go international by PODOBA

št. december 2012

Priložnosti za prodorne Evropejci imajo uro, mi čas

Severni sij Poslovni običaji po svetu malo drugače

uvodnik

Poslovni svet na dlani

zgodbe uspešnih Lotrič d.o.o., Bijol d.o.o.,

Merimo za prihodnost

V iskanju novih tržnih niš

4 6

v središču ROMUNIJA

Priložnosti za prodorne

SEVERNA EVROPA

Severni sij

ZAHODNA AFRIKA

Evropejci imajo uro, mi čas

ob koncu leta Vabilo podjetjem

Skupaj z Avstrijci na trge JV Evrope

POSLOVNI OBIČAJI

Malo drugače

VPRAŠALNIK

Kaj dejansko želijo in potrebujejo podjetja?

osrednji intervju Gregor Benčina

Skupina Jelovica

novoletne želje

uvodnik

Poslovni svet na dlani »Poslovni svet na dlani« je slogan Centra za mednarodno poslovanje (CEMP) pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer poskušamo slovenskim izvoznikom po najboljših močeh pomagati pri iskanju novih priložnosti na tujih trgih. Priznam, zveni sila ambiciozno, morda prepotentno, a brez visoko postavljenih ciljev bodo tudi rezultati le povprečni. Tega pa si ne želimo in ne moremo privoščiti. Kot v vsaki poslovni družbi je tudi vrednotenje našega delo odvisno od zadovoljstva kupcev oziroma uporabnikov storitev. Da bi bili v podjetjih kar najbolj zadovoljni z našim delom na področju spodbujanja internacionalizacije, nenehno dopolnjujemo svoje znanje, uvajamo nove pristope in aktivnosti, iščemo rešitve za učinkovitejše poslovanje na tujih trgih, krepimo svoje mednarodne povezave ter se poskušamo čim bolj prilagajati potrebam in željam članov GZS. Čeprav imamo jasno opredeljene cilje, je včasih težko izmeriti, kako uspešni smo bili pri svojem delu. Povratne informacije, ki jih prejmemo iz podjetij, so zato za nas zelo dragocene in nam pomagajo do večje učinkovitosti. Če je učinke posameznih aktivnosti težko izmeriti, pa je skupni cilj izvoznikov in vseh podpornih institucij jasen; nadaljnja krepitev slovenskega izvoza. Glede na nič kaj spodbudne makroekonomske rezultate tretjega četrtletja in pesimistične napovedi do konca leta bomo morali v prihodnje še bolj strniti vrste in dodatno okrepiti aktivnosti, da bomo omenjeni cilj dosegli.

V okviru Programa »Go International Slovenia« smo v Centru za mednarodno poslovanje v letošnjem letu pripravili skoraj sto pomembnejših aktivnosti, ki se jih je udeležilo več kot 3.500 slovenskih izvoznikov. Resda so gospodarske delegacije najbolj odmevne, a smo pri svojem delu načrtno največ pozornosti namenili predstavitvam poslovnih priložnosti na manj znanih, a hitrorastočih trgih, iskanju konkretnih poslovnih kontaktov v tujini, spodbujanju tehnološkega povezovanja slovenskih podjetij s tujimi partnerji ter povezovanju slovenskih podjetij za skupne prodore na tuje trge. Prepričan sem, da smo mnogim podjetjem pomagali narediti prve, a pomembne korake do novih trgov ali jim približali zahtevni globalni poslovni svet. Kljub omejenim sredstvom smo v sodelovanju s panožnimi zbornicami pri GZS za naslednje leto pripravili še bolj ambiciozen načrt dela. Ta predvideva tudi tesnejše povezovanje z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma novoustanovljeno agencijo SPIRIT ter gospodarsko diplomacijo. Če kdaj, potem moramo nedvomno danes upoštevati ljudsko modrost, da smo skupaj močnejši.

Srečno 2013! Aleš Cantarutti

zgodbe uspešnih

Lotrič d.o.o.

Merimo za prihodnost Družinsko podjetje LOTRIČ Meroslovje je bilo ustavljeno leta 1991 v kraju Selca v Selški dolini. Glavna dejavnost podjetja v tistem času je bil pregled merilne in laboratorijske opreme, prvi strokovni postopek v njihovem laboratoriju pa priprava tehtnic in uteži za overitev. Skozi vsa ta leta so vztrajno širili svoj obseg meroslovnih rešitev, in tako se lahko danes pohvalijo z dejstvom, da pokrivajo osem merskih veličin in izvajajo 101 merilni postopek.

Najzahtevnejše meritve opravljajo v osmih sodobno opremljenih laboratorijih. Točnost etalonov, s katerimi izvajajo meritve, redno preverjajo na najvišjih ravneh meroslovja, kar pomeni, da je sledljivost zagotovljena vse do mednarodne definicije enote. Pridobljeni laboratorijski certifikati potrjujejo njihovo tehnično usposobljenost na najvišji ravni. Certifikati z rezultati in merilnimi negotovostmi, ki jih izdajo po vsaki meritvi, imajo mednarodno veljavo.

Marko Lotrič, direktor

V letu 2012 so začeli opravljati meritve tudi na naslednjih področjih: hitrost in pretok zraka, sevalna termometrija, konusne dimenzije, stroji za merjenje sile, tahometri in merilniki slanosti tekočin. Sicer pa podjetje svojim strankam ponuja vse na enem mestu v okviru naslednjih področij dela: - meroslovne rešitve, - merjenje meril in vzorcev, - programske rešitve (IKT), - M & Q Akademija (izobraževanje na področju meroslovja in kakovosti), - servis in vzdrževanje, - prodaja ter - meroslovni forum.

Zaradi majhnosti slovenskega trga in naraščajočega števila neposrednih konkurentov ter akreditiranih organov, so se v letu 2006 odločili za strateško usmeritev na tuje trge. Tako so že istega leta dobili prvo zastopstvo na Hrvaškem, leto kasneje so se začeli pojavljati tudi na sejmih v tujini (Makedonija, BiH, nato Nemčija, Italiji, Češka in Srbija). Na poslovnih konferencah ter vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacijah so, kot pravijo, navezali pomembne poslovne stike, ki so jim pomagali pri poslovanju na tujih trgih. Sočasno z novo strategijo usmeritve na tuje trge so opredelili tudi novo, bolj globalno in ambiciozno vizijo: »Merimo kakovost pitne vode, zdrave prehrane in čistega zraka«.

zgodbe uspešnih

V skupini LOTRIČ Meroslovje danes deluje šest podjetij, od tega štiri v tujini. Na Hrvaškem so pridobili prvo čezmejno akreditacijo laboratorija za maso, ki jo je potrdila Slovenska akreditacija. V Sloveniji so bili kot prvi imenovani za izvajanje zakonskih overitev, podobno so letos s pooblastilom vstopili v sistem zakonskega meroslovja na področju Bosne in Hercegovine. V svojih podjetjih v Makedoniji in Srbiji zaključujejo z aktivnostmi za pridobitev akreditacije pri nacionalnem akreditacijskem organu. V omenjenih državah so zgradili sodobne meroslovne laboratorije ter s tem pripomogli k dvigu meroslovne infrastrukture. »Naš cilj je postati referenčni meroslovni laboratorij v regiji in z vodilnimi področji merjenja našega laboratorija prepoznavni na globalnem trgu,« je pojasnil direktor podjetja Marko Lotrič in dodal: »Vsi zaposleni v skupini LOTRIČ Meroslovje sledimo vrednotam, ki jih opredeljujemo znotraj filozofije podjetja in je zaobjeta v treh naravnih elementih življenja: vode, zemlje in zraka. Z ognjem v očeh dodajamo četrti element. Vrednote smo povezali s tem trojčkom in pod vsak element zapisali tri vrednote: voda predstavlja kakovost, zaupanje in točnost, zemlja strokovnost, poštenost in čistost, zrak pa inovativnost, odprtost in neskončnost.«

Že pred leti so v poslovanje podjetja vpeljali model poslovne odličnosti EFQM, ki jim omogoča stalen pregled poslovanja. Merjenje učinkovitosti na vseh ravneh je temelj za nadaljnje izboljševanje poslovanja, kot pravijo, in predstavlja neskončno spiralo na poti odličnosti. Z rednimi izobraževanji skušajo zaposlenim predstaviti pričakovanja podjetja in jih vzpodbuditi k delu v skladu s podobo in kulturo skupine. Tako je celotno delovanje vseh podjetij podprto z lastno razvito programsko opremo QTree®, ki je prvi sodoben modularno zasnovan laboratorijski informacijski sistem z možnostjo dostopa kjerkoli in kadarkoli. Program omogoča nadzor nad celotnim procesom dela in je vsebinsko ter jezikovno prilagojen posameznemu trgu oziroma državi.

zgodbe uspešnih

Bijol d.o.o.

V iskanju novih tržnih niš Začetki podjetja Bijol d.o.o. iz Vuzenice segajo v leto 1996. Danes se pretežno ukvarjajo z montažo, razvojem in s prodajo avtodvigal kot generalni zastopnik avstrijskega podjetja Palfinger.

Ustanovitelj in lastnik podjetja, Janez Bijol, je v letu 2011 prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Podjetje odlikujejo dobri razvojni in finančni rezultati, kar med drugim kažejo tudi visoka dodana vrednost na zaposlenega, nizki stroški dela na zaposlenega in visoka dobičkonostnost kapitala ter sredstev v primerjavi s panogo. Navkljub zaostrenim razmeram, predvsem v gradbeništvu, podjetje dobro posluje. Nastalim razmeram se, kot pravi direktor Janez Bijol, prilagajajo na tri načine: 1. iščejo nove tržne niše – predvsem v tujini; poskušajo se uveljaviti na področjih, ki jih kriza ni tako prizadela kot gradbeništvo in ki še investirajo; 2. motivirajo zaposlene; s svojim ravnanjem in odnosom do zaposlenih poskušajo v slednjih vzbujati občutek pripadnosti; spodbujajo inovativnost za boljše in lažje delo, za prihranke pri času in materialu v proizvodnji; 3. vzpostavljajo kompleksen in natančen nadzor nad poslovanjem; s sprotnim analiziranjem stroškov ugotavljajo stroškovno učinkovitost podjetja in pravočasno ukrepajo.

Janez Bijol, direktor

Vsekakor velja v povezavi s podjetjem Bijol omeniti tudi izrazito družbeno odgovornost tako podjetja kot vodstva, ki aktivno podpira razvoj športnih, kulturnih, zdravstvenih, izobraževalnih in ostalih dejavnosti v lokalnem okolju.

v središču

ROMUNIJA

Priložnosti za prodorne Romunija je, tako kot večina držav Evropske unije, v gospodarski krizi, vendar kljub temu slovensko gospodarstvo premalo izkorišča priložnosti, ki se ponujajo na tem trgu. O tem je prepričan Branko Grgič, ekonomski svetnik na našem veleposlaništvu v Romuniji.

Znaki oživljanja romunskega gospodarstva se, kot pravi, že kažejo in v letošnjem letu Evropska komisija, Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad Romuniji napovedujejo rahlo, enoodstotno gospodarsko rast. Napovedi za prihodnje leto se gibljejo okoli poldrugega odstotka. Lokalna valuta je relativno stabilna in tudi kreditni krč ni prehud. Reforme, ki jih je država začela izvajati že leta 2010 (pokojninska, reforma javnega sektorja, reforma trga dela itd.), se počasi obrestujejo, čeprav je stanje gospodarstva, tako Grgič, še vedno šibko. K reformiranju gospodarskih sektorjev je v veliki meri pripomogel tudi Mednarodni denarni sklad, ki budno nadzoruje dogajanje na gospodarskem področju države. Še vedno ostaja velik problem črna ekonomija, na račun katere država po nekaterih ocenah izgubi približno 35 odstotkov proračunskih prihodkov.

Branko Grgič

Kakšne so trenutne prioritete države na področju gospodarstva? V naslednjem letu bo glavna naloga vlade reforma zdravstvenega sektorja, ki postaja resnično pereč problem, pospešena privatizacija državnih podjetij, ki so praviloma globoko v rdečih

v središču

številkah, pospešeno črpanje EU sredstev za velike infrastrukturne projekte (avtoceste so na prvem mestu, modernizacija železnic, komunalna infrastruktura, energetska infrastruktura itd.), vlaganja v ekologijo (integrirano upravljanje z odpadki, rehabilitacija degradiranih kmetijskih površin, urejanje vodotokov, omejevanje izpustov CO2 v industrijskih obratih …), vlaganja v zeleno energijo (predvsem se poudarja obnova hidroelektrarn in biomasa, ki je imajo Romuni na pretek) in vlaganja v energetsko sanacijo objektov vseh vrst. Kmetijstvo, ki ga večina vidi kot zelo potencialno pomemben dejavnik rasti gospodarstva, ostaja še vedno »nerešljiv« problem. Na eni strani je problem velika razdrobljenost kmetijskih površin in na drugi strani pomanjkanje sredstev iz naslova Osrednje kmetijske politike (CAP – Central Agricultural Policy), kjer se v naslednji finančni perspektivi obetajo dodatni rezi.

identificira, naloga podjetij pa, da se za nastop na takih projektih primerno organizirajo.

Pričakovati je, da bodo decembrske volitve in stabilne politične razmere precej pripomogle k postopni rasti gospodarstva. Romunija je relativno velika država, ki prodornim podjetjem nudi veliko priložnosti. Posla in projektov je dovolj, da lahko ob pravi viziji, strategiji in načrtovanju aktivnosti podjetja računajo na uspeh. Vsekakor lahko k temu veliko pripomore tudi gospodarska diplomacija.

Česa se mora podjetje zadevati, preden se odloči za nastop na tem trgu? Kaj priporočate?

Kje so poslovne priložnosti za naša podjetja - zlasti mala in srednje velika?

Sektorji, ki so zanimivi za slovensko gospodarstvo, izhajajo pravzaprav iz prioritet vlade v naslednjih letih: infrastruktura, energetska sanacija objektov, zelena energija, ekologija … Nikakor pa ne gre zanemarjati tudi IT sektorja, ki je eden najprodornejših v Romuniji in kjer se slovenska podjetja lahko najdejo tudi v višjih oblikah sodelovanja (npr. pri skupnih raziskavah in razvoju) ali v ustanavljanju skupnih podjetij za nastop na tretjih trgih. Priložnosti za mala in srednja podjetja je v teh sektorjih več kot dovolj. Ob tem velja poudariti, da brez povezovanja v konzorcije oziroma sodelovanja na večje projekte ni mogoče računati. Za vse naštete panoge gospodarstva je oziroma bo v Romuniji na razpolago veliko evropskih sredstev, zato je potrebno narediti »domačo nalogo« in se za skupne nastope dogovoriti doma. Naloga gospodarske diplomacije je, da takšne projekte

Romunija je še vedno država priložnosti, ki smo jo v Sloveniji zanemarjali. To velja tako za podjetja, ki se jim prodor na tuje trge običajno ustavi na meji med Srbijo in Romunijo (čeprav v poslovnih praksah in miselnosti ni velikih razlik), kakor tudi za našo državo, ki je do sedaj aktivnejšo vlogo, kot jo izvaja npr. v Rusiji ali Turčiji, zanemarjala. Promoviranje Romunije kot države priložnosti bi bilo vsekakor potrebno okrepiti. Gospodarska zbornica Slovenije dela v pravi smeri s projektom mreženja. Vendar bi bilo potrebno več skupnih akcij akterjev, ki se ukvarjajo z internaciona-lizacijo slovenskega gospodarstva. Kar zadeva podjetja, se morajo le-ta zavedati, da brez organiziranega nastopa na trgu in fizične prisotnosti v kakršni koli obliki, ne morejo računati na uspeh.

Eden od poglavitnih problemov je še vedno prisotna in zelo razširjena korupcija. S tem fenomenom se bodo podjetniki srečevali na vsakem koraku, in je to pri načrtovanju poslovnih aktivnosti potrebno upoštevati. Stvari se sicer popravljajo, saj Evropska komisija tako rekoč dnevno pritiska na vlado, vendar pa je ta problem tako globoko zakoreninjen, da bo minilo še kar nekaj časa, preden bo mogoče govoriti o normalizaciji stanja.

v središču

Druga težava so plačila. Podjetjem svetujemo, da si pri začetnih poslih zagotovijo kakšno od oblik varovanja plačil ali avans, kar pa ni zelo pogosta praksa in ima lahko tudi negativen učinek. Zavedati se je potrebno, da se v Romuniji nič ne zgodi na hitro. Romunija je oblegana s podjetji iz vsega sveta, še posebej iz EU. Prav zato je v poslu potrebna predvsem vztrajnost. Poslovni obiski so nuja in morajo biti pogosti. Romuni dajo veliko na osebne stike, in zato je potrebno kontakte potrpežljivo graditi. Ker ima Romunija v Evropi kot država in gospodarstvo pogosto »negativen prizvok«, poskušajo včasih domači poslovneži s pretiranim poudarjanjem svojega znanja ali obvladovanja posla v pogovorih dokazati svojo enakovrednost. Prav zato je potrebna umirjenost, potrpežljivost in predvsem profesionalen pristop. Na sestankih je potrebno biti jasen in prepričljiv. Na vprašanja je potrebno odgovarjati konkretno in hitro, obenem pa sogovorniku priznati »enakopravnost«. Le tako se lahko zgradi odnos, ki v naslednjih korakih pripelje do posla.

Menda so tudi znotraj Romunije precejšnje razlike v poslovni kulturi in navadah … Že iz zgodovine je Romunija razdeljena na sever in jug, kar se odraža tudi v poslovnih običajih in poslovni praksi. Južni del je zelo podoben trgom naše nekdanje skupne države. Veliko je prijateljevanja in nepotrebnega izgubljanja časa. Drugačna klima vlada v severnem delu, ki je bil del Avstro-ogrskega imperija. Tam je način sklepanja poslov precej bližje evropskim standardom. Poslovna kultura je na precej višji ravni in manj je poskusov izogibanja pogodbenim obveznostim. Višja je tudi raven strokovnega znanja, organiziranosti podjetij in vsesplošne kulture.

Kakšni so pogoji za uspešno poslovanje v Romuniji? Pri pripravi strategije nastopa na ta trg je bistvenega pomena lokalna prisotnost na trgu. Leta ima namreč mnogo specifik. Pri tem ni vedno nujno potrebno razmišljati o ustanovitvi novega podjetja. Obstajajo namreč tudi drugi načini, vendar je pogoj za to dober lokalno partner.

Za mala in srednja podjetja so priložnosti na vsakem koraku. Prisotnost na trgu si običajno zagotavljajo preko distributerjev in se redno odločajo za samostojno podjetje. Smiselno zanje bi bilo, da se medsebojno dogovorijo in vzpostavijo vertikalne ali horizontalne povezave ter pridejo na trg s celovitejšo ponudbo. Tako se lahko tudi laže in hitreje odločijo za samostojno obliko delovanja na trgu. Hkrati pa poslovne priložnosti obstajajo tudi na projektih, kjer v okviru konzorcijev sodelujejo kot poddobavitelji ali izvajalci dela projekta. Eden od načinov je tudi poslovanje preko zastopnika oziroma agenta. V tem primeru se malo ali srednje podjetje lahko poveže z lokalnim podjetjem, s katerim lahko skupaj dopolnita proizvodni ali prodajni program. Običajno se partnerja dogovorita, da bo program slovenskega podjetja v tej navezi promoviral in ponujal skupno izbran komercialist, ki se ne bo ukvarjal z drugimi programi. Lahko pa pride tudi do dogovora z lokalnim partnerjem o ekskluzivni odprodaji pravic prodaje izdelka, ki ga ponuja slovensko podjetje. Vendar pa je pri tem potrebna previdnost. Ni malo primerov, ko se ekskluziva sprevrže v svoje nasprotje, kar pomeni onemogočanje konkurenta na trgu. Vsekakor je za proizvodna podjetja zelo smiselno razmišljati o višjih oblikah povezovanja z lokalnimi partnerji, kamor sodi denimo tudi skupno raziskovanje in razvoj, kar tesneje poveže podjetja in jasno definira skupni interes. Grgič Kontakt: Branko Veleposlaništvo RS v Romuniji Alexandru Puskin Str. 10 RO-011995 Bukarešta T: +40 21 300 2786 / 2780 E-pošta: branko.grgic@gov.si

v središču

SEVERNA EVROPA

Severni sij Danska, Finska, Nizozemska, Norveška in Švedska niso le privlačni turistični cilji, temveč tudi zanimivi trgi z visokimi poslovnimi potenciali. Po gospodarski krizi na začetku 90. let je gospodarstvo ponovno zacvetelo. Motor razvoja so predvsem informacijska tehnologija ter naravni viri, kot so nafta, ribe in les. Severnjaki, še posebno Skandinavci, so dokazali, da se gospodarski uspeh in socialna država ne izključujeta.

Očitno je, da so našli skrivnost dobrega življenja in dosegli to, kar je za druga gospodarstva po njihovem mnenju nemogoče. Skandinavci so enostavno uspešni na vseh področjih. V skoraj vsaki študiji, pa najsi gre za pričakovano življenjsko dobo, stopnjo revščine ali pa svobodo tiska, dosegajo Skandinavci prva mesta. Finski 15-letniki leto za letom v mednarodni študiji PISA dosegajo najboljše rezultate na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, na Danskem se zaposleni čutijo bolj varne kot npr. v Nemčiji, čeprav jih vsaj četrtina vsako leto zamenja zaposlitev, na Švedskem je zdravstveni sistem brezplačen in še bi lahko naštevali. Marsikdo se zato sprašuje, kako model deluje in ali se lahko prenese tudi v druge države, predvsem pa, kje so priložnosti za gospodarsko sodelovanje.

Norveška Norveška se ponaša s stabilno gospodarsko rastjo, na kar zagotovo vplivajo surovine, s katerimi razpolagajo, rastoča kupna moč, kot tudi nadpovprečno dober življenjski standard. Zaradi politične in gospodarske stabilnosti države pa je tudi zanesljiva poslovna partnerka. Norveška je velik uvoznik avtomobilov, strojev, kovinskih izdelkov in kemičnih izdelkov. Energetska panoga z nafto in zemeljskim plinom v ospredju vzpodbuja inovativnost podjetij ter potrebo po strojni opremi, ki je potrebna za črpanje omenjenih energetskih virov. Veliko se vlaga tudi na področju obnovljivih virov energije, predvsem v vetrne elektrarne in daljinsko ogrevanje. Na področju gradbeništva je poudarek na energijski učinkovitosti, znanje ter produkte s tega področja pa prav tako iščejo v tujini.

Švedska

Največje in najpomembnejše gospodarstvo Severne Evrope, s še posebej močno in razvito industrijo, ponuja ugodne gospodarske pogoje in zanesljiv pravni sistem, odlično infrastrukturo, razvita komunikacijska sredstva in visoko izobrazbeno raven prebivalcev. S cvetočo zunanjetrgovinsko politiko in z domačim povpraševanjem je švedsko gospodarstvo kljubovalo globalnim turbulencam zadnjih let. Tuja podjetja investirajo predvsem v informacijsko komunikacijske tehnologije,

v središču

strojni inženiring, kovinsko predelovalno industrijo, papirno industrijo in celulozo, farmacijo, biotehnologijo, avtomobilsko industrijo idr. Švedsko gradbeništvo prav tako stavi na tuje znanje, še posebno na področju energijsko učinkovite gradnje ter stavbarstva in gradnje infrastrukture.

vzhodu Finske, kjer gre predvsem za pridobivanje zlata, niklja, urana, bakra in kobalta. Prihodek iz panoge pa naj bi se v primerjavi z letom 2010 do leta 2016 potrojil. Na področju okoljske tehnike se priložnosti ponujajo na področju trženja oziroma ponudbe decentraliziranih rešitev, predvsem na področju oskrbe z vodo in ravnanju s sanitarno vodo. Vedno bolj v ospredju in vse bolj pomembni postajata tudi zelena kemija in energetska učinkovitost. Za tuje dobavitelje pa je veliko priložnosti tudi na področju zdravstvenih storitev, kjer se vlaga predvsem v medicinsko tehniko bolnišnic.

Danska Sedma najbogatejša država na svetu razpolaga z velikim številom srednje velikih podjetij, ki so visoko specializirana, inovativna in izvozno močna. Hkrati so pod pritiskom, da za obstoj na mednarodnih trgih postanejo še boljša. Da bi zagotovila visoko kakovost, se pogosto ozirajo po inovativnih produktih ter visokotehnoloških in specifičnih rešitvah tudi v tujini. Visoka kupna moč skupaj z dokaj omejeno konkurenčno intenzivnostjo pomeni, da so stopnje dobička na danskem trgu na številnih področjih precej visoke. Ne gre zanemariti tudi ladjarstva ter pivovarstva, kjer je v zadnjih letih prišlo do povezovanja pivovarn z bankami, podjetji s področja proizvodnje strojev, farmacije, turizma in prehrambene industrije. Že obstoječe poslovanje na Danskem pa je pogosto tudi odskočna deska za celoten skandinavski trg.

Finska Finsko gospodarstvo, ki uspešno raste (leta 2010 za 3,6 odstotka in leta 2011 za 2,9 odstotka), zaznamuje visoka odvisnost od izvoza. Veliki projekti na področju energetike, prometne infrastrukture ali rudarstva ponujajo nove poslovne priložnosti. V središču infrastrukturnih ukrepov, od katerih ima precejšno korist tudi finska logistična panoga, sta gradnji cest in železniških prog. Precej aktivni so Finci tudi na področju gradnje stavb in storitev s področja gradbeništva, celotna gradbena panoga pa se bo po napovedih strokovnjakov v letu 2013 še dodatno krepila. Na področju rudarstva so investicijske potrebe trenutno ocenjene na tri milijarde evrov, in sicer za projekte na severu in

Nizozemska Kljub temu, da tradicionalno močno bančništvo in zavarovalništvo trpita in da je bila gospodarska rast v letu 2011 zanemarljiva, ostaja Nizozemska zanimiva za tuje izvoznike. Predvsem zaradi svojega 16-milijonskega trga in vodilne kupne moči v Evropi. Ne gre zanemariti nizozemske navezanosti na nemške izdelke ter priljubljenosti le-teh pri nizozemskih kupcih ter navezanost na nemške poslovne partnerje, kljub temu pa trg ostaja odprt tudi za druge. Na Nizozemskem so priložnosti za sodelovanje na področju mikroelektronike, novih materialov in nanotehnologije. Posebno privlačno za tuje investitorje je mesto Eindhoven, kjer ima sedež gigant Philips, ki tujim partnerjem ponuja sodelovanje na področju raziskav in razvoja. Nizozemska je zanimiva tudi za podjetja s področje farmacije in medicinsko tehničnega sektorja, strojništva, kot tudi s področja obnovljivih virov energije. Omenjene države ponujajo torej mnogo več, kot le ogled kitov na Norveškem, danskih gradov, Aurore Borealis ali Božičkove dežele!

Kontakt:

mag. Maša Repež T: 01/5898 113 E-pošta: masa.repez@gzs.si

v središču

ZAHODNA AFRIKA

Evropejci imajo uro, mi čas Zahodna Afrika in njena kultura slovi po vsem svetu, še posebej pa v Južni in Severni Ameriki. Regija je že stoletja tesno povezana z zahodno kulturo, kar se med drugim odraža tudi v jezikovni raznolikosti. V teh državah se lahko namreč brez težav sporazumevate tudi v angleščini, francoščini, portugalščini in španščini. Večina držav se nahaja ob Gvinejskem zalivu, kjer je veliko naravnih rudnin in naftnih nahajališč. Iz Zahodne Afrike je precej enostaven dostop tudi v druge dele sveta, kot sta Evropa in Amerika.

Zahodnoafriške države so članice gospodarskih združenj ECOWAS (angl. Economic Community of West African States) oziroma UMEOA (fr. Union Economique et Monétaire Ouest Africaine). V okviru teh skupnosti lahko države svobodno, brez večjih omejitev trgujejo med sabo. Velika večina zahodnoafriških držav uporablja enako denarno enoto, ki je zelo stabilna. Trenutno so v ospredju predvsem infrastrukturni projekti, katerih namen je povezati omenjene države med sabo. O tem delu Afrike, njenem gospodarstvu in poslovnih priložnostih smo povprašali afriškega poslovneža Inacia Bintchendea, mnogim bolj znanega kot Janez Belina iz oddaje TV Poper. Bintchende, ki sicer prihaja iz Gvineje Bissau, je

leta 1986, v času nekdanje skupne države Jugoslavije prišel kot državni štipendist na visokošolsko izobraževanje v Slovenijo. Kot pravi, ni imel z vključevanjem v družbo nobenih težav. V času njegovega študija je bilo na ljubljanski in mariborski univerzi kar nekaj študentov iz njegove domovine, sčasoma pa so postajali vse redkejši. To naj bi bila po njegovem mnenju velika škoda za slovensko univerzo, saj se lahko Jugoslavija oziroma Slovenija namreč pohvalita, da sta pomagali ustvariti strokovnjake, voditelje v mnogih afriških državah. Slovenija, kot še dodaja, žal ni znala izkoristiti vseh teh priložnosti. Dvajset let je na Afriko gledala kot na celino, kamor se ne izplača vlagati truda in časa, in tako je, pravi Bintchende, popolnoma pozabila nanjo.

12 Seku Mladi Conde, Ignacio Bintchende in Mihael Kačič (z leve) na oktobrskem Poslovnem zajtrku GZS o Zahodni Afriki.

v središču

Po njegovem mnenju naj bi bila ta omejenost, ki naj bi izvirala iz zunanje politike naše države, na splošno tudi kriva za trenutno stanje slovenskega gospodarstva. Prepričan je, da določena slovenska podjetja ne bodo nikoli konkurenčna italijanskim oziroma francoskim podjetjem, če bodo še naprej surovine kupovala pri posrednikih. Surovine so namreč neposredno dosegljive tudi slovenskim podjetjem, samo uporabiti bi bilo potrebno vezi, ki jih je Slovenija v okviru Jugoslavije vzpostavila po svetu. Smiselno bi bilo tudi izkoristiti nekdanje študente in diplomate, torej tradicionalne vezi, ki je Slovenija imela z Afriko, še dodaja Bintchende.

Bi lahko potegnili kakšne vzporednice med Gvinejo Bissau in Slovenijo? Slovenija je po površini in številu prebivalstva precej podobna Gvineji Bissau. Slednja se nahaja na strateški točki v Zahodni Afriki, ima dobro obalno lego in dober dostop do drugih večjih držav. V Gvineji Bissau se bo gradilo najgloblje pristanišče, ki bo državi in njenim sosedam brez dostopa do morja, denimo Maliju in Burkini Faso, omogočalo boljšo dosegljivost blaga in boljšo izvozno logistiko. Podobno vlogo igra Slovenija s pristaniščem v Kopru v srednjeevropskem prostoru. Sicer pa bi lahko Gvinejo Bissau opisali tudi kot odskočno desko za vzpostavitev poslovanja v zahodnem delu Afrike. Je majhna in obvladljiva, tveganja za »začetnike« pa so precej manjša. V Gvineji Bissau je lahko center za distribucijo v druge zahodnoafriške države, kot recimo Senegal, Gvinejo, Mali in Burkino Faso. Kulturno je zelo pestra, saj v njej živi ogromno etičnih skupin iz drugih afriških držav.

Kako je z razvitostjo zahodnoafriškega gospodarstva? Kateri sektorji so v največjem razcvetu? Velika večina držav je v dinamični začetni fazi zagona gospodarstva. Novo generacijo voditeljev sestavljajo izobraženci, ki so študirali po svetu, zlasti v Evropi in Ameriki. Kar zadeva razvitost gospodarstev v tem delu Afrike, med državami ni večjih razlik. Infrastruktura je slaba, kar velja tako za ceste kot energetiko, gradbeništvo in druge storitve, povezane z

infrastrukturnimi projekti. Najhitreje se razvijata področji telekomunikacij in izkoriščanja rudnin. Od nekdaj so bile zanimive klasične trgovinske dejavnosti, kot je na primer trgovanje s prehrambenimi izdelki in z gospodinjsko opremo, pa seveda transport kot posledica vse bolj aktivne blagovne menjave. Turizem je eden od večjih potencialov Zahodne Afrike, še posebej pa to velja za poslovni turizem. Vzporedno z omenjenimi gospodarskimi dejavnostmi se razvijajo tudi finančne storitve. Obstajajo mnoga zanimiva področja za naložbe, kot sta denimo predelovalna industrija ali proizvodnja polizdelkov za druge trge.

Kakšna je poslovna kultura? V kakšnem jeziku se lahko poslovneži iz tujine najbolj sporazumevajo? Afričani imajo zaradi svoje zgodovine nekaj predsednikov do zahodnega sveta, posebej občutljivi so na paternalizem. Občutek enakopravnosti zato vsekakor odpira vrata za poslovne pogovore. Slednji se običajno začnejo z družabnimi vsebinami in se nato postopno preidejo v poslovne tematike. Evropejec bo začuden, ko ga bo zahodnoafriški poslovnež začel po dolgem in počez spraševati o njegovi družini, otrocih, ženi, sorodnikih itd. Če se sogovornika na tem področju ujemata, lahko poslovni odnos kmalu preide tudi v povsem prijateljskega. Evropejci imajo mnogokrat občutek, da izgubljajo čas, ker želijo hitro preiti k zadevi, a poslovanje v Zahodni Afriki zahteva veliko potrpežljivosti. Afričani radi rečejo, da imajo Evropejci uro, mi pa imamo čas. A ko zadeva steče, znajo biti zelo prilagodljivi, in to v vseh pogledih. Poslovni jezik se razlikuje od države do države. V Zahodni Afriki prevladujejo francoščina, angleščina in portugalščina. V portugalsko govorečih državah se je obenem skorajda povsod mogoče sporazumevati s francoščino, kajti večina poslovnežev govori francoski jezik, v zadnjem času pa precej napredujejo tudi v angleščini. V francoskih govorečih državah večina podjetnikov govori angleščino. V angleških govorečih državah pa je tendenca, da podjetniki govorijo samo angleščino.

v središču

Kje je največ priložnosti za slovenska podjetja? Slovenska podjetja imajo največ priložnosti v infrastrukturnih projektih, v prodaji oprem za infrastrukturne projekte, za gradbeništvo, za vodno kanalizacijo, pa v projektih, povezanih s komunalo in z odpadnimi vodami, veliko je priložnosti na področju prehrambene industrije, ekologije (reciklaže), storitev, povezanih s telekomunikacijami in z informacijsko tehnologijo, farmacevtske industrije, prilagojene gospodinjske opreme oziroma aparatov za področja, kjer primanjkuje elektrike, in turizem. Največ priložnosti ponuja energetika, sploh obnovljivi viri energije, za tuja podjetja pa je ogromno možnosti tudi na področju kmetijstva in gozdarstva, proizvodnje zdrave hrane, predelave rib in turizma. Prenos znanja je eden od najbolj zanimivih področij z največjim potencialom.

Kaj bi slovenskim podjetjem priporočili ob vstopanju na zahodnoafriške trge? Na kaj morajo posebej paziti? Za konkreten vstop na ta trg niso dovolj le prodajni katalogi. Tamkajšnji poslovneži morajo

videti, se dotakniti in poskusiti izdelek, ki ga ponujamo. Pomembno je, da imamo na začetku, ko izdelek uvajamo na ta trg, popoln nadzor. Rok plačila je Zahodnoafričanom neznanka – tisti, ki bo kupil izdelek, ga bo tudi takoj plačal. V nasprotnem primeru je izterjava zelo težavna. V Zahodni Afriki je veliko podjetnikov, ki nimajo šol, nekateri celo ne znajo brati, a so dobri poslovneži. Gotovinski način poslovanja, ki ga tudi sam priporočam, je primeren zlasti za tista tuja podjetja, ki imajo sedež v eni od zahodnoafriških držav. Obstajajo tudi mladi podjetniki, ki poznajo vse načine poslovanja, od odprtja bančnih akreditivov do drugih oblik plačevanja.

Kje vidite Zahodno Afriko in Afriko v celoti v naslednjem desetletju? Afriko oziroma Zahodno Afriko bo v naslednjih desetih letih zaznamovala velika gospodarska dinamika. Ta del sveta ima ogromne zaloge naravnih virov in mlado populacijo, ki si aktivno prizadeva za gospodarski razvoj svojih držav.

Bojana Jančič

ob koncu leta

Vabilo podjetjem

Skupaj z Avstrijci na trge JV Evrope Malim in srednje velikim slovenskim podjetjem, ki se ozirajo po trgih Jugovzhodne Evrope, se v okviru mednarodnega projekta SI-K Exportcoop SEE ponuja priložnost za uspešen nastop na teh trgih v sodelovanju s podjetji iz avstrijskega Koroškega. Projekt, ki je del Operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007 – 2013, sofinancirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Avstrijsko koroški sklad za spodbujanje gospodarstva. Projekt, ki je zaživel v oktobru 2011 in se bo zaključil konec septembra 2014, smo razdelili v tri faze: 1. priprava na povezovanje podjetij, 2. priprava za skupen vstop na ciljni trg in 3. strokovna pomoč pri vstopanju na trg. Projektni partnerji – Gospodarska zbornica Slovenije kot vodilni partner, svetovalno podjetje iz Celovca Enterprise Support Breznik Hingerl Stückler OG in Visoka strokovna šola iz Beljaka – bomo tako v okviru prve faze projekta v začetku leta 2013 v sodelovanju z nekaterimi območnimi in samostojnimi regionalnimi zbornicami pripravili informacijske dneve za ciljna podjetja. Gre za podjetja na območju Gorenjske, osrednje Slovenije, Savinjske, Koroške, Podravja in Pomurja, ki po svojih dejavnostih sodijo v enega od naslednjih sektorjev: - kovinsko predelovalna industrija, - elektro in elektronska industrija, - lesna industrija, - okolje in obnovljivi viri, - turizem ter - informacijsko komunikacijske tehnologije in - promet oziroma logistika. Povezovanje podjetij, ki lahko vključuje izmenjavo informacij oziroma znanja, izkušenj, kadrov, finančnih virov ali morda celo skupen razvoj novih produktov oziroma storitev, bi letem prineslo številne koristi:

- več prometa na račun novih trgov / strank / prodajnih partnerjev, - skupno delitev stroškov, - zmanjšanje tveganj, - olajšanje vstopa na trg, - mednarodne finančne spodbude. Po informativnih dneh bomo v okviru projekta oblikovali sodelujoče skupine podjetij in zanje pripravili (predvidoma v aprilu 2013) panožne delavnice. V okviru teh delavnic bomo za podjetja izdelali tudi skupne strategije vstopa na ciljni trg. Zadnja faza projekta, ki naj bi se predvidoma začela jeseni 2013, bo iskanje konkretnih poslovnih kontaktov oziroma partnerjev v Jugovzhodni Evropi na mestu samem ter pridobivanje strank (organizacija pogovorov ter spremljanje podjetij pri pogovorih). Za ta del aktivnosti bodo morala podjetja del stroškov pokriti sama. Vsekakor pa bomo glavnino »domačih nalog« podjetij, kot pravimo, naredili skupaj ob strokovnem vodenju projektnih partnerjev oziroma zunanjih strokovnjakov ter ob pomoči evropskih in nacionalnih finančnih spodbud.

Kontakt: Bojana Jančič

T: 01/5898 473 E-pošta: bojana.jancic@gzs.si Matej Rogelj T: 01/5898 159 E-pošta: matej.rogelj@gzs.si

ob koncu leta

POSLOVNI OBIČAJI

Malo drugače JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA

KOLUMBIJA

Kosilo na domu belopoltega južnoafriškega poslovnega partnerja bo vključevalo meso z žara »braaivleis« ob bazenu.

Bikoborba je zelo popularna, zato ne dajajte negativnih komentarjev glede te tematike.

ARGENTINA Zamah z roko, ki se začne pod brado in se nadaljuje čez vrh glave, pomeni »ne vem« ali »vseeno mi je«. Delovni dan argentinskih poslovnežev pogosto traja do 22. ure, zato sestanki ob 20. uri niso nič nenavadnega. Večino Argentincev ima dva priimka: enega po očetu, ta je navedno prvi, in drugega po mami. Pri nagovarjanju posameznika se uporablja le prvi, torej očetov priimek. Dobre teme za pogovor so: nogomet, zgodovina, kultura, dom in otroci, potrebno pa se je izogibati pogovorom o Peronovi vladavini, religiji ter konfliktu glede Falklandskega otočja.

AVSTRALIJA Moški potnik, ki se sam pelje s taksijem, naj bi sedel spredaj poleg voznika.

KANADA Moški počaka, da ženska iztegne roko za rokovanje. Ne jejte med hojo v javnosti.

ČILE Čilenci se pogovarjajo tako, da stojijo zelo blizu drug drugemu. Med obrokom imejte roke ves čas nad mizo in ne pod mizo. Držanje palca navzgor, ki mu sledi razprostrtje vseh prstov, pomeni, da je nekaj neumno.

KITAJSKA

Ne uporabljajte velikih gest z rokami. Kitajci ne govorijo z rokami, zato so vaši gibi lahko moteči za gostitelja. Med govorjenjem ne kažite s prstom. Če želite nekaj pokazati, ne uporabljajte kazalca, temveč odprto dlan. Poizkusiti morate vse jedi, ki vam jih ponudijo. Ne pojejte celega obroka. V kolikor pojeste cel obrok, bodo Kitajci mislili, da niste dobili dovolj hrane in da ste še vedno lačni.

EGIPT Prostor med sogovorniki moškega spola je precej bližji, kot je to navada v zahodnem svetu, zato so pogovori za Severnoameričane in Evropejce večkrat neprijetni. Egipčani so nagnjeni k temu, da se postavijo zelo blizu k govorcu, in odmik sogovornika vidijo kot vzvišenost. Po drugi strani pa moški in ženske stojijo precej bolj narazen kot v Severni Ameriki ali Evropi. V Egiptu ni nenavadno, da sestanke zmotijo telefonski klici in / ali obiskovalci.

FRANCIJA Če ne govorite francosko, je zelo pomembno, da se opravičite za slabše znanja francoskega jezika. Francozi med pogovorom pogosto prekinjajo drug drugega in si skačejo v besedo, saj argumentiranje razumejo kot obliko zabave.

NEMČIJA Naj vas ne preseneti, če boste občasno videli izstopajočo modno »odločitev«, in sicer bele nogavice ter temno obleko. Nemci ne potrebujejo in ne pričakujejo pohval. Za Nemce je vse zadovoljivo, razen,če nekdo izrazi nezadovoljstvo. Nemci zelo radi govorijo po telefonu. Medtem, ko pomembnih poslovnih odločitev ne sprejemajo preko telefona, pa lahko pričakujete veliko povratnih telefonskih klicev ali faksov.

VELIKA BRITANIJA Moške srajce v Veliki Britaniji naj ne bi imele žepov, v kolikor pa jih imajo, naj bodo le-ti vedno prazni. Moški naj nosijo enobarvne ali vzorčaste kravate, črtastim kravatam pa se je potrebno izogniti. Če hočete signalizirati, da je nekaj potrebno ohraniti zaupno, se potrepljajte po nosu.

ob koncu leta

HONG KONG

RUSIJA

Ne brišite si nosu v javnosti ali za mizo. Obiskovanje barov in karaoke sta standardni obliki zabave, zato bodite pripravljeni, da vas bodo partnerji vsak večer povabili ven. Med vašim obiskom vas lahko pozdravijo z aplavzom. Pričakuje se, da boste aplavz vrnili in tako izkazali svoje spoštovanje.

Od tujca se pričakuje, da bo točno prišel na vse sestanke. Po drugi strani pa ni nenavadno, če bo vaš ruski sogovornik pozen in se vam za to ne bo opravičil. Lahko gre za preizkus vaše potrpežljivosti. Ko se z nekom rokujete, poskrbite, da boste odstranili rokavice, ker rokovanje z rokavicami v Rusiji zelo nevljudno.

INDIJA Izogibajte se uporabi usnjenih izdelkov, vključno s pasovi in torbami, saj je lahko to za vašega hindujskega partnerja žaljivo. Krave so svete živali. Ker je glava zanje sedež duše, se nikoli ne dotikajte tujih glav, niti v primeru, ko bi želeli le pobožati otroka. Na koncu obroka se ne zahvaljujte gostitelju. »Hvala« zanje pomeni eno izmed oblik plačila in je zato v tem primeru lahko žaljivo.

ITALIJA Izogibajte se podarjanju stvari v številu 17, saj je za Italijane le-to nesrečno število. Na družabnih srečanjih je žaljivo, če sogovornike sprašujete o njihovi izobrazbi.

JAPONSKA Izogibajte se znaku "OK". Na Japonskem ta znak pomeni denar. Nasmeh ima lahko dvojni pomen. Lahko izraža veselje ali nezadovoljstvo. Popolnoma sprejemljivo je, da srkate rezance. V kolikor boste to počeli, boste izražali svoje zadovoljstvo s hrano. V kolikor tega ne boste počeli, bodo gostitelji menili, da niste bili zadovoljni z jedjo.

SAVDSKA ARABIJA Povsem običajno je, da se sezujete, preden vstopite v stavbo. Posnemajte svojega gostitelja. Če se dva moška sprehajata z roko v roki, je to znak prijateljstva. Znak z iztegnjenim palcem navzgor je žaljiv. Ne pogovarjajte se o ženskah, niti v primeru, ko se želite pozanimati o zdravju žene ali hčerke vašega sogovornika. Izogibajte se tudi pogovoru o Izraelu in se raje držite športa. Lahko se zgodi, da bo vaš gostitelj zapustil sestanke ali pogovor za 15 do 20 minut, ker se bo posvetil dnevnim molitvam.

ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI Izogibajte se prevelikemu občudovanju določenega predmeta, ker se bo vaš gostitelj čutil dolžnega, da vam predmet podari. Ko vam je darilo ponujeno, je nevljudno, če ga zavrnete. Komunikacija je zelo počasna. Ne imejte občutka, da je med daljšimi premori v pogovorih potrebno kaj povedati ali dodati. »Da« zelo pogosto pomeni »verjetno«.

MEHIKA Stanje z rokami na bokih izraža vašo agresivnost, držanje rok v žepih pa nevljudnost. Moški v Mehiki so topli in prijazni in uporabljajo veliko fizičnih kontaktov, kot je dotik rame ali držanje roke drugega moškega. Če se tem dotikom želite izogniti, je to zanje izraz nevljudnosti. Mehičani uporabljajo "psst-psst" zvok, da pritegnejo pozornost drugega v javnosti. To zanje ni nevljudno.

Zbrala mag. Maša Repež

ob koncu leta

VPRAŠALNIK

Kaj dejansko želijo in potrebujejo podjetja? Tako smo se vprašali v Centru za mednarodno poslovanje (CEMP), ki pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije aktivno deluje na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Tako smo v prvi polovici oktobra 2012 pripravili vprašalnik, katerega namen je bil predvsem ugotoviti, kakšne so potrebe slovenskih podjetij pri internacionalizaciji, kako so podjetja zadovoljna storitvami Centra za mednarodno poslovanje in kako lahko v prihodnje prilagodimo svoje dejavnosti tako, da bodo imela podjetja od tega največjo korist pri vstopanju na tuje trge.

1. Tuji trgi

Velika Britanija in Rusija (10 %).

Raziskava je bila izvedena med nekaj več kot 100 podjetji. V največji meri so to podjetja, ki izvažajo na tuje trge (skoraj 85 %). Polovica podjetij obenem uvaža storitve ali izdelke, četrtina pa jih ima predstavništvo v tujini. Med anketiranimi podjetji so bila tudi taka, ki so v tujem (so)lastništvu (11 %), ki imajo investicije v tujini (8 %), so s tujim podjetjem v skupnem projektu (5 %) ipd. Nekaj pa je bilo takih, ki na tujih trgih še niso aktivna. Med glavnimi tujimi trgi, kjer poslujejo slovenska podjetja, so še vedno najmočnejši bližnji trgi, kot so Nemčija (39 %), Avstrija (36 %), Hrvaška (32 %) in Italija (29 %). Sledijo tudi ostali trgi nekdanje Jugoslavije, kot sta Srbija (20 %) in Bosna in Hercegovina (19 %) ter bolj oddaljeni trgi – ZDA in Francija (11 %), Švica,

Podjetja smo vprašali o tem, katere skupine trgov so za njih najbolj zanimive v prihodnosti. Izkazalo se je, da je za veliko večino slovenskih podjetij, ki so odgovarjala na vprašanja, najbolj zanimiva Evropska unija. Poslovanje na teh trgih namreč zanima kar 70 odstotkov anketiranih podjetij. Zelo zanimivi so še vedno trgi vzhodne Evrope (nekdanja Jugoslavija in okoliške države), kjer želi v prihodnje poslovati 53 odstotkov anketiranih podjetij. Sledijo trgi nekdanje Sovjetske zveze (27 %), Oddaljeni razviti trgi (Severna in Južna Amerika, Japonska in Koreja – 25 %), Bližnji vzhod in ostali arabski trgi (19 %), trgi BRICS (9 %), oddaljeni trgi v razvoju (npr. Vietnam, Kambodža, Indonezija, Afrika, Pakistan – 8 %) in Afrika (3 %). Med posameznimi državami najbolj izstopajo Nemčija, Avstrija in Rusija.

Ali vam je pri vašem poslovanju s tujimi trgi pomagala katera od aktivnosti, ki jih izvaja GZS? 50% 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0%

Bližnji vzhod in ostali arabski trgi 10%

46% 36% 33%

32%

Ciljni trgi v prihodnosti

29%

27% 22%

22% 16%

Oddaljeni razviti trgi 13%

Trgi nekdanje Sovjetske zveze 14%

Evropska unija 36%

Vzhodna Evropa 27%

ob koncu leta

2. Poslovne aktivnosti GZS Anketirana podjetja smo vprašali, katere izmed dejavnosti, ki jih izvaja GZS, so pripomogle k njihovem uspešnejšem poslovanju v tujini. V največji meri so jim pomagali izobraževalno informativni posveti in delavnice (46 %). Na drugem mestu so obveščanje o poslovnih priložnostih, mednarodnih razpisih in javnih naročilih (36 %), izhodne delegacije (33 %) ter pridobivanje individualnih informacij in nasvetov preko neposrednih stikov s svetovalci (32 %). Sledijo poslovna mreženja (29 %) in vhodne delegacije (27 %), podjetjem pa je pomagalo tudi pridobivanje individualnih informacij iz publikacij in drugih gradiv (22 %), pomoč pri iskanju potencialnih tujih partnerjev v tujini (22 %) ter informacije in analize tujih trgov (16 %). Podjetja smo prosili, da te dejavnosti tudi ocenijo z ocenami od 1 do 5 (1 - nezadostno, 5 odlično). Najbolje ocenjeni so bili izobraževalno

- informativni posveti in delavnice (s povprečno oceno 3,9), za katere so podjetja trdila, da tudi najbolj pripomorejo k njihovem poslovanju v tujini. Vse ostale dejavnosti so dobile povprečno oceno med 3,4 in 3,6, z izjemo dejavnosti iskanja potencialnih poslovnih partnerjev v tujini, ki je dobilo povprečno oceno 3,2. Ko smo podjetja vprašali, katere dejavnosti ocenjujejo kot najpomembnejše za pomoč pri poslovanju s tujimi trgi, so se na samem vrhu lestvice znašla poslovna mreženja s trgovinskimi posredniki in z agenti, pa tudi mreženja med podjetji samimi. Kot zelo pomembno se je izkazalo tudi individualno svetovanje ter neposredno iskanje in posredovanje potencialnih poslovnih kontaktov v tujini. Iz spodnje tabele, kjer so dejavnosti razporejene po pomembnosti, je razvidno, da podjetja želijo predvsem dejavnosti, kjer se lahko neposredno pogovarjajo z drugimi podjetji ali s posredniki, ter dejavnosti, ki so individualizirane in prilagojene posameznemu podjetju.

Kako ocenjujete pomembnost posameznih storitev, ki so vam v pomoč pri vašem bodočem poslovanju s tujimi trgi nudi GZS? Poslovna mreženja – srečanja podjetij s trgovinskimi posredniki in z agenti

4,2

Individualno svetovanje in pomoč podjetju

4,1

Poslovna mreženja med podjetji

4,1

Direktno iskanje in posredovanje potencialnih poslovnih kontaktov v tujini

4,1

Posredovanje in izmenjava dobrih poslovnih praks in izkušenj

4,0

Obveščanje o poslovnih priložnostih, mednarodnih razpisih in javnih naročilih

3,9

Organizacija obiskov tujih gospodarstvenikov v Sloveniji

3,9

Informacije in analize tujih trgov

3,8

Organizacija obiskov slovenskih gospodarstvenikov v tujini

3,8

Sodelovanje v okviru mešanih poslovnih svetov (združenja, zbornice ...)

3,6

Organizacija seminarjev »Kako poslovati z …«

3,6

Oblikovanje konzorcijev za skupni vstop na tuje trge

3,6

Skupinske udeležbe na tujih specializiranih sejmih

3,6

Organizacija okroglih miz in specializiranih seminarjev (zakonodaja, finančni viri, javna naročila …)

3,5

Posredovanje informacij o tujem poslovnem okolju v obliki pisnih gradiv (brošure, članki, CD-ji …)

3,5

ob koncu leta

3. Vzpostavljanje poslovnih stikov

zastopali predstavniki GZS. Kar 64 odstotkov anketiranih podjetij je odgovorilo, da bi jih to zanimalo.

Da bi preverili, kakšen je dejanski učinek naših dejavnosti, smo podjetja vprašali po številu poslovnih stikov in konkretnem poslovnem sodelovanju, ki so se zgodila v okviru poslovnih storitev GZS. Pomoč GZS pri vzpostavljanju poslovnih stikov se je po odgovorih sodeč izkazala za uspešno, saj je poslovne stike vzpostavilo več kot 60 odstotkov vprašanih podjetij. Tudi pri vzpostavljanju konkretnega poslovnega sodelovanja je delež teh podjetij velik – več kot tretjina podjetij je namreč uspela vzpostaviti konkretno sodelovanje.

4. Notranje in zunanje ovire pri poslovanju s tujimi trgi Da bi na GZS bolje razumeli, kaj podjetja potrebujejo in kje vidijo svoje šibke točke pri poslovanju s tujimi trgi, smo jih prosili, da ocenijo (z ocenami od 1 do 5, pri čemer 5 predstavlja največjo pomembnost), katere so tiste zunanje in notranje ovire, ki v največji meri preprečujejo njihovo uspešno nastopanje na tujih trgih. Med notranjimi ovirami za uspešen nastop na tujih trgih so podjetja na najvišje mesto uvrstila pomanjkanje lastnih sredstev. Zelo pomembna se jim zdi tudi specifičnost izdelka ali storitve, saj niso vsi izdelki primerni za vse trge. Jezikovno-kulturne ovire znotraj podjetja anketirancem predstavljajo najmanjši izziv pri poslovanju s tujimi trgi.

Ker se nekatera podjetja ne morejo udeležiti vseh dogodkov, ki jih organizira GZS, smo jih povprašali tudi, ali bi bili zainteresirani, da bi njihove poslovne interese na nekaterih B2B poslovnih dogodkih (doma ali v tujini) v neposrednih kontaktih s potencialnimi tujimi partnerji

Notranje ovire 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0

3,4

3,3

3,1 3

2,9

2,9 2,5

Med zunanjimi ovirami največjo vlogo igra pomanjkanje podpore države. Pomanjkanje podpore ostalih javnih institucij, med katerimi je tudi GZS, je šele na sedmem mestu. Med pomembnimi zunanjimi ovirami so tudi pridobivanje finančnih sredstev, administrativne ter zakonodajne ovire na tujih trgih ter pomanjkanje informacij o možnostih poslovanja s tujimi trgi.

Podjetja ob tej priložnosti ponovno vabimo k izpolnitvi vprašalnika. Odgovore bomo zbirali le še do 31. januarja 2013. Katja Sever

osrednji intervju

Gregor Benčina

Skupina Jelovica Jelovica, ki je bila sicer že od nekdaj sinonim za tradicijo in kakovost, danes predstavlja enega pomembnejših igralcev v evropskem merilu na področju gradnje energetsko varčnih lesenih izdelkov – objektov, oken in vrat. Kljub neugodnim razmeram na trgu v zadnjih letih se je iz tradicionalne, proizvodno usmerjene družbe pod vodstvom Gregorja Benčine, večinskega lastnika in predsednika upravnega odbora Skupine Jelovica, slednja uspela preleviti v sodobno, dinamično in zeleno družbo z novimi izdelki in trgi, inovativnimi načini poslovanja in vizijo za prihodnost.

Z Jelovico ste tesneje povezani od leta 2007, ko ste prevzeli podjetje. Kako bi strnjeno povzeli dogajanje oziroma razvoj podjetja v tem času? »Popolna preobrazba« je izraz, ki bi najbolje opisal petletno obdobje od mojega vstopa v družbo Jelovica. V petih letih smo na vseh ključnih področjih izvedli številne spremembe in iz tradicionalnega in okorelega proizvodnega lesnopredelovalnega podjetja uspeli ustvariti moderno dinamično družbo, ki sledi najnovejšim svetovnim trendom, ob tem pa razvija tehnološko dovršene rešitve. Temeljne usmeritve v energetsko varčno gradnjo iz okolju prijaznih materialov, s katerimi zagotavljamo visoko kakovost bivanja, kot tudi gradnja lastne maloprodajne mreže ter izvozna usmeritev na najzahtevnejša svetovna tržišča so se izkazale kot pravilne. Naši viziji je na temelju usmeritvenih kriterijev sledil izbor aktualnih programov ter vlaganje v razvoj, inovativnost in spremembe tržnega fokusa iz jugovzhodno evropskih trgov na zahodna tržišča. Posodobitev tehnologije, uvedba novih informacijskih sistemov, popolnoma prenovljen pristop k trženju, novi produkti, storitve in celovite rešitve so le del celovite spremembe, katere najpomembnejši del je popolna kadrovska prenova podjetja. V petih letih smo tako v Jelovici zaposlili številne nove ljudi z različnimi znanji in drugačno, razvojno usmerjeno kulturo.

Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Skupine Jelovica

osrednji intervju

Zakaj naša država ne zna ali pa noče prepoznati potenciala lesne industrije? Smo na tem področju res toliko v zaostanku, kar zadeva znanje, inovativnost, konkurenčnost …? Danes ni več problem v tem, da država in tudi vsi ostali v panogi ne bi prepoznali velikih potencialov, ki nam jih kot dolgoročne konkurenčne prednostni omogoča slovenski gozd oziroma les, kot surovina. V zadnjih treh letih smo namreč v panogi uspeli prepričati odgovorne in tudi pokazati, da so tem področju za nacionalno gospodarstvo izjemne rezerve. V tej smeri so bili v zadnjem letu sprejeti tudi številni ukrepi: od uvrstitve lesne panoge med najbolj strateške razvojne panoge naše države, sprejetja panožne strategije in akcijskega načrta kot tudi številnih drugih deklarativnih ukrepov. In tako se danes nahajamo pred tem, da je potrebna realizacija vsega sprejetega. Prav v tem koraku, ko bo torej od besed potrebno preiti k dejanjem, se bo izkazalo, kaj resnično zmoremo in kakšnega gospodarstva si želimo. Panoga, ki temelji na domači surovini, je pretežno izvozno usmerjena in bi lahko ob ustreznih vzpodbudah generirala več tisoč delovnih mest, se danes žal še vedno ubada z osnovnimi problemi, med katere sodi nekonkurenčno poslovno okolje, pomanjkanje sredstev in zmanjševanje števila delovnih mest. Potencial obstaja, vprašanje pa je, kako ga bomo kot slovensko gospodarstvo uspeli izkoristiti.

Praktično vsako uspešno izvozno naravnano slovensko podjetje poudarja pomen in nujnost združevanja oziroma povezovanja, a je v praksi takšnih povezav bore malo. Kako bi lahko to omejenost oziroma odpor podjetij presegli?

Slovenija je majhna država in globalno gledano so takšna tudi naša podjetja, zato je za uspešen nastop na velikih izvoznih trgih možno uspeti šele s sposobnostjo presežka kritične mase oziroma z zelo ozko specializacijo. V sled temu bodo za zagotavljanje kritične mase ter optimizacije na osnovi ekonomije obsega potrebna tako vertikalna, kot horizontalna

povezovanja, kar bo pomembno tudi z vidika pretoka in prenosa znanja med različnimi področji. Takšna povezovanja v Sloveniji ne bodo nič posebno novega, saj smo v preteklosti že imeli podobne oblike skupnega delovanja, ki je zagotavljalo uspešnost naših družb doma in v tujini. Povezovanja bomo težko dosegli z administrativnimi ukrepi, zato bodo potrebna spoznanja lastnikov, ki bodo v teh procesih morali odigrati ključno vlogo, vse v smeri zmanjšanja poslovnih tveganj, izkoriščanja skupnih potencialov in posledično boljših prihodnjih rezultatov.

Odkod ideja za Center energetskih rešitev in kako deluje? Ideja za postavitev centra energetskih rešitev je zrasla iz smernic v tujini, kjer energijski učinkovitosti stavb že posvečajo izjemno pozornost. Tudi v naši družbi smo zaznali vse večjo potrebo individualnih strank, ki so se soočale s parcialnimi ponudbami za povečanje energetske varčnosti stavb posameznih ponudnikov, ob tem pa izgubljale čas in denar z iskanjem optimalne rešitve za njihov problem. Za nas je bila nekako logična posledica, da se stranki približamo tudi v tem segmentu. Center energetskih rešitev je platforma partnerjev, ki hitro in usklajeno ponudijo strokovno svetovanje pri odpravljanju energijske neučinkovitosti. Obiskovalci lahko v novem centru na več kot je 1.200 m2 najdejo strokovne nasvete za optimalno izbiro energentov, ogrevalnih in hladilnih sistemov, energijsko varčnih oken in vhodnih vrat, lesenih energijsko varčnih hiš, izolacijskih fasad itd.

Hiša Jelovica v Italiji

osrednji intervju

Hiša Jelovica pri Novem mestu

Skratka, na enem mestu so na voljo inovativne rešitev za odpravljanje energijske neučinkovitosti hiše, stanovanja, javne zgradbe ali poslovnega objekta. Gre za prvi tak center pri nas in tudi v tujini, zato smo že dobili konkretne pobude, da bi poslovni model razširili še izven Ljubljane ali naših meja.

V nekem intervjuju ste dejali, da bi lahko Slovenija svojo prepoznavnost gradila na »zelenosti«, torej v usmeritvi vseh segmentov družbe v okolju prijazno, razvojno naravnano industrijo. Svet in njegov razvoj je s pomočjo tehnoloških dosežkov enostavno postal prehiter. Tako človek ni bil več v stanju obvladovati vseh sprememb, kar nas je pripeljalo v krizo, ki bo dodobra spremenila našo prihodnost. Poglejte samo primer avtomobilske industrije, ki v zadnjih letih ob gospodarsko energijski in okoljski krizi postaja vse bolj ekološko usmerjena. Samo vprašanje časa je še, kdaj bo prišlo do dokončne prevlade električnih avtomobilov. Posledice gospodarske krize in klimatskih sprememb bodo

na vseh področjih zelo spremenile način življenja, do veljave pa bodo ponovno prišle tudi nekatere pozabljene vrednote. Ob vseh naštetih spremembah ima Slovenija s svojo lego in naravnimi bogastvi možnost, da s pomočjo znanja in sodobnih inovativnih rešitev začne graditi povsem novo razvojno zgodbo. Osebno sem prepričan, da so panoge prihodnosti tiste, ki so okolju prijazne, energetsko varčne in zahtevajo veliko znanja. Med takšne panoge uvrščam vse vrste turizma, zdravstvo, farmacijo, prehransko industrijo, visoko tehnološko industrijo, pa tudi moderno gradnjo. Njihova skupna lastnost je, da ne povzročajo negativnih vplivov na okolje, da temeljijo na naravnih virih ter so človeku prijazne, zato sodijo v tako imenovano zeleno panogo, ker se med seboj odlično dopolnjujejo. Ker smo na začetku tega novega obdobja, vidim v tem izjemno razvojno možnost tudi za Slovenijo. Če bomo v »zeleni državi« uspeli prepoznati vizijo, potrebujemo nadalje celovito razvojno strategijo, in ob tem verjamem, da bi lahko Slovenija v naslednjih desetletjih postala model trajnostno usmerjene države, neke vrste

osrednji intervju

Gospodarska zbornica Slovenije je družbi Jelovica nedavno podelila pečat odličnosti poslovanja »Excellent SME«. Certifikat predstavlja priznanje za minulo delo in dodatno povečanje mednarodne konkurenčnosti zaradi potrditve zanesljivosti in stabilnosti poslovanja.

prototipna država ali če želite Silicijeva dolina svetovnega trajnostnega razvoja. Ni potrebe, da kopiramo tisto, kar so v svetu razvili včeraj. Danes imamo priložnost, da smo sami inovativni in originalni.

Čeprav je Jelovica v preteklosti predvsem izvažala na jugovzhodne trge, ste se v zadnjih letih ciljno usmerili na zahtevnejše zahodnoevropske in še nekatere druge trge. Zakaj? Izdelke Jelovice skozi več kot 100-letno zgodovino našega obstoja lahko dejansko najdemo na številnih tržiščih, od ZDA do Rusije, od Bližnjega vzhoda do daljne Japonske in seveda v državah Evrope. Ob koncu 90-ih let se je Jelovica pričela vse bolj zapirati in usmerjati na tržišča jugovzhodne Evrope oziroma na Balkan. Tako smo morali v zadnjih petih letih zaradi spremembe razvojnih usmeritev ter proizvodnje tehnološko zahtevnih energetsko varčnih hiš, oken in vrat veliko vložiti tudi v osvajanje najzahtevnejših zahodnoevropskih tržišč, ki predstavljajo glavne izvozne trge naših družb. Danes tako med naše glavne trge sodijo Švica, Nemčija, Italija, Avstrija in še nekatere druga razvita in za kvalitetne proizvode perspektivna tržišča.

Kako vstopate na tuje trge in kako se tem trgom prilagajate?

Jelovica je na letošnjem Okoljskem srečanju v Ljubljani prejela tudi nagrado za okolju prijazno podjetje. Družba je strokovno komisijo prepričala z občutnim zmanjšanjem izpustov ogljikovega dioksida, lesenimi montažnimi objekti, ki zagotavljajo energijsko varčnost ter samozadostnostjo njihove proizvodnje.

Vsak trg zahteva svoj način dela, a vseeno je vsem skupna zahteva po kakovostnih izdelkih, zanesljivosti in učinkovitosti naših storitev ter celovitih konstrukcijskih rešitvah, kjer odigramo odločilno vlogo. To spoznavajo tudi naši partnerji v tujini, s katerimi sodelujemo na različnih projektih individualnih hiš, večjih večstanovanjskih zgradb, nadgradenj, prenov ali večjih poslovnih kompleksov. Proces razvoja novih izdelkov se v Jelovici ne ustavi. Vedno iščemo novosti, nove tržne niše, kot tudi nove inovativne poslovne modele, pa naj si gre za samostojne nastope ali partnerske načine sodelovanja. Skupni imenovalec vseh naših aktivnosti je popolna ponudba – od svetovanja do postavitve oziroma ponudbe celovitih rešitev, ki zagotavljajo enostavnost nakupa in čim manj skrbi za končnega uporabnika.

osrednji intervju

Jelovica je danes izključno usmerjena v gradnjo energetsko varčnih hiš in izdelavo energetsko varčnih oken iz lesa in okolju prijaznih materialov. Glede na evropske direktive bi lahko z gotovostjo rekli, da so to pravi produkti v pravem času. Kaj pa je vaša konkurenčna prednost pred tekmeci in kje je konkurenca najmočnejša? Prednost Jelovice tako doma, kot na tujih tržiščih, je v znanju, izkušnjah, inovativnosti, stalnemu razvoju in nenehnih izboljšavah na vseh področjih. Danes sodimo v ozko skupino podjetij, ki je kjerkoli v evropskem prostoru izključno z lastnimi ekipami sposobna zasnovati in izdelati velik, energetsko varčen, večstanovanjski objekt, hotel ali vrtec. Močni smo pri nadgradnjah in prenovah zahtevnih objektov, saj večina konkurentov še ni razvila primerne rešitve. Tudi taki zahtevni projekti nam dajejo potrebne izkušnje in samozavest. Številna priznanja in certifikati so dokaz, da se razvijamo v pravi smeri in nenazadnje, pravilnost naših usmeritev potrjujemo tudi z rastjo obsega poslovanja in odličnimi referenčnimi projekti. Med slednjimi zagotovo velja omeniti nedavno zaključen energetsko pozitiven vrtec, ki s svojimi izjemnimi tehnološkimi rešitvami sodi v sam evropski vrh.

Od kod sami in vaš tim strokovnjakov črpate ideje? Ali obstaja univerzalni model, platforma, kako se lotiti sprememb, izboljšav, kako priti do novih, boljših rešitev? Razvoj in uvajanje sprememb je v Jelovici postalo vsakdanji način delovanja. Pri tem igra pomembno vlogo tudi sodelovanje z različnimi razvojnimi in znanstvenimi institucijami, med katere sodijo tako različne domače fakultete in raziskovalne organizacije, kot tudi nekatere tuje institucije. Seveda ideje črpamo tudi iz vsakodnevne poslovne prakse in povezovanja z različnimi strokovnjaki in iz želje po novem, za boljšo kakovost bivanja nas vseh in za naslednje generacije. A nismo usmerjeni samo na razvoj produktov. Ob našem delovanju seveda vlagamo tudi v razvoj naših zaposlenih, kot tudi v razvoj tehnologije. Tako smo pred kratkim zaključili posodobitev tovarne za proizvodnjo hiš, ki se lahko danes kot ena redkih v Evropi pohvali z energetsko samozadostnostjo, saj uspemo izključno iz obnovljivih virov torej vode, sonca in lesa proizvesti več električne in toplotne energije, kot jo tovarna za svoje delovanje potrebuje. Na vseh korakih torej sledimo naši viziji postati zelena, trajnostno usmerjena družba, tako z našimi izdelki, z našim načinom dela, kot tudi s pozitivnim odnosom med zaposlenimi. Bojana Jančič

25 Lesen pasiven vrtec v Preddvoru

novoletne želje

BIJOL

DUOL

Janez Bijol

Dušan Olaj

V naslednjem letu bi si želel:

Vsi gospodarstveniki smo s pogledom uprti v prihodnost, zato je razumljivo, da nas ob zavedanju trenutnega stanja spremlja tudi nekaj negotovosti. Iztekajoče se leto smo v našem podjetju oplemenitili s pravilnimi poslovnimi odločitvami. Tudi zato vam vsem v svojem imenu in imenu svojih sodelavcev želim vliti pogum za drznejše poteze. Samo s samozavestjo in z vero v lasten proizvod ali lastno storitev bo kriza, ki se mogoče vse prevečkrat poudarja in destimulira naše okolje, premagana.

1. da bi sindikalni voditelji končno dojeli, da je naše gospodarstvo (država) v krizi ter da bodo nujno morali tudi nekoliko popustiti pri svojih zahtevah; 2. da bi vlada sprejela ukrepe, ki bi dvignili gospodarsko rast, ne pa ukrepe, ki jo zavirajo. VARČUJEMO, ne TROŠIMO. Gospodarska rast je odvisna od potrošnje (ne samo domače; za velik dela realnega sektorja – izvoznikov je še pomembnejša tuja potrošnja); 3. da bi napovedani ukrepi doprinesli k stabilizaciji javnih financ! Sedaj še vse sloni na teoretičnih izračunih in predvidevanjih! Počakajmo, kakšne efekte bodo ukrepi ZARES prinesli in koliko obvodov in posebnosti se bo spet ustvarilo (v tej panogi smo po moje svetovni prvaki). Če ne bo resnega nadzora nad izvajanjem ukrepov, bo rezultat piškav! V letu 2013 bi rad nazdravil vsem, ki še verjamejo v naše gospodarstvo in so mu pripravljeni tudi pomagati.

HRG SLOVENIA Iztok Verdnik Naj bo leto, ki prihaja, polno zanimivih trenutkov, smelih odločitev. S pozitivno energijo premagajmo ovire in nesoglasja ter skupno pojdimo naprej k uresničevanju poslovnih in osebnih ciljev.

Želim vam obilo notranjega miru in moči za izzive ter ustvarjalne in zadovoljne trenutke v letu 2013. Bodite drzni.

EKONOMSKA FAKULTETA UL: Maja Makovec Brenčič Slovenskemu gospodarstvu želim, da kljub zahtevnim razmeram ne popusti v vztrajnosti in pogumu umeščanja na mednarodne trge, da nove moči črpa iz inovativnosti in potencialov domačega znanja in jih kar se da uspešno udejanja z vizijo prepričanja, da so tudi v teh časih preboji možni.

DOMEL

GONZAGA

Jožica Rejec

Iztok Bizjak

V prihajajočem novem letu 2013 vam želim veliko poguma, sprejemanja danih možnosti, vztrajnosti iskanja vedno novih rešitev, ambicioznosti merjenja s svetovno konkurenco, uspešnega uresničevanja vizije, delovanja podjetja kot celota in iz bogastva različnosti kovati najboljše rešitve. Želim vam osebne rasti, notranjega miru, harmonije želja in obveznosti, hvaležnosti in tudi nekaj sreče.

Poleg zdravja, osebnega miru in notranje moči vam želim kupcev, ki vas sprejemajo in plačujejo, odgovornih in vestnih sodelavcev, resnih in točnih dobaviteljev, skromne in poštene države, zvestih in iskrenih prijateljev, toplih in ljubečih družin.

novoletne želje

GORENJE Stanko Pušnik Slovenskemu gospodarstvu želim makroekonomski okvir, v katerem bo lahko zopet začelo ustvarjati nova delovna mesta, predvsem ali tudi za mlade, ki so se izobrazili, a v dani situaciji ne vidijo perspektive doma in odhajajo v tujino. Našemu podjetju, Gorenju, pa še naprej smelosti, poguma in pravilnih poslovnih odločitev pri nadaljnjih korakih prestrukturiranja, ki so stalnica v zreli panogi gospodinjskih aparatov. Ljudje, GORENJČANI, so vedno bili bogastvo Gorenja – naj tako tudi ostane!!

TRIMO Tatjana Fink V letu 2012 smo se vsi skupaj od posameznika do družbe začeli zavedati potrebnosti večjih sprememb v gospodarstvu in v celotni družbi. Realizacija večine nujnih sprememb nas šele čaka. Zato bo potrebno veliko ustvarjalne energije, dobrih zgledov, smelosti, vztrajnosti in sodelovanja. Za leto 2013 želim, da bi bili vsi mi v gospodarstvu, bančništvu, državnih institucijah in v celotni družbi sposobni stopiti skupaj in hitro sprejeti modre odločitve, ki so nujne za nadaljnji razvoj družbe. Želim, da postanemo vsi soustvarjalci uspešnega

POLFA LODŽ SA Društvo in poslovni klub Triglav-Rysy Marko Dolžan

Meritve bodo prinesle svetovne rekorde, človeštvu polete v vesolje. Merimo vsak korak, saj nas navsezadnje vendarle zanima, koliko je zrasel naš otrok ... Vse, kar rabimo, je voda, zemlja, zrak, kar je tudi naš zaščitni znak.

Poguma, potrebnega poleg dobrih idej, virov in ... sreče, ki ga najbolj pogrešam pri slovenskih poslovnežih, želim rojakom pred novim letom. Pa seveda tega, da bomo imeli bolj modro vlado, politiko, tožilstvo in sodstvo, kot jih imamo od osamosvojitve naprej. Na Poljskem živim od leta 1991, delam pa že od poznih osemdesetih. V celotnem tem obdobju Poljska kot edina evropska država beleži gospodarsko rast. Farmacevtski trg sicer prvič v tem obdobju pada, tudi naslednje leto menda ne bo nič bolje, a v primerjavi z drugimi trgi ne smemo tarnati. Smo optimisti, ki kljub situaciji začenjamo graditi novo tovarno. Brez investicij pač ne gre. In nismo pohlepni, kar tudi priporočam vsem, da si vgradijo v svoj vrednostni sistem. Kot predsednik Društva in poslovnega kluba Triglav-Rysy napovedujem pomladitev delovanja in vodenja ter vas ob tej priložnosti vabim, da nas kontaktirate - z veseljem vam bomo pomagali.

Neskončnost želja in odprtost duha v letu 2013 vam želimo iz LOTRIČ Meroslovja.

Veliko sreče, modrosti in poguma vam želim v novem letu in prijazno vabljeni na Poljsko.

LOTRIČ MEROSLOVJE

Go International Slovenia

novoletne želje

VARIS TOP Silvijan Čivre

ŠPICA INTERNATIONAL Tone Stanovnik IKT branža je ena tistih, kjer lahko mladi z neizmerno energijo in s košem sreče preko noči dosežejo “nebo” in prehitijo starejše zakrnele “dinozavre”. Seveda so uspehi obkroženi tudi z obilico neuspehov, zato je zaupanje, pogum in kreativno vzdušje v celotni izvozni IKT branži ključnega pomena. Tesno sodelovanje izvozne prebojne ZITex sekcije in CERMP-a bo prihodnje leto po naših načrtih poskrbelo tudi za uspešno vertikalno in horizontalno integracijo. Vertikalna integracija pomeni, da izvozne ambicije, ki smo jih vzbudili pri sebi, razširimo v sam vrh slovenske politike, kjer računamo vsaj na moralno podporo, in seveda navzdol med mlade, ki bodo svojo energijo namesto v granitne kocke investirali v kreativne izdelke in storitve, ki se bodo lahko kosali s konkurenco po celem svetu.

Horizontalna integracija pa pomeni, da bomo navezali tesne stike s sosednimi branžami, ki informatiko potrebujejo kot “sahara vode”, če želijo doseči zdravo dodano vrednost in izstopit iz “janičarskih lon poslov”. Torej informatiko ter zgodovinske izkušnje iz samoupravljanja in neuvrščenosti moramo Slovenci razpoznati kot orodje in orožje, da stopimo iz EU povprečja in se z uspešnim izvozom ponovno prebijemo naprej ter odpremo vrata naši mladini v svetlejšo prihodnost. Srečno 2013!

Vsak od nas ima v sebi pozitiven naboj, ki vpliva na nas same in pa tudi na našo okolico. Vse pozitivne, zmagovite misli moramo obvladovati popolnoma, da s časom postanejo del nas, del našega življenjskega prostora, del naših bližnjih sodelavcev, ožje in širše okolice. To je stvar, ki nam je ne more nihče vzeti, ne glede na politični sistem, naj bo to levi ali desni, kajti naboj je energija, ki je neuničljiva. Lahko jo shranimo, ampak prej ali slej bo prišla na plan. Slovenci smo iznajdljivi, pridni, polni idej, vendar se zelo težko dokažemo v svetu, ker nam razna dogajanja v domovini onemogočajo lažjo pot do uspeha, lepšega življenja. Zelo veliko energije moramo vložiti v vsako naše delo, da pokažemo svetu, da smo vredni zaupanja, da smo dobri partnerji in da se izplača poslovati z nami. Ljudje, ki naj bi nam pomagali do lažje poti, se žal ukvarjajo sami s sabo, kajti miselnost le-teh je usmerjena samo v oblast. Ko se bo združil pozitiven naboj dveh milijonov ljudi, bo nastala visoka napetost, tako da nas ne bo ustavila nobena ovira, noben sistem do naše zmagovite poti. V našem podjetju VARIS top, kjer proizvajamo dizajnerske radiatorje in skate igrišča, poskušamo združiti energijo vseh nas in naših partnerjev v skupno zadovoljstvo. Želimo si večje prepoznavnosti v svetu. V prihajajočih časih združimo moči, nastopimo skupaj in pokažimo, da zmoremo.

Albanščina

Me fat Viti i Ri dhe Gëzuar Krishtlindjet Angleščina

Merry Christmas and Happy New Year Arabščina (Kopti)

‫ﻋﯾﺩ ﻣﯾﻼﺩ ﺳﻌﯾﺩ ﻭﺳﻧﺔ ﺟﺩﯾﺩة ﺳﻌﯾﺩة‬ Bolgarščina

Весела Коледа и Щастлива Нова Година Bosanščina (Federacija BiH)

Sretna Nova godina i predstojeći blagdani (Republika Srpska)

Srećna Nova godina i nastupajući praznici Češčina

Veselé Vánoce a šťastný Nový rok Danščina

Glædelig jul og Godt Nytår Francoščina

Joyeux Noël et bonne année Grščina

Καλά Χριστούγεννα και Ευτυχισμένο το Νέο Έτος Hrvaščina

Čestit Božić i Sretna Nova godina Italijanščina

Buon Natale e Felice Anno Nuovo Japonščina

よいクリスマスと新年をお迎えください

Katalonščina

Bon Nadal i Feliç Any Nou Kitajščina

我们祝您圣诞节与新年快乐 Korejščina

메리 크리스마스와 새해 복 많이 Latinščina

Hilarior Natale et Felix Novus Annus

Kanček zdravega razuma, zvrhano žlico poguma, ščepec previdnosti in obilico dobrih poslovnih priložnosti

Madžarščina

Kellemes Karácsonyi Ünnepeket és Boldog Új Évet Makedonščina

Среќен Божиќ и Среќна Нова Година Nemščina

Frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr Nizozemščina

Prettige Kerstdagen en Gelukkig Nieuwjaar Norveščina

God Jul og Godt Nyttår Poljščina

Wesołych Świąt i Szczęśliwego Nowego Roku Portugalščina

Feliz Natal e Feliz Ano Novo Romunščina

Crăciun Fericit și un An Nou Fericit Ruščina

С Новым Годом и Рождеством Srbščina

Срећан Божић и Срећна Нова Година Španščina

Feliz Navidad y Feliz Año Nuevo Švedščina

God Jul och Gott Nytt År Turščina

Yeni Yılınız Kutlu Olsun Ukrajinščina

З Новим Роком і Різдвом Христовим

Vesel Božič in srečno Novo leto

vam želi Center za mednarodno poslovanje pri GZS.