Interni časopis družbe CM Celje Številka 1, februar 2010
Novice 1/10
Za enake rezultate bo treba vložiti več energije Upravni odbor je sprejel ukrepe za zmanjšanje vplivov krize na poslovanje Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009
1 Vsebina
stran
3
Za enake rezultate bo treba vložiti več energije
4
Upravni odbor je sprejel ukrepe za zmanjšanje vplivov krize na poslovanje
5
Novi informacijski sistem kmalu uspešno implementiran
6
Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009
10
Predstavitev družbe LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o.
11
Leto 2010 v znamenju nadgradnje standardov kakovosti in spodbujanja izboljšav
12
Analiza zdravja zaposlenih za obdobje od leta 2004 do 2008
15
Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje odslej pri Zavarovalnici Triglav, d. d.
16
Uspešni pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih
17
Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur za leto 2010
18
CM Celje smo ljudje
20
Aktivnosti sindikata
23
38. Zimske športne igre cestarjev na Mariborskem Pohorju
24
Čez dan odlična smuka, zvečer pa zabava do jutranjih ur
26
OJLA, Gvatemala!
CM Celje Novice Interni časopis družbe CM Celje Letnik 3, številka 1, februar 2010 Izdal: CM Celje, d. d. Zanj: Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora Urednica: Urška Pernovšek Produkcija, prelom in priprava za tisk: Celuks, Podoba
Tisk: Grafika Gracer Jezikovni pregled: Breda Munda Naklada: 1400 Fotografije: arhiv CM Celje, osebni arhiv zaposlenih
Vsebina 2
2
Uvodnik
ZA ENAKE REZULTATE BO TREBA VLOŽITI VEČ ENERGIJE Ko prebirate prvo številko našega glasila v letošnjem letu, smo vanj že polno zakorakali. Stopamo v novo desetletje tega tisočletja, kar za nas pomeni nove izzive. Torej ni prav nič nenavadnega, če v teh razburkanih časih vlagamo veliko znanja in energije za ohranjanje konkurenčnosti na trgu, pridobivanje del doma in v tujini ter ohranjanje delovnih mest in socialne varnosti zaposlenih.
Za leto 2009 smo predvidevali, da bo težko in da bo imela socialna varnost zaposlenih prednost pred razvojem, in vesel sem, da smo skupaj zmogli ustvariti vse začrtane cilje, tudi zaradi pravočasnih ukrepov za zmanjšanje stroškov in seveda dobro opravljenega dela vseh zaposlenih v delniški družbi ter celotni skupini. Žal težki časi za našo panogo in celotno gospodarstvo z letom 2009 niso odšli, ampak se bodo nadaljevali in celo stopnjevali v letu 2010. Imamo trdne temelje in dobre možnosti, da s spretnim krmarjenjem in hitrim prilagajanjem uspešno gospodarimo tudi v letu 2010. Nenehno si moramo prizadevati za dosego kakovosti v skladu s standardoma ISO 9001 in 14001 ter s tem krepiti konkurenčno prednost. Na področju uvajanja standardov si v tem letu prizadevamo uvesti standard ISO 9001:2008, ki terja temeljit procesni pristop na vseh segmentih delovanja delniške družbe. V CM Celje, d. d., in VOC Celje, d. d., si bomo prizadevali uvesti standard vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001. Za hitre, učinkovite, predvsem pa pravilne ukrepe so potrebne tudi pravočasne in kakovostne informacije. Predolgo se že trudimo z uvedbo novega učinkovitejšega informacijskega sistema, zato je naša dokončna naloga, da ga v tem letu v popolnosti uvedemo v celoten integriran proces delovanja delniške družbe in druge članice skupine. Od te namere vodstvo ne bo odstopilo in toleriralo kakršno koli odstopanje od zastavljenih ciljev. Leto 2010 bo pomembno tudi zato, ker moramo vsi odgovorni (upravni odbor, izvršni direktorji, vodje projektnih in funkcionalnih enot, direktorji družb v skupini in mnogi drugi) pripraviti nove razvojne usmeritve do leta 2015. Menim, da moramo vsi skupaj največjo pozornost nameniti pridobivanju del, zmanjševanju stroškov in zaposlitvi lastnih kapacitet ter krepiti prisotnost na tujih trgih, ki so vedno večja realnost za dosego dolgoročnih poslovnih načrtov. V teh zaostrenih pogojih gospodarjenja moramo dati priložnost mladim prodornim kadrom, ki so si v preteklih konjunkturnih letih pridobili veliko izkušenj. Zaradi obilice operativnega dela so se premalo vključevali v zahtevnejše vodstvene funkcije. Ta čas je primeren izziv za njih, projektno vodenje pa primerna organiziranost, da trdneje stopijo na pot menedžmenta. Kot predsednik upravnega odbora jim bom pri teh korakih stal ob strani. Delniška družba in celotna skupina potrebujeta veliko pozitivne energije, da se soočita z izzivom časa. Kljub črnim napovedim strokovnjakov za slovensko gradbeništvo sem prepričan, da nam bo uspelo. Žal se stroka premalo zaveda, da je gradbeništvo gibalo razvoja, ker integrira ogromno drugih panog, in je ena redkih vej, ki generira gospodarsko rast. Naj nam bodo nove razvojne usmeritve, ki jih bomo pripravili v negotovem letu 2010, dobra popotnica vse tja do leta 2015! Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora
Za enake rezultate bo treba vložiti več energije 3
3 Poslovanje v letu 2009 Upravni odbor je sprejel ukrepe za zmanjšanje vplivov krize na poslovanje Poslovanje v letu 2009 so spremljale zaostrene tržne razmere in nekateri splošni dejavniki, na katere družbe niso imele vpliva, in sicer nepremičninska in finančna kriza, kar se je odražalo zlasti v zmanjšani prodaji nepremičnin ter kreditov za financiranje projektov.
Pomembni ukrepi so zmanjšanje obsega investicijskih virov, racionalizacija procesov in stroškov poslovanja ter preložitev nekaterih večjih nepremičninskih projektov na prihodnja obdobja. Na področju komerciale smo iskali tržne priložnosti tudi na projektih javno-zasebnega partnerstva, prve projekte pa smo v letu 2009 tudi realizirali. Tržne priložnosti smo realizirali s pridobitvijo del na železniškem programu in v tujini. Gradbeništvo je panoga, ki je v času krize še posebno izpostavljena zmanjšanemu obsegu investicijskih vlaganj v infrastrukturo, kar posledično pomeni manjšo realizacijo. Pri pripravi poslovnega načrta za leto 2009 smo izhajali iz vseh naštetih predpostavk in si zastavili cilj doseči realizacijo v višini 85,5 milijona evrov za CM Celje, d. d, kar je pomenilo enako plansko izhodišče kot v letu 2008. V letu 2009 smo kljub recesijskemu obdobju utrdili ugled pri poslovnih partnerjih in bankah, kar predstavlja konkurenčno prednost pred drugimi gradbenimi družbami. Kljub navedenim dejavnikom je bilo poslovanje družb v letu 2009 uspešno, saj smo dosegli planske cilje. Družba CM Celje, d. d., je ustvarila 85 milijona evrov eksterne realizacije brez učinkov spremembe zalog. V primerjavi z letom 2008 se je realizacija zmanjšala za 20 %, enako tudi realizacija celotne skupine.
V letu 2009 smo proizvedli 979.225 t kamnitih agregatov, 235.493 t asfaltnih mešanic in 21.862 m3 betonov. V tabeli so prikazani podatki o planiranih in dejanskih količinah za leti 2008 in 2009 ter primerjava podatkov.
Realizacija 2008 Kamniti agregati (t)
Plan 2009
Realizacija 2009
Indeks R/P
Indeks 2009/2008
1.568.780
1.000.000
979.225
97,92
62,42
Betoni (m )
50.099
40.000
21.862
54,66
43,64
Asfaltne mešanice (t)
258.514
180.000
235.493
130,83
91,09
3
Vir: Interni podatki PAK
Iz desne preglednice je razvidno gibanje celotnih prihodkov družbe CM Celje, d. d., od leta 2003 do 2009. Največja rast je bila v letu 2008, v letu 2009 pa se je celotni prihodek v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 15 %. Kljub zaostrenim tržnim razmeram, vse večji konkurenci in padanju prodajnih cen smo uspeli doseči pričakovani rezultat. Upravni odbor ocenjuje, da je bilo poslovanje v letu 2009 uspešno.
Vida Oberžan, članica upravnega odbora
Leto
Celotni prihodki (EUR)
2003
55.761.093
2004
57.418.790
2005
60.179.973
2006
78.183.191
2007
96.329.401
2008
107.183.510
2009
85.000.000
Vir: AJPES Vir 2009: Interni podatek
Upravni odbor je sprejel ukrepe za zmanjšanje vplivov krize na poslovanje 4
4 Informacijski sistem Novi informacijski sistem kmalu uspešno implementiran Nenehne spremembe v gospodarstvu zahtevajo hitro odzivnost in prilagodljivost, za kar pa so potrebne ustrezne informacije, ki jih omogoča le dober informacijski sistem. V Skupini CM Celje smo v sklepni fazi uvajanja novega informacijskega sistema.
Nenehne spremembe v gospodarstvu zah-
pini CM Celje unikatne, imajo svoje potre-
Zaradi kompleksnosti in obsežnosti pro-
tevajo od podjetij hitro odzivnost in prila-
be, ključne konkurenčne prednosti in tudi
jekta prenove informacijskega sistema se
godljivost na dogajanje na trgu. Sodoben
svoje pomanjkljivosti. Učinkovita uvedba
je celoten proces zavlekel v letošnje leto. V
koncept organizacije odlikuje optimalen
poslovno-informacijskega sistema mora to
preteklih letih smo nekajkrat naleteli na ovi-
potek dela v dobro organiziranih ključnih
še kako upoštevati. Učinki uvedbe primer-
re, ki smo jih morali zaobiti, nekatere tudi
procesih, ki so čim bolj enostavni in pripra-
ne informacijske podpore so običajno vidni
razbiti. Nekaj takih nas verjetno še čaka.
vljeni za spremembe. Za ustrezno odločanje
šele čez nekaj let. Informacijski sistem ni-
Verjamemo in pričakujemo, da bomo s so-
pa vodstvo potrebuje točne, pravočasne in
koli ne ustvari nove vrednosti sam, temveč
delovanjem vseh uporabnikov v prihodnjih
pregledne informacije. S tem v mislih se je
le skupaj s človeškim kapitalom, torej z za-
mesecih projekt pripeljali v sklepno fazo in
družba CM Celje, d. d., v začetku leta 2007
poslenimi in njihovim znanjem. Obenem pa
ga sčasoma uspešno zaključili.
lotila prenove informacijskega sistema.
zaposleni ne morejo biti produktivni brez podpore sodobnih informacijskih orodij.
Upravni odbor CM Celje, d. d.
Ena bistvenih pomanjkljivosti obstoječe informacijske podpore je razdrobljenost po posameznih poslovnih področjih. V uporabi imamo več programskih rešitev, ki ne nudijo enotnega izhodišča za celovito obdelavo podatkov, hkrati pa v nekaterih primerih privedejo do nesmotrnih delovnih aktivnosti. Vpeljava integriranega poslovnega informacijskega sistema tako odpravlja dvojno vnašanje podatkov, vsi podatki pa bodo zapisani v centralni bazi podatkov in takoj na voljo vsem uporabnikom sistema. Z vpeljavo nove programske rešitve »MIT Orkester« bo družbam v Skupini CM Celje zagotovljen izboljšan pretok informacij med poslovnimi funkcijami in posameznimi družbami. S tem pa se tudi vzpostavlja temelj za poslovno obveščanje vodstva, ki dnevno potrebuje ažurne informacije o poslovanju tako posameznih družb kot tudi Skupine CM Celje. Poslovodstvo mora biti celovito informirano o poslovanju, celostne informacije pa mora pridobiti na preprost, zgoščen in pregleden način. Novega informacijskega sistema ne moremo preprosto kupiti, uvesti in pričakovati, da bo rešil vse naše težave. Kot velja za vsako organizacijo, so tudi družbe v Sku-
Novi informacijski sistem kmalu uspešno implementiran
5
5
Dosežki 2009
Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009
I. PODROČJE NIZKE GRADNJE Ime objekta
Mesec dokončanja
Odsek AC Slivnica Draženci, sklop C od km 14+850 do km 19+850, izvedba trase od km 16,900 do km 17,940
junij
AC Pesnica–Slivnica, pododsek Ptujska cesta–Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847 in priključna cesta Nova Zrkovska cesta, II. etapa od km 1+905 do km 3+685, trasa AC od km 9+740 do km 10+847, AC priključek Zrkovci: kraki A, B, C, D in deviacije Stara Zrkovska cesta, Cesta k Dravi
junij
CESTE Modernizacija ceste R3-680 odsek 1224 Jurklošter–Dežno od km 1+485 do km 2+240; gradbena dela
april
Sanacija vozišča na odseku AC A1/0038 junij Slovenske Konjice–Dramlje od km 3,500 do km 5,300 in zamenjava dilatacij na objektu VA 0089 Most Grapa
Obnova LC 406 230 Belo Stranje Pristava, 2. faza
maj
AC Lenart–Beltinci, pododsek Cogetinci– Vučja vas, etapa II. od km 0+450 do km 3+400, sklop I – izgradnja trase AC od km 0+450 do km 3+400
junij
Obnova voziščne konstrukcije na avtocesti AC A1/0638 Slovenske Konjice–Dramlje od km 10,430 do km 10,926 in na A1/0639 od km 0,000 do km 1,771
junij
Rekonstrukcija ceste med turističnimi ponudniki (odsek Brlogi–Špička, odsek Tevč– Brlogi)
julij
Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline – gradnja, obnova lokalnih cest v občinah Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
julij
Severno-zahodna obvoznica Slovenj Gradec
avgust
Sanacija vozišča na A1/0038 Slovenske Konjice–Dramlje od km 6,030 do km 6,390
september
Obnova voziščne konstrukcije na A1/0639 Dramlje–Celje od km 5,754 do km 8,409
oktober
Preplastitev ceste R2-447/0291 Ločica– Trojane od km 1,082 do km 1,861
oktober
Preplastitev regionalne ceste R3-701/1430 Pesek–Rogla od km 1+806 do km 3+000
oktober
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 396050 Slatina–Lutrje–Ponkvica
oktober
Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009 6
Modernizacija RT-926, odsek 5501 Solčava– Podolševa od km 1+350 do km 2+430; gradbena dela
oktober
ZUNANJE UREDITVE april
Ureditev ceste Kasaze–Liboje
november
Izvedba zunanje ureditve in priključkov poslovnega objekta TEHNOLOŠKI PARK CELJE II. – STOLPNICA
Rekonstrukcija priključka v naselju Dobletina na regionalni cesti R3-697/5514 Nazarje– Gornji Grad od km 1+650 do km 1+969
november
Ureditev ceste skozi Radeče, R3-668/1191 od km 25+606 do km 27+692
november
Obnova LC 406 230 Belo Pristava – III. etapa
november
Modernizacija Loke Ledinščica, od km 2+350 do km 2+800 in od km 8+200 do km 10+080
november
Preplastitev ceste R3-695/1458 Mozirje– Gorenje od km 1,858 do km 2,670
november
Ureditev ceste R2-447/0286 Medlog – Petrovče skozi Levec
december Ureditev površine med Malgajevo in Trubarjevo ulico pred I. gimnazijo v Celju
junij
KRIŽIŠČA IN KROŽIŠČA Izgradnja cest in križišča v OPC Arclin za sklop I.
marec
Ureditev Šaleške ceste s krožiščem v Velenju
maj
Ureditev križišča na cesti Slovenske Konjice– Poljčane v kraju Žiče
junij
Križišče za Pirešico na cesti G1-4/1261
avgust
Izgradnja LC OBVOZNICA–CENTER s krožnim križiščem v Rogaški Slatini
september
ŠPORTNO-REKREACIJSKI OBJEKTI Izvedba gradbeno, obrtniških in instalacijskih april del za rekonstrukcijo Športnega parka pri OŠ Ob Dravinji, 1. faza Gradnja poti okoli Šmartinskega jezera za projekt turistično območje Šmartinsko jezero, izvedba tematskih poti okoli jezera s premostitvijo jezera
julij
Izgradnja atletskega stadiona Podčetrtek, III. faza
september
DRUGO Sanacija plazu JEZERCE na cesti r2-424/1225 v km 4,580
maj
Sanacija plazu na cesti Frankolovo–Črešnjice, junij lokacija 3, 4
Ureditev križišča Čeplje na cesti R2
november
Ureditev križišča Vransko (pri črpalki)
december
KOMUNALNI VODI Komunalna infrastruktura poslovne cone Gaberje – jug
avgust
Gradnja infrastrukturnega omrežja v industrijsko-obrtni coni Prihova–Nazarje, I. faza
oktober
Sanacija usadov ŽEGAR Črnolica–Lesično v km 11,06 11,223 in 11,118
junij
Sanacija zdrsa – Zima na AC odseku 0639 Dramlje–Celje
julij
Sanacija plazu na cesti Frankolovo–Črešnjice, oktober lokacija 5
Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009 7
II. PODROČJE MOSTOVI, VIADUKTI IN VISOKE GRADNJE
Ime objekta
Mesec dokončanja
MOSTOVI – VIADUKTI Gradnja nadomestnega mostu čez Sevnično v Stari Žagi na R2-424/1166 v km 17,800
april
Izgradnja trase AC od km 11,616-13,500 april z opornimi zidovi OZ 1-OZ4 ter viadukti 10-3, 6-4: Vodole III, 10-3,6-5: Vodole IV in 10-3,6-6: Vodole V na odseku AC Slivnica– Pesnica, pododsek Zrkovska cesta-Pesnica od km 10+847 do 17+150
Projektiranje in izvedba gradbenih del za projekt "CELOSTNO UREJANJE ODVODNJAVANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA IN VAROVANJE VODNIH VIROV NA POVODJU SAVINJE - PROJEKT CELJE"
september
Izgradnja čistilne naprave Šentjur, betonska in tesarska dela
september
Izvedba zapolnitve zaledne površine veza 7A/2 v bazenu I. v Luki Koper
december
STANOVANJSKI OBJEKTI Trije večstanovanjski objekti z zunanjo ureditvijo "Na Novinah" v Latkovi vasi
februar
POSLOVNI OBJEKTI Gradnja nadomestnega mostu čez Bolsko v Taboru na R3-732/8215 v km 0,733
maj
AC Pesnica–Slivnica, pododsek Ptujska cesta–Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847 in priključna cesta Nova Zrkovska cesta, II. etapa od km 1+905 do km 3+685, objekt PODVOZ 10-3,3-2 v km 10+768
junij
Odsek AC Slivnica Draženci, sklop C od km 14+850 do km 19+850, objekti: nadvoz 4-2, nadvoz 4-4, nadvoz 4-5, podhod 3-1
julij
Ureditev podhoda na Šaleški cesti v Velenju
september
Ureditev križišča in podhoda Zreče, Terme
oktober
Sanacija dilatacij na viaduktu Moste
oktober
Zamenjava dilatacij na mostu čez Savo v Krškem na R1-220/1334 V KM 0,000
november
oktober
Gradnja, upravljanje in vzdrževanje Mestne tržnice Celje
december
STAVBE ZA RAZVEDRILO ALI IZOBRAŽEVANJE
VODNI OBJEKTI Zapolnitev zaledne površine kontejnerske obale veza 7B v Luki Koper
Prenova dvorane z ureditvijo sanitarij in dograditev posebnega vhoda k obstoječi dvorani naročnika ZSSS, Gregorčičeva 5/a v Celju
maj
Prizidava, nadzidava in prenova OŠ Poljčane
november
Izvedba investicijsko-vzdrževalnih del, rekonstrukcija in dograditev OŠ Dobrna s kulturnim domom in knjižnico, vključno z ureditvijo okolja in opremo
november
Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009 8
INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA Izvedba zemeljskih, betonskih, tesarskih in januar zidarskih del in zunanje ureditve za izgradnjo prizidka k proizvodni hali (HALA I) z aneksom v Preboldu Rušitvena, prestavitvena, montažna, gradbena, obrtniška in inštalacijska dela na objektu HALA VZDRŽEVANJA JEKLARNA – Acroni Jesenice
maj
Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela na objektu PREMOSTITVENI ENERGETSKI KANAL – Acroni Jesenice
maj
Izdelava temeljev predgrevne peči v obratu PDP – Acroni Jesenice
maj
Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za PROJEKT LINIJA ZA RAZREZ DEBELE PLOČEVINE – Acroni Jesenice
julij
Rado Pasarič, strokovni sodelavec
Pomembni dogodki 2009 JANUAR • udeležba na 37. zimskih športnih igrah cestarjev v Kranjski Gori FEBRUAR • izvedba letnih Strateških poslovnih konferenc za vse družbe v Skupini CM Celje • prejetje priznanja Luke Koper »Naj dobavitelj« na področju pristaniških naložb MAJ
•
7. seja skupščine Derma, d. o. o., 29. 5. 2009
JUNIJ • organizacija poletnih iger cestarjev rekreacijskem centru Golovec v Celju • 8. seja skupščine Derma, d. o. o., 30. 6. 2009 JULIJ • 10. seja skupščine VOC Celje, d. d., 2. 7. 2009 • 16. seja skupščine CM Celje, d. d., 8. 7. 2009 • uvedba v delo pri razširitvi ceste Priština – Miloševo na Kosovem • 8. seja skupščine Projektiva – inženiring Celje, d. d., 2. 7. 2009
Novoletni zaključek zaposlenih
Novoletni zaključek upokojencev
SEPTEMBER • udeležba na 42. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 9. do 16. septembra 2009 • 11. seja skupščine VOC Celje, d. d., 29. 9. 2009 • podpis pogodbe za modernizacijo železniške proge Divača–Koper OKTOBER • 2. seja skupščine družbe Koroške gradnje, d. o. o., 7. 10. 2009 • 3. seja skupščine družbe LID, d. o. o., 8. 10 . 2009 • 9. seja skupščine Ceste–mostovi–asfalt, d. o. o., 8. 10. 2009 • recertifikacijska presoja po standardu ISO 9001:2000; v jeseni 2010 prehajamo v sklopu kontrolne presoje na novo izdajo standarda, tj. ISO 9001:2008 DECEMBER • odprtje nove Mestne tržnice Celje • prejetje priznanja za izjemne zasluge pri delovanju Nogometnega kluba Celje, katerega glavni sponzorji oziroma pokrovitelji smo že skoraj 20 let • novoletni zaključek zaposlenih in upokojencev Skupine CM Celje
Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009 9
6 Skupina CM Celje Predstavitev družbe LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o.
Dne 5. 12. 2006 se je Skupini CM Celje pridružila novoustanovljena in kapitalsko povezana družba, imenovana LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o. (ljudje in delo). Zaradi deficita gradbene delovne sile v letu 2006, ko na slovenskem trgu ni bilo ustreznega kadra, smo se gradbeniki ozirali po tujini in bili primorani delovno silo uvoziti iz tujine. Takrat se je vodstvo skupine odločilo, da ustanovimo kadrovski inženiring in tujo delovno silo zaposlimo v tej družbi za potrebe operativnih enot Skupine CM Celje.
Prvi delavci so se v družbi LID, d. o. o., zaposlili februarja 2007. Le-ti niso bili samo tuji državljani, ampak tudi slovenski, ki so se vključili v delovno razmerje za določen čas. Vizija LID-a se je nenehno dopolnjevala, saj smo ugotovili, da bi v tej družbi lahko usposabljali tudi mlade kadre in jih pripravljali za delovna mesta delavcev, ki se bodo upokojevali. Ugotovili smo, da imamo v družbi CM Celje, d. d., kar polovico starejših delavcev in da je treba misliti na mlajše, ki jih bodo nadomestili. Izračunali smo, da se bo do konca leta 2014 samo v CM Celje, d. d., upokojilo približno 120 zaposlenih, zato smo predvsem za ključna delovna mesta začeli kadrovati mlade perspektivne kadre, ki so se zaposlovali kot pripravniki pod nadzorom mentorstva. Tako smo usposobili veliko mladih sodelavcev, ki že prevzemajo delovne obveznosti po upokojitvah. Družba LID, d. o. o., zaposluje delavce v skladu z naročili družb v skupini in potrebami organizacijskih enot. Predvsem so to zaposlitve za določen čas, ko je treba ob-
vladovati začasno povečan obseg dela, nadomeščati delavce v času odsotnosti zaradi bolezni ali nege, sezonski značaj dela ipd. Nekaj pa že imamo zaposlenih za nedoločen čas, ki so prevzeli dela in naloge naših sodelavcev, ki so se upokojili. Delavci, zaposleni v LID, d. o. o., delajo pod enakimi pogoji kot drugi zaposleni v Skupini CM Celje. Plača se obračunava za vso skupino enotno, prav tako sta sistemizacija in cenik delovnih mest postavljena za vse kapitalsko povezane družbe enako, in sicer v skladu s Podjetniško in Kolektivno pogodbo za cestno gospodarstvo. Delavci, ki so zaposleni za določen čas, se ocenjujejo najmanj dvakrat letno in tisti, ki dobijo dobre ocene dela (to pomeni, da so zanesljivi, vestni, strokovni in prijazni), ostajajo pri nas in se v skladu s potrebami premeščajo na enote, kjer jih potrebujejo. Za zaposlene v LID-u je značilno, da obvladajo več delovnih mest, ne glede na to, ali so to visoke, nizke gradnje ali vzdrževanje. Zainteresirani smo, da dobrih delavcev ne odpuščamo, ampak se potrudimo in jim iščemo primerno delo v Skupini CM Celje. Smo v fazi pridobivanja koncesije (čakamo na odgovor Ministrstva RS za delo in socialne zadeve), ki nam bo omogočala, da bomo lahko delavce prezaposlovali tudi drugim organizacijam, seveda, če pri nas ne bo dovolj dela.
Zaposlitve v LID, d. o. o., po letih na dan 31. 12.2009: LETO
DOLOČEN ČAS
NEDOLOČEN ČAS
2007
72
22
SKUPAJ 94
2008
130
65
195
2009
134
79
213
Delavci delajo v naslednjih enotah: CM Celje, d. d.: Uprava: PFR: KOM: PAK: PNG: PMVVG: ASP: Mestna tržnica Celje:
11 1 3 9 59 48 31 2
VOC Celje, d. d.: Režija: CVE Latkova vas: CVE Mozirje: CVE Velenje: CVE Slovenske Konjice: CVE Šentjur: CVE Podplat: CVE Lesično: CVE Celje: CVE Rimske Toplice: VM: ASP: Prometna signalizacija:
1 2 1 6 7 4 3 2 4 1 8 5 2
Projektiva – inženiring Celje, d. d.: 1 CMI Celje, d. o. o.: 2
LID, d. o. o., deluje neprofitno, delavce zaračunavamo enotam samo po plači, ki jo določijo vodje, pri katerih opravljajo delo. Zasnova delovanja kadrovskega inženiringa je perspektivna, saj moramo imeti zaradi vedno težjega pridobivanja del in tržnih negotovosti kader, ki je visokokvalificiran in lahko opravlja različne naloge in se prilagaja različnim okoljem. Le tako bomo konkurenčni na trgu, zavedamo pa se, da so zaposleni naše največje bogastvo in si prizadevamo za dobro vzdušje, kulturni dialog in pomoč, ko je to treba.
Ljubica Strašek, direktorica
Predstavitev družbe LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o. 10
7 Standardi kakovosti Leto 2010 v znamenju nadgradnje standardov kakovosti in spodbujanja izboljšav Leto 2010 prinaša mnoge spremembe, tako poslovne kot zasebne, in tako tudi na področju vodenja sistema kakovosti ter okolja ne stagniramo. Še več pozornosti bomo namenjali tudi izboljšavam, jih spodbujali in nagrajevali v skladu z našim Pravilnikom o nagrajevanju avtorjev inovacij.
Že v prvem četrtletju se intenzivno pripravljamo na prehoda s standarda ISO 9001:2000 na novejšo različico, tj. ISO 9001:2008, ki še bolj poudarja procesni pristop, končni cilj pa ostaja enak: nenehno izboljševanje in zadovoljstvo kupcev. V želji, da bi bil standard zaposlenim lažje razumljiv, uveden sistem pa bolj praktičen ter manj tog in birokratski, načrtujemo usposabljanja v večjem obsegu, veliko energije pa bomo vložili tudi v pregled obstoječih dokumentov in njihovo posodobitev ter poenostavitev. Pri prehodu nam bo svetovala mag. Sandra Senčič iz družbe KOVA, d. o. o., ki nam bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomagala tudi pri uvedbi sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, bolj znanega pod imenom OHSAS 18001. Standard 18001, ki poudarja varnost in zdravje pri delu, bomo uvedli v družbah CM Celje, d. d., in VOC Celje, d. d., ki že imata tudi certifikata kakovosti in okolja, s katerima je novi OHSAS seveda združljiv. Ob sodelovanju s službo varnosti in zdravja pri delu bomo v prvi polovici leta vzpostavili sistem, ki nam bo omogočal vodenje poklicnega zdravja in varnosti, ki bo odstranil ali vsaj zmanjšal tveganja za naše zaposlene, s certifikatom pa bomo pridobili konkurenčno prednost ne le v celjski regiji, temveč tudi na širšem geografskem območju. Upamo, da bo uvedba zmanjšala število nevarnosti v smislu poškodb in okvar zdravja, posredno pa tudi število delovnih nesreč in poklicnih obolenj. Standard naj bi bil uveden do poletja, pri čemer bosta imela ožji in širši tim za uvedbo polne roke dela, zato se vsem članom že vnaprej zahvaljujem za njihov
trud. Največja nagrada za prizadevno delo bo certifikat, ki ga bomo s ponosom deklarirali kot eno največjih izboljšav v tem letu. Izboljšavam bomo namenjali še več pozornosti, jih spodbujali in nagrajevali v skladu z našim Pravilnikom o nagrajevanju avtorjev inovacij. Kot skrbnik sistema kakovosti in okolja bi vse zaposlene povabil, da svoje zamisli, ki bi kakor koli izboljšale naše delo ali proizvode, olajšale vzdrževanje, vplivale na porabo energije ali izkoristek oz. ohranjanje delovnih sredstev, četudi so na videz še tako majhne in nepomembne, napišejo na papir, najbolje kar na obrazec Prijava inovacijskega predloga, ki je dostopen tako na intranetu kot v Gami. Majhne spremembe so tiste, ki pripeljejo do velikih zmag, in vsak zaposleni ima priložnost, da prispeva delček v mozaiku zgodbe o uspehu Skupine CM Celje. Menite, da bi ločeno zbiranje papirja v pisarnah pripomoglo k ohranjanju narave, hkrati pa zmanjšalo stroške komunalnih odpadkov? Ste opazili, da lahko z majhnimi spremembami delo opravimo hitreje, enostavneje ali ceneje? Bi lahko s preprostimi ukrepi zmanjšali napake pri delu ali se celo izognili reklamacijam? Kaj pa zmanjšanje porabe goriva z novim načinom nalaganja materiala ali pa drugačna objemka na prometnem znaku, ki bi omogočala hitrejšo montažo oz. demontažo? Stoji kje v kotu zaprašen delovni stroj, ki ni dovolj izkoriščen, pa bi ga lahko drugje koristno uporabili? Tako preprosto jo to! Prepričan sem, da je takih zamisli še veliko, a nezapisane ostajajo le v mislih avtorjev. Če bi jih delili, bi tako pridobili vsi! Naš cilj je vsaj en inovativni predlog na 15 zaposlenih. Ver-
jamem, da ga bomo s skupnimi močmi vsaj dosegli, če ne celo presegli! Dobre zamisli bodo tudi dobro nagrajene. Dobro nagrajena je tudi naša skrb za izpolnjevanje okoljskih zahtev – v preteklem letu nismo po okoljskem standardu ISO 14001:2004 prejeli nobenih 'pinkyjev'. Največja zahvala za to gre službi za varnost in zdravje pri delu, ki z doslednim in predanim delom skrbi za spoštovanje zakonodaje. Nekoliko manj smo bili uspešni pri uresničevanju naših izvedbenih ciljev ravnanja z okoljem, ki jih je v preteklem letu preglasila recesija, vendar upam, da jih bomo čim prej uresničili. Zmanjšanje porabe energentov je koristno že z ekonomskega vidika, z zmanjšanjem emisij in imisij v zrak pa bomo pokazali, da nam ni vseeno za okolje. Projekt celovitega odsesavanja bitumenskih par pri proizvodnji asfaltnih zmesi, dokončanje vodovodnega sistema za uporabo deževnice pri proizvodnji betonskih zmesi in implementacija solarnega sistema za kuhinjo PAK so le nekateri od zastavljenih ciljev. Kot posamezniki pa lahko veliko naredimo že s tem, da ugašamo luči, ko zapustimo pisarno, da zapremo okna, ko delujejo radiatorji ali klimatska naprava, da delovni stroj ne deluje v prazno ipd. In smo spet pri majhnih izboljšavah, za katere vas prijazno vabim, da jih zapišete in mi jih čim prej posredujete. Pa srečno in uspešno 2010 vam želim! Marko Jurič, skrbnik sistema kakovosti in okolja
Leto 2010 v znamenju nadgradnje standardov kakovosti in spodbujanja izboljšav 11
8 Varnost in zdravje pri delu ANALIZA ZDRAVJA ZAPOSLENIH ZA OBDOBJE OD LETA 2004 DO 2008 Opuščanje kajenja, izogibanje pretiranemu pitju alkohola, telesna dejavnost, dosledno upoštevanje načel varnosti in zdravja pri delu ter sodelovanje pri oblikovanju prijaznega, zdravega in varnega delovnega okolja so naložbe, ki bodo prispevale k ohranjanju zdravja do pozne starosti ter k večji življenjski energiji, ki jo potrebujemo na delovnem mestu in pri opravilih v domačem okolju ter preživljanju kakovostnega prostega časa z družino in prijatelji.
Pregled števila poškodb pri delu za obdobje zadnjih šest let 2004
2005
2006
2007
2008
2009
Skupaj poškodb
24
21
33
12
20
15
Na delu
17
19
28
10
16
12
Na poti na delo/z dela
7
2
5
2
4
3
Število poškodb
35 30 25 20 15
skupaj poškodb
10
na delu
5
Služba varnosti in zdravja pri delu CM Celje, d. d., vodi evidenco poškodb v zvezi z delom v skladu z zakonodajo v Republiki Sloveniji. V zadnjih šestih letih je bilo vseh evidentiranih poškodb pri delu 125. Pri samem opravljanju dela jih je bilo evidentiranih 102, na poti na delo/z dela pa 23. V letu 2009 smo imeli eno smrtno in eno težjo poškodbo pri delu. Pri analiziranju vzrokov za nastanek poškodb je bilo ugotovljeno, da je večina nastala zaradi nepravilnega pristopa k delu, pomanjkljivega znanja, nespretnosti, podcenjevanja obstoječih nevarnosti in pomanjkljivega ali slabega vodenja.
na poti na delo/iz dela
Če ocenjujemo vzroke za nastanek poškodb, je bilo: - 70 % poškodbe okočine, - 10 % glava, - 10 % padec, - 10 % drugih vzrokov (padec delca v oko…).
0 2004
2005
2006
2007
2008
2009
Leto
Merljivi kazalniki zdravja delavcev Odstotek bolniškega stalež v obdobju 2004 do 2008 – primerjava CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija
2004
2005
2006
2007
2008
CM Celje, d. d.
3,13 %
4,10 %
5,94 %
7,72 %
3,01 %
Dejavnost gradbeništva
6,56 %
5,79 %
5,08 %
5,15 %
4,78 %
Slovenija
4,84 %
4,71 %
4,20 %
4,40 %
4,25 %
9,00%
Bolniški stalež
8,00% 7,00% 6,00% 5,00% 4,00%
CM Celje, d.d.
3,00%
dejavnost gradbeništva
2,00%
Slovenija
1,00% 0,00% 2004
2005
2006 Leto
2007
2008
Bolniški stalež (BS) ali začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu ali zunaj dela, nege ali spremstva bolnega družinskega člana oziroma izolacije je pomemben kazalnik zdravstvenega stanja delavcev. Odstotek bolniškega staleža (% BS) je odstotek izgubljenih koledarskih oziroma delovnih dni v letu dni na enega zaposlenega delavca. Na bolniško odsotnost delavcev vplivajo poleg objektivnega zdravstvenega stanja številni drugi dejavniki iz domačega, delovnega pa tudi širšega življenjskega okolja. Velik vpliv na odsotnost delavcev z dela imajo razmere na delovnem mestu. Zato je izjemno pomembno, da se z ustreznimi ukrepi (tehničnimi, organizacijskimi, pravno-upravnimi) delavcem zagotovi take delovne razmere, da bodo obremenitve in škodljivosti čim manjše. Tako je mogoče bistveno zmanjšati bolniško odsotnost. V letu 2007 je bil v družbi CM Celje, d. d., odstotek bolniškega staleža največji v primerjavi z drugimi leti, panogo in populacijo. Glavni vzrok za bolniško odsotnost so bile poškodbe in zastrupitve zunaj dela. Analiza zdravja zaposlenih za obdobje od leta 2004 do 2008 12
Odstotek bolniškega staleža zaposlenih po najpogostejših obolenjih v obdobju 2004 do 2008
2004
2005
2006
2007
2008
bolezni mišično-kost. sist. in vez. tkiva
0,46 %
0,95 %
2,04 %
1,25 %
0,67 %
poškodbe in zastrupitve zunaj dela
0,41 %
0,48 %
0,79 %
2,31 %
0,47 %
bolezni obtočil
0,27 %
0,34 %
1,19 %
1,65 %
0,32 %
poškodbe in zastrupitve pri delu
0,60 %
0,31 %
0,42 %
0,62 %
0,39 %
bolezni dihal
0,34 %
0,40 %
0,19 %
0,41 %
0,14 %
Bolniški stalež
2,50%
Analiza kazalnikov zdravja pri delu za obdobje zadnjih pet let v družbi CM Celje, d. d., je pokazala, da so najpogostejši vzroki odsotnosti zaposlenih z dela bolezni mišično-kostnega sistema, sledijo jim poškodbe in zastrupitve zunaj dela, bolezni obtočil, poškodbe in zastrupitve pri delu ter bolezni dihal.
bolezni mišično - kost. sist. in vez. tkiva
2,00% 1,50%
poškodbe in zastrupitve izven dela
1,00%
bolezni obtočil
0,50% poškodbe in zastrupitve pri delu
0,00% 2004
2005
2006
2007
2008
bolezni dihal
Leto
Primerjava odstotkov bolniškega staleža v CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija v obdobju 2004 do 2008 za bolezni kostno mišičnega sistema
2004
2005
2006
2007
2008
CM Celje, d. d.
0,46 %
0,95 %
2,04 %
1,25 %
0,67 %
Dejavnost gradbeništva
1,59 %
1,49 %
1,37 %
1,25 %
1,12 %
Slovenija
0,91 %
0,87 %
0,80 %
0,82 %
0,97 %
2,50%
Bolniški stalež
2,00% 1,50% CM Celje, d.d. 1,00%
dejavnost gradbeništva
Glavne nevarnosti v gradbeništvu vključujejo delo na višini, izkopavanje in premeščanje bremen. Prednost je treba dati ukrepom, ki odpravljajo ali zmanjšujejo tveganje pri njegovem viru in zagotavljajo kolektivno zaščito. Težave s hrbtenico so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve II. in III. kategorije v naši državi. Zaradi težav s hrbtenico v Sloveniji vsako leto približno 1500 delavcem invalidske komisije določijo omejitve, ki se nanašajo na njihovo delovno zmožnost: ne smejo dvigovati težkih bremen in delati v stalnih prisilnih držah hrbtenice. Bolezni kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva so ene od glavnih vzrokov za odsotnosti z dela v večini držav članic EU. Ni samo vzrok trpljenja, nezmožnosti za delo in izgube dohodka delavca, temveč tudi velikih stroškov, ki jih imajo delodajalci in narodna gospodarstva.
Slovenija
0,50% 0,00% 2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Analiza zdravja zaposlenih za obdobje od leta 2004 do 2008 13
Indeks onesposabljanja bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva – primerjava CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija za obdobje 2004 do 2008
2005
2006
2007
2008
CM Celje, d. d.
1,69
3,48
7,45
4,56
2,46
Dejavnost gradbeništva
5,80
5,45
4,42
4,55
4,07
Slovenija
3,32
3,16
2,90
3,00
3,50
Indeks onesposabljanja (pov. št. izgub. koled. dni na zaposlenega)
2004
Največje povprečno število izgubljenih dni na zaposlenega zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bilo v letu 2006. Na zaposlenega je znašalo 7,45 dni odsotnosti z dela.
8,00 7,00 6,00 5,00 4,00
CM Celje, d.d.
3,00
dejavnost gradbeništva
2,00
Slovenija
1,00 0,00 2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Indeks frekvence bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva – primerjava CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija za obdobje 2004 do 2008
2004
2005
2006
2007
2008
CM Celje, d. d.
11,64
11,08
14,25
19,73
9,54
Dejavnost gradbeništva
5,80
21,95
19,57
19,28
14,11
Slovenija
11,19
10,80
10,40
10,70
11,20
V letu 2007 je bilo največ primerov zadržanosti z dela zaradi bolezni kostno-mišičnega sistema, in sicer 19,73 na 100 zaposlenih.
Indeks frekvence
25 20 15 CM Celje, d.d. 10
dejavnost gradbeništva Slovenija
5 0 2004
2005
2006
2007
2008
Leto
»
Zdravje in varnost je vrednota, ki je ni mogoče pridobiti ali kupiti, zato je odgovornost vseh zaposlenih v družbi CM Celje, d. d., skrb za ohranjanje in izboljšanje zdravja ter varnosti pri delu. Zavedamo se, da zdravje in varnost na delovnem mestu zagotavljata zadovoljstvo zaposlenih in boljše pogoje za delo, kar vodi k skupnemu uspehu. Milan Volavšek, vodja službe VZPDVO
«
Uroš Apotekar, strokovni sodelavec
Analiza zdravja zaposlenih za obdobje od leta 2004 do 2008 14
9 Dodatno pokojninsko zavarovanje Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje odslej pri Zavarovalnici Triglav, d. d. Decembra 2009 smo izvedli prenos dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v Skupini CM Celje iz Skupne pokojninske družbe, d. d., na Zavarovalnico Triglav, d. d.
Upravni odbor CM Celje, d. d., je na svoji seji dne 29. 9. 2009 obravnaval in sprejel pobudo po oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, d. d., za zaposlene v Skupini CM Celje. Osnovno vodilo pri tej pobudi je bilo, da se zaposleni v Skupini CM Celje vključijo v pokojninski načrt Zavarovalnice Triglav, d. d.,
•
•
pri kateri ima Skupina CM Celje sklenjenih večino zavarovanj. Tako je bila 12. 11. 2009 podpisana Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja med delodajalci Skupine CM Celje in reprezentativnim sindikatom Skupine CM Celje. Bistvene značilnostmi pokojninskega načrta kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-ZT-01 pri Zavarovalnici Triglav, d. d., za zaposlene v Skupini CM Celje (v nadaljevanju PN-ZT-01) predstavljamo v nadaljevanju.
membne prednosti. • Skupina CM Celje bo za vse zaposlene, ki se bodo vključili v PN-ZT-01, mesečno vplačevala premijo v višini 30 evrov, kar predstavlja 5 % več kot znaša dosedanji prispevek delodajalcev Skupine CM Celje v okviru pokojninskega načrta kolektivnega PDPZ pri Skupni pokojninski družbi.
•
V okviru PN-ZT-01 se bodo obračunavali ugodnejši vstopni stroški, in sicer v višini 1,0 % od vplačane premije. Vstopni stroški, ki so se obračunavali v okviru pokojninskega načrta pri Skupni pokojninski družbi, znašajo 3,3 %.
Za prenos sredstev iz pokojninskega načrta pri Skupni pokojninski družbi v PN-ZT-01 se ne bodo obračunali vstopni stroški. Prav tako se v skladu s pogoji, opredeljenimi v Pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne bodo obračunali izstopni stroški oziroma jih bo refundirala Zavarovalnica Triglav, d. d., delodajalec pa jih bo plačal na vaš osebni račun.
•
Tudi v okviru PN-ZT-01 boste imeli možnost, da sami dodatno vplačujete določen odstotek od svoje bruto plače, do maksimalnega odstotka davčne olajšave, ki predstavlja 5,844 % vaše bruto plače.
•
Donosnost sredstev: Zavarovalnica Triglav je v letu 2008 edina od izva-
Začetek zavarovanja je 1. 12. 2009. Z vključitvijo v PN-ZT-01 bodo zaposleni v Skupini CM Celje pridobili naslednje po-
Z vključitvijo v PN-ZT-01 boste kot zavarovanec imeli enake pravice v zvezi z odmero dodatne starostne pokojnine, kot ste jih imeli v okviru pokojninskega načrta kolektivnega PDPZ pri Skupni pokojninski družbi.
jalcev prostovoljnega pokojninskega zavarovanja dosegla in tudi presegla zajamčeno donosnost (Skupna pokojninska družba v letu 2008: dejansko
dosežena donosnost –3,7%, Zavarovalnica Triglav v letu 2008: dejansko dosežena donosnost: +2,9%).
•
Zaposleni lahko vse administrativne zadeve v zvezi z zavarovanjem urejajo v Celju na območni enoti in na vseh drugih 12 območnih enotah po Sloveniji.
•
Zavarovalnica Triglav bo v okviru PNZT-01 zagotavljala naložbeno politiko, usmerjeno v doseganje ustreznega ravnotežja med donosnostjo in varnostjo sredstev PDPZ.
Pristop k PN-ZT-01 je do zdaj uredilo 562 zaposlenih od skupno vseh 701 upravičencev, ki so bilo vključeni v PN-SK-01 (pokojninski načrt pri Skupni pokojninski družbi). V naslednjih dneh boste prejeli dokumentacijo za pristop v PN-ZT-01 vsi tisti zaposleni, ki izpolnjujete pogoje za pristop v skladu s pogodbenimi določili med delodajalcem in sindikatom in do zdaj še niste bili vključeni v pokojninski načrt.
Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora Anton Turk, predsednik IO sindikata
Pozivamo še preostalih 139 zaposlenih, da pristop k PN-ZT-01 in prenos do zdaj zbranih sredstev na osebnem računu PDPZ uredijo na naslednji način: • izpolnite obrazec »Pristopna izjava k pokojninskemu načrtu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za pridobitev dodatne starostne pokojnine«, • izpolnite obrazec »Zahtevek za prenos sredstev na drug pokojninski načrt«, v kadrovsko službo Skupine CM Celje, Lava 42, pošljete oz. prinesete osebno: • en izvod pristopne izjave, • zahtevek za prenos sredstev v drug pokojninski načrt, • svojo polico Skupne pokojninske družbe, • izjavo pa samo, če originalne police ne najdete. Če ste obrazce izgubili, se oglasite osebno v kadrovsko službo, kjer so vam na voljo za vsa dodatna pojasnila. Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje odslej pri Zavarovalnici Triglav, d. d. 15
10 Kadri in izobraževanje Uspešni pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih V letu 2009 smo v Skupini CM Celje uspešno kandidirali na več javnih razpisih, trenutno pa čakamo rezultate javnega razpisa za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev na področju izboljšanja delovnega okolja. Uspešno kandidiranje na razpisih je v času gospodarske recesije še kako pomembno, saj tako pridobimo prepotrebna sredstva za razvoj kadrov in dodatno izobraževanje. Aktivni pa bomo tudi letos. Med drugim smo se že predstavili na novem kariernem sejmu v naši regiji. Preko družbe LID, d. o. o., smo se prijavili na javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija zaposlitev diplomantov/absolvent – aktiviraj in zaposli se«. Bili smo izbrani in tako omogočili naši štipendistki pravne fakultete, da se je vključila v delo oziroma usposabljanje. Stroške dela 100 ur mesečno in mentorsko delo 100 evrov mesečno krije Zavod RS za zaposlovanje, usposabljanje pa traja samo v absolventskem stažu študenta, nato pa mora diplomirati. Po diplomi smo obvezni za šest mesecev študenta zaposliti in prejmemo dodatnih 2.000 evrov subvencije. Po tem obdobju nimamo več obveznosti iz tega naslova. V času recesije bomo koristili take subvencije, ko bomo zaradi odsotnosti boleznin ali porodniške morali odsotnega delavca nadomestiti.
lidnosti, bolezni in zagotavljanje delovnih mest delavcem, ki zaradi bolezni ne morejo več opravljati svojega dela.
Kadrovska služba Skupine CM Celje se je vključila tudi na javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2008/2009. Družba CM Celje, d. d., je prejela 5.000 evrov evropskih sredstev, družba VOC Celje, d. d., pa 1.000 evrov.
Tudi v leto 2010 smo vstopili aktivno, saj smo se 15. januarja predstavili na prvem Festivalu izobraževanja in zaposlovanja, ki so ga pripravili Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Celje, Območna obrtnopodjetniška zbornica Celje in Celjski sejem, d. d.
Naša predstavitev je bila ocenjena odlično, saj so naši primeri obvladovanja odsotnosti z dela naleteli na odobravanje tako pri zdravnikih kot pri delodajalcih. Na podlagi tega smo bili povabljeni na sodelovanje k javnemu razpisu kot socialni partner. Decembra smo prišli v ožji izbor, zdaj pa čakamo uradni izid razpisa. Če bomo izbrani, nas čaka ogromno dela, da bomo ta sredstva znali izkoristiti, vendar se tega izziva veselimo in si bomo zastavili visoke cilje na tem projektu. O tem, ali bomo in koliko bomo dobili, bomo poročali v naslednji izdaji glasila.
Festival je bil namenjen vsem, ki se soočajo s poklicnimi odločitvami – osnovnošolcem, dijakom, študentom, staršem, iskalcem zaposlitve, brezposelnim ali zaposlenim, ki iščejo druge priložnosti, saj so se obiskovalci lahko seznanili z izobraževalnimi in zaposlitvenimi možnostmi v regiji ter širše. Na voljo so bile informacije o nadaljnjem izobraževanju, kariernih in zaposlitvenih možnostih, podjetja smo spregovorila o svojih kadrovskih potrebah in znanjih, ki jih pričakujemo od svojih bodočih sodelavcev. V naši Skupini iščemo predvsem zidarje, tesarje in strojnike težke gradbene mehanizacije, zato smo tem profilom v svoji predstavitvi namenili največ pozornosti. Odziv obiskovalcev, med katerimi so sicer prevladovali otroci in dijaki, je bil pozitiven. Ob tej priložnosti so organizatorji izrazili željo, da bi festival, ki predstavlja največji karierni dogodek v Savinski regiji, postal tradicionalna prireditev.
Ljubica Strašek, vodja kadrovsko-izobraževalne službe
Vključili smo se tudi v javni razpis za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev na področju izboljšanja delovnega okolja. Nosilec projekta je Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, mi (CM Celje, d. d., VOC Celje, d. d., in LID, d. o. o.) pa nastopamo skupaj z našim sindikatom kot socialni parter na temah: • stres v gradbeništvu in • absentizem (odsotnost z dela) v gradbeništvu. Na regijskem posvetu, ki je bil 10. 11. 2009 v Celju, na temo obvladovanje absentizma – primeri dobrih praks, smo sodelovali in prikazali, kako obvladujemo absentizem v Skupini CM Celje, torej v gradbeništvu. Sama sem na posvetu predstavila prakso obvladovanja odsotnosti z dela v gradbeništvu, kako se soočamo z nastankom invaUspešni pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih 16
11 Delovni koledar KOLEDAR DELOVNEGA ČASA IN PLAN FONDA DELOVNIH UR ZA LETO 2010
Koledar delovnega časa za leto 2010
Februar
Januar P T S Č P S N
4 5 6 7 1 8 2 9 3 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31
1 2 3 4 5 6 7
Julij P T S Č P S N
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
Legenda:
8 15 22 9 16 23 10 17 24 11 18 25 12 19 26 13 20 27 14 21 28
Marec 1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
Avgust 19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1
April
22 29 23 30 24 31 25 26 27 28
12 13 14 15 16 17 18
September
2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30
3 4 5 6 7 1 8 2 9
10 11 12 13 14 15 16
Oktober 27 28 29 30
4 5 6 7 1 8 2 9 3 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
17 18 19 20 21 22 23
Junij 24 31 25 26 27 28 29 30
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
November 25 26 27 28 29 30 31
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
14 15 16 17 18 19 20
21 28 22 29 23 30 24 25 26 27
December
22 29 23 30 24 25 26 27 28
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31
Prazniki, dela prosti dnevi Kolektivni letni dopust Izplačilo plač
Prazniki in dela prosti dnevi - 1. in 2. januar, novo leto - 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik - 4. in 5. april, velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč - 27. april, dan upora proti okupatorju -Plan 1. in 2. fonda maj, praznik dela delovnih ur za leto 2010 - 23. maj, binkoštna nedelja,binkošti - 25. junij, dan državnosti - 15. avgust, Marijino vnebovzetje Število dni Sobote Nedelje -Meseci 31. oktober, dan reformacije - 1. november, dan spomina na mrtve 31 5 5 -Januar 25. december, božič -Februar 26. december, dan samostojnosti 28 4 4
Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
Maj
Plan fonda 31 delovnih ur za4leto 2010
30 Meseci 31 Januar Februar30 Marec 31 April 31 Maj Junij 30 Julij Avgust 31 September 30 Oktober 31 November December 365 Skupaj
4 Število dni Sobote 5 31 5 28 4 4 31 5 4 30 4 4 5 31 30 4 4 31 5 5 4 31 30 4 4 31 5 30 4 4 31 52 4 365
52
4 4 Nedelje 5 5 44 44 4 55 44 4 55 44 5 44 524 52
Prazniki, ki niso dela prosti dnevi - 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini - 23. november, dan Rudolfa Maistra
Prazniki, Delovni Delovne prosti dnevi dnevi ure 21 1 20 160 20 1 19 152 23 23 184 22 Prazniki, Delovni 2 20 160 Delovne Praznične Skupaj Skupaj ure 21 prosti dnevi dnevi 21 ure 168 21 1 20 160 8 168 119 21 8 168 20 22 1 152 160 23 22 23 184 184 22 0 176 22 2 20 160 16 176 22 0 176 21 22 21 168 168 22 22 1 21 168 176 22 8 176 22 22 176 0 176 21 0 168 22 21 22 176 176 22 22 22 176 0 176 1 21 168 21 21 168 0 168 23 8 184 22 23 1 21 168 176 23 261 23 184 0 184 6 255 2040 Skupaj
261
6
255
2040
48
2088
Praznične ure 8 8 0 16 0 8 0 0 0 0 8 0 48
Skupaj 168 160 184 176 168 176 176 176 176 168 176 184 2088
delovnega časa in plan fonda delovnih ur sta dostopna tudi na intranetu. Plan prerazporejenega delovnega časa se izvaja od maja do Koledar delovnega Koledar časa in plan fonda delovnih ur sta dostopna tudi na intranetu. Plan prerazporejenega delovnega časa se izvaja od maja do oktobra. V tem obdobju znaša dnevna delovna obveznost 10 ur. Izdela se za vsako organizacijsko enoto posebej in bo prav tako objavljen na oktobra. V tem obdobju znaša dnevna delovna obveznost 10 ur. Izdela se za vsako organizacijsko enoto posebej in bo prav tako objavljen na intranetu. intranetu.
Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur za leto 2010 17
12 CM Celje smo ljudje V SVOJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU DOŽIVIMO VELIKO LEPIH PA TUDI MANJ LEPIH TRENUTKOV. VSI PA NEKAKO SOOBLIKUJEJO NAŠE DELO.
UPOKOJILI SO SE: - Franc Kralj, upravljavec stroja »WOMA« iz CE-KA storitev, - Marjan Švab, delovodja iz PNG, - Branislav Orešnik, žerjavist iz PMVVG, - Drago Kolar, delovodja iz PMVVG in - Ciril Rozman, gradbinec iz Koroških gradenj.
Franc Kralj
Marjan Švab
Ciril Rozman
Dragi upokojenci! Želimo vam, da čas v pokoju namenite vsem tistim stvarem, ki ste si jih vedno želeli početi, in vsem tistim ljudem, ki vam v življenju nekaj pomenijo! Naj vas spremljajo zdravje, sreča in zadovoljstvo.
JUBILANTI
VOC Celje, d. d.
CE-KA storitve, d. o. o.
CM Celje, d. d.
Skupna delovna doba: • 20 let: Zvonko Potočnik, Rudi Krivec, Krsta Krčmarevič Chiritoiu • 30 let: Slavko Kavšak, Bojan Pekošak, Martin Šurbaj, Stanko Plavčak, Franc Gmajner
•
Skupna delovna doba: • 20 let: Anton Turk, Tomislav Kuzman • 30 let: Viktor Ovtar, Dušan Vinder, Stjepan Šincek, Milan Pečnik, Bojan Pajek • 40 let: Ivan Žlavs, Branislav Orešnik, Marjan Švab Delovna doba v podjetju: • 10 let: Bojan Pajek, Branka Bitenc, Marko Žgank, Roman Peček
Delovna doba v podjetju: • 10 let: Nataša Vidakovič, Ožbe Poljko, Bernarda Veternik, Sandi Slapšak
LID, d. o. o.
•
30 let skupne delovne dobe: Miroslav Marković
KOROŠKE GRADNJE, d. o. o.
•
30 let skupne delovne dobe: Dušan Rutnik
Ob jubileju iskrene čestitke!
20 let skupne delovne dobe: Milan Milutinović CM Celje smo ljudje 18
ŠTORKLJA NAS RAZVESELJUJE V Skupini CM Celje pridno skrbimo za podmladek. Ponovno se je rojstva otroka razveselilo kar nekaj naših sodelavcev. Oktobra je postal očka Klemen Simunič iz ASP, ki se mu je rodil sinček Enej.
Enej Novembra se je Ožbetu Poljku iz ASP VOC rodila hči Tara in Janku Vračunu iz CVE Podplat hči Larisa.
Larisa
Decembra je sinček Samo razveselil očka Janeza Povha iz CVE Podplat, Iztok Hribar iz PMVVG pa je postal ponosen očka sinku Galu.
Gal Tudi leto 2010 smo začali z otroškim jokom. Januarja se je Željku Božiču iz ASP rodil sin Aleksej, Aleksandri Levec iz ASP in Jožiju Borovšaku iz PMVVG sin Luka, Dejan Kolenc iz PFR pa je postal srečen očka dvojčkoma Klemnu in Juliji.
Aleksej
Luka V začetku februarja je že drugič postal očka Andrej Petelinšek iz PNG. Še ne dveletnemu sinu Žigi, se je pridružil bratec Miha.
Miha
Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka. (Anonimno) CM Celje smo ljudje 19
13 Sindikat Aktivnosti sindikata Sindikat delavcev Skupine CM Celje je uspešno izvedel načrtovane naloge za leto 2009, si zadal obsežen plan dela za letošnje leto, vabi pa tudi na volitve.
Poročilo o delu sindikata delavcev v Skupini CM Celje za leto 2009 Izvršni odbor (IO) sindikata je skupaj z nadzornim odborom (NO) izvajal dela po programu, ki je bil sprejet na letnem sestanku pred letom dni. Naloge so bile usklajene s programskimi usmeritvami sindikata cestnega gospodarstva Slovenije in tudi s programom dela naše krovne sindikalne centrale Pergam. Sprejete programske usmeritve in plan dela IO sindikata uspešno uresničujemo. Pomembna naloga sindikata je med drugim nudenje pravne pomoči delavcem – članom sindikata s področja delovnih razmerij in pri dejavnostih dogovarjanja sindikata z delodajalci. To problematiko uspešno rešujemo s strokovno pomočjo pravnikov Pergama in strokovnimi sodelavci v predsedstvu SCGS. IO in NO sta na svojih sejah obravnavala vso tematiko, ki so jo posredovali člani sindikata prek sindikalnih poverjenikov. Na sejah smo pripravljali, usklajevali in ugotavljali realizacijo našega dela. Z doseženim smo lahko zadovoljni.
Naše dejavnosti v letu 2009 zajemajo: • posameznikom smo pomagali ob raznih socialnih stiskah, • nabava kurilnega olja na obročno plačevanje za člane sindikata, • zbiranje naročil za gume na obročno plačevanje za člane sindikata, • nabava različnih vstopnic za predstave: gledališče, dobrodelni koncerti, rokomet, nogomet, • organizacija in obdarovanje ob dnevu žena, • organizirana sta bila dva enodnevna izleta in smučanje v tujino, • organizacija ob dnevu cestarjev in obdaritev, • obdaritev članov sindikata za novo leto, • organizacija prireditve za otroke zaposlenih v Skupini CM Celje.
trebi, da zmorejo opraviti prevzete naloge. Rad bi poudaril, da je bilo sodelovanje med člani upravnega odbora za skupino CM Celje, posameznimi izvršnimi direktorji in vodji v preteklem letu korektno, zato se jim v imenu vseh članov sindikata prav lepo zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem za vaš finančni prispevek, ki nam je zelo veliko pomenil pri izvajanju letnega plana. Še posebno se zahvaljujemo za pomoč našim članom ob socialnih stiskah in elementarnih nesrečah. Z gotovostjo lahko trdim, da ste ob stiskah zaposlenih v družbah CM Celje imeli veliko srce.
Ko pogledamo nazaj, z zadovoljstvom ocenjujemo, da smo bili uspešni. S tem mislim na nas vse, na slehernega člana sindikata, da nam je zaupal in nas pri zamislih in predlogih podprl. Zahvala za uspešno delo gre vsem članom IO in NO ter strokovnim sodelavcem strokovnih služb za dobro sodelovanje. Člani IO in NO so hkrati poverjeniki sindikata v družbah in vestni delavci na svojih delovnih mestih, zato se morajo na račun dela sindikata odreči marsikateri osebni po-
Delovanje IO sindikata na področju izvrševanja podjetniške kolektivne pogodbe v Skupini CM Celje in drugih dejavnostih znotraj podjetja ter delovanje v okvirih sindikata cestnega gospodarstva Slovenije (SCGS) in konfederacije Pergam je bilo izredno dobro. Želim, da poročilo obravnavate in da ste do njega kritični s pripombami. Anton Turk, predsednik IO sindikata
Plan dela za leto 2010 Sodelovali bomo pri pripravi, oblikovanju in sprejemu zakonodaje, ki ureja pravice in obveznosti delavcev. • Želimo sodelovati in prispevati svoj delež pri dogovorih, obravnavi in sprejemu socialnega sporazuma, ohranjanju delovnih mest, pri reševanju nastale finančno-gospodarske krize ter sooblikovati naš jutri. • Prizadevali si bomo za povečanje članstva v sindikatu cestnega gospodarstva in skupnih nastopih ter prizadevanjih za boljši položaj in pravice vseh delavcev. • Po potrebi bomo z našo krovno organizacijo PERGAM zahtevali od države, da
•
•
• • • • •
se ohrani položaj posebnega družbenega pomena in status naše družbe. Naše sodelovanje bo vključeno tudi v skupne nastope in izvrševanje nalog sindikalnih central, za boljši jutri vseh naših delovnih ljudi. Trudili se bomo za ohranitev Kolektivne pogodbe cestnega gospodarstva in podpis le-te (za tista podjetje ki je še nimajo). Povezovanje dejavnosti sindikatov SCGS–gradbeništvo. Zavzemali se bomo za pravično plačno politiko. Izobraževali bomo kader za pogajalske naloge. Izobraževali bomo sindikalne zaupnike. Aktivno bomo sodelovali pri izboljša-
V letu, ki je pred nami, si iskreno želim, da bi se to sodelovanje nadaljevalo, čeprav vem in se zavedam, da časi niso ravno najboljši, toda upam, da jih bomo s skupnimi močmi premagali.
nju pogojev za zdravo in varno delo. Sodelovali bomo pri pripravi zakonodaje. • Organizirali in sofinancirali bomo strokovne ekskurzije in izlete. • Organizirali bomo druženja ob dnevu cestarjev. Predvsem si želimo ohraniti in izboljšati delovanje sindikalnih zaupnikov, natančnega informiranja zaposlenih ter skrbeti za pozitivno klimo v vseh družbah in dobrega sodelovanja z upravami. Še naprej si želimo imeti sindikat v interesu članstva, ki se bo zavzemal za socialo, razvijal demokratične odnose in težil k temu, da se odločitve sprejemajo s konsenzom. Anton Turk, predsednik IO sindikata
•
Aktivnosti sindikata 20
Volitve v sindikat Skupine CM Celje in v sestavo sveta delavcev VOC Celje, d. d. Sindikat delavcev v Skupini CM Celje je po statutu zavezan razpisati volitve, ki bodo take, da bodo lahko delavci, člani sindikata volili tistega, za katerega menijo, da bo dovolj sposoben zastopati naše skupne interese. Vse člane in tiste, ki so pripravljeni na trdo in pošteno delo, vabimo, da razmislite o svoji prihodnji vlogi v organih sindikata v Skupini CM Celje in kandidirate. Vsem so v tem sindikatu odprte vse možnosti. Ta sindikat je po svojih dejavnostih med boljšimi v svoji panogi in želimo, da tako tudi ostane. Ravno zato so v tem sindikatu tako trdno postavljeni nadzorni mehanizmi, ki skrbijo, da sindikat ne bi zašel s poti svojega poslanstva. To je delo za vsakega člana, začenši pri tistih, ki so ta trenutek tako položajno kot ekonomsko najšibkejši.
Osnovno vodilo dela sindikata v Skupini CM Celje je zahteva po poslovni etiki. Ta ni formalna moralistična zahteva, ki obvezuje samo poslovneže, ampak obvezuje tudi sindikate. Zavedati se moramo, da etično ravnanje prinaša tudi ekonomske koristi, če ne jutri, pa prav gotovo pojutrišnjem in prav ekonomske koristi, socialna varnost, zdravo in varno delovno okolje so želja vsakega posameznika. Smo v času ekonomsko-gospodarske krize in prav v tem času se moramo še posebno zavedati, da lahko vsak posameznik veliko pripomore k uspešnosti podjetja. Prav zato je pomembno, da se volitev udeležite in izberete predstavnike, ki jim
zaupate. Volitve v organe sindikata v Skupini CM Celje in sveta delavcev VOC Celje, d. d., bodo predvidoma konec marca ali v začetku aprila 2010, kandidacijski postopek pa se začne šestdeset do devetdeset dni prej, kot to predpisuje zakon. O vseh dejavnostih sindikata v Skupini CM Celje, sveta delavcev VOC Celje, d. d., in volilne komisije boste obveščeni na oglasnih deskah in na straneh intraneta.
Anton Turk, predsednik IO sindikata
Na podlagi Pravil o organiziranju in delovanju sindikata delavcev v skupini CM Celje d. d. je IO sindikata na svoji redni seji dne 29.01.2010 sprejel SKLEP O RAZPISU VOLITEV članov izvršnega odbora in nadzornega odbora ter predsednika Sindikata delavcev v Skupini CM Celje, ki bodo v petek, 2. 4. 2010, IN IMENOVANJU VOLILNE KOMISIJE v sestavi Leopold Šturbej, predsednik; Marina Kunej, članica; Jože Turnšek, član
Božiček obdaril naše otroke Sindikat Skupine CM Celje je tudi konec leta 2009 pripravil novoletno srečanje za naše otroke. Tudi tokrat jih je Božiček obiskal v Kulturnem domu v Žalcu, kjer so pridni otroci prejeli njegova darila. In pridni so bili vsi naši otroci.
Avla pred dvorano je bila polna, ko se je prikazal čarovnik, ki je malčke očaral s svojimi čarovnijami, ki so jih z zanimanjem gledali tudi odrasli. Otrokom je podaril balone v obliki Božičkovih kap, kar je še dodatno popestrilo njegov program. Po odhodu čarovnika se je v prepolni dvorani začela prireditev. Na začetku je bila plesno- glasbena predstava »Ne še spat« ob vodstvu Ane Volk Pezdir. Na novoletno srečanje je bilo prijavljenih 141 otrok, ki so prišli ob spremstvu staršev, babic, dedkov. Manjkalo je samo sedem otrok, ki so žal zboleli. Pogled na očke, polnih pričakovanj, je bil enkraten. Ob kozarcu penine oziroma soka in prigrizku je prisotne spremljala pomirjajoča glasba. Otroci so se hitro spoznavali med seboj, med starši in drugimi povabljenimi pa je potekal prijeten pogovor.
Po končani predstavi je v dvorani zavladala tišina. Bližal se je vrhunec večera, ko je na oder prišel Božiček. Otroke je lepo pozdravil in jih vprašal, ali so bili letos kaj poredni. In ker takih ni bilo, se je odločil, da bo razdelil darila. Na oder so prihajali otroci, ki so polni pričakovanj čakali, kdaj jih bo Božiček poklical. Bilo je tudi nekaj solzic, predvsem med najmlajšimi. Po končani prireditvi smo se zbrali v avli, kjer se je srečanje nadaljevalo s prijetnim druženjem. Razšli smo se z željo po ponovnem srečanju konec naslednjega leta. Salobir Radica, sodelavka pri sindikatu
Aktivnosti sindikata 21
Jesenski sindikalni izlet v »toplejše kraje« V začetku novembra 2009, ko je v naše domače kraje že prihajala mrzla zima, smo se na jesenski sindikalni izlet odpeljali na Primorsko, najtoplejši del naše domovine. Obiskali smo Luko Koper in številne druge primorske bisere.
Luko Koper smo zapustili polni novih informacij in se napotili proti Lokvam, kjer nam je gospod Srečko Rože, lastnik muzeja, izčrpno predstavil vojaški muzej Tabor, ki je odprt za javnost od leta 1994 in je bil od tega časa odlikovan s 43 plaketami ter priznanji. Mislim, da se bo marsikdo še vrnil v muzej, saj je zbirka iz prve in druge svetovne vojne res obširna in vredna ogleda.
V zgodnjih jutranjih urah v soboto, 7. novembra 2009, smo se polni pričakovanj odpeljali proti primorski na jesenski sindikalni izlet. Štirje Izletnikovi avtobusi so nas varno pripeljali do Kozine, kjer smo se okrepili z zgodnjo malico v Pivnici Mahnič. Krožniki so bili polni okusnih klobas s kislim zeljem, vsak pa je dobil tudi vrček piva iz njihove pivovarne. Iz Kozine smo pot nadaljevali v Koper, kjer smo si ogledali Luko Koper. Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska Od tu nas je pot vodila do pršutarne Lokev, kjer smo imeli degustacijo njihovih izdelkov (pršut, panceta) in ogled pršutarne. Seveda smo vse dobrote pršutarne Lokev ob spremljavi harmonikarja zalili z njihovo rdečo kapljico, Teranom.
Sežana in degustirali štiri vrste vina. Ogled in degustacija sta trajala približno uro, nato pa smo si v njihovi trgovinici lahko nakupili še njihove izdelke.
delniška družba. Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Pristanišče je nastalo leta 1957, tri leta po tem, ko je postalo jasno, da je Jugoslavija izgubila cono A in z njo Trst, razcvet pa je doživelo po letu 1967, ko je postalo železniško povezano z zaledjem. Danes je pristanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom ter ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta. Ogled Luke Koper s strokovnim vodičem je trajal približno eno uro. O Luki Koper smo izvedeli veliko novega in zanimivega, čeprav smo vsi slišali zanjo, če ne drugače, pa v povezavi z delom, ki ga v Luki Koper izvaja CM Celje.
si je med obiskom kobilarne v Lipici ogledal tudi jamo. Med pomembnimi obiskovalci v 18. stoletju naj omenimo kralja Neaplja in Sicilije Ferdinanda ter naravoslovca Balthasarja Haqueta. Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 450 metrov, dolga pa je več kot 1300 metrov. Udeležili smo se vodenega ogleda jame in že kar utrujeni nadaljevali pot v Sežano. V Sežani smo si ogledali vinsko klet »Kras«
Naše celodnevno potepanje po Krasu smo zaključili v gostilni Orient Express v Divači, kjer smo po obilni večerji tudi zaplesali in se polni vtisov utrujeni vrnili proti Celju.
Najstarejša turistična jama v Evropi je Vilenica, ki je od sredine 19. stoletja slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Prvi častitljivi obiskovalec je bil leta 1660 avstrijski cesar Leopold I., ki
Ksenja Kamenšek, sodelavka pri sindikatu Aktivnosti sindikata 22
14 Igre cestarjev 38. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE CESTARJEV NA MARIBORSKEM POHORJU Slovenski cestarji smo na tokratnih zimskih športnih igrah dokazali, da smo kos progi, kjer smučajo najboljše smučarke sveta.
V petek, 22. januarja 2010, so se s startom ženskega veleslaloma ob 10. uri začele zimske športne igre cestarjev, ki jih je organiziralo podjetje DARS, d. d. Tokrat smo se pomerili na Mariborskem Pohorju, natančneje na prizorišču pohorske Zlate lisice, ki je bila letos točno teden dni prej. To se je tudi odražalo na progi, ki je bila dobro pripravljena
in je zdržala vseh 442 veleslalomistov in 28 deskarjev.
smo za tretjeuvrščenimi DARS-ovci zaostali za 130 točk.
Poleg veleslaloma in deskanja smo se cestarji pomerili še v teku na smučeh, ki je bil na tekaškem stadionu ob vznožju Pohorja. Tekmovalo je 12 ekip. Cestarji Skupine CM Celje smo na koncu zasedli 4. mesto, in sicer
Vsem tekmovalcem iz Skupine CM Celje čestitke za udeležbo in rezultate, ki ste jih dosegli. Milan Čepin, referent za šport
Ženske od 36. do 45. let 5. Ksenja Kamenšek 8. Petra Krevh 19. Mateja Kompož Ženske do 35. let 6. Andreja Popovič 12. Urška Pernovšek 17. Danica Holobar 24. Petra Tamše
Moški nad 51. let 2. Bogdan Kutin 14. Janez Cimerman 15. Miran Oder 17. Milan Volavšek 18. Franc Oder 25. Peter Štefanec 48. Leopold Topolšek 56. Darko Popovič 64. Edo Kotnik Moški od 41. do 50. let 3. Jože Sgerm 17. Milan Čepin
Ženske nad 41. let 3. Tatjana Tominc
Moški od 36. do 45. leta 4. Peter Posinek
Ženske do 40. let 7. Petra Tamše 8. Tanja Gostečnik 10. Ksenja Kamenšek
Moški do 35. leta 6. Boštjan Štante 9. Milan Čepin 10. Janez Cimerman
Moški 46 let in starejši 1. Matjaž Murgelj
19. Ivan Koštomaj 24. Silvester Lapornik 32. Drago Slapšak 51. Boris Vindar 67. Peter Posinek Moški od 31. do 40. Let 9. Bogdan Leva 13. Janez Pahovnik 14. Tomaž Drev 15. Franjo Pančur 17. David Logar 49. Slavo Jeromel 73. Uroš Sušec
DESKANJE
Ženske nad 46. let 17. Jelka Krumpak 18. Karmen Potočnik
SMUČARSKI TEKI
VELESLALOM
Rezultati, ki so pripomogli k zelo dobremu 4. mestu, so bili:
Ženske 2. Tatjana Tominc Moški 5. Andrej Petelinšek 7. Igor Donko 11. Vojko Orlčnik 18. Andrej Šalamon
Moški do 30. let 7. Matjaž Pečoler 12. Vjekoslav Švaljek 21. Sebastjan Krivec 24. Damjan Stankovič 27. Denis Bašič 32. Marko Žgank 39. Boštjan Štante 40. Darko Tomšič
Ekipni vrstni red v vseh kategorijah: 1. CP KRANJ 2. DDC 3. DARS 4. SKUPINA CM CELJE 5. CP MARIBOR 6. CP NOVA GORICA 7. CP LJUBLJANA 8. CGP 9. CP KOPER 10. DRSC 11. SCP 12. CP PTUJ
38. Zimske športne igre cestarjev na Mariborskem Pohorju 23
15 Sindikalni izlet ČEZ DAN ODLIČNA SMUKA, ZVEČER PA ZABAVA DO JUTRANJIH UR Smučarski izlet v organizaciji sindikata Skupine CM Celje je vedno posebno doživetje. Tudi zadnji, ki se je zgodil decembra 2009 v avstrijskem smučarskem središču Saalbach-Hinterglem, nas ni izneveril. Ne le odlična smuka in glasbeno presenečenje, avstrijske natakarice so nam izdale tudi to, kako plesati po keramičnih ploščicah.
Avstrijsko smučarsko središče SaalbachHinterglem bi lahko poimenovali tudi raj za smučarske navdušence. Smučišče leži na nadmorski višini 1003 metrov in mnogi ga imenujejo kar »smučarski cirkus«. To ime je dobil po vrhunski smučariji in norih zabavah na smučišču. Smučišče se razprostira do 2100 metrov nadmorske višine in ponuja sproščujoč pogled na sosednje gorovje. Proge so široke in ne prestrme, zaradi česar lahko pridejo na svoj račun navdušenci nad zarezno tehniko smučanja – carvingom.
vso prtljago, ki je je ogromno. Smuči, palice, smučarski čevlji, čelada, smučarska oblačila, oblačila za prosti čas … Vse to pa je treba pomnožiti z 80, kolikor nas je bilo. Dobra volja je bila prisotna že takoj po odhodu in ob pripovedovanju različnih dogodivščin ter šal je vožnja hitro minila. Po prevoženih 350 kilometrih smo okrog 19. ure prispeli v kraj Saalfelden, kjer je bil naš hotel. Kar nekaj časa je trajalo, da smo našli vsak svojo prtljago, a nič zato, saj smo bili na izletu in se nam nikamor ni mudilo. Večerji je sledilo
smučarjev pa tudi ni bilo na vidiku. Nasmučamo se kot že dolgo ne, noge začnejo malce boleti, energije za večerno zabavo pa je še vedno dovolj. Pri večerji se nekateri, navajeni na zrezek in krompir, spogledujemo, saj je na krožniku, malce hudomušno rečeno, »več dekoracije kot hrane«. Zato pa se v marsikaterem nahrbtniku najdejo domača salama, kruh in še kakšna domača dobrota. Po večerji nam avstrijski muzikant ob elek-
tričnem klavirju zapoje nekaj »svojih«. Ko se mu z igranjem na harmoniko pridruži še naš Matej, se naši fantje le opogumijo in nas povabijo na plesišče. Vešče avstrijske nata-
Tridnevni smučarski izlet je bilo ravno prav dolg za začetek smučarske sezone. Večina nas je bila namreč na smučkah prvič v novi sezoni in noge še niso bile utrjene. Sama bom Saalbach-Hinterglem vsekakor še obiskala, saj me je smučišče, ki ponuja 200 kilometrov odlično urejenih smučarskih prog, sodobne žičnice in vlečnice, dobre restavracije ter tako imenovane »apress ski zabave« po smučariji, zelo navdušilo. Kako je potekal naš izlet?
17. december 2009
Odhod izpred CM Celja je predviden ob 13. uri. Zberemo se že pol ure prej, da naložimo
druženje. Eni se zabavajo že prvi večer, drugi si hranimo baterije za naslednjega, ko je obljubljena živa glasba.
18. december 2009
Po obilnem zajtrku smo bili ob 8. uri že vsi zaviti do vratu na avtobusu. Obljubljali so nam od 10 do 15 stopinj pod ničlo, a sonček se je že kazal izza goratih vrhov. Gondola nas pripelje na vrh, ki je izhodišče za več prog. Nikjer nobene gneče, na smučišču smo samo »cestarji«. Imeli smo namreč veliko srečo, saj teden dni pred naših prihodom še ni bilo snega in je počitnice verjetno marsikdo odpovedal oziroma preložil, enodnevnih
karice nam zaupajo recept za »lažji ples na keramičnih ploščicah«. Posujejo jih s pšeničnim zdrobom in verjeli ali ne – deluje! Zabava se zavleče pozno v noč in verjetno bi se še dlje, če naslednji dan ne bi bilo treba na smučišče.
19. december 2009
Tako kot prejšnji dan, ob osmi uri že vsi sedimo na avtobusu in čakamo na odhod. Eni bolj, drugi manj nenaspani zadremamo še na poti do smučišča. Že prvi spust s smuč-
Čez dan odlična smuka, zvečer pa zabava do jutranjih ur 24
skupaj nareže na rezine in kar naenkrat se začno naše roke stegovati proti hrani, kot da bi ravno »prišli iz tlake«. Enako kot prejšnja, je tudi ta noč kratka, a smo vsi enotnega mnenja – spali bomo doma!
20. december 2009
Zadnji dan smučanja nas spet pozdravi sončno vreme. Marsikdo bi še ostal kakšen dan, večina pa že toži po utrujenih nogah.
kami nas dodobra zbudi, saj je ponovno približno minus 14 °C, rahlo sneži in proge niso tako urejene kot sicer, zato je treba kar precej bolj »delati«, da prideš v dolino. Vmes se pogrejemo s kuhanim vinom ali vročim čajem, nekaj prigriznemo, se še nekajkrat spustimo po več kilometrov dolgih progah in dan je naokoli. Ko se smučaš na večjih smučiščih v tujini, imaš občutek, da čas teče hitreje. Ura je naokrog, kot bi mignil. Proge so namreč dolge tudi po šest in več kilometrov in traja kar precej časa, da jo z vmesnimi postanki presmučaš. Pozno popoldne nas avtobus odpelje nazaj do hotela.
Smuka je tudi zadnji dan odlična. Na poti domov prevladuje na avtobusu čista tišina, saj je idealna priložnost, da nadoknadimo nekaj ur spanca. V Radovljici se ustavimo še na večerji v gostilni Lectar, še prej pa si
ogledamo Lectarski muzej, kjer lahko vidimo izdelke stare slovenske obrti. Ob večerji obujamo spomine na iztekajoči se izlet, »kakršnega še ni bilo«, in že načrtujemo, kam bi šli naslednje leto. Po večerji sledi presenečenje – obišče nas ansambel Hlapci, ki je znan po dobrih zabavah, ki se rade zavlečejo do jutra, in tako je bilo tudi tokrat. Gojko, maskota ansambla, se preobleče v delovno obleko CM Celje in vodi nagradno igro. Vmes nas s svojimi šalami spravlja v smeh. Peli in plesali smo že krepko čez polnoč, ko nas Gojko razveseli s pravo domačo pojedino. V košari prinese domači kruh, salame, sir, desko in nož. Vse
V imenu vseh, ki se smučarskega izleta redno udeležujemo, bi se želela sodelavcem v sindikatu iskreno zahvaliti za brezhibno organizacijo smučarskega izleta, izvrsten izbor smučišč in čas, ki ga posvetite priskrbi vseh ugodnosti, ki nam kot članom pripadajo. Iskrena hvala! Urška Pernovšek, koordinatorka
Čez dan odlična smuka, zvečer pa zabava do jutranjih ur 25
16
Popotovanja
OJLA, Gvatemala! Tokrat bomo – v besedilu – odpotovali v drugo smer kot nazadnje, ko nas je Zvone Britovšek popeljal na Japonsko. Z Radmilo Drekonja bomo obiskali deželo Majev Gvatemalo.
hčerjo odšle v nakupovalno središče, pred vrati trgovine so namreč stali uniformirani in oboroženi možakarji. Kar naenkrat te spreleti srh in se zaveš nevarnosti in vsega kriminala, sredi katerega se kot turist brezskrbno sprehajam. Saj nam je v naši zeleni deželi varnost nekaj samoumevnega. Izjemno zanimivi in zaščiteni so njihovi domorodci – MAJI. Prepovedano jih je slikati brez njihovega dovoljenja, a jaz sem se opogumila in jo slikala na skrivaj s hrbta.
Radovedna in polna pričakovanj sem z Brnika ob 8. uri zjutraj poletela »čez lužo« proti deželi Majev, vulkanov in dreves, v Gvatemalo. No, pa sem končno prispela v deželo večne pomladi. Pristali smo na letališču La Aurora v poznih večernih urah. Ker pa je v tej deželi izjemno veliko kriminala in se ponoči ni varno sam sprehajati naokoli, so me na letališču že čakali sorodniki in prijateljica, ki so mi zagotovili prenočišče v Guatemala City. Ko smo si nabrale moči, smo se odpravile na panoramski izlet po glavnem mestu in naprej proti Puerto Barrios Izabal. Tam nas je pričakala peklenska vročina. Podnebje je povsem drugačno, kot sem vajena. Vlažnost je izjemno visoka, temperatura ozračja prav tako. Pri njih je najnižja temperatura 26 stopinj Celzija, kar je za nas skoraj poletje.
Zaradi svojih zaslug je dobila naziv bazilika. V njej častijo Črnega Jezusa. Prav tisti dan pa so slavili 250 let obstoja bazilike. Gostili so kardinala Gvatemale in kardinale drugih članic osrednje Amerike. Počastitve se enostavno ne more opisati v nekaj besedah. Lahko bi rekla le malo drugače in zanimivo.
V naslednjih dneh sem obiskala sosednjo državo Honduras, vendar je pohajkovanja bilo kmalu konec, saj smo morale biti do 18. ure že nazaj čez mejo, saj jo takrat zaprejo in prehod ni mogoč do naslednjega dne. Naslednja točka je bil Esquipulas, kamor smo si šle ogledat Basilica del Santo Cristo. Bazilika je veličastna cerkev, ki ima velik pomen v kraju in njegovem okolišu.
Samo mesto živi od turizma in trgovine, industrijske cone ni videti daleč naokoli, kar povzroči revščino in kriminal. Poleg tega vlada popoln kaos na cestah. Vsak vozi, kakor se mu v tistem trenutku zazdi. Povsem nepredstavljivo zame. No, tudi sicer sem na tem potovanju videla in doživela veliko nepredstavljivega. Naslednji šok sem doživela že, ko smo s sorodnico, prijateljico in njeno
OJLA, Gvatemala! 26
Zanimivost bazilike in drugih cerkva je v tem, da v njihovi notranjosti ni mogoče zaslediti nobenih fresk. Cerkev je enostavna in skromna, prav tako kot tamkajšnji ljudje. Med sprehajanjem po Esquipulasu sem naletela na stavbo, ki ni bila ni bila nič posebnega, če mi sorodnica ne bi rekla, da je to hotel. ''Hotel?'' sem presenečeno vprašala. Saj zunanji videz ni bil čisto nič podoben razkošju in lepo urejeni okolici, ki smo je navajeni pri nas. V primerjavi z zunanjim videzom pa se notranjost bogati v razkošju in celo ponaša z bazenom na strehi ter prelepim razgledom. Vsa ta enostavnost je namerna, in to le zato, da ne zbujajo pozornosti. Naslednja postaja je bil grad Castillo de San Felipe, katerega zanimivost je, da ga s kopnim povezuje dvižni most. Na eni strani gradu je reka Rio Dulce, na drugi pa jezero
kamniti stebri, na katerih so slikovna sporočila starodavnih Majev. Vsako sporočilo je posebej poimenovano in ima svoj pomen. V parku se razprostirajo ostanki piramid in za-
ščitena ogromna drevesa po imenu Seiba. Kamen na vhodu sporoča, da so arheološki park in ruševine Quirigua pod Unescovim varstvom in da so svetovna dediščina. S tem izraža njegovo fizično in kulturno zaščito. O popotovanju in dogodivščinah bi lahko pripovedovala še veliko več, tako o posebni hrani, tržnici kot tudi o raznolikem in zaniturist ogleduje zanimivosti mesta, kupuje ali pije kavico. Kmalu se je moja pot po Gvatemali končala. Polna doživetij in mešanih občutkov sem sedla na let za Slovenijo. Spoznala sem, da rek, ki ga večkrat slišimo, res drži, zato bom z njim tudi zaključila: POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE.
Rio Dulce, ki se skupaj zlivata v Atlantik. Grad je velika turistična točka, česar se zavedajo, saj je vstopnica za turiste kar štirikrat dražja kot sicer. Ogledali smo si tudi arheološki park in ruševine Quirigua. Park je starodavno majsko arheološko najdišče v Izabalu v jugo-vzhodni Gvatemali. V parku so postavljeni visoki
mivem Puerto Barras Izabalu. Velika zanimivost so ladje in turisti, saj le-ti popestrijo življenje v mestu. Meni ga je potres, ki sem ga doživela med tem, ko sem se sproščala na prelepi plaži Amatique Bay.
Zdaj pa spet sedim na Lavi 42 in pridno delam. Radmila Drekonja, planer analitik v PFR
Najbolj zanimiv taksi, s katerim sem se kadar koli vozila, ko sem bila na turističnem ogledu mesta in ki ga vozijo izjemno prijazni šoferji, je Tuc-Tuc. Med vožnjo se na željo tudi ustavi in počaka celo med tem, ko si
OJLA, Gvatemala! 27
Ne hodite tja, kamor vodi utečena pot. Namesto tega pojdite tja, kjer ni poti, in pustite sled. Samo tisti, ki si drznejo iti predaleč lahko ugotovijo, kako daleč lahko sežejo. T. S. Eliot