bi bilo taka, verojatno na Planetata Zemja, za relativno kratok vremenski period bi nastanalo uni{tuvawe na sekakov oblik na ìvot. Pomali koli~estva na UV zra~ewe pridonesuvaat za podobruvawe na zdravjeto na lu|eto, pred se pomagaat za sinteza na vitaminot D (so koj se spre~uva pojavata na rahitis). No, dokolku na UV zra~eweto se izloùvame prekumerno, moè da se o~ekuvaat i brojni negativni posledici po zdravjeto na izloènite. Me|unarodnata komisija za osvetluvawe CIE (International Commission on Ilumination) poradi razli~noto biolo{ko dejstvo vrz ~ovekot, ovoj del na elektromagneten spektar go podelila na tri vida, i toa: -UV-A zraci od 400 nm do 315 nm ; -UV-B zraci od 315 nm do 280 nm ; -UV-V zraci od 280 nm do 100 nm . Za merewe na UV zra~eweto se koristat dva vida na instrumenti. [irokopojasni, koi ja merat vkupnata iradijansa vo po{irok frekventen opseg na branovi dolìni i spektroradiometri so odredena rezolucija so koi {to moè podetalno da se izvr{i procenka na biolo{kiot efekt na UV zra~eweto. Ovie instrumenti se neophodni bidej}i poedine~nite spektralni komponenti se i za nekolku pati pointenzivni od drugite. Fizi~ki veli~ini so koi kvantitativno se odreduvaat karakteristikite na UV zra~ewata se iradijansa E merena vo W/ cm2 i povr{inska energija (radijantna ekspozicija) H izrazena vo J/cm2 (xul vo kvadraten santimetar). UV-A zra~ewata predizvikuva hiperpigmentacija na koàta, bez pojava na eritemi i glavno nema {tetni posledici za koàta. Me|utoa, ovoj del na UV spektarot vo pogolemi dozi na izloènost e opasen za o~nite le}i pri {to moè da se pojavi katarakta (Janji~, 2005). Zra~eweto vo UV-V delot na spektarot e najagresivno i isto taka e opasno za vidot, predizvikuva o{tetuvawa na nivoto na kletkite, pa se pojavuvaat i baktericidni i virusoidni posledici. Geomagnetizam i zra~ewe

UV-B imaat najizrazen biolo{ki efekt vrz organizmot. Dolgotrajnoto izloùvawe na ovoj del na spektarot predizvikuva o{tetuvawa na koàta i sozdavawe na stare~ka koà. Pokraj epitelnoto dejstvuvawe, pogolem del od zracite imaat i kancerogeno dejstvo. Vo zavisnost od ~uvstvitelnosta na koàta, licata neednakvo pretrpuvaat {teti od UV zracite. Na primer, lica so keltsko poteklo (bela koà) imaat pogolema predispozicija za pojava na opekotini i razvoj na maligniot tumor na koàta, dodeka lica koi se so potemen pigment na koàta se i do tri pati pootporni od prose~nite dozi za belcite. Umerena doza na UV zracite moè da pridonese podobren imunitet i zgolemeno la~ewe na nekoi hormoni vo organizmot. Neposredno posle izloùvaweto na UV zra~ewe, bojata na ko`niot pigment melanin stanuva potemna, a kako dolgotraen efekt se javuva poka~uvawe na negovata vkupna koncentracija. Za vreme na apsorpcija na UV fotoni se javuva promena na kleto~no nivo, kade najva`niot efekt e povrzan so promenata vo strukturata na molekulata na DNK i kako posledica na toa, mo`nosta za razvoj na kancer. Maligniot tumor na koàta pretstavuva zaboluvawe, karakteristi~no za lica koi podolgo vreme bile izloùvani na son~evoto UV zra~ewe, kako {to se rabotnicite na otvoren prostor. Mestata na koi se pojavuvaat tumorite obi~no se koàta na racete, zadniot predel na vratot, ramencite i drugi delovi koi moè da bidat preizloèni na UV zra~ewata. O{tetuvaweto na kletkite so UV zra~ewe doveduva i do promena na izgledot na koàta, {to e posledica na kombiniraniot efekt na eritema i zabrzano stareewe (Janji~, 2005). Kako posledica na dejstvoto na prekumerno UV zra~ewe na o~ite, se javuva o{tetuvawe na vidot. Zaboluvaweto na o~ite predizvikano od son~evite UV zra~ewa naj~esto se karakterizira so prerana pojava na katarakta. Vo posledno vreme se pove}e se dokaùva deka na UV zracite moàt da im se pripi{at i imunosupresivni karakteristiki (slabeewe na imunitetot na organizmot). Se javuva opasnost od herpes simpleks, kako i opasnosti povrzani so namaluvawe na efikasnosta na vakcinite, na sposobnosta na organizmot da go spre~i razvojot na kancerot i sl. Intenzivna e upotrebata na UV zra~ewata vo medicinata, no i nestru~na upotreba na solariumi za kozmeti~ki upotrebi, kade {to licata se izloùvaat na mnogu golemi kumulativni dozi. Pri toa, denes postojat solariumi kaj koi za kratko vreme na izloùvawe na ve{ta~ko son~awe se postignuvaat brzi rezultati. Seto ova pretstavuva eden od uslovite za pojava na maligni tumori na koàta. Soodvetnoto razbirawe i informiranost }e dovedat do razvoj na svesta za realnite dimenzii na opasnost i }e gi namali nepotrebnite rizici.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Zgolemuvaweto na UV zra~eweto vo prirodata se dolì na o{tetuvaweto na ozonskata obvivka. Najgolem neprijatel na ozonskata obvivka na Zemjata pretstavuva brziot industriski razvoj na Zemjata. Naj~estite faktori koi vlijaat vrz ozonot se: nuklearnite probi i elektrani, termonuklearni i hidrogenski eksplozii, termo-elektranite, avtomobilskite industrii, asfaltirawe i betonirawe na golemi povr{ini (avtopati), nekoi industrii, pred se proizvodstvoto na freon, golemite urbani gradovi i drugi faktori koi na nekoj na~in dejstvuvaat vrz ozonskata obvivka. Kako rezultat od o{tetuvaweto na ozonskata obvivka se javuvaat niza negativni posledici po celokupniot ìv svet i prirodata. Svedoci sme na klimatski promeni, zabrzan proces na topewe na mrazot i snegot od severniot pol i red drugi ekolo{ki katastrofi. Vo mart 1985 godina, vo Viena e potpi{ana me|unarodna konvencija za za{tita na ozonskata obvivka, a ~etiri godini podocna e potpi{an i Montrealskiot protokol koj go potpi{ale pretstavnici na trieset i edna zemja. - Za{tita Od ovie zra~ewa o~ite se za{tituvaat so posebni o~ila za sonce (nekoi vidovi na ovie o~ila za{tituvaat skoro 100 % od UV-A i UV-B spektarot). Dodeka vo za{titata na koàta moè da se pridonese so pomo{ na kremi so povisok faktor na za{tita, so koe se namaluva penetriraweto na zra~ewata, a istovremeno se vr{i i pothranuvawe na koàta. Isto taka, podobra i posigurna za{tita se postignuva so pokrivawe na koàta so platno, a glavata so slameni ili platneni kapi ({e{iri). Najdobra za{tita na koàta, od UV zra~eweto se postignuva so kombinirana za{tita, so kremi i za{titna obleka. II.5.1.2. Infracrveno (IC) zra~ewe IC zra~eweto pripa|a vo elektromagnetnite prirodni zra~ewa. Najgolemiot priroden izvor na elektromagnetni IC zra~ewa e Sonceto. Skoro polovina od solarnata svetlina im pripa|a na IC zra~ewata.Ovie zra~ewa vo frekventniot spektar se nadovrzuvaat na crvenite zraci vidliva svetlina i gi opfa} aat branovite dolìni od 780 nm do 51000 nm. Ovie zra~ewa opfa}aat kratki, sredni i del na dolgi IC branovi. Istite se narekuvaat i toplotni zraci, bidej}i imaat izrazen termi~ki efekt (ja zagrevaat povr{inata kon koja se naso~eni). - Merewe Infracrvenite IC zra~ewa se dostapni na mernata percepcija i se detektiraat so dva vida na detektori: termalni i fotonski. Termalniot detektor ja meri vkupnata sila, a fotonskiot go iskaùva brojot na apsorbirani kvanti vo sekunda. Geomagnetizam i zra~ewe

- Posledici Povr{inata na ~ovekovoto telo ima izrazito svojstvo da gi apsorbira IC toplotnite zra~ewa. Ako sme izloèni podolgo vreme, moàt da predizvikaat izgorenici od I, II ili III stepen, no moàt da predizvikaat i retikularen dermatitis IC so {to se predizvikuva opa|awe na op{to imunolo{kite sili na organizmot. Zra~ewata moàt da predizvikaat i o{tetuvawe na vidot, posebno o{tetuvawe na o~nata le}a {to doveduva do razvoj na katarakta (trajno nepovratno zamatuvawe na le}ata prosledeno so gubewe na vidot). Isto taka prekumernata izloènost na IC branovite so pokratki branovi dolìni moàt da predizvikaat son~anica, koja se karakterizira so silna glavobolka, nesvestica i pad na krvniot pritisok, hipertermija, pa i doveduvawe vo koma. - Za{tita Od {tetnoto IC zra~ewe najdobro se za{tituvame so li~ni za{titni sredstva koi se od reflektira~ki materijali, kako na primer: aluminiumot, nekoi vidovi na folii i drugi materijali koi gi odbivaat ili apsorbiraat IC zracite, kako i so skratuvawe na izloènosta na nivnoto dejstvo. Vo mnogu profesii rabotnicite se izloèni na {tetnoto dejstvo na IC zra~ewata i potrebno e da se primenuvaat odredeni merki na za{tita, kako {to se nosewe na za{titni odela, o~ila i skratuvawe na vremeto na izloùvawe na ovie zra~ewa. - Primena Vo fizikalnata medicina, za zagrevawe na ograni~eni delovi na teloto se koristat IC lambi. Vo medicinata, za merewe na toplinata na oddelni delovi na teloto, se koristi posebna tehnika t.n. termografija, koja e vo forma na infracrveno zra~ewe i go emitira ~ovekovoto telo. So analizata na termogramot moàt da se dobijat korisni informacii za dijagnoza, prognoza i terapijata za mnogu zaboluvawa. Na primer, ako na dojkata se sogledaat topli to~ki toa }e zna~i deka vo toj del od dojkata postojat indikacii za nekoi abnormalnosti za koi }e ima potreba od ponatamo{ni medicinski ispituvawa. Isto taka ako na ekstremitetite se sogledaat ladni to~ki, toa moè da ukaùva za opstrukcija na protokot vo krvnite sadovi, od koja moè da bide predizvikana skleroza, tromboza ili sli~no.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II.5.1.3. Ultrazvuk Ultrazvukot pretstavuva eden vid oblik na mehani~ki branovi koi se prostiraat niz materijalnata sredina predizvikuvaj}i naizmeni~ni ekspanzii na molekulite na taa sredina, na sli~en na~in kako i zvu~nite branovi. Ultrazvukot im pripa|a na nejonizira~kite zra~ewa. Sredinata niz koja se prostira ultrazvukot moè da bide cvrsto telo, te~nost i gasovita sostojba. Frekvenciite na ultrazvukot se dviàt od gornata granica na sluhot na uvoto 16 kHz, pa se do 1000 MHz. Podelbata e napravena vo tri vida: -niski ultrazvu~ni frekvencii: 16 kHz -100kHz; -sredni ultrazvu~ni frekvencii: 100 kHz -10 MHz; -visoki ultrazvu~ni frekvencii: 10 MHz - 1GHz. Branovite nad 1 GHz se narekuvaat hiper zvuci i ne se dovolno nau~no ispitani. Brzinata na prostirawe na ultrazvu~ni branovi, vo zavisnost od gustinata na materijalnata sredina se menuva. Vo vozduhot na 0 0C brzinata e okolu 1500 m/s. Pri frekfencija od 1 MHz branovata dolìna na ultrazvukot e okolu 1,5 mm. Prirodnite izvori na ultrazvukot se nao|aat vo komponentite na mnogu prirodni {umovi, kako na primer: {umot na veterot, vodopadite, do`dot, {umot na pesokot koj go dviàt morskite branovi, zvukovite koi gi sozdavaat sne`nite lavini, ~ove~kiot govor, zvucite od ìvotinskiot svet, zueweto na insektite, atmosferskite praznewa i sl. Liljakot se orientira vo prostorot so emitirawe na ultrazvu~ni branovi. Isto taka, nekoi insekti i peperutki imaat sposobnost za emitirawe i priem na ultrazvu~nite branovi (Janji~, 2005). Eden del od ìvotnite moàt da primaat, a so toa i do izvesna mera i da emituvaat ultrazvu~ni branovi. Delfinite i kitovite vo moriwata komuniciraat po pat na ultrazvu~ni branovi, {to zna~i deka imaat sposobnost da primaat i emituvaat izvesni ultrazvu~ni branovi. II.5.1.4. Vozduh Vozduhot pretstavuva osnova na ìvotot na Zemjata, bez koj ne bi postoel nikakov ìvot. - Fizi~ko-hemiski primesi Dokolku napravime analiza na vozduhot, mnogu ~esto moè da se sretnat razni fizi~ko-hemiski ~esti~ki vo vid na pra{ina koi gi vdi{uvame. Sekoe prisustvo na ovie ~esti~ki vo vozduhot pretstavuva faktor za o{tetuvawe na di{nite organi. Osobena opasnost pretstavuvaat azbestnite ~esti~ki, koi pred sĂŠ se sozdavaat od raspa|aweto na azbestot ili negova obrabotka, pri {to se osloboduvaat ~esti~ki vo vozduhot. Ovie ~esti~ki po pat na vdi{uvawe se vnesuvaat vo di{nite organi, koi potoa moè da predizvikaat razni zaboluvawa, me|u koi i kancer. Geomagnetizam i zra~ewe

- Vla`nost Pokraj fizi~ko-hemiskite sostojki, vla`nosta na vozduhot vo atmosferata igra golema uloga vo razvojot na ìviot svet. Taka na primer, relativnata vla`nost na vozduhot se prepora~uva da bide 50-60%. Relativnata vla`nost prestavuva razmer pome|u vistinskata, odnosno apsolutnata i maksimalnata apsolutna vla`nost, koja moè da bide sodràna vo vozduhot na odredena temperatura. Osobeno niskata relativna vla`nost vo vozduhot moè da predizvika niza pote{kotii, kako na primer: o{tetuvawe na sluzokoàta na grloto i nosot. Dodeka zgolemenata relativna vla`nost go onevozmoùva vdi{uvaweto, a istovremeno moè da ja zadrùva pra{inata i drugite otrovni primesi od izduvnite gasovi na avtomobilite i industrijata, pretstavuva seriozna zakana za zdravjeto na lu|eto. Vo esenskite i zimski periodi se pojavuva zgolemena vla`nost na vozduhot poznato kako magla. Maglata ima svojstvo da gi gi apsorbira gasovitite, te~nite i cvrstite supstancii od vozduhot da gi zadrùva vo sebe a potoa i da gi trasportira. Vo ovoj slu~aj izduvnite gasovi od avtomobilite i industrijata se pome{uvaat so vla`niot vozduh, a potoa istite gi vdi{uvame, pri {to moè da se slu~i poseriozno o{tetuvawe na zdravjeto kaj lu|eto i ìvotnite. - Temperatura Optimalnata temperatura vo prostorot vo koj ìveat lu|e se dviì od 20-23 0C. êsto pati se slu~uva ovaa temperatura da bide zgolemena, osobeno vo prostoriite kade {to se spie, a toa moè da predizvika nemiren son, potewe, nadraznuvawe na sluzokoàta i povr{inata na koàta. - Jonizacija Koga stanuva zbor za kvaliteten vozduh vo prostorot, ne stanuva zbor samo za prisustvoto na fizi~ko-hemiskite supstancii, vla`nosta i temperaturata, tuku i za soodnosot na jonite (Farka{, 1990). Pri koncentracija na okolu 3000-4000 joni vo cm3 vozduh, optimalniot odnos na pozitivni i negativni joni e okolu 1:1,2. Vo zavisnost od prirodnite uslovi, procentot na negativnite joni moè da se zgolemuva ili namaluva. Na primer, vo blizina na: vodopadi, fontani, reki, ezera, moriwa ili okeani kade {to vodata se rasprskuva ili branovite se razbivaat od karpite, procentot na negativnite joni se zgolemuva, pri {to ima â&#x20AC;&#x153;osveìtelenâ&#x20AC;? efekt, a lu|eto instinktivno doa|aat na tie mesta i pozitivno se ~uvstvuvaat. Sli~en efekt se javuva i vo {umskite predeli kako rezultat na samata vegetacija. Veterot e isto taka zna~itelen faktor koj vlijae na promenite vo jonizacijata na vozduhot. Pogolemiot del od ìvotot ~ovekot go pominuva vo gradski i industriski centri, kade {to e naru{ena jonskata ramnoteà, a vkupnata koli~ina na joni vo toj del vo atmosferata e namalena.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Namaluvaweto na negativnite joni sporedbeno so pozitivnite se javuva i kako rezultat na zatvoreni podrumski prostorii, {ahti, dobro zatvoreni stanovi, zatvoreni ormari, hodnici, oxaci i drugo. Isto taka tehni~kite uredi vo doma}instvoto pridonesuvaat do zgolemuvawe na pozitivnite {tetni joni. - Simptomi i posledici od zgolemen broj na pozitivni joni Podolgiot prestoj vo atmosfera so golema koncentracija na pozitivni joni predizvikuva op{ta malaksanost, pospanost, nervoza, nemir. Prekumernite pozitivni joni negativno se odrazuvaat vrz rabotata na {titnata `lezda, deluvaat negativno vrz razmena na materijata, predizvikuvaat depresija i dr. Pri~ina za toa e zgolemenoto la~ewe na serotonin-hormon odgovoren za funkcionirawe na nervniot sistem. Utvrdeno e deka negativnite joni, vneseni preku di{nite pati{ta vo organizmot na ~ovekot, predizvikuvaat nadraznuvawe na nervnite zavr{etoci vo belite drobovi, delumno pominuvaat niz yidovite na alveolata vo krvta i na toj na~in vr{at pozitivno vlijanie na celiot organizam. Inhalacijata na negativni joni ja zgolemuva koncentracijata, go podobruva raspoloènieto, posle hirur{ki intervencii go namaluva ~uvstvoto na bolka i go zabrzuva zarasnuvaweto na ranite. Negativnite joni pozitivno se odrazuvaat vo terapevski procesi na toj na~in go zabrzuvaat transportot na kislorodot do kletkite. Istraùvawata pokaàle deka negativnite joni go namaluvaat histaminot, blagotvorno dejstvuvaat na site koi stradaat od bolesti na respiratornite organi. Negativnite joni pomagaat kaj nesonica, migrena, enfizema, depresija, zamor, malaksanost i dr. Ja zgolemuvaat sposobnosta na organizmot da go apsorbira i da go iskoristi kislorodot i taka ja pomagaat psihofizi~kata koncentracija, gi namaluvaat posledicite od stres, alergii i sli~no. Spored izvesni istraùvawa, jonizatorite pokraj toa {to proizveduvaat negativni joni, vlijaat na uni{tuvaweto na bakterii i virusi vo vozduhot. Spu{taj}i se na biolo{koto fundamentalno nivo na funkcionirawe na ~ovekoviot organizam, moè da se konstatira deka biolo{kiot mehanizam na dejstvuvawe na jonite na nivo na kletka, treba da se bara vo jonskata priroda na akupunkturniot sistem. Spored Kineskata tradicionalna medicina jonite igraat vitalna uloga vo protokot na akupunkturnite kanali. - Za{tita od zgolemen broj na pozitivni joni Za{titata se postignuva so zgolemuvawe na brojot na negativnite joni vo prostorot. Postojat dva na~ina na zgolemuvawe na brojot na negativnite joni i toa: - priroden pat; - ve{ta~ki pat. Geomagnetizam i zra~ewe

Prirodniot pat za dobivawe na negativni joni odnosno soodvetni za ìviot svet moè da se pridonese so po~esti provetruvawa na prostoriite, koristewe na fontani i sli~no. Ve{ta~kiot na~in za zgolemuvawe na negativnite joni se dobiva so tehni~ki ured (jonizator) koj se napojuva so elektri~na energija, a funkcionira po pat na visokonaponska elektri~na energija sprovedena preku visokonaponska igla. Ovoj vid na proizvodstvo na negativni joni najsoodvetno moè da se koristi vo prostorii koi nemaat mo`nost za provetruvawe, no i vo prostorii kade {to se prisutni i se koristat tehni~ki aparati, se zgolemuva koli~estvoto na pozitivnite joni (Farka{, 1988). Koristej}i jonizator, vo prostorot se pro~istuva vozduhot i se vospostavuva balans na joni, koj mu e potreben na na{iot organizam. Za da se postigne posakuvaniot rezultat, dovolno e jonizatorot da se upotrebuva po nekolku ~asa dnevno, bidej}i pokraj negativnite joni, se osloboduva i ozon, no vo pomali neagresivni koli~ini. Poznati se pove}e tipovi na jonizatori koi rabotat so pomo{ na: visok napon, radioaktivni, termoelektronski, hidrodinami~ki i fotoelektri~ni metodi. Dokolku vo stanot imame umeren isparuva~ ili regulator na vla`nost, vo toj slu~aj }e imame dovolno negativni joni i pravilna zastapenost na vla`nost.

- Stati~ki elektricitet Vo nekoi slu~aevi koga }e se dopreme do nekoj metal, ili koga }e se pozdravime so druga li~nost , se javuva praznewe na elektricitet. Spored dosega{nite istraùvawa, za vreme na prazneweto se osloboduva elektri~en napon i do 10.000 V. Ovoj napon ne e opasen za ~ove~kiot ìvot i zdravje, no e neprijaten. Ovaa pojava se dolì na nekolku pri~ini i toa: zgolemen broj na pozitivni joni, nosewe na sinteti~ka obleka osobeno vo dopir so koà i sl. Ne samo vo semejni prostorii tuku ovaa pojava se slu~uva i vo rabotnite prostorii. Za àl retko se slu~uva rabotodava~ite da se griàt za sostojbata na jonite vo vozduhot ili da koristat tehni~ki aparati za proizvodstvo na negativni joni. II.5.1.5. Son~evi buri So pojavata na erupciite na Sonceto se sozdavaat son~evi buri ili veter. Od momentot koga }e se pojavat son~evite erupcii, son~evite buri kon Zemjata se dviàt so brzina od okolu 1.000 km/s i za dva-tri dena stignuvaat do magnetosferata. Tie vr{at kompresija (pritiskawe) vrz Zemjinata magnetosfera, pri {to volumenot se namaluva, a so toa Zemjinoto elektromagnetno zra~ewe se zgolemuva pet do deset pati. Imaj}i ja predvid ulogata na konstantnoto Zemjino elektromagnetno pole, vrz koe e prirodno kodiran ìviot svet (vklu~uvaj}i go i ~ovekot) i sekoe negovo otstapuvawe moè seriozno da go zagrozi opstanokot na ìviot

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

svet. Imaj}i go vo predvid vlijanieto na son~evite buri vrz geomagnetnoto pole, sre}na okolnost e {to taa pojava ne e ~esta i trae kratok vremenski period (Mardirosjan, 2000). - Za{tita Dosega edinstveno efikasno re{enie, so koe moè da se ublaàt posledicite od {tetnite vlijanija na ovie pojavi, e koristeweto na neutralizator-transformer Bio-SPH. II.5.1.6. Kosmi~ki zra~ewa Spored nekoi nau~ni istraùvawa, se smeta deka Sonceto ispu{ta golemo koli~estvo visokoenergetski ~esti~ki. Son~evite kosmi~ki zra~ewa se sozdadeni vo son~evata hromosfera (chroma sphaira - top~est rozov sloj od vè{teni gasovi, koj ja obviva son~evata fotosfera). Kosmi~kite zra~ewa pretsta-vuvaat nau~noistraùva~ki prediz-vik. Od nau~en aspekt, ovie zra~ewa prvobitno se otkrieni poradi joni-zacijata {to se stvara vo atmosferata. Kosmi~kite zra~ewa imaat ekstremen energetski rang na ~esti~ki, koi im ovozmoùvaat na fizi~arite da gi izu~uvaat od aspekt na nivnoto pole, a koi pote{ko bi se izu~uvale na bilo koj drug na~in. Za kosmi~ki zra~ewa se smetaat site izvori na zra~ewa {to doa|aat od kosmosot navleguvaj}i niz atmosferata, pa se do Zemjata (sl.II.12.). Poradi o{tetuvawe na ozonskata obvivka, se javuvaat takanare~eni kosmi~ki (ozonski) dupki koi opfa}aat pogolemi prostranstva na planetata Zemja i preku niv lesno prodiraat ultravioletovite i drugi zra~ewa. Za na{a sre}a ne site kosmi~ki zra~ewa moàt da pristignat na Zemjata, dobar del od niv se prenaso~uvaat ili se vpivaat vo ozonskiot za{titen sloj. Pokraj son~evite kosmi~ki zra~ewa, poznati se tri kosmi~ki mreì, eden kosmi~ki roj i eden kosmi~ki pojas i site tie imaat elektromagnetni Slika II.12. Skica na dejstvuvaweto na kosmi~kite zra~ewa kon energetizirani ~esti~ki od zra~ewa. Zemjata

- Merewa Merewata na kosmi~kite zra~ewa se vr{at so pove}e metodi i tehniki, otpo~nuvaj}i so tradicionalni radiesteziski istrumenti pa sĂŠ do satelitski i nadzemni visoko precizni tehni~ki dostignuvawa. Izvesni merewa se vr{eni i so Gajger-Milerov broja~, {to zna~i deka aktivnite kosmi~ki jazli imaat i energetski primesi. Ovie ~esti~ki na zemjinata povr{ina mo`e da bidat izmereni i so neutronski monitori. Geomagnetizam i zra~ewe

- [tetni posledici Prvite dosega poznati poseriozni nau~ni istraùvawa za vlijanieto na atmosferskiot elektricitet na ~ovekoviot organizam se vr{eni vo 1777 god. od strana na francuskiot nau~nik Bertolo (Stefanov, 1990). Blagodarenie na sovremenite multidisciplinarni istraùvawa, utvrdeno e deka vo zavisnost od elektri~nite komponenti vo atmosferata, }e zavisi i normalniot proces na rabotata na na{iot organizam. II.5.1.7. Kosmi~ki mreì Pri~inite za pojava na eden del od kosmi~kite zra~ewa na Zemjata se istoimenite mreì imenuvani spored nivnite pronao|a~i. Se smeta deka ovie kosmi~ki mreì se rezultat na refleksija od son~eviot sistem i se prostiraat nad ozonskata obvivka. Spored dosega{nite moi soznanija kosmi~kite mreì pretstavuvaat eden vid elektromagnetni-energetski re{etki. Poradi me|usebnoto se~ewe na liniite {to gi formiraat kosmi~kite mreì se formiraat takanare~eni kosmi~ki jazli. Na oddelni mesta nekoi od jazlite uspevaat da go probijat ozonskiot {tit i na Zemjata da se pojavi to~kasto naso~ena koncentracija od zra~ewe. Kosmi~kite jazli me|usebno se povrzani so liniite od mreàta od koja poteknuvaat i ja formiraat samata mreà (sl. II.13.). Trite mreì me|usebno se razlikuvaat po nivnata nasoka na postavenost, {iro~inata i rastojanieto na liniite. Za postoeweto na prvite dve mreì znaele i postarite civilizacii. Tretata mreà, poradi nejzinite dimenzii koi se pomali od prethodnite dve, podocna e otkriena, odnosno Slika II.13. Postavenosta na trite vo po~etokot od ovoj vek. Stanuva zbor za slednite mreì: Kosmi~ki mreì a) Zelena (d-r Manfred Keri) 350 cm h 450 cm h 50 cm b) Crvena (d-r Ernest Hartman) 200 cm h 250 cm h 23 cm v) Sina (d-r Stojan Velkoski) 100 cm h 80 cm h 10 cm a. Kerijeva mreà, otkriena i obrabotena e od d-r Manfred Keri, po koe go nosi i svoeto ime Kerijeva mreà, odnosno vo skratena verzija K-mreà ili K-jazli. Vo zavisnost od geografskata polo`ba i od drugi faktori, taa se prostira vo pravec severoistokjugozapad i jugoistok-severozapad. Vo zavisnost od pove}e faktori rastojanieto pome|u liniite na mreàta i stepenite na nasokata moè da bide promenlivo. Rezultatite od poslednite merewa (sl. II.14.) iznesuvaat: J.I-S.Z ≈ 450 cm so J.Z-S.I ≈ 350 cm Slika II.14. Merewe na kosmi~kite mreì {irinata na liniite e ≈ 50 cm. Spored toa, jazlite na vo igrali{teto na fakultetot za fizi~ka ovaa mreà na Zemjata opfa}aat ≈ 50h50 cm 2. kultura - Skopje, vo 2009 god.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

- [tetni posledici Naj~estite simptomi kaj izloènite na K-jazol se: bolki vo teloto, osobeno na delot od teloto {to e direktno izloèn, gubewe na imunitet, hroni~en zamor i pojava na te{ki zaboluvawa, me|u koi kardiovaskularni i maligni. Najnovite istraùvawa pokaàa deka ovie jazli se pri~initeli na pogolem broj na malignite bolesti. Za ovaa mreà znaele i najstarite civilizacii, koi so pomo{ na radiesteziski instrumenti uspevale da gi otkrijat nejzinite aktivni jazli i da se dislociraat od niv. b. Vtorata mreà e nare~ena spored avtorot d-r Ernest Hartman: H-mreà ili H-jazli. Ovaa kosmi~ka mreà avtorot ja doistraìl i objavil vo vtorata polovina na minatiot vek. Vo zavisnost od geografskata {irina, nejzinite dimenzii se I-Z ≈ 250 cm i S-J ≈ 200cm. [irinata na nejzinite linii iznesuvaat ≈ 23cm, {to zna~i deka jazlite od ovaa mreà na ova geografsko podra~je na Zemjata se izmereni na ≈ 23 h 23 cm 2. - [tetni posledici Aktivnite jazli od ovaa mreà pretstavuvaat seriozna zakana za ìviot svet i pogolem broj od zaboleni i po~inati od maligni bolesti bile izloèni na H-jazol. - Eksperiment D-r Hartman i d-r Joni napravile eksperiment so gluvci, smesteni vo dva kafezi. Vo dvata kafezi sporeed soznanieto imalo okolu 24.000 gluvci (Farka{,1990). Edniot kafez bil na aktiven H-jazol i gpz, a drugiot vo bezbedna zona. Gluvcite {to bile na H-jazol po 40 dena dobile pozitivni tumorski promeni i smrtnosta bila zgolemena. Kaj gluvcite vo kafezot koj {to bil postaven na bezbedna zona ne se pojavile nikakvi zdravstveni naru{uvawa. v. Tretata mreà do skoro be{e nepoznata i podolg vremenski period, ja sledev obrabotiv i ja publikuvav vo me|unarodniot nau~en trud “Discovering and Working on the Harmfulness Cosmic Knots of the New Discovered Stojan-net (S-net)”, na “SENS Varna, 2006”. Po primerot na imenuvaweto na prethodnite dve kosmi~ki mreì, imeto na tretata kosmi~ka mreà e odredeno spored: - potekloto (kosmi~ka); - izgledot (mreà); - imeto na avtorot (d-r Stojan Velkoski). Spored toa imeto na novoto otkritie e: Kosmi~ka mreà na d-r Stojan Velkoski, vo skratena verzija Stojanova kosmi~ka mreà, (S-mreà), dodeka jazlite, Stojanovi k. jazli (S-jazli). Vo zavisnost od geografskata {irina, dimenziite na ovaa kosmi~ka mreà moè da bidat so izvesni promeni. Na ova geografsko podra~je na Zemjata, S-mreàta iznesuva istokzapad ≈ 100 cm i sever-jug ≈ 80 cm. Geomagnetizam i zra~ewe

Postoi izvesno zakosuvawe koe iznesuva â&#x2030;&#x2C6; 5Â° kon JI-SZ i SI-JZ (sl.II.15). [irinata na liniite na mreàta e okolu 10 cm, pa spored toa dijapazonot na dejstvuvawe na jazlite vrz zemjata iznesuva â&#x2030;&#x2C6;10 h 10 cm. Kako i od prethodnite dve kosmi~ki mreì i od ovaa mreà izvesen broj jazli uspevaat da ja probijat ozonskata obvivka i da dospeat do Zemjata. Iako {tetnosta od nejzinite aktivni jazli e mo{ne golema, poradi maliot dijapazon na jazlite, do neodamna ne se znaelo za postoeweto na ovaa kosmi~ka mreà, . Zabeleàno e deka ~lenkonogite (mravkite, osite, i dr.) dobar del od svoite legla gi gradat i na aktivnite kosmi~ki S-jazli. - [tetni posledici

Slika II.15. Prostirawe na S-mre`ata vo odnos na stranite od svetot

Slika II.16. Skica od fakti~ka sostojba vo edna soba, so tri aktivni jazli od S-mre`a.

Kosmi~kite S-jazli, sporedbeno so prethodnite jazli od dvete mreì, pretstavuvaat isto taka seriozna zakana za ìviot svet. Naj~esto kaj lu|eto po izvesen vremenski period od izloènost se javuva maligno zaboluvawe.

- Eksperiment Vo 1998 godina vo Institutot za fiziologija pri Medicinskiot fakultet vo Skopje, zaedno so prof. d-r Zdravko Troja~anec, vo dva kafeza postavivme po 30 eksperimentalni staorci. Edniot kafez na S-jazol, a drugiot na bezbedna zona. Kaj staorcite vo kafezot na S-jazol, po 30 dena kaj pogolemiot del od staorcite se pojavija pozitivni tumorski promeni, a kaj ispitanicite od vtoriot kafez koj be{e vo neposredna blizina, no na bezbedna lokacija nema{e promeni. Posledicite od ovaa mreà vrz celokupniot ìv svet se detalno obraboteni. Vo istraùvawata se opfateni okolu 15.000 lu|e i okolu 8.000 krupen dobitok - kravi. Isto kako i kaj prethodnite dve mreì i od ovaa mreà ne site jazli se aktivni. Samo nekoi od niv uspevaat da ja probijat ozonskata obvivka i da se pojavat na Zemjata. Spored rezultatite od istraùvawata, vo sporedba so prethodnite dve mreì, {tetnosta e poizrazena dokolku aktivniot S-jazol se nao|a bez kombinacija so gpz. Toa zna~i deka dokolku aktivniot S-jazol e prisuten vo kombinacija so gpz, posledicite od S-jazolot ne se tolku seriozni. Od tuka moè da se konstatira deka, vo kombinacija na S-jazol i gpz, se slu~uvaat nekoi procesi na interferencija na zra~ewata, zasega nepoznati, koi ja namaluvaat {tetnosta od S-jazolot za ìviot svet. Na slika (sl. II.16) e prikaàno prostiraweto na S-mreàta vo spalna soba so tri aktivni jazli, od koi dva se nao|aat na legloto. Lu|eto {to spiele na toa mesto imaat seriozni zdravstveni naru{uvawa, od koi edniot ima kancer na debeloto crevo, a drugiot cista na tiroidnata `lezda.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

- Za{tita Najefikasna za{tita od aktivni kosmi~ki S-jazli e dislokacija ili za{tita so neutralizatori-transformeri BioSPH. Za{tita moè da se vr{i i so drugi tehni~ki sredstva, pod uslov nivnata efikasnost da bide nau~no-tehni~ki potvrdena i da moàt prostorot da go napravat bezbeden za ìviot svet. II.5.1.8. Vlijanie, posledici i za{tita od kosmi~kite i gpz zra~ewa vrz ìvotnite Kako kaj lu|eto taka i kaj ìvotnite, posledicite od prirodnite elektromagnetni zra~ewa se ogromni, za toa govorat pove}e nau~noistraùva~ki proekti koi gi sprovedov vo prethodnite 20 godini.

-Eksperiment: Po barawe na nadle`nite od kravarskata farma Trubarevo, izvr{iv detekcija na prisustvoto od geopatogeni i kosmi~ki zra~ewa vo {talite. Pri toa zabeleàv deka edno leglo za krava e prazno, a tokmu na toa mesto ima{e K-jazol i gpz. Go zapra{av direktorot, liceto C.T. zo{to tokmu na toa mesto nema krava? Mi be{e odgovoreno deka kravite na toa mesto umiraat za dva-tri meseci od nivnoto postavuvawe. Vo po~etokot smetale deka toa e ~ista slu~ajnost, sĂŠ dodeka podocna ne zabeleàle deka toa se slu~uva samo na taa lokacija. Po~nale da se somnevaat vo ne{to nepoznato, pa poradi toa, na somnitelnoto mesto po~nale da izbegnuvaat da stavaat drugi grla kravi. Na moj predlog, a so cel da ja otfrlime slu~ajnosta i somneòt od nepoznatoto vlijanie, se formira{e ekipa od veterinari, agronomi i drug tehni~ki personal. Se izbraa dve grla kravi identi~ni po vozrast, a zdravstvenata sostojba se odredi vrz osnova na krvna slika. Ednata krava ja postavija na lokacijata na koja ima{e gpz i K-jazol, a drugata na samo 4-5m do nea na bezbedna zona. Od strana na direktorot stru~niot tim be{e zadolèn da ja sledi sekoja promena kaj izloènoto grlo i dokolku ima potreba od intervencija blagovremeno da se reagira. Po dva meseca, kravata {to be{e na gpz i K-jazol, edno utro ja najdoa mrtva bez prethodni vidlivi simptomi. Pri izvr{enata analiza, veterinarite konstatiraa deka vo di{nite organi na mrtvata krava ima sun|eresta maligna masa kako i kaj prethodnite slu~ai. Zdravstvenata sostojba, na kontrolnoto grlo krava koe be{e vo neposredna blizina, no na bezbedna zona, be{e stabilna. Za da se potvrdi vlijanieto na kosmi~kiot Slika II.17. Za{titena kravarska {tala so jazol i gpz, vo {talata se izvr{i za{tita neutralizator i transformer Bio-SPH so neutralizator transformer Bio-SPH (sl. II.17). Potoa eksperimentot be{e povtoren, Geomagnetizam i zra~ewe

na kriti~nata lokacija be{e postaveno drugo grlo krava i sledeweto prodolì. Ottoga{ pominaa 3 godini, no ne se pojavi seriozen zdravstven problem kaj kravata koja be{e na K-jazol i gpz, no ovoj pat so za{tita. Novo postavenite grla kravi smesteni na istoto mesto no so za{tita, imaa dobro zdravje i ne se zabeleùva{e za~estena smrtnost (prikaàno vo prilozi). Vo Hrvatska ovie jazli gi narekuvaat â&#x20AC;&#x153;crwakâ&#x20AC;?, {to ukaùva na serioznosta od {tetnoto vlijanie vrz ìviot svet.

Slika II.18 1. Kosmi~ka S.mre`a, 2. Ozonska obvivka, 3. Aktiven S-jazol, 4. Pomala sadnica na aktiven S-jazol, 5. Pogolema sadnica vo neposredna blizina do prethodnata, no bez aktiven S-jazol, 6 i 7. Oblaci, 8. Atmosferski elektricitet, 9 i 10. Zazemnuvawe preku korenite na sadnicite

-Rezime na eksperimentot: Od ovoj eksperiment dobivme nekolku rezultati i toa: otkrivawe na pri~inata za za~estenata smrtnost na grla kravi na taa lokacija; - potvrduvawe na serioznata opasnost od kosmi~kite i podzemnite poliwa; - efikasnosta od primenata na soodvetno za{titno sredstvo. II.5.1.9. Dopolnitelno otkritie na S-mre`ata

Istraùvav 120 sadnici, na koi imalo praznewe na atmosferski elektricitet. Rezultatite od istraùvawata pokaàa deka, na istite sadnici ima aktivni S-jazli. Istraùvawata vrodija novo otkritie, pogolem broj od atmosferskite elektri~ni praznewa se slu~uvaat preku aktivnite S-jazli, osobeno dokolku aktivniot S-jazol e na nekoja sadnica (rastenie). Iako toa rastenie e so ponizok rast od okolnite sadnici (sl. II.18), prazneweto na atmosferskite elektriciteti se slu~uva tokmu na sadnicata so aktiven S-jazol. Na edna ista sadnica, po izvesen vremenski period, moè da se slu~i povtorno praznewe od atmosferskiot elektricitet. Povtornoto praznewe zavisi od toa kolku prethodnoto praznewe ja izgorelo korata na sadnicata, a od toa }e zavisi i kolku toa pretstavuva izolator od aktivniot jazol do zemjata. Naj~esto na kontaktot na S-jazolot so sadnicata, pri praznewe korata od sadnicata zagoruva i potoa toj kontakten del pretstavuva dobar izolator na S-jazolot so suroviot del od stebloto, a so toa i so zazemnuvaweto (sl.II.19).

- Slu~ka

Slika II.19. Sadnica so aktiven S- jazol i luzna od atmosfersko elektri~no praznewe

Do objektot Skopjanka aerodrom vo Skopje, ima{e zasadeno tri javorovi sadnici, od koi na ednata ima{e aktiven S-jazol. Objektot e so limen pokriv i so odli~na gromobranska za{tita. Javorite bea oddale~eni okolu 6 metri od objektot.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Slika II.21. Obnovuvawe na sadnica sprotivno od lokacijata na S-jazolot prethodno pred 8 god. pogodena od atmosfersko elektri~no praznewe

Slika II.20. Obnovena sadnica so aktiven S-jazol Vo 2001 prethodno pred 8 god. pogodena od atmosfersko godina, edno elektri~no praznewe do objektot Skopjanka-Skopje

rano utro se pojavi golema vremenska nepogoda. Vo neposredna blizina na objektot se slu{na silen tatne` od praznewe na atmosferski elektricitet grom. Utroto pri odewe na rabota, nasproti mnogu povisokiot objekt so sovremeno zazemjuvawe i metalen pokriv, sepak prazneweto zavr{ilo vo sadnicata so S-jazol i sadnicata so S jazol be{e soborena. Po osum godini od slu~kata, izgoreniot i skr{en javor a potoa stebloto po nisko prese~eno (sl.II.20), od nego po~na da se obnovuvaat novi granki. Obnovuvaweto na grankite se slu~uva do stebloto no nadvor od lokacijata na Stojanoviot aktiven kosmi~ki jazol prika`ano na (sl. II.21).

- Zaklu~ok Od gore navedenite rezultati, so pravo moè da se zaklu~i deka aktivnite S-jazli, pretstavuvaat eden vid i provodnici na elektricitetot. Vo ovoj slu~aj kosmi~kata S-mreà moè da najde primena vo industriski, medicinski i drugi nameni. - Nau~na prezentacija Obedinetite nacii i Ruskata akademija na nauki, od 3-ti do 7-septemvri 2007 godina, vo Tarusa, Rusija, organiziraa nau~na rabotilnica (UN/Russian Federation/European Space Agency Workshop on the Use of Micro-Satellite Technologies for Environmental Monitoring and Impact to Human Health

Slika II.22 Avtorot go prezentira svojot trud vo Tarusa - 2007 god. Rusija

organized in cooperation with and hosted by the Russian Academy of Sciences).

Geomagnetizam i zra~ewe

Slika II.23. Avtorot so mala grupa eksperti od OON vo 2007 god. vo Rusija

Po toj povod, vo svojstvo na ekspert, bev pokanet da u~estvuvam so svoj trud prikaàno na (sl.II.22 i II. 23). Naslovot na trudot be{e: â&#x20AC;&#x153;COSMIC S-NET AND ITS UTILIZATIONâ&#x20AC;?. Ovoj trud predizvika ogromen interes kaj prisutnite eksperti od OON, koi po prezentacijata postavuvaa bezbroj nau~no-tehni~ki pra{awa. Vedna{ po zavr{uvaweto na prezentacijata, eden pretstavnik od Ruskata akademija na nauki, ~estitaj}i mi za prezentacijata me zapra{a dali mi e poznato deka eden tim od Institutot od Moskva, rabotel na iskoristuvawe na kosmi~kite mreì, no ne uspeal da go realizira toj proekt. Na ova pra{awe mu odgovoriv deka ne sum bil informiran za okolnosta deka i nekoi drugi eksperti rabotele na iskoristuvawe na kosmi~kite mreì, no deka pretpostavuvam koja e pri~inata za neuspehot na toj proekt. Imeno, deka neuspehot na kolegite se dolì na faktot {to kosmi~kata S-mreà, do pred nekoe vreme ne bila poznata, a i deka edinstveno taa e provodnik za razlika od trite dosega poznati kosmi~ki mreì. Spored toa, kolegite od moskovskiot institut gi ispituvale prethodno dvete poznati kosmi~ki mreì, koi ne se provodni i zatoa tie ne uspeale da go realiziraat sakaniot proekt. Kolegata od Ruskata Akademija na nauki, zate~en od odgovorot, mi posaka mnogu usleh vo realizacija na proektot i ponatamo{nata nau~no-istraùva~ka rabota. - Patentabilnost Prethodno poznatite dve kosmi~ki mreì se samo objaveni, no ne i patentirani, od pri~ina {to tie pretstavuvaat samo prirodno otkritie, no ne postoi nivna tehni~ka prakti~na primena. Kosmi~kata S-mreà, ja imam objaveno nekolku nau~ni trudovi, taa pretstavuva prirodno i patentabilno otkritie, zatoa {to moè da se koristi i za drugi nau~notehni~ki i industriski celi. Ima pove}e mo`nostite za nejzino iskoristuvawe, od koi vo telemedicina, industrija drugi celi. Spored dosega{nite istraùvawa postoi realna mo`nost aktivnite S-jazli da pretstavuvaat i eden vid prirodni linkovi preku koi se povrzuva mreàta, a preku nea so posebno dopolnitelna tehni~ka poddr{ka, moè da se odvivaat razli~nini nau~no-tehni~ki i drugi aktivnosti na celata zemjina topka. Vrz osnova na ova, od 31.10.2008 do 02.11.2008 god. dràvniot zavod za industriska sopstvenost, kosmi~kata S-mreà ja prezentira{e vo Nirnberg, SR Germanija kako najnovo otkritie. Na taa izlo`ba na pronajdoci Stojanovata kosmi~ka mreà dobi eden zlaten i eden bronzen medal, kako i diplomi (prikaàno vo prilozi). Planiram vo idnina da gi preispitam site mo`nosti za nejzino {to poskoro iskoristuvawe za medicinski, industriski i drugi nau~no-tehni~ki celi.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II.5.1.10. Mo`nosti za pomestuvawe na kosmi~kite jazli Spored rezultatite od istraùvawata sprovedeni na lokaciite od jazlite od trite kosmi~ki mreì, ukaùvaat deka vo zavisnost od nekoi faktori tie moàt da se pomestat i nad 1 m.kako na primer od:

- Son~evi buri Po i za vreme na son~evite buri, koi se slu~ija vo dekemvri 2003 god. se zabeleàa pomestuvawe na nekoi prethodno poznati lokacii na aktivni kosmi~ki jazli. Toa mi dade za pravo da konstatiram deka, son~evite buri (veter) moàt da izvr{at potisnuvawe na zemjinata obvivka a so toa i da se javat izvesni pomestuvawa na aktivnite kosmi~ki jazliili. - Seizmi~ki aktivnosti Za pomestuvawe na kosmi~kite jazli, pokraj son~evite buri, moàt da vlijaat i tektonski aktivnosti (zemjotresi). Rezultatite od istraùvawata pokaùvaat deka: po posilni seizmi~ki aktivnosti na Balkanot, se zabeleùvaat izvesni pomestuvawa na kosmi~kite aktivni jazli. - Prenaso~uvawe na kosmi~kite aktivni jazli Vo oddelni slu~ai, kako {to e slu~aj so pove}ekatnicite, kade {to kosmi~kite aktivni jazli niz pove}e katovi penetriraat vertikalno, moè da se slu~i pod dejstvo na oddelni pri~initeli da se pojavi izvesnana interferencija ili reflekcija vrz jazolot. Ovaa pojava moè aktivniot kosmi~ki jazol na podolnite katovi da si ja pomesti sopstvenata lokacija. Od taa pri~ina ne sekoga{ jazlite se sovpa|aat pravoliniski na site katovi. Refleksijata, odnosno prenaso~uvaweto na kosmi~kiot jazol naj~esto ja predizvikuvaat pruìni od kreveti, armatura od betonski plo~i, specifi~ni izolatorni PVC folii, kako i drugi materii {to moàt da go prenaso~at pravoliniskoto dvièwe na kosmi~kite jazli. Na primer, aktiven kosmi~ki jazol, koj se javuva vo pove}ekatnica, a na gornite katovi negovata lokacija se sovpa|a na krevet so horizontalni ~eli~ni pruìni, jazolot na podolnite katovi moè da se prenaso~i. Ovaa pojava se dolì vrz sopstvenata rezonansa od kosmi~kiot jazol, koja moè da se sovpadne so rezonansata od pruìnite ili armaturite koja se sozdava pod dejstvo na geomagnetnoto pole. Vo toj slu~aj kosmi~kiot jazol ima golema verojatnost na podolnite katovi da bide prenaso~en (sl. II.24�� ).Ovaa pojava e naj~esto e uslovena od: debelinata, rastojanieto, pravecot na postavenosta na spiralite i drugo.

Slika

II.24. Prenaso~uvawe kosmi~ki jazol

Opis na sl. II.24. Na ovaa slika e prika`ano: A) pove}ekaten objekt, B) aktiven kosmi~ki jazol, V) leglo so horizontalni spirali koj se nao|a na gorniot kat, G) prethodno pravolinisko penetrirawe na kosmi~kiot jazol, koj vo momentalnava sostojba poradi sovpa|aweto na oscilaciite koj se stvaraat od spiralite na krevetot, toj e prenaso~en strani~no, D) kosmi~ki aktiven jazol koj se sovpa|a so rezonansite od spiralite na krevetot, poradi koi na podolnite katovi se javuva dislokacija za okolu 1 m. Prenaso~uvaweto se javuva vo pravecot na horizontalnite spirali.

Geomagnetizam i zra~ewe

II.5.1.11. Eksperiment za vlijanieto na urbanite naselbi vrz pojava na kosmi~ki jazli Istra`uvawata koi gi sproveduvav pove}e godini uka`uvaat deka aktivnite kosmi~ki jazli se poza~esteni vo urbanite naselbi sporedbeno so selskite ili prigradski naselbi. Taa zabele{ka me

upati kon ponatamo{no istra`uvawe na ovaa pojava.

- Za~estenost na kosmi~ki aktivni jazli Za~estenosta na kosmi~kite aktivni jazli vrz Zemjata naj~esto zavisi od: o{tetenosta na ozonskata obvivka, koncentracijata na urbanite naselbi, koncetracija na tehni~ki izvori na zra~ewa, metalni koncentracii, te~enie na rekite, kako i od drugi faktori {to dosega ne se zemeni vo predvid. - Istraùva~ki proekt vo Skopska kotlina Vo okolinata na Skopje be{e sproveden nau~noistraùva~ki proekt. Metodologija: proektot sodrè{e merewe i analiza na {est lokacii, od koi sekoja opfa}a{e prostor od po 2.000 m2. Lokaciite bea na razli~ni strani od gradot, i toa: 1. Lokacija vo n. Lisi~e oddale~ena od 1-200 m od rekata Vardar; 2. Lokacija vo n. Vlae oddale~ena od 1-200 m od rekata Vardar; 3. Lokacija vo op{tina Centar so pove}e visoki objekti na rastojanie do 1000 m do rekata Vardar; 4. Lokacija vo op{tina Centar kade {to nema objekti; 5. Lokacija s. Zelenikovo, Skopsko; 6. Lokacija s. Vizbegovo, Skopsko.

- Izve{taj Istraùvawata na lokaciite gi dadoa slednite rezultati: 1-2. Na ovie dve lokacii se dokaà prisustvo na poza~esteni kosmi~ki zra~ewa, osobeno na oddale~enost do 150 m od re~niot breg. Od ova moè da se zaklu~i deka elektromagnetnite branovi koi se javuvaat od protokot na samata reka, moè da imaat izvesno vlijanie vrz magnetosferata, pri {to propustlivosta na kosmi~kite zra~ewa vo blizina na rekata e mnogu poizrazena. 3. Analizite napraveni vrz visokokatnicite vo Gradski yid vo Skopje pokaàa poza~esteni kosmi~ki zra~ewa. Rastojanieto pome|u rekata i visokokatnicite e pogolemo od 500 m. 4. Ovaa pojava moè da se dolì na koncentracijata na metal, elektri~na energija, hemija i sl., koi se koncentrirani na eden relativno mal prostor i na izvesen na~in vlijaat vrz propustlivosta na ozonskata obvivka.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

5. Analizata e izvr{ena na lokacija bez izgradeni objekti, na okolu 200 m oddale~enost od rekata Vardar, pred Kompleks-banki vo op{tina Centar. Rezultatite od analizata poka`aa poretko prisustvo na aktivni kosmi~ki jazli, so {to se potvrduva tezata deka rekite so svoeto protekuvawe, kako i koncentracijata na urbanite objekti, pridonesuvaat za izvesno aktivirawe na kosmi~kite jazli. 6. Ovie dve lokacii se na sprotivni kraevi od Skopje, na ju`na i severna strana, so pogolema oddale~enost od rekata i so pomalku urbani objekti. Rezultatite od merewata na ovie lokacii poka`aa deka aktivnite kosmi~ki jazli pomalku se identifikuvaat, odnosno nivnata za~estenost e pomala.

-Zaklu~ok Spored rezultatite od terenot, moè da se zaklu~i deka dvièweto na rekite, koncentracijata na urbanite naselbi so povisoki gradbi, prisustvoto na elektrosmogot i sli~no pridonesuvaat za o{tetuvawe ili za oslabuvawe na ozonskata obvivka, a so toa i za poza~esteno prodirawe na kosmi~kite jazli , roevi i pojasi. II.5.1.12. Kosmi~ki Stojanov roj (K.S.R.) Od dosega{nite nau~no fizi~ki soznanija, postojat identifikuvani difuzni kosmi~ki to~ki, no tie se pretstaveni kako kosmi~ki do`d (sl. II.25) . Vo dolgogodi{nata radiesteziska praktika, zabeleùvav novi kosmi~ki {tetni zra~ewa koi se sretnuvaa vo vid na to~ki, ~ij opseg na dejstvuvawe vrz povr{inata na Zemjata imaa pre~nik 2 cm. Prethodnata teza, spored koja, dokolku stanuva zbor za istiot izvor na zra~ewe so (K.S.R.), vo toj slu~aj postoi mo`nost identifikuvaniot kosmi~ki do`d da se to~ki od (K.S.R.). Sovpa|aweto se sostoi vo toa {to to~kite od K.S.R. ne se podednakvo i nasekade prisutni i tie moè da bidat vo razli~en broj, difuzno rasporedeni i da nalikuvaat na (kosmi~ki) do`d. Identifikuvanata kosmi~ka pojava uspeav da ja odredam so site nejzini dimenzii. Spored dosega{nata praktika, imeto na novoto otkritie e so~ineto od potekloto, imeto na pronao|a~ot i izgledot, pa spored toa i imeto na ova novo otkritie e so~ineto od slednive elementi: a) potekloto-kosmi~ki; b) imeto na pronao|a~ot- d-r Stojan Velkoski; v) izgledot-samiot izgled nalikuva na p~elen roj vo let. Spored toa imeto za ova otkritie e “Kosmi~ki Stojanov Roj“ ili skrateno “K.S-roj”, odnosno “K.S.R.“. Dodeka pak imeto na to~kite od rojot se narekuvaat “Kosmi~ki Stojanovi to~ki od roj, “K.S.T.R.“. Kako i kaj kosmi~kite mreì, taka i kaj K.S.R., site to~ki ne se sekoga{ podednakvo aktivni.

Slika II.25. Kosmi~ki do`d

Geomagnetizam i zra~ewe

Naj~esto vo prostorot ne ~esto se sretnuvaat aktivni Stojanovi kosmi~ki to~ki (K.S.T.R.), no vo nekoi slu~ai, se identifikuvaat po nekolku aktivni to~ki ili i celiot roj. Sporedbeno so trite poznati kosmi~ki mre`i, K.S.R. se javuva vo vid na to~kesti zra~ewa i e mo{ne specifi~en. Zabele`ano e i deka ~lenkonogite (mravkite, osite, kako i drugi) svoite legla naj~esto gi gradat tokmu na aktivnite kosmi~ki S-to~ki, osobeno od dvata prstena koi go formiraat K.S.R.

- Sostav i opis na Kosmi~ki Stojanov roj “K.S.R.“ Spored dosega{nite moi soznanija K.S.R. pretstavuva edinka od pove}e takvi roevi koi se postaveni na izvesno rastojanie, a naso~eni kon Z, S-Z (sl. II.26) .Sekoj od niv e sostaven od: - dva elipso.vidni prstena, od koi sekoj poedine~no sodr`i okolu 42 to~ki, - vnatre{no grupirani asimetri~ni to~ki, kon zapad S-Z, ~ij vkupen broj, zaedno so dvata prstena iznesuva okolu 400. Takvite Stojanovi kosmi~ki roevi se prisutni na celata Zemjina topka, raspredeleni na izvesno me|usebno rastojanie i naso~eni kon zapad so nekoj stepen kon severo-zapad (sl. II.27). Kosmi~kiot Stojanov roj e Slika II.26. Kosmi~ki Stojanov roj (K.S.R.) specifi~en i po toa {to to~kite od dvata prstena na rojot se raspredeleni vo parovi. Me|usebnoto rastojanie zavisi od nivnata mestopolo`ba soodvetno na stranite na svetot. Tie koi {to se nao|aat na isto~na strana I, J-I. od rojot, nivnoto me|usebno rastojanie e pogolemo, odnosno na ≈ 80 cm, dodeka rastojanieto na onie koi {to se nao|aat na zapadnata strana S-Z.e pomalo odnosno na ≈10 cm Vaka postavenite dva to~kesti prstena pretstavuvaat eden vid za{titna ~aura, a istovremeno go formiraat elipsovidniot izgled na K.S.R., koj e lociran istokzapad, so nekoj stepen jugoistok - severozapad. Slika II.27. Postavenost na kosmi~kite Stojanovi roevi, Dimenziite na K.S.R. naso~eni kon Z. S-Z se razli~ni, no vo prosek iznesuvaat okolu 12 h 6m. Dimenziite mo`e da variraat so po nekolku metri. Vo vnatre{niot del to~kite se asimetri~ni i grupirani kon zapad, odnosno so izvesen stepen kon sever.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Spored karakteristikite na K.S.T.R., tie ne spa|aat vo grupata na kosmi~ki jazli, poradi toa {to ne poteknuvaat od mre`i kako trite prethodno poznati i ne se me|usebno povrzani. K.S.R. za razlika od dosega obrabotenite i poznati kosmi~ki mre`i se razlikuvaat od nekolku aspekti, me|u koi: - tehni~kite karakteristiki; - procesot na za{tita; - {tetnosta; - mo`nosta za nivno iskoristuvawe i dr.

- Po~etna identifikacija na K.S.T.R. Vo praktikata, sre}avav nepoznati pri~initeli na pojava na simptomi kaj stanarite. Vo nekoi slu~ai i pokraj rezultatite od detekcijata, koi ukaùvaa za bezbeden prostor od kosmi~ki jazli i geopatogeni poliwa, kaj stanarite postoeja negativni simptomi i pojava na dijagnozi. Vakvite pojavi me navedoa da prezemam poprecizni analizi. Rezultatite od analizite ukaùvaa na prisustvo na to~kesti kosmi~ki zra~ewa. Naj~estite simptomi na izloènite na ovie K.S.T.R. se: silni bolki osobeno vo koskite (sli~ni na pote{ki revmati~ni zaboluvawa), organski pojavi me|u koi malignitet na koskenoto tkivo i drugi. Popreciznite soznanija za posledicite od ovie izvori na zra~ewa }e gi dadat rezultatite od istraùvawata koi se vo tek. svet

- Posledici od K.S.T.R. vrz rastitelniot

Vo parkot na Institutot GAPE vo Skopje, (sl. II.28 i II.29) analizirani se ~etiri devetgodi{ni zimzeleni sadnici, od koi 1, 3 i 4 se od ist rasad i isto seme. Dodeka sadnicata obeleàna so br.2 e so ista starost, no drug tip na seme. Prvite dve godini sadnicite 1, 3 i 4 podednakvo se razvivaa, no vo neposredna blizina do sadnicata br. 3 postoe{e edna aktivna to~ka od K.S.R. Slika II.28. Pomestuvawe na K.S.T.R. od sadnica 3 Aktivnata K.S.T.R. po dve godini se najde na na sadnica 2 del od stebloto od sadnica 3. Vedna{ potoa se zabeleà deka sadnicata br.3 po~na so dehidriracija i po edna godina be{e skoro dehidrirana. Kako rezultat na toa, centralnoto steblo be{e otstraneto, a samo edinstvenata mala granka koja be{e zelena be{e ostavena. Po izvesen vremenski period se zabeleà deka aktivnata K.S.T.R. se pomestila od sadnicata br.3 za nekolku desetici mm kon sever, a sadnicata 3 po~na odnovo da se razviva. Za vreme od 8 godini aktivnata K.S.T.R. se pomesti kon sever za â&#x2030;&#x2C6; 600 mm Novata lokacija na aktivnata to~ka od K.S.T.R. se najde na sadnicata obeleàna so br. 2, koja za okolu edna Slika II.29. Eliminirana sadnica 2 koja prethodno bila na K.S.T.R. godina se isu{i i sega ve}e ne postoi (sl.II.29). Geomagnetizam i zra~ewe

Od ovoj istraùva~ki proekt, pome|u drugoto moè da se zaklu~i deka K.S.T.R. imaat izvesno: rotirawe, promena na forma ili pridviùvawe na celiot roj prema zapad, sever, severo-zapad.

- [tetnost i posledici od aktivni (K.S.T.R.) K.S.T.R. pretstavuvaat kosmi~ki to~kesti zra~ewa, so mo{ne mal opseg na dejstvuvawe, dodeka za nivna identifikacija potrebno e golemo radiestezisko iskustvo i poznavawe. Toa e pri~inata {to do neodamna ovie kosmi~ki izvori na zra~ewa ne bea identifikuvani. - Istraùva~ki proekt: Vo Skopje za ovaa cel opfateni se naselbite: Karpo{, Vlae, Aerodrom i Lisi~e vo koi analizirani se pogolem broj na dehidrirani stebla od breza, a rezultatite od istraùvawata pokaàa deka pogolem broj od tie sadnici bile na aktivni K.S.T.R. Slika II. 30. Dehidrirani brezi vo N. Lisi~e- Skopje, ~ii (sl. II. 30). stebla se na K.S.T.R.

- Vlijanieto na kosmi~kite Stojanovi to~ki od kosmi~kiot Stojanov roj (K.S.R.) vrz ~lenkonogite, p~elnite semejstva i pojava na C.C.D. (Coloni collaps disorder)

Slika II.31.

Rezultatite od istraùvawata pokaùvaat deka na oddelni grupi od ~lenkonogite im godi izloènosta na kosmi~kite izvori na zra~ewa. Naj~esto mravkite formiraat mravjalnici tamu kade {to ima aktivni to~ki od Stojanovite kosmi~ki roevi (sl. II. 31). Spored toa naj~esto tokmu tamu kade {to postoi takvo zra~ewe tie toj prostor go izbiraat za formirawe na svoe gnezdo. Vakvite soznanija vo posledno vreme ne soodvetstvuvaat so p~elnite dru{tva i to~kite od Stojanovite kosmi~ki roevi. Vo studijata {to ja sprovedov bea opfateni okolu 500 p~elni dru{tva vo Makedonija, od koi {to posledniot istraùvan p~elarnik be{e isleduvan vo s. Brezica, Katlanovsko, vo maj 2010 god. Istraùvanite p~elarnici se nao|aa na Aktivna kosmi~ka Stojanova to~ka od razli~ni nadmorski viso~ini i lokacii pri {to se roj (K.S.R.) na mravjalnik zabeleùva deka pojavata na (C.C.D) ne e povrzana so nadmorskata viso~ina, tuku so lokacijata na p~elnoto dru{tvo vo odnos na prisustvoto na aktivnite to~ki od Stojanovite kosmi~ki roevi K. S.T. R. (sl. II. 32).

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Poslednite istraùvawa pokaàa deka vo prisustvo od 30 p~elni dru{tva (sandaci), vo 9 ima aktivni Stojanovi kosmi~ki to~ki od Stojanoviot kosmi~ki roj K.S.T.R., od koi kaj 8 p~elni semejstva (sandaci) p~elite go napu{tile ìveali{teto. Po napu{taweto na p~elnoto ìveali{te, moè da se zabeleì deka p~elite se nao|aat dezorientirani na nekoe mesto, se dodeka ne se snajdat so soodvetno ìveali{te, vo sprotivnost moàt da uginat. Ova pojava e poznata kako Coloni collaps disorder (C.C.D). Spored moite dosega{ni istraùvawa, ne e poznato deka postoi negativno vlijanie od drugite kosmi~ki izvori na zra~ewa vrz p~elnite semejstva. Dodeka pak na pove}e p~elni semejstva na koi ima{e aktivni K.S.T.R., zabeleàno e i prenaglasena agresivnost od strana na p~elite kon okolinata. Taa pojava ne doveduva do soznanieto deka tie kosmi~ki to~ki me|u drugoto vlijaat i vrz nervniot sistem na p~elite. Svetskite istraùvawa dosega ne dale soodveten odgovor za pri~inata na ovie pojavi. Ovie otkritija moè Slika II.32 P~elarnik vo s.Brezica, da pridonesat vo raspletot na dosega se u{te nepoznatata Katlanovsko so i bez izloènost na S. K. R. pri~ina za ovaa pojava. Spored rezultatite od istraùvawata moème da go poso~ime eden od mo`nite pri~initeli za ovaa pojava, a toa se aktivnite to~ki od K.S.R., koi na soodveten na~in moàt da im popre~uvaat na p~elite okolu nivniot proces na ìveewe i rabota.

-Zaklu~ok Od seto ova moè da se zaklu~i deka rezultatite od istraùvawata dadoa silni argumenti za pri~inata na pojava na C.C.D. Za do kompletirawe na faktite postoi potreba od dopolnitelni nau~ni istraùvawa za celosno definirawe na K.S.T.R. vo odnos na na~inot i vlijanieto vrz p~elnite dru{tva. - Za{tita od aktivni K.S.T.R. Vo procesot na za{tita se napraveni pove}e nau~noistraùva~ki proekti, eden od niv e na otvoren prostor vo blizina na morskiot breg vo Psakudija-Halkidiki. Vo juli 2006 god. vo Psakudija identifikuvav celosno aktiven K.S.-roj so dimenzii 15 h 8 m. So cel da se istraì mo`nosta za efikasna za{tita od istite, vo centralniot del od rojot postaviv eden aparat neutralizator-transformer Bio-SPH. - Rezultati od eksperimentot Po edna minuta, rezultatite od merewata pokaàa deka site vnatre{ni K.S.T.R. se neutralizirani, no polovina od to~kite od t.n. to~kesti prsteni na K.S.R. na koi Bio-SPH im se nao|a{e od nivnata isto~na strana i ponatamu se identifikuvaa. Dodeka K.S.T.R. na koi Bio-SPH im doa|a{e od nivnata zapadna strana, pove}e ne se identifikuvaa. Geomagnetizam i zra~ewe

- Zaklu~ok Ovoj eksperiment ni ukaùva deka Bio-SPH gi neutralizira i transformira K.S.T.R., koi se vo vnatre{nosta vo rojot, bez razlika od koja strana im e postaven aparatot. Dodeka K.S.T.R. od dvata to~kesti prsteni, najdobro se neutraliziraat i transformiraat so aparatite na Bio-SPH ako aparatot e postaven od nivna zapadna strana. Od ovoj istraùva~ki proekt, me|u drugoto, moè da se zaklu~i deka, strukturata na to~kite od dvata prsteni se razlikuvaat od onie vo centralniot del. Ova otkritie }e pretstavuva cel na idni nau~ni istraùvawa, koi }e se izveduvaat vo Institutot “GAPE” od Skopje, kako i vo drugi nau~ni institucii vo svetot. - Eksperiment Vo semeen prostor identifikuvav edna K.S.T.R. koja se nao|a{e na legloto. Aktivnata to~kata od K.S.R. precizno ja identifikuvav na tavanot od prostorijata, od kade {to penetrira{e vo prostorijata. Na istoto mesto precizno postaviv idealna top~esta forma od PVC, so pre~nik okolu F 38 mm. Vedna{ potoa K.S.T.R. stana nekompaktna i ne se identifikuva{e vo prostorijata. Toa zna~i deka istata lokacija stana bezbedna po zdravjeto na prethodno izloèniot. Ovaa novina dosega ne e zabeleàna kaj drugite poznati kosmi~ki zra~ewa {to poteknuvaat od trite mreì. - Eksperiment Izvr{ena e analiza za izdr`livosta na funkcijata na Bio-SPH. Zabeleàno e deka Bio-SPH postaven vo prostor kade {to ima aktivni K.S.T.R., sporedbeno vo prostor so drugi izvori na zra~ewa, za pokratok vremenski period mu se namaluva funkcijata. Spored toa, za{titnite aparati na Bio-SPH koi se vo prostorija so aktivni K.S.T.R., potrebno e redovna kontrola na nivnata funkcijata. - Preporaki Vo ovoj slu~aj, kako i od prethodnite kosmi~ki zra~ewa preporakite za za{tita ostanuvaat re~isi identi~ni, i toa: - dislokacija na izloènoto leglo ili rabotnoto mesto od lokacijata na aktivnata K.S.T.R. - za{tita so pomo{ na neutralizatori-transformeri BioSPH. (Vo ovoj slu~aj, aparatite treba da se koristat postaveni na zapadnata ili jugozapadnata strana vo prostoriite koi gi za{tituvame). Od dosega poznatite za{titni sredstva, najuspe{na za{tita od “K.S.T.R.” moè da se postigne so neutralizatoritransformeri Bio-SPH.

100

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II.5.1.13. Mo`na primena na K.S.R. Ne sekoga{ kosmi~kite zra~ewa imaat samo negativni vlijanija na Zemjata. Toa go dokaùva i slu~ajot so K.S. mreà koja moè da se iskoristuva za medicinski, nau~notehni~ki i drugi primeni.

- Slu~aj Prvi korisnici na za{titniot proekt Bio-SPH, sopru`nicite g-|a B.D. i g-din A.D., ìveat povremeno vo Skopje, a povremeno vo s. Negorci - Gevgelisko. Za vreme na poslednoto zatemnuvawe na Sonceto, tie bile vo s. Negorci. Vo tie momenti nivniot sedumnaeset godi{en vnuk, poseduval o~ila za posmatrawe na Sonceto. Pri posmatraweto zabeleàl deka na edna lokacija vo dvorot od ku}ata vidikot kon Sonceto e mnogu podobar, sporedbeno so druga lokacija. Vo toj moment prisutna bila negovata tetka g-|a B. D, koja so nedoverba go prifatila toa tvrdewe. Po insistirawe na nejziniot vnuk, taa gi zela o~ilata i probala da se uveri od tvrdewata na svojot vnuk. Koga probala da go posmatra Sonceto od taa lokacija, sporedbeno so bilo koja druga lokacija vo blizina, vedna{ se uverila vo verodostojnosta na tvrdeweto od svojot vnuk. Pri posmatraweto od poso~enata lokacija, se zabeleùvalo mnogu po~ista gletka kon Sonceto sporedbeno so posmatrawe od bilo koja druga lokacija. Ovaa pojava g-|a B.D. ne moèla da si ja objasni na sebe i pobara objasnuvawe od mene. Se posomnevav deka, postoi mo`nost da se raboti za nekoja kosmi~ka radijacija ili sli~no, koja vlijae vrz ozonskata za{tita na Zemjata. Po nekolku meseci zaedno so eden poznanik od Gevgelija d.r. M.K. otidovme na istoto mesto. Koga mi ja poso~ija lokacijata, izvr{iv merewe i konstatirav aktiven KS.R. Toa be{e povod vo narednite denovi da ja posetam i lokacijata od najstarata opservatorija vo regionov, vo Kokino Kumanovsko, tamu napraviv izvesni merewa i konstatirav deka i tamu ima aktiven K.S.R. - Zaklu~ok Od seto ova, slobodno moè da se zaklu~i deka â&#x20AC;&#x153;K.S.R.â&#x20AC;? bil poznat u{te za vreme na anti~kite narodi i istiot go koristele za posmatrawe na vselenata. Ne se znae, dali vo toa vreme anti~kite narodi znaele pove}e detali za nego, ili samo so opiti od toj period, moèle da konstatiraat deka ima lokacii od kade {to posmatraweto kon vselenata e podobro, bez dopolnitelni objasnuvawa. Dodeka pak analiziraj}i gi lokaciite na K.S.R. kako {to e i lokacijata na drevnata opservatorija na Kokino, moè da se zaklu~i deka postoi verojatnost deka istiot se nao|a na taa lokacija mnogu vekovi i neslu~ajno opservatorijata bila tamo. Toa ni dava za pravo da konstatirame deka lokacijata na K.S.R ne se menuva ,tuku deka samo K.S.T.R. mnogu bavno rotiraat. Geomagnetizam i zra~ewe

101

Najnovite sopstveni istraùvawa na K.S.R. ukaùvaat na potreba od ponatamo{ni nau~no-tehni~ki istraùvawa, za nivna soodvetna primena. II.5.1.14. “Kosmi~ki Stojanov pojas ili (K.S.P.)“ Vo ponovo vreme otkrien e nov vid na to~kasti kosmi~ki zra~ewa. Ovie kosmi~ki to~ki se so pre~nik od ≈ 2 cm2, a istite se grupirani i spored izgledot na formata koja ja so~inuvaat, nalikuvaat na pojas (sl.II.33). Koga stanuva zbor za imeto na ova novo otkritie, kako i na dosega{nite kosmi~ki izvori na zra~ewa, imeto i na ova otkritie se narekuva spored: a) negovoto poteklo - Kosmi~ki; b) imeto na pronao|a~ot - d-r Stojan Velkoski; v) samiot izgled - vo vid na pojas. Spored toa novoto otkritie glasi: “ Kosmi~ki Stojanov pojas” ili K.S-pojas (K.S.P.), dodeka samite to~ki Kosmi~ki Stojanovi to~ki od pojas ili (K.S.T.P). Poslednite merewa koi bea napraveni na 22.03.2008 god. vo 13:00 ~asot, na lokacija na ul. Mite Bogoevski, vo naselba Lisi~e-Skopje, {irinata na K.S.P. iznesuva{e ≈ 19,30 m i se protega na okolu 320° S-I, J-Z. Slika II.33. Kosmi~ki Stojanov – Pojas (KSP) Vo sporedba so K.S.R. ovie to~ki se srazmerno i podednakvo podredeni i nalikuvaat na pojas, no nivnoto rastojanie e pogolemo vo pravec na {irinata na K.S.P., a pokratko vo nasokata na protegawe na K.SP. To~kite koi se nao|aat vo centralniot del na K.S.P. se so pogolema me|usebna razdale~enost i iznesuvaat ≈ 40 cm vo pravec na {irina na K.S.P. i ≈21 cm vo pravec na protegawe. Vo krajnite strani~ni delovi od K.S.P., vo nasoka na dolìnata, rastojanieto na to~kite e po zbieno i iznesuva ≈ 20 cm, a rastojanieto na K.S.T.P. vo pravecot na {irinata na K.S.P. iznesuva ≈ 25 cm. Vo pove}eto slu~ai na identifikacija na K.S.P., zabeleàno e deka, K.S.P. se sretnuva vo celosen broj na to~ki, bez poedine~ni to~ki kako {to e slu~ajot so K.S.R. Ovoj vid na zra~ewe se zabeleùvava i na drugi lokacii me|u koi i vo naselbite: Prìno, Karpo{ i drugi mesta vo Skopje i po{iroko. Od gore navedenoto moè da se zaklu~i deka rastojanieto na to~kite od K.S.P. zna~itelno se zgolemuva vo centralniot del od K.S.P., osobeno na rastojanito pome|u to~kite vo pravec na {irinata na K.S.P., a vo pravec na protegawe ostanuvaat isti.

102

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

- Eksperiment Vo otvoren prostor na K.S.P., e postaven eden neutralizator-transformer Bio-SPH. Vedna{ potoa merewata pokaàa deka vo radius od 7 m na site strani od transformerot to~kite od K.S.P. ne se identifikuvaa. Od ova moè da se zaklu~i deka dokolku vo prostorijata za ìveewe se postavi neutralizator-transformer Bio-SPH, to~kite od K.S.P. od site strani }e bidat transformirani, a prostorot bezbeden za normalen bio-razvoj. Od ovoj eksperiment moè da se zabeleì deka postoi sporedbena razlika vo za{titata, so to~kite od K.S.P. i K.S.R. Toa ni ukaùva deka strukturata na ~esti~kite od dvata izvori na zra~ewa ne se isti, pa spored toa i rezultatite od Bio-SPH se razli~ni. - [tetnost i za{tita Spored rezultatite od dosega{niot relativno mal broj na evidentirani, izloèni na K.S.T.P. {tetnosta od niv e pomala, sporedbeno od izloènite na K.S.T.R. Vo zavisnost od narednite istraùvawa vo koi }e se opfatat pogolem broj na izloèni, ovoj podatok moè da bide potvrden ili promenet. Vo sekoj slu~aj, simptomite na izloènite se poznati, a toa se: hroni~en zamor, bolki po teloto koi se sli~ni na revmati~nite i dr. Za za{tita od zra~ewata koi gi predizvikuva K.S.P., se prepora~uva izbor na lokacija za izgradba na objektite ili za{tita so pomo{ na neutralizator-transfermer Bio-SPH. - Poteklo na kosmi~kite zra~ewa spored nekoi tezi Vo nekoi literaturi postojat tvrdewa deka kosmi~kite zra~ewa poteknuvaat od Zemjata. Za àl, taa teza ne moè da bide prifatena od pove}e pri~ini. Edna od tie tezi e i nesovpa|aweto na imeto â&#x20AC;&#x153;kosmi~kiâ&#x20AC;? so podzemni. Dokolku kosmi~kite zra~ewa poteknuvaat od zemjata, logi~ki e da tie se narekuvaat geopatogeni izvori na zra~ewa, a ne kosmi~ki. Isto taka, geolo{kite anomalii se nepravilni i spored toj fakt ne e vozmo`no na zemjata da dobieme pravilen raspored na mreìte. Toa moè da se potvrdi i so sledniov nau~noistraùva~ki proekt: - Eksperiment Vo pove}ekatnica na 7-mi, 8-mi i na 9-ti kat identifikuvav zra~ewa od trite kosmi~ki mreì i K.S.R. Potoa na 9-ti kat izvr{iv mehani~ka za{tita. Mehani~kata za{tita se izvede so spirali i PVC (hidroizolaciona folija so debelina od 5 mm). Pri povtornata kontrola, se zabeleà deka na podolnite katovi, zra~eweto e izmesteno od prethodnata lokacija. Toa e znak deka nivniot izvor poteknuva od nasokata na Kosmosot kon Zemjata, a ne od Zemjata kon Kosmosot. Geomagnetizam i zra~ewe

103

- Zaklu~ok Kosmi~kite zra~ewa uspevaat nepre~eno da penetriraat pove}e katovi vo objektite. Od seto toa, so pravo moè da se zaklu~i deka kosmi~kite zra~ewa se javuvaat od univerzumot, odnosno od planetarniot sistem, a kosmi~kite mreì, roevi i pojasi se nao|aat nad ozonskata obvivka na Zemjata. Oddelni jazli od mreìte ili to~ki od roevite i pojasite uspevaat da penetriraat preku magnetosferata i nepre~eno da dejstvuvaat kon Zemjata. - Detekcija na kosmi~kite zra~ewa Detekcija na kosmi~ki izvori na zra~ewa se vr{i so pomo{ na empiriski i tehni~ki metodi i instrumenti. Empiriskite metodi se vr{at so razni radiesteziski instrumenti koi se ~uvstvitelni na elektromagnetni poliwa i reagiraat na izvesen otpor na promena na geomagnetnoto pole. Tehni~kite metodi na detekcija se vr{at so pomo{ na soodvetni visoko precizni aparati i tehnika za detekcija na kosmi~ki izvori na zra~ewa na pr: Gajger-Milerov broja~, detektori za elektromagnetni zra~ewa, neutronski monitori i dr. II.5.1.15. Rezultati od istraùvawe na kosmi~kite izvori na zra~ewa Analizirani se trite kosmi~ki mreì, K.S.R. i K.S.P. Sledeweto e vr{eno vo neposredna blizina na Tihiot Okean, Jadransko, Egejsko, Crno i Crveno More kako i ezerata: Ontario, Galilej, Ohridsko, Prespansko i ve{ta~koto ezero Mavrovo. Rezultatite pokaàa deka na po~vata neposredno do samata voda, kako i na vodata so pomal voden stolb od 5 cm bazeni iako se podlaboki od 5 cm, no pomali od â&#x2030;&#x2C6;10 m2 kako i na mostovite, kosmi~kite zra~ewa se identifikuvaat. Zabeleàno e deka i na pogolemite brodovi koi {to miruvaat pove}e od 5 min kosmi~kite jazli i to~ki se identifikuvaat. Dodeka kosmi~kite jazli i to~ki, koi se nao|aat nad otvorenite pogolemi vodeni povr{ini, ne se identifikuvaat. Isto taka zabeleàno e deka i nad pogolemite reki kako na pr: Nil, Volga, Oka, Dunav, Vardar i drugi, kosmi~kite zra~ewa ne se identifikuvaat. Nasproti toa zabeleàno e deka vedna{ do samata voda na kopnoto, sporedbeno so ezerata i moriwata, se identifikuvaat poza~esteni kosmi~ki jazli i to~ki. Ovaa pojava moè da se dolì vrz nekolku pri~ini, me|u koi: - Mo`nosta gpz da vr{i privlekuvawe i prenaso~uvawe na istite; - Mo`nosta gpz zaedno so refleksijata od povr{inata na vodata da vlijae vrz propustlivosta na ozonskata obvivka, a potoa tie kosmi~ki zra~ewa da se pomestuvaat strani~no na kopnoto;

104

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

- Mo`nosta gpz zaedno so refleksijata da vlijae vrz pojavata na kosmi~kite zra~ewa i del od niv da se praznat vo vodata a del da ostanuvaat na kopno , pokraj vodata od rekata. Ovie kako i drugi mo`nosti, moàt da bidat pri~ina za taa novo otkriena pojava. Ako vo dlabo~inata na zemjata postoi podzemen voden tek ili i pogolemi vodeni rezervoari, kosmi~kite zra~ewa i roevite nepre~eno dejstvuvaat do povr{inata na Zemjata, kako {to ne e slu~aj so pogolemite nadzemni vodeni povr{ini. Toa zna~i deka, vo zavisnost od kapacitetot i od povr{inata na nadzemnite vodi }e zavisi i identifikacijata na kosmi~kite jazli i to~ki. Istraùvani se kosmi~kite jazli, K.S.R. i K.S.P. vo uslovi na do`d i na sneg, pri {to e zabeleàno deka vremenskite uslovi nemaat pogolemo vlijanie vrz niv. II.5.1.16. Stojanov kosmovoden bezbednosen prostor (S.K.B.P) Pri istraùvawata zabeleàv deka nad pogolemite vodeni kapaciteti, ne se zabeleùvaat kosmi~ki zra~ewa, fluks(F), tuku postoi prostor koj e bezbeden od istite (sl. II.34). Visinata na bezbedniot prostor nad vodite zavisi od: vodeniot kapacitet(V), dlabo~inata na vodeniot stolb (d), povr{inata na vodata(s), periodot vo denono}ieto i godi{noto vreme(t), temperaturite na vozduhot i vodata(T1 i T2). Spored rezultatite od istraùvaweto vo pladnevnite letni periodi, bezbednosniot stolb e povisok, Slika II.34. Stojanov kosmovoden bezbednosen prostor (SKBP) a vo no}nite ~asovi osobeno vo zimskiot period bezbednosniot stolb e ponizok. Vo zavisnost od gore navedenite uslovi visinata na bezbednosniot prostor (h) moè da iznesuva h≈20 m do h≈80 m. Ovoj bezbednosen prostor e nare~en po avtorot d-r Stojan Velkoski, odnosno “Stojanov kosmovoden bezbednosen prostor” ili skrateno (S.K.B.P.). Imeto Stojanov kosmovoden bezbednosen prostor e dobieno po: - imeto na avtorot na otkritieto d-r. Stojan Velkoski (Stojanov); - kombinacijata od kosmi~ki zra~ewa i vodeni povr{ini (kosmovoden); i - ulogata na otkritieto (bezbednosen prostor). Spored toa moè da se zaklu~i deka visinata na S.K.B.P. zavisi od: - dlabo~inata na vodata; - vkupnata koli~ina na voda; - temperaturata na vozduhot; Geomagnetizam i zra~ewe

105

- temperaturata na vodata; - dnevniot i godi{niot period i drugi faktori. Izrazeno so formula bi izgledalo na sledniov na~in: h= f(Fâ&#x20AC;&#x161;d,V,T1â&#x20AC;&#x161;T2,s,t...). kade {to: h = visina na bezbednosniot prostor (S.K.B.P.); F = kosmi~ko zra~ewe (fluks); d = dlabo~ina na vodata; V = vkupna koli~ina na vodata; T1 = temperatura na vozduhot; T2 = temperatura na vodata; s = povr{ina na vodata; t = dneven/godi{en period. Vrednostite na gore spomnatite parametri se opredeluvaat po eksperimentalen pat i vo momentov mi pretstavuvaat ideen predmet na opse`ni istra`uvawa.

- Zaklu~ok Ovie rezultati moè da se temelat vrz nekolku mo`ni pri~ini i toa: 1. Praznewe na kosmi~kite zra~ewa vo pogolemite povr{inski vodi, kako {to e slu~ajot so elektricitetot; 2. Refleksija od povr{inskite vodi pri {to kosmi~kite zra~ewa se odbivaat, prenaso~uvaat ili ja gubat svojata kompaktnost, odnosno se transformiraat vo prostorot; 3. Drugi, za sega nepoznati pri~ini, koi }e bidat predmet na ponatamo{ni idni istraùvawa. Analiziraj}i go ova otkritie moè da se zaklu~i deka pogolemite povr{inski vodeni kapaciteti imaat mo`nost da go sozdavaat S.K.B.P., od zasega seu{te nedefinirana pri~ina. Sozdavaweto na S.K.B.P. pretstavuva bezbednosen prostor od kosmi~kite izvori na zra~ewa vo opredelen prostor. Spored toa i neslu~ajno del od starite narodi, gradele nakolni naselbi vo vodite na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Vo ovoj slu~aj stanarite bile za{titeni od podzemni i kosmi~ki izvori na zra~ewa. (gpz)

II.5.1.17.

Geopatogeni podzemni izvori na

zra~ewa

Magmata vo dlabo~inata na Zemjata ima sposobnost da go sozdava poznatoto geomagnetno pole. Celokupniot `iv svet e prisposoben na toa pole i sekoja negova promena negativno se odrazuva vrz normalniot bio razvoj, a spored moeto mislewe, takvite promeni mo`at da se podelat vo dve grupi, i toa:

106

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

a) globalni promeni na zemjinoto geomagnetno pole; b) parcijalni (lokalni) promeni na zemjinoto geomagnetno pole. Vo prvata grupa spa|aat: geomagnetni inverzii, son~evi buri i dr. Dodeka vo vtorata grupa spa|aat: gpz koi se sretnuvaat vo vid na branovi a predizvikani od: - geolo{ki rasedi; - geolo{ki puknatini; - podzemni proto~ni vodi; - koncentracii na rudi, minerali i drugi pri-~initeli koi moàt da go promenat konstantnoto geomagnetno pole i da predizvikaat branovi. Spored toa, sekoja promena na geomagnetnoto pole, predizvikano od gore navedenite pri~initeli, se narekuva geopatogeno ili podzemen izvor na zra~ewe (gpz). Zborot gpz, poteknuva od anti~kite geo-zemja i pathos-bolest, {to zna~i bolest koja doa|a od Zemjata. Istraùvani se pove}e lokacii {irum Zemjinata topka i rezultatite od tie istraùvawa pokaùvaat deka tamu kade {to geolo{kata struktura seizmi~ki e stabilna, tamu gpz e golema retkost. Edna od tie lokacii e i okolinata na Erusalim, prikaàno na sl. II.35. Naj~esto gpz e prisutno tamu kade {to reonot e seizmi~ki aktiven, pri {to se javuvaat izvesni tonewa, pomestuvawa, izdignuvawa (sl. II.36 i II.37), od koi naj~esto rezultiraat so geolo{ki rasedi i puknatini, a takvi reoni ima samo na oddelni podra~ja na Zemjata. Tie pojavi vo zemjata sozdavaat sprotivni energetski polovi, koi pod dejstvo na geomagnetnoto pole sozdavaat izvesni zasileni geopatogeni elektromagnetni poliwa, koi pak po pat na branovi se transportiraat vo i nad Zemjinata kora. Balkanskiot poluostrov, pretstavuva seizmi~ki aktivno podra~je na koe gpz e za~estena pojava. Pogolemiot del od Zemjata e seizmi~ki stabilen, pa spored toa na tie delovi gpz poretko se sre}ava. Toa e edna od pri~inite, za neramnomernata rasprostranetost na geolo{kite anomalii, a so toa i na gpz. Kako rezultat na dvièweto na podzemnite proto~ni vodi, koi so svoeto dvièwe vr{at triewe pome|u sopstvenite ~esti~ki i geolo{kata utroba, pri {to se osloboduvaat elektromagnetni poliwa. Ovie elektromagnetni poliwa se transportiraat so pomo{ na branovi poznati kako (gpz). Geopatogenite branovi se javuvaat vo spektar, odnosno eden centralen (vertikalen) bran so po sedum strani~ni kosi paralelni branovi (sl.II.38). Nivnata dolìna i {irina, zavisi od geolo{kite anomalii.

Slika II.35. Avtorot vo 2005 g. vr{i merewe na gpz nad Erusalim

Slika II.36. Tonewe

Slika II.37. Pomestuvawe

Slika II.38. Spektar branovi od gpz

Geomagnetizam i zra~ewe

107

Ako izvorot na podzemniot bran e na poplitko nivo, a ima pogolema {iro~ina, vo toj slu~aj spektarot od branovite e spoen i naj~esto pri nadzemnoto merewe }e se identifikuva samo kako eden bran od gpz. Ako branot e na dlabo~ina pogolema od desetina metri i ima pomala {irina, vo toj slu~aj spektarot od kosi branovi }e bide podostapen za poedine~na identifikacija. Ovie izvori na zra~ewa, nepre~eno penetriraat niz geolo{kite sloevi i objektite izgradeni nad niv. Vo zavisnost od lokacijata na centralniot bran, vo objektot moè da ima kosi i vertikalni gpz. Spored sopstvenite istraùvawa, spored stepenot na branot kosite gpz vo pove}ekatnicite se identifikuvaat na razli~ni lokacii. Vo slu~aj vo edna pove}ekatnica da ima tesni i kosi gpz i dokolku so vertikalno dvièwe vo lift izvr{ime detekcija,se identifikuvaat pove}e gpz na razli~na visina. Sporedbeno so podolnite katovi, na pogornite katovi moè da se zabeleì deka gpz e so pogolema {irina. Analiziraj}i go ova moè da se zaklu~i deka, branovite pri svoeto vertikalno dvièwe imaat blago {irewe, a pri toa go gubat svojot intenzitet. Rezultatite od analizite za {tetnosta od gpz pokaàa deka, iako na pogornite katovi od pove}ekatnicite branovite se so nekoj stepen po{iroki, sporedbeno od prvite katovi, toa ne zna~i deka tie se so namaleno {tetno vlijanie. Pri penetriraj}i vo pove}ekatnicata, branovite so sebe ponesuvaat i tragi na mikroelementi od tehni~ki zra~ewa, hemiski i drugi {tetni elementi, a so toa moè dopolnitelno da ja zgolemat {tetnosta vrz zdravjeto na izloènite. Kaj narodot postoi izvesno veruvawe deka, podzemni vodi ima na sekoja lokacija ili deka gradot leì na podzemno ezero, pa, spored toa, kade i da se nao|a mestoto na ìveewe zra~eweto e podednakvo prisutno. Nekoi od niv se zapra{uvaat, kako e mo`no na nekoe mesto da ima, a vo neposredna blizina do nego da nema zra~ewe? Odgovorot na tie pra{awa go sodrì gore izneseniot materijal. Nekoi smetaat deka gpz gi privlekuva praznewata na atmosferskite elektriciteti. Analiziraj}i ja ovaa konstatacija moè da se smeta deka sekoe praznewe na elektricitet se odviva vo najbliskata to~ka na zazemjuvawe.Poznato e deka vodata sozdava dobro zazemjuvawe i dokolku na toa mesto ima rastenie ~ii korewa dopiraat do povla`na geolo{ka struktura pa vo toj slu~aj mo`no e da se izvr{i praznewe na atmosferskiot elektricitet vrz rasteneto. Isto taka i dokolku na taa ili druga lokacija ima sadnica na koja ima i aktiven S-jazol, negovoto zazemjuvawe preku korewata na sadnicata e pogolemo sporedbeno so druga sadnica i preku aktivniot S-jazol polesno moè da se izvr{i prazneweto na atmosferskiot elektricitet. Vo zavisnost od ovie okolnosti, moè da zavisi i izborot na lokacijata na prazneweto na atmosferskite elektriciteti. Spored analizite,

108

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

elektri~nite praznewa se slu~uvaat i na sadnici koi ne se nitu na gpz nitu pak na vodotek, tuku samo na kosmi~ki S-jazol. Od ova, mo`e da se zaklu~i deka, najgolema uloga vo prazneweto na atmosferskiot elektricitet se aktivnite kosmi~ki S-jazli, koi preku korewata na sadnicite sozdavaat dobra sprovodlivost kon zazemjuvaweto. Pojavata na gpz e kako rezultat od razni geolo{ki anomalii i istite mo`at da bidat uslovena i od drugi faktori.

II.5.1.17.1. Rezultati od istraùva~ka studija vrz vlijanieto na vodnite kapaciteti vrz gpz Na nekolku lokacii izvr{iv radiesteziski, a potoa i geofizi~ki istraùvawa. Istraùvawata se vr{eni na lokacii kade {to vo eden vertikalen geolo{ki profil se sretnuva podzemen stoen voden rezervoar, a pod nego vo geolo{kite strukturi ima podzemen vodotek ili drug izvor na gpz. Isto taka na lokacii kade {to vo dlabokite geolo{ki strukturi ima izvori na gpz, a se nao|aat pod pogolemi nadvore{ni vodni rezervoari ezera, moriwa i okeani. Rezultatite od istraùvawata pokaàa deka podzemni proto~ni vodi ili drugi geolo{ki anomalii pod pogolemi vodni resursi, nivnite gpz ne se identifikuvaat nad vodenata/geolo{kata povr{ina. Toa dovede do zaklu~ok deka, elektromagnetnite geopatogeni zra~ewa ne moàt da penetriraat preku pogolemi vodeni povr{ini koi se vo/nad geolo{kata struktura (sl.II.39 i II.40). Spored moeto mislewe, ovaa pojava moè da se dolì kako rezultat na refleksija, apsorpcija, praznewe ili ne{to sli~no.

Opis na slikite II.39 i II.40: - Na slika II.39. prika`an e presek na podzemna vodna akumulacija pome|u dva paralelni vodoteci opi{ani vo slednive to~ki: Slika II.39. Presek na podzemni vodoteci A) Geolo{ka struktura, pod podzemna vodna akumulacija; B) Presek na podzemen vodotek i gpz pod podzemnata vodna akumulacija; V) Podzemna vodna akumulacija vo miruvawe; G) Geolo{ka struktura nad podzemnata vodna akumulacija; D) Podzemen vodotek nad podzemnata vodna akumulacija; \) gpz samo od podzemniot vodotek D. Slika II.40. Presek na podzemen vodotek

Na slika II.40. prika`ani se slednite to~ki: A) geolo{ka struktura pod povr{inska vodna akumulacija; B) presek na vodotek koj se nao|a vo geolo{kata struktura pod povr{inska vodna akumulacija; V) povr{inska vodna akumulacija: ezero,more, okean i dr.

pod vodna akumulacija

Geomagnetizam i zra~ewe

109

Zaklu~ok: Od ovaa moè da se zabeleì deka povr{inskite i podzemni akumulacii koi miruvaat, obeleàni so II.39 i II.40 (V), pretstavuvaat eden vid izolator na gpz, koe se nao|a vo geolo{kata struktura pod samite vodeni akumulacii.Podzemniot vodotek B, koj e vo geolo{kite strukturi pod podzemna ili nadzemna vodna akumulacija, so svoeto protekuvawe emituva elektromagnetni branovi, no samo do vodenata akumulacija V, koja e nad nego.

- Vlijanie na bunari i {ahti vrz okolinata Bunarite i podlabokite {ahti pretstavuvaat eden vid geolo{ka anomalija pri {to se javuva izvesen gpz. Ova vlijanie se javuva kako rezutat od pri~inetata geolo{ka anomalija (bunari,{ahti) od koi se javuvaat izvesni vitalni poliwa prikaàno na sl. II.41. Zableàno e deka dokolku imame iskopana {ahta od na primer 3 m dlabo~ina, gpz se identifikuva isto taka do 3 m nad povr{inata od po~vata so toa moème da ja konstatirame dlabo~inata na geolo{kata anomalija. - Detekcija na gpz

Slika II.41. Pojava na vitalno gpz od iskopan bunar 1. Bunar; 2. Sozdavawe na kru`no gpz od najdolniot del na bunarot prema gore; 3. Vitalno gpz; 4. gpz koe izleguva vertikalno prema gore.

Detekcijata na geopatogenite poliwa, pretstavuva edna od prvite detekcii na Zemjata, koja ja primenuval ~ovekot so pomo{ni instrumenti. Osobeno po potraga za podzemni vodi, a potoa i za izbor na lokacii za `iveewe, ~ovekot postojano razmisluval za pronao|awe posovremeni metodi i tehniki za nivna {to posigurna identifikacija. Vo prvo vreme koristel poednostavni pomagala, koi so tek na vreme gi usovr{uval i uspe{no gi koristel. Ovoj tip na pomagala spa|aat vo radiesteziski ili tradicionalni instrumenti, koi pretstavuvaat minato na dene{nive sovremeni tehni~ki istrumenti. Denes, pokraj radiesteziskite pomagala za detekcija se koristat i sovremeni geofizi~ki instrumenti so satelitska poddr{ka. Ovoj sovremen na~in na detekcija ovozmo`uva brzo i precizno locirawe na podzemni proto~ni vodi za potrebite na ~ovekot, no i drugi geolo{ki anomalii, koi predizvikuvaat {tetni elektromagnetni poliwa.

- Intenzitet na gpz Dokolku gpz e od podzemen vodotek, intenzitetot }e zavisi od: - {irinata na podzemniot vodotek; - visina na vodniot stolb; - brzinata na protokot; - dlabo~inata; - geolo{kata struktura; - dokolku vodotokot e so pogolema brzina, so pogolem kapacitet i e poplitok od 100 m intenzitetot na gpz e poizrazen. Intenzitetot na gpz od drugi geolo{ki anomalii se odreduva spored:

110

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

- {irinata na anomalijata; - dlabo~inata na geolo{kata anomalija; - spored intenzitetot na otporot koj se sozdava na radiesteziskite instrumenti, od toa mo`e da se proceni dali intenzitetot na gpz e poslab ili posilen; - spored vrednosta na elektromagnetnoto pole, koja se meri so pomo{ na ~uvstvitelni i precizni geofizi~ki instrumenti. Kaj geolo{kite puknatini ili rasedi koi dospevaat podlaboko vo Zemjinata utroba, intenzitetot i {tetnosta od gpz e poizrazena.

- [tetnost od gpz Vo istraùva~kiot proekt za {tetnosta od gpz opfateni se okolu 15.000 izloèni lica. Rezultatite od obrabotenite statisti~ki podatoci ukaùvaat deka lu|eto {to bile izloèni na gpz pove}e od 10 god. naj~esto zaboluvaat od: reuma, kardiovaskularni, psihodepresivni, cisti~ni, vospalitelni zaboluvawa, sterilitet, gubewe na imunitetot i dr. Naj~estite simptomi se: hroni~en zamor, pospanost, nervoza i bolki vo teloto osobeno vo glavata. Vo zavisnost od vidot i intenzitetot na zra~eweto, vremetraeweto na izloènost, na~inot na ìveewe, genetskite predispozicii, geolo{kata struktura niz koja penetriraat branovite i drugo, }e zavisi i vidot i vremeto do pojava na zaboluvawe. - Vlijanie na gpz vrz zdravjeto na ìvotnite Vo istraùva~kiot proekt bea opfateni 8000 kravi i teliwa. Rezultatite pokaàa deka izloènite teliwa na gpz ~esto dobivaat namalen imunitet, bronhopneumonija prosledeno so smrtnost i dr. Dodeka kravite koi bea na gpz imaa namalen imunitet, pojava na dekubitus i dr. - Vlijanie na gpz vrz rastitelniot svet Za vlijanieto na gpz, vrz rastitelniot svet, vo izminatite godini avtorot izraboti nekolku nau~noistraùva~ki proekti. Rezultatite od tie istraùvawa ukaùvaat deka, rastitelniot svet koj e izloèn na gpz, mo{ne identi~no trpi posledici kako i ìvotinskiot svet. -Za{tita od gpz Za{titata od gpz e dvojna i toa: - detekcija i izbor na mesto za gradewe na objekti; - za{tita so tehni~ki metodi i instrumenti. Iako izborot na mesto za gradewe pretstavuva najadekvaten na~in, nevozmo`no e toj da se primeni vo site situacii. Nevozmo`nosta se sostoi vo toa {to sekoj sloboden kvadraten metar vo urbanite naselbi se iskoristuva za urbana gradba. Vo ovoj slu~aj moè da se primenat posebni za{titni merki i toa: a) za{tita vo tekot na izgradba so soodvetni spirali ili folii; b) za{tita vo sekoja poodelna prostorija so neutralizatori. Geomagnetizam i zra~ewe

111

Od poznatite za{titni tehni~ki sredstva, do sega kako naj efikasni se pokaàa neutralizatorite-transformeri BioSPH, koi imaat za{titno i oblagoroduva~ko dejstvo. II.5.1.18. Povrzanosta na gpz so stabilnosta na urbanite objekti Koga }e se kaè deka gpz ima vrska so stabilnosta na urbanite objekti, vedna{ }e pomislime deka toa e nevozmo`no, od prosta pri~ina {to gpz e nematerija, a urbanite objekti materija. Dokolku izvr{ime analiza na pri~initelite na gpz, vedna{ }e sfatime za kakva opasnost stanuva zbor. Poznato e deka od me|u drugoto, gpz e rezultat na geolo{ki rasedi, puknatini i podzemni proto~ni vodi. Site ovie faktori moàt da imaat seriozno vlijanie vrz stabilnosta na objektite. Analizirani se pove}e objekti koi se izgradeni na del od podzemen vodotek, pod ~ie dejstvo se sozdala izvesna geolo{ka erozija i tie objekti se napuknati ili nakriveni iako se seizmi~ki gradeni (sl. II.42). Eden od tie objekti registriran e vo naselba Kapi{tec-Skopje. Ovoj objekt e dobro seizmi~ki graden so 5 vleza. Po celata negova dolìna ima napuknuvawe, rezultatite od ispituvaweto pokaàa deka tokmu toj del vo dolìna pod samiot objekt, ima podzemen vodotek koj sozdal izvesna geolo{ka Slika II.42. Objekt postaven na erozija erozija. Vo slu~aj na posilna seizmi~ka aktivnost (zemjotres), vakvite objekti se nestabilni i postoi seriozna zakana, kako po samiot objekt taka i po zdravjeto i ìvotite na stanarite. Istraùvawata pokaàa deka pogolem broj na objekti koi za vreme na zemjotresot vo 1963 god. se sru{ile, se nao|ale delumno ili celosno na geolo{ki anomalii. Vo vakov slu~aj, koga objektot }e ja izgubi stabilnosta pod sebe toj e prinuden da se sru{i (sl. II.43).

- Za{tita Koga stanuva zbor za za{tita od ovoj vid na opasnosti, potrebno e da se izgotvi geobiolo{ka karta za naselenoto mesto i spored naodite od lice mesto, da se prezemaat dopolnitelni grade`ni i drugi merki. Najsoodvetna za{tita e koga u{te vo urbanisti~kiot plan, }e bidat poznati site Slika II.43. Objekt na erozija vo pa|awe pogolemi geolo{ki erozii, puknatini i rasedi. Na ovoj na~in grade`nicite }e znaat kako da se spravat so ovoj problem.

112

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

II.5.1.19. Mikrovlijanija Nesmetaj}i gi atmosferskite i industriskite mikrovlijanija, koi negativno se odrazuvaat vrz opstanokot na ~ovekot, postojat i negativni mikrovlijanija koi se sozdavaat poradi nesoodvetnite arhitektonski formi na objektite Slika II.44. za ìveewe, a koi se pote{ko Slika II.45. dostapni za mernata percepcija. Vo Objekt so negativna mikro Objekt so pozitivna mikro energija energija ovie vlijanija spa|aat formata na objektot vo koj ìveeme i drugite nadvore{ni bliski objekti vklu~uvaj}i i izvesni karpesti reljefi na planinite. Analiziraj}i ja arhitekturata na urbanite objekti od ponov vremenski period, vedna{ moè da se zabeleì deka postojat razli~ni izvedbi, koi generiraat pozitivno ili negativno mikro vlijanie. Nevodej}i dovolno smetka, mnogu grade`ni firmi, a sĂŽ so cel da se pridobie u{te nekoj m2 stanbena povr{ina, vo svoite arhitektonski izvedbi, objektite gi proektiraat i gradat stepenesto so ispu{tawe na gornite katovi kon nadvor. Vo ovoj slu~aj objektot nalikuva na obratno postavena piramida (sl. II.44) i toj moè da generira negativna mikroenergija kako vo objektot taka i vo negovata neposredna blizina. Najadekvatna forma na objektite za ìveewe e prirodnata forma, odnosno prizemniot kat da bide po{irok od gornite katovi (sl. II.45). Vakvata forma ne se sprotivstavuva na prirodnite energetski sili i pridonesuva do pojava na izvesna vnatre{na i nadvore{na energetska harmonija. Neslu~ajno dreSlika II.46. Stara ku}a izgradena od priroden vnite narodi objektite za ìveewe gi gradele so materijal so piramidalna pokrivna piramidalna pokrivna konstrukcija od priroden konstrukcija (Vele{ko) gradeèn materijal (kameni plo~i, sl.II.46), nasproti sovremenite visokokatnici. ôvekot kako individua ne e prirodno kodiran da ìvee vo vakvi oblakoderi (sl.II.47) i normalno e da se o~ekuvaat niza na duhovni i telesni zdravstveni naru{uvawa. Spored nau~noto spisanie Science, najnovite ispituvawa ukaùvaat deka lu|eto koi ìveat vo po povisokite katovi imaat prerano stareewe nasproti tie koi ìveat po nisko do Zemjata. Spored moite istraùvawa ~ove~kiot organizam nepre~eno moè da ìvee do treti kat, dodeka vo zavisnost od katot moè da ima izvesni zdravstveni naru{uvawa. - Zaklu~ok Spored analizite napraveni vrz vlijanieto na formata na objektite na ìviot svet, moè da se zaklu~i slednoto: sekoj objekt, vo zavisnost od svojata forma istovremeno pretstavuva Slika II.47. i eden vid generator na pozitivna ili negativna energija, koja Visokokatnica (oblakoder) vo moè da vlijae vo i nadvor od samiot objekt. Skopje Geomagnetizam i zra~ewe

113

-Vlijanieto na enterierot vrz zdravjeto na stanarite Vo zavisnost od vnatre{nata forma na prostoriite kako i formite na enterierot, materijalot, boite i sli~no, }e zavisi i kakva mikroenergija }e preovladuva vo prostorot, a so toa i kako }e se odrazi vrz psihofizi~kata i zdravstvena sostojba na stanarite (La Maja1986). Na pr. dokolku vo spalnata soba imame pogolemi ogledala, vo toj slu~aj lesno moè da dojde do pojava na difrakcija na branovite koi postojat vo prostorot (sl.II.48). Toa pretstavuva pojava koga branovite Slika II.48. Spalna soba so ogledala svrtuvaat vo geometriskata senka na preprekite otstapuvaj}i od pravoliniskoto {irewe. Spored Hajgensoviot princip, golema uloga imaat i dimenziite na preprekite, da se sporedlivi so branovata dolìna na branot. Nadvore{nite objekti, kako na primer: dalnovodi ili ulici koi se naso~eni kon objektot ili se prenaso~uvaat pred samiot objekt (sl.II.49), predizvikuvaat izvesno odbivawe Slika II.49. Objekt postaven ~elno na zavoj od ulica i prekr{uvawe (difrakcija na branovi) i mikrovlijanija koi doa|aat od kosmosot, pri {to nastanuva prenaso~uvawe kon samiot objekt i moàt mo{ne {tetno da se odrazat. Ovoj princip e poznat kako Hajgensov princip i toj glasi: sekoja to~ka na sredinata do koja doprel branot i samiot stanuva izvor na nov elementaren ili takanare~en sekundaren bran. Ovie energii kako {to e poznato imaat negativno vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. Pokraj site opiti i analizi koi govorat za nivnoto vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, ovie vlijanija se sepak te{ko dostapni za postoe~kite merni percepcii i metodi. Dodeka vo sekojdnevieto nivnoto prisustvo za àl e se po prisutno Slika II.50. Ulica vo Skopje koja e (sl. II.50 i II.51). naso~ena kon visokokatnica - [tetnost Lu|eto izloèni na vakvi mikro negativni vlijanija ~uvstvuvaat hroni~en zamor, glavobolki,depresija, nervoza i drugo. Vo zavisnost od vremetraeweto na izloènost i ~ustvitelnosta na izloènite } e zavisi i pretrpenata {teta po zdravjeto na stanarite.

Slika II.51. Slepa ulica koja e naso~ena kon objektot B

114

- Za{tita Za za{tita od ovie vlijanija mo`e da se pridonese so preventivni merki preku arhitektonski pravilni re{enia, kako i koristewe na soodvetni tehni~ki re{enija. Edni od

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

popoznatite takvi re{enia se: ”neutralizatorot-transformer Bio-SPH”; ”Biokvant piramid”; ”Rej Master”, ”ekvilibro korektor” kako i drugi uredi koi vlijaat vrz mikrovlijanijata specijalno izraboteni i atestirani. II.5.1.20. Jonizira~ko zra~ewe Jonizira~koto zra~ewe pretstavuva energija koja vo poslednive godini e mnogu pove}e aktuelna otkolku vo prethodniot vek. Vo ovaa oblast rabotat ekspertski timovi, a energijata ja upotrebuvaat za ekonomski, zdravstveni, nau~ni i voeni celi. Spored oficijalnite soznanija, prirodnata radioaktivnost e pronajdena vo 1890 godina, za ~ie nepoznavawe za opasnosta, stradale mnogu istraùva~i. Spored neoficijalni izvori na soznanija, se pretpostavuva deka za jonizira~koto zra~ewe bile zapoznaeni i anti~kite narodi za vreme na Aristotel i Aleksandar Makedonski. Legendite govorat deka za vreme na pogolemite voeni dejstvija, od strana na vojskata na Aleksandar Makedonski bile upotrebuvani izvesni ogneni topki, po koi mnogu vojnici od sprotivnata strana nabrgu stradale. Dokolku vo ovie legendi postoi nekoja realnost, moè da se pretpostavi deka stanuva zbor za izvesni jonizira~ki zra~ewa koi se dobivale verojatno po priroden pat, za nas na nekoj nedovolno poznat na~in. Vo 1942 godina od strana na fizi~arot Enrike Fermi vo nuklearniot reaktor pri Univerzitetot vo îkago napraveni se ve{ta~ki radioaktivni materijali. Za da moàt lu|eto koi rabotat vo neposredna blizina na radioaktivni materijali, soodvetno da se za{titat. utvrdeni se metodi na merewe, merni edinici i instrumenti. Spored nekoi analizi se smeta deka vo prosek sekoj od nas prima okolu 360 milirema godi{no. Od toa zra~ewe okolu 80% se prirodni zra~ewa od Sonceto, kosmi~ki zraci, radioaktivni elementi od Zemjata, radon i drugo. Primarni elementi se uranium, torium, kalium, radium i produktite na nivnoto radioaktivno raspa|awe (Stefanov 1990). Zra~ewata moàt da sodràt α (alfa), β (beta) i γ (gama) zraci. Prodornosta na α ~esti~kite e mnogu mala, od niv dovolno sme za{titeni i so na{ata obleka. Prodiraweto na β ~esti~kite e ne{to pogolema i e neophodna podobra za{tita. Sporedbeno so prethodnite, za za{tita od γ zracite, potrebna e olovna plo~a so odredena debelina. Ozra~uvaweto so γ zracite e mo`no na tri na~ini: so vdi{uvawe od isparuvawa, so konzumirawe na kontaminirana voda ili hrana i so direktno ozra~uvawe. Radonot (Rn) e priroden gas koj se formira za vreme na radioaktivnoto raspa|awe na uraniumot vo karpite i zemjata. Toj e bezboen, bez miris i bez vkus, hemiski e inerten i radioaktiven. α ~esti~kite se vpivaat vo produktite koi ne se vo gasovita sostojba i po pat na ~esti~ki se prenesuvaat vo vid na pra{ina. Geomagnetizam i zra~ewe

115

Se smeta deka tokmu toj e eden od poserioznite predizvikuva~i na kancer na di{nite pati{ta. Isto taka, (Rn) ima mo`nost da se rastvora vo podzemnite vodi i lesno moè da stigne do urbanite vodi odnosno vodata za piewe. Zabeleàno e deka pred pojava na zemjotres od izvorite na termalna i termomineralna voda se zasiluva prisustvoto na radonot. II.5.1.21 Kombinirani zra~ewa so Radon (Rn) Poznato e deka radonot (Rn) pretstavuva radioaktiven element, koj se sozdava od raspa|aweto na uraniumot vo podlabokite geolo{ki strukturi. Vo ovoj slu~aj geolo{kite puknatini i rasedi moàt da pretstavuvaat eden vid otvorena porta preku koja (Rn) mnogu lesno moè da se prenesuva nad povr{inata na Zemjata. So ogled na faktot deka gpz moè da poteknuva i od geolo{ki rasedi ili puknatini, ne sekoga{, no postoi mo`nost koga ima gpz da ima i (Rn), a preku branovite mnogu lesno moè da se prenesuva. Dokolku na takva lokacija ima izgraden objekt, vo toj slu~aj objektot }e bide istovremeno izloèn na kombinirani izvori na zra~ewa odnosno gpz i (Rn). Postojat realni mo`nosti, vo takviot objekt da ima i drugi primesi na kosmi~ki i tehni~ki izvori na zra~ewa. Ovie zra~ewa, iako ne se direktno povrzani so geolo{kite anomalii ili pojavata na radonot, no sepak ja zgolemuvaat opasnosta po zdravjeto i ìvotot na celokupnot ìv svet vklu~uvaj}i go i ~ovekot. II.5.2. Ve{ta~ki (tehni~ki) izvori na zra~ewe Vo ve{ta~ki izvori na zra~ewa spa|aat site izvori na zra~ewa i vlijanija koi nastanuvaat kako rezultat od razvojot na tehnikata. Takvi izvori na zra~ewa se: II.5.2.1. Grade`ni materijali i nivnoto vlijanie vrz stanarite Od sekoga{ ~ovekot, za potrebite na svoeto semejstvo, te`neel da izgradi golem rasko{en i ubav objekt za ìveewe. Vo bliskoto minato vreme grade`niot materijal bil od prirodni materijali i ne pretstavuval osobena zakana po zdravjeto na stanarite. Grade`niot materijal po svoite primesi moè da bide podelen vo slednive grupi: - Neutralen gradeèn materijal - pretstavuva sekoj materijal {to ima prirodno poteklo (bez nikakvi primesi na jonizira~ki i isparuva~ki materii), kako na pr: drvo, pe~ena keramika, gips, malter napraven od var i pesok, kamen, cement, èlezo i dr. Ovie materijali se neutralni pod uslov da ne sodràt radioaktivni i dr. aktivni materii. - Aktiven gradeèn materijal - pretstavuvaat site cvrsti ili te~ni materijali izraboteni so posebni hemisko-tehni~ki procesi, ili materijali {to sodràt radioaktivni, toksi~ni i drugi {tetni primesi vo cvrsta, te~na ili vo gasovita agregatna sostojba. Ovie grade`ni materijali zra~at, isparuvaat, se

116

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

raspa|aat na ~esti~ki i ja zagrozuvaat ìvotnata okolina. Denes na pazarot se nudat razni somnitelni t.n. funkcionalni grade`ni materijali, ~ie {to poteklo, sostav i {tetnost vrz lu|eto ne se dovolno poznati. Grade`niot materijal od podra~ja kade {to imalo voeni atomski dejstvija so osiroma{en uranium, od podra~je kade {to imalo nuklearni katastrofi, od prirodni nao|ali{ta na uranium ili radioaktivni deponii, grade`niot materijal moè da pretstavuva izvor na radioaktivni (jonizira~ki) zra~ewa. Pri upotrebata na takov gradeèn materijal za objekti za ìveewe ili rabota, postoi seriozna zakana po zdravjeto i ìvotot na stanarite. II.5.2.2. Tehni~ko elektromagnetno zra~ewe i negovoto vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto Denes ~ovekot go napa|a u{te edno monogu silno zra~ewe, a toa e tehni~kiot elektromagneten izvor (sl.II.52, II.53, II.54 i II.55). Tehni~koto elektromagnetno zra~ewe se pojavuva vo ponovo vreme i e vo tesna vrska so razvojot na tehnikata. Ova zra~ewe e predizvikano od tehni~kite elektrouredi, predavateli za mobilna i relejna telefonija, radarski sistemi, dalnovodi, trafostanici, televizori, kompjuteri i od drugi tehni~ki aparati vo domot i vo rabotnite prostorii. Telekomunikaciskite profitabilni kompanii, pred sĂ¨ za da si ja postignat svojata posakuvana cel, skoro na sekoj povisok objekt za ìveewe postavuvaat predavateli. Za ovaa usluga na stanarite im nadomestuvaat izvesen finansiski nadomestok. - Analizi Vo Skopje izvr{iv pove}e analizi na vlijanieto od telekomunikaciskite predavateli vrz stanarite. Zabeleàno e deka predavatelite se postavuvaat na dozvoleni, no i na nedozvoleni lokacii. Iako nekoi predavateli se postavuvaat na najvisokite objekti i so toa se smeta deka tie nemaat pogolemo {tetno vlijanie vrz okolinata, vo realnosta kaj pobliskite stanari se zabeleùvaat negativni zdravstveni pojavi. Od anketiranite stanari od tie objekti, kaj pogolem broj od niv, po postavuvaweto na predavatelite, konstatirani se niza simptomi i dijagnozi. Ovie pojavi, naj~esto se zabeleùvaat kaj stanarite od povisokite katovi od objektite, na koi se montirani antenite, ili kaj stanarite ~ii {to objekti se vo nasokata na dejstvuvaweto na predavatelot. To~no e toa deka najintenzivnoto zra~ewe se emituva horizontalno vo nasokata na dejstvuvaweto na predavatelot, no postoi i izvesno elektromagnetno pole koe se sozdava okolu samiot predavatel. Ova pole e so niski frekfecii i naj~esto e vo dozvolenite granici. Izvesen broj na lica se po~uvstvitelni i nivnoto zdravje reagira na toa pole, pa istoto pretstavuva seriozna zakana za nivnoto zdravje i ìvot.

Slika II.52. Porta Vlae-Skopje

Slika II.53. Dalnovodi-PintijaSkopje

Slika II.54. Predavatel

Slika II.55. Vlijanie od mobilen telefon

Geomagnetizam i zra~ewe

117

Vakov primer ima{e vo naselbata @elezara vo Skopje, koga edna telekomunikaciska kompanija, vo dogovor so sopstvenikot na eden dvokaten semeen objekt, montirale predavatel na mobilna telefonija. Do samiot objekt ima i drugi semejni objekti, me|u koi i na stotina metri postoi desetokatnica. Najbliskite stanari po~vustvuvaa izvesni zdravstveni simptomi i pobaraa pravna za{tita. Pomina dolgo vreme na dokaùvawe. Za vreme na toj period na eden del od stanarite im se vlo{i zdravstvenata sostojba, nekoi od tamu se iselile ili po~inale, a drugite i ponatamu ja o~ekuvaat pravdata. II.5.2.3. Sudski proces za ostvaruvawe na osnovnite ~ovekovi prava za za{tita na ìvotnata sredina Eden od pove}eto sudski slu~ai kade {to desetina godini pravniot sistem gi ignorira o{tetenite, e slu~ajot od selo Selce, Prilepsko, R. Makedonija. Od ovoj proces moè da se zabeleì vlijanieto na pogolemite profitabilni industriski kompanii, vrz pravniot sistem i op{testvoto. Za àl vo vakvite slu~ai primaren e profitot, na {teta na nedol`noto ~ovekovo zdravje i ìvot: Neposredno do objektite za ìveewe i nad obrabotliviot imot na semejstvoto K.vo s. Selce, e izgraden dalnovod od 400 KV Bitola II, koj vedna{ potoa na 18.11.1996 godina e pu{ten vo upotreba. Po pu{taweto na dalnovodot vo upotreba, semejstvoto K. se soo~uva so zdravstveni problemi. ^lenovite od semejstvoto po~nale da ~uvstvuvaat: hroni~en zamor, tahikardii, pote{kotii so di{eweto, alergii, pe~ewe vo o~ite, trpki po teloto, nervoza i drugo. Po~nale da se àlat do toga{nata Elektrodistribucija (ESM). Eksperti od Elektrodistribucija izvr{ile uvid i tvrdele deka od dalnovodot nema nikakvo {tetno vlijanie. Otkako semejstvoto K. uvidelo deka ne }e moè ednostavno da go re{i ovoj problem i so verba vo pravednosta, pobarale sudska pravna za{tita. Na 15.10.1998 godina so tu`ba P. br. 759/98 po~nat e sudski proces protiv toga{na Elektrodistribucija, od koja se baralo dislokacija na dalnovodot od nivniot imot. Ekspertite od Elektrodistribucija i ponatamu tvrdele deka semejstvoto moè slobodno da raboti pod i do samiot dalnovod bez nikakvi posledici po nivnoto zdravje. Sudijata od Osnovniot sud vo Prilep, pobaral da se izgotvi elaborat. Elaboratot go izgotvile ekspertite od Elektroma{inskiot Fakultet od Skopje i edna privatna kompanija. Vo elaboratot bile opfateni ve{ta~ewa za mo`noto vlijanie na dalnovodot vrz semejstvoto K. Ekspertizata se sostoela vo merewe na magnetnata komponenta i stati~kiot elektricitet od zra~eweto na dalnovodot. Vo ova merewe bil koristen evropskiot standard Genele 50166-1, spored koj Elektrodistribucija tvrdela deka gi ispolnila zakonskite normativi. Vo elaboratot elektri~nata komponenta bila izostavena od analizata, a tokmu taa e naj{tetnata komponenta od ovie izvori na zra~ewa.

118

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Spored analizite prikaàni vo elaboratot, zaklu~eno e deka magnetnata komponenta i stati~kiot elektricitet se vo dozvolenite zakonski standardi i deka od prisustvoto na dalnovodot nema nikakvi opasnosti po zdravjeto na semejstvoto. Za verodostojnosta na nivnite zdravstveni simptomi, sudot od Prilep, pobaral na ~lenovite od semejstvoto K. da im se izvr{at medicinski analizi. Na 10.10.2000 god. analizite gi vr{el sudskiot ve{tak prof. d-r L. L. internist od Klini~ki Centar-Skopje, rezultatite pokaàle stabilna zdravstvena sostojba i ve{takot se proiznesol deka, od prisustvoto na dalnovodot nema opasnost po zdravjeto na izloènite. Iako spored iskazite na B. K. koja vo momentot imala visok krven pritisok 190/120, toj podatok ne bil zemen predvid. Drugata analiza e izvr{ena od strana na sudskiot ve{tak prof. d-r S. A. nevro-psihijatar od Klini~ki Centar-Skopje. Rezultatite od negoviot izve{taj isprateni do sudot ukaùvaat deka semejstvoto K. ima stabilna zdravstvena sostojba i deka postoi mo`nost za nivno simulirawe na simptomite. Dvete medicinski ekspertizi ukaùvaat za stabilno i dobro zdravje kaj izloènite i deka elektromagnetnoto zra~ewe od dalnovodot ne moè da im go naru{i nivnoto zdravjeto. Pod dejstvo na silni ubeduvawa i tvrdewa, semejstvoto K. i pokraj lo{ite zdravstveni simptomi, na nekoj na~in bilo prinudeno da ìvee i da raboti vo tie okolnosti. Za da im se vlee pogolema psiholo{ka sigurnost, Elektrodistribucija prezemala proekt za za{tita na semejstvoto od elektromagnetno zra~ewe. Proektot se sostoel vo nabivawe na ~eli~ni kolci vo zemjata, pod samiot dalnovod i tie gi povrzuvale so dopolnitelni drugi metalni ìci. Vo ovoj slu~aj ekspertite od Elektrodistribucija im tvrdele deka sega imaat napraveno stru~no zazemjuvawe na zra~eweto, a so toa nema da postoi opasnost po zdravjeto na sopstvenicite na imotot. Sopstvenicite na imotot i ponatamu se soo~uvale so istite simptomi kako i prethodno, a nivnoto zdravje se pove}e se naru{uvalo. Vo momentot koga site nivni dokazi za sudot bile nedovolni, spored advokatot D. J. za slednoto ro~i{te sudot vo Prilep planiral da presudi vo korist na Elektrodistribucija. Dokolku se slu~e{e toa, semejstvoto K. treba{e da gi platat site ekspertski, pravni i sudski tro{oci. Spored visinata na tro{ocite koi bile napraveni za neuspe{noto dokaùvawe na {tetnosta od dalnovodot, semejstvoto K. treba{e da go prodadat celiot imot za potoa da moàt da se razdolàt. Vo ovoj slu~aj semejstvoto K. }e ostane{e bez zdravje, imot i ku}a. Pod golem strav i psiholo{ki pritisok semejstvoto K. za stru~na pomo{ se obrati do Son~ev Zrak od Skopje. Po izvr{eniot uvid i delumno merewe, jas zabeleàv deka elektri~nata komponenta e nad dozvolenite vrednosti i deka postoi seriozna zakana po zdravjeto na semejstvoto K. Geomagnetizam i zra~ewe

119

So prigovor do sudot, semejstvoto K. se izbori, za sudot, vo svojstvo na svedok, da povika pretstavnik od Son~ev Zrak. Na sudskoto ro~i{te, po nekolkukratno insistirawe od strana na advokatot, bev povikan da svedo~am. Na ro~i{teto sudikata mi pobara kako svedok soodvetni pismeni dokazi za mojata kompetentnost i mi postavi nekolku pra{awa. Po mojot predlog sudikata prifati Son~ev Zrak od Skopje da izgotvi u{te eden elaborat, odnosno da izraboti kontrolen elaborat. Pobarav dozvola od sudot, Son~ev Zrak da ima pravo vo timot da vklu~i i drugi nadvore{ni eksperti. Kako mo`ni eksperti koi bi se vklu~ile vo ovoj proces, gi poso~iv svoite kolegi od Institutot za kosmi~ki istraùvawa od Bugarskata akademija na nauki od Sofija, (IKI-BAN). Son~ev Zrak od Skopje so IKIBAN od Sofija imaa sklu~eno dogovor za nau~no-tehni~ka sorabotka. Sudikata go odobri toj predlog, dokolku ima potreba da se vklu~at i poso~enite eksperti. Otkako doma{nite eksperti se zapoznaa so proektot, vedna{ odbija da u~estvuvaat, od pri~ina {to treba{e da ja iznesat vistinata nasproti interesot na dràvniot mo}nik. Vo ovoj slu~aj Son~ev Zrak od IKI-BAN pobara da se formira zaedni~ki ekspertski tim. IKI-BAN prifati da zeme u~estvo vo izrabotkata na ekspertizata. Po izrabotkata na ekspertizata se vostanovi deka na prostorot kade {to rabotelo semejstvoto K. vrednostite na elektri~noto pole bea pogolemi od 300% od Evropskite dozvoleni standardi. Dobar del od imotot be{e so intenzitet nad 5 kV/m, a na oddelni mesta elektri~nata komponenta nadminuva{e i nad 20 kV/m. Ovie podatoci od nepoznati pri~ini ne bea staveni vo prethodniot elaborat, tuku samo magnetnata komponenta za koja nema{e posebna zabele{ka. Vo ovoj proces koristeni se ICNIRP standardi a vo planiraweto i izvedbata na dalnovodot, Elektrodistribucija so~uvala nekoi od zakonskite standardi i propisi od EU. Del od tie standardi pretstavuva i rastojanieto od ku}ata do prvoto jaè od 400 kV dalnovod, koe se prepora~uva da bide pogolemo od 30 m. Znaej}i go toj fakt visokonaponskite jaìwa na dalnovodot gi stavile na 31 m od yidot na objektot, iako na gorniot kat na objektot ima terasa koja vleguva vo poleto do 30 m (sl.II.56), a visinata na visokonaponskite jaìwa, bea na okolu 9,36 m visina od Slika II.56. Sostojba na imotot na semejstvoto K. po~vata.

120

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Vo celiot toj proces izostaven e eden vaèn element, a toa e rabotniot prostor. Semejstvoto K. se zemjodelski proizvoditeli i nivnoto rabotno mesto e na celiot toj prostor podolgo i od 12h na den. So izrabotkata na vtoriot elaborat, zabeleàno e deka dvata elaborata ne se protivre~at, tuku istite se nadopolnuvaat, odnosno dodadena e samo vrednosta od elektri~nata komponenta. Otkako elaborat od Son~ev Zrak od Skopje i IKI-BAN od Sofija, stigna do sudijata vo Prilep, sudot pobara na semejstvoto K. da mu se izvr{i povtorna medicinska analiza (ve{ta~ewe). Vo me|uvreme, za àl vo izminatiov period, spored semejstvoto K. ve}e ima rezultati i dijagnozi me|u koi: edno lice po~inalo od mozo~en izliv, drug ~len dobiva mozo~en izliv, alergii, visok krven pritisok, tret ima dobieno dijabetis, mal izliv, visok krven pritisok i drugi dijagnozi, isto taka i drugite ~lenovi od semejstvoto ve}e imaat pretrpeno pomali ili sli~ni dijagnozi. Sega, za dokaùvawe na {tetnoto vlijanie od dalnovodot, pred medicinskite eksperti, semejstvoto K., za àl, priloì bogato medicinsko dosie koe pretstavuva dokaz za vistinata. Istite medicinski ve{ti lica, po medicinskite analizi sega se proiznesoa so sosema sprotivni mislewa od prethodnite. Sega tie prepora~uvaat semejstvoto K. da ne se zadrùva na imotot so dalnovod, zatoa {to toa bilo mnogu opasno po nivnoto zdravje. Medicinskite ve{ta~ewa bea dostaveni do Sudot vo Prilep no se slu~ija drugi neo~ekuvani postapki. Sudikata od Prilep na 26.11.2003 godina izdava presuda br: 759/98 vo korist na tuèniot, a elaboratot od Son~ev Zrak ne go ni spomenuva vo presudata. Predmetot be{e ispraten na vtorostepeniot Sud vo Bitola. Mo{ne vpe~atlivo e toa {to sudijkata od Prilep vo presudata se zadrùva na nebitni elementi, kako na primer: tekstot od obrazloènieto na presudata za neprifa}awe na baraweto od tuìtelite e sveden vo deset strani A-4. Skoro site strani bea so skoro identi~en tekst, no so izmenet redosled na pasusite. Me|u drugoto glavnoto obrazloènie na sudijkata be{e analiza na aparatite so koi bilo napraveno mereweto od strana na Elektroma{inskiot fakultet. Analizata na aparatite be{e pravena bez istite da se vidat, a pomalku da se poznavaat. Po seto ova semejstvoto K. so g.`. br.1024/2004, se obàli do vtorostepeniot Sud vo Bitola. Sudot vo Bitola uvidel vidni nedostatoci, me|u koi i ne podnesuvaweto na noviot elaborat, koj vo deset stranoto obrazloènie ne be{e spomnat. Na 30.03.2004 g. vtorostepeniot Sud vo Bitola donesuva re{enie so koe ja uvaùva àlbata od tuìtelite. Vedna{ predmetot be{e vraten povtorno vo Prilep. Istata sudijka po nekolku sudski ro~i{ta za koi pominaa dve godini, ja uviduva svojata gre{ka i na den 24.03.2006 godina donesuva delumna presuda, so koja na semejstvoto K. treba{e da mu se isplati izvesna ot{teta za pre~ewe na pravoto na sopstvenost. Geomagnetizam i zra~ewe

121

Vedna{ potoa, po svoe barawe sudijkata be{e smeneta od ovoj predmet i be{e nazna~en drug sudija, koj spored negovite postapki dava{e vpe~atok za podgotvenost pravedno da go ras~istuva ovoj dolgogodi{en sudski spor. Za àl na ro~i{teto odràno na 11.11.2008 god. na tuènata strana odnovo im se dozvoluva da vr{at ve{ta~ewe, i toa so Elektroma{inskiot fakultetot od Skopje. Poslednoto ve{ta~ewe e izgotveno od Son~ev Zrak i od strana na Bugarskata akademija na naukite, koja raspolaga so nau~ni instituti i e ~lenka na Evropskiot sojuz. Spored hierarhijata, ne moè revizija da vr{i nau~en odnosno praven subjekt ponizok po hierarhija od prethodnata, vo slu~ajov Akademija koja e ~lenka od EU. Dokolku ima poreba od revizija a nema povisok rang od prethodnata, moè da se proiznese institucija samo so ist nau~en rang. Vo ovoj slu~aj prekr{eni se pove}e pravila, me|u koi i spored hierarhija se pogazuva naj visoka nau~na institucijaakademija na nauki. Vo slu~ajov se kr{at hierarhiskite pravila; - Pred se, predloènata institucija pretstavuva sudir na interesi, po toa {to tie bile involvirani i vo izvedbata na dalnovodot i tie ja izvr{ile prethodnata ekspertiza, pri {to izvr{ile eden vid prikrivawe na glavnata komponenta {to pretstavuva i teòk prestap. Na 23.12.2008 godina od Elektroma{inskiot fakultet pristigna izvestuvawe deka ne raspolagaat so oprema za merewe na elektri~nata komponenta. Istiot sudija od Prilep se obra}a do MANU, da izvr{i povtorno ve{ta~ewe na prisustvoto na elektri~nata komponenta od dalnovodot, iako se znae deka MANU ne raspolaga so Instituti koi moàt da go napravat toa. MANU se oglasil deka ne raspolaga so soodvetna tehnika i kadar. Za da se dobie vo vreme, i mo`nost za dobivawe na sporot, za 14.07.2010 godina zakaàno be{e ve{ta~ewe. Naodot i misleweto go ima izvr{eno dipl.fizi~ar B.S. preku Biroto za ve{ta~ewe, pod br. SV III -64/2010. Merewata na zra~ewata od dalnovodot se izvr{eni vo frekventnoto podra~je od 1Hz - 10 MHz. pri {to ocenile deka zra~eweto od dalnovodot Bitola II od 400 kV na imotot Koneski e vo ramkite na dozvolenoto??? Za àl, ova e samo eden od mnogute slu~ai, so koi se soo~uvaat gra|anite, a nivnata vistina se prinudeni da ja dokaùvaat so posledicite po sopstveno zdravje i po zdravje na svoite najbliski. Milioni lu|e vo svetot rabotat i ìveat vo prostori vo koi ima zasileno prisustvo od tehni~kite izvori na zra~ewa. Od po~etokot na minatiot vek, novite trendovi na razvojot na tehnikata sĂŠ po~esto pretstavuvaat okupatori na ìvotnata sredina. Skoro sekojdnevno ~ovekot e izloèn na ovoj vid

122

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

elektromagnetni izvori na zra~ewa. Re~isi i da nema del na Zemjata kade {to ovoj moderen agresor ne doprel. Istovremeno se ima nametnato vo na{eto sekojdnevie i bez nego te{ko moè da se zamisli sega{niot na~in na ìveewe. Fakt e deka, tehni~kite izvori na zra~ewa pretstavuvaat neophoden del od sovremeniot ìvot. ôve{tvoto se nao|a me|u dva sprotivstaveni fakti, idniot e zavisnosta od elektrotehnikata, a drugiot tokmu od nejzinoto vlijanie, posledicite po sopstvenoto zdravje. Spored toa, vo interes na na{eto zdravje e izgotvuvawe na posebna strategija. Strategijata bi sodrèla nekolku elementi, preku koi }e moè uspe{no da se borime za za~uvuvawe na op{toto zdravje, a istovremeno da gi koristime bl1se prisutni dijagnozite leukemija, maligni i benigni tumori, alergii, dijabetes, namalen vid, migreni, sterilitet i drugo. Uviduvaj}i gi posledicite od ovaj vid na zra~ewe, sĂŠ po~esto se bara pravna za{tita. Me|unarodnite institucii imaat propi{ano standardi za dozvoleno elektromagnetno zra~ewe. Za àl ovie standardi ne se primenuvaat podednakvo nasekade. O{tetenite lica o~ekuvaat pravna za{tita, a sudskite procesi se oddolgovlekuvaat po desetina godini. Za vreme na toj period izloènite pretrpuvaat sĂŠ pogolemi zdravstveni posledici i dokolku ne moàt da ja dokaàt {tetnosta od toa zra~ewe go gubat sudskiot spor. Vo ovoj slu~aj izloènite se soo~uvaat so nevideni {teti, kako po nivnoto zdravje i ìvot taka i po nivniot imot. Ne treba da zaboravime deka mnogute tehni~ki blagodeti datiraat od ponovo vreme. Spored toa, vo idnina treba da se o~ekuvaat mo`ni genetski nus-pojavi. Nam ni se poznati pozitivnite karakteristiki od razvojot na tehnikata, no nedovolno investirame vo nau~no-istraùva~kite proekti za blagovremeno da ja osoznaeme {tetnosta i za{titata od niv. Toa e slabosta na dene{niot ~ovek, poradi koja verojatno }e stradaat i idnite generacii. II.5.2.4. Zakonska regulativa Znaej}i ja opasnosta od elektromagnetnite zra~ewa, me|unarodnite institucii propi{ale zakonski regulativi i standardi na dozvolen intenzitet. Spored ANSI standard, C95.1-1999 od IEEE (USA), potoa spored internacionalnata komisija za za{tita od nejonizira~koto zra~ewe (ICNIRP) i Amerikanskata konferencija na dràvna industriska higiena (ACGIH), dozvolenite nivoa na zra~eweto odnosno maksimalnoto dozvoleno vreme na izloènost na zra~eweto, zavisaat od frekvencija na pri~initelot. Naj analiziranite i so zakon propi{ani standardi se frekfenciite od 900 MHz do 300 GHz, vo ~ie podra~je pripa|aat i telekomunikaciski antenski predavateli (ICNIRP Guidelines). Geomagnetizam i zra~ewe

123

Za civilnoto naselenie, vo rabotnite prostorii, dozvolenoto nivo na zra~ewe za elektri~noto pole iznesuva E dozv.=0,62 kV/m, za magnetnoto pole iznesuva B dozv. = 2,00 mG, a za radio i mikro branovi RF dozv. = 0,10mW/m2. Spored istite standardi, za industriskata frekvencija od 50 Hz dozvolenite nivoa se: za elektri~noto pole E dozv. = 5,00 kV/m, za magnetnoto pole iznesuva B dozv. = 1.000 mG. Proizveditelot na instru mentot Trifield Broadband Meter od SAD, vrz baza na dolgogodi{ni prou~uvawa, do{ol do soznanie deka biolo{kite efekti moàt da se o~ekuvaat na izloènost na zra~ewe so intenzitet za elektri~no pole preku 3,00 kV/m, za magnetno pole preku 1.000 mG i za radio i mikro branovi preku 0,10 mW/m2. Denes pokraj sî poza~e stenosta, sî po~esto se bara pravna za{tita od ovoj sovremen agresor. Me|unarodnite institucii imaat propi{ano standardi za dozvoleno zadrùvawe i prestoj vo prostor so prisustvo na tehni~ki izvori na zra~ewa (sl. II.57 i II. 58), i toa:

Slika II.57. Dozvoleni nivoa na zra~ewe za elektri~no pole

- neograni~eno - za intenzitet do 5 kV/m; - do 180 min - za intenzitet 5-10 kV/m; - do 90 min - za intenzitet 10-15 kV/m; - do 10 min - za intenzitet 15-20 kV/m; - do 5 min - za intenzitet 20-25 kV/m; - nedozvolen pristap bez za{tita za intenzitet nad 25 kV/m. Ova se standardi koi se primenuvaat vo EU, no ne treba da zaboravime deka ne site individui podednakvo pretrpuvaat posledici od izlo`enosta na elektromagnetno zra~ewe po svoeto zdravje.

Slika II.58. Dozvoleni nivoa na zra~ewe za magnetno pole

124

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

II.5.2.5. Kombinirani izvori na zra~ewa Vo kombiniranite izvori na zra~ewa se vklu~eni zra~ewa od pove}e izvori, koi dejstvuvaat istovremeno na ist prostor. Vakvite pojavi mo`e da se sretnat na razni

Stojan Velkoski

lokacii na primer: vo semejni, vo rabotni objekti, na otvoren prostor, kako i vo prevoznite sredstva. II.5.2.5.1. Rabotni prostorii Spored prirodata na iskoristuvawe na prostorot, moè da se konstatira deka kombiniranite zra~ewa naj~esto se sretnuvaat vo rabotnite prostorii. Ovaa konstatacija proizleguva od tamu {to na rabotnite mesta se koristat razni tehni~ki pomagala. Ma{inite i drugite tehni~ki sredstva pri izvr{uvawe na svojata rabota emituvaat elektromagnetni zra~ewa, koi pretstavuvaat seriozna zakana po zdravjeto na izloènite. Opasnosta stanuva u{te pogolema, dokolku na rabotnoto mesto pokraj prisustvoto na tehni~kite izvori na zra~ewa postojat i eden ili pove}e prirodni izvori na zra~ewa. Vo vakvi okolnosti licata moàt istovremeno da bidat izloèni na kosmi~ki, gpz i tehni~ki izvori na zra~ewa, odnosno na kombinirani izvori na zra~ewa. Vo takva sostojba, kaj izloènite za pokratok vremenski period se javuvaat poseriozni zdravstveni posledici. Analizite vrz rabotnite mesta so kompjuteri gi dadoa slednite rezultati: Pove}eto od licata {to rabotea na kompjuteri ~uvstvuvaa hroni~en zamor i glavobolki; Tie {to bea izloèni na kombinirani izvori na zra~ewa od tehni~ki i geopatogeni vidovi za pokus vremenski period imaa pogolemi zdravstveni naru{uvawa; II.5.2.5.2. Analiza na lica izloèni na kombinirani izvori na zra~ewa Na (sl. II. 59) prikaàno e: A) tehni~ki izvor na zra~ewe, B) tehni~ko zra~ewe, V) kosmi~ko zra~ewe, Licata vo takvite okolnosti pretrpele seriozni posledici, od koi maligni i kardiovaskularni zaboluvawa. Ima slu~ai vo koi na tie mesta prethodno rabotele i drugi lica, no prerano po~inale. Isto taka, na (sl. II. 60) prikaàno e kako licata koi rabotele pred kompjuter, a kosmi~kiot jazol A bil naso~en na kompjuterot, del od zra~ewata od kosmi~kiot jazol A, se prenesuvaat (transportiraat) preku tehni~koto zra~ewe B. Vo ovoj slu~aj licata povtorno bile izloèni na kombinirani izvori na zra~ewa iako ne sedele direktno na kombinirani izvori na zra~ewa sepak pretrpele seriozni zdravstveni posledici. II.5.2.5.3. Prevozni sredstva Spored rezultatite od istraùvawata {to gi sprovedov interesen e faktot deka samite prevozni sredstva, koi so svoeto dvièwe razvivaat brzina nad 80 km/h, doa|a do triewe

Slika II.59. K i tehni~ki izvor na zra~ewe

Slika II.60. Tehni~ki so indirekten K izvor na zra~ewe

Geomagnetizam i zra~ewe

125

Slika II.61. Avtomobil vo dvi`ewe

Slika II.62. Avion vo let

na vozdu{nite ~esti~ki so teloto od prevoznoto sredstvo (sl. II. 61 i II. 62) pri {to vo vnatre{nosta se osloboduvaat poliwa so niski frekvencii. Vo ovoj proces ne izostanuvaat tehni~kite elektromagnetni izvori na zra~ewa predizvikani od radarite, primopredavatelite, elektri~nata instalacija {to se koristi za prevoznoto sredstvo i site drugi tehni~ki uredi nameneti za prevoznoto sredstvo. II.5.2.5.4. Avionski prevoz Vo oktomvri 1993 god. vo avion “boing”, od toga{nata aviokompanija ”Meta”, na relacija Skopje-Frankfurt, izvr{iv radiestezisko i tehni~ko merewe, pri {to identifikuvav kombinirano prisustvo na elektromagnetni tehni~ki i prirodni izvori na zra~ewa. Potoa vo nekolku navrati i so drugi avio kompanii be{e izvr{eno istoto merewe i rezultatite bea re~isi identi~ni.

- Za{tita Vo avion od tipot boing, se sprovede za{tita so neutralizatori-transformeri Bio-SPH, pri {to se namali intenzitetot na tehni~kite izvori na zra~ewe i se neutraliziraa prirodnite izvori na elektromagnetni poliwa. Po postavuvaweto na neutralizatorite se zabeleà deka patnicite {to patuvale so avionot bile mnogu pospokojni i porelaksirani. Promenata ja zabeleàl i personalot, bidej}i decata bile posmireni, kako vo tekot na letot, taka i za vreme na sletuvaweto na avionite. II.5.2.5.5. Avtomobilski prevoz Avtomobilskite prevozni sredstva, isto taka so svoeto dvièwe, vr{at triewe na ~esti~kite od vozduhot so prevoznoto sredstvo pri {to vo vnatre{nosta se sozdavaat elektromagnetni poliwa koi negativno vlijaat vrz patnicite.

-Za{tita Avtomobilite moè da se za{titat vo samiot proces prii fabri~kata montaà ili potoa (sl. II. 63) i da se pridonese za izbegnuvawe na nesakani posledici po zdravjeto i ìvotite na voza~ite i patnicite.

Sl. II.63. Bio-SPH montiran vo avtomobil

126

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

II.5.2.5.6. Vlijanie na kristali Kristalite spa|aat vo prirodni vlijanija vo okolinata, no pri prisustvo na elektri~na energija tie mo`at da pripadnat vo kombinirani izvori na ozra~ewa. Po barawe na liceto A. Z. Koe `ivee na adresa ul. Marks i Engels br. 1 vo centralniot del od Skopje na 16. 06. 2007 godina be{e izvr{ena detekcija na stanbeniot prostor. Spored rezultatite od mereweto vo ~etirite spalni sobi, kujnata so trpezarija i vo pogolem Stojan Velkoski

del od dnevnata soba, bea zastapeni gpz. Vo ednata spalna soba pokraj prisustvoto na gpz ima{e i H-jazol, a dvete spalni sobi dopolnitelno bea opfateni i so eden S-roj so mno{tvo aktivni to~ki. Vo dnevnata prostorija, vo koja delumno nema{e gpz, do ju`niot kraen yid, na oddale~enost od okolu 2 m se identifikuvaa pove}e sitni to~ki, koi asociraa na S-roj. Za nedovolno iskusen radiestezist ovaa pojava }e be{e pretstavena kako S-roj, iako krajniot prsten od S-rojot, do novo detektiranata pojava, be{e oddale~en samo 4 m. Vo ovoj slu~aj, od edna strana, poznato be{e deka S-roevite ne moàt da bidat vo tolkava blizina, odnosno na 4 m . Od druga strana, se identifikuvaa mno{tvo to~kesti zra~ewa od po okolu 2 cm so pravilna me|usebna razdale~enost od re~isi 20 cm. Ovie zra~ewa opfa}aa prstenest prostor so Râ&#x2030;&#x2C6;1.5 m i Ă&#x2DC;â&#x2030;&#x2C6; 3.5 m. Me|u drugoto, intenzitetot na ovie to~ki ne se sovpa|a{e so toj na S-roevite, a toa be{e dopolnitelna pri~ina da se zaklu~i deka ne stanuva zbor za S-roj. Vo centralniot del od dnevnata soba, nad identifikuvanite zra~ewa ima{e eden golem kristalen luster, sostaven od mnogu mali bruseni kristali so golemina od 1.5 cm. Malite kristali bea ramnomerno nanièni eden do drug, a svetilkite od lusterot svetea. Vedna{ se projavi somne` za mo`nosta ovoj mo{ne skapocen luster da bide pri~ina za taa pojava (sl. II.64). Otkako doma}inite gi izgasija svetilkite od lusterot, to~kestite zra~ewa vedna{ is~eznaa. Semejstvoto A. Z. sugerira{e deka i koga svetilkite od lusterot ne se zapaleni, koga go koristele leàjot koj be{e postaven tokmu na toa mesto, ~uvstvuvale negativni simptomi, pa duri i se razboluvale. Po 5 minuti od gaseweto na svetilkite od lusterot, pri povtornata kontrola, povtorno se identifikuvaa to~kestite zra~ewa, no so zna~itelno pomal intenzitet. Za da se uverime dali toa {to se identifikuva doa|a od lusterot, toj be{e pokrien so pamu~en ~ar{af i pri povtornoto kontrolno merewe ne se identifikuvaa tie zra~ewa. Potoa so povtorni merewa, ovojpat so otkrien luster, istite zra~ewa povtorno se pojavija. Otkako se postavi Bio-SPH to~kestite zra~ewa is~eznaa. Interesno e toa {to polovina od lusterot be{e na gpz, a polovina na bezbedna lokacija. Treba da se napomeni deka vedna{ pod lusterot na prostor od F=1.5 m bez za{tita, ne se identifikuvaa nitu to~kestite zra~ewa nitu gpz, no po toj bezbednosen krug se identifikuvaa i to~kite i gpz. Se zabeleà deka na dolniot centralen del od lusterot ima kristal so top~esta forma so F=3.5 cm (sl. II.65). Otkako se izvadi kristalnoto top~e, vedna{ pod lusterot na prethodno bezbednata kru`na lokacija se pojavija sitnite to~kesti zra~ewa. Istoto kristalno top~e se postavi na podot od parketot na gpz i pri mereweto se zabeleà deka top~eto go pomestuva gpz za okolu 25 cm strani~no od nego (sl. II.66). Vakvi probi napraveni se i so drugi kristalni top~iwa i vo zavisnost od goleminata na top~eto, varira i opsegot na pomestuvaweto na gpz.

Sl. II.64. Kristalen luster

Sl. II.65. Brusena kristalna topka

Sl. II.66. Kristalno top~e na pod

Geomagnetizam i zra~ewe

127

-Mislewe: Geomagnetnoto pole i gpz, na malite pove}estrano bruseni kristalni elementi, preku odbivawe i prekr{uvawe na branovite od to~kestite zra~ewa, izvr{ile to~kesto prenaso~uvawe vo strogo odredeniot prostor. �� So samoto aktivirawe na svetilkite na lusterot po pat na refleksija, zra~ewata se zasiluvaat. Koga stanuva zbor za idealnite top~esti kristalni formi, tie moàt da izvr{at izvesna disfrakcija na branot od gpz, no, istite ne moè da gi smetame za za{titni sredstva, bidej}i po odreden vremenski period tie moàt da pretstavuvaat i izvori na dopolnitelni negativni vlijanija vo prostorot. -Za{tita Od vlijanieto na nekoi kristali, kako najsoodvetna za{tita se prepora~uva da ne se spie vo blizina na kristalni lusteri i na drugi kristalni formi, koi imaat mo`nost da vr{at prekr{uvawe i emituvaat negativni vlijanija. Isto taka, nivnoto dejstvo moè da se oslabne ako se vo zatvoren prostor ili ako se pokrieni so platno i sli~no. Od eksperimentite se gleda deka neutralizatorot-transformer Bio-SPH mo{ne uspe{no za{tituva i od tie negativni pojavi. Ne site kristali moè da vlijaat negativno na okolinata. Toa zavisi od formite i sostavot na kristalnite elementi koi vo prostorot reflektiraat, prekr{uvaat i prenaso~uvaat negativni vlijanija. Nekoj od niv moè pozitivno da vlijae vo negovata blizina, no za seto toa da se dokaè, potrebni se dopolnitelni nau~notehni~ki analizi.

128

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA III III . [TETNOSTA OD ELEKTROMAGNETNITE ZRA^EWA

a {tetnosta od elektromagnetnite zra~ewa, osobeno od prirodnite izvori na zra~ewa (kosmi~kite i geopatogenite) znaele i najstarite civilizacii. Sekoe zgolemuvawe na konstantnoto geomagnetno pole nad 10% od dadenata geografska {irina pretstavuva anomalno pole. Promenata na konstantnoto pole pretstavuva seriozna zakana za ìviot svet vklu~uvaj}i go i ~ovekot. Izvr{enite analizi pokaàa deka obi~niot gra|anin mnogu malku e zapoznaen so posledicite od tie pojavi. Ne slu~ajno, sadnici na rastenija dehidriraat i se su{at i pokraj uslovite za normalna vegetacija. Ne e slu~ajno i {to stanarite od edna vertikala po~esto se razboluvaat i prerano umiraat, za razlika od tie od druga vertikala, a se vo ist objekt. Seto toa, se u{te }e be{e enigma dokolku ne se napravea studiozni analizi za pri~initelite na tie negativni pojavi. Vo ovie analizi zemeni se vo predvid: vidot na zra~eweto, vremeto na izloènost, polot, starosta, simptomite i posledicite na izloènite. Vo odnos na {tetite {to gi pretrpuvaat sadnicite, izloèni na gpz i kosmi~ki izvori na zra~ewa sledeni se: po~vata, vremenskite promeni, vidot na zra~eweto, tipot na sadnicite, starosta na sadnicite, analiza na razvojot na sadnicite, ranata vegetacija i drugo. Ovie nau~ni studii ja potvrdija tezata deka, anomalnoto elektromagnetno zra~ewe, kako i drugite energetski ~esti~ki vo prostorot imaat golemo vlijanie vrz opstanokot na celokupniot ìv svet. III.1. MO@NI POSLEDICI OD PROMENA NA GEOMAGNETNOTO POLE Sekoja promena na geomagnetnoto pole pretstavuva zakana za ìviot svet. Spored najnovite nau~ni soznanija se smeta deka planetata Zemja pretrpela nekolku promeni na magnetniot pol, pozicijata na magnetniot pol bila izmeneta, jugsever i obratno, toj fenomen se narekuva inverzija, a so toa i intenzitetot na geomagnetnoto pole bilo nekolku pati namaleno. Vo pedesetite godini od 20-ot vek, se pove}e po~nalo da se osoznava za realnosta na geomagnetnata inverzija. Se pretpostavuva deka vo poslednite 10 milioni godini se slu~ile devet inverzii, od koi poslednata bila pred 600-700 iljadi godini. [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

129

Po inverzijata geomagnetnoto pole moè da se namali za tri pati, no se pretpostavuva deka moè i pove}e. Pri nastanuvawe na geomagnetna inverzija i trikratnoto namaluvawe na geomagnetnoto pole, se smeta deka magnetniot {tit bi is~eznal, a son~evoto i kosmi~koto zra~ewe bi dostignale vrednost i nad stotina pati nad normalnata, po {to bi nastapila i ledenata doba. Me|u drugoto, vo toj slu~aj bi se naru{il normalniot biolo{ki razvoj, a so toa bi se dovel vo pra{awe opstanokot na celiot ìv svet na planetata Zemja. Kako posledica od inverzijata na geomagnetnoto pole, na pogolemiot del od ìviot svet, me|u koj i najgolemiot toga{en pretstavnik na ìvotinskiot svet dinosaurusot, nastapil masoven pomor. Po inverzijata po podolg vremenski period se slu~uvaat sozdavawe na novi vidovi od rastitelen i ìvotinski svet (Bajkov, 1998). Vo Rusija na poluostrovot Kam~atka ima istoimena reka, vo ~ija dolina e pronajdena ogromna grobnica, so pove}e stotici mamuti visoki okolu 5 m. Debelite mrazovi od ledenoto vreme, potragata po hrana i toplina, gi naterale severnite slonovi da se zbijat vo poniskite predeli i da si go do~ekaat svojot zaedni~ki kraj. Toa ukaùva na pove}e faktori {to dejstvuvale na Zemjata, na primer: zra~ewa, ledeni periodi, promena na sostavot na atmosferata i dr. Seto toa, pred milioni godini, pridonelo za masovno izumirawe na nekoi vidovi od ìvotinskiot i rastitelniot svet. Postojat i drugi geomagnetni anomalii koi se karakteriziraat so toa {to tie anomalii se od lokalen karakter. Naj~esto tie anomalii poznati kako gpz pretstavuvaat strogo odredeni zoni predizvikani od razni geolo{ki promeni. Sekoja promena na geomagnetnoto pole od konstantnoto, vo (+) ili (-) pretstavuva geopatogeno ili geoanomalno pole. Spored rezultatite od pove}eto istraùvawa {to sum gi izvel, se dokaùva deka i pomalite naru{uvawa na geomagnetnoto pole, {tetno se odrazuvaat vrz celiot ìv svet, vklu~uvaj}i go i ~ovekot. Vo oddelni lokacii geomagnetnoto pole e zgolemeno i za 10%, od konstantnoto za taa geografska {iro~ina a edna od pogolemite takvi oblasti e i poznatata magnetna anomalija vo oblasta Kursk. Ovaa anomalija se protega severozapad - jugoistok od Balti~ko do Azovsko more, a najizrazeno e vo gradot Kursk i toa za ~etiri pati povisoko od normalnoto. Dokolku se zeme vo predvid ~ustvitelnosta na biolo{kite objekti kon fluktaciite na gpz, moè da se zaklu~i deka zgolemenoto gpz ne e bez posledici vo odnos na niv. Vo 1966 god. I.V.Dardimov (Stefanov 1990) vr{i istraùvawe na vlijanieto na gpz vrz zabolenite lica od taa oblast. Rezultatite od istraùvawata pokaàle deka vo taa oblast sporedbeno so drugi oblasti ima poza~esteni psihodepresivni, kardiovaskularni, organski i dr. zaboluvawa. Sli~ni rezultati od istraùvawata dobile i M.P.Travkin i A.M.Kolesnikov (Stefanov 1990).

130

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

III.2. VLIJANIE NA ELEKTROMAGNETNOTO ZRAÊWE VRZ KLETO^NATA FUNKCIJA Od prethodnoto moè da se konstatira deka kletkite pretstavuvaat osnovna ìva struktura preku koja se odviva ìvotot na ~ovekot. Sekoe otstapuvawe od fiziolo{kite konstanti ili naru{uvawe na bioelementite vo organizmot moè da dovede do naru{uvawe na energetskiot bilans i na osnovnite oksidoreduktivni procesi vo kletkite. Vo vakvi slu~ai se naru{uva sintezata na proteinite vo kletkite. Kletkite imaat svoi mehanizmi so koi se odrùvaat opredelen broj na kletki vo tkivata ili po{iroko vo celoto telo. Toa se postignuva na toj na~in {to brojot i rastot na kletkite e kontroliran od faktori na rast koi doa|aat od drugi delovi na teloto. Nekoi od ovie faktori doa|aat so cirkulacijata na krvta, a drugi doa|aat od okolnite tkiva. Nekoi kletki prestanuvaat da rastat ako nema prostor za rastewe. Kletkite prestanuvaat da rastat koga }e se nasobere i najmala koli~ina od nivni sekreti. Goleminata na kletkite e odredena od koli~inata na funkcionalnata DNK vo jadroto. Zna~eweto na DNK leì vo faktot deka taa e sposobna da gi kontrolira drugite materii vo kletkata. Ova go postignuva so pomo{ na genetskiot kod. DNK se nao|a vo jadroto, dodeka vo citoplazmata se odvivaat kleto~nite funkcii. Od ova se gleda deka genite koi se vo jadroto treba da gi kontroliraat hemiskite procesi vo citoplazmata. Ova se postignuva so RNK ~ie sozdavawe go kontrolira DNK od jadroto. So pomo{ na transkripcija na genetskiot kod se prenesuva na RNK informaciite na DNK, a preku nea se kontrolira sintezata na proteinite vo citoplazmata. Genite i nivnite regulatorni mehanizmi go odreduvaat rastot na kletkite. Na ovoj na~in genetskiot sistem ja kontrolira so kakvi karakteristiki }e bide kletkata. Tie odreduvaat dali i koga }e se deli kletkata. Poznato e deka nekoi kletki postojano i neprekinato rastat i se razmnoùvaat, takvi se koskenata srcevina, germinativnite sloevi na koàta, epiteliumot na organite za varewe i nekoi drugi. Vo oddelni tkiva se zabeleùva zabrzan rast i reprodukcija na kletkite dodeka ne se postigne soodveten broj na kletki. Ova se slu~uva vo site `lezdi, koskenata srcevina ili prakti~no vo site tkiva osven vo visoko diferenciranite kletki kakvi {to se kletkite na mozokot. Nadvore{ni i vnatre{ni vlijanija moàt da predizvikaat mutacija ili nenormalna aktivacija na kleto~nite geni koi go kontroliraat rastot i delbata na kletkata. [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

131

Samo mal del od kletkite koi mutiraat vo teloto moàt da predizvikaat sozdavawe na karcinom, zaradi toa, {to mnogu kletki {to mutiraat imaat pomala sposobnost za preìvuvawe. Nekoi kletki {to mutirale gi gubat mehanizmite za kontrola na rastot i razvitokot na kletkite. Imuniot sistem ima sposobnost da gi prepoznae mutiranite kletki i da gi uni{ti. Zatoa ako na nekoj na~in e padnat imuniot sistem se razviva karcinom. Vo ~ove~koto telo se sozdavaat bilioni novi kletki sekoja godina. I pokraj toa {to se prisutni precizni procesi na replikacija na DNK, nekoi kletki po~nuvaat da mutiraat. Mutacijata mnogu struko se zgolemuva ako nekoj ~ovek e izloèn na izvesni fizi~ki, hemiski i biolo{ki faktori. Na prov mesto bi gi stavile jonizira~kite zra~ewa kakvi {to se H-zracite, gama zracite i ~esti~ki od radioaktivni materii. Ovie zra~ewa moàt da go skinat sinxirot na DNK i da predizvikaat mutacii. Na vtoro mesto doa|aat fizi~kite iritacii so pomo{ na postojano silno bombardirawe na razni elektromagnetni branovi so niska i visoka frekvencija koi moè da predizvikaat zabrzano delewe na kletkite, a kolku pobrzo se delat kletkite {ansite za mutacija se pogolemi. Na treto mesto moàt da se vbrojat razni hemiski materii koi imaat sposobnost da predizvikaat mutacija na kletkite. Tie se nare~eni kancerogeni materii. êtvro - prisutna e tendencija vo nekoi semejstva predispozicija za stvarawe na karcinomi. Vo ovie slu~ai mutaciite se mnogu po~esti bidej}i tie se nasleduvaat ili poto~no se prenesuvaat eden ili pove}e mutirani geni. Kaj ovie osobi potrebno e mnogu pomalo vlijanie od pogore navedenite faktori za da se razvie karcinom. Elektromagnetnite zra~ewa, osobeno prirodnite se so niski frekvencii i slab intenzitet koi sporedbeno so povisokite frekfencii, moàt nepre~eno da penetriraat vo ~ovekovoto telo. Na toj na~in tie negativno vlijaat vrz me|ukleto~niot proces, preku naru{uvaweto na osnovniot dvigatel na kleto~nata funkcija, elektri~nata i magnetnata komponenta. Ovoj proces predizvikuva eden vid i naru{uvawe na rezonantnata harmonijata vrz elektromagnetnite polneì vo kletkata osobeno na elektri~nite. Kako sporedbeno na toa, bi go spomenal primerot koga na eden most dozvoleno e i moè da pominuvaat te{ki tovarni vozila, pa duri i tenkovi. Sepak, ne se dozvoluva pominuvawe preku istiot most na vojnici so stroev ~ekor, zatoa {to na toj na~in ~ekorot moè da se sovpadne so rezonancijata na samiot most i toj da se sru{i. Spored ona {to dosega e poznato od stru~nata literatura, vrz osnova na eksperimentalni i klini~ki isleduvawa, elektromagnetnite zra~ewa gi naru{uvaat funkciite na nervniot sistem i na vnatre{nite organi.

132

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Kako {to e poznato, elektri~nite procesi igraat va`na uloga vo ìviot organizam i vlijaat vrz otstapuvawata i naru{uvawata na strukturite na kletkatite. Sekoe otstapuvawe ili naru{uvawe na bioelementarnite normativi na kleto~no nivo pretstavuvaat siguren znak za naru{ena funkcija na kletkata. Biolo{kata kleto~na membrana pretstavuva osnoven funkcionalen i regulatoren del na kletkata. Vo nea se nao|aat glavnite mehanizmi za pretvorawe i predavawe na elektri~nata mikroenergija, od hemiska vo elektri~na. Toa e takanare~eniot receptoren potencijal. Pri tie procesi okolu kletkata se sozdavaat elektromagnetni poliwa i vo zavisnost od vidot i kleto~nata delba na kletkata se odviva kleto~nata razmena (sl. III.1). Primer: crvenite krvni zrnca imaat pozitiven polne` zatoa tie vo krvta se disperzirani vo pravilna suspenzija i ne doa|a do nivno agregirawe (natrupuvawe). I drugite krvni kletki isto se odnesuvaat, so toa {to belite krvni kletki imaat mo`nost da se dviàt, a so toa i da izleguvaat nadvor od krvnite sadovi. Poznato e deka ako kletkite bidat izloèni na prirodni ili tehni~ki elektromagnetni zra~ewa, }e se naru{at oksidoreduktivnite procesi, a so toa }e se popre~at i procesite na sintezata i normalnoto dobivawe energija vo kleto~niot metabolizam. Elektromagnetnite zra~ewa vrz kleto~nata membrana imaat i silno izrazena depolarizira~ka mo}. Rezultatot od toa e naru{ena me|ukleto~na kolaboracija, koja predizvikuva poseriozni zaboluvawa. Vo kletkite kako del od citoplazmata se prisutni pove} e strukturi nare~eni organeli, koi imaat sekoj svoja funkcija. Takvi se endoplazmatskiot retikulum koj igra uloga vo energetskite enzimatski metaboli~ki procesi, Golxiev aparat koj zaedno so endoplazmatskiot retikulum sozdava transportni vezikuli ~ij sekret ovozmoùva da navlezenite materii stignat do endoplazmatskiot retikulum. Vo kletkite se prisutni odreden broj na mitohondrii. Mitohondriite pretstavuvaat kleto~ni energetski centrali. Nivniot broj varira od 100 do nekolku iljadi vo zavisnost od potrebata za energija na kletkite. Mitohondriite imaat dvoslojni lipidno proteinski membrani. Vnatre{nata membrana e nabrana vo vid na polici za da si ja zgolemi povr{inata, a me|u policite se smesteni enzimite so koi od vnesenite energetski materii se osloboduva energija. Oslobodenata energija se koristi za sinteza na ATF (adenozin tri fosfat), soedinenie bogato so energija. Na vnatre{nata membrana, vnatre{nata strana ima receptori za primawe na mehani~ki, elektri~ni, hemiski i toplotni drazbi. Ovie receptori gi primaat drazbite koi idat od vnatre{nosta ili od nadvor i koi predizvikuvaat stimulacija za sozdavawe na energija.

Slika III.1 Kleto~na delba

[tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

133

Drazbite se sposobni preku ovie receptori da go zgolemat metabolizmot za nekolku pati i da dejstvuvaat na jadroto da sozdava pove}e DNK, a preku toa da se replicira (sozdavaat) novi kletki. Spored rezultatite od istraùvawata moè da se konstatira deka vo oddelni vertikali na pove}ekatnicite ima poza~esteni zaboluvawa i smrtnost kaj ènski ili ma{ki pol. Toa se dolì vrz postoeweto na izvesni polariteti na gpz i nivnoto vlijanie vrz sprotivniot pol, koj pak se odviva vrz kleto~no nivo. Seto toa ukaùva na serioznosta na elektromagnetnite zra~ewa vrz opstanokot na celokupniot ìv svet. III.3. PRIÎNITELI ZA POJAVA NA MALIGNI TUMORI (KANCER) Sovremenata medicina vloùva golemi napori vo dijagnostikata i terapevtski metodi na malignite tumori. Za spravuvawe so ovaa sĂŠ poza~estena i seriozna bolest, se vloùvaat ogromni finansiski sredstva, a taa i pokraj {to e poza~estena i ne izbira vozrast i pol. III.3.1. Istraùva~ki proekt za pri~inata od pojava na maligni zaboluvawa Vo Son~ev zrak i vo Institutot GAPE od Skopje pove}e godini se raboti vrz otkrivawe na pri~initelot na ovaa mo{ne seriozna zakana za ~ove{tvoto. Zakanata e sĂŠ poseriozna ako se zemat predvid: na~inot na ìveewe i sekojdnevnata izloènost na tehni~ki, podzemni i kosmi~ki izvori na zra~ewa. Site ovie parametri predizvikuvaat stres vo organizmot, koj se manifestira so hroni~en zamor, bolki po teloto, psihi~ka slabost, me|u koi i pote{ki zaboluvawa. Izraboteni se nekolku nau~no-istraùva~ki proekti, so koi se opfateni pove}e stanbeni i individualni objekti. Utvrdeno e deka kaj 95% od slu~aite na zaboleni ili po~inati od kancer, nivnite kreveti na koi spiele bile izloèni na gpz i kosmi~ki, poedine~ni ili kombinirani izvori na zra~ewa. Rezultatite od istraùvawata pokaàa deka objektite vo koi se pojavile pove}e zaboluvawa ili smrtni slu~ai, osobeno od maligni ili kardiovaskularni bolesti bile izloèni na gore spomnatite izvori na zra~ewa. Spored rezultatite od statisti~kata obrabotka, prose~niot vremenski period na koj bile izloèni bolnite ili po~inatite iznesuva okolu 9 god, od koi naj~esto na kosmi~ki ili kombinirani izvori na zra~ewa.

134

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

- Genetski predispozicii za pojava na maligni zaboluvawa Sledeni se pogolem broj na semejni ìveali{ta, vo koi imalo pojava na maligni zaboluvawa. Rezultatite pokaùvaat deka vo pogolem broj od semejstvata kaj koi se slu~uvale i poza~esteni pojavi na maligni tumori, ìveele vo ist objekt i se smetalo deka toa se dolì vrz genetskite predispozicii. Dokolku retrogradno se analiziraat sostojbite na zabolenite, vedna{ }e zabeleìme deka od kancer po~inale dedo, tatko i sin. Kako taa pojava da se prepi{e na ne{to drugo osven na naslednite genetski predispozicii. No, dokolku vo istite objekti, izvr{ime merewa na elektromagnetni poliwa, rezultatite ukaùvaat prisustvo od poza~esteni kosmi~ki i gpz. Paralelno se sledeni sostojbite na drugite ~lenovi od semejstvata, koi vo raniot svoj ìvot se iselile od analiziranite objekti. Rezultatite od analizite pokaùvaat deka tie lica ìveele na bezbedna lokacija i doìveale dlaboka starost so relativno dobro zdravje. Zabeleàno e deka malignite zaboluvawa ne se prisutni kaj licata vo ovie semejni ìveali{ta, iako so prethodno analiziranite semejstva se vo krvno srodstvo. Sega ovie rezultati ja minimiziraat tezata za genetski predispozicii za pojava na maligni zaboluvawa, tuku pri~inata ja naso~uvaat kon nadvore{ni faktori. - Elektromagneten stres Rezultatite od istraùvawata ne ja otfrlaat medicinskata teza deka kancerot e rezultat na stres, tuku ja dopolnuvaat so toa {to zra~ewata pretstavuvaat seriozen stres na kleto~no nivo. Me|u drugoto ovie istraùvawa istovremeno ja negiraat tezata na nekoi medicinski istraùva~i koi kategori~ki smetaat deka kancerot pripa|a vo genetski zaboluvawa. Kako potvrda za verodostojnosta na novata teza za nastanuvaweto na malignite zaboluvawa, govorat i brojnite eksperimenti napraveni so gluvci i drugi ìvotni, koi po izloùvaweto na gpz i kosmi~ki izvori na zra~ewa preku krvna analiza dobieni se pozitivni tumor markeri. III.3.2. Analiza na {tetnosta od elektromagnetni zra~ewa vo stanbeni objekti Vo izminatite dvaesetina godini analizirani se pove} e stanbeni i delovni objekti vo koi imalo gpz i kosmi~ki izvori na zra~ewa i nivnoto vlijanie vrz zdravjeto na izloènite. [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

135

Slika III.2. [ematski prikaz na objekt so gpz i K-zra~ewe

Vrz osnova na izvr{enite analizi e podgotvena skica za prisustvoto na elektromagnetni, geopatogeni, kosmi~ki i tehni~ki zra~ewa vo stanben objekt (petkatnica vo naselba Karpo{, Skopje) (sl. III.2). III.3.3. Elaboracija na izve{tajot Petkatnica so ~etiri vertikali A), B), V) i G), so vkupno 20 spalni sobi. Pod vertikalata A) na izvesna dlabo~ina, postoi podzemen vodotek (prikaàno vo presek). Od vodotekot se javuva geopatogeno zra~ewe so eden vertikalen bran opfa}aj}i gi 5-te kata od vertikalata A). Od centralniot izvor na zra~ewe kon levo i desno se prostiraat po nekolku strani~ni branovi {irej}i se strani~no vo vid na spektar. Stanarite od vertikala A) se àlat na nenaspanost, hroni~en zamor, revma, nervoza, tahikardii, kamewa vo bubrezi i òl~ka, alergii, migreni. Trojca dobile infarkt, eden po~inal od kancer, a ~etvorica stradaat od visok krven pritisok, nesonica i dr. Vo vertikala B), petti kat, vo stan br. 18, ne gi ~uvstvuvaat spomenatite simptomi, no kaj niv ne se prisutni zasileni geopatogeni ili kosmi~ki zra~ewa. Pod nego, vo stan br.14, liceto A na dolnite ekstremiteti ima pro{ireni veni a pri spiewe vo predelot na nozete e izloèno na gpz.

136

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Na treti kat, vo stan br.10, liceto A ima tumor na prostata i revma, a liceto B dijabetes, nivnata spalna soba se nao|a na gpz. Na vtori kat, vo stan br. 6, liceto A ima artritis i alergija, a liceto B ima nervni zaboluvawa, nivnata spalna soba im e izloèna na gpz. Na prvi kat, vo stan br. 2, liceto A ima migrena i depresija, a liceto B ima cisti na jaj~nici i na bubrezi, spalnata soba im e izloèna na gpz. Vertikala V), petti kat, vo stan br.19, liceto A ima povremeni tahikardii, a liceto B nema posebni problemi, liceto A e izloèno na gpz i e do H jazol. êtvrti kat, vo stan br.15, liceto A, na koj glavata mu bila izloèna na jazol, a nozete delumno na podzemen bran, dobilo mozo~en izliv. Liceto B spie vo blizina na jazol i ima nesonica. êtvrti kat, vo stan br.11, liceto A spie vo geopatogeno zra~ewe, operirano e od kancer na tiroidnata `lezda, a liceto B ima slabi revmati~ni simptomi. Vtori kat, stan br. 7, se nao|a na del od geopatogeno zra~ewe, a licata A i B ~uvstvuvaat nervoza, glavobolki, tahikardii i se le~at od sterilitet. Prvi kat, stan br. 3, licata A i B se so poodminata vozrast, ìveat vo bezbeden prostor i imaat samo povremeni simptomi na revma. Vertikala G), petti kat, vo stan br.19, liceto A vo predelot na gradite e izloèno na S-jazol i gpz. Ima maligen tumor na beli drobovi, a liceto B bilo operirano od benigen tumor na matka i strada od nesonica, a e izlopèno na gpz. êtvrti kat, vo stan br. 16, licata A i B, ìveat vo bezbeden prostor i ne zabeleàle zdravstveni problemi. Treti kat, vo stan br. 12, liceto A ima migrena, a liceto B ima mozo~en izliv i dijabetes, nivnata spalna soba e izloèna na gpz do S jazol. Vtori kat, vo stan br.8, liceto A ima artritis, a liceto B nema zdravstveni problemi, vo toj stan ìveat edna godina, nivnata spalna soba e na bezbedna zona. Prvi kat, vo stan br.4, licata A i B nemaat nikakvi zdravstveni problemi, nivnata spalna soba e na bezbedna zona. Vo dvorot na ovoj objekt ima tri rastenija so zabeleìtelni promeni vo nivniot razvoj (obeleàni so A, B i V). Neposredno do sadnicata A ima kosmi~ki jazol. Na taa strana grankite na drvoto se poslabo razvieni. Sadnicata B e na bezbedna zona i nejziniot razvoj e normalen. Na sadnicata V rastot na gorniot del od grankite e prenaso~en strani~no. Seto toa bi bilo ~udno ako ne se znae deka tokmu do nego koso pominuva eden podzemen bran, prikaàn na slikata. [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

137

III.3.4. Istraùva~ki proekti vo rabotni prostorii Vo procesot na istraùvawe, me|u drugoto opfateni se i rabotnite mesta na gra|anite. Zabeleàno e deka vo oddelni rabotni organizacii koi se nao|aa pod dejstvo na elektromagnetni prirodni ili antropogeni zra~ewa, vrabotenite izloèni na niv pretrpuvaat seriozni posledici. III.3.4.1. Istraùva~ki proekt vo dràvnata Agencija za vrabotuvawe - Vo 1997 godina, avtorot be{e povikan za intervencija vo {alterskata slu`ba na toga{niot zavod za vrabotuvawe. Intervencijata be{e inicirana po povod serioznite zdravstveni posledici koi se pojavile kaj tri od vkupno pette vraboteni vo taa prostorija. Se vospostavi deka site tri lica sedat na gpz i kosmi~ki jazli. Od trite, dve bea so maligni tumori, a ednata be{e zabolena od leukemija. Naskoro dve od niv po~inaa, a tretata ostana pod dolgogodi{na terapija. Pri intervencijata, tie vedna{ pobaraa da se vgradi za{tita vo samata prostorija. Otkako im se postavi eden vise~ki neutralizator-transformer Bio-SPH pa se do 2007 god., vo taa prostorija nema{e nov slu~aj na zabolen, a aparatot be{e vo funkcija. - Vo mart 2009 god., po barawe od direktorkata na Agencijata za vrabotuvawe, vo prostoriite kaj vrabotenite be{e izvr{eno povtorno merewe. Vo {alterskata slu`ba i pokraj postaveniot za{titen aparat se zabeleà i ponatamo{no prisustvo na zra~ewa. Se vospostavi deka istiot ne dovolno funkcionira i deka nekolku godini ne go donele na kontrola. Ima mo`nost za vreme od okolu edna godina istiot da ne funkcioniral, ve}e sega imame povtorno dve vraboteni koi se àlat na zdravstveni problemi i se pod medicinski analizi. - Edna srednove~na èna (vrabotena) se onesvestila na svoeto mesto, a vo momentot na mereweto na prostorijata taa {totuku be{e dojdena od boleduvawe. Na nejzinoto rabotno mesto se konstatira aktiven (K) jazol i gpz. - Vo 1998 godina vo prostoriite na Son~ev zrak dojde edna relativno mlada li~nost, na 35-40 godini. Li~nosta pobara da go izmerime zra~eweto vo negovata kancelarija koja se nao|a{e na prviot kat vo Republi~ki zavod za rabotuvawe. Toga{niot republi~ki zavod za vrabotuvawe, a sega Agencija za vrabotuvawe na RM), koja se nao|a vo naselbata Kapi{tec vo Skopje. Po nekolku dena, se najaviv kaj mladiot gospodin i otidov da gi izmeram prisustvoto na prirodnite i tehni~ki zra~ewa. Vo kancelarijata ima{e dve rabotni biroa, na koi rabotea toj i negoviot kolega koj be{e na sli~na vozrast. Merewata

138

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

pokaàa deka na ednata fotelja ima aktiven K-jazol i gpz, a na drugata fotelja aktiven H-jazol so gpz, a pred niv bea postaveni kompjuteri so postar tip na monitori. Poradi maliot prostor vo kancelarijata nivnite biroa ne moèa da bidat izmesteni. Po napravenata detekcija, im ukaàv na opasnosta od takvite situacii, po {to se poàlija deka ne se ~uvstvuvaat najdobro, pa i zatoa pobarale da se izvr{i merewe na zra~ewata. Me|u drugoto, na dvajcata im be{e posovetuvano da se iselat od kancelarijata ili da postavat neutralizator-transformer Bio-SPH. Tie se soglasija so vtorata varijanta za za{tita, no smetaa deka, dokolku mu se obratat na svojot direktor da pobaraat tro{ocite da bidat na Republi~kiot zavod, deka toa }e im se udovoli. Pomina podolg vremenski period, no ne se javija za da se izvr{i za{tita. Vo oktomvri 2004 god. od Agencijata za vrabotuvawe na RM, oficijalno se javija da se izvr{i analiza na zra~eweto vo site kancelarii. Pri mereweto be{e utvrdeno deka postojat rabotni mesta na koi sedele odreden broj od vrabotenite, a kade {to imalo K, H ili S-aktivni jazli. Pogolem broj od vrabotenite koi sedele podolg period na tie mesta bea so poseriozni zdravstveni naru{uvawa, a nekoi od niv bea i operirani ili po~inati od maligni ili kardiovaskularni zaboluvawa. Pri mereweto zabeleàv deka na prviot kat vo edna mala kancelarija postoi edno biro na koe rabote{e edna srednove~na gospo|a. Vo taa mala prostorija do leviot yid ima{e aktiven H-jazol, a do desniot yid aktiven K-jazol, a celata prostorija be{e vo gpz. Vo toj moment se potsetiv na intervencijata vo 1998 god. i ja zapra{av gospo|ata: kolku vreme rabotite na toa mesto? Taa odgovori deka rabotela nekolku meseci. Povtorno ja zapra{a, dali prethodno vo ovaa kancelarija sedele dvajca mladi kolegi? Taa dade potvrden odgovor i doobjasni deka edniot po~inal od rak (kancer), a drugiot od izliv (iktus). Sostojbata vo prostorijata Ă ja objasniv i na novata korisni~ka i Ă prepora~av soodvetna za{tita. Po izvr{enoto merewe na rabotnite prostorii, i ponatamu rakovoditelite ne prezedoa soodvetni za{titni merki. Vrabotenite koi imaa mo`nost da gi pomestat svoite rabotni biroa toa vedna{ go napravija, dodeka del od drugite vraboteni, kaj koi taa mo`nost be{e neizvodliva, sami si prezedoa za{titni merki. III.3.4.2. Dràvna agencija za privatizacija Od Dràvnata agencija za privatizacija, koja be{e locirana vo strogiot centar na Skopje, be{e pobarano da se izvr{i merewe na elektromagnetnite zra~ewa. Pri mereweto se utvrdi deka rabotnite prostorii se nao|aat na gpz i nekolku kosmi~ki jazli. Na edno rabotno mesto be{e identifikuvan kosmi~ki jazol, pa poradi toa {to jas go [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

139

vodev ova istraùvawe gi zapra{av vrabotenite koj i kolku vreme sedi na ova mesto. Na toa mesto sede{e edna vrabotena na okolu trieset godi{na vozrast, }erka na visok funkcioner vo Vladata na R. M. koja {totuku se omaìla, no se izjasni deka i konstatirale tumor vo mozok. Vo momentot i taa be{e prisutna, po {to vedna{ go dislocira rabotnoto mesto i pobara da se prezemat za{titni merki, no za àl, za nea merkite bea predocna prezemeni. Posle nekolku meseci doznav deka li~nosta po~inala.Vo momentot koga vr{ev ispituvawe doznav deka dvajca koi sedele na drugi mesta, izloèni na zra~ewe, isto taka, ve}e bea po~inati. Vo taa rabotna organizacija potoa bea prezemeni za{titni merki so programata na Bio-SPH. Okolu osum godini po prvi~noto ispituvawe, napravena e kontrola na funkcijata na Bio-SPH, pri {to kaj vrabotenite be{e utrvrdeno deka, vo izminatiot period nema novi zaboleni ili smrtni slu~ai. III.3.4.3. GP Mavrovo Pred 10 godini vrabotenite od GP Mavrovo pobaraa vo nivnite rabotni prostorii da se izvr{i merewe na prisustvoto na elektromagnetno zra~ewe. Pri ispituvaweto na prostoriite na arhitektonskoto biro, koi bea locirani vo n. Aerodrom, se vospostavi deka celiot prostor e vo gpz vo kombinacija so kosmi~ki jazli. Vo golemata sala, kade {to rabotea pove}e arhitekti, eden od niv sakaj}i da se po{eguva, re~e deka kaj nego nema nikakvi zra~ewa i deka istite se odbivale od nego. Vedna{ potoa pri moeto istraùvawe se detektira deka tokmu na negovoto biro, pokraj gpz postoi i aktiven K- jazol. Znaej}i gi simptomite od ovoj vid na izloènost, go zapra{av {egaxijata, dali dodeka raboti ~uvstvuva zamor i mu se prispiva. Vo istiot moment ostanatite negovi kolegi po~naa glasno da se smeat i go potvrdija odgovorot na pra{aweto. Go zapra{av vraboteniot, kolku vreme sedi na toa mesto, a toj odgovori deka na toa mesto e okolu 4 meseci. Povtorno avtorot go zapra{a, koj rabotel prethodno na istoto rabotno mesto i kade e sega? Vraboteniot odgovori deka na prethodniot kolega za vreme na rabota na rabotnoto mesto mu se slo{ilo i dodeka go prevezuvale kon bolnica, no na pat kon bolnica po~inal. Otkako ja sfati serioznosta na problemot, istiot {egaxija mu prijde na svojot direktor i go zamoli vedna{ da prezeme soodvetni za{tini merki ili toj }e dade otkaz od rabotnoto mesto. Vo site prostorii od taa rabotna organizacija se prezede za{tita so programata Bio-SPH. Do denes nemame nikakvi soznanija za nekoi poseriozni zdravstveni naru{uvawa kaj vrabotenite.

140

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

III.3.4.4. Fond za PIOM Pred skoro vreme, od Fondot za PIOM vo oddelenieto za komisii za ocenka na rabotna sposobnost, koi se smesteni vo n. Taftalixe, pobaraa da se izvr{i ispituvawe na nivnite prostorii. Rezultatite od ispituvaweto pokaàa deka skoro site prostorii bea pod dejstvo na gpz, a se zabeleà i prisustvo na nekolku kosmi~ki jazli. Otkako se lociraa rabotnite mesta so kriti~ni lokacii, vrabotenite informiraa deka tokmu na tie mesta sedele nivni kolegi koi ve}e bea po~inati. Vo poslednite tri godini imalo {est smrtni slu~ai na vraboteni doktori. Site bea po~inati od maligni zaboluvawa, i toa: Liceto d-r. L. B. na 50-godi{na vozrast po~inal od kancer na bubreg, a okolu {est godini rabotel na gpz i kosmi~ki jazol. Liceto d-r. F. B. po~inalo na 49-godi{na vozrast. Sedela pet godini na kosmi~ki jazol i gpz, a po~inala od kancer na debeloto crevo. Liceto d-r. V. V. po~inalo na 40-godi{na vozrast, okolu 9 godini sedelo na kosmi~ki jazol i gpz, a po~inalo od kancer na jajnik. Liceto d-r. G. Q. po~inalo na 61-godi{na vozrast od kancer na jajnik, a 19 godini rabotela na gpz. Liceto d-r. M. J. po~inalo na 60-godi{na vozrast od malignitet. Na leviot del od negovata foteqa be{e identifikuvan kosmi~ki jazol, a liceto se razbolelo od kancer na leviot kolk. Na toa rabotno mesto sedel okolu {est godini. Liceto d-r. V. N. po~inalo na 55-godi{na vozrast od izliv na mozok, a na gpz sedelo okolu 20 godini. Kaj vrabotenite od ova oddelenie postojat pove} e zdravstveni naru{uvawa, od koi poza~esteni se kardiovaskularnite i malignite zaboluvawa. Vakvi istraùvawa imame napraveno i vo drugi rabotni organizacii, pri {to, kade {to bilo utvrdeno prisustvo na zra~ewe, zdravstvenite posledici na izloènite bile skoro identi~ni. III.4. SIMPTOMI KAJ IZLO@ENITE LICA Od pri~ina {to elektromagnetnite zra~ewa imaat silna depolarizira~ka mo} na kleto~no nivo, koe doveduva do naru{uvawe na natrium-kaliumovata pumpa, normalno e deka }e ima i propratni simptomi sĂŠ do ponatamo{ni posledici po zdravjeto na izloènite. Koga i koi posledici }e se pojavat zavisi od vidot i od intenzitetot na zra~eweto, vremeto na izloènost, genetikata i od drugi faktori. [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

141

Naj~esti simptomi kaj izloènite se: pri stanuvawe od spiewe ~uvstvuvaat nenaspanost, glavobolki, tahikardii, imaat nesonica ili teòk son, hroni~en zamor, se potat i ~uvstvuvaat bolki po teloto i dr. Lu|eto {to se izloèni na gpz i/ili kosmi~ki izvori na zra~ewa, a ne se podvi`ni i se prinudeni da miruvaat, mnogu pobrzo dobivaat bronho-pnevmonija, dekubitus i drugi bolesti. Na rabotnite mesta lu|eto ~esto imaat glavobolki, vrtoglavica, zamor i slaba psihofizi~ka koncentracija, pa ako rabotat vo proizvodstvo (so ma{ini), mo`ni se nesakani povredi. III.5. POSLEDICI KAJ @IVOTINSKIOT SVET OD PRIRODNI IZVORI NA ZRAÊWA Nekoi vidovi od ìvotinskiot svet, za prestoj gi odbiraat tokmu gpz ili kosmi~ki izvori na zra~ewa. Takvi se: zmiite, bufovite, ma~kite i drugi vidovi ìvi organizmi me|u koi i ~lenkonogite, koi imaat sozdadeno svoj soodveten odbranben sistem potpomognat od vidot na krznoto, struktura na koàta i dr. Za razlika od niv poznato e deka drugiot ìvotinski svet reagira na gpz, Kosmi~ki i kombinirani izvori na zra~ewa. @ivotinskiot svet koj e izloèn na tie izvori na zra~ewa, pretrpuva sli~ni posledici kako i lu|eto. Za {tetnosta od prirodnite izvori na zra~ewa se napraveni pove}e nau~ni studii verificirani so referenci i atesti, eden del prikaàni vo prilozite. Vo istraùvawata so krupen dobitok opfateni bea nekolku farmi. Rezultatite pokaàa deka kravite koi bea izloèni na elektromagnetni prirodni zasileni poliwa, za dva-tri meseci se razboluvaa i umiraa, naj~esto od maligni bolesti, {to ne be{e slu~aj so kravite koi bea smesteni na bezbedna lokacija ili za{titeni, na samo nekolku metri od izloènite. Ovie istraùvawa ja potvrdija tezata deka za pojavata na malignite zaboluvawa ne se vinovni samo genetskite predispozicii, psiholo{kiot stres ili ishranata (iako site tie faktori moàt da vlijaat vrz zdravjeto). Vo konkretniov slu~aj se potvrdi {tetnoto vlijanie od prirodnite elektromagnetni izvori na zra~ewa i vrz ìvotnite. Poznato e toa deka ìvotinskiot svet vklu~uvaj}i go i ~ovekot imaat vroden instikt i senzibilitet so ~ija pomo{ gi izbegnuvaat gore spomenatite izvori na zra~ewa. Decata vo porana vozrast gi ~ustvuvaat tie zra~ewa i pri spiewe gi izbegnuvaat tie lokacii. Znaej}i go toj fakt, starite narodi pri izborot na lokacii za gradba na objekti, naj~esto go koristele instinktot na ìvotnite.

142

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

III.6. POSLEDICI OD PRIRODNI IZVORI NA ZRAÊWA KAJ RASTITELNIOT SVET Rezultatite od brojnite istraùva~ki proekti ukaùvaat deka i rastitelniot svet kako i ìvotinskiot, pretrpuva seriozni posledici od izloènosta na prirodnite elektromagnetni zra~ewa. Zabeleàno e i deka, razli~ni vidovi na sadnici izloèni na zra~ewa razli~no reagiraat. Sadnicite so meka struktura na stebloto pobrzo dehidriraat, a kaj sadnicite so poìlava struktura, se pojavuvaat izrastoci vo vid na tumori na steblata, od koi potoa i tie prerano dehidriraat. III.6.1. Istraùva~ki proekt so kanadski topoli Vo ovoj proekt nabquduvani se pove}egodi{ni rastenija, kanadski topoli na ul.Ivo Lola Ribar vo naselbata Kozle Skopje. Spored rezultatite od istraùvawata zabeleàno e deka sadnicite {to se nao|aat na gpz ili na kosmi~ki izvori na zra~ewe, vo rana prolet imaat zabavena vegetacija (sl. III.3). Vo slu~aj dokolku ranite proletni denovi se so zgolemena temperatura, ~esto se slu~uva izloènite sadnici da dehidriraat. Dokolku na mestoto na eden drvored, presekuva gpz, gletkata na razli~nata vegetacija, vo rana prolet e vpe~atliva. - Metodologija na rabota: - izvr{ena e detekcija na lokacijata kade {to bea zasadeni sadnici od ist rasad i Slika III.3. Zabeleìtelno docnewe na ranata vegetacija vo predelot so gpz so ista starosna sostojba; - od istiot rasad izvr{eno e izdvojuvawe na dve grupi na sadnici a) i b); - izvr{eno e obeleùvawe na sadnicite: a) koi bea na gpz i na sadnicite, b) koi bea vo neposredna blizina, no na bezbedna lokacija. Od nabquduvanite sadnici se dobieni slednive rezultati: Grupata a) vo ranata prolet mnogu podocna se bude{e so vegetacijata otkolku grupata b). Grupata a) zabeleìtelno be{e ponerazviena so granki i listovi otkolku grupata b). Pri naglo zgolemuvawe na temperaturite vo rana prolet, grupata a) vremenski zaostanuva{e so ranata vegetacija i poza~esteno se javuva{e dehidracija na grankite, kako i na celi sadnici. Zabeleàno e deka dehidracijata na sadnicite od grupa a) se javuva od stranata na doa|aweto na branot, odnosno od pravecot na negovoto dvièwe. [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

143

Vo ovoj slu~aj ne va`at pravilata za dehidracija na steblata od severnata strana, kako {to e voobi~aeno poradi zimskite niski temperaturi i severniot veter. Vo nivna neposredna blizina se zabele`ani sadnici na ~ija lokacija ima{e kosmi~ki jazli. Istite sadnici ve}e bea celosno dehidrirani (sl.III.4). Zaklu~ok:

Slika III.4. Dehidrirana topola od J-Z strana koja e na gpz

Od ovoj proekt moè da se zaklu~i deka pove}e godi{nite sadnici koi se na gpz i kosmi~ki jazol pretrpuvaat seriozni posledici, skoro identi~no kako i ìvotinskiot svet.Toa moè da se tretira i kako biolo{ki indikator za postoewe na gpz na otvoren prostor. Pri potreba od izbor na stan za ìveewe ili lokacija za izgradba na objekt, biolo{kata analiza moè pravilno da ne naso~i vo taa namera.

III.6.2. Istraùva~ki proekt so bagremi Nabquduvani se dve grupi na sadnici A i B vo neposredna blizina, od poìlava struktura od ist rasad i ista starosna sostojba. Sadnicite od grupa a) bea izloèni na geopatogeni zra~ewa, od koi nekoi bea dopolnitelno opfateni so kosmi~ki jazli. Drugata paralelno nabquduvana grupa na bagremovi sadnici grupa b) bea na bezbedna lokacija i vo neposredna blizina na sadnicite od grupata a). Steblata koi bea na gpz i kosmi~ki jazol pokraj toa {to slabo se razvivaa, zaostanuvaa vo ranata proletna vegetacija, nivnite stebla bea so mnogu tumorozni promeni (sl. III.5 i III.6 slikani vo 1995 g.). Slika III.5. Slika III.6. Po 5 godini, na sl.III.7. moè da se zabeleì deka Sadnica na bezbedno Sadnica so tumori a sadnicata so mno{tvo tumori ne postoi pove}e, a na i sadnica na zra~ewe se nao|a na kosmi~ko nejzino mesto ve}e ima nova sadnica. Dodeka pak, drugata zra~ewe sadnica od sl. III.5. (bez tumori) koja se nao|a na bezbedna zona i ponatamu postoi bez posebni znaci na o{tetuvawe. Zaklu~ok: Simptomite kaj pove}egodi{nite sadnici od poìlava struktura, koi se izloèni na prirodni zasileni zra~ewa, vo ranata prolet skoro identi~no se pojavuvaat kako i kaj prethodnite. Posledicite kaj ovoj tip na rastenija naj~esto se so mno{tvo tumori prosledeni so zadocnuvawe na ranata vegetacija, naezda na gadinki se do predvremena dehidracija. Slika III.7. Istata lokacija po 5 godini, no bez sadnicata so tumori

III.6.3. Istra`uva~ki proekt za komparativno sledewe na dve sadnici

Za ovoj proekt nabquduvani se dve stebla (lipi) od ist vid i rasad so ista starosna sostojba A i B. Sadnicata A e na bezbedna zona, dodeka sadnicata B, koja e vo neposredna blizina

144

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

do taa sadnica e slu~ajno posadena na (K) jazol i gpz (sl. III.8. napravena vo april 2001g.). Se zabeleùva deka prvoto steblo (A), koe e na bezbedna zona, ima normalna vegetacija i normalen razvoj, dodeka drugoto steblo(B), koe e izloèno na geopatogeno i na kosmi~ko zra~ewe, zaostanuva vo razvojot i docni so vegetacijata vo rana prolet. Zaklu~ok: Od ovoj proekt moè da se zabeleì razlikata vo razvojot pome|u stebloto A) i stebloto B), odnosno kaj stebloto A) vegetacijata e normalna, dodeka pak kaj stebloto B) vegetacijata docni, a sadnicata stagnira so nejziniot razvoj. III.7. PRIÎNI ZA POJAVA NA CRNITE TO^KI NA KOLOVOZITE

Slika III.8. A B Sadnica na bezbedna zona Sadnica na gpz i K - jazol

Istraùvani se avtopati, kade {to postojat {iroki geopatogeni zra~ewa, so dopolnitelni kosmi~ki ili tehni~ki izvori. Iako na pogolem broj od tie mesta preglednosta i tehni~kite karakteristiki bea vo zadovolitelna sostojba, sepak ima obele`ja so crna to~ka. Rezultatite od istraùvawata pokaàa deka tokmu na takvi lokacii ima zasileni kosmi~ki i gpz. Vo razgovor so voza~i, koi na takvi mesta imale soobra}ajni nezgodi, tie se proiznesoa deka vo tekot na vozeweto oddedna{ ja izgubile kontrolata nad voziloto i ne bile svesni za ponatamo{noto slu~uvawe. Poznato e deka na oddelni lica vo oddelni periodi vo tekot na denot bioritamot im e namalen, a deka se ~ustvitelni na elektromagnetni zra~ewa. Vo vakov slu~aj pri navleguvawe vo zona od zra~ewe, mnogu lesno moè na voza~ot da mu se namali psihofizi~kata koncentracija, a so toa i da ja izgubi kontrolata nad voziloto. Toa e i edna od pri~inite za poza~estenite soobra}ajni nesre}i i na ista lokacija. Vo javnosta takvite lokacii na kolovozite gi proglasuvaat za opasnost od nepoznati pri~ini i gi obeleùvaat kako crna to~ka.

- Za{tita Za{titata od vlijanieto na gpz vrz psihofizi~kata i zdravstvena sostojba na voza~ite mo`e da se izvr{i na dva na~ina i toa: a) vgraduvawe na soodvetna za{tita vo voziloto; b) za{tita na takvite lokacii od kolovozite so soodvetni neutralizatori transformeri koi so sigurnost mo`at da izvr{at soodvetna za{tita. [tetnosta na elektromagnetnite zra~ewa

145

146

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA IV IV. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO PRAKTIKATA

amoto ime detekcija doa|a od latinskiot zbor detectio {to zna~i otkrivawe, odnosno tragawe ne{to so pomo{ na pomagala (uredi). Za postoeweto na zra~ewata vo prirodata znaele i najstarite narodi. Mo`ebi vo prvo vreme zra~ewata bile otkrivani na primitiven na~in, no vo sekoj slu~aj korisen za lu|eto. So otkrivawe na zra~eweto se zanimavale i najstarite civilizacii. Metodite za otkrivawe na zra~ewata mo`e da gi podelime na: tradicionalna metoda i nau~notehni~ka (sovremena) metoda. Do sega se konstruirani mno{tvo tehni~ki sredstva i metodi so koi se vr{at razni detekcii i analizi na zra~ewata. IV.1. TRADICIONALNA METODA NA DETEKCIJA RADIESTEZIJA Tradicionalnata metoda na detekcija se vika radiestezija, samite pomagala - radiesteziski pomagala, a lu|eto {to ja vr{at ovaa rabota se narekuvaat radiestezisti. Imeto radiestezija e dobieno od latinskiot zbor radiare-zra~ewe i anti~kiot zbor aisthanomai-~uvstvuvam, {to zna~i deka detekcijata so pomo{ na radiesteziskite pomagala se vr{i preku ~ove~kiot organizam, odnosno ~ovekovoto elektromagnetno pole, poznato kako aura. Radiestezijata pretstavuva osnova na dene{nite sovremeni tehni~ki dostignuvawa vo detekcijata. Detekcijata na elektromagnetnite prirodni {tetni poliwa se vr{i so pomo{ na instrumenti i pomagala, koi reagiraat na niv. Instrumentite so koi se vr{i detekcijata go koristat ~ovekovoto biolo{ko elektromagnetno pole i reagiraat pri detekcijata na prirodnite elektromagnetni poliwa. Funkcijata na instrumentite, me|u drugoto, zavisi i od ~ovekoviot elektricitet (energetsko pole), psihofizi~ka zdravstvena sostojba, senzibilitetot i od samata obuka. Za da se bide uspe{en radiestezist, neophodno e da se poseduva: - priroden senzibilitet; - pravilna obuka; - teoretsko znaewe; - dobro psihofizi~ko zdravje; - samodoverba; - pravilno koristewe na soodvetni pomagala i instrumenti. Primena na radiestezijata vo praktikata

147

Te{ko e da se odgovori od koga e prisutna radiestezijata, iako pronajdenite zapisi datiraat od 2590 g.p.n.e. Starite civilizacii so pomo{ na tradicionalni instrumenti istraùvale: vodi, rudi, minerali i drugo (sl.IV.1). Seto toa ukaùva deka starite narodi uspe{no se sprotivstavuvale na opasnostite od prisutnite zra~ewa so najsigurnata metoda - izbor na zdravi lokacii za ìveewe.

Slika IV.1. Detekcija na minerali i rudi vo postarite civilizacii so pomo{ na ~aporo{ki

Vo prethodnite ~etiri, pet veka, osobeno vo 18 i 19 vek, brziot tehnolo{ki razvoj vo svetot pridonese radiestezijata da pretrpi izvesna stagnacija i unazaduvawe vo svojot razvoj. Po izvesen vremenski period, zabele`ana e napravenata gre{ka i sega re~isi ne postoi zemja vo koja radiestezijata ne se primenuva ili prou~uva.

Spored nekoi pretpostavki, lulkata na modernata radiestezija e Venecija, od kade vo 19 vek povtorno po~nuva da se {iri vo Evropskite zemji i SAD, kade i deneska i se posvetuva golemo vnimanie, kako od nau~en, taka i od prakti~en aspekt. Za taa cel, formirani se geobiolo{ki i drugi nau~ni instituti, sindikati na radiesteziski zdruènija i drugi formi, vo koi se prou~uva i profesionalno se primenuva radiestezijata. Vpro~em, ne se odràl kongres na parapsihologija na koj ne se odbeleàni fenomenite, osobeno od oblasta na radiestezijata. Radiestezijata aktivno se primenuva vo geobiologijata, hidrogeologijata, arheologijata, ovo{tarstvoto, zemjodelieto, tradicionalnata medicina, ekologijata, sĂŠ po~esto se koristi i pri izborot na zdrava hrana i sl. Od seto toa moè da se zaklu~i deka radiestezijata moè da se koristi vo sekojdnevieto na ~ovekot. Napraviv pove}e nau~noistraùva~ki proekti, od koi i detekcija na elektromagnetno pole na mesta kade {to imalo ili sĂŠ u{te ima stari urbani naselbi, crkvi i manastiri. Rezultatite od istraùvawata pokaàa deka re~isi site stari naselbi i hramovi vo Republikava se na bezbedni lokacii. Proektot gi potvrdi soznanijata deka starite narodi na ovoj prostor znaele da gi izbiraat zdravite i bezbedni lokacii za ìveewe. Moè da se zaklu~i deka i pokraj toa {to mnogumina od nas, svesno ili ne, ne ja percepiraat ili ja negiraat neophodnosta od radiestezijata, sepak taa bila i }e ostane segment na kulturata na na{eto ìveewe.

148

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

IV.2. RADIESTEZISKI SENZIBILITET Vo raznite sferi na profesionalnata rabota, kako {to se muzikata, slikarstvoto, sportot, naukata i sli~no, svojstven e poimot nadarenost, senzibilitet ili ~uvstvitelnost. Isto taka i vo oblasta na radiestezijata, golema uloga igra prirodniot vroden senzibilitet. Prirodniot senzibilitet so posebni kontinuirani ve`bi, metodi i tehniki, moè da se nadgraduva. Toj sporedbeno so ve{ta~ki steknatiot senzibilitet e podolgotraen i poizrazen. Ima i slu~ai koga postoi èlba i se primenuvaat site metodi za obuka, no nema rezultati. Toa ukaùva deka organizmot, odnosno duhovnoto i materijalnoto telo, kako edna celina, ne e vo mo`nost da funkcionira radiesteziski, po {to liceto bi trebalo da se otkaè od namerata. Senzibilitetot, moè da se meri na pove}e na~ini i so pove}e tehni~ki uredi koi moàt da se podelat na: - empiriski; - nau~no-tehni~ki. Od empiriskite metodi i pomagala moè da se spomnat raznite dijagrami, pomagala i tehniki. Od niv najpoznato e mereweto so radiesteziskite ni{ala so ~ija pomo{ se ot~ituvaat oscilacii ili krugovi. Najdobri rezultati se dobivaat so ot~ituvaweto na oscilaciite osobeno od tristepenoto ni{alo STO-M. Prose~nite oscilacii iznesuvaat 100, a kaj li~nostite so zgolemen senzibilitet 200. Sekoj {to e so nad 50 oscilacii, moè po pat na soodvetni ve`bi da postigne dobri rezultati. Nau~no-tehni~kite metodi i sredstva, koi se koristat za merewe na radiesteziskiot senzibilitet, sé pove}e stanuvaat po atraktivni i po verodostojni. Senzibilitetot moè uspe{no da se otkrie (meri) so pomo{ na “auravizion” tehnika koja preku bojata i izrazenosta na energetskata obvivka (aura) na ~ovekot moè da se proceni izrazenosta na senzibilitetot. Merewata na radiesteziskiot senzibilitet vo “Institutot GAPE “ vo Skopje, se vr{i i so pomo{ na “skin-tok “ tehnika.

IV.3. PODELBA NA RADIESTEZIJATA Spored iskustvoto vo praktikata, radiestezijata mo`e da ja podelime na: a) mentalna radiestezija; b) fizi~ka radiestezija.

a) Mentalnata radiestezija (teleradiestezija) . Toa pretstavuva tehnika i metoda za koja ne postoi vremenska i prostorna granica, a vo javnosta e poznata i kako teleradiestezija. Metodata se primenuva koga radiestezistot e fizi~ki oddale~en od celta ili se istra`uvaat slu~ki od minatoto. Primena na radiestezijata vo praktikata

149

Mentalnata radiestezija naj~esto se koristi so pomo{ na karta, slika ili predmet od istra`nata cel i dr. Vo praktikuvaweto so mentalna radiestezija postojat bezbroj uspe{ni rezultati na primer: Vo Kuvajt so pomo{ na mentalna radiestezija na topografska karta otkriena e podzemna geo-elektromagnetna anomalija. Dopolnitelnite satelitski geomagnetni analizi ja potvrdija geo-elektromagnetna anomalija. Ova ni ukaùva deka geografskata oddale~enost ne pretstavuva problem vo otkrivaweto na geoanomalijata. Isto taka, so pomo{ na teleradiestezija preku skica od objekt, moè da se detektiraat {tetnite zra~ewa. Teleradiesteziski istra`ni metodi, moè da se napravat i ako radiestezistot vizuelno se potsetuva na prethodno viden i poznat predmet ili prostor, (bez razlika na koj del od zemjinata topka se nao|a). Na ovoj na~in moè da se dobijat soodvetni informacii za odredeno lice, predmet ili prostor, no sepak, posigurno e ako istraùvaweto se vr{i na samoto mesto. Eve kako ja objasnuvam ovaa nedovolno poznata, na prv pogled neseriozna metoda za detekcija. ôvekot kako individua poseduva i drugi energii od suptilen karakter za koi i ne e dovolno svesen, kako {to se, telepatijata, emotivnosta, mislata, telekineza, duhovnata molitva i sl. Liceto {to ja izrabotuva kartata nesomneno, nesvesno ja prenesuva energetskata vrednost od taa lokacija nanesuvaj}i ja na hartija. Nezavisno od toa kolku pati potoa taa karta e preslikuvana, energetskata vrednost poodelno se prenesuva na sekoj od tie primeroci. Spored toa, na iskusniot radiestezist ne mu pri~inuva posebni pote{kotii da preku hartijata (kartata), dojde do celta koja mu posluùva kako telefonot za prenos na radiobranovite. Za teleradiestezijata ima eden i edinstven metod za dobivawe poprecizni i pravilni informacii, a toa e - silna vizualizaciska sposobnost: - neutralnost, - ograduvawe od emociite i prethodnite soznanija, Istite preduslovi vaàt za celiot proces na radiesteziskata primena vo praktikata. Koga radiestezistot raboti treba da bide otsuten (izoliran) od slu~uvawata okolu sebe i da se stavi vo uloga na nezavisen istraùva~. Se smeta deka, koga }e se postigne taa sostojba, postignat e pogolem del od primenata na radiestezijata vo praktikata. b) Fizi~ka radiestezija. Fizi~kata radiestezija pretstavuva detekcija so radiesteziski pomagala i instrumenti, koja se izveduva na samoto mesto. Ovoj tip na radiestezija e najsoodveten i najprecizen i zatoa prvenstveno nemu mu se oddava vnimanie.

150

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

IV.4. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO HIDROGEOLOGIJATA Radiestezijata pretstavuva edna od prvite metodi koi bile primeneti za iznao|awe na podzemnite proto~ni vodi. Radiesteziskata primena za nao|awe podzemna voda za piewe vo praktikata dava dobri rezultati. So primena na radiesteziski metodi za potraga po voda, vo praktikata ima mo{ne pozitivni rezultati, no ne treba da se izostavat i brojnite pogre{ni lokacii za koi bile potro{eni golemi investicii za kopawe ili za dup~ewe bunari.

- Slu~aj Vo 1992 g. treba{e da se sprovede hidrogeolo{ki istraùva~ki proekt za vodosnabduvawe na edno strumi~ko selo. Proektot go dogovori d-r Georgi Kotevski, profesor, doktor po hidrogeologija, poznat me|unaroden specijalist, avtor na hidrogeolo{kata karta na porane{na Jugoslavija i avtor na hidrogeolo{ka i termalna karta na R. Makedonija, kako i ekspert od Obedinetite Nacii. Vo proektot u~estvuva{e i g-din \or|i @ogoski, diplomiran inèner, poznat geofizi~ar. Od istra`niot atar, g-din @ogoski me snabdi so topografska karta M =1:25.000. So pomo{ na teleradiesteziska obrabotkata na kartata, gi poso~iv mo`nite lokacii od podzemnite anomalii na koi treba{e da se izvr{i istraùvaweto na podzemni vodoteci. D-r �� Kotevski ne be{e dovolno zapoznaen so radiestezijata (osobeno so teleradiestezijata). Za vreme na patuvaweto od Skopje za Strumica, vo nevrzan razgovor, koristej}i ja teleradiestezijata na d-r Kotevski mu poso~iv kade bi trebalo da gi istraùvame podzemnite vodoteci, potenciraj}i deka edinstveno }e bide potrebno tie indikacii da se potvrdat so geofizi~ki elektrosondirawa. Na toa d-r Kotevski reagira{e i ne poveruva vo verodostojnosta na ovaa metoda. Geofizi~kite elektrosondirawa bea izvr{eni na nekolku to~ki vklu~uvaj}i ja i taa {to be{e poso~ena so teleradiesteziskte metodi na topografskata karta, u{te vo Skopje. Rezultatite od sondiraweto na pove}eto lokacii odredeni od d-r Kotevski bea pozitivni, me|u niv be{e i teleradiesteziski poso~enata. - Slu~aj za mo`ni neuspesi Vo periodot 1990-1992 godina edno semejstvo od s. Cre{evo, Skopsko, se soo~ilo so nedostig od voda, pri {to samoinicijativno na dlabo~ina od okolu 18 m iskopale bunar, me|utoa, bez uspeh. Bunarot go zatrupale, no ne i idejata za potraga po voda. Vo me|uvreme, radiestezistot D.S. od Skopje (sega pokoen), postojano se reklamira{e za uspe{na potraga po podzemni vodi, toj tvrde{e deka so sigurnost gi otkriva podzemnite vodi. Primena na radiestezijata vo praktikata

151

Semejstvoto doznalo za t.n.radiestezist i za soodveten pari~en nadomest go angaìralo za potraga na podzemna voda vo nivniot imot. Radiestezistot izvr{il merewe i ja poso~il lokacijata kade da kopaat bunar. Baratelite na uslugata, iako im bilo kaàno deka vodata e na dlabo~ina od okolu 10-12 m tie na potenciranata lokacija iskopale bunar na okolu 20 m. Baratelite se uverile deka lokacijata e pogre{na i po vtor pat go angaìrale istoto lice da otkrie kade ima voda. Za semejstvoto novata potraga po voda e ve}e treta lokacija. Otkako radiestezistot izvr{il merewe im potenciral nova lokacija za kopawe, semejstvoto vedna{ po~nalo so kopawe na tret bunar. Otkako iskopale na okolu 18 m dlabo~ina, po~nale da gubat verba vo uspehot. Po trite neuspe{no iskopani dlaboki bunari vo ista niva, semejstvoto revoltirano povtorno go povikalo radiestezistot, za boèm da proveri dali i na podlaboko od 18 m ima voda. Go nagovorile da go spu{tat vo bunarot pod izgovor da bide poblisku do vodata i da ja po~uvstvuva. Sakaj}i da go iskaàt svojot revolt, tie go ostavile vo bunarot pove}e ~asovi, a podocna go izvadile i go pu{tile da si odi doma, a potoa i ovoj bunar povtorno go zatrupale. Po ovoj nemil incident, postoi opravdan somne` za izmamnik i za izmamen ili o{teten. Vo pove}e takvi slu~ai baratelite na uslugite pobarale dopolnitelna kontrolna detekcija i mislewe. Po analizite, otkrieno e deka ~esta pri~ina za proma{uvawe na celta bilo deka radiestezistite detektirale kosmi~ki jazol ili drug izvor na zra~ewe, a smetale deka e podzemna voda. Vo nekoi slu~ai, sakaj}i da mu pomogneme na nekoj blizok, a rezultatite od kopaweto da bidat negativni, vedna{ se postavuvame vo nepovolna pozicija i lesno moème da si go rasipeme i prijatelstvoto so liceto. Pri radiestezisko ispituvawe na podzemni vodi, moè da dobieme pozitivni indikacii, no pri nivna realizacija tie moàt da bidat negativni. Vo vakva situacija i baratelot i izvr{itelot na uslugata se doveduvaat vo mo{ne neprijatna situacija. Ima mnogu sli~ni situacii vo koi po radiesteziski instrukcii, iskopani se dlaboki bunari, no voda nemalo. Na pove}e lokacii kade {to imalo potreba od podzemni vodi, radiesteziski imam ispituvano. Vo pove}eto slu~ai i pokraj pozitivnite radiesteziski indikacii, ima{e slu~ai vo koi nema{e golema sigurnost za postoeweto na podzemna proto~na voda, no vo takvite situacii baratelite bea blagovremeno informirani za rizikot. Nabrgu svativ deka ne sekoga{ radiesteziskite rezultati moè da bidat pozitivni. Pri~inite za toa se razli~ni, kako na primer:

152

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

- povremeno dotekuvawe na voda, koja ostavila memorija za svoeto postoewe, vo toj slu~aj radiestezistot ja identifikuval lokacijata, no bez prisustvo na voda, - dokolku vo geolo{kata utroba ima specifi~na sungeresta geolo{ka struktura, koja sodrì golem, no nezadovolitelen procent na voda, - kosi gpz od podzemen vodotek ili druga geolo{ka anomalija, - koncentracii na rudi, - kosmi~ki zra~ewa i dr. Za dobivawe na posigurni rezultati do celta, potrebno e da se otkrijat site paralelni gpz od vodotekot i da se pronajde centralniot, odnosno vertikalniot bran, po koj moème da se orientirame za toa kade se nao|a podzemniot vodotek. Spored sopstveni istraùvawa, dojdov do zaklu~ok deka zbirot na rastojanieto od centralniot do krajniot bran moè da pretstavuva dlabo~ina na vodotekot. Za izrabotka na seriozen proekt za nao|awe voda, potrebno e da se primenat nekolku razli~ni metodi i tehniki. So ovoj kombiniran pristap kon re{avaweto na vodosnabduvaweto, radiestezijata moè da pomogne za naso~uvaweto na istra`nite lokacii, no ne da bide i re{ava~ka odluka. Pokraj radiestezijata, vo kombiniranite metodi treba da bidat zastapeni i elektrosondiraweto, magnetometrijata i drugi geofizi~ki metodi, no dokolku se raboti za poseriozni i pogolemi proekti, moè da se primenat i sinhroni aerokosmi~ki i nadzemni metodi. Za realizacija na vakvite proekti, pokraj tehni~kite kombinirani metodi, potreben e i stru~en ekspertski tim. Vo pove}e dosega{ni hidrogeolo{ki proekti, imam primeneto kombinirani metodi za detekcija, kade rezultatite bea mo{ne uspe{ni. Pred da se primeni radiestezijata vo hidrogeologijata, potrebno e da se poseduva mo{ne dobro iskustvo i da se sovlada tehnikata na rabotewe. Najdobri rezultati se postignuvaat vo kombinacija so soodveten ekspertski tim od hidrogeolozi, geofizi~ari i tehnika. IV.5. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO ARHEOLOGIJATA Radiestezijata, osven za detekcija na podzemni vodi i na prirodni izvori na zra~ewa, prakti~arite ja primenuvaat i za otkrivawe na arheolo{ki lokacii, zakopano bogatstvo i sl. So ovaa primena na radiestezijata bile zapoznaeni i najstarite civilizacii, koi se obiduvale da najdat nao|ali{ta na blagorodni metali ili skrieno bogatstvo. Primena na radiestezijata vo praktikata

153

- Slu~aj Vo 1994 godina, dvajca moi poznanici me informiraa deka vo blizina na Francuskite grobi{ta vo Skopje, vo ve}e sru{en objekt imalo zakopano semejno bogatstvo koe vo momentot nemalo sopstvenik. Spored nivnite soznanija za vreme na Vtorata svetska vojna na taa lokacija postoel objekt vo koj ìveelo evrejsko semejstvo. Od strana na nacistite, za vreme na Vtorata svetska vojna, evreite bile deportirani vo zloglasnite logori. Tamu sopstvenikot na objektot se sretnal so drug zatvorenik od Skopje, koj ne bil evrein. Evreinot mu kaàl na svojot sogra|anin deka svoeto semejno bogatstvo go zakopal vo podrumot i mu ostavil poraka (amanet) da go izvadi bogatstvoto i ako ima nekoj ìv od negovoto semejstvo, da mu dade del od bogatstvoto. Po barawe na moite poznanici izvr{iv radiesteziska detekcija i poso~iv edna lokacija kade {to bi moèlo da se nao|a zakopanoto bogatstvoto. Im predloìv slu~ajot da se prijavi vo policija i od toa bogatstvo spored zakonskite propisi da se dobie procent. Poznanicite go prifatija toj predlog i me ostavija jas da go napravam toa. So inspektori od MVR otidovme na samoto mesto. Tie so sebe ponesoa detektori, so koi ja identifikuvaa lokacijata {to jas prethodno ja imav poso~eno. Na detektorot mu be{e vklu~ena opcijata za eliminacija na èlezo i na drug neblagoroden metal, no sepak se pokaà deka stanuva zbor za blagorodni metali. Inspektorite bea za~udeni kako im ja poso~iv lokacijata bez upotreba na sovremeni tehni~ki instrumenti. Inspektorite go prifatija predlogot da se povikaat dvajcata poznanici i naredniot den so policisko obezbeduvawe da se otkopa bogatstvoto. Vo naredniot den otpo~na otkopuvaweto, no koga se iskopa dupka od okolu 1 m zemji{teto stana pocvrsto. Im rekov deka nema potreba pove}e da se kopa, bidej}i toa {to se bara, ve}e ne postoi. Inspektorite ne moèa da sfatat kako moè da ne postoi koga be{e identifikuvano i so najsovremenite tehni~ki instrumenti. Poradi toa pobaraa povtorno da se izvr{i detekcija so istite instrumenti i so istiot personal, no ovoj pat instrumentite ne identifikuvaa blagorodni metali vo po~vata. Se zapra{aa kako e mo`no istite instrumenti i istiot personal da dobijat razli~ni rezultati. Spored moeto sogleduvaweto odgovorot se nao|a vo slednoto: Sekoe telo pretstavuva generator na energii, a za generirawe na emotivnite energii od lu|eto, osobeno ponaglaseni se blagorodnite metali. So postavuvaweto na blagorodniot metal vo zemjata, prostorot okolu nego se energetizira so negovata memorija i po negovoto vadewe od zemja, ako negovoto leì{te povtorno se

154

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

pokrie so zemja, memorijata moè da se zadrì i ponatamu da se identifikuva kako materija. Vo konkretniov slu~aj golema e verodostojnosta za postoeweto na bogatstvoto, no toa odamna bilo izvadeno i povtorno otvorot vo zemjata bil zatrupan. Vo ovoj slu~aj tehnikata ja registrira energijata od zakopanoto bogatstvo tamu kade {to prethodno bilo zakopano. Pri povtornoto otkopuvawe na mestoto kade {to bilo sokrieno bogatstvoto, bilo izvr{eno provetruvawe na prostorot, a so toa identifikacijata so pomo{ na istiot aparat stanala nevozmo`na. So pomo{ na radiesteziskite pomagala iskusen radiestezist moè da otkrie kolku e star nekoj arheolo{ki predmet ili lokalitet, no seto toa bi trebalo da se zeme predvid samo kako eden vid pretpostavka, no ne i kako kraen rezultat. Sekakva aktivnost vo arheologijata bi trebalo da im se ostavi na arheolozite i tehnikata od taa oblast. IV.6. PRIMENA NA RADIESTEZIJATA VO EKOLOGIJATA Denes ekologijata ~esto se spomenuva kako nauka {to se griì za za~uvuvaweto na prirodata, a so toa i na zdravjeto na lu|eto. Re~isi i da nema pazar za zemjodelski kulturi na koj ne se sretnal natpis “ekolo{ki proizvod“, “ekolo{ka hrana“ i sli~no. Poimot ekologija se upotrebuva so potreba ili bez potreba, realno ili manipulativno, sé so cel da se privle~at kupuva~ite. Kupuva~ite ne se sigurni so kakva hrana }e se snabdat od zelenite pazari ili od prodavnicite i sekoga{ ja kupuvaat so somne`. Radiestezijata vo ovoj slu~aj ne moè da ni dade laboratoriski izve{taj, no podobrite radiestezisti moàt so pomo{ na ni{alo da izberat hrana so pomalku pesticidi i drugi otrovi. So golema diskrecija, hranata moè da se izbere so pomo{ na radiesteziska detekcija. Radiestezijata moè da se primeni i pri izborot na hrana i na razni lekovi za koi postoi soodvetna zamena. Poznato e deka ~ovekoviot organizam ne sekoga{ i ne ednakvo moè da reagira na oddelni lekovi ili hrana. Vo pove}eto slu~ai na odredeni produkti organizmot moè da bide alergi~en, a da ne sme svesni deka makite koi {to gi ~uvstvuvame se predizvikani od vidot na hranata {to sekojdnevno ja jademe. IV.7. RADIESTEZISKA DIJAGNOSTIKA Koga stanuva zbor za dijagnostika, vedna{ ne asocira na klini~kata dijagnostika, so krvna slika, eho-tomografija ili retngen dijagnostika. Primena na radiestezijata vo praktikata

155

Site ovie metodi datiraat od ponovo vreme, dodeka postarite generacii koristele tradicionalni metodi na dijagnostika. Edna od tradicionalnite metodi na dijagnostika e i radiestezijata. Za mene radiesteziskata dijagnostika e vistinska dijagnostika, no sfatena samo kako poddr{ka na oficijalnata medicina. Imeno, vo minatoto koga klasi~nataklini~ka dijagnostika ne postoela, toga{ postoela tradicionalnata metoda na dijagnostika i lu|eto uspe{no ja koristele. Denes vo sovremeniot svet postoi usovr{ena tehnologija, koja mnogu brzo i efikasno ja prikaùva fakti~kata sostojba na pacientot. Na toj na~in so golema sigurnost moè da se otkrien vidot i stepenot na bolesta. I pokraj razvienata medicinska tehni~ka oprema i strﾑミen personal {to ja poseduvaat klinikite, postojat niza propusti ili nedostatoci, naj~esto od tehni~ki, no i od ~ove~ki faktor. Takvite neprijatni slu~ki gra|anite brzo gi osoznavaat, pa od tie pri~ini lu|eto se po~esto baraat i tradicionalna radiesteziska dijagnostika. Vo zavisnost od iskustvoto na radiestezistot, vo nekoi slu~ai radiesteziskata dijagnostika moè da dade pobrz i poefikasen odgovor, me|utoa, ne i sekoga{ celosen. Od toa moè da se izvle~e zaklu~ok deka pokraj tradicionalniot na~in na dijagnostika, sekoga{ treba da postoi paralelno i oficijalniot medicinski nau~no-tehni~ki pristap. Na eden vakov kombiniran na~in na dijagnostika, mnogu pomali se mo`nostite da se napravi nekoja poseriozna gre{ka. Radiesteziski moè da se otkrie primarnoto zaboluvawe, ranoto otkrivawe na organsko i drugo zaboluvawe, pa duri i vo mnogu poran period, u{te pred da se materijalizira bolesta. Vo ovoj slu~aj za oficijalnata medicina toj rezultat pretstavuva negativen naod, no po izvesen vremenski period i oficijalnata medicina ja otkriva prethodno poso~enata dijagnoza. Radiesteziskata dijagnostika moè blagovremeno da ja otkrie taa zdravstvena energetska anomalija i pred da se materijalizira so izvesen tretman istata da ja deblokira. Istovremeno, spored radisteziskite rezultati, moè da se poso~i metoda i tehni~ki sredstva za za{tita na vlijanieto vrz imuniot sistem. Na ovoj na~in se postignuva pouspe{na i pobrza zdravstvena revitalizacija kaj licata so naru{eno zdravje. Radiestezijata moè da go otkrie vistinskiot pri~initel za pojavata na bolesta kako na pr. alergi~nost (pre~ustvitelnost) na oddelni vidovi na hrana, lekovi, izloènost na nadvore{ni vlijanija, izduvni gasovi od avtomobili i na redica drugi supstancii vo vozduhot, vodata i zemjata. Alergijata se smeta za imunolo{ki problem, a kako rezultat na toa se brojni simptomi i bolesti. Rezultatite od istraùvawataa pokaàa deka, pogolem broj od licata so alergii, izvesen vremenski period bile izloèni na elektromagnetni zra~ewa, vo semejni i rabotni prostorii.

156

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Od ova moè da se uvidi deka radiesteziskata metoda moè da dade mnogu zna~ajni podatoci i vo dijagnostikata na zdravjeto, no vo kombinacija so oficijalnata medicina. Radiestezistot ne bi trebalo da se me{a vo medicinskata terapija. Posledniot zbor sekoga{ treba da go dade oficijalno nadle`no lice. - Slu~aj Vo vremeto koga R. Makedonija be{e vo ramkite na porane{na SFRJ izvr{iv izvesni opiti za rana dijagnostika na po~eten kancer na dojki. Vo ovoj proekt bea opfateni okolu 1000 èni-ispitani~ki. Vo po~etokot eden del od medicinskite lica bea rezervirani, a drugi direktni protivnici. Pacientite bea sovetuvani za ponatamo{ni dijagnosti~ki postapki vo Klinika-Skopje. Golem broj od tie pacienti, povtorno se obratija no so pozitiven naod. Otkako ovaa pojava ja zabeleà eden od najpoznatite dijagnosti~ari za vreme na porane{na SFRJ prof. d-r D. D. se zainteresira za toa kako moè bez upotreba na medicinski aparati i bez fizi~ka papilacija da vr{am dijagnostikata. Po~ituvaniot i eminenten profesor ja kaà svojata namera i vo momentot vo rabotnite prostorii ima{e prisutna edna èna, koja za mene be{e nepoznata. Za profesorot da dobie vistinska slika od metodologijata i postapkata, ja zapra{av gospo|ata dali do sega bila tuka i dali od prethodno se poznavame? Taa odgovori deka prvpat e tuka i deka so mene prethodno ne se poznavala. Taka profesorot sfati deka jas navistina ne ja poznavam gospo|ata, a u{te pomalku nejzinata zdravstvena sostojba. Potoa pri radiesteziskata dijagnostika identifikuvav benigni naodi na nejzinite dojki i ja zapra{av gospo|ata dali dosega imala zdravstveni problemi so dojkite? Taa vedna{ odgovori deka nemala takvi problemi i deka nikoga{ ni{to somnitelno ne po~uvstvuvala. Vo toj moment go pretstaviv po~ituvaniot profesor i ja zapra{av gospo|ata dali saka i profesorot da ja pregleda? Taa vedna{ se soglasi. Profesorot ja pregleda napipuvaj}i go mestoto i me zapra{a kade mislam deka postoi promena. Otkako mu ja potencirav lokacijata na dojkata, od po~ituvaniot profesor pacientkata be{e upatena na detalni klini~ki ispituvawa. Profesorot mi ~estita na to~niot naod i me zapra{a, dali moè da po~uvstvuvam i toa kakva struktura ima kletkata, vo smisla na toa dali e maligna ili benigna. Mu dadov potvrden odgovor, no mu rekov deka ne sum merodaven da davam takvi podatoci. Posle na{ata povâ&#x20AC;&#x2122;}egodi{na vakva sorabotka, profesorot mi ukaà deka uspe{no i nepogre{livo gi otkrivam promenite kaj pacientkite duri i pred nastanuvawe na organskata patolo{ka promena. Slu~ajov potvrduva deka radiestezijata, sfatena i primenuvana na pravilen na~in, moè da i pomaga na klasi~nata medicina. Primena na radiestezijata vo praktikata

157

158

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA V V. METODI I TEHNI^KI SREDSTVA ZA DETEKCIJA NA ELEKTROMAGNETNI ZRA^EWA

nstrumentite koi za svojata funkcija go koristat ~ovekovoto bio-energetsko pole i senzibilitet se narekuvaat radiesteziski instrumenti. U{te od najstarite civilizacii lu|eto bile zainteresirani da istraùvaat i otkrivaat zra~ewa, rudni bogatstva i drugo. Za taa cel, lu|eto od toj period, primenuvale razni metodi pri {to koristele i razni radiesteziski pomagala, kako {to se egipetskite ni{ala, drvenite ~aparo{ki i dr. Spored izgledot, formata i primenata, radiesteziskite pomagala moè da gi podelime na: radiesteziski ni{ala i radiesteziski instrumenti, koi funkcioniraat na otpor. Skoro site radiesteziski instrumenti, za svoja funkcija gi koristat: - Zemjinata teà; - geomagnetnoto pole; - elasti~nosta na instrumentot zaedno so sopstvenata teà; - bio-elektromagnetnata komponenta od prakti~arot i dr. faktori. Pri nivnoto koristewe, tie vr{at izvesno harmonisko oscilatorno dvièwe, koe pretstavuva fizi~ki proces. V.1. POIM ZA HARMONISKO OSCILATORNO DVI@EWE Sekoe telo vo prirodata sozdava odredeni oscilacii, vnatre{ni ili i nadvore{ni. Tie oscilacii emituvaat izvesna energija okolu niv, so koja kaj lu|eto moàt pozitivno ili negativno da se odrazuvaat vrz psihofizi~kata sostojba. êsto imame prilika da nabquduvame takvi dvièwa koi posle izvesno vreme se povtoruvaat na ist na~in. Taka, na primer, sekoe ramnomerno vrtewe na telo pretstavuva dvièwe koe se povtoruva. Pri sekoe zavrtuvawe, sekoja to~ka na ova telo pominuva niz edni i isti polo`bi niz koi pominalo i vo prethodnoto zavrtuvawe, i toa, so ist redosled i brzini. Ako nie gi nabquduvame ni{aloto na ~asovnikot kako se dviì levo desno, pulsot na srceto na ~ovekot, iglata na ma{inata za {iewe koja pri rabota odi gore-dolu, prilivot i odlivot na moreto, dvièweto na planetite okolu Sonceto itn., vo site ovie dvièwa moè da konstatirame edno isto, t.e mnogukratno povtoruvawe na eden ist nastan. Vo ovie slu~ai se zboruva za periodi~nost pri povtoruvaweto na dvièweto. Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

159

Slika V.2. Oscilatorni dvi`ewa (Petrovski,Temelkovski, 1991).

160

Koga govorime deka dvièweto se povtoruva, pod toa podrazbirame deka vrednostite na veli~inite koi go opi{uvaat toa dvièwe (polo`bata, brzinata, zabrzuvaweto) se povtoruvaat vo odredeni vremenski intervali. Vakvite dvièwa koi vremenski se povtoruvaat se vikaat periodi~ni dvièwa. Vremetraeweto me|u dva posledovatelni periodi~ni nastani e poznat kako period. Najednostavno od site periodi~ni dvièwa e prostoto harmonisko oscilatorno dvièwe. ]e navedeme nekoi osnovni primeri na vakvi dvièwa. So pomo{ na napravite, dadeni na sl. V.2, moè da se proizvedat takvi dvièwa, koi posle odredeni vremenski intervali se povtoruvaat. Tegot (T), zaka~en na elasti~na spirala (sl. V.2.a), ja istegnuva istata se dodeka silata na Zemjinata teà ne se uramnoteì so vnatre{nata elasti~na sila na spiralata. Pri ova tegot ostanuva vo miruvawe (ramnote`na polo`ba A). Ako tegot so mala nadvore{na sila go povle~eme nadolu i potoa go ispu{time, pod dejstvo na elasti~nata sila na spiralata, toj izveduva posebno periodi~no dvièwe, t.e. naizmeni~no se dviì okolu ramnote`nata polo`ba A, dostignuvaj}i gi polo`bite B i C. Sli~no dvièwe vr{i i letvi~kata (L), zaka~ena na oskata O, koja ne minuva niz nejzinoto teì{te T. Izvadena od ramnote`nata polo`ba A taa }e otpo~ne da se ni{a okolu istata dostignuvaj}i gi polo`bite B i C (sl. V.2.a i b). Isto taka, oscilatornoto dvièwe }e pravi i ~eli~na lenta (S) pricvrstena na edniot kraj, ako slobodniot kraj se izvadi od ramnote`nata polo`ba, a potoa se pu{ti (sl. V.2.v). Magnetnata igla koja miruva i go pokaùva pravecot sever-jug, ako se izvadi od taa polo`ba, vr{i oscilatorno dvièwe okolu toj pravec se dodeka ne se smiri zafa}aj}i go pritoa istiot pravec ( sl. V.2. g). Periodi~no dvièwe, {to naizmeni~no se povtoruva okolu ramnote`nata polo`ba na teloto, se vika oscilatorno dvièwe, a procesot oscilirawe. Vakvoto dvièwe se izveduva so pomo{ na mehani~ki sistem od telo {to moè da se dviì i sili {to go vra}aat vo opredelena ramnote`na polo`ba. Ovoj mehani~ki sitem e nare~en oscilator. Eden zavr{en proces na oscilatornoto dvièwe posle koj istiot se povtoruva, se vika oscilacija. Na primer, materijalnata to~ka M na letvi~kata od sl.V.2 b, koja vo tekot na osciliraweto go pominuva patot M0M1M0M2M0, opi{uva edna oscilacija (Petrovski, Temelkovski, 1991). Vo zavisnost od reakcijata na oscilaciite od radiesteziskite instrumenti uspevame da gi ~itame i interpretirame.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

V.2. RADIESTEZISKI NI[ALA (VISOCI) Sekoe telo {to visi vo neutralna (nit) sostojba ili se nao|a vo oscilacii, pretstavuva ni{alo, odnosno visok. Ni{aloto vo racete na radiestezistot, oscilira spored prethodno zadadenite pra{awa, nastojuvaj}i istite da gi odgovori so pomo{ na svoite oscilaci. Vo zavisnost od materijalot, te`inata i formata, na ni{aloto }e zavisi i toa kolku toa ni{alo }e ni dava to~ni odgovori. Istovremeno od tie uslovi }e zavisi i dali od koristeweto na ni{aloto }e ima izvesen energetski negativen povraten efekt po zdravjeto na prakti~arot.

Slika V.3 Izis

V.2.1. Vidovi ni{ala Drevnite narodi od praktikata znaele deka vo zavisnost od formata i materijata na ni{aloto }e zavisi i negovata to~nost vo odgovorite koi }e gi dava. Potvrda za toa pretstavuva i pronajdenite radiesteziski ni{ala vo stari, sakralni objekti od vremeto na star Egipet. Pronajdeni se tri vida egipetski ni{ala: “Izis“, “Karnak“ i “Oziris“(sl. V.3, V.4 i V.5). - Radiesteziskoto ni{alo “Izis“, svoeto ime go dobilo po imeto na anti~kata boìca na plodnata zemja Izida; - Radiesteziskoto ni{alo “Karnak“ svoeto ime go ima dobieno po imeto na stariot egipetski grad Karnak; - Radiesteziskoto ni{alo “Oziris“ svoeto ime go dobilo po istoimeniot Bog na Sonceto i na plodnosta, koj bil za{titnik na Egipet i Nil, kako i ma` na boìcata Izida. Radiesteziskoto ni{alo “Izis“, naj~esto se izrabotuva od mesing, primarno bilo koristeno za detekcija, izbor na hrana i za isceluvawe. Radiesteziskoto ni{alo “Karnak“, isto taka, naj~esto e izraboteno od mesing, pokraj drugite nameni, naj~esto bilo koristeno za detekcija na voda za piewe. Radiesteziskoto ni{alo “Oziris“ naj~esto bilo koristeno za isceluvawe bolni. Ovoj tip ni{alo, poradi svojata specifi~na forma, moè da osloboduva zna~itelna energija. Napraveno e od drvo i za vreme na koristeweto potrebno e drugiot kraj na konecot da bide zavrzan za drvo ili za vodovodna cevka, za da moè negativnata energija da se prazni pri rabota. Dodeka e vo miruvawe, za da ne emituva negativna energija vo prostorot, se prepora~uva da se ~uva vo drvena kutija. Ovie eksponati potvrduvaat deka starite narodi znaele kako da gi detektiraat zra~ewata i uspe{no se sprotivstavuvale, so izbor na bezbedni lokacii za ìveewe. Denes vo praktikata se koristat radiesteziski ni{ala so razni formi i od razli~en materijal, od najobi~ni do ni{ala izraboteni od blagorodni metali.

Slika V.4 Karnak

Slika V.5 Oziris

Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

161

Ne slu~ajno postoi interes i potreba od tolkav izbor na ni{ala (sl. V.6), ako se ima predvid deka i drevnite narodi sozdavale razni radiesteziski ni{ala. Vo zavisnost od primenata, formata i materijata na ni{aloto mu davaat razli~en senzibilitet. Nekoj prakti~ar podobri rezultati postignuva so eden, a drug so drug vid na ni{alo. Pred se, stanuva zbor za navikata i harmoniziranosta na na{eto energetsko pole so ni{aloto. Spored toa nekoe ni{alo mo`e da bide posenzibilno vo racete na eden prakti~ar, a istoto ni{alo mo`e vo racete na drug prakti~ar da bide pomalku senzibilno. Za zna~enieto i izborot na formata i materijalot na ni{aloto bile zapoznaeni i faraonite, tie gi koristele za razni potrebi.

Slika V.6. Vidovi visoci (ni{ala)

162

V.2.1.1. Nedostatoci na radiesteziskite ni{ala i konstrukcija na novo Sto-M ni{alo Pokraj golemiot izbor i mo`nosti za koristewe na radiestezisko ni{alo, od dosega poznatite ni{ala postojat niza nedostatoci kako na pr: - potrebata od po~esti praznewa; - dobivawe na neto~ni odgovori; - povraten negativen efekt po zdravjeto na korisnikot i dr. Zabeleùvaj}i go toa, konstruirav nov vid ni{alo Sto-M. Imeto na ni{aloto gi ozna~uva prvite tri bukvi od imeto na pronao|a~ot d-r Stojan Velkoski (Sto) i prvata bukva od dràvata na poteklo Makedonija (M) koe vo skratena verzija se narekuva Sto-M. Radiesteziskoto ni{alo Sto-M e izraboteno od mesing, koj moè da bide i obloèn so bel titanium ili nikel. Ni{aloto e izraboteno vo specifi~na forma so opredeleni agli, negovata teìna moè da bide razli~na, no naj~esto Sto-M se koristi so teìna od okolu 40 grama.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

V.2.1.2. Prednosti od koristeweto na ni{aloto Sto-M Sporedbeno, so dosega poznatite radiesteziski ni{ala, ova radiestezisko pomagalo (sl. V.7) se razlikuva vo pove}e segmenti itoa: - ima tristepeni specifi~ni konusi, koi pretstavuvaat eden vid energetski baterii; - se koristi za skoro site radiesteziski potrebi; - ima izrazen senzibilitet; - nema potreba na praznewe od negativna energija; - nema negativni posledici po zdravjeto na korisnikot i dr. V.2.1.3. Osnovni na~ela za koristewe na ni{aloto Za koristewe na radiesteziskoto ni{alo, potrebno e da se poseduva: - priroden senzibilitet; - èlba; - doverba; - odredeni mentalni i tehni~ki podgotovki, so koi individuata bi stanala sprovodnik na informaciite od univerzumot do ni{aloto. Korisnikot na ni{aloto, pri negova upotreba, sekoga{ treba da se pridrùva kon slednite propisi: - da bide nepristrasen kon odgovorot {to go bara; - korisnikot treba da se oslobodi od prethodnite pretpostavki, informacii i soznanija; - komunikacija so ni{aloto, telepatski ili so govor, treba da se smeta kako da se komunicira so ìvo su{testvo; - da ne se postavuvaat dvosmisleni i nejasno definirani pra{awa; - za sekoj dobien odgovor, pa duri i ako e neto~en ili sprotivno od na{iot interes sekoga{ treba da mu se zablagodarime so zbor ili misla; - prakti~arot treba da bide neutralen i trpeliv i da ne o~ekuva mnogu to~ni odgovori za vo idninata; Ne o~ekuvajte sekoga{ realni i to~ni odgovori, osobeno ako odgovorot e emotivno povrzan so Vas, a za toa vo momentot ne ste psihi~ki podgotveni. *Od svoeto dolgogodi{no iskustvo, dojdov do sledniot zaklu~ok: Sekoe ni{alo ima svoj (+) ili (-) polaritet, pa ènite treba da koristat ni{alo so (+), a maìte so (-) polaritet. Za pravilno koristewe na ni{aloto, drèweto pretstavuva vaèn segment. Rastojanieto na drèweto na konecot, koj na drugiot kraj e pricvrsten za ni{aloto, treba da bide od 2 do 7 cm. Na~inot na drèweto na ni{aloto, ima golema uloga za dobivaweto na to~nite rezultati.

Slika V.7. Radiestezisko ni{alo Sto-M

Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

163

Slika V.8. Na~in na drèwe na visok (ni{alo) A) Pravilen na~in na drèwe; B) i V) Nepravilen na~in na drèwe na ni{aloto.

Slika V.9. Kru`ni oscilacii na ni{alo

Slika V.10 Pravoliniski oscilacii na ni{alo

164

Ni{aloto se drì so prstite od desnata raka, dadeno na (sl.V.8). Dodeka ni{aloto se koristi, rakata ne treba da se potpira, a dlankata od rakata da bide poniska od lakotot, dodeka lakotot da bide ponizok od ramoto. Seto toa e potrebno za da se ovozmoì dobar protok na energijata kon ni{aloto. Nema osobeno zna~ewe dali pra{awata {to mu se postavuvaat na ni{aloto se postavuvaat glasno ili ne. Zemaj}i informacii od kosmi~kata univerzalna riznica, na postavenite pra{awa ni{aloto ni dava soodvetni odgovori. Odgovorite na ni{aloto se sostojat od kru`ni ili pravoliniski dvièwa-oscilacii (sl. V.9 i V.10). Kru`nite dvièwa vo pravec na strelkite na ~asovnikot ozna~uvaat DA, a kru`nite dvièwa sprotivno od strelkite na ~asovnikot ozna~uvaat NE. Vo zavisnost od pra{aweto, pravoliniskite dvièwa na ni{aloto ozna~uvaat: - dvosmisleno; - i taka i onaka; - prekinuvawe na ne{toto; - go ozna~uva pravecot na celta. Site ni{ala, vklu~uvaj}i go i Sto-M, se upotrebuvaat na na ist na~in i povratna interpretacijata. Pred da mu postavime pra{awe na ni{aloto, neophodno e da se pridrùvame kon osnovnite na~ela za koristewe na ni{aloto. Na ni{aloto moè da mu se postavi konkretno pra{awe, odgovorot moè da bide DA, NE ili vo isklu~itelni situacii da ima neodreden ili kombiniran odgovor na primer: Dali vo utre{niot den }e vrne do`d? Ni{aloto moè da kaè neodredeno ili so DA. Iako, sledniot den ne zavrnalo do`d ni{aloto ni dalo to~en odgovor. To~niot odgovor se sostoi vo toa {to nie so na{eto pra{awe sme go odredile vremeto, no ne i prostorot. Do`d, sigurno negde vo toj period na planetata Zemja vrnelo, no ne na lokacijata kade {to se nao|ame. Pravilnoto pra{awe bi bilo sledno na pr. dali za vreme na utre{niot den, na hh.hh.hhhh,god. na ovaa oblast (lokacija) }e vrne atmosferski do`d? Vo ovoj slu~aj nie to~no sme gi odredile: vreme, prostor i poteklo, pa spored toa odgovorot bi bil daleku po realen. Ako istraùvame kosmi~ki zra~ewa, naj~esto pra{awe moè da bide: â&#x20AC;&#x153;Dali vo ovaa prostorija se prisutni {tetni (aktivni)kosmi~ki zra~ewa?â&#x20AC;&#x153; Ova pra{awe poodelno se postavuva za K, H i S aktivni jazli kako i za K.S.R. i K.S.P. aktivni to~ki. Pred i za vreme na postavuvawe na pra{aweto mora da bideme koncentrirani na pra{awata za koi barame odgovor. Ako ni{aloto ni dade

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

potvrden odgovor, pra{aweto treba da glasi: “Kolku (aktivni jazli od baranata mreà ili to~ki od K.S.R. ili K.S.P.)?“ Toga{ po~nuvame da odbrojuvame od 1 pa ponatamu. “Vo koj pravec se nao|a najbliskiot?“ [tom }e ni go odredi pravecot, mu kaùvame: “Odvedi me do nego“. Ni{aloto so pravoliniski oscilacii nî vodi do celta sî dodeka ne po~ne da emituva kru`ni dvièwa, a toa zna~i deka se nao|ame na vistinskoto mesto. Spored goleminata na prostorot {to go opfa}a poleto, }e znaeme i koj izvor na kosmi~ko zra~ewe e prisuten. Moè da postavime i dopolnitelno pra{awe za da se uverime dali e K, H, S-jazol, S-roj ili S-pojas. Potoa postapkata se povtoruva za drug kosmi~ki izvor na {tetno zra~ewe vo prostorijata, sî dodeka ne se identifikuvaat site prisutni kosmi~ki izvori na zra~ewa, ako gi ima. Vo slu~aj da dobieme negativen odgovor za prisustvo na kosmi~kite izvori na zra~ewa, se postavuva pra{awe za prisustvo na gpz. Prvo pra{uvame dali se nao|ame na gpz? Vo zavisnost od odgovorot, } e zavisi od kade }e po~neme da go sledime branot i do kade se nao|a prostorot opfaten so gpz. Detekcijata moè da se izvr{i i na sledniov na~in: Se zema ni{aloto vo desnata raka, a levata ja koristime kako naso~uva~, so koj go istraùvame prostorot. Vizuelizirame kako so levata raka emituvame nekakov snop na svetlina od bateriska lamba vo temno, prostorot se osvojuva bukvalno peda po peda, a ni{aloto vo desnata raka ni signalizira dali prostorot e vo {tetna geopatogena zona. Ni{aloto }e nî izvestuva so odgovor NE, sî dodeka ne dojdeme do geopatogenoto pole. Koga }e dojdeme do {tetnoto geopatogeno pole, ni{aloto vedna{ ni dava pozitiven odgovor so kru`ni dvièwa vo pravecot na dvièweto na strelkite od ~asovnikot. Na toj na~in precizno ja detektirame zonata, vlezot vo nea i izlezot od nea, i ja obeleùvame ili mu ja opi{uvame na baratelot na uslugata. Vo slu~aj celata prostorija ili objekt da e vo {tetni geopatogeni poliwa, treba da se vnimava so postavuvawata na pra{awata, kako na primer: Dali vo ovoj prostor kade {to se nao|am sega jas ima geopatogeno pole? Od odgovorot, so de{ifrirawe na oscilaciite od ni{aloto, }e zavisi i ponatamo{nata postapka so istraùvawata. Ako odgovorot e DA, prodolùvame da go sledime gpz vo preostanatiot del od prostorijata, a potoa i vo celiot objekt. Posigurno i prepora~livo e ovoj proces da se povtori u{te edna{ ili nekolku pati za potoa da gi sporedime dobienite rezultati. Geopatogenite poliwa moè da se sretnat naj~esto kako pravoliniski branovi {iroki od desetina santimetri do stotina metri, a dolgi so kilometri. Spored toa gpz moè da bide prisutno na eden del ili vo celata prostorija ili objekt. Ne ~esto moè geopatogeni zoni da opfa}aat prostor {to ne e linearen. Ako se sretne takva zona, vo toj slu~aj geoanomalijata e predizvikana od koncentracii na rudi ili minerali. Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

165

Znaej}i go toa deka skoro site radiesteziski ni{ala, vklu~uvaj}i go i Sto-M, se upotrebuvaat na ist na~in i interpretacijata od niv e ista, neophodno e da se pridr`uvame kon osnovnite ramkovni na~ela za nivno koristewe. V.2.1.4. Reakcija na radiesteziskoto ni{alo pri detekcija na gpz od podzemen vodotek

Slika V.11. Nasoka na dvi`ewe i oscilirawe na ni{aloto pri pribli`uvawe do gpz od podzemen vodotek

Sekoja reakcija na radiesteziskoto ni{alo ima svoe zna~ewe, pa spored toa pri rabota treba da gi sledime site dopolnitelni oscilacii od koi moème da crpeme razni informacii. Ne slu~ajno radiesteziskoto ni{alo pri rabota povremeno se odnesuva ~udno a nie ne im oddavame osobeno vnimanie. Spored moeto moslewe so pomo{ na radiestezisko ni{alo pokraj drugoto moè da se odredi nasokata na dvièwe, dokolku gpz e od podzemen vodotek (sl.V.11). Opis na to~kite: 1. gpz, od podzemen vodotek koj protekuva vo pravecot na strelkata; 2. Po~etna to~ka na detekcija na gpz i pravecot na oscilaciite na ni{aloto koe ja pokaùva celta; 3. Detekcija na gpz i pravecot na oscilaciite na ni{aloto koe ja pokaùva celta; 4. Pribliùvaweto vo neposredna blizina na celta, ni{aloto po~nuva da se ni{a malku nakoso kon pravecot na prote~uvaweto na vodotekot. Radiestezistot ima ~uvstvo deka ni{aloto e preusmeruvano od nekoj veter ili sli~no; 5. Kontaktot na ni{aloto so gpz predizvikuva kru`ni dvièwa vo pravecot na protekot na podzemniot vodotek. Zaklu~ok: Od dolgogodi{noto koristewe na radiestezisko ni{alo, zaklu~iv deka, dokolku gpz e od podzemen vodotek ni{aloto po~nuva da go privlekuva izvesna inerciona sila. Taa inercija koja e predizvikana od podzemniot vodotek go privlekuva ni{aloto prema nasokata na dvièwe na gpz i stvara izvesni stepenasti poso~uvawa od koi moème da se reontirame za nasokata na dvièwe na podzemniot vodotek ili gpz.

166

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

V.2.1.5. Praznewe na korisnikot i na ni{aloto So samoto koristewe na ni{aloto, toa prenesuva izvesni informacii i gi interpretira so pomo{ na svoite oscilacii. Vo toj proces vo zavisnost od negovata aktivnost, radiesteziskoto ni{alo moè da akumulira izvesna energija, koja potoa moè da vlijae vrz to~nosta na odgovorite i/ili negativno da se odrazi vrz zdravjeto na korisnikot. Spored toa, za site radiesteziski ni{ala, osven za Sto-M, potrebno e edna{ ili pove}ekratno vo tekot na denot, po koristeweto, da se izvr{i negovo praznewe. Prazneweto treba da se vr{i na ni{aloto i na prakti~arot. Prazneweto na prakti~arot se vr{i taka {to ni{aloto se drì voobi~aeno so desnata raka, a levata raka ja stavame pod mlaz voda od ~e{ma i vizuelizirame kako od nas seta nagativna energija izleguva preku rakata i istekuva so vodata. So desnata raka go drìme ni{aloto, koe kru`no oscilira sprotivno od strelkite na ~asovnikot, sĂŽ dodeka ne se smiri. Smiruvaweto na ni{aloto pokaùva deka sme se ispraznile od negativnata energija. Potoa go zemame ni{aloto, go drìme kako za detekcija vo desnata raka. Ni{aloto treba da se stavi pod mlaz od voda od ~e{ma i istoto }e po~ne da vr{i kru`ni dvièwa, sprotivno od dvièweto na strelkite od ~asovnikot. Kru`nite dvièwa moè da se javuvaat sĂŠ dodeka ni{aloto ne se isprazni. Koga ni{aloto }e se isprazni, toa }e ostane vo miruvawe pod mlazot so voda, a so toa zna~i deka procesot na praznewe e zavr{en. â&#x20AC;&#x153;Moite istraùvawa dadoa dosega nepoznati rezultati, odnosno, deka edno radiestezisko ni{alo, po edna godina koristewe, moè negativno da se odrazi vrz zdravjeto na korisnikot. Po edna godina, ni{aloto treba da se ostavi da miruva najmalku edna godina, a za toj period prakti~arot treba da koristi drugo ni{alo, a potoa da go zameni so prethodnoto i taka toa da se povtoruvaâ&#x20AC;&#x153;. Ovaa postapka e potrebna za site ni{ala, od pri~ina {to so samoto koristewe na ni{aloto i pokraj negovoto redovno praznewe moè da akumulira izvesna negativna energija vo sebe. Akumuliranata energija moè da ima negativen efekt vrz zdravjeto od prakti~arot. Po edna godina koristewe na edno isto ni{alo, prakti~arot moè da dobiva i neto~ni odgovori. Toj po~nuva da ~uvstvuva zamor, negativen intenzitet, po~nuvaat da se javuvaat kardiolo{ki simptomi na zaboluvawa. Ednogodi{noto miruvawe na ni{aloto, doveduva do pro~istuvawe na akumuliranata memorija i istoto radiestezisko ni{alo slobodno moè da se koristi slednata godina. V.2.2. Radiesteziski instrumenti koi funcioniraat na otpor Osven poznatite radiesteziski ni{ala, za detekcija se koristat i drug tip instrumenti, poznati kako radiesteziski instrumenti {to funkcioniraat na otpor. Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

167

Ovoj tip instrumenti zaedno (vo sprega) so ~ovekovoto energetsko pole pretstavuvaat eden vid elektrodinami~ki istrumenti. Instrumentite reagiraat vrz pojavata na strujna sila koja dejstvuva me|u dva provodnika niz koi protekuva izvesna niska elektri~na struja koja se sozdava: od edna strana pod dejstvo na ~ovekovoto, a od druga strana pod dejstvo na geomagnetnoto pole. Na toj na~in, vo zavisnost od nasokata na protokot na strujata (energijata), se sozdava sila koja nastojuva da gi pribliì ili razdvoi provodnicite od instrumentot. Na ovoj na~in, pri prisustvo na izvesni promeni na poleto vo prostorot, instrumentot vo racete na istraùva~ot vedna{ po~nuva da reagira. Naj~esto koristeni takov vid na instrumenti se: L.antenite, rotaciskite ra{li (~apaeo{ki), spirali, tenzori i drugi radiesteziski instrumenti i napravi. V.2.2.1. L-Anteni Spored moite analizi, najeksploatirani i naj rasprostraneti radiesteziski instrumenti koi reagiraat na otpor od pole pretstavuvaat L-antenite (sl.V.12). Sostav: L-antenite, naj~esto se sostaveni od dve bakarni ili mesingani ìci, koi se svitkani pod agol od 900, od koi edniot kraj e pokratok i iznesuva okolu 20 cm. Slika V.12. L-anteni Ima dve cevki so dolìna kolku pokratkiot krak, a vo vnatre{niot del ima i trkalezni lageri koi gi povrzuvaat cevkite so pokratkite kraci od L-antenite. Na ovoj na~in L-antenite so podolgiot krak bez pogolemi triewa moàt kru`no da rotiraat. Cevkite na L-antenite se dràt vertikalno, so dvete race, paralelno, na rastojanie kolku {to iznesuva dolìnata na horizontalniot krak od L-antenata, odnosno pove}e od okolu 30 cm pri {to nie nesvesno vr{ime necelosno zatvorawe na eden krug. Od energiite {to doa|aat preku na{ite race od koi ednata so (-) polaritet a drugata so (+) polaritet. Vo prisustvo na gpz�� ili kosmi~ki jazol pome|u dvete L-anteni se sozdava elektromagnetno pole od koe proizleguva i nivnata reakcija. Pri nivnoto koristewe, podolgite horizontalni kraevi od kracite se slobodni i preku niv se zabeleùva fizi~kata reakcija. Pri drèweto na vertikalnite cevki, podolgite kraevi lesno moè da rotiraat, koi se mo{ne ~uvstvitelni na nadvore{ni Slika V.13. Rotacija na L-anteni elektromagnetni poliwa (sl.V.13).

168

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Ovoj tip na instrumenti se mo{ne ~uvstvitelni. Poradi nivnata pregolema ~uvstvitelnost, vo racete na nestru~no lice moè da reagiraat na nezna~itelni promeni vo prostorot. Dokolku ovie radiesteziski instrumenti gi koristi dobro ostru~en prakti~ar, moè da interpretiraat to~ni rezultati. No, dokolku prakti~arot e nesovesen, ima mo`nost lesno da gi zloupotrebi ovie instrumenti. Zloupotrebata naj~esto moè da bide od nekolku pri~ini kako nestru~nost, nesovesnost i nekriti~nost. Naj~esta cel na izmami se gra|anite koi ne se dovolno zapoznaeni so radiestezijata, koi vo momentot vo semejstvoto imaat te{ko bolen, za koj i medicinata e nemo}na, gra|ani so poizrazena sugestija i drugi. Vo toj pogled gra|anite treba da vnimavaat kogo angaìraat za takva usluga. Za ~uvstvitelnosta na ovie radiesteziski instrumenti govori i nivnata najnova primena koja sĂŠ po~esto se sre}ava vo kombinacija so sovremeni aparati, kako {to se aparatite od firmataÂ â&#x20AC;&#x153;Omnitronâ&#x20AC;&#x153;. Vo kombinacija so ovie aparati, L-antenite se koristat za molekulno frekfentno skenirawe-istraùvawe, odnosno za poso~uvawe nao|ali{ta na minerali, rudi ili arheolo{ki lokaliteti. Za prv pat nau~noistraùva~kite raboti so ovoj tip na istrumenti se zapo~nati u{te vo 1960 god. od strana na Xon Fejls od Florida SAD. V.2.2.2. Na~in na upotreba L-antenite se dràt na rastojanie na okolu 30 cm fateni so dvete race za vertikalnite drà~i, odnosno za ~aurite. Vertikalniot pokratok krak od antenata, koj e vo lagerot vo ~aurata, pod dejstvo na horizontalnite kraci treba da moè slobodno da rotira. Pri drèweto, mora da se vnimava na postavenosta na horizontalnite kraci. Istite treba da bidat postaveni horizontalno kon napred i da ne postoi mo`nost nivnata rotacija da bide predizvikana od zakosuvawe na vertikalnite ~auri. Koga instrumentite }e gi zememe vo race, morame da imame cel na detekcija. Na ovoj na~in nie sme Ă dale naredba na na{ata potsvest instrumentite selektivno da go identifikuvaat samo toa {to go istraùvame. Na primer: Ako vo edna prostorija barame kosmi~ki izvori na zra~ewa, nie morame mentalno da se skoncentrirame na na{ata cel, a potoa instrumentite }e gi registriraat samo kosmi~kite zra~ewa. Istata postapka se sveduva i za drugi istraùvawa, kako {to se geopatogenite zra~ewa, koncentracii na rudi, minerali i sli~no. Pri detekcijata, horizontalnite kraci se paralelni eden do drug i naso~eni kon celta. Taa pozicija ostanuva se dodeka ne naideme nad celta. [tom naideme nad baranata cel, nivnite kraci po~nuvaat da rotiraat eden kon drug i se prekrstuvaat vo polo`ba H, a {tom izlezeme od lokacijata, tie vedna{ se {irat strani~no i se Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

169

prenaso~uvaat povtorno prema celta (sl.V.14). Istrumentite vo H polo`ba se nao|aat se dodeka sme nad baranata cel. No, {tom izlezeme od baranata cel, a celta ostane zad nas, L. Antenite se ispravaat paralelno kon napred ili rotiraat kon nazad odnosno kon odminatata cel. Koga se detektira gpz bo~no od nego, L-antenata {to e poblisku do gpz po~nuva da reagira, a drugata sĂŠ u{te ne, sĂŠ dodeka ne navlezeme podlaboko vo gpz. Potoa pri koso izleguvawe od gpz, isto taka, L-antenata {to prva }e izleze Slika V.14. L-antenite pri vleguvawe i izleguvawe od celta gpz od gpz se ispravuva, pa potoa i drugata L-antena, za kone~no da bidat paralelni, koga }e sme na bezbedna lokacija (sl. V .15). Vo samiot po~etok pri procesot na istraùvaweto, L-antenite namesto paralelno, moè da se izrotiraat nasprotiv edna od druga. Vo toj slu~aj ili sme nad celta ili postojat dve razli~ni celi na razli~ni lokacii. Toga{ prakti~arot (radiestezist) treba da se prenaso~i vo nasokata na edniot pokazatel i vo taa nasoka da ja istraùva baranata cel, a potoa da se naso~i kon drugata strana, Slika V.15. Reakcija na kade {to reagirala drugata L-antena. L-antenite pri bo~no vleguvawe i Kaj po~etnicite ili nedovolno ostru~ni lica moè da izleguvawe od gpz se slu~i instrumentite da reagiraat so zadocnuvawe, odnosno da reagiraat otkako se odmine baranata cel i pogre{no da ja odredat nejzinata lokacija. Rezultatite od istraùvawata pred se zavisat od edukacijata i iskustvoto na prakti~arot radiestezist. Ako se istraùvaat zra~ewa vo eden stan, koj e postaven na {irok podzemen bran (gpz), lesno moè da se slu~i instrumentite da ne go registriraat branot. Pri~ina za toa moè da bide slednovo: koga }e gi zememe vo race L-antenite, vedna{ se obiduvame da gi stavime vo

170

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

protivteìnska oska, a toa zna~i deka pred da po~neme da rabotime horizontalnite kraci treba da bidat vo t.n. nit ili neutralen teg. Ovoj proces pretstavuva eden vid {teluvawe na instrumentite kon prisutnite elektromagnetni poliwa i teìnata na horizontalnite kraci. Ako ova t.n. {teluvawe se izvede vo zona na zra~ewe, za koja ne znaeme deka postoi, dobienite rezultati se neto~ni. Vo vakov slu~aj instrumentite moè da reagiraat na drugite elektromagnetni promeni vo prostorot, no ne i na gpz. V.2.2.3. Praznewe na radiesteziskite instrumenti koi funkcioniraat na otpor Ako ovie radiesteziski instrumenti, kako i ni{alata, se koristat podolgo vreme, vo niv se akumulira negativna energija i potrebno e da se ispraznat od taa energija. Prazneweto na L-antenite e identi~no kako i kaj drugite radiesteziski instrumenti, odnosno po 7-8 ~asa rabota so niv, se stavaat pod mlaz voda, koja treba vrz niv da te~e 2-3 minuti. Prazneweto moè da se postigne ako instrumentite se stavat vo: potok, reka, ezero ili more, da otstojat nekolku minuti potopeni vo samata voda. Po taa postapka, instrumentite moàt povtorno da se koristat. V.2.3. Rotaciski i spiralni ra{li (~aporo{ki) Vo tekot na sredniot vek upotrebata na ~apor{kite zazemale vidno mesto, osobeno vo potraga po rudni bogatstva i se veruvalo deka ~aporo{kite se rakovodeni od nepoznati sili. Starite narodi smetale deka so ra{lite rakovodat t.n.samovili, pa zatoa gi narekuvale â&#x20AC;&#x153;Samovilini pra~kiâ&#x20AC;&#x153;. Eden od poistaknatite prakti~ari od toa vreme e germanskiot poet Gete, toj odigral golema uloga za upotrebata na ~aporo{kite i gi otfrlil dotoga{nite veruvawa. Po~nala novata era za upotrebata na ~aporo{kite, pri {to ve}e se soznavalo deka glavnata uloga ja igra ~ovekot so svojot priroden senzibilitet, a ne nepoznati sili. Prvite pozna~ajni ispituvawa za radiesteziskata sposobnost bile napraveni vo vtorata polovina od 18 vek od strana na Johanes Falter, doktor na nauki po geologija i paleontologija. Toj svoite istraùvawa gi realiziral na 400 svoi studenti. Gi sledel nivnite reakcii dodeka tie so svoite ~aporo{ki pominuvale preku zonite na zra~ewe. Rezultatite pokaàle deka poburno reagiraat studentite so naglasen senzibilitet. Reakciite se izrazuvale kako nervna razdrazlivost, poka~en krven pritisok i zabrzuvawe na pulsot. Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

171

Vo toa vreme ovie instrumenti gi izrabotuvale od (ìlavi elasti~ni sirovi drva) kako {to se vrba, sliva i drugi. Tenkite fidanki od sirovoto drvo gi spojuvale vo forma na ~atal, koj go otsekuvale {to pokratko do samiot spoj na fidankite, a samite fidanki bile dolgi 30-40 cm. Vo procesot na detekcija, so dvete race, malku svieni i napregnati horizontalno pred sebe cvrsto gi drèle dvete fidanki. Koga }e naidele nad baranata cel, spojot na fidankite se podignuval nagore ili se spu{tal nadolu. Toa bilo pokazatel deka se nad baranata cel. Ovie navidum primitivni pomagala (instrumenti) gi narekuvale ~aporo{ki, a gi koristele za potraga po vodi, rudi, minerali i prirodni izvori na zra~ewa i dr. Vo tekot na Prvata svetska vojna vo avstroungarskata vojska imalo t.n. rutengengeri (traga~i po voda). Tie lu|e bile osposobeni so pomo{ na ~aporo{ki da pronajdat pitka voda. Vo toa vreme vo taa vojska sluèle i vojnicite od Slovenija i Hrvatska, za potrebite na voenite edinici iskopani bile stotici bunari. V.2.3.1. Sostav na rotaciski radiesteziski instrumenti (ra{li) Ovie instrumenti prikaàni na (sl.V.16) se sostaveni od: - dve metalni cevkasti dr{ki, vo ~ii kraevi precizno e vmetnat po eden top~est lager, koj pri rotacijata sluì za pomalo triewe, {to ovozmoùva pogolema ~ustvitelnost i preciznost pri koristeweto; - dve polarizirani ~eli~ni ìci, koi sluàt za elasti~nost pri napregaweto na silite {to go odreduvaat dvièweto na {ilecotstrelka, istovremeno pretstavuvaat i provodnici na elektromagnetnata energija;

Slika V.16. A)Rotaciski B) i V) Spiralni radiesteziski istrumenti koi reagiraat na otpor

- {ilec (strelka), sluì za spojuvawe na dvete ~eli~ni ìci (provodnici) i ima uloga za stvarawe na protivteà, kako i za odreduvawe na nasokata na celta koja se izrazuva so podigawe ili spu{tawe a se javuva kako pri~ina od napregaweto na provodnicite. Ovoj usovr{en i moderniziran radiesteziski instrument za rabota e poprecizen od drugite.

V.2.3.2. Na~in na upotreba Pred da zapo~neme so istra`uvawe vo prostorot mora da ja odredime celta na istra`uvaweto. Prakti~arot mentalno se podgotvuva, po {to instrumentot {to go koristi treba da reagira

172

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

samo na baranata cel. Na toj na~in instrumentot moè selektivno da dej stvuva na drugite po liwa i zra~ewa preku koi pominuvame, a da ja registrira samo bara nata cel. Za pravilno koristewe na ovoj instru ment potrebno e stru~no usovr{uvawe od koe }e zavisat i rezultatite na prakti~arot. Pri samiot proces na istraùvawe instru Slika V.17. Slika V.18. mentot se drì cvrsto i [teluvawe na radiesteziski instrument spored agolot i rastojanieto na drèwe pravilno so dvete race. Na toj na~in so na{ite race zatvorame eden krug od (+) i (-) energii, koi se spojuvaat vo najispap~eniot del na instrumentot. Toj del e {picot {to gi spojuva dvete ìci. Dvete ~eli~ni ìci treba da bidat malku otvoreni, no napregnati, pri {to {picot {to gi spojuva ìcite e vo t.n. nit-sostojba, odnosno neutralna sopstvena teìna (sl. V.17 i V.18). Koga }e ja detektira celta, instrumentot vedna{ reagira so spu{tawe ili podignuvawe na {ilecot, koj istovremeno pretstavuva i pokazatel kon celta. Instrumentot se {teluva spored postojanoto geomagnetno pole, taka {to so zategaweto na otporot na ~eli~nite Slika V.19. Pravilen na~in na ìci i rastojanieto na racete se sozdava proces pri koj drèwe na instrumentot ramnoteàta na strelkata stanuva mo{ne ~uvstvitelna. Kako i L - antenite i ovie instrumenti se koristat za molekulno frekfentno skenirawe-istraùvawe, za poso~uvawe na nao|ali{ta na minerali, rudi, podzemni proto~ni vodi, prirodni izvori na zra~ewa ili arheolo{ki lokaliteti. Vo zavisnost od prisposobenosta na prakti~arot, se pretpo~ituva instrumentot da se drì kako {to e prikaàno na sl.V.19. Instrumentot primenuvan kako {to e prikaàno na sl. V.20 i V.21, moè da bide pre~uvstvitelen i da sozdava zabuna kaj korisnikot. Vo ovaa polo`ba pri detekcijata na gpz instrumentot vedna{ reagira so podigawe, a kaj kosmi~ki izvor na zra~ewe simnuvawe na strelkata. Pri detekcija na gpz strelkata od instrumentot rotira nagore, a vo zavisnost od Sliki V.20. i V.21. Drug na~in na drèwe na intenzitetot od gpz, pri vlez i izlez od nejze, radiesteziski instrumenti Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

173

Slika V.22. Reakcija na radiesteziskiot instrument pri vlez i izlez od gpz

vo zavisnost od intenzitetot strelkata }e rotira so pogolema ili so pomala energi~nost, odnosno naklon (sl.V.22). Pri detekcija na aktivni kosmi~ki izvori na zra~ewa, koj moè da se nao|a vo kombinacija so gpz, strelkata vedna{ pri vlez na taa zona iako prethodno pod dejstvo na gpz bila nagore, taa istiot moment izrotiruva nadolu, odnosno nasprotiv od nasokata na dejstvuvawe. Od prakti~no iskustvo moè da se zabeleì deka ovoj instrument sporedbeno so L-antenite dava po realni rezultati so pogolema preciznost. V.2.4. Radiesteziski tenzor Tenzorot pretstavuva radiesteziski instrument, kako i prethodnite instrumenti i tenzorot namenet za sli~ni istra`ni aktivnosti. So tenzorot moè da se detektiraat podzemnite anomalii, kosmi~kite jazli i sé {to se detektira so drugite radiesteziski instrumenti. Tenzorot vo rakata na prakti~arot (sl. V.23), pretstavuva eden vid provodnik na ~ovekovoto pole i promenlivite poliwa vo prostorot. Tenzorot ili (oscilator) baranata cel e reagistrira a so pomo{ na oscilacii e Slika V.23. Klasi~en radiesteziski tenzor interpretira. Golem broj bio-terapevti tenzorot go koristat za dijagnostika na bolestite kaj lu|eto. Denes ovoj instrument se koristi i vo kombinacija so sovremeni kompjuterski dijagnosti~ki aparati, kako {to se i aparatite od kompanijata “BIKOM“, nameneti za biorezonansna dijagnostika i terapija. Klasi~niot radiesteziski tenzor e sostaven od: ra~ka za drèwe, ~eli~na polarizirana tenka ìca ili drug elasti~en materijal i edna trkalezna forma, koja sluì za stvarawe na teg za oscilacii. V.2.5. Fiksen Stojanov tenzor (S.tenzor) Vo 2003 godina izvr{iv konstrukcija na po precizen tenzor koj bi bil primenliv za pove}e nameni i go nosi imeto spored avtorot d-r Stojan Velkoski “fiksen Stojanov tenzor“ (S-tenzor).

174

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Ovoj tenzor pretstavuva nov radiesteziski instrument i e modifikacija od postojniot tenzor koj e po ~ustvitelen i po prakti~en za po precizni radiesteziski detekcii (sl.V.24). Se koristi vo site radiesteziski aktivnosti vo koi se koristat drugite radiesteziski instrumenti. Osobeno se primenuva za poprecizna detekcija na celi, kako {to se kosmi~kite S-jazli, S-roj i S-pojas, za ~ija detekcija e potreben instrument so ponaglasena ~ustvitelnost i preciznost. Isto taka, dobri i precizni rezultati dava vo dijagnostikata i teleradiestezijata.

Slika V.24. Fiksen S- Tenzor

V.2.5.1. Sostav na S-tenzorot Ovoj tenzor e sostaven od dva dela, patron (~aura) i priklu~ok. Patronot ima otvor, koj se podesuva spored debelinata na prstot. Vo toj otvor se vovlekuva desniot pokazalec i se fiksira so pomo{ na zavrtka so milimetarski navoj i podlo{ka. Na vrvot od patronot ima otvor od Ă&#x2DC; 5 mm, so milimetarski navoj. Vo toj otvor so pomo{ na zavrtka se zavrtuva priklu~okot. Zavrtkata od priklu~okot od ednata strana e so navoj od Ă&#x2DC; 5 mm, a od drugata strana ima fiksirana ~eli~na ìca od okolu Ă&#x2DC; 0,8mm. Dolìnata na ìcata e okolu 10 cm, a na drugiot kraj e fiksirana ~eli~na topka Ă&#x2DC; 5 mm ili soodvetna bakarna alka koja }e ima uloga za protivteà. Vaka konstruiraniot dvodelen instrument lesno se upotrebuva i transportira. V.2.5.2. Na~in na funkcionirawe i klasi~en i S-tenzor

upotreba na

Dosega{nite tehni~ki istrumenti nameneti za merewe na mernata golemina, kako na primer goleminata na naponot, strujata itn. pretstavuvaat precizni merni istrumenti za ot~ituvawe na mernite golemini. Vo oddelni slu~ai, potrebno e i samo registrirawe na prisustvoto na oddelni golemini. Tokmu radiesteziskite instrumenti pripa|aat vo ovaa grupa na instrumenti. Radiesteziskite tenzori moè da se vbrojat vo grupa na registraciono-oscilatorni instrumenti. Funkcijata na ovie instrumenti se zasnova vrz pojava na biofrekventna rezonancija. Ako mehani~kiot sistem, {to moè da treperi, na bilo koj na~in go dovedeme vo sostojba na treperewe (oscilirawe), toga{ celiot sistem }e treperi so frekvencija kakva {to e frekvencijata na izvorot {to go predizvikuva trepereweto. Vo zavisnost od brzinata i intenzitetot na oscilaciite od instrumentot, moè da se pretpostavi i za intenzitetot na mernata golemina . Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

175

- Upotreba Dvata tipa tenzori funkcioniraat re~isi identi~no. Tenzorot naj~esto se drì horizontalno, a funkcionira kako i drugite radiesteziski instrumenti, odnosno se koristi bioelektromagnetnata komponenta i mentalno-fizi~kiot ~ove~ki faktor vo kombinacija so samiot instrument. Pri koristeweto na tenzorite se analiziraat i interpretiraat nivnite oscilacii, preku koi dobivame informacii za baranata cel, kako na primer: - horizontalnite oscilacii pretstavuvaat bezbedna zona ili nasoka na baranata cel; - vertikalnite oscilacii naj~esto ozna~uvaat prisustvo na gpz ili druga barana cel; - kru`nite dvièwa ja pretstavuvaat baranata cel, naj~esto kosmi~kite jazli i to~ki; - pri dijagnosticirawe, vo zavisnost od prakti~arot i od toa dali tenzorot e priklu~en vo kombinacija so sovremena aparatura ili ne, moè da dava razli~ni oscilacii, spored koi se utvrduva sostojbata na pacientot. Dosega kon sovremenata aparatura, naj~esto se koristi klasi~niot tenzor. Od dosega{noto soznanie i iskustvo, moè da se zaklu~i deka instrumentot kako zasebno tehni~ko sredstvo ne ja igra glavnata uloga vo potragata po celta, tuku instrumentot funkcionira vo kombinacija so ~ove~kiot sistem i vo oddelni slu~ai so sovremenata tehnika. Na ovoj na~in, tenzorite identifikuvaj}i gi drugite promenlivi poliwa vo prostorot soodvetno gi registrira i interpretira so svoite mehani~ki oscilacii. Od seto ova moè da se zaklu~i deka: registraciono-oscilatornite instrumenti pretstavuvaat tradicionalno-tehni~ki instrumenti koi se koristat za tradicionalno-empiriski i sovremeno-tehni~ki celi. Vo procesot na detekcijata na gpz, vo zavisnost od intenzitetot na zra~eweto, oscilaciite na tenzorot moè da bidat poenergi~ni ili poslabi. V.2.6. Prednosti na radiesteziskite instrumenti Radiesteziskite instrumenti vo racete na prakti~arot pretstavuvaat mo{ne prakti~ni i primenlivi instrumenti. Za razlika od klasi~nite elektronski mera~i, moè da se koristat vo razni situacii i periodi. Edna od prednostite e i primenata za teleradiestezija, {irokiot spektar na drugi primeni, brzi rezultati, nadminuvaweto na vremenskata i distancionata bariera, mikrorezultati i dobivawe na drug tip na informacii {to te{ko moè da se dobie so obi~nata merna percepcija. V.2.7. Nedostatoci na radiesteziskite instrumenti Nedostatocite vo odnos na tehni~kite klasi~ni merni instrumenti me|u drugoto se i vo: nesigurnost vo to~noto ot~ituvawe na mernata golemina, nedostatok od nau~notehni~ka

176

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

interpretacija na dobienite rezultati, nedoverbata vo pristapot, nesoodvetna profesionalno i stru~na primena, mo`nosta za lesna zloupotreba i dr. V.2.8. Prednosta vo kombiniranata primena Vo pogled na primenata na radiesteziskite metodi i istrumenti, na del od nau~no-tehni~kiot kadar postoi izvesna sprotivstavenost. Postoi jaz od protivre~nosti so nedoverba, negirawa, obvinuvawa i {to u{te ne, upateno od edna na druga strana, so opravdani ili neopravdani fakti i seto toa vo nedogled. êsto pati za ist proekt bevme svedoci na razli~iti merni golemini i nesoodvetna i razli~na interpretacija. Postojanata tenzija na negirawe i me|usebno obvinuvawe, opravdano ili ne, vo javnosta sozdava{e mo{ne nepovolna slika. Za nadminuvawe na ovaa slika neophodno be{e tradicionalnata metoda i tehnika da se soo~i so sovremenata nau~no-tehni~ka metoda i zaedni~ki da nastapuvaat vo analiziraweto i istraùvaweto koe vo idnina }e bide potrebno. Za realizacija na novata tradicionalno-sovremena epoha, svativ deka ima potreba od osnovawe na praven subjekt koj } e moè pravno tradicionalno i najsovremeno da odgovori na potrebite. Po toj osnov vo 1989 god. vo Skopje go registrirav pravniot subjekt, Istraùva~kiot centar â&#x20AC;&#x153;Son~ev zrakâ&#x20AC;&#x153; koj ottoga{ vo istraùva~kite proekti vr{i javna, kombinirana primena na tradicionalnite (radiesteziski) i najsovremenite tehni~ki instrumenti i metodi. Sporedbeno so poedine~ni istraùva~ki nastapi, kako {to obi~no se slu~uva{e vo dosega{nata praktika, kombiniraniot nastap dade mo{ne pozitivni rezultati. So kombiniranata primena se dobiva vo vreme, sredstva, to~ni rezultati i soodvetna interpretacija. Primenata na tradicionalnata metoda dava mo{ne brzi i prakti~ni rezultati. Dodeka tehni~kata sovremena metoda mnogu polesno i pobrzo moè da gi proveri, poddrì ili negira, a potoa interpretira sostojbite od istraùvaweto. Na ovoj na~in uspeav da gi spojam tradicionalnite i sovremeni metodi i tehni~ki rezultati se daleku po uspe{nii. V.2.9.Radiesteziski pomagala Vo radiesteziski pomagala spa|aat site pridru`ni rekviziti koi sluàt za vreme na radiesteziskata, pred se, istra`na rabota. Vo zavisnost od vidot na radiesteziskata rabota zavisi i koi pomo{ni radiesteziski pomagala }e gi koristime, na primer: - Radiesteziski kompas (sl.V.25). Ovoj kompas sluì za sledewe na prostiraweto na trite kos-mi~ki mreì, za odreduvawe na stranite na svetot za izbor na lokacija na legloto i drugo;

Slika V.25. Radiesteziski kompas

Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

177

- Linijar vo kombinacija so kompasi (sl. V.26) koj sluì za rabota na karta, no i za odreduvawe na stranite na svetot vo prostorijata; - Topografska karta (slika V.27), koja sluì za odreduvawe na lokacija. Radiesteziskite pomagala moàt da se koristat direktno so niv ili teleradiesteziski. Slika V.26. Radiesteziski linijar so tri kompasi

V.2.10.Radiesteziski prakti~ari (radiestezisti) Radiesteziski prakti~ar e liceto {to koristi radiesteziski instrument. Denes radiesteziski instrumenti koristat golem broj na lica. Pogolem broj od niv, instrumentite ne pravilno gi koristat, a so toa i rezultatite od istra`uvaweto se voglavno neto~ni. Za da se vospostavi profesionalen red, potreben e kvaliteten kadar. Ne vozmo`no e da im se zabrani na zainteresiranite lica da gi koristat radiesteziskite instrumenti. Spored toa neophodno e da radiestezistite gi podelime vo dve osnovni grupi i toa: a) radiestezisti amateri; b) radiestezisti profesionalci. Radiestezistite amateri mo`e da gi podelime vo dve potgrupi: - prakti~ari za li~ni potrebi, - prakti~ari za javna primena.

Vo prvata grupa spa|aat lica {to za sopstvena potreba koristat radiesteziski instrument, no ne se afirmiraat vo javnosta. Tie naj~esto koristat ni{alo ili drug radiesteziski instrument za izbor na: mesto za spiewe, hrana, lekovi ili za svoja ili semejna zabava. - Radiestezistite od ovaa grupa so pravo mo`e da se nare~at amateri zatoa {to ja koristat radiestezijata za amaterski celi. Znaej}i ja ulogata na radiestezijata, vo slu~aj da imaat potreba od radiesteziska usluga i Slika V.27. Topografska karta od eden del tie se obra}aat kaj profesionalec, od koj dobivaat profesionalna usluga. Vo pogolem broj slu~ai, ovie na Skopje radiestezisti vo svoite domovi gi detektirale prirodnite izvori na zra~ewa i prevzemale soodvetni merki. Detektiraweto na istite zra~ewa od strana na profesionalec mu davaat pogolema samodoverba na radiestezistot amater, no i pogolema sigurnost za svoeto semejstvo. Amaterite prakti~ari koi svojata usluga ja nudat javno, vr{at kr{ewe na izvesni zakoni i pravila. Ovie lica se priu~eni i naj~esto nedovolno tehni~ki obrazovani. Za svojata afirmacija gi koristat javnite glasila, vo koi naj~esto iznesuvaat razni nevistini.

178

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Naj~esto se samostojni, no gi ima i organizirani vo zdruènija ili vo privatni firmi nameneti za nekoi drugi dejnosti. Pokraj cenata na uslugata, istovremeno nudat i za{titno re{enie, bez koe, navodno, semejstvoto vo ~ij prostor se vr{at merewata, ne }e moè dolgo da opstane. Vo ovoj slu~aj, posugestibilnite ~lenovi od semejstvoto vedna{ i bez razmisluvawe go prifa}aat ponudenoto re{enie i ve}e od naredniot den kaj niv ima izvesni rezultati. Tie vedna{ im go preraskaùvaat ova ~udo na svoite rodnini i prijateli, pa se pojavuva op{ta pobaruva~ka na uslugite i na proizvodite od samoproglasenite eksperti. Za {to, vsu{nost, stanuva zbor? Ponuduva~ite na ovie uslugi naj~esto se marketing{ki dobro podgotveni, koi uspevaat kaj gra|anite da im povlijaat so doverba i sigurnost. Nivniot nastap koj se dopolnuva so za{titnoto re{enie {to gra|anite go kupile, koe naj~esto e i so po visoki cena na ~inewe, doprinesuva do izvesni placebo efekti . Na toj na~in sega ve}e korisnikot na toa sredstvo po~ustvuval izvesni pozitivni efekti iako toa e samo prividno, tie toa za{titno sredstvo go prepora~uvaat na svoite bliski prijateli i familija. Nasproti toa, dokolku vo semejniot prostor navistina bile prisutni zra~ewa, korisnikot na za{titnite sredstva i ponatamu e izloèn na zra~ewa. Korisnikot na za{titnoto re{enie potsvesno ne saka da se soo~i so vistinata i ne prezema soodvetno i vistinsko re{enie, pa zdravjeto na negovoto semejstvo i ponatamu e izloèno na opasnosti. - Radiestezisti-profesionalci Ovie lica se ostru~eni i profesionalno se zanimavaat so taa dejnost. Tie mora da gi ispolnuvaat slednite uslovi: - da bidat tehni~ki obrazovani i da imaat zavr{eno profesionalna specijalizacija za radiestezija vo akreditirana nau~na institucija po geobiologija vo ~ii ramki e i radiestezijata (me|unarodno nau~no-tehni~ki afirmirana); - zad niv da stoi me|unarodno afirmirano stru~no lice po taa problematika. Ovie kriteriumi moàt da doprinesat vo: - bezbednost za gra|anite po pove}e osnovi; - nau~no profesionalen pristap; - kvalitetni rezultati; - unificirawe i stvarawe na soodvetna radiesteziska profesionalna ramka; - unapreduvawe na ìvotnata sredina i klturata na ìveewe. Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

179

V.3. NAU^NOTEHNI^KI METODI I INSTRUMENTI ZA DETEKCIJA Tradicionalnite merewa i soznanija vo poslednite dva veka ja razbudija svesta za potrebata od razvoj i modernizacija vo metodite na merewe i tehni~kite merni instrumenti. Spored retrogradnite analizi, moè da se zaklu~i deka, tradicionalnata metoda (radiestezija) pretstavuva eden vid platforma na sovremenite nau~notehni~ki metodi na detekcija. V.3.1. EDINICI NA ELEKTRI^NI I DRUGI GOLEMINI Vo po~etocite na primena na detekcijata, za oddelni istra`ni raboti, se koristele i seu{te se koristat metodi, instrumenti i pomagala koi vr{at izvesni identifikacii na: pojavi, sostojbi, promeni i sl. Ovie metodi i tehni~ki sredstva ne dovolno ja prikaùvaat to~nata veli~ina (vrednost), kaj postoi samo identifikacijata no ne i precizna interpretacija na vrednost. Edna od tie metodi e i radiestezijata, koja sé pointenzivno se obnovuva i primenuva vo sekojdnevieto. Denes naukata i tehnikata se baziraat vrz osnova na to~ni merni percepcii i vrednosti, bez koi ne bi moèlo normalno da funkcionira sega{nava civilizacija. So takvite detekcii (merewa) gi opredeluvame koli~estvata na fizi~kite golemini, taka {to nepoznatoto koli~estvo na obrabotuvanata golemina ja sporeduvame so goleminata od ist vid i priroda {to sme ja izbrale za edinica. Rezultatot od toa sporeduvawe, odnosno merewe e ~ist broj, {to go narekuvame meren broj. Ako sme izmerile na primer struja od 5 A, zna~i deka merenata struja e petpati pogolema od strujata {to e zemena kako edinica. Za sovremenite potrebi na tehnikata i me|unarodnata podelba na rabotata, neophodno e edinicite to~no da se definirani, me|unarodno priznaeni, nepromenlivi i reproduktivni. Vo ponovo vreme, kon ovie uslovi se pridruùva i baraweto deka osnovnite edinici treba da se baziraat vrz prirodni konstanti. Vo na{ata zemja od 1961 god. so dopolnuvawa od 1973 godina ozakonet e apsolutniot, me|unaroden sistem na edinici so osnovnite edinici metar, kilogram, sekunda, amper, Kelvin, kandela i mol, koj e usvoen na Edinaesettata generalna konferencija za teìni i meri vo 1960 g. go dobi imeto “Me|unaroden sistem na edinici”, so kratenkata SI (Système international). So ovoj sistem moàt da se primenat site podra~ja na fizikata, dodeka za podra~jeto na elektricitetot i magnetizmot dovolni se samo ~etirite osnovni edinici: metar, kilogram, sekunda i amper. Tie go so~inuvaat “Giorgieviot sistem na edinici“ ili sistemot “MKSA“, {to me|unarodniot komitet za teìna i meri go vovede u{te na 1 januari 1948 godina.

180

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Osnovnite edinici na Giorgieviot sistem (Mlakar 1979) se definiraat vaka: 1.Edinicata za dolìna metar (m) e dolìna od 1650763,73 branovi dolìni na zra~ewe vo vakuum, koe odgovara na preminot pome|u nivoite 2p10 i 5d5 na atomot na kriptonot 86. Vo ovaa definicija izrazot nivo treba da se sfati kako energetsko nivo, a brojot 86 e broj na masata. Definicijava e usvoena na Edinaesettata generalna konferencija za teìni i meri vo 1960 god. So nea e ukinata porane{nata definicija za edinicata dolìna vrz osnova na prototipot na metarot od legura na platina i iridiumot so crti~ki na opredeleni rastojanija. 2.Edinicata za masa kilogram (kg) e masa od me|unarodniot prototip na masa, izraboten vo forma na valjak od legura na platina i iridium, a koj e sankcioniran na Prvata generalna konferencija za teìni i meri vo 1889 godina vo Pariz. Prototipot go ~uva Me|unarodnoto biro za teìni i meri vo Sevres kaj Pariz. Za vreme na porane{na SFRJ postoe{e kopijata broj 29 od me|unarodniot prototip na masata. 3.Edinicata za vreme sekunda (s) e traewe od 9192631770 periodi od zra~eweto {to mu pripa|a na preminot pome|u dva hiperfini nivoi na osnovnata sostojba na ceziumoviot atom 133. Definicijava e usvoena na Dvanaesettata generalna konferencija za teìni i meri vo 1967 godina i ja zameni porane{nata definicija, spored koja sekundata be{e definirana kako 1/31556925,9747 tropski godini vo dvanaeset ~asot od efemernoto vreme na 0 januari 1900 godina. 4.Edinicata za elektri~na struja amper (A) e ja~inata na ednonaso~na elektri~na struja koja vo vakuum pome|u dva ednakvi, 1 metar oddale~eni, beskone~no dolgi naporedni provodnici so nezna~itelno mal kruèn presek predizvikuva sila od 2.10-7 wutni na metar dolìna. Definiciite na drugite, izvedeni, veli~ini se: Edinicata za sila wutn (newton) (N) e edinica za sila vo ramkite na edinicite mkgs, i toa onaa sila koja na masa od eden kilogram i dava zabrzuvawe od 1 m.s-2. Vo sporedba so edinicata za sila vo stariot sistem cgs vredi 1 N=105 dina. Edinica za energija odnosno rabota xul (joule) (J) e rabota {to ja vr{i zafati{te na edinica sila od 1 N pri pomestuvawe za dolìna od 1 metar vo nasokata na silata. 1 xul = 1 vatsekunda = 1 wutnmetar = 107 dinsantimetri. Edinica za efekt vat (watt) (W) e efekt {to vo edna sekunda proizveduva energija od 1 xul. Edinicata za potencijalna razlika, t.e. napon, volt (V) e potencijalnata razlika pome|u dve to~ki na ì~en provodnik niz koj te~e ednonaso~na struja od 1 amper, ako vo ìcata pome|u tie to~ki se tro{i efekt od 1 vat. Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

181

Edinicata za elektri~en otpor om (ohm) (立) e otporot pome|u dve to~ki na eden provodnik koga potencijalnata razlika od 1 volt pome|u niv }e potera struja od 1 amper, pod uslov samiot provodnik da ne e nositel na nikakov sopstven napon (termoelektri~en itn.). Edinicata za elektri~en polne` kulon (coulomb) (C) e koli~estvoto elektri~estvo koe pri struja od 1 amper protekuva za 1 sekunda. Edinicata za kapacitet farad (F) e kapacitetot na elektri~en kondenzator vo koj pome|u elektrodite se pojavuva napon od 1 volt ako go elektrizirame so edinica elektri~en polne` od 1 C. Edinicata za induktivitet henri (henry) (H) e induktivitetot na zatvoreno strujno kolo vo koe se indicira napon od 1 volt, ako elektri~nata struja vo nego linearno se promeni vo edna sekunda za 1 amper. Edinicata za magneten tek (fluks) veber, (weber) (Wb) e magnetniot tek koj vo elektri~noto strujno kolo so edna namotka inducira napon od 1 volt ako vo edna sekunda linearno go sniìme na nula. So voveduvaweto na apsolutnite edinici prestanaa da vaàt starite internacionalni edinici, spored koi pramerata na elektri~nata struja be{e definirana elektrolitski spored Faradeeviot zakon: 1 amper ima elektri~na struja koja vo edna sekunda }e izla~i od vodeniot rastvor na srebro nitratot 0,001118 grama srebro; a pramerata na otporot be{e definirana: 1 om otpor ima ìvin stolb so dolìna od 1063 mm i postojan presek od 1 mm2 po celata dolìna pri temperatura na mraz {to se topi. Razlikite {to se pojavija vo vrska so toa se minimalni, taka {to pri prakti~nite merewa voop{to ne doa|aat predvid. Odnosot me|u starite internacionalni i novite apsolutni edinici gi davaat slednive dva podatoka: 1 sredno int. volt = 1,00034 od apsolutniot volt, 1 sredno int. om = 1,00049 od apsolutniot om. Vrz osnova na ovie dva podatoka go dobivame koli~nikot od presmetuvaweto i za drugite edinici: 1 sredno int. amper = 0,99985 od apsolutniot amper 1 sredno int. kulon = 0,99985 od apsolutniot kulon 1 sredno int. vat= 1,00019 od apsolutniot vat 1 sredno int. xul = 1,00019 od apsolutniot xul 1 sredno int. farad = 0,99951 od apsolutniot farad 1 sredno int. henri = 1,00049 od apsolutniot henri 1 sredno int. veber = 1,00034 od apsolutniot veber. Za da bide {to pocelosna slikata za goleminite i edinicite {to naj~esto se upotrebuvaat vo elektrotehnikata, najva`nite golemini i edinicite {to im pripa|aat se dadeni vo (tabelata V.1). Vo ovaa tabela se dadeni i propi{anite simboli {to se upotrebuvaat za oddelni golemini , a vo zabele{kite najva`nite odnosi pome|u edinicite (Mlakar1979).

182

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Tabela V.1

Veli~ini, simboli i edinici

Veli~ini i simboli

Edinica

Elektri~estvo

kulon

Elektri~na struja

amper

Ja~ina na mag. pole

Gustina na elek. tek

amper/metar kulon/metar2

Elektroprovodlivost

simens

Kapacitet

farad

Dielektrik

farad/metar

F/m

Magneten tek

veber

Elektri~en napon

F U

volt

Ja~ina na elektr. pole

volt/metar

Gustina na mag. tek (magnetna indukcija)

tesla

Elektri~en otpor

Induktivitet

henri

Permeabilnost

henri/metar

Dol`ina

metar

Vreme

sekunda

Rabota, energija

xul

Efekt

vat

Sila

wutn

Masa

kilogram

A/m C/m2

V/m

H/m

No, spomenatite edinici ~esto za prakti~na upotreba se premnogu golemi ili premnogu mali. Taka, na primer, vo prakti~niot `ivot mo{ne retko se upotrebuva edinicata farad, zatoa {to e premnogu golema. No, zatoa mnogu po~esto se upotrebuvaat mikrofaradi, nanofaradi, pikofaradi itn. Pri prenosot na elektri~nata energija, edinicata vat e premnogu mala i zaradi toa pove}e se upotrebuvaat kilovati i megavati. Isto taka, namesto volt, za povisoki naponi se upotrebuvaat kilovolti. Za da se dobijat pogolemi ili pomali edinici, se upotrebuvaat decimalni deliteli i mno`iteli na edinicite kako dodatoci na edinicite. Ovde treba da se spomne deka se prepora~uva upotrebata samo na onie dodatoci {to ozna~uvaat iljadakratno zgolemuvawe ili namaluvawe na porane{nite Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

183

edinici, t.e. kilo, mega, mili i itn., a treba da se izbegnuvaat dodatocite za desetkratno ili stokratno zgolemuvawe ili namaluvawe, kako na primer hekto, deka, deci i taka natamu. Zatoa treba da se izbegnuvaat edinicite kako na primer santimetar, decimetar i sl., a da se izrazuvaat vo metri ili milimetri. Se prepora~uvaat ovie dodatoci, odnosno dekadski skratenici (Tabela V.2). Tabela V. 2. Dekadni skratenici tera giga mega kilo mili mikro nano piko femto ato

T G M k m Âľ n p f a

1012 109 106 103 10-3 10-6 10-9 10-12 10-15 10-18

Taka na primer milivolt (mV) e iljaditi del od voltot, mikrovolt (ÂľV) milioniti del od voltot, dodeka kilovolt (kV) e sto volti, a megavolt (MV) milion volti itn. (Mlakar 1979). V.3.2. USLOVI ZA DOBIVAWE NA VALIDNI REZULTATI OD MEREWETO Uslovite na merewa pretstavuvaat osnova bez koja ne moè da se dobie to~en i validen rezultat. Osnovni uslovi koi se potrebni za dobivawe na precizni rezultati od merewata se: - izbor na metod za merewe; - period, vreme i intervali na merewe; - atmosferski i drugi uslovi za vreme na merewata; - koristewe na tehni~ka aparatura i drugo. Po ispolnuvaweto na ovie uslovi vo zavisnost od potrebata mereweto moè da se izveduva vo vozduh, voda ili na kopno. Vo posledno vreme so pomo{ na sateliti se vr{at istovremeni istra`ni dejnosti na pove}e lokacii i za razli~ni celi. Edni od najsovremenite metodi i tehniki {to se koristat za pove}e nameni, me|u koi i za detekcija, se sinhronite aerokosmi~ki i nadzemni metodi. Blagodarenie na toj razvoj, denes moème da ispituvame i istraùvame so najsovremena tehnika, koja istovremeno nudi sledewe na razni pojavi na razli~ni mesta na Zemjata. Vo ovoj

184

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

proces na, straùvawe istovremeno se koristat sateliti, avioni ili helikopteri i nadzemni laboratorii. Ovaa metoda, nezavisno od oddale~enosta na istra`nite lokaliteti, ni dava mnogu prednosti. Denes so poddr{ka na IKI (IKSI)-BAN od Sofija, del od ovie metodi se koristat vo Institutot GAPE vo Skopje. Istite metodi se koristat i za otkrivawe podzemni proto~ni vodi, ekolo{ki katastrofi i zagaduvawa kako i za drugi nameni. Ovoj proces ni ovozmoùva mo{ne brzo i precizno da doznaeme za razni ekokatastrofi i zagaduvaweto na ìvotnata sredina. Isto taka, mo{ne efikasno se sledat uzurpiranite lokacii od elektromagnetni izvori na zra~ewa. Za potrebata od istovremeno sledewe na pove}e lokacii na zemjata, satelitskata primena ima isklu~itelna va`nost vo ovoj sistem. Vo ramkite na sinhronite aerokosmi~ki metodi, aero metodata pretstavuva alka pome|u kosmi~kite i nadzemnite tehniki. Nivnata prednost se sostoi vo: dinami~nosta, informiraweto na nadzemnite laboratorii za momentnata sostojba nad zemjata i vodata kako i vo vozduhot kako i dopolnuvawe i povrzuvawe na rezultatite od dvata ostanati segmenta. Nadzemnite laboratorii vo ovoj proces imaat ogromna va`nost vo: sledeweto na mikrolokacii, doobrabotka na hemisko-fizi~kite parametri direktno so fizi~ki kontakt, sobirawe i obrabotka na dobienite podatoci, kalibracija na aerokosmi~kata tehnika i drugo. Denes sme svedoci i za po~esti nau~ni ekspedicii i na drugite planeti osven na Zemjata. Seto toa ni dava za pravo da konstatirame deka se nao|ame vo vreme na dosega najvisok nau~no-tehni~ki razvoj. Vakviot razvoj istovremeno ima potreba od dopolnitelen anga`man na tehni~ki obrazovan personal i sofisticirana tehnologija. V.3.3. ELEKTRI^NI MERNI INSTRUMENTI Vo procesot na istraùvawe na Zemjata se primenuvaat razni sovremeni tehni~ki metodi i aparati, so ~ija pomo{ se identifikuvaat razni anomalii i pojavi vo/na Zemjata, vo vodata i vozduhot. Denes mnogu ~esto se koristat satelitskite i sinhronite aerokosmi~ki i nadzemni tehni~ki metodi. (sl. V.28 i V.29). Za uspe{no realizirawe na detekciite od elektromagnetni zra~ewa se upotrebuvaat razni tehni~ki aparati (detektori) koi se nameneti za taa cel. Pogolem del od tie instrumenti se koristat od strana na stru~ni lica koi se osposobeni da moàt pravilno da gi interpetiraat dobienite rezultati.

Slika V.28. Sinhroni Aerokosmi~ki i nadzemni metodi (Mardirosjan 2000)

Slika V.29. Nadzemni istra`ni metodi

Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

185

So pomo{ na na{ite setila ne moème da gi odredime elektri~nite golemini: napon, struja, efekt, otpor, kapacitet, induktivitet, frekvencija itn. Zatoa na elektrotehni~arot mu se potrebni specijalni uredi, elektri~ni merni instrumenti nameneti i kalibrirani spored potrebite. Nivnoto dejstvuvawe se zasnova vrz razni pojavi kako na primer: otklon na strelka, svetlost, zvuk, digitalni-broj~ani i drugi pojavi koi {to se zabeleùvaat vo elektrotehnikata, odnosno vo fizikata, zaradi {to se razvile razni konstrukcii na merni instrumenti. Na primer, kaj elektri~nite mehani~ki merni instrumenti (osven kaj vibracionite), silite gi iskoristuvame taka {to vrtliviot organ na instrumentot zaedno so strelkata se otklonuva za opredelen agol. Na ovoj na~in sme dobile pomestuvawe na strelkata za izvesen prostor na prethodno obeleànata skala, od koja gi ~itame dobienite vrednosti na merenata veli~ina. V.3.4. IZGLED NA EDEN DEL OD MERNITE TEHNI^KI INSTRUMENTI Spored namenata i potrebata postojat raznovidni tehni~ki istrumenti. Tie se razlikuvaat po: - nivnata primena; - goleminata; - bojata i formata; - na~inot na koristewe i interpretacija na rezultatite i drugo, koi spored konstrukcijata i vidot na percepcija se koristat amaterski i profesionalno vo sekojdnevieto, eden del od niv prikaàni na (sl. V.30).

186

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Sliki V.30. Del od tehni~kite vidovi na sovremeni sredstva koi se koristat za nadzemna detekcija na zra~ewe

Metodi i tehni~ki sredstva za detekcija na elektromagnetni zra~ewa

187

188

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA VI VI. ZA[TITA OD ELEKTROMAGNETNI ZRA^EWA

tkako ~ovekot osoznal za {tetnosta elektromagnetnoto zra~ewe, po~nal razmisluva kako da se za{titi.

od da

Koristel razni na~ini i metodi za detekcija i uspeval na soodveten na~in uspe{no da gi izbegnuva. Kako {to urbanite naselbi stanuvale sé pogolemi, a prostorot za izgradba sé pomal, po~nal da razmisluva za za{tita od zra~ewata vo prostorot. Vo po~etokot kako za{tita koristel prirodni i ednostavni materijali, kako na primer: koì so krzno od ovci i jagniwa, debel sloj od ràna slama i sli~no. Toj, od edna strana, sé pove}e se soo~uval so opasnosta od elektromagnetnite zra~ewa za celokupniot ìv svet, a od druga strana, vo ponovo vreme i so neophodnosta od nivniot blagodet, osobeno od tehnikata, koja sekojdnevno ja koristime. Razvojot na tehnikata né dovede vo situacija od koja te{ko moème da se distancirame. Spored toa, neophodno e da se pristapi kon preventivno re{avawe na problemot pred da se javat seriozni posledici. Ovoj problem moè da se re{i na tri na~ina: a) So detekcija i izbor na bezbedna lokacija za izgradba na objekti; b) Stroga zakonska regulativa za za{tita od tehni~kite izvori na zra~ewa; v) So za{tita na prostoriite vo postojnite objekti. Denes sé pove}e vo javnite glasila i literaturata se spomenuva ekolo{ka uzurpacija od strana na mo}nite elektro distributeri ili mobilni operatori i sl., koi so svoeto rabotewe ja zagrozuvaat ìvotnata sredina. Ovie izvori na zra~ewa se zabeleìtelni za skoro sekoj pa ottamo doverbata za nivnoto postoewe e po golema. Dodeka prirodnite elektromagnetni izvori na zra~ewa pretstavuvaat po nezabeleìtelni za obi~niot gra|anin i od tamo postoi izvesna mo`nost za nedoverba i ignorirawe prema nivnoto postoewe i {tetno vlijanie. Kako rezultat na toj faktor, sé po~esto se sretnuvame so lica koi go zloupotrebuvaat nedovolno poznatoto pole i sozdavaat izvesna zabuna. Naj~esto vakvite lica se osuduvaat da interpretiraat teorii so nevistina i nerealna osnova sé so cel za bespravno prisvojuvawe na finansiski sredstva na {teta na gra|anite. Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

189

VI.1. PRAZNOVERIE Od takanare~enite za{titni uredi od elektromagnetni i drugi vlijanija, naj~esto se govori za nekoi kristali, ~ipovi i sli~no, se so cel prikaznata da bide {to poblisku do jazikot na tehnikata i naukata. Vo pogolem broj slu~ai lu|eto se baziraat na doverba ili ne sakaat da se optovaruvaat so dopolnitelni nau~no-tehni~ki soznanija i informacii. Tie pretpo~itaat da slu{nat ne{to {to najdobro im zvu~i a potoa od seto toa sepak da ima nekoj efekt. Poznato e deka placebo efektite i toa kako moàt da bidat vlijatelni vrz lu|eto, pred se na psiholo{ka osnova. - No, koga javno }e slu{nete deka nekoj do{ol do soznanie deka tikvata za{tituva od elektromagnetno zra~ewe, toga{ se zapra{uvate do kade stignavme. Kako obrazloènie na t.n. pronao|a~ se zema zaklu~okot deka baba mu doìveela nad 100 godini, a spiela kade {to se ~uvale tikvi. - Drugi tvrdat deka dokolku postavime dve {i{iwa maslo za jadewe vo dva sprotivni agli od prostorijata, nie }e bideme za{titeni od elektromagnetnite zra~ewa vo taa prostorija. - Treti tvrdat deka dokolku im se dade skica od stanot, tie }e go eliminiraat elektromagnetnoto zra~ewe od site izvori. - êtvrti tvrdat deka dokolku pod krevet se stavi metalna {ipka, {ina ili slamena prostirka za plaà, pluta i sl.zra~eweto }e go snema. - Petti tvrdat deka dokolku stavat nekolku drveni letvi~ki vo vid na re{etka ili dokolku nacrtaat na hartija nekolku figuri i brojki, zra~eweto od objektot }e go snema. - [esti govorat deka mermerot, oniksot, kvarcot ili kristalot dokolku se stavat vo objektot zra~eweto }e go snema. - Sedmi tvrdat deka so molitva, koncentracija ili amajlija moàt da gi za{titat lu|eto od zra~ewata. - Osmi tvrdat deka dokolku vo keopsova piramida stavat metalni strugotini so smola ili kvarcen pesok, so ili bez drugi dodatoci, deka toa e kone~noto re{enie za zra~eweto da go snema. Vakvi i sli~ni ponudi, za àl moème da sretneme na sekoj agol i se zapra{uvame, {to e normalno i realno a {to e praznoverie. Zaklu~ok: Od seto ova gore moè da se zaklu~i slednovo: Dokolku seto toa {to go tvrdat e to~no, vo toj slu~aj po prevzemaweto na gore navedenite â&#x20AC;?za{titniâ&#x20AC;? merki, vedna{ treba da se registriraat promeni vo intenzitetot na zra~eweto pokraj so empiriski, zadolìtelno i so oficijalni elektronski detektori. Vo praktikata poznato e deka i so ovoj vid na t.n. za{titni sredstva kaj izvesen broj na korisnici se zabeleùvaat pozitivni rezultati.

190

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Od seto ova ne moè ~ovek da ostane ramnodu{en i da ostane bez mnogu pra{alnici, za {to stanuva zbor? Nema rezultati vo intenzitetot na zra~eweto, a ima pozitivni promeni kaj poedinci. Vo potraga po faktorot za pri~inata moè da se dojde do odgovor preku slednive to~ki: - slu~ajno podobruvawe na zdravjeto; - drugi sporedni faktori: hrana, lekovi, klimatski promeni, po redoven odmor, duhoven i fizi~ki mir i sl; - telepatskoto vlijanie na nivo na ~ovek, no ne i na zra~eweto; - mikrovlijanie od samata t.n. za{tita kako rezultat od: boja, forma, materija i sli~no, koi vlijaat na nivo na individua, no ne mnogu na intenzitetot od zra~eweto; - najrealen faktor za taa pojava koj ve}e e dokaàn pretstavuva placebo efektot koj pretstavuva samo psiholo{ki rezultat kaj poedini lica, no ne i fizi~ki promeni na zra~ewata. VI.2. METODI I TEHNI^KI SREDSTVA ZA ZA[TITA OD ELEKTROMAGNETNI ZRAÊWA Kako {to prostorot vo urbanite naselbi stanuval sĂŠ potesen, ~ovekot po~nal da razmisluva za za{tita od prisutnite elektromagnetni zra~ewa. Za taa cel konstruirani se razli~ni instrumenti i napravi. Nekoi od niv so svojata forma, sostav ili boi imaat mo`nost realno da vlijaat vrz okolinata, dodeka drugite se temelat isklu~ivo samo na placebo efekt, odnosno praznoverie. Spored toa istite sredstva gi podeliv vo ~etiri grupi: - placebo efekt (za koj ve}e be{e govoreno); - reflektira~ki; - oblagodaruva~ki i - transformira~ki. VI.2.1. Reflektira~ki za{titni metodi i sredstva Vo minatiot vek za za{tita od geopatogenite izvori na zra~ewa, me|u drugoto, naj~esto se koristea: debela hidroizolaciska kompaktna plasti~na folija, cinkovni, oloveni, aluminiumski limovi i materii, za koi se smeta{e deka dejstvuvaat vrz elektromagnetnoto zra~ewe. So ovie metodi gpz se reflektira neposredno strani~no od niv. So primena na ovoj metod se prenaso~uvaat geopatogenite ili kosmi~kite zra~ewa nadvor od prostorot kon okolnite stanovi ili objekti, poradi {to rezultatite od ovaa metoda ne se humani. Osven raznite metodi i materii se koristea i specijalno izraboteni bakarni spirali (sl. VI.1 i sl. VI. 2). Ovie spirali se postavuvaa na podot od prostorijata koja ima{e potreba od za{tita i pri nivnoto vgraduvawe strogo se vode{e

Slika VI.1. Pravoagolna spirala

Slika VI.2. Kru`na spirala

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

191

Slika VI.3. Specijalno izrabotena spirala za za{tita od gpz so refleksija

Slika VI.4. Specijalno izrabotena mre`a za za{tita od gpz so refleksija

Sl.VI.5. Sl.VI.6. Pe~ateni ili gravirani lavirinti na plo~i

Sl.VI.7. Pe~ateni plo~i

192

smetka za: debelinata na ìcata, na koj del i kolku }e bide rastojanieto na zavoite od ìcata, lokacijata na centralniot i nadvore{niot kraj od ìcata, izbor na vnatre{niot i nadvore{niot kraj, odreduvawe na lokacija za zazemjuvawe i so koj kraj? Seto toa be{e usloveno od stru~nost, vreme, iskustvo i od mnogu drugi pridru`ni elementi, neophodni za proektot da bide uspe{en. Na ovoj na~in gpz uspe{no se otstranuva{e nadvor od samata spirala. Isto taka, izvesni specijalno izraboteni metalni spirali i mreì (sl. VI.3 i VI.4) pridonesuvaat za refleksija na gpz nadvor od nivnoto prostirawe. Primenuvani se razni PVC folii od ~ija debelina i sostav }e zavisi uspe{nosta od za{titata na prostorijata od gpz. Na primer, dokolku zememe kompaktna PVC folija so nad 3 mm debelina ili VLDPE membrani so isto tolkava debelina i gi postavime nad gpz, moè da predizvika prenaso~uvawe na gpz. Denes za poednostavna i brza za{tita od prirodnite izvori na zra~ewa postojat napravi koi polesno se koristat, no pove}eto od niv za{tituvaat samo od geopatogenite izvori na zra~ewa. Naj~esto tie se vo vid na plo~ki i vo zavisnost od nivnata golemina, forma, pe~atenata ili gravirana strana, gpz moè da go pomestat strani~no 1-2 m. Sostav: Ovie plo~ki naj~esto se pe~atat na perlit, sli~no kako i drugite pe~ateni elektronski kola vo elektronikata. Vo drugi slu~ai, otpe~atocite moè da bidat gravirani ili vtisnati so prethodno izrabotena matrica ili lieni od razni materii. Site ovie elementi naj~esto se sre}avaat vo vid na otpe~atoci od detelinka, spirala, lavirint i sl. za koi nekoi smetaat deka moè da vlijaat vrz elektromagnetnite zra~ewa. Pogolem broj od niv ne pretstavuvaat nikakva novina, poznati se u{te od drevnite vremiwa kako umetni~ki dela, naj~esto se preslikani od srednovekovni fragmenti (sl.VI.5, VI.6. i VI.7). Ovie pe~ateni plo~i moàt da go pomestuvaat gpz vo bezbednata okolina, so {to se zagrozuva drugiot prethodno bezbeden prostor, koj ne bil vo gpz. Funkcijata na ovie pe~ateni ili gravirani plo~ki e sli~na kako i na spiralite za koi prethodno se govore{e. Vakvite plo~ki, kako i sli~nite na niv, gi prepora~uvaat za razni nameni, pred se, za za{tita od elektromagnetno zra~ewe. Nekoi gi stavaat vo Keopsovi piramidi i tvrdat deka so niv gi pribiraat zra~ewata, drugi gi obesuvaat okolu vrat, na u{ite ili istovremeno gi koristat i kako nakit, a smetaat Slika VI.8. Privezok so deka so niv se bezbedni od site pe~ateno kolo zatvoreno vo prozirna plastika vidovi na zra~ewa (sl.VI.8. VI.9

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

i VI.10). Istite otpe~atoci se nudat i za odviknuvawe od pu{ewe, pre~istuvawe voda za piewe i za mnogu drugi celi, a seto toa nalikuva na praznoverie. Na slikite VI.11. i VI.12. prikaàni se specijalno izraboteni mreì za za{tita od elektromagnetno zra~ewe. Ovie mreì se pricvrstuvaat na yidot od vnatre ili Slika VI. 9. Privezok so vtisnat fragment nadvor od prostorijata od onaa strana od kade {to postoi izvor na tehni~ki zra~ewa, kako na primer, trafostanica, dalnovod, elektro aparati, predavateli i dr. So postavuvaweto na mreìte na taa strana od yidot, doa|a do namaluvawe na zra~eweto, osobeno od povisokite frekfencii. VI.2.2. Boi Vo Svetot e poznata terapijata so pomo{ na boi, koja se narekuva hromoterapija. Imeto e dobieno od anti~kite zborovi chroma-boja i therapeia-lekuvawe. Toa zna~i deka hromoterapijata e lekuvawe so pomo{ na raznobojni zraci i boi. Ova ni pokaùva deka i starite narodi znaele za ovoj vid terapija. Harmonijata od boi moè da vlijae vrz duhovnoto i materijalnoto telo. Denes se po~esto sme svedoci za poza~esteno koristewe na boite vo prostorot. Nekoi tvrdat deka taa boja za{tituva i od zra~ewe nesmetaj}i na toa {to zra~eweto e fizi~ka pojava i moè da bide merlivo. Postoi staroisto~na nauka poznata pod imeto Feng-{ui koja boite gi prepora~uva za izvesni semejni harmonii i sl. VI.2.3. Formi Koga stanuva zbor za vnatre{na i nadvore{na harmonizacija, se misli za vlijanie na me|udrugoto i na formata na site tela, vo sebe i nadvor od sebe. Prirodata nastojuva sĂŠ da bide vo harmonija. Kako primer za toa se zaoblenite planini, na koi dolniot del im e po{irok, a vrvot potesen; rastenijata, ~ii gorni granki se potesni od dolnite, me|usebnata energetska povrzanost pome|u planetite sozdavaat soodvetna harmonija. Vo harmonija te`nee da bide sĂŠ {to postoi vo univerzumot. Za vlijanieto na formite znaele i drevnite narodi, pa ne slu~ajno bile gradeni piramidite ili objektite im bile vo zaobleni formi so kosi ~etvorostrani pokrivi, koi ovozmoùvaat izvesna vnatre{na i nadvore{na harmonija. Formite vo prostorot moè da vlijaaat vrz ìviot svet. Nivnoto dejstvo pred se e na izvesno mikrovlijanie vo prostorot. Afrikanskite maski (sl. VI.13) kako forma vo prostorot moè mo{ne negativno da vlijaat vrz lu|eto.

Slika VI.10. Privezokneutralizer

Slika VI.11. Izgled na mre`a za za{tita

Slika VI.12. Mre`a za za{tita

Slika VI.13. Afrikanski maski

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

193

Dosega ne e poznato vlijanieto na formite vrz elektromagnetnoto zra~ewe, no ne zna~i deka dokolku se konstruira nekoj specifi~en sklop deka nema da sozdade nekoe pole koe bi imalo vlijanie na izvesni frekfencii od elektromagnetnite zra~ewa. Specifi~nite formi, moàt me|usebno da se dopolnuvaat na energetsko nivo, zemaj}i go vo predvid postojanoto geomagnetno pole ili drug vid na energija, moè da pridonesat za emituvawe na izvesno pole so niska frekvencija. Ova moè da se slu~i pod uslov, ako odreden del od formite se sovpadne so mnogu drugi vnatre{ni i nadvore{ni komponenti. Vo zavisnost od samiot zbir na formi }e moè da ima pozitivno ili negativno vlijanie vo prostorot. Sekoja od poedine~nite formi vo prostorot imaat svoe pozitivno ili negativno vlijanie. Pozitivno vlijanie vo prostorot imaat i formite na plodovite od ovo{jeto i zelen~ukot, koi pod dejstvo na prirodata se sozdadeni, isto taka pozitivno vlijanie vo prostorot imaat predmetite so zaoblena, ovalna ili trkalezna forma, potoa krstovite, piramidite i drugi formi. Negativni vlijanija vo prostorot moè da imaat nepravilnite formi so ostri rabovi i formi. Vo rastitelniot svet, isto taka, moè da postojat formi koi moàt da vlijaat negativno vo prostorot, kakvi {to se kaktusite, trnot i drugi rastenija. Vo siot ovoj proces, na negativnite vlijanija od oddelni predmeti, za na{a sre}a, im se sprotistavuvaat drugite formi i boi, od koi se doveduva do namaluvawe na nivnata {tetnost vo okolinata. Seto toa pretstavuva ogromno nau~noistraùva~ko pole, na koe rabotele i }e rabotat golem broj na nau~nici vo svetot. VI.2.4. Oblagoroduva~ki materijali i metodi Poznato e deka boite i formite vlijaat na raspoloènieto, a so toa i delumno vrz zdravjeto na lu|eto. Drevnite Kinezi dobro ja prou~ile ovaa metoda, koja e poznata pod imeto Feng-{ui. Spored nivnata teorija, predmetite vo prostorot postaveni sekoj na soodvetno mesto, moè da sozdavaat energetska harmonija i lu|eto od toj objekt da gi sledi sre}a i zdravje. Ima veruvawe deka ~etvrtiot kat od objektite za ìveewe ili rabota ne treba da se koristi. Nekoi gradovi, kako na primer, Hong-Kong se gradeni spored propisite na feng-{ui.

194

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Se po~esto se koristat specijalni predmeti za koi se veruva deka vo doma}instvata i rabotnite prostorii sozdavaat izvesna harmonija vo prostorot, poznati kako oblagoroduva~ki napravi ili instrumenti. Vo oblagoroduva~kite napravi i instrumenti pripa|aat pove}e napravi {to se primenuvaat vo sekojdnevieto. Nekoi od niv se poznati po epitetot nacionalni, a toa go dobivaat vrz osnova na svoeto poteklo. Tie so svojata forma, boja i so drugi nadvore{ni i vnatre{ni karakteristiki moàt delumno da vlijaat, no dosega nee poznato deka tie moàt i da go namalat intenzitetot na elektromagnetnoto zra~ewe, eden del od niv se prikaàni na slednive: (sl. VI.14-VI.37). Vo ovaa grupa spa|aat golem del od dosega{nite t.n. za{titni aparati. Poznato e deka formata na Keopsovata piramida dejstvuva, kako vo vnatre{nosta taka i vo svojata neposredna blizina. Pove}e opiti go potvrdile izvesnoto dejstvo, osobeno na dve tretini od nejzinata vertikalna oska. Poradi toa, naj zloupotrebena e formata Keopsova piramida, zad tie fakti postojano se krijat poedinci i grupi, koi i za nivnata prikazna da bide {to poverodostojna, tie vo vnatre{nosta vnesuvaat svoi elementi. Naj~esti elementi koi se vmetnuvani

Slika VI.16. Konusen Rej Master

Slika VI.17. Piramidalna smola so metalni strugotini t.n.(orgonska)

Slika VI.19. Kerami~ka dvodelna piramida

Slika VI.20. Piramida so kristalno top~e

Slika VI.14. Kerami~ka piramida

Slika VI.15. Piramida

Slika VI.18. Kopija na Bio-SPH vo piramidalna forma

Slika VI.21. Piramida so kvarcen pesok

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

195

Slika VI.22. Bio neutralizer

Slika VI.25. Kristali od neutralizatori

Slika VI.28. Apsorber so kvarc i zazemjuvawe

Slika VI.32. Neutralizator

196

Slika VI.23. Piramidalni konturi

Slika VI.24. Apsorber

Slika VI.26. Apsorberneutralizator

Slika VI.27. Apsorberorgon

SlikaVI.29. Reekvilibratorgenerator

Slika VI.33. t.n.Orgon Formi

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

SlikaVI.30. Neutralizator

Slika VI.34. Neutralizator

Stojan Velkoski

Slika VI.31. Neutralizator so kristalni piramidi

Slika VI.35. Neutralizator

vo vnatre{nosta se: pesok, kabli, metalni strugotini, minerali, vtisnati metalni trkalezni ili ~etvrtesti lim~iwa (koi gi narekuvaat ~ipovi od visoka tehnologija i dr). Nekoi od proizvoditelite na piramidi prepora~uvaat povremeno da gi mijat so voda, drugi da gi iznesuvaat na sonce za da gi ispraznat od zra~eweto {to boèm go akumulirale ili za da gi napolnat so SlikaVI.36. energija. Nekoi na piramidite postavuvaat Za{titnik kompas, nekoi ja pravat piramidata dvodelna so prese~en vrv za da moàt boèm da ja vetreat (praznat) od akumuliranoto elektromagnetno zra~ewe. Nekoi gi obeleùvaat od ednata strana, kako na sl. VI.21. i prepora~uvaat taa strana da bide svrtena kon sever. Od dosega{nite stru~ni analizi, napraveni vrz pogolemiot broj analizirani t.n. za{titni sredstva prikaàni gore, ne e zabeleàno namaluvawe na elektro-magnetnite zra~ewa vo okolinata, tuku imaat samo izvesno pozitivno vlijanie ili placebo efekt. Dosega ne e poznato dali elektromagnetnite zra~ewa osobeno od tehni~kite izvori moàt da se akumuliraat vo nekoja slobodna forma, a potoa istoto na prozor da se provetruva ili so pomo{ na mlaz voda da se mie. Dokolku Keopsovata piramida ima tolkavo vlijanie, kako {to nekoi miluvaat da ja pretstavat, pravej}i proporcionalni piramidi vo namalena dimenzija, vo toj slu~aj originalnata piramida bi trebalo da go za{tituva i celiot grad Kairo. Vo 2007 god. izvr{iv ispituvawe do Keopsovata piramida (sl.VI.38 i VI.39). Rezultatite pokaàa deka Keopsovata piramida, vo originalna dimenzija ima izvesno za{titno dejstvo od prirodnite izvori na zra~ewa, vo radius do okolu 9 metri. Po ovoj rezultat moème da si pretstavime kolkav efekt bi imala edna mala piramida, od samo nekolku desetici/stotici mm. Postoi verojatnost deka zbir od izvesni formi i materii moè da predizvika izvesno vlijanie, koe bi moèlo da izvr{i izvesna promena vrz intenzitetot na elektromagnetnoto zra~ewa. Za edna takva realizacija potrebno e golemo znaewe i iskustvo od pove}e oblasti. VI.2.4.1. Skici, crteì, rezba ili reljefni elementi Golem broj gra|ani, za za{tita od elektromagnetni zra~ewa pokraj piramidalni koristat i razni drugi formi, kako na primer forma na ramnostran krst,

SlikaVI.37. Neutralizator Rekvalibreurkorektor generator

Slika VI.38. Radiestezisko merewe od strana na avtorot, do Keopsova piramida

Slika VI.39. Radiestezisko merewe be{e izvr{eno i do trite keopsovi piramidi

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

197

Slika VI.40. Triskel

Slika VI.41. Luksor

Slika VI.42. Bio-Kvantna piramida

198

izgravirana forma na triskel, luksor (sl.VI.40 i VI.41) i drugi formi izraboteni na razli~ni materijali. Mnogumina odat do tamu i tvrdat deka za za{tita od prirodnite izvori na zra~ewe, nekoi od ovie elementi gi koristele i ìtelite na Atlantida i deka so nivna primena lu|eto moàt bezgri`no da ìveat i na mesta kade {to ima zasileni elektromagnetni zra~ewa. Analizite pokaàa deka gore prikaànite formi moàt da imaat izvesno vlijanie vo prostorot, no ne i za{tita od elektromagnetno zra~ewe. Za{titata od elektromagnetnite zra~ewa pretstavuva fizi~ki proces i sekoja negova promena mora da bide nau~notehni~ki dostapna. VI.2.4.2. Biokvantna piramida Vo oblasta na oblagoroduvaweto vo prostorot konstruirav eden priroden generator nare~en Bio-kvant. Ulogata na ovoj generator e da gi za{titi lu|eto, pred sé od negativni mikroenergii. Ovie mikro energii naj~esto poteknuvaat od slu~ajni ili namerni emotivni i drugi ~ove~ki vlijanija. Biokvantnata piramida e konstruirana vo vid na piramida, no ne e vo soodnos na Keopsovata. piramida. Ispolneta e so to~no odredeni koli~ini na kristali, kalcedoni, kvarc, kristalni soli koi se oddeleni so specijalni membrani. Kako {to e formirana, Bio-kvantnata piramida ima mo`nost da emituva izvesni niski frekfencii, so ~ija pomo{ se vr{i harmonizacija na ostanatite mikro vlijanija koi negativno vlijaat vrz raspoloènieto i zdravjeto na lu|eto. Ovaa funkcija seu{te e nedostapna za tehni~kata merna percepcija, poradi {to i ne e nau~no dokaàna. Nejzinata funkcija e dostapna samo za tradicionalnite merni empiriski istrumenti. Bio-Kvantnata piramida (sl.VI.42) dejstvuva i preku yidovi, vo radius do 8 m pokaùva dobri rezultati kaj stanarite od aspekt na smirenost, naspanost, pa duri i na op{tiot uspeh vo semejstvoto. Spored ulogata i formata, imeto na ovoj generator poteknuva od zborovite “bio“ {to zna~i ìvot i “kvant“ {to zna~i funkcija nedostapna za tehni~kata merna percepcija. Ovoj generator po svojata konstrukcija i sostav e traen i ne podleì na posebni odrùvawa, no dosega ne e dokaàno deka vlijae na elektromagnetnite zra~ewa. Primenliv e vo sekojdnevieto na lu|eto, bez razlika dali vo prostorot ima elektromagnetni zra~ewa. Dokolku vo prostorot na ìveewe nema zra~ewa, a negativnite simptomi kaj stanarite vo stanot i ponatamu se prisutni, vo toj slu~aj postoi mo`nost za prisustvo na nekoi nepoznati mikrovlijanija koi dejstvuvaat vo prostorot. Vo vakvite slu~ai energetskite oscilacii {to gi sozdava Bio-kvantnata piramida moè da dadat dobri rezultati. Naj~estite rezultati se javuvaat vo vid na pozitivno ~uvstvo

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

i op{ta semejna harmonija. Poradi vakvi nedostatoci lu|eto naj~esto spas baraat od nekoi somnitelni lica, koi naj~esto ja zloupotrebuvaat nivnata maka i naivnost. Nekoi od tie lica pripa|aat i na verska zaednica, pri {to go zloupotrebuvaat i najsvetoto, a toa e verata. VI.2.4.3. Kristali Vo posledno vreme za za{tita od elektromagnetni zra~ewa, sĂŠ po~esto se prepora~uvaat kristalite. Kristalite gi prepora~uvaat za nosewe sre}a, zdravje za za{tita od elektromagnetni zra~ewa i drugi nameni. Kristalite pretstavuvaat minerali, koi vo svojot hemiski sostav moàt da sodràt metali i nemetali. Samiot sostav na kristalot mu dava i karakteristi~na boja, po koja go raspoznavame (sl.VI.43 i VI.44). Prvata podelba na mineralite e napravena vo 14 vek p.n.e. od strana na najgolemiot anti~komakedonski u~itel i nau~nik-filozof Aristotel. Kristalite se razlikuvaat po bojata i se ozna~eni so posebni imiwa. Spored nekoi veruvawa i istraùvawa se govori deka vo zavisnost od horoskopskiot znak i drugi faktori izvesni kristali moàt da deluvaat vrz ~ovekot, kako na primer: Sino oboenite (akvamarin, lapis lazuli, tirkiz, sodalit, azurit, labradorit) se smeta deka davaat energetska poddr{ka i za{tita od {tetnite vlijanija, gi ~istat aurata i prostorot, ja zasiluvaat voljata, go otstranuvaat stravot i ja podobruvaat sposobnosta za zabeleùvawe. Violetovite (ametist, fluorit, ~aroit) se smeta deka smiruvaat i opu{taat, pomagaat pri kreativnata rabota, u~eweto i koncentracija, ja pottiknuvaat inspiracijata, a deluvaat i protiv glavobolkata i lo{oto vlijanie na okolinata. Zelenite (smaragd, avanturi, àd i hrizopras) se smeta deka nĂŠ otvoraat za bezgrani~na qubov, kreativnost i za harmoni~ni odnosi i za ostvaruvawe blagorodni idei. Ja pomagaat rabotata na srceto i na belite drobovi i nĂŠ povrzuvaat so iscelitelnata energija od prirodata. @oltite (citrin, kalcedon, òlt dijamant, kilibar, òlt opal i topaz) se smeta deka odrùvaat harmoniska ramnoteà, gi pottiknuvaat mentalnite i intuitivnite sposobnosti i ìvotnata radost. Portokalovite (rozovi i crveni kako rubin, jaspis, karneol, rozenkvarc) se smeta deka go zajaknuvaat imunolo{kiot sistem, gi aktiviraat ìvotnata energija, cirkulacijata i organite za reprodukcija. Dijamantot i proyirniot gorski kristal se univerzalni i donesuvaat svetlost, zdravje i prosperitet.

Slika VI.43. Kristali

Slika VI.44. Kristali

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

199

Od seto ova gore kaàno, moè da se zabeleì deka vo zavisnost od sostavot i oblikot na kristalite, tie moàt da imaat izvesno vlijanie vrz lu|eto. No, seto toa moè da vlijae, kaj nekoj zabeleìtelno kaj drug ne i ne e mo`no da deluvaat kaj sekogo isto i za se. Vo nekoi slu~aevi, kristalite gi prepora~uvaat i za za{tita od elektromagnetni zra~ewa. Do sega ne e otkrieno dali kristalite vlijaat vrz elektromagnetnite zra~ewa, pa spord toa kristalite ne moè da im se prepora~uvaat na lu|eto da se za{tituvaat od zra~ewa so niv. VI.3. TRANSFORMIRA^KI APARATI ZA ZA[TITA I METODI KOI SE NAU^NO DOKA@ANI So samiot proces na tehni~ki razvoj, postojat razni napravi i tehni~ki uredi koi emituvaat elektromagnetni zra~ewa, a koi se koristat vo sekojdnevniot ìvot. Potiknati od soznanieto za nivnoto {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina, a istovremeno i od nivnata neophodnos, sĂŠ po~esto se razmisluva za konstruirawe tehni~ki re{enija, so koi }e se za{tituvame od zra~ewata. Konstruirani se pove}e tehni~ki re{enia za taa cel. Eden del od dosega{nite poznati me|unarodni patenti nameneti za ovaa cel se: - patent MK 900117 A1, prijaven na 29.12.1992 (Neutralizator transformer Bio-SPH); - patent DE 3543765 A1, prijaven na 11.12.1985; - patent EP 90 11 1271, prijaven na 26.9.1991; - patent DE 3418426 A1, prijaven na 18.5.1984; - patent EP 0 302 192 A1, prijaven na 27.5.1988; - patent EP 0 280 644 A3, prijaven na 26.2.1988; - patent EP 0 168 513 A1, prijaven na 18.7.1984; - patent DE 35 41 480 A1, prijaven na 23.11.1985; - patent CH 682634 A5, prijaven na 16.4.1991; - patent broj 09000434 (Belgija), prijaven na 12.5.1992; - patent AT 395 820 B, prijaven na 25.3.1993; - patent USP 5,122,807, prijaven na 16.6.1992; - patent DE 33 30 576 A1, prijaven na 24.8.1983; - patent 2 618 076 (Francija), prijaven 17.7.1987 i dr. Golemiot broj na prijaveni patenti za za{tita od elektromagnetno zra~ewe, pretstavuva eden vid pokazatel za poznavaweto i sĂŠ pogolemata svest kaj lu|eto od {tetnoto elektromagnetno zra~ewe i za potrebata od za{tita. Pokraj golemiot me|unaroden interes za za{titni aparati, kaj pogolem broj od niv postoi seriozen nedostatok. Nedostatokot na ovie tehni~ki re{enija, so isklu~ok na prviot, pred sĂŠ se odnesuva vo nedostapnosta na rezultati, percepcija i interpetacija na

200

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

nivnata funkcija, so sovremenata merna tehnika. Toa zna~i deka efikasnosta na pogolem broj od ovie re{enija se meri samo so empiriski metodi. Koga stanuva zbor za aparati {to vr{at neutralizacija i transformirawe, a so toa i za{tita od zra~ewe, vedna{ izleguvame od kvantnite poliwa. Za primenuvawe na takvo tehni~ko re{enie za taa namena, potrebni se niza nau~notehni~ki proekti {to }e ja dokaàt negovata funkcionalna verodostojnost. VI.3.1. Neutralizatori-transformeri za za{tita od elektromagnetni zra~ewa Za razlika od dosega poznatite, no nau~no nedokaàni za{titni re{enija, po nekolku godi{na nau~noistraùva~ka rabota konstruirav novo tehni~ko re{enie, koe, osven oblagoroduva~ko dejstvo vo prostorot, ima i neutralizira~ko dejstvo. Novoto tehni~ko re{enie e poznato pod imeto â&#x20AC;?neutralizator transformer Bio-SPHâ&#x20AC;? Ova tehni~ko re{enie so pomo{ na transformacija go namaluva intenzitetot na zra~ewata i ja onevozmoùva depolarizacijatavrz kletkata. Od dosega poznatite tehni~ki re{enia, funkcijata na ova tehni~ko re{enie moè nau~no-tehni~ki da se dokaè. Ovie aparati ovozmoùvaat vrvna za{tita na ìviot svet od geopatogeni, kosmi~ki i tehni~ki izvori na zra~ewa (od poniskite frekfencii), tehni~ki i klini~ki e atestiran. Toa ukaùva deka ova thni~ko re{enie za{tituva od elektromagnetno zra~ewe, a negovata funkcija e dostapna za sovremenata merna percepcija. Negovata funkcija e ispituvana okolu 20 godini i pretstavuva edinstven dosega poznat konstruiran aparat {to moè kvalitetno da gi za{titi prostoriite za ìveewe, rabota, rekreacija i drugi nameni, od prirodni i antropogeni izvori na zra~ewa. Ovoj aparat vo svojata funkcija go koristi konstantnoto geomagnetno pole. Rezultatite od analizite pokaàa deka aparatot vlijae vrz namaluvawe na intenzitetot na elektromagnetnoto zra~ewe. Se zabeleùva namaluvawe na intenzitetot posebno na elektri~nata komponenta vo opseg do 300 MHz. VI.3.1.1. Sostav Bio-SPH e sostaven od prirodni antimagnetni i nejonizira~ki, pred sĂŠ, elektroelementi. Okolu 80 % od elementite se specijalno konstruirani i gi izrabotuvaat specijalizirani lica. Nadvore{nata forma na {asijata na ovie uredi ne e povrzana so nivnata funkcija, pa spored toa aparatite moè da bidat montirani vo razli~ni formi. Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

201

Slika VI.45 Skica od vnatre{na konstrukcija na Bio-SPH

Za da moè tehni~koto re{enie nepre~eno da funkcionira, {asijata mu e perforirana, dodeka osnovnite elementi {to go so~inuvaat se: pe~ateno kolo, antenski primopredavateli, rezonatori, zatvoreni i otvoreni induktivni elementi, kondenzatorski sistem, dielektri~ni drà~i i drugi specijalno konstruirani elementi (sl.VI.45). Site elementi se montirani od dobroobu~eni stru~ni lica. Vaka pravilno montiranite elementi pretstavuvaat edna funkcionalna celina. Tie pod dejstvo na konstantnoto geomagnetno pole se aktiviraat i go so~inuvaat neutralizatorot-transformer Bio-SPH. Me|usebnata sinhronizacija na elementite ja ovozmoùvaat transformacijata na niskite frekfencii od elektri~na vo niska magnetna komponenta i na toj na~in go namaluva intenzitetot na elektri~nata komponenta od zra~eweto, koja e naj {tetna za ìviot svet. Principot na funkcioniraweto na Bio-SPH e po pat na interferencii na nivo na branovi i na ovoj na~in tehni~koto re{enie pridonesuva za bezbeden biolo{ki razvoj. Bio-SPH pretstavuva tehni~ko re{enie koe e patentirano i ne pretstavuva nikakva tajna za negoviot izgled odnosno skeletot vrz koj se montirani specijalno kostruiranite elementi. Za novoto tehni~ko re{enie ima i patent vo celost br. 900117, so me|unaroden prijaven patent PCT. WO 00/25857, U.S.P.T br. 09/830,862 GAU 2821, B.G.P.V.br. 61525 B1. Dopolnitelno, za negovata funkcija govorat brojnite referenci i atesti, od koi eden del se prikaàni i vo prilogot. VI.3.1.2. Nadvore{en izgled na Bio-SPH Bio-SPH kako tehni~ko re{enie moè da bide montirano vo prostor od razli~ni formi. Za pravilna funkcija na tehni~koto re{enie potrebno mu e prostor odnosno nadvore{na konstrukcija za koja se pricvrsteni izvesen broj od antenskite primopredavateli. Mo{ne zna~ajno e nadvore{nata konstrukcija na Bio-SPH da bide perforirana, za da moè nepre~eno da funkcionira. Na nadvore{nata strana od za{titnata perforirana {asija moè da se stavi tenka hartiena, tekstilna, ko`na ili tenka drvena obvivka preku koi moè nepre~eno da funkcionira. Pogolemo blokirawe na perforiranata konstrukcija (za{titna kutija), moè da dovede do namaluvawe na funkcijata na samiot aparat. VI.3.1.3. Dosega{ni konstrukcii neutralizatori transformeri Bio-SPH

formi

Analiziraj}i go procesot na razvojot na neutralizatorot transformer Bio-SPH, mo`e da se zaklu~i deka vo vremeto na negovite po~etoci, bil vo piramidalna forma, pa potoa

202

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

spored negovata primena moè da se sretne i vo razni formi prikaàni na (sl.VI.46). Od ova moè da se zaklu~i Sliki VI.46. Bio-SPH montiran vo razli~ni geometriski formi deka neutralizatorite transformeri Bio-SPH ne funkcioniraat spored formata i izgledot, tuku spored elementite koi go so~inuvaat samiot aparat. Poa|aj}i od toj aspekt, ova tehni~ko re{enie drasti~no se razlikuva od prethodno poznatite po nekolku osnovi me|u koj i upotreba na forma. Za razli~en prostor za za{tita se koristat i razli~ni formi, na primer za za{tita vo rabotni hali (sl.VI.47) se koristi Bio-SPH vo forma na kocka ili druga forma, koja moè da se prisposobi vo prostorot. VI.4. METODOLOGIJA NA ISPITUVAWETO NA FUNKCIJATA NA NEUTRALIZATOROT-TRANSFORMER BIO-SPH Funkcijata na neutralizatorite-transformeri Bio-SPH moè da se testira na dva na~ina: a) radiesteziski (empirisko-tradicionalen); b) nau~no-tehni~ki. VI.4.1. Radiestezisko testirawe na aparatite za za{tita od elektromagnetni zra~ewa Za koristeweto na empiriskata (radiesteziska) metoda ve}e e objasneto. Testiraweto na funkcijata na za{titnite aparati e mo{ne odgovorna rabota, od koja zavisi zdravstvenata sostojba na korisnicite. Radiesteziskoto testirawe na aparatite za za{tita treba da go vr{at isklu~ivo specijalno obu~eni i ovlasteni lica. Ovoj vid testirawe ne spa|a vo nau~notehni~kite metodi, pa poradi toa verodostojnosta ne se

Slika VI.47.Za{tita na rabotna hala

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

203

zema vo predvid pred oficijalnite institucii, tuku samo za individualnite vnatre{ni potrebi. Naj~esto za vakov vid testirawe se koristi ni{aloto i na voobi~aeniot na~in se postavuvaat pra{awa, a ispituvaweto me|u drugoto se vr{i i na sledniov na~in, na primer: “Ako vo ovaa prostorija se prisutni elektromagnetni zra~ewa od prirodni izvori, dali ovoj aparat }e ovozmoì bezbedna za{tita na lu|eto?“ “Dali so ovoj aparat (potenciraj}i go prisutniotaparat) zdravjeto na lu|eto e bezbedno od zra~ewata? “ Pri kontrola na funkcija na Bio-SPH se postavuvaat direktni pra{awa, na primer: “Dali ovoj aparat me za{tituva od {tetnite elektromagnetni zra~ewa?“ (pri postavuvaweto na pra{aweto treba da se naso~ite tokmu na toj primerok, a ne da se sfati kako programa so koja odgovorot bi bil da, iako primerokot ne e vo funkcija). Odgovorot treba da se pobara povtorno bez da ni vlijae prethodniot podatok. Ako postavite pra{awe: “Dali ovoj aparat e ispraven?“, iako toj ne funkcionira, moè da dobiete odgovor deka e ispraven. Vo ovoj slu~aj ni{aloto vi dalo to~en odgovor poradi dvosmislenoto pra{awe, koe ne se sovpa|a so baraniot odgovor. Ni{aloto vi dalo to~en odgovor deka aparatot e ispraven od fizi~ki aspekt, deka ne e fizi~ki o{teten i deka pravilno e montiran so site svoi elementi, no toj odgovor nie ne sme go barale i istoto pra{awe moè da se smeta i za dvata odgovora i poradi toa sme go dobile toj odgovor. Spored toa sekoe pra{awe treba da bide postavuvano konkretno, a ne dvosmisleno. Pri radiesteziskoto ispituvaweto na za{titnite sredstva mora da se vnimava na postavenite pra{awa, na primer, dali ova za{titno sredstvo vr{i pozitivno oblagoroduva~ko dejstvo, vo kolkav radius, dali dejstvuva i preku yidovi i sl. Potoa: dali go pomestuva (reflektira strani~no) ili go transformira zra~eweto. Potoa: dali so negovata upotreba se zagrozuva zdravjeto na lu|eto vo ovoj objekt? Ako se postavi pra{awe dali ovoj aparat dejstvuva ili dali dejstvuva pozitivno ili vo kolkav radius, }e dobiete pozitiven odgovor i metri na dejstvuvawe, pa duri i da se raboti za prazna piramida od hartija. I vo ovoj slu~aj, ni{aloto vi dalo pravilen odgovor, no samo za dejstvoto kako forma, a ne i za za{tita od elektromagnetni zra~ewa. Pri postavuvawata na pra{awata neophodno e da ste skoncentrirani na postavenoto pra{awe i na predmetot na testiraweto. Za postignuvawe na {to posigurni rezultati, vo samiot proces na testirawe moè da se vizuelizira zra~eweto vo prostorot i efektot od za{titnoto re{enie. Vo ovoj slu~aj radiesteziskite rezultati bi trebalo da bidat daleku posigurni.

204

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Osobeno vo po~etokot od koristeweto na radiesteziskoto testirawe ne moè da bidete sto procenti sigurni vo odgovorite od ni{aloto. Sekoga{ treba da imate eden mal somne` i testiraweto da go izvedete nekolku pati bez da vi vlijae prethodniot rezultat. Poradi toa, ni{aloto treba da go koristite sekojdnevno po nekolku ~asa, vo va{eto slobodno vreme i vo sekoj moment da vi bide pri raka. Na ovoj na~in va{eto materijalno telo i suptilnite ~esti~ki, sozdavaat sĂŠ podobri energetski vrski i ja prezemaat ulogata na primopredavatel na informaciite koi od univerzumot preku ni{aloto se interpretiraat. Testiraweto moè da se izvr{i i so pribliùvawe na radiestezisko ni{alo ili zlatna burma koja visi na konec do samiot aparat. Ispravniot Bio-SPH pri pribliùvaweto do nego sozdava oscilacii na ni{aloto, {to zna~i deka se identifikuvaat negovite oscilacii na funkcija. Pri pribliùvawe na ni{aloto do aparat koj ne funkcionira toa }e miruva, bidej}i istoto nema da reagira na oscilaciite na funkcija koi gi sozdava aparatot. Vo ovoj slu~aj testiraweto moè da se vr{i i bez precizno postaveni pra{awa na ni{aloto. VI.4.2. Testirawe na funkcijata na aparatite za za{tita od elektromagnetni zra~ewa (Bio-SPH) so nau~notehni~ki metodi Funkcijata na pogolem broj od dosega{nite poznati konstruirani tehni~ki napravi i aparati nameneti za za{tita od elektromagnetni zra~ewa se nedovolno nau~no dokaàni i nivnata funkcija glavno se temeli vrz empiriski rezultati. Za testirawe na funkcijata na aparatite nameneti za za{tita od elektromagnetni zra~ewa, nau~notehni~kata metoda e najverodostojna, kako od nau~en taka i od praven aspekt, a istovremeno gi otfrla mo`nostite za manipulacii. Ovoj vid na ispituvawe na funkcijata na aparatite ovozmoùva precizno i verodostojno zabeleùvawe i interpetacija na site promeni koi pod dejstvo na aparatot nastanuvaat na poedini frekvencii od elektromagnetnoto zra~ewe. Aparatot Bio-SPH e dostapen kako na empiriski (radiesteziski) testirawa, taka i na tehni~kata merna percepcija. Pred pu{tawe vo upotreba na edno takvo tehni~ko re{enie, neophodno e da se napravat niza testirawa, kako na primer: - dali tehni~koto re{enie emituva dopolnitelni elektromagnetni zra~ewa {tetni za ìviot svet; - dali pretstavuva izvor na jonizira~ki zra~ewa; - dali tehni~koto re{enie go namaluva konstantnoto geomagnetno pole; Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

205

- dali pretstavuva izvor na drugi zagaduvawa na `ivotnata sredina. Site ovie to~ki pretstavuvaat va`ni uslovi koi uka`uvaat na pravnata i tehni~kata kompetentnost na za{titnoto tehni~ko re{enie. VI.5. ANALIZI I TESTIRAWA NA BIO-SPH ZA MO@NI [TETNI VLIJANIJA VO OKOLINATA Izvr{eni se analizi za mo`ni emituvawa na zasileni elektromagnetni zra~ewa so primena na Bio-SPH. Analizite se napraveni so pomo{ na detektori za elektromagnetno zra~ewe i toa: - BBM AC Magnetometar; - FGM 4 Magnetometar; - FGM 3 Magnetometar; - Multidetektor II PLUS; - Trifild metar; - Teslametar; - Spektra meter Narda; - Spektra meter Aaronia; - Skin talk - vo geomagnetna opservatorija.

- Rezultati Tehni~koto re{enie ne se napojuva so elektri~na energija, pa spored toa ne e vo sostojba da emituva zasileni elektromagnetni zra~ewa vo okolinata. Izvr{enite analizi ne dadoa nikakvi poseriozni promeni vo zgolemuvaweto na elektromagnetnite zra~ewa vo prostorot, osobeno elektri~nite komponenti. VI.5.1. Rezultati od izvr{ena analiza na jonizira~ki zra~ewa so prisustvo na Bio-SPH So primenata na Bio-SPH ne se pokaàa nikakvi zgolemuvawa na jonizira~ki zra~ewa vo prostorot. I vo ovoj slu~aj novoto tehni~ko re{enie Bio-SPH ne ja zagrozuva ìvotnata sredina (prikaàno vo prilozi). VI.5.2. Izvr{ena analiza za vlijanieto na Bio-SPH na konstantno geomagnetno pole Dokolku tehni~koto re{enie vr{i namaluvawe na konstantnoto geomagnetno pole, vo toj slu~aj postoi verojatnost, negativno da se odrazi vrz ìviot svet vklu~uvaj}i go i ~ovekot. Vrz osnova na toa neophodno e da se izvr{at dopolnitelni analizi vo geomagnetna opservatorija, so koi }e moè da se dokaè dali tehni~koto re{enie vr{i promena na konstantnoto geomagnetnoto pole.

206

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Za razre{uvawe na tie dilemi na 19.07.2000 god., kako i podocna vo period od 03.04.2008 i 04.04.2008 godina, Bio-SPH be{e atestiran vo magnetnata opservatorija vo Pana|uri{te R. Bugarija (sl. VI.48).

-Rezultati Za vreme na ovie atestirawa ne se zabeleàa promeni na konstantnoto geomagnetno pole, a od toa moè da se konstatira deka so koristewe na ova tehni~ko re{enie nema {tetni posledici po ìviot svet, vklu~uvaj}i go i ~ovekot (prikaàno vo prilozi). VI.6. FUNKCIJATA NA BIO-SPH NA TEHNI^KO NIVO

Slika VI.48 Atestirawe na Bio-SPH vo magnetna opservatorija

Po dobienite rezultati za bezbednoto koristewe na aparatot, sledat dopolnitelni nau~notehni~ki istraùvawa, so koi treba da se potvrdi funkcijata na samiot aparat. So ovie ispituvawa so i bez primena na tehni~koto re{enie treba da se dokaàt fizi~kite promeni na elektromagnetnite zra~ewa. Isto taka, potrebni se i klini~ki rezultati, odnosno nau~ni proekti so koi moè da se potvrdi efektot na tehni~koto re{enie na nivo na kletka, pritoa da nema mo`nost na vlijanie od placebo efekti. Od ovie rezultati }e zavisi dali toa tehni~ko re{enie e nau~notehni~ki opravdano ili pretstavuva nekoj vid izmama. Od dosega{nite analizi na poznati tehni~ki re{enija vo svetot, koi se nameneti za za{tita od elektromagnetni zra~ewa, a gi zadovoluvaat site potrebni nau~notehni~ki karakteristiki e neutralizatorot-transformer Bio-SPH od R. Makedonija. Za prv pat vo svetot e poznato deka postoi tehni~ko re{enie koe bez dopolnitelna elektri~na energija moè da go neutralizira zra~eweto vo prostorot. VI.6.1. Nau~noistrùva~ki proekt so Zavodot za preventivna medicinska za{tita pri CVZU nad objektot Telekom vo Skopje Vo tekot na atestirawata na funkcijata na Bio-SPH se izvedeni pove}e proekti, me|u koi i proektot na objektot na Telekom vo Skopje (sl.VI.49). Istra`nata lokacija e izbrana kako lokacija so najgolemo prisustvo na tehni~ki izvori na zra~ewe od predavateli na mobilna i relejna telefonija. Denes sĂŠ po~esto predavatelite se koristat vo sekojdnevieto na ~ovekot i tokmu zatoa, ovoj proekt be{e predmet na istraùvawe na mo`na za{tita od nivnoto dejstvo.Proektot se sostoe{e od merewe na intenzitetot na

Slika VI.49. Snimka napravena vedna{ po merewata, avtorot so tri~lenata voena ekspertska ekipa Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

207

zra~eweto na pokrivnata platforma na Telekom, Skopje. Na taa platforma ima{e 7 predavateli od mobilna i relejna telefonija. 0,20

Bez transformeri So 2 transformera (f=10-300 MHz) Linija na trend

0,18 0,16

So 3 transformera (f=10-300 MHz) Linija na trend Linija na trend

RF (mW/cm2)

0,14 0,12

y = -0,0005x 2 + 0,0116x + 0,0396 R2 = 0,7487

0,10

y = 0.0002x + 0.0601 R2 = 0.006

0,08 0,06 0,04

y = -9E-05x + 0.0456 R2 = 0.0032

0,02 0,00 1

Grafikon VI.1. Promena na poleto bez i so Bio-SPH na Telekom-Skopje

-Izve{taj Vo osum navrati e izmeren intenzitetot na elektromagnetnite zra~ewa, a po sekoe merewe po 5 min napraveni se kontrolni merewa so prisustvo na BioSPH. Merewata se vr{eni so visoko precizen detektor, proizveden vo Institutot Narda vo SAD, so sonda od 10-300 MHz Rezultatite od merewata poka`aa deka so primena na Bio-SPH, intenzitetot na zra~ewata se namali za 68% prka`ano na grafik VI.1.

VI.6.2. Tehni~ko-laboratoriski rezultati od ispituvawata na funkcijata na Bio-SPH napraveni vo R. Germanija Istraùvawata na funkcijata na Bio-SPH ne zastanuvaat tuka. Ima{e potreba da se izvr{i podetalna analiza na vlijanieto na Bio-SPH na poedine~nite frekfencii. Za taa cel Bio-SPH e ispraten vo laboratoriite vo R. Germanija. Rezultatite od istraùvawata napraveni od d-r Frank Otten od Republika Germanija, precizno go odredija dijapazonot na dejstvuvawe na Bio-SPH, prikaàn na gr.VI.2 i VI.3. Od rezultatite moè da se zabeleì deka Bio-SPH vr{i namaluvawe na elektromagnetnata komponenta do 300 MHz. Interesen e faktot {to tokmu toj opseg na zra~ewe pretstavuva eden od naj{tetnite za ìviot svet, a istovremeno vlijae na zgolemuvawe na magnetnoto pole do 500Hz, koe pak pozitivno se odrazuva vrz ìviot svet. VI.6.3. Fizi~ko-teoretski tolkuvawa za funkcijata na Bio-SPH Skoro site branovi vklu~uvaj}i gi vodnite i elektromagnetnite, podleàt pod isti fizi~ki zakoni. Spored toa, analizata za interferencija na branovi moè da ja otslika funkcijata na Bio-SPH. Imaj}i go vo predvid faktot, deka Bio-SPH so svojata funkcija emituva niski frekfencii na magnetna komponenta, koja e pozitivna za ìviot svet, a zna~itelno ja namaluva elektri~nata komponenta koja e {tetna po zdravjeto i opstanokot na ìviot svet. Od seto ova moè da se zaklu~i slednoto:

208

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Grafikon VI.2. Promena na poleto bez i so Bio-SPH, laboratoriska analiza od d-r Frank Otten - R. Germanija

Grafikon VI.3. Promena na intenzitetot na poleto so i bez BioSPH, laboratoriska analiza od d-r Frank Otten - R. Germanija

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

209

Bio-SPH so svojata funkcija vr{i interferencija na branovite, od koe moème da go najdeme objasnuvaweto za funkcijata na za{tita. Funkcijata na Bio-SPH moè slikovito da se objasni so branovite na povr{inata na vodata, so {to moè da se pretstavi principot na interferencijata na branovite, koga na nea se sozdavaat branovi od to~kestite izvori J1 i J2 od koi J1 pretstavuva izvor na zra~ewe, a J2 funkcijata na Bio-SPH (sl. VI.50 a i b). Na povr{inata na vodata se formiraat dva kru`ni povr{inski brana, koi postepeno se pove}e se prekrivaat i davaat eden rezultanten bran. Koncentri~nite kru`nici, koi proizleguvaat od izvorite J1 i J2, gi pretstavuvaat frontovite na branovite koi se {irat po povr{inata na vodata. To~kite kade tie se se~at se mesta vo koi nastanuva pojavata na interferencija (sl. VI.50 a). Na sl. VII.50 b e pretstavena interferentnata slika (Petrovski, Temelkovski, 1991). Pojavata na sloùvawe na dva ili pove}e branovi e nare~ena interferencija na branovite. Vsu{nost, procesot na interferencija pretstavuva algebarsko sobirawe na pomestuvawata na ~esticite pri nivnoto oscilirawe, predizvikano od Slika VI.50. Interferencija na branovite dvata brana. Rezultat od ova e deka pomestuvawata na nekoi mesta se sobiraat (branovite se zasiluvaat), a na nekoi mesta pomestuvawata se odzemaat (branovite oslabuvaat). Ako branovite se so ednakva amplituda, tie na mestata kade {to se odzemaat pomestuvawata-napolno se poni{tuvaat. Teorijata pokaùva deka za da dojde do pojavata interferencija na branovite, neophodno e, pred se, branovite izvori da imaat ista frekvencija, a fazata na nivnite oscilacii da se sovpadnuva ili da se razlikuva za nekoja konstantna golemina, nezavisna od vremeto. Izvorite koi go ispolnuvaat ovoj uslov se vikaat koherentni izvori, a branovite koi tie gi sozdavaat-koherentni branovi. Zna~i: moàt da interferiraat samo koherentnite branovi. Koi se uslovite pri koi branovite interferiraj}i, maksimalno se zasiluvaat ili maksimalno oslabuvaat? Za ovaa cel, spored sl.VI.50, da ja razgledame i pojavata na interferencija vo to~kata M, koja e na oddale~enost d1 i d2 od koherentnite izvori J1 i J2.( sl.VI.51). Op{to zemeno, amplitudite na ovie oscilacii vo to~kata M }e se razlikuvaat me|usebno, bidej}i branovite izminuvaat razli~ni pati{ta d1 i d2. Me|utoa, rezultatot od sloùvaweto na dvata brana, koi pristignuvaat vo to~kata M, }e zavisi i od Slika VI. 51. Interferencija vo to~ka M od faznata razlika me|u niv. Pominuvaj}i razni pati{ta spoj na dva koherentni branovi d1 i d2 branovite imaat patna razlika Dd = d1 â&#x2C6;&#x2019; d 2

210

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Vo zavisnost od toa, kakva e patnata razlika sporedena so branovata dol`ina, }e razlikuvame dva slu~ai na oscilirawe na to~kata M:

1. Ako patnata razlika e ednakva na branovata

dol`ina (Dd = l), vo ovoj slu~aj vtoriot bran }e docni vo odnos na prviot, to~no za eden period. Pri ova sleduva deka dvata brana vo to~kata M }e se sovpa|aat ili so bregovite ili so dolovite. Na sl. VI.52. a e dadena vremenskata zavisnost na pomestuvawata y1 i y2 predizvikani od dvata brana, pri Dd = l. Faznata razlika na oscilaciite vo ovoj slu~aj e ednakva na nula (ili {to e isto 2π). Kako rezultat na slo`uvaweto na ovie oscilacii se sozdava rezultantna oscilacija so amplituda ednakva na zbirot od amplitudite na komponentnite oscilacii, t.e. A = A1 + A2 Pri A1 = A2 , rezultantnata oscilacija ima amplituda A = 2 A1 = 2 A2 (sl. VI.52 b). Vo najop{t slu~aj ovie dva uslova matemati~ki se izrazeni so slednive formuli:

Dd = kl ili Dϕ = k ⋅ 2π

Slika VI.52. Vremenska zavisnost na pomestuvawe od dva brana

kade k = 0, 1, 2, 3,... sekoj cel broj. Spored toa, proizleguva deka pri interferencija na branovite so ista frekvencija, maksimalno zasiluvawe }e nastapi: - ako patnata razlika e ednakva na cel broj branovi dol`ini, odnosno - ako branovite vo taa to~ka (vo toa mesto) se vo faza. 2. Ako patnata razlika e ednakva na polovina od branovata dol`ina Dd =

l , vo ovoj slu~aj o~igledno 2

deka vtoriot bran }e zadocnuva vo odnos na prviot za polovina period. Faznata razlika e ednakva π, t.e. oscilaciite }e bidat vo protivfaza i kako rezultat na interferencijata, bregovite i dolovite se odzemaat eden od drug. Amplitudata na rezultantnata oscilacija e ednakva na razlikata od amplitudite na komponentnite oscilacii, t.e. A = A1 − A2 (sl. VI.53a). Ako e A1 = A2 sledi deka A = 0 , pa razgleduvanata to~ka M nema da oscilira (sl. VI.53b). Do istiot rezultat se doa|a ako patnata razlika se sovpa|a ne so edna polovina od branovata dol`ina, tuku so sekoj neparen broj od polubranovi dol`ini. Vo najop{t slu~aj, matemati~ki uslov za maksimalno oslabuvawe na dva brana pri interferencija, glasi:

Slika VI. 53. Oslabuvawe na dva brana pri interferencija

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

211

Dd = (2k + 1)

l 2

ili

DĎ&#x2022; = (2k + 1)Ď&#x20AC;

kade k = 0,1,2,3... sekoj cel broj. Spored toa, proizleguva deka pri interferencija na branovite so ista frekvencija, maksimalno oslabuvawe }e nastapi: - ako patnata razlika e ednakva na neparen broj od polovina branova dol`ina, odnosno - ako branovite se vo protivfaza vo dadena to~ka. Ako patnata razlika Dd ima vrednost me|u

l i

, toga{

i amplitudata na rezultantnoto oscilirawe }e prima nekoi vrednosti od A1-A2 do A1+A2. Me|utoa, najva`no e amplitudata na oscilaciite vo sekoja to~ka da ostane postojana so tekot na vremeto. Pri vakov uslov, nastanuva izvesno raspredeluvawe na amplitudata na oscilaciite, koe e nare~eno interferentna slika. Na sl. VI.50, e dadena pretpostavenata interferentna slika, koja se dobiva po pat na sloùvawe na oscilaciite na dvata brana, a na sl. VI.50.b, e dadena nejzinata fotografija. Na vakvata slika dobro se zabeleùvaat mestata kade {to imame maksimalno zasiluvawe i mestata na maksimalno oslabuvawe na branovite. Posvetlite mesta odgovaraat na to~kite vo koi se sretnuvaat dva brega, a temnite mesta kade {to se sretnuvaat breg i del od branovite {to interferiraat. Od gore dadenoto moè da se doznae kako neutralizatorottransformer Bio-SPH vr{i namaluvawe na intenzitetot na elektri~nata komponenta do 300 MHz koja pretstavuva i naj{tetna komponenta za ìviot svet. VI.7. ISPITUVAWE NA BIO-SPH NA NIVO NA KLETKA Atestirawata na funkcijata na Bio-SPH na nivo na kletka opfa}aat pove}e nau~noistraùva~ki proekti so ptici i krupen dobitok bikovi, kravi i teliwa. VI.7.1. Proekt - Vlijanie na zra~ewe vrz ìvina Postaveni se dva kafezi A i B so po 15 koko{ki na oddale~enost od 5 m vo ista prostorija, Kafezot A, be{e postaven na gpz i K-jazol, a kafezot B, na bezbedna zona. Po 2 meseci koko{kite od kafezot A, dobija kanibalizam i po~naa me|usebno da se napa|aat i jadat. Kaj koko{kite od kafezot B, ne se pojavija nikakvi negativni pojavi. Istraùvaweto se povtori na istite lokacii so novi 15 koko{ki, no so prisustvo na Bio-SPH. Rezultatite pokaàa deka i po 3 meseci koko{kite od dvata kafezi ostanaa so normalno zdravje.

212

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.7.2. Ispituvawe na Bio-SPH na nivo na kletka kaj krupen dobitok Izvr{eni se nekolku nau~noistraùva~ki proekti vo farmi so krupen dobitok. Vo ovoj vid na analizi i atesti opfateni se okolu 8.000 krupen dobitok kravi, bikovi i teliwa. Za realizacija na ovie proekti bea angaìrani ekipi od veterinari i drug tehni~ki personal. Rezultatite od funkcijata na Bio-SPH vo farmite pokaàa ogromen pozitiven efekt vo namaluvawe na smrtnosta, bolestite i medikamentite. Ovie istraùvawa kako i prethodnite ne podleàt na mo`ni sugestibilni odnosno placebo efekti, od prosta pri~ina {to istraùvawata se vr{eni so tehni~ki aparati i krupendobitok kade {to ne vlijae psiholo{kiot (placebo efekt). Rezultati Dobienite rezultati ukaùvaat za rapidna pozitivna promena kaj zdravjeto na kravite i teliwata. Pogolem broj od bolestite prethodno prisuti, zna~itelno se namaliija ili is~eznaa. Za okolu 80% se namali potro{uva~kata na medikamenti {to rezultira{e so po mali finansiski tro{oci vo farmata, po malku zagubi, po zdrava hrana.

фреквенции

VI.7.2.1. Proekt vo kravarska farma vo s. Trubarevo Za vreme na ovoj proekt Bio-SPH se vika{e Sonpethrist. Novoto ime datira od 2003 godina. Pod toa ime se izvr{eni nekolku proekti kako na pr. Kravarska farma trubarevo. Ovoj nau~no istra`uva~ki proekt gi dade prvite rezultati od funkcijata na Bio-SPH: - se namali smrtnosta od bronhopneumonija za 73,3%; Потешки интервенции при породување кај родилките-Трубарево se namali dikubitusot za 80%; 20 se namalija 20 pote{kite intervencii za vreme na poroduvaweto 18 kaj rodilkite so {to 16 kaj niv se namali 14 sterilitetot; 12 - so koristeweto na 10 Bio-SPH kaj rodilkite 8 se namali potrebata od 3 6 manuelno ~istewe na 4 ko{ulicata za 86%; 2 se podobri op{tiot imunitet kaj 0 Пред заштита со Био-СПХ По заштита со Био-СПХ dobitokot, prika`ano na grafikonite VI.4.-VI.6. Grafikon VI.4. Pote{ki intervencii kaj rodilkite vo Trubarevo bez i so za{tita Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

213

Природно и рачно исчистени постелки кај родилки-Трубарево

250

201 180

фреквенции

200

150

Пред заштита По заштита

100

Природно

Рачно

Grafikon VII.5. Prirodno i ra~no is~isteni postelki kaj rodilkite Trubarevo pred i po za{tita Болни телиња и смртност кај истите пред и по заштита со Био-СПХ-Трубарево 400

363

350

фреквенции

300 250

178

200 150

131 99

100 50 0

17 Пред заштита-лечени

По заштита-лечени

Пролив

Пред заштита-умрени

По заштита-умрени

Бронхопнеумонија

Grafikon VI.6. Bolni teliwa i smrtnost kaj istite od crevni zaboluvawa i bronhitis pred i po za{tita-Trubarevo

214

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.7.2.2. Proekt kravarska farma vo s. Petrovec Kako i vo prethodniot istra`en proekt taka i vo ovaa kravarska farma izvr{eno e analiza i deteklcija od prirodni izvori na zra~ewa. Po izvr{enata analiza, doznavme deka tokmu vo {talite so poizrazeno gpz i kosmi~ki vlijanija, ima{e poza~esteni zaboluvawa i prosledeni so smrt. Izvr{eno e za{tita so Bio-SPH i po edna godina napravena e sporedbena analiza na grlata so i bez za{tita prika`ano vo slednite grafikoni VI.7-VI.9. Смртност-Петровец 129

140 120

фреквенции

100 80 60

48 36

40 20 0

Бронхопнеумонија Пред заштита со Био-СПХ

Останати заболувања По заштита со Био-СПХ

Grafikon VI.7. Vkupna smrtnost-Petrovec pred i po za{tita so BioSPH na odredeni zaboluvawa Смртност на телиња од бронхопнеумонија-Петровец 48 50 45

фреквенции

35 30 25 20 15 10 5 0

Пред заштита со Био-СПХ

По заштита со Био-СПХ

Grafikon VI.8. Smrtnost na teliwa od bronhopneumonija Petrovec Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

215

Вкупна смртност-Петровец 117 120

фреквенции

100 80 60 40 20 0

Пред заштита со Био-СПХ

По заштита со Био-СПХ

Grafikon VI.9. Smrtnost-Petrovec

VI.7.2.3. Proekt kravarska farma Radobor-Bitola Vo kravarskata farma vo Radobor-Bitolsko se slu~uvaa za~esteni pote{ki dijagnozi kaj grlata, naj~esto prosledeno so smrt i golemi tro{oci po osnov na potro{eni medikamenti. Po toj osnov od strana na toga{nata osiguritelnata kompanija ZOOIL-Makedonija, be{e pobarano i se sklu~i dogovor so Istra`uva~kiot centar Son~ev Zrak od Skopje da se izvr{i analiza i za{tita vo {talite od elektromagnetno zra~ewe so Bio-SPH. Proektot be{e sleden dve godini po koj period se izgotvi i izve{taj za sostojbata. Del od rezultatite se prika`ani vo slednive grafikoni: VI.10Мртво - VI.14.родени телиња-Радобор 5,68

6,00

4,78

5,00

4,00

3,89 3,40

3,30

3,52 Крави Јуници

% 3,00

2,00

1,00

0,00

Пред заштита со Био-СПХ

Прва година од заштита

Втора година од заштита

Grafikon VI.10. Mrtvo rodeni teliwa-Radobor

216

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Вкупен излез на телиња-Радобор

7,1

6,82

6,75

6,6

6,12 6,1 % 5,6

5,1

4,6

Пред заштита со Био-СПХ

Прва година од заштита

Втора година од заштита

Grafikon VI.11. Vkupen izlez na teliwa-Radobor Смртност на телиња од бронхопнеумонија-Радобор

52,94

50 40

25,37

% 30

24,25

20 10 0

Пред заштита со Био-СПХ

Прва година од заштита

Втора година од заштита

Grafikon VI.12. Smrtnost na teliwa od bronhopneumonija-Radobor

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

217

Абортуси кај крави и јуници-Радобор

5,0

4,4

4,5

4,7 4,2

4,0

3,4

3,5

3,0

3,1

3,0 Крави Јуници

% 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0

Пред заштита со Био-СПХ

Прва година од заштита

Втора година од заштита

Grafikon VI.13. Abortusi kaj kravi i junici-Radobor Шталски просек - Радобор

16,5 15,5

15,84

15,76 14,96

14,5 13,5 % 12,5 11,5 10,5 9,5

Пред заштита со Био-СПХ

Прва година од заштита

Втора година од заштита

Grafikon VI.14. [talski prosek Radobor

Rezultati: Spored ovaa studija, stru~nata ekipa, po dve godini od za{titata, pozitivno se proiznese vo skoro site segmenti od zdravjeto kaj `ivotnite vo farmata i be{e prepora~ana ponatamo{na za{tita na drugi farmi.

218

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.7.2.4. Proekt atestirawe na Bio-SPH vo Veterinaren Institut - Skopje Celta na ovie nau~noistraùva~ki proekti be{e da se konstatira efektot na Bio-SPH vrz podobruvaweto na zdravstvenata sostojba kaj ìvotnite. Izborot za analizirawe na ìvotnite be{e so cel da se potvrdi fakti~koto funkcionalno dejstvo na Bio-SPH i tamu kade {to nema sugestija, odnosno placebo - efekt. Ovie rezultati vedna{ ja otfrlaat mo`nata teza deka Bio-SPH deluva na psiholo{ka - sugestibilna baza, od prosta pri~ina, {to kaj ovaa grupa na ispitanici taa ne postoi. Interesen e faktot deka duri i ìvotnite reagiraat identi~no na zra~ewata i na za{titata kako i lu|eto. Dodeka pak, ispituvaweto na vlijanieto vrz kletkata napraveni Pri veterinaren Institut-Skopje, pokaà deka tokmu spomenatite zra~ewa i za{titata kaj ìviot svet dejstvuvaat na kleto~no nivo. Del od rezultatite se prikaàni vo grafikonite VI.15VI.17 a kopijata od originalniot atest e prikaàn vo prilozi.

Производство на сперма за длабоко замрзнување-Ветеринарен институт

20,61

25,00

Единици

20,00

15,63

15,00

10,00

5,00

0,00

Пред заштита со Био-СПХ

По заштита со Био-СПХ

Grafikon VI.15. Proizvodstvo na sperma za dlaboko zamrznuvawe - Veterinaren institut-Skopje

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

219

Отфрлени дози на сперма-Ветеринарен институт

725

800 700 600

доза

500 400

265

300 200

100 0

По контрола

Пред мрзнење

% на живи по ејакулат-Ветеринарен институт Предсперматозоиди заштита со Био-СПХ По заштита со Био-СПХ

Grafikon VI.16. Otfrleni dozi na sperma Veterinaren Institut-Skopje

76,9

78,2

Пред заштита со Био-СПХ

По заштита со Био-СПХ

Grafikon VI.17. % na `ivi spermatozoidi po ejakulat Veterinaren Institut-Skopje

Zaklu~ok: Od studiite napraveni vrz 8.000 krupen dobitok (kravi, bikovi i teliwa) moè da se zaklu~i deka: 1. Prirodnite zasileni elektromagnetni poliwa mo{ne negativno se odrazuvaat vrz opstanokot na ìviot svet; 2. Bio-SPH se pokaà kako edna od najefikasnite dosega poznati nau~notehni~ki za{titi, koja moè da obezbedi normalen bio-razvoj; 3. Za{titata pretstavuva realna i eden vid neophodnost za normalen bio razvoj na Zemjata.

220

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.8. VLIJANIE NA ZRAÊWATA VRZ OTPOROT NA ELEKTROMAGNETNITE BIO POLIWA KAJ LU\ETO SO I BEZ Bio-SPH, IZRAZENO VO kΩ Poznat e faktot deka vo kleto~nata membrana se odviva procesot na pretvarawe od hemiska vo elektri~na komponenta, so vrednost od 100 mV do +135 mV, (Bo{kovi} 1989). Toa ni ukaùva deka sekoe nadvore{no vlijanie od druga elektri~na komponenta moè da ima vlijanie vrz kleto~nata funkcija. Dosega{nite soznanija koi se baziraat vrz rezultatite od brojnite studii, ukaùvaat deka izloènosta na el-magnetni poliwa osobeno do 300 MHz, za izvesen vremenski period predizvikuvaat po seriozni zdravstveni posledici. Pri ovaj proces o~ekuvano e da se pojavi i zgolemenost na otporot na elektri~nata komponenta vo organizmot a so toa i na koàta od teloto. Vo toj slu~aj organizmot pretrpuva opteretuvawe izrazeno vo kΩ, a koe e dostapno na preciznata merna percepcija i koe e predmet na ovaa studija a prikaàni na Slikite VI.54-VI.55.

VI.8.1. Merewe i rezultati od studijata za vlijanieto na el.mag. zra~ewe na napregnatosta na ~ovekovoto pole, bez i so za{tita, izrazeno vo kΩ

Slika VI.54. Merewe na napregnatosta na ~ovekovoto ôve~kiot organizam pretstavuva kombinacija od ~esti~ki pole preku koàta izrazeno vo na materija i nematerija bez koi individuata nee vo mo`nost da kΩ, pod izloènost na gpz, k i dva postoi. Sekoj niven dizbalans, moè da predizvika niza seriozni

zaboluvawa. Poa|aj}i od toj aspekt mo{ne vaèn element e sostojbata i funkcijata na elektri~niot otpor koj se stvara od kleto~nata funkcija, koj e predmet vo ovaa studija. Rezultatite od studijata za promenite na ~ovekoviot elektri~en otpor kaj lica koi se izloèni na zra~ewa i za{titeni so Bio-SPH se prikaàni na grafikonite VI.18-VI.19.

aktivni mobilni telefoni

Zaklu~ok: Od napravenata studija moè da se zaklu~i deka dokolku se analiziraat vrednostite na visinata na otporot izrazen vo kΩ, kako rezultat na izloènost na zra~ewa so i bez za{tita, po~etna i krajna vrednost, vedna{ se zabeleùva ulogata i neophodnosta na Bio-SPH. Ottuka moè da se zabeleì deka izloènosta pod dejstvo na zra~ewa ~ovekovoto pole pretrpuva izrazeno optovaruvawe koe se izrazuva preku napregnatost. Kako fakt za toa pretstavuva razlika od kontrolnoto merewe pod isti uslovi samo so za{tita. Poznato e deka sekoe preoptovaruvawe od bilo kakov oblik, sozdava prerano stareewe (amortizacija). Vrz osnova na toa i optovaruvaweto na nivo kletka, iskaàno preku kΩ, Slika VI.55. Kontrolno merewe kaj izloènite na zra~ewa moè da bide osnova za pojava na na napregnatosta na ~ovekovoto negativni simptomi i dijagnozi. pole preku koàta, po 15 minuti Za{titata so Bio-SPH pridonesuva do zna~itelno od prvoto merewe izrazeno vo kΩ, osloboduvawe na elektri~nata napregnatost a so toa i pod isti uslovi no so primena na nepre~ena funkcija na kleto~no nivo. Bio-SPH. Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

221

Grafikon VI.18. Rezultati od napregnatosta na ~ovekovoto pole preku ko`ata, izrazeno vo k立, pod izlo`enost na gpz, k i dva aktivni mobilni telefoni.

Grafikon VI.19. Rezultati od kontrolnoto merewe na napregnatosta na ~ovekovoto pole preku ko`ata, izrazeno vo k立, pod izlo`enost na gpz, k i dva aktivni mobilni telefoni, no so primena na Bio-SPH, po 15 min od prvoto merewe

222

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.9. VLIJANIE NA ELEKTROMAGNETNITE ZRAÊWA VRZ KRVTA KAJ LU\ETO I ZA[TITA SO BIO-SPH Ovaa studija e sprovedena vo prostoriite na ordinacijata â&#x20AC;&#x153;Paracelzusâ&#x20AC;?-Skopje. Metoda: Za pravilna izrabotka na ovaa studija izbrana e soodvetna ordinacija koja poseduva i upotrebuva temen mikroskop. So ovoj mikroskop moè uspe{no da se sledat eritrocitite i trombocitite (simbiontite), nivnata morfologija i podvi`nost. Do samiot mikroskop postaveni se dva aktivni mobilni aparati na oddale~enost od 600 mm i 1000 mm, sl. VI.56 i VI.57. Na mikroskop se postaveni vo dva navrati po edna kapka {totuku izvadena krv so i bez za{tita. Po 10 minuti izloènost na krvta, vr{eni se analizi na morfologijata od eritrocitite, nivnata podvi`nost i podvi`nosta na simbiontite. Povtornata analiza e izvr{ena vedna{ po 15 minuti od prvata, so povtorno izvadena sveà kapka krv od ist daritel postavena vo prisustvo na istite aktivni dva mobilni telefoni na isto rastojanie kako i prethodno no samo so prisustvo na Bio-SPH prikaàno na slikite VI.56 i VI.57 . Dobienite sporedbeni rezultati od ovaa studija se prikaàni na sl. VI.58 - VI.61.

Slika VI.56. Temen mikroskop i kapka sve`a krv do koj ima dva aktivni mobilni telefoni postaveni na 600 i 1000 mm do primerokot krv na mikroskop

Rezultati: Od prikaànite sporedbeni analizi vrz ~ovekovata krv, moè da se zabeleì deka: - Na sl. VI.58 eritrocitite se dobro podvi`ni i nivnata morfologija e vo najnormalna forma i ne se grupiraat; - Na sl.VI.59 po 10 min vreme na izloènost od zra~ewe Slika VI.57. Sledewe na na mobilni aparati eritrocitite me|usebno se grupirani, eritrociti i simbioti so pomo{ nemaat jasna forma, prelieni se edni vo drugi i spori i na temen mikroskop do koj ima simbiontite se po usporeni i vo pogolem del grupirani; dva aktivni telefoni na isto - Na sl.VI.60 prikaàni se eritrociti i simbionti rastojanie od primerokot krv, no od {totuku izvadena krv od ist daritel pred testirawe. so prisustvo na i Bio-SPH Staveni vo elktromagnetno pole predizvikano od dva mobilni telefoni, eritrocitite, poto~no nivnata membrana, kako i proteinite od krvnata plazma pod dejstvo na elektromagnetnite zra~ewa go menuvaat svojot polaritet. Na ovoj na~in oddelni membrani se depolariziraat, {to zna~i nadvore{nata strana od membranata stanuvaat od pozitivni vo negativni i se prilepuvaat na sosednite eritrociti koi ne se depolarizirani. Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

223

Slika VI.58. Sostojba na eritrocitite pred testirawe

Slika VI.60. Sostojba na eritrocitite od nov primerok krv pred testirawe.

Slika VI.59. Sostojba na eritrocitite po 10 min. izlo`enost do dva mobilni telefoni

Slika VI.61. Sostojba na eritrocitite po 10 min. izlo`enost do dva mobilni telefoni i za{tita so Bio-SPH

Na sl.VI.61 prikaàno e istata krv po 10 min vo prisustvo na zra~ewe od dvata aktivni mobilni telefoni no so za{tita so Bio-SPH, simbiontite se po podvi`ni i nese grupiraat a eritrocitite, nivnata morfologija e po pravilna, ne se prilepuvaat i prelivaat edni vo drugi i podvi`nosta e po dobra sporedbeno od prviot opit bez za{tita. Zaklu~ok: Ovie rezultati ni davaat za pravo da konstatirame deka zra~ewata deluvaat depolarizira~ki na nivo na kletka. Ovaa pojava predizvikuva nivna agregacija (natrupuvawe), {to slikovito moè da se kaè kako metalni pari naredeni edna vrz druga. Vaka agregirani eritrocitiote ja ote`nuvaat cirkulacijata na krvta, poto~no ja usporuvaat, duri moàt i da ja za~epat cirkulacijata i da predizvikaat po seriozni posledici.

224

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Rezultatite od ovaa studija ja potvrdija tezata deka elektromagnetnite zra~ewa vlijeat depolarizira~ki na kleto~no nivo i ja nadopolnuva prethodnata studija so elektri~niot otpor koj se javuva na koàta na izloènite na zra~ewa. Za{titata i vo ovaa studija dade zabeleìtelni rezultati {to u{te edna{ ja potvrduva potrebata od nejzina primena kaj ìviot svet osobeno lu|eto. Od seto ova moè da se izvle~e slednovo: 1. [tetnosta od zra~ewata se seriozna zakana za zdravjeto na lu|eto; 2. Za{titata so neutralizatorite transformeri Bio-SPH pretstavuva realna za{tita na nivo na kleto~na funkcija; 3. Od el-magnetnite zra~ewa, magnetnata komponenta od po niskite frekfencii nasproti elektri~nata, pretstavuva eden vid stimul na kleto~no nivo. 4. Potrebata od implemetacija na geobiologijata vo pogolem broj na dopirni nau~ni oblasti i nejzino fakultativno izu~uvawe.

VI.10. GRAFI^KA INTERPRETACIJA NA REZULTATITE DOBIENI OD ISTRA@UVAWATA SPROVEDENI VRZ LU\E Vo ovaa studija se opfateni 20.000 ispitanici lu|e so razli~na vozrast i pol vo periodot od 1989-2010 god. Merewata se vr{eni vo semejni i/ili rabotni prostorii, so pomo{ na radiesteziski i tehni~ki metodi i istrumenti.

VI.10.1. Grafi~ka interpretacija za {tetnosta od elektromagnetnite prirodni zra~ewa na izloènite Istraùvawata pred se bea sprovedeni na prirodni izvori na zra~ewa, od koi vo najmal broj se opfateni izloèni na S-jazli, od pri~ina {to taa mreà od pred izvesen period e otkriena i za{titena. Vo praktikata e otkrieno deka tokmu ovie jazli dokolku se nao|aat bez kombinacija so gpz tie se po agresivni na nivo na kletka, a dokolku se vo kombinacija so gpz nivnata {tetnost e pomala. Ovoj slu~aj ne e poznat kaj nekoi od drugite kosmi~ki izvori na zra~ewa, pri~inata za ovaa pojava }e ostane za ponatamo{nite nau~ni istraùvawa. Vo ovaa dolgogodi{na studija analizirani se slednite parametri: vid na zra~ewe, vreme na izloènost, vozrast, pol, vreme na pojava na prvite simptomi i dijagnozi kako i drugi od koi za eden del od niv prikaàni se vo slednive grafikoni od VI.20 - VI.28. Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

225

Дијагнози според пол 3.000

2.870

2.724

Број на изложени

2.500 2.000 1.500 1.000

812

697

681

500

145 0

180

58 машки

259

625

Канцер Бенигни тумор Здрави Мозочни изливи Кардио-васк. заб. Други дијагнози

женски Пол

Grafikon VI.20. Dijagnozi spored pol Времетраење на изложеност на одредени видови на зрачења кај здравите до појава на заболување

10,0

9,4

9,3

9,6

9,0 8,0

6,2

Години

7,0 6,0 5,0

5,5

ГПЗ К-јазол Х-јазол С-јазол ГПЗ+К-јазол ГПЗ+Х-јазол ГПЗ+С-јазол Техничко зрачење

6,1

4,2

4,0 3,0 2,0

1,0

1,0 0,0

Вид на изложеност

Grafikon VI.21. Vremetraewe na izlo`enost na odredeni vidovi na zra~ewe kaj zdravite do pojava na zaboluvawe

226

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Време до појава на првите дијагнози кај изложените

14,0

12,3

12,0

8,9

10,0

8,5

7,9 години

11,4

10,8

9,9

9,5

8,0 6,0 4,0

ГПЗ К-јазол Х-јазол С-јазол ГПЗ+К-јазол ГПЗ+Х-јазол ГПЗ+С-јазол Техничко зрачење

2,0 0,0

Вид на изложеност

Grafikon VI.22. Vreme do pojava na prvite dijagnozi kaj izlo`enite Времетраење на изложеност на одредени видови на зрачења кај заболените од канцер

18,0

16,6

15,3

16,0 14,0

14,7

13,1

11,8

Години

12,0 10,0

9,0

8,0 6,0

11,5

ГПЗ К-јазол Х-јазол С-јазол ГПЗ+К-јазол ГПЗ+Х-јазол ГПЗ+С-јазол

4,0 2,0 0,0

Вид на изложеност

Grafikon VI.23. Vremetraewe na izlo`enost na odredeni vidovi na zra~ewa kaj zabolenite od kancer

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

227

Изложеност на одредени видови на зрачења кај заболенит од канцер

160

143

140

Број на изложени

120 100

ГПЗ К-јазол Х-јазол С-јазол ГПЗ+К-јазол ГПЗ+Х-јазол ГПЗ+С-јазол Безбедно

97 67

80 60 40

Канцер

Grafikon VI.24. Izlo`enost na odredeni vidovi na zra~ewe kaj zabolenite od kancer Време на изложеност на различни видови зрачења кај починатите од канцер

20,0 18,0 16,0

години

14,0

18,6

18,0

16,8 15,1 13,1

12,9

12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0

Вид на изложеност

Grafikon VI.25. Vreme na izlo`enost na razli~ni zra~ewa kaj po~inatite od kancer

228

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

ГПЗ К-јазол Х-јазол ГПЗ+К-јазол ГПЗ+Х-јазол ГПЗ+С-јазол

Изложеност на одредени видови на зрачења кај останатите заболени

3.500

3.009 ГПЗ К-јазол Х-јазол С-јазол ГПЗ+К-јазол ГПЗ+Х-јазол ГПЗ+С-јазол Безбедно Техничко зрачење

2.500 2.000 1.500

1.203 912

1.000 500

196

206

109

Други дијагнози

Grafikon VI.26. Izlo`enost na odredeni vidovi na zra~ewa kaj ostanatite zaboleni

Смртност кај изложените според различните видови на зрачења

180

163

160 140 Број на починати

Број на изложени

3.000

117

120 100

ГПЗ К-јазол Х-јазол С-јазол ГПЗ+К-јазол ГПЗ+Х-јазол ГПЗ+С-јазол Безбедно

80 60 40 20 0

16 1

Смртност во зависност од видовите на зрачење

Grafikon VI.27. Smrtnost kaj izlo`enite spored razli~nite vidovi na zra~ewa

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

229

Време на изложеност и дијагнози кај починатите 18,0 16,0

16,5 14,8

15,8

15,6

13,4

14,0

години

12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0

Канцер

Бенигни тумор

Мозочни изливи

Кардио-васк. заб.

Други дијагнози

Дијагнози

Grafikon VI.28. Vreme na izlo`enost i dijagnozi kaj po~inatite

Zaklu~ok: Prikaànite grafikoni se samo eden mal del od ovaa studija, a od gore dobienite rezultati moè da se zaklu~i deka elektromagnetnite zra~ewa mo{ne destruktivno vlijeat vrz zdravjeto i ìvotot kaj lu|eto. Ovie studii ni davaat mo`nost da osoznaeme koi dijagnozi, za kolku vreme vo prosek i na koi izvori na zra~ewa se javuvaat. Od tamo moème da zaklu~ime i kakvi posledici od poedinite izvori na zra~ewa moàt da nastanat. Ovie istraùvawa ovozmoìja za dobar del od simptomite i dijagnozite da moème da im e osoznaeme nivnata pri~ina. Vo studijata ne se spomenuvaat semejni tragedii koi nastanale od zra~ewata, se so cel za{tita na privatnosta. Rezultatite se mo{ne zna~ajni kako vo medicinata (osobeno vo preventivnata medicina) taka i vo drugite nau~noistraùva~ki dosega{ni i idni proekti. Imaj}i go vo predvid seto ova, neophodno e da se vovedat soodvetni geobiolo{ki i drugi preventivni merki vo: - urbanizmot; - grade`ni{tvoto; - ekologijata i vo drugi segmenti od sovremenoto urbano ìveewe.

230

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.10.2. Grafi~ka interpretacija na rezultatite dobieni od za{tita so Bio-SPH Vo periodot od 1993-1998 god. po pat na pismena anketna lista, izvr{eno e analiza na zdravstvenata sostojba kaj korisnici na bio-SPH na okolu 400 lica. Eden del od dobienite rezultati kaj korisnicite po za{titata se prika`ani vo grafikonite VI.29. i VI.30.

Rezultati od anketiranite po postavuvaweto na BIO-SPH

Zadovolni Nezadovolni

339

Grafikon VI.29. Rezultati na anketiranite po postavuvaweto na Bio-SPH

Rezultati od anketiranite korisnici na BIO-SPH posle edna godina (vo odnos na dijagnoza)

107

110 100

Broj na anketirani

90 80

70 60 50 40

30 20 10 0

7 6

Kancer

Влошено Isto Podobreno Smrtnost

19 1 1 4 2 Benigni tumor

0 1 0 0 Mozo~en izliv Dijagnozi

Kardio-vask. zab.

1 Ostanati dijagnozi

Grafikon VI.30. Rezultati na anketiranite korisnici na Bio_SPH po edna godina od za{titata

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

231

Zaklu~ok:

So realizacija na ovoj dolgogodi{en nau~noistraùva~ki proekt proizlegoa niza zna~ajni rezultati vklu~uvaj}i e i ulogata i potrebata na za{tita od elektromagnetnite zra~ewa. Za taa cel najdobro govorat grafi~kite interpetacii koi se prikaàni vo gore navedeniot materijal. Ovie istraùvawa ja potvrdija i dokaàa ulogata i verodostojnosta vo za{titata na oddelni za{titni sredstva, nameneti za za{tita od elektromagnetni zra~ewa. Od dobienite statisti~ki rezultati, moè da se zaklu~i deka, po za{titata so neutralizatori-transformeri Bio-SPH ne se slu~ile po drasti~ni zdravstveni naru{uvawa kaj izloènite, ne se pojavile novi zaboluvawa, postoe~kite dijagnozi koi bile prisutni od pred za{tita, istite vo zavisnost od nivnata priroda nivniot proces se usporil, stagnirale ili se izle~ile. Ovie za{titni aparati ne se nameneti za le~ewe, no fakt e deka po nivnata upotreba mnogu simptomi i dijagnozi nestanale. Vsu{nost so transformirawe na elektri~nata komponenta vo magnetna, imuniot sistem na organizmot mnogu po dobro moè da se revitalizira, a so toa i da nestanat izvesni simptomi ili dijagnozi. So za{titata na prostorot za ìveewe ne zna~i deka site prisutni dijagnozi i simptomi moàt da nestanat, tuku vo zavisnost od vidot na dijagnozata i stepenot na oboluvaweto }e zavisi i mo`nosta za revitalizacija na zdravjeto. Naj dobro za~uvuvawe na zdravjeto moè da se postigne so preventivni za{titni merki. VI.11. FIZI^KI NUS-POJAVI OD KORISTEWETO NA BIO-SPH Poznato e deka po sekoja nadvore{na promena vklu~uvaj}i ja i atmosferskata, kaj oddelen broj na lica organizmot moè i po burno da reagira. Poznato e deka oddelni nadvore{ni promeni moè da imaat vlijanie i vrz neìvata priroda, no na svoj na~in. VI.11.1. Koristeweto na Bio-SPH i mo`nite negativni simptomi kaj lu|eto Od fizi~kite zakoni poznato e deka, sekoe telo koe e vo dvièwe ili miruvawe, nastojuva i ponatamu da ja zadrì svojata sostojba se dodeka vrz nego ne vlijeaat i drugi sili. Spored toa vo oddelni slu~ai i ~ove~kiot organizam, koj e izloèn na izvesni zra~ewa iako pretrpuva optovaruvawe na nivo na kletka, sepak se priviknal na tie simptomi. Vo takov slu~aj, dokolku izloènoto lice se dislocira od zra~eweto, ili izvr{i soodvetna za{tita, istoto moè da po~uvstvuva izvesni i negativni simptomi. Po vakvite pojavi, kaj oddelni individui vedna{ se sozdava izvesen somne`.

232

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Dokolku ~ove~kiot organizam izvesen period bil pod dejstvo na zasileno elektromagnetno zra~ewe i ako toa e mo{ne {tetno, negoviot organizam bil prinuden so optovaruvawe da sozdava izvesen odbranben sistem, a so toa da se sozdade i izvesna prividna navika. Poznato e toa deka gra|anite od Skopje, koga }e pojdat na povisokite odmarali{ta na ~ist vozduh, ~uvstvuvaat razni neprijatni simptomi, promena na krven pritisok, glavobolki i dr. Toa zna~i deka iako vozduhot vo Skopje bil ne~ist, sepak organizmot nastojuval da se prisposobi na tie uslovi i pri sekoja nagla promena, pa i da e pozitivna, moè da se pojavat razni nus pojavi. Zavisnicite od cigari, alhohol, narkoti~ni sredstva i sli~no, iako se svesni za {tetnosta od niv, nivniot organizam moè mo{ne burno da reagira bez nivna primena. Tokmu porade toa, zabeleàno e deka kaj eden mal broj na korisnici na Bio-SPH, vedna{ po postavuvaweto na za{titata se po~uvstvuvani izvesni negativni simptomi, no samo za kratok vremenski period, dodeka organizmot ne se prisposobi na bezbeden prostor. Vo anketite pogolemiot broj na korisnici se izjasnile deka vedna{ po postavuvaweto na Bio-SPH ~uvstvuvaat pomiren son, stanuvaat nautro bez bolki vo glavata i po teloto, hroni~niot zamor e is~eznat i izvesni drugi simptomi i bolesti se ublaèni ili is~eznati. Vrz osnova na dosega{nite analizi na funkcijata na Bio-SPH, poznato e deka istiot funkcionira so koristewe na postojanoto geomagnetno pole, pri {to po pat na izvesna interferencija na branovi vr{i transformacija na poleto. Vo ovoj proces ne se isklu~uvaat i izvesni pojavi koi fizi~ki se nesvojstveni i nedokaàni, za {to govorat i slednite primeri. VI.11.2. Primer-zvuk Na den 22.04.2007 godina, po telefon mi se javi edna srednove~na èna, i mi re~e: â&#x20AC;&#x153;Jas sum korisnik na Bio-SPH od pred tri meseci i denovive se slu~i edna slu~ka {to me zainteresira. Dali e normalno Bio-SPH da svirka. Se zapra{av dali navistina li~nosta slu{nala tokmu takvi zvuci i dali vo toj moment samata li~nost nemala zdravstveni problemi so krven pritisok ili drugo {to bi go predizvikalo toa subjektivno ~uvstvo? Dali ne bilo nekoj zvuk od nadvor ili od neposrednite sosedi, bidej}i od prethodniot razgovor zaklu~iv deka gospo|ata ìvee vo zgrada? Seto toa, mi ostavi enigma koja treba{e da ja odgonetnam. Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

233

Sledniot den na zakaànata sredba pristigna gospo|ata so nejziniot soprug. Vedna{ se zabeleà deka dvajcata bea na vozrast pribli`no po 65 godini, vo dobra zdravstvena sostojba i deka se intelektualci. Toa kaj mene u{te pove}e mi sozdade qubopitnost i od razgovorot doznav deka toa se slu~ilo na dva navrati od koi edniot koga gospo|ata bila sama vo svojot stan, dodeka drugiot pat koga i dvajcata bile doma i istovremeno go slu{ale toa svirkawe. Iznenaduva~ki be{e koga istoto objasnuvawe go dade i soprugot na gospo|ata, koj dodade i nekoi dopolnitelni analizi napraveni od negova strana. Imeno, soprugot tvrde{e deka na den 20.04.2007 god. vo period od 12-13 ~asot slu{al kako na sekoi tri minuti od BioSPH se javuval zvuk vo vid na svire`, koj trael 1-2 sekundi. Po edno ~asovnoto svirkawe, kako i prethodniot pat pred dva meseci zvukot prekinal da se slu{a. Jas insistirav soprugot na gospo|ata povtorno da gi preraskaè ovie pojavi, za da se uveram deka toj zvuk ne e samo subjektivno pri~inuvawe od zdravstveni ili drugi nadvore{ni pri~ini. Sopru`nicite go nosea so sebe aparatot za koj jas insistirav da go donesat za analiza i koga be{e proveren toj normalno funkcionira{e. Vo me|uvreme dobivme informacii za u{te dva sli~ni slu~ai, koi ne bea provereni potvrdeni. - Zaklu~ok: Otkako seto ova go slu{nav, pred se od seriozni lica koi nemaat nikakvi zadni nameri, se nadovrzav na prethodnite pojavi i go sfativ faktot deka Bio-SPH so svojata funkcija vr{i promena na intenzitetot na elektromagnetnoto zra~ewe. Poa|aj}i od toj fakt deka transformacijata koja {to ja vr{i Bio-SPH, se vr{i na niskite frekvencii, koi se neposredno bliski so zvu~nite, potrebni se odredeni pri~ini za da dojde do takva pojava. Najsoodvetni pri~ini koi bi dovele do takva pojava bi moèle da bidat: - vidot, intenzitetot i agolot od koj doa|a zra~eweto vo prostorot; - postavenosta na aparatot; - izvesni promeni, kako {to se son~evite buri, antropogeni ili prirodni vlijanija; - {teluvaweto na aparatot i dr. Vo zavisnost od gore navedenite okolnosti, vo odreden period Bio-SPH moè da ja transformira elektri~nata komponenta, ne samo vo magnetna, tuku istata da premine i vo zvu~na komponenta. Seto ova ukaùva za realnata funkcija na Bio-SPH i otvorawe na novi nau~no istraùva~ki horizonti.

234

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

VI.11.3. Primer - reakcija na Bio-SPH pred zemjotres Vo juli 1997 godina vo eden stan na 5-ti kat, vo visokokatnica vo n. Ostrovo-Skopje, po barawe na sopstvenikot od stanot, jas izvr{iv detekcija na prirodni i tehni~ki izvori na zra~ewa. Merewata pokaàa deka semejniot prostor e izloèn na gpz i prisutni bea nekolku kosmi~ki aktivni jazli. Spored sostojbata vo stanot, im be{e prepora~ano za{tita so Bio-SPH, koja vedna{ be{e prifatena. Se postavija vise~ki Bio-SPH vo site prostorii. Pome|u kujnata i dnevniot prostor ima{e polukruèn svod. Na svodot se postavi eden aparat Bio-SPH i na toj na~in pridonese za nepre~ena za{tita za dvete prostorii. Otkako toa se zavr{i, go napu{tiv toj stan, no potoa taa ve~er ima{e zemjotres so epicentar vo Hrvatska, koj go po~uvstvuvaa i gra|anite na Skopje. Naredniot den, sopstvenikot na stanot koj po profesija be{e diplomiran elektroinèner, povtorno me povika za razgovor sakaj}i da me informira za neobi~na slu~ka. Toj re~e: â&#x20AC;&#x153;Otkako zaminavte, jas sedev na trosedot i gledav televizija, a televizorot mi se nao|a vo pravec na svodot. Sekoja novina vo prostorot pretstavuva nov detaq koj vi go odzema vnimanieto, pa taka i jas dodeka gledav ve~erna programa, postojano poglednuvav kon Bio-SPH, koj visi na samiot svod i ja razbiva monotonijata. Odedna{ zabeleàv deka BioSPH vibrira i se vrti levo-desno. Vedna{ se zapra{av zo{to ne mi kaàvte deka vnatre ima elektromotor so baterii, koj gi predizvikuva tie oscilacii. Bidej}i stanot mi e klimatiziran, prozorcite ne bea otvoreni, pa ottuka i ne postoe{e mo`nost za struewe na vozduh, koja bi bila pri~inata za takvata pojava. Na kraj se pomiriv so taa pojava i pomisliv utredenta da Vi se javam, da Ve pra{am za na~inot na odrùvawe na bateriite vo vnatre{nosta. Dodeka gledav TV ja zabeleùvav i reakcijata na BioSPH. Okolu 5 minuti neprekinato oscilira{e i se vrte{e vo edna pa vo druga nasoka. Potoa aparatot 5 minuti miruva{e, po toa se slu~i zemjotres. Sakam da Ve informiram deka va{ive aparati gi otkrivaat zemjotresite 5-10 minuti pred fizi~ki da se pojavat.â&#x20AC;? - Analiza Za mene taa informacija be{e iznenaduva~ka, osobeno {to liceto o~evidec e elektroinìner i moèl pravilno da gi analizira tie pojavi. Fakt e deka Bio-SPH vr{i izvesni promeni na elektromagnetnoto pole, odnosno elektri~nata komponenta ja transformira vo magnetna. Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

235

Znaej}i go faktot deka pred nastanuvaweto na zemjotres se javuva zgolemuvawe na intenzitetot na geomagnetnoto pole, ne se isklu~uva mo`nosta deka pri vakvi okolnosti, od transformacijata koja ja vr{i Bio-SPH pod dejstvo na sudir na dva brana eden od Bio-SPH, a drug od napregaweto na geomagnetnoto pole pred zemjotres. Vo ovoj slu~aj realno e da se sozdavaat i izvesni mehani~ki oscilacii. Po ovaa informacija, po pojava na zemjotres dobivav i drugi informacii od drugi korisnici na Bio-SPH, no samo e zabeleàno deka aparatot padnal od zaka~alka ili deka e pomesten od podot kade {to prethodno bil postaven. Ovie informacii do toga{ ne bea zemeni za tolku merodavni od aspekt {to pri zemjotres, toa moè da mu se slu~i i na drug predmet i zad taa pojava ne stoe{e posigurna analiza kako {to be{e vo prethodniov slu~aj. VI.12. PRESTANOK NA FUNKCIJATA NA BIO-SPH I SERVIS Sekoj tehni~ki proizvod koj ima nekakva funkcija, ima svoj vek na traewe, odnosno funkcionirawe. So samoto toa neophodno e obezbeduvawe na servis i kontrola na funkcijata. Interesno e toa {to za razlika od drugi tehni~ki sredstva nameneti za ovaa cel, neutralizatorot transformer Bio-SPH, podleì na kontrola na funkcijata i servis na istite. Funkcijata i vremetraeweto na ova tehni~ko re{enie zavisat od: - stru~nata montaà na elementite; - kvalitetot na elementite; - prisustvoto na zra~ewa vo prostorijata; - vidot na zra~ewata; - pravilnoto koristewe i dr. Koga stanuva zbor za vidot na zra~ewata, zabeleàno e deka, dokolku vo prostorijata ima aktiven S.K. roj ili S.K. pojas, ima mo`nost za pokratok vremenski period funkcijata na nekoj od aparatite da se blokira, ili da bide so namalena funkcija. Po namaluvawe na funkcijata na neutralizatorite transformeri Bio-SPH, od niv ne moè da ima negativno vlijanie po zdravjeto na lu|eto, tuku samo od prisutnite elektromagnetni zra~ewa. Servisiraweto na aparatite se sostoi od promena na blokiranite elementi so novi elementi. toj proces go pravi proizvoditelot ili ovlasteniot servis od proizvoditelot i avtorot. Vo praktikata se osozna deka aparatite koi se servisiraat i istite se koristat tamu od kade {to prethodno bile, nivnata funkcija ostanuva podolgo vreme. Toa moè da se dolì vrz prisposobuvaweto na elementite i celokupniot sklop kon uslovite.

236

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Vo slu~aj pri namaluvawe ili prestanok na funkcijata od za{titniot aparat, po golem broj od korisnicite kako i pred da izvr{at za{tita go ~ustvuvaat toa preku: - budewe so glavobolki; - bolki po teloto; - nemiren son (mori); - no}no potewe; - hroni~en zamor; - prodol`ena potreba od spiewe; - tahikardii i dr. Vo ovoj slu~aj samite korisnici se blagovremeno zapoznaeni i pri vakva povtorna pojava na simptomi, tie aparatite vedna{ gi nosat na kontrola, po koe se odreduva dali treba tie da se servisiraat ili ne. Po servisot na aparatite kaj korisnicite vedna{ im se podobruva sostojbata ili is~eznuvaat simptomite. Ovie promeni pretstavuvat u{te eden indikator i potvrda, kako za ulogata na zra~eweto taka i za potrebata od seriozna za{tita..

Za{tita od elektromagnetni zra~ewa

237

238

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA VII VII. ZLOUPOTREBA NA RADIESTEZIJATA

oznato e deka naj~esti i najuspe{ni izmami se slu~uvaat vo oblasti kade {to taa problematika mnogu malku e poznata kaj naselenieto. Od toj aspekt vo posledno vreme, osobeno od krajot na vtorata polovina od minatiot vek, mnogu fizi~ki i pravni lica nudat razni radiesteziski uslugi ili za{titni sredstva, pred se za li~en profit. So tek na vreme i samite ponuduva~i steknuvaat svoe ubeduvawe i veruvaat vo ona {to go nudat. Vo psihologijata e poznato deka, ako izmamnikot pove}epati ja povtoruva svojata izmama, a drugite mu veruvaat i toj samiot }e po~ne da veruva vo nea. Radiestezijata pretstavuva edna od najprivle~nite oblasti za manipulacija na gra|anite. Osnovna pri~ina za pojava na izmameni e nedovolnoto poznavawe na radiestezijata. Spored istraùvawata napraveni vo periodot od 19902010 godina, lu|eto {to imale semejni zdravstveni problemi i bile pod silni emocii, naj~esto bile meta za izmama. Za izmama naj~esto se primenuva la`no pretstavuvawe i manipulacija so instrumenti, nivnata cel naj~esto ja postignuvaat so psiholo{ki metodi na zapla{uvawe, deka zra~eweto e prisutno i navodno ako ne go zemat toa {to im se nudi }e im se slu~i semejna tragedija. Koristej}i vakvi i sli~ni metodi, manipulantite uspevaat na gra|anite da im prodadat somnitelni za{titni napravi, koi kaj niv moàt da predizvikaat samo placebo efekt. VII.1. IZMAMA SO DETEKCIJA Se slu~uva nekoj da dojde na vrata so nekoj instrument i da ponudi izvesni merewa od elektromagnetni zra~ewa. Doma}inot ne razmisluvaj}i ja celta na samodeklariraniot ispituva~ odnosno radiestezist, za izvesn pari~na nadomest ili bez, mu dozvoluva da izvr{i merewe na zra~ewata. Otkako liceto }e go izvr{i navodnoto merewe, vedna{ otpo~nuva so izvesni objasnuvawa i zastra{uvawa. Naj~esto, objasnuvawata se sproveduvaat na na~in na koj {to se objasnuva prisustvoto na mo{ne opasnite zra~ewa po zdravjeto i ìvotot na semejstvoto i vedna{ im se ponuduva izvesno re{enie. Tehni~kite re{enija koi se nudat, naj~esto se so mo{ne visoka cena na ~inewe i bez funkcijata za koja {to e kupena. Koj vsu{nost moè da gi vr{i ispituvawata?

Zloupotreba na radiestezijata

239

Do sega moè{e sekoj so nekoj radiesteziski instrument javno da se nudi za merewe na nekakvi zra~ewa. Seto toa pretstavuva{e eden haoti~en nered vo ovaa oblast za koe kaj oddelni lica, za radiestezijata se steknuva{e mo{ne pogre{na slika. Imaj}i go vo predvid faktot deka vo zavisnost od toa koj go vr{i mereweto, radiestiziskoto merewe moè na nekoj da mu go podobri zdravjeto i ìvotot a na drug da mu go odzeme, krajno vreme e da se vovede profesionalen kodeks kaj radiestezistite a toa e: - Ispituvawata moè da gi vr{i stru~no obu~eno lice, koe obukata ja ima zavr{eno vo akreditirana ustanova za taa dejnost; - Institucijata da poseduva tehni~ka oprema i najmalku da ima edno lice so nau~na titula vo koja e obrabotuvana taa problematika opi{ani vo ponatamo{niot tekst. VII.2. IZMAMA SO ZA[TITNI SREDSTVA Za za{tita od elektromagnetni zra~ewa se prepora~uvaat razni sredstva, formi, boi, kristali i red drugi izraboteni takanare~eni pronajdoci (izumi), koi navodno vr{at kompletna za{tita od elektromagnetnite zra~ewa. Dokolku nekoj na tie lica im pobara sertifikat ili atest za proizvodot, tie ume{no mu prezentiraat diplomi dobieni od izlo`beni saemi vo Evropa i nadvor od nea, na koi go pi{uva imeto na izlaga~ot i/ili proizvodot, kako i osvoenata zlatna ili drugi nagradi. Isto taka za validnosta na toa {to go nudat pokaùvaat patent ili prijava na patent za toa tehni~ko sretstvo, atesti izdadeni od nekompetentni institucii i dr. Za {to vsu{nost stanuva zbor? - Za{tita od izmama elektromagnetni zra~ewa

za{titni

sredstva

Od dosega navedenoto moème da zaklu~ime deka, dokolku se prepora~uva eden aparat za za{tita od prirodni i/ili od tehni~ki izvori na zra~ewa, toj mora prethodno da bide tehni~ki atestiran i nau~no dokaàn. Ne e dovolno da se dokaè deka toa {to se nudi na pazarot ne dejstvuva {tetno na okolinata. Vo ovoj slu~aj korisnicite na taa placebo-naprava bile ubedeni deka se za{titeni, no vsu{nost i ponatamu bile izloèni na zra~ewata. Dokolku vo me|uvreme se pojavile bolesti, postoi verojatnost deka toa e rezultat na izmamata, od pri~ina {to izmamenite korisnici i ponatamu bile izloèni na zra~ewa iako smetale deka prevzemale soodvetni dejstvija. O{tetenite imaat pravo da pobaraat obes{tetuvawe i pari~en nadomest za izgubenoto zdravje, zatoa {to ako ne

240

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

go izgubile vremeto so placebo aparati, blagovremeno }e prevzemale soodvetni merki i }e go za{titele svoeto zdravje. Vo ovoj slu~aj, tie na nekoj na~in bile spre~eni da prezemat soodvetni merki, poradi koi pretrpele seriozni zdravstveni naru{uvawa. Vakvite izmami pretstavuvaat krivi~no delo, za koj treba da se izvestat nadle`nite organi i da se pobara pravna za{tita. VII.2.1. Nagradi i priznanija Naj~estite dokazi koi se prikaùvaat za verodostojnosta na funkcijata na tehni~koto re{enie se dobieni visoki priznanija od me|unarodni saemi za pronajdoci. Za {to stanuva zbor? Na pove}e saemski manifestacii, od strana na organizatorot i prisutnite izlaga~i, se formira komisija za dodeluvawe na nagradi za izloènite inovacii. Vo ocenuvaweto na izloènite predlozi ili eksponati naj~esto vo predvid se zemaat: reklamniot materijal, atraktivnosta i namenata a ne funkcijata na inovacijata. Na krajot od izlo`bata pogolem broj od u~esnicite dobivaat diplomi, zlatni, srebreni ili bronzeni medali. Za ovie nagradi naj~esto tro{ocite se na tovar na samite izlaga~i. Ima slu~ai kade {to se istaknuva samo idejno tehni~ko re{enie i vrz osnova na toa dobivaat zlatni, srebreni ili bronzeni medali. - Zaklu~ok Od sevo ova moè da se zaklu~i deka, tie diplomi i medali ne pretstavuvaat nikakov nau~notehni~ki dokaz za proizvodot, od ednostavna pri~ina {to na tie saemi nema soodveten tehni~ki kadar i oprema za istovremena analiza i proverka na site pronajdoci koi se od razni oblasti. Malkumina znaat za ovaa nerazjasneta marketing{ka igra, vo koja interes nao|aat samo izvesni organizatori na izlo`beni saemi za pronajdoci i izlaga~ite. - Izlo`benite saemi preku javnite reklami na proizvodite tie se reklamiraat i privlekuvaat brojni novi izlaga~i od koi dobivaat visok profit; - Dobitnicite na nagradi gi pokaùvaat diplomite i medalite pred kupuva~ite, dodeka kupuva~ite vo pogolem broj slepo im veruvaat deka nivniot proizvod e edinstven i najefikasen vo svet. Toa pretstavuva eden od pove}eto lavirinti vo koi gra|anite lesno navleguvaat vo niv i ne se dovolno svesni deka se izmameni. Zloupotreba na radiestezijata

241

VII.2.2. Patenten broj Proizvodot e patentiran, na nego pi{uva broj na patent. So ova kupuva~ot psiholo{ki e staven pred svr{en ~in, nema dvoumewe i ima celosna doverba vo proizvodot. Kako da razgrani~i dali toa e manipulacija ili ne, koga proizvodot e patentiran i so najvisoki svetski nagradi dobieni od saemi. Za {to, vsu{nost, stanuva zbor? Sekoj gra|anin moè da izvr{i prijava na patent dokolku gi ispolnuva pravilata i propisite za prijava i za{tita na industriski pronajdok. - Analiza Spored moite dosega{ni soznanija pred se od li~no iskustvo, sekoj nov pronajdok moè da se prijavi za patent i so samoto prijavuvawe vedna{ se dobiva broj na prijava na patent. So taa postapka avtorot na pronajdokot ima pravo da go proizveduva i da go pi{uva brojot na prijava, iako proizvodot ne e patentiran. So toa avtorot go za{tituva patentot od kra`ba, za da ne moè drug da go proizveduva. Vo ponatamo{nata patentna postapka sleduva istraùvawe za mo`no postoewe na drug takov patent, prijaven pred poslednata podnesena prijava. Dokolku ne se pronajde drug takov prijaven ili za{titen patent, procedurata za za{tita prodolùva do kone~na za{tita (izdavawe na patent). Po dobivaweto na patentot pronajdokot e pod za{tita i se objavuva vo Slu`ben vesnik na dràvata, vo konkretniov slu~aj vo R. Makedonija. So taa postapka se smeta deka inovacijata e za{titena od denot na podnesuvawe na prijavata, so toa drugite subjekti ne smeat da go proizvoduvaat pronajdokot. Vo me|unarodnite propisi na PCT i WO, to~no se odredeni site pravila i propisi na industiska za{tita na proizvod. So taa postapka se smeta deka inovacijata e za{titena so patent, no toa ne zna~i deka pronajdokot e funkcionalen. VII.2.3. Patent vo celost Nekoi proizvodi se tehni~ki nedostapni za mernata percepcija, pa se za{tituva samo nivnata forma (dizajn) za koe se izdava re{enie od nadle`nana dràvna institucija. Vo oddelni zemji, no ne sekade, vo patentnata postapka postoi i testirawe na funkcijata, vo toj slu~aj se izdava PATENT VO CELOST. Vo ovoj slu~aj, se izdava posebno re{enie za patent vo celost i za funkcijata na toj proizvod ve}e postojat nau~notehni~ki dokazi (dadeno vo prilog). VII.2.4. Sertifikat/Atest Sertifikatot ili Atestot pretstavuva tehni~ka analiza za funkcijata na proizvodot, dobieno vrz osnova na soodvetni stru~ni istraùvawa.

242

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Tehni~kiot sertifikat za proizvodot, mora da bide izdaden od ovlastena (akreditirana) doma{na ili stranska institucija od soodvetnata oblast. Me|u drugoto, sertifikatot mora da sodrì: metodologija, tehni~ka primena, vreme na izvedba, dobieni rezultati i dr. Ova e osnoven uslov za validnosta na Sertifikatot/ Atestot, a proizvodot so vakva studija se smeta deka e tehni~ki sertificiran odnosno atestiran. Naj siguren dokaz za funkcija na eden pronajdok pretstavuva tokmu sertifikatot/atestot, pa spored toa prethodnite navedeni to~ki ne ja davaat soodvetnata slika za proizvodot i ne treba da se smetaat za oficijalen dokaz za funkcijata. VII.2.5. Kontrolna ekspertiza na sertifikatot/atestot Dokolku postoi izvesno somnevawe za validnosta i verodostojnosta na funkcijata na proizvodot, odnosno za verodostojnosta na vrednostite prikaàni od sertifikatot/ atestot, ili se vodi sudski spor, Sudot izdava nalog za preispituvawe na validnosta na sertifikatot. Vo slu~aj sĂŠ u{te da ne e otpo~nat sudski spor, toga{ korisnikot na toj proizvod po svoe barawe na svoja smetka moè da pobara od soodvetna ovlastena institucija da izvr{i analiza na funkcijata. Za realizacija na kontrolnata ekspertiza potrebno e slednoto: - poseduvawe na site prethodni nau~no-tehni~ki uslovi spored izgotvuvaweto na prethodniot sertifikat; - povtoruvawe na site prethodni metodi i podgotovki za vr{ewe na povtornata analiza; - analizite da se izveduvaat so ista tehni~ka oprema i pod isti okolnosti spored prethodnite; - kontrolnite analizi treba da gi vr{i institucija po hierarhija povisoka ili identi~na so prethodnata; - dokolku proizvodot e specifi~en vo toj slu~aj za vreme na ekspertizata moè da bide prisuten avtorot ili proizvoditelot na atestiraniot proizvod. VII.2.6. Za{tita Gra|anite moè da se za{titat od izmama so za{titni sredstva od elektromagnetni zra~ewa dokolku: - pobaraat i go dobijat tehni~kiot sertifikat vo koj to~no se opredeleni frekfenciite vrz koi uredot ima vlijanie; - rezultati od nau~noistraùva~ki proekti i sl; - pravna za{tita.

Zloupotreba na radiestezijata

243

244

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA VIII

VIII. PRILOZI

o sekoe novo nau~no delo, voobi~aeno e da ima i soodvetni verodostojni dokazi. Po toj osnov i ova delo vo koe e zastapeno mno{tvo na novini koi do sega ne bile dostapni na po{irokata populacija, potrebno e verificirawe na tie novini. Kako bi se verificirale tie dokazi za koi se govori vo toa delo ako nema prilozi. Seto toa mu nedostasuva na ~itatelot za da dopre poblisku do su{tinata na toa delo. ^inam deka ~itatelot ima pravo da ja osoznae vistinata i celta na ovoj trud pa spored toa del od napomnetite sertifikati, referenci i dr. se prika`ani vo ovie prilozi.

Prilozi

245

246

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Prilozi

247

248

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Prilozi

249

250

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Prilozi

251

252

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Prilozi

253

254

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

GLAVA IX IX. POMO[NI RADIESTEZISKI SREDSTVA I NA^IN NA KORISTEWE

omo{nite radiesteziski sredstva pretstavu足 vaat eden vid alatka za radisteziski teleradiesteziski istraùvawa. Tie pred se pretstavuvaat izvesni grafici, skici i poliwa preku koi so pomo{ na radiesteziski instrumenti moème da dojdeme do celta. Ovaa metoda moè da posluì za razni pred se informativni celi preku koi moè da osoznaeme za sebe i najbliskite na pr: koja hrana ili lek ne ni odgovara, koja profesija da ja izbereme za odredena li~nost kako i drugi parametri od sekojdnevniot ìvot. Uspe{nosta od testiraweto }e zavisi kolku nie radiesteziski sme osposobeni za eden takov test. Pri sekoj test mora da vnimavame za na{ata psihofizi~ka podgotvenost i da se vladeeme spored radiesteziskite pravila i sekoe upatstvo za sekoj poseben dijagram na koj se nao|a na levata stranica od nas. Po sekoja rabota so pomo{nite radiesteziski pomagala dokolku testiraweto se vr{i so ni{alo koe ne e Sto-M, potrebno e i praznewe kako {to e opi{ano vo prethodnite glavi. Rabota na karti, dijagrami i sl. moè da se vr{i na slednive tri na~ina: 1. direktno nad niv so radiestezisko ni{alo; 2. so pomo{ na bakarna ili druga igla(pokazalec) i 3. telepatski. Site ovie na~ini se koristat kako {to e opi{ano vo pethodnite glavi.

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

255

IZBOR NA ALTERNATIVNI (TRADICIONALNI) METODI NA LEÊWE Izborot za najadekvatna metoda za le~ewe na poodelnata dijagnoza na konkretnata li~nost se otpo~nuva so dijagram br.4. Vo zavisnost od toa koja granka }e bide izbrana, }e zavisi i ponatamo{noto naso~uvawe vo drugite dijagrami, se dodeka ne go dobieme konkretniot izbor za tretman. Ovaa metoda moè da se raboti so trite radiesteziski metodi itoa: so ni{alo vrz samiot dijagram, so pomo{ na igla (bakarna) koja ja koristime za po precizno naso~uvawe i telepatski. Vo procesot na rabota vaàt site pravila opi{ani vo prethodniot materijal za na~in na rabota so radiesteziski istrumenti. Pra{awata se postavuvaat nedvosmisleni i konkretni, odreduvaj}i ja direktno osobata na pr. Potrebno mi e da izberam najuspe{na metoda za le~ewe na cistata na desnata dojka koja e kaj Vera (pri toa treba da ja vizuelizirame li~nosta Vera) . So ova imame: cel, vid na bolest, lokacija i li~nost, {to zna~i deka imame prava adresa i kontakt. Zabele{ka; Ne treba da se vpu{tame vo preporaki ili zabrani za upotreba na nekoi medicinski tretmani ili potfati koi se prepora~ani od oficijalnata medicina, za toa samiot pacient vo sorabotka so negoviot lekar treba da odlu~at.

256

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

АЛТЕРНАТИВНИ МЕТОДИ НА ЛЕЧЕЊЕ

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

257

NEDOSTATOK NA VITAMINI, MINERALI I ELEMENTI VO ORGANIZMOT Kako i so prethodnite taka i so ovoj dijagram se raboti direktno nad nego so pomo{ na radiestezisko ni{alo ili so pomo{ na igla i radiestezisko ni{alo. Sekoga{ se po~nuva so jasna cel i od to~kata koja gi povrzuva elementite na pr: 1 Koj od ovie vitamini vo ovoj moment najmnogu mu nedostasuva na mojot/toj organizam? 2. Koj od vie minerali vo najgolema mera vo ovoj moment mu nedostasuva na mojot/toj organizam? 3. Koj od ovie elementi vo tragovi vo ovoj moment mu e najpotreben na mojot/toj organizam?. Po dobieniot podatok mo`eme da upotrebime i drug dijagram za dozirawe.

258

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

259

IZBOR NA ZANIMAWE (profesionalna orientacija): Za izbor na profesija se otpo~nuva so kru`niot centralen dijagram, a potoa se istraùva po ponatamo{nite dijagrami odredeni so brojki spored odgovorot od po~etniot dijagram na pr. Prva faza: Odreduvawe na afinitet spored podra~jeto vo koe {to se nao|a baranoto zanimawe. - Vo koe od ovie podra~ja se nao|a zanimaweto kon koe ima/m najizrazen afinitet? - Vo koe podra~je na profesija }e postignam naj golem uspeh vo: kariera, finansii, nauka i sl. Vakvite pra{awa moàt da bidat postaveni za bilo koj mlad ~ovek ili dete samo so precizno postaveno pra{awe: ime, li~nost, vreme i sl. Site istraùvawa se otpo~nuvaat od centralnite krugovi so brojki kon celta.

260

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

261

IZBOR NA ZANIMAWE (profesionalna orientacija): Vtora faza: Odreduvawe na afinitetot spored zanimaweto koe se nao|a vo podra~jeto dobieno kako rezultat vo prvata faza na ispituvawe. - Vo koja od ovie granki na tehniki na dijagramov se nao|a zanimaweto kon koe ima/m najizrazen afinitet? - So koja profesija od ovie granki }e imam naj dobar rezultat vo mojata rabotna kariera i t.n.

262

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

263

[TETNI FAKTORI Odreduvawe na ~uvstvitelnost na organizmot kon nekoi faktori Pra{awe 1-5 1. Na koi od ovie faktori e izloèn mojot organizam, a koj {tetno vlijae? 2.Koj od ovie faktori doprinesol/doprinesuva za zaboluvawe na mojot/ovoj/toj organizam? 3.Na koj od ovie {tetni faktori liceto ... e izloèno i mu go naru{uva negovoto zdravje? Pri istraùvawata kako i i kaj drugite dijagrami se otpo~nuva od centralnata to~ka a ni{aloto ne upatuva kon pri~initelot, koga }e dojdeme nad nego ni{aloto po~nuva da dava kru`ni dvièwa. Pra{aweto moème da go povtoruvame i za drug faktor no so naglasuvawe: dali postoi i drug faktor? Dokolku postoi se sledi dvièweto na ni{aloto se do krajnata cel nad koja }e se dviì kru`no.

264

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

265

MIKRO KLIMATSKI VLIJANIJA 1. Odreduvawe na temperatura: - Kolkava temperatura na vozduhot mu e potrebna na mojot/toj organizam? - Kolkava treba da bide temperaturata na ovoj napitok za mojot/toj organizam ili po detalno bubrezi, `eludnik i sl.? - Na kolkava temperatura treba da spijam / rabotam / sportuvam i sl.? 2. Odreduvawe na relativnata vla`nost: - Kolkav procent na vla`nost treba da ima kade {to spijam / rabotam / sportuvam i sl.? - Kolku procenti od ovoj rastvor vo vodata treba da ima za da se postignat dobri rezultati / le~ewe / za{tita / bojadisuvawe i sl.? 3. Odreduvawe na negativni joni: - Kolkav e procentot na joni vo ovoj prostor? - Kolkava e potrebata od negativni joni za mojot/toj organizam? 4. Odreduvawe na vozdu{en pritisok: - Kolkav e vozdu{niot pritisok vo ovoj moment izrazeno vo Hektopaskali? - Kolkav vozdu{en pritisok e potreben za mojot/toj organizam izrazeno vo Hektopaskali? 5. Odreduvawe na zagadenost na vozduhot: - Koj od ovie zagaduva~i e prisuten vo vozduhot vo ovoj moment i vo ovaa prostorija? - Na koe od ovie {tetni vlijanija mojot / ovoj organizam e ~uvstvitelen? - Koja od ovie supstanci koi se nao|aat vo ovaa prostorija bi mi/mu doprinele za pojava na taa / ovaa ... djagnoza?

266

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

MIKRO KLIMATSKI VLIJANIJA

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

267

ELEMENTI NA RADIESTEZISKO ISPITUVAWA 1. Odreduvawe na podra~jeto na radiesteziskoto ispituvawe: - Vo koe od ovie podra~ja na primena na radiestezija mo`e da se postignat najdobri rezultati so mojata/negovata radiesteziska sposobnost? - Za koe od ovie podra~ja na primena na radiestezija imam/ima najizrazen afinitet? - Koj od ovie na~ini na radiestezisko ispituvawe e najprimeren za mene/nego zemaj}i gi vo predvid moite/negovi radiesteziski sposobnosti? 2. Vlijanie na razli~ni faktori na radiesteziski senzibilitet: - Kakvo e vlijanieto na meditaciskite ve`bi na mojata radiesteziska sposobnost? - Kakvo e vlijanieto na pu{taweto vrz razvivaweto na mojata radiesteziska sposobnost? - Kolkavo negativno vlijanie vrz mojata/negovata radiesteziska sposobnost ima neredovnoto ve~erno spiewe i dr. 3. Podra~je na radiestezisko ispituvawe - detekcija na baranata cel. - izbor na afinitet ili uspeh.

268

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

ELEMENTI NA RADIESTEZISKO ISPITUVAWA

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

269

DOZIRAWE - PROCENA NA USPE[NOSTA NA TERAPIJATA Radiesteziskoto dozirawe moè da se sprovede vo razli~ni situacii na materija ili nematerija na pr: - Kolku kesi~ki/ovie.laì~ki/kapki ekstrat od ovoj ~aj treba da sloàm vo ovaa voda za da ima lekovita mo} za...? - Koja e optimalnata dnevna koli~ina od ovoj lek za da me/go izle~i od ....? - Kolku decilitri od ovaa boja treba da pome{am so ovaa voda za da izgleda kako ovoj primerok na boja? - Kolkav efekt }e se postigne so ovoj rastvor/ pra{ok/ tableti za....? Na vakvite i sli~ni pra{awa moàt da im se najde odgovor so pomo{ na radiestezijata koristej}i direktno ni{alo nad dijagramot so igla ili telepatski.

270

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

271

VIDOVI I LOKACIJA NA IZVORI NA ZRA^EWA I NIVEN INTENZITET So ovie dijagrami mo`e da se osoznae koj izvor na zra~ewe e prisuten vo odreden prostor, na koj del spored stranite na svetot kako i samiot intenzitet. Postapkata na koristewe e poznata

272

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

273

VREMENSKI TEST So ovie dijagrami mo`e da se testira kapacitet i protok na te~nosti, arheolo{ka starost, brzina na dvi`ewe i sl.

274

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

275

1.DIJAGNOSTIKA, TESTIRAWE NA LEKOVITI SREDSTVA - Koj od ovie sistemi vo mojot/toj organizam e vo najgolema disharmonija? - Poremetuvawe vo rabotata na ... koj od ovie sistemi vo najgolema mera doprinesol za sozdavawe na moite problemi so ...? Testirawe na lekovitite sredstva: - Podobruvawe na funkcijata na... Na koj od ovie sistemi na mojot/negoviot organizam ovoj preparat bi bil najdelotvoren? - Vlo{uvawe na funkcijata Na koj od ovie sistemi na mojot/negoviot organizam ovoj preparat bi dejstvuval naj{tetno? 2.ODREDUVAWE NAS STEPENOT NA O[TETUVAWE NA ZDRAVJETO: - Kolkav e stepenot na o{tetuvawe na moeto/negovo zdravje? Kolkav bil stepenot na o{tetuvawe na moeto zdravje pred {est meseci smetano od ovoj den? - Vo koj stepen se nao|a moeto/negovoto zdravje izrazen vo bio edinici?

276

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

СТЕПЕН НА ОШТЕТЕНО ЗДРАВЈЕ

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

277

REGENERACISKA SPOSOBNOST - ALTERNATIVNI DIJAGNOSTI^KI METODI Kolkava organizam.

regeneraciskata

sostojba

mojot/toj

Istoto pra{awe mo`e da se postavuva i za poodelni organi vo organizmot. Koja od ovie alternativni dijagnosti~ki metodi mo`e da dade kone~en odgovor za zdravstvenite problemi {to gi ~ustvuva/ima mojov/negoviot organizam. .

278

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

REGENERACISKA SPOSOBNOST - ALTERNATIVNI DIJAGNOSTI^KI METODI

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

279

ELEMENTI NA ZDRAVA ISHRANA Pra{awata se postavuvaat kako i prethodno so to~no odredena cel na pr. [to mi pri~i vo ishranata za moite tegobi? [to mi nedostasuva vo ishranata za da se ~ustvuvam dobro, i tn..

280

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

281

IZBOR NA TRETMAN ZA LE^EWE Izbor za najsoodveten tretman se vr{i pred ili za vreme na bilo koja terapiska metoda za oddelna dijagnoza. Napomena: Pri izborot na terapijata ne smee da se sugerira pacientot da gi otka`e oficijalnite medicinski terapii bez za toa da dade soglasnost negoviot lekar. Izborot se vr{i po prethodno opi{anata metoda i tehnika.

282

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

ИЗБОР НА ТРЕТМАН ЗА ЛЕЧЕЊЕ

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

283

STEPEN NA [TETNOST Ne site {tetni izvori vrz ~ove~kiot organizam podednakvo vlijae vrz site organizmi. Od taa pri~ina kaj nekoj {tetnosta moè da se zabeleì po rano ili po kasno. Od tamo radiesteziskite metodi na ispituvawa moàt da dadat dobri rezultati vo odreduvaweto na {tetnosta. Naj~esto {tetnosta moè da bide predizvikana pokraj od elektromagnetni i radioaktivni zra~ewa taa moè da bide predizvikana od brojni slu~aevi kako na pr: od hrana, vozduh, voda, medikamenti, mikro vlijanija, i se {to moè da povlijae vrz na{it organizam. IZDA[NOST (KAPACITET) So pomo{ na ovoj dijagram moème da gi odreduvame: dlabo~ina, izda{nost (kapacitet) i drugi parametri osobeno na te~nostite. Drugite dva dijagrama moè da ni posluàt za odreduvawa na postojanosta i kvalitetot na vodata ili za drugi primeni. Napomena Nie moème da go dademe svoeto mislewe za oddelni celi no vo oddelni situacii posledniot zbor treba da mu se prepu{ti na stru~noto lice za taa oblast i tehnikata.

284

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

285

IZLO@ENOST, ^UVSTVITELNOST I ZA[TITA OD [TETNITE FAKTORI Vo ovie dijagrami dadena e mo`nost po radiesteziski pat da se osoznaat nekoi parametri za koi do sega bea skoro nedostapni. Kako vo prethodnite slu~aevi taka i vo ovoj, na~inot na rabota i upotreba e identi~en.

286

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

287

RADIESTEZISKI SENZIBILITET - KAPACITET I KOMPETENTNOST Ovie dijagrami moè da ni posluàt za osoznavawe na sostojbata kaj radiestezistot. Napomena Treba da se vnimava dali da mu se prezentira taa sostojba na li~nosta ili da mu se ukaè vo nekoja druga forma. Ova pretpazlivost e potrebna od pri~ina {to ne sekoj i sekoga{ moè da se soo~i so realnosta.

288

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

289

RADIESTEZISKI SENZIBILITET-KAPACITET Ovoj dijagram moè da ni posluì kako i prethodnite dva i pretstavuva edna celina so istite. a) Vrodena Pod vrodena se podrazbira poseduvawe na po golema radiesteziska ~uvstvitelnost od samoto za~nuvawe vo maj~inata utroba. Ovoj tip na lu|e so pomalku napori moàt da postignuvaat po golemi radiesteziski uspesi. b) Steknata Pod ovoj tip na radiestezisti se podrazbira radiesteziski uspe{na osoba steknato preku ve`bawe i rabota.

290

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

РАДИЕСТЕЗИСКА ЧУВСТВИТЕЛНОСТ (СЕНЗИБИЛИТЕТ) а) вродена б) стекната

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

291

KARAKTERNI OSOBINI Ovie istraùvawa vo zavisnost od momentot i dru{tvoto, potrebno e da se pravat vo po golema diskrecija. Neprijatno bi se ~ustvuval nekoj dokolku mu se kaè deka e so izvesni â&#x20AC;&#x153;nedostatociâ&#x20AC;? ili deka ne e so najvisoki vrednosti. Vo dadeni situacii moè da se iznenadime od dobieniot rezultat za nekoe lice po osnov na dotoga{noto steknato mislewe za nego. Seto toa moè da bide od: na{a nedovolna radiesteziska kompetentost, nadgradenosta ili osiroma{enopsta na prirodnata (nasledna) darba(sposobnost), na{ata prividna steknata slika za liceto i dr. Pra{awata kako i vo prethodnite slu~ai, vo zavisnost od namenata na dijagramot tie moàt da bidat postavani na pove}e na~ini no so to~no odredena cel. Napomena: Ovie analizi moè da se smetaat za eden vid zabava, no ne treba da se zaboravi deka moè da ve stavat vo mo{ne neprijatna situacija. Spored toa treba da se vnimava na kogo kade i pred koj auditorium se vr{at i interpretiraat tie analizi.

292

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

293

ODREDUVAWE NA KVALITET I KVANTITET a) Koja dale~ina izrazena vo kilometri bi trebalo dnevno da se prope{a~i, a toa da bide optimalno za mojot organizam? b) Kolku grami od ovaa mineralna sol bi trebalo da stavam na deset litri voda pri priprema na kupka za moite problemi so cirkulacijata? v) Kolkava e oddale~enosta vo metri pome|u mestoto na koe {to stojam i mestoto na koe {to se nao|a mojot zaguben sat? g) Kolkava e vitalnosta na proizvodot koj {to go dr`am vo raka? Primer za konvencijata za koristewe na dijagramot 4 za ova ispituvawe: 0-10 proizvod bez vitalnost, {tetna za ishrana 10-100 proizvod so minimalna vitalnost, ne se prepora~uva za ishrana 100-1000 proizvod koj ima vitalnost, mo`e da se koristi za ishrana 1000-10000 proizvod so visoka biolo{ka vrednost i kvalitet, se prepora~uva za ishrana

294

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

ЛИНИСКИ ДИЈАГРАМИ

Pomo{ni radiesteziski sredstva i na~in na koristewe

295

FOTO ALBUM

Slika I.7.

Slika I.10.

Slika I.3.

Slika I.11.

Slika I.13.

296

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Slika I.12.

Slika I.14.

Stojan Velkoski

Slika I.15.

Slika I.16.

Slika I.18.

Slika I.20.

Slika I.17.

Slika I.19.

Slika I.21.

297

Slika I. 23. Slika I.22.

298

Slika I.24.

Slika I. 25.

Slika I. 26.

Slika I.27.

2 Slika I.28.

Slika I.29.

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Slika I.30.

Slika I.32.

Slika II.14.

Slika I.31.

Slika I.33.

Slika I.34.

Slika II.17.

299

Slika II.20.

Slika II.19.

Slika II.21.

300

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Slika II.22.

Stojan Velkoski

Slika II.28. Slika II.23.

Slika II.29.

Slika II. 30.

Slika II.31.

Slika II.35.

301

Slika II.47.

Slika II.42.

Slika II.50. Slika II.48.

Slika II.53. Dalnovodi-PintijaSkopje

Slika II.54. Predavatel Slika II.55. Vlijanie od mobilen telefon

302

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Sl. II.64.

Sl. II.63.

Sl. II.65.

Slika III.1.

Slika III.4. Slika III.3.

303

Slika III.6.

Slika III.5.

Slika III.7.

Slika III.8. Slika V.29.

Sliki V.30.

304

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Slika VI.8.

Slika VI.10. Slika VI. 9.

Slika VI.38.

Sliki VI.46.

Slika VI.39.

Slika VI.48.

305

Slika VI.49. Slika VI.47.

Slika VI.54.

306

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Slika VI.55.

Stojan Velkoski

FIGURES Figure. I.1. Connection of individuals through the universal cosmic treasure Figure I.2. Chakras Figure I.3. The aura of the author, pictured in Geneva in 1995 Figure I.4. he sign of Ying and Yang Figure I.5. The connection of man with the Sun and the Earth through polarities Figure I.6. The connection of the flora with the Sun and the Earth through polarities FigureI.7. Grape-shaped water molecules Figure I.7 and I.8. Records on the event with the water Figure I.10. This is water, warmed-up in a micro-wave oven Figure I.11. This is the effect of a mobile phone Figure I.12. This water was adddressed to with a “Thank you” Figure I.13. This water was addressed to with an “Excuse me” Figure I.14. This water was addres to with: “You are my enemy” Figure I.15. This water was addresses to with “I don’t want to see you” Figure I.16. This water was addressed to with “Love” Figure I.17. This water was addressed to with “Hope” Figure I.18. This water was addressed to with “Soul” Figure I.19. This water was addressed to with “Mother Theresa” Figure I.20. This water was addressed to with “Hitler” Figure I.21. This water was addressed to with “Love and gratitude” Figure I.22. By programming the water molecules water is separated from oil Figure I. 23. The animals can sense which water is better Figure I.24. Bach area Figure I. 25. Mozart – Symphony no. 40 FigureI. 26. Beethoven – Symphony no. 6 Figure I.27. Hard-rock Figure I.28. Three identical glass ciontainers filled with equal quantity of rice of the same type, and water from the same spring Figure I.29. Results when the water was addressed to with a “Thank you” Figure I.30. Results after addressing to with “You are stupid.” Figure I.31. Results of ignoring FigureI.32. A Christian prayer Figure I.33. A Buddhist prayer Figure I.34. A Muslim prayer Figure II.1. A draft of the elements of the geo-magnetic field Figure II.2. A schematic presentation of the magnetic field created by an imaginary bar magnet located in the centre of the Earth FigureII.3. Division of atmosphere FigureII.4. A whirl-like electric and magnetic field (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.5. Creation of the electro-magnetic field (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.6. Spread of an electro-magnetic wave along a direction (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.7. Separation and spreading of the electric force lines from an electric bi-pole (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.8. Magnetic force lines (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.9. Electric and magnetic force lines in their plains, perpendicular to one another (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.10. A metal sheet bent in parabollic form (a spheric mirror) (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.11. Reflection and re-direction of electro-magnetic waves by metal parabolic mirrors (Petrovski; Temelkovski, 1991) Figure II.12. A draft of the activity of the cosmic radiations towards the Earth Figure II.13. Location of the three cosmic nets Figure II.14. Measuring of the cosmic nets in the outdoor sports facilities at the State Institute of Physical Culture in Skopje, in 2009. Figure II.15. Spreading of the S-net in relation to the cardinal points Figure II.16. Drawing of the factual situation in a room with three active S-net knots

307

Figure II.17. A cow stable protected by a Bio-SPH neutralizer – transformer Figure II.18.1. A cosmic S-net, 2. Ozone layer, 3. Active S-knot, 4. A small plant of an active Sknot, 5. A bigger plant next to the previous one, but without and active S-knot, 6 and 7. Clouds, 8. Atmospheric electricity, 9 and 10. Grounding through the plant roots Figure II.19. A tree with an active S-knot and a scar from atmospheric electric discharge Figure II.20. A renewed nursery plant with an active S-knot struck by an atmospheric electric discharge eight years ago Figure II.21. A renewal of a nursery plant contrary to the location of the S-knot struck by atmospheric electric discharge eight years ago Figure II.22. The author presenting his work at Tarusa, Russia, 2007 Figure II.23. The author with a Group of Experts of OUN in Russia, 2007 Figure II.24 Re-direction of a cosmic knot Figure II.25. A cosmic rain Figure II.26. Disposition of the Stojan’s cosmic swarms Figure II.27. A Sojan’s Cosmic Swarm (SCS) Figure II.28. Displacement of a SCS from plant 3 to plant 2 Figure II.29. An eliminated plant 2 which was rpeviously located on a SCS Figure II.30. De-hydrated birch trees in the suburb of Lisice, Skopje located on a SCS Figure II.31. An active Stojan’s cosmic swarm point (Stojan’s Cosmic Swarm) on an anthill Figure II.32 A beehive at the village of Brezitsa, Katlanovo area with and without exposure to a Stojan’s Cosmis Swarm Figure II.33. Stojan’s Cosmic Belt (SCB) Figure II.34. Stojan’s Cosmic Safety Area Figure II.35. The author measuring the geo-pathogenic radiations over Jerusalem Figure II.36. Sinking Figure II.37. Displacement Figure II.38. A spectre of waves of gro-pathogenic radiations Figure II.39. A cross-section of unbderground waterflows Figure II.40. A cross-section of an underground waterflow under an accumulation Figure II.41. Emergence of a vital geo-pathogenic radiation from a well Figure II.42. A building located on erosion Figure II.43. A building falling due to erosion FigureII.44. A building with negative micro-energy Figure II.45. A building with positive micro-energy Figure II.46. An old house constructed of natural material with a piramidal loof construction (Veles area) Figure II.47. A building (a sky-scraper) in Skopje Figure II.48. A bedroom with mirrors Figure II.49. A building located frontally to a street turning Figure II.50. A street in Skopje directed to a sky-scraper Figure II.51. A dead-end directed to the building B Figure II.52. Porta Vlae location in Skopje Figure II.53. Transmission lines at Pintija, Skopje vicinity Figure II.54. Receiver Figure II.55. Influence of a mobile phone Figure II.56. The condition of the property of the K. family Figure II.57. Allowed levels of radiation for an electric field Figure II.58. Allowed levels of radiation for a magnetic field Figure II.59. C and a technical source of radiation Figure II.60. A technical with an indirect C-source of radiation Figure II.61. A flying airplane Figure II.62. A car in motion Figure II.63. Bio-SPH installed in a car Figure II.64. A crystal ceiling lamp Figure II.65. A ground crystal ball Figure II.66. A crystal ball on the floor Figure III.1 Cell division Figure III.2. A chematic presentation of a building with geo-pathopgenic and C-radiation Figure III.3. A substantial delay of the early vegetation in the area with geo-pathogenic radiations Figure III.4. A dehydrated poplar tree on the south-west side located on geo-pathogenic radiations Figure III.5. A plant on a safe location and a plant on radiations

308

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Figure III.6. Figure III.7. Figure III.8. Figure IV.1. Figure V.2. Figure V.3. Figure V.4. Figure V.5. Figure V.6. Figure V.7. Figure V.8. Figure V.9. Figure V.10. Figure V.11.

A plant with tumours located on radiation The same location after 5 years, but now without the plant with tumours A) plant on a safe zone B) A plant on geo-pathodenic radiations and C-knot Detection of mineral ores by divining rods in anciant civilizations Oscillatory movements (Petrovski; Temelkovski, 1991) Izis Karnak Oziris Types of pendulum Radiesthetic Sto-M pendulum Movement of a pendulum Circular oscillations of the pendulum Vertical oscillations of the pendulum Direction of movement and of oscillations of the pendulum when approaching a geopathogenic zone of an underground waterflow Figure V.12. L-antennas Figure V.13. Rotation of L-antennas Figure V.14. L-antennas upon entering and leaving a geo-pathogenic radiation zone Figure V.15. Reaction of the L-antennas upon latteral entrance into a geo-pathogenic radiation zone Figure V.16. A) Rotational B) and V) Spiral divining rods which react to resistance Figure V.17. Figure V.18. Adjustment of the radiesthetic instrument according to the angle and distance of holding Figure V.19. Figure V.20. ,0000 Figure V.21. How to hold a radiesthetic instrument Figure V.22. Reaction of the radiesthetic instrument upon entering and leaving the geo-pathogenic radiation zone Figure V.23. A classical radiesthetic tensor Figure V.24. A fixed C tensor Figure V.25. Radiesthetic compass Figure V.26. A radiesthetic ruller with three compasses Figure V.27. A topographic map Figure V.28. Synchronous air-cosmic and overground methods Figure V.29. Overground research methods Figure V.30. Some of the technical types of modern means of detection of radiations Figure VI.1. Rectangular spiral Figure VI.2. Circular spiral Figure VI.3. A specially manufactured spiral for protection against the geo-pathogenic radiations by reflection Figure VI.4. A specialy manufactured net for protection against geo-pathogenic radiations by reflection Figure VI.5. Printed boards Figure VI.6. Figure VI.7 Boards with printed or ingraved mazes Figure VI.8. A pendant with printed circuit enclosed in transparent plastic Figure VI.9. A pendant with a printed circuit Figure VI.10. A pendant-neutralizer Figure VI.11. The look of a protective net Figure VI.12. A protection net Figure VI.13. African masks Figure VI.14. A ceramic pyramid Figure VI.15. Pyramid Figure VI.16. A conic Ray-Master picture Figure VI.17. Piramidal resin with metal chips the so-called orgon Figure VI.19. A double ceramic pyramid Figure VI.20. A pyramid with a crystal ball Figure VI.15. Pyramid Figure VI.18. A copy of a pyramidal Bio-SPH Figure VI.21. A pyramid in quartz sand Figure VI.22. Bio - neutralizer Figure VI.23. Pyramidal contours

309

Figure VI.24. Absorber Figure VI.25. Neutralizer crystals Figure VI.26. Absorber-neutralizer Figure VI.27. Absorber-orgon Figure VI.28. Absorber with earthing quartz Figure VI.29. Re-equilibrator – generator Figure VI.30. Neutralizer Figure VI.31. Neutralizer with crystal pyramids Figure VI.32. Neutralizer Figure VI.33. The so-called Orgon Forms Figure VI.34. Neutralizer Figure VI.35. Neutralizer Figure VI.36. Protection by the ré- équilibreur generator Figure VI.37. Neutralizer ré- équilibreur generator FigureVII.38. Radiesthetic measuring by the author, near the Cheops’ pyramid Figure VII.39. Radiesthedic measurement was done in the vicinity of the three pyrmids in Egypt Figure VII.40. Triskelion Figure VII.41. Luxor Figure VII.42. Bio-quantum pyramid Figure VII.43. Crystals Figure VII.44. Crystals Figure VII.45. A drawing of the inside construction of Bio-SPH FigureVII.46. Bio-SPH installed in different geometric forms Figure VII.47. Protection of a working hall Figure VII.48. Attestation of Bio-SPH in a magnetic observatory Figure VII.49. A photograph taken immediately after the measuring, the author with a three-member military expert team Figure VII.50. Interference of waves Figure VII.51. Interference in the point M as a result of integration of two coherent waves Figure VII.52. Temporal dependance of relocation of two waves Figure VII. 53. Weakening of two waves due to interference Figure VII.54. A cow farm protected with a Bio-SPH Figure VII.55. Measuring of the tension of the human field through the skin, expressed in kΩ, pod izlozenost na gpr, as well as to two cellphones Figure VII.56. Control measuring of the tension of the human field through the skin expressed in kΩ, exposed to geo-pathogenic radiations, as well as to two cellphones, by with application of Bio-SPH Figure VII.57. A dark microscope and a drop of fresh blood near two active cellphones, located at the distance of 600 and 1000 mm Figure VII.58. Observation of erythrocytes and symbiots by a dark microscope near which two active cellphones and a Bio-SPH are located Figure.VII.59. The erythrocytes before the testing Figure.VII.60. The erythrocythes after 10 minutes exposure to two cellphones Figure.VII.61. The erythrocythes of a new sample of blood before testing Figure.VII.62. The erythrocythes after 10 min. exposure to two cellphones and protection by BioSPH Table VI.1. Measurement units and symbols Table VI 2. Ten base abbreviations Graph VII.1. Change in the field without and with Bio-SPH on the Telekom building, Skopje Graph VII.2. Change in the intensity without and with Bio-SPH, laboratory analysis of Doctor Frank Otten from Germany Graph VII.3. Change in the intensity of the field with and without Bio-SPH, laboratory analysis by Doctor Frank Otten from Germany Graph VII.3. More compliacated interventions in the cows in labor at Trubarevo, before and after protection Graph VII.4. Naturally and manually removed placenta in the cows in labour at Trubarevo, before and after the protection Graph VII.5. Diseased calves and death rate in calves due to intestine diseases and bronchitis before and after the protection, at Trubarevo Graph VII.6. Overall death rate of certain diseases at Petrovec before and after the protection by Bio-SPH

310

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

Graph VII.7. Death rate of bronchial pneumonia in calves at Graph VII.8. Death rate at Petrovec Graph VII.9. Still born calves at Radobor Graph VII.10. Overall outsome of calves at Radobor Graph VII.11. Death rate from bronchial pneumonia in calves at Radobor Graph VII.12. Abortions in cows and heifers – Radobor Graph VII.13. Stable average-Radobor Still born calves – Radobor Graph VII.14. Production versus deep freezing – Institute of Veterinary Medicine in Skopje Graph VII.15. Rejected doses as per the Institute of Veterinary Medicine in Skopje Graph VII.16. % of live spermatozoids by ejaculate at the Institute of Veterinary Medicine in Skopje Graph VII.17. Results of the control measuring of the tension of the human field through the skin expressed in kΩ, under exposure of geo-pathogenic radiations as well as to two active cellphones Graph VII.18. Results of the control measuring of the tension of the human field through the skin expressed in kΩ, under exposure of geo-pathogenic radiations as well as to two active cellphones, but using the Bio-SPH Graph VII.19. Period of exposure to certain types of radiation in healthy individuals until the manifestation of the disease Graph VII.20. Period until the manifestation of the first diagnoses in the diseased individuals Graph VII.21. Period of exposure to certain types of radiaiton in cancer-diseased individuals Graph VII.22. Diagnoses according to sex Graph VII.23. Exposure to certain types of radiation in cancer-diseased individuals Graph VII.24. Exposure to different types of radiations in other Izlozenost na odredeni vidovi na zracenja kaj ostanatite zaboleni Graph VII.25. Period of exposure to different radiations in the individuals deceded of cancer Graph VII.26. Death rate on the exposed ones as per different types of radiations Graph VII.27. Period of exposure and diagnoses in the deceded individuals Graph VII.28. Results on the surveyed individuals after the installation of Bio-SPH Graph VII.29. Results on the surveyed users of Bio-SPH After one year

311

312

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

LITERATURA: 1. Gri{in S., @uravlev I., Lisovoi T. i dr.: Vibor orbit IZS dlja issledovania prirodnih resursov Zemli. V kn. Kosmi~eskie issledovania zemnih resursov, Nauka, Moskva, 1975. 2. Manual of Remote Sensing. Falls Church, ASP, Virginia, 1975. 3. Gorelik I., Grin A., Cvetkov D.: Aerokosmi~eskie poligoni, zada~i issledovanii i sostav nazemnih nabqudenij. V kn: Kosmi~eskie issledovanija zemnih resursov, Nauka, Moskva, 1976. 4. Ziman Ja., Sa{ko M., Citovi~ V.: Samoletnie laboratorii i opit ih ispolzovania pri obrabotke metodov i sredstva distancionih issledovania zemnih resursov. Kosmi~eskie issledovania zemnih resursov, nauka, Moskva, 1976. 5. Fedorov B., Permjakov V.: Kosmi~eskoe fotografirovanie, Nedra, Moskva, 1978. 6. Remote Sensing. The Quantitative Approach. Mc. GROW-Hill IBC, 1978. 7. Mlakar F.: Op{ti elektri~ni merewa za elektroma{inskite u~ili{ta, Prosvetno delo, Skopje, 1979. 8. Mi{ev D.: Distancionni izsledvania na Zemjata ot Kosmosa. BAN, Sofija, 1981. 9. Proekt FITOS: Razrabotvane i izrabotvane na podvi`na laboratorija za kompleksni agrofiziologi~ni izsledvani, CLKI-BAN, Sofia, 1982, 318 str. 10. Zlobin L., Kiselev V., Matijasevi~ L.: Metodika kompleksnogo podsputnikogo eksperimenta. Issled. Zemli iz kosmosa, N0 4, 1983, str. 103-112. 11. Milan R.: Parapsihologija, Prosveta, Zagreb, 1983, 287; 4675 str. 12. Etjen G., Ardi K.: Alhemija `ivota, NOLIT, Beograd, 1983. 13. Bi~kova I., Viktorov V.: Issledovanie dopustimoi nesinhronnosti nabljudenij raznogo urovneja pri provedenij kompleksnih okeanografi~eskih podsputnikovih eksperimentov. Issled. Zemli iz kosmosa, N0 6, 1985, str. 93-100. 14. Mardirosijan G.: Mobile Ground Complex for Synchronous Space Experiment, UN International Workshop on remote sensing instrumentation, data acquisition and analisis, Sofija, 1985. 15. Kotevski G.: Hidrogeologijata na mineralnite, termalnite i termomineralnite vodi vo teritorijata na R. Makedonija, Samoupravna praktika, Skopje, 1987, 352; 16-274 str. 16. Hasanpa{i} O.: Priru~nik iz radiestezije, Tehni~ka kwiga, Zagreb, 1987, 88; 11-55 str.

313

17. Hasanpa{i} O.: Nepoznate mo}i, Tehni~ka kwiga, Zagreb, 1988, 123; 31-45 str. 18. Davita{vili X.: Slu{am svoje ruke, Izida, Beograd, 1988, 135; 17-23 str. 19. Farka{ B.: Radiestezija nova, RO Gradina, Zagreb, 1988, 206; 15-174 str. 20. Gayton A.: Medicinska Fiziologija, Bakar-Bor, Beograd, 1988, 1390; 52-163 str. 21. Avduevski i V., Uspenski i G.: Kosmi~eskaja industrija, Ma{inostroenie, Moskva, 1989, 565 str. 22. Lazarevi} A.: Narodno le~ewe, De~je novine, Beograd, 1989, 118; 64-66 str. 23. La Maja Z.: Medicina stanovawa, Nova Jugoslavija, Vrawe, 1989, 370; 67-228 str. 24. Bo{kovi} S. Marjan: Anatomija ~oveka, Medicinska kwiga, Beograd-Zagreb, 1989, 428; 62-64 str. 25. Farka{ B.: Radiestezija u primjeni, R.O. August [enoa, Zagreb, 1990, 165; 18-19 str. 26. Stefanov B.: Radiovolni i magnetni poleta. Medicina i fiskultura, Sofija, 1990, 144; 11-14 str. 27. Adzeriho K., Kiselevski L. i dr.: Fizi~eskie osnovi distancionnogo zondirovanija, Universitetskoe, Minsk, 1991, 293; 123-128 str. 28. Mi{ev D., Mardirosijan G.: Kompleksnie sinhronie i kvazisinhronie izmerenija i nablkodenija pri distancionnom aerokosmi~eskom issledovanii Zemli. Aerokosmi~eski izsledvanija v Blgarija, N0 7, BAN, Sofija, 1991, 31-38 str. 29. A. I. Veinikov: Termo-dinamika realnih processov, Navuka i tehnika, Minsk, 1991, 574; 70-73; 368-389 str. 30. S. Vujanac-Borovnica.: Kako spasti zemqu, Kultura, Beograd, 1991, 92; 10-18 str. 31. Biqan J., [imatovi} I., Punek S.: Zbornik Bionika 90, Alternativna, nekonvencionalna, komplementarna, tradicionalna medicina i drugi oblici za{tite zdravqa, August [enoa, Zagreb, 1991, 96; 34-37; 72-81 str. 32. Petkovski Q., Temelkovski D.: Fizika, Prosvetno delo, Skopje, 1991. 33. Vitalii D.: Sresa s nepoznatoto, Kompas, Varna 1991. 34. Mardirosjan G.: Ot Kosmosa sre{cu ekologi~nite katastrofi, BAN, Sofia, 1993, 210; 206 str. 35. @ekov @., Ivanova D., Zahariev V., Hristov A.: Aero

314

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

kosmi~eski isledvania v Blgaria 9, IKI BAN, Sofia, 1993, 96; 29-32 str. 36. Kali~anin P., Le~i}-To{evski D., Petkovi} I.: Tradicionalna nau~na medicina, Institut za mentalno zdravqe, Beograd, 1993, 222; 70-79 str. 37. En Brenan B.: Ruke koje le~e, Bakar, Bor, 1993, 278; 41-56str. 38. Nazarsky T., Dimitrov G., Levchev C., Mardirossian G., Prodanov C.: Superhigh frequency twopolarization radiometric system R-400 on board of the Priroda module constiting a part of the MIR orbital complex. Aerospace Research in Bulgaria, 11, 1994, 47-54 str. 39. Boev B., Stojanov R.: Petrografija, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip. 1994, 170; 28-29 str. 40. Murgovski T.: Radiestezija, otkrivawe i za{tita od {tetni zra~ewa, Kosta Abra{, Ohrid, 1994, 134; 49-51 str. 41. Mardirosjan G.: Ekokatastrofi, IK Vanesa, Sofia, 1995, 236; 32-40; 40-56 str. 42. Mi{ev D.: Distancionni izsledvanija i prilozenieto im v naukite za Zemjata. Spisanie na BAN, N0 1, 1995, str. 49-55. 43. Dnov P.: V carstvoto na ìvata priroda, Sonita, Sofia, 1995, 95; 5-13 str. 44. Kondratiev K., Melentiev V.: Samolet-laboratorija IL-18 Glavnoi geofizi~eskoi observatorii im. Voeikova. Issled. zemli iz kosmosa, 1 4, 1996, str. 114-120. 45. Kolev N.: Ocenka na elementi na energetnija balans na “po~vata-rastenie-prizemen vzduh” i elektroni sredstva, Disert. za “d.s.n”, Sofia, 1996, 380; 56-60 str. 46. Uilam H.: Hipnoza, Aratron, Sofia, 1996, 197; 96-98 str. 47. Uilam H.: Razvivane na psihi~kite sili, Aratron, Sofia, 1997, 183; 44-60 str. 48. ^mirev V., Isajev N., Oraevski V., Teodosijev D., Boj~ev B.: Aero kosmi~eski isledvania v Blgaria 13, Marin Drinov, Sofia, 1997, 160; 94-104 str. 49. Ivanova D.:Akademi~no izdatelstvo, Aero kosmi~eski isledvanija v Blgaria 10, Marin Drinov, BAN IKI, Sofia, 1997, 100; 41-44 str. 50. Mandadìeva M.: Velikoto Edinstvo na Prirodata i ~oveka 1, IPK, Kolor-Print, Varna, 1997, 334; 79-93 str. 51. Dragisic V.: Opsta hidrogeologija. Rudarsko geoloski fakultet Beograd, 1997, 435 str. 52. Mandaìeva M.: Radiestezija 2, IPK, Kolor-Print, Varna, 1997, 309; 30-55 str.

315

53. Dening M., Filips O,: Astralna proekcija, Aratron, Sofia, 1997, 184; 53-59 str. 54. Muller C. F.: Elektrosmog: Gesundheitsrisiken, Grenzwerte, Verbraucherschutz Katalyse, Heidelberg, Hamburg, 1997. 55. Bojkov B.: Ekologija I ~as, NBU-CDO, Sofia, 1998, 337; 33-127; 200-213 str. 56. Manda`ieva M.: Svremeni metodi v Medicinata 3, IPK, Kolor-Print, Varna, 1998, 174; 110-120. 57. Ivan Engler: Wasser-und Sauerstoff-Energetisierung, Dt. Spurbuchverl., 1999, 400; 33-37 str. 58. Drunvalo Melchizedek: Die Blume des Lebens, Band 1, Sedona, USA, 1999, 228; 115-135 str. 59. Ivan Engler: Wasser-Polaritatsphager Lebens-Heilmittel, Dt. SpurbuchVerl 1999, 280; 271-277 str. 60. Stojanov V.: ^ovek na lunata, VST, Sofia, 1999, 64; 3-13 str. 61. Wolfgang Maes u.a: Elektrosmog-Wohngifte-Pilze (Baubiologiepraktsche Hilfe fur jedermann), Heidelberg: haung, 1999, 289; 172-177 str. 62. Wang Zhen Guo: Never ever give up! Survival from Cancer!, Chow Hoi Tong Enterprise, Hong Kong, 1999. 63. Drunvalo Melchizedek: Die Blume des Lebens, Band 2, Sedona, USA, 2000, 473; 338-403 str. 64. Mardirossian G.: Prirodni ekologi~ni katastrofi i tjahnoto distancionno aerokosmi~esko izu~vane, Akad. izdat. Prof. M. Drinov, Sofia, 2000, 387; 226-228 str. 65. Baiko D. Baikov: ekologija za vseki, Planeta 3, Sofia, 2000, 624; 2-107 str. 66. Johannes V. B. Konstantin. M. Neutrino Power, Mrktoberdorf 2000, 303; 77-80 str. 67. Komatina M.: Medicinska geologija, Telur, Beograd, 2001, 429; 55-57 str. 68. Masaru Emoto: Wasserkristalle, Tokio, 2001, 159; 29-35 str. 69. Wang Zhen Guo: The Cancer Terminator, Chow Hoi Tong Cultural Enterprise, Hong Kong, 2001. 70. Ilijovski Z., Terziovski D., Dimov M., Petroski D.: Vodosnabduvaqeto vo Prilep denes i vo idnina, RIGrafika, Skopje, 2002, 227; 99-106 str. 71. Gecov P.: Kosmos, ekologija, sigurnost, N.B.U., Sofia, 2002, 209; 108-112 str. 72. Bearden T.: Skalar Technologie, Ipoly Druck, Komarno, 2002. 73. Bearden T. T.: Skalar Technologie, Michaels Verlag, 2002.

316

OP[TA I PRIMENETA RADIESTEZIJA

Stojan Velkoski

74. Mardirosijan G.: Aerokosmi~eski metodi v ekologijata i izu~uvaneto na okolnata sreda, Marin Drinov, Sofia, 2003, 207; 71-111 str. 75. Gecov P.: Polunaturno konstruirawe na sistemi za upravlenie poleta na bespilotni letatelni aparati, IKIBAN, Sofia, 2004, 560; 328-335 str. 76. Batecko S. a., Derevjanko N. A: Dvanaest koraka do zdravlja sa “Tjansi” filozofija zdravlja, tajne istoka, Veres, 2004. 77. Macedonian Ecological Society: Proceedings, 2nd Congress of Ecologists of the Republic of Macedonia with International Participation, Skopje, 2004. 78. Gerginov G. D.: Raketite, ~ast IV pronikvane v kosmosa, Sofia, 2004. 79. Dragisic V.; Hidrogeologija lezista mineralnih sirovina. Rudarskogeoloski fakultet Beograd, 2005, 242; 88-96 str. 80. Masimo C.: Tainstveni, magi~eski, sveseni i legendarni mesta na Evropa, Riva, Sofia, 2005. 81. Marfi Dz.: Mo}ta na potsvesta, Feniks, Skopje, 2006. 82. Mardirosijan G.: Prirodni bedstvija i ekologi~ni i ekologi~ni katastrofi, Akademi~no izdatelstvo Marin Drinov, Sofia, 2007. 83. SENS 2007: Third Scientific Conference with International Participation SPACE, ECOLOGY, NANOTECHNOLOGY, SAFETY, Varna, 2007. 84. Drzaven zavod za industriska sopstvenost na Republika Makedonija: Evropska patentna konvencija, Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje, 2008. 85. Brested D. H.: Istoria na dreven Egipet, tom 1, Maria arabadzieva, 2008. 86. Troja~anec Z.: Skopje,2010.

Vibraciona

mikrobranova

terapija,

317