Oskar 2013 by OŠ Oskarja Kovačiča

časopis Osnovne šole Oskarja Kovačiča

2012/2013

Šolsko leto 2012/2013

ČASOPIS OŠ OSKARJA KOVAČIČA, LJUBLJANA www.ososkar.si

Urednica: Špela Stele Zbiranje prispevkov: učitelji in učiteljice OŠ OSkarja Kovačiča Oblikovanje: Luka Milčinski in Špela Stele Lektoriranje: Špela Stele

2 012 / 2 013

ŠE ENA GENERACIJA

DEVETOŠOLCEV

SE POSLAVLJA ...

Želimo vam veliko uspehov na poti k odraslosti.

PRVOŠOLCI 1. B RAZREDA RADI HODIJO V ŠOLO FILIP: RAD IMAM ŠOLO, KER NAM UČITELJICE DOVOLIJO, DA SE IGRAMO IN NAS IMAJO RADE.

KOLJA: RAD PRIDEM V ŠOLO, KER IMAM VELIKO PRIJATELJEV.

ANJA: UČIMO SE VELIKO PESMIC.

AMADEA: ŠOLO IMAM RADA, KER NALOGE NISO TEŽKE. IMAM DOBRE SOŠOLCE IN SE ZABAVAM.

MAŠA: V ŠOLI SE TUDI IGRAMO. VČASIH DOBIMO TEŽKE NALOGE. LEJA: RADA RAČUNAM IN RIŠEM.

JULIJA: UČITELJICE NISO STROGE IN SE UČIMO ČRKE.

KAJA: RADA DELAM ŠOLSKE NALOGE.

ALEKS: ŠOLO IMAM RAD, KER IMAMO GOVORNE VAJE IN SEM LAHKO PREDSTAVIL SVOJO NAJLJUBŠO IGRAČO. BIL SEM TUDI MAŠKARA.

VID: ZELO RAD IMAM ŠOLO, KER VELIKO RIŠEMO. RAD IMAM GOVORNE VAJE, DA LAHKO POVEM VELIKO ZANIMIVEGA.

MOJ HOBI KAJ JE TENIS

TENIS JE ŠPORT Z LOPARJEM ZA DVA NASPROTNA IGRALCA (POSAMEZNIKA) ALI ZA DVE NASPROTNI SKUPINI S PO DVEMA IGRALCEMA (DVOJICE). IGRA SE NA IGRIŠČU, RAZDELJENIM V DVE POLOVICI, Z NIZKO POSTAVLJENO MREŽO NA SREDINI IGRIŠČA.

KAKO POTEKA IGRANJE TENISA

OSNOVNA OPREMA ZA TENIS JE TENIŠKI LOPAR, TENIŠKA ŽOGA IN TENIŠKO IGRIŠČE. IGRALCI ZA IGRANJE UPORABLJAJO LOPAR, S KATERIM ODBIJAJO, S KLOBUČEVINO PREKRITO, VOTLO GUMIJASTO ŽOGICO. ČE SE ŽOGA NA IGRALĆEVI STRANI IGRIŠČA ODBIJE DVAKRAT, DOBI TOČKE NASPROTNIK. PRAV TAKO NASPROTNIK DOBI TOČKE, ČE IGRALEC ŽOGE NE UDARI Z LOPARJEM, JO Z UDARCEM POŠLJE IZVEN IGRIŠČA, V MREŽO ALI NA SVOJO ZGODOVINA TENISA PO SVETU IN SLOVENIJI POLOVICO. TENIS SE IGRA PONAVADI NA DVA TENIS IZHAJA IZ POZNEGA 19. STOLETJA, KO DOBLJENA NIZA. NIZ JE KONČAN, KO EDEN OD GLEDE NA TO, DA SE VELIKO UKSO GA ZAČELI IGRATI V ANGLIJI. PO LETU VARJAM S ŠPORTOM, JE TUDI MOJ IGRALCEV DOSEŽE 6 GEMOV PO ŠTIRI TOČKE. 1876 SE JE TENIS RAZŠIRIL PO VSEJ EVROPI. V HOBI POVEZAN Z NJIM. KOT MATOČKE SE SEŠTEVAJO V ZAPOREDJU 15, 30, 40, AVSTRO-OGRSKI, V KATERI SO BILE TAKRAT JHEN FANT SEM VELIKO PLAVAL, DOBLJEN GEM. ŠPORTNIKU ALI ŠPORTNICI, KI SE UČIL SMUČATI, KOLESARITI IN TUDI SLOVENSKE DEŽELE, SE JE IGRA ŠIRILA ROLATI. NAJPREJ SEM DO OSMEGA SE UKVARJA S TENISOM, REČEMO TENISAČ ALI V NJENEM INDUSTRIJSKO NAJBOLJ RAZVITEM LETA REDNO TRENIRAL TENIS, NATO TENIŠKI IGRALEC OZIROMA TENISAČICA ALI SEM DVE LETI TRENIRAL ATLETIKO DELU – NA ČEŠKEM. OKOLI LETA 1890 JE BILO IN TEKMOVAL NA TEKMOVANJIH TENIŠKA IGRALKA. NA ČEŠKEM ŽE ČEZ 500 TENIŠKIH IGRIŠČ. V PRAGI, BRNU, DUNAJU IN GRADCU SO SE SLOVENSKI ŠTUDENTJE SEZNANILI S TENISOM IN PO TEJ POTI SO IDEJO TEGA ŠPORTA PONESLI V DOMOVINO. LETA 1880 NAJ BI TENIS ŽE IGRALI V VOJAŠNICAH V LJUBLJANI IN MARIBORU.

ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE.

NA KONCU JE ZMAGALA MOJA VELIKA ŽELJA PO PONOVNEM IGRANJU TENISA, KI JE TAKO MOJ GLAVNI HOBI.

TENIŠKO IGRIŠČE

TENIS SE IGRA NA PROSTEM ALI V DVORANI. IGRIŠČE JE LAHKO TRAVNATO, PREKRITO S POSEBNIM PESKOM, ALSFALTIRANO ALI IZ UMETNIH MAS. IGRIŠČE JE DOLGO 23,77 M IN ZA IGRO POSAMEZNIKOV ŠIROKO 8,23 M, MEDTEM KO JE ZA IGRO DVOJIC PISATELJ IVAN TAVČAR JE BIL PRVI SLOVENEC, KI JE ZGRADIL TENIŠKO RAZŠIRJENO Z DODATNIM PASOM, TAKO DA JE ŠIROKO SKUPAJ 10,97 M. NA IGRIŠČE. ZGRADIL GA JE NA SVOJEM POSESTVU NA VISOKEM V POLJANSKI SREDINI JE MREŽA, KI JE NA SREDINI VISOKA NAJMANJ 91,4 CM, NA OBEH DOLINI LETA 1897. TUDI SAM JE IGRAL TENIS IN PRI TEM NEIZMIRNO UŽIVAL. VPETIH STRANEH PA 1,06 M. PRVI SLOVENSKI TENIŠKI KLJUB JE BIL USTANOVLJEN LETA 1899 V CELJU.

TEKMOVANJE

ZMAGA NA VSEH ŠTIRIH TURNIRJIH V ENI SEZONI SE IMENUJE PRAVI GRAND TEKMOVANJA, NA KATERIH SE IGRALCI (PO SPOLU) POMERIJO MED SEBOJ, SO SLAM IN VELJA ZA KRONO KARIERE TENIŠKEGA IGRALCA. TENIS JE TUDI TURNIRJI. KDO IGRA S KOM, DOLOČI ŽREB, NATO PA SE VSE DO FINALA IGRA OLIMPIJSKI ŠPORT. NA IZPADANJE. NA VSAKEM TURNIRJU SO DOLOČENI NOSILCI, SE PRAVI IGRALCI, KI SO GLEDE NA RAZVRSTITEV NA JAKOSTNI LESTVICI FAVORITI. TENIS IN JAZ S TENISOM SE UKVARJAM ŽE 4 LETA. TRENUTNO TRENIRAM TRIKRAT NA TEDEN PO URO IN POL V TENIŠKEM KLUBU MAX. DVAKRAT NA TEDEN HODIM V SLOVENIJI SE POD OKRILJEM TENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE DELIJO TURNIRJI ŠE NA TENIŠKO KONDICIJO, KI TRAJA PRAV TAKO URO IN POL. SOBOTE IN NA ODPRTA PRVENSTVA, DRŽAVNA PRVENSTVA IN MASTERSE. TURNIRJI SO NEDELJE SO NAMENJENE IGRANJU NA TURNIRJIH. RAZDELJENI PO STAROSTI, IN SICER ZA IGRALCE DO 12, 14, 16, 18 LET IN ČLANSKO KATEGORIJO. IMAM KAR NEKAJ USPEHOV. DOMA IMAM ZBRANIH 9 POKALOV, NAJBOLJ PA SEM PONOSEN NA POKAL ZA PRVO MESTO V NOVEM MESTU. TRENUTNO TENIS DANES TEKMUJEM V KATEGORIJI DO 12 IN 14 LET. DANES IMA TENIS PO VSEM SVETU NA MILIJONE PRIVRŽENCEV IN GLEDALCEV, PROFESIONALNI TEKMOVALCI PA SO ZNANI PO DOBREM IGRANJE TENISA ZAHTEVA VELIKO ODREKANJA, NE SAMO ZAME, AMPAK ZASLUŽKU. MED NAJBOLJŠE TENIŠKE IGRALCE TA HIP SPADAJO NOVAK TUDI ZA MOJE STARŠE. IGRANJE TENISA SEVEDA NI ZASTONJ IN STARŠEM DJOKOVIĆ, RAFAEL NADAL, ROGER FEDERER. MENI PA IMA NAJBOLJ VŠEČNO VZAME VELIKO ČASA. PREJŠNJI TEDEN SVA BILA Z ATIJEM VSO SOBOTO IN IGRO AVSTRALEC BERNARD TOMIČ. MED ŠTEVILNIMI MEDARODNIMI NEDELJO V MARIBORU. TAKO NAM NE OSTANE VELIKO ČASA ZA DRUŽINSKO TENIŠKIMI TURNIRJI SO ŠE POSEBEJ CENJENI TURNIRJI: PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA. IMA PA TO VSEENO TUDI PREDNOSTI, SAJ JE • • • •

ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE, KI JE JANUARJA, ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, KI JE V MAJU, V JUNIJU JE ODPRTO PRVENSTVO ANGLIJE, ODPRTO PRVENSTVO ZDA V SEPTEMBRU.

V ČASU, KO ME ATI SPREMLJA NA TURNIRJIH, SAMO MOJ!

KLEMEN LAJOVIC, 6. C

KARATE Na naši šoli imamo popoldansko interesno dejavnost – karate. Na naši šoli treniramo ob torkih in četrtkih. Na treningu se Karate je borilna veščina, ki se je začela razvijati na Japonskem. V najprej ogrejemo in raztegnemo. Včasih se igramo tudi kakšno svetu ima zelo dolgo tradicijo. igro za ogrevanje. Po ogrevanju treniramo udarce, kate, randorije, borbe … Na karateju treniramo bosi. Imamo oblačilo, ki se imenuje kimono. Kimono je bele barve in ima hlače ter majico. Čez majico Eden najbolj znanih karateistov na svetu je Chuck Norris, ki je v si povežemo pas v različnih barvah – barva je odvisna od znanja ZDA organiziral tudi verigo šol karateja. Naslov profesionalnega karateja. Imamo pasove od belega do črnega, po vrsti si sledijo: svetovnega prvaka v srednji kategoriji je osvojil kar šestkrat. beli, rumeni, oranžni, zeleni, modri, rjavi in črni. Za višji pas dvakrat letno polagamo izpite. Imamo tudi tekme in borbe. Neo Mistral 4.c. Ime našega kluba je Sankukai karate. Šef Sankukai karateja je Vlado Paradižnik, ki ima že črni pas. Moji trenerki sta Nuša in Saška. Saška ima črni pas, Nuša pa rjavega.

Imam več hobijev, tako da se zelo težko odločim, kateri mi je najljubši. Zelo rad počnem veliko stvari, ki so povezane s športom. Poleti rad tečem in kolesarim, pozimi pa smučam in drsam. Treniram plavanje in karate. Sankukai karate je nastal z združitvijo tehnik aikida, juda, shito-ryu ter shukokai karateja. Ustanovil ga je Japonec Yoshinao Nanbu, prvič pa ga je javno prikazal leta 1971 v Franciji. Simbol Sankukai karateja so trije krogi, dva rdeča in en bel. Predstavljajo Zemljo, Luno in Sonce, tri elemente, ki se nikoli ne srečajo. Ta simbol predstavlja tudi osnovno idejo Sankukai karateja, katere bistvo je, da nasprotniku ne nasprotujemo s silo, temveč z njim vzpostavimo harmonični odnos, ter s pomočjo izmikanja, krožnih blokad in udarcev, izrabimo njegovo moč proti njemu samemu.

znanja v katah preizkusim tudi v borbah, se vsako leto dvakrat ali trikrat udeležim tudi tekmovanj v pretepanju – temu sicer v karatejskem žargonu rečemo športne borbe. V športnih borbah sem zadnja tri leta kar uspešen, saj dosežem tretje ali drugo mesto v svoji kategoriji na državnih tekmovanjih. Zdaj se s karatejem ukvarjam zato, ker mi je super šport in ker v treningih uživam. Treninge imam dvakrat tedensko, če imam voljo, pa tudi čez vikende. Dobra stran treniranja karateja je, da se na treningih naučim novih tehnik, da pridobivam na moči in kondiciji, slaba stran treningov in borb pa je, da z malo smole dobim kak udarec ali brco.

SANKUKAI KARATE

Moja zgodovina učenja karateja je malo nenavadna, tako kot vse stvari, ki jih rad počnem. Npr. plavanje sem začel trenirati zaradi tega, ker sem imel težave s pljuči, kolesarim zaradi tega, ker so najini sprehodi z očetom zgledali tako, da je on tekel, jaz pa sem sopihal za njim s kolesom, teči sem začel zato, ker sem se dolgočasil, ko je mama izgubljala grame na treningih na stadionu in sem tako postal njen tekaški partner. Karate pa sem začel trenirati zato, ker v vrtcu nisem bil preveč junaški in sem dnevno dobival modrice, praske in buške. Karate treniram že sedem let, imam zeleni pas, tj. 3 kyu nihan, z malo sreče bom junija pridobil modri pas. Ker se spodobi, da se poleg učenja različnih tehnik in preverjanja

Karate bom treniral tudi v prihodnjih letih, če se seveda ne zgodi, da bi se bolj resno poškodoval.

Želim si, da bi treniral karate tako dolgo, da bi pridobil rjavi pas. Z malo sreče in seveda veliko znanja bom junija pridobil modri pas. Če mi uspe, se bom spopadel z rjavim pasom šele leta 2016. No, do takrat je še dolgo in kar nekaj stopničk mi še manjka. Vem pa, da vsaka stopnica, ki jo prehodim, je bližje mojemu bodočemu rjavčku. Naj povem še, da me pri treniranju karateja podpirata mama in oče, čeprav se mi zdi, da je oče bolj naklonjen temu športu. Pri mami se večkrat zgodi, da mi zagreni življenje s pametnimi nasveti in akcijami, da bi nosil zaščito za glavo. Temu se zaenkrat uspešno izmikam, saj mislim, da bi izpadel kekec. Veste, na borbah nosijo čelade smo tisti, in teh skorajda ni, ki so že nekajkrat imeli polomljen nos. Dominik Kušar, 6. c

Športno ritmična gimnastika

Športno ritmična gimnastika je šport, ki združuje gimnastiko, balet in ples. Z ritmično gimnastiko se ukvarjajo samo dekleta. Na tekmovanjih se predstavijo z različnimi rekviziti: kolebnica, obroč, žoga, kiji in trakovi. Vse tekmovalke spremlja tudi glasba. Dekleta morajo biti lepo urejena. Oblečena so v dres in copatke. Meni je zelo všeč ritmična gimnastika, zato jo obiskujem vsak torek. Tam delamo moške in ženske špage, košarice, tečemo in se igramo igrice. Tam imam veliko prijateljic. V prvem razredu mi je res lepo. Zala Berdajs, 1. a

VEZENJE

Živijo, jaz sem Matic. Obiskoval sem krožek vezenja. Na začetku sem obupal. Potem sem dobil spodbudo in sem nadaljeval. Vezli smo prtiček, barvo nitke sem si izbral rjavo in rdečo. Vezenje je težko, toda ko se ga naučiš, postane lahko, super in zabavno. Matic Marolt, 2. a

PEVSKI ZBOR Pevski zbor poteka vsak teden. Ločeni smo na dve skupini. Prvi in drugi razred sta skupaj, tretji, četrti in peti razredi pa so v drugi skupini. Če smo pridni in ne klepetamo, nas čaka lepo presenečenje. Učimo se različne pesmi. Pri tem se zelo zabavamo. Traja eno šolsko uro. Imamo različne nastope: revija pevskih zborov, novoletni nastopi, nastop v domu za upokojence, na šolskih proslavah, zaključni koncert vseh zborov naše šole na Rakovniku … Na vseh nastopih zastopamo našo šolo. Na koncu šolskega leta gremo na nagradni izlet. Vsak lahko predlaga kakšen predlog. Skupaj z učiteljico se dogovorimo, kateri je najboljši. Izleti so v kino, Volčji potok, živalski vrt, Kekčevo deželo, na bazen …

Pevski zbor vodi BARBARA PEKOLJ. Razdeljeni smo v tri skupine. Učimo se veliko pesmi, ki so zelo poučne in pametne. Zdaj se učimo pesmi za zaključni nastop na Rakovniku. Učiteljica je zelo prijazna. Rok Bajt , 4. b

Pridite in se nam pridružite naslednje leto, saj imamo najboljšo učiteljico – Barbaro Pekolj! Živa Gartner Cerkovnik in Maša Kušar, 5. b

KLAVIR

Letošnje šolsko leto sem se začel učiti igrati klavir. Imel sem že trinajst razrednih in dva večerna nastopa. Poleg nastopov sem imel še pripravnico za tekmovanje v Sloveniji in Italiji. Da sem se naučil igrati klavir, so mi pomagali profesorica, profesor in učiteljica. Moja učiteljica za klavir je zelo prijazna. Poleg vadbe v glasbeni šoli moram še veliko vaditi doma. Vendar me to ne moti in bom še naprej rad vadil in igral klavir. Matic Marolt, 2. a

GLASBENOKULTURNI DAN V ponedeljek, 22. 4. 2013, smo odšli v Glasbeno šolo Trnovo. Z nami so šli tudi učenci iz 1. b, 1. c in 1. d. V dvorani smo spoznali veliko glasbil. Tam je bila tudi voditeljica, ki nam je povedala, kakšna so glasbila in kako se imenujejo. Potem smo odšli nazaj v šolo in smo rešili učni list. Zelo mi je bilo všeč, ker sem spoznala veliko glasbil. Ajla Hukanović, 1. a

GLASBENA ŠOLA V ponedeljek, 22. 4. 2013, smo odšli v glasbeno šolo. To je bil moj najljubši dan v šoli, ker sem spoznal razne inštrumente.

V ponedeljek, 22. 4. 2013, smo šli peš v glasbeno šolo. Jaz sem bila par s Silvio. Padal je dež, zato sva bili s Silvio pod dežnikom. Dolgo smo hodili. Ko smo prišli tja, smo se usedli na stole. Poslušali Sven Stupar, 1. a smo različna glasbila: harmoniko, klavir, orgle, tubo, trobento, Ponedeljkov dan je bil deževen, vendar smo vseeno odšli v glasbeno pozavno, kitaro, kontrabas, čelo in violino. Nazaj smo šli tudi šolo. Držal sem se s svojim najboljšim prijateljem Galom. Ko smo peš. Bilo mi je všeč. prišli v glasbeno šolo, smo si slekli jakne in odložili dežnike. Ko Karolina Neva Škulj, 1. a smo prišli v dvorano, smo se usedli in poslušali glasbo glasbil. Bilo mi je všeč, ker je bila lepa glasba. V glasbeno šolo smo se odpravili peš na deževen dan. Ko smo prišli, Maid Agić, 1. a smo se slekli in odložili dežnike. Počakali smo, da so se odprla vrata in šli v dvorano. V dvorani smo se usedli na stole. Potem je Šli smo v glasbeno šolo, peš. Spoznali smo različne inštrumente. prišla gospa in nam predstavila različne inštrumente. Povedala Meni je bila najbolj všeč violina, ker je deklica lepo igrala. Ta nam je, kateri je bil prvi in kateri je bil zadnji inštrument. Ko dan mi je bil zelo všeč. je bilo konec, smo odšli peš nazaj v šolo. Ko smo prišli v šolo, smo rešili učni list, se igrali in odšli na kosilo. Bil je lep dan. Zoja Omrčen, 1. a Anja Silič, 1. a

V ponedeljek, 22. 4. 2013, smo bili v glasbeni šoli. Med potjo smo si zelo nagajali. Držali sva se z Zojo in sva bili osmi par. Zoja je malo tečnarila, ker je bil dež. Ko smo prišli tja, smo se usedli na stole. Spoznali smo veliko inštrumentov. To so bili: oboa, pozavna, prečna flavta, saksofon, kljunasta flavta in še veliko drugih glasbil. Ko smo prišli v šolo, smo se preobuli v copate in odšli na kosilo. Zelo mi je bilo všeč. Lena Brežnik, 1. a

GLASBILA Včerajšnji dan je bil lep, saj smo odšli v glasbeno šolo. Spoznali smo pet družin inštrumentov. Ko smo si ogledali predstavo, smo se oblekli in se peš odpravili nazaj v šolo. Ker je padal dež, smo imeli dežnike. Jaz in Sven sva bila par. Bila sva pod Svenovim dežnikom, ker ga jaz nisem imel. Maks Kačičnik, 1. a

Moj najljubši hobi je likovno ustvarjanje. Ko sem bila še čisto majhna, so moje izdelke vedno vsi hvalili – tako domači kot tudi vzgojiteljice v vrtcu. Ljubezen do likovnega ustvarjanja me je spremljala tudi ob vstopu v šolo, zato so me starši vpisali v likovno šolo.

PREDSTAVITEV ŠOLE

Likovna šola obstaja v Celju že od leta 1993. Namenjena je ustvarjanju otrok, mladih in tudi malo manj mladih. Deluje v Celju in v Ljubljani. Otroci in mladi razvijamo svoj domišljijski svet in lahko po želji preizkušamo različne tehnike umetniškega ustvarjanja.

in če nastopijo težave, rada pomaga. Da sem še raje prihajala v likovno šolo, ima zasluge prav ona, saj zna motivirati otroke in iz njih izvabiti najboljše, kar zmorejo. Dosegla sem veliko vidnih rezultatov, velik dosežek pa je slika olje na platno – Špageti s priborom in kozarcem vina. Uspeh, na katerega sem lahko ponosna, je tudi risba s svinčnikom, ustvarjena leta 2011 – Metulj , s katero sem zasedla tretje mesto. Drugo in prvo mesto je pripadlo starejšima umetnikoma, in sicer srednješolki in devetošolcu. Razstavljalo je štirideset otrok, risbe pa so bile razstavljene v City parku v Ljubljani.

LIKOVNA ŠOLA

Likovno šolo sem obiskovala tri leta, in sicer enkrat tedensko ob sredah. Trenutno se s tem hobijem pod strokovnim vodstvom ne ukvarjam. Zahtevnost likovne šole, ki sem jo obiskovala do decembra lani, sem presegla, osvojila sem osnovne zakonitosti. Načrtujem vpis v drugo, nekoliko zahtevnejšo šolo risanja in slikanja.

OPIS MOJEGA UDEJSTVOVANJA V LIKOVNI ŠOLI

Vsako sredo znova sem komaj čakala, da je napočil čas za odhod v likovno šolo, kjer sem skupaj s še nekaj likovnimi navdušenci ustvarjala. V likovni šoli sem uro in pol pridno delala, skoraj vsak dan pa tudi doma preizkušam različne likovne tehnike. V treh letih sem se ogromno naučila in ustvarila precej likovnih del. Navdušena sem nad vrhunskimi materiali, s pomočjo katerih sem ustvarila zelo lepe in kvalitetne izdelke. Nismo vedno ustvarjali v učilnici, ampak smo večkrat zapustili prostor ter odšli risat ali slikat v naravo – tako na igrišče šole kot tudi v park Tivoli. Učiteljica je odlična profesorica, ki udeležencem veliko pojasni,

Skupaj z učiteljico Damjano in učenci smo si ogledali veliko razstav ter prehodili veliko galerij. Večkrat smo si ogledali razstavljena dela v Moderni in Narodni galeriji, nekajkrat smo bili tudi v Cankarjevem domu. Ob obisku galerije Equrna lani spomladi sem izvedela zelo veliko o znani umetnici Petri Varl. V spomin na obisk razstave smo vsi udeleženci dobili reprodukcije njenih risb v velikosti razglednic. Kot še eno zanimivost naj omenim tudi druženje z znanim ilustratorjem Zvonkom Čohom. V BTC-ju smo ga učenci likovne šole spoznali v živo. Povedal je, da je ilustriral veliko knjig Andreja Rozmana Roze ter knjige izštevank Enci benci na kamenci. Z likovno dejavnostjo se bom ukvarjala tudi v prihodnosti, saj me to zelo zanima. Vsa družina me pri tem podpira. Naučila sem se ogromno, kar bom znala v življenju s pridom uporabiti. Tukaj pa je slika olje na platno – Špageti: Gaja Piškurič, 6. c

RAČUNALNIŠKI KROŽEK Računalniški krožek smo imeli devetkrat. Bil je ob petkih. Na računalniški krožek smo morali vedno prinesti USB-ključ. Vodila nas je gospa Mojca Kraljič. Najprej smo se učili programa Slikar, potem pa smo pisali v programu Wordu in se učili brskati po internetu. Iz interneta smo nalepili slike in jih shranili v Wordu. Vse dni smo se imeli lepo in se veliko naučili o računalniku. Spoznali smo, da računalnik nima samo računalniških igric, ampak tudi druge programe, s katerimi si lahko pomagamo pri zapisih in iskanju podatkov. Špela Vivod, 4. b

Igrica Pika Nogavička V 4. c-razredu smo pod mentorstvom naše razredničarke gospe Anuše Mihelič pripravili igrico Pika Nogavička gre v šolo. Nastopajoči smo bili kar cel razred. Na vajah smo se nadvse zabavali. Igrico smo predstavili gostujočim učiteljem iz tujih držav v okviru programa Comenius, v katerem sodeluje vrtec Galjevica. Mislim, da jim je bila kar všeč. V decembru smo igrali tudi v Domu starejših občanov Tabor. Zdaj pa igrico snemamo, naš snemalec pa je gospa Mojca Ogrizek. Včasih kamera malo ponagaja in ne dela tako, kot bi morala, včasih pa nam jo zagode tudi vreme. Torej, slavni bomo. Bravo OŠ Oskarja Kovačiča! Ajda Pirc, 4. c

EKO DAN

DAN ODPRTIH VRAT:

V soboto, 6. 4. 2013, smo učenci 4. razredov imeli tehniški dan. Dobili smo priložnost, da smo postali modni oblikovalci. Razdelili smo se v skupine po štiri ali pet otrok. Najprej smo na list papirja narisali svojo kreacijo. Napisali smo tudi, iz katerega materiala je obleka narejena. Potem smo začeli uresničevati svoj načrt. Ko je bila obleka narejena, smo izbrali enega iz skupine, da bo oblekel to obleko in se z njo predstavil. Izbrali smo tudi tistega, ki bo predstavil našo kreacijo. Tista dva je učiteljica poklicala in ju naučila, kako se obnašati na modni pisti. Potem je eden oblekel kreacijo in se pripravil za nastop. Zanimivo je bilo, da smo lahko sami kreirali obleke in jih tudi predstavili staršem. Ta tehniški dan je bil zelo zanimiv in prijeten. Maša, 4. b

Dan odprtih vrat na

PŠ Rudnik Učenci, učiteljice in učitelji smo se kar nekaj časa pripravljali na obisk staršev, ki je bil v soboto, 6. aprila 2013. Vsak razred je želel starše kar najbolj presenetiti in pokazati čim več delavnosti ter veselja do dela. Učenci 1. razreda so najprej zapeli pesmice, da so pritegnili k delu še starše, saj so ti morali najprej po skupinah narediti plakate: • kaj potrebujejo rastline za rast (2 skupini), • kako skrbimo za čisto okolje ( 2 skupini), • pregovori na temo o sajenju (1 skupina). Nato so skupaj posejali in posadili nekaj semen. Obisk so zaključili s pesmico in se veseli razšli. Učenci 2. razreda so že prej napisali vsak svojo pravljico po lastni zamisli in jo nato razdelili na štiri dele. Vsak del zgodbice so napisali na svoj list in to tudi ilustrirali. Staršem so se najprej predstavili s petjem pesmic, vmes pa so prebrali še svoje sestavke o družinah, mamicah in opis slike. V nadaljevanju so starši napisali še nekaj misli o svojem pisatelju in ilustratorju ter skupaj oblikovali naslovnico. Tako je nastala knjiga, ki jo je oblikoval vsak otrok po svoji zamisli. Ko so vsi končali, je večina otrok prebrala knjigo. Učenci 3. razreda so starše pozdravili s pesmijo. Nato so se pokazali kot pravi igralci, pripravili so še pripomočke in sceno za dve dramatizaciji. Prikazali so Zrcalce in Pujsa imamo za soseda. Učenci 4. razreda so imeli Ekološki tehnični dan. Izdelovali so izdelke iz odpadne embalaže, ki so jo najprej kaširali in nato izdelali maketo mesta in različne živali. Staršem so se predstavili še z glasbenimi točkami, ljudske pesmi so spremljali z ljudskimi glasbili. Učenci 5. razreda pa so se na ta dan sprehodili po Sloveniji, saj so predstavili Slovenijo v geografiji, skozi narečja in v pesmi. Učiteljica Marjeta Zoran

GRAD GRADIČEK NA DNEVU ODPRTIH VRAT V SOBOTO, 6. 5. 2013, SMO UČENCI 1. B-RAZREDA ZA STARŠE PRIPRAVILI DRAMATIZACIJO GLASBENE PRAVLJICE GRAD GRADIČEK. PREBERITE SI NAŠE VTISE:

MAŠA: NA NAŠI PREDSTAVI SMO ZAIGRALI GLASBENO PRAVLJICO GRAD GRADIČEK. POVABILI SMO STARŠE. VŠEČ MI JE BILO, KO SEM KOT BOLHA SKAKALA PRED STARŠI. FILIP: »SREDI POLJA RAVNEGA GRAD GRADIČ STOJI, PROTI GRADU BELEMU MUHA LETI ...« JAZ SEM BIL MEDVED. NA KONCU PRAVLJICE SEM PODRL GRAD IN ŽIVALI SO SE RAZBEŽALE. STARŠI SO NAM PLOSKALI.

KAJA: BILA SEM MUHA. OBLEČENA SEM BILA V KRILO. IMELA SEM TUDI KRILA. PRVA SEM PRIŠLA V GRAD GRADIČ. ALEKS: BIL SEM VOLK. IMEL SEM REP IN UŠESA. VŠEČ MI JE BILO, KO SEM SE SLIKAL S FILIPOM.

LEJA: BILA SEM LISICA. VŠEČ MI JE BILO, KER SEM SE PRED STARŠI VAŽILA.

VID: NA INSTRIMENT SEM IGRAL MEDVEDA. LEPO SEM SE IMEL, KER SO ME GLEDALI STARŠI.

ANJA: IGRALA SEM INSTRUMENT ZA ZAJČKA IN LISICO. VŠEČ MI JE BILO, KO SEM POVEDALA NASLOV PRAVLJICE.

SARA: BILA SEM ZAJČEK. VESELA SEM BILA, KO SO PRIŠLI STARŠI, KO ME JE GLEDALA MAMICA.

IAN: VŠEČ MI JE BILO, DA SEM LAHKO IGRAL STRGALO IN BRENKALO. PELI SMO LEPO PESEM O MEDVEDU.

ROSANA: BILA SEM MIŠKA. IMELA SEM MAJHNA UŠESA IN REP.

ŽIVA: BILA SEM VRATAR ŽIVALIM SEM ODPIRALA IN ZAPIRALA VRATA V GRAD. GLEDALI SO NAS STARŠI.

Učenci 1. b-razreda

DELAVNICE ZA NADARJENE...

Na delavnicah za nadarjene smo učenci v sodelovanju z organizacijo Amnesty International pisali apele za pravice posameznikov ali skupin, ki so jim kršene človekove pravice. Vseh apelov v Sloveniji je bilo napisanih kar 10.200, po celem svetu pa približno 1,6 milijona. Pred pisanjem apelov smo si učenci ogledali tudi film o ljudeh, za katere smo apele pisali. Zgodbe so bile zelo žalostne in pretresljive, zato učenci srčno upamo, da smo z našimi apeli pripomogli, da bodo prejemniki apelov naredili kaj zato, da se zadeve izboljšajo. Tjaša Šinkovec, 8. b

Fotografiral: Arne Hodalič

Pisanje apelov

S KNJIGOSREČO OKOLI SVETA

Letošnji 2. april – mednarodni dan knjig za otroke, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa

Christiana Andersena, je namenjen branju poezije.

Vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico. Letos ju je pripravila IBBY sekcija Združenih držav Amerike. Poslanico je napisala pesnica Pat Mora. Skovala je besedo knjigosreča, da bi izrazila veselje do branja knjig: … Ti in jaz bereva, krog za krogom, s knjigosrečo okoli sveta. Bralnospodbujevalna akcija ima naslov S KNJIGOSREČO OKOLI SVETA. Na naši šoli smo v tednu od 21. marca – mednarodnega dneva poezije, do 27. marca 2013 po šolskem radiu prebrali vsak dan krajšo pesem. Pesmi sta brala učenca Patrik Hlebanja in Ana Lilik. Začeli smo s pesmijo M. Avanza: KAKO NAPIŠEŠ PESMICO, sledila sta še pesnika Pavček in Grafenauer.

V knjižnici smo pripravili tudi razstavo pesniških zbirk slovenskih pesnikov. Razstava je bila v knjižnici do 23. aprila, svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic. Naš namen je bil prebuditi pozornost za branje poezije med mladimi. Povabili smo učence, da bi vsak dan odprli katero izmed pesniških zbirk, si jo izposodili in prebrali kakšno pesem. Knjižničarka Anica Marinčič

OSKAR PIŠE ...

V ŠOLI V šoli se učimo, med odmori pa norimo. Gremo na potep, to je šolski izlet. Odlična voda, dober zrak, to že zmore vsak junak. Mi se spet učimo, pouk pa leze mimo. Zunaj sonček zlat, gremo se igrat! Vlak pelje mimo, mi se pa lovimo. Peterčki grejo na izlet, mi igramo nogomet. Ko sonca več ni, spimo že vsi. Matic Ivančič, 3. c

Alisa zgodaj vstaja, hitro v šolo prihaja in nikoli ne nagaja. Gal na kitaro igra, zato pa glasbo super zna. Tim učittelj bo, zato uči se hitro zelo,. Jošt pa sestrico ima, kar ne razume, mu razložiti zna. Said rad matematiko ima, kmalu znal bo kar za dva. Sara M. gimnastiko trenira, vsak dan nove vaje čekira. Ado kratke ima lase, ko kaj ne šteka, kmalu spet izve. Timotej knjige obožuje in marsičesa ne zasleduje. Gašper vedno žogo ima, zato na gol nabiti zna. Maša riše zelo lepo, zato pri likovni nikoli manjkala ne bo. Kristjan Finsko rad ima, zato nikoli se ne da. Oskar rad atletiko ima, zakaj pa potem tako dobro teči zna? Sara T. rada živali ima, zato pa vse prepozna. Sandra rada igre z žogo ima, ker rokomet igra. Asja trudi se zelo, da pevka postane lahko. Lana manekenka bo, zato oblači se zelo lepo. Tinkara rada foto krožek ima, zato pa dobro fotkat zna. Učiteljici zahvalili bi se, ker nas celo leto čuvala je. Asja Zajc in Tinkara Žukovec, 4. a

Ava zelenjava šla je v muzej. Videla je Pika, ki je bil kot slika. Erleta Latifi in Katarina Račič, 3. a

PIKO

Jedel je presto, gledal pa v mesto. V mestu je videl Avo zelenjavo.

DINOZAVER

Piko dinozaver šel je v muzej, gledal je slike, stare nove pike.

Dinozaver Piko išče sliko, potem gre na kavo in sreča Avo. Ko gre s kave, gre v mesto na cesto po presto. Potem sreča kuža, ki mu je ime Ruža. Gre še v muzej in gledališče Glej.

PIKO IŠČE SLIKO. VIDI SLIKE VELIKE KOT PIKE, MAJHNE IN VELIKE. VIDI ŠE MESTO, CESTO IN PRESTO. GRE V MESTO ČEZ CESTO IN POJE PRESTO. VIDEL JE AVO, KI PIJE KAVO, IN KRAVO, KI JE ZELENJAVO. NEJA IN NINA, 3. a

Potem pa pride Benjamin in mu prižge kamin. Potem gre v spanje na sanje.

SVIT JERAM, 3. a

Domišlijski spis

Jaz – snežinka Bila je tiha zimska noč in padal je sneg. Med snežinkami sem bila tudi jaz. In ugotovila sem, da je najlepše, kar doživi snežinka v življenju to, da se spusti na zemljo. Da osrečuješ milijone otrok. No, ko sem padala, sem videla ogromno spuščenih zaves in malo me je zaskrbelo, a so mi moje sestre povedale, da je to povsem običajno. Ko sem po nekaj minutah letenja končno uzrla tla, sem bila kar malo žalostna, da nisem nič videla, saj je bila noč. Tam sem ležala in čakala in čakala in čakala

in dočakala jutro.Tišina in mir sta se spremenila v jutranji vrvež in govorjenje. Zvoki avtov so me povsem očarali.Tedaj pa sem videla, kako se proti meni podi kup otrok. Ko sem pogledala na uro v bližnjem urarstvu, sem ugotovila, da je ura nekaj minut do devetih. Zelo sem bila prestrašena, saj je začetek šole ob devetih. Pohodili so me in zdaj sem samo še plundra. Tako se konča moja žalostna zgodba. MAŠA, 4. B

Nadaljevanje zgodbe

POMLADNO TIŠČANJE

»Kaj delaš?« je vprašala mama, ko se je Andrej zaklenil v svojo sobo.Čakala ga je pri vratih. Ko so se vrata odprla, je prebledela. Spodnja čeljust se ji je povesila, komaj je prišla do glasu in rekla: »Križana gora, Andrej, kakšen pa si?« Hlače so mu segale do kolen, spodnje hlače so kukale izpod pasu, majica je bila bele barve in tri številke prevelika z napisom, ki ga mami ni razumela, okoli vratu je imel nešteto verižic, na rokah so se mu svetile zapestnice, na glavi pa je imel čepico s šiltom. Obšel jo je z mrkim pogledom in jo močno zadel s komolcem, ko se je zapodil po stopnicah navzdol. Poklical si je taksi in se odpeljal do mesta. Ko je izstopil iz taksija, je z rokami v žepu odkorakal proti parku. Priključil se je družbi, ki je bila že precej vinjena. Prijatelj mu je ponudil pivo, naredil je en mali šluk, a se mu je zavrtelo. Ko se je obrnil, je zagledal punco svojih sanj. Imela je velike okrogle uhane, našminkane ustnice, kratko obleko in rdečo torbico. Povabil jo je na pijačo. Usedla sta se na travo in nekaj spila. Nekomu je zazvonil telefon. Andrej je presenečeno ugotovil, da je njegov. Potegnil ga je iz žepa in ga ugasnil. Počasi so odkorakali proti avtobusni postaji. Ugotovili so, da ne vozi več noben avtobus. Ker mu je zmanjkalo denarja za taksi, se je odpravil peš domov. Ko se je približal hiši, se je prižgala zunanja luč. Presenetil ga je tudi zvok ključavnice. Mama je odprla vrata, bila je zgrožena, ker je

smrdel po pijači. Spet jo je odrinil in zamomljal: »Dj mi mir!« Odšel je v svojo sobo in se usedel za računalnik. Zasanjano je buljil v računalnik in natipkal: »Lahko noč, miška!« Mama pa je žalostno sedela v kuhinji in razmišljala o nadaljnji vzgoji Andreja, ki je postal zaljubljen najstnik. Triša Logožar, 5. c

RAZMIŠLJANJE ...

MOJA RODNA DOMOVINA Vsak gleda na svojo domovino drugače. Nekateri so ponosni nanjo, drugi jo prezirajo, tretje sploh ne zanima. Vse je odvisno od človeka.

ka al ov ag Zm

Ljudje smo različni. V vseh pogledih. Po osebnosti in zunanjosti. Zanimivo je tudi, ko vprašaš nekoga o njegovem rodnem kraju, takoj dobiš predstavo o njem. Takoj dobiš predstavo o njem glede na sloves njegove države. Tvoja domovina te zaznamuje. Vendar pa tudi ti zaznamuješ njo s svojimi dejanji. Nekateri se tega ne zavedajo in s svojimi dejanji omadežujejo sloves države.

Vsaka država se trudi za enakopravnost. Čeprav ni vedno lahko, se moramo spoštovati, ne glede na barvo oči, las ali kože. Imamo različna mnenja. Tudi če se z nekom ne strinjaš, spoštuj njegovo mnenje. Vsi smo enaki, a različni obenem. Nikogar ne silim, naj sprejme vse ljudi in se z njimi spoprijatelji. Samo spoštuje naj jih. Na svetu je več vrst ljubezni. Med mamo in hčerjo, med moškim in žensko, med psom in lastnikom ... Vendar vse prinašajo enako stvar. Sprejemanje. Sprejemanje in spoštovanje sočloveka.

Neverjetno pa je tudi, da lahko samo z opazovanjem veliko ugotoviš. Včasih berem, kako stara zakonca prodajata hišo, od katere se zelo težko poslovita, saj je v njej ogromno spominov. Tega še ne razumem čisto, ker še nisem tega sama doživela, vendar poskušam razumeti. Zato so verjetno gradovi nekaj posebnega, saj naj bi imeli tisočletne spomine, ki bodo vedno živeli v grajskih zidovih.

K ar bi rada povedala, je, da spoštuj svojo domovino in materni jezik. Še bolj pa spoštuj sočloveka, ker nikoli ne veš, kako se lahko zaplete v tvoje življenje. Preden zasovražiš ali obsodiš državo, se najprej vprašaj, ali si srečen. Če nisi, ne vpij, ampak odidi. Če pa si srečen v svojem okolju, mirno živi naprej.

ja ča te na

Ljudje različno gledajo na svojo domovino. Jaz sem ponosna nanjo. Ne razumem ljudi, ki jo sovražijo. Ne razumem. Bodi ponosen na to, od kod prihajaš. Opazila sem tudi, da ima vsaka država svojo lastnost. Da imajo vsi prebivalci skupno lastnost. Ko pomislim na Nemce, se mi zdi, da so vsi delavni in marljivi. To mi najprej pade na pamet. Verjetno ni čisto vsak Nemec tak. Vendar jih je dovolj pridnih, da so si prislužili tak ugled. Zdi se mi, da sta posameznik in domovina nekako povezana. Tam si se vendar rodil. Včasih berem v kakšnih knjigah, ko glavni junak spet prispe v svoj rodni kraj ali rojstno hišo. Prevzemajo ga občutki sreče in veselja, topline, kot da bi končno ugotovil, kam spada. Tak občutek dobim, ko pridem z morja domov po dveh tednih. Samo predstavljam si lahko, kako se šele počutijo tisti, ki jih ni domov več let. Kot da bi z domovino vzeli kos tebe. Sploh ne znam opisati.

Ker smo tako majhna država, bi morali skrbeti za slovenski jezik. Veliko Slovencev se odseli in zato nehajo govoriti slovenščino. Nekje sem prebrala o neki uspešni Slovenki, ki se je preselila v Ameriko. Ko pa so jo novinarji vprašali nekaj v slovenščini, jih je zavrnila in rekla, da govori le angleško. To se mi ne zdi prav. Spoštovati bi morala svoj materni jezik in domovino. Tam je bila vzgojena in tam je odraščala. Naš jezik nas predstavlja in določa. Ne smeš ga kar pozabiti ali zavreči.

Z ase vem, da sem popolnoma srečna, kjer sem. Ne bi se rada preselila, ker sem srečna tukaj. Lahko sem srečna in ponosna na svojo državo. Pa ti? Patricia Sadar Jović, 8. b

MAČEK SLADKOSNED Sem maček sladkosned, mijav mijav, rad ližem sladoled, mijav mijav mijav. Predem in počivam, mijav mijav, a nerad se umivam, mijav mijav mijav. Lucija Kenda, 3. a

TA CVET JE ZATE To je cvet. Je lepši kot svet.

MUCICA Za vogalom je mucica, videti je kot prava ljubica, a za miši je prava zgaga, ker jim nikoli ne pomaga. Mucica bela nekaj okleva, a kaj, midva ne veva. Lucija Kenda, 3. a

Ta cvet je zate, ki raste sredi trate. Njegova lepota je prevzetna, a ni umetna. Oveni pa takrat, ko nisi več mlad. Lucija Kenda, 3. a

OSKAR BERE ... Glavna oseba v zgodbi je Lia. Lia je 18-letno dekle, ki trpi za anoreksijo in tudi depresijo. Zaradi tega postane čedalje bolj osamljena in sovraži sebe ter svoja dejanja. Šele ko je njeno življenje čisto na nitki, se prvič sama odloči za zdravljenje. V knjigi nastopa tudi njena pol sestrica Emma, kateri je Lia vzor. Nastopa tudi njena mačeha Jennifer, ki se vseskozi skupaj z njenim možem – Liinim očetom, trudi pomagati Lii. Mama, ki je uspešna kirurginja, večino prostega časa posveti službi. Cassie je Liina mrtva prijateljica, ki ni imela zdravniške pomoči in je tudi umrla zaradi anoreksije. Njen duh pa skozi knjigo spremlja Lio in jo straši.

Cassie, ki jo poskuša spraviti v svet mrtvih. Ob koncu pogovora Lia spozna, da res potrebuje pomoč, drugače bo končala kot Cassie. Takrat tudi Cassie za vedno izgine. Nato se še z zadnjimi močmi priplazi do telefonske govorilnice in pokliče reševalce, ki jo odpeljejo v bolnišnico, kjer preživi deset dni v komi. Na koncu knjige je Lia še vedno v bolnišnici, toda prenehala se je rezati in s starši ima veliko boljši odnos. Kljub temu pa veliko razmišlja o Cassie.

Knjiga mi je všeč, ker te z Liino zgodbo pretresljivo pripelje v svet obupa in depresije. Pisateljica tako anoreksijo poimenuje kot stanje med živimi in mrtvimi. Je tudi razumljivo napisana, in sicer brez zapletenih izrazov, tako da sem Lia in Cassie sta se spoznali, ko se je Cassie knjigo zelo hitro prebrala. Predvsem pa mi preselila nasproti Liine hiše. Ko si neke silje bila všeč tema o anoreksiji, ki je dandanes vestrske noči v devetem razredu Cassie in Lia velika težava pri mladostnikih. V zadnjih deprisežeta, da bosta postali najbolj suhi punci na setletjih so se oblikovala zahtevna merila glede šoli, se nista zavedali, do česa ju bo to pripelzunanjosti, uspešnosti in priljubljenosti ljudi v jalo. Čez nekaj let doživita prometno nesrečo družbi. To pa je po navadi vitka postava. Mnoin pri Lii ugotovijo podhranjenost ter jo pošljejo go punc ni zmožnih odnehati s stradanjem, kar na zdravljenje. Zaradi slabih odnosov z mamo jih pripeljeje do smrti. Punce z anoreksijo po se je preselila k očetu. Tam se je morala redno navadi ne želijo svoje bolezni deliti z nikomer tehtati, da ne bi ponovno preveč shujšala. in jo obdržijo zase. To pa je seveda slabo, saj so pripravljene sprejeti pomoč S Cassie se nista videli pol leta, šele tedaj, ko je žal že prenato pa je Lio nekega dne pokliLaurie Halse Anderson je pozno. cala. Nujno je želela govoriti z bila rojena 23. oktobra njo, a se ji ni oglasila. Čez dva 1961 v New Yorku. AnEdino, kar me je pri branju dni so ji sporočili, da so našli derson je avtorica, ki piše zmotilo, je meja med seCassie mrtvo v hotelski sobi. za otroke in mladostnike. danjostjo, preteklostjo ter Cassiin duh začne spremljati Prislužila si je tudi različne domišljijo. Saj nisem vedela, Lio, zaradi česar pa se stradanje nagrade za svoja dela. ali se to sedaj dogaja ali in rezanje samo še stopnjujeta. pripoveduje zgodbo ali pa le Lia začne izgubljati kontrolo nad sanja. svojim življenjem in vse vidi negativno. Nekega dne jo pokliče Cassiin sosed Elijah, ker se želi z Drugače pa knjigo zelo priporočam, saj te njo pogovoriti. Postaneta dobra prijatelja. zgodba pritegne in ne moreš nehati brati. Dobro je tudi, da vemo do česa lahko zbadanje Čez nekaj dni se spre z očetom in to povzroči, ljudi zaradi njihove postave pripelje. Je pa res, da se zareže pregloboko. Lia pade v nezavest in da je knjiga malo bolj namenjena dekletom, saj se zbudi v bolnišnici. Ko jo odpustijo, se odpelje se lahko v glavno junakinjo, tako kot sem se k Elijahu . Lia mu zaupa svojo zgodbo in želi z jaz, bolje vživijo. njim zapustiti mesto. Ponoči, ko Lia zaspi, Elijah sam odide in ji pusti sporočilce, v katerem ji pove, da ni prav, da beži stran od družine, ki Lara Repar, 9. D ji želi pomagati, ampak se mora sama soočiti z boleznijo. Lia vzame prevelik odmerek uspavalnih tablet in skoraj umre. Nato pa se prikaže

Laurie Halse Anderson: ZAMRZNJENI DEKLETI

Mavrične sanje V mavričnih sanjah sem lahko čisto vse: od junaka, velikana ali pa sem čisto navaden deček. Delam lahko, kar mi srce poželi, pojem ogromno sladkarij, skačem po dežju ali pa si celo ne umivam zob. V mavrične sanje me popelje knjiga ali pa čisto navaden spanec. Včasih premikam gore, skačem čez široke reke, tu pa tam pa me prevzamejo nadnaravna bitja. Prelevim se v zmaja, bruham ogenj in delam različne vragolije. Mmmm, prav lepo je biti v mavričnih sanjah, saj lahko delam, kar hočem, pa še zabavam se. Ampak na žalost je vsega lepega enkrat konec, tako da moje mavrične sanje ne trajajo v nedogled. Takoj ko preberem knjigo, ki me je pripeljala v mavrične sanje, skočim v knjižnico in si izposodim drugo knjigo in upam, da me bo tudi ta popeljala v mavrični svet. Dominik Kušar, 6. c

OSKARJEVA POTEPANJA ...

NARAVOSLOVNI TABOR V OSILNICI Učenci četrtih razredov naše šole smo se od 3. do 5. oktobra 2012 udeležili naravoslovnega tabora v Osilnici. Prvi dan smo šli na rafting. Veslali smo po reki Kolpi. Bilo je nepozabno! Po raftingu smo bili vsi mokri. Popoldan smo nabirali različne rastline in jih tudi predstavili. Plavali smo v bazenu in se zabavali. Drugi dan smo preživeli v naravi. Odšli smo v gozd. Vodil nas je učitelj, ki nam je pokazal, kako zgraditi bivališče iz hlodov. Zgradili smo bivališče in postavili past. Zakurili smo tudi ogenj. Sledilo je lokostrelstvo in plezanje. Učitelj nam je pokazal, kako se strelja z lokom. Uspelo mi je zadeti v rumeni krogec! Sledilo je plezanje po petnajstmetrski steni. Dobili smo čelade in jopiče ter se pripeli z varnostnim pasom. Splezal sem do polovice stene. Del učnega programa je bil tudi preizkus vodnega filtra, s pomočjo katerega dobimo čisto vodo. Tretji dan je bil zaključek naravoslovnega tabora. Naredili smo Petra Klepca iz žice in blaga. Igrali smo tudi nogomet. Sledilo je še fotografiranje za spomin in vožnja z avtobusom v Ljubljano. Poln lepih vtisov sem se vrnil domov. Na naravoslovnem taboru smo se naučili in spoznali veliko novih stvari, se zabavali ter imeli zares lepo. Galilej Grabrovec, 4. c

IZLET NA DUNAJ

Za krompirjeve počitnice smo šli z vlakom na Dunaj. Tam smo ostali štiri dni. Najprej smo obiskali živalski vrt. Videl sem pande, ki so ves čas jedle bambusove liste. Videl sem tudi leva in levinje. Po skalah je plezal kozel, na katerem je jahala opica. Čez potko so pritekle veverice. Ponudil sem jim kruh in prišle so k meni. Očiju so hotele zlesti v hlačnico. Bazen z nilskimi konji je bil zelo umazan. Ko je iz vode pogledal nilski konj in pihnil vodo iz nosa, se je nek gospod zelo ustrašil. V Hiši glasbe smo metali kocko in tako sestavili svojo glasbo. Dirigiral sem tudi orkestru in kar naenkrat so nehali igrati in rekli:»Kar je preveč, je pa preveč! Tako hitro ne moremo igrati!« V muzeju sem videl fosil, ki je bil zelo trd. Videl sem tudi pravo dinozavrovo kost in se je dotaknil. V muzeju so bili tudi kamni, v katerih je bilo zlato in diamanti. Bili smo tudi v akvariju. Tam sem videl morskega psa in netopirje, ki so letali čisto blizu nas. Če si turist,vidiš veliko stvari, ampak te tudi bolijo noge! Igor Suvorov, 2. a

Moje počitnice v toskani Za prvomajske počitnice smo letos šli v Italijo. Obiskali smo Toskano. Tja smo se peljali s kombijem. Vozili smo se sedem ur. Potovali smo skupaj s stricem Matejem in tremi sestričnami. Vse skupaj nas je bilo devet. Prvi dan smo šli v mesto Firence. Tam smo ostali ves dan. Ogledali smo si skoraj vse znamenitosti. Najbolj mi je bila všeč velika katedrala. Spali smo v veliki hiši na podeželju. Tam smo bili štiri dni. Imeli smo zajtrk in večerjo. Za zajtrk smo jedli kosmiče, različne marmelade, jogurt, domač italijanski kruh, sir in sadje. Drugi dan smo si ogledali majhno tišično toskansko vasico. Popoldne smo šli v velik zabaviščni park. Tam so bili vrtiljaki,

vlakec smrti, mali avtomobilčki, plastični konji, reka s kanji in druga igrala. Najbolj mi je bil všeč vlakec smrti. Čeprav me je bilo strah, sem se vseeno peljala kar trikrat. Vsak dan smo jedli dobro hrano in lizali odličen sladoled. Najboljša sta bila karamela in nutela. Ogledali smo si tudi poševen stolp v Pisi. Počitnice so hitro minile, zato smo morali na žalost kmalu domov. Naja Zgonc, 3. c

PREDSTAVITEV DRŽAVE:

PORTUGALSKA Podnebje na Portugalskem je na južnem delu ob obali sredozemsko, sicer je čisto oceansko. Poletja so v glavnem zelo topla, zime pa mile in kratke le na jugu, medtem ko v višjih gorah na severu sneži tudi po več tednov. V obalnem pasu vlada vse leto zmerno podnebje. Padavine se zmanjšujejo od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Največ dežja pade v goratem področju na severovzhodu.

Med umetniki je bilo vedno veliko Portugalcev, znana pesnika sta na primer Luís de Camões in Fernando Pessoa. Ustvarjalnost lahko najdemo tudi v nastopih mednarodno uveljavljenega nogometnega igralca Cristiana Ronalda. Je dežela nogometnih navdušencev. Nogomet tukaj ni le igra, vendar nacionalna obsedenost.

Njeni trgovinski partnerji so Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Francija in druge države EU.

Gradivo o Portugalski sem si priskrbela iz knjig, preko interneta, nekaj informacij sem pridobila ob gledanju oddaje, v kateri so veliko povedali o tej državi. V bližnji prihodnosti pa si jo želim tudi obiskati.

Vsaka portugalska regija ima svoje tipične jedi, ki jih Portugalska je očarljiva, sončna, ena najbolj fantastičnih dežel pripravljajo z različnimi vrstami mesa in morske hrane. Portugalska je znana predvsem po polenovki, ki jo znajo v Evropi. Atlantski ocean igra pripraviti na sto načinov. Glede pomembno vlogo v zgodovini, Portugalska leži v južni Evropi, ob obali potešitve gurmanskih apetitov kuhinji, ekonomiji in prostem Atlantskega oceana na zahodni strani Iberskega vam na Portugalskem ni treba času. Portugalska se ponaša s polotoka. Glavno mesto Portugalske je Lizbona. skrbeti. Hrana je zavoljo geografske čudovitimi plažami, mogočno Površina te države je 92.389 kvadratnih raznolikosti zelo pestra in arhitekturo, samostani in kilometrov. znana po dokaj nenavadnih Prebivalci Portugalske so Portugalci. zavidljivim deležem naravnih Uradni jezik je portugalščina. kombinacijah. Poleg rib, ki jih lepot. Je tudi izrazito kmečka dežela, Sosednja država Portugalske je Španija. običajno pripravijo s krompirjem predvsem pa je za to deželo značilna Zemljepisna razdelitev Portugalske je severni del – to so gorata območja, bolj proti jugu v kosih, čebulo, črnimi olivami raznolikost. Njene glavne reke so sredogorje, na zahodu ob Teju in Sadu. in trdo kuhanim jajcem, sodi v Tejo, Guadiana, Mondego, Douro in obvezni začetek obedovanja juha, Sado. Najvišji vrh Portugalske je ki jo uživajo tako pred kosilom kot Serra de Estrela, ki meri 1991 m. tudi pred večerjo. Denarna enota na Portugalskem je evro. Za to državo je pomemben uvoz nafte, strojev, avtomobilov, žit in žitnih izdelkov. Izvozni Kar se tiče »kofetkanja«, se Portugalci lahko kosajo s Slovenci, izdelki za to državo so: tekstilni izdelki, stroji, predivo, kemični saj je ponudba kave res izjemna, prav tako pa so tudi oni pravi kofetarji. izdelki, plutovina, ribji izdelki, les, vino, smole, olivno olje.

Kot ostale države ima tudi Portugalska svoje simbole, in sicer svojo državno himno in zastavo.

Tijana Janković, 6.

OSKAR IN NARAVA

Moja najljubša žival Moja najljubša žival je pes. Ima glavo, trup, štiri tačke, rep in uhlja. Poraščen je z dlako. Ima ostre zobe in dolg jezik. Zelo rad je pasje brikete. Všeč so mu tudi kosi za grizenje. Vsak dan potrebuje veliko gibanja, zato ga je potrebno peljati na sprehod. Pes je moja najljubša žival zato, ker je igriv in ima rad otroke. Želim si, da bi imela svojega psa. Ker živim v stanovanju, ga zaradi pomanjkanja prostora ne morem imeti. Če bi imela psa, bi mu bilo ime Kul. Ajla Hukanović, 1. a

Močvirski tulipan Močvirski tulipan imenujemo tudi močvirska logarica. Spada v družimo lilijevk. Ime je dobil po pegatki. Vzorec ima namreč podoben pegatkinemu perju. Je rdeče barve z belimi pikami. Cvet ima obliko zvona obrnjenega navzdol. Cvet ima šest cvetnih listov. Zelene liste ima dolge in ozke. Nekateri močvirski tulipani so lahko tudi bele barve. Včasih najdemo dva cvetova na enem steblu. Raste na močvirnatih travnikih, v okolici Ljubljane na Ljubljanskem barju. Nekatera mesta ga imajo narisanega v svojem grbu (Ig, Brezovica). Močvirski tulipan je strupen. Je zelo redek, zato je zaščiten. Ne smemo ga trgati in nabirati. Anja Silič, 1. a

JEZERO Jezero je živa stvar , ki jo opaziš sredi nečesa, ko ti s sončno svetlobo voda posije v očesa. Zapomni si, da Jezero je Jezero, ki ti ne škodi, ampak koristi, kjer lahko preživiš noč in jutri boš imel moč. Energija tvoja bo zaživela kot iz kakšnega stroja, zato se odloči, če bo pesem moja ali tvoja. Trajče Džinov, 8. b

OSKAR ŽURA ...

ŠOLSKI PLES Pa se je končno zgodilo. Naš težko pričakovan šolski ples. Z učitelji smo se pogovarjali, določili pravila in bili najbolj pridni učenci … Za tem pa smo svojim razredom lahko sporočili, da ples BO! Kakšno navdušenje! V petek na valentinovo smo se prvič popoldne prostovoljno in z navdušenjem vrnili v šolo. Jedilnica je bila že pripravljena in okrašena s srčki. Začela se je polniti in ko nas je bilo že kar nekaj zbranih, se je prižgala glasba. BUM BUM, in na sredo jedilnice se je zgrnila množica skakajočih učencev. Zabave je bilo še š prehitro konec. Ampak smo se vseeno navdušeni vrnili domov. Upamo, da se bo tak ples še ponovil in bomo spet o tem lahko še dolgo govorili po šolskih hodnikih. Eva Žukovec in Zala Jagodic, 9. a

Ples mi je bil všeč. Izbor glasbe je bil dober. Lahko bi bilo edino več »južne« glasbe. Učenec 9. razreda

Na plesu mi je bilo še kar všeč. Učenec 7. razreda.

Na plesu je bilo super, glasba mi je bila všeč. Lahko bi imeli še kakšnega, ki bi trajal malo dlje. Učenec 8. razreda

Še kar v redu. Lahko bi imeli še kakšnega. Učenka 9. razreda

Na šolskem plesu mi je bilo všeč, ker smo se s prijatelji zabavali. Tudi glasba mi je bila všeč. Lidija

Ples mi je bil všeč ampak je bil malo prekratek. Tjaša

Šolski ples mi je bil zelo všeč. Malo si se lahko sprostil od šole. Morda malo prekratek, drugače pa v redu.

Zelo je bilo dobro, dobra glasba ter veliko učencev. Delal sem salte. Zabavno je bilo pripravljati prostor. Mark

Tina

Ples je bil dober, vendar prekratek. Glasba ni bila ravno po mojem okusu, a je bilo vseeno v redu. Učenka 8. razreda

Intervju z Nino Žabjek, rokometašico RK KrIM

1. Pri katerih letih si začela z rokometom?

6. Kateri je tvoj najljubši klub?

Trenirati sem začela v prvem razredu osnovne šole. Od tega je sedaj 9 let.

Moj najljubši klub je Gyor.

2. Kdo te je navdušil za ta šport?

Že od nekdaj so me zanimali športi z žogo. Prvič pa sem se spoznala z rokometom, ko ga je igral starejši brat. 3. Vemo, da je rokomet grob šport, ki zahteva tudi poškodbe. Nam lahko zaupaš kaj o svojih.

Tudi poškodbe so del športna. Imela sem že veliko manjših, pred dvema letoma pa sem imela tudi operacijo na komolcu, zaradi česar nisem trenirala več kot pol leta. 4. Katero pozicijo igraš?

Igram srednjega zunanjega. 5. Želiš v prihodnosti še vedno tekmovati za RK Krim?

Seveda, to so moje sanje.

7. Kdo je tvoj vzornik/vzornica?

Moji vzornici sta Andrea Lekić in Andrea Penezić. 8. Te poleg rokometa zanima še kateri drugi šport?

Ne, mogoče malo odbojka. 9. Za tabo je odlična sezona, bi rada še posebej izpostavila kakšen uspeh?

Letošnja sezona je bila zame in mojo ekipo res uspešna, saj smo osvojile naslov državnih prvakinj, prvo mesto na turnirju v Beogradu in tudi Poreču. 10. Ali misliš po končani OŠ še nadaljevati z rokometom?

Vpisala sem se na športno gimnazijo Šiška v rokometni oddelek, tako da bom še naprej nadaljevala z rokometom. Z Nino se je za šolski časopis pogovarjala Lara Repar.

INTERVJU Z UČITELJEM MARKOM ANDLOVICEM 1. Iz katerega kraja ste doma?

9. Kaj vas je navdihnilo za umetnost?

Iz Vipave na Primorskem.

V osnovni šoli smo imeli zelo aktivni likovni krožek, kjer smo slikali, kiparili,risali, barvali … To me je navdihnilo za nadaljnje šolanje na oblikovni šoli, kjer smo se ukvarjali s fotografijo. Na fakulteti pa tudi z video umetnostjo, kar mi je bilo izjemno všeč.

2. Kakšno je bilo vaše otroštvo?

Živel sem v večji družini, radi smo hodili v šolo ter se ukvarjali s športom.

3. Kje ste se šolali?

V OŠ Draga Bajca, na Srednji oblikovni šoli Ljubljana, študiral pa sem na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani. 4. Ali ste kdaj šprical šolo?

Nikoli. Bilo bi me preveč sram. 5. Ali imate družino?

Da. Sem poročen in imam 3 hčere. 6. Kje živite sedaj?

10. Ali vas veseli delo z otoki?

Da. 11. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili otrok?

Želel sem si postati nogometaš in slikar.

Sedaj živim v ljubljani. 7. Ali imate hobije? Če da, katere?

Pohodništvo, vrtnarjenje, obnavljenje starega, branje knjig, kolesarjenje … 8. Zakaj ste ste se sploh odločili za poklic učitelja likovne vzgoje?

Imel sem več možnosti, a naključje me je pripeljalo na Oskarja.

Z g. Andlovicem se je pogovarjala Ana Kozlevčar iz 8. d.

MODNI TRENDI ZA POMLAD IN POLETJE 2013 Modne trendi za letošnjo sezono se med seboj zelo razlikujejo. Pri BARVAH zagotovo ne boste zgrešili z živahnimi in neonskimi barvami. Poleg teh pa so seveda tudi nepogrešljive črna, bela, bež in pastelne barve. Veliko znanih oseb pa letos obožuje rumeno in njene odtenke. Letos so moderni VZORCI na oblačilih. Ti so lahko rožasti, živalski, z debelimi črtami ali pa geometrijski vzorci različnih barv. To poletje zaznamuje udoben KROJ. Izberite ohlapne bele bluze ali pa obleke, ki spominjajo na japonsko kimono.

OBUTEV

Tudi pri obutvi so imeli modni oblikovalci veliko domišljije. Čevlji so zanimivih oblik z različnimi potiski, pri čemer pa prevladuje rožnata. Ponovno se vračajo čevlji z polno peto in debelim podplatom. OBLEKE IN KRILA

Pri krilih in oblekah je zaželen razporek na sprednjem delu. Dolžina pa je povsem različna. Obleke naj bodo preproste ali pa z raznimi volančki. HLAČE

Kroj hlač spominja na 60. leta in retro stil. Za ta stil pa so značilne hlače do gležnjev ali nad njimi. Prevladujejo ozke hlače iz različnih materialov z raznimi vzorci, predvsem črtast in rožast. JAKNE

Bel možat suknjič je gotovo prava izbira. Seveda pa tudi športna jeans jakna. Popularna materiala sta predvsem svila in čipke. Preden odidete v trgovino pa poglejte še v omaro. Morda najdete stara vintage oblačila, ki so modna tudi to sezono Lara Repar, 9. d

HOROSKOP OVEN

RAK

To poletje boš imel srečo v ljubezni, a vseeno ne odvrni vsakogar, ki se zanima zate. Velik problem znajo predstavljati starši, vendar če boš strpen, bo vaš odnos boljši. Veliko časa boš preživel s prijatelji in se noro zabaval.

S starši na morje: BEDNO! Ni res, saj nikoli ne veš, koga boš spoznal. Morda boš prav v tem »bednem« času spoznal nekoga, na kogar se boš navezal in z njim tudi ohranil stike. Vendar ne pozabi na ostale prijatelje.

PRIJATELJSTVO: LJUBEZEN:

LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

BIK

LEV

Veliko časa boš preživel s prijatelji, ki jih že dolgo poznaš in pa tudi nekaj z novimi. Spoznal boš osebo, v katero se boš hitro zaljubil, ter z njo imel dober odnos. Spomini, ki bodo ostali od letošnjega poletja, bodo neverjetni, zato izkoristi vsak dan za druženje in zabavo.

Tvoja pričakovanja se bodo uresničila, a ne takoj. Tudi sam boš moral narediti kaj za to. Doživel boš nekaj, kar bo spremenilo tvoje življenje: ljubezen, prijateljstvo ali morda kaj drugega.

PRIJATELJSTVO: LJUBEZEN:

DVOJČKA

LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

DEVICA

To poletje bo zate nekaj posebnega, saj boš spoznal, kako dobre prijatelje imaš in tudi v ljubezni ti ne bo šlo slabo. Vendar pazi, da ne pozabiš na stare prijatelje, s katerimi si se vedno zabaval in se imel dobro.

Morda se ti bo zdelo, da si nekdo resnično želi biti s tabo, a ne vzemi tega preveč resno, saj te lahko na koncu čaka le bolečina. Bodi vztrajen pri doseganju svojih ciljev, saj boš le z malo motivacije in vztrajnosti lahko dobil, kar boš želel. Dovolj se posveti svojim prijateljem, ki si smrtno želijo poletje preživeti s tabo.

LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

TEHTNICA

VODNAR

Užival boš v poletju brez skrbi in problemov. Kljub temu te lahko kakšna novica preseneti, vendar se bo na koncu vse uredilo. Čeprav boš brez problemov in skrbi, ne pozabi na težave, s katerimi si se soočal prej, ker lahko pustijo posledice.

Kot veš iz lastnih izkušenj, bo poletje hitro minilo. Zato ga preživi s prijatelji in tako boš spoznal, kako krasne prijatelje imaš. Ne pozabi, da ko bo poletja konec, prijateljstva ne bo, zato poskusi čim bolj obdržati stike z osebami, ki jih imaš rad.

LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

ŠKORPIJON Ne poskušaj ugoditi vsem, ki od tebe to zahtevajo. Živiš svoje življenje, zato boš moral gledati tudi nase in svoje želje. To upoštevaj tudi pri svoji simpatiji in prijateljih, saj te lahko zlahka preslepijo. LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

STRELEC To poletje ti je usojeno, da boš srečno zaljubljen. Kljub prepirom in težavam se ne vdaj, ker boš kasneje spoznal, da je bilo vredno. Morda boš zaradi ljubezni manj časa posvetil prijateljem in družini, a ne skrbi, ker boste kmalu našli pot nazaj. LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

KOZOROG Letos poskušaj za spremembo početi več različnih reči vsak dan, namesto da ves čas ponavljaš isto rutino. Možnosti za to, kar bi počel, je neskončno. S prijatelji bo tvoj odnos dober, v ljubezni pa se ti ne obeta nič posebnega. LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

RIBI Sam si odgovoren za to, kakšno poletje boš preživel. Z nekaj truda lahko prepričaš starše v to, da ti lahko zaupajo in tako ti bodo morda pustili ostati zunaj dlje časa. Poskušaj premagati sramežljivost v sebi in si tako zagotovi boljše poletje. LJUBEZEN: PRIJATELJSTVO:

Pia Lara Garafol

Laura Smole Nina Karner Manca Medved Manca Gjura Godec

Patrik Hlebanja Lara Repar Vanja Medar Mitja Polak Bronja Vencelj Merc Jaka Jan Cukrov Nik Novak Mateo Kalem

Mark Fortuna

Manca Opara Vid Terzer Zala Jagodic

8.b 8.b 8.d 8.a 8.a 8.b 8.c 8.c 8.d 8.d 8.c 8.b 9.a 9.d 9.a 9.d 9.b 9.b 9.d 9.d 9.b 9.d 9.d 9.a 9.c 9.a 9.c 9.d 9.c 9.a 9.d 9.c 9.b 9.b 9.b 9.b 9.d 9.a 6.c 6.c 6. b 6.c 6.c

x x x x

reg. tekm. v angl. reg. tekm. v angl.

x x

reg. tekm. v angl.

t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike

x x x x

x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x

Vito Drolec Anja Tomazin Ana Podobnik Nina Plot Meta Pirc Peter Berkopec Manca Gjura Godec Kaja Kosi Nina Karner Danaja Valant Bronja Vencelj Merc Tinkara Kreft Manca Opara Lara Repar Marisa Sclamberger Gal Terzer Mark Kosina

Maja Leva Nika Pavlina Cirman Mojca Berkopec Nejc Pirc Anja Tomazin Ana Lilik Meta Pirc Vito Drolec

Ana Podobnik Ian Spiller Maks Jan Mirnik

Manca Gjura Godec Peter Berkopec

Danaja Valant

Bronja Vencelj Merc Tinkara Kreft Manca Opara Mitja Polak Vid Trezer Vanja Medar

Jakob Skubic

7.b 7.d 7.c 7.c 7.c 7.c 8.b 8.b 8.c 8.a 8.b 8.a 8.b 8.c 8.c 9.b 9.d 9.c 9.c 9.b 9.d 6.c 6.a 6.a 6.d 6.b 6.d 6.d 6.c 6.d 6.b 6.b 6.c 6.b 6.c 7.d 7.d 7.c 7.b 7.c 7.b 7.c 7.d 7.c 7.b 7. 7.d 8.b 8.b 8.c 8.b 8.b 8.a 8.b 8.b 8.c 8.c 8.c 8.a 8.d 9.c 9.b 9.a 9.b 9.d 9.b 9.d 9.b 9.d 9.c 9.c 9.d

t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike t. v znanju logike

8.b

tehnikov

8.b

tehnikov

9.a

tehnikov Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje

7. a Meta Pirc

7. c 7. b

Anja Tomazin

7. d

x x x x x x x x

x x x x x

x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x

Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Simon Kravanja Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc Andreja Verbinc

Vida Frelih

Matic Zorn

7. d 7. c

Petra Fekonja

7. b

Mark Kosina

6. d 6. c 6. b

Manca Gosenca

6. c 6. d 6. c

Maja Leva

6. d

Gal Terzer Bronja Vencelj Merc

6. a 9. b 9. c 9. c

Nina Karner

8. c

Martin Ciringer

8. d

Manca Gjura Godec

8. c 8. b 8. d

Peter Berkopec

8. b

Pia Lara Garafol

8. b 9. a

Patrik Hlebanja

9. a 9. c

Tinkara Kreft

9. d 9. b 9. a 8. b 8. a

Bronja Vencelj Merc

9. b 9. c 6.d

Bronja Vencelj Merc Mitja Polak Vid Terzer Peter Berkopec Laura Smole Nina Karner

8.a 9.b 8.a 8.b 9.d 8.b 9.d 8.b 8.c 8.b 8.c

Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje Cankarjevo priznanaje geografsko tekm. geografsko tekm. geografsko tekm. Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje Tekmovanje za Stefanovo priznanje

Vida Frelih

x x x x

Vida Frelih

x x x x x x x x x x x x x x

tekmovanje Kaj

x 3.mesto na tekmovanju

tekmovanje Kaj Raziskov. naloga Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov.

x x

1. mesto ekipno x x x x x x x x x

Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas

9.c 8.b 8.a 8.b 9.b Tinkara Kreft

9.d

Lara Repar

9.d

Bernk Luka Izabela Carl Urbanija Jon Terbec Krajnik Ana Lilik

8 in 9 r 9.b 9.b 9.a 9.d 8.a 9.b 7.a 7.a 7.b 7.b 7.d 6.b 8.a 8.b 8.c

Pia Lara Garafol

8.b 8.d

Manca Medved

8.d 9.c 9.c

Bronja Vencelj Merc

9.b 9.c 9.c

Bronja Vencelj Merc

9.b

Vid Terzer

9.d 9.c 9.b

Manca Medved

8.d

Peter Berkopec

8.b 9.c

Nina Karner

8.c

Manca Gjura Godec

8.c 8.b

Patricija Sadar

8.b 8.b 8.c 8.a 8.b 8.d

Danaja Valant

8.c

Peter Berkopec

8.b

Pia Lara Garafol

8.b

Isa Dostal

8.c

Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. Zgodovin.tekmov. tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni 4 mesto na regijskem tekmovanju krogla

300m daljina

vortex Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Cankarjevo priznanje Proteusovo priznanje Proteusovo priznanje Proteusovo priznanje Proteusovo priznanje Proteusovo priznanje Proteusovo priznanje Proteusovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje

x x x x

x,x

x,x x x

x x x x x x x x

x x x

x x x x x x

x x

x x x x x x x x x x x x x x x x x x x

Barbara Klembas Barbara Klembas Barbara Klembas

8.b 8.b 9.c Bronja Vencelj Merc

9.b 9.c 9.b 9.a 9.b 9.b

Vid Terzer

9.d 9.a

Patrik Hlebanja

9.a 9.d 9.b

Tinkara Kreft

9.d

Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje Preglovo priznanje

x x x x x x x x x x x x x x x

OŠ Oskarja Kovačiča Ob dolenjski železnici 48 1000 Ljubljana