STEKLARSKA DELAVNICA 2011 “PRIPOVEDI V STEKLU”
STEKLARSKA DELAVNICA 2011 “PRIPOVEDI V STEKLU”
SODELUJEJO: FERJANIČ ERNA, ROGAŠKA SLATINA FIŠER DUŠAN, PTUJSKA GORA KAVČIČ METKA, LIMBUŠ PRI MARIBORU KONEC ALOJZ, SEVNICA OGRINC ZORAN, SLOVENJ GRADEC VREZEC ŽARKO, LJUBLJANA
DELAVNICA: maj 2011 RAZSTAVI: ANINA GALERIJA ROGAŠKA SLATINA, 4.- 16. julij, 2011 TRGOVINA STEKLARNE ROGAŠKA LJUBLJANA, Mestni trg, oktober, 2011
PRIPOVEDI V STEKLU Steklo. Čarobna žareča masa, ki teče in se da na svoj način gnesti v želeno obliko. Krhke steklene lupine, napihane skozi steklarske pipe. Mavrični odsevi svetlobe brušenih kristalnih površin. Debelostenski izdelki, ki jih mora steklar znati nositi in obračati na steklarski »fajfi«, sicer izdelki propadejo. Vsak steklen izdelek pripoveduje o težavnem delu ob vročih pečeh, kjer zmaguje mojstrsko znanje. Pripoved se je začela davno v zgodovini in se nadaljevala v glažutah, tudi v okolici Rogaške Slatine, vrhunsko izpoved pa je doživela v steklarnah. Podatki pričajo, da so grofje Attemsi leta 1780 imeli manjšo steklarno za izdelavo steklenic za mineralno vodo na Boču. Po šestdesetih letih je peč ugasnila. Potem je pričela l. 1860 delati steklarna v Straži pri Rogatcu, leta 1927 pa so zgradili steklarno v Rogaški Slatini in od takrat naprej se piše bogata steklarska zgodovina. Danes je Steklarna Rogaška poznana v svetu po svojih izdelkih, za njo oblikujejo vrhunski, priznani oblikovalci stekla in njihovi izdelki navdušujejo, hočejo jih imeti premožni kot statusni simbol. Kljub vsem svojim in zunanjim oblikovalcev pa so v Steklarni dovzetni za nove ideje in tako je nastala tudi ta steklarska delavnica šestih slikarjev. Izpolnila se mi je davna želja in povabila sem nekaj svojih kolegov, ki jih cenim zaradi njihove ustvarjalnosti in idej. Želela sem raznovrstnost izdelkov in avtorski pristop k delu, da opravičim povabilo Steklarne. Tokrat so steklarski mojstri Steklarne Rogaška Slatina prisluhnili zamislim likovnih ustvarjalcev: ŽARKO VREZEC si je steklene izdelke zamislil kot skulpture- masivne kose stekla, ki bi bili delno brušeni in delno gravirani, ALOJZ KONEC je želel ustvariti posebne kelihe z neenakomerno površino in podstavkom, oblike, ki bi bile podobne »hiškam« divjih os, METKA KAVČIČ se je navdušila nad nostalgičnimi steklenimi bučkami, ki so včasih krasile mnoge vrtove; njene bučke naj bi bile okrašene z različnimi steklenimi dodatki, ZORAN OGRINC si je zamislil stekleno posodo (kelih in skledo), ki bi bila stilno okrašena (v smislu starih izdelkov iz glažut) in rahlo obarvana, DUŠAN FIŠER si je zamislil skulpture, delno izdelane iz stekla in te oblike naj bi bile pritrjene na podstavke iz kovine, ERNA FERJANIČ si je svoje skulpture zamislila kot s stekleno maso objete kroglaste oblike kot neke semenske oblike iz narave, neenakomerne oblike posod so kot neki cvetovi, prisotna je tudi barva. Seveda so skice in ideje nekoga, ki se s steklom ne ukvarja, svojevrsten izziv za poznavalca stekla; mnoge ideje so neizvedljive, mnoge skice so za steklarje neuporabne, mnogo je tudi prilagajanja, kompromisov. Steklarski mojstri so ponudili vse svoje znanje in izkušnje in nastali so skupni stekleni izdelki. Tovrstno sodelovanje priča o odprtosti Steklarne za zunanje pobude; vodstvo Steklarne je dalo priložnost drugačnim idejam. Izkušnja vseh, ki smo sodelovali v steklarski delavnici, je čudovita, spoznali smo mnogo novosti, veliko smo se naučili o obdelavi stekla (predvsem, kaj se ne da realizirati). Kljub vsej naši nerodnosti zaradi nepoznavanja dela in proizvodnega procesa so tudi mojstri uživali, saj so ustvarjali malo drugače; priznavali so, da je včasih dobro poskusiti kaj novega, saj tudi njim to prinese nove izkušnje in vidijo, da imajo drugi povsem drugačne pristope (sprejemljive in take, ki to niso).
Na eni strani gre za poskus likovnih ustvarjalcev, da ustvarijo- realizirajo neko svojo idejo v dveh, treh steklenih kosih, na drugi strani pa gre za resno množično steklarsko industrijsko produkcijo, kjer vladajo na trgu ostre konkurenčne razmere in se posledično zahtevajo predpisane norme. En dan preživet med steklarji širi dimenzije razmišljanja o tovrstnem delu; ko človek gleda nastajanje steklenih izdelkov, se mu po nekaj kosih zdi postopek kar enostaven, vse se lepo dopolnjuje, delo teče in glej, izdelek je končan. Ko pa malo razmisliš, spoznaš, da je to veliko znanje dolgoletne prakse, množica rutiniranih hitrih gibov, ki večkrat ne dovoljujejo niti fotografskega posnetka, ker se vse zgodi prehitro- vsak sodelujoči v ekipi v procesu nastajanja izdelka ima svojo vlogo in dovolj je le namig, da mojstri vedo, kaj sledi. Ob skicah in razstavljenih izdelkih si bo lahko vsak ustvaril svoje mnenje o idejah in tudi spoznal, kaj se je dalo realizirati in kaj ne. Pri predstavitvenem katalogu sem želela drugačen izdelek od običajnega, zato se avtorji predstavljajo s svojimi izjavami ob posebni priložnosti- ustvarjanju v steklu, v slikovnem delu pa je igra fotografij predstava izdelkov posameznega ustvarjalca in steklarskih mojstrov. Likovni ustvarjalci gotovo o steklu razmišljamo na drugačen način- za nas je to eno od gradiv, s katerim se da izražati; za nas so uporabni tudi odpadni in polomljeni kosi stekla- kot deli za kompozicijske vgraditve. V tem pogledu smo za steklarske mojstre, ki vrhunsko obdelujejo steklo in od svojega dela zahtevajo perfekcionizem (izdelki brez prask, mehurčkov, ponesrečenih ploskev …), precej posebneži, saj se nam zdi »pomečkano« steklo včasih sprejemljivo, včasih so zaželeni zračni mehurčki v steklu in nabrali smo si tudi »steklene odpadke« in z njimi bomo poskusili povedati kakšno zgodbo. Sodelujoči ustvarjalci v steklarski delavnici se zahvaljujemo za vso sodelovanje Steklarne, njenih predstavnikov. Osebno se zahvaljujem predstavnici Steklarne za odnose z javnostmi, Juditi Vrečar, ki je sprejela mojo pobudo in nam omogočila uresničitev naših zamisli, osebna zahvala (in v imenu vseh kolegov) velja tudi tehnologu Janezu Prahu, ki je vso sodelovanje ves čas usklajeval, hvala oblikovalki Ivani Potočnik, ki je poskrbela za vse skice, po katerih so se orientirali mojstri, hvala steklarskim mojstrom pri peči- Tinetu, Jožetu in Romanu, ki so po skicah napihali in oblikovali steklene izdelke, in dvema mojstroma- brusilcema, ki jima je obema ime Marko- brez vseh teh ljudi in njihovega znanja naših izdelkov ne bi bilo. Hvaležni smo za tovrstno priložnost! Erna Ferjanič
BESEDA LIKOVNEGA KRITIKA Rogaška Slatina je brez dvoma eno izmed najpomembnejših tradicionalnih središč slovenskega steklarstva, ki pa se v obdobju po osamosvojitvi žal le stežka prebija skozi različne gospodarske krize, izgube tržišč in menjave lastnikov. Tako si Steklarna Rogaška d.d., težavam navkljub, med redkimi prizadeva nadaljevati bogato izročilo vrhunske steklarske umetne obrti, tokrat pa se je odprla tudi navzven in na pobudo likovne ustvarjalke in pedagoginje Erne Ferjanič v svojih delavnicah omogočila izdelavo umetniških stvaritev šestih znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev: Metke Kavčič, Alojza Konca, Dušana Fišerja, Zorana Ogrinca, Erne Ferjanič in Žarka Vrezca. Večina umetnikov se je s steklenim materialom srečala prvič, pri čemer so najprej ustvarili idejne osnutke oz. skice, ki jih je nato tehnično izrisala ga. Ivana Potočnik, objekte pa izvedli in oplemenitili izkušeni steklarski mojstri, z asistenco samih avtorjev ali ob njihovi odsotnosti s slikarko Erno Ferjanič. Prav zato so nastali izdelki toliko bolj zanimivi, saj predstavljajo v opusu sodelujočih umetnikov precedenčne stvaritve. Zanimivo, da pri obdelavi stekla skozi različne procese vlivanja, vlečenja, pihanja ipd. zmeraj ni mogoče popolnoma slediti zahtevnim umetniškim predlogam ali željam avtorja, saj se vroči in tekoči material pogosto obnaša samosvoje zaradi specifičnih fizikalnih zakonitosti, medtem ko je faze oplemenitenja (brušenje, graviranje, peskanje, kemično matiranje in poliranje, žganje, barvanje, slikanje, tiskanje, jedkanje ipd.) lažje nadzirati. Metka Kavčič je med sodelujočimi dejansko edina kiparka, ki rada eksperimentira z raznovrstnimi materiali, kot je glina, kovine, kamen ipd., tokrat pa se je prvič preizkusila v steklu, izhajajoč iz osnovne oblike vrtne bučke (izvor iz Češke), ki jo nataknjeno na kovinsko palico nameščajo med cvetlicami. Šest vrtnih bučk v modri barvi je dopolnila z “epitelijskimi” strukturami v smislu različnih izrastkov in t.i. kačic, tako da sestavljena oblika krogle s prisekanim stožcem za bazo, ki jo dopolnjujejo navojnice, učinkuje kot živ organizem. Slikar in oblikovalec Alojz Konec, sicer znan kot upodabljavec s svetlobo prežetih asociativnih krajin, je zasnoval devet klasičnih kelihov z dolgimi vratovi, katerih debelo pihane čaše z aluzijo na osje gnezdo površinsko strukturira z vodoravnim nizanjem ekspresivno dinamično učinkujočih, “življenjsko energetskih” valovnic. Umetnik je tako pri zasnovi kelihov, oplemenitenih z brušenjem, izkoristil svoje dizajnerske izkušnje in ustvaril set praktično uporabnih umetnoobrtnih izdelkov z nazivom Wasp-Osa. Dizajnersko so zasnovane tudi sklede za sadje (bowl) v obliki kelihov slikarja Zorana Ogrinca, znanega predvsem po svojih stiliziranih krajinah in ženskih figurah, zato je zanj pomenil izziv izdelati steklene objekte zagotovo posebno izkušnjo, četudi je nekoč že ustvaril ciklus 3D asemblažev kot hommage koroški umetnici Kiki Kogelnik. Debelo pihane sklede/ kelihe oblikuje v smislu sestavljenih osnovnih oblik bolj ali manj sploščenih krogel (vrat) in ovalov (posoda in podstavek), pri čemer ustvari klasično brezčasne uporabne predmete, navezujoč na glažutarsko tradicijo. Žarko Vrezec je prenesel elemente svojega slikarstva, pogosto na robu reliefnosti, v nekromatični plastični medij, ohranjajoč samosvojo geometrijsko abstrakcijo s prepoznavnim omrežjem vodoravno adiranih navpičnic, tokrat v obliki blago strukturiranih steklenih, drugo na drugo nalitih plošč, ki sestavljajo šest različno velikih kvadrov ali blokov. Njihova površina je obdelana bodisi grobo rustikalno bodisi gladko polirano, kot avtorjev prepoznavni znak ali sled pa se pojavlja navpična,
oscilirajoča linija v smislu srčnega utripa ali možganskega valovanja. Slikar Dušan Fišer, stvaritelj ogromnih steklenih, “časovno tehnoloških” modulov, je po številnih premislekih in tehtanju varijant ustvaril neke vrste asemblaža iz lesenega ogrodja v smislu okrasne police in steklenih predmetov, ki jih je našel na steklarniškem odpadu (object trouve). Predmete zavržene na različnih stopnjah obdelave je tako rešil propada in jih vkomponiral v popolnoma novo, avtonomno umetniško delo. Slikarka in organizatorka likovnih prireditev, idejna pobudnica tokratne steklarske akcije, Erna Ferjanič, je tudi v steklu ostala zvesta vegetabilnim motivom, točneje svojim priljubljenim cvetlicam in drevesom, pri čemer je treba omeniti, da rada kipari v lesu in ji zatorej plastično oblikovanje ni popolnoma tuje. Ravno nasprotno, saj so ji številne ure, ki jih je preživela v steklarski delavnici, omogočile pridobivanje bogatih izkušenj in slednjič uresničitev njenih želja po umetniškem ustvarjanju v steklu. Njena “večlistna” vaza v obliki cveta ciklame, barvno dekoriran krožnik v obliki makovega cveta in objekti/ sklede v obliki javorjevega semena, sestoječi iz dveh delov, osrednjega barvnega “jajca” in vase zapirajočih se krilc, pričajo o umetničinem nagnjenju do tega čarobnega, magmatičnega materiala, ki v sebi simbolično združuje štiri filozofske praelemente: zemljo, ogenj, zrak in vodo. Ob tej priložnosti je vsekakor treba omeniti tri umetnike iz Rogaške Slatine, ki večino svojega ustvarjalnega obdobja posvečajo umetniškemu oblikovanju v steklu in s tem bistveno prispevajo k nadaljnjemu razvoju in priznanju te likovne podzvrsti v domovini. Takšna je bila likovna ustvarjalka Dana Kočica, stroki pa sta zavezana tudi keramokiparka Ljubica Kočica in v Steklarni delujoči Tihomir Tomić. Mario Berdič. lik. kritik
NEKAJ MISLI OBLIKOVALKE IN POZNAVALKE STEKLA Pestrost kreacij je vsekakor rezultat pestrega izbora likovnikov. Vsak od njih je imel svojo idejo, ki jo je bilo potrebno »prevesti« v steklarski jezik. Svojevrsten izziv, saj skušaš razumeti umetnika in upoštevati zmogljivosti steklarskega mojstra. Rezultati so odlični, vse pohvale likovnikom! Ivana Potočnik
DUŠAN FIŠER
Skozi prosojnost stekla poskušam najti silhueto ideje, ki me skozi nemir in nemoč obvladovanja materije vodi v neznano. Gibljivost nekaj sto stopinj vroče materije me navdaja z bojaznijo, da je oblika neulovljiva. Kaj je izvedljivo v tej čudoviti prosojni ostrini trdnosti in hkrati krhki lomljivosti svetlobe? Ali se ideje lahko materializira skozi to agregatnost materije …. Bojazen ostaja.
Dušan Fišer
METKA KAVČIČ
Čas zatiranja pristnih medčloveških odnosov, odtujenosti, iskanju uteh v virtualnem svetu, povzroča razpad vrednot. Urbano osebnost to vodi v individualnost, izumetničenost, težnja k inovacijam pa nasprotuje težnji po vzdrževanju tradicije. Prav to je vzrok moje odločitve po izdelavi vrtnih krogel, kot so jih nekoč vkomponirali - zaradi estetskega užitka, hkrati pa bi oživele čar in mik preteklosti, način življenja in bivalne kulture . Izdelki bodo nudili iztočnico drugačnega razmišljanja o povezovanju tradicije z novimi likovnimi elementi.
Metka Kavčič
ALOJZ KONEC
Steklo mi predstavlja izzivalno zahtevno, vendar elementarno pristno, klasično snov uporabnega oblikovanja, pet tisočletij staro sumersko odkritje. Naključna sreča me je popeljala v Berlin v Pergamon Museum na bližnjevzhodni oddelek pogledat stekleni, motno zeleni vrč z uvitim listom za dulec in polzečimi steklenimi kapljicami rose na vratu. Zgodovinski artefakt umetnostnega steklarstva. Doma sem našel nekaj filigranskih glinenih osjih matičnjakov za organomorfno idejo biomimetike in biomimikrije v steklu. Teorija superstrun, fraktali in mandaličnost slikovnega polja pa so me napeljali na razvoj popolnoma drugačnega načina potez v risbi in sliki – kot neopisujočo artikulacijo energije. Vse te karte sem, zanašajoč se na mojstrstvo rogaških steklarjev, poskusil ujeti v prisanjano stekleno kolekcijo »Osa« / »Wasp«.
Alojz Konec
ZORAN OGRINC
Od steklenih izdelkov me zmeraj najbolj fascinirajo tisti, ki so nastali v naših- še posebej pohorskih glažutah. Nekako nepredstavljivo je, da se je v odročnih gozdovih dogajala takšna magija-iz kremenovega peska in skrivnostnih dodatkov so izdelali neponovljive izdelke. Vem, da bodo mojstri iz Rogaške- nasledniki glažutarjev -del te čarovnije prelili tudi v izdelke katere smo s kolegi načrtovali. ARS VITRUM-ARS VIVAT! Zoran Ogrinc
ŽARKO VREZEC
Kako misel, ki je navadno plod različnih naključij in ki potem le malokrat pusti oprijemljivo sled, spraviti na obsijano površino stekla, da bo ta ostala stvarna in jasna tudi komu drugemu, da bo še kdo razumel njeno vzročnost in smisel. Misel, ki smo jo že dolgo nosili v sebi, postane živa šele takrat, ko se ji pridruži še nekaj, kar ni več zgolj mišljenje, ampak predmet z vso resnico, ko se spoznanje dopolni v svetlobnem odboju steklene površine, ko v najgloblji notranjosti prevzame vlogo duševnega stanja, ki mu v bleščavem spektru sledi notranji zapis, jasen in prepričljiv, a hkrati nedojemljiv kot mavrična luč...
Žarko Vrezec
ERNA FERJANIČ
Že davno načrtovano sodelovanje se končno zgodi. Steklo v vročem in tekočem stanju kot magična, gibka, vrela snov kliče po ukročeni obliki (skodela, čaša, ploski krožnik …); gledam in občudujem delo tistih, ki znajo rokovati s steklom, leta prinesejo znanje in izkušnje. Naše skice, zamisli, malo uporabnih: steklo zahteva celovit pristop. Žareča, motna materija postane z ohlajanjem svetla, prozorna, trdna- primeš izdelek v roke, ga obračaš in občuduješ njegovo obliko in lesk. Bi rekel kdo: čarovnija- za opazovalca, prav nič pa za vsakodnevnega garača na težkem delu. Erna Ferjanič
STEKLARSKA DELAVNICA 2011 “PRIPOVEDI V STEKLU” PRIREDITELJ DELAVNICE IN SPONZOR: STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA ZANJO: JUDITA VREČAR, PREDSTAVNICA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI ORGANIZACIJA DELAVNICE: STEKLARNA IN ERNA FERJANIČ BESEDILA V KATALOGU: IVANA POTOČNIK, OBLIKOVALKA V STEKLARNI, MARIO BERDIČ, LIKOVNI KRITIK, ERNA FERJANIČ FOTOGRAFIJE: DUŠAN FIŠER, STOJAN KERBLER, ERNA FERJANIČ UREDITEV IN OBLIKOVANJE KATALOGA: ERNA FERJANIČ IZVEDBA KATALOGA: PODOBA, MATIJA KVESIČ, ROGAŠKA SLATINA NAKLADA: 300 KOM 2011