Zadeva:
Odgovor na odgovor mag. Draga Balenta na moj prispevek »So se resnično pojavili rešitelji slovenskega podržavljenega športa«, ki je bil 17. aprila 2012 objavljen na spletni strani »Ogledalo športa«
Že francoski pisatelj Honoré de Balzac (1799 – 1850) je v enem svojih del približno takole opisal specifičen tip kritika: »Gre za možakarja, ki se loteva predvsem uveljavljenih avtorjev, živečih v njegovem neposrednem okolišu. Svojo lastno kariero sistematično in vztrajno gradi na omalovaževanju njihovih del, pogosto je pokroviteljski in gre celo do meje zlonamernosti. Ravno toliko je preračunljiv, da ve, da s tem žanje naklonjenost in škodoželjno muzanje plebsa, predvsem pa tiho navdušenje vseh iz stroke, ki niso trenutno tarča njegovih poniževalnih izlivov. V obravnavana dela se ne poglablja, ko se znajde na terenu, ki mu njegov um ni kos, postane skrajno žaljiv. Bistven mu je samopromocijski efekt.« (Cvitkovič, Mladina 15, 13. april 2012, str. 5). Več kot stoletje in pol stara Balzacova modrost zelo natančno opisuje odgovor (in tudi druge zapise in medijske izjave) mag. Draga Balenta na moj prispevek, objavljen v reviji »Olimpijski krogi« (marec, 2012), in na spletni strani »Ogledalo športa«. Balentov odgovor je prežet z lažmi, sprenevedanjem in sprevračanjem dejstev s ključnim ciljem diskreditacije in žaljenja avtorja članka in nekaterih njegovih sodelavcev. Da je temu tako, bom v odgovoru poskušal zelo natančno analizirati posamezne zapise Balenta in jih v nadaljevanju opremil s potrebnimi argumentiranimi odgovori in veljavnimi dejstvi. 1. Sprenevedanje in sprevračanje dejstev! »... ki svojo veliko stopnjo strokovnosti začenja z »natančnimi« znanstvenimi parametri, kot so »zelo zmanjšano (?) financiranje« ali pa »veliko zmanjšanje (?) razpisanih sredstev«. Če pustimo ob strani nesmisel navedenih besednih zvez, seveda te neznanstvene »teze« ne držijo.« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Zapis v mojem članku je namreč takšen: »Najmanj, na kar je treba ob tem opozoriti, je dejstvo, da je ob močno zmanjšanem financiranju športa na nacionalni ravni iz sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: FŠO), ki ji je zadnja štiri leta direktoroval prav Balent, zaustavljeno tudi izvajanje letnega programa športa na državni ravni. O problemu velikega zmanjšanja razpisanih sredstev FŠO, skupaj za kar 31 % ali nekaj več kot 4 milijone evrov, ob predpostavki, da se bodo predvideni prilivi iz koncesijskih dajatev v letu 2012 (vir sredstev za izvajanje razpisa FŠO) zmanjšali zgolj za nekaj odstotkov« (Kolar, Olimpijski krogi, marec 2012, str. 12). Zapis, ki ga Balent označuje kot nesmisel in neznanstveno tezo, se torej nanaša na financiranje športa iz sredstev FŠO in ne sredstev ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (mimogrede je treba omeniti, da je bilo financiranje iz MIZKŠ v skladu z letnim programom športa kljub zaključenemu javnemu razpisu s prihodom nove vlade zaustavljeno), kot bi to rad prikazal Balent. Poleg tega pa je teza o močnem zmanjšanju financiranja športa na nacionalni ravni iz sredstev FŠO podprta tako odstotkovno (31 %), kakor tudi vrednostno (več kot 4 milijone evrov). Seveda pa v svojem zapisu nikjer ne izpostavljam dinamike izplačila sredstev iz razpisa FŠO, tako da je nadaljnji zapis Balenta (Ogledalo športa, 17. april 2012) »Še več, navkljub okoliščinam, za katere ni odgovorna ne sedanja ne prejšnja Vlada RS, bodo sredstva Fundacije za šport tako izplačana bistveno prej kot na primer preteklo leto« popolnoma nerelevanten in iz konteksta, čeprav je aktivnost FŠO s strani ljudi, ki delamo neposredno v športu, pohvalna (kar pa seveda ni izključna zahvala Balenta). O trditvi, da »ministrstvo ni izvedlo in ne bo izvedlo zmanjšanj sredstev, neposredno namenjenih športu v Sloveniji« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012) pa bomo seveda lahko veljavno razpravljali šele takrat, ko bo to ministrstvo javno objavilo, kakšna bo višina sredstev za šport. Vse do takrat pa so to nedokazane trditve.
2. Sprenevedanje! » ... saj vlada ni nikoli imela drugačne strategije (na področju NPŠŠ in vrhunskih športnikov, zaposlenih v državni upravi, op. p.), pač pa so zasejali »strah« drugje.« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). O nenadni spremembi strategije države je seveda moč sklepati iz medijskih izjav Balenta in drugih protagonistov, članov »operativnega sveta ministra prof. dr. Žiga Turka za šport«, ki so vztrajno navajali, da se projekt NPŠŠ v praksi ni izkazal (Balent, Delo, 9. marec, str. 4), da nima koncepta in da ni vsebinsko utemeljen ter da je projekt NPŠŠ zgolj imeniten vzvod za zaposlovanje preštevilnih brezposelnih diplomantov Fakultete za šport (v nadaljevanju: FŠ) (Giacomelli, Nedelo, 11. marec 2012, str. 15). Prav tako pa bi moral Balent vedeti, da je program NPŠŠ del letnega programa športa (ki ga izvaja MIZKŠ), ki je bil zaustavljen in posledično je bilo zaustavljeno tudi izvajanje (financiranje) projekta NPŠŠ. Zato je bilo v športnih okoljih, v katerih delo izvajajo trenerji, zaposleni v projektu NPŠŠ, veliko slabe volje in negotovosti, kar pa (če bi Balent kdaj resno sodeloval v procesu športnega treninga, bi to lahko vedel) negativno vpliva na proces priprave športnikov in tudi vadbe v programih športa otrok in mladine. Tako da izjava OKS-‐ZŠZ, ki je na seji izvršnega odbora opozoril na problematiko izvajanja NPŠŠ in pozval MIZKŠ, da projekt prioritetno obravnava in ga izvzame iz LPŠ, ni bila sejanje »strahu«, kot piše Balent, temveč zgolj opravljanje funkcije krovne organizacije na področju športa v Sloveniji. 3. Sprenevedanje in zavajanje! »Sledi doktor Kolarjeva analiza Fundacije za šport« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). V resnici svojem zapisu nikjer ne analiziram dela FŠO, temveč zgolj omenim, da bi o višini zmanjšanja sredstev »lahko vsaj v športnih krogih potekala bolj poglobljena razprava, ki bi verjetno dala tudi kakšne odgovore o načinu izvajanja razpisov in gospodarnosti managementa FŠO v preteklem obdobju« (Kolar, Olimpijski krogi, marec 2012, str. 12). Glede na to, da je Balent zelo nazorno (kot direktor FŠO) nanizal nekaj podatkov, pa seveda tudi ti rabijo nekaj obrazložitve. Izkaz uspeha FŠO v zadnjih dveh letih kaže na presežek odhodkov nad prihodki v skupni višini 4.692.805 evrov. To prikaže Balent tudi sam, ko zapiše, da je bilo koncesij za 9 do 10 milijonov evrov, razpisi FŠO pa so bili za 13 in več milijonov evrov. Sedaj je prišel čas, ko je fundacija porabila vse rezerve, ki jih je ustvarila v preteklosti, in mora izravnati bilanco prihodkov in odhodkov. In za to je v največji meri odgovoren direktor, ki je svetu predlagal takšen način poslovanja. Navedbe, da so NPŠZ prejele vsa sredstva za 2012, so zamegljevanje stanja financ FŠO. Dejstvo, ki izhaja iz finančnih izkazov FŠO za leto 2011, je, da FŠO ob koncu leta ne bi mogla poplačati vseh pogodbenih obveznosti javnih razpisov. Poleg tega FŠO še ni omogočila črpanja sredstev na vseh področjih sofinanciranja v letu 2012, temveč zgolj na področjih D1 (vrhunski šport) in D2 (šport otrok in mladine, usmerjenih v vrhunski in kakovostni šport) in še to ne za vse uporabnike (OKS-‐ZŠZ je seveda še vedno brez odobrenih sredstev tudi na D1 in D2, ker direktor namerno zadržuje pogodbo med FŠO in OKS-‐ZŠZ). Balent se skuša na tej točki povsem neupravičeno prikazati kot rešitelj nacionalnih panožnih športnih zvez. Kot premišljen gospodar bi moral skrbeti za dolgoročno stabilno rast sredstev fundacije, ne pa nabirati hitrih populističnih točk. Če bi FŠO pod njegovim vodstvom poslovala manj tvegano, bi danes športne organizacije šle čez krizo z več sredstvi FŠO. Skrajno zavajajoč zapis pa je seveda »V tem času je fundacija še kako pomagala-‐reševala šport, za kar upam, da doktor Kolarju ni žal, saj je bil sredstev deležen tudi sam(!?)« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Sam nikoli nisem prejel nobenih sredstev FŠO (razen sejnin, kot vsi ostali člani sveta), ker je seveda to nemogoče in to Balent zelo dobro ve. Prejela jih je Gimnastična zveza Slovenije, ki me je v svet FŠO delegirala preko OKS-‐ZŠZ, kot vse ostale predstavnike zvez, ki so člani sveta FŠO. Ali bi želel torej Balent vse člane sveta obtožiti, da so s tem, ko so skladno z razpisnimi pogoji in pravili ter merili pridobivali sredstva njihove športne organizacije, ta sredstva v bistvu pridobivali člani sveta?
4. Sprenevedanje in zavajanje! »Dejstvo je, da je bil LPŠ (letni program športa ministrstva za šport) 2012 -‐ finančni načrt športnega proračuna sprejet okvirno in pogojno, ker je vezan na odobrena proračunska sredstva, ki decembra 2011 še niso bila znana« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Balent seveda ve, da so bila proračunska sredstva za šport (LPŠ) za leto 2012 decembra 2011 popolnoma znana. Še več! Proračun za leto 2012 je bil sprejet in veljaven. Državni proračun se je namreč sprejemal za dve leti in je bil za leto 2012 sprejet hkrati z rebalansom 2011. Torej sta oba organa (izvršni odbor OKS-‐ZŠZ in Strokovni svet Vlade RS za šport) podala pozitivno mnenje na odobren in ne na, po Balentovem, zgolj okviren in pogojen LPŠ za leto 2012. Seveda pa je to zavajanje z »okvirno in pogojno višino LPŠ« verjetno zgolj Balentov manever in priprava na obrambo zaradi verjetnega zmanjšanja višine sredstev za LPŠ 2012 (po rebalansu proračuna 2012). S tem si seveda ustvarja prostor za branjenje teze o nezmanjševanju sredstev za šport iz proračuna MIZKŠ (8. odstavek Balentovega zapisa, Ogledalo športa, 17. april 2012) in že vnaprej zavrača vse možnosti veljavne primerjave med sprejetim LPŠ 2012 (tistim, h kateremu je pozitivno mnenje podal IO OKS-‐ZŠZ in strokovni svet in na podlagi katerega je bil izpeljan javni razpis) in dejansko višino sredstev za LPŠ, ki bo znana po rebalansu proračuna 2012. 5. Sprenevedanje in zavajanje! »Kot avtorjev dragulj v doktor Kolarjevem tekstu pa seveda ne morem mimo zavajajočih podatkov, da naj bi se »v celotnem desetletnem obdobju število športnih organizacij povečalo za skupaj 3544 športnih organizacij, od tega naj bi največji delež zavzemala športna društva (2370 novih društev ?). Na osnovi teh doktor Kolarjevih napačnih podatkov so lahko izpeljani samo napačni zaključki in tudi ukrepi.« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Seveda so lahko viri in analize različni. Soavtorji analize NPŠ in predloga novega NPŠ smo predstavili vire, s katerimi smo razpolagali, in omejitve, ki iz tega izhajajo. Morebiti se nam je v naše obsežno delo celo prikradla kakšna napaka. Vendar pa nikakor ne tiste, ki nam jih skuša podtakniti Balent. Za pregledno razpravo z njim bi bilo dobro, da predstavi lastno analizo, vključno z viri. Balentova pripomba o (ne)oddajanju računovodskih poročil društev na AJPES deloma drži, vendar pa je ključna ugotovitev, da število društev v slovenskem športu narašča in ne upada. Če je v začetku prejšnjega desetletja obstajal delež društev, ki niso oddajala računovodskih izkazov na AJPES, temu vsekakor ni tako v drugi polovici desetletja. Zato so podatki AJPES še kako verodostojni. Ti pa kažejo, da je bilo leta 2005 v Sloveniji 6381 športnih društev, leta 2010 pa kar 7424. Razlika 1043 športnih društev v petih letih pa ni zanemarljiva, kajne? Prav tako je sprenevedanje (ali pa mogoče zgolj površno branje Analize NPŠ 2000 – 2010) zapis »... in številom kategoriziranih mladih športnikov (mladinski in perspektivni razred po kategorizaciji OKS-‐ZŠZ), kljub temu da so se pravila kategorizacije vmes bistveno menjala!?« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012), pri čemer avtorjem analize podtika, da smo namerno spregledali učinke spremenjene kategorizacije športnikov v RS. Manj površno in bolj natančno branje analize bi Balentu seved takoj razkrilo dejstvo, da smo avtorji na problematiko učinkov sprememb kategorizacje v interpretaciji učinkov izvedenih ukrepov NPŠ večkrat opozorili. Zato bo najboljše, da Balent pred ponovnim navajanjem te opazke podrobno preuči strani 217, 218, 235, 238 in 241 analize NPŠ, pri čemer je pa nesporno dejstvo, da je število kategoriziranih športnikov ves čas imelo pozitiven trend tudi med letoma 2001 in 2007 (torej tudi pred spremembo kategorizacije), kar pa je temeljna ugotovitev vpliva ukrepov na področjih športa otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni šport (projekt NPŠŠ), kakovostnega športa in vrhunskega športa. 6. Laž in zlonamernost! »Doktor Kolar pa je tudi neupravičeno prejemal sredstva za NPŠŠ in tudi letos kandidiral za njih!?«. Zanimivo je, kako Balent z lahkoto izreka laži in ocenjuje ljudi. Dejstvo je, da nikoli v celotnem obdobju trajanja projekta NPŠŠ nisem bil zaposlen na projektu in nisem prejemal plače za delo
kot trener iz sredstev NPŠŠ. Resnica je, da poglavitni del svoje trenerske kariere to delo opravljam kot volonter in da za delo dobim le povrnjene potne stroške in nagrade za dosežene rezultate. Res je, da sem se na zadnji razpis prijavil in kandidiral za mesto trenerja v NPŠŠ kot koordinator razvojnega programa mladih in mladinskih kategorij v moški športni gimnastiki. Na razpisu seveda nisem bil izbran, pri čemer pa je (zdaj mi je to povsem jasno) glavno vlogo odigral prav Balent. Skrb zbujajoče je, da nekdo, ki večji del svoje profesionalne kariere (kakor je meni znano vsaj zadnjih 17 let) ždi na dobro plačanih funkcionarskih ali uradniških delovnih mestih na področju športa, nato očita meni, da naj bi za svoje trenersko delo neupravičeno prejemal sredstva. V svoji 21-‐letni trenerski karieri sem poleg drugega kot osebni trener osvojil dva naslova svetovnega prvaka, štiri naslove evropskega prvaka in več kot 50 medalj na največjih športnih tekmovanjih. Bilo bi pa nadvse zanimivo izvedeti, kaj je moj kritik zgradil v svoji dolgoletni funkcionarsko-‐uradniški karieri. 7. Laž, sprenevedanje in zlonamernost! »Ubogi davkoplačevalci so morali (126 tisoč EUR) plačati analitike in pletilce športne mreže, kljub temu, da smo se nekateri člani takratnega strokovnega sveta (SS) javili (sklep takratnega sveta), da to opravimo brezplačno, pa so nas predčasno razrešili! ...« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Večkrat ponavljena laž, ki sem jo Balentu (tudi v osebnih pogovorih z njim) tudi zavrnil z dokazi, pa je, da smo avtorji »Analize NPŠ 2000 – 2010« in predloga »NPŠ 2011 – 2020« za opravljeno delo prejeli 126 tisoč davkoplačevalskih evrov. Seveda s tem Balent navaja bralce na to, da v športu obstaja določena mreža »bleferjev«, ki si pod okriljem OKS-‐ZŠZ in FŠ neupravičeno delijo športni denar. Zato je prav, da to laž enkrat tudi dokončno razrešimo. Ne drži, da je skupina avtorjev za pripravo analize preteklega nacionalnega programa športa in predlog novega prejela 126.000 evrov. Za ta dela je bilo avtorjem namenjenih 30.466 evrov (18.045 evrov za pripravo analize NPŠ, 8.310 za pripravo predloga novega NPŠ, 1.771 evrov za recenzije in študijo analize in 2.340 evrov za stroške predstavitev in posvetov o obeh dokumentih). Projekt priprave obeh dokumentov je trajal 11 mesecev in je bil ena od akcij znotraj projekta, ki je bil izbran in sofinanciran prek ministrstva za javno upravo (nima povezave s športnim denarjem). Ta laž je bila že večkrat zanikana z dejstvi. Po principu anonimke (enakega principa se avtorji obrekovanj poslužujejo v vseh primerih) je bil glede tega opravljen inšpekcijski nadzor, ki ni odkril nobenih pomanjkljivosti. Balent prav tako navaja, da je bil (skupaj s skupino članov SS) pripravljen narediti analizo NPŠ in predlog novega programa športa brezplačno. Tega mu (jim) nihče nikoli ni branil, zato res ne razumem, zakaj tega s sodelavci (svojo športno-‐socialno mrežo) niso naredili. Ali ne bi bilo lepo danes imeti dveh predlogov NPŠ in ju nato medsebojno primerjati? Pri čemer pa Balenta opozarjam, da razni plagiati in prevodi tujih NPŠ ne štejejo kot (njegovo) avtorsko delo in jih verjetno tudi ni smiselno nekritično in neposredno prenašati v slovensko okolje. Glede navedb Balenta o neizkušenosti piscev se lahko le kislo nasmejim. Dejstvo je namreč, da so pisci strokovno zelo izkušeni (skupina avtorjev ima vpisanih več kot 2000 referenc na spletni strani cobiss.si) in so napisali analizo NPŠ in predlog novega NPŠ na strokovni in ne na politični podlagi. S strani športnih organizacij je bil akt dobro sprejet in podprt. Zakaj Balent (v Cobissu je mogoče najti zgolj 6 njegovih referenc, od katerih je ena diplomsko in ena magistrsko delo) ni prispeval k razpravi o aktu, je njegov problem. Nihče namreč ni bil vabljen na razpravo poimensko, temveč so bile razprave javne, za najširši krog športnih delavcev. Akt je podprla tudi skupščina OKS-‐ZŠZ, žal pa v družbenih okoliščinah ta akt ni doživel ustrezne politične obravnave. 8. Zavajanje in sprevračanje dejstev! »Pa še nekaj misli o analizi NPŠ doktor Kolarja & co. Služba za revizijo je o spremljanju NPŠ zapisala Poročilo o uresničevanju Nacionalnega programa športa v RS: …«
(Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). V delu, kjer se Balent sicer zmotno sklicuje na Službo za revizijo (gre namreč verjetno za Računsko sodišče), pa pošteno brcne v temo, in sicer tako močno, da se upravičeno postavlja dvom, ali je sploh prebral analizo ali pa ima zgolj slabo načitane prišepetovalce. Računsko sodišče je v prejšnjem desetletju opravilo »Revizijo uresničevanja javnega interesa na področju športa v letih 2000 do 2004«(zadnja sprememba, 26. junij 2007) in pripravilo »Revizijsko poročilo z naslovom Kdo in kako uresničuje javni interes na področju športa?« (zadnja sprememba, 11. julij 2006). Nobeno od omenjenih poročil pa se ne ukvarja z »analizo NPŠ doktor Kolarja & co.« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012) (tudi ne vem, zakaj bi se), temveč z izvajanjem NPŠ 2000 – 2010. Tako da navajanje ugotovitev v teh dveh dokumentih nima prav nobene povezave z analizo NPŠ, ki jo je pripravila skupina avtorjev leta 2010, pa čeprav bi si Balent to še tako želel. V kolikor pa obstaja tudi kakšno drugo poročilo kakšnega drugega organa, pa avtorji obeh dokumentov o tem nismo bili obveščeni in nam tega poročila tudi nihče nikoli ni predočil. 9. Zavajanje, sprevračanje dejstev ali pa zgolj nedoslednost, neznanje in zlonamernost! »Misli o novem NPŠ doktor Kolarja & co: ...« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Vsako področje analize NPŠ vključuje analizo vsebinskih in finančnih ciljev od leta 2001 naprej, ko je bil vzpostavljen sistem zbiranja informacij (dokler ga Balentu z ukinitvijo Zavoda za šport RS ni uspelo sesuti). Balent naj si torej najprej temeljito prebere analizo, ker bo tam dobil vse odgovore na vprašanja, ki si jih zastavlja. Pisci predloga NPŠ smo argumentirali prav vsak cilj, ki smo ga zapisali, in za prav vsak cilj obstaja izhodiščna vrednost -‐ le prebrati je treba dokumenta. Pričakovati je, da bi moral uradnik na tako visokih položajih v športu ne samo znati prebrati takšen dokument, temveč tudi poznati ključne raziskovalne izsledke o slovenskem športu, ne pa da skuša polemizirati z nekaterimi podatki, ki jih mora poznati že študent prvega letnika njemu tako neljube Fakultete za šport. Pa samo nekaj odgovorov za pokušino: a. »Povečati delež redno športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije za 5 odstotnih točk«, »Povečati delež športno dejavnih prebivalcev v strokovno vodenih programih za 3 odstotne točke« itd., pri katerih pa ni navedenih izhodiščnih vrednosti (npr. deleža, števila ipd.), torej današnjega stanja, ki je podlaga za oblikovanje ciljev ...« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Zainteresirani bralci (in seveda tudi Balent) lahko najdete izhodiščne vrednosti na strani 201 analize NPŠ (33,3 % prebivalcev je bilo leta 2008 redno športno dejavnih, Prikaz 5) in stran 203 analize NPŠ (25% prebivalcev je vključenih v organizirane in strokovno vodene oblike športne dejavnosti). b. »Enako kot velja za UKREPE in tudi tu strateški cilji nimajo navedenih izhodiščnih oziroma obstoječih vrednosti, opredelitev kazalnikov pa je pomanjkljiva iz naslednjih razlogov: ni navedene začetne oziroma obstoječe vrednosti, niti ciljne vrednosti kazalnikov.« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Mešanje ukrepov in ciljev kaže na popolno nepoznavanje metodologije strateškega managementa, ki je bila uporabljena za pisanje analize NPŠ in predloga novega NPŠ. Pa tudi ta je na straneh od 23 do 25 analize NPŠ na kratko obrazložena, tako da svetujem Balentu, da jo prebere, preden začne zamenjevati zaporedje dogodkov, ker namreč prej nastajajo strateški cilji in šele nato ukrepi oz. strategije za uresničevanje zastavljenih ciljev. Da so začetne vrednosti povsod navedene, smo že razrešili, če pa bi Balent k njim prištel še s ciljem predvidene vrednosti, bi seveda z lahkoto izračunal končno vrednost cilja, ki smo jo avtorji s cilji predloga NPŠ želeli doseči. c. »Doktor Kolar tudi ocenjuje delež aktivnih Slovencev na 65 %, žal ne navede ne vira niti kriterijev za to aktivnost (np.,: 3-‐krat tedensko po eno uro?)« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Najprej je seveda treba zapisati, da jaz v mojem članku omenjam, da je športno aktivnih 64 % prebivalcev in
ne 65 %, kot piše Balent. Mi je pa zelo žal, da Balent vira ni našel recimo v analizi NPŠ, ki jo v svojem zapisu secira. Moj zapis izhaja iz navedb na 201. strani analize NPŠ, z bolj natančnim pregledom te strani pa bi se Balent lahko seznanil tudi z virom, saj se ta »skriva« pod Prikazom 5 (Vir: SJM (ali Slovensko javno mnenje, op. p.) (1996 – 2008). V vsakem primeru pa bi znanja željan kritik lahko recimo v Reviji Šport (2010, št. 1-‐2, str. 89-‐130) v prilogi »Športno-‐rekreativna dejavnost Slovencev 2008« zlahka ugotovil, pod kakšnimi pogoji v raziskavi SJM opredeljujejo merila za redno ali občasno športno aktivnost. d. »To je podobno kot navajanje, da je v športu 16 % javnih sredstev (žal se ne navede ne vira niti kriterijev, ali so mišljene športne organizacije (podatki AJPES) ali poraba po gospodinjstvih (SURS) ali pa moramo kar verjeti).« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Tudi za ta podatek je mogoče najti vir in obrazložitev na straneh od 66 do 73 analize NPŠ. Pod Preglednico 1 na strani 68, kjer piše (Vir: Surs, 2009; MŠŠ, 2009; FŠO, 2009), je naveden ta za Balenta skrivnostni vir. Seveda pa so viri v celoti predstavljeni na straneh od 80 do 82, kot se za raziskovalno poročilo spodobi. e. Zaradi vsega navedenega seveda zaključek kot »Moja preverjanja kažejo na zmedo v podatkih 'naših analitikov'« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012) kaže zgolj na namerno zavajanje, nedoslednost in/ali pa zgolj malomarnost in neznanje pisca tega sestavka (Balenta, da ne bo pomote). Za objektivno analiziranje in podajanje mnenj o dokumentih je pač treba prebrati oba dokumenta in znati medsebojno povezati stvari. Vsekakor pa Balentu in tudi drugim zainteresiranim bralcem ponujam možnost, da oba dokumenta pregledajo, saj sta javno dostopna (Analiza NPŠ 2000 – 2011 na http://www.fsp.uni-‐lj.si/COBISS/Monografije/ Analiza.nac.prog.sporta2010_1.pdf in predlog NPŠ 2011 – 2020 v Revija Šport, 2010, št. 1-‐2, str. 133-‐172). 10. Sprevračanje dejstev! »Doktor Kolarjevo omenjanje prve vlade Janeza Janše, kjer naj bi Balent kot visoki uradnik (sekretar) na takratnem direktoratu za šport igral pomembno vlogo, je s spodaj v tem odstavku navedenim citatom čisto politikantstvo ...« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Moja navedba vloge Draga Balenta v prvi vladi Janeza Janše seveda nima nobene veze z nadaljevanjem Balentovega teksta. Njega sem omenil zgolj v kontekstu štiriletnih pogodb v NPŠŠ kot visokega uradnika MIZKŠ, ki domnevno kot novost zdaj prinaša štiriletne pogodbe, čeprav so bile te že v prejšnjem obdobju štiriletne, ter kot visokega uradnika že v prvi vladi Janeza Janše, torej v obdobju, v katerem pa so trenerji res podpisovali »ponižujočih« enoletne pogodbe. Če torej navedenega Balent ne more ovreči, na omenjenem področju ne prinaša tako opevane novosti. 11. Zavajanje in sprenevedanje! »Doktor Kolar okrca prvo vlado Janeza Janše za ukinjanje zavodov (in kasneje ustanavljanje novih z enako vsebino), spreminjanje strokovnega sveta Vlade RS za šport, spreminjanje sveta FŠO in šikaniranje... Ob tem pa doktor Kolar pozabi, da je prav on in »njegovi« še lani počel ravno vse to, pred čemer svari!« (Balent, Ogledalo športa, 17. april 2012). Tu je seveda moja navedba na mestu, saj pod taktirko Balenta ravnokar potekajo vse te aktivnosti. Tako da je vsako razburjanje na to temo odveč. Bi pa želel opozoriti na dejstvo, da jaz in »moji« (kdorkoli naj bi že to bil) tega nikoli nisem počel, ker seveda nikoli nisem bil na tako pomembni funkciji ali uradniškem mestu, da bi to lahko počel. Vsekakor pa ta teza ne vzdrži, če samo pomislimo, da Balenta kljub nestrokovnosti, malomarnosti in še čem svet FŠO ne v prejšnjem in ne v novem mandatu (ki se mimogrede že spreminja pod Balentovo taktirko) ni zamenjal. V kolikor bralci mislite, da je oznaka dela Balenta prestroga, lahko s soglasjem urednika spletne strani objavim tudi kak »dokument«, ki sem ga kot član sveta FŠO takrat prejel od direktorja Balenta in se boste lahko o tem tudi sami prepričali.
12. Sprevračanje dejstev! V nadaljevanju Balent navaja opazke o sistemu usposabljanja (inflacija diplom) in o projektu »športno-‐vzgojni karton«. Navajanje objektivnih dejstev o obeh projektih bi nam vzelo še dodatni dve strani besedila in ker sumim, da Balent oba projekta pozna tako »dobro«, kot analizo NPŠ in predlog novega NPŠ, bi bilo vse skupaj samo izguba tako mojega časa in energije, kakor tudi časa in energije bralca tega odgovora. Prav tako pa Balentu svetujem, da poišče časopisne vire ali pa povpraša na OKS-‐ZŠZ o številu osvojenih olimpijskih medalj slovenskih športnikov in športnikov drugih držav naše bivše skupne države ali pa o številu uvrstitev na največja tekmovanja v ekipnih športnih panogah, pa bo zelo hitro spoznal objektivna dejstva, ki jih tako pogreša. Za konec pa še to: nekdo, ki zaseda tako visoko uradniško mesto kot Balent, bi moral razumeti celosten vpliv organiziranosti športa na uspešnost njegovega delovanja, ne pa, da kot papagaj že ves čas ponavlja politikantsko floskulo, da bodo »neposredni porabniki deležni primerljive količine denarja kot v letu 2011«. Po drugi strani pa mi je to povsem razumljivo, saj od večnega uradnika ni mogoče pričakovati bolj poglobljenega znanja na področju priprave športnikov. Spoštovani g. direktor Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS, v.d. direktorja Direktorata za šport pri MIZKŠ, bodoči (tako se vsaj govori) predsednik sveta Zavoda za šport RS Planica, trikratni mag. Drago Balent. Svetujem vam, da preden začnete odgovarjati na moj odgovor, globoko vdihnete in ne pišete v stanju jeze, sovraštva do pisca in da me v bodoče ne žalite. Prav tako vam svetujem, da dokumente in dejstva, ki jih navajate, predhodno natančno preučite, da ne boste delali toliko napak. Nepojmljivo se mi namreč zdi, da bi človek vašega kova na tako pomembnih funkcijah lahko tako prostodušno lagal, zavajal, sprevračal dejstva in bil neznansko malomaren pri pisanju besedil, ki se javno objavijo. Ali pač? Za konec pa še to: spoštovani g. Minister, prof. dr. Žiga Turk. Če morda zaidete na spletno stran Ogledalo športa in preberete ta članek (in seveda tudi vse njegove predhodnike), vas iskreno prosim, da se globoko zamislite, komu ste dali proste roke pri urejanju športa na državni ravni. V predvolilnem boju ste namreč (oz. politična stranka, ki ji pripadate) obljubili, da boste kadrovali po osebnem poštenju in strokovnosti. Bojim se namreč, da človek, ki ste ga postavili na čelo športa, nobene od teh vrlin nima. S spoštovanjem izr. prof. dr. Edvard Kolar