Oblikovanje skupnih Ä?ezmejnih okoljskih standardov
stran
Kazalo
Uvodnik
3
Okoljski standardi na slovenski in hrvaški strani projektnega območja
4
Okoljske svetovalne pisarne
9
Interna in eksterna evalvacija projekta 48 ur
13
Povezovalni kanal - simbol povezovanja v občini Štore
14
Okoljske investicije za lepši vsakdan v občini Podčetrtek
15
Idejni projekt - osnova za novo investicijo v občini Zagorska Sela
16
Kolofon Projekt: Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov - 48 ur. Založila: Razvojna agencija Sotla. Uredniški odbor: Anita Čebular, Benja Hrvatič, Maja Čagalj Godec, Stjepan Regvat, Alenka Obrul, Janja Klinčar, Simona Šelekar in Mojca Amon. Teksti: uredniški odbor in mag. Katarina Pogačnik. Ilustracije: Mojca Krajnc. Lektura: Intelektualne storitve Mavrica, Marijana Novak s.p. Tisk in oblikovanje: Podoba, Matija Kvesić, s. p. Naklada: 150. Leto izdaje: november 2011.
2
Uvodnik Varovanje narave ni trend, je nujnost, ki se je premalo zavedamo. Narava in okolje proti človeku in njegovi zavesti. Včasih najdemo skupno pot, tu in tam pa se proti naravi obrne človek in proti človeku narava. Takrat je za osveščanje in varovanje pogosto že prepozno, majhne korake je potrebno narediti prej. In te majhne korake, ki jih lahko naredimo pred navzkrižjem narave in človeka: varovanje narave, oblikovanje in spoštovanje okoljskih standardov, smo želeli doseči pripravljavci in izvajalci projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško in ga poimenovali Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov. Razmišljali smo o akronimu, besedi, ki bo imela globlji pomen. Odločili smo se za 48 ur. Veliko vprašanj smo dobili: »Zakaj 48 ur, kje so tu okoljski standardi?« Mi smo jih še kako videli. Vprašanje in odgovorov, kaj lahko naredimo za varovanje narave je veliko, časa pa malo. Odločili smo se, da v sklopu projekta vzpostavimo delovanje okoljskih pisarn in informacijskih točk, kjer bo lahko širša javnost pridobila več informacij. Če informacije ne bodo našli, smo jih povabili, da nam zastavijo vprašanje, mi pa jim bomo s pomočjo strokovnjakov odgovor priskrbeli najkasneje v 48 urah. In tukaj se 48 ur še kako močno dotika okoljskih standardov. Projektno partnerstvo je stkalo močne povezave. Skupaj smo spoznali marsikaj novega in hkrati svoja nova znanja s pomočjo izobraževalno-promocijskega materiala, vzpostavljenih okoljskih pisarn, kjer so strokovnjaki nekajkrat na mesec odgovarjali na vprašanja javnosti in informacijskih točk, z osnovnimi informacijami, prenašali naprej. Prepričani smo, da smo na področju okoljskih standardov na celotnem čezmejnem projektnem območju naredili veliko majhnih korakov. Zaključek projekta za nas ne bo pomenil zaključka, ampak nov izziv za iskanje idej, osveščanje javnosti in pripravo skupnih aktivnosti. Verjamemo, da lahko sami pridemo hitro, skupaj pa daleč. In mi želimo priti daleč, varovati naravo in dosegati dobre okoljske standarde, to pa lahko naredimo le skupaj.
Na kratko o projektu: • Projektno partnerstvo: Občina Štore (vodilni partner), Občina Podčetrtek, Razvojna agencija Sotla, Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic in Občina Zagorska Sela. • Vrednost projekta: 989.068,53 €. • Čas trajanja projekta: september 2009–januar 2012. • Rezultati projekta: vzpostavitev informacijskih točk in okoljskih pisarn, izgradnja kanalizacijskega voda do premične čistilne naprave Mestinje (investicija Občine Podčetrtek), izgradnja povezovalnega kanala odpadnih vod med Obrtno cono Štore vzhod in Obrtno cono Štore zahod (investicija Občine Štore), priprava tehnične dokumentacije za kanalizacijo v Občini Zagorska Sela in spodbujanje ljudi k aktivni udeležbi v reševanju okoljskih vprašanj (promocija, osveščanje, mreženje, prenos primerov dobrih praks in podobno).
OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 Štore T: 00386 3 780 38 40 @: tajnistvo@store.si www.store.si OPĆINA ZAGORSKA SELA Zagorska Sela 38, 49296 Zagorska Sela T: 00385 49 510 378 @: opcina.zagorska.sela@kr.t-com.hr www.zsela.t-com.hr OBČINA PODČETRTEK Trška cesta 59 3254 Podčetrtek T: 00386 3 818 27 80 @: info@podcetrtek.si www.podcetrtek.si RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA Aškerčev trg 24 3240 Šmarje pri Jelšah T: 00386 3 817 18 60 @: rasotla@siol.net www.ra-sotla.si OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD Spodnje Preloge 55 3210 Slovenske Konjice T: 00386 3 752 07 90 @:orz@siol.com www.orz.si
3
Okoljski standardi na slovenski in hrvaški strani projektnega območja mag. Katarina Pogačnik, Envirodual d.o.o., Spodnje Blato 27, 1290 Grosuplje. katarina.pogacnik@envirodual.com
Povzetek
Članek predstavlja uveljavljene okoljske standarde, kot sta ISO 14001 in EMAS. Navaja razloge za njihovo implementacijo in predstavi njihov pomen na območju Slovenije in Hrvaške. Poleg okoljskih standardov so predstavljeni tudi primeri okoljskega označevanja in okoljskih nagrad kot okoljski inštrumenti politike varstva okolja ter njihova razširjenost v obeh državah. V zaključku je poudarjen pomen obeh držav pri spodbujanju implementacij okoljskih standardov. Ključne besede: okoljski standardi, ekološko označevanje, okoljska priznanja, ISO 14001, EMAS
I. Uvod
Danes je upravljanje z okoljem tako družbena kot poslovna nujnost. Zato moramo razmišljati in delovati tako, da bo upravljanje z okoljem čim bolj smotrno in učinkovito. To pomeni, da morajo biti vse aktivnosti in ukrepi na področjih dejavnosti, ki sodijo v okvir upravljanja z okoljem, oziroma se s to problematiko kakorkoli povezujejo, medsebojno usklajene. Govorimo torej o celoviti in medsebojno usklajeni okoljski politiki, ali natančneje o celovitem in medsebojno usklajenem okoljskem upravljanju, ki predstavlja izvajanje take politike. V zadnjih treh desetletjih je implementacija zakonodaje omogočila precejšnje izboljšave za nekatere vidnejše in pereče okoljske vplive. Kljub temu pa izzivi zagotavljanja učinkovitejšega varovanja okolja še vedno ostajajo. V primerjavi z zakonodajo, ki nalaga zahteve od zunaj, so okoljski standardi in ekološko označevanje povečini prostovoljni in se zanje odločamo zaradi različnih razlogov. Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem predstavlja na področju varstva okolja tudi pomemben gospodarski in družbeni instrument, s katerim v mednarodnem merilu izkazujemo pristop v delovanju na trajnostno okoljski način.
II. Vsebina
V sistemu ukrepov za doseganje in izkazovanje učinkovitih rezultatov na področju ravnanja z okoljem obstoja vrsta instrumentov, med katerimi so poleg okoljskih standardov nedvomno pomembni in potrebni tudi številni drugi. Glede na dosežene rezultate dosedanje uporabe znotraj članka na kratko predstavljam naslednje tri: okoljske standarde, ekološko označevanje in okoljska priznanja.
1. Okoljski standardi
Okoljske standarde oz. standarde na splošno velikokrat omejujejo na upravljanje v gospodarstvu ali vodenje podjetij, vendar te omejitve pravzaprav ne obstajajo. Okoljski standarde lahko uporabljamo v kateri koli organizaciji ali podjetju (ne glede na izdelek ali storitev), sektorju ali dejavnosti, javni upravi, lokalni skupnosti, do vključno posameznika oziroma za vsak proces, ki ga lahko na nek način usmerjamo. Velika večina standardov je zelo specifičnih in se nanašajo na točno določeno področje, izdelek, material ali postopek. Odločitev za vzpostavitev okoljskega standarda večinoma izhaja iz zavedanja odgovornosti za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, velikokrat pa odločitev po vzpostavitvi standarda izhaja iz potreb po izboljšanju metod vodenja in obvladovanja procesov, npr. kot izhodišče za sprejemanje odločitev za izvedbo stroškovno sprejemljivih ukrepov, ki na dolgi rok zagotavljajo konkurenčnost. Odločitev za vzpostavitev okoljskega standarda lahko izhaja tudi iz namena izboljšanja tržnega položaja, varčevalnih ukrepov ali pa neposrednih
4
zahtev (npr. kriterij na javnih razpisih, zahteva kupca, itd.). Okoljski standardi so se pokazali tudi kot spodbujevalci dodatnega razvoja in sodelovanja s ciljnimi skupinami. Okoljski standardi, ki so prostovoljne narave, so se velikokrat pokazali kot bolj učinkoviti v primerjavi s pristopom, ki ga uvede vladni organ oz. zakonodaja, saj okoljski standardi ponujajo dodatne možnosti za izboljšanje stanja okolja, ki jih zakonodaja direktno ne obvladuje, kot na primer učinkovita raba naravnih virov, obvladovanje stroškov, preprečevanje nastajanja onesnaževanja, prilagajanje oz. odzivanje na izredne razmere, itd. 1.1. Okoljski standard ISO 14001 in shema EMAS Najbolj uveljavljena standarda na področju sistemov ravnanja z okoljem sta mednarodni okoljski standard ISO 14001 in shema EU za ravnanje z okoljem EMAS. Mednarodni standard za sistem ravnanja z okoljem sestavlja mednarodni sistem okoljskih standardov ISO 14000, ki z okoljskim standardom ISO 14001 (sprejet leta 1996) označuje in jamči neoporečnost, ravnanje ali upravljanje sistemov z namenom varovanja okolja, preprečevanja onesnaženja in izboljšanja okoljske učinkovitosti. Nadgradnja ISO 14001, ki se kaže predvsem v zagotavljanje večje odprtosti, odkritosti in periodičnega objavljanja preverjenih okoljskih informacij javnosti pa predstavlja shema EMAS (ECO - Management and Audit Scheme) iz leta 1995. Shema ima v primerjavi z ISO 14001 tudi višje zahteve glede izboljšanje uspešnosti, sodelovanja zaposlenih, pravne usklajenosti in komuniciranja z javnostjo. V letu 2009 je bilo v Sloveniji registriranih 191 organizacij s certifikatom ISO 14001 na milijon prebivalcev, medtem ko znaša povprečje v EU 162 organizacij na milijon prebivalcev. Največ registriranih podjetij po standardu ISO 14001 na milijon prebivalcev imata Švedska (449) in Češka (446). 1 V letu 2010 je bilo na Hrvaškem podeljenih 591 certifikatov ISO 14001.2
Do vključno leta 2011 so bile po sistemu EMAS v Sloveniji 3 registrirane organizacije, kar je v spodnjem povprečju glede na ostale države EU. Podatek o podeljenih certifikatih na Hrvaškem ni znan. Največje število organizacij, registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev, je v evropskem merilu v letu 2011 v Avstriji (33), Španiji (26), Italiji (18), Nemčiji (17) in na Danskem (17).3 V zadnjih letih so oblikovali tudi tako imenovani ISO 14000 za otroke, ki pomaga ozaveščati najmlajšo populacijo in mlade o pomenu ravnanja z okoljem.
5
1.2. Okoljski standardi za površinske vode4 Področje pojavljanja kemijskih snovi v vodnem okolju ureja vrsta direktiv, med drugim pa tudi Direktiva o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike (Direktiva 2008/105/ES). Njene ključne rešitve so okoljski standardi kakovosti za prednostne snovi, vključujoč prednostne nevarne snovi, ter okoljski standardi kakovosti za nekatera druga onesnaževala, ki so velikega pomena za doseganje dobrega kemijskega stanja površinskih voda na celotnem območju Evropske skupnosti. Okoljski standardi so določeni v skladu z metodologijo, dogovorjeno na ravni Evropske skupnosti in so opredeljeni za posamezne snovi, ki so predmet vrednotenja v okviru kemijskega stanja površinskih voda. Okoljski standardi so opredeljeni kot maksimalne dovoljene koncentracije, ki zagotavljajo varstvo pred akutno izpostavljenostjo kratkotrajnim onesnaženjem in kot letne povprečne dovoljene koncentracije snovi v vodi, ki zagotavljajo varstvo pred dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženju. Za tri snovi s seznama prednostnih snovi (živo srebro, heksabenzen in heksaklorobutadien) so določeni tudi okoljski standardi kakovosti v tkivih vodnih organizmov, pri čemer vsaka država izbere najprimernejši indikator med ribami, raki, mehkužci in drugimi živimi organizmi. 1.3. Standardi za ogljični odtis organizacij in izdelkov ter storitev Evropska komisija je prvo strategijo za omejevanje emisij CO2 in izboljšanje energetske učinkovitosti izdala že leta 1991. Leta 2000 je bil sprejet Evropski program o podnebnih spremembah (ECCP- European Climate Change Programme), ki je pripeljal do novih politik in ukrepov, med drugim tudi evropske sheme trgovanja z emisijami (EU ETS). S sprejetjem t.i. podnebno-energetskega paketa v letu 2008 so se voditelji držav članic EU zavezali k prehodu EU v visoko energetsko učinkovito ter nizkoogljično družbo. Trenutni standardi, ki urejajo to področje, so na področjih organizacij: WRI/WBCSD GHG Protocol: Corporate Accounting and Reporting Standard, ISO 14064 in PAS 2060:2010, na področju storitev in izdelkov pa WRI/ WBCSD GHG Protocol: The Product Accounting & Reporting Standard, ISO 14067, ISO 14040:2006 ter PAS 2050:2008.
Ekološko označevanje
Ekološki znak se pridobi z izpolnjevanjem vnaprej določenih kriterijev, ki jih mora pobudnik pridobitve znaka na podlagi predpisanih standardov izpolnjevati v celoti. Velikokrat na področju okoljskega označevanja obstaja stopenjski sistem (kriteriji se skozi čas dopolnjujejo), kar zagotavlja višjo stopnjo ekološke naravnanosti. Prednost, ki jih podeljen znak za okolje prinaša, je med drugim tudi potrditev spoštovanja okoljevarstvenih zahtev, uporaba znaka za okolje pa lahko služi tudi kot promocija. Uradni znak unije na področju varovanja okolja predstavlja okoljska marjetica (Eco label flower) iz leta 1992. Okoljska marjetica je instrument okoljevarstvene politike, katere namen je spodbuditi podjetja, da razvijejo proizvode in storitve, ki v največji možni meri zmanjšajo vpliv na okolje skozi celoten življenjski cikel izdelka ter potrošniku zagotavljajo boljše informacije o tem, kakšen vpliv na okolje imajo ti izdelki. Pri tem presojajo celoten vpliv proizvoda na okolje, od pridobivanja surovin do izločitve iz okolja, potrošnike pa usmerjajo z dajanjem točnih in znanstveno utemeljenih informacij o proizvodih in storitvah
Republika Hrvaška je leta 1993 oblikovala svoj znak za okolje »Prijatelj okolja«, ki temelji na primeru nemškega modrega angela, njegov namen pa je enak kot Okoljska marjetica.5 Slovenija je v letu 2011 podelila 7 okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povprečje EU. Do sedaj podeljeni okoljski znaki sodijo v kategorijo kopirnih in grafičnih papirjev, mil, šamponov in balzamov, univerzalnih čistil ter detergentov (6), dva sta bila podeljena za turistično nastanitveno storitev ter eden za notranje barve in lake.6 V Sloveniji se je kot nacionalni znak dobro uveljavil znak BIODAR, ki označuje živila, ki so pridelana ali predelana po standardih za ekološko kmetijstvo.
6
Na Hrvaškem je tovrstni nacionalni znak “Hrvaški EKO proizvod”, ki potrjuje, da je bil izdelek proizveden v skladu z Zakonom o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Primeri nekaterih drugih mednarodnih okoljskih znakov Modra zastava je znak za plaže in marine, ki zagotavljajo trajnostni razvoj obalnih območij, kjer so visoki standardi za kvaliteto vode, varnostni standardi in ekološko izobraževanje.7 Zelena pika je znak za embalažo, ki jo zbirajo in ponovno uporabijo kot sekundarno surovino.8 Modri angel je znak, ki izkazuje da izdelek izpolnjuje merila za varovanje okolja in zdravje ljudi ter spodbuja razvoj na področju ekologije.9 Eko šola je mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Ogljično nevtralen proizvod določa, da so toplogredne emisije plinov, povezane s proizvodnjo izdelka, »nadomeščene« prek zaslug za financiranje obnovljivih, brezemisijskih energetskih projektov, kot so na primer polja vetrnih elektrarn, solarne naprave oziroma izboljšave energetske učinkovitosti. »Ogljično nevtralen izdelek« - oznaka za izdelke, ki izkazujejo »ogljično nevtralnost«.
Okoljska priznanja in nagrade Instrumenti okoljske politike so poleg omenjenih standardov in oznak tudi okoljska priznanja. Okoljska priznanja podeljuje predvsem javni sektor za izjemne okoljske dosežke. V Sloveniji tako podeljujejo nagrade za: odgovorno ravnanje, čisto proizvodnjo ter priznanje ekoprofit, okoljski izdelek leta, okolju prijazno podjetje, energetsko učinkovito podjetje, energetsko učinkovite projekte, okolju prijazne postopke in mednarodno okoljsko partnerstvo. Na Hrvaškem pa podeljujejo priznanja in nagrade za dosežke na področju varstva okolja, ministrstvo za varstvo okolja, urejanje prostora in gradbeništvo tako pravnim kot fizičnim osebam, glede na merljive dosežke na področju varstvo okolja, ki izpolnjujejo pogoje za trajnostni razvoj, in sicer na področju: preprečevanja onesnaževanja okolja, najboljših rešitev v proizvodnih postopkih v zvezi z okoljem, razvojnih in raziskovalnih projektov na področju varstva okolja, razvoja sistema izobraževanja o varstvu okolja v izobraževalnem procesu, doprinosa posameznika k razvoju in izboljšanju varovanja okolja ali za doprinos k mednarodnemu sodelovanju na področju varstva okolja, doprinosa nevladnih organizacij za spodbujanje in izboljšanje okolja in posebnega prispevka k varovanju okolja. Prav tako pa so bila v letu 2011 podeljena prva priznanja za turistične storitve, ki izpolnjujejo stroge okoljske kriterije. Ker so okoljska priznanja rezultat dobrega dela na področju upravljanja z okoljem, je to eno izmed pomembnih meril učinkovitosti uporabe okoljskih instrumentov tako na državni kot tudi na lokalni ravni.
7
Zaključek Opisani inštrumenti predstavljajo v obeh državah pomemben gospodarski in družbeni instrument na področju varstva okolja, s katerim tudi v mednarodnem merilu izkazujeta trajnostno naravnanost. Glede na neizbežno nujnost po upravljanju okolja na trajnostni način in glede na dejstvo, da okoljski inštrumenti za državi predstavljajo spodbujevalce trajnostnega upravljanja z okoljem tudi za tiste subjekte, ki morda ne zapadejo pod zahteve okoljske zakonodaje, bi bilo treba na nivoju države tovrstne samoiniciativne odločitve nagraditi oz. dodatno spodbuditi. V praksi se je izkazalo, da kljub naraščajočim številom podeljenih certifikatov in inovacij na področju varstva okolja volja oz. da pripravljenost subjektov, ki tovrstne inštrumente dobro poznajo, upada, saj le te predstavljajo dodatni strošek, ki pa je s strani države prezrt. Ta strošek ne sme biti razumljen kot izgovor ampak kot pokazatelj državi, da subjekti kljub veliki pripravljenosti in želji glede na trenutno gospodarsko situacijo k tovrstnim samoiniciativnim odločitvam težje pristopajo in je zato treba zagotoviti vzpodbude (npr. prednost ali dodatne točke pri javnih razpisih), ki bi posledično spodbudile trajnostni razvoj različnih organizacij in podjetij, kot tudi gospodarsko dejavnost v Sloveniji in Hrvaški. LITERATURA 1. Agencija Republike Slovenije za okolje, na internetu, Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem, (junij 2011), najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=389. 2. Blue Flag, Blue Flag History najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http://www.blueflag.org. 3. Der grune punkt, najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http://www.gruener-punkt.de. 4. Eko oglasnik, Ekološka vjerodostojnost i kvaliteta (3.12.2009), najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http:// www.eko-oglasnik.com/ekoeho-magazin/kako-biti-eko/eko-markice-dobra-volja-proizvodjaca/131. 5. Eko šola, Predstavitev Ekošole najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http://www.ekosola.si/predstavitevekosole. 6. Hrvatsko društvo za kvalitetu, Hrvatski pregled certifikata sustava upravljanja za 2010. godinu (oktober 2010). 7. Kern, Špela, Standardi za ogljični odtis organizacij, izdelkov in storitev ter ogljično nevtralnost http://www. umanotera.org/upload/files/Spela_Kern.pdf (16.11.2011). 8. Ministrstvo za okolje in prostor (februar 2011), Direktiva o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/direktiva_o_ okoljskih_standardih_kakovosti_na_podrocju_vodne_politike. 9. Ministarstvo zaštite okoliša, prostornog uređenja i graditeljstva, Znak zaštite okoliša, najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http://www.mzopu.hr/default.aspx?id=5396 (november 2011). 10. The blue angel –Whats behind it, najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http://www.blauer-engel.de/en/blauer_ engel/index.php. 11. Zveza združenj ekoloških kmetov, Blagovna znamka Biodar (2009), najdeno 2.11.2011 na spletnem naslovu http:// www.zveza-ekokmet.si/biodar.
Opombe
12 Vir: Ministrstvo Republike Hrvaške Ministrstvo za varstvo okolja, urejanje prostora in gradbeništvo, november 2011, http://www.mzopu.hr/default.aspx?id=5396.
ARSO, junij 2011, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=389. HR SURVEY, oktober 2010; Hrvatski pregled certifikata sustava upravljanja za 2010. godinu. 3 ibit 1 4 Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor, februar 2011, http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/ direktiva_o_okoljskih_standardih_kakovosti_na_podrocju_vodne_politike/. 5 Ministrstvo Republike Hrvaške Ministrstvo za varstvo okolja, urejanje prostora in gradbeništvo, november 2011, http://www. mzopu.hr/default.aspx?id=5396. 6 ibit 1. 7 Blue Flag, november 2011, http://www.blueflag.org/. 8 Der grüne Punkt, november 2011, http://www.gruener-punkt.de. 9 Der blaue Engel, november 2011, http://www.blauer-engel.de/en/blauer_engel/index.php. 1
2
8
Okoljske svetovalne pisarne Eden izmed ciljev projekta 48 UR je bil dvig skupne ozaveščenosti prebivalcev o inovativnih varstvenih akcijah, ukrepih in trajnostni rabi naravnih virov s pomočjo vzpostavljene skupne čezmejne mreže okoljskih pisarn. Tako smo občanom odprli vrata v Okoljskih svetovalnih pisarnah, ki so svoje mesto dobile na štirih lokacijah v Sloveniji, kjer je potekalo brezplačno okoljsko svetovanje občanom in gospodinjstvom po naslednjem razporedu:
• kako varčevati z različnimi viri energije; • kam z odpadno električno in elektronsko opremo; • zakaj potreba po izgradnji kanalizacije, centralnih čistilnih naprav in okoljske infrastrukture. leg
Najpogostejša vprašanja, ki so jih občani postavili v okoljskih svetovalnih pisarnah, in odgovori nanje so zbrani v spodnji tabeli.
• Občina Štore v prostorih občine, Cesta XIV. divizije 15, vsak prvi četrtek v mesecu od 13. do 15. ure • Občina Podčetrtek v prostorih občine, Trška cesta 59, vsak prvi petek v mesecu od 12. do 14. ure • Občina Rogaška Slatina v prostorih občine, Izletniška ulica 2, vsako prvo sredo v mesecu od 13. do 15. ure • Občina Slovenske Konjice v projektni pisarni Okoljsko raziskovalnega zavoda v bivši Konusovi stavbi, Mestni trg 18, vsak prvi torek v mesecu od 13. do 15. ure. Od 1. 5. 2011 dalje pa na novem naslovu Tepanje 28 d. Občani so v okoljskih svetovalnih pisarnah imeli možnost povedati, kaj bi radi spremenili v svoji lokalni skupnosti, predlagati izboljšave, se pozanimati o možni rešitvi konkretnega okoljskega problema, dobiti odgovor na svoje vprašanje. Izven uradnih ur so občani imeli možnost poklicati na brezplačno telefonsko številko 080 88 70 ali poslati elektronsko pošto na naslov ipa48ur@gmail.com. Svetovanje občanom je izvajal Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic. V Okoljski svetovalni pisarni so lahko občani dobili informacije o različnih temah, med njimi: • kako preprečiti nastajanje odpadkov in če le-ti nastanejo, kako jih ločevati na izvoru; • kako zmanjšati uporabo nevarnih snovi v gospodinjstvih; • katere so možnosti ponovne uporabe odpadkov; • kako učinkovito kompostirati biološko razgradljive odpadke za pripravo gnojila visoke kakovosti; • katere so možnosti preprečevanja onesnaževanja okolja s smotrno uporabo čistilnih in pralnih sredstev;
9
vprašanje odgovor Kako pravilno ravnamo s pokvarjenimi varčnimi Pokvarjene varčne žarnice (sijalke) lahko oddate na kažarnicami? terem od prodajnih mest, v zbirnem centru ali v akciji zbiranja nevarnih odpadkov. Ali sodijo papirnati robčki med odpadni papir? Ves higienski material (papirnati robčki, vatirane palčke, obliži, vložki, plenice, tamponi ipd.) sodi v koš za mešane komunalne odpadke. Ali lahko v prazno plastenko ponovno nalijem V plastenko od vode lahko ponovno nalijemo vodo, vodo, ker sem nekje slišala, da je to škodljivo? vendar je po določenem času plastenko treba zamenjati. Voda v plastenki naj bo porabljena v istem dnevu in je ne puščajte v avtomobilu, kjer bi bila izpostavljena direktni svetlobi in višjim temperaturam, kar bi lahko pospešilo prehajanje določenih substanc iz plastenke v vodo. Bolj primerna je steklenica, ki je sicer težja in se lahko razbije. Priporočamo uporabo kovinskih bidonov, ki so podobni termovki in so uporabni več let. Kam lahko dam večjo količino biološko razgra- Biološko razgradljive odpadke je najbolje predelati s dljivih odpadkov takrat, ko pospravljam vrt? postopkom kompostiranja in nastali kompost uporabiti za dognojevanje vrta in presajanje lončnic. To je najboljša možna rešitev. Če te možnosti ni, lahko večjo količino, ki presega volumen rjavega zabojnika, odpeljete v najbližji zbirni center. Kako bi na občini lahko zmanjšali količino od- Z ustreznim ločevanjem in z majhnimi spremembami padkov? navad, ki vodijo k zmanjšanju odpadkov, s katerimi seznanimo vse zaposlene, kot npr. da ne kupujejo ustekleničene vode, ampak pijejo vodo iz pipe, da čim več uporabljajo kar dokumente v elektronski obliki oz. tiskajo obojestransko v draft verziji. Zakaj v Sloveniji za vrnjeno pločevinko ali plas- Pločevinke in plastenke nikakor ne sodijo v naravo. tenko ne dobiš denarja nazaj, kot je praksa na Takšno ravnanje je posledica nizke stopnje okoljske Hrvaškem, ker sem prepričan, da ne bi bilo več ozaveščenosti. Slovenija ima drugačno zakonodajo na odvrženih pločevink in plastenk ob cestah in področju odpadne embalaže kot Hrvaška. sprehajalnih poteh? Kako je z nagrobnimi svečami, ki jih je vsako Vedno večja količina sveč je povezana z našim leto večja količina? potrošniškim načinom razmišljanja in življenja. Majhen korak naprej smo naredili z obveznim ločevanjem sveč na pokopališčih. Količino odpadnih nagrobnih sveč lahko zmanjšamo tako, da na grobu gori le ena sveča, po možnosti manjše velikosti z enakim časom gorenja kot velika sveča z malo voska. Lahko uporabljamo ohišja sveč, ki so trajna in v katere vstavljamo majhne vložke ali uporabljamo svečo na tekoči vosek. Na pokojnika se lahko spomnimo tudi z lepo mislijo ali molitvijo ob grobu, brez prižgane sveče. Na koga naj se obrnem v primeru suma, da O zadevi obvestite medobčinskega inšpektorja, ki bo nekdo kuri plastiko? prijavo preveril in primerno ukrepal.
10
Ali bo občina v mojem naselju poskrbela za Občine morajo prioritetno urediti odvajanje in čiščenje čiščenje odpadnih voda? odpadnih voda v bolj gosto poseljenih naseljih z večjim številom prebivalcev, kasneje bodo na vrsto prišla manjša naselja, ki ne bodo priključena na sistem javne kanalizacije. Obstaja možnost sofinanciranja nakupa in postavitve individualne čistilne naprave, za katero lahko del sredstev pridobite preko Eko sklada. Ali obstaja kakšno sofinanciranje individualne Če občina ne predvideva priključitve naselja, kjer živite, čistilne naprave? na javno kanalizacijo, lahko postavite rastlinsko čistilno napravo ali malo biološko čistilno napravo, za kar je možno preko razpisa Eko sklada pridobiti del sredstev za investicijo. Kam sodi folija silažnih bal? Komunalno podjetje OKP večje količine folije silažnih bal brezplačno odpelje, če jih pokličete, ko imate zbrano večjo količino. Sicer pa lahko folijo oddate kot odpadno embalažo po urniku odvoza rumenih vreč. V obeh primerih je treba mrežico ločiti od folije. Kako je z oddajo oblačil in tekstila, ki so še Uporabna oblačila lahko oddate na Karitas ali Rdeči uporabni? križ. Začeli so izvajati projekt Tovarna dela – Tekstil , preko katerega bodo prav tako zbirali tekstil in oblačila. Odpadni tekstil pa lahko oddate tudi v zbirnem centru ali jih podarite komu, ki bi jih potreboval. Zakaj vodovoda ustrezno ne uredijo, da ne bo Vodo je v takšnih primerih treba prekuhavati zaradi treba več prekuhavati vode po vsakem malo ohranjanja zdravja, saj so lahko v takšni vodi številne večjem deževju? klice, ki imajo škodljiv vpliv nanj. Za ostala pojasnila glede sanacije vodovoda se lahko obrne na občino oz. na upravljavca vodovoda v naselju, kjer živi. Kam lahko dam odpadno jedilno olje od cvrt- Odpadno olje lahko zbirate v plastenki ustrezne velikoja? sti glede na porabljeno količino olja in ga potem oddate v zbirnem centru. Odpadno jedilno olje predelujejo v biodizel. Kako je treba pravilno kompostirati biološko Kompostnik postavimo na polsenčen del vrta, zaščiten razgradljive odpadke? pred vetrom. Postavimo ga neposredno na zemljo in ga ne podlagamo z betonom ali drugim materialom, saj je pomembno, da mikroorganizmi neovirano prehajajo iz tal v kompost. Na kompostni kup lahko odlagamo enake odpadke, kot jih sprejema rjavi zabojnik. Na dno naložimo grobi material (tanjše veje), kar zagotavlja zračenje. Nadaljujemo z oblikovanjem kupa iz organskega materiala. Med posamezne plasti je priporočljivo dodajati hlevski gnoj in ostanke starega komposta. Proces kompostiranja oz. razgradnje organskih snovi se bo pričel spontano. Občasno poskrbimo za zračenje tako, da kup obrnemo oz. premečemo in poskrbimo za primerno vlago. Leseni ali plastičen kompostnik lahko kupimo v specializirani trgovini ali ga izdelamo sami. Kompost je zrel (primeren za uporabo) po približno 6 mesecih. Material mora biti temno rjave barve in dišati po gozdni prsti.
11
Kam s plenicami in baterijskimi vložki?
Plenice in tudi ostali higienski pripomočki sodijo med mešane odpadke. Baterijske vložke lahko oddamo na prodajnih mestih v posebne zaboje, v zbirni center ali v akciji zbiranja nevarnih odpadkov. Kam oddamo kosti? Kosti sodijo med mešane komunalne odpadke. Kje moram oddati embalažo škropiv, da dobim Embalažo škropiv lahko oddate na kmetijski zadrugi, potrdilo, da sem embalažo škropiv ustrezno kjer škropiva prodajajo in kjer vam morajo izdati tudi oddal? potrdilo o oddaji. Potrdilo o oddaji embalaže škropiv lahko dobi tudi pri vodji zbirnega centra v Tuncovcu.
12
Interna in eksterna evalvacija projekta 48 ur Slovenski in hrvaški partnerji v projektu Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov so s pomočjo aktivnega sodelovanja med partnerji učinkovito prispevali k splošnemu in tudi specifičnim ciljem programa: ustvariti dinamično čezmejno območje, v smislu aktivnega sodelovanja deležnikov na slovenski kot tudi hrvaški strani. Jasno definirani cilji projekta ter vzpostavljen sistem nadzora izvajanja projekta, je omogočil zbiranje potrebnih informacij za interno in eksterno evalvacijo projekta, ki je sproti potekala že od samega začetka trajanja projekta 48 ur. Skozi evalvacijo projekta so se oblikovali mnogi zaključki, ki bodo vsem vpletenim koristna povratna informacija za nadaljnje delo na že obstoječih in novih projektih. Povzamemo lahko, da so vsi specifični čezmejni cilji bili doseženi in se bodo prav tako ohranjali in v prihodnosti tudi nadgrajevali. Namen interne in eksterne evalvacije projekta je primerjati dejanske podatke o izvajanju projekta, s tistimi iz načrta projekta in oceniti kako dobro se izvajanje drži načrtovanega glede trajanja projekta, nastalih stroškov in opravljenega dela. Napredek projekta je viden na vseh nivojih, vse predvidene aktivnosti so se izvedle v skladu z načrtovano dinamiko izvedbe.
bo teh aktivnosti so bile pridobljene skupne študije izvedljivosti za izboljšanje in spremljanje sistemov za vodo in odpadnimi vodami. Glavni produkt izgradenj kanalizacijskega sistema in povezovalnega kanala odpadnih vod pa je zmanjšanje onesnaženosti zemlje in gozdov. S skupnim načrtovanjem, upravljanjem in spremljanjem naravnih virov na čezmejnem območju so ublažena okoljska tveganja, glavni produkt pa predstavlja prenos znanja o črpanju strukturnih sredstev za izgradnjo infrastrukture. Na tak način se lahko pridobljeno znanje o črpanju strukturnih sredstev prenaša na zainteresirano javnost – lokalno in širše, prav tako smo zagotovili v čezmejni regiji večjo osveščenost javnosti o čistejšem okolju zaradi novih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih voda. Pri teh dejavnostih sodelujeta slovenska in hrvaška stran in sicer smo vsi projektni partnerji oblikovali projektno skupino, ki sodeluje pri izvajanju projekta na čezmejnem območju. Izvršene dejavnosti projekta 48 ur so osnova za oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov in hkrati tudi osnova za uspešno izvedbo in zaključek projekta.
Preko projektnih aktivnostih, nam je uspelo dvigniti ozaveščenost med onesnaževalci in prebivalci projektnega območja, informirati o inovativnih varstvenih ukrepih ter trajnostni rabi naravnih virov s pomočjo vzpostavljene skupne čezmejne mreže okoljskih pisarn in info točk, tako na slovenski kot tudi hrvaški strani. Ta potencial bo v prihodnje zagotavljal nastanek posebnega, zdravega in bogatega čezmejnega območja z visoko razvitimi okoljskimi standardi. Pripravljena je bila tehnična dokumentacija za kanalizacijo v občini Zagorska Sela. S pomočjo vzpostavljenih skupnih čezmejnih partnerstev sta bila dosežena dva posredna produkta, izgradnja kanalizacijskega voda do premične čistilne naprave Mestinja v občini Podčetrtek in izgradnja povezovalnega kanala odpadnih vod med obrtno cono Štore – vzhod in obrtno cono Štore – zahod. Skozi izved-
13
Povezovalni kanal – simbol povezovanja v občini Štore Občina Štore je kot prijavitelj in partner pri projektu v fazi izvedbe del gradbene investicije. V občini Štore manjka samo še povezovalni kanal, ki je predmet investicije in celotne Štore bodo povezane na centralno čistilno napravo Celje. Občina bo izvedla povezovalni kanal odpadnih vod med obrtno cono Štore - vzhod in obrtno cono Štore - zahod. V obrtni coni Štore - vzhod je postavljena začasna mobilna čistilna naprava, na katero so priključene odpadne vode iz dela naselij Kompole in Draga ter odpadne vode iz obrtne cone Štore – vzhod. Predvideni povezovalni kanal odpadnih vod med obrtno cono Štore - vzhod in obrtno cono Štore - zahod bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v obrtni coni Štore - zahod, ki pa je že priključena na centralno čistilno napravo v Celju. Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih vod, kar pomeni, da bomo zbrali sanitarne (fekalne) odpadne vode iz objektov in jih vodili na načrtovano kanalizacijo odpadnih vod, medtem ko bomo padavinske odpadne vode odvajali v površinske odvodnike na enak način kot sedaj. Zbrane fekalne odpadne vode, ki so priključene na začasno čistilno napravo v obrtni coni Štore - vzhod, bomo s pomočjo predvidenega povezovalnega kanala odpadnih vod Štore vzhod – Štore zahod odvajali preko kanalizacijskega kolektorja na centralno čistilno napravo Celje. Po izgradnji povezovalnega kanala bomo začasno mobilno čistilno napravo prestavili v občino Podčetrtek, v naselje Pristava pri Mestinju. Z izvedbo investicije želimo doseči sledeče cilje: izgraditi nov povezovalni kanal odpadnih vod med obrtno cono Štore - vzhod in obrtno cono Štore - zahod v dolžini dober kilometer, priključiti povezovalni vod na centralno čistilno napravo Celje, vključiti gospodarske subjekte kraja, preko novega omrežja na centralno čistilno napravo Celje, omogočiti dolgoročni trajnostni razvoj na območju občine ter celotne regije in čezmejnega področja, omogočiti razvoj obstoječih dejavnosti v kraju kot razvojnega potenciala, povečati neposredni vpliv na razvoj podjetniške iniciative, na gospodarski razvoj in razvoj turizma, ustvarjati nova delovna me-
14
sta, povečati število turistov, aktivno informirati in spodbujati posameznike na trajnostno naravnano vlaganje v prostor in infrastrukturo na način prikaza dobre prakse: organizacije celovitega postopka prestavitve in postavitve ter priključitve premične čistilne naprave iz občine Štore v občino Podčetrtek, aktivno sodelovati v čezmejnem projektu 48 ur in vplivati na čezmejno skupno varovanje okolja. Investicija je v celoti razvojno naravnana. Z namenom aktivnega sodelovanja v okoljski mreži in informiranja ter spodbujanja posameznikov, domačih in čezmejnih investitorjev o pomenu trajnostno načrtovanih prostorskih investicij, ki vplivajo na okolje, smo projektni partnerji oblikovali okoljske svetovalne pisarne in info točke. Okoljska svetovalka je za vse zainteresirane ob določenem času dosegljiva v okoljski svetovalni pisarni na sedežu Občine Štore. Posamezniki pa se lahko informirajo tudi preko vzpostavljenih info točk, prav tako na sedežu Občine Štore in v osnovni šoli Štore. S projektom 48 ur želimo preseči trenutno stanje in probleme ter s pomočjo skupnega delovanja partnerjev in povečanjem ozaveščenosti pripraviti integralni pristop pri reševanju okoljskih problematik, ki nikoli niso samo lokalne, pač pa širše, regionalne in čezmejne. Občina Štore bo s pridobitvijo novega povezovalnega kanala za odvod odpadnih voda postala okolju prijaznejša občina. Predlagana investicija pomeni osnovo v razvoju kraja, občine, obmejnega področja in regije, saj tako aktivno vpliva na okolje in vodovje kot nudi dober zgled celostnega in trajnostno naravnanega pristopa k reševanju okoljskih potreb prebivalstva in gospodarstva.
Okoljske investicije za lepši vsakdan v občini Podčetrtek Občina Podčetrtek je v okviru projekta Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov (48 ur), izvedla operacijo: Izgradnja kanalizacijskega voda do premične čistilne naprave Mestinje. Celotna vrednost prijavljene operacije je znašala 296.346,25 evrov in zajema stroške investicije, nadzora in zaposlitve ter administrativne stroške. Na osnovi javnega naročila po navodilih Praktičnega priročnika za izvajanje postopkov javnih naročil, ki se v okviru zunanjih dejavnosti financirajo iz skupnega proračuna Evropskih skupnosti – Practical Guide to Contract procedures for EC external actions, je bila z izbranim izvajalecem del (Tomgrad, Tomaž Hohnjec, s. p. iz Olimja) avgusta 2010 podpisana gradbena pogodba v višini 248.584,40 € brez DDV. Dela na gradbišču v Pristavi pri Mestinju so pričeli izvajati septembra 2010 in jih zaključeni konec januarja 2011. Dela so potekala brez večjih zapletov. Občina Podčetrtek je obmejna, močno turistično razvita občina, ki skrbi za dobro počutje prebivalcev in za okolje. Zato želi vsa gospodinjstva in poslovne subjekte priključiti na obstoječo kanalizacijo oziroma na posamične krajevne čistilne naprave ter tako vplivati na čisto okolje, pitno vodo, neoporečno podtalnico in neoporečnost vodovja Sotle. Predlagana investicija predstavlja izpolnitev zastavljenega načrta, opredeljenega v RRP Savinjske regije 2007-2013 in OP 2008-2010. Razpršenost naselja in oddaljenost od že obstoječega fekalnega voda pa sta zahtevali celovit in trajnostno naravnan ter ekonomsko upravičen pristop v sodelovanju z obmejnimi in čezmejnimi občinami. Z izvedbo investicije smo oziroma bomo dosegli sledeče cilje: • zgradili smo novo kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih vod – kanalizacijski vod; • priključili bomo vod na premično čistilno napravo (PČN) Mestinje; • vključili bomo gospodinjstva in gospodarske subjekte kraja - preko novega omrežja na PČN Mestinje; • omogočili dolgoročni trajnostni razvoj na območju kraja, občine in območja LAS ter celotne regije in čezmejnega področja; • omogočili razvoj obstoječih dejavnosti v kraju kot razvojnega potenciala; • aktivno informirali in spodbujali posameznike,
neprofitne in gospodarstvenike na trajnostno naravnano vlaganje v prostor in infrastrukturo na način prikaza dobre prakse: organizacije celovitega postopka prestavitve in postavitve ter priključitve premične čistilne naprave iz občine Štore v občino Podčetrtek. Projekt sledi programskemu sklopu »okolju prijazna in dostopna regija«, ki teži k ustvarjanju takšnih razmer v organizaciji prostora, ki bodo omogočile doseganje razpoznavnih sprememb na področju krepitve konkurenčnega položaja Savinjske razvojne regije ter dvigovanja kakovosti življenja vseh njenih prebivalcev. Investicija v ureditev odvoda odpadnih voda v Pristavi pri Mestinju je bila potrebna, če želimo prispevati k razvoju kraja, občine in območja, doseči trajnostni razvoj ter vplivati na ustvarjanje novih delovnih mest. Priključitev na čistilno napravo bo izvedena z realizacijo prestavitve in priključitve premične čistilne naprave iz občine Štore v občino Podčetrtek. Vsekakor pa bomo z izvedeno investicijo izboljšali pogoje za življenje ljudi na projektnem območju, hkrati pa bo projekt predstavljal primer dobre prakse, ki bi jo lahko prenesle tudi ostale občine v Sloveniji na Hrvaškem.
15
Idejni projekt - osnova za novo investicijo v občini Zagorska Sela Investicija, ki jo je v sklopu projekta 48 ur izvedla Občina Zagorska Sela, služi za projektiranje odpadne hišne kanalizacije, septične jame in rastlinske naprave za prečiščevanje odpadnih voda iz naselij Zagorska Sela, Miljana in Plavić v občini Zagorska Sela. V naseljih so zgrajeni individualni stanovanjski objekti, odvajanje odpadnih voda pa je rešeno z zbirnimi jamami, pogosto tudi z izpuščanjem ali precejanjem v tla. Ker se s priključitvijo na vodooskrbovalno mrežo povečajo tudi količine odpadnih voda, ki jih je treba zbirati in odvajati v javno kanalizacijsko omrežje, je pomembno, da se kanalizacijska mreža gradi sistematsko. Z izdelavo idejnega projekta javnih kanalov, pripadajoče septične jame in rastlinskega sistema za prečiščevanje odpadnih voda iz naselij, bo omogočen priklop interne kanalizacije objektov na kanalizacijski sistem in se bo tako bistveno izboljšal življenjski standard prebivalstva kot tudi pozitiven vpliv na okolje.
Projekt vsebuje poleg z zakonom predpisanih prilog (Zakon o prostorski ureditvi in gradnji) še naslednje priloge: • • • • • • • • • •
projektna naloga; tehnično poročilo; hidravlični izračun; pregledna situacija področja posega v ME 1:5000; položajni načrt kanala na overjeni katastrski podlogi v ME 1:1000; situacija komunalnih inštalacij; načrt zakoličenja v ME 1:1000; vzdolžni profil v ME 1:1000/100; normalni povprečni preseki kanala in karakteristični detajli.
Opravljena investicija služi kot osnova za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo kanalizacijskega sistema.
16