CM Celje Glasilo junij 2010 by PODOBA

Interni časopis družbe CM Celje Številka 2, junij 2010

Novice 2/10

Poslovni cilji dobro zastavljeni, a bo njihovo doseganje zaradi recesije velik izziv Nova notranja organizacija družbe CM Celje, d. d. Trije znaki kakovosti v graditeljstvu za leto 2010 podeljeni naši družbi

1 Vsebina

stran

Tudi vremenske razmere krojijo našo realizacijo

Poslovni cilji dobro zastavljeni, a bo njihovo doseganje zaradi recesije velik izziv

Nova notranja organizacija družbe CM Celje, d. d.

Trije znaki kakovosti v graditeljstvu za leto 2010 podeljeni naši družbi

Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo zakonska obveza ali interes delodajalca

Inovacije – poslovna priložnost

Linija za proizvodnjo tolčenca v separaciji kamnoloma Velika Pirešica

Z razvojem inovativnih pristopov reciklaže gradbenih materialov do evropskih sredstev

Dan odprtih vrat obrata asfalt kamnolom v Veliki Pirešici

Predstavitev družbe Tehnoing inženiring, d. o. o.

Proprio – 1. mednarodni sejem nepremičnin in investicij

Termalni center Benedikt

CM Celje smo ljudje

Aktivnosti sindikata

Potepanje po Venezueli

CM Celje Novice Interni časopis družbe CM Celje Letnik 3, številka 2, junij 2010 Izdal: CM Celje, d. d. Zanj: Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora Urednica: Urška Pernovšek Produkcija, prelom in priprava za tisk: Celuks, Podoba

Tisk: Grafika Gracer Jezikovni pregled: Breda Munda Naklada: 1400 Fotografije: arhiv CM Celje, osebni arhiv zaposlenih

Vsebina 2

Uvodnik

TUDI VREMENSKE RAZMERE KROJIJO NAŠO REALIZACIJO

Kot da zmanjševanje investicij in napovedi, da bo to leto še težje kot preteklo, niso dovolj, nam gradbenikom ni naklonjeno niti vreme. Dolga zima in precej deževna pomlad sta pripomogla, da smo v prvih petih mesecih realizirali manj, kot smo načrtovali. Vse pogosteje se soočamo tudi z licitacijami, kjer so ponekod ponudbene cene prepolovljene, in to v času, ko so cene surovin (jeklo, bitumen, cement itn.) v porastu. Taka raven cen, ki ne pokriva stroškov materiala in dela, napoveduje slabše poslovne rezultate.

V teh zaostrenih razmerah gospodarjenja je naša naloga skrbno ravnanje s stroški in optimalno izkoriščanje lastnih kapacitet. Z uvedbo novega informacijskega sistema v delniški družbi nam je omogočeno sprotno spremljanje fizičnih kazalnikov porabe materiala in delovnih ur. V celotnem poslovnem sistemu moramo uvesti spremljavo fizičnih kazalnikov in temu prirediti tudi nagrajevanje. Še pred počitnicami moramo pripraviti poslovni načrt do septembra in predvidevanja do konca leta. Delovne sredine, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, moramo učinkovito sanirati in neperspektivne tudi izločiti. Prizadevati si moramo, da zaloge v doglednem času odprodamo. Možnosti za razvoj vidimo tudi v inovativni dejavnosti, ki jo spodbuja in financira Evropska unija. To je priložnost za naše inženirje, terja pa dodatne napore vseh nas. Upam, da jih bomo zmogli. Tudi likvidnostni položaj ni lahek, zato smo uvedli dodatno planiranje prilivov in odlivov. Hitreje moramo reševati zahtevke do naših kupcev in pravočasno pripraviti ustrezno obračunsko dokumentacijo. Leto 2010 je eno najtežjih v zadnjih petnajstih letih, seveda pa še zdaleč ni neizhodno. Od strokovnih služb zahteva več medsebojne komunikacije in povezovalnega učinkovitega sodelovanja. Kot predsednik upravnega odbora zahtevam in želim od svojih sodelavcev argumentirane in usklajene poslovne odločitve. Energijo moramo usmeriti v iskanje in realizacijo marketinških aktivnosti in nikakor ne v iskanju medsebojnih notranjih nesoglasij. Sodelovanje in iskanje dobrih rešitev bo omogočilo, da poslovni sistem realizira zastavljene cilje. Časa bo dovolj, drži pa teza, da bo za dosego enakih ciljev treba vložiti bistveno več energije – skupaj jo imamo! Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora

Tudi vremenske razmere krojijo našo realizacijo 3

3 Poslovanje in organizacija POSLOVNI CILJI DOBRO ZASTAVLJENI, A BO NJIHOVO DOSEGANJE ZARADI RECESIJE VELIK IZZIV Gospodarska kriza še ne pojenja, zato smo se v Skupini CM Celje na rednih letnih strateških konferencah še bolj skrbno lotili postavljanja ciljev in vizije za leto 2010 ter izhodišč za Poslovno-strateški načrt Skupine CM Celje za obdobje 2010–2015. Dodatno smo letos z vodstvenim kadrom Skupine CM Celje izvedli letne razgovore, ki so bili zelo pozitivno sprejeti.

Iz ocene stanja v gradbeništvu za leto 2009 izhaja, da je celotna gradbena dejavnost upadla za 20,8% glede na predhodno leto. Avtocestni program se zaključuje, drugi programi (energetika, varstvo okolja, železnica, 3. razvojna os) pa ne prinašajo toliko novih del, da bi bili v porastu (padec za 18,6%). Gospodarstvo nekoliko manj investira v nove industrijske in poslovne kapacitete. Beležimo tudi padec prodaje stanovanj in poslovnih prostorov, nepremičninski projekti so upočasnjeni. Zmanjšane pa so bile tudi kreditne aktivnosti bank. Napovedi za leto 2010 prav tako niso spodbudne, gospodarska kriza se nadaljuje, ZGIGM pa ocenjuje ponoven padec gradbene aktivnosti za pribl. 15 % glede na predhodno leto na vseh segmentih gradnje. Da bi se v Skupini CM Celje dobro pripravili na težko poslovno leto 2010, smo letos še posebno skrbno pristopili k izvedbi rednih Letnih strateških konferenc ter prvič izvedli letne razgovore z vodstvenim kadrom. Letni razgovori – dobro sprejeta novost Letne razgovore smo uvedli, saj se zavedamo, da so ravno kadri ključnega pomena za ohranjanje in krepitev položaja skupine na trgu. Odziv sodelavcev je bil zelo pozitiven. Na letnih razgovorih smo sicer obravnavali: • ocenitev uspešnosti v preteklem obdobju, • učinkovitost osebnega dela in celotne organizacijske enote, • aktivnosti na področju prenove informacijskega sistema in dokumentacije ISO, • ukrepe racionalizacije stroškov poslovanja, • izhodišča za pripravo ciljev in vizije za leto 2010 za OE, • izhodišča za poslovno-strateški načrt 2010–2015, • novi razvojni projekti, • izobraževanje in osebni razvoj.

Namen rednih letnih razgovorov: a) Dati zaposlenim možnost, da izrazijo svoja mnenja, zamisli in jim tako omogočiti, da dvignejo svojo uspešnost. b) Dati vodjem možnost, da bolje spoznajo svoje sodelavce in jim tako omogočiti, da jih lažje vodijo in usmerjajo. c) Omogočiti kadrovski službi, da lažje in bolje izvaja kadrovsko politiko. Pridobiti dodatne podatke o interesnih področjih zaposlenih, njihovih želja in pripravljenosti za izobraževanje, osebni razvoj, organizacijske sposobnosti in napredovanje. d) Povečati kakovost dela zaposlenih in dvigniti raven komuniciranja, medsebojnih odnosov, zadovoljstva zaposlenih in lojalnosti do podjetja. Na rednih Letnih strateških konferencah o poslovnih ciljih V začetku leta smo izvedli Letne strateške konference za družbe v Skupini CM Celje. Cilj Letnih strateških konferenc je bil priprava izhodišč in ciljev za Poslovni načrt za leto 2010 ter priprava vizije za Poslovno-strateški načrt za obdobje 2010–2015 za Skupino CM Celje. Obravnavali smo naslednje teme: • ocena uresničevanj strategije in ciljev za preteklo leto, • razvojne usmeritve in vizija Skupine CM Celje (izhodišča za pripravo Poslovnega načrta za leto 2010), • izhodišča in vizija za pripravo Poslovno-strateškega načrta za obdobje 2010–2015 za Skupino CM Celje, • ocena tržnih priložnosti, • predstavitev ciljev za tekoče leto, • pristopi trženja, • ocena možnosti usmeritve nabavnih in prodajnih tokov na domačem trgu, strategija nabave ter ocena nabavnih tokov in nabavnih rizikov, • upravljanje s človeškimi viri, • izhodišča in cilji uporabe informacijskih sistemov in tehnologij, • izhodišča in cilji varstva in zdravja de-

•

lavcev ter varstva okolja, ukrepi za racionalizacijo poslovanja.

Iz zaključkov, ki smo jih oblikovali na konferencah, izhaja, da so poslovni cilji za Poslovni načrt za leto 2010 in Poslovno-strateški načrt za obdobje 2010–2015 dobro zastavljeni. Če se bo gospodarska kriza nadaljevala, bo njihovo doseganje zelo težko, zato bo treba izvajati ukrepe za racionalizacijo stroškov poslovanja. Plan realizacije za CM Celje, d. d., za leto 2010 znaša 85,5 milijona evrov. Plan za letošnje leto torej ostaja na enaki ravni kot v letu 2009. Plan realizacije za Skupino CM Celje za leto 2010 znaša 131 milijonov evrov. Začrtane cilje na področju proizvodnje v PAK v Veliki Pirešici smo izoblikovali pri: • kamniti agregati: 1.000.000 t, • betoni: 40.000 m3, • asfaltne mešanice: 180.000 t. Aktivnosti bodo usmerjene predvsem v: • pridobivanje poslov doma in v tujini, • izvedbo ukrepov za racionalizacijo stroškov poslovanja, • obvladovanje likvidnosti, • dezinvestiranje nepremičnin, • izvedbo nove organizacije CM Celje, d. d., z veljavnostjo od 15. 4. 2010 naprej, • omejitev nabave na nujno potrebno pod najugodnejšimi pogoji (razširiti krog dobaviteljev) ter dobaviteljem ponuditi kompenzacijo z nepremičninami, • uvedbo računalniškega programa ORKESTER, • koriščenje lastnih kapacitet znotraj Skupine CM Celje ter optimiranje proizvodnega procesa in logistike, • koriščenje notranjih rezerv, • pridobitev del v tujini, predvsem na območju JV Evrope, • nove razvojne projekte, • pridobitev nepovratnih sredstev, • vključitev na področje obnovljivih virov energije ter v • uporabo energetskih materialov pri izgradnji gradbenih objektov.

Poslovni cilji dobro zastavljeni, a bo njihovo doseganje zaradi recesije velik izziv 4

Gospodarska kriza in težka likvidnostna situacija, v kateri smo, nas je tudi letos prisilila v odločitev, da bomo investicijska vlaganja omejili samo na najnujnejša. V realizaciji je postavitev linije za proizvodnjo tolčenca v kamnolomu Velika Pirešica za železniški program. Na področju racionalizacije poslovanja so bili sprejeti naslednji ukrepi in cilji: • omejitev zaposlovanja, upokojevanje, prerazporeditve znotraj skupine, • omejitev nabav na nujno potrebne pod najugodnejšimi pogoji,

• • • • • •

prioritetno koriščenje lastnih kapacitet znotraj skupine, optimalna organizacija dela, načrtovanje in pristop do izvedbe projektov, tekoče spremljanje rezultatov poslovanja, uveljavljanje zahtevkov, izdelava pokalkulacij, uvedba novega informacijskega sistema.

sredstev. Za uspešno pridobivanje evropskih sredstev bomo izkoristili vse razpoložljive notranje resurse perspektivnih sodelavcev, ki jih imamo v skupini. Prepričani smo, da bomo s timskim delom najboljših sodelavcev pripravili konkurenčne projekte in uspešno pridobili evropska sredstva.

Lena Korber, namestnica predsednika upravnega odbora

Posebno pozornost bomo namenili tudi nadaljevanju aktivnosti razvojnih projektov doma in v tujini ter pridobivanju evropskih

NOVA NOTRANJA ORGANIZACIJA DRUŽBE CM CELJE, D. D. Po skupnem posvetovanju s Svetom delavcev in Sindikatom ZAPOSLENIH Skupine CM Celje je upravni odbor sprejel Pravilnik o novi organizaciji družbe CM Celje, d. d., ki je začel veljati 15. 4. 2010.

Zaradi razmer, ki so prisotne v gradbeništvu, ko je tržnih priložnosti vedno manj in je pridobivanje poslov vse težje, se je vodstvo družbe odločilo, da spremeni notranjo organizacijo tako, da področje komerciale razširi na področje marketing in mu da izvršilno funkcijo. Vodenje PODROČJA MARKETING (PMA) je prevzel izvršni direktor področja marketing Peter Šepetavc in vključuje: • KOMERCIALA DOMAČI TRG (komercialno operativno področje) - vodenje

• • • • •

je prevzel direktor komercialno-operativnega področja Anton Aškerc KOMERCIALA TUJI TRGI, vodenje je prevzel direktor komerciale za tuje trge Peter Štefanec FE AVTOSTROJNI PARK NEPREMIČNINSKI PROJEKTI PRODAJA NEPREMIČNIN IN MATERIALOV POSEBNI PROJEKTI

službe FINANC prevzela Simona Brinovec. S spremembami želimo okrepiti in izboljšati delovanje področij, ki so med recesijo pomembni za učinkovito delovanje celotne Skupine CM Celje.

Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora

V okviru PODROČJA FINANC IN RAČUNOVODSTVA (PFR) je vodenje strokovne Nova notranja organizacija družbe CM Celje, d. d. 5

Nova notranja organizacija družbe CM Celje, d. d. 6

Posebni projekti

Prodaja nepremičnin in materialov

Nepremičninski projekti

ASP

Priprava ponudb za tuje trge

Komerciala tuji trgi

VZPDVO

OTS

Nabava

Priprava pogodb

Kalkulacije

Komercialno operativno področje

Komerciala domači trg

PODROČJE MARKETINGA

Proizvodnja asfaltnih zmesi Proizvodnja betonskih zmesi

GRL

Asfalti

Laboratorij

Proizvodnja mineralnih surovin

PODROČJE ASFALT, KAMNOLOM

AC in zahtevni projekti

PODROČJE NIZKE GRADNJE

Viadukti in zahtevni objekti

Mostovi in sanacije

Visoke gradnje

PODROČJE MOSTOVI, VIADUKTI IN VISOKE GRADNJE

UPRAVNI ODBOR

SKUPŠČINA DELNIČARJEV CM CELJE, D.D.

Kontroling

Računovodstvo

Finance

PODROČJE FINANCE IN RAČUNOVODSTVO

DRUŽBE V SKUPINI CM CELJE

KIS

Področje kakovosti in okolja (ISO)

Informacijski sistemi in tehnologije

Pravna služba

PODROČJE SPLOŠNE ZADEVE

4 Dosežki TRIJE ZNAKI KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA LETO 2010 PODELJENI NAŠI DRUŽBI Gradbeni inštitut ZRMK je družbi CM Celje, d. d., podelil tri priznanja za razvojno-tehnološke dosežke oziroma znake kakovosti v graditeljstvu za leto 2010. Znake kakovosti smo prejeli za separacijo kamnoloma Velika Pirešica, za Asfaltno bazo Velika Pirešica in Betonarno Ammann v Veliki Pirešici. V separaciji kamnoloma Velika Pirešica, ki je med največjimi v Sloveniji, pridobivamo frakcije predvsem za proizvodnjo asfaltov in betonov pa tudi tamponskih mešanic. Strojna oprema je posodobljena. Poleg primarnega drobljenja imamo še sekundarno in terciarno ter linijo za predrabljanje viška frakcij. Po končanem izkoriščanju kamnoloma se bo izvedlo rekultivacijo in sanacijo prostora, za kar že obstaja ustrezna dokumentacija. Asfaltna baza AMMANN Velika Pirešica je bila postavljena leta 1991. Njena nazivna zmogljivost je 240 ton asfaltne zmesi na uro. Poleg standardnih (črnih) asfaltov proizvajamo tudi vse vrste barvnih asfaltnih zmesi. Prednost naše asfaltne baze je tudi sprotna oskrba s kameno moko in s potrebnimi frakcijami kamnitih zrn iz bližnjega kamnoloma apnenca. Lani smo pridobili tudi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje, kar je še eden od razlogov, da nam je ZRMK podelil znak kakovosti. Znak kakovosti v graditeljstvu za leto 2010 smo prejeli tudi za betonarno Ammann v Veliki Pirešici, katere program zajema vse vrste betonskih mešanic, med njimi tudi najzahtevnejše konstrukcijske betone in

cementno stabilizacijo za cestogradnjo. Vse betonske recepture so verificirane, ob betonarni je nameščena tudi naprava za recikliranje. Vso odpadno vodo iz reciklaže lahko tako uporabimo za mešanje betona. Priznanja so prejeli tisti izdelki in storitve, ki so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov maksimalnega dobljenega števila točk v posamezni kategoriji. S tem so pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu. Znake kakovosti je predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Vengust uradno prejel v okviru sejma gradbeništva in gradbenih materialov Megra, ki je marca potekal v Gornji Radgoni. Prejem znakov kakovosti nas utrjuje v prepričanju, da je naša poslovna politika obvladovanja kakovosti in odgovornega ravnanja z okoljem prava pot tudi v težkih razmerah, v katerih je trenutno panoga gradbeništva. Namen projekta Znak kakovosti v graditeljstvu je spodbuditi dvig kakovosti in konkurenčnosti izdelkov ter storitev slovenskega graditeljstva, hkrati pa kupcem posredovati informacije o kakovostnih izdelkih in storitvah, ki so dostopni na slovenskem trgu. Upravni odbor CM Celje, d. d.

Trije znaki kakovosti v graditeljstvu za leto 2010 podeljeni naši družbi 7

5 Varnost in zdravje pri delu USPOSABLJANJE DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO ZAKONSKA OBVEZA ALI INTERES DELODAJALCA Varno in zdravo opravljanje dela je temeljna sestavina vsakega posameznika, ki vstopa v delovni proces Skupine CM Celje. Delovne zmožnosti so zapletena celota znanj, spretnosti, navad, sposobnosti in veščin, ki si jih pridobimo na različne načine v različnih delovnih okoljih in okoliščinah. Ena od veščin je delo opravljati varno in zdravo.

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

•

da ima v pisni obliki izdelano ustrezno metodologijo ter postopke, programe in učno snov, ki so potrebni za ustrezno izvedbo usposabljanj, da ima na voljo ustrezne prostore, učne pripomočke, literaturo, obrazce, testno gradivo, idr., kar je potrebno za ustrezno izvedbo usposabljanj.

Delodajalec lahko usposabljanje izvede sam, če so pri tem izpolnjene zahteve za izvajanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu, ki so predpisane v 18., 19. in 48. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu in Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Ur. l. RS, št. 42/03). Za ta namen so pomembne predvsem naslednje zahteve: • da zaposluje osebo ali osebe, ki izpolnjujejo predpisane zahteve za strokovnega delavca, • da izpolnjuje zahteve, ki so v pripadajočem pravilniku predpisane za tiste subjekte, ki želijo pridobiti dovoljenje za delo na področju varnosti in zdravja pri delu, ki ga izdaja MDDSZ,

Ker se v Službi varnosti in zdravja pri delu in varstva okolja zavedamo, da lahko sami na področju usposabljanja naredimo največ, so bili v decembru 2007 izdelani vsi potrebni dokumenti, ki jih predpisuje zakonodaja, in posredovani ministrstvu za delo družino in socialne zadeve. Na podlagi pregleda ustreznosti dokumentacije, opreme in kadrovske zasedbe je bilo izdano Dovoljenje za delo, na podlagi katerega samostojno izvajamo usposabljanje in izdajamo ustrezne listine. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike ter vrste nevarnosti.

Program usposabljanja mora vsebovati vse značilnosti delovnega mesta oz. delovnih mest, za katere se usposabljanje izvaja. Če se zaradi novih oblik in vrst nevarnosti izkaže potreba po obnavljanju in spreminjanju vsebine programa za usposabljanje, se mora v tem smislu spremeniti program in obnoviti oz. dopolniti tudi usposobljenost delavcev. Usposabljanje se mora smiselno izvesti tudi za vse vodilne in vodstvene delavce. Odvisno od funkcije, ki jo posameznik opravlja, je to usposabljanje lahko izvedeno na enak način, kot je to prej navedeno, ali pa se to doseže z udeležbo na ustreznih strokovnih seminarjih, ki jih za vodilne in vodstvene delavce organizirajo subjekti z dovoljenjem za delo, ali pa jih organiziramo sami. Udeležba na teh seminarjih mora biti ustrezno dokumentirana (predvsem morajo biti iz dokumentacije razvidni izvajalec seminarja, vsebina, datum in trajanje). Usposabljanje za te kategorije delavcev je predvsem teoretično, glede preizkusa njihovega znanja

Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo zakonska obveza ali interes delodajalca 8

pa je odločitev prepuščena delodajalcu. Pogostost oz. periodika usposabljanja za to kategorijo delavcev ni predpisana, je pa pri tem treba imeti v vidu dejstvo, da mora predvsem ta kategorija delavcev zelo dobro poznati vse nove usmeritve in cilje varnosti in zdravja pri delu tako na ravni države kot tudi na ravni EU, vse novosti na ustreznih tehničnih in tehnoloških področjih, vse novosti in spremembe v lastnih delovnih procesih ipd. V primeru inšpekcijskega nadzora mora na zahtevo inšpektorja za delo tudi ta kategorija delavcev izkazati ustrezno znanje in poznavanje problematike s tega področja. Tabela prikazuje pregled delavcev, ki so se v obdobju 2008 do maja 2010 udeležili teoretičnega usposabljanja za varno in zdravo delo v organizaciji in izvedbi Službe varnosti in zdravja pri delu in varstva okolja. Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu. Iz navedene določbe sledi, da mora biti usposabljanje teoretično in praktično ter da morata biti obe usposobljenosti preizkušene na delovnem mestu. To določbo se mora razumeti v širšem in predvsem tem smislu, da mora biti vsak delavec usposobljen za izvajanje natančno tistega dela, ki ga v resnici opravlja. Kljub zelo velikemu številu mogočih delovnih dejavnosti v Skupini CM Celje, vidik teoretičnega usposabljanja in tudi preizkusa znanja ni problematičen, ker se to navadno izvaja v učilnicah. Nekoliko zahtevnejši je praktični del usposabljanja, saj se navadno izvaja na konkretnem delovnem mestu, v posebnih primerih pa tudi na drug ustrezen način (ustrezna simulacija dejanskih delovnih razmer), s katerim se zagotovi prikaz varnega in zdravega načina izvajanja del. Isto velja tudi za poznejše preverjanje praktične usposobljenosti.

Družba/leto

2008

2009

2010

CM Celje, d. d.

244

255

184

VOC Celje, d. d.

149

104

LID, d. o. o.

106

119

Ceste – kanalizacija storitve, d. o. o.

Koroške gradnje, d. o. o.

Projektiva - inženiring Celje, d. d.

Cegrad, d. o. o.

Derma, d. o. o.

Signalisti

Skupaj udeležencev v Skupini CM Celje

348

570

460

Iz dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da se

delavcev. Seveda je pomembno, da se vsi,

praktično usposabljanje izvaja največkrat neposredno na gradbišču. Seveda pa je zaradi oddaljenosti gradbišč in različni stopnji izobrazbe skupin ocena uspešnosti usposabljanja prepuščena izvajalcu praktičnega usposabljanja.

ki se vključujemo v sistem usposabljanja za varno delo, zavedamo, da lahko predvsem z lastnim zgledom največ pripomoremo k uporabi pridobljenih znanj v praksi. Prizadevati si moramo k vseživljenjskemu učenju in izpopolnjevanju, saj nas v zaostrenih gospodarskih pogojih samo ustrezno znanje pripelje na poslovno uspešno pot.

Uveljavljeni pristop usposabljanja delavcev za varno in zdravo delo je ob upoštevanju statistike poškodb pri delu eden od glavnih pokazateljev uspešnosti usposabljanja

Milan Volavšek, vodja službe VZPDVO

Praktično usposabljanje in preverjanje znanja mora voditi oz. izvajati strokovna oseba delodajalca, v tehničnem smislu oseba delodajalca, ki je pogosto kar delavcu nadrejena oseba.

Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo zakonska obveza ali interes delodajalca 9

6 Kakovost INOVACIJE – POSLOVNA PRILOŽNOST Pri opravljanju svojega dela smo velikokrat hote in nehote priča različnim izboljšavam, ki prispevajo k učinkovitosti delovnega procesa. Pomembno je, da jih delimo z drugimi, saj lahko tako prispevamo h konkurenčnosti celotnega sistema. V Skupini CM Celje poznamo dve vrsti izboljšav – koristni predlog in tehnična ali druga izboljšava.

V času zaostrenih gospodarskih razmer na svetovnem trgu je vsekakor prvenstvena naloga vsakega podjetja stimulacija inovativne dejavnosti. Konkurenčnost na globalnem trgu lahko dosegamo na več načinov, kot so nizka cena vhodnih virov, nizka cena dela, visoka stopnja izkoriščenosti delovne sile, dolžina delovnega časa, zmožnost nakupa sodobne tehnologije oziroma znanja ob uporabi naprednih tehnologij in podobno. V Skupini CM Celje imamo vzpostavljen sistem izboljšav, ki je podprt in je v skladu z zahtevami standarda kakovosti ISO 9001. V sistemu prepoznamo dve vrsti izboljšav. 1. KORISTNI PREDLOG je predlog zaposlenega. Gospodarska korist je praviloma neizračunljiva in nezanesljiva.

• •

jeklenim kesonom v Luki Koper Uvedba odprtokodnih sistemov Linux Sprememba temeljenja v osi – skladišče Etol

Pri rednem delu se v praksi vsak dan izvajajo izboljšave, nekatere že velikokrat mejijo na inovacije. Na žalost pa vse skupaj ostaja in se zaključuje s predanim objektom. Zakaj ne bi vse skupaj napisali na list papirja, podane ideje delili s sodelavci v skupini in na koncu bili še ustrezno nagrajeni. V teh zaostrenih razmerah na trgu bo treba izkoristiti vsako najmanjšo zamisel in tako uspešno popeljati celotno skupino skozi razburkano obdobje. Marko Jurič, skrbnik sistema kakovosti in okolja

2. TEHNIČNA ALI DRUGA IZBOLJŠAVA je izboljšava, ki predstavlja izvirno rešitev za znani problem na nekem področju (npr. proizvodni ali poslovni proces, proizvod). Rešitev tega problema pomeni spremembo delovnega postopka poslovanja. Navadno izboljšava prinaša tudi zanesljivo in izračunljivo gospodarsko korist, lahko pa se nanaša tudi na izboljšanje varnosti na delovnem mestu ali zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Kot druge vrste izboljšava se šteje tudi končanje projekta pred postavljenim rokom, kar pomeni zmanjšanje fiksnih stroškov projekta. Vsak zaposleni lahko poda predlog ali tehnično izboljšavo na obrazcu »Prijava inovacijskega predloga«, ki ga lahko najdete na intranetni strani pod rubriko Obrazci. Predloge sprejemajo vodje organizacijskih enot, v kateri je avtor zaposlen. Vodja organizacijske enote odloči, ali gre za koristni predlog, tehnično izboljšavo ali drugo izboljšavo. V preteklosti je bilo podanih že veliko zelo dobrih izboljšav, ki so v procesu proizvodnje oziroma gradenj objektov prinesle tako časovne kot tudi finančne prihranke. Vsi ti predlogi oziroma njihovi predlagatelji so bili tudi ustrezno finančno nagrajeni. Nekaj predlogov je naštetih v nadaljevanju.

• •

Sprememba izdelave sistema fasade na objektu skladiščne hale Intereuropa Celje Izdelava jarma kontejnerske obale z

PREDLOG ŠT……..

PRIJAVA INOVACIJSKEGA PREDLOGA

Prijava dne: …………. Priimek in ime avtorja ter soavtorjev

Matična št.:

OE:

Področje pobude: Označi z X

Delitev nagrade

Proizvod Postopek dela Potrošni material Energija Delovna sredstva Vzdrževanje

Predmet predloga za izboljšanje (avtor navede osnovne cilje izboljšave): ......................................................................................................................................………………………………… ...............................................................................................………………………………………………………….. Predstavitev problema (avtor predstavi problem in navede vzroke za nastanek problema): .....................................................................................................................................................………………………

.....................................................................................................................................................………. .....................................................................................................................................................………. Predlog rešitve za problem (natančen opis rešitve, skica, izračun-po potrebi): .....................................................................................................................................................……………………… .....................................................................................................................................................……………………… .....................................................................................................................................................………………………

.....................................................................................................................................................………. S50851001-1-2

Inovacije – poslovna priložnost 10

7 Novosti LINIJA ZA PROIZVODNJO TOLČENCA V SEPARACIJI KAMNOLOMA VELIKA PIREŠICA Med družbo CM Celje, d. d., in Slovenskimi železnicami je bil leta 2009 podpisan sporazum o medsebojnem sodelovanju. Predmet tega sporazuma je kupoprodaja kamnitih materialov iz proizvodnega programa kamnoloma Velika Pirešica za obdobje nacionalnega programa izgradnje oz. prenove železnic.

S tem sporazumom se SŽGP zaveže, da bo za projekte, ki jih bo izvajal na področju vzhodne Slovenije, sklenil z dobaviteljem CM Celje, d. d., pogodbo za dobavo materiala po pogojih tega sporazuma. Prodajalec pa se zaveže, da bo v zahtevanih rokih kupcu zagotovil želeno količino materiala. Predvideni rok dobave: leto 2010 do zaključka nacionalnega programa izgradnje oziroma prenove železnic. Predvidene okvirne letne količine kamnitih materialov na podlagi posredovanih količin kupca so pribl. 80.000 ton tolčenca za železnice na leto in pribl. 120.000 ton T1 (nasipni material pod gredo tolčenca) letno. V separaciji kamnoloma Velika Pirešica z obstoječo tehnologijo ne moremo proizvajati tolčenca zahtevane kakovosti in tudi ne zahtevane količine. Zaradi podpisanega sporazuma in velikih količin materiala je bilo treba v obstoječo tehnologijo integrirati novo opremo, ki bo zagotavljala potrebno kakovost in količino tolčenca za potrebe železnic.

V nadaljevanju vam predstavljamo tehnološki proces z integracijo nove opreme. Frakcijo 0–200 mm iz obstoječe primarne drobilnice transporter s trakom transportira do preklopne lopute poz. 1 (poz. L8). Tu se frakcija usmeri dalje v tehnološki proces obstoječe drobilnice in klasirnice ali pa se preusmeri na vibracijsko sito poz. 2 (poz. 34) za proizvodnjo tolčenca. Vibracijsko sito je opremljeno z mrežama kvadratnih odprtin 32 mm in 63 mm. Tu se frakcija 0 do 200 mm razdvaja na frakcije 0–32 mm, 32–63 mm in +63 mm. Frakcijo 0–32 mm zbirno korito pod vibracijskim sitom preusmeri na obstoječ transporter s trakom, ki jo vrača v tehnološki proces v obstoječo drobilnico in klasirnico. Frakcija 32–63 mm (tolčenec) pada s pomočjo razvodnega korita sita na transporter s trakom (poz. 43). Ta transportira tolčenec na transporter s trakom (poz. 44), ki jo transportira na deponijo. Na transporterju s trakom (poz. 44) je montirana tudi tračna tehtnica (poz. 45). V elektro projektu linije za proizvodnjo tolčenca je na deponiji predvidena sonda, ki preprečuje zasutje transporterja s trakom (poz. 44).

Frakcija +63 mm z vibracijskega sita (poz. 34) pada s pomočjo razvodnega korita sita v bunker poz. 35 volumna 20–25 m3. Pod bunkerjem je nameščen vibracijski dozator (poz. 36), ki enakomerno dozira frakcijo +63 mm v čeljustni granulator (poz. 37). Nad bunkerjem je v elektro projektu predvidena sonda, ki ima funkcijo zaščite vibracijskega dozatorja (poz. 36). Čeljustni granulator frakcijo +63 mm zdrobi na frakcijo 0–63 mm. Ta pada pod čeljustnim granulatorjem (poz. 37) s pomočjo presipov na transporter s trakom (poz. 38), ki jo transportira s pomočjo presipov na rebrasti trak (poz. 39). Ta transportira frakcijo 0–63 mm nazaj na vibracijsko sito (poz. 34) in s tem vrača v tehnološki proces. Kapaciteta proizvodnje tolčenca je pribl. 200 t/h. Tudi ta del proizvodnje tolčenca je v skladu z novo tehnologijo, ki jo predvidevamo z novo separacijo in je integralni del le-te. Marijan Kvartič, tehnični vodja kamnoloma

Linija za proizvodnjo tolčenca v separaciji kamnoloma Velika Pirešica 11

8 Evropski projekti Z razvojem inovativnih pristopov reciklaže gradbenih materialov do evropskih sredstev Poslovna vizija Skupine CM Celje je usmerjena v trajnostni razvoj, ki je v skladu z evropsko politiko. To nam daje potencialne možnosti za pridobitev razvojnih sredstev iz posameznih okvirnih programov, ki jih razpisuje Evropska komisija.

Družba CM Celje je med svoje dolgoročne strateške usmeritve uvrstila trajnostni razvoj, zato smo med prvimi gradbenimi družbami v Sloveniji začeli zbirati in predelovati gradbene odpadke. Sami in v sodelovanju z drugimi družbami smo začeli razmišljati, kako bi s posameznimi industrijskimi odpadnimi surovinami zamenjali in deloma nadomestili posamezne naravne vhodne materiale, predvsem agregate iz našega kamnoloma, deloma pa tudi bitumen kot vezivo v asfaltnih zmeseh. Tako že vrsto let poteka razvoj alternativnih asfaltnih zmesi, različnih tipov modificiranih bitumnov in betonskih zmesi. Gospodarska kriza, ki je prizadela svetovno ekonomijo, je v Sloveniji močno vplivala tudi na gradbeništvo kot pomembno gospodarsko panogo. Velik upad sredstev za obnovo in vzdrževanje državnega cestnega omrežja, zaključevanje avtocestnega križa, odmikanje začetka gradnje tretje razvojne osi, premalo sredstev in prepočasna obnova slovenskega železniškega omrežja, veliko zmanjšanje investicij na področju visokih gradenj, zastoj pri gradnji in predvsem prodaji stanovanjskih objektov povzročajo gradbenim družbam v Sloveniji velike težave in hud boj za preživetje, veliko podjetij postavlja zelo nizke cene pri ponudbah, kar ne omogoča preživetja v daljšem časovnem obdobju. Iskanje potencialnih del pod vsaj približno normalnimi cenovnimi pogoji zahteva veliko truda in naporov.

Na sestanku 24. 5. 2010 smo se seznanili s pogoji pridobitve sredstev evropskega ekološkega sklada za projekte, ki bi združevali nove inovativne pristope in uporabo recikliranih materialov pri gradnji različnih objektov. Po pozdravnem nagovoru predsednika upravnega odbora Marjana Vengusta smo gostom predstavili družbo in Skupino CM Celje ter naše aktivnosti in razvojne usmeritve. Gostje so se najprej zahvalili za predstavitev z ugotovitvijo, da so spoznali gradbeno družbo, ki je resnično usmerjena v trajnostni razvoj in aktivno deluje na področju varovanja okolja. Nato je sledila kratka predstavitev potencialnih razvojnih programov s področja ekologije, ki jih razpisuje Evropska komisija. Skupaj smo ugotovili, da so usmeritve Skupine CM Celje v trajnostni razvoj skladne z evropsko politiko in da imamo po-

tencialne možnosti za pridobitev razvojnih sredstev iz posameznih okvirnih programov, ki jih razpisuje Evropska komisija. Dogovorili smo se za okvirno časovnico, po kateri bomo pripravili ustrezna izhodišča in možne projekte za pridobitev nepovratnih razvojnih sredstev. Sodelavci CM Celje bomo pripravili in preučili različne možnosti uporabe novih recikliranih materialov, novih tehnologij in inovativnih pristopov pri načrtovanju in gradnji z upoštevanjem načela od zibelke do zibelke, kar pomeni, da že pri načrtovanju objekta upoštevamo njegovo predvideno življenjsko dobo in vse možnosti ponovne reciklaže in snovne izrabe uporabljenih materialov. V skladu z načeli trajnostnega razvoja bomo upoštevali tudi uporabo obnovljivih virov energije in optimalnega izkoriščanja vodnih virov. S tako pripravljenim predlogom bomo kandidirali na razpisu in poskusili pridobiti razvojna sredstva iz evropskega ekološkega sklada, ta projekt pa bo služil tudi za pridobivanje izkušenj in novih znanj, ki jih bomo lahko uporabili pri pridobivanju novih del na vedno bolj zahtevnih novih trgih.

Zvone Britovšek, pomočnik direktorja PAK in vodja laboratorija

Z razvojem inovativnih pristopov reciklaže gradbenih materialov do evropskih sredstev 12

9 Dan odprtih vrat DAN ODPRTIH VRAT OBRATA ASFALT KAMNOLOM V VELIKI PIREŠICI Dnevi odprtih vrat so priložnost, ko gospodarske družbe odpremo svoja vrata in okoličanom pokažemo, kako poteka naše delo. Ta stik z okolico je še toliko bolj pomemben, ko je dejavnost družbe okoljsko bolj obremenjujoča.

Tradicionalni Gališki dnevi so idealna priložnost, da krajani KS Galicija in prebivalci drugih KS spoznajo delovanje družbe CM Celje, obrata asfalt kamnolom. Zato vsako leto v okviru Galiških dnevov odpremo vrata vsem, ki jih zanima proizvodnja asfaltov, betonov, kamnitih agregatov in modificiranih bitumov. Zainteresirana javnost je tudi letos 22. 5. 2010 imela možnost pogledati prav vse proizvodne obrate naše družbe v Veliki Pirešici. Prisotne je pozdravil predsednik KS Galicija Jože Krulec, ki je nagovoril vse prisotne in se zahvalil kolektivu obrata asfalt kamnolom za zgledno sodelovanje na ravni lokalne skupnosti. Prisotne je pozdravil tudi izvršni direktor PAK Vojko Stermecki, ki je predstavil prizadevanja podjetja na področju okoljevarstva in nove pridobitve kamnoloma CM Celje, linije za tolčenec. Direktor je predvsem poudaril, da se zavedamo svojih pomanjkljivosti, da smo deloma moteči za okolico, toda da vlagamo vse napore za boljše sožitje obrata asfalt kamnolom s krajem, o čemer govori tudi sistem ravnanja z okoljem ISO 1401 : 2004. Na strokovno vodenem ogledu smo obiskovalcem podrobno predstavili proizvodnjo obrata in novosti na področju kamnoloma in asfaltne baze. Na zastavljena vprašanja smo odgovarjali vodje Zvone Britovšek, Marjan Ravnak in Marjan Kvartič. Po končanem ogledu smo ob prigrizku izmenjali mnenja in skupaj ugotovili, da je sodelovanje zgledno. Nasvidenje naslednje leto. Marijan Kvartič, tehnični vodja kamnoloma

Dan odprtih vrat obrata asfalt kamnolom v Veliki Pirešici 13

10 Skupina CM Celje PREDSTAVITEV DRUŽBE TEHNOING INŽENIRING, D. O. O. DRUŽBA Tehnoing inženiring, d. o. o., je bilA ustanovljenA leta 2004 kot inženiring družba z namenom vodenja posameznih projektov. je v 100-odstotni lasti družbe CM Celje, d. d., s katero ima sklenjeno pogodbo Za izvajanje vseH strokovnih nalog.

Tehnoing inženiring, d. o. o. trenutno vodi investicijo poslovno-stanovanjskega objekta »Toskanska vila« v Ljubljani. Objekt je v neposredni bližini izvoza Vič in na obrobju središča Ljubljane na eni strani ter na obrobju Ljubljanskega barja na drugi strani. Tako ponuja lokacija kakovost bližine središča mesta, dobre prometne povezave in bližino narave (Ljubljansko barje – Natura 2000). Tako združuje lokacija lastnosti urbanega in podeželskega okolja. vhodom, ki poleg osrednjega prostora obsega tudi sanitarni in pomožni prostor.

Objekt je zasnovan kot stanovanjsko-poslovna stavba, sestavljena iz 23 samostojnih stanovanjskih enot in enega poslovnega prostora. Predvidena etažnost objekta je P+E+M, maksimalni tlorisni gabarit 21,15 m x 24,16 m, višina slemena 10,63 m in višina kapi 8,54 m. Streha je štirikapnica z naklonom 15° in opečno kritino.

Nadstropje in mansarda sta tlorisno enaka. V vsaki etaži je po osem stanovanjskih enot, ki sledijo konceptu razporeditve pritličnih stanovanj. Večina stanovanj v teh dveh etažah ima balkone oziroma loggio. Vertikalna komunikacija med etažami je omogočena po osrednjem stopnišču. Dostop v pritličje je predviden tako (klančina), da je dostopen tudi funkcionalno oviranim osebam.

V pritličju je sedem stanovanjskih enot (tri za funkcionalno ovirane osebe), ki obsegajo predprostor, večji bivalni prostor, kopalnico in različno število spalnih prostorov. V tej etaži je tudi kolesarnica, ki je dostopna neposredno od zunaj, prostor za čistilni servis in shrambe stanovanj. V pritličju ima večji del stanovanj lastniški, ograjen atrij. Na JZ pritličja je manjši poslovni prostor z lastnim S I T U A C I J A

V Z H O D

Z A Z I D A L N A

Konstrukcija

2091/4

Temeljenje je izvedeno z AB-temeljno ploščo. Nosilne stene so zidane z opečnatim zidakom, debeline 25 cm, ter ojačane s horizontalnimi in vertikalnimi AB-vezmi. Stene med stanovanji so dodatno (zvočna zaščita) obložene z mavčno kartonskimi oblogami. Predelne stene med prostori znotraj stanovanj so suhomontažne (mavčno kartonske). Medetažna in nosilna strešna konstrukcija je AB-plošča, ustrezne debeline, toplotno, zvočno in finalno 458

550

S E V E R

Z A H O D

J U G

2091/3

2091/2

2091/1

dv oz na

po t

23PM

2091/5

2088

2087/4

2PM

11P

2089

obdelana. Strešna konstrukcija je lesena, z naklonom 15°, prekrita z opečno kritino.

Finalne obdelave

Tlaki: v bivalnih in spalnih prostorih je parket, v kopalnicah keramika, na balkonih granitogress. V skupnih prostorih in shrambah je položen granitogress. Notranje stene: površinsko so obdelane z disperzijskimi barvami. Fasada: demit, debeline 10 cm, z zaključnim slojem pastelne barve.

Napeljave

Objekt bo priključen na javno električno, telekomunikacijsko, vodovodno in plinovodno omrežje prek novih priključkov. Objekt bo ogrevan na centralno, plinsko ogrevanje (vsaka stanovanjska enota ima svojo plinsko peč).

Zunanja ureditev

E ZE

NSK

OVE

Dovoz in parkirišče sta asfaltirana, druge površine (pribl. 390 m2) pa so zatravljene. Del zelenice (pribl. 90 m2) je namenjen otroškemu igrišču, ki je opremljeno s tremi igrali in peskovnikom.

2087/2

ICE ZN LE

OTROSKO IGRISCE

2087/5

2012/1

2087/6

Cesta v Zgornji Log

2053/10

2066/3

Predviden rok predaje stanovanj je oktober 2010. Franc Bratina, direktor

Predstavitev podjetja Tehnoing inženiring, d. o. o. 14

11 Predstavitev na sejmih PROPRIO – 1. MEDNARODNI SEJEM NEPREMIČNIN IN INVESTICIJ

Kupci, prodajalci, najemniki in oddajalci nepremičnin, nepremičninski investitorji ter drugi pomembni akterji z nepremičninskega trga smo se 26. in 27. marca 2010 srečali na Propriu – 1. Mednarodnem sejmu nepremičnin in investicij. Med razstavljavci na prvem in edinstvenem tovrstnem sejmu v Sloveniji, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bila tudi Skupina CM Celje. Poleg predstavitvene dejavnosti celotne skupine je bila rdeča nit predstavitev projekta Terme Benedikt in celotne ponudbe nepremičnin Skupine CM Celje. Med gospodarsko krizo je trg nepremičnin v izjemno negotovem položaju. Kljub temu pa je to področje eno najbolj dinamičnih in zanimivih v slovenskem gospodarstvu. Zato smo v Skupini CM Celje prepričani, da je bila predstavitev na takem sejmu prava odločitev, da smo se skupaj z drugimi akterji, ki delujejo na nepremičninskem trgu, srečali na enem mestu in zainteresirani javnosti

ponudili pomembne informacije s področja nakupa, prodaje, najema ter obnove nepremičnin. Na sejmu se je poleg naše Skupine CM Celje predstavilo 74 podjetij in institucij, ki so aktivne na trgu nepremičnin, med njimi investicijska, gradbena, geodetska in inženiring podjetja, nepremičninski posredniki, banke, lizing podjetja, arhitekturni biroji, podjetja za upravljanje z nepremičninami, institucije javnega sektorja (JAPTI, GZS …) ter nekateri mediji.

Na sejmu smo imeli priložnost predstaviti svojo ponudbo in videti, kaj počne konkurenca, poleg tega pa smo prvič imeli priložnost neposrednega stika s potencialnimi kupci. Izvedeli smo, kaj lahko pričakujemo od svojih nepremičnin – vse glede videza, lokacije in cene. Poleg promocije projekta Terme Benedikt in celovite ponudbe nepre-

mičnin Skupine CM Celje pa smo na sejmu sklenili tudi nekaj novih, zelo koristnih poslovnih poznanstev.

Žiga Pfeifer, analitik

V dveh dneh je sejem obiskalo 2.240 obiskovalcev, ki so se zanimali za nakup, prodajo, najem ali oddajo nepremičnin oziroma za investiranje na nepremičninskem trgu. Obiskovalci so tako imeli možnost iz prve roke dobiti informacije o projektu Terme Benedikt in ponudbi nepremičnin naše skupine v Sloveniji in tujini ter spoznati Skupino CM Celje, še posebno pa podjetje CM Inženiring Celje, d. o. o., katerega zaposleni (Renata, Petra in Žiga) so na sejmu predstavljali projekt Terme Benedikt ter nepremičnine drugih družb iz Skupine CM Celje. Proprio – 1. mednarodni sejem nepremičnin in investicij 15

INVESTICIJSKA PRILOŽNOST

Termalni Center Benedikt

Zgodba, kjer se združi izkušnja z željo, prostor, kjer se sreèata znanje in želja po znanju, zgodovina in prihodnost.

BAJKE

DEJSTVA IN ŠTEVILKE

Nekoè je veljalo, da je Benedikt pravi kraj za zaèetek novega življenja, za stvaritev božjo kjer je z moèno vero mogoèe vse. V deželo so romali mladi pari, ki jim ni uspelo spoèeti novega življenja. Prihajali so z vero in prošnjo, da bi bila njihova velika želja uslišana. Preèudovit razgled iz sob novih Term na cerkev Treh svetih kraljev, kjer se je zgodba odvijala. Bodoèe mamice so po kolenih prehodile pot od vznožja hriba do vrha na katerem stoji cerkev Svetih treh kraljev – sveta trojica. Njihova naloga je bila, da prosijo k bogu, molijo, za pomoè pri spoèetju novega življenja. Molile so celo noè. Zgodba pravi, da so bile njihove molitve uslišane in kmalu so postali starši.

Velikost zemljišèa: 81.372 m2 Zakupljene vrtine: 3 vrtine s pitno mineralno vodo in 1 s termalno vodo Ciljne skupine: razvajanje polnoletnih oseb Catchment & Potencial: 2.25 milijona prebivalcev oddaljenih 90 minut vožnje od Benedikta Frekvence vstopov na leto: 245.800 obiskovalcev Vodne površine: 1.468 m2 Poèivalne površine: na veè kot 2000 m2 Hotel: 120 sob **** standard; 240 ležišè Restavracije: veè kot 456 sedežev Apartmajsko naselje: 72 enot; 296 ležišè

Starši na poti spoznavanja novega sveta. Novi svet v katerem ni navodil, v katerem ravnaš po lastni presoji in svet v katerem si za zrelo besedo neskonèno hvaležen. Tako je modrost sivih ljudi, ki so ta svet prehodili in išèejo ponovno pot drug drugemu, prava dopolnitev v svetu mladih zaljubljenih parov. Svet v katerem izkušnje zamenjamo z zaljubljeno naivnostjo in zaljubljenost za zrelostno izkušnjo. Svet Term Benedikt.

TERMALNI CENTER BENEDIKT Naš cilj je izgradnja in razvoj wellness in spa centra višjega razreda. Poleg nastanitvenih kompleksov razvoj vsebuje tudi velik, sodoben vodni park in druga športno-rekreacijska podroèja. Gostom bo na

voljo velika raznolikost wellness, fitnes, dietetiènih in estetiènih programov ter pestra ponudba dodatnih aktivnosti od izkorišèanja termalne in mineralne vode, pridelave ekološke hrane, vzgoje zdravilnih rastlin, peš poti, kolesarskih stez, kmeèkega turizma, do golf igrišè in podobno.

OBMOÈJE PROJEKTA Termalni center Benedikt je predviden le 10 minut peš od centra naselja Benedikt. Benedikt je naselje in obèina v SV delu Slovenije, blizu državne meje z Avstrijo in v bližini drugega najveèjega mesta v Sloveniji, Maribora, ki ima mednarodno letališèe. Natanèneje se nahaja ob glavni cesti med Mariborom in Lendavo, le 25 km iz Maribora. Obèina Benedikt šteje 2.244 prebivalcev in spada k Štajerski oziroma Spodnji Štajerski, obmoèju s prestolnico Maribor.

SESTAVINE PROJEKTA TERMALNI CENTER

HOTEL

DODATNA PONUDBA

Thermal Spa * termalne površine s 1.202 m2 vodnih površin * notranje poèivalne površine s 450 ležalniki * zunanje poèivalne površine s 450 ležalniki

Sobe - 120 sob * 60 panorama (32 m2) * 50 superior (48 m2) * 8 junior suite (64 m2) * 2 luxury suite

* izkorišèanje termalne vode * mineralna voda iz izvira Sv. Ana * pridelava ekološke hrane v rastlinjakih * vzgoja zdravilnih rastlin * pešpoti steze za nordijsko hojo * kolesarske steze * kmeèki turizem * ogledi s konjsko vprego * potencial za golf igrišèe

Premium Spa * veè notranjih savn s skupno 59 sedišèi * veè zunanjih savn s skupno 15 sedišèi * bazeni z 266 m2 vodnih površin * masažne kabine * poèivalne površine s 176 ležalniki

Culinarium * glavna restavracija z 210 sedeži * vinoteka z á-la-carte restavracijo s 40 sedeži * zunanja terasa s 106 sedeži * hotelski bar/kavarna * centralna kuhinja

Beauty center * masaže * kopeli * kozmetièna nega obraza in telesa * 2 tematski sobi za pare

Konferenèni prostori * banketna soba * dodatne konferenène sobe

Medicinski center * zdravljenje življenjskega sloga * 1 vodilni zdravnik, ki doloèa spec.

APARTMAJSKO NASELJE

Fitnes center * fitnes dvorana * gimnastièna dvorana

72 enot z 296 ležišèi * 40 »S« s 4 ležišèi * 24 »M« z 2+2 ležišèi * 8 »L« s 3+2 ležišèi

Culinarium * jedilnica s 140 sedeži * savna bar * vhodni kava bar za oddajanje

MURSKA SOBOTA MARIBOR CELJE LJUBLJANA NOVA GORICA NOVO MESTO

KOPER

Velikost lastniško urejenega zemljišèa za gradnjo term je 81.372 m2. Obmoèje je obdano s prekrasno pokrajino, ki omogoèa širjenje dejavnosti. V centru obmoèja gradnje term se nahajajo 3 vrtine s pitno mineralno vodo. Globina vrtin s pitno vodo je do 100 m. V bližini je vrtina Be-2 s termalno vodo. Termalna voda prihaja z globine 1.857 m eruptivno. Temperaturo vode na površju je 72°C in pretok 15 l/sec. Študije opisujejo termalno vodo kot hiper termalno (pH 7.4), kristalno èisto, ekološko neoporeèno ter sterilno.

NASLEDNJI KORAKI

Išèemo kupca celotnega projekta v »današnjem stanju«. Išèemo kapitalske partnerje. Išèemo strateške partnerje. Išèemo posojilodajalce.

PROJEKTNO STANJE * narejena študija izvedljivosti (VAMED) * kupljena izvir/vrtina in zemljišèe * sprejet obèinski prostorski podrobni naèrt za gradnjo * izdelana projektna dokumentacija PGD * izdelana dokumentacija, ki obravnava vrtino * narejene druge študije, analize in prostorske dokumentacije * gradbeno dovoljenje v pridobivanju * koncesija za rabo termalne vode v pridobivanju * možnost pridobitve EU nepovratnih sredstev

KONTAKT CM Inženiring Celje, d.o.o. Opekarniška cesta 15a, SI-3000 Celje Telefon: +386 (0)5 92 22 683, Fax: +386 (0)3 490 55 41 Email: cmi@cm-celje.si, Splet: www.cm-celje.si Direktor: Dušan Kovaèeviè, univ.dipl.inž.arh. Mobi:+386 (0) 41 324 532 Email: dusan.kovacevic@cm-celje.si Vodja projekta: Renata Vežnaver, univ.dipl.inž.grad. Mobi: +386 (0) 41 504 283 Email: renata.veznaver@cm-celje.si

12 CM Celje smo ljudje Ljudje sooblikujemo utrip okolja, v katerem živimo in delamo. Pri tem nam gre enkrat bolje, drugič nekoliko slabše. Pomembno pa je, da na svoji poti uporabljamo čim več prijaznih besed. Kot je dejala misijonarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir Mati Tereza: »Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, Njihov odmev pa je neskončen.«

Upokojili so se:

Dragi upokojenci!

CM Celje, d. d. - Anica Lorger, materialni knjigovodja iz PFR - Anton Sedej, pomočnik vodje KK za asfalte - Nedjeljko Lovrović, pleskar na črti iz ASP - Milan Petoš, gradbeni delavec iz PNG

Želimo vam, da bi na prihodnost gledali kot na čas uživanja, čas ustvarjanja, čas lepote bivanja, čas prijateljstva,

LID, d. o. o. Karol Ocvirk, voznik avtomešalca iz PAK VOC Celje, d. d. Jožef Bah, cestni preglednik

ljubezni, razumevanja, čas nenehnega učenja, dozorevanja in predvsem čas zase in za svoje bližnje.

Koroške gradnje, d. o. o. Viktor Pečečnik, gradbeni delovodja

Anica Lorger

Anton Sedej

Nedjeljko Lovrović

Milan Petoš

Karol Ocvirk

Voščilo gospodu Andreju Kamenšku 25. maja je svoj 80. rojstni dan praznoval dolgoletni generalni direktor

Cestnega podjetja Celje, predsednik uprave, predsednik nadzornega sveta, član upravnega odbora, predsednik skupščine Združenih cestnih podjetij Slovenije in še bi lahko naštevali. Andrej Kamenšek je človek s posluhom za ljudi – vsakomur je vedno pripravljen prisluhniti, mu svetovati, ga potolažiti. Ob okroglem jubileju mu iskreno čestitamo! Spoštovani gospod Andrej Kamenšek! Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel. (Mihailo Pupin) Vi ste vsekakor naredili najboljše! Želimo vam, da bi bili zdravi, nasmejani in pozitivni še naprej! Vse najboljše za vaš osebni praznik!

CM Celje smo ljudje 18

Štorklja nas razveseljuje Otroci so naše največje bogastvo, postati oče ali mati pa lahko predstavlja enega naših največjih izzivov. Od izida prejšnje številke internega časopisa se je novorojenčka razveselilo več naših sodelavcev. Z veseljem vam jih predstavljamo. Najprej objavljamo fotografijo dvojčkov Julije in Klemna, ki sta v januarju razveselila očka Dejana Kolenca, a sta bila takrat še premajhna za fotografiranje. Danes sta prava junaka, ki znata poskrbeti, da mamici in očku ni prav nikoli dolgčas.

Julija in Klemen

Decembra je sin Matija razveselil očka Grega Kosa iz PMVVG.

Matija

Marca se je hči Živa rodila očku Igorju Karničniku iz PMVVG.

Živa

Aprila je postal očka Rok Potočnik iz PMVVG, ki se mu je rodil sin Miha, Tomaž Turnšek iz VOC-a se je razveselil rojstva hčere Loriane, Zvonko Nabernik iz Koroških gradenj pa sina Žana.

Miha

V maju smo dobili še enega novopečenega očka, in sicer Romana Rozmana, ki se mu je rodil sin Urban. Loriana

Drevo, mogočno, da ga ne objameš z rokami, vzklije iz drobnega semena. Zgradba, višja od devetih nadstropij, zraste iz prgišča zemlje. Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne z enim samim korakom. (Tao 64) Z rojstvom otroka se je začelo eno najpomembnejših potovanj v vašem življenju. Iskrene čestitke! CM Celje smo ljudje 19

Jubilanti (od 1.3.2010 do 30.6.2010)

LID, d. o. o.

CM Celje, d. d.

Skupna delovna doba: • 20 let: Stanislav Vodušek, Šahbaz Časurović • 30 let: Franc Peperko • 40 let: Karol Ocvirk

Skupna delovna doba: • 20 let: Darja Planko, Renato Kumer, Rudi Fajdiga • 30 let: Ksenija Trobiš, Breda Kvartič, Pero Preradović, Radica Salobir Zakošek • 40 let: Radovan Bulatović, Nedjeljko Lovrović, Jožef Klinc, Ante Jurić, Jože Podergajs Delovna doba v podjetju: • 10 let: Matej Stante, Franc Ojsteršek, Čedo Šarčević, Stanislav Zadravec, Anželika Koprivnik, Ladislav Gaberšek, Janez Šteblaj, Ivan Lukačić, Tomaž Drev, Matej Pavlinc, Jože Pušnik, Andrej Šteklić, Miran Turk, Ferdinand Motoh, Danijel Velenšek VOC Celje, d. d.

CE-KA storitve, d. o. o.

•

30 let skupne delovne dobe: Zorka Šavija, Jožef Drobinc

Projektiva - inženiring Celje, d.d.

•

10 let delovne dobe v podjetju: Miran Ugovšek, Majda Marovšek

Koroške gradnje, d.o.o.

•

40 let skupne delovne dobe: Viktor Pečečnik

Skupna delovna doba: • 20 let: Aleš Robnik Delovna doba v podjetju: • 10 let: Aleksander Čadej, Jože Škoberne

Ob jubileju iskrene čestitke!

Predaja odvečnega papirja dvojčicama Tajdi in Manci Dvojčici Tajda in Manca Kolar sta pridni učenki 6. razreda I. OŠ Žalec. Poleg številnih interesnih dejavnosti, ki jih obiskujeta, sodelujeta tudi v zbiralni akciji odpadnega papirja, namenjenega reciklaži. Z velikim veseljem jima pri tem pomagamo. Vestno zbiramo stari oz. odpadni papir in ga predajamo Tajdi in Manci, ki poskrbita, da papir pristane v pravih rokah. Tako ohranimo marsikatero drevo, ki bi ga sicer morali posekati za novi papir. Zakaj reciklaža papirja? Po podatkih Okoljskega raziskovalnega zavoda je za tono papirja treba posekati 17 dreves. Eno drevo lahko prečisti 25 kilogramov onesnaženega zraka v letu dni. Uporaba sekundarnih surovin pomeni precejšnje znižanje porabe energije v primerjavi z uporabo primarnih surovin, zato bodite pozorni, kam boste danes odložili papir! Urška Pernovšek, koordinatorka

V vseslovenski čistilni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« smo sodelovali tudi mi V Skupini CM Celje se zavedamo, kako pomembno je naše okolje, zato smo z veseljem podprli vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! 17. aprila smo si nadeli rokavice, prižgali motorje naših tovornih vozil in pomagali odstranjevati odpadke na divjih odlagališčih. Tudi odziv naših sodelavcev je presegel pričakovanja organizatorjev o podpornikih akcije.

prve roke. Akcija je v Estoniji potekala leta 2008 pod naslovom Let’s do it, Estonia!, vanjo pa se je vključilo 50.000 prostovoljcev ali štirje odstotki prebivalstva. Estonska akcija je potekala pet ur (enako v Sloveniji), v njej pa so zbrali 10.000 ton odpadkov. Nadaljnjo pobudo je v Sloveniji prevzel Aleš Pevc, ustanovitelj in urednik spletnega časopisa Pozitivke.net. S promocijo akcije in sodelovanjem občin, državnih institucij, medijev, podjetij, drugih organizacij in veliko prostovoljcev pa se je akcija v dobrih osmih mesecih razvila v prepoznaven projekt, v katerega je bilo dan pred akcijo vključenih že deset odstotkov prebivalcev Slovenije. 17. april 2010 je zgodovinski datum, ko so široke množice reševale vesoljsko Slovenijo odpadkov. Akcija kaže na to, da nas je veliko Slovencev dovolj zavednih in vemo, da je naše okolje krhko ter občutljivo.

Določitev in popis divjih odlagališč odpadkov je prvi uspeh državljanske ekološke akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki je svoj manifestativno-praktični vrhunec dosegla 17. aprila. Slovenija do zdaj ni imela enotnega registra divjih odlagališč, zato je bila izdelava le-tega ena od prednostnih nalog pobude. Iz različnih virov nabrane podatke o divjih odlagališčih – v poštev so prišli občinski registri, letalski posnetki ter prijave Zavoda za gozdove, občanov in prostovoljcev, ki so se formalno vključili v akcijo – so vnesli v Geopedio, spletni zemljevid Slovenije. Država se od zdaj naprej ne bo mogla več izgovarjati, da ne more ukrepati, ker ne ve, kje so odpadki.

Kot je povedala Petra Matos, ena od vodij projekta, je zamisel v Slovenijo prinesel Nara Petrovič. Nara je o projektu čiščenja države v enem dnevu veliko slišal od estonskih prijateljev, ki so mu akcijo predstavili iz

V Skupini CM Celje smo se odločili, da akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! podpremo. Tako smo se povezali na lokalnem področju s KS Galicija in društvi v tej krajevni skupnosti. Z vrečami in rokavicami se je množica dobrovoljnežev zbrala še pred dogovorjeno uro na zbirni točki (igrišče pri stari šoli v Veliki Pirešici). Tako kot na vseh drugih zbirnih točkah je tudi v Veliko Pirešico prišlo precej več prostovoljcev, kot so organizatorji sprva pričakovali. Akcije so se delavci in vodstvo CM Celje, d. d., obrat asfalt kamnolom udeležili v velikem številu na čelu z direktorjem PAK-a Vojkom Stermeckim. Po pozdravnem govoru predsednika KS Galicija Jožeta Krulca in vodje akcije Anice Grobelnik, predsednice Turističnega društva KS Galicija, se je čiščenje začelo. Uspeh očiščevalne akcije v KS Galicija je viden tudi s fotografij.

Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije je na podlagi zakona o odlikovanjih predsedniku republike dr. Danilu Türku predlagal, da podeli najvišje slovensko državno odlikovanje društvu Ekologi brez meja za pogum in ozaveščanje vseh državljanov z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

V vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! so sodelovale tudi ekipe VOC Celje, d. d., v vseh naših enotah. Delo teh ekip je bilo organizirano prek partnerja v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Direkcije za ceste RS. Prav tako sta na ravni cestnega gospodarstva Slovenije sodelovala Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije in naš sindikat zaposlenih v Skupini CM Celje. Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije je bil prav tako partner v projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! kot edini sindikat, za kar je od društva Ekologi brez meja na zaključni prireditvi v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani 17. maja 2010 dobil tudi priznanje za aktivno sodelovanje v akciji. Na prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Türk, ki je bil obenem tudi častni pokrovitelj akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! »Imate pravico, da od države pričakujete, da ukrepa,« je povedal predsednik.

Marko Jurič, skrbnik sistema kakovosti in okolja CM Celje smo ljudje 21

13 Sindikat Aktivnosti sindikata V preteklih mesecih smo se med drugim zahvalili našim ženskam ob njihovem prazniku, ki ga slavijo 8. marca. Ob delavskem prazniku 1. maju smo razdelili 2000 porcij golaža, izvedli volitve na ravni skupine in sodelovali na volitvah na državni ravni. V okviru sindikalnega izleta pa smo obiskali morske kraje.

Praznovanje ob dnevu žena Tradicija prirejanja proslave ob Dnevu žena je tudi tokrat potrdila, da je omenjeni praznik del sindikalne in delavske kulture ter njene zgodovine. Slednja že dobro stoletje pripisuje veliko pomembnost pripadnicam šibkejšega in nežnejšega spola, ki so si pred sto leti priborile tisto, kar bi moralo biti že samoumevno – enakopravnost žensk v družbi. Letos mineva natančno devetdeset let od prvega praznovanja mednarodnega Dneva žena. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. V tem čas je bilo storjenega in doseženega veliko, kljub temu pa boj za popolno enakopravnost položaja žensk v družbi še zdaleč ni dobljen.

priredil skromno proslavo za naše sodelavke. Uvodni del prireditve se je začel z vokalno zasedbo Oktet 9 in nadaljeval z nastopom prvega letnika baletne šole Harlekin. Sodeč po izrazih sodelavk, sta se na obrazih le-teh narisala nasmeh in veselje, tudi zadovoljstva se ni dalo skriti. Za najmlajšimi so sledili plesalci in plesalke folklorne skupine Grifon, ob koncu pa so še enkrat zapeli fantje Okteta 9. Ob prijetnem druženju in kozarčku penine smo zaključili to skromno, a iz srca pripravljeno prireditev.

Skrb za otroke, dom in gospodinjstvo je poleg redne službe še vedno večinoma ženska skrb. Res pa je tudi, da se po mojih izkušnjah marsikatera ženska tem obveznostim prav zaradi pritiska tradicionalne družbe noče upreti ali pa si ne upa prevzeti bolj odgovornih položajev v naši družbi.

Zadovoljstvo sodelavk in sproščeno vzdušje sta dokaz, da je bila počastitev ob dnevu žena uspešna in bo svojo tradicijo nadaljevala tudi v prihodnje. Za to gre posebna zahvala vsem sodelujočim, ki so s svojim trudom pokazali, da bo Dan žena vedno ostal praznik žena.

Ob počastitvi 8. marca, mednarodnega dneva žensk, je Sindikat delavcev v Skupini CM Celje v sodelovanju z družbo CM Celje, d. d.,

Anton Turk, predsednik sindikata

1. maja razdelili 2000 porcij golaža Tradicionalna prvomajska proslava na celjskem bazenu je bila dobro obiskana. Razdelili smo 2000 porcij golaža in v dobri družbi ter ob dobri glasbi preživeli prečudovit dan. Prvi maj je še vedno praznik dela. Vsaj tako se imenuje. Jaz pa sem še iz tistih časov, ko smo res spoštovali delo, ne tistega, kar nekdo ima ali predstavlja. Zato smo 1. maj res praznovali. Trudimo se ohraniti tradicijo Aktivnosti sindikata 22

praznovanja in druženja delavskega razreda na Celjskem, takšnega, kot je bil včasih na Petričku. Tudi letos smo v Sindikatu delavcev v Skupini CM Celje in s Sindikatom cestnega gospodarstva Slovenije skupaj s podjetjem Svegos ter medijskima pokroviteljema radiem Celje in časopisom Novi Tednik organizirali prvomajsko druženje na celjskem bazenu. Slavnostni govornik je bil predsednik konfederacije Pergam Dušan Rebolj, ki je opisal trenuten položaj delavstva in poudaril, da sindikati od vlade zahtevajo spoštovanje socialnih partnerjev in socialnega dialoga kot pomemben pogoj za predvidene reforme. Jutranjo budnico nam je zaigrala godba na pihala Nova cerkev, ki je ustvarila prijetno jutranje razpoloženje. Počastitev praznika dela, vstopa Slovenije v EU in predvsem druženja Celjanov in okoliških prebivalcev vseh generacij je osnovni moto te prireditve, ki jo ljudje počasi a zagotovo jemljejo za svojo.

Lepo vreme je na zelenico ob Savinji pritegnilo približno 3000 ljudi vseh starosti, ob zvokih ansambla »Še pa Še« pa so se nekateri zabavali še dolgo v popoldanske ure. Zagotovo lahko rečem, da ni bila to samo proslava za 1. maj, ampak druženje treh generacij. Na prireditvi smo brezplačno razdelili 2000 porcij golaža, za kar se zahvaljujemo vsem donatorjem in tistim, ki ste kakor koli prispevali k temu, da je prireditev uspela. Anton Turk, predsednik sindikata

Volitve predsednika sindikata, IO sindikata delavcev v skupini CM Celje, podpredsednika in članov nadzornega odbora V začetku aprila so potekale redne volitve sindikata delavcev v Skupini CM Celje. Za predsednika IO Sindikata delavcev v skupini je bil z veliko večino izvoljen Anton Turk. IO sindikata je na svoji redni seji 21. 1. 2010 sprejel sklep o volitvah, ki so bile razpisane za 2. 4. 2010, in imenoval volilno komisijo. Člani sindikata so na volitvah vlogo predsednika znova zaupali Antonu Turku, za člane IO Sindikata delavcev v Skupini CM Celje pa so bili izvoljeni: Ksenja Kamenšek, Lidija Bobnič, Leon Novak, Vojko Močnik, Jernej Klinc, Srečko Videnšek, Jože Pušnik, Lucija Sevšek, Majda Šinkovec, Martin Polutnik,

Božo Tržan, Bojan Kokol, Rakanovič Milena, Damjan Mastnak in Metka Černjak. Za podpredsednika IO Sindikata delavcev v Skupini CM Celje sta bila izvoljena Lucija Sevšek in Jože Pušnik, za člane NO pa Albin Rožanc, Branko Šipuš, Štefan Stopinšek in Radmila Drekonja. Vsem na novo izvoljenim predstavnikom Sindikata delavcev v Skupini CM Celje čestitamo in jim želimo veliko uspehov pri njihovem delu. Radica Salobir, sodelavka pri sindikatu

Jože Pušnik

Lucija Sevšek Aktivnosti sindikata 23

Volitve predsednika sindikata SCGS, podpredsednikov in članov nadzornega odbora in seje predsedstva v novembru 2009 je bila ustanovljena kandidacijska komisija, ki je bila zadolžena za izvedbo razpisa za predsednika SCGS. Na razpis se je lahko prijavil vsak član SCGS s pisno podporo IO OO SCGS. Kandidati so morali predložiti program dela SCGS za obdobje 2010–2014. Izvedba volitev je bila na redni skupščini SCGS dne 9. 4. 2010 v Lescah. Za predsednika SCGS je bil soglasno izvoljen Anton Turk, za podpredsednike pa Izidor Hrgo, Marjan Stanič in Slavko Mohorčič. Za NO SCGS so bili izvoljeni Robert Krajnc, Barbara Matul in Franci Malovrh.

Letos so potekale tudi redne volitve krovnega sindikata SCGS. Novi predsednik sindikata na državni ravni je postal naš sodelavec Anton Turk, ki je vodenje prevzel od dolgo-

letnega predsednika Ivana Ašenbergerja, ki odhaja v pokoj. Na podlagi sklepa izredne skupščine SCGS

Prepričani smo, da nas bo novo predsedstvo dobro zastopalo, da bodo delali v dobro delavcev in naših potomcev. Pri delu jim želimo veliko uspehov. Radica Salobir, sodelavka pri sindikatu

Ob našem stanovskem prazniku – dnevu cestarjev Spoštovane in cenjene sodelavke in sodelavci, člani sindikata SCGS! Bliža se 27. junij, praznik cestarjev. Mnogim se zdi, da zaradi krize ni pravi čas za praznovanje. Toda prazniki ostajajo, krizni čas pa mine. Vsi se dobro zavedamo, da živimo v težkih časih kapitalističnega enoumja. Politiki in Vlada Republike Slovenije se ne morejo več sprenevedati, da je vse lepo in prav. Dejansko stanje je namreč drugačno. Vsem vam, ki pošteno služite vsakdanji kruh, želim, da bi se dobro počutili na delovnih mestih, bili cenjeni in da bi bili pošteno nagrajeni za opravljeno delo. To je želja nas vseh in dosegli jo bomo le, če bomo složni ter povezani. Je namreč čas uspehov in je čas krize … Delodajalci se tudi letos trudijo pridobiti čim več dela. To je seveda dobro. Mi, delavci, pa se moramo potruditi, da ga bomo čim bolje opravili in z delom zagotavljali socialno varnost vseh zaposlenih. Seveda je veliko odvisno tudi od države in gospodarskih ukrepov, ki jih sprejema vlada. Gospodarske krize se delavci še kako zavedamo, vendar ne bomo dovolili, da bi se »zlorabljala« tam, kjer to ni treba, predvsem s slabo dorečeno zdravstveno, pokojninsko in še katero reformo. Ob našem prazniku, DNEVU CESTARJEV, vam iskreno čestitam in želim, da bi se dobro počutili na delovnem mestu in imeli aktivno vlogo kot član, članica našega sindikata – SCGS. Anton Turk, predsednik Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije

Aktivnosti sindikata 24

Sindikalni izlet na otok Krk in Goli otok

Na ladji nas je pričakala tudi malica (sveže

dragocenih tartufov, z domačim svežim kru-

ribice s kruhom). Panoramsko vožnjo smo

hom s tartufi, kozarcem belega in rdečega

nadaljevali po obali Stare Baške proti oto-

vina.

Sonce, morje in naš obvezni spremljevalec

ku Sveti Grgur. Obpluli smo severni strmi

– zvrhan koš dobre volje so zaznamovali

del otoka. Tu je bil ženski politični zapor. Na

naš majski sindikalni izlet. Za tokratno pot

vrhu stene so bili zgrajeni bunkerji, ki so jih

smo izbrali kraj, ki nas opominja na temne

zgradili politični zaporniki.

čase nekdanje skupne domovine, t. i. jugoslovanski Alkatraz. Zgodovinska temačnost

Vožnjo smo nadaljevali proti Golemu otoku,

Golega otoka pa seveda ni vplivala na naše

imenovanemu »jugoslovanski Alkatraz«.

dobro razpoloženje, saj smo jo pregnali s pozitivno otoško energijo Krka, ki smo ga obiskali najprej. Tudi letos je Sindikat delavcev v Skupini CM Celje organiziral dvodnevni izlet, ki je bil od 8. do 9. 5. 2010. Zbrali smo se ob 5. uri

Okrepčani smo se povzpeli na bližnji hrib in

pri vratarju tovornega prometa na sedežu

si ogledali staro mesto Motovun, ki se bo-

družbe. Rahel dež ni mogel pokvariti našega

hoti nad dolino reke Mirne. Počasi smo za-

razpoloženja.

pustili Istro in se odpravili nazaj proti domu. Narejen je bil za politične zapornike po na-

Na poti smo se ustavili še v Kopru, kjer smo

ročilu partije. Sledili so obhod otoka z vo-

imeli pozno kosilo. V Celje smo prišli v zgo-

dičem – nekdanjim paznikom, ogled filma

dnjih večernih urah.

in vrnitev na ladjo, kjer nas je čakalo kosilo (sveža riba in meso na žaru s prilogo in pijačo). Sonce je že prekrilo deževne oblake in nas toplo grelo, ko smo se vračali nazaj ob južni obali otoka Grgur mimo otočka Galun, otoka galebov, nazaj v Krčki zaliv. Namestili smo se v hotelu Dražica, kjer smo imeli večerjo z glasbo. Po večerji smo lahko zaplesali ali se odpravili na ogled bližnjega mesta Vožnja je bila v smeri Ljubljane ter naprej mimo Ilirske Bistrice, čez mejni prehod Rupa, mimo Reke in čez most na otok Krk. Po prihodu v Krk je sledila jutranja kavica na

Krk. Naslednji dan po zajtrku in jutranji kavici smo se odpravili do Motovuna v Istri.

rivi, nato pa smo se vkrcali na ladjo, kjer nas

Delovni teden smo začeli polni vtisov, malce utrujeni, a že z mislimi na naslednji izlet.

je pozdravil kapitan. Sledila je plovba po krškem zalivu.

Radica Salobir, sodelavka pri sindikatu

Postanek je bil v Livadah, kjer smo imeli degustacijo jedi, pripravljenih z dodatkom Aktivnosti sindikata

14 Popotovanja POTEPANJE PO VENEZUELI Venezuela (uradno ime República Bolivariana de Venezuela) leži na severnem delu južnoameriške celine. Je dežela izjemnih prostranstev in je velika kot Nemčija in Francija skupaj. Primerno svoji velikosti in legi (leži tik nad ekvatorialnim pasom) je geografsko, klimatsko in biotsko neverjetno raznolika ter kot taka pravi raj za ljubitelje narave, avanturiste, adrenalinske odvisneže, pohodnike in tiste, ki radi poležavajo ob kristalno čistem morju ob topli sapici Karibskega morja. Vse to in še več sva doživela z mojo Katarino. Na pot sva se (Katarina, ob izidu časopisa že moja zakonska sopotnica, in jaz) podala 28. 12. 2009, oblečena kot Eskima. Let iz Gradca do Frankfurta je bil tako kratek, da sva ravno uspela pojesti sendvič, preden je ob pristanku spet prišel nazaj gor (sendvič namreč). Po vkrcanju na AIRBUS 360 pa smo brez sendviča čakali 1 uro, ker smo imeli težave z navigacijskim sistemom (še dobro, da se to ni zgodilo sredi Atlantika, morda bi v tem primeru pristali tam, kjer je leta 1594 želel Kolumb, v Indiji). Iz Evrope smo tako poleteli ob 11.00, v Caracasu pa pristali ob 15. uri. Človek bi rekel: »Samo štiri ure …« Seveda, če ne upoštevamo časovne razlike, ki je šest ur. Po pristanku pa že prvi ŠOK EFEKT. Navajena s prejšnjih potovanj sva s seboj vzela nekaj evrov (za rezervo) ter kartice za dvig na bankomatu. Iz interneta sva vedela, da je uradni menjalni tečaj 3,2 Bs (bolivar) = 1 EUR. Na letalu nama je domačin razložil, da menjalni tečaj na črnem trgu variira med 7 in 9 Bs za evro. Šok je bil še toliko večji, ker sva ugotovila, da cene niso prilagojene na uradni menjalni tečaj, ampak na črnega (tako Chavez izropa turiste). Če ponazorim s preprostim primerom: pivo 0,5 l v Venezueli stane 12 Bs, zdaj pa si preračunajte, kaj to pomeni v evrih po uradnem menjalnem tečaju. Svoj plan potovanja sva zato že prvi dan morala spremeniti in ga prilagoditi »toku denarja«. Ker v Venezueli glavne turistične kapacitete obvladujejo Evropejci, sva vse evre zamenjala z Nizozemcem po tarifi 6 Bs za evro. Iz Caracasa prek Maracayja naju je pot vodila proti zahodu v Puerto Columbio. V malem mestecu ob Karibskem morju s krasno plažo Playa Grande sva preživela čas okoli novega leta. Na starega leta dan

sva šla turo v bližnji deževni gozd, kjer smo prišli v stik s slabega dva metra dolgo kačo, ki je počivala na veji tik nad našimi glavami. Težave sploh ne bi bilo, če nam ne bi vodič razložil, da je to ena najbolj strupenih kač – si predstavljate nadaljnji dve uri hoje po goščavi v kratkih hlačah in kratkih rokavih? No, poleg pajkov, kuščarjev, razno raznih žuželk nič posebnega. Ko sva mislila, da so nevarnosti džungle mimo, sva se presneto zmotila. Največja nevarnost niso bile živali, ampak ljudje in vsa pirotehnika, ki jo Venezuelci zmečejo v zrak in po tleh za novo leto – to je bilo pravo vojno stanje. Po izstrelitvi vsega arsenala po 1 uri zjutraj pa so polna luna, šumenje morja, vroči afriški ritmi, petje, ples Baila con Burro (ples z oslom) in

Cuba Libre pripravili tudi vse evropske polka/valček ritke k miganju. Ni pa ga boljšega občutka, kot da namesto 1. 1. razmišljaš, kdo bo zakuril peč, to, da v kopalkah odmaširaš na plažo, se pod palmo zlekneš na ležalnik in tu in tam skočiš v vodo. Zanimiv je bil prizor, ko je bil poleg naju par –ženski je bilo verjetno od novoletne fešte zelo zelo slabo (pustimo detajle), moški pa je zraven nje meni nič, tebi nič mirno srkal viski kar iz flaše. Posebno doživetje je bilo popoldne – morski tok se tako ojača, da valovi dosežejo višino tudi do treh metrov. Če ti uspe preskočiti val ali iti pod njim, si zmagal, sicer pa podoživiš občutek spodnjih hlač ob centrifugi v pralnem stroju. Noro! Zaradi že prej omenjenih finančni težav sva pred odhodom pri tam živeči Nemki zamenjala »denar« oziroma moja mama je mami te Nemke nakazala na račun v Nemčijo denar, ona pa nama je po tarifi 7 Bs za evro me-

njala (ste že ugotovili, kako se tečaj dviguje). Ker pa so najbolj uporabljeni bankovci 10, 20 in 50 Bs, sva dobila kupček denarja, visok kar okoli 15 cm! Zaradi veliko kriminala si niti po naključju nisva upala vzeti ves ta denar s sabo. Tako sva kar od tam rezervirala oglede in spanje za naslednja dva tedna (želela sva videti najvišji slap na svetu – Angelski slap, vendar je »Chavez odklopil vodo«; zaradi suše je bilo vode kot na slapu Rinka, le da ta količina pada 1000 m globoko). Tako sva se 2. januarja odpravila na pot. Zaradi počitnic, ki v Venezueli trajajo od 24. decembra pa vse do 15. januarja, so bili vsi avtobusi nabito polni, cene pa dvakrat višje. Tako sva komaj komaj dobila prosti mesti za pot. Še ena, prometnotehnična in voznodinamična zanimivost – če želite vedeti, kolikšna je največja hitrost 35 let starega lokalnega avtobusa ameriške izdelave po gorski cesti (kot npr. iz Trente na Vršič) po nepreglednih ovinkih brez ograje in s prepadom na eni strani, je odgovor: hitrost je smrtno nevarna s trobljenjem! Sistem je namreč tak: pelješ avtobus, kolikor pač gre, in pred ovinkom potrobiš. Če ti na drugi strani ovinka nihče ne potrobi nazaj, pelješ brez zaviranja naprej, sicer pa »cigu na žlajfo« – ja, človek se vsega navadi. Naslednje tri dni sva preživela v idiličnem kampu sredi delte reke Orinoco (delta ima površino kot Belgija – torej vodni svet brez primere). To so bili krasni trije dnevi sredi narave, kjer te zjutraj prebudi petje ptic in oglašanje opic, zvečer pa ti lahko noč zaželijo piranje na krožniku (zelo okusna riba), krokodili v bližini kampa in komarji. Obiskali smo džunglo, se izurili v osnovnih tehnikah preživetja, tj. najem vodiča, opazovali smo sladkovodne delfine, obiskali indijansko

Potepanje po Venezueli 26

vas (kakovost »razkošja« ocenite sami iz fotografije), opazovali jate papagajev v letu in na drevesih (videti te ptice v naravi je iz-

jemno!) ter zadostili radovednosti majhnih kosmatih opic in velikih malo manj kosmatih primatov – ljudi. Po regeneraciji aure v res krasnem okolju sva se odpravila čisto na jugo-vzhod Venezuele – v Santo Eleno de Uarien, na šestdnevni treking na Roraimo. Prvi del poti, do Ciudad Guayane, sva šla s taksijem in – ne moreš verjeti – »šofer je bio naš čovjek«, po rodu Srb iz Sarajeva. Bil je izjemno vesel, »da smo malo pričali«. Mimogrede smo se ustavili na bencinski črpalki. Že pred odhodom sva slišala zgodbe, kako je bencin poceni, ampak to je bilo pa že preveč! Poglejte fotografijo, preračunajte, komentar pa verjetno ni potreben. Lahko le še pripomnim, da v trgovini stane 1,5 l vode 6 Bs.

Ker sva v Ciudad Guayani morala čakati šest ur in je mesto popolnoma industrijsko, nama je »šofer« svetoval, da greva v bližnje nakupovalno središče (beri vsi večji marketi v Celju skupaj). Blišč in urejenost tega kompleksa so skazili do zob oboroženi vojaki z brzostrelkami in dodatni varnostniki pri vsaki trgovini – človek se počuti kot v zaporu. Šla sva v supermarket, kjer so bile police polne, založene z vsem mogočim blagom,

nakupovalni vozički pa ogromni. Vse lepo pa prekosi beda socialističnega sistema, ki ga je razkril pogled na ljudi v trgovini. Le-ti hodijo okoli z žepnimi računalniki v rokah in računajo, ali si lahko privoščijo še kakšen kos mesa ali kilo riža več ali ne. Na blagajni imajo posebne košare za blago, ki ga ljudje ne morajo poravnati, da ga vrnejo nazaj. Na izhodu iz trgovine te varnostniki še enkrat pregledajo, kaj si kupil, da morda nisi česa ukradel. Vrste pred bankami so neverjetno dolge, ker ljudje živijo še samo na kreditih. Nenehna in nepredvidljiva inflacija pa še dodatno »požre« tisto malo, kar ljudje imajo. Obisk supermarketa, tega monumenta kapitalizma, je razkril največjo bedo Chavezovega socializma. Obiskala sva še kino, kjer sva namesto marketinga doživela pravo »pranje možganov« Chavezove socialistične stranke, ki je trajalo najmanj 15 minut. Poleg tega sedežnega reda v kinu sploh ni bilo – kdor prvi pride, prvi melje. Ponoči sva sedla na avtobus in se zjutraj premražena zbudila v Santa Eleni. Nočni avtobusi na dolge razdalje so zelo sodobni in dobri, imajo pa eno pomanjkljivost – na njih je presneto mrzlo! Zunaj je temperatura od 28 do 30 oC, v avtobusu pa le približno 15 o C. Tako ljudje vse dneve hodijo okoli v kratkih hlačah in kratkih rokavih, ko pa gredo na pot z avtobusom, pa so v škornjih, puloverjih, bundah, kapah ter pokriti z odejami. Naslednjih 6 dni sva preživela na trekingu na Roraimo – mizasto goro (teipui), višine 2900 m, ki jo je v svoji knjigi Lost world

(Izgubljeni svet) Arthur Conan Doyle predstavil kot kraj, zaostal v času, na katerem še danes živijo dinozavri. No, dinozavri naju ravno niso »pohamskali«, so naju pa zato puri-puriji, drobcene muhe, ki tako ugriznejo, da rana takoj zakrvavi in srbi desetkrat huje, kot če te piči komar. Naš vodič, 150 cm visoki nasmejani Roger indijanskega rodu, nas je popeljal na edinstven svet (po indijanskem prepričanju domovanje bogov). Stene gor navpično padajo v globino tudi do 700 m. Rastlinstvo in živalstvo na vrhu pa sta edinstvena (veliko vrst je endemitov in živijo samo na vrhu – vrh pomeni gora s površina 30 km2). Pogled čez 500 m vertikalo pa te najprej navda z grozo, nato pa ti

da občutek svobode kot ptica. Zaradi ranljivosti ekosistema je bilo treba za umivanje uporabljati posebna organska mila, potrebe pa opravljati na posebnih prenosnih WC-jih z vrečko, le-te pa je nosač odnesel nazaj v civilizacijo (vseh 6 dni smo se umivali v rekah in potokih). Ker v radiju 80 km ni bilo naselbine (spali smo v šotorih v jamah), je bila taka tišina, da so bolela ušesa. Zvezde pa so bile tako svetle in toliko jih je bilo, da do kosti začutiš svojo majhnost. Prekrasna Roraima ali »zgubljeni svet« je bil vrhunec najinega potovanja in nepozabna izkušnja. Za zadnjo postajo sva izbrala obisk Parque Nacional Mochima – sistem otočkov na severo-vzhodu Venezuele v Karibskem morju. Ob inštrukcijah tam živečega Argentinca sva opravila osnovni tečaj potapljanja. Pod vodo smo bili 40 minut na približno 10 m globine – tudi to je bilo neverjetno dožive-

tje. Pisanost koral, »morskih rož«, spužev, zvezd, polžev, rib, lignjev … je vredno ogleda (takoj za tem, ko človek izgubi strah pred globino). Tako se je s potopom v Karibskem morju počasi končalo najino tritedensko potepanje po Venezueli. Popoldne 18. januarja sva s polno glavo vtisov, spominsko kartico fotografij in nahrbtnikom čokolade v kratkih hlačah in kratki majici odletela iz Caracasa nazaj proti Evropi, kjer so naju pričakali mraz, sneg, drag bencin in stari dobri evropski schengenski sistem, kjer so me celotnega pregledali, mi vzeli dezodorant (ki je bil skoraj prazen) in plastenko z vodo … Dobrodošli doma! Marko Žibret, kalkulant

Potepanje po Venezueli 27

Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš početi. (Sir James M. Barrie) Naj nam bodo poletni meseci naklonjeni. Še posebno vam, spoštovani sodelavci, ki boste večino poletnih dni preživeli na deloviščih in boste proste dneve lahko uživali pozneje.