044 marfiev zakon by Perovski Lambe

Artur Bloh MARFIEV ZAKON

Marfiev Zakon

Marfiev Zakon, Artur Bloh TEMPLUM, 1995 / Redizajn 2011 Naslov na originalot: Arthur Bloch, Murphy's Low, Book two - More reasons why things go wrong! Izbor i prevod: G. N. Om Grafi~ko ureduvawe: KOMA Izdava~: KOMA / TEMPLUM Ilustracija na koricata: VĂ&#x2030;RONIQUE JOFFRE

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija: VĂ&#x2030;RONIQUE

okno.mk

JOFFRE 3

Marfiev Zakon

okno.mk

Marfiev Zakon UVOD Postoeweto na edna mo{ne ra{irena, no prethodno nedokumenti rana teorija, nare~ena marfologija, obelodenoto e vo oktomvri 1977 godina so neo~ekuvanata popularnost na na{eto prvo izdanie pod ime "Marfieviot zakon i drugi pri~ini rabotite da odat naopaku". Od toga{, stotici prikrieni marfologisti se osmelija da ja objavat svojata poddr{ka na osnovnite principi i da go dadat svojot skromen pridones, iako mestoto na marfologijata vo istorijata na filoz ofskite dvièwa be{e s$ drugo samo ne bezbedno, poradi bu~noto dejstvuvawe na protivni~kite tabori, konkurentskite teorii i av toritetnite ismejuva~i. Malku lu|e mu stavile zabele{ka na Marfieviot zakon vo smisla deka toj e antiteza na na{eto prifateno veruvawe vo vrednosta na pozi tivnite mislewa. Moeto ~uvstvo e deka sekoja namera MARFIEVIOT ZAKON da se poistoveti so pesimizmot i negativnosta najblago re~eno e kusogledost, a vo najlo{ slu~aj simptom na dlaboko vsadena zabluda. Poradi toa nas marfologistite ne treba da n$ nabquduvaat vrz os nova na na{ata polo`ba na skalata optimizam/pesimizam. Nasproti prvite vpe~atoci, samite zakoni ne davaat nitu preduslovi za takvo ne{to. Klu~ot za nivnata transcendentna filozofska priroda se krie vo idejata ne{to da "trgne naopaku", dodeka verbalnata struktura ne treba da se tolkuva kako sugestija deka "pravilnoto" i "ona naopa~ki" se objektivnata stvarnost, a ne subjektivni sostojbi. Stojali{teto na vistinskiot marfologist najdobro e izrazeno so glavnata zapletkancija: "Optimistot veruva deka ìveeme vo najd ob riot od site mo`ni sve tovi. Pesimistot se pla{i deka toa e vistina". Vo prethodnata kniga, vo eden nastap na zborlestost, edno poglavje narekov "Primeneta marfologija". Od toga{ neprekinato me optovaru va{e mislata deka sum zgre{il i deka pod toa treba{e da se podraz bira ne{to na koe pove}e bi mu odgovaralo imeto "Marfologija na sekojdnevniot ìvot", ili, ako sakate, "Situaciona marfologija". Iako okno.mk

Marfiev Zakon

razlikata moè da izgleda bezn a~ajna, taa e zasnovana na dlabokoto sfa}awe deka marfisti~kata grupa od zakoni, po svojata su{tinska priroda ne e primenliva vo niedna prakti~na smisla. Toa zna~i deka, ako zakonite se obidete da gi koristite vrz osnova na preth odnite sogleduvawa za nivnoto dejstvuvawe, tie ednostavno ve}e ne vaàt. Ne e moèn ednostaven prikaz na ova. Bi moèle, da re~eme, so prom enata na soobra}ajnata lenta, koga taa vo koja se nao|ate se dviì bavno, da proverite dali novata lenta zna~itelno usporuva koga } e preminete vo nea. Sli~no, bi moèle da se obidete da ja izmiete svojata kola so namera da predizvikate do`d. Za nesre}a, faktot deka toa go pravite vo eksperimentalni celi (a ne poradi vistinska instinktivna èlba da postignete eden poseben efekt), }e ufrli klin vo inaku sloènata marfolo{ka ma{inerija. Xeri Silverman, napredniot marfologist od Berkli, ~ija sposob nost za sfa}awe na situacijata e daleku pred vremeto vo koe ìvee, slu~ajov go objasnil najkuso: "Ako i Marfieviot zakon moè da trgne naopaku, }e trgne naopaku". Za da ja stavime marfologijata vo nejziniot po{irok op{testven kontekst, fino moème najgolemiot broj zakoni da go podelime vo dve grupi: a) Zakoni na dràvnite, delovnite i drugite interesovni ~ove~ki grupacii, i b) Zakoni na prirodata. Zakonite vo ovaa kniga vo osnova se razlik uvaat od slu`benite proklamacii, pravnite restrikcii i od ostanatite "~ove~ki zakoni" - i toa najmnogu po toa {to ama ba{ nikoj ni{to ne dobiva ako gi propi{uva zakonite od Marfi-sortata (so isklu~ok na uporniot av tor na knigava). Na{ite zakoni se pove}e srodni na onie prirodni zakoni na koi nau~nicite i ostanatite korisnici na alatite, potro{uva~ite na fondov ite i sli~ni ispraveni dvono{ci, obi~no stavaat zamerki. 6

okno.mk

Marfiev Zakon

Navistina, tie go pretstavuvaat neuspeh ot na nau~nata metoda za ob jasnuvawe na svetot na ~ove~koto iskustvo. Glavnata razlika pome|u zakoni te na marfol ogijata i onie na "vistinskata" nauka, kako {to rekovme porano, e vo nivnata relativna primenl ivost. Ova moè da se izrazi i so pomo{ na mo`nosta za predviduvawe, koja vo Marfieviot slu~aj e bezvredna. Prirodnite zakoni, onie {to gi upravuvaat fizi~kite pri~ini i {to gi uslovuvaat pojavite, se korisni za predviduvawe na rezultatite na fizi~kite interakcii, {to zna~i deka go zasluùvaat i op{testvenoto vnimanie. Neprirodnite zakoni, me|u koi Marfievite pretstavuvaat edna gen eralizirana verzija, se zanimavaat so namerata i celta, so faktori koi po priroda ne se fizi~ki. Spored toa, na drugo mesto treba da go barame zna~eweto na ovie zakoni za op{testvoto, a ne vo nivnata precizna predvidlivost. I kade toga{ da gledame, koga predviduvaweto }e n$ zafrkne, ako ne vo minatoto. "Docnoto razbirawe", n$ potsetuva Praviloto na Fagin, "e egzaktna nauka". I da àlime ({to ne{to ne sme napravile) i da se kaeme (zatoa {to ne{to sme napravile), vo dvata slu~ai nie za moment }e se smeeme koga ne{tata }e trgnat naopaku, tokmu zatoa {to smeata e pova`na od tie ne{ta. I tokmu zatoa - a moèbi i poradi drugi ne{ta - moème da mu bideme blagodarni na Marfieviot zakon. No, za da ne staneme premnogu samouvereni i samoz adovolni vo svojata sigurnost, da ne gi razbirame ne{tata crno-beli ("nema problemi", ili "prop ast"), dozvolete mi da potsetam na ovoj Meta-zakon: Dokolku nekolku raboti {to moèle da trgnat naopaku toa ne go napravile, za niv bi bilo mnogu podobro da trgnale naopaku.

okno.mk

Marfiev Zakon

Od prvoto izdanie Dali nekoga{ telefonot vi zayvonil vo momentot koga ste sednale na klozetskata daska? Dali bilo koga avtobusot {to ste go ~ekale se po足 javil vo momentot koga ste ja pripaluvale cigarata? Dali se slu~ilo onoj den koga ste go izmile avtomobilot da po~ne da pa|a do`d, odnos足 no dali prestanalo da vrne {tom ste kupile ~ador? Moèbi toga{ ste po~uvstvuvale deka ne{to se slu~uva, deka na dofat vi e nekakov univerzalen princip, koj samo ~eka da go imenuvate. Ili moèbi, otkako ste slu{nale za Marfieviot zakon, Peterovoto na~elo ili za Zakonot na selektivna gravitacija, ste posakale da privikate nekoj od niv, no vo istiot ~as ste zaboravile kako toj to~no glasi. Ovde, vo forma na mala kniga, se nao|a edna kompilacija od umot i mudrosta na na{ite prekrasno ludi tehnolozi, birokrati, humanisti i antiop{testveni nabquduva~i, priredena i pretstavena so cel site nam da ni donese malku karmi~ko olesnuvawe. "Nie sme od krivata strana na tapiserijata", re~e tatkoto Braun, pro~ueniot sve{tenik-detektiv na êsterton. Navistina sme. Nekolku kon~iwa, ponekoja slu~ajna ni{ka, toa e s$ {to gledame od golemoto nebesko remek-delo koe go istkal najrastro{niot od site tkaja~i. Mal broj na hrabri poedinci se osmelil da ja istraùva drugata strana na tapiserijata, predizvikuvaj}i go, vo svoeto tragawe po vistinata, gnevot na ûvarot na Karpata. Na tie poedinci im e posvetena ovaa kniga.

okno.mk

Marfiev Zakon

okno.mk

Ilustracija: VĂ&#x2030;RONIQUE9 JOFFRE

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA 10

okno.mk

Marfiev Zakon MARFIEV ZAKON Dokolku ne{to mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku.

REZIMETO NA [NATERLI ZA POSLEDICITE Dokolku ne{to ne mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku.

PARADOKSOT NA SILVERMAN Dokolku i Marfieviot zakon mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku.

PRO[IRENIOT MARFIEV ZAKON Dokolku cela niza nastani mo`at da trgnat naopaku, }e trgnat naopaku po najlo{iot mo`en redosled.

FARSNDIKOVATA POSLEDICA NA PETTATA POUKA Bidej}i rabotite trgnale od lo{o na polo{o, procesot samiot }e si se povtoruva.

GATUSOVOTO PRO[IRUVAWE NA MARFIEVIOT ZAKON Ni{to ne e tolku lo{o da ne mo`e da stane u{te polo{o.

ZAKONOT NA LIN^ Koga }e zagusti site bi kidale.

ZAKONOT NA OBELODENUVAWETO Kolku pove}e krie{ - pove}e se gleda.

LANGSAMOVITE ZAKONI 1. S$ zavisi. 2. Ni{to ne e zasekoga{. 3. S$ e ponekoga{. okno.mk

Marfiev Zakon ZAKONOT NA HALRUNG Koj ~eka, nema da do~eka.

Pro{iruvaweto na [avelson: ... koj }e stori, pravi {teta.

Dodatokot na Grelb: Ako bilo lo{o, }e se povtori.

GROSMANOVOTO POGRE[NO CITIRAWE NA H. L. MENKEN Slo`enite problemi imaat prosti, lesno razbirlivi, neto~ni odgovori.

PROPISOT NA DU[ARME [ansata sekoga{ se pojavuva vo najnepovolniot moment.

ZAKONOT NA FLUGE Koga }e ti pritreba da "~ukne{ vo drvo", sfa}a{ deka svetot e napraven od aluminium i plastika.

ZAKONOT NA IMBESI ZA ODR@UVAWE NA NE^ISTOTIJATA Za ne{to da stane ~isto, ne{to drugo mora da se izvalka.

Pro{iruvaweto na Friman: ... no, s$ mo`e da se izvalka i pak ni{to da ne stane ~isto.

PRVIOT POSTULAT NA IZO-MARFIZMOT* Ne{tata koi ne li~at na ni{to drugo ednakvi se me|usebno.

ZAKONOT NA MARIJANA S ekoga{ mo`e{ da go najde{ ona {to ne go bara{.

okno.mk

Marfiev Zakon PRAVILOTO NA RUNE Ako ti e seedno kade si, toga{ ne si se zagubil.

KOIT-MARFIEVIOT ZAKON ZA SILATA NA NEGATIVNIOT PRISTAP Nevozmo`no e optimistot da bide prijatno iznenaden.

PROPISOT NA FERGUSON Krizata nastapuva duri toga{ koga ne mo`e{ da ka`e{: "da ja zaboravime celava rabota".

NEPRIMENLIVIOT ZAKON So perewe na kolata ne mo`e{ da privika{ do`d.

GLAVNATA ZAPLETKANCIJA Optimistot veruva deka `iveeme vo najdobriot od site mo`ni svetovi. Pesimistot se pla{i deka toa e vistina.

MARFIEVA FILOZOFIJA Sme{kaj se... Utre }e bide polo{o.

MARFIEVA KONSTANTA Materijata }e bide o{tetena pravo proporcionalno so svojata vrednost.

ZIMURGIEVIOT SEDMI ISKLU^OK OD MARFIEVIOT ZAKON Koga vrne, toga{ istura.

BOLINGOV POSTULAT Ako se ~uvstvuva{ dobro, ne gri`i se. ]e ti pomine.

okno.mk

Marfiev Zakon FINGELOV PRV ZAKON Verojatnosta ne{to da se slu~i e vo obratna proporcionalnost so po`elnosta na istoto.

GINSBERGOVATA TEOREMA 1. Ne moè{ da pobedi{. 2. Ne moè{ da izvle~e{ nere{eno. 3. Ne moè{ duri ni da ja prekine{ igrata.

FILIMANOV KOMENTAR ZA GINSBERGOVATA TEOREMA S ekoja golema filozofija {to se obiduva ìvotot da izgleda smislen, se temeli na negacija na nekoj del na Ginsbergovata teorema. To est: 1. Kapitalizmot se temeli na pretpostavkata deka moè{ da pobedi{. 2. Socijalizmot se temeli na pretpostavkata deka moè{ da izvle~e{ nere{eno. 3. Misticizmot se temeli na pretpostavkata deka moè{ da ja prekine{ igrata.

ERMANOV KOMENTAR 1. Rabotite }e otidat kon polo{o pred da trgnat kon podobro. 2. A koj veli deka ne{tata }e trgnat kon podobro?

PUDEROV ZAKON S$ {to po~nuva dobro, zavr{uva lo{o. S$ {to po~nuva lo{o, zavr{uva u{te polo{o.

ZAKONOT NA [TURGE 90% od s$ e srawe. 14

okno.mk

Marfiev Zakon NEISKA@LIVIOT ZAKON [tom ne{to spomne{... ... ako e dobro, is~eznuva. ... ako e lo{o, se slu~uva.

NERECIPRO^NI ZAKONI NA O^EKUVAWE Negativnite o~ekuvawa davaat negativni rezultati. Pozitivnite o~ekuvawa davaat negativni rezultati.

MARFIEV ZAKON ZA VLADATA Ako ne{to mo`e da trgne naopaku, }e trgne tri pati pove}e naopaku.

GULTIERIEV ZAKON ZA INERCIJA Kade {to postoi `elba, postoi i otpor.

FANESTOKOVO PRAVILO ZA NEUSPEH Ako ne uspee{ od prva, uni{ti ja seta evidencija deka si se obidel.

ZIMURGIEV ZAKON ZA DINAMIKA NA EVOLUTIVNI SISTEMI Koga edna{ }e otvori{ konzerva so crvi, edinstven na~in povtorno da gi nabutka{ e da zeme{ pogolema konzerva.

KESEROV KOMENTAR NA ZIMURGI Nikoga{ ne otvoraj konzerva so crvi osven ako ne planira{ da odi{ vo ribolov.

LUDEOV ZAKON ZA DUALITET Od dve mo`ni slu~ki }e se slu~i samo nepo`elnata.

okno.mk

Marfiev Zakon ZAPAZUVAWE NA ME VEST Da se gre{i e ~ove~ki, no ~uvstvoto e bo`estveno.

TINEOV ZAKON Prirodata se gnasi od lu|eto.

LAKLANDOVI ZAKONI 1. Ne bidi prv. 2. Ne bidi posleden. 3. Ne se javuvaj dobrovolno.

KENOV ZAKON Tro{kata go bara najbliskoto oko.

[OPENHAUEROV ZAKON ZA ENTROPIJA Ako nalie{ ~a{a vino vo bure ocet, }e dobie{ ocet. Ako nalie{ ~a{a ocet vo bure vino, }e dobie{ ocet.

ALENOV ZAKON S ekoga{ e polesno vo ne{to da se zaglavi{, otkolku od toa da se izmolkne{.

^ETVRTI FROTINGAMOV ZAKON Itnosta e obratno proporcionalna na va`nosta.

JUNGOV ZAKON ZA PODVI@NOST NA NE@IVA MATERIJA Site predmeti se pomrdnuvaat barem tolku da ti se najdat na patot.

SMITOV ZAKON Nieden vistinski problem nema re{enie.

okno.mk

Marfiev Zakon HOREOV ZAKON ZA KRUPNI PROBLEMI Vo sekoj krupen problem se nao|a pomal problem koj se bori da izleze nadvor.

[AINKEROVA KONVERZIJA NA HOREOVIOT ZAKON Vo sekoj mal problem postoi eden pogolem koj se bori da izleze nadvor.

ZAKON NA GOLEMIOT AL Dobro re{enie mo`e da se primeni skoro na sekoj problem.

BARU^OVA ZABELE[KA Koga nekoj problem }e is~ezne ostanuvaat lu|eto koi go re{avaat.

VALDROPOV PRINCIP Liceto koe go re{ava tvojot problem e sekoga{ otsutno.

SIJEV ZAKON Nikoga{ ni{to ne odi po plan.

RUKERTOV ZAKON Ni{to ne e tolku malo za da ne mo`e da se napumpa.

VAN HARPENOV ZAKON Re{enieto na problemot se sostoi vo nao|aweto na onie koi }e go re{at.

HOLTENOV PROPOVED Navistina si siguren samo koga si siguren deka ne si vo pravo.

SAVAREJDOV ZAKON Glavna pri~ina za problemite se re{enijata. okno.mk

Marfiev Zakon RIÂRDOVITE DOPOLNITELNI PRAVILA ZA SOPSTVENOST 1. ûva{ li ne{to dovolno dolgo, moè{ da go frli{. 2. Frli{ li bilo {to, }e ti zatreba {tom ve}e ne ti bide pri raka.

LUISOV ZAKON Kolku i dolgo ili naporno ne{to da si baral po du}anite, otkako toa }e go kupi{, toa istoto }e se pojavi poevtino na nekoja rasproda`ba.

AVIONSKI ZAKON Koga avionot vo koj sedi{ docni, avionot vo koj saka{ da presedne{ poletuva na vreme.

PO[TENSKI ZAKONI 1. Qubovnite pisma, delovnite dogovori i parite {to ti gi dol`at sekoga{ doa|aat so tri nedeli zadocnuvawe. 2. Bezna~ajnata po{ta stignuva istiot den koga e pratena.

HOVDENOV ZAKON ]e se seti{ da go pu{ti{ pismoto duri toga{ koga vo blizina nema da ima po{tensko sanda~e.

PRV ZAKON NA VELOSIPEDIZMOT Kade i da vozi{, toa e ugore i protiv vetrot.

PRV ZAKON NA BRIXOT S ekoga{ e partnerot toj koj gre{i.

PRAVILO NA MA^JA FRUSTRACIJA Koga tvojata ma~ka }e ti zaspie vo skutot deluvaj}i krajno zadovolna i vredna qubov, odedna{ }e mora{ da trgne{ do klozetot. 18

okno.mk

Marfiev Zakon ETOREOVOTO ZAPAZUVAWE Drugata redica se dvi`i pobrzo.

KITMANOV ZAKON Najlo{oto |ubre nastojuva od TV ekranot da go potisne obi~noto |ubre.

SIGSTADOV ZAKON Dodeka dojde{ na red pravilata }e se smenat.

VAGNEROV ZAKON ZA SPORTSKI REPORTA@I Koga kamerata vo krupen plan dr`i sportist od ma{ki rod toj ili se ~e{a ili se ~epka ili pluka.

ZAKON ZA VE@BAWE Teoriskite taktiki ne uspevaat vo praksa. Prakti~nite taktiki ne uspevaat na utakmica.

EDSOV ZAKON ZA RADIOLOGIJA Kolku e poladna plo~ata na rentgen aparatot, tolku pogolem del od teloto treba da prilepi{ vrz nea.

KROSBIJEV ZAKON Kolku e lo{ mjuziklot mo`e da se oceni vrz osnova na toa kolku pati horot }e vikne "ura".

BIRNEOV ZAKON ZA BETONIRAWE Koga dovolno }e go navla`ni{ sve`iot beton, }e zavrne.

FULTONOV ZAKON ZA GRAVITACIJA Pove}e {teta pravi{ obiduvaj}i se da fati{ kr{liva rabota koja pa|a, otkolku da ja pu{ti{ da padne.

okno.mk

Marfiev Zakon VILEROV ZAKON ZA MODERNO STOEWE VO RED 1. Koga ~eka{ vo dolg red onie zad tebe uspevaat da se ufrlat vo novoformiran kus red. 2. Ako na sekunda izleze{ od kratok red, toj stanuva dolg. 3. Kus red von zgradata e dolg red vo zgradata. 4. Ako stoi{ na edno mesto dovolno dolgo, formira{ red.

ZAPOV ZAKON Postojat dve ne{ta na zemjata koi se univerzalni: vodorod i glupost.

DIKSTRAOV ZAKON S ekoj e ~udak za nekogo.

MAERSOV ZAKON Kaj op{testvenite problemi, ona {to e najte{ko da se napravi, naj~esto e ona {to treba da se napravi.

ZAKON NA FAMILIJATA KENT Nikoga{ ne gi menuvaj planovite zaradi vremenskata prognoza.

ELIEV ZAKON Oble~i go vistinskiot kostim i ulogata sama }e se igra.

PRVO PRAVILO NA GLUMATA Bilo {to da se slu~i prepravaj se deka e namerno.

ZAKON ZA DOA\AWE Koj `ivee najblisku doa|a posleden.

okno.mk

Marfiev Zakon ZADARAOV ZAKON ZA BIOMEHANIKA Ja~inata na ~e{aweto e obratno proporcionalna na mo`nosta da go dofati{ mestoto koe te ~e{a.

VOLTEROV ZAKON Ni{to ne zaslu`uva tolku po~ituvawe kako starite grevovi.

okno.mk

Marfiev Zakon

SITUACIONA MARFOLOGIJA 22

okno.mk

Marfiev Zakon ZAKONOT NA VITEN Koga i da gi potse~e{ noktite, }e ti pritrebaat eden ~as podocna.

ZAKONITE NA SVE[TENIKOT ^I^ESTER 1. Ako vremeto e mo{ne lo{o, brojot na prisutnite vo crkvata opa|a. 2. Ako vremeto e mo{ne ubavo, brojot na prisutnite vo crkvata opa|a. 3. Koga nema dovolno crkovni bro{uri, prisustvoto gi nadminu va site o~ekuvawa.

ZAKONOT NA HA^ISON Situacijata koja bara isklu~itelna koncentriranost sekoga{ se slu~uva vo haoti~en ambijent.

FULEROVIOT ZAKON ZA NOVINARSTVO Kolku podaleku od nas se slu~ila katastrofata, potreben e pogo lem broj mrtvi toa da stane vest na denot.

ZAKONOT ZA PISMO Najdobriot na~in da se seti{ {to u{te si sakal da napi{e{ e da go zape~ati{ pismoto.

FOTOGRAFSKI ZAKONI 1. [ansata za najdobra snimka se uka`uva neposredno po potro{uvaweto na filmot. 2. Ostanatite najdobri snimki obi~no se napraveni niz kapakot na objektivot. 3. Preostanatite najdobri snimki }e bidat uni{teni koga nekoj neo~ekuvano }e ja otvori vratata na temnata komora.

ZAKONOT NA ROXERS [tom stjuardesata }e go poslu`i kafeto, avionot preminuva vo nemiren let.

Dejvisonovoto objasnuvawe na Roxersoviot zakon: Poslu`uvaweto na kafe vo avion predizvikuva nemiren let.

OSNOVNIOT PRINCIP ZA BAGA@ Pokraj koja i traka da stoi{ tvojot baga` se pojavuva na drugata. okno.mk

Marfiev Zakon

HIERARHOLOGIJA I SOSTANKOLOGIJA 24

okno.mk

Marfiev Zakon

BIROKRATSKATA HIPOTEZA NA MOLISON Dokolku edna ideja uspee da ja pre`ivee birokratskata proverka i se sprovede, toa zna~i deka ne zaslu`uvala realizacija.

BAHMANOVATA TEOREMA ZA NEIZBE@NOSTA Kolku e pogolem tro{okot za realizacija na planot, tolku se pomali {ansite za otka`uvawe - duri i koga s$ }e stane besmis leno.

Pouka: Kolku e povisok rangot na lu|eto {to stojat zad planot, tolku se namaluvaat {ansite za otka`uvawe.

ZAKONOT NA KONVEJ Vo sekoja organizacija sekoga{ postoi li~nost koja znae {to se slu~uva. Taa li~nost mora da se otpu{ti.

OSNOVNIOT PRINCIP NA SOCIO-EKONOMIJATA Vo hierarhiskiot sistem nivoto na platata se menuva obratno proporcionalno so neprijatnosta i te`inata na rabotite.

DREOVIOT ZAKON NA PROFESIONALNATA PRAKSA Onoj {to pla}a najmalku, najmnogu prigovara.

ZAKONOT NA DINGL Koga nekoj ne{to }e ispu{ti, toa nikoj nema da go podigne, no zatoa sekoj }e go {utne.

okno.mk

Marfiev Zakon

LUPO[ÂINSKIEVIOT PRINCIP ZA BRZAWE I ÊKAWE Ako porani{, }e bide otkaàno. Ako dade{ s$ od sebe i stigne{ na vreme, }e mora{ da ~eka{. Ako zadocni{, sosem si zadocnil.

VTOR JUNGOV ZAKON I budala mo`e da ka`e ne{to pametno.

Pouka: Ako ponekoga{ ka`e ne{to pametno ne zna~i deka ne e budala.

AJGNEROVA AKSIOMA Bez ogled kolku dobro ja zavr{i{ rabotata, {efot }e bara da gi koregira{ rezultatite.

KIMOVO PRAVILO ZA KOMISII Ako se zagubi cel den da se dotera edna re~enica, nekoj }e predlo`i da se isfrli celiot paragraf.

EDINAESETTA ZAPOVED Nikoga{ ne bidi vo komisija.

KENEDIEV KOMENTAR ZA KOMISII Komisija - toa se dvanaeset lu|e koi ja izvr{uvaat rabotata na eden.

SVINIEV ZAKON Dol`inata na izve{tajot za napreduvaweto na proektot e obratno proporcionalna so veli~inata na napreduvaweto.

okno.mk

Marfiev Zakon

TRET ZAKON NA SOSTANODINAMIKA Onoj koj najmnogu se sprotivstavuva na postoewe na komisija, se izbira za pretsedava~.

^ETVRTIOT ZAKON NA HEHT Nema podobar moment od sega{niov za da go odlo`i{ ona {to ne saka{ da go raboti{.

PRAVILOTO ZA PRECIZNOST NA REJ Meri so mikrometar. Obele`i so kreda. S e~i so sekira.

okno.mk

Marfiev Zakon

RABOTNI^KA I KANCELARISKA MARFOLOGIJA 28

okno.mk

Marfiev Zakon PRVIOT ZAKON ZA POPRAVAWE Ne mo`e{ da go poprava{ ona {to ne e rasipano.

VTORIOT ZAKON NA JARUK Ako e poevtino da se kupi nova ma{ina, organizacijata }e in sistira da se popravi starata.

Posledica: Ako e poevtino da se popravi stariot, organizacijata }e in sistira da se kupi najnoviot model.

DILEMATA NA DEVRIS Ako ednovremeno pritisne{ dve tipki na ma{inata za pi{uvawe, }e se ot~uka bukvata {to ne si ja sakal.

LANEGAJEROVA ZABELE[KA Polesno e da se postavuvaat glupavi pra{awa otkolku da se ispravaat glupavi gre{ki.

BOGOVI^EV ZAKON Koj se dvoumi verojatno e vo pravo.

STRANOV ZAKON Koga seto drugo }e otka`e, probaj ja {efovata sugestija.

BRINTHALOV ZAKON Ako dobie{ dva kontradiktorni nalozi, izvr{i gi dvata.

[APIROV ZAKON ZA NAGRADUVAWE Koj najmalku raboti najdobro e nagraden.

okno.mk

Marfiev Zakon TILISOV ORGANIZACIONEN PRINCIP Ako ne{to suredi{, znae{ kade e, no nikoga{ nema da ti treba. Ako ne go suredi{, }e ti treba, no nikoga{ ne }e znae{ kade e.

OVENOV ZAKON ZA SEKRETARKI [tom sedne{ da se napie{ kafe, {efot }e pobara da napravi{ ne{to {to trae tokmu tolku da se oladi kafeto.

SANDILANDOV ZAKON Nenadejno dobienoto slobodno vreme sekoga{ zaludno se gubi.

SKOTOV ZAKON ZA BIZNIS Nikoga{ ne minuvaj niz hodnikot na upravnata zgrada bez list hartija vo raka.

HARBUROV ZAKON Kraen rok e edna nedela po planiraniot kraen rok.

PRV EDIEV ZAKON ZA BIZNIS Nikoga{ ne pregovaraj pred 10 nautro nitu pak posle 4 popladne. Pred 10 izgleda{ premnogu napnato, a posle 4 mislat deka si o~aen.

DRUMONDOV ZAKON ZA VRABOTUVAWE Idealniot kandidat se pojavuva eden den po vrabotuvawe na prose~niot.

GLUKOV PRV ZAKON Na koja i strana da se zavrti{ koga vleguva{ vo lift, kop~iwata }e bidat na sprotivnata.

okno.mk

Marfiev Zakon LIN^OV ZAKON [tom go spu{ti{ baga`ot liftot stignuva.

PINTOV ZAKON [tom napravi{ nekomu usluga, toa }e stane tvoja rabota.

VTOR KONOROV ZAKON Ako dokumentot e doverliv, }e go zaboravi{ vo ma{inata za fotokopirawe.

okno.mk

Marfiev Zakon

TVORE^KA I ISTRA@UVA^KA MARFOLOGIJA 32

okno.mk

Marfiev Zakon PRVIOT ZAKON ZA LABORATORISKA RABOTA Vrelata epruveta izgleda isto kako i ladnata.

ZAKONOT NA MENH Ni{to tolku ne ja pomaga inovacijata kolku nevozmo`nosta za proverka.

VELILINDOVITE ZAKONI ZA EKSPERIMENTIRAWE 1. Dokolku povtoruvaweto na eksperimentot mo`e da dade razli~ni rezultati, testiraj samo edna{. 2. Dokolku grafi~kiot prikaz na eksperimentot treba da bide prava linija, najdi podatoci za samo dve to~ki.

VTORIOT POSTULAT NA TUMB Lesno razbirlivata, rabotno prifatlivata nevistinitost e pokorisna od kompliciranata i nesfatliva vistina.

PRVIOT ZAKON NA XONS Nekoj {to dava zna~itelen pridones kon odredeno pole na istra`uvawa, ostanuvaj}i dovolno dolgo na toa pole, stanuva ko~nica na napredokot vo oblasta vo direktna proporcija so va`nosta na svojot originalen pridones.

PRAVILO NA LEWIROT Nema takvo ne{to kako {to e prava linija.

PETTIOT ZAKON ZA NEDOVERBA Da se gre{i e ~ove~ki, no za stvarno da se zaglavi potreben e kompjuter.

okno.mk

Marfiev Zakon NA^ELOTO NA [O Napravi sistem {to mo`e i budala da go koristi, pa }e ti se slu~i samo budala da saka da go koristi.

ZAKON ZA IZOPA^ENOSTA NA PRIRODATA Ne mo`e{ odnapred uspe{no da odredi{ koja strana od lebot treba da se nama~ka so puter.

ZAKON ZA SELEKTIVNA GRAVITACIJA Predmetot }e padne taka da predizvika najgolema {teta.

Xeningov korolar: Verojatnosta lebot da padne od stranata nama~kana so puter e pravo proporcionalna so cenata na }ilimot.

Klipstejnov korolar: Najne`niot del }e bide onoj {to }e padne.

ANTONIEVIOT RABOTNI^KI ZAKON S ekoj ispu{ten alat }e se istrkala vo najnedostapniot agol od rabotilnicata.

Korolar: Na patot kon toj agol, sekoj ispu{ten alat sekoga{ prvo }e te yvekne po no`nite prsti.

SATINGEROV ZAKON Raboti podobro ako go vklu~i{.

LOVERIEV ZAKON Ako se zaglavi - primeni sila. Ako se skr{i, ionaka treba{e da se zameni.

okno.mk

Marfiev Zakon ANTONIEV ZAKON ZA SILATA Nemoj so sila, zemi pogolem ~ekan.

KANOVA AKSIOMA Koga seto drugo }e zaka`e, pro~itaj go upatstvoto.

MAJNEROV ZAKON Nikoj ne gi zabele`uva golemite gre{ki.

ROBERTSONOV ZAKON Garancijata za kvalitet ni{to ne garantira.

EDVARDSOV ZAKON ZA VREME I NAPOR NAPOR h VREME = KONSTANTA 1. Ako e dadeno dolgo vreme ne{to da se napravi, po~etniot napor }e bide mal. 2. So smaluvawe na raspolo`livoto vreme, naporot se zgolemuva kon beskrajnost.

Posledica: Koga ne bi postoela "minuta do dvanaeset", ni{to ne bi bilo napraveno.

VILOGBIEV ZAKON Koga se obiduva{ nekomu da mu poka`e{ deka ma{inata ne raboti, taa }e raboti.

OSNOVEN ZAKON ZA KONSTRUKCII Otse~i podolgo i ufrli go na mestoto.

MEISNEROV ZAKON S ekoj proizveduva~ e posleden koj }e go koristi sopstveniot proizvod. okno.mk

Marfiev Zakon MAKFERSONOVATA TEORIJA ZA ENTROPIJA Pomalku energija e potrebno predmetot da se izvadi od le`i{teto otkolku da se vrati vo nego.

OP[T ZAKON Haosot vo svetot sekoga{ se zgolemuva.

PRV [RANKOV ZAKON Ako ne raboti, zgolemi go.

Posledica: kolku e pogolemo, pote{ko se zabele`uva deka ne raboti.

BITONOV POSTULAT ZA POSLEDEN ZBOR VO ELEKTRONIKATA Ako razbira{, zastareno e.

MANUBAEVI ZAKONI ZA PROGRAMERI 1. Ako modifikacijata na programerot za postoe~kiot program raboti, toa verojatno ne e ona {to korisnikot go bara. 2. Korisnicite ne znaat {to navistina sakaat, no znaat {to ne sakaat.

JOSEOVA AKSIOMA Ni{to ne e taka privremeno kako ona {to se smeta za trajno.

Pouka: Ni{to ne e taka trajno kako ona {to se smeta za privremeno.

RAPOV ZAKON ZA REPRODUKCIJA NA PREDMETI Ako ne{to rasklopi{ i sklopi{ dovolen broj pati, na krajot }e ima{ dve.

FRIVALOV ZAKON Edinstveno budala mo`e da povtori ona {to }e napravi druga budala. 36

okno.mk

Marfiev Zakon SOUDEROV ZAKON Povtoruvaweto ne ja vtemeluva nepobitnosta.

HANGIEV ZAKON Kolku e istra`uvaweto potrivijalno, pogolem broj lu|e }e go ~itaat i }e se slo`at so nego.

Pouka: Kolku e istra`uvaweto pova`no, pomalku lu|e go razbiraat.

PRIGODEN VODI^ ZA MODERNI NAUKI 1. Ako e zeleno ili mrda, toa e biologija. 2. Ako smrdi, toa e hemija. 3. Ako ne funkcionira, toa e fizika.

KEFEROVI PRO[IRUVAWA NA VODI^OT 4. Ako e nesfatlivo, toa e matematika. 5. Ako e besmisleno, toa e ekonomija ili psihologija.

MAKBETOV KOMENTAR ZA EVOLUCIJATA Najdobrata teorija ne e sama po sebe dobra teorija.

PRINCIP NA SIGURNOST Razlikata me|u prirodnite zakoni i Marfieviot e vo toa {to mo`e{ da smeta{ deka ne{tata po zakonite na prirodata sekoj pat }e te zafrknat na ist na~in.

PRV ZAKON ZA FIZIKA NA ^ESTICI Kolku e pokratok `ivotniot vek na ~esticata, tolku se pogolemi tro{ocite za nejzino proizveduvawe.

VTOR ZAKON ZA FIZIKA NA ^ESTICI Osnovnite gradbeni sostojki na materijata ne se javuvaat vo prirodata. okno.mk

Marfiev Zakon AJN[TAJNOVA ZABELE[KA Dokolku matemati~kite teoremi se odnesuvaat na realnosta, tie ne se sigurni; dokolku se sigurni, ne se odnesuvaat na realnosta.

FELSONOV ZAKON Kradewe na ne~ija ideja e plagijat, kradewe od pove}e e istra`uvawe.

MEREDITOV ZAKON ZA PRE@IVUVAWE VO U^ILI[TE Nikoga{ nemoj da dozvoli{ klasniot da znae deka postoi{.

ELARDOV ZAKON Koj saka da u~i, }e u~i. Koj ne saka da u~i, }e rakovodi so firmi. Nesposobnite da u~at i da rakovodat so firmi }e upravuvaat so {kolstvoto i stopanstvoto dodeka ne gi dovedat do kolaps.

VILEOV ZAKON ZA PREDAVA^I Nikoj ne slu{a dodeka ne napravi{ gre{ka.

SEGEROV ZAKON S$ {to e vo zagradi mo`e da se zanemari.

VEINEROV ZAKON ZA BIBLIOTEKI Ne postojat odgovori, tuku samo upatstva za barawe.

MAIEROV ZAKON Ako faktite ne se vo sklad so teorijata, moraat da se otstranat.

Korolari: 1. [to pogolema teorija, toa podobro. 38

okno.mk

Marfiev Zakon 2. Eksperimentot mo`e da se smeta za uspe{en ako ne mora da se otfrlat pove}e od 50% na dobienite merewa za da se dobie sovpa|awe so teorijata.

ZAKONOT NA VILIJAMS I HOLAND Ako se soberat dovolno podatoci, so statisti~ki metodi mo`e da se doka`e bilo {to.

PEROOV ZAKON Re{enieto na problemot ja menuva prirodata na problemot.

PETEROVOTO PLACEBO Gram imix vredi kilo vistinski sposobnosti.

SPARKOVITE DESET PRAVILA ZA VODAÎTE NA PROEKTITE 1. Trudi se da izgleda{ stra{no va`no. 2. Obidi se da bide{ gledan so zna~ajni lu|e. 3. Zboruvaj avtoritativno; vo sekoj slu~aj, izloùvaj samo jasni i provereni fakti. 4. Ne vleguvaj vo raspravii; no ako te prikle{tat, postavi irelevantno pra{awe, a potoa navali si se zadovolno sme{kaj}i se dodeka tvojot protivnik se obiduva da razbere {to se slu~uva - potoa brzo promeni ja temata. 5. Vnimatelno slu{aj dodeka drugite raspravaat za problemot. Fati se za nekoe ofucano tvrdewe i so nego pokopaj gi. 6. Ako podredeniot ti postavi umesno pra{awe, pogledni go kako da slegol od umot. Koga }e go spu{ti pogledot, postavi mu go istoto pra{awe so drugi zborovi. 7. Dofati sjajno naimenuvawe, no drì se von vidokrugot i bidi von sredi{teto na vnimanieto. 8. êkori brzo koga si von kancelarijata - toa gi sveduva okno.mk

Marfiev Zakon pra{awata na podredenite i nadredenite na minimum. 9. S ekoga{ dr`i ja vratata na kancelarijata zatvorena. Toa kaj posetitelite pravi odbramben stav, a plus ostava vpe~atok deka neprekinato ima{ va`ni sostanoci. 10. Site naredbi izdavaj gi usmeno. Nikoga{ ne zapi{uvaj ni{to {to bi mo`elo da vleze vo "dosieto Perl Harbur".

Â&#x2039; Â&#x2039;PUTOV ZAKON So tehnologijata dominiraat dva vida na lu|e: Tie koi sfa}aat so {to ne upravuvaat. Tie koi upravuvaat so ona {to ne go sfa}aat.

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija: VĂ&#x2030;RONIQUE

okno.mk

JOFFRE 41

Marfiev Zakon

DR@AVNA I EKONOMSKA MARFOLOGIJA 42

okno.mk

Marfiev Zakon ZAKONOT NA LIBERMAN Site la`at; no nema vrska, ionaka nikoj ne slu{a.

PRVITE DVA POLITI^KI PRINCIPI NA TOD 1. Bez ogled {to vi zboruvaat, nikoga{ ne ja zboruvaat celata vistina. 2. Bez ogled za {to zboruvaat, zboruvaat za pari.

ZAKONOT NA EVANS Ako uspeva{ da go so~uva{ prisustvoto na duhot koga site okolu tebe se zagubeni, toga{ edinstveno ti ne go razbira{ problemot.

GLIMOVATA FORMULA ZA USPEH Tajnata na uspehot e vo iskrenosta. Koga edna{ si ja izbegnal, si uspeal.

PRAVILO NA HELGA Ka`i ne, a potoa pregovaraj.

BRAUNOVO PRAVILO ZA LIDERSTVO Najdobar na~in da uspee{ vo politikata e da najde{ tolpa narod {to odi nekade i da zastane{ na ~elo.

PRAVILO NA ZAKONOT Ako faktite se protiv tebe, sobori go zakonot. Ako e zakonot protiv tebe, sobori gi faktite. Ako i faktite i zakonot se protiv tebe, vreskaj do besvest.

VALTONOV ZAKON ZA POLITIKATA Glupakot i negovite pari obi~no pobeduvaat na izborite.

okno.mk

Marfiev Zakon PETTO PRAVILO NA POLITIKATA Koga na politi~arot }e mu svetne ideja, obi~no e lo{a.

VILKIEV ZAKON Dobra parola mo`e da ja zapre analizata za slednite pedeset godini.

[ERMANOVO PRAVILO ZA KONFERENCII ZA PE^AT Objasnuvawe za katastrofata dava zamenikot.

PETTI RO^EOV ZAKON S ekoja dr`avna kampawa zavr{uva so izmama.

MILEROV ZAKON Isklu~ocite go potvrduvaat praviloto i go optovaruvaat buxetot.

BU^VALDOV ZAKON Koga ekonomijata se poprava, seto ostanato se vlo{uva.

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija: VĂ&#x2030;RONIQUE

okno.mk

JOFFRE 45

Marfiev Zakon

SMETKOVODOLOGIJA 46

okno.mk

Marfiev Zakon NA^ELO NA NARA^UVAWE Sredstvata neophodni za v~era{niot eksperiment, ne smeat da se nara~aat podocna od utre na pladne.

KEOPSOV ZAKON Nikoga{ ni{to ne se gradi na vreme nitu vo ramkite na predvideniot buxet.

XONOVIOT KOLATERALEN KOROLAR Za da dobie{ kredit, mora{ najnapred da doka`e{ deka ne ti e potreben.

PAULGOV ZAKON Vo Amerika ne e rabotata vo toa kolku ne{to ~ini, tuku kolku so kupuvaweto si za{tedil.

ZLATNO PRAVILO NA UMETNOSTITE I NAUKITE Koj ima zlato, gi odreduva pravilata.

GUMIXEOV ZAKON Koli~estvoto stru~nost e obratno proporcionalno so brojot na izjavite koi op{tinarite gi sfatile.

VAJNBERGOV KOROLAR Stru~wakot e li~nost koja gi izbegnuva sitnite gre{ki dodeka se strupoluva vo golema zabluda.

KLARKOV PRV ZAKON Koga istaknat no postar nau~nik tvrdi deka ne{to e mo`no, re~isi bez somnevawe toj e vo pravo. Koga }e izjavi deka ne{to e nevozmo`no, mnogu verojatno deka e vo krivo.

okno.mk

Marfiev Zakon KLARKOVIOT TRET ZAKON Niedna dovolno razviena tehnologija ne se razlikuva od magija.

ZAKON ZA SUPERIORNOSTA Po~etniot primer na superiorniot princip sekoga{ mu e inferioren na razvieniot primer na inferiorniot princip.

BARTOVA DISTINKCIJA Postojat dva vida lu|e: onie {to gi delat lu|eto na dva vida i tie {to toa ne go pravat.

VAJNBERGOV VTOR ZAKON Koga graditelite bi gi gradele zgradite kako {to programerite gi pi{uvaat programite, prviot klukajdrvec {to bi naletal bi ja uni{til civilizacijata.

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija:

okno.mk

VĂ&#x2030;RONIQUE JOFFRE

Marfiev Zakon

NAPREDNA MARFOLOGIJA 50

okno.mk

Marfiev Zakon VEBEROVATA DEFINICIJA Stru~wak e onoj koj znae s$ pove}e i pove}e za s$ pomaloto i pomaloto dodeka ne doznae apsolutno s$ za ni{toto.

MAKSIMATA NA MAC Zaklu~okot e mestoto kade {to si se izmoril od razmisluvaweto.

FAGINOVOTO PRAVILO ZA MINATO PREDVIDUVAWE Docnoto sfa}awe e egzaktna nauka.

PRVOTO PRAVILO NA ISTORIJATA Istorijata ne se povtoruva - istori~arite ednostavno se pov toruvaat me|usebno.

HOUKINSOVATA TEORIJA ZA PROGRES Progresot ne se sostoi vo zamenata na pogre{na teorija so to~na. Toj se sostoi vo zamenata na pogre{nata teorija so druga, ponep rimetno pogre{na.

HANTOVIOT ZAKON S ekoja golema ideja ima falinka ednakva ili pogolema od go leminata na samata ideja.

HANLONOVIOT REZ Nikoga{ ne & go pripi{uvaj na zlonamernosta ona {to adekvatno mo`e{ da go objasni{ so gluposta.

HOROVICOVO PRAVILO Mudrosta se sostoi vo toa da znae{ koga da ja izbegne{ perfekcijata.

DE NEVERSOV ZAKON ZA DEBATA Dva monologa ne ~inat dijalog.

EMERSONOVA ZABELE[KA Vo rabotata na sekoj genij gi prepoznavame sopstvenite otfrleni idei. okno.mk

Marfiev Zakon HIRAMOV ZAKON Ako konsultira{ dovolen broj eksperti, mo`e{ da potvrdi{ sekakvo mislewe.

ZAKON NA LAS VEGAS Nikoga{ nemoj da se oblo`uva{ na gubitnikot zatoa {to misli{ deka sre}ata }e po~ne da go slu`i.

VTOR ZAKON NA VAN ROJ Ako znae{ da razlikuva{ dobar od lo{ sovet, toga{ sovet ne ti treba.

ELIEV KLU^ ZA USPEH Napravi pobaruva~ka, pa ponudi.

BRALEKOVO PRAVILO NA USPEH Veruvaj im samo na onie koi se podgotveni da gubat isto kolku i ti koga rabotite }e trgnat naopaku.

PRVIOT DEBATEN ZAKON Nikoga{ ne se raspravaj so budala - lu|eto mo`ebi ne }e ja voo~at razlikata.

PRAVILO NA LORDOT FALKLAND Koga ne e neophodno da se donese odluka, neophodno e odlukata da ne se donese.

BORENOVI ZAKONI 1. Koga si vo nedoumica, mrmori. 2. Koga si vo maka, najdi si zamena. 3. Koga si odgovoren, procenuvaj.

PATONOV ZAKON Podobro dobar plan denes otkolku sovr{en plan utre.

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija: VĂ&#x2030;RONIQUE

okno.mk

JOFFRE 53

Marfiev Zakon

AKADEMIOLOGIJA 54

okno.mk

Marfiev Zakon

ZAKONITE NA PRIMENETIOT U@AS 1. Koga gi pregleduva{ svoite bele{ki pred ispit, najva`nite }e bidat ne~itlivi. 2. Kolku pove}e u~i{ za ispitot, pomalku si siguren kakvi odgov ori }e baraat od tebe. 3. 80% od zavr{niot ispit }e bide zasnovano vrz propu{tenoto predavawe za knigata {to ne si ja ~ital. 4. No}ta srede ispitot od srednovekovna istorija, profesorot po biologija }e zadade 200 strani za podgotovka na kolokvium.

ROMINGEROVITE PRAVILA ZA STUDIRAWE 1. Kolku e poop{to imeto na kursot, pomalku }e nau~i{ na nego. 2. Kolku e pokonkretno imeto na kursot, podocna pomalku }e mo`e{ da go koristi{.

ROMINGEROVITE PRAVILA ZA PREDAVAÎ 1. Dokolku studentot po vtor pat pra{uva dali ste ja pro~itale negovata analiza na knigata, toa zna~i deka ne ja ~ital knigata. 2. Dokolku za odreden ispit prisustvoto na nastavata bilo zadolìtelno, brojot na otsutnite od ispitot drasti~no se zgo lemuva. Dokolku prisustvoto bilo nezadolìtelno, na ispitot }e se pojavat lica {to dotoga{ nikoga{ porano ne ste gi videle. okno.mk

Marfiev Zakon

MEDICINSKA MARFOLOGIJA 56

okno.mk

Marfiev Zakon

[ESTTE PRINCIPI ZA PACIENTITE 1. Toa {to lekarot go znae imeto na tvojata bolest ne zna~i deka znae i {to e toa. 2. Kolku se pozdodevni i pozastareni spisanijata vo ~ekalnata, dotolku pove}e ~eka{ na priem kaj lekarot. 3. Edinstveno vozrasnite imaat te{kotii so {i{encata "da se ~uva od deca". 4. Nikoga{ ne dostasuva potrebniot broj na tableti za posledni ot den na lekuvaweto. 5. Tabletite {to se zemaat so jadewe takvi se {to go smaluvaat apetitot.

Pouka: Duri i vodata e nevkusna koga se zema po nalog na lekarot. 6. Ako izgleda deka zdravstvenata sostojba ti se podobruva, tvo jot lekar verojatno stanuva bolen.

KOMENTAROT NA LORDOT KOEN Izvedlivosta na operacijata ne e najsilniot argument za nejzi nata izvedba.

TELESKOVITE ZAKONI ZA BOLNI^KA NEGA 1. Site {to ti se potrebni se nao|aat na drugiot kraj od holot. 2. Sposobnosta na lekarot e obratno proporcionalna so mo`nosta da go dobie{. 3. Postojat samo dva vida na flasteri: onoj {to ne mo`e da se zalepi i onoj {to ne mo`e da se odlepi. 4. Inekcijata za smiruvawe na bolki site ja baraat ednovre meno. 5. Site {to ja odbile inekcijata za smiruvawe na bolkite toga{ koga bila ponudena, }e ja baraat toga{ koga ste vo obikolka po radi davawe na tabletite za spiewe. okno.mk

Marfiev Zakon

SPORT MA[KOLOGIJA 58

okno.mk

Marfiev Zakon

PRAVILOTO NA BREDA Lu|eto ~ii {to sedi{ta se najdaleku od preminot, sekoga{ sti gaat posledni.

MOSEROVIOT ZAKON ZA EDEN OBI^EN GLEDA^ Vozbudlivite nastani se slu~uvaat samo toga{ koga }e pogledne{ kon semaforot ili koga kupuva{ pleskavici.

MI^ENLOVOTO PRAVILO ZA IDNITE PLANINARI Kolku si poblisku do vrvot, planinata e postrma.

Frotingamovata pouka: Planinata sekoga{ izgleda pobliska otkolku {to e.

SMITOVITE ZAKONI ZA KARTAWE 1. Koga ima{ katastrofalno lo{i karti, tvojot partner }e bara od tebe da ja vodi{ igrata. 2. Dokolku se otka`e{, protivnikot imal poslabi karti. 3. Nikoga{ ne dobiva{ dobri karti toga{ koga treba da ja vodi{ igrata.

PRVIOT ZAKON NA TOD Ako site imaat isti uslovi, ti gubi{.

Pouka: Ako tvoite uslovi se popovolni, ti pak gubi{.

ZAKONOT NA JENSEN Pobeduva{ ili gubi{, sekoga{ gubi{. okno.mk

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA NA PATUVAWETO 60

okno.mk

Marfiev Zakon

OLIVEROVIOT ZAKON ZA LOKACIJA Bez ogled kade si trgnal, tuka si.

ZAKONOT ZA @IVOTNIOT PAT Dokolku s$ odi kon tebe, se nao|a{ vo pogre{na lenta.

PRAVILATA NA ATENA ZA VOZA^KA QUBEZNOST Dokolku nekoe vozilo propu{ti{ pred sebe, toga{: a) toa vozilo }e bide poslednoto {to }e ja mine `elezni~kata pruga, a ti pred rampata }e go ~eka{ dolgiot i baven voz; ili b) obajcata imate isto odredi{te, no onoj {to si go propu{til } e go zazeme poslednoto slobodno mesto za parkirawe.

LEMAROVIOT POSTULAT ZA PARKIRAWE Ako za sekoj slu~aj parkira{ {est blokovi podaleku, }e najde{ dve prazni mesta tokmu pred vlezot vo zgradata.

GREJOVIOT ZAKON ZA AVTOBUSI Avtobusot koj nikako da stigne, }e go pristigne patnikot koj rezignirano otpe{a~il tolku blisku do odredi{teto {to ve}e nema smisla da se ka~uva vo avtobusot.

DREJOVIOT ZAKON ZA BIOLOGIJATA NA AVTOPATOT Prviot insekt {to }e naleta vrz ~istiot vetrobran, }e udri tok mu pred tvoite o~i.

FEMOOVIOT ZAKON ZA POPRAVAWE MOTORI Ako ne{to ti ispadne, nikoga{ ne stiga do zemjata. okno.mk

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA NA KUPOPRODA@BATA 62

okno.mk

Marfiev Zakon

HEDLIEVITE ZAKONI ZA KUPUVAWE NA OBLEKA 1. Ako ti se dopadne, go nemaat tvojot broj. 2. Ako ti se dopadne i go imaat tvojot broj, ne ti stoi. 3. Ako ti se dopadne i ti stoi, nema{ dovolno pari. 4. Ako ti se dopadne, ti stoi i mo`e{ da plati{, }e ti se rasipe pri prvoto oblekuvawe. okno.mk

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA NA DOMA]INSTVOTO 64

okno.mk

Marfiev Zakon SEDUM ZAKONI ZA KONFUZIJA VO KUJNA 1. Pove}efunkcionalnite aparati ne izvr{uvaat najprosti rabo ti.

Pouka: Kolku e poskap aparatot, poretko }e go koristi{. 2. Kolku e poprosto upatstvoto (npr. "pritisni tuka"), tolku e pote{ko da se otvori kutijata. 3. Vo semejnata recepta, otkriena vo stariot "Gotva~", koli~estvoto na najva`nata sostojka }e bide ne~itlivo.

Pouka: Ne~itlivosta se otkriva duri toga{ koga se izme{ani site drugi sostojki. 4. Bilo {to da mu dodade{ na jadeweto poradi ispravawe na napravenata gre{ka, samo u{te pove}e }e ja slo{i{ rabotata. 5. S ekoga{ }e dobie{ komplimenti za jadeweto koe }e go podgotvi{ so najmalku napor.

Primer: Ako podgotvuva{ "polneta patka", }e dobie{ pofalba za pr`eniot kompir. 6. Najvnimatelno izbraniot za~in od specijalnata prodavnica } e bide tokmu onoj na koj{to tvojot gostin e alergi~en. 7. Kolku pove}e vreme i energija }e potro{i{ za podgotovka na ru~ekot, pogolemi se {ansite gostite celo vreme da diskutiraat za nekoi drugi svoi ru~eci.

ZAKONITE NA VREDNATA GOTVA^KA 1. Ako se pra{uva{ dali mesoto e izneseno od rernata, ne e. 2. Ako se pra{uva{ dali si zaboravil da go isklu~i{ aparatot za kafe, si zaboravil. 3. Ako se pra{uva{ dali treba da se kupat leb i jajca na vra} awe doma, treba. 4. Ako se pra{uva{ dali ima{ dovolno pari da go izvede{ se mejstvoto na ve~era, nema{. okno.mk

Marfiev Zakon

HAMILTONOVOTO PRAVILO ZA ^ISTEWE NA STAKLENI PREDMETI Flekata {to ja ~isti{ sekoga{ e od drugata strana.

Posledica: Dokolku flekata e od vnatre{nata strana, ne mo`e{ da & pri jde{.

ZAKONOT NA VAN ROJ Neskr{livata igra~ka slu`i za kr{ewe na drugite igra~ki.

VICLINGOVITE ZAKONI ZA NASLEDNI OSOBINI 1. Deteto koe neprekinato drdori, neotpoviklivo }e odbie da izusti i eden zbor koga toa se bara od nego pred gostite. 2. Srame`livoto, introvertno dete, }e go izbere javnoto mesto so najmnogu lu|e za da mo`e glasno da gi prika`e novonau~enite pcosti.

ISKEOVATA POUKA ZA STUDENTSKI MENZI (od PARKINSONOVIOT ZAKON) Stomakot se {iri dodeka ne mu se prilagodi na koli~estvoto od raspolo`liva hrana.

PRINCIPOT NA BANANATA Ako kupi{ nedozreani banani, niedna nema da ostane za da sozree. Ako kupi{ zreli banani, tie }e izgnijat pred da gi izede{.

BALANSOVIOT ZAKON ZA RELATIVNOST Kolku e dolga edna minuta zavisi od toa od koja strana na vrata ta na WC-to se nao|a{.

okno.mk

Marfiev Zakon

ZAKONOT NA POVTORUVAWETO Ako si gledal samo edna epizoda od nekoja TV serija, pa odlu~i{ da ja gleda{ reprizata na serijata, pak }e ja gleda{ istata epi zoda.

ZAPLETKANCIJATA NA KOVA^ Pogre{niot broj nikoga{ ne e zafaten.

PAULOV ZAKON Od podot ne mo`e{ da padne{.

^ADMANOV KOMENTAR ZA PAULOVIOT ZAKON Na decata im se potrebni tri godini da go nau~at Pauloviot zakon.

RINGVALDOV ZAKON S ekoja horizontalna povr{ina nabrzo stanuva prenatrupana.

ANANAS PRINCIP Nevozmo`no e da se oddelat najdobrite od najlo{ite delovi.

DINEROVA DILEMA ^istata vratovrska go privlekuva specijalitetot na restoranot.

TISEOV ZAKON ZA MA^KAWE Kolku pomek leb, tolku potvrd puter.

BELOVA TEOREMA Koga teloto }e se potopi vo voda, telefonot zayvonuva.

okno.mk

Marfiev Zakon VUDSIDEOV ZAKON ZA BAKALNICI Kesata koja }e se skine e onaa vo koja se jajcata.

STICEROV PRINCIP ZA ODMOR Koga se pakuva{ za odmor, ponesi dvojno pomalku obleka i dvojno pove}e pari.

PRAVILO ZA DOMA[NI GALENI^IWA S eedno od koja strana na vratata e ku~eto ili ma~eto - od pogre{na e.

HOROVICOV ZAKON Koga i da go vklu~i{ radioto }e gi slu{ne{ samo poslednite tonovi na svojata omilena pesna.

@ERARDOV ZAKON Koga si pozitiven na tekovna smetka, naplatata na ~ekovite stignuva za dve-tri nedeli. Koga si vo minus, naplatite stignuvaat preku no}.

SEJMUROV PRINCIP ZA INVESTIRAWE Nikoga{ ne investiraj vo ne{to {to jade.

PRV PANTUSOV ZAKON Knigata koja denes skapo si ja platil, utredenta }e se objavi vo evtino xebno izdanie.

RILIEVI ZAKONI a) Kni`arnicite koi ja prodavaat knigata 1. ne znaat deka postoi kniga 2. b) Kni`arnicite koi ja prodavaat knigata 2. ve}e ja nemaat knigata 1. v) Ed Marfi ne slu{nal ni za edna od ovie dve knigi. 68

okno.mk

Marfiev Zakon FINMANOV OSNOVEN PRINCIP ZA CENKAWE Ona {to ti se dopa|a nikoga{ ne e na rasproda`ba.

BAKEROVA POUKA OD FINMANOVIOT PRINCIP Nikoga{ ne ti se dopa|a ona {to mo`e{ da si go dozvoli{.

MARAEVI ZAKONI 1. Nikoga{ ne go pra{uvaj berberot dali ti treba potstri`uvawe. 2. Nikoga{ ne go pra{uvaj prodava~ot dali negovata cena e dobra.

okno.mk

Marfiev Zakon

SOCIO - MARFOLOGIJA (^OVEKOLOGIJA) 70

okno.mk

Marfiev Zakon ARTUROVITE ZAKONI ZA QUBOVTA 1. Lu|eto do koi dr`i{ zadol`itelno gi potse}a{ na nekoj drug. 2. Qubovnoto pismo koe kone~no si go pratil, }e zadocni pri ispra}aweto dovolno dolgo za od tebe da napravi budala. 3. Romanti~noto odnesuvawe na drugi lu|e deluva poetski i voz budlivo. Sopstvenite romanti~ni gestovi deluvaat glupavo i nespretno.

TOMSOVIOT ZAKON ZA BRA^NOTO BLA@ENSTVO Dol`inata na brakot e obratno proporcionalna so tro{ocite na svadbata.

BEDFELOUVOTO PRAVILO Onoj koj 'rka sekoga{ zaspiva prv.

GILENSOVITE (aseksualni) ZAKONI ZA O^EKUVAWETO 1. Nikoga{ ne se vozbuduvaj poradi sostanok "na nevideno" zatoa {to dobro zvu~i preku telefon. 2. Nikoga{ ne se vozbuduvaj poradi nekoja li~nost zatoa {to do bro izgleda odzadi.

UBEDUVAWETO NA FARMER Ako vo sabota no}e see{ zob* - vo nedela moli se da ne rodi.

RONOVITE SOGLEDUVAWA ZA TINEJXERITE 1. Babulicite ne se pojavuvaat s$ do momentot koga ima{ zaka`an sostanok. 2. Grebnatinkata na gramofonskata plo~a sekoga{ se nao|a na pesnata koja najmnogu ja saka{.

okno.mk

Marfiev Zakon ZAKONOT NA XEKOBS Da se gre{i e ~ove~ki - da se butne vinata vrz drug e u{te po~ove~ki.

SOVETOT NA EDELSTAJN Ne se gri`i {to mislat drugite za tebe. Tie se prezafateni so gri`ata {to ti misli{ za niv.

ZAKONOT NA MEDER Bilo {to da ti se slu~i, toa ve}e im se slu~ilo na site {to gi znae{, i toa u{te polo{o.

ZAKONOT NA BOKLEJG Koj posleden se smee - ne go razbral vicot.

BAJFILDOVO NAÊLO Verojatnosta mlad ma` da sretne poèlna i primamliva mlada èna raste so piram idalna progresija koga toj e ve}e vo dru - {tvo so: 1. svojata devojka, 2. svojata è-na, 3. pozgoden i pobogat ma{ki prijatel.

FARBEROVIOT ^ETVRTI ZAKON Nu`data e majka na ~udnoto dru{tvo vo krevetot.

ZAKONOT NA KAPETANOT PENI Site lu|e moè{ da gi zalaùva{ nekoe vreme, nekoi lu|e celo vreme, no MAMA ne moè{ da ja izmami{.

KACOV ZAKON Lu|eto i narodite }e se odnesuvaat razumno koga }e gi iscrpat site drugi mo`nosti. 72

okno.mk

Marfiev Zakon VIKEOV ZAKON ^ovek bez religija e kako riba bez velosiped.

PETTO PRAVILO Preseriozno si se sfatil samiot sebesi.

HARTLIEV PRV ZAKON Ne e te{ko kowot da se donese na poilo, no da se postigne da pliva grbno, e toa e ve}e ne{to.

VAJTEOVA TEOREMA ZA [TREKNATOST Kolku porano i so {to pove}e podrobnosti objavi{ lo{a vest, toa podobro.

okno.mk

Marfiev Zakon

META - ZAKONI I SE[TOLOGIJA 74

okno.mk

Marfiev Zakon

ZAKONOT NA XOVANI Brojot na zakonite se zgolemuva dodeka ne se ispolni raspolo`liviot prostor za objavuvawe.

BLAGOSLOVOT NA LEO ROXERS KON VTOROTO IZDANIE Ako ne{to vredi da se tera, vredi i da se pretera.

AKSIOMOT NA DU[ARM Dokolku nekoj go nabquduva svojot problem dovolno detalno, }e se prepoznae i sebesi kako del od toj problem.

POSLEDNIOT ZAKON Ako nekolku raboti koi mo`ele da trgnat naopaku toa ne go napravile, za niv bi bilo mnogu podobro da trgnale naopaku.

XONSONOV VTOR ZAKON Ako vo tekot na pove}e meseci se slu~at samo tri op{testveni nastani vredni vnimanie, site }e padnat vo ista ve~er.

@AKINOVIOT POSTULAT ZA DEMOKRATSKA VLADA Ni~ij `ivot, sloboda ili sopstvenost ne se sigurni dodeka zakonodavecot zasedava.

ÊRÎLOVIOT KOMENTAR ZA ÔVEKOT Od vreme navreme ~ovekot se sprepnuva od vistinata, no vo golemiot broj slu~ai toj si se pribira i prodolùva.

VALASOVO ZAPAZUVAWE S$ e vo sostojba na krajna ra{rafenost. okno.mk

Marfiev Zakon

OLIVEROV ZAKON Iskustvo e ne{to so {to se zdobiva{ duri toga{ koga ve}e ne ti treba.

PRVO PRAVILO NA PATOLOGIJATA Pogolemiot del od proodenite pati{ta ne vodi nikade.

LORD BALFOROVO TVRDEWE Ni{to ne e koj znae kolku va`no, a mnogu malku ne{ta se voop{to va`ni.

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija: VĂ&#x2030;RONIQUE

okno.mk

JOFFRE 77

Marfiev Zakon

okno.mk