Glasilo CMCelje oktober 2009 by PODOBA

Interni časopis družbe CM Celje Številka 2, oktober 2009

Novice 2/09

S projekti v tujini boljšim časom naproti 42. Mednarodni obrtni sejem Na sejmu Dobrih energij tudi Skupina CM Celje Izvajanje prvih del na Kosovem

CMC oktober 2009.indd 1

9.10.2009 12:28:55

1 Vsebina

stran

S projekti v tujini boljšim časom naproti

42. Mednarodni obrtni sejem – Na sejmu Dobrih energij tudi Skupina CM Celje

Izvajanje prvih del na Kosovem

Predstavitev družbe CM Inženiring Celje, d. o. o.

Predstavitev družbe Stolp gradnje, d. o. o.

Standardizacija v CM Celju nekoč, danes in jutri

Pravila poslovnega dopisovanja

Kratke novičke

CM Celje smo ljudje

Izlet v mesto »lepše kot Rim«

Aktivnosti sindikata

Poletne cestarske igre po 19. letih znova v Celju

Japonska – prostor, izrabljen v širino in višino

CM Celje Novice Interni časopis družbe CM Celje Letnik 2, številka 2, oktober 2009 Izdal: CM Celje, d. d. Zanj: Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora Urednica: Urška Pernovšek Produkcija, prelom in priprava za tisk: Celuks, Podoba

Tisk: Grafika Gracer Jezikovni pregled: Breda Munda Naklada: 1500 Fotografije: arhiv CM Celje, osebni arhiv zaposlenih

Vsebina 2 CMC oktober 2009.indd 2

9.10.2009 12:28:55

Uvodnik

S projekti v tujini boljšim časom naproti Kljub malce optimističnim napovedim do konca leta se razmere v gospodarstvu ne izboljšujejo bistveno. V Skupini CM Celje nadaljujemo izvajanje ukrepov za ublažitev gospodarske krize. Med drugim se z veliko vnemo trudimo pridobiti nove posle doma in v tujini, kar bi ohranilo obseg poslovanja in zagotovilo socialno varnost zaposlenih.

Gradbeništvo je gospodarska panoga, ki je zelo odvisna od vlaganj, tako sredstev proračunskih porabnikov kot tudi zasebnega kapitala. Torej je pri nas podobno kot v avtomobilski industriji, da bistveno močneje občutimo gospodarsko recesijo, sicer z majhnim časovnim zamikom, zato pa jo občutimo še dolgo po tem, ko je v drugih panogah že mimo. Vsa gradbena podjetja beležimo padec prodaje. Še težje je prodati izgrajene poslovne in stanovanjske površine, ki so zgrajene za prodajo na trgu. Mimo teh dejstev žal ne moremo, zato je bilo nujno sprejeti ukrepe, s katerimi je mogoče nastali položaj ublažiti. Upam, da se bodo razmere v letu 2010 umirile in da bomo priča okrevanju gospodarstva. V gradbeništvu smo krizo zaznali med prvimi, kar pa ne pomeni, da se bomo med prvimi iz nje tudi izvlekli. Recesijo lahko primerjamo s poplavo. Ko voda odteče, uvidimo, kakšno razdejanje je pustila in kolikšen čas bomo potrebovali za odpravo posledic. Vsega tega se v upravnem odboru zavedamo, zato vlagamo v napore za pridobivanje novih poslov na domačem in tujem trgu. V teh razmerah je internacionalizacija poslovanja še kako nujna. Brez izhoda na tuje trge in brez iskanja alternativnih zaposlitev tudi v uporabi obnovljivih virov energije, alternativnih projektih v gradbeništvu ali drugih panogah pot v boljše čase ne bo lahka. Tudi doma je potrebno ravnati gospodarno in poiskati notranje rezerve. Doslej nam je s skupnimi močmi to uspevalo. Prepričan sem, da bi nam brez doslednega obvladovanja stroškov, ustrezne politike medsebojnih razmerij in izdelane strategije nastopa pri pridobivanju poslov bilo še težje. Ob tem smo ves čas dosledno sledili zastavljenim ciljem v programu za tekoče poslovno leto in ohranjali socialno varnost zaposlenih. To je moja osebna zaveza in zaveza celotnega upravnega odbora tudi v prihodnje. Vsem nam srčno želim, da bi iz našega besednega zaklada čim prej izginile besede kriza, recesija in druge, ki nam že več kot leto dni pomembno sooblikujejo vsakdan. Naj bo naš uspeh odvisen zgolj od naše pripadnosti in prizadevanj, ki jih vlagamo v svoje delo. Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora

S projekti v tujini boljšim časom naproti 3 CMC oktober 2009.indd 3

9.10.2009 12:28:56

MOS ´09

42. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM – Na sejmu Dobrih energij tudi Skupina CM Celje Začetek novega šolskega leta v Celju tradicionalno zaznamuje največji poslovno-sejemski dogodek, ki odmeva tako v Sloveniji kot tudi prek meja naše države. Med razstavljavci na 42. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) je bila znova tudi Skupina CM Celje. Poleg predstavitve dejavnosti celotne skupine je bila rdeča nit letošnje predstavitve ponudba nepremičnin.

Skupina CM Celje se je tako pridružila skoraj 1700 razstavljavcem iz 33 držav, ki so izkoristili pozitivne učinke predstavitve na MOS. Predstavitev na največjem sejemskem dogodku v tem delu Evrope, ki ga obišče skoraj 170.000 obiskovalcev, predstavljala še en kamenček v mozaiku promocije naše dejavnosti obstoječim in potencialnim poslovnim partnerjem.

Prisotnost na sejmu, kjer se vsako leto predstavijo najboljša in najbolj inovativna podjetja iz Slovenije in tujine, je v času gospodarske recesije še pomembnejša kot sicer. Neposreden stik s poslovnimi partnerji, ki jih omogoča sejem kot marketinško orodje, krepi zaupanje naših partnerjev v sposobnost preživetja podjetja tudi v najtežjih časih. Naša družba se je za nastop na 42.

MOS odločila, da bi celovito predstavila dejavnost Skupine CM Celje doma in v tujini, s poudarkom na ponudbi nepremičnin. Prav tako smo na sejmu, ki je letos potekal pod sloganom Dobre energije, predstavili nastop Joint Venture z italijanskim partnerjem Teamnetwork na trgih JV Evrope. Na 42. MOS smo prvič predstavili prenovljen predstavitveni film naše Skupine ter osveženo in dopolnjeno predstavitveno publikacijo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi novo Okoljsko poročilo, v katerem smo predstavili zadnje dosežke naših prizadevanj na področju varovanja okolja.

42. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM – Na sejmu Dobrih energij tudi Skupina CM Celje 4 CMC oktober 2009.indd 4

9.10.2009 12:29:08

V osmih sejemskih dneh so nas obiskali domači in tuji poslovni partnerji ter številni visoki gostje iz domačega političnega okolja. Med prvimi se je na uradnem ogledu sejma na našem razstavnem prostoru ustavil predsednik Vlade RS Borut Pahor, na sedežu podjetja pa nas je v času sejma obiskal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič (več o obisku najdete v rubriki Kratke novičke). Naša predstavitev je bila letos sicer nekoliko drugačna, saj jo je dopolnjevalo nogometno igrišče z umetno travo in vsem, kar spada k najpomembnejši postranski stvari na svetu – nogometu. CM Celje je kot generalni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje, ki letos praznuje 90. obletnico obstoja in je eden redkih nogometnih klubov, ki ves čas igra v 1. slovenski nogometni ligi, svoje partnerje opozoril tudi na pomen družbene odgovornosti. Kot veliko podjetje se namreč dobro zadevamo svoje odgovornosti do okolja, v katerem delujemo. S pokroviteljstvom športnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v svojem okolju želimo prispevati k razvoju skupnosti, kjer delujemo in kjer živijo naši zaposleni. Lena Korber, namestnica predsednika upravnega odbora

42. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM – Na sejmu Dobrih energij tudi Skupina CM Celje 5 CMC oktober 2009.indd 5

9.10.2009 12:29:17

4 Tuji trgi IZVAJANJE PRVIH DEL NA KOSOVEM V dolgoletni tradiciji Skupine CM Celje smo si zaposleni nabrali številne delovne izkušnje in znanje, ki ga prenašamo tudi na tuje trge. Nekaj naših sodelavcev tako trenutno izvaja dela na Kosovem.

Naši sodelavci so začeli usposabljati gradbene delavce na Kosovem junija 2009, ko so bili v to deželo napoteni laborant in asfalterji. Avgusta pa smo z družbo AHN group sh.p.k. sklenili pogodbo o vodenju del pri razširitvi magistralne ceste Priština – Miloševo v dolžini 1.800 m. Po terminskem načrtu je bil operativni začetek gradnje predviden za 25. 8. 2009, rok za dokončanje del pa je 31. 7. 2010. Po pogodbi o sodelovanju je bil izvajalec AHN group sh.p.k z vpisom v gradbeni dnevnik uveden v delo 27. 7. 2009, rok dokončanja pa je 180 delovnih dni. Trenutno na gradbišču opravljajo zemeljska dela na levi strani magistralne ceste, ki bodo končana oktobra. Široki izkop je potrebno zaključiti in pokriti kompletni planum izkopa s kamnolomskim nasipom. Načrtuje se 30.000 m3 vgrajenega nasipa. Oktobra so se lotili tudi zemeljskih del za podvoz (most), kmalu pa bodo začeli graditi tudi most in škatlasti prepust pod njim.

Izvajanje prvih del na Kosovem CMC oktober 2009.indd 6

9.10.2009 12:29:29

Sodelavcem, ki svoje bogate delovne izkušnje delijo z gradbenimi delavci na Kosovem, smo zastavili nekaj vprašanj. Zanimalo nas je, kakšno delo opravljajo v tej mladi državi, kakšne so razlike med delom v tujini in doma pa tudi, ali se jim je kakšen dogodek

med začasnim delom na Kosovem še posebej vtisnil v spomin. Njihovi odgovori kažejo, da je poučevanje na Kosovem polno izzivov, ki – ne nazadnje – izhajajo tudi iz drugačnega socialno-kulturnega okolja, v katerem tečejo gradbena

dela. Kljub vsemu pa smo prepričani, da bodo še naprej uspešno poučevali delavce na Kosovem in se uspešno soočili z vsemi izzivi, ki so pred njimi.

Peter Hrašar, laborant: »10. 6. 2009 sem bil napoten na delo v Prištino, in sicer v novo asfaltno bazo, ki jo je zgradilo podjetje WIBKO iz Krškega. Baza leži v industrijski coni Kosovo Polje. Naslednji dan smo pričeli proizvajati asfaltno zmes zrnavosti 0/16, ki je bila vgrajena na cesti Arlat – Mališevo – Xerx proti križišču za cesto Prizren – Đakovica. Prvih 14 dni sem bil brez laboratorija, zato sem vzorce bitumna in asfaltne zmesi odpeljal v Veliko Pirešico, kjer smo opravili potrebne analize. Po treh dneh sem se vrnil v Prištino in tako je delo teklo vse do 18. 9. 2009. Laboratorij v Prištini je v asfaltni bazi, v njem pa lahko kontroliramo vhodne surovine kamene zmesi in opravljamo analize proizvedene asfaltne zmesi. Na Kosovem nam je težave povzročala predvsem komunikacija, poleg tega pa so surovine za asfalt zaradi različnih virov materiala, ki ni A-testiran, zelo slabe.«

Vojko Močnik, vodja asfalterske skupine: »Na Kosovo smo se odpravili z nalogo, da delavce podjetja AHN Group naučimo, kako se vgrajuje asfaltna zmes. Prve dni smo asfalt vgrajevali sami, kmalu pa smo kosovske kolege začeli uvajati v delo. Učenje je bilo zaradi različnih razlogov, kot sta nepoznavanje jezika in neizkušenost pri delu, zelo oteženo. Zato se je ekipa asfalterjev na Kosovo vrnila še dvakrat. Primerjati delo asfalterjev glede na kakovost vgrajevanja je praktično nemogoče. Naša naloga je bila poleg učenja tudi zagotoviti kvaliteto izdelka, kar pa je izredno zahtevno delo, zato so se kosovski delavci na koncu dneva veselili samo velikih količin vgrajene asfaltne mase. Na Kosovu so nam v spominu ostali dogodki, kot so črede ovac ali govedi, ki so prečkale cesto preko pravkar položenega asfalta.«

Matjaž Murgelj, vodja projekta: »Sem vodja projekta razširitev ceste Priština – Miloševo. Razlika med delom na Kosovem in doma je velika. Tam zahtevajo ogromno naporov tudi opravila, ki so pri nas enostavno rešljive in se v delovnem procesu izvajajo tako rekoč avtomatično. To velja tako za nabavo kot za organizacijo in izvajanje del na objektu. Izpostavil bi tudi zelo gost in kaotičen promet, ki nam otežuje delo. Vozniki prometne signalizacije in omejitve hitrosti na trasi gradbišča praviloma ne upoštevajo.«

Urška Pernovšek, koordinatorka Izvajanje prvih del na Kosovem CMC oktober 2009.indd 7

9.10.2009 12:29:31

5 Skupina CM Celje PREDSTAVITEV DRUŽBE CM INŽENIRING CELJE, D. O. O.

Posamezen investitor v Skupini CM Celje nima vedno na voljo dovolj kadra, ki bi lahko realiziral nepremičninski projekt od priprave razpisa do izvedbe, zato je nujno potrebna vključitev inženiring družbe CM Inženiring Celje, d. o. o., ki razišče trg, izdela študijo feasibility, poišče najustreznejše tehnične rešitve, poda optimalen model financiranja izgradnje, izdela projektno dokumentacijo, priskrbi vsa potrebna dovoljenja in mu aktivno pomaga pri realizaciji objektov v prostor.

POSLOVNI CENTER SEVERNA TRIBUNA

Družba CM Inženiring Celje, d. o. o., (skrajšana firma CMI Celje, d. o. o.) je nastala leta 2006 kot inženiring družba za organizacijo izvedbe nepremičninskih projektov Skupine CM Celje. Sedež družbe je na Opekarniški cesti 15a v Celju, v Poslovnem centru Vzhodna tribuna nogometnega stadiona Arena Petrol. Storitve družbe zajemajo: • celovito organizacijo izvedbe nepremičninskih projektov Skupine CM Celje za trg (gradbeni inženiring), • izdelavo projektne dokumentacije (IP, PGD, PZI, PID), • izdelavo finančnih analiz in investicijskih elaboratov, • vodenje in priprava dokumentacije za projekte javno-zasebnega partnerstva.

Novozgrajen objekt Poslovni center Severna tribuna nogometnega stadiona Arena Petrol je na Opekarniški cesti 15 bcd in je del kompleksa, ki ga poleg stadiona Arena Petrol tvorijo Mercator center, športna dvorana Zlatorog in poslovni center Vzhodna tribuna. Z načrtovano izgradnjo prestižnega hotelskega kompleksa v neposredni bližini nastaja pomembno poslovno stičišče. Športnikom, obiskovalcem in poslovnežem prijazen center, ki vabi s svojimi širokimi peš conami, velikim parkiriščem in pestro gostinsko ponudbo. Objekt poslovni center Severna tribuna je sestavljen iz dveh enot, tribunskega dela in vogalnega dela objekta. Tribunski del

Vogalni del Steklen lepotec kot zaključek športnega dela in navezava na poslovni del je na vogalu športnega dela, in sicer med vzhodno in severno tribuno. Etažnost objekta je P+6. Posebna zunanja podoba, ki posnema gibanje žoge, se odraža na razgibanih tlorisih posameznih etaž. V etažah se pojavljajo deli, ki so bodisi dvignjeni bodisi spuščeni za približno 85 cm od osnovne etaže. Namembnost prostorov je pisarniška. Proste površine Površine v vogalnem delu so v celoti prodane oz. oddane v najem, na voljo pa ostaja 2.985 m2 površin, ki so v pritličju, prvem in drugem nadstropju tribunskega dela objekta. Mogoč je nakup ali najem.

CMI Celje sestavlja majhen kolektiv različnih strok. Poleg dveh univerzitetnih diplomiranih inženirjev arhitekture CMI Celje zaposluje univerzitetno diplomirano inženirko gradbeništva, diplomiranega ekonomista in gradbeno tehnico.

PIVNICA POD GOLOVCEM V prihodnosti CMI Celje načrtuje reorganizacijo, ki bo družbi omogočala celovito obvladovanje investicijskega inženiringa v Skupini CM Celje. Na domačem in tujem trgu CMI Celje vodi naslednje projekte: • poslovni center Severna tribuna, • Terme Benedikt, • telovadnica pri OŠ Radlje, • bolnišnice, • poslovno-stanovanjski objekt Zadar na Hrvaškem, • center sejemske dejavnosti Šabac v Srbiji.

Tribunska enota zajema del pod severno tribuno nogometnega igrišča in skupaj z dvorano Zlatorog tvori promenado na severni strani kompleksa. Etažnost poslovnega dela je P+2. Poslovni prostori so zgrajeni do 4. gradbene faze s finalno obdelano fasado in komunikacijskimi deli objekta (stopnišča, dvigala, hodniki in energetski prostori). Namembnost poslovnih prostorov je pogojno gostinska v pritličju in poslovna v nadstropjih.

V tribunskem delu poslovnega centra Severna tribuna je načrtovana ureditev Pivnice pod Golovcem.

Predstavitev družbe CM INŽENIRING CELJE, D. O. O. 8 CMC oktober 2009.indd 8

9.10.2009 12:29:37

CMI Celje ali druga enota Skupine CM Celje bi se v projekt vključila kot solastnik in bi skupaj z drugimi partnerji pripravila projekt na podlagi skupnih zamisli.

• •

Namen Pivnice pod Golovcem je strankam ponuditi nekaj novega, nekaj, česar Celje še nima. Celoten koncept ponudbe bi bil zasnovan tako, da bi ugodil željam tako zahtevnih kot manj zahtevnih gostov. Glavna ponudba bi zajemala več vrst piva, nekatera od teh varjena v lastni varilnici piva pod lastno znamko. Za popestritev ponudbe bi ponujali tudi kulinarične dobrote, za dobro vzdušje in zabavo pa bi bilo poskrbljeno z različnimi prireditvami.

• • • •

TERME BENEDIKT

•

• • • • •

izkoriščanje termalne vode, zdravilni, lepotilni in drugi tretmaji (fizioterapije in druga zdravljenja, masaže, kopeli, savne, kozmetična nega, fitnes, gimnastika in drugo) pridelava ekološke hrane, vzgoja zdravilnih rastlin in drugo. Projektno stanje: predvidena vrednost investicije 47.200.000,00 evrov, narejena študija izvedljivosti, izvir in zemljišče kupljena, projektna dokumentacija PGD, gradbeno dovoljenje v pridobivanju, možnost pridobitve EU nepovratnih sredstev v višini 12.000.000,00 EUR (=25 %), iskanje kapitalskih in strateških partnerjev ter posojilodajalcev.

CMI Celje organizira izvedbo projekta izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta v Zadru. Zemljišče za gradnjo, v skupni površini 11.862 m2, leži v predelu Bili Brig v Zadru na Hrvaškem. Načrtovana je gradnja poslovnostanovanjskega objekta z 72 stanovanji, več kot 1.700 m2 poslovnih prostorov, 71 garažami in 100 zunanjimi parkirnimi prostori.

CENTER SEJEMSKE DEJAVNOSTI ŠABAC

TELOVADNICA PRI OŠ RADLJE

V Benediktu razvijamo projekt termalni SPA center s hotelom višjega razreda (4+ zvezdic), apartmajskim naseljem in široko dodatno ponudbo. Cilj investicije je izgradnja in razvoj wellness ter spa centra višjega razreda. Poleg nastanitvenih kompleksov pa razvoj vsebuje tudi velik, sodoben vodni park in druga športnorekreacijska področja. Gostom bodo na voljo velika raznolikost wellnessa, fitnesa, dietetičnih in estetičnih programov. V bližini je majhen izvir hladne, visokomineralne vode, ki bi jo lahko gostom ponudili kot obliko terapije z zaužitjem. Investicija vključuje: • hotel višjega razreda (4+ zvezdice, 120 sob, konferenčni prostori, glavna restavracija s 160 sedeži), • apartmajsko naselje (84 enot), • plavalni bazeni (več kot 1.300 m2 vodnih notranjih in zunanjih vodnih površin), • rekreacijska področja za tek, treking in kolesarjenje,

POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT ZADAR

Obstoječa telovadnica pri OŠ Radlje je dotrajana in v slabem konstrukcijskem stanju. Za zadostitev potreb je treba stari objekt porušiti in izvesti novogradnjo. CMI Celje je pridobil posel in organiziral celotno izvedbo projekta izgradnje telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi v sklopu podelitve stavbne pravice za dobo 15 let, ki sta jo v obliki pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice sklenila Občina Radlje ob Dravi in CM Celje, d. d.

V srbskem Šabcu CMI Celje organizira izgradnjo sejmišča Center sejemske dejavnosti Šabac. Projekt je v idejni fazi.

Žiga Pfeifer, analitik

Med trajanjem stavbne pravice bo CM Celje, d. d., dajal objekt telovadnice v najem javnemu občinskemu zavodu in si s tem pridobil potrebne prihodke za finančno pokritje projekta izgradnje. Izvedbena dela so že v teku.

Predstavitev družbe CM INŽENIRING CELJE, D. O. O. 9 CMC oktober 2009.indd 9

9.10.2009 12:29:47

6 Skupina CM Celje PREDSTAVITEV DRUŽBE STOLP GRADNJE, D. O. O.

Družba Stolp gradnje, d. o. o., je nastala leta 2006 kot projektna družba za izgradnjo poslovnostanovanjskega kompleksa METROPOLIS v Ljubljani. Družba ima sedež v Celju, na naslovu Opekarniška cesta 15a. Dejavnost družbe je osredotočena na pripravo sprememb prostorskih aktov na zemljišču nekdanjega poslovnega središča Tehnounion v Ljubljani. V ta namen smo skupaj z zunanjimi sodelavci izdelali podroben idejni načrt, iz katerega je razvidna kvalitetna in kvantitetna razsežnost projekta.

S OLP gradnje d.o.o. OPIS LOKACIJE Območje je razmeroma mlad predel mesta, ki je nastalo v povojnem obdobju z rastjo mesta ob vpadnici, Celovški cesti, kot eden od mestnih »krakov«. Značilnost območja so stanovanjske soseske velikih dimenzij in gostot ter specializirani predeli za potrebe industrije. Širše območje sestavljajo trije »specializirani« predeli, ki jih med seboj ločita prometnici – Celovška cesta in koridor železnice. Prvi predel je industrijsko območje Stegen, kjer se razvoj odvija glede na zahteve industrije in razen lastnih razvojnih težav deluje kot druga podobna območja. Drugi predel je pretežno stanovanjski predel z razmeroma velikim deležem izobraževalno-vzgojnih programov in centralnih dejavnosti. Morfološko ga sestavlja drobnozrnato tkivo enodružinske gradnje na eni strani in stanovanjskih »megablokov« na drugi. Odprt javni prostor je dobro razvit, zazele-

njen, dostopnost območja do prometnic, centralnih, komercialnih, izobraževalnih in drugih programov ter rekreacijskih območij je dobra. Tretji, vmesni predel med obema, je območje med Celovško in koridorjem železnice, ki je v prostorskih aktih sicer definiran kot območje za »proizvodnjo in skladiščno dejavnost«, v realnosti pa je nastajal kot mešano območje stanovanjske, trgovske, skladiščne in proizvodne dejavnosti. Območje ima ob upoštevanju ekonomskih trendov vse možnosti, da ob ustreznih prostorskih parametrih postane sodoben del mesta. Območje lahko postane vmesno mešano območje med specializiranim stanovanjskim in proizvodnim območjem.

Mešan program bi omogočil razvoj novega vitalnega dela mesta z visokim urbanim potencialom, s sodobnimi oblikami bivanja in sobivanja. Tu je priložnost za razvoj sodobnega modela za mesta 21. stoletja.

URBANISTIČNO OBLIKOVANA ZASNOVA Zemljišče se nahaja na strateškem položaju širšega območja, skoraj v njegovem geometričnem središču. Če upoštevamo, da je tik ob njem načrtovana železniška postaja Devova, ki bo služila kot gravitacijsko-transportno vozlišče za celotno širše območje, je logično, da se v skladu s strategijo zgoščevanja poselitve vzdolž prometnih koridorjev na navedenem zemljišču razvije hibriden stavbni otok večje gostote. Baza tega otoka bo z raznovrstnimi javnimi programi vzpostavljala programski atraktor za širše območje. Vertikalno razvit stanovanjski program bo izkoriščal odločilno prednost lokacije za stanovanja – neokrnjene poglede 360

Predstavitev družbe STOLP GRADNJE, D.O.O. 10 CMC oktober 2009.indd 10

9.10.2009 12:29:54

stopinj – in odmik od hrupnega mestnega parterja. S tako zasnovo ponuja projekt METROPOLIS svežo interpretacijo vertikalnega mesta. Široki pogledi na krajino, lokacija ob železniški postaji s frekventnim železniškim prevozom do letališča Brnik in do centralne železniške postaje Ljubljana, bližina nakupovalnih središč, bank, industrijskega območja Stegen, športno-rekreativnih območij, bližina obvoznice ter gorenjske avtoceste so tiste lastnosti lokacije in predlagane tipologije stavbnega otoka, ki na videz odročno lokacijo spreminjajo v lokacijo z izjemnim urbanim potencialom, pomembno za urbani razvoj celotnega območja. Podobna tipologija zazidave (poslovna baza in stanovanjski stolpiči) je že načrtovana na sorodnem območju, v območju Tobačne. Logično je, da se za območja s podobnimi pogoji in sorodnimi lokacijami uporablja podobna tipologija, še posebno, ker gre za programsko mešani območji.

Načrtovano gostoto je mogoče doseči s štirimi stolpiči s po 15 stanovanjskimi nadstropji, v primeru možne večje gostote pa je edina racionalna nadgradnja višanje objektov. Preveritev različice z večjim številom nižjih objektov (pet) je pokazala večjo gostoto in s tem odmik od osnovnega izhodišča zagotavljanja visoke kakovosti bivanja. Na lokaciji prav tako ni težav z gradnjo pod terenom.

•

PROGRAMSKO-FUNKCIONALNA ZASNOVA Koncept fleksibilnosti Poleg vertikalno razvitih enot (bivanje na višini) in ekološko ozaveščene gradnje (integriranje trajnostnih rešitev in minimiziranje porabe energije) predstavlja fleksibilnost edinstveno kompetitivno prednost projektiranega objekta. Zato je treba zamisel fleksibilnosti izpeljati kot enega ključnih parametrov tega projekta. Fleksibilnost je opredmeteno predvsem kot popolna prilagodljivost tlorisa stanovanj željam končnega kupca, tako po velikosti stanovanja kot po končni razporeditvi prostorov znotraj posamezne enote. Na ravni poslovnega dela je zagotavljanje popolne fleksibilnosti zaradi raznolikih potreb posameznih programov težje, vendar je maksimalna prilagodljivost za potencialne programe kot izhodišče privzeto tudi za poslovne površine. Fleksibilnost stanovanjskega tlorisa z variacijami števila in velikosti stanovanj ter variantnimi dispozicijami znotraj stanovanjske enote je predstavljena v risbah arhitekture. Prostorska zasnova Stanovanjsko-poslovni kompleks Metropolis je arhitekturno zasnovan kot sodobno, večfunkcionalno območje, ki temelji na prostorski in programski urejenosti. Kot tako bo postalo ugledno poslovno, upravno, bivalno, storitveno, kulturno in izobraževalno stičišče z različnimi spremljajočimi programi ter prostor za družabne in rekreacijske dejavnosti. Kompleks Metropolis je obodna kontinuirana zazidava, na katero so naseljeni štirje stolpi. Obodni del etažnosti P+M+1 je namenjen javnemu programu, ki je organiziran v logične programske sklope. Posamezni programski sklopi so med seboj predeljeni s stanovanjskimi vertikalami. Sistem obodne zazidave je zasnovan maksimalno fleksibilno, tako da je vanj mogoče umestiti tudi druge programe. Za namen faze IDP so tako v javni obodni del umeščeni spodaj navedeni sklopi, ki si na načrtu od J vogala sledijo v smeri urinega kazalca:

• • • •

trgovina z osnovno preskrbo, kavarna (P) in otroški vrtec s šestimi oddelki (M+1N), sklop malih trgovin, kavarne in pisarn (P+M+1N), plesna šola (P+M), plesni bar (P), likovna šola (1N) in pisarne (1N), večnamenska dvorana in športni bar (P+M) ter fitnes z manjšim bazenom (1N), kavarna (P), zdravniške ordinacije (M) in knjižnica z mediateko (1N).

Obodna zidava ustvarja velik notranji javni atrij, ki je dobro zavarovan pred hrupom okolice in zagotavlja popolnoma mirno oazo v tem predelu. Športna dvorana ga predeljuje na dva manjša dela, kar zagotavlja primerno mero zasebnosti. Stanovanja so kot del zvočno občutljivih prostorov skoncentrirana v štirih visokih stolpih. Od (pol) javnega programa spodnjih dveh nadstropij so ločena z »votlo« etažo, ki predstavlja poljavni prostor kompleksa, obenem pa zelo dobro zvočno dušilno in ločilno cono. Razporeditev stanovanj v višino pomeni tudi odmikanje od hrupnega parterja, kar pozitivno vpliva tako na bivalno sprejemljivost kot tudi na ekonomičnost gradnje. Poleg primarne naloge družbe vzporedno gospodarimo z nepremičnino kompleksa Tehnounion, tako da prostore v objektih oddajamo v najem. Trenutno imamo 25 najemnikov. Najemniki zasedajo približno 80 odstotkov uporabnih prostorov. Družba na podlagi medsebojne pogodbe sodeluje z družbo CM Celje, d. d., ki zanjo opravlja finančno-računovodske storitve in storitve splošnega pomena. Družba kljub finančnogospodarski svetovni krizi obvladuje položaj in sledi ciljem lastnika.

Franc Bratina, direktor

Predstavitev družbe STOLP GRADNJE, D.O.O. CMC oktober 2009.indd 11

9.10.2009 12:29:57

7 Sistem kakovosti in okolja Standardizacija v CM Celju nekoč, danes in jutri PISALO SE JE LETO 1998, KO SMO SE V DRUŽBI CM CELJE, D. D., ODLOČILI ZA VPELJAVO SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI, BOLJ ZNANEGA KOT ISO 9001. STANDARD KAKOVOSTI, KI S PROCESNIM PRISTOPOM IN OSREDOTOČENOSTJO NA KUPCE, SPODBUJA NENEHNO IZBOLJŠEVANJE, SE JE IZKAZAL ZA ODLIČNO IZBIRO, ZATO SMO SE LETA 2002 CERTIFICIRALI TUDI PO OKOLJSKEM STANDARDU ISO 14001, S KATERIM SMO SE ZAVEZALI K VARSTVU OKOLJA. V LETU 2010 BI ŽELELI STOPITI KORAK NAPREJ IN STANDARDOMA INTEGRIRATI ŠE SISTEM VODENJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – OHSAS 18001.

pri uvajanju ne pričakujemo, kljub temu pa bomo veseli sodelovanja in pomoči vseh zaposlenih, saj skupaj zmoremo več. Sinergijski učinek smo potrdili že na notranjih presojah, ki smo jih izvedli v drugi polovici septembra in v okviru katerih smo obiskali gradbišča s področja nizkih in visokih gradenj, področje asfalt kamnolom, izpustili pa nismo niti upravne stavbe, kjer smo se zadržali pri direktorju komerciale, vodji nabave in vodji avtostrojnega parka. Standardi v organizacijo prinašajo mnogo več kot le certifikat, na katerega smo upravičeno ponosni – so učinkovito orodje za vodenje sistema kakovosti, okolja ali varnosti in zdravja pri delu, spodbujajo nenehno izboljševanje ter ne nazadnje, povečujejo konkurenčno prednost. Skladnost našega sistema kakovosti in ravnanja z okoljem preveri certifikacijska hiša Bureau Veritas Certification, ki vsako leto izvede zunanjo kontrolno presojo sistema; redne letne kontrolne presoje sistema vsaka tri leta nadomesti recertifikacijska presoja, ki naše ravnanje vzame še pozorneje pod drobnogled in včasih prinese tudi kakšnega 'pinkyja'. V letu 2008 smo imeli tako presojo, na srečo brez neskladnosti, po sistemu ISO 14001:2004, letos pa je 5. in 6. oktobra poleg kontrolne 'okoljske' presoje potekala tudi recertifikacijska presoja po standardu ISO 9001:2000. Ker so nenehnemu izboljševanju podvrženi tudi standardi, je ob koncu preteklega leta tehnični odbor ISO sprejel novo izdajo standarda kakovosti. Prehod na četrto izdajo standarda z oznako ISO 9001:2008 je načrtovan za leto 2010, prenovo sistema kakovosti pa bo predvidoma spremljala tudi uvedba standarda OHSAS 18001, s katerim želimo stalno izboljševati raven varnosti in zdravja pri delu ter obvladovati tveganja za poškodbe in obolenja. Standard 18001 je zasnovan tako, da je združljiv s standardoma ISO 9001 in ISO 14001, tako da večjih težav

Na tem mestu bi se želel zahvaliti notranjim presojevalcem, ki so si vzeli čas, za nekaj ur odložili svoje delo, preučili naše organizacijske predpise in navodila, odšli na teren in se trudili sistematično preveriti, ali obstoječi sistem kakovosti in okolja deluje v skladu z načrtovanim, ali je učinkovit in kje se kažejo tiste priložnosti, da bi lahko bili še boljši. Vesel sem, da je bila kooperativnost naših kolegov, ki so tokrat nastopali v vlogi presojancev, zares velika in so tako notranje presoje potekale po načrtu in brez večjih pomanjkljivosti, kar kaže na to, da je sistem dobro zastavljen in učinkovito deluje tudi po odhodu predstavnika vodstva za kakovost in okolje, Damjana Grila, ki se je 31. julija poslovil od nas. Funkcijo predstavnika vodstva za kakovost in okolje je prevzel predsednik upravnega odbora Marjan Vengust, s čimer je še dodatno potrdil zavezanost najvišjega vodstva k razvoju in izvajanju sistema kakovosti in okolja, ki je ključnega pomena. Sam sem z avgustom poleg funkcije skrbnika proizvo-

dnih sistemov na PAK prevzel delo skrbnika kakovosti in okolja, kot administratorka sistema kakovosti in okolja pa dela tudi Jana Puhar, na katero ste se do zdaj najpogosteje obrnili predvsem takrat, ko ste potrebovali kakšen dokument iz programa Gama. Odlična novica za vse tiste, ki v Gami niste bili najbolj domači, je, da ob koncu leta načrtujemo prenos celotne dokumentacije na Share Point – to je okolje, v katerem deluje tudi naš intranet, ki je uporabniku bolj prijazen, za družbo pa pomeni tudi izboljšavo s finančnega vidika, kar je v času gospodarske krize več kot dobrodošlo. Sredstva bomo preudarno vložili v naše kadre, v zimskem času namreč načrtujemo izvedbo seminarja za notranje presojevalce, s katerim bi usposobili naše zaposlene s področja poznavanja standardov ISO 9001 in ISO 14001. Kot vidite, je izboljšav na področju sistema vodenja kakovosti in okolja kar precej. Ob tej priložnosti bi vas prijazno povabil, da tudi vi s svojimi inovativnimi predlogi prispevate k nenehnemu izboljševanju naših procesov, s tem pa tudi k uspešnosti našega poslovnega sistema. Prepričan sem, da je dobrih zamisli, s katerimi bomo še naprej spodbujali uspešno poslovanje, rast in nenehen razvoj družbe, okolju prijazno delovanje ter povečevali zadovoljstvo kupcev in zadovoljstvo zaposlenih, zares veliko. Najboljše bodo nagrajene. Marko Jurič, skrbnik sistema kakovosti in okolja

Standardizacija v CM Celju nekoč, danes in jutri 12 CMC oktober 2009.indd 12

9.10.2009 12:29:59

8 Poslovno dopisovanje PRAVILA POSLOVNEGA DOPISOVANJA Vsi poznamo težave, ki nastajajo, kadar je potrebno oblikovati ali dokumentirati sporočilo, misel, opisati dogodek ali dejanje in podobno. Poslovno dopisovanje spada med t. i. stalne oblike sporočanja, zato se ne moremo prepustiti domišljiji, ampak moramo upoštevati določena pravila in bolj ali manj ustaljene oblike ter nekatere dogovore. Pišemo v knjižnem jeziku, izogibamo se tujkam, če le najdemo ustrezno slovensko besedo. Ker pišemo za javnost, smo odgovorni za pisano besedo. Zavedati se moramo, da je kultura pisnega izražanja del naše splošne kulture.

Gledano z različnih vidikov poslovnega dopisovanja, kot so pravni, ekonomski, organizacijski in zgodovinski vidik, je potrebno poudariti, da je poslovno dopisovanje dokazni material, ki ima lahko v danih okoliščinah izjemen pomen. S pisnim dopisovanjem lahko sklepamo posle s partnerji, s katerimi se osebno ne poznamo. Pomembno za nas je tudi, da iz poslovnega dopisovanja razberemo, kakšna je organizacija kot celota in kako njene organizacijske enote opravljajo svoje funkcije. Poslovno dopisovanje je zelo pomembno, predvsem zato, ker mora biti vsak, tudi usten dogovor zapisan zaradi njegovega zgodovinskega pomena. Za naše poslovne partnerje in kupce je zelo pomembno, da smo prepoznavni že po enotni obliki dopisa. Z željo, da bi zaposleni v podjetju ob vsebini dopisa poudarili tudi njegovo obliko ter poznali osnovna pravopisna pravila, je v prispevku izdelan priročnik za oblikovanje dopisov s pravopisnimi pravili.

Načela poslovnega dopisovanja

Načelo varovanja uradne in poslovne tajnosti zahteva varovanje uradne in poslovne tajnosti v zvezi z izvajanjem poslovne dejavnosti neorganizacij združenega dela.

Potek analize dopisov Dopis je razdeljen na tretjine. Prva tretjina vsebuje naslov naslovnika, datum in oznako dopisa, druga tretjina dopisa naslov in vsebino dopisa, tretja tretjina dopisa pa vsebuje pozdrav, podpisnika (lahko jih je tudi več) in neobvezne sestavine.

Prva tretjina dopisa Glava naslovnika je levo poravnana. Z veliko začetnico pišemo le prvo besedo v glavi, druge le, če je lastno ime. To pomeni, da telefone, telefakse in vse drugo, kar ni lastno ime, pišemo z malo začetnico. Akademski nazivi morajo stati pred imenom, drugi strokovni nazivi se običajno pišejo za priimkom in za vejico. Za vejico in krajšavno piko je vedno presledek.

so jasna navodila, kako obvladovati poslovanje s pošto. Največ napak se pojavlja pri označevanju odposlane pošte. Odposlana pošta se označuje s kratico OE, tekočo zaporedno številko, letnico pošte, inicialkami imena in priimka delavca, ki je dopis sestavil, in inicialko imena in priimka delavca, ki je dopis napisal. Primer: UO-1/09-MV/NR.

Druga tretjina dopisa Naslov dopisa. Beseda zadeva se v poslovnih dopisih opušča. Kratko vsebino lahko poudarimo z velikimi črkami, s krepko pisavo, z zapisom ležeče, s podčrtavanjem. Dopis lahko začnemo tudi z ogovorom »Spoštovani«. Za temi besedami pišemo vejico, čeprav lahko uporabimo tudi klicaj. Pike ne pišemo. Kadar uporabljamo klicaj, se dopis začne z veliko, če pa naredimo vejico, pa z malo začetnico. Spoštovani, Spoštovani!

Primer:

Vabilo Zahvala

Primer:

Vabilo Spoštovani,

Primer:

Dr. Tomo Korošec Fakulteta za družbene vede Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana telefon: 01 300 40 22 telefaks: 01 300 40 23 Datum v glavi dopisa je umeščen v zgornji desni del. Vodoravno je poravnan s pošto pošiljatelja. Vsaka pika v datumu je levostična, zato tudi pri datumu velja, da pišemo presledke. Ničel v datumih ne pišemo. Imena mesecev se pišejo z malo začetnico. Navajanje samostalnika »dan« pred datumom je nepotrebno. Primer: Celje, 5. 10. 2009 Celje, 5. oktober 2009 Ne pozabite upoštevati tudi organizacijskega predpisa »Poslovanje s pošto«, v katerem

Besedilo/vsebina. Vsebine dopisa pri poenotenju ni mogoče zajeti v enotne obrazce in pravila. Velja le nekaj splošnih pravil. Za poslovno dopisovanje velja, da v jedru takoj preidemo k zadevi. Večinoma so začetki ustaljeni: sklicujemo se na prejšnje pisanje (glede na dopis z dne …), napovedujemo vsebino (oglašamo se na razpis, objavljen …), tako da dolgoveznih uvodov poslovno dopisovanje ne pozna. Če so vsebinski sklopi razdeljeni v odstavke in so naštevalne enote razvrščene za alinejami, morajo biti ločene z ustreznimi ločili in smiselno oblikovane.

Če želimo v prihodnje izboljšati svojo sposobnost sestavljanja poslovnega dopisovanja, moramo najprej dobro poznati temeljna načela, po katerih se je treba ravnati. • Načelo ekspeditivnosti zahteva, da v nekem času naredimo čim več poslovnih pisem. • Načelo točnosti in popolnosti zahteva, da pri poslovnem dopisovanju uporabljamo samo natančno ugotovljena dejstva in okoliščine, ki jih moramo v pismu tudi natančno izraziti. • Načelo vljudnosti zahteva, da se v poslovnem dopisovanju izražamo vljudno, obzirno in da ne uporabljamo grobih ali celo žaljivih izrazov. • Načelo zakonitosti ne prihaja do izraza samo pri aktih državnih organov in tistih organizacij združenega dela, ki imajo posebna javna pooblastila. Načelo zakonitosti je treba spoštovati tudi pri drugih organizacijah združenega dela.

•

Pravila poslovnega dopisovanja 13 CMC oktober 2009.indd 13

9.10.2009 12:29:59

Tretja tretjina dopisa Pozdrav. Običajno besedilo končamo s pozdravom, ki je bolj ali manj ustaljen. Vedno ga natipkamo v novem odstavku, torej po vsebini dopisa, poravnan je po levem robu. Pozdravi so lahko povsem avtomatizirani (S spoštovanjem, Lep pozdrav, Lepo vas pozdravljam), ki jih pišemo brez ločil, in stavčni (V upanju na ugodno rešitev vas lepo pozdravljam.), ki jih zaključimo s piko. Podpisnik. Ime in priimek podpisnika ter njegova funkcija predstavljajo celoto, ki jo obravnavamo kot poved. Pri tem velja enako pravilo kot pri glavi: prvo besedo pišemo z veliko, druge le, če je lastno ime. Podpisnik je na desni strani dopisa. V praksi sta dve možnosti: najprej ime in priimek, nato funkcija ali obratno. Za vsako navedbo imena in priimka, bodisi v glavi, bodisi v podpisu, bodisi med besedilom velja, da je edino mogoče zaporedje: najprej IME in šele nato PRIIMEK.

Kadar pišemo dopise, bi se morali vedno zavedati, da je dopis pokazatelj poslovnosti in urejenosti podjetja. Če je dopis neurejen in poln pravopisnih napak, to nehote privede bralca dopisa do mnenja, da podjetje ne deluje enotno in strokovno usklajeno. Zato bi bilo treba pred pisanjem vsakega, še tako »nepomembnega« dopisa preudarno razmisliti o uporabi ustreznih jezikovnih sredstev za pisanje določenega dopisa, ne pa pisati kar »na pamet«, »po vzorcu«, ne oziraje se na vsebino dopisa.

Za konec le še nekaj nasvetov za lažje in uspešnejše poslovno dopisovanje: • vsako prispelo pismo pazljivo preberimo z željo ustreči dopisniku, • v svoji poslovni korespondenci zapisujmo samo resnico in si ne prizadevajmo to resnico izkriviti ali zamegliti, • odgovarjajmo na vsa vprašanja poslovnega partnerja in se ne izogibajmo nobenemu. Nataša Riva, koordinatorka

Lava 42, 3102 Celje, Slovenija Lava1061 42, 3102 Celje, Slovenija p.p. Lava 42, 3102 Celje, Slovenija p.p. 1061 telefon: +386 (0)3 42 66 100 p.p. 1061 telefon: telefa ks: +386 +386 (0)3 (0)3 42 42 66 66 100 306 telefon: +386 (0)3 42 66 100 telefaks:http://www.cm-celje.si +386 (0)3 42 66 306 internet: telefaks: +386 (0)3 42 66 306 internet: http://www.cm-celje.si e-po šta: info@cm-celje.si internet: http://www.cm-celje.si e-pošta: info@cm-celje.si e-pošta: info@cm-celje.si

Naša št.: Naša št.: Naša št.: Vaša št.: Vaša št.: Vaša št.: Datum: Datum: Datum:

Zadeva: Zadeva: Zadeva:

Primer: Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora Predsednik upravnega odbora Marjan Vengust

Obr. Obr. Obr. Obr. 111 1

Tisk: Grafika Gracer Tisk: Tisk: Tisk: Dikplast Dikplast Dikplast Celje Celje Celje

Tukaj je potrebno upoštevati interni dokument »Pooblastila za zastopanje in podpisovanje pogodb, finančnih listin, internih oz. eksternih naročil in korespondenčne dokumentacije«.

Ident. št. za DDV: SI 71147225 Ident. št. za DDV: SI 71147225

Delniška družbajejevpisana vpisanavv sodni register pri okrožnem sodišču s sklepom Srg.Srg. 95/00669, Ident. št. za DDV: SI 71147225 Delni{ka dru`ba register pri okro`nem sodi{~uv Celju, v Celju, s sklepom 95/00669, vlo`ka 1/03062/00. Osnovni kapitalznaša zna{a 2.417.042,23 EUR. 95/00669, zdne dne24. 24. 08.1995, 1995,{t. vložka 1/03062/00. Osnovni sodi{~u kapital 2.417.042,23 Delni{ka zdru`ba je08. vpisana všt.sodni register pri okro`nem v Celju, s sklepom EUR. Srg. Delni{ka dru`ba je vpisana v sodni register pri okro`nem sodi{~u v Celju, s sklepom Srg. 95/00669, Transakcijski ra~uni: ABANKA d.d., {t.: SI56 SI561/03062/00. 0510 0801 0801 2123 2123 343, 343,kapital PROBANKA, d.d., {t.:SI56 SI562510 25100970 09709184 9184118, 118, z dne 24. 08.VIPA 1995, {t. vlo`ka Osnovni zna{ad.d., 2.417.042,23 EUR. Transakcijski računi: ABANKA VIPA št.: 0510 PROBANKA, št.: z dne 24. 08. 1995, {t. vlo`ka 1/03062/00. Osnovni kapital zna{a 2.417.042,23 EUR. HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d., {t.: SI56 3300 in2123 SKB BANKA BANKA d.d.Ljubljana, Ljubljana, {t.: SI56 0311 8100 0549 756. Transakcijski ra~uni: ABANKA VIPA d.d., {t.:0000 SI56 0510 0801 343, PROBANKA, d.d., {t.: SI56 2510 0970 9184 118, HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d., št.: SI56 00002358 2358255 255, SKB d.d. SI56 0311 8100 0549 756, Transakcijski ra~uni: ABANKA VIPA d.d.,3300 {t.: SI56 0510 0801 2123 343, PROBANKA, d.d.,št.:{t.: SI56 2510 0970 9184 118, HYPO ALPE-ADRIA-BANK SI56št.:3300 SKBinBANKA d.d.d.d., Ljubljana, SI565000 0311 8100447. 0549 756. Gorenjska bankad.d., d.d., {t.: Kranj, SI56 0000 0700 2358 0000 255 1071in Nova KBM št.: SI56{t.: HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d., {t.: SI56 3300 0000 2358 255 in746 SKB BANKA d.d. Ljubljana, {t.:0483 SI56 03111539 8100 0549 756.

Štampiljka. Najbolje je, da je na sredini tretje tretjine.

Joint Venture Joint Venture Joint Venture http://www.teamnetwork.it http://www.teamnetwork.it http://www.teamnetwork.it

Lava Lava 42, 42, 3 3102 102 Celje Celje,, Slovenija Slovenija p.p. p.p. 1061 1061 telefon: telefon: +386 +386 (0)3 (0)3 42 42 66 66 100 100 telefa telefaks ks:: + +3 386 86 (0)3 (0)3 42 42 66 66 306 306 internet: internet: http://www.cm-celje.si http://www.cm-celje.si e-pošta: e-po šta: info@cm-celje.si info@cm-celje.si

Neobvezne sestavine. Po podpisniku imajo nekateri dopisi navedene še priloge, ki so dodane k osnovnemu dopisu, ali informacijo o tem, komu je bil dopis poslan. Ta del je poravnan po levi strani. Pomembno pa je, da so naštevalne enote v pravilnem sklonu in da naštevalne enote pišemo brez vejic ter pik. Kadar napišemo daljše enote, jih ločimo z vejicami in dodamo končno ločilo.

GLAVA 1 DATUM

GLAVA 2

NASLOV DOPISA

BESEDILO/VSEBINA

Primer: POZDRAV

Vzorčni primer oblike: Oblika poslovnih dopisov razdeljena na tretjine

NEOBVEZNE SESTAVINE

Tisk: Grafika Gracer Tisk: Tisk: Dikplast Dikplast Celje Celje Tisk: Dikplast Celje

Dostaviti: Jerici Kos Tomu Korošcu

– –

PODPISNIK

Obr. Obr. Obr.2222 Obr.

Poslano: – kandidatu – tajništvu – arhivu

Joint Joint Venture Venture

Ident. Ident. št. št. za za DDV: DDV: SI SI 71147225 71147225 Delniškadru`ba družbaje vpisana vvv sodni sodišču v Celju, s sklepom Srg. Srg. 95/00669, Delni{ka sodni register okro`nem sodi{~u vv Celju, ss sklepom 95/00669, Delni{ka dru`ba jejevpisana vpisana sodniregister registerpripri priokrožnem okro`nem sodi{~u Celju, sklepom Srg. 95/00669, zzzdne 1/03062/00. Osnovni kapital zna{a 2.417.042,23 EUR. dne 24. 24. 08. 08. 1995, 1995, {t. št. vlo`ka vložka 1/03062/00. 2.417.042,23 dne 24. 08. 1995, {t. vlo`ka 1/03062/00. Osnovni Osnovnikapital kapitalznaša zna{a 2.417.042,23EUR. EUR. Transakcijski d.d., {t.: SI56 0510 0801 2123 343, PROBANKA, d.d., SI56 2510 0970 9184 118, Transakcijskira~uni: računi:ABANKA ABANKA VIPA VIPA d.d., d.d., št.:{t.: SI56 2510 0970 9184 118, Transakcijski ra~uni: ABANKA VIPA d.d.,št.: {t.:SI56 SI560510 05100801 08012123 2123343, 343,PROBANKA, PROBANKA, d.d., {t.: SI56 2510 0970 9184 118, HYPO ALPE-ADRIA-BANK SKB BANKA d.d. Ljubljana, 0311 8100 0549 HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d., {t.:št.:SI56 SI56 3300 0000 2358 255 inSKB SKBBANKA BANKA d.d. Ljubljana, {t.: SI56 0311 8100 0549 756. HYPO ALPE-ADRIA-BANKd.d., d.d.,{t.: SI563300 33000000 00002358 2358255 255,in d.d. Ljubljana, št.: {t.: SI56SI56 0311 8100 0549 756,756. Gorenjska banka d.d., Kranj, št.: SI56 0700 0000 1071 746 in Nova KBM d.d., št.: SI56 0483 5000 1539 447.

http://www.teamnetwork.it http://www.teamnetwork.it

Pravila poslovnega dopisovanja CMC oktober 2009.indd 14

14 9.10.2009 12:30:00

Kratke novičke

V zadnjih mesecih so se v Skupini CM Celje zgodili številni dogodki, ki si zaslužijo našo pozornost. Nekaj vam jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.

SEMINAR NAČRT OBRAMBE IN REŠEVANJA NA POVRŠINSKIH KOPIH V Veliki Pirešici, na področju asfalt kamnolom, je 21. maja 2009 potekal seminar Načrt obrambe in reševanja na površinskih kopih, ki ga je organiziralo Društvo tehničnih vodij površinsko odkopavanje (DVT PO). Seminar je bil namenjen usposabljanju na podlagi določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Zakona o rudarstvu, Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih dela pri: izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih, raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, globinskem vrtanju, razstreljevanju, bogatenju, uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini ter prevažanju v podzemnih prostorih in na površini. Seminarja se je udeležilo 170 udeležencev.

IZID PRENOVLJENE PREDSTAVITVENE PUBLIKACIJE IN OKOLJSKEGA POROČILA ZA LETO 2008 TER PRENOVA PREDSTAVITVENEGA FILMA Septembra je izšla prenovljena predstavitvena publikacija naše družbe, izdali smo Okoljsko poročilo za leto 2008 ter prenovili predstavitveni film.

Predstavitvena publikacija

in okolje ‘08

OBISK MINISTRA S SODELAVCI 11. septembra 2009 je našo družbo obiskal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Ministra so med obiskom spremljali državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić, bivši državni sekretar na ministrstvu za javno upravo in predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar ter poslanci Državnega zbora RS Alojz Posedel, Tadej Slapnik in Franci Kek. Ogledali so si asfaltno bazo, betonarno in kamnolom, predsednik upravnega odbora Marjan Vengust pa jim je predstavil poslovanje naše skupine ter razvojne projekte in jih seznanil s težavami, s katerimi se srečujemo v gospodarstvu in so se v času recesije še povečale. Urška Pernovšek, koordinatorka Kratke novičke CMC oktober 2009.indd 15

15 9.10.2009 12:30:08

10 CM Celje smo ljudje V SVOJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU DOŽIVIMO VELIKO LEPIH PA TUDI MANJ LEPIH TRENUTKOV. VSI PA NEKAKO SOOBLIKUJEJO NAŠE DELO.

UPOKOJILI SO SE Maja se je upokojil dolgoletni sodelavec Ivan (Niko) Križnik, ki se je takrat še v cestnem podjetju zaposlil pred 40 leti. Dolga leta je bil sodelavec v kadrovski službi, zadnja leta pa vodja družbenega standarda.

ZAHVALNO PISMO ZA MENJAVO GUME Maja smo prejeli elektronsko pismo Angelce Mlakar iz Slovenskih Konjic, ki se našim delavcem zahvaljuje za prijazno pomoč pri menjavi gume. V pismu je zapisala: Spoštovani!

Danes, v soboto, 16. 5. 2009, mi je na avtocesti Slovenske Konjice–Celje, med obema predoroma na viaduktu med vožnjo

Junija se je upokojila Cvetka Gorenc, čistilka iz CE-KA storitev, ki je bila naša sodelavka 13 let.

počilo sprednje desno kolo. V avtu smo bili štirje; dva otroka, stara manj kot 3 leta, in dve ženski – torej idealna kombinacija za reševanje takega položaja. Ko nam je uspelo pripeljati do sredine viadukta, kjer smo lahko zapeljali na stran, so tam bili vaši delavci (ki so ravno zaključevali delo; pravzaprav so že sedeli v avtu, da se odpeljejo). Ko so videli, kaj se je zgodilo in kakšne vrste »strokovnjaki« smo bili v avtu,

Janko Šimenc se je v našem podjetju zaposlil pred 39 leti. Dolga leta je opravljal delo vodje FE Proizvodnja asfaltnih in betonskih mešanic, upokojil pa se je julija.

so se sami ponudili, da zamenjajo kolo. Verjetno si predstavljate, kako sem jim bila in sem jim še vedno hvaležna.

Avgusta se je upokojil Marjan Ašenberger, strojnik iz Avtostrojnega parka. Pri nas je bil zaposlen 36 let.

V šali sem jim ob slovesu rekla, da se jim bom v časopisu zahvalila, pa so skromno rekli: »Ma nemoj«, ampak resnično želim, da še nekdo ve, da so mi pomagali, in to z dobro voljo (za kar nisem prepričana, da bi delavci naše narodnosti naredili). Verjetno informacija ne bo priromala nazaj do teh delavcev, pa vsaj vi komu povejte.

Dragi upokojenci! Zahvaljujemo se vam za vaše predano delo in prispevek k uspehu naše skupine. Želimo vam obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter da bi čas v pokoju namenili predvsem sebi in svojim bližnjim.

Lep pozdrav iz Slovenskih Konjic

Angelca Mlakar

CM Celje smo ljudje 16 CMC oktober 2009.indd 16

9.10.2009 12:30:09

ŠTORKLJA NAS RAZVESELJUJE V tej številki internega časopisa se lahko pohvalimo s kar trinajstimi dojenčki, ki so prijokali na svet od izida prejšnje številke aprila, trije pa že prej, pa tako lepa novica ni prišla na ušesa našemu uredništvu in vam jih predstavljamo v tej številki. Januarja je štorklja razveselila Borisa Božnika iz Avtostrojnega parka, ki se mu je rodil deček Jaka, deklica Anja pa je februarja prinesla veselje Simonu Kukoviču prav tako iz enote Avtostrojni park. Marca je postal očka tudi Janez Cokan iz Področja asfalt kamnolom, ki je dobil sinka Miho. V maju se je družina povečala tudi Bernardi Veternik iz VOC-a, ki je rodila sinka Gala.

Jaka

Anja

Miha

Val

Poleti, natančneje v mesec juliju, so na svet prijokali kar trije novorojenčki. Andrej Križan iz avtostrojnega parka je povil deklico Patricijo, Bogdan Romih prav tako iz avtostrojnega parka dečka Gašperja, Tina Žerjav Žmahar iz računovodstva pa se je razveselila rojstva dečka, ki je dobil ime Jaka.

Patricija z bratcem Adrijanom

Gašper s sestrico Saro

Jaka

Miha

Septembra smo se razveselili kar šestih novorojenčkov. Gordana Verk iz pravne službe in Srečko Pustoslemšek iz VOC-a sta postala ponosna starša malega Vala, Jože Pušnik iz PAK-a je postal srečni očka sinku Mihi, dojenčka pa so dobili še naslednji zaposleni iz VOC-a: Boštjan Eisenkoler deklico Aljo, Vojko Dolšak deklico Evo, Srečko Zupanc dečka Jakoba in Boštjan Fric deklico Špelo. Življenje je plamen, ki v lastnem ognju izgoreva, vendar vedno znova vzplamti, ko dete se rodi. Iskrene čestitke ter obilo družinskega veselja in sreče!

TUDI V CM CELJU ZBIRAMO ZAMAŠKE ZA ANŽETA 25-letni Anže je januarja v hudi prometni nesreči izgubil nogo. Pomagamo mu lahko z zbiranjem plastičnih zamaškov. Sredstva, zbrana z zamaški, mu bodo omogočila nakup nožne proteze, s katero bo lahko ponovno zaživel normalno življenje. V tajništvu upravnega odbora zamaške že pridno zbiramo in pozivamo vse, da se nam pridružite!

CM Celje smo ljudje 17 CMC oktober 2009.indd 17

9.10.2009 12:30:21

SODELAVCA IZ CVE VELENJE POSTALA VICE PRVAKA EVROPE 2009 V PIKADU Člani PK STRELA iz Velenja, državni prvaki v pikadu za leto 2009, so se od 2. do 27. junija udeležili evropskega prvenstva v tej disciplini, ki se je odvijalo v Zadru na Hrvaškem. V konkurenci vseh najboljših evropskih ekip so se zopet odlično odrezali, saj so klonili šele v finalu, in sicer proti ekipi PC Fanda iz Češke. Člana PK Strela sta tudi naša sodelavca Božidar Lipovšek Božidar in Ante Jurič, zaposlena v VOC Celje, d. d. Za uspeh jima iskreno čestitamo in želimo podobnih uvrstitev tudi v prihodnje!

JUBILANTI (1. 5. 2009 do 30. 9. 2009) CM Celje, d. d. Skupna delovna doba: • 20 let: Aleksander Milenkovič, Alenka Planinšek, Tomaž Diaci, Milkan Rodič, Matej Pavlinc, Vitomir Ignjatič • 30 let: Mirko Ivanovič, Vojko Cerovšek, Ljubica Nenadovič, Vojko Kramar • 40 let: Janko Šimenc, Marjan Ašenberger

VOC Celje, d. d. Skupna delovna doba: • 20 let: Silvester Lapornik, Primož Vodušek • 30 let: Vekoslav Brilej, Jožef Ilijevec Delovna doba v podjetju: • 10 let: Vojko Dolšak, Anton Marcen, Uroš Lipovšek Ob jubileju iskrene čestitke!

Delovna doba v podjetju: • 10 let: Valentina Žerjav Žmahar, Anton Aškerc, Albert Brdnik, Božo Plantosar, Branko Kadilnik, Ilija Šišarica, Željko Kranjčec

POGREŠALI JU BOMO Konec julija smo v tragični delovni nesreči na gradbišču Mestne tržnice Celje izgubili sodelavca in prijatelja Radenka Trivića in Ahmeta Muhića. Ohranili ju bomo v lepem spominu. Je čas, ki daje, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine. CM Celje smo ljudje CMC oktober 2009.indd 18

18 9.10.2009 12:30:22

Sindikat

Izlet v mesto »lepše kot Rim« Popotniška žilica sodelavcev Skupine CM Celje nas je tokrat odpeljala v nekdanjo prestolnico skupne države. Ogledali smo si Beograd, za katerega prebivalci trdijo, da je lepši kot Rim.

Srbija – Beograd, destinacija za vse več Slovencev. Želja po obisku nekoč našega glavnega mesta se je širila tudi med zaposlenimi. Določen je bil datum, sobota 4. april 2009. Polni pričakovanj in upanja, da tudi sami vidimo, kako je vojna vihra prizadela nekdaj cvetoče mesto, ki se ga nekateri spominjamo še iz časov Josipa Broza Tita, mlajši pa iz medijev, ki so poročali o strahotah vojnih zločincev, smo se pripravljali na odhod.

In končno, odhod. Kazalci na uri so kazali eno po polnoči, ko so se trije avtobusi s sto štiridesetimi sodelavci odpeljali proti mejnemu prehodu s sosednjo državo Hrvaško. Sledila je udobna vožnja do mejnega prehoda z republiko Srbijo, kjer so nastali manjši zapleti in nekajurno čakanje na prestop mejnega prehoda. Toda dobre volje in prijetnega druženja nem ni pokvaril niti ta spodrsljaj. Pot smo nadaljevali po »avtoputu« Bratstva in enotnosti. Ogled muzeja letalstva na Surčinu, srbski pasulj in trubači iz Vrnja na znanem beograjskem zbirališču Ada Ciganlija so nam dali slutiti, kakšen je utrip v srbski prestolnici. Hiša cvetja, sprehod do mogočne trdnjave Kalemegdan, od koder se ponuja prelep pogled na sotočje Save in Donave, ter pano-

ramska vožnja po Beogradu mimo Terazij, Trga republike, mimo Zvezne skupščine in nogometnega stadiona Marakana so naše vzdušje še stopnjevali. Po namestitvi v hotelih se je bližala težko pričakovana noč v mestu, ki je po svoji gostoljubnosti presenetilo tudi nas. Skadarlija je bila nekoč znana mestna četrt pesnikov, pouličnih igralcev in umetnikov, danes pa je predvsem ulica prijetnih lokalov z zelo dobro srbsko hrano, kjer poskušajo obuditi kulturno tradicijo iz preteklosti. Preživeli smo prijeten večer ob izbrani hrani, zvokih starogradskih melodij in ob kulturnem vložku gledališke igralke. Gostili smo tudi predsednico sindikatov cestnega gospodarstva Srbije. Seznanila nas je z dogodki, ki trenutno vladajo v Srbiji. Poudarila je, da so skoraj vsa podjetja v lasti tujcev. Prijetno druženje se je nadaljevalo pozno v noč. Tisti, ki smo imeli več energije, smo se odpravili na potep po nočnem Beogradu. V hotel smo se vračali v jutranjih urah.

žno vožnjo z avtobusi ogledali še porušeno kitajsko ambasado, stavbo nekdanjega centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije in vožnjo zaokrožili še z zadnjo postajo v mestu Beograd, znamenito tržnico Buvljak, ki ponuja raznovrstno kramo, značilno za ta del Balkana. Seveda pa smo si privoščili tudi odlične čevapčiče, ki jih strežejo na tej tržnici. Z mešanimi občutki smo zapustili mesto, za katerega njegovi prebivalci pravijo, da je lepše kot Rim. Anton Turk, predsednik sindikata

Po obilnem zajtrku in malo utrujeni smo se počasi začeli pripravljati na dolgo pot proti domu. Pred odhodom iz mesta smo si s kro-

Izlet v mesto »lepše kot Rim« 19 CMC oktober 2009.indd 19

9.10.2009 12:30:33

Sindikat

AKTIVNOSTI SINDIKATA SINDIKAT DELAVCEV SKUPINE CM CELJE JE OB PRAZNIKU DELA SODELOVAL PRI ORGANIZACIJI PRVOMAJSKEGA SHODA, SPODBUDIL OBNOVO KOČE NA ROGLI TER VSEM ZAPOSLENIM V SKUPINI CM CELJE OMOGOČIL BREZPLAČEN OBISK FITNESA.

Prvomajska prireditev na celjskem bazenu Veliko nas je, ki se še dobro spominjamo prvomajskih zabav na Petričku, brezplačnega golaža in predvsem druženja delavcev in delavk celjske regije. Toda čas, ko je bil Petriček shajališče Celjanov, je pozabljen, a prvomajska tradicija budnic godbe na pihala in dobrega golaža še živi. Tako se je letos na pobudo organizatorja prvomajske zabave podjetja Svegos in sindikata delavcev v Skupini CM Celje na celjskem letnem kopališču znova rodil tradicionalen prvomajski shod, ki ga je še posebej popestrila godba na pihala Nova Cerkev. Golaž je bil dober, ljudje zadovoljni, ansambel »Še pa še« pa je skrbel za popolno vzdušje. Anton Turk, predsednik sindikata

Koča na Rogli zasijala v novih barvah

Rogla je zagotovo biser Zreškega Pohorja. To smučarsko, počitniško, izletniško središče se lahko pohvali tudi z nazivom klimatskega zdravilišča. Zato smo lahko delavci CM Celja ponosni, da imamo prav na Rogli svojo kočo. Redki smo, ki nas prihod in bivanje v koči na Rogli pustita neprizadete. Narava, ki se ponuja, je v vseh letnih časih, ne glede na svojo muhavost, čudovita. Poletni sprehodi, jesensko nabiranje gob, zimska smuka in spomladansko prebujanje so trenutki, ki nam ostanejo v spominu. Ko naravne lepote primerjamo še s prijetnim bivanjem v »naši« koči, je kratek oddih popoln. Vendar pa je zob časa naredil svoje. Kočo je bilo treba obnoviti. S skupnimi močmi sta CM Celje, d. d., in sindikat skupine CM Celje med 7. in 10. septembrom 2009 izvajala najnujnejša obnovitvena oziroma vzdrževalna dela na koči in v bližnji brunarici. Obnovljeni in prebarvani so bili zunanja fasada ter notranji prostori. Fasado na zahodnem delu smo zaščitili z lesno oblogo, prepleskali lesene dele napušča in polkna. Privijačili in pokrpali smo vse lesene mize, stole in postelje. Na novo smo uredili spodnjo kopalnico. Narejenih je bilo še kup malenkosti. Omenim naj še leseno brunarico, v kateri smo popravili streho, obnovili tla in uredili prostor za drva. Seveda pa smo izkoristili tudi prisotnost gradbenih delavcev, ki ravno zdaj obnavljajo cesto od hotela do Peska, za popravilo podpornega zidu pod cesto.

Vsi, ki nam koča na Rogli predstavlja prostor za oddih, se potrudimo, da bodo prostori in okolica, ko odidemo, ostali urejeni ter čisti. S tem pokažimo, da nam ni vseeno in da smo hvaležni za trud družbe ter sindikata. Le s takim zavedanjem in ravnanjem bo koča še dolgo služila svojemu namenu in nam bo v ponos. Ksenja Kamenšek, sodelavka pri sindikatu

Brezplačni obisk fitnesa in savne Zavedamo se, da naši delavci trdo delajo in pod različnimi pogoji (vročina, mraz, prah …), zato je sindikat vsem članom ponudil brezplačen letni obisk fitnesa v Fitnes centru Titanium v Celju, obisk savne v Mestni savni v Celju, v Wellness centru Aspara v Šentjurju pa poleg fitnesa lahko koristijo tudi savno. Obisk je po predhodnem naročilu neomejen. Ker smo se opirali na že stari rek »zdrav duh v zdravem telesu«, smo predvidevali, da bodo naši delavci kljub napornem delavniku radi koristili te usluge, se sprostili v savni, nekateri pa si nabirali še dodatno fizično kondicijo v fitnesu. Veseli smo, da je zanimanje veliko in bo verjetno še večje pozimi. Našim damam smo v Wellness centru Aspara v Šentjurju ponudili še 20-odstotni popust na druge storitve in tako omogočili, da istočasno koristijo še različne kozmetične usluge, masaže. Menimo, da smo izbrali med dobrimi in kakovostnimi centri, kjer imajo usposobljene strokovnjake, in izbrali lokacije, ki so dostopne vsem. Telefonske številke za naročila: Fitnes center Titanium: 03/490 37 00

Wellness center Aspara: 040 494 444

Mestna savna Celje: 03/428 26 50, 041 902 902

Radica Salobir, sodelavka pri sindikatu Aktivnosti sindikata 20 CMC oktober 2009.indd 20

9.10.2009 12:30:43

Igre cestarjev

POLETNE CESTARSKE IGRE PO 19. LETIH ZNOVA V CELJU POLEG ODLIČNIH REZULTATOV Z ZIMSKIH IGER CESTARJEV SMO SE ZAPOSLENI SKUPINE CM CELJE IZKAZALI TUDI NA POLETNIH IGRAH CESTARJEV.

Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije OO CM Celje je letos po dolgem času ponovno organiziral poletne cestarske igre, ki so poleg dokazovanja moči na športnem področju omogočile tudi izmenjavo izkušenj ter prijetno druženje ob glasbi in zabavi. V športnem parku Golovec se je zbralo kar precej »cestarjev« in »cestark« in tudi izredno slabo vreme ni moglo pokvariti našega druženja. Pomerili smo se v različnih športnih disciplinah: namiznem tenisu, pikadu, kegljanju, nogometu, vlečenju vrvi in šahu. Nekateri so se udeležili »pohoda« na Celjsko kočo, kamor jih je zaradi slabega vremena pripeljal avtobus. Peš so se nato odpravili na Pečovniško kočo, kjer so poizkusili tamkajšnje dobrote (jabolčni zavitek in košutnik). Vse prisotne je v imenu Skupine CM Celje pozdravil predsednik upravnega odbora Marjan Vengust, ki se mu za vso podporo in pomoč zelo zahvaljujemo. V imenu krovne organizacije Pergam je spregovoril Peter Virant, v imenu sindikata cestnega gospodarstva Slovenije pa predsednik Ivan Ašenberger, ki je zmagovalcem tudi podelil pokale. Zaposleni v Skupini CM Celje smo dosegli odlične rezultate, in sicer: 1. mesto v nogometu, vlečenju vrvi in šahu ter 2. mesto v kegljanju. Vsem dobitnikom pokalov čestitamo za dosežene rezultate. Vsi, ki smo se tega športno-družabnega srečanja udeležili, smo preživeli lep dan v druženju s sodelavci in stanovskimi kolegi. Anton Turk, predsednik sindikata

NAMIZNI TENIS 6. Andrej Gornik

PIKADO 4. Stanislav Gajšek

KEGLJANJE 2. Marko Žgank 7. Tomi Kajta

ŠAH 1. Štefan Šincek 5. Ivan Plantosar 6. Radica Salobir

VLEČENJE VRVI 1. Skupina CM Celje 2. CP Kranj 3. CP Ptuj 4. CP Koper 5. CP Gorica 6. CP Ljubljana

NOGOMET 1. Skupina CM Celje 2. CP Maribor 3. CP Ljubljana 4. CP Koper 5. CP Ptuj 6. CP Kranj

Poletne cestarske igre po 19. letih znova v Celju CMC oktober 2009.indd 21

9.10.2009 12:30:51

Popotovanja

JAPONSKA – PROSTOR, IZRABLJEN V ŠIRINO IN VIŠINO

Z VESELJEM DO POTOVANJ IN SPOZNAVANJA DRUGIH KRAJEV TER KULTUR SEM SE ZASTRUPIL ŽE ZGODAJ. V OTROŠKIH LETIH SEM PREBRAL VELIKO KNJIG, ZBIRAL SEM SLIČICE DEŽELE IN MESTA SVETA, STRIC MI JE IZ VOJSKE POSLAL ŽEPNI ATLAS SVETA, KI SEM GA ZNAL SKORAJ NA PAMET. S STARŠI SMO SPOZNAVALI OŽJO IN ŠIRŠO DOMOVINO, SVET PA SE MI JE NA ŠIROKO ODPRL, KO SEM ZAČEL IGRATI PRI RUDARSKI GODBI IN FOLKLORNI SKUPINI. IN LJUBEZEN DO POTOVANJ MI JE OSTALA ŠE DANES, KO SVA NAJPREJ SAMA Z ŽENO, POZNEJE PA TUDI Z OTROKOMA ZAČELA ODKRIVATI LEPOTE RAZLIČNIH DEŽEL SVETA.

najprej zagledali velik rdeč napis Vodaphone. Vpliv zahoda je tudi na Japonskem ogromen, zato Japonci govorijo, da so 51. zvezna država ZDA. Tam smo pozneje najeli mobilni telefon, saj Japonci uporabljajo svoj frekvenčni sistem, ki ni kompatibilen z evropskim in ameriškim. Sicer pa je zadeva enostavna, samo vstaviš svojo SIM-kar-

Naključje je hotelo, da sem leta 1992 v Londonu spoznal prijatelja Yoshihira z Japonske. Začela sva si dopisovati; ne zelo pogosto, eno pismo sem, drugo tja, nekaj fotografij družine, opis glavnih dogodkov preteklega leta in novoletna oziroma božična voščilnica. Seveda je bilo med vsakokratnimi pozdravi tudi vabilo o vzajemnem obisku in tako je leta 1997 prijatelj Hiro poslal reklamne materiale o organizaciji svetovne razstave EXPO v prefekturi Aichi leta 2005. Hiro živi in dela v Nagoyi, ki je glavno mesto prefekture Aichi. V pismu je bilo tudi vabilo. Sklicali smo družinski sestanek in soglasno sprejeli odločitev, da skupaj odpotujemo. Japonska je za veliko večino nas zahodnjakov dežela stroge tradicije, starih budističnih templjev, čudovitih vrtov, visoke tehnologije, stroge delovne discipline, samurajev, gejš in še bi lahko našteval. Kdo ne pozna značilne slike njihove svete gore Fuji-san? Bližal se je dan odhoda in priprave so bile v polnem teku. Ker je Japonska velika dežela, smo naredili načrt obiska. Najprej obisk Nagoye, svetovne razstave EXPO 2005, potem pot v Tokyo in ogled velike metropole, od tam pa vrnitev domov. Dva tedna potovanja, ko bi morali videti vsaj delček starodavne kulture in dobiti občutek, kako je živeti v prenaseljenem človeškem mravljišču. Hiro nam je z japonsko natančnostjo pripravil načrt, kako priti z letališča do našega hotela v središču Nagoye. Brez težav smo ga našli, v velikih mestih so imena ulic, postaj, mestnih predelov itn. poleg japonske znakovne pisave napisana tudi v angleškem jeziku. Ob izstopu s postaje podzemne železnice smo

ko samo pozdravil in nam predstavil ženo, dopusta si ni mogel vzeti, a nas je za konec tedna odpeljal v Kyoto s čudovitimi vrtovi okoli starodavnih templjev in staro prestolnico Naro. Pred vstopom v tempelj si ljudje z umivanjem rok in požirkom vode simbolično umijejo telo ter dušo. tico in že deluje. Ob odhodu telefon vrneš na letališču, od koder se vračaš, račun pa ti pošljejo z naročnino. Prvi vtisi: prostor, izrabljen v širino in višino, mesto, do koder sega pogled, daleč zadaj izginja v meglici. Najdlje vidiš z višine, zato vzpon na televizijski stolp v središču mesta, sredi betonske džungle pa čisti in urejeni parki, kjer se lahko ljudje spočijejo in umirijo od napornega celodnevnega tempa v službah.

Na prizorišče svetovne razstave smo se vozili z vlakom in videli najnovejše tehnološke dosežke, kot je najhitrejši vlak na svetu, ki drsi na magnetni blazini s hitrostjo 581km/h – maglev. Pa avtobusi brez voznika, ki so vozili obiskovalce po prizorišču razstave. Proizvajalec, logično – Toyota.

Kosilo v tradicionalni japonski restavraciji, pri nas bi ji rekli gostilna. Obvezna misu juha poleg drugih dobrot.

Vtisov preveč, fotoaparati in kamera samo zbirajo in beležijo. Doma bomo pregledali. Ker smo prišli sredi tedna, nas je Hiro lahJaponska - prostor, izrabljen v širino in višino 22

CMC oktober 2009.indd 22

9.10.2009 12:30:59

v smeri sever, dva v smeri jug, vlaki vozijo v isti smeri v razmiku sedem minut. Za nas skoraj nepojmljivo, za Japonce, ki jih je več kot 120 milijonov, komaj dovolj. Pokrajina ob progi je natančno obdelana, zemlja predstavlja na Japonskem veliko bogastvo.

Japonska hrana ima seveda drugačen okus od naše, pa vendar je zelo dobra, čeprav se moraš nekaterih stvari navaditi ali pa jih preprosto izpustiš. Za tiste, ki ne poskušajo radi česa novega, je na voljo veliko italijanskih restavracij s picami in paštami ter podobnim. Po treh dneh sta otroka rekla: dovolj japonske hrane, gremo na pico.

predmestni hiši. Njegova žena nam je pripravila svečano kosilo z japonskim zelenim čajem in obveznim sušijem. Vendar po strogi japonski tradiciji ni sedela poleg nas. Kosilo je bilo pripravljeno za goste in očeta

Vrtove okoli templjev urejajo menihi, ki pa jih obiskovalci večinoma ne vidijo, ker to počnejo v zgodnjih jutranjih urah. Vidimo in občudujemo pa lahko rezultate njihovega dela, na primer skulpture iz peska. Sestavijo jih vsak dan na novo. gostitelja. Otroci so nas samo pozdravili in se šli učit. Zvečer smo se zahvalili za gostoljubje in se poslovili. Hiro nam je še pomagal pri nakupu vozovnic za hitri vlak, nato pa se je poslovil tudi on.

V Nari stoji med drugim tudi največja lesena zgradba na svetu, ki je rezultat zgodovinskega rivalstva med Kitajsko in Japonsko. Zanimivi so tudi jeleni, ki se sprehajajo med obiskovalci in točno vedo, do kod v mestu lahko gredo. Sicer pa je staro jedro Nare uvrščeno v svetovno dediščino.

Iz Nare smo se vrnili v nedeljo popoldne in prijatelj Hiro nas je povabil tudi k sebi domov. Skupaj s starši živijo v tradicionalni

Iz Nagoye smo se s hitrim vlakom Shinkansenom, imenovanim Hikari, odpeljali v Tokyo. Vožnje z več kot 250km/h skoraj ne čutiš, sicer pa ja vsa Japonska prepletena s hitrimi progami od severa do juga. Med Tokyem in Nagoyo so štirje vzporedni tiri, dva

Po nekajurni vožnji smo prispeli v Tokyo, ki predstavlja s svojimi več kot 30 milijoni prebivalcev na širšem mestnem območju enega največjih megapolisov na svetu. Raste v širino in višino ter poka po vseh šivih. Pred prihodom smo naredili natančen načrt ogle-

da najpomembnejših točk, a smo jih kljub trudu nekaj pustili za prihodnost. Preprosto nismo uspeli, pa čeprav smo hitro usvojili vožnjo z njihovim metrojem, ki ima ponekod proge speljane v treh ravneh. Prostora zmanjkuje tudi v globini. Visoke stavbe, avtoceste v treh ali štirih nadstropjih, parki in sprehajališča na terasah blokov, največja ribja tržnica na svetu, electric city z najnovejšo ponudbo elektronskih aparatov, mesto, ki skoraj ne zaspi nikoli, vtisov preveč za en obisk, pa tudi za ta potopis.

Sayonara Japonska, še se bomo vrnili, je bila soglasna odločitev.

Zvone Britovšek, pomočnik direktorja PAK in vodja laboratorija Japonska - prostor, izrabljen v širino in višino 23

CMC oktober 2009.indd 23

9.10.2009 12:31:11

“Če hočete postati uspešni, se morate ne glede na to, kaj izdelujete ali prodajate, najprej zavedati, da delate z ljudmi.” George Shinn

CMC oktober 2009.indd 24

9.10.2009 12:31:12