časopis Osnovne šole Oskarja Kovačiča
Potovanja
Mehika Islandija Bolivija Tajska Šport
Rokomet Nogomet Košarka
Intervju
Andrej Glavač Lara Repar Nejc Planinc Nejc Rus O šoli
Prvi šolski dan Bonton v šoli 1 in še več ...
Pomlad/poletje 2012
Oskar - 2011/2012 Moda
Šolsko leto 2011/2012
ČASOPIS OŠ OSKARJA KOVAČIČA, LJUBLJANA www.ososkar.si
Urednica: Špela Stele Zbiranje prispevkov za razredno stopnjo: Primož Jan, Tjaša Jakopin Vrbole, Lucija Strmole Zbiranje prispevkov za predmetno stopnjo: Mojca Ljubič, Anica Marinčič, Špela Stele Oblikovanje: Luka Milčinski in Špela Stele Lektoriranje: Špela Stele
2 Oskar - 2011/2012
2 0 11/ 2 0 1 2
ŠE ENA GENERACIJA
DEVETOŠOLCEV
SE POSLAVLJA ...
9
Želimo vam veliko uspehov na poti k odraslosti. Oskar - 2011/2012
3
Intervju
NEJC PLANINC Avtorici: Ana Kozlevčar in Maša Travnik, 7. d
N
ejc Planinc je učenec 9. b. Ker se nama zdi zanimiv, saj je dober športnik, sva za vas pripravili intervju z njim.
1. Nejc, zakaj si se sploh odločil za igranje rokometa? Zaradi brata.
2. Koliko let že treniraš? 9 let.
3. Kako šolo uskladiš s treningi? Težko, zato imam status športnika.
4. Ali ti ostane še veliko prostega časa? Ne.
5. Kakšen občutek dobiš, če izgubite tekmo? Slab.
4
6. Ali rad igraš za našo šolo? Da.
7. Ali so vam navijači v podporo pri igranju? Da.
8. Kateri so vaši najmočnejši nasprotniki? CIMOS Koper.
9. Kolikokrat si bil že poškodovan? Večkrat.
10. Katere tekme so ti največ pomenile? Vse tekme, ki jih igramo v finalu.
11. Ali te starši podpirajo pri igranju rokometa? Da.
12. Kdo je tvoj vzornik? Nikola Kavabatić.
Oskar - 2011/2012
Intervju
NEJC RUS
N
Avtorice: Pia Šipraga, 7. d, Tina Okorn, Isa Dostal , 7. c
aredile smo intervju z Nejcom Rusom,
ki obiskuje 9. razred. Izbrale smo ga zato, ker je zelo talentirana oseba in smo ga želele še bolje spoznati. Spraševale smo ga o igranju kitare in o prostem času.
1. Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?
9. Kaj še delaš v prostem času?
Pri devetih letih.
Vozim downhill, treniram gimnastiko in zelo rad igram odbojko.
2. Zakaj si se sploh odločil za glasbo? V glasbi uživam.
3. Kateri inštrument igraš? Kitaro.
4. Ali poleg kitare igraš še kakšen inštrument? Ne, na srednji šoli bom igral še klavir.
5. Kdo je tvoj vzornik? Marcin Dylla.
6. Ali si že kdaj napisal pesem? Ne, se pa trudim.
7. Kaj pa petje? Ne maram petja, če mi je pa kakšna pesem v avtu všeč, jo pojem, vendar ne pojem v javnosti.
8. Katera pesem pa je tvoja najljubša? Oasis: Don't look back in anger.
Oskar - 2011/2012
10. Pa to ni nevarno? Ja, downhill je nevaren.
11. Te doma spodbujajo? Ja, zelo.
12. Kako pa kaj šola? Nerad se učim.
13. Na katero srednjo šolo greš? Konservatorij za glasbo in balet.
14. Kaj si po horoskopu? Devica.
15. Kaj bi sporočil učenkam in učencem, ki bodo naslednje leto obiskovali deveti razred ? Sporočil bi jim, naj se učijo.
5
Kulturni dan
V MESTNEM MUZEJU IN ANTIKVARIATU Avtorica: Ula Ilar, 3. c
A
prila smo imeli kulturni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v mesto. Najprej smo šli v Mestni muzej. Tam smo izdelali loke, hiše in posodice ali ogrlice. Potem smo šli v Trubarjev antikvariat. Tam smo videli zelo stare knjige. Na koncu smo obiskali še hotel Antiq v Stari Ljubljani. Tam je bilo res super. Dobili smo rogljičke in sok. Kulturni dan mi je bil zelo všeč. Najbolj všeč mi je bilo v hotelu Antiq.
6 Oskar - 2011/2012
SLOVENSKA FILHARMONIJA Avtorica: Maša Kastelec, 1. a
V
Slovenski filharmoniji smo poslušali orkester, ki nam je zaigral veliko skladb. Najbolj mi je bila všeč skladba Ples cvetlic.
7 Oskar - 2011/2012
BILI SMO V NARODNEM MUZEJU Avtor:ica Nina Garafol, 2. a
Z 8
jutraj smo prišli v šolo. Prebrali smo zgodbico, pojedli malico in odšli v muzej. Hodili smo po mestu in videli lačne golobe, ki so pobirali ostanke hrane. Potem smo prispeli do muzeja. Videli smo lesena okostja praživali. Odšli smo v garderobo. Tam smo slekli bunde in jope. Spoznali smo voditeljico Anjo. Peljala nas je v veliko sobo. Povedala nam je, da bomo iskali črko. Prebrala nam je prvo uganko in pokazala zemljevid. Našli smo veliko posodo. Potem nam je voditeljica Anja pokazala naslednji zemljevid. Iskali smo po muzeju in našli mumijo. Za nas je imela samo še eno uganko. Končno smo našli knjigo in izgubljeno črko. Nato se je naše veselo raziskovanje v muzeju končalo. Naredili smo še kazalo za knjigo in se odpravili nazaj v šolo. Ta dan mi je bil zelo všeč. Oskar - 2011/2012
9 Oskar - 2011/2012
Obiskali smo
PTUJSKI GRAD Avtor: Peter Škarabot, 7. b
10 Oskar - 2011/2012
Z
avtobusom smo se pripeljali do vznožja hriba, na katerem stoji Ptujski grad. Že od daleč se je zdel veličasten, ko pa smo prišli tja, je veličastnost dosegla vrhunec. Ko smo se vzpenjali po hribu, sem imel čas, da si ga ogledam. Bil je lep, velik in dobro zavarovan. Ko smo končno prispeli vanj, smo najprej šli v muzej. Najprej smo si ogledali glasbila od starega veka dalje. V sobanah, ki so kazale baročne in renesančne inštrumente, so bile tudi orgle. To me je še bolj navdušilo, a žal nisem smel igrati nanje. Ko smo z inštrumenti končali, sem v sobani mask zagledal masko, ki me je še bolj navdušila kot kurentova. Ni bila zelo okrašena, a ravno to mi je bilo všeč. V enem od predelov muzeja so bile na stenah same slike. Nekatere so bile prav zabavne, saj so že šestletne dečke narisali kot prave moške – z brki. Med sobanami je bilo veliko stopnic, zato sem bil utrujen. Nič čudnega ni bilo, da sem se v naslednji sobani skoraj zadušil od pomanjkanja sape. Notri je bilo namreč orožje! Topovi, puške, meči, oklepi … Tako čudovito je bilo. Zraven sta bili tudi dve čudoviti maketi, a to ni bilo še nič proti temu, da smo pozneje lahko tudi sami prijeli meč v roke. Nisem si mislil, da bo tako težak! S sošolcem sva si izmišljevala zabavne in zanimive zgodbice. Nekje v muzeju je bil tudi šah, narisan na mizi. Komaj sem se zadržal, da ga nisem šel igrat, tako lep je bil! Ko smo prišli z gradu, se nam je ponujal lep razgled na mesto Ptuj. Težko mi je bilo zapustiti grad, ker sem užival. Oskar - 2011/2012
11
ARBORETUM VOLČJI POTOK Avtor: Bor Matko, 1. a
Z
avtobusom smo se odpeljali v Arboretum Volčji Potok. Čili smo se o drevesih. Ogledali smo si drevo, ki je raslo že v času dinozavrov. Najbolj všeč so mi bile orjaške žuželke.
12 Oskar - 2011/2012
13 Oskar - 2011/2012
Naravoslovni dan
LJUBLJANSKO BARJE Avtorja: Jan Kastelic in Blerim Rexhepi, 7. a
L
jubljansko barje je danes edinstven splet obširnega zelenega prostora, kjer se zelene površine stikajo z nebom in Ljubljanico, reko, ki je skozi zgodovino ta prostor tudi soustvarila. Zato smo si za temo naravoslovnega dne v 7. razredu izbrali Ljubljansko barje.
14
Prvi dve šolski uri smo reševali dva učna lista, ki sta obsegala Ljubljansko barje, močvirja, vse v zvezi z naravo Ljubljanskega barja. Nato smo se z avtobusom odpeljali do Barja. Na začetku smo obravnavali iglavce. Hodili smo naprej in si ogledali močvirje. Opazovali smo različne živali, kot so miši, raznovrstne žabe, videli smo tudi dva zajca. Opazovali smo tudi domove raznih živih bitji, kot so npr. mravljišča, žabji mrest. Po ogledu smo odgovorili na vprašanja, ki smo jih dobili na učnem listu. Medtem ko smo se z avtobusom vračali v šolo, nam je učiteljica Mojca Drašler prebrala besedilo o Ljubljanskem barju, učenci pa smo odgovarjali na vprašanja. Nama se je naravoslovni dan zdel zelo zanimiv, naučila sva se veliko pomembnega o tem delu res prečudovite narave.
Oskar - 2011/2012
U
TABOR NA MEDVEDJEM BRDU
čenci 3. razredov smo se letos udeležili tridnevnega tabora na Medvedjem brdu. S šolskim avtobusom smo se podali na pot od Ljubljane do Rovt. Ko smo prispeli v dom Medved, smo se razdelili v skupine in se odpravili na orientacijski pohod. Na pohodu smo se naučili veliko novega.
Obiskali smo tudi kmetijo Šinkovec, kjer smo videli različne domače živali. Šli smo tudi v gozd, zakurili ogenj in si spekli jabolka. Zvečer smo se zbrali na hodniku in poslušali pravljice, ki nam jih je brala učiteljica. Imeli smo tudi »pižama party«.
Avtor: Galilej Grabrovec, 3. c
Dom ima igrišče za mali nogomet, odbojko in košarko. Spuščali smo se po toboganu in se igrali različne igre. Domača hrana je bila odlična in z užitkom smo vse pojedli. Na taboru je bilo super! Komaj čakam naslednjega!
15 Oskar - 2011/2012
POTOVANJA Avtor: Rok Mrhar, 6. b
P
otovanje je moje najljubše preživljanje prostega časa oziroma počitnic. Potujem z družino, včasih gremo na pot sami, drugič nam potovanja organizira turistična agencija. Potovanje izberemo skupaj, pri tem upoštevamo ceno potovanja, varnost države, zanimivosti, kulturo in zgodovino dežele. Pred potovanjem se moramo pripraviti. Preveriti je potrebno vremenske razmere dežele, kamor potujemo. Od tega je odvisno, kakšno garderobo in obutev potrebujemo. V vsakem primeru potrebujemo tudi toplo obleko, saj je lahko zelo mrzlo, na primer v puščavi ali na odprtem morju. Posebno pomembna je obutev, saj nam žulji lahko pokvarijo potovanje. Preveriti moramo, če je za deželo, kamor potujemo, potrebno cepljenje. Za Tajsko je tako potrebno cepljenje za hepatitis A in B, za Peru pa cepljenje za rumeno mrzlico. Informacije dobimo na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja. Pripraviti je potrebno osnovna zdravila zaradi morebitnih bolezni. Vedno je potrebno imeti tablete proti vročini, bolečinam, dehidraciji, kremo za sončenje in seveda obliže. Če zbolimo v daljni deželi, se je vedno najbolje zdraviti pri njihovih zdravnikih, saj poznajo bolezni tistega področja. Poskrbeti moramo za dokumente, največkrat veljavni potni list. Za nekatere države državljani Slovenije potrebujemo le osebno izkaznico, za druge pa ni dovolj le veljaven potni list, ampak tudi viza. Dobimo jo na tujih predstavništvih.
16
Pozanimati se moramo tudi o zakonih, kulturi in navadah ljudi. Tako morajo biti ženske v muslimanskem svetu zakrite, v cerkvah in kulturnih ustanovah moramo imeti pokrita ramena in kolena, včasih je potrebna noša domačinov za vstop v vas. Na Tajskem je v javnosti nevljudno kazati jezo in se razburjati.
Na potovanjih skrbimo za primerno pijačo in hrano. Večinoma je potrebno piti ustekleničeno vodo, dobro je imeti s seboj praške z vitamini. Hrana je najboljša, če je sveže pripravljena, sadje in zelenjavo je potrebno dobro umiti, ponekod celo olupiti. Zaradi bakterij, ki so za domačine nekaj običajnega, lahko Evropejci bruhamo ali dobimo drisko. Hraniti se je najbolje tam, kjer se prehranjujejo domačini, saj je tam sveža hrana. Skrbeti moramo za varnost. Dokumenti, denar, fotoaparati in telefoni morajo biti dobro shranjeni in jih ne smemo nikjer puščati brez nadzora. Za to lahko kupimo poseben pas s skritim žepom. Denarnice nikoli ne nosimo v zunanjem žepu nahrbtnika, saj ga je najlažje prerezati z nožem. Skrbeti moramo tudi za svojo varnost. Če je v neki soseski nevarno hoditi, se tja odpravimo le v večji skupini. Deželo najbolje doživimo, če imamo možnost biti v stiku z domačini. Letovanje v hotelu nam tega ne more dati. Jezik nikoli ni ovira, vedno smo bili prijazno sprejeti. Lepo doživetje je skupna večerja, skuhana nad ognjem, ogled plesov in poslušanje petja, spanje v spalni vreči na tleh borne hiše domačinov v Indoneziji ali na Tajskem. Tudi počitnice na ladjici so nekaj posebnega. Kuhanje domačina je odlično, dobre so predvsem sveže ribe. Zvečer je super pogled na jato netopirjev, ki se dvignejo nad sončnim zahodom, zjutraj pa je užitek skočiti v kristalno čisto morje in si ogledati raznobarvne ribe in korale. Zame je vedno zelo zanimivo videti živali, ki so značilne za določeno deželo. Tako sem v naravnem okolju videl že komodoškega varana, slona, krokodila, kače, pingvine, delfine in celo kita grbavca. Potovanja so res odlična, in za svojih enajst let sem videl že veliko dežel (Tajska, Indonezija, Sirija, Jordanija, Maroko, Egipt, Turčija …), ampak vedno se veselim vrnitve domov, saj je doma najlepše.
Oskar - 2011/2012
17 Oskar - 2011/2012
MEHIKA! Avtorica: Pia Cesar, 9.c
V
času novoletnih počitnic smo se z družino odpravili na potovanje po Mehiki. Zelo radi potujemo. Za izlet v Mehiko smo se odločili zaradi mnogih pripovedovanj naših znancev, ki so to državo že obiskali. Prebivalci Mehike so večinoma mešanci med Indijanci in španskimi priseljenci. Uradni jezik je španščina, ohranilo pa se je tudi šestdeset različnih indijanskih jezikov. Našo pot smo začeli v Mexico Cityju, kamor smo poleteli preko pariškega letališča. Mexico City je glavno mesto Mehike in tudi eno izmed največjih mest na svetu, saj ima preko 17 milijonov prebivalcev. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1521 na ruševenah azteške prestolnice Tenochititlan, na območju izsušenega jezera Texcoco. To je razlog, da imajo v Mexico Cityju velike težave, saj se mnoge hiše in ulice posedajo, podobno kot na Ljubljanskem barju. Na sedanjem glavnem trgu, ki se imenuje Zocalo, smo si ogledali ruševine starodavnega azteška mesta, katedralo in predsedniško palačo s prečudovitimi freskami slavnega umetnika Diega Riviere. Popoldan istega dne pa smo si z zanimivo pisano ladjico ogledali plavajoče vrtove v Xochimilcu in izvedeli, kako so si Azteki organizirali svoje poljedelstvo. Med našim postankom v mehiški prestolnici smo si ogledali tudi Teotihuacan, nekdanje azteško mesto, kjer sta zelo znani piramidi posvečeni Soncu in Mesecu, tam pa smo se sprehodili tudi po Aveniji mrtvih.
18
Naše potovanje smo nadaljevali z vožnjo do pisanega španskega kolonialnega mesta Puebla, kjer smo si ogledali Dominikansko katedralo z veličastnim zlatim oltarjem. Od Pueble naprej smo se vozili po zanimivi pokrajini Sierre Madre del Sur, ki je v tem delu pokrita s kaktusovim gozdom. Na poti smo se ustavili pri največjem kaktusu na svetu, ki v višino meri samo 10 metrov, vendar mu iz glavnega debla raste okoli 100 stranski vej, vsaka pa lahko tehta več kot 500 kg.
jih je moj oči poskusil in bil zgrožen nad okusom. Povzpeli smo se na hrib Monte Alban, ki je bil najsvetejši center starih Zapotekov. Naslednji dan smo si v kraju Tule ogledali najdebelejše drevo na svetu, cipreso, ki je stara dva tisoč let, njen obseg meri neverjetnih 50 metrov. S hitrim čolnom smo se popeljali po kanjonu Sumidero, ki ga obdajajo do tisoč metrov visoke stene, na bregovih pa smo videli ogromne krokodile. Ogledali smo si tudi zanimivi vasi Zinacantan in San Juan Chamula, ki sta si čisto blizu, vendar se zdi, kot da sta na popolnoma različnih koncih sveta, saj so v Zinacantanu prebivalci kristjani, v San Juan Chamuli pa ljudje verujejo v posebno mešanico starih verovanj in krščanstva. Na našem potovanju smo si ogledali tudi ostanke majevskega mesta v Palenquah, kjer smo videli Tempelj napisov, pod katerim so našli grobnico najmočnejšega vladarja Pakala, v Uxmalu pa smo si ogledali znano Čarovnikovo piramido. Seveda nismo izpustili najbolj znane majevske piramide v Chichen Itzi, ki spada med sedem čudes sveta. Za konec našega potovanja pa smo tri dni uživali na mehiški obali, in sicer v kraju Tulum, kjer se nahaja tudi edino staro majevsko naselje ob vodi.
V kraju Oaxaca smo obiskali pisano indijansko tržnico, na kateri so prodajali pečene kobilice, ki Oskar - 2011/2012
„Popoldne istega dne pa smo si z zanimivo pisano ladjico ogledali plavajoče vrtove v Xochimilcu in izvedeli, kako so si Azteki organizirali svoje poljedelstvo.“ Oskar - 2011/2012
19
20 Oskar - 2011/2012
„ S hitrim čolnom smo se popeljali po kanjonu Sumidero, ki ga obdajajo do tisoč metrov visoke stene, na bregovih pa smo videli ogromne krokodile. “
21 Oskar - 2011/2012
„Med našim postankom v mehiški prestolnici smo si ogledali tudi Teotihuacan, nekdanje azteško mesto, kjer sta zelo znani piramidi posvečeni Soncu in Mesecu, tam pa smo se sprehodili tudi po Aveniji mrtvih. “
22 Oskar - 2011/2012
23 Oskar - 2011/2012
24
„Naše potovanje smo nadaljevali z vožnjo do pisanega španskega kolonijalnega mesta Puebla, kjer smo si ogledali Dominikansko katedralo z veličastnim zlatim oltarjem.“ Oskar - 2011/2012
25 Oskar - 2011/2012
KORČULA Avtor: Medard Verbinc, 2. c
L
ansko leto smo šli na počitnice na Korčulo. Pot je trajala 10 ur. Peljali smo se s trajektom. Ob poti smo videli velike vetrnice, ki proizvajajo elektriko. Korčula je otok. Mimo otoka plujejo križarke. V kampu smo veliko plavali, se potapljali, tudi surfali smo in jedli ribe. Enkrat smo spali tudi na plaži. Imeli smo se lepo.
26 Oskar - 2011/2012
MOJE ZIMSKE POČITNICE Avtorica: Naja Zgonc, 2. c
L
etos smo s prijatelji med zimskimi počitnicami odšli na Tajsko. Vreme je bilo sončno in zelo vroče. Ves dan smo bili na plaži, kjer smo uživali. Jedli smo na ulici ob obali, kjer je bilo veliko restvracij. Pili smo frapeje iz banan, ananasa in kokosovega mleka. Šli smo v živalski vrt in vodni park. Z ladjo smo se peljali na otok, kjer smo se potapljali. Sposodili smo si motorje in se vozili po otoku. Z mamico sva bili na kuharskem tečaju, kjer sva se učili kuhati tajsko hrano. Počitnice so hitro minile. Oskar - 2011/2012
27
ISLANDIJA Avtorica: Bronja Vencelj Merc, 8. b
28 Oskar - 2011/2012
29 Oskar - 2011/2012
30
A WATERFALL AND A RIVER Oskar - 2011/2012
GREEN AND GRAY Oskar - 2011/2012
31
32
ON THE MOON Oskar - 2011/2012
GREEN Oskar - 2011/2012
33
34
AN EYE OF A HORSE Oskar - 2011/2012
INSIDE Oskar - 2011/2012
35
36
ECOLOGY Oskar - 2011/2012
IN THE BACK AND IN THE FRONT Oskar - 2011/2012
37
BOLIVIJA Avtor: Dino Fink, 7. c
B
olivija je južnoameriška država. Na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino ter na zahodu na Čile in Peru. Bolivija je sestavljena iz dveh povsem različnih pokrajinskih območij. Dve tretjini države zavzemajo nižavja s tropskimi gozdovi, ostanek pa je visoko gorovje Andov, s posameznimi vrhovi nad 6000 metri. Gorovje sestavljata dve gorski verigi, ki objemata planoto, ki se imenuje Antiplano. Značilnosti te planote so visoke nadmorske višine. Na teh višinah je v zraku že malo kisika. Domačini so na to prilagojeni, za turiste pa je to precej neprijetno. Težko dihaš in hoditi moraš počasi. Na severu se planota zaključi z jezerom Titikaka, na jugu pa s slanim jezerom in puščavo. V Boliviji živi skoraj 9 milijonov ljudi. 60 % je Indijancev, 30 % je mešancev med Indijanci in španskimi priseljenci, 10 % je belcev. Zanimivo je, da 70 % ljudi živi na gorski planoti Antiplano, čeprav so vremenske razmere za bivanje manj ugodne kot v tropskem nižavju. Večina prebivalcev živi v veliki revščini, brez pitne vode in elektrike. Veliko ljudi je še oblečenih v tradicionalna oblačila: na glavi nosijo klobuk, ženske imajo široka krila, rame pa prekrivajo pisani šali, ki služijo kot nahrbtnik. Mesto La Paz, ki je milijonska prestolnica me je povsem razočaralo. Razen glavne avenije je vse napol zgrajeno in brez fasad. Ceste so umazane, stalno dežuje in mesto je zavito v meglo. Najbolj mi je bil všeč čarovniški trg. Ljudje tu še vedno verujejo v
duhove in nadnaravne sile. V trgovini lahko kupiš posušen zarodek lame, ki prinese srečo novi hiši, ali pa stekleničko z malimi figuricami za osebno srečo. Uradni jezik je španščina, angleško ne govori skoraj nihče. Zanimiv simbol Bolivije je kokin list. Koka je rastlina, katere listi imajo poseben učinek. Žvečenje lajša občutek lakote in težave pri višinski bolezni. Indijanska ljudstva ga uživajo že stoletja. Za koko se bori celo predsednik države. Bolivija me je presenetila in očarala. Najbolj so mi ostali v spominu ljudje in narava. Veličastne naravne lepote so me povsem prevzele. Skrivnostno jezero Titikaka sredi zasneženih gora ali pa slano jezero Salar de Uyuni. Jezero je veliko kot pol Slovenije. Sol je debela 120 metrov. Tanka plast vode na soli ustvarja iluzijo lebdenja na vodi. Tudi hiše so zgrajene iz solnih zidakov. Dežela pa so predvsem ljudje. Bolivijci so kljub težkemu življenju zelo prijazni in nevsiljivi ljudje. Radi se veselijo. Preveč pa je alkoholizma. Na ulicah vidiš veliko pijanih ljudi, alkohol je tudi vzrok velikemu številu prometnih nesreč. Policisti ne ustavljajo pijanih voznikov. Tako izkušnjo smo doživeli tudi mi. Voznik avtobusa, s katerim smo se hoteli odpeljati v naslednje mesto, je bil tako vinjen, da ni bil sposoben stati, kaj šele peljati. Pameten domačin nam je svetoval, naj zapustimo avtobus. To smo storili, čeprav smo vedeli, da drugega prevoza tisti dan ni več. Mogoče smo si tako rešili življenje. Najbrž je pomagala čudežna steklenička, ki jo je mama kupila na čarovniškem trgu.
38 Oskar - 2011/2012
39 Oskar - 2011/2012
40 Oskar - 2011/2012
41 Oskar - 2011/2012
42 Oskar - 2011/2012
43 Oskar - 2011/2012
Intervju z učiteljem biologije
ANDREJ GLAVAČ Avtorica: Maša Bačak, 7. a
A
ndrej Glavač je gotovo »legenda« naše šole. Poznajo ga naši starši, ki so že pred leti hodili na Oskarja. Njegov način dela z mladimi in razumevanje najstnikov me je vzpodbudilo, da naredim z njim intervju. 1. Zakaj ste postali učitelj in koliko let že učite na Oskarju? Učitelj sem postal po naključju. Učim že več kot 25 let.
2. Katera generacija učencev Vam je najbolj ostala v spominu?
7. Kaj Vam na šoli najbolj ugaja? Iskren nasmeh na obrazu mladega človeka.
8. Kaj mislite o puberteti? Najlepše obdobje o življenju.
Generacija devetdesetih – Guns'n'Roses generacija, saj so bili učenci med seboj še prijatelji in ni bilo toliko nevoščljivosti.
3. Ali ste radi v šoli? Kakor kdaj.
4. Ali Vas učenci kdaj spravijo ob živce? Niti ne. Le kadar za hrbtom govorijo laži o učiteljih in se prilizujejo.
44
5. Ali Vam je šolska hrana všeč? Še kar.
6. Pogrešate šolo, ko pridete domov? Ne, doma imam dva šolarja in veliko hobijev. Oskar - 2011/2012
RADI IMAMO KNJIGE Avtorica: Maša Verbič, 3. b
T
i je všeč bralna značka? Odlično! Vsako leto do 9. razreda imamo bralno značko. Za bralno značko moramo v tretjem razredu prebrati štiri knjige in knjižničarki povedati vsebino. Bralna značka mi je všeč predvsem zaradi tega, ker delaš samostojno in se lahko tudi dokažeš. Ob koncu šolskega leta te čaka diploma. No, pa veselo branje!
R
KNJIŽNICA Avtorica: Petra Šivavec, 3. b
ada hodim v knjižnico, ker se tam veliko naučimo. Sposodila sem si veliko knjig, ki so zelo poučne. Rada si izposojam Groznega Gašperja, Arturja in Čarovnico Lili. Knjižnica mi je všeč, ker je v njej veliko knjig. Knjižničarki sem povedala vsebino štirih knjig. Preberem veliko knjig v šolskem letu.
45
Oskar - 2011/2012
Beremo...
Asja Hrvatin: OD
RTM DO WTF
Avtorica: Pia Cesar, 9. c
K
46
njigo Od RTM do WTF je napisala študentka Fakultete za socialno delo Asja Hrvatin. Omenjena knjiga je izšla leta 2008 v zbirki Odisej pri založbi Mladinska knjiga. Knjigo pogosto naslavljajo tudi Slovenski otroci s postaje Zoo, saj označuje enako tematiko: mladi in droge. Med mladimi bralci je knjiga naletela na velik odmev.
terapijo za mlade, ki so okuženi z virusom HIV. Pia mu kasneje tudi pomaga pri odvajanju od heroina. Sčasoma navidezno uspe premagati odvisnost, čeprav se mu v mislih stalno prikazuje vrečka s heroinom. Medtem ko se Matej trudi, se Tjaša popolnoma vda v zasvojenost. Na koncu zaradi izčrpanosti in bolezni umre v bolnišnici. Mateju gre bolje in se poleg tega, da se odvaja od droge, še pobota z Mel.
Roman govori o srednješolcu Mateju, ki ima na videz popolno življenje. Njegovi starši so premožni odvetniki, dobi vse, kar si zaželi, v šoli pa mu gre zelo dobro. Kljub navidezni sreči pa ni vse tako, kot izgleda. V odnosu s starši vlada odtujenost zaradi njihove nenehne odsotnosti, kar Mateja zelo žalosti. Podporo v življenju mu zato daje njegova najboljša prijateljica Mel, s katero se poznata že od malega. Kljub temu da sta popolnoma različni osebi, se odlično razumeta. Vse pa se spremeni, ko v Matejevo življenje vstopi Tjaša, s katero se kmalu zaljubita in postaneta par. Matej kmalu izve resnico – Tjaša jemlje različne droge, kot so: ekstazi, spid in kokain. To dejstvo ga od nje ne odvrne, saj je vsak dan bolj zaljubljen vanjo. Kmalu tudi sam poskusi drogo in ne upošteva Melinih nasvetov, naj tega ne počne. Tako ga Tjaša popelje v svet zabav in droge, iz katerega se Matej kmalu ne more več izmuzniti. S Tjašo postaneta odvisna od heroina, od Mel pa se Matej popolnoma odtuji.
Proti koncu knjige izgleda, da se bo vse dobro končalo ... Če ste radovedni, preberite. Knjiga mi je zelo všeč, saj opisuje sodobno tematiko – težave z drogami, ki so na žalost vedno bolj pogoste tudi pri najstnikih. Konec me je zelo presenetil, saj sem mislila, da se bo knjiga drugače končala. Všeč mi je tudi zato, ker jo je napisala slovenska pisateljica. Všeč pa mi je tudi, ker je knjiga delno napisana v slengu in je tako lažje berljiva, zgodba pa je zato bolj stvarna. Zgodba nam nazorno pokaže, kako droge spremenijo človeka in ga popolnoma odtujijo od stvarnega sveta.
Novica, da ima virus HIV, mu še dodatno oteži življenje. S Tjašo se skregata, kar samo poslabša celotno situacijo. Kmalu pa tudi njegovi starši vidijo, kaj se dogaja z njim, in ga postavijo pred vrata. Ko že popolnoma obupa nad svojim življenjem, pa v njegovo življenje vstopi nova prijateljica Pia, s katero vsak teden skupaj obiskujeta skupinsko Oskar - 2011/2012
47 Oskar - 2011/2012
FRANCI ROGAČ OBISKAL NAS JE PISATELJ
Avtorica: Gaja Patricija Ličina, 1. a
V
mesecu aprilu nas je na naši šoli obiskal otroški pisatelj Franci Rogač. Na kratko je predstavil svoje pravljice, s katerimi razveseljuje otroke. Povedal nam je, da lahko tudi sami postanemo pravljičarji. Otroke je povabil, da povemo kratko pravljico, ki smo si jo izmislili. Skupaj smo zapeli pesmici. Odgovoril je na naša vprašanja. Prebral nam je pravljico o prašičku in čarobni zvezdi. Na koncu je tistim, ki smo imeli njegovo knjigo, knjigo tudi podpisal. Obisk je bil zanimiv in je hitro minil.
48 Oskar - 2011/2012
PESEM O PRIJATELJSTVU Avtor: Trajče Džinov, 7. b
Ali veste, kdo je pravi prijatelj? Pravega prijatelja zelo težko dobiš, pravega prijatelja zelo težko izgubiš.
V življenju imaš včasih zelo težke dni, prijatelja takrat vedno rabiš ti.
Pravi prijatelj vse tvoje skrivnosti pozna in te nikoli ne izda.
Prava prijatelja si nikoli hrbta ne obrneta, tudi če se v vsem ne strinjata.
Iz prijateljstva ljubezen se rodi, ljubezen pa prijateljstva lahko nikoli ne dobi.
49 Oskar - 2011/2012
P-PRAVLJICA Avtorica: Neja Petrič, 6. d
P
red popularno počivalnico »Poska« preži pet palačink. Pa pravi prva peti: »Preštej prste pa povej policaju.« Pa pravi peta: »Pa potem povej poštarju pa pravljičarki.« Prav, pojdiva prečkat pločnik, pa potem povejva. Policaj Peter pozorno posluša pa pravi: »Pa povejta podobno poštarju.« Poštar Pepe pozorno posluša palačinkino pripovedovanje pa pravi: »Pojdita povedat podobno pravljičarki.« Potem pa ponovno prečkajva pločnik pa povejva. Pa palačinki povesta pravljico pravljičarki. Pravljičarka pravljico piše, piše, piše … Potem pravi: »Pravljica potrjena!« Potem pravljico predstavi poslušalcem. Pozorno poslušajo, ploskajo pa pravijo: »Perfektno!« Palačinki pa presrečni proslavita popolno pravljico.
S-PRAVLJICA Avtorica: Triša Logožar, 4. c
S 50
rna skače s svojo sestrično srno skozi skedenj. Skupaj se smejita, se skregata, se spet smejita ... Skratka, sta srečni sestrični. Spijeta sok, spita skupaj, skozi smrček smrčita. Sonce spodbujata s smehom sreče. Srečo sejeta s svojim sočutjem. Srnici sta seveda sončka svojih staršev.
Oskar - 2011/2012
PLES REGAVIH ŽAB Če želite si zabavo,
pojdite v mlako regavo. Tam žive regave žabe, ki vesele so zabave.
Tam je žurka noč in dan,
tam je tudi velik lokvanj. Če želite plesa si,
žabi Regi ples drsi.
Tam najeste super se,
če po plesu lačni ste.
Ko te žabec Žar na ples povabi, zavrtijo glasbo žabi Ragi. Ko žabji kralj utrudi se, žabjega plesa konec je.
Avtorici: Nika Predalič in Melita Latifi, 5. a
51 Oskar - 2011/2012
LUMPARIJE MAČKA ČOMBETA Avtor: Svit Jeram, 2. a
M
aček Čombe je v Mačjem mestu nastavil veliko pasjo bombo. Nastavil jo je, da bi prestrašil Muco Maco. Muca Maca jo je našla in jo vrgla v Čombetov koš za smeti. Ko je Čombe praznil koš za smeti, je močno počilo. Zelo se je prestrašil. Nato jena tleh pisalo: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.« Vedel je, da mu jo je prinesla Muca Maca. Zelo je bil jezen, a se je odločil, da ji ne bo več nagajal.
52 Oskar - 2011/2012
MAČEK MURI Avtor: Nik Gmajnar, 2. a
M
aček Muri živi v Mačjem mestu. Je črn. Ima dolga ušesa. Ima ostre kremplje in roza smrček. Njegove oči so zelene. Nosi modro obleko. Rad gleda nogomet. Zaljubljen je v Muco Maco. Je zelo prijazen.
53 Oskar - 2011/2012
POMLAD V VESOLJU Avtorice: Ina Pavlič Juriša, Triša Logožar, Valteja Trotovšek in Nika Boštjančič , 4. c
Kopamo se v morju, ki je v vesolju. V vesolju je pa Zemlja, ki je polna življenja.
Na pomolu so kopalci, vsi izvrstni so plavalci, potem pa enemu spodrsne in ČOF, v vodo zdrsne.
Potem pa pride še meduza in ga opika, da izgleda kot koruza. Ko plavalec zakriči, mu najlepša deklica na pomoč prihiti.
Fant povabi to dekle, naj z njim v slaščičarno gre. Lizala sta sladoled in smejala sta se spet.
54 Oskar - 2011/2012
SARA MALA IZ 3. A
Sara mala iz 3. a
po svetu na potep je šla.
Najprej šla je v Portorož,
kjer je nabrala šopek rož. Šla naprej je v Tokio
in si kupila novo Nokio.
Nato je zavila v Barcelono,
kjer si je ogledala Messijevo krono. Zavila je spotoma še v Pariz
in si na stolpu oblekla f lis.
Odšla je še v daljni Singapur, kjer je ostala le nekaj ur. Ko je prišla v Istambul, rekla je: »O, tu je kul!«
Ko prehodila je ves Dubaj,
Avtor: Tim Erman, 3. a
rekla je, da gre nazaj.
Prišla je spet nazaj v Ljubljano in obiskala prijateljico Lano. Vrnila se je spet v 3. a, ki jo res prav rad ima. Ko v razred je stopila, množica sošolcev je zavpila: »Hura, hura, Sara mala, zdaj popotnica si res postala!«
Oskar - 2011/2012
55
PAINT THE SKY WITH STARS ON A SUNNY DAY Suddenly before my eyes
the huge of indigo arise
with them how my spirit sighs paint the sky with stars.
Only night will ever know
why the heavens never show all the dreams are to know
Avtorica: Nermina Dizdarević, 5. b
paint the sky with stars.
On a sunny day
I call my friends
We go out and play. On a rainy day
I stay at home and I play chess.
If I win I say »Yes!«
56
Avtor: Jakob Jerše, 5. c
Oskar - 2011/2012
UGANKI Avtorica: Neja Petkovšek, 2. a
Ima velika ušesa in kratke noge. Rad skače, ima kratek rep. Rad je korenje, deteljico in krompir. Kdo je to?
Rada skače po veji in rada je banano. Je rjave barve in ima kratka ušesa. Kdo je to?
57 Oskar - 2011/2012
ANIMAL RIDDLES – UGANKE O ŽIVALIH O
58
kateri živali govori uganka? Izberi izmed spodaj naštetih:
an elephant, a monkey, a kangaroo, a giraffe, a hippo, a frog, a parrot
Oskar - 2011/2012
I' m not a very big animal. Rexi is my name. There isn't another one quite the same. I'm smaller than the giraffe and hippo , too. (Rešitev: a monkey)
I'm bigger than the frog and bigger than you.
Sara Koprivec, 5. a
I'm a small animal Guess my name I'm smaller than the parrot and tiger, too. (Rešitev: a frog)
I'm smaller than the penguin and I'm smaller than you!
Urša Moškrič, 5. c
These animals don't walk and they don't run. In Australia they jump up and down, up and down. They are very beautiful animals. (Rešitev: kangaroos)
Guess their name.
Maša Moškrič, 5. c I'm a very funny animal Guess my name. There isn't another one quite the same. I'm bigger than the frog and smaller than a lion. (Rešitev: a parrot)
I can f ly and I look like a rainbow.
Tia Vitezič, 5. c I'm a small animal. Guess my name! There isn't another one quite the same. I'm smaller than an elephant and tiger, too. I'm smaller than a penguin and you. (Rešitev: a parrot)
I can f ly. Who am I?
Ahmet Macanović, 5. d I'm a very dangerous animal. I've got black and orange stripes.
59
I'm smaller than an elephant and taller than a frog And I'm a danger to you.
Aljaž Ferfolja, 5. d Oskar - 2011/2012
(Rešitev: a tiger)
Guess my name!
KONSI Avtorica: Margit Radolić, 9. b
V
9. razredu smo pri pouku slovenščine obravnavali različne smeri v slovenski književnosti. Ena od teh je konstruktivízem, ki je kot umetnostna in arhitekturna smer nastal pod vplivi tehničnega razvoja. V slovenskem prostoru je najvidnejši predstavnik konstruktivizma pesnik Srečko Kosovel, ki je v zbirki Integrali svoje pesmi oblikoval kot geometrijske like, matematične obrazce, izstrižene črke itd. Pri učiteljici Špeli Stele smo po vzoru Kosovelove pesmi Kons 5 sestavljali svoje konse.
60 Oskar - 2011/2012
61 Oskar - 2011/2012
TEDEN OTROKA 3. 10.–7. 10. 2011 Avtorica: Zala Jerše, 8. c
T
udi v tem šolskem letu smo na naši šoli obeležili Teden otroka. Letošnje geslo je bilo posvečeno petdeseti obletnici bralne značke, zato se je glasilo Pojdiva s knjigo v svet. V začetku Tedna otroka smo prebrali poslanico, ki jo je napisal znan slovenski pisatelj Slavko Pregl. V besedilu pisatelj posebej poudarja povezanost človeka s knjigo in kakšno vlogo ima knjiga v našem življenju. »Pomembno je brati dobre knjige in imeti dobre knjige,« poudarja Pregl. »Knjiga in bralec sta žlahtni par,« še dodaja. »S pravimi knjigami se potuje vse življenje,« so bile še zadnje besede njegove poslanice. V času Tedna otroka smo tudi sami želeli poudariti pomen knjig in branja, zato smo učenci v času glavnega odmora brali najrazličnejše zgodbe. V torek je sledila ljudska zgodbica Ježek. V naslednjih dneh pa smo slišali še zgodbice, kot so: Denar ne osreči človeka, Kralj, na smrt bolan ter Povodni mož. Vsa prebrana dela so v sebi nosila poučno noto in so bila izbrana na podlagi odločitve nekaterih učenk in učencev, ki so se odločili za knjigo Slovenske ljudske pravljice, ki jih je uredila Kristina Brenkova, ki bi v soboto, 22. 10. 2011, praznovala 100 let.
62
nagrado ter častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi. Leta 2007 je bila izbrana za častno meščanko Ljubljane. Kristina Brenkova, ki je študirala psihologijo in pedagogiko ter doktorirala iz pedagogike, je umrla leta 2009 v Ljubljani.
V mesecu oktobru pa ne praznujemo le tedna otroka,ampak tudi Čebelice. Letos je bilo veliko govora o znani preminuli slovenski pisateljici Kristini Brenkovi. Sama je dejala, da v svetu ne šteje število, ampak zbrana notranja sila, ki sije kot mogočen kamen, kot živa voda, ki napaja rodove. Iz čim več kultur se poji njegova življenjska sila, tem več jim vrača. Kristina Brenkova, ki se je rodila leta 1911 v Horjulu, je v svojem življenju dosegla veliko. Bila je pisateljica, urednica, prevajalka in je veliko prispevala k razvoju mladinske kulture. Za svoje uspehe in dela je prejela mnogo nagrad. Med drugimi tudi Trubarjevo plaketo, Levstikovo Oskar - 2011/2012
MOJA DRUŽINA Avtor: Erik Lah, 2. c
M
ojo družino sestavljamo jaz, mami, oči in moja dva brata. Moj oči je po poklicu gradbinec, mamica pa je ekonomistka. Oba hodita v službo vsak dan. Moj starejši brat Nejc obiskuje 7. razred osnovne šole, Matija pa drugi letnik srednje šole za oblikovanje. Ko bo velik, bo modni kreator in mi bo šival obleke. K naši družini štejem tudi perzijskega mačka, ki mu je ime Čar. Star je 10 let. Ima dolgo belo dlako, ki jo je treba redno česati. Zelo rad se igram z njim in ga božam. Imam ga rad, še bolj pa imam rad svoja brata, mamico in očija. To jim pokažem tako, da jim dam vsak dan poljubček.
63 Oskar - 2011/2012
Razmišljanje
MOJE ŽIVLJENJE JE ODVISNO OD MENE SAME Avtorica: Cita Vidmar, 9. b
V
življenju imaš samo dve možnosti: da uresničuješ svoje sanje ali sanje drugih ljudi. Sedaj počasi končujem osnovno šolo in moram se odločiti, kam naprej. Odločitev se mi zdi zelo težavna. Velikokrat me kdo vpraša, na katero šolo si želim po končani osnovni šoli. V takih trenutkih se želim kar skriti pred svetom in še nekaj let nadaljevati osnovno šolo. Mislila sem, da bom po informativnih dnevih vedela, kam se bom vpisala, vendar so odločitev naredili še težjo. Pri petnajstih letih se je težko odločiti, kaj si želiš delati vse življenje.
64
V življenju sta zame dve najpomembnejši vrednoti: spoštovanje in prijateljstvo. Menim, da sta med seboj zelo povezani. Če daš nekomu vedeti, da ga spoštuješ in ceniš njegovo mnenje, je to dober občutek za oba – zate in za drugega človeka. To lahko privede do trdnega prijateljstva. Tudi prijateljstvo je zelo pomembno. Veš, da je nekdo tvoj pravi prijatelj, ko ti stoji ob strani, ko ti nihče drug ne.
Imam tudi slabe lastnosti, ki mi niso preveč všeč. Ena od teh je nestrpnost. Vem, da včasih reagiram prehitro in preveč napadalno, vendar je to lastnost, ki se je nikoli ne bom znebila. Lahko se samo poskusim zadržati in biti tiho. Včasih, ko v šoli dobim dobro oceno in sem potem vesela, me kdo vpraša, kaj bom doma za to dobila. Moj odgovor je vedno isti: nič. Že v zgodnjih letih sem se naučila, da se učim in trudim samo zase in zdaj to upoštevam. Nihče me ne sili, naj se učim ali delam domače naloge. To delam zato, ker hočem v življenju napredovati in nekaj postati. Odločam se lahko med tem, da bom uživala v življenju, ali pa ne. Odločitev je torej taka: uresničila bom svoje sanje. Ni važno, kaj si o meni mislijo drugi. Potrebno je stati za svojimi načeli in cilji ter jih znati zagovarjati. Živiš le enkrat, a če to počneš pravilno, je enkrat dovolj.
V življenju sama izbiram, kaj bom počela in kakšna bom postala. Seveda se učim na napakah in rastem z izkušnjami. Vendar sama odločam, kako bom ravnala v situacijah. Do zdaj sem se naučila, da se lahko najbolj zanesem le nase. Če se bom razočarala, vem, da bom kriva le jaz in nihče drug. Včasih se preveč zanašamo na druge in smo potem razočarani. Oskar - 2011/2012
ZELENEC OSKAR POMAGA
Avtorica: Pia Račič, 3. b
O
b ponedeljkih hodim sama domov. Pred zdravstvenim domom sem naletela na ptička, ki ni mogel leteti. Najprej tega nisem vedela. Ko sem to ugotovila, sem ga poskusila prijeti, a on je hitro skakal pred mano. Na pločniku sem srečala gospo, ki mi je pomagala prijeti ptička. Prinesla sem ga domov in ga pokazala mami. Rekla je, da bi lahko prenašal bolezni, zato sem ga nesla nazaj. Ker me je zelo skrbelo zanj, sem v knjigah prebrala nekaj opisov. Ugotovila sem, da je zelenec. Naslednje jutro mi je dedi povedal, da zelenci vzletijo, ko so tako veliki kot odrasli ptiči te vrste. Ime sem mu dala Zeljček. Malo ga pogrešam, a je tako bolje za oba.
OBJEMČKI – IGRAČE IZ BLAGA Avtorica: Anja Grojzdek, 3. b
V
mesecu oktobru in novembru je potekala dobrodelna akcija Pezovo obdarajanje. Za otroke v bolnišnicah smo izdelovali objemčke. To so preproste mehke igračke. V šolo smo morali prinesti: blago, sukanec, šivanko in razne dodatke. Nastajale so blazinice in razne igračke. Jaz sem izdelala tri objemčke. Med njimi je bila tudi punčka. Pri izelovanju nam je pomagala tudi učiteljica Slavka. To so bila božično-novoletna darilca. Mislim, da so jih bili otroci zelo veseli. Oskar - 2011/2012
65
PRVI ŠOLSKIP DAN
Avtorica: Sabina Lamovšek, 1. a Narisal: Staš Dekleva, 1. c
rvi dan v šoli je bil razburljiv. Ko sem prišla v razred 1. a, sta me pričakala učiteljica Marjana in učitelj Franci. Potem sta razdelila rutice. Razkazali so nam tudi ostale šolske prostore. Potem sva z mami odšli po bratca in domov. Prvi šolski dan mi je bil zelo všeč. Nikoli ga ne bom pozabila.
66 Oskar - 2011/2012
Otroški parlament
JUNAKI NAŠEGA ČASA
Vse se je začelo prvega šolskega dne, ko so za predsednika, ki bo razred zastopal na šolskih parlamentih, izglasovali mene. Kmalu po tem mi je mentorica povedala, da grem v Kranjsko Goro na priprave za parlamente, ki sledijo.
Takoj po prihodu so nas razdelili v skupine in naše delo se je začelo. V pičlih dveh dneh smo prišli do mnogih zaključkov, ki smo jih nato prenesli naprej na druge parlamente. V prostem času smo se na snegu igrali različne igre, imeli smo tudi improligo, pri kateri smo se zelo nasmejali. Dva dni druženja se nam je ob odhodu zdelo premalo, saj smo skupaj res uživali.
Občinski parlament Vič - Rudnik sem vodila jaz. Imela sem začetno tremo, vendar sem po vaji doma vedela, da bo vse v redu. Z mano so se parlamenta udeležile še učenke Ana Hrbljan, Bronja Vencelj Merc in Zala Jerše, ki so skupaj z mano poročale o sklepih, ki smo jih sprejeli na našem šolskem parlamentu. Med drugim smo omenili tudi, kako smo 18. januarja izvedli srečanje v Domu starejših občanov Trnovo, saj nas je zanimalo, kakšno je bilo otroštvo starejših in kdo so bili junaki njihovega časa. Na koncu smo se dogovorili, da se bomo dobili še kdaj, saj smo se imeli res lepo. V zameno smo jim na koncu poklonili še majhno darilce v imenu šole. Po prebranih poročilih smo začeli z razpravo, mentorji in drugi odrasli so zapustili prostore, ostali smo le učenci. V teme smo se poglobili, napisali kratko poročilo in nato prebrali naše sklepe. Izglasovali smo še nekaj tem za naslednji parlament, ki smo jih nato posredovali naprej, ter potrdili kandidate za mestni parlament. Po območnem parlamentu smo si razdelili naloge za mestni parlament. Vsako območje je dobilo svojo temo, izbrali smo poročevalca in nekoga, ki bo šel na naslednja dva parlamenta. Za poročevalko smo izbrali Živo, za predstavnika na regijskem in državnem parlamentu pa mene. Dan pred mestnim parlamentom sem šla z Živo na poskusno branje poročil, kjer so nas tudi snemali in intervjuvali. Oskar - 2011/2012
Avtorica: Tjaša Šinkovec, 7. b
Na mestnem parlamentu sem sedela na istem mestu kot lansko leto. Najprej nas je pozdravil namestnik župana, sledil pa je še kratek glasbeni nastop učencev OŠ Ketteja in Murna. Po prijetnem začetku smo prešli na branje poročil in po vsakem poročilu je sledila razprava ter zapis sklepov. Tudi tu smo na koncu glasovali za teme in potrjevali kandidate za naslednje parlamente. Regijski parlament je bil na OŠ Komenda. Dobili smo darilca in imeli lep plesni sprejem. Po razpravah in poročilih smo potrdili kandidate – tokrat samo še za državni parlament. Na državnem parlamentu smo imeli vsi oblečene modre majice, saj je bil svetovni dan avtizma. Po govoru predsednika Turka smo se razdelili v skupine. Imeli smo uro in pol časa, da smo sestavili poročila, na katerih je kasneje temeljila razprava. Razglasili smo zmagovalno temo »Mladi in odraščanje«. Vsi že komaj čakamo naslednje leto. Sama moram pripomniti, da sem se na otroškem parlamentu veliko naučila. Nastopi pred publiko mi gredo zdaj že veliko bolje, sem tudi bolj sproščena. Otroški parlamenti so res odlična izkušnja.
67
BONTON V ŠOLI Avtorja: Rok Šeško in Matej Žabjek, 7. a
Š
ola je sicer resna zadeva, po drugi strani pa je šola izredno zabavna – najboljši prijatelji, čedne sošolke, športna tekmovanja, izleti, lovljenje po hodnikih ... In zato lahko kaj hitro pozabimo na pravila obnašanja oziroma bonton.
−− Učenci zaposlene na šoli vikamo od začetka šolanja naprej.
NEKAJ PRAVIL OBNAŠANJA V ŠOLI:
−− U poštevamo navodila strokovnih in drugih delavcev šole ter drugih izvajalcev programa dejavnosti.
−− ne skačemo v besedo (dvignemo roko, če imamo vprašanje ali želimo nekaj povedati); −− smo vljudni in spoštljivi do učiteljev in učiteljic ter sošolcev;
−− Pri pogovoru upoštevamo tudi druge (ne skačemo v besedo itd.).
−− Skrbimo za lastno varnost in varnost drugih (varna hoja, upoštevanje oznak, uporaba varoval, desno pravilo hoje ...).
−− pazimo, da se ne poškodujemo ali da ne poškodujemo drugih;
−− V primeru kakršne koli nevarnosti takoj opozorimo učitelja ali drugega delavca šole ali izvajalca dejavnosti.
−− če zamudimo k pouku, se opravičimo in povemo razlog zamude;
−− Na šoli se gibljemo umirjeno (brez lovljenja, prerivanja, tekanja, spotikanja ...).
−− pri malici in kosilu se ne igramo s hrano.
−− Torb ne mečemo po tleh in jih ne puščamo na stopnišču. −− K pouku in drugim dejavnostim prihajamo točno.
68
SPLOŠNA PRAVILA: −− Imamo dostojen, spoštljiv odnos do VSEH (vljudnost, strpnost, pozdravljanje, brez žaljivk, kletvic, negujemo prijateljske odnose, si izrekamo prijazne besede ...). −− Pogovarjamo se zmerno glasno, brez kričanja.
−− Do šolske in tuje lastnine imamo odgovoren odnos in pazimo, da se je ne uničuje. −− Skrbimo za urejenost in čistočo šole in okolice. −− Učenci smo dolžni sodelovati pri organiziranih in dogovorjenih oblikah vzdrževanja in urejanja šole Oskar - 2011/2012
in njene okolice. −− Vsak učenec pusti za seboj urejene sanitarije. −− Predčasen nujen odhod iz šole sporočimo razredniku ali nadomestnemu razredniku ali učitelju naslednje šolske ure (obisk v zdravstvenem domu ...). −− V šolo nosimo le šolske in druge dogovorjene potrebščine, ki so namenjene pouku in drugim dejavnostim. −− V šolskih prostorih je prepovedano kajenje, uživanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev. Prav tako je prepovedano prinašanje teh snovi v šolo, njeno okolico ali k dejavnostim, ki jih šola organizira izven svojih prostorov. −− Kakršnakoli preprodaja predmetov je prepovedana. −− Dežurni učenec in reditelja vestno opravljajo svoje dolžnosti. Ostali učenci jih pri tem ne ovirajo. Oskar - 2011/2012
69
OBISK POLICAJA Avtorica: Neja Garafol, 1. a
J
eseni nas je obiskal policaj. Skupaj smo se odpravili na sprehod. Ogledali smo si prometne znake. Naučili smo se pravilno hoditi čez cesto.
PROMETNI ZNAKIS 70
Avtor: Črt Strojan, 1. a
pomladi smo si ogledali prometne znake v okolici šole. Videli smo različne znake. Opazovali smo semafor in oba možička, ki usmerjata pešce.
Oskar - 2011/2012
B
Avtor: Luka Beretič, 3. b
ŠOLSKI KROS
ili smo na krosu. Tekli smo na šolskem igrišču – na 600 in na 60 metrov. Dosegel sem zadnje mesto. Moj brat Marjan je bil šesti. Na 60 metrov smo tekli v parih. Jaz sem tekel sam. Ko smo končali, smo navijali za 3. c. Po končanem teku smo utrujeni odšli v učilnico. Upam, da bom naslednjič boljši.
T
Avtor: Miha Vodopivec Rozman, 3. b
ekli smo kros. Všeč mi je bilo, ker rad tečem. V torek smo tekli na šolskem igrišču. Tekli smo tudi na 60 metrov. Bil sem tretji. Tekel sem 2 minuti in 36 sekund. Prvi je bil Aljaž. Učiteljica Maruša nam je merila čas. Pohvalila me je, da lepo tečem. Postavljeni so bili stožci, da smo vedeli, kje moramo teči. Letos sem tekel hitreje kot lani in predlani. Po krosu sem bil zelo utrujen.
V
Avtorica: Lucija Lohkar, 3. b
petek, 16. septembra 2011, smo imeli šolski kros. Prišli smo v šolo in v učilnici pojedli malico. Odpravili smo se peš na Ljubljanski grad. Odložili smo nahrbtnike in se pripravili na start. Tekmovali smo učenci vseh tretji razredov – fantje posebej in punce posebej. Po dveh krogih teka nas je v cilju čakal topel čaj. Nato smo malo prigriznili in se odpravili nazaj v šolo. Kros mi je všeč, ker rada tečem. Med deklicami tretjih razredov sem zasedla prvo mesto. Oskar - 2011/2012
71
KOŠARKA V Avtor: Marjan Beretič, 3. b
sako sredo imam trening košarke. Od doma se odpravim trideset mint pred začetkom. Prej se dobim s svojimi prijatelji. Na treningu se imamo lepo. Počnemo veliko zanimivih stvari. Delamo gibalne vaje, mečemo na koš in tekmujemo. Najbolj zabavno je na koncu, ker mečemo na koš. Kdor ne zadane, izpade. Kadar se med treningom preveč razživimo, se trener razjezi in nas kaznje s tridesetimi sklecami. Tega ne maram. Po koncu treninga kričimo in zapustimo telovadnico. Ko se po treningu vračam domov s prijatelji, se zabavam. Rad igram košarko.
72 Oskar - 2011/2012
NOGOMET M
Avtor: Ibrahim Dizdarević, 3. b
oje največje sanje so, da bi postal nogometaš. Že ko sem bil star pet let, sem občudoval vse tiste slavne nogometaše, ki so tekali po zelenici. Zdeli so se mi svobodni, ker so počeli, kar so imeli najraje. Tako željo imam tudi jaz in pri njej bom vztrajal, dokler se mi ne uresniči. Že eno leto treniram v nogometnem klubu Olimpija in mi gre zelo dobro. Moji starši so zelo ponosni name. Tudi sam sem ponosem nase, ker počnem tisto, kar si najbolj želim. Najboljši občutek je, ko zadenem in ko premagamo nasprotnika. Upam, da se mi bodo te sanje uresničile in da bom nekega dne nastopal na svetovnih tekmovanjih v nogometu.
JAZ IN NOGOMET Z Avtor: Blaž Lojk, 2. b
elo rad igram nogomet, ker rad tečem in telovadim z nogami. Pri nogometu je potrebno znati podajati in preigravati žogo. Vsak dan po kosilu na šolskem igrišču igramo nogomet. Moj sošolec Anže je najrajši vratar. Jaz sem napadalec, saj zelo močno brcnem v gol. Z nama igrajo tudi Aleksij, Jon, Robi, Tilen in Domen. Hodim tudi v nogometno šolo, ki je v telovadnici šole ob petkih in sredah. Uči nas trener Damjan. Navijam za španski nogometni klub Barcelona. Moj najljubši nogometaš je Messi. Na ljubljanskem nogometnem stadionu sem si ogledal tekmo med Olimpijo in Rudarjem Velenje. Bilo je zabavno zaradi navijačev. Oskar - 2011/2012
73
SMUČANJE Avtor: Benjamin Kmetič, 2. c
M
ed zimskimi počitnicami sem se skupaj z družino odpravil na smučanje v Kranjsko Goro. Nestrpno sem pričakoval ta dan in komaj čakal, da bom končno spet smučal. V soboto zjtraj smo se zelo zgodaj odpravili na pot. Po približno uri vožnje smo prišli do smučišča v Kranjski Gori. Preobuli smo se v smučarske čevlje, si nadeli čelade in začeli smučati. Pri začetnih zavojih mi je pomagala sestra, ker pa mi je šlo tako dobro, kmalu nisem več potreboval pomoči in sem lahko sam vijugal po smučišču. Kmalu je bila ura že toliko, da smo morali zapustiti smučišče. Vožnja domov je minila zelo hitro, saj sem zaspal, ker sem bil zelo utrujen. Zvečer sem v postelji razmišljal, kako dober dan je bil. Komaj čakam, da bomo spet skupaj odšli na smučanje.
74 Oskar - 2011/2012
KARATE Avtor: Neo Mistral, 3. c
N
a naši šoli deluje karate klub. Ime kluba je Sankukai. Treninge imamo v torek in četrtek. Sam hodim že od prvega razreda in imam rumen pas. Tam se imam lepo. Imamo tudi posebno obleko – kimono. Treniramo bosi. Na treningu se najprej pozdravimo. Potem se ogrejemo, nato treniramo kate, udarce in borbe. Moje trenerke so Saška, Nuša in Daša. Poleti gremo v Umag v poletno karate šolo.
75 Oskar - 2011/2012
PLES Moj hobi
Avtorica: Neja Petrič, 6. d
R
ada bi vam predtavila hobi, s katerim se ukvarjam že od svojega 4. leta. To je ples. Že kot majhna sem zelo rada plesala. Zato me je mami peljala na trening plesa, na katerem mi je bilo zelo všeč. Začela sem redno trenirati dvakrat na teden po eno uro. Svoje prve korake sem začela osvajati pri Nevi Kralj v Plesni šoli Mojce Horvat. Kasneje je moja trenerka postala Nataša Potočnik. Ko je ustanovila svojo plesno šolo, sem začela trenirati pri njej v Plesnem klubu Forma.
ZVRSTI PLESA: Poznamo zelo veliko različnih zvrsti plesa, kot so: hip-hop, latinsko-ameriški plesi, break dance, show dance, step, jazz itd. Sama treniram hip-hop, jazz in step.
JAZZ:
TEKMOVANJA:
Jazz in show dance se zelo malo razlikujeta. Pri jazzu sodniki bolj ocenjujejo tehniko izvedenih elementov in tekmovalec ne sme imeti raznih pripomočkov oziroma scen. Pri show dancu je potreben tudi rekvizit, ocenjuje pa se tudi izraz obraza in vživljanje v plesno vlogo. Do sedaj še nisem tekmovala v kategoriji jazz.
Moje prvo tekmovanje je bilo svetovno prvenstvo v Poreču, kjer smo s točko Laundry osvojili 1. mesto. Lansko leto sem tekmovala še pri pionirjih v kategorijah step pari, step mala skupina, show dance pari, show dance formacija in show dance mala skupina. S formacijo smo na svetovnem prvenstvu v Riesi v Nemčiji oktobra lansko leto osvojili 11. mesto. Predstavile smo se s točko Miss Universe.
STEP:
76
Step sem začela trenirati pred tremi leti. Začela sem z osnovnimi koraki, kot so step, hop, lip in pullback. Sprva me je učila Nataša, zdaj pa me uči Jadran, ki je tudi sodnik na državnem in svetovnem prvenstvu. Lansko leto sem začela tekmovati tudi v stepu.
HIP-HOP: Hip-hop sem začela trenirati v četrtem razredu. Treniral me je Marko Stamenković iz skupine All that, zdaj pa Žan Jeršin iz skupine Artifex.
USPEHI: V lanski in letošnji sezoni sem na kvalifikacijskem turnirju osvojila 3 tretja mesta, 3 druga mesta in 4 prva mesta. Lansko leto na državnem prvenstvu pa dvakrat 1. mesto, dvakrat 4. mesto in enkrat 5. mesto. V prihodnosti si želim biti uspešna na tekmovanjih, po poklicu pa bi bila učiteljica plesa.
Oskar - 2011/2012
77 Oskar - 2011/2012
PLANINA RJENJE Moj hobi
Avtor: Žiga Kosi, 6. d
V
prostem času se ukvarjam s planinarjenjem. V hribe sem začel hoditi pri štirih letih. Prvi hrib, ki sem ga osvojil, je bil Sveti Jakob. V tretjem in četrtem razredu sem bil vpisan v planinski krožek. Za planinarjenje me je navdušil oče, ker je kot otrok dosegel že veliko vrhov. Med planinci veljajo tudi pravila: Vsakogar, ki ga med potjo srečaš, ga pozdravi. Odpadkov ne meci v naravo, temveč jih daj v nahrbtnik in jih odnesi v dolino. Hitrost gibanja v naravi prilagodimo najšibkejšim sopotnikom ali otrokom in starejšim. V planinski koči se obvezno vpišimo v knjigo, enako storimo na vrhovih. Hodimo po poteh, ki so označene z markacijam, izogibajmo se bližnjic in predvsem spoštujemo naravo.
78
V avtu pustimo listek z vpisanimi smermi ture. Če se držimo priporočenih navodil, je veliko možnosti, da bo tura uspešna, koristna in prijetna. Ni pa nujno, saj se podajamo na poti, kjer nesreča nikoli ne počiva. Zato je še toliko pomembnejše, da smo dobro pripravljeni in da znamo nuditi prvo pomoč.
Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot. V Sloveniji se za označevanje planinskih poti uporablja markacija z belo piko, obdano z rdečim kolobarjem. Oznake se med državami razlikujejo. Prva pot, označena s Knafelčevo markacijo, je bila pot na Triglav, in sicer že leta 1871. Danes za označevanje posameznih poti in za njihovo vzdrževanje ter kažipote skrbijo posamezna planinska društva in njihovi člani, ki delujejo v Markacijskem odseku. Markacisti narišejo markacije na drevesa, večje skale ali druge primerne objekte, praviloma vedno na desni strani v smeri hoje. Obvezna oprema: primerna oblačila glede na vreme, pohodni čevlji, nahrbtnik za hrano in pijačo ter anorak. Ko se odpravljaš v gore, se moraš odpraviti zgodaj zjutraj. Med hojo počivajmo vsako uro, pomembno je pitje zadostne količine brezalkoholnih pijač. Hrana naj bo energetsko bogata, po možnosti lažje prebavljiva. Na daljši turi pojemo v koči kak topel obrok. Z družino planinarimo vsak vikend, če smo le prosti in če je lepo vreme. Uspel sem že velikokrat, ko sem dosegel vrhove hribov in gora, kot so Krim, Slavnik, Nanos, Blejska koča, Velika planina ... Ko hodimo v gore, hodimo po strmih delih, kjer so tudi klini in jeklene žice. To imam najraje. V tem letu si želim priti na najvišjo slovensko goro – Triglav.
Oskar - 2011/2012
79 Oskar - 2011/2012
ROKOMETNO PRVENSTVO Avtor: Klemen Jaklič, 9. c
V
mesecu februarju je na naši šoli potekal četrfinalni rokometni turnir dečkov in deklic. Poleg naše osnovne šole sta na turnirju sodelovali še OŠ Trebnje in OŠ Franceta Prešerna. Z ekipo smo osvojili 2. mesto in tako nadaljevali v polfinale. Ekipo smo sestavljali: Matic Vidic, Nejc Planinc, Rok Pintar, Domen Novak, Gal Škorc, Tomaž Smrekar, Domen Primec, Blaž Pintar, Lan grbič in Klemen Jaklič.
80 Oskar - 2011/2012
2012
ROKOMETNI
TURNIR POLFINALE
Oskar - 2011/2012
2.
81
Intervju
LARA L REPAR
ara Repar je učenka 8. razreda. Ker se nama je zdela prijazna in iskrena punca, sva se odločila, da z njo narediva intervju in jo predstaviva še vam.
Avtorja: Lina Kregar, 7. a in Žan Vesel, 7. b
O ŠOLI :
1.) Kaj si misliš o učiteljih na šoli? Nekateri so OK.
2.) Kdo je tvoj najljubši učitelj? Zakaj? Marko Andlovic , ker je vedno prijazen z nami in nam pomaga pri risanju.
3.) Ali misliš, da imaš privilegije pri učiteljih? Ne.
4.) Ali rada zahajaš v knjižnico? Ne.
5.) Ali že razmišljaš, na katero šolo se boš vpisala po osnovni šoli?
Rada bi se vpisala na Gimnazijo Ledina.
6.) Kaj si misliš o šolski prehrani?
82
Ni dovolj raznolika. Malica pa mi večinoma ni všeč.
7.) Katera je tvoja najljubša hrana v šoli? Za malico je puding. Za kosilo pa njoki.
8.) Ali imaš rada športno vzgojo?
FANTJE:
1.) Kaj ti je pri fantu najbolj všeč? Mora biti zabaven.
2.) Kakšne barve oči so ti na fantu všeč? V resnici ni važno (mogoče modre).
3.) Ali je pomembna tudi barva las? Ni važna.
4.) Je stil, ki ga ima fant, pomemben? Ja.
5.) Ali se raje družiš s prijatelji ali s svojo simpatijo? S prijatelji.
6.) Ali je na naši šoli kakšen srečnež, ki ti je všeč? Ne.
7.) Kaj je bolje biti: srečno samska ali nesrečno zaljubljena? Srečno samska »ITAK«.
8.) Kakšen se ti je zdel intervju? V redu! (še kdaj).
Bolj kot ostale predmete. Oskar - 2011/2012
PEVKA AMY Avtorica: Sara Ana Peršin, 2. a
A
my je bila rojena v Angliji, v Londonu. Rojena je bila 14. septembra 1983. 23. julija je umrla zaradi alkohola. Njen prvi album je izšel 20. oktobra 2003. Drugi album je izdala leta 2006. Pevko Amy zelo rada poslušam, čeprav je iz Anglije. Njene pesmi so mi tako všeč, da bi jih ves dan poslušala in zraven pela. To pevko sem spoznala šele zdaj, ko sem stara 8 let. Všeč sta mi njen glas in frizura.
83 Oskar - 2011/2012
COCO CHANEL Avtorica: Zala Jerše, 8. c
Ž
enstvena oblačila iz jersija, ženski suknjič, ženske hlače, modni klobuki, rdeče ustnice, bele perle, krajša ženska pričeska, ženska, ki kadi v javnosti, žalosten pogled, svetovne modne piste, parfumi … Vse to in še več je bila in še vedno je Coco Chanel. Coco Chanel se je rodila kot Gabrielle Chanel leta 1883 v majhnem francoskem mestecu, umrla pa je kot znana francoska modna oblikovalka 10. januarja 1971 v Parizu. Otroštvo je preživljala v revščini skupaj z dvema sestrama in tremi brati. Mati ji je umrla, ko je Coco štela komaj šest let, kmalu za tem jih je zapustil še oče. Tako je preostanek otroštva preživela v francoski sirotišnici, obdana z nunami.
84
Že od ranih let je imela veselje do šivanja, a je s sedemnajstimi leti opustila poklic šivilje in se poskusila kot barska pevka. Od tod naj bi izhajalo tudi njeno umetniško ime Coco. Pravijo, da je bila na odru očarljiva, toda brez pevskega talenta. Kot barska pevka se je seznanila s francoskim milijonarjem Étiennom Balsanom ter se kmalu preselila k njemu. Étienne jo je zasipaval z dragocenostmi, Coco pa se je ljubiteljsko in vedno bolj vneto začela ukvarjati z oblikovanjem klobukov. Étienna je kasneje zapustila, vendar je še vedno živela v njegovem pariškem stanovanju.
Leta 1913 je v Parizu odprla svojo prvo prodajalno z dežnimi plašči in suknjiči. Trgovinica v osrčju Pariza sprva ni bila donosna in Coco je bila tik pred tem, da zastavi svoje imetje, vendar ni odnehala. V predvojnem času se je ponovno srečala z nekdanjim najboljšim Étiennovim prijateljem Boyem Capelom in kmalu sta se zaljubila. Z njegovo pomočjo je poplačala dolgove ter odprla še trgovino v Bretaniji. Njene klobuke so začele nositi znane francoske igralke, kar je pripomoglo k začetku njene slave. Tretjo, največjo prodajalno je odprla v Deauvillu. Med vojno, ko je marsičesa primanjkovalo, je s svojo modo prepričevala ženske, naj se oblačijo glede na svoj okus in želje in ne glede na pričakovanja moških. Coco Chanel je vselej ustvarjala preprosta, udobna oblačila. Dejala je: »Ženskam sem dala svobodo; konec je preznojenih teles zaradi modnih oblek, čipk, steznikov, spodnjega perila in podlog.« Pri ustvarjanju je uporabljala džersi, ki je bil dotlej namenjen le revnim. Coco je ustvarila novo podobo ženske 20-ih let prejšnjega stoletja. To je bila mlada, samozavestna ženska, ki spreminja ustaljene družbene vzorce. Pojavile so se krajše obleke in pričeske, izrazitejša ličila, ženske so javno kadile in pile koktajle, postale so tudi športno dejavne, vozile so avtomobile, zahajale v nočne bare, poslušale jazz ... Oskar - 2011/2012
Simbol njene filozofije je znameniti ženski suknjič. Njeni suknjiči so se vidno razločevali od tistih, ki jih je šiviljstvo poznalo dotlej. Ženskam je dovolila tudi nositi hlače. Coco Chanel je postala ikona francoske mode. Po devetletni strastni zvezi z Boyem je ta doživel prometno nesrečo na jugu Francije in umrl. V šoku se je mlada Coco odpeljala na mesto nesreče in objokovala nesrečo. Njegova smrt je bila najbolj pretresljiv dogodek v njenem življenju, zato se je po tem še bolj zavzeto predala modnemu ustvarjanju. Njena moda je ostajala dokaj stalna in se ni izrazito spreminjala iz leta v leto ali celo iz generacije v generacijo. Leta 1921 je na trg poslala svojo prvo dišavo, Chanel No. 5. Sestavine za ta parfum so v čarobno formulo zmešali v slovitem mestecu Grasse na jugu Francije. To je bil prvi parfum, ki je nosil ime oblikovalca. Takoj je zaslovel. S tem je Coco Chanel dala povod tudi drugim oblikovalcem, da so predstavili svoje parfume. Chanel No.5 še danes velja za zelo cenjen parfum. Leta 1939, v začetku druge svetovne vojne, so se oblikovalci odločili, da zaprejo njene trgovine. Coco je verjela, da vojna ni bil pravi čas za modo. V hotelu Ritz je živela več kot 30 let. Naredila ga je za svoj dom, celo med nacistično okupacijo Pariza. Med tem časom je bila kritiziranana zaradi zveze z nemškim častnikom in vohunom Hansom Guentherjem von Dincklagejem, ki je uredil, da je ostala v hotelu. Vzdrževala je tudi stanovanje nad Rue Carbon, modno hišo, in zgradila Villo La Pausa v mestu Roquebrune na francoski obali. Leta 1945 se je preselila v Švico, leta 1954 pa se je naposled vrnila v Pariz. To je bilo leto, ko se je vrnila v svet mode. Njena nova kolekcija ni požela velikega uspeha med Parižani, kar je bila posledica njene zveze z nemškim vohunom, vendar pa je bila toplo sprejeta med Američani, ki so postali njeni najbolj številni kupci. Modna znamka Chanel je še štiridest let po smrti Coco Chanel svetovna uspešnica, danes pod okriljem modnega oblikovalca Karla Lagerfelda. Za predstavitev življenja Coco Chanel sem se odločila, ker me je njena življenjska zgodba v filmu Coco Chanel zelo prevzela, saj prikazuje, kako se je deklici brez staršev uspelo povzpeti v sam svetovni modni vrh. Kljub sreči v poslovnem svetu pa v zasebnem življenju ni bila srečna, saj je izgubila svojo veliko ljubezen. Coco Chanel je korenito posegla v žensko modo pred več kot pol stoletja. Njena moda še danes, po mnogih letih, kroji svetovno modno sceno. Chanelova moda se skorajda ni spremenila, ostaja še naprej ženstvena, udobna, nosljiva, lepa. Tudi meni so izdelki modne hiše Chanel zelo všeč in sem jih že večkrat občudovala v Chanelovih izložbah v Parizu, Monte Carlu in Canessu na francoski južni obali. Oskar - 2011/2012
85
Modne smernice
POMLAD/POLETJE 2012 M Avtorica: Pia Cesar, 9. c
ladi se največkrat oblačimo podobno kot zvezdniki, ki jih občudujemo. To je pravzavprav zelo dobro, saj so zvezdniki vedno oblečeni po zadnjih modnih smernicah. Le paziti moramo, da se oblečemo svojim letom primerno. Čeprav so zvezdniki ponavadi oblečeni v zelo draga oblačila, pa mi lahko enak učinek dosežemo s cenejšimi in za nas bolj primernimi oblačili. Trendi za letošnjo pomlad in poletje so zelo raznoliki, tako da prav vsak najde nekaj zase. Modne so pastelne in žive barve ter najrazličnejši dodatki, s katerimi popestrimo našo izbrano kombinacijo.
ŽIVE BARVE Živahne barve nam lahko spremenijo še tako oblačen in dolgočasen dan v pisanega in zabavnega. Lahko jih kombiniramo na nešteto različnih načinov, le paziti moramo, da se barve med seboj skladajo. Na sebi imamo lahko hkrati več stvari živahnih oziroma pisanih barv ali pa samo kakšen dodatek, npr. torbico ali pisana sončna očala. Poleti pa ne pozabite na kopalke živahnih barv, npr. kopalke močno rumene barve, ki bodo poudarile vašo zagorelost.
ČEVLJI
86
Moderne so nizke superge vseh barv. Dobro pa si je kupiti takšne, ki pašejo na večino oblek v tvoji omari. Za toplejše dni moraš nujno imeti udobne balerinke, ki jih z lahkoto kombiniraš s hlačami, oblekicami in krili.
Oskar - 2011/2012
FRIZURE KROJI OBLEK Letošnje poletje lahko nosimo obleke različnih krojev: kratke, dolge, z naramnicami in tiste brez, pisane, enobarvne itn. Lahko jih nosimo samostojno ali pa jih popestrimo s kakšnim pasom ali verižico.
Pri frizuri to sezono praktično ne moreš zgrešiti. Moderni so spuščeni lasje – tako ravni kot valoviti. Zelo moderne pa so tudi fige in kite na tisoč in en način. Če si že dolgo želiš narediti kakšno kito, pa ne znaš, napiši v youtube npr. how to make a messy bun (kako narediti skuštrano figo) in odprli se ti bodo posnetki, ki po korakih prikazujejo, kako priti do željene frizure.
PASTELNE BARVE Pastelne barve lahko imenujemo tudi pudraste barve. Te so: nežno roza, nežno modra, mint barva, nežno rumena, nežno zelena in pa bež. Naštete barve so zelo uporabne, saj jih lahko kombiniramo praktično z vsem; zaradi njihovih nežnih odtenkov pa se jih tudi ne navaličamo. V pastelnih barvah imamo lahko prav vse: od majic, hlač, kopalk, pa vse do torbic, čevljev, lakov za nohte itn.
87 Oskar - 2011/2012
LIČENJE Avtorici: Margit Radolić in Arteja Košir, 9. b
Večerno in malo drzno Sem spadajo temnejši odtenki barv, na primer vijolična, črna (za obrobe), siva, rjava in zlata. Za podaljšanje in večji volumen svojih trepalnic lahko uporabimo umetne.
Vsakdanji in svež videz
Za vsakdanji videz uporabimo svetle odtenke in ne pretiravamo z obrobami spodnjih vek. Videz dokončamo še s črno maskaro in svetlim osvežujočim lip glossom.
Pravilo ličenja
88
Če se odločimo za poudarjanje oči, morajo ustnice izgledati nevtralno. Uporabimo nežne barve, na primer svetlo roza ali barvo šampanjca. Enako velja za poudarjanje ustnic – pri tem morajo oči izgledati nevtralno. Trendovski make up lahko dopolnimo še z nežnimi odtenki lakov za nohte (svetlo modra, kožna, svetlo roza, marelična).
Še nasvet: manj je več! Oskar - 2011/2012
89 Oskar - 2011/2012
POLETNI HOROSKOP Avtorici: Isa Dostal in Tina Okorn, 7. c
Kozorog
Vodnar
Ribi
Sprejeli boste pomembne odločitve, polni boste energije in vaše razmišljanje bo zelo hitro in odločno. Več časa boste namenili športu, zdravemu prehranjevanju, zato se bo spremenil tudi vaš vsakdanji ritem. Vsekakor bo precej novosti in sprememb, ki pa jih boste dobro obvladovali.
Razmišljali boste, kako bi lahko več dobili in kako bi to lahko zapravili. Želeli si boste vsem povedati, kako ste se spremenili. Lahko bi okrepili odnose s bližnjimi sorodniki ali s prijatelji. Malo boste neodločni, veliko vam bo pomenila svoboda, vendar boste optimistični in zelo zaljubljeni.
Če ste s komer koli imeli težave, bi v tem času to lahko rešili zelo pozitivno. Se pravi, da bi lahko tudi vse prijateljske spore ali zadeve v tem mesecu oziroma najkasneje v naslednjem pripeljali do konca. V poletnih mesecih boste družabni in zelo si boste želeli uživati.
22. 12.–20. 1.
90
LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
21. 1.–19. 2.
LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
20. 2.–20. 3.
LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
Oskar - 2011/2012
Oven
Bik
Dvojčka
Rak
Lev
Devica
Tehtnica
Škorpijon
Strelec
21. 3.–20. 4. Življenje je lahko zelo prijetno. Lahko pa se tudi preobremenite, zato bi bil priporočljiv razmislek o športu, pa čeprav vam bo zmanjkovalo časa. Opravili boste delo, ki ste ga odlagali, ker se vam je zdelo dolgočasno ali pa morda celo preveč zahtevno za vas. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
22. 6.–22. 7. Raki ste zelo potovalne duše. Težko zadržite skrivnost zase. Zelo vas skrbi, kaj si mislijo drugi in jim želite ustreči. Ste zelo krhki zelo hitro se zlomite. Predlagava, da se ne ozirate toliko na druge in ste to, kar ste. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
23. 9.–22. 10. Ste delavni, vse želite narediti čim hitreje, a na koncu vam včasih spodleti in naredite stvar popolnoma narobe. Znate poslušati ljudi okoli sebe in ste zelo dobri prijatelji. Zelo veliko vam bo pomenil dober izgled in začeli boste s telesnimi aktivnostmi. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
Oskar - 2011/2012
21. 4.–21. 5. Dobili boste vse, kar si boste želeli. Zdelo se vam bo, da za vas ni ovir, če vam je kdo všeč in pritegne vašo pozornost. Nekoliko več časa boste posvetili domačim. Bolj morate paziti na zdravje. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
23. 7.–22. 8. Levi ste zelo samozavestni, prijazni, nasmejani. Imate zelo visoke cilje, včasih še previsoke. Ampak pazite, samo ena majhna žalitev vas že lahko zruši na tla. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
23. 10.–21. 11. Škorpijoni ste zanesljivi, precej skrivnostni, veseli, potrpežljivi, vendar ko imate slab dan, ste prav zares 'tečni'. Sprostite se. Kakor koli pogledate, prihajajo v tem času spremembe. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
22. 5.–22. 6. Občasno boste dvomili o svojih občutkih. Dobili boste nova prijateljstva in poglabljali stara. Računajte pa tudi na to, da se bo nekaj prijateljstev prekinilo. Žareli boste od zdravja in želje po življenju. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
23. 8.–22. 9. Ste zelo vztrajni, pogumni, veseli, duhoviti, ustvarjalni, pozitivni ... Če se česa lotite, to dokončate – po navadi uspešno. Včasih ste preveč sebični in samovšečni. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
22. 11.–21. 12. Strelci ste zelo natančni, včasih malo preveč. Ste zelo inteligentni in odlični glasbeniki. Dobro vam gre od rok tudi šport, sploh pa ste dobri plesalci. Ljudem ste vzor. V mesecu juliju boste zelo klepetavi, pisali boste pisma, telefonirali in si želeli družbe prijateljev. LJU BEZEN : ***** ZDRAVJE : ***** SREČA : *****
91
92 Oskar - 2011/2012
93 Oskar - 2011/2012
TEKMOVANJA PRIZNANJE IZ GEOGRAFIJA ZGODOVINE KROS BIOLOGIJA KONSTRUKTORSTVO PROTEUSOVO RISANJE S PRIZNANJE ROKOMET PROGRAMOM POLFINALE CICI CAD DEČKI IZDELEK IZ FIZIKA UMETNE STEFANOVO SNOVI PRIZNANJE DVORANSKI IZDELEK IZ HOKEJ KOVINE 94 IZDELEK IZ PAPIRJA MET VORTEXA ROBOBUM 8 MARK FORTUNA, 8. A TOMAŽ SMREKAR, 8. A ŽAN CIMPERMAN, 8. C ANDREJ RAHNE, 8. C
BRONJA VENCELJ MERC,8. B MITJA POLAK, 8 D
KAJA ŠKERLJ, 8. C LEŠNJAK ANA, 8. A KREFT TINKARA, 8. D DOMEN ZEMLJIČ, 9. A ANA HRBLJAN, 9. B
TOMAŽ SMREKAR, 8. A
PIA LARA GARAFOL, 7. B
BRONJA VENCELJ MERC,8. B KATJA GOSAR, 9. C DOMINIK ŽNIDARŠIČ, 9. A LU KA KRIŽAJ, 9. A ZALA FEKONJA, 9. A VID TERZER, 8. D NENA ŠAREC, 8. B EVA ŽU KOVEC, 8. A LU KA KOŠMERL, 9. C
JAKOB SKU BIC, 7. B GAŠPER KMETIČ, 7. B
ANDREJ RAHNE, 8. C MARK FORTUNA, 8. A
ROK HROVATIN, 6. B
KATJA GOSAR, 9. C DOMEN ZEMLJIČ, 9. A ZALA FEKONJA, 9. A ANA HRBLJAN, 9. B
TINKARA KREFT, 8. D ŽAN CIMPERMAN, 8. C BRONJA VENCELJ MERC,8. B DOMEN NOVAK, 8. A ANA JAKLIČ, 8. B PETRA RIBIČ, 8 B NENA ŠAREC, 8. B ZALA JERŠE,8. C LARA REPAR, 8. D KAJA ŠKERLJ, 8. C KATJA GOSAR, 9. C DOMINIK ŽNIDARŠIČ, 9. A DARIAN TOMAŠEVIĆ, 8. B ŽIGA VIČIČ, 9. C ANA HRBLJAN, 9. B
MATIC VIDIC, 8. B ROK PINTAR, 9. A TOMAŽ SMREKAR, 8. A DOMEN NOVAK, 8. A DOMEN PRIMEC, 9. B KLEMEN JAKLIČ, 9. C BLAŽ PINTAR, 6. D GAL ŠKORC, 8. A LAN GRBIČ, 6. C NEJC PLANINC, 9. B
NEJC PLANINC, 9. B LUKA JURHAR, 9. B GOLI NEJC, 8. B ANDREJ RAHNE, 8. C MARTIN BOHINC, 6. C DOMEN NOVAK, 8 A TOMAŽ SMREKAR, 8. A
ROK PINTAR, 9. A RENATA DRAŽETIČ, 8. D
Oskar - 2011/2012
RAZISKOVALNA ROKOMET NALOGA IZ POLFINALE BIOLOGIJE DEKLICE BENJAMIN PONIŽ, 7. A
NINA PLEČNIK, 8. D RENATA DRAŽETIČ, 8. D LARA BOŽOVIĆ, 8. B KARIN KNAVS, 8. B MATEJA DROLC, 8. D NINA ŽABJEK, 8. D TINKARA KREFT, 8. D KATARINA KUJUNDŽIĆ, 9. C ALEKSANDRA RISTIĆ, 9. C
RAZISKOVALNA NALOGA IZ GOSPODINJSTVA SKOK V ZALA JAGODIC, 8. A PETRA RIBIČ, 8. B
LOGIKA
SARA MATJAŽ, 4. D NEJA ZEVNIK, 4. D NEŽA ISTENIČ, 4. D TIA KNEZ, 4. D MARK KOSINA, 5. D JURE KRAMAR, 5. D DANA PIKA ŽIGON, 5. D NEJA PETRIČ, 6. C ANJA TOMAZIN, 6. C TJAŠA ŠINKOVEC, 7. B AJDA RAČIČ, 7. B LAURA SMOLE, 7. B PETER BERKOPEC, 7. B PETER ŠKARABOT, 7. B ROK ŠEŠKO, 7. A TINKARA KREFT, 8. D LARA REPAR, 8. D BRONJA VENCELJ MERC, 8. B ŽAN CIMPERMAN, 8. C ŽAN LU KA LAVRIHA, 8. A NEJA JERŠIN, 8. D MANCA OPARA, 8. B TOMAŽ SMREKAR, 8. A ANA HRBLJAN, 9. B BRINA KURENT, 9. B KATJA GOSAR, 9. C DAŠA ČERNE, 9. C LU KA KOŠMERL, 9. C
DALJINO BLAŽ KOVAČIČ, 7. C JAKA ČERIN, 7. C NEŽA VIDEMŠEK, 7. A
ROKOMET ML. DEČKI
MATIC ZORN, 6. D BLAŽ PINTAR, 6. D DORIJAN BU LIĆ, 6. D MATEVŽ JAKLIČ, 5. A LAN GRBIČ, 6. C JON TERBEC KRAJNIK, 6. B JAN VADNJAL, 6. A MATIJE LEŠNJAK, 6. A JAKOB KOMEL, 7. A GAL ŠVIGEL, 7. C
TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI KATJA GOSAR, 9. C KREFT TINKARA, 8. D CITA VIDMAR, 9. B ZALA JERŠE, 8. C MARIČ DOMINEJA, 8. B ZALA FEKONJA, 8. B DAVID KOPRIVEC, 8. C NEJA JERŠIN, 8. D
TEKMOVANJE V ZNANJU IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA 8. RAZRED DOMINEJA MARIČ, 8. B IKA DUJIĆ VRTAČNIK, 8. D NEJA JERŠIN, 8. D PETRA RIBIČ, 8. B NENA ŠAREC, 8. B ANA BOJOVIĆ, 8. A PATRIK HLEBANJA, 8. A ZALA JERŠE, 8. C MATEO KALEM, 8. A
VESELA ŠOLA TEK NA 300 M TEK NA 1000 M RAZISKOVALNA SKOK V NALOGA IZ DALJINO SLOVENŠČINE SKOK V SUVANJE TEK NA 60M VIŠINO 95 KROGLE BRONJA VENCELJ MERC, 8. B HANA JESENKO, 6. C META PIRC, 6. C ANA JAKLIČ, 8. B ZALA JERŠE, 8. C NENA ŠAREC, 8. B JURE GRGASOVIČ, 6. C MANCA OPARA, 8. B MANCA GJURA GODEC, 7. C ISA DOSTAL, 7. C PETRA RIBIČ, 8. B ANJA SIMČIČ, 8. C ELMA MUJAGIĆ, 8. C NIKA OSMIČ, 8. C
CITA VIDMAR, 9. B
LU KA BU LC, 7. B GAJA JENKO MIHELIČ, 6. C NEJC PLANINC, 9. B MAKS JAMNIK, 9. A
Oskar - 2011/2012
DOMEN ZEMLJIČ, 9. A KATARINA KUJUNDŽIĆ, 9. C IKA DUJIĆ VRTAČNIK, 8. D MAŠA BAČAK, 7. A
DRAGIĆ ALEKSANDAR, 6. D MARUŠA CARL URBANIJA, 7. D
TIMOTEJ TEŽAK, 8. B KAJA ŠKERLJ, 8. C
JAKA ČERIN, 7.C NEŽA VIDEMŠEK, 7. A TINKARA KREFT, 8. D PETRA LAJOVIC, 8. C
LUKA JURHAR, 9. B
TEKMOVANJE MATEMATIČNO V ZNANJU IZ TEKMOVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA 9. RAZRED DARIAN TOMAŠEVIĆ, 9. B ANDREJ KUŠAR, 9. C DAŠA ČERNE, 9. C TIMOTEJ GROBOVŠEK, 9. A ROK STRUNA, 9. B NEJC JAKLIČ, 9. A MARGIT RADOLIČ, 9. B CITA VIDMAR, 9. B NINA KOŠIR, 9. C ŽAN BALEN, 9. C PIA CESAR, 9. C ANA HRBLJAN, 9. B VIDA GRUM, 9. B ŽIGA VIČIČ, 9. C KATJA GOSAR, 9. C LU KA KOŠMERL, 9. C JURE BOHINC, 9. A ŽANA VIDIC, 9. A MARUŠA LAMPIČ, 9. A MAKS JAMNIK, 9. A DOMINIK ŽNIDARŠIČ, 9. B
TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE JURE GRGASOVIČ, 6. C NEŽA GARVAS, 6. A GAJA JENKO MIHELIČ, 6. C GAŠPER KOMEL, 6. C OSKAR VAVTAR, 6. C META PIRC, 6. C BENJAMIN PONIŽ, 7. A PATRICIJA SADAR JOVIČ, 7. B PAU LINA PIA ROGAČ, 7. C MANCA MEDVED, 7. D BRONJA VENCELJ MERC, 8. B ZALA JERŠE, 8. C EVA ŽU KOVEC, 8. A DARIAN TOMAŠEVIĆ, 9. B
96
ŠTAFETA 4X100 M
ROK PINTAR, 9. A MAKS JAMNIK, 9. A NEJC PLANINC, 9. B DOMEN ZEMLJIČ, 9. A NINA ŽABJEK, 8. D LIDIJA ŽABJEK, 8. A KATARINA KUJUNDŽIĆ, 9. C TINKARA KREFT, 8. D
ČRT STROJAN, 1. A RIJA FERFOLJA, 1. D TIMOTEJ GADŽIJEV, 1. D SANTEEN GOLJA, 1. D JAN GOSENCA, 1. B ANTON TONI LENARČIČ, 1. D LEON PERMOVŠEK, 1. D EVA ŽIVA PODLIPEC, 1. B TJAŠA KERPAN, 1. C NIK PETELIN, 1. B AVA SCHLAMBERGER, 1. C TIA BIBIČ, 1. A ALEKSEJ DEKLEVA, 1. B LARISA KLEMENT, 1. C GAJA PATRICIJA LIČINA, 1.A NINA MIKAC, 1. A ELENA RACMAN, 1. C ČRT STROJAN, 1. A MIHA UDOVČ, 1. C FILIP UREK, 1. B MARK IHAN, 2. C ERLETA LATIFI, 2. A BLAŽ LOJK, 2. B LUCIJA MAKUC, 2. D EMA RU TAR, 2. B TIL BREŽNIK, 2. C HANA VOZELJ, 2. D NINA GARAFOL, 2. A LINA ILAR, 2. B MATIC IVANČIČ, 2. C IZA KOSI, 2. C BRINA MIHEVC, 2. B ŽIVA NOSE, 2. C ROBERT PRAPROTNIK, 2. B KATARINA RAČIČ, 2. A GAJ ELIKAN, 3. D PIA RAČIČ, 3. B TINKARA ŽU KOVEC, 3. A ERAZEM BARTOL, 3. B NEO MISTRAL, 3. C ENEJ KLEMENT, 3. B SARA TOMAŽIN, 3. A MARK TRDIN, 3. C MAŠA VERBIČ, 3. B MATIC GOLI, 3. D TIA GRBIĆ, 3. C ALJAŽ KURENT, 3. B AJDA PIRC, 3. C JAKOB POGAČAR, 3. C ANDRAŽ STRMČNIK, 3. C OSKAR TEŽAK, 3. A MIHA VODOPIVEC ROZMAN, 3. B JU LIJA TEŽAK, 4. D MAŠA SELAN, 4. A LOVRO BRU LEC, 4. C JERNEJ KUŠAR, 4. A LEONARDO SADAR JOVIĆ, 4. D VALTEJA TROTOVŠEK, 4. C ŽAN ATANASOVSKI, 4. D NEŽA ISTENIČ, 4. D TRIŠA LOGOŽAR, 4. C TIA VITEZIČ, 5. C GAL TERZER, 5. C MARK KOSINA, 5. D ANDRAŽ KRNC, 5. B MAJA LEVA, 5. A MARISA SCHLAMBERGER, 5. B NIK LAMPIČ, 5. A JURE GRGASOVIČ, 6. C META PIRC, 6. C VITO DROLEC, 6. B ANJA TOMAZIN, 6. C GAJA JENKO MIHELIČ, 6. C ALJAŽ DOBNIKAR, 6. B OSKAR VAVTAR, 6. C IAN SPILLER, 6. B NEJA PETRIČ, 6. C TJAŠA VRBINC, 7. B
AJDA RAČIČ, 7. B ANJA PEČKAJ, 7. C GAŠPER KMETIČ, 7. B MANCA GJURA GODEC, 7. C TJAŠA ŠINKOVEC, 7. B MATEJ ŽABJEK, 7. A NINA KARNER, 7. C MARTIN CIRINGER, 7. D PATRICIA SADAR JOVIĆ, 7. B PETER ŠKARABOT, 7. B KRIŠPIN STERLE, 7. C KAJA KOSI, 7. A NEJC ŠTEFANIČ, 7. D ŽAN CIMPERMAN, 8. C PETRA RIBIČ, 8. B TINKARA KREFT, 8. D BRONJA VENCELJ MERC, 8. B ANA JAKLIČ, 8. B TINA KLJUČEVŠEK, 7. A MANCA OPARA, 8. B NIK NOVAK, 8. D ZALA JERŠE, 8. C LARA REPAR, 8. D ZALA JAGODIC, 8. A MAŠA PAVLIČ, 8. C VID TERZER, 8. D BRINA KURENT, 9. B ANESA ŠABIĆ, 9. C ANA HRBLJAN, 9. B DARIAN TOMAŠEVIĆ, 9. B KATJA GOSAR, 9. C DOMINIK ŽNIDARŠIČ, 9. A NEJC JAKLIČ, 9. A DAŠA ČERNE, 9. C LU KA KOŠMERL, 9. C
Oskar - 2011/2012
97 Oskar - 2011/2012
98 OŠ Oskarja Kovačiča Ob dolenjski železnici 48 1000 Ljubljana Oskar - 2011/2012