DOBRE VIBRACIJE za prihodnost good vibrations for the future
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti / International Trade Fair
Celjski sejem, 12.–18. SEPTEMBER 2012
Ĺ tevilka 2
SEJEMSKI BILTEN
Petek, 14. september 2012
Sejem vseh sejmov / The greatest among the greats
Generalni pokrovitelj:
www.ce-sejem.si
SEJEMSKI BILTEN
Z vso močjo naprej Sredinega optimizma ob odprtju MOS ni pokvaril niti včerajšnji dež. Čas za pogovore o vseh dejavnikih in vzrokih krize, ki pretresajo Slovenijo, Evropo in tudi del sveta, se izteka. Sedaj je potrebno razmišljati, kaj in kako naprej, je bilo eno izmed izhodišč pogovora med župani in ostalimi predstavniki slovenskih občin včeraj na MOS. Če želimo naprej, bo nekako potrebno dobiti denarna sredstva vsaj za projekte, ki obetajo »nekaj več«. Javno-zasebno partnerstvo je pri nas še v povojih, čeprav bomo počasi postavljeni pred dejstvo, da drugače ne bo šlo in spet se bomo morali zgledovati po uspešnih evropskih državah.
Spodbuden je bil tudi pogled na sijoče obraze podjetnikov, ki so v drugi dvorani iskali nove partnerje za svoje projekte. Nekaj je bilo takih, ki šele začenjajo svojo pot, nekaj že starih, prekaljenih mačkov, vsem pa sta bili skupni želja in volja, da svoje posle uresničijo tudi tako, da se povežejo. MOS podjetnikom omogoča, da se srečajo in pogovorijo s podobno mislečimi. Zdi se, da ravno ta osebni poslovni kontakt v času krize dobiva vse večjo veljavo. To je tudi eden izmed vzrokov, da dvorane na celjskem sejmišču polnijo poslovneži od blizu in daleč, ki jim ne manjka idej in motivacije. Da so obnovljivi viri energije trenutno
Zdi se, da osebni poslovni kontakt v času krize pridobiva na veljavi
2
najbolj zanimivi za mednarodna partnerstva, so povedali na letošnjih mednarodnih poslovnih srečanjih, medtem ko so strokovnjaki s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na okrogli mizi razpravljali o rezervah in priložnostih, ki jih Slovenija še ima na tem področju. Obrtniki in podjetniki na MOS dokazujejo, da kriza ni več stanje duha, je dejstvo, ki ga je treba sprejeti, poiskati rešitve in se z vso močjo pognati naprej. Dober zgled in energijo pa jim pri tem dajejo azijski kolegi.
Celjski sejem, 12.–18. 9. 2012
dobre vibracije za prihodnost
Na MOS o možnostih novih modelov pri financiranju evropskih projektov občin Župani in ostali predstavniki slovenskih občin so se včeraj na MOS ukvarjali s problemi financiranja občin. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila družba Celjski sejem v sodelovanju z Mestno občino Celje, se niso toliko osredotočili na aktualno finančno stanje na občinah in v državi, bolj so jih zanimale nove možnosti in modeli pri financiranju evropskih projektov. Sogovorniki so se strinjali, da Slovenija zaostaja pri razvoju javno-zasebnih partnerstev pri financiranju projektov in da je ta model v prihodnje treba razviti. Pogovor so usmerili v modele, s katerimi bi v prihodnji evropski finančni perspektivi lahko iz Bruslja dobili več denarja. »Vsi se pogovarjamo o krizi, zlasti tisti v Ljubljani, mi v severovzhodni Sloveniji pa jo živimo,« je na problem financiranja občin opozoril župan mestne občine Celje Bojan Šrot. Po njegovem mnenju so naše občine bistveno manj zadolžene v primerjavi z avstrijskimi in nemškimi. »Mislim, da so vse občine pri nas skupaj zadolžene nekaj več, kot je znašal prvi paket slovenske pomoči Grčiji, dobrih 300 milijonov evrov,« je še povedal. Večinoma so občine zadolžene tudi zaradi projektov, ki so jih morale zgraditi zaradi zakonskih obveznosti, kot je na primer devetletka in novi vrtčevski normativi. Nekaj zadolževanja pa je tudi zaradi zagotavljanja lastne udeležbe pri evropskih projektih. Kot je omenil Šrot, je dobra rešitev tudi javno-zasebno partnerstvo ter kot dober primer omenil celjsko tržnico. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs, so vsa razpoložljiva sredstva Evropskega
socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj za letos že objavljena v razpisih. Nekaj težav se pojavlja pri prometni in okoljski infrastrukturi, kjer določena evropska sredstva ostajajo, zlasti na železnicah. Ta bodo prerazporedili na trajnostno rabo energije, pripravljeni so že razpisi za lokalne skupnosti za energetsko sanacijo stavb. Po besedah Kirbiš Rojsove bodo tudi zaradi prerazporeditve sredstev do konca programskega obdobja ta tudi porabljena. Po njenih besedah župani največkrat opozarjajo na dolgotrajne administrativne postopke in kontrole, ko je projekt že prijavljen. Pred tem pa imajo veliko težav zaradi dolgotrajnega pridobivanja soglasij. »Zaradi dolgotrajnih postopkov so se na občinah srečevali z likvidnostnimi težavami, saj je trajalo 200 in več dni, preden so dobili povrnjen evropski denar,« je na težavo opozorila Kirbiš Rojsova in dodala, da postopki po ukrepih ministrstva sedaj tečejo hitreje, občine lahko prejmejo povračilo že po desetih dneh, povprečno
pa v enem mesecu. Pravi, da bodo na ministrstvu v prihodnje zahtevali, da občine ne prijavljajo več manjših projektov, ampak da se združijo v večje regijske projekte in s tem zmanjšajo administracijo tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Po mnenju bivšega ministra za lokalno samoupravo in župana občine Slovenska Bistrica dr. Ivana Žagarja je javnozasebno partnerstvo v prihodnosti perspektiva za realizacijo projektov, saj samo z javnimi sredstvi projektov ne bo mogoče realizirati. »Pomembno je stremeti k poenostavljanju zakonskih rešitev, postopke pospešiti in občinam dati več pristojnosti pri prijavi na razpis, s tem bo tudi odgovornost bolj jasno določena,« je še poudaril Žagar. Opozoril je, da sodelovanje z zasebnimi partnerji ni rešitev za vsa področja in da je pri takih partnerstvih potrebna previdnost. V prvi vrsti je treba pred vstopom v javno-zasebno partnerstvo izboljšati učinkovitost javnih uslužbencev na nivoju države, pa meni župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič, ki opozarja na
Usmerjeni v rešitve
3
SEJEMSKI BILTEN
sistem oddajanja in ocenjevanja vlog za čezmejne evropske projekte. Po njegovih besedah zaradi čakanja na odgovor ministrstva projekt, ki bi prinesel več sto novih delovnih mest, stoji že sedem let. Glavno gibalo javno-zasebnega partnerstva bodo po mnenju direktorja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjana Ferka ostale občine, upajo pa, da bi se takšnega sodelovanja več posluževala tudi država. Župani so na konferenci izpostavili še problem naše neprilagojene zakonodaje za takšna partnerstva. Po besedah Ferka je zakonodaja napisana zelo na široko, kar nam omogoča, da smo bolj fleksibilni. Po njegovih ocenah bi lahko bilo na področju javne infrastrukture kar 40 odstotkov projektov izvedenih s pomočjo zasebnih partnerjev. »Pri sodelovanju lahko zasebni partner prinese dodano vrednost v smislu dobrega in odgovornega vodenja projekta. Za tako sodelovanje pa ni čudežne formule,« meni
»Mislim, da je MOS ena izmed tistih pozitivnih zgodb, ki bi morale v javnosti še bolj odmevati, da ljudje v sedanjih kriznih časih dobijo občutek, da stanje ni tako slabo, kot je morda videti,« je po sprehodu med razstavljavci dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs.
Ferk, in opozori, da se lahko napačna odločitev tudi spremeni v mlinski kamen okoli vratu za javne inštitucije. Župan mestne občine Koper Boris Popovič je opozoril na zamrznjene cene komunalnih storitev, zaradi česar ima
njihova občina 2,3 milijone evrov letno čiste izgube. Tuji investitorji imajo veliko interesa za vlaganje v koprsko občino, vendar jih po besedah Popoviča odvrnejo dolgotrajni postopki prostorskih aktov.
Razdalja ni ovira: Iz Ekvadorja v Slovenijo vsak dan pride cvetje Južnoameriška država Ekvador je na 45. MOS predstavila možnosti in ugodnosti, ki jih ponuja ta špansko govoreča država slovenskim podjetnikom na področju investiranja v tehnologijo in obnovljive vire. Čeprav državi ločuje Atlantski ocean, predsednik upravnega odbora in podpredsednik OZS Štefan Grosar meni, da razdalja danes ni več ovira, kot primer je navedel člana zbornice, ki iz Ekvadorja uvaža cvetje. Carlos Vallejo Lopez, ekvadorski veleposlanik v Rimu, je zbranim na MOS dejal, da Ekvador ne išče zgolj gospodarskega sodelovanja, pozornost posvečajo tudi kulturnemu in turističnemu povezovanju. Ekvador je po njegovih besedah tako odprt za sodelovanje z vsemi državami, še posebej z manjšimi. Prizadevajo si, da bi v države, s katerimi sodelujejo, izdelke neposredno uvažale, saj bodo zgolj tako lahko v kakovosti konkurirali drugim. Priložnosti, ki se odpirajo slovenskim podjetnikom v Ekvadorju, so predvsem
4
na področju novih tehnologij in obnovljivih virov. Lopeza je razveselilo tudi število podjetji s področja sončne in vetrne energije na 45. MOS. Gospodarske povezave Slovenije in Ekvadorja je komentiral tudi Štefan Grosar, ki je dejal, da je trenutno sodelovanje skoraj nično, saj je omejeno zgolj na banane in na nekatere druge vrste sadja. »To vez želimo utrditi. Slovenija je za slovenske podjetnike in obrtnike premajhna in glede na gospodarsko krizo na našem območju, moramo iskati priložnosti v tujini.«
Carlos Vallejo Lopez
Celjski sejem, 12.–18. 9. 2012
dobre vibracije za prihodnost
Odlična priložnost za sklepanje mednarodnih poslovni partnerstev 120 podjetij iz 11 držav je navezovalo stike in iskala poslovne priložnosti za povezovanje na mednarodnem poslovnem srečanju, ki ga je včeraj pripravila OZS v sodelovanju z JAPTI. »Izkušnje iz preteklosti kažejo, da se na tovrstnih srečanjih sklene veliko poslov,« je povedal strokovni sodelavec za mednarodno sodelovanje na OZS Gregor Primc. Mednarodna poslovna srečanja prinašajo direkten stik med potencialnimi partnerji, ki je kljub prednostim informacijske tehnologije še vedno nepogrešljiv. »Na tak način se sklepajo najboljši posli,« je v uvodnem pozdravu poudaril predsednik upravnega odbora in podpredsednik OZS Štefan Grosar. »Takšna srečanja ponujajo številne poslovne priložnosti. Seznaniš se z novostmi in spoznaš številne potencialne partnerje,« je razmišljal Milutin Jeremić iz srbskega podjetja Mpprofil2011. V Celje je prišel, da bi našel partnerja s področja mizarstva, avtomobilske ali lesne industrije, s katerim bi lahko skupaj vlagala v proizvodnjo v Srbiji. »Tu navežeš prve kontakte, ki so za poslovno sodelovanje izjemno pomembni,« je še dodal srbski podjetnik. Odlično poslovno priložnost v mednarodnem poslovnem srečanju vidi tudi Jovica Kardoš iz puljskega podjetja Montažne kuče d.o.o.. V Celju se osredotoča na potencialne partnerje s področja obnovljivih virov. »Zanima nas predvsem solarna energija. Ukvarjamo se z gradnjo montažnih hiš, ki jih želimo nadgraditi z okolju prijaznimi energetskimi rešitvami,« je povedal Kardoš. Panoge, povezane z obnovljivimi
viri energije, so v porastu, napredek je hiter. »Na tovrstna srečanja je dobro priti že, da si na tekočem z novostmi na tem področju. Vemo, da kakovost storitev raste, cene pa padajo. Nočemo, da bi v kateremkoli segmentu zaostali za konkurenco,« je dodal. Da so obnovljivi viri energije trenutno najbolj zanimivi za mednarodna partnerstva, pravi tudi Gregor Primc. »Zanimiva je še kovinska industrija, gradbeništvo in lesna industrija,« je dejal. Približno dve tretjini podjetij na današnjem srečanju je iz tujine. Prišli so iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Kosova, BiH in Turčije, kar kaže, da je Slovenija zanimiva tudi za tuje vlagatelje. »Imamo odlične partnerje iz jugo-
vzhodne Evrope, ki so v Celje pripeljali lepo število podjetij,« ugotavlja Primc. »Preko Evropske podjetniške mreže se nam je odprl prostor, da smo razširili krog osnovnih partnerskih inštitucij. Posledično je na naših srečanjih vedno več podjetij,« je povedala svetovalka za področje EU programov in financiranja na OZS Larisa Vodeb. Poudarja, da se pravi rezultati tovrstnih srečanj pokažejo nekoliko kasneje. »Podjetja imajo velik interes za sodelovanje na teh dogodkih. Sam proces sklepanja pogodb pa traja nekoliko dlje časa. Tu se izmenjajo osnovni podatki, nato pa podjetja pol leta ali leto gradijo na tem, da pride do posla,« je razložila Vodebova.
Za začetek novih poslovnih vezi
5
SEJEMSKI BILTEN
Srbija – priložnost za vlagatelje Srbija ponuja slovenskim obrtnikom in podjetnikom številne investicijske priložnosti. Gospodarstvo v tej državi beleži rast BDP, večata se izvoz in uvoz, po drugi strani pa je veliko brezposelnih. »To ni dobra novica za našo državo, je pa ugodna za vlagatelje, saj je na razpolago veliko delovne sile,« je na poslovni konferenci o investicijskih priložnostih slovenskih podjetij v Srbiji povedal Filip Kuntić iz srbske Agencije za tuja vlaganja in promocijo uvoza (SIEPA). Število tujih vlagateljev v Srbiji raste, slovenska podjetja so že prisotna na tamkajšnjem trgu. »Velika prednost je, da smo edina država na tem področju, ki ima vzpostavljen sporazum z Rusijo, ki omogoča vsem izdelkom, ki so proizvedeni na srbskih tleh, da so na ruskem trgu oproščeni carine,« je med drugim poudaril Kuntić. Najpomembnejše pa-
noge, ki jih spodbuja tudi srbska vlada, so avtomobilska, prehranska, tekstilna in elektronska industrija. Srbija je slovenskim vlagateljem blizu tudi zaradi zgodovine v isti državi, kulturnih podobnosti, jezika in bližine. »V Sloveniji je cena dela visoka, v Srbiji pa precej bolj ugodna,« je eno od prednosti poslovanja v tej balkanski državi izpostavil predsednik OZS Štefan Pavlinjek. Kot dobro potezo ocenjuje, da se je njegovo podjetje razširilo tudi v Srbijo. Izpostavil je dobro sodelovanje slovenske obrtno-podjetniške zbornice s srbsko in beograjsko. Spomnil je, da se sodelovanje poglablja tudi z dejavnostmi na MOS in da se je pred leti kot prva v Celju predstavila občina Inđija ter privabila številne slovenske vlagatelje. Srbija si prizadeva za sodelovanje na vseh nivojih. »Pozivamo slovenska podjetja, ki širijo proizvodnjo, da resno razmislijo o možnostih investicij v našo
Vojvodinska naložba Nektarja v Fructal odpira vrata ostalim investitorjem Okoli 334 milijonov dolarjev je lani znašala blagovna menjava Vojvodine s tujino, kar močno presega raven v zadnjih sedmih letih in je na nivoju iz leta 2008, ko je bil njen obseg največji. Slovenija je s 3,2-odstotnim deležem na devetem mestu. Vojvodina, ki sicer beleži presežek v blagovni menjavi s Slovenijo, se zadnjih sedem let organizirano predstavlja na MOS. Danes bodo na svojem razstavnem prostoru pripravili tradicionalni dan Vojvodine. »Tudi letos se kažejo podobni trendi. V prvem polletju smo zabeležili okoli 156 milijonov dolarjev mednarodne trgovine, vojvodinski izvoz na slovensko tržišče ima z okoli 90 milijoni dolarjev prevladujoče mesto,« je povedal Miroslav Vasin, pokrajinski sekretar za gospodarstvo, zaposlovanje in enakopravnost spolov AP Vojvodina. 6
Pomembna značilnost gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Vojvodino je tudi visoko število slovenskih naložb v Vojvodini, katerih skupna vrednost je 530 milijonov evrov. Trenutno je v Vojvodini več kot 30 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo skoraj 8.000 delavcev. »Najpomembnejše naložbe so na področju trgovine, predelave kovin, proizvodnje
Srbske občine vabijo investitorje
državo,« je povedal svetovalec za ekonomske zadeve na srbskem veleposlaništvu v Ljubljani Aleksandar Nikolić. Konkretne možnosti za vlaganja je na poslovni konferenci predstavilo osem srbskih občin in mest. Med drugim so dejali, da so v Vranju na voljo številne »greenfield in braunfield« lokacije, občina Ub ima 100 hektarjev veliko industrijsko cono, 600 hektarjev veliko cono z vso pripadajočo infrastrukturo ima Šabac. Lokacije za »greenfield in braunfield« so na voljo tudi v občini Koceljeva, v Novem Pazarju in Smederevem. Možnosti za investicije so predstavili še Kragujevac in občini Trstenik ter Obrenovac.
hrane in gradbeništva. Bistven napredek je mogoče opaziti tudi pri vlaganju vojvodinskih podjetij na slovensko tržišče, kjer prevladuje investicija Nektarja iz Bačke Palanke v slovenski Fructal v vrednosti več kot 35 milijonov evrov. Ta poteza bo tlakovala pot tudi drugim vojvodinskim investitorjem na slovensko tržišče,« je prepričan Vasin.
Miroslav Vasin
Celjski sejem, 12.–18. 9. 2012
dobre vibracije za prihodnost
Z inovativnostjo in sodelovanjem do energetske učinkovitosti O učinkoviti rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov in pridobivanju javnih sredstev so govorili strokovnjaki s področja energetike na okrogli mizi Energetska učinkovitost kot modra investicija, ki jo je na MOS pripravila spletna skupnost Energetika.net. Predstavili so razpise za ukrepe učinkovite rabe energije s strani t.i. velikih zavezancev, govorili so tudi o primerih iz prakse in težavah pri pomanjkanju pripravljenih projektov. Slovenija porabi 34 odstotkov več energije na enoto BDP, kot je evropsko povprečje, obenem pa država uvozi 48 odstotkov energije. Če bi bila naša energetska učinkovitost na evropskem povprečju, bi z lastnimi energetskimi viri lahko pokrili 80 odstotkov potreb, opozarja Gorazd Marinček s Slovenskega E-foruma. »Logični ukrepi bi bili povečevanje energetske učinkovitosti, zmanjševanje energetske potratnosti in energetska prenova javnih stavb, ki bi lahko prinesla do 35 odstotkov prihrankov glede na sedanjo porabo,« je pojasnil. Navkljub težavam bančnega sistema in krizi v gospodarski panogi, je Marinček prepričan, da je možnosti za črpanje sredstev dovolj. Meni, da so neizkoriščena sredstva predvsem na področju energetskega pogodbeništva. »Šola na primer dobi zasebnega partnerja, ki je pripravljen obnoviti ovoj stavbe in investirati v prenovo ogrevalnega sistema ter se dogovori za plačilo investicije iz privarčevanih sredstev v naslednjih 15 letih. Po dogovorjenem obdobju ustanova postane lastnica ogrevalnega sistema. Pa vendar nekateri uradniki na finančnem ministrstvu tovrstnega sodelovanja ne želijo odobriti, češ da gre za prikrito zadolževanje oziroma prikrit lizing. To je denar, ki ga ne izkoristimo, ki ga spregledamo,« je pojasnil Direktor Lokalne energetske agencije
Gorenjske Anton Pogačnik je na okrogli mizi predstavil izvajanje energetskega menedžmenta v občinah in način ter učinke energetskega pogodbeništva v občini Kranj. »Občine so sedaj v zaključni fazi lokalnih energetskih konceptov, sedaj je čas, ko je treba te lokalne koncepte uresničevati v praksi, pri tem lahko pomaga lokalna energetska agencija, ki pomaga ali izvršuje naloge s področja energetskega menedžmenta,« je povedal. Energetska podoba mnogih slovenskih občin se je že spremenila, predvsem na področju fotovoltaike, nizkoenergetskih zgradb. Ena izmed nalog, ki jih opravlja energetska agencija, je po njegovih besedah tudi energetsko knjigovodstvo, s katerim se lahko brez investicijskih ukrepov poraba zmanjša od 10 do 15 odstotkov, seveda ob hkratnem uveljavljanju mehkejših ukrepov. Kot enega izmed njih je navedel izobraževanje mladih o učinkoviti rabi energije. O novih možnosti izkoriščanja zemeljskega plina je govoril Gašper Ravnak iz podjetja Butan plin. Pojasnil je, da so pripravili razpise, na katere se lahko prijavijo investitorji, ki želijo staro opremo zamenjati za novo in tako zmanjšati energetske izdatke. Zbranim je predstavil primer dobre prakse učinkovite rabe energije s kogeneracijo. Gre za hkratno proizvodnjo električne in toplotne energije v strojih z notranjim izgorevanjem, ti stroji imajo po njegovih besedah 90 odstotkov in več izkoristka. »Objekt ima tako samozadostno električno in še toploto energijo. Za proizvedeno energijo je zagotovljen tudi odkup in glede na naše izkušnje se povračilna doba investicije giblje okoli pet let,« je dejal o novosti na energetskem trgu. Na razpise za denarna sredstva s področja energetike se je moč prijaviti tudi na Petrolu. Slovenski dobavitelj
Energetska učinkovitost je modra odločitev
energije ima po besedah Mihe Valentinčiča s Petrola namreč na voljo nekaj manj kot 8,2 milijona evrov nepovratnih sredstev državnih pomoči. Omenjeni denar je skupek prispevkov za učinkovito rabo energije, ki ga plačujemo državljani že vrsto let. Prispevek se letos ne steka neposredno v Ekosklad kot minula leta, temveč so ga lahko zadržali veliki prodajalci goriva, z zavezo, da povečajo energetsko učinkovitost pri svojih končnih odjemalcih vsaj za en odstotek. Na razpis se je možno prijaviti še do 30. novembra, realizacija projekta pa je lahko tudi v letu 2013. Valentinčič je opozoril, da naslednje leto tovrstnih sredstev ne bo mogoče pridobiti s strani Petrola, saj se je letos ponovno spremenila zakonodaja s področja energetike. V družbi Petrol predlagajo 10 ukrepov, s katerimi želijo povečati energetsko učinkovitost pri svojih odjemalcih in ki jih sofinancirajo preko svojih razpisov. Predlagajo zamenjavo toplotnih črpalk, rabo sončnih kolektorjev, vgradnjo energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave, tako javne kot notranje, sisteme za skladiščenje odpadne toplote, obnovo posameznih elementov ali celotnega ovoja stavbe, učinkovita posodobitev sistemov za ogrevanje in hlajenje …
7
SEJEMSKI BILTEN
Turizem povezuje in združuje
Turistična destinacija Dežela Celjska je pod skupnim imenom združila 21 občin, ki se v želji po razvoju turizma in prepoznavnosti predstavljajo na 45. MOS. Po lanskoletnem zlatem priznanju za celovit sejemski nastop so letos ponovno pripravili pester animacijski program, gradivo za zvedave, številne dobrote na njihovem razstavnem prostoru pa vsak dan znova vznemirjajo brbončice obiskovalcev. Tudi letošnja predstavitev je razdeljena po subregijskih dnevih z namenom, da se predstavi čim bolj pisana paleta turističnih ponudnikov Dežele Celjske. Po tem ko so se na otvoritveni dan MOS tam predstavljali ponudniki subregije Osrednje Celjsko, je drugi dan sejemskega vrveža zaznamovala Spodnjesavinjska. Na razstavnem prostoru so ponujali sire turistične kmetije Weiss, o malteških vitezih so obiskovalcem ponosno pripovedovali predstavniki Zavoda za kulturo, šport in turizem Polzela, salama je mamila mimoidoče, z medico in peklensko vodo
8
pa so k požirku vabili člani Turističnega društva Šempeter … Petek, soboto in nedeljo bodo na razstavni prostor Destinacije Celjske vabili predstavniki zdraviliških in welness centrov, ki bodo predstavili novosti v svoji ponudbi in aktualne pakete. Poleg zdravilišč pa se bodo čez vikend predstavili še ponudniki borovničevca, medenih zakladov, pripravili pa so tudi predstavitve
mest Celje in Laško ter pokrajine Spodnje Savinjske doline. Suberegija Obsotelje in Kozjansko, ki združuje občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje, se bo predstavila v ponedeljek. Spomnili se bodo dobrot, ki so jih pripravljale že naše stare mame, obudili bodo spomin na stare obrti in predstavili pokrajino, ki ponuja gastronomske užitke, welness razvajanja ter pomirjajočo naravo. Zadnji dan sejemskega dogajanja bosta dogajanje na razstavnem prostoru zaokrožili subregiji Dravinjsko in Kozjansko. Predstavniki občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje bodo obiskovalcem na ogled postavili raznovrstne izdelke iz zelišč, izdelke iz pohorskih borovnic, vina iz vinorodnih Škalc … Občina Šentjur in Razvojna agencija Kozjansko pa bosta predstavili turistično ponudbo štirih zgodb, in sicer zgodbo Ipavcev, Slomška, Rifnika in Guzaja. Vsebino bodo dopolnjevali še drugi ponudniki, ki bodo s svojimi izdelki obiskovalcem približali okus, vonj in podobo zastopane pokrajine.
Turizem smo ljudje
Celjski sejem, 12.–18. 9. 2012
dobre vibracije za prihodnost
MOS je tudi turistični promotor
Ko zadiši po ajdovi potici
»Dan Bele krajine je zasnovan kot druženje razstavljavcev z obiskovalci, turističnimi predstavniki, gospodarstveniki in ostalimi, sodelujočimi na sejmu, obenem pa je priložnost, da zbranim pokažemo, kaj premore Bela krajina,« je dejala Tatjana Aupič, sekretarka črnomeljske območne obrtno-podjetniške zbornice. Na razstavnem prostoru območnih obrtnih zbornic predstavlja svoje izdelke in storitve 21 razstavljavcev najrazličnejših panog, devet ponudnikov gurmanskih užitkov pa se bo predstavilo v prihajajočih sejemskih dneh. Na sejmu so Belokranjci prisotni že vrsto let, a najštevilnejši so ravno letos, na jubilejnem sejmu. »Podjetniki so začutili, da se je treba za dosego želenih ciljev promovirati in pokazati širši javnosti,« je dejala. Kot je še povedala Aupičeva, MOS ni zgolj stičišče podjetnosti, temveč je tudi turistični promotor, saj se je, kot je dejala, število turistov v Beli krajini zvišalo.
Belokranjska poskočnica
Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, SI - 1000 Ljubljana
Pokrajina belih brez, skrivnostne metliške črnine in ajdove potice domuje tudi na 45. MOS. Območni obrtno-podjetniški zbornici Metlika in Črnomelj sta pripravili Dan Bele krajine, kjer so lahko obiskovalci okusili belokranjske dobrote in prisluhnili svatbenim pesmim in zvokom orglic poznavalca ljudskega izročila Janeza Pezdirca.
9
SEJEMSKI BILTEN
V Celju pravo popotovanje med poslovno raznolikostjo Konglomerat najrazličnejših jezikov od blizu in daleč odmeva v sejemski dvorani L1, kjer je slovensko govorico včasih kar težko slišati. Toliko različnih tujih podjetnikov, kot jih je v teh dneh zbranih na enem mestu, na MOS namreč še nismo imeli. Devet držav je še posebej zavihalo rokave in se odločilo, da se našim podjetnikom predstavijo skupaj. Pet med njimi se na sejmu prvič predstavlja organizirano: Češka, Madžarska, Poljska, Tajska in Turčija. S samo enim sprehodom lahko obiskovalci v teh dneh doživijo pravo poslovno popotovanje med različnimi kulturami in delovnimi priložnostmi.
Na MOS se prepletajo poslovne kulture sveta
Danes na sejmu Izbor prireditev in dogodkov
• •
Čas po hrvaško
•
10.00 – Dan gospodarske diplomacije (Modra dvorana) 10.00 - Pospeševanje in krepitev regionalnega gospodarskega sodelovanja med Republiko Srbijo in Slovenijo (Sejna soba Celjanka) 10.00 - Poslovna konferenca: Programi EU in konkretne izkušnje podjetij, OZS v okviru projekta Evropska podjetniška mreža (Mala kongresna dvora-
•
na) 11.00 – Predstavitev Kartice ugodnosti OZS, podpis pisma o nameri za sodelovanje med OZS in partnerji, novinarska konferenca (Protokolarni
• • • V L1 dišijo tajske dobrote
10
•
prostor OZS v dvorani L1) 12.00 – Dan Vojvodine (Sejemska dvorana L1) 13.00 – Poslovne priložnosti na Poljskem (Sejna soba Celjanka) 15.30 – Kaskaderske vragolije Roka Bagoroša, edinega slovenskega stunt voznika (Adrenalinski poligon) 17.30 - Podelitev priznanj Celjskega sejma, Mestne občine Celje, OZS (Prireditveni oder v atriju sejmišča)
Celjski sejem, 12.–18. 9. 2012
dobre vibracije za prihodnost
Full speed ahead The optimism felt on Wednesday at the MOS opening was not spoilt even by heavy rain yesterday. The time to discuss the reasons and economic factors for the crisis that is shaking up Slovenia, Europe and part of the world is running out. It is now time to think what to do and how to go on was one of the main subjects of talk between the mayors and other representatives of Slovenian municipalities at MOS yesterday. If we want to move on, we will somehow have to obtain the necessary financial funds at least to finance the projects with more potential than others. In Slovenia public and private partnership is still in infancy although we will soon have to face up to the fact that there is no other way and we will once again have to follow the example of successful European countries. It was also encouraging to see bright shiny faces of entrepreneurs who came to look for new partners for their projects. Some were newcomers, who have just started, but some were old, shrewd and crafty businessmen, but what they all had in common was a strong desire and will to carry out their business plans by
networking. MOS is an opportunity for entrepreneurs to meet with and talk to their business counterparts who share their way of thinking, and it seems as if in these harsh economic times this personal contact is gaining in importance. This is probably also one of the reasons why local and foreign businessmen with good ideas and motivation flock to Celje Showground. One of the international business meetings has revealed that renewable energy sources are the most interesting for international partnerships while the energy efficiency and renewable energy sources experts talked about the reserves and opportunities Slovenia has in this sector in a roundtable discussion. Craftsmen and entrepreneurs are a proof that the crisis is not only the state of mind any more but a fact that needs to be accepted, so they will have to try and find the solutions for it and go ahead with full speed. They can look up to their Asian colleagues whose energy and drive can be their inspiration.
Pokrovitelji:
45. MOS SEJEMSKI BILTEN Izdaja: Celjski sejem d.d., Press center MOS Vodja Press centra in urednica biltena: Nataša Vodušek Fras Pomočnica vodje in urednice: Metka Pirc Novinarji: Marko Kovačevič, Modest Motaln, Alen Obrez, Mojca Vtič FB in TW: Alen Obrez Fotografija: Nataša Müller Video: Mohor Maretič Lektoriranje in prevodi: Viktorija Plavčak Prelom in tisk: PODOBA - Matija Kvesić s.p.
In economic crisis personal contact is gaining in importance
14.9.2012, Bilten št. 2
11
Celjski sejem, 12.–18. SEPTEMBER 2012
Sejemski utrinki
www.ce-sejem.si