Превези, лица, монографија за милица стојанова

PAUS (so tekst na Milica)

Milica Stojanova | Prevezi, lica | monografija

Milica, otskrivawe i tajna | Ovoj senzibilitet me ubiva - umee da promrmori Milica Stojanova, pove}e za sebe otkolku za sogovornikot, komentiraj}i ja sloènata struktura na psihi~kite sostojbi, procesi i osobini koi go formirale nejziniot isklu~itelno delikaten karakter. Odlukata prikaznata za edno dolgo i plodno tvore{tvo da zapo~ne so izjava za ubistvo vo kontinuitet e nevoobi~aena vo pisatelskata praktika. No, nitu sum jas pisatel, nitu pak senzibilitetot na Milica e vistinski ubiec (moèbi potaen atentator na nejzinata krevka priroda)... Toa se samo predimenzionirani skici na dve sogovorni~ki {to se obiduvaat da raskaàt edna ista prikazna. Na po~etokot, ne mi be{e dokraj jasno deka ponudata za sreduvawe na biografijata na Milica Stojanova, vsu{nost, }e

zna~i pi{uvawe istorija. Istorija na eden ìvot, na eden teatar, istorija na edno scensko projavuvawe {to, na svoj na~in, seizmografski precizno, gi preslikuvalo trepteìte i potresite na edno op{testvo vo vremeto na negovoto sebedefinirawe vo novootkrienata potreba za estetsko presozdavawe na svetot. Na po~etokot, skromna i vozdràna, ni Milica ne mi pomogna da si go razjasnam toa. Taa ednostavno po~na da ja raskaùva svojata prikazna {to treba{e da se ~ue, da se zapomni, da se zapi{e, da se ohrabri vo nejziniot raste` i da se vodi do sre}en kraj. Me|utoa, pati{tata na takvata samoizgradba na prikaznata ne bea lesni. Raskaùva~ot be{e zatvoren, slu{atelot neagresiven. Prikaznava e plod na dve prirodi {to nikoga{ ne bile dokraj sigurni vo sopstvenata sposobnost za raskaùvawe i za slu{awe.

Samo {to }e go izgovori{, a ve}e is~eznalo - vaka Milica go misli teatarot, taa umetnost na migot, koja vedna{ po svoeto molskavi~no traewe na scenata zaminuva na buni{teto na spomenite. Verojatno e vo pravo. I ruskiot publicist od po~etokot na 20 vek, Ilja Erenburg, umeel da kaè deka pretstavite is~eznuvaat i ne moàt da voskresnat. â&#x20AC;&#x153;Nie znaeme deka Andre [enie bil odli~en poet, no moème samo da veruvame deka negoviot sovremenik Talma bil odli~en akterâ&#x20AC;?. Nekolku veka po [enie i Talma, sovremenite mediumi mu ovozmoìja traewe na teatarskiot mig. Dolgove~nosta na novinskite zapisi ovozmoùva so sigurnost da znaeme deka ne samo {to Ante Popovski, na primer, bil odli~en poet, tuku i deka Milica Stojanova e prekrasna, rasna akterka. Dvo~asovniot scenski ìvot na nejzinata umetnost, sepak, ostava tragi i otpe~atoci vo duhot na vremeto, koi, koga toga{, }e problesnat so svojata sveìna i }e ja obeleàt idninata so snagata na idejata {to gi sozdala. Nasproti periodot na inkubacija, koj nekoga{ trae nedozvoleno dolgo.

Pove}e od polovina vek, od prvata novinska ocena za nejzinata rabota vo dale~nite 50-ti godini, Milica qubomorno gi ~uva, redi i prereduva ise~ocite so kritikite za ostvarenite teatarski rolji. Vo hartieni i najlon papki, spored nekoj red {to mo`e da go prepoznae samo nejzinoto vnatre{no oko, uredno gi skladira zapisite od vesnicite za nejzinite pretstavi. Za site ili barem za onie {to uspeala da gi obezbedi. Tie bea u{te eden dragocen izvor za nepre~eniot tek na ovaa prikazna. So ista posvetenost, na granica na fanatizam, kako {to igra na scenata, Milica gi ~uva zapisite za odigranite rolji. Toa, veli, ne e rezultat na narcisoidnata i pretenciozna potreba za pofalba na nejzinata akterska kadarnost, tuku ~ove~ki nagon za potvrda od publikata i od kritikata deka teatarskiot mig e zgrap~en, a ne propu{ten. Vpro~em, toj {to siot raboten vek & go posvetil na scenata so takov entuzijazam logi~no e da o~ekuva barem - otsustvo na javna ramnodu{nost.

Go otsamuvav ìvotot - ova e, spored priznanieto na Milica, edna od glavnite sostojbi vo nejziniot ìvot. Toa ~uvstvo na osamenost {to ja sledi i koga e vo tolpa e nejzin veren sodru`nik od problemati~noto detstvo, minato bez majka, do dene{ni dni. Nejzinite sou~enici od Srednata dràvna teatarska {kola vo Skopje, vo nemo`nost da go sfatat toj nejzin delikaten izbor, ja narekuvale â&#x20AC;&#x153;individuaâ&#x20AC;?. Ovoj prekar, me|utoa, zaedno so seto mlade{ko nerazbirawe na nejzinata razli~nost, potsvesno go otslikuva i li~niot beleg na nejziniot snaèn karakter, ~eli~en vrz nemawe, strogost i èlezna disciplina. Izrasnata vo re~isi spartanski uslovi vo nejzinata rodna Kriva Palanka, Milica sozreva{e vo Skopje, otkrivaj}i gi predizvicite na teatarot i na ìvotot. Nikoga{ sigurna deka sosema gi osoznala, taa postojanoto begstvo od sebesi go po~na vo teatarot i vo roljite {to gi igra na scenite. Ottamu nevidenata posvetenost na profesijata koja vo sloèniot sistem na nejzinite svrzani sadovi umee{e da gi potisne vo vtor plan site drugi sitni, sekojdnevni zadovolstva.

Vo toj otsamuvan ìvot, me|utoa, ima mesto i za edna golema qubov, koja vo nesre}niot splet na ìvotnite okolnosti, ostanala nekompletno realizirana. Krunisana so porod i so dolgo traewe, ovaa vrska nikoga{ ne bila oficijalizirana, tuku samo premol~eno prifatena vo javnosta. Kvalitetot i intenzitetot na nejzinoto opstojuvawe, sepak, go odbeleàl sevkupniot intimen ìvot na Milica. Pa, sepak, poradi delikatnosta na ovaa qubovna prikazna, taa odbra da ja - odmol~i. Tie, tipi~no ènski aspekti na nejzinata li~nost vo ovaa kniga gi nema. Toa {to so golemo zadovolstvo postojano gi prepro~ituva avtobiografskite knigi na Eleonora Duze i na Mira Stupica, bogati so pikantni detali, sepak, ne ja ohrabri da ja promeni svojata prvi~na odluka. Li~no, àlam poradi toa. Nejzinata neraskaàna hrabrost i podgotvenosta da se soo~i so konzervativniot duh na ovaa sredina bi mu dale poinakva specifi~na teìna na ova ~etivo. No, moèbi e toa povod za druga kniga...

Rako vo Gospo|a ministerka, 1953, edna od prvite pozna~ajni ulogi na Milicaâ&#x20AC;Ś Se razbira, sudbinski igra ma{ko kako {to ma{ki }e go turka siot svoj `ivot

Po~etna scena [period 1932-1964] | Milica Stojanova, rodena 1932 g. vo Kriva Palanka, }erka na Kiril Angel Stojanov i Kata Stojanova, rodena Arsova, vnuka na Altana, zodija~ki znak - Bliznak (karakteristi~en za umetnicite i slobodoumnite), krotka i krevka po priroda, vredna i uporna po karakter, nikoga{ samozadovolna i nikoga{ sigurna vo toa deka gi zasluùva uspesite i pofalbite. Sekoga{ vo potraga po bliskost i poprodlabo~eni emotivni sostojbi. Rasko{no talentirana akterka {to sekoga{ uspeva{e da izvlekuva ne samo golema dramska energija od sebe tuku i golema emotivna energija od publikata. Hrabra vo soo~uvaweto so zakoravenite moralni stereotipi (razvedena od prviot soprug poradi negovata dominantna priroda {to postojano nastojuvala da ja oddale~i od teatarot; no i vo golema doìvotna qubov so Dimitar Ge{oski, boem i svoeviden aristokrat na makedonskata teatarska scena). Akterka so golemo A i so drebna verba deka umetnosta na teatarot po svojot ,,dvo~asoven ìvotâ&#x20AC;? na scenata moè da ostavi podolgoro~ni tragi i otpe~atoci vrz ~ovekoviot duh. - Na{ata umetnost e tolku prokleto efemerna* - vozdivnuva Milica soo~ena so teskobnosta na soznanieto deka publikata, poskoro ili podocna, }e gi zaboravi ulogite, oìveani na scenata. Taa ne gi zaborava. Zgusnatoto prisustvo na site odigrani likovi vo nejzinoto sekojdnevie moèbi & go stesnuva ìvotniot prostor, no, vo isto vreme, go pravi nejziniot ìvot bogat i - pove}ekraten. - Bezmerno gi sakam, site si gi pametam - nostalgi~no veli Milica i, raskaùvaj}i go svojot ìvot, vo izobilstvo koristi repliki od odigranite likovi na scenata. *Naglasenite tekstovi so rozova boja vo I-to poglavie od monografijata se direktno preneseni promisluvawa na Milica Stojanova

PAUS (so rozev kvadrat)

Celosnoto preklopuvawe na ona {to e Milica i na ona {to taa go preslikuvala vrz sebe kako kola` od par~iwata ulogi se prepoznava i vo katadnevnoto povtoruvawe na replikite od odigranite likovi. Sekoj ìvoten, privaten kontekst, taèn ili radosen, taa sekoga{, po pat na avtomatizam, go izvlekuva so nekoja replika. Poradi toa, komunikacijata so nea e navistina kompleksna, no i dragocena. Kako da prebaruvate po ìva baza na podatoci od doma{noto i svetsko dramsko tvore{tvo. Nejzinato raskaùvawe e vistinska vozbuda. Govori so smireni dvièwa i so nagli emotivni izblici, onaka kako {to vpro~em & prilega na akterkata ~ij{to buen dramski naboj ostavi dlaboki belezi vo vtorata polovina od makedonskiot teatarski 20 vek. Nejzinata prikazna dokaùva deka vrz sudbinata na akterot presudna uloga moè da odigra cel splet okolnosti na koi akterot naj~esto i nema nikakvo vlijanie. Vo sredi{teto na prikaznata za izvonrednata teatarska diva se krie edna va`na kontradikcija, koja e moèbi klu~ za kompleksnosta vo kreiraweto na nejzinite likovi, no i klu~ za nejzinata vitalnost, ìvost i entuzijazam: ovaa dama so mudrost i iskustva, vsu{nost, s$ u{te e golemo dete. Taa gi so~uvala srceto i duhot na maloto devoj~e od Kriva Palanka {to vo 1948 godina do{lo vo Skopje, po presudnata sugestija Baba Altana; Milica od svojata ~etvrta godina be{e posvoena od baba &, i so nea izrasna. Altana e kontradiktorna li~nost, so surovi principi na vospituvawe, no sepak pravedni

na pop Slav~o, koj vo vesnik go pro~ital konkursot za upis vo Srednata teatarska {kola vo Skopje i po soglasnosta od baba Altana, Mile (kako {to ja narekuva{e majka & Kata) da zamine vo golemiot grad. Baba Altana, i vo periodot pred ovaa sudbonosna odluka, so svoite strogi principi izvr{ila golemo vlijanie vrz kaleweto na psihi~kata struktura i vrz karakterot na malata Milica. - Baba mi Altana be{e simbol za jaka, topla i, vo svojata samodisciplina, organizirana èna. Nejziniot 15-godi{en anga`man kako pera~ka na voenite uniformi na razni vojski & ovozmoì kontakt so razni lu|e, od razni krai{ta, so razli~en mentalitet, koi & nosea informacii za ìvotot i slu~uvawata vo razni sredini od site krai{ta na toga{na, kralska Jugoslavija, pa i potoa. Se se}avam so kakva qubov i po~it vojnicite ja oslovuvaa so majko. Baba mi be{e sovremenik na turskite sarai i ~iflici, svedok na smenata na mnogute vojski. Rodena nekade vo 1860 i nekoja, proìvea 104 dolgi godini, do kraj so bistar um. E, taa moja baba, moja majka, {to s$ ne mi 1 2 raskaùva{e. Za ~iflicite na koi argatuvala, za komitite {to ja gonele so sekiri, 3 4 7 za samuvaweto na ènata dodeka maìte odele na pe~alba, me|u koi i mojot dedo, 5 6 pe~albar re~isi deset godini. So prikazni me zaspiva{e, a vo mugrite so pesna me 1 | Milica na 12 godini 2 | Prvata fotografija na Milica kako petgodi{no bude{e. S$ {to mi raskaùva{e be{e tolku ìvo interpretirano, {to sigurna sum devoj~e. Za àl prethodno verojatno nikoj ne ni deka tamu se sokrieni nikulcite na podocna razvieniot artizam vo mene. Go razvi zabeleùval deka postoi. Nedostigot od ne`nost i qubov vo detstvoto ostavi vo nea golema odnosot kon prirodata, kon ìvotnite, kon dobroto i kon zloto, a osobeno mi go razvi praznina niz celiot ìvot 3 | Kiril Stojanov, kontroverzniot tatko ~uvstvoto za zna~eweto na disciplinata i na ~esnosta. Veruvam deka ova {to sega sum 4 | êtirite bra}a i trite sestri na Milica, zaedno so nea. Moèbi poslednata zaedni~ka vo golema mera & go dolàm na baba mi Altana... fotografija na site. Najbliskata sestra Ratka i Ili raboti kako {to trebe ili ostavi da ga izraboti toj {to e posposoben bea najmalata Danica se ve}e pokojni 5 | Najstariot brat Mi{o, tatkoto Kiril i najmiliot naj~esto upotrebuvanite zborovi na baba Altana. Tokmu toa ja modelira{e Milica brat Aksenti 6 | Milica so majka & i tatko & - edinstvena kako odgovoren i strog rabotnik, pedanten izvr{itel na obvrskite, no i krevka zaedni~ka fotografija 7 | Milica so bratot Mi{o, sestrata Ratka i majkata du{a, nikoga{ sigurna vo kvalitetot na izvr{enata zada~a i nikoga{ samozadovolna Kata od postignatiot rezultat. Tuka, verojatno, moè da se bara zarodi{ot na moèbi najva`niot i najnevidliviot aspekt na psiholo{kata konstitucija na Milica - nesigurnosta. Toa e, vsu{nost, najgolemata kontradiktornost {to spletot na okolnostite vo ìvotot na ovaa akterka moèl da ja sozdade - suverena i dominantna na scena, a nesigurna i nedoverliva - privatno. Na ~etirigodi{na vozrast, pri podelba na po{irokoto semejstvo Stojanovi, Milica, na barawe na baba Altana, ostanuva so nea, a ne so majka si i tatka si. Neformalnoto posvojuvawe od babata pridoneslo kon op{toto ~uvstvo na nesigurnost. - Poradi mnogubrojnosta na semejstvoto od devet deca - pet bra}a i ~etiri sestri - i ne samo poradi toa, po delbata me|u tatko mi i ~i~ko mi, baba mi Altana izrazi èlba mene da me zadrì kaj sebe, vo domot na ~i~ko mi. Iako ìveev vo eden

dvor so dve ku}i, mojata komunikacija so majka mi, bra}ata i sestrite (tatko mi i taka be{e teòk za komunicirawe) be{e minimalna. Ako ne{to be{e sopstvenost na ~i~o mi, jas velev - na{e e, a za maj~inata sopstvenost velev - va{e e. Baba mi zabranuva{e mnogu da se druàm so niv ili pak da odam vo domot na majka mi. Be{e razumna, stamena, polna se energija... Í blagodaram {to svoite rabotlivost, rezon i preciznost mi gi vtemeli vo karakterot. Me|utoa, vakvoto, re~isi spartansko kalewe na karakterot baralo i golema `rtva od maloto devoj~e. - Mnogu trud od mali noze, mnogu sebedokaùvawe. Mnogu poslu{nost vloìv, a nikoga{ pofalba i miluvawe, koi mi nedostigaat do denes. Toa bil toga{niot na~in na vospituvawe, koj nalagal “deteto da se gali samo dodeka spie”. Rabotev s$ {to rabotea i vozrasnite. Od doma{ni do gradinarski raboti: kopav, plevev, pra{ev, vrzuvav, navodnuvav.... Se}avawata za tie vremiwa iluminirani so èlezna disciplina, skudni pofalbi i so postojano otu|uvawe od svoite, Milica gi deponirala vo intimnite zapisi, koi gi pi{uva koga ne e na scena, za{to, kako {to veli, ,,taa energija mora negde da izleze”. Ovoj zapis, imenuvan spored eden lokalen toponim - Skrqava, e dlaboko emotivno se}avawe na edno odamna pominato vreme.

“Nedaleku od grat~eto - gradina…, ne, bav~a do bav~a! Ubavina do ubavina! Vrednite race go sozdale zemniot raj! E, me|u taa ubavina, sprosteni vdol`, em zdru`eni em razdeleni, se i dve posebni bav~i: na{ata (od ~i~ko mi) i nivnata (od roditelot). Baba }e dade zada~a: odi, isplevi ja taa i taa lea, podvrzi go toj i toj koren, naberi graa, gledaj da na~eka{ voda, da navadi{... Vnimavaj vodata da ne gi raznese redovite... Potoa navrti ja, razredi ja vodata vo majkino ti, no vnimavaj da ne ni{ti kaj }e pomine... Dete. Dali 8,9,10 godinki, kolku i da se... ]e da se do ~etirinaeset i pol, najmnogu petnaeset... Bez prekin, sekoja godina isti zada~i, naredbi... Dali od baba ili strina, ne e najva`no. Deteto, seedno na koja vozrast ili zrelost, seto toa go izvr{uva najto~no i najverno - spored naredbite. Inaku, toa taka si misli, nema da bide sakano. ^esto deteto e vo, na{iot, del od bav~ata, a rodilkata vo, nivniot, del. Deteto so nevidena brzina gi ispolnuva site svoi zada~i, duri i ne se}avaj}i go prisustvoto na rodilkata, koja sama gi izvr{uva obvrskite na svojot rajski del. Ti{inata e naru{ena: Mile! Poglednuva deteto na stranata od kaj{to dopira

Milica na 12 godini, smrznata oti ja zaboravil fotografot nadvor na sneg. A taa nau~ena da trpi...

glasot i zdogleduva - rodilkata ja drì v race najmladata mo`na krastavi~ka i ja podava (kon Mile). Mile veli: Imam, ma! Rodilkata: Ako, zemi! Po instinktot na ìvotnite, deteto odi i ja izeduva najmladata i najkrevka krastavi~ka! Duri mnogu podocna teskobnosta od se}avaweto n$ budi od sonot. Zo{to otposle gi osoznavame najzna~ajnite ìvotni sostojbi? Zo{to? Bolkata potoa e pogolema i pota`na, neizle~iva. Prazno, najprazno! Glasot na rodilkata odeknuva vo u{ite, najmnogu vo du{ata, srceto, a dopirot is~eznal ili nikoga{ go nemalo - s$ e v nevrat. Poubava i povkusna krastavi~ka Mile vo ìvotot nema kasnato!â&#x20AC;?

Me|utoa, zemjodelskite raboti vo nivata i gradinata ne bile edinstvenite obvrski za Milica. - Miev podovi so ìva soda, za da bidat òlti, perev... Na pazaren den, vo meanata {to ja drè{e ~i~ko mi, miev ne pametam kolku ~inii, ~ini~iwa, tacni... Sekoe utro baba mi me skoriva{e vo 5 ~asot za da go izmetam du}anot, ulicata pred nego i da gi izmijam site ~a{i, ~a{ki, ~okan~iwa, za{to ~i~ko mi legnal docna i treba da se odmori. Ako zgre{ev ne{to, baba mi se zakanuva{e deka }e me vrati kaj tatko mi. Ne znam zo{to, no uàs me fa}a{e. Se frlav pred nejzinite noze, gi gu{kav i pla~ev: â&#x20AC;&#x153;Nemoj, babo, zlatna si, ve}e nema da gre{amâ&#x20AC;?. Toga{ }e se jave{e glasot na strina mi ili brat~eda mi za da ja smiri sostojbata. Znam deka bespo{tedno gi izvr{uvav site zada~i samo za da se dokaàm, za da vidat deka sum dostojna da me sakaat... Me|u spomenite od detstvoto, koi ne se sekoga{ rozovi, Milica so osobeno vnimanie si prispomnuva na svojata re~isi opsesivna obzemenost so delikatnite svileni bubi {to gi odgleduvalo nejzinoto semejstvo. - So denovi vleguvav vo podrumot kade {to bea naredeni na katovi od daski svilenite bubi. Milina mi be{e da im redam listovi od dudinka (crnica), so koi gi hranevme, da di{am pokraj tie ne`ni ìvin~iwa, da ja nabquduvam elegancijata so koja go sozdavaat svileniot konec i kone~no se zatvoraat, ginej}i vo koùrecot, verojatno zadovolni od izvr{enata rabota. So ~asovi gi sledev nivnite dvièwa. Koga zavr{i {kolskata godina otkriv deka imam 115 neizvineti ~asovi. No, {to zna~e{e toa nasproti drugaruvaweto so svilenata buba! Me}u obvrskite vo meanata i zadovolstvoto od tajnata dru`ba so svilenite bubi vo podrumot, Milica po~na da ja definira svojata moèbi najgolema sposobnost - da gi preoblikuva negativnite iskustva vo pozitiven sistem. Toa go praktikuva{e i natamu vo ìvotot i vo svojot profesionalen raste`. Takviot sistem predviduva{e revnosno i bespo{tedno podgotvuvawe

na ulogite vo teatarot. Taka raboti Milica. Sistemski, poleka, ne zaboravaj}i ja ni najmalata, navidum bezna~ajna sitnica za likot, gradej}i mu kompletna biografija i sozdavaj}i ìv ~ovek od mrtvite bukvi na hartijata. - êkaj}i da me priznaat deka vredam i deka moàm, kako lamja gi grabav zada~ite vo teatarot. Morav da moàm, toa be{e moeto moto. Nikoga{ ne im dozvoliv da doznaat kolku pati ne moèv, ama so stokraten napor sobirav sili da moàm! So silata na karakterot i fanati~nata posvetenost, Milica moè{e s$ - intenzivno da igra pretstavi, ponekoga{ i po pet vo nedelata, vo me|uvreme da snima radio i tv-drami i da bide stolb na semejstvoto, sopruga i posvetena, no stroga majka, da gi pobedi sekakvite bolesti {to & go za~inuvaa ìvotniot pat so strav i so neizvesnost, da igra so povredi i so bolki, da ne izostane od nitu edna izvedba, da dobiva nagradi bez da se vozgordee, da se spravi dostoinstveno i skromno so popularnosta, da igra, da igra, da igra... No, kako dojde Milica vo teatar, vo vremeto koga akterskiot zanaet ne be{e voobi~aen izbor na profesijata za devoj~iwa? - Protojerej Stavrofor Slav~o Petrov, Gospod mir da mu dade, vo 1948 godina, me upati na Dràvnata sredna teatarska {kola vo Skopje... - veli Milica, galej}i ja slikata na lokalniot pop Slav~o, koj so silata na svoeto duhovno oko vo prgavoto devoj~e, bez koe ne moè{e da pomine nitu edna priredba vo Protojerej u~ili{teto, prepozna idna akterka. Nejzinite se}avawa za upisot vo Dràvnata sredna teatarska {kola Stavrofor Slav~o Petrov se zabeleàni vo zapisot, nasloven Prva sredba so goleminata.

4 3

Od sredno{kolskite denovi vo Skopje, vo Srednata dr`avna teatarska {kola, u~enici od vtorata i tretata generacija me|u koi i Qupka Xundeva, Samoil Dukovski, ^edo Kamxija{, Ta{e Ko~ovski... 1 | Milica e zalepena so selotejp 2 | Milica e vo vtoriot red prva od levo 3 | Edna od omilenite fotografii na Milica, pred drvenoto mov~e koe vodi kon stariot teatar; taa e vtora od levo 4 | Qupka Xundeva e gore treta od levo, a Milica e gore ~etvrta od levo

,,Ne pla{i se. Odi kako {to velime i }e najde{ kade e, objasnuvaa... Avtobusot zapre. Site se simnaa, se simnav i jas. Krajna stanica. Skopje! Gledam naokolu... Bo`e, kolku golem grad..., pa rekata! Stojam i se preslu{uvam {to to~no mi rekoa...? Koga }e se simne{ od avtobusot, pravo }e vidi{ golem most, ama od kamen. - Eve go! Od drugata strana se yirkaat drveni skali {to se spu{taat od vrvot na mostot, pa do dolu! - Tuka se! Mini pod mostot i od levo }e naide{ na park~e. Odmini go i }e vidi{ golema zgrada. E, vo nea vlezi. Mrmoram, prebrojuvam i s$ e tuka po red i na broj.

Za evolucijata na umeeweto - Koga go pra{ale Lorens Olivie {to nau~il

na akademija, odgovoril - da govoram i da odam. Golema rabota e da se

koordinira govorot, dvi`eweto na teloto i ~uvstvoto. Da se slee seto

toa vo edno. Zatoa, vo po~etokot taa trpelivost, toa statirawe se mnogu

va`ni. Na fakultet, se ~ini, ne gi u~at kolku e va`no statiraweto.

Teorijata {to }e se sovlada na u~ili{te e po~etok. Potoa sozdavam svoja

teorija, potoa svoj sistem na rabota, prilagoden kon mene.

Za akterskite performansi - Talentot

go konstatirame u{te so priemot vo

teatarot. Potoa ve}e ne diskutirame

za nego. Treba rabota, upornost,

izdr`livost, temelnost... Oti na

mnogu talentirani grbot im go

vidov...

*Tekstovite vrameni vo rozovi ramki se direktno preneseni promisluvawa na Milica Stojanova

Se vko~aniv - zgradata! Lele...e...e! Kolkava e! Ne da e ubava, ne da e golema! Samo carskite dvorci vo skaznite }e da se tolkavi! Pa, nakitena so golemi kameni kukli, nebare lu|e. Pa, nekakvi ~ove~ki glavi, pak od kamen: namurteni, rasplakani, edni pak, nasmeani. Rasplakanite mi se najubavi! Odam, taka, ma|epsana kon zgradata i pred nea zdogledav klupa do edna vrata. Sednav. Ne deka bev izmorena, tuku od nekoja milina, strav, v~udonevidenost tuku - taka, si papsav. Toga{ pogledav kon kar{i... Zgradite dol` ulicata nekako obi~ni, mali - isti kako kaj nas. Se podsmiriv. Lu|e vrvat, li vrvat... ne kako kaj nas: tr~i, tr~i, pa ~ovek. Sepak, vlegov i niz edno prozor~e se podade ~ovek: Kogo bara{ dete?, pra{a. Jas sum od daleku. Denes, ovde, treba da ima konkurs. Ova li e teatarot? Polni~kiot ~ovek (posle razbrav go vikale ~i~ko Kompir) me upati kade treba da se ka~am. Se snebivav niz hodnicite, skalite, sledej}i gi glasovite od pove}e lu|e {to dopiraa do mene. Gi najdov. Gi meram nasobranite i strav me fa}a. Pa, site doterani, bre, kako od slika izlezeni! I nekako pogolemi od mene, postari. Gi gledam niv, pa sebesi, nekako, si se vidov kako xanka - sliva. Leto e, a jas vo dolgi kafeavi ~orapi, pa svitkani do potkolenici - nebare |evreci ili vitki od zelnik. [arenko fustan~e, basmeno, ubavko, so cvet~iwa. Tetka Dafinka mi go so{i (na baba mi Altana }erka, a na tatko mi sestra). Baba sekoga{ i vele{e: Dafinke, da bide podolgo i po{iro~ko, oti }e sum go izrasnela. Tikvi vareni! Samo do metro i {eeset porasnav. Cel `ivot rastev i do tolku stasav. E, da se vratam kaj zastanav. A-haâ&#x20AC;Ś Stojam v }o{, gi gledam nasobranite i od mala- pomala se storiv. Vleguvaa, izleguvaaâ&#x20AC;Ś, se smeatâ&#x20AC;Ś, si ka`uvaat ne{to eden na drug, a mene me nema. Site si otidoa. Nema {to... tropnav (ne oti nekoj go ~ul takvoto ~epkawe na vratata)â&#x20AC;Ś Vlegov!

Lele, babi~ko, kako da pobegnam nazadâ&#x20AC;Ś Lelekam vo sebe, babosuvam... i zjapam tu vo ogromnata sala (skoro kako na{ata v {kola, za priredbi {to ni e), tu vo dolgata masa i na kraj: o~i v o~i so naredenite profesori (od kaj znaev deka tie bile vrvnite teatarski umetnici plus upravnikot?). Eden od profesorite me pra{a: A, {to saka{ ti, male~ka? Im objasniv ubavo deka pop Slav~o pro~ital za konkurs na Sredna dr`avna teatarska {kola i mi rekol deka mene mestoto mi e tuka. S$ po red. Istiot profesor, so o~ila i visok veli: Vidi, dete, ti si zgre{ilo. Lele, babo, pak glasot vo sebe go ~uv. Veli: Ovie {to polagaa deneska se golemi i polagaa za filmska akademija za vo Belgrad, a nekoi za vedna{ da stanat akteri. Tvoite vrsni~ki polagaat utre! Lele, babo moja, kaj si?, pak jas. Podocna mi ka`uvaa kako sum objasnuvala deka sum bedna, deka nemam pari pak da doa|am i ako ne me primat - doma ne se vra}am. Mnogu deca sme, a mene baba me ~uva... Stojam, poleka se sozemam i uporno redum gi gledam. Tie isto se ispoglednaa i po~naa... najmnogu toj visokiot (pa, toj samo i potstanuva{e za da me pla{i so visinata i so o~ilata). Ima{ li ne{to podgotveno? Imam! S$ {to pi{uva{e vo vesnikot. Koj te podgotvuva{e, pra{aa. Sama! E, aj, po~ni so red. Se podzavrtev levo - desno i im rekov deka mi treba masi~ka i stol~e (taka go igrav toa v {kolo) takva be{e scenkata: u~enik {to se kara so bukvite, sedi, vrti knigi i ne saka da u~i. Duri mi mestea masi~e, uspeav da gi svle~am ~orapite do glu`dovi za da izgledam polo{o, uli~ar~e - u~enik.

Svidetelstvoto za zavr{ena Sredna teatarska dr`avna {kola, 1953 godina

Ja odigrav scenkata. Pobaraa recitacija. Ja bev nau~ila “T’ga za jug”... Ta, koga se razmavtav so race, rastropav so noze. “Ne, jas nej}am ovde da sedam...” Na {kolo taka si recitiravme. Visokiot me pra{a za skazna i ja kaàv “Plata spored rabota”. Potoa veli - Znae{ li da pee{? Znam, rekov. Toj se dobliì do edna golema crna masa, otvori eden kapak i koga gi vidov kop~iwata kako na armonika, uplav fativ! Svikav deka jas toa prvpat go gledam i ne umeam da sviram. Ne, ne, re~e, Jas }e udiram po kop~iwata, a ti povtoruvaj gi tonovite. A, si rekov, za toa gajle nemam. Gi fativ site. E, aj, sega, zapej ni edna!, rekoa. Ta, koga sum ja viknala ,,Ajde slu{aj, slu{aj, kale{, bre, An|o”, samo mi dadoa znak da se podistavam nanazad. Odam nazade~ki i ne zapiram so peeweto - vikam kolku glas me drì. Gledam, se podnasmevnuvaat. Duri toga{ gi vidov svle~kanite ~orapi dolu, sosem zaboraviv na niv. Mi dadoa znak da zapram. Pra{aa u{te ne{to, a jas odgovarav. Rekoa deka moè da me primat za akterka, ama podobro da si go u~am {koloto, a ako im zatrebam za pretstava }e me zemele. Ni{to ne razbrav, ama rekov dobro. Mi dadoa pari za pat i letnav na avtobus za doma”.

Ovie nejzini zapisi ja otkrivaat, me|u drugoto, i finata smisla za humor, koja taa, vozdràna i stroga, nikoga{ premnogu ne ja eksponira{e vo javnost. Osven ponekoga{ vo tesniot krug prijateli ili vo inteligentnata presmetka so lo{onamernicite. -Posle priemniot ispit rekle - vunderkind, yvezdata na teatarot e rodena! Toa mi go kaà Stojka Cekova po mnogu godini - skromno se potsetuva Milica. Ocenata ja dale ~lenovite na komisijata: Ilija Mil~in, Krum Stojanov, Todor Nikolovski, Petre Prli~ko, Ilija Xuvalekovski, Kole â{ule, Dimitar ]ostarov... - Toga{ za prvpat vidov teatar. Site akteri za mene bea bogovi. Ne propu{tav nitu edna pretstava, dramska, operska ili balet. Direktorot na {koloto, Vasil Iqoski praktikuva{e mesto teoretski ~as da n$ simne od u~ilnicata {to se nao|a{e vo potkrovjeto na teatarot, dolu vo salonot da gledame proba - ej, mi nema{e kraj na radosta! - se se}ava Milica so obnoven ogan vo o~ite.

Radosta bila u{te pogolema koga ve}e slednata 1949 godina, Milica kako u~enik na Dràvnata sredna teatarska {kola, ja dobila prvata uloga - mom~eto Slav~o vo Pe~albari od Anton Panov, vo reìja na Ilija Mil~in i Krum Stojanov, nejzinite profesori po aktersko majstorstvo. - Toga{ be{e zabraneto u~enicite da igraat, osven so specijalna dozvola od profesorite na {kolata. Mene mi be{e ~udno {to pri tolku ma{ki kolegi, ulogata mi ja dadoa mene. Sega, posle tolku godini, mi e jasno zo{to - za{to imalo selekcija! Se se}avam deka sekoga{ koga }e go kaèv tekstot (a, mnogu tekst imav, edna replika - Moàm, moàm, ba~o Kostadin, moàm da nosam, var, tuli...), vo repeticionata sala izbuvnuva{e smea... Izbuvnuva nostalgi~na nasmevka i na nejzinoto lice. Dràvnata sredna teatarska {kola, na krajot na prvata polovina od minatiot vek, po porodilnite maki pri osnovaweto vo 1947 godina, stana silna {kola, na koja idnite akteri gi zapoznavale teatarskite isku{enija pod strogite principi na niza vonseriski univerzitetski profesori od toa vreme. - Profesori ni bea: Krum Kepeski, Risto Zografov, Dimitar Mitrev, Mihail Olenin, Anisimov, Kiril ]amilov, Vasil Iqoski, Kuzmanov, koj ni predava{e istorija, Radmila Milosavlevi}... Zografov be{e fantasti~en profesor, ni predava{e svetska literatura. Ne moàm da ja zaboravam negovata slavna re~enica - U~enici, vistinskiot intelektualec e onoj {to koga govori i posledniot rabotnik moè da go razbere! Jas i ne morav mnogu da u~am svetska literatura doma. Zapametuvav u{te na ~as. Kako da ni go sipuva{e znaeweto v glava - si spomnuva Milica. Moèbi poradi vakvite ubavi spomeni, so svojata delikatna smisla za humor i so seto spe~aleno iskustvo, vo edna prilika, godini i godini podocna, na besmislenata zabele{ka na pomlad, akademski obrazovan kolega od tipot: “@al ni e {to ovde ima akteri bez akademija”, Milica lucidno }e odgovori: “Mene mi e àl {to nekoi ovde imaat zavr{eno akademija!” Me|utoa, od periodot na Srednata teatarska {kola, Milica ima i grdi spomeni. Nejzinata mlade{ka i naivna simpatija, kako {to samata ja narekuva taa prva qubov koristej}i ja tradicionalnata terminologija na toa vreme, ne ostana nezabeleàna od sou~enicite. Strogoto postvoeno vreme i prenaglasenite socijalisti~ki eti~ki normi od ovaa vrska napravija skandal, so prijavuvaweto na ,,nemoralot na u~eni~kata Milica Stojanova” direktno kaj toga{niot upravnik na teatarot, Pero Korobar, zaobikoluvaj}i gi site drugi u~ili{ni instanci. Poradi nejzinata boèmna bremenost, dijagnosticirana samo vo lo{onamernata misla na mladinskata partiska organizacija, odgovorna za u~eni~kiot moral, Milica mora da go prekine {koluvaweto. So dragocenata pomo{ na Krum Stojanov i na Ilija Mil~in, nejziniot angel-~uvar, u~itel i poddrùva~, kako {to veli taa, Milica se vrabotuva kako akterka vo Radio dramata na Radio Skopje, ~ii prvi ~ekori datiraat tokmu vo taa 1950 godina. Formiraj}i ja Radio dramata, vo koja osven Milica Stojanova, se vraboteni i Draga Arsenievi} i Olivera Filipova, Radio Skopje ima za cel ,,vo ramkite na op{toto vospitno i kulturno vlijanie {to radioto ima zada~a da go vr{i vrz slu{atelskata

Prvoto vrabotuvawe vo Radio dramata na Radio Skopje vo 1950 g. Milica e vtora od desno. Na fotografijata e i Ilija Mil~in (vtor od levo)... Ova vrabotuvawe ja spasi Milica od malogra|anskata skopska sredina i ja natera da ne se otka`e od profesijata

publika, da ja {iri dramskata umetnostâ&#x20AC;?. Po ednogodi{en anga`man vo Radio-dramata, Milica se vra}a vo Srednoto dr`avno u~ili{te so ve}e steknat profesionalen status - artistka, i maturira. Radio dramata {to toga{ prestana so rabota, povtorno e formirana 1957 godina. Anga`manite na Milica kako honoraren sorabotnik vo Radioto prodol`uvaat i ponatamu. - Mnogumina mi prepora~uvaa da go zaboravam ovoj nastan, da ja goltnam taa epizoda, da ja premol~am i nikoga{ ve}e da ne ja spomnam. No, toa e mojot Goli otok, mojata najstra{na Golgota... Da ne po~nav da rabotam vo Radio dramata, verojatno }e se vratev vo Kriva Palanka

lu|e, umetnici... Vo minatata 2004 se odbele`a 60-godi{ninata na Radioto, a jas sum tamu prisutna 55 godini - od 1949 g.!

radiodrami gi repriziraat... I duri se slu~uva naj~esto da ne se odjavuva koj igral i koj re`iral. Pa, tamu u~estvuvaat

me obdaril so sve` glas, na radio s$ u{te pomladi ulogi mo`am da igram. No, ete, ja zakopaa radio-dramata. Starite

emocija samo so glasot e golema rabota. Mnogu sum sre}na za radio ulogite. I mislam deka u{te mo`am da snimam. Gospod

publikata odbira {to }e gleda. Na radio, pak, se slu~uva ne{to sosema drugo - da se dolovi seta atmosfera i seta

i da se sokrijam. Me gledaat, ama ne samo mene. Malku e pro{ireno poleto na gledawe, pa od site slu~uvawa na scenata,

ne bi do{la. Skromna sum ako ka`am deka se okolu 3000. Ima edna specifika za radioto. Na teatarskata scena mo`am

Za vtorata qubov - radio dramata - Takvi zna~ajni ulogi dobiv {ansa da odigram vo radioto, do kakvi vo teatarot nikoga{

i }e stanev doma}inka. Poradi toa, povtorno i povtorno im se zablagodaruvam na moite profesori, a osobeno na Ilija Mil~in - blagodaram, profesore, {to ne dozvolivte da me otu|at od teatarot... Sepak, poddr{kata na Ilija Mil~in ne be{e edinstvenata pri~ina poradi koja Milica ostana so akterstvoto nasproti site ìvotni matici {to ja vodea vo sprotivna nasoka. Godinite, pominati so mom~eto, kako {to Milica i denes go narekuva ~ovekot od nejziniot prv brak svesno izbegnuvaj}i da mu go spomene imeto, se bezdrugo me|u najte{kite ìvotni isku{enija na ovaa akterka. - Da ne be{e toj incident, moèbi ne }e izgubev 13 godini so toj ~ovek. Moeto ~uvstvo za poslu{nost, mojot patrijarhalen odnos me zadràa so nego pove}e od edna decenija. Site tie psihi~ki i fizi~ki izma~uvawa, qubomorni ispadi, omalovaùvawa {to gi doìvuvav so nego, otkako sosema mi go izmestija privatniot ìvot, me turnaa u{te podlaboko vo profesijata. Zatoa Milica do den-dene{en ~esto bega od sebesi i spokojno si ìvee vo nespokojot na likovite. Polesno mi e da sum sokriena zad nekoj drug lik, koj iako e preto~en niz mene, sepak e nekoj drug. Ne jas. Dolgi 13 godini Milica bila `rtva na semejno nasilstvo, koe so krotkosta na svojata priroda i so pokornosta steknata vo detstvoto, re~isi go prifatila kako neizbe`nost. - Posvetenosta kon rabotata {to po~na vo razumni granici i voshit od novodoìveanoto vo Dràvnata sredna teatarska {kola zna~e{e stopirawe na site spomeni od moeto detstvo i mladost. Ovaa famozna vrska, pak, proizlezena od edna nevina mlade{ka simpatija i sudbinskoto vrzuvawe po inercija {to proizleze od nea vo narednite 13 godini, pak, zna~e{e stopirawe na s$ {to bi moèlo da se nare~e inicijativa na li~en plan - rezimira Milica, odbivaj}i potamu da prebaruva niz spomenite od ovoj period. Toa e nejzinata poznata barikada kon minatato {to Milica u{te odamna samata si ja dijagnosticirala i ~ija{to neprobojnost nekolkupati ja pokaàla duri i na javni nastapi, koga povikana da zboruva za minatoto, demonstrirala kompletna amnezija za nesre}nite 13 mlade{ki godini. Vo toj morni~av, èstoko teroriziran ìvot, ispolnet so modrinki i navredi, edinstvenata nejzina prijatelka e - nejzinata svekrva.

- Kolku {to toj nastojuva{e da me oddale~i od teatarot i da ja minimizira mojata rabota, narekuvaj}i me cirkuzantka, tolku taa se trude{e da me bodri i poddrì, vnimavaj}i sekoja moja premiera da ja obeleì so buketi cve}e i so ohrabruva~ka nasmevka - si spomnuva Milica. Ironijata na sudbinata, zapo~nata vo 1950 godina so isklu~uvaweto na Milica od Dràvnata sredna teatarska {kola poradi ,,nemoral”, kulminira vo 1963 godina, koga taa, kone~no, uspeva da ja prekine svojata izma~uva~ka vrska. Me|u drugite pri~ini, navedeni vo obrazloènieto za razvodot, stoi i - nemawe porod! Vo vremeto na privatnite previrawa Milica go pronajde svoeto pribeì{te vo studijata na Radio Skopje - qubovta kon radio dramata so godini postojano odnovo ja nosi vo magi~niot svet na studiskite prostori. Ima u~estvuvano vo snimaweto na stotici dramski izvedbi za ,,{irewe na dramskata umetnost me|u slu{atelskata publika”. @ivotot na teatarskata scena go zapo~nuva u{te kako maturantka, vo 1952 godina, koga ja igra Fafi vo pretstavata POMLADATA SESTRA - komedija vo tri ~ina i pet sliki od Xerom Kodorov i Xozef Filds, vo reìja na Ilija Mil~in. Za ovaa pretstava, koja be{e samostojno reìsersko debi na Mil~in, Branko Zarevski smetal deka e “zadolìtelno” pa|awe na repertoarot na MNT, osobeno koga e prikaàna me|u eden Molier i [ekspir. Toj smetal deka vo ovaa pretstava nema “polnokrvno dramsko dejstvo, jasni konflikti i osobeni individualnosti, tuku obi~ni, najobi~ni lu|e so moralno-op{testveni profili, edna ne tolku koloritna slika na sekojdnevieto na edna amerikanska familija”. Me|utoa, publikata ja saka{e Pomladata sestra. Moèbi poradi ubavite akterski ostvaruvawa, koi Zarevski ne gi zaobikoli ni vo kriti~ki nastroenata recenzija, objavena na 16.11.1952 g. vo Nova Makedonija. “Ako vo edna pretstava od takva dramska materija se dozvoleni superlativni iskaùvawa, toga{ tie sekako moàt da se odnesuvaat na kreacijata na Dobrila âbri} (Xudi) i delumno na kreacijata na Milica Stojanova (Fafi)...” Malku potamu vo recenzijata, Zarevski ja korigira svojata stroga ocena: ,,Samo pofalbeno moè da se govori za ostvaruvaweto na Milica Stojanova, koja isto taka, dade jasno izdiferenciran detski lik”. Poradi ovaa uloga, slednite re~isi 25 godini, slikarot Dimitar Kondovski i ~lenovite na negovoto semejstvo, koi isklu~itelno ja po~ituvaa rabotata na Milica, i privatno ja narekuvaa - Fafi. Slednata 1953 godina Fafi stana Lujza vo Molieroviot VOOBRAZEN BOLEN, pa Rako vo GOSPO\A MINISTERKA... Palaviot ministerski sin, vsu{nost, e prvata nejzina uloga po vrabotuvaweto vo Dramata na narodniot teatar, esenta, 1953 godina. Nu{i}evata Gospo|a ministerka vo reìja na Dimitar ]ostarov i Petre Prli~ko be{e obid na reìserite da otkrijat nekoj nov, dotoga{ nepoznat Nu{i}, koj doajenot na makedonskata kritika Jovan Kostovski go oceni kako nepotreben i {teten. Analiziraj}i gi nose~kite ulogi vo ovaa pretstava, Kostovski gi beleì i dvete alternacii za ulogata na sinot na ministerkata, prepora~uvaj}i ,,pove}e sloboda i prirodnost, pove}e ~ipkunstvo, ako sakate, kaj Marica Dobrevska i Milica Stojanova vo tretiraweto na Rako”. Fafi, prvata pozna~ajna uloga vo MNT vo Pomladata sestra, 1952

Jovan Bo{kovski, pak, vo spisanieto Razgledi (od 11.01.1954 g.) zabeleùva deka ,,Marica Dobrevska i Milica Stojanova vnesuvaat sveìna so ubavo dolovenite crti vo karakterot na nemirniot Rakoâ&#x20AC;?. Toa {to vo prvite ~etiri godini na svoeto aktersko iskustvo Milica odigra dve ma{ki ulogi (Slav~o vo 1949 godina i Rako vo 1953 g.), spored nejzinite zborovi, e ukaz, znak za gor~livata vistina deka i vo godinite {to pretstojat }e mora ma{ki da izdrì vo svetot na teatarot. - Pa, i ona dete {to se kara{e so bukvite na priemniot ispit za upis vo Dràvnata sredna teatarska {kola be{e ma{ko. Duri i prvata radio-uloga vo detskata radio drama, vo 1949 godina, mi be{e mom~eto Kostakis. Izgleda moralo da bide taka... Samata profesija bara ma{ko opstojuvawe - veli Milica.

I so slednata uloga na Beti Paris vo pretstavata VE[TERKITE OD SALEM od Artur Miler, Milica prodolì da vojuva ma{ka vojna vo sovladuvaweto na akterskoto umeewe. Na scenata na Narodniot teatar Ve{terkite od Salem vo 1955 godina gi reìra Ilija Mil~in. - Beti Paris e ona malo devoj~e {to postojano vreska i kaùva {to s$ videlo. A, jas, ne moèv da vresnam. Koga mu se obrativ na Mil~in za pomo{, toj samo mi re~e: ,Uf ne moèla da vresne! ]e si ve`ba{ doma! Dobro {to me natera sama da go storam toa, za{to moèl i da mi pokaè i jas potoa da se obiduvam da go povtoram istoto. A, ne e su{tinata vo toa. Jas moram sama da go po~uvstvuvam vresokot. Toa e, povtorno, metodska edinica, na nekoj na~in. Otposle gi osoznavav tie raboti. Otprvin mislev deka ne saka da mi pomogne - veli Milica, se}avaj}i se kako sosedite dolgo se izbezumuvale pri nejzinite samostojni ~asovi po vreskawe. Rasko{niot talent na Milica ne ostana nezabeleàn. Vo tie rani 50-ti godini, markantniot reìser na Dramata, Dimitar ]ostarov, vo eden tekst za Mlad borec, zboruva za pomladite artisti i gi vrednuva nivnite dotoga{ ostvareni ulogi. “Vo ovie nekolku redovi ne bi moèl da se vozdràm a da ne gi spomenam imiwata na nekoi od na{ite artisti, kako Milica Stojanova…” ]ostarov potamu ja obrazloùva takvata svoja ocena: “Ne moàm da ne go izrazam ~uvstvoto Marija Jozefa vo Domot na Bernarda Alba; Milica ima{e samo 24 godini koga igra{e starica od 80 godini, vo 1956 godina. Pokaà neverojatna mo} za transformacija. Na slikata e so Cvetanka Jakimovska

Za teatarot - [tici `ivot {to zna~at... Toa e definicija,

nepovtorliva i nepobitna. Tie {tici se poluskapani, klinci

zjaat od niv, ~esto n$ prepnuvaat, ama tie mi trebaat, taa memla

da ja mirisam mi treba, sproti mene da sedat lu|e mi treba, da

razmisluvaat za porakata {to im ja pra}ame od scenata...

Za raznolikosta na ulogite - U{te vo Narodniot

teatar imav mo`nost da igram raznovidni ulogi

vo tematski i `anrovski razli~ni pretstavi. Toa e

vistinska sre}a. Mo`nost da ne se vleze vo kli{e.

Taka se prodol`uva vekot na akterskata sve`ina.

na zadovolstvo i radost od rabotata na na{iot mlad artist, ~uvstvo {to se ra|a vo mene sekoj pat koga }e se prisetam so kakva strast, uporitost, fanati~no se zafa}aat za dramskiot tekst vo obrabotkata na svojot lik Milica Stojanova, Vukan Dinevski ili Ta{e Ko~ovski”. Pritoa ]ostarov me|u drugite ulogi ja izdvojuva staricata Jozefa na Milica vo DOMOT NA BERNARDA ALBA. - Mnogu bev mlada koga ja igrav ovaa uloga - veli Milica za postanovkata na tekstot na Lorka Domot na Bernarda Alba vo reìja na Todorka Kondovska, 1956 g. - Jozefa ima 80 godini, zgora na s$ e luda, a glasot mi e mlad, kako na vrabec. Todorka me pu{ti na scena duri na tretata izvedba. No, po~na da se zboruva deka sum uspeala da ja napravam ulogata. Dojdoa da me gledaat ]ostarov, Veselinka Malinska, Draga âlovska... Po pretstavata ]ostarov me sretna vo hodnikot i me pra{a: ‘Znae{ li, momi~e, {to si napravila?’ Jas propa|am v zemja. A, toj prodolùva: ‘Ne{to {to retko koj vo teatarot moè da go stori - vnatre{nata linija na likot od po~etok do kraj!’ Jas, vsu{nost, sum ja izrasnala Marija Jozefa... Za ovaa uloga Milica zboruva kako za prvo vistinsko prepoznavawe na magijata na scenata i na zanosot na profesijata. - Avtenti~nata vozrast na akterot i na likot {to go igra ne e presudniot faktor za uspe{no ostvaruvawe na ulogata. Mi uspevalo vozrasta da ne mi pre~i. Naprotiv, nesovpa|aweto na mojata vozrast so onaa na likot me provocira i ja isku{uva mojata mo} za transformacija. Se ~ini deka so taa Marija Jozefa uspeav... Celi 48 godini podocna, Milica ovaa teatarska sezona (2004 g.) ja dobiva povtorno ulogata na Marija Jozefa vo novata produkcija na Dramski teatar {to spored tekstot na Lorka ovoj pat ja raboti belgradskiot reìser Gor~in Stojanovi}. - Imav nekoe ~udno ~uvstvo koga povtorno mi go dodelija ovoj lik. S$ {to znaev porano za Marija Jozefa - se izbri{a. Kako prvpat sega da ja igram. I eve me, re~isi na avtenti~na vozrast kako i Jozefa. Me provocira koncepcijata na ovoj reìser, me interesira kakov e sega Domot na Bernarda Alba. Sega imame nova ekipa, novo viduvawe, a i jas imam nova vozrast. I porazvieno ~uvstvo na odgovornost. Za{to zrelosta nosi rizik. Nejzinata sega{na zrelost e rezultat na kontinuiraniot profesionalen raste` koj Milica prodolùva da go nadgraduva i narednata 1956 godina vo pretstavata @ENA^KA

I MA@A^KA na Jovan Sterija Popovi} vo reìja na Todor Nikolovski. Ova, istovremeno, e i prvo postavuvawe na tekst od Sterija Popovi} na scenata na MNT, vo ~est na 150-godi{ninata od negovoto ra|awe. Vo vesnikot Studentski zbor Svetislav Jovanovi}, otkako ja vbrojuva me|u artistite {to zasluùvaat da bidat izdvoeni, pi{uva: ,,Milica Stojanova i Draga Arsenijevi} uspeaa da najdat izraz {to najmnogu odgovara na roljite {to gi tolkuvaa”. Za ovaa vesela komedija, od Kriva Palanka dopatuva i baba Altana za da ja vidi omilenata vnuka prvpat na teatarskata scena. - Sme{no e, ama ne vaqa - so nasmevka ja raskaùva Milica nejzinata stroga ocena. Po u{te nekolku pomali ulogi, vo 1958 godina Milica se soo~uva so golemiot predizvik - glavnata rolja vo produkcijata na MNT - DNEVNIKOT NA ANA FRANK vo reìja na Dimitrie Ruli Osmanli. Pretstavata be{e reìsersko debi na Osmanli vo Skopje, koj dotoga{ rabotel vo Bitola, i prva glavna uloga na Milica. Verojatno zatoa obedini mnogu stravovi, nadeì i o~ekuvawa. - Mojata prva glavna uloga e obeleàna so pla~. Navistina bev zagrièna. Ruli ne rabote{e mnogu so mene, a toa mi be{e prva golema centralna uloga. Pla~ev, ja odbivav, mislev deka ne }e moàm da ja napravam. Odbivav da se soo~am so predizvikot, so faktot deka eden den }e mora i toa da se slu~i - da igram glavna uloga. Takviot odnos be{e posledica na moeto izrazito ~uvstvo za odgovornost. Milica bila ubedena deka Ruli ne & pridava mnogu vnimanie, no od dene{na perspektiva, poinaku gi gleda nivnite relacii i gi korigira svoite toga{ni stavovi. - Ana e, na po~etokot, palavo devoj~e i jas, poradi neiskustvoto, imav poriv da go izvedam mizanscenski tokmu toj aspekt. Pa, zatoa se preigruvav vo prostorot. ]e poglednev vo Ruli nadevaj}i se na odobruvawe, a toj mol~e{kum }e odmavne{e so glavata. I toa nemo oblikuvawe na likot pod dirigentskiot senzibilitet na Ruli Osmanli be{e golema {kola za eden po~etnik koj treba{e da se soo~i so zada~ata i bremeto {to gi nosi glavnata uloga. Vsu{nost, toj mi dade mo`nost samata da se pronajdam sebesi vo scenskiot prostor. Mislam deka postapi mnogu mudro, pedago{ki. Vakvite podgotovki o~igledno dale dobri rezultati. - Smetam deka Ana Frank be{e fantasti~na, antologiska pretstava. Na premierata doìveav skandirawa od publikata. Ne mi se veruva{e dodeka slu{av Mi-li-ca, Mi-li-ca od salonot, loìte, balkonite! - vozbudeno i treperlivo raskaùva Milica, kako s$ u{te da gi slu{a dolgite aplauzi koi po sekoja izvedba na Dnevnikot na Ana Frank taa 1958 godina nikako ne zapiraa. I kritikata ne ostana ramnodu{na na ova ostvaruvawe {to ja isfrli Milica vo orbitata na popularnosta. Aleksandar Eòv vo Horizont (broj 3 od 2. 02. 1958 g.) zabeleà: “Posebno treba da se odbeleì Ana Frank na Milica Stojanova. Rekoa: “Yvezdata e rodena”. Milica postigna ogromen uspeh so svojata prva glavna uloga na Ana Frank vo Dnevnikot na Ana Frank, vo 1958 godina. Premierata i poklonuvaweto na Milica bea prosledeni so freneti~en apluz

Ovaa mlada akterka go projavi afinitetot kon vakvi ulogi u{te pred nekolku godini, koga ja tolkuva{e Fafi vo Pomladata sestra. Taa nejzina sklonost se manifestira i vo Gospo|a ministerka kade go igra{e Rako. I ovde Stojanova so uspeh ja predade Ana Frank, devoj~e vo periodot na pubertet, koe niz dvete godini provedeni vo skrivali{teto se preobrazuva od dete vo èna”. Vo tekstot, nasloven “Otade rampata”, objaven vo Nova Makedonija (na 2. 02. 1958 g.), Branko Zarevski obrnuva osobeno vnimanie na vnimatelno sozdadeniot nasloven lik: “Ana Frank na Milica, i pokraj postojanata opasnost da se slizne vo lesnoto, odnapred orientirano i ednolinejno tolkuvawe i {armirawe so eden ve}e famozen ‘half{tark’ lik, uspeva da se zadrì na visina na tekstot i, vo natamo{niot razvitok na dejstvoto, da se vklu~i vo postepenoto otkrivawe na svojata vistinska priroda i vistinskite procesi na sozrevaweto na svojata psihologija, li~nost”. Kole â{ule vo Razgledi (broj 3 od 9. 2. 1958 g.) potencira: “Vtoroto krupno i radosno iznenaduvawe na ovaa pretstava (po prvoto od preporodenata svetlina vo koja se pokaàle Dobrila Puckova i Todor Nikolovski, z.n.) be{e Milica Stojanova vo ulogata na Ana Frank. Ubedliva i kako momi~e i kako uzrevawe {to se zamisluva i vozbuduva nad golemata tajna vo sebe, Stojanova zasvedo~i retka obdarenost. Nejzinata pokornost na ona {to taka mora da bide, no i nejzinoto nerazbirawe, pa i nejziniot prkos i, na kraj, nejzinata upla{enost bea ubedlivi i doneseni so sredstva {to obilno ja preminuvaa rampata i nao|aa otklik vo salonot. Scenite so Peter, osobeno”. “Vo nekolku porane{ni epizodni ulogi Milica Stojanova najavi kaj sebe prisustvo na ubava darba, no vo pretstavata za koja zboruvame (Ana Frank) taa nedvosmisleno se afirmira kako talent {to moè da ponese odgovorna zada~a”, pi{uva Jovan Kostovski vo Sovremenost (broj. 3 od mart 1958 godina). ,,Za ovie dva i pol ~asa, avtorkata na dnevnikot vo nejzino objasnuvawe, izrasnuva{e pred na{i o~i od nemirno |avolesto devoj~e {to so sekogo se zaka~a do devojka ~ija du{a ve}e po~nale da ja branuvaat Milica so doajenot na makedonskoto glumi{te Todor Nikolovski vo Dnevnikot na Ana Frank (gore) So svojata najdobra prijatelka Qupka Xundeva. Zaedno bea i vo srednata teatarska {kola i na scenata i vo site radosni i ta`ni ìvotni migovi; vo Dnevnikot na Ana Frank (dole)

Kirkov, nema problem. A, toj, {tom mi go slu{na glasot, po~na da se izvinuva {to ne me prepoznal. No, komplimentot padna!

akterkata {to ja igra{e Ana Frank”. Mene na ulica ne me prepoznavaa za{to ne nosev {minka. Dobro, mu odgovoriv na d-r

Kirkov, a toj u{te pred da go ~ue moeto ime, veli: ,,Izvinete, da ne mi bide zabele`ano, ama jas edinstveno ja priznavam

Za komplimentite - Edna{, vo Ohrid, bev na gosti kaj operskata pevica Kalina Milo{evska. Me zapozna so d-r Qup~o

ubavi ~uvstva. Blagodarej}i na dramatur{kata postapka, onaa vtorata Ana e dosta potisnata od scenata i pove}e sodràna vo ~itanite delovi od dnevnikot, pa so toa realizatorkata donekade e i oslobodena od obvrskata da ja otkriva i nea na scenata. Me|utoa, i onie nekolku skudni momenti {to se ostanati vo igraniot del, kako {to se intimnite sestrinski razgovori so Margo i sredbite so Peter, Milica Stojanova obilno gi iskoristi za da mu ovozmoì na gleda~ot da go naseti i toj vtor lik na Ana Frank, lik na devojka, zadlabo~ena pred pojavite i tajnite na ìvotot. Taka, vo glumata na Stojanova moèvme da go sogledame i da go po~uvstvuvame kompleksniot lik na Ana Frank, onaka kako {to moème da go sretneme vo tekstot na nejziniot dnevnik”. Na ovaa pretstava egzaltirano si prispomna i Spase Kuqan, upravnik na MNT vo periodot me|u 1956-1961 godina, zboruvaj}i za monografskoto izdanie “40 godini Makedonski naroden teatar 1945-1985”. “Pa, Ana Frank! Pretstava koja im isteruva{e solzi vo o~ite i na onie koi ja gledale pove}epati. A, toa be{e zasluga na odli~nata, toga{ mlada Milica Stojanova!” rezimira{e Kuqan, zboruvaj}i za najvisokite scenski dostreli na ovoj teatarski period. Ovaa pretstava, po koja Milica stana vistinska teatarska yvezda, 35 godini podocna ne ja zaboravi i teatarskiot kriti~ar Ivan Ivanovski, po povod izleguvaweto na novoto kni`no izdanie na Dnevnikot na Ana Frank od Detska radost vo 1995 g. Vo tekst za nedelnikot Puls, nasloven “Dokumentot vo slu`ba na umetnosta” (objaven na 12 maj 1995 g.), Ivanovski potsetuva na dve scenski verzii na ova delo, izvedeni vo MNT. Pri toa, kako osobeno vreàna vo se}avaweto ja izdvojuva odli~nata premiera na Dnevnikot na Ana Frank od po~etokot na 1958 g., “odnosno prekrasnata kreacija na Milica Stojanova vo naslovnata rolja”. Toj “osven po markantniot, odnosno triumfalniot uspeh na Milica Stojanova i uspehot na nejzinite partneri”, go potencira i reìserkoto viduvawe na Dimitrie Osmanli. Pritoa, Ivanovski go citira komentarot od Jovan Kostovski, objaven vo Sovremenost vo 1958 godina, kade razbirlivo vo sredi{teto na kriti~koto vnimanie e izvonrednata kreacija na Milica, koja tokmu so ovaa uloga se afirmira kako talent {to moè da ponese

odgovorna zada~a. “Vo glumata na Stojanova moèvme da go sogledame i da go po~uvstvuvame kompleksniot lik na Ana Frank, onakov kako {to moèvme da go sretneme vo tekstot na nejziniot dnevnik”. Za retkata obdarenost na Milica, potvrdena i so ovaa maestralno odigrana uloga na mladata Evrejka, pi{uvaa i drugi toga{ni hroni~ari na teatarskiot ìvot. Narednata 1959 godina, Milica ja igra Lizeta vo komedijata IGRA NA QUBOVTA I SLUÂJOT od Pjer de Marivo vo reìja na Dimitrie Osmanli. Kritikata oceni deka reìserot Osmanli uspeal da go izvle~e ,,maksimumot od vrednostite {to gi nudi Marivo i vo toa imal polna i rezultantna potkrepa vo kreaciite na izveduva~kiot ansambl”. Za ova ostvaruvawe, Branko Zarevski vo Nova Makedonija pi{uva: ,,Lizeta na Milica Stojanova e edno posebno zadovolstvo vo pretstavata: pred nas se otkriva likot na lukavata, itrata, besporo~no vragolestata, sekoga{ dobro nastroenata i, vsu{nost, dobrodu{na sobarica, so fini naplasti vo li~nata psihostruktura, smisla za realno, po malku ma~e{ko do~ekuvawe vo ìvotnite uslovi i zdogleduvawe na veselata strana na ìvotnite {okovi. @iva, razigrana, vpe~atliva, taa go ponesuva gledatelot i stava li~en akcent vrz pretstavata”. Za nejzinata Lizeta, Jovan Kostovski pi{uva deka ,,seta e igriva, duhovita, snaodliva i umna devojka, koja{to gleda na rabotite otvoreno i realno. So toa ovoj lik na na{ata scena be{e onakov kakov {to go obeleùva pisatelot”. Vo godinite {to sleduvaa, redovna i dominantna karakteristika na pretstavite kade {to igra{e Stojanova stana silniot i specifi~en pe~at {to taa im go dava{e na tolkuvanite ulogi i izgradenite likovi, bez ogled na toa dali se tie epizodni ili glavni. Ona {to }e ostane zapametena specifika na akterskata tehnika kaj Stojanova e tokmu mo}ta da se iluminira so zna~ewe, energija, pottekst i vizuelna dominacija celiot scenski prostor. Koga taa stoi na scenata, duri i da e stutkana nekade vo agolot, scenata pulsira so sekoj trepet na nejzinoto aktersko bitie. Toa go postignuva so mo}ta da vospostavuva

dlaboki relacii so likot {to go tolkuva, no i so ostanatite likovi, partneri na scenata. Za mnogumina Milica e paradigma za funkcijata i zna~eweto na ona {to treba da pretstavuva eden scenski svet i kontekst. Istata 1959 godina, na scenata na MNT e postaven i tekstot na Juxin ‘O Nil DOLGO PATUVAWE VO NO]TA vo reìja na Ilija Mil~in. Kritikata oceni deka vo postanovkata na ovoj tekst na amerikanskiot nobelovec, koj zboruva za nemo`nosta za otvorawe na individualnata ~ovekova {kolka pred razbirawata i pro{tevawata na sosednite li~nosti, e napravena uspe{na akterska podelba, koja na sekoj u~esnik mu dala mo`nost da go razgrne maksimumot na svoite tvore~ki potencijali. Toa go stori i Milica vo ulogata na Ketlin. Nejzinoto ostvaruvawe vo tekstot na Branko Zarevski, objaven vo Nova Makedonija (na 6. 12. 1959 g.) e tretirano vaka: “Ketlin na Milica Stojanova, prenaglasena vo maskata, dava slika na ograni~ena devojka, izrasnata podaleku od glavnite tokovi na civilizacijata, bez vistinska pretstava za ne{tata vo koi i so koi ìvee. Toa e psihi~ki i fizi~ki ostvaren lik na ~ovek, na koj duri i glupavostite mu se prostuvaat poradi nasledenata dobrina”. Vo recenzijata, naslovena “Vrvno delo na modernata dramaturgija” i objavena vo zbirkata teatarski recenzii Drama i teatar, Mateja Matevski pi{uva za Dolgo patuvawe vo no}ta kako za “organiziran ko{mar, graden vrz spontanosta na sudirite i smiruvawata, vrz omrazata i qubovta, pesimizmot i nade`ta, so zdivot na edna bolna poezija…”. Ovaa izvedba, me|utoa, ocenuva Matevski, “u{te edna{ ni go otkri golemiot {arm na glumata na Milica Stojanova, ~ija epizoda na pijanstvoto na prislu`ni~kata, duhovita, bogata, plasti~na, spa|a vo onie ostvaruvawa {to se pametat”. “Milica Stojanova kako Ketlin ja dala ulogata kako drdorliva i nesakana devojka, pridavaj}i & edna ni{ka na komi~nost”, napi{a Jovan Kostovski za Kulturen ìvot (broj 6 za periodot noemvri-dekemvri 1959 g.). So ovaa pretstava, spored Kole â{ule, “Narodniot teatar ja vospostavi vrskata so sovremenosta, sozdavaj}i ,,pretstava koja ve}ava deka nadolniot strmoglav pat }e bide prekinat”. Lizeta, vo Igrata na qubovta i slu~ajot, so Qupka Xundeva i Dragi Krstevski-Anfi, 1959

Postavuvaweto na pretstavata OTKAKO IMA RAJ od X.B. Pristli na skopskata scena vo 1960 godina be{e oceneto kako ,,prijatno osveùvawe”. Ovaa piesa, reìrana od Todorka Kondovska, ja obrabotuva temata na qubov na prv pogled i brak me|u dvajca mladi, koi }e dovedat ponatamu do problemi i kone~no do razvod. Vo ovaa postavka Milica ja odigra ulogata na Xojs i vo sopstvenite iskustva po~na da gi prepoznava tezite na Pristli deka qu b o v ta i b ra k ot s e i l u z i j a i i zm ama. Iako mo{ne diskretno i nikoga{ vo forma na lelekawe, Milica vo razgovorite neretko go spomnuva svojot “otsamuvan ìvot”, moèbi tokmu kako nejzina potvrda deka qubovta i brakot se iluzija i izmama? Kritikata ne bila ubedena deka so produkcijata PROTEKCIJA od Nu{i}, vo reìja na Dimitar ]ostarov, postavena 1960 g., skopskiot Naroden teatar pravi napor za podobruvawe i osmisluvawe na repertoarot. No, Stojanova izvonredno ja odigra Julka, mladata devojka {to se raduva na premestuvaweto na tatka si vo Belgrad. Ivan Mazov vo Nova Makedonija go podvle~e nejziniot monolog od tretiot ~in, vo koj se sleani golemite ideali i malogra|anskite èlbi na mladata devojka za ìveeweto vo golemiot grad. Kulturen ìvot (od januari 1961 g.) go objavuva tekstot na Mateja Matevski, posveten na ovaa pretstava. “Po spontanosta na komikata, po lesninata na glumata, po mo{ne neposrednite migovi na neprinudena smea, Milica Stojanova ne prestanuva da n$ ubeduva vo svoite mo{ne produhoveni i prefineti artisti~ki potencijali {to s$ pove}e i s$ posigurno doa|aat do izraz”. Milica se se}ava deka semejstvoto na slikarot Dimitar Kondovski, koe neguvalo izvonredna po~it kon nejzinata rabota, redovno èstoko reagiralo na vakvite kritiki, ironi~no pra{uvaj}i: ,,Do koga }e mora Fafi da ve ubeduva!?” Ovaa uloga ja odbeleà i Tome Momirovski vo spisanieto Sovremenost (od 1.01.1961 godina) pi{uvaj}i deka najvpe~atliv lik ostvaruva Milica Stojanova so “simpati~na govorna i vizuelna igra”. Za nejzinata sledna pretstava Protekcija e povrzana i edinstvenata propu{tena izvedba na Milica vo seta nejzina akterska kariera. - Pretstavata taa nedela se igra{e vo razni termini, nekoga{ vo 4,30, nekoga{ vo 5, nekoga{ vo 7. Jas, pak, imav obi~aj popladne, od 4 do 6 ~asot, da odam v kino. Bev filmski fanatik. Me narekuvaa filmska enciklopedija. Sedej}i vo temninata na kinosalite, hipnotizirana od 2 filmskoto dejstvie, nekako sobirav emocija, akumulirav ~uvstva... Toj den, sedam 3 1 4 jas popladne v kino i se stresuvam - nekoj {epoti glasno - Milica Stojanova! Se sepnav, nekoj me vika. Drugarkite mi se potsmeaa, e,e, e, s$ tebe nekoj te vika. Koga 1 | Eden od prvite kontakti na scenata so Dimitar Ge{oski vo Mande, kade {to Milica zavr{i proekcijata, odam po torbuleto doma za da stasam v teatar, a doma mi velat ja igra Kate, 1961 2 | Julka vo Protekcija,1960 - tr~aj na rabota, ima{ pretstava od pet. Protekcija bila zakaàna za vojskata. 3 | Ketlin vo Dolgo patuvawe vo No}ta, so Dragi Stasav nekako, se simnuvam po drvenite skali~iwa na Kameniot most, a vojskata, Kostovski, 1959 g. 4 | Kate, Mande, so profesorot Toma Kirov gledam, se stroi pred teatarot da si zamine. Sedam vo garderoba, treperam, duri ne

moàm ni da pla~am. Upravnikot Spase Kuqan mi re~e - ako se soglasi vojskata povtorno da dojde, i ako prifatat kolegite - }e ja odigrame i simboli~no }e Ve kaznime... Nema{e protekcija za propu{tenata izvedba. Toa e edinstveniot pat vo karierata na Milica Stojanova koga taa ne do{la na pretstava. - Ne bev luta na sebe, bev o~ajna! - veli taa za toga{ doìveanite strav, vozbuda i samoprekor. Iako zvu~i malku paradoksalno i nesfatlivo, no vo prili~no obemniot repertoar na Dramata pri Narodniot teatar nema{e mesto nitu za eden Marin Drì}, s$ do 1961 godina, koga za prvpat be{e postavena negovata komedija MANDE vo reìja na Krum Stojanov. Pretstavata, kako {to zabeleùva Mateja Matevski, minala vo atmosfera na prijatna i eksplozivna dinamika. Hrvatskiot vesnik Telegram (od 2.06.1961 g.) pi{uvaj}i za premiernata izvedba na Mande zabeleà deka “od akterskiot ansambl na Skopskata drama, koj vo ovaa prilika deluva{e mnogu uigrano i homogeno, treba sekako da se izdvoi Milica Stojanova, koja so golem uspeh ja tolkuva{e ulogata na Kate, toj Drì}ev duhovit i lukav ènski Pomet”. I Mateja Matevski ima pofalni zborovi za na~inot na koj Milica ja interpretira ovaa rolja, zapi{uvaj}i deka “sekako treba da se oddeli Stojanova {to so golem uspeh ja tolkuva{e ulogata na Kate”. Ulogata na Kate vo Mande e me|u omilenite ostvaruvawa na Milica, iako taa redovno se sprotistavuva na kakvo bilo favorizirawe na koja bilo od nejzinite ulogi. - Kate e, spored mene, podobro razraboten i napi{an lik od Petrunela vo Drì}eviot Dundo Maroe - veli Milica, vedna{ srame`livo povlekuvaj}i se {to si dozvoluva literaturno vrednuvawe na delata. Vo 1962 godina Milica realizira dve isklu~itelno zna~ajni, i po obem i po kreacija, ulogi - Himena vo SID, menuvaj}i ja Cvetanka Jakimovska, i Eliza Dulitl vo PIGMALION. Kapitalnoto delo Sid od Pjer Kornej Todorka Kondova-Zafirovska go postavi so mladite lu|e od kolektivot na Narodniot teatar. Taa mu se dobliùva na Kornej bez obid za osovremenuvawe, {to, spored toga{nata kritika, bilo vo red za{to rezultiralo so uspe{no promovirawe na francuskiot klasicizam na scenata na Narodniot teatar. Po premiernata izvedba na Sid, kako {to pi{uva Joz B. (Jozo T. Bo{kovski, z.n.) vo Nova Makedonija, se izdvojuvat Milica Stojanova kako pridru`ni~kata Elvira (zaedno so Todorka Kondova kako kastilskata infantka Uraka) kako akterki {to “daleku otskoknuvaat so svoite

artisti~ki kvaliteti”. Na ovaa pretstava se osvrnuva i Bogomil \uzel, pi{uvaj}i: “Od ostanatite ulogi, zabeleìtelna e Milica Stojanova kako Elvira”. Me|utoa, vo se}avawata na Milica, Sid e edna potresna epizoda od nejziniot obemen ciklus na ,,upa|awa” vo pretstavi. - Ja igrav dona Elvira, pridru`ni~kata na Himena, vo izvedba na Cvetanka Jakimovska. No Ceca, od semejni pri~ini, mora{e podolgo da ostsustvuva, a teatarot treba{e da trgne na turneja niz Makedonija i da ja igra, me|u drugoto, i pretstavata Sid. Ilija Mil~in me vika i mi soop{tuva deka treba da upadnam vo ulogata na Himena. Pa, jas ne moàm da go prifatam toa, se ispla{iv. Treba da trgneme na turneja za ~etiri dena, a jas ne znam ni zbor od ulogata na Himena. Zgora, se raboti za stih, aleksandrinec, ne e {ega! Mil~in me predupredi deka vo moi race e sudbinata na teatarot, Todorka, impulsivna kakva {to be{e, namerno me iskara - kako ne ti e sram, glumica, pa ne moè{ da nau~i{ tekst? [to sega? Rekov, jas, kako Milica odbivam, no kako vrabotena i na platniot spisok na teatarot - nemo}na sum i mora da go prifatam rizikot na upa|aweto... U~eweto na ulogata, se se}ava Milica, bilo ~etiridnevna Golgota, prosledena so pi{tewe i pla~ewe. - Do denes imam spazmi na òl~nite kanali koga }e se setam na toa. Go razni{av organizmot, ama ja nau~iv ulogata. I ja igrav Himena. Se se}avam, za izvedbata vo Veles bea prisutni dvete najdobri suflerki Nada Prli~kova i Qupka Bo{kova za da me spasuvaat vo kriti~nite momenti. No, koj da gi ~ue...? Verglam, verglam jas i vo eden mig od tretata scena {to e prva pojava na Himena, go gledam Darko (Damevski, z.n.) kako gi ra{iril o~ite i vtren~eno me gleda. Toga{ sfativ deka izgovaram pogre{en stih od krajot na pretstavata, bidej}i replikite vo tretata scena i tie vo zavr{nata bea mnogu sli~ni. A, nema prekinuvawe - stih e vo pra{awe! Do{epnuvaweto na suflerkite ne go slu{am. Ja zavr{iv frazata i po~nav od po~etok. Nikoj vo publikata ne zabeleà, no nie vo ekipata - znaevme. Koga izlegov od scenata, site bea Himena so Darko Damevski kako Rodrigo vo Sid, 1962. Milica ja pokaà u{te edna{ svojata neverojatna profesionalnost, posvetenost, fanati~nost i upornost. Za samo ~etiri dena go nau~i tekstot i uspea da ja sovlada ovaa kompleksna i obemna uloga. Veli deka do deneska kako spomen & ostanale òl~nite spazmi

prepla{eni... [to da vi kaùvam, koj zelen, koj violetov vo licata! - se smee Milica, dopolnuvaj}i: “Koj ne upa|al vo pretstava, ne znae koja panika e toa! Toa e postra{no od premiera na centralna rolja”. Na {esttata sednica na Sovetot na Narodniot teatar taa 1962 godina, me|u drugite odluki, e zabeleàno deka ,,otsega vo ulogata na Himena vo Sid }e igra Milica Stojanova mesto Cvetanka Jakimovska”. - Pravilata na teatarot bea - }e upadne{, }e pomogne{, }e ja spasi{ pretstavata i - tolku! Retki bea vakvite odluki da se dozvoli prodolùvawe na ulogata. Takvata odluka ima posebno zna~ewe - potencira Milica. Istata godina, na 27 noemvri, Milica premierno ja odigra i Eliza Dulitl vo PIGMALION. Nova Makedonija oceni deka toa e ,,pretstava na Eliza i Alfred Dulitl”. Me|utoa, vo ovaa izvedba Milica ne samo {to brilijantno ja odigra mladata cve}arka, podloèna na proces na prevospituvawe, tuku, na barawe na reìserkata Todorka Kondova, intervenira i jazi~no. Vo delot kade {to Eliza Dulitl e s$ u{te naivna, neobrazovana i prgava devojka i kade {to vo angliskiot original se koristi uli~niot britanski (a, toa se celi dva ~ina, precizira Milica), Stojanova, kako fizi~ka karakteristika na likot, dobiva zada~a da go ,,prevede” tekstot vo dijalektna forma na nejziniot maj~in, krivopalane~ki dijalekt. - Toa dopolnitelno me voznemiri. Dobiv glavna rolja i obvrska da go prevedam Bernard [o - si spomnuva Milica. “Tolkuvaj}i ja Eliza, Milica Stojanova kako nikoga{ dosega ni ja otkri seta svoja scenska darba, iako bi & prefrlile za nepotrebnata isforsiranost na nekoi mesta...” zabeleà Ivan Mazov vo Nova Makedonija (od 3.02.1963 g.). Site artisti impresioniraat so svojata plasti~nost vo izvedbata i so dolovuvawe na najte{kite nijansirawa {to gi baraat ulogite, glase{e, sepak, generalnata ocenka. ,,Ova najmnogu doa|a do izraz kaj Milica Stojanova, koja so svojot izraz i sveìna, so majstorstvo ja predade i doìvea ulogata, {to ostavi najdobar vpe~atok i & dade mo} na pretstavata”, zabeleà Ksenija Gavri{ vo Nova Makedonija od 27.11.1962 godina. Poradi poplavata vo 1962 godina, od koja nastrada i Narodniot teatar, smesten na bregot na Vardar, premierata na Pigmalion be{e odigrana vo Kumanovo, a nabrgu potoa zamina na turneja niz pove}e gradovi vo Srbija. - Sekade naiduvavme na izvonreden priem, no najdobro pominavme vo Kraguevac. Si spomnuvam deka eden postar kolega od tamo{niot teatar, po izvedbata mi prijde i spontano oceni: Kole{ke, sum videl mnogu Elizi vo ìvotot, no Vam - vi ~estitam! Na ovaa duhovita izvedba za procesot na prevospituvawe i modelirawe na mladata cve}arka vo dama, Milica se se}ava so mnogu emocii. - Ponekoga{ àlam {to povtorno ne se postavuvaat starite tekstovi. Eliza se ra|a kako ~ovek, kako misla, kako individua - a toa e univerzalna tema za site vremiwa. Milica ìvo si spomnuva na edna od scenite vo ovaa pretstava {to sekoga{ dobivala gromoglasen aplauz.

Eliza Dulitl vo Pigmalion, be{e edna od klu~nite ulogi vo periodot koga Milica Stojanova raboti vo MNT. Re~isi sovr{eno balansirawe i transformirawe od nevinost oboena so uli~na gestualnost do sofisticiranost vo govorot i gestot. Milica sama pretvori vo dijalektno nare~je eden pogolem del od tekstot. Na slikite so profesorot Krum Stojanov i so Dimitar Ge{oski, 1962

~uva....!

ti pre~at, Rodrigo moj dragi, ti spasi me od don...” Himena, Bog da

mo`am da ja igram ulogata. ,,O, koga ve}e ni `ivotot ni smrtta ne

ja igrala pred 50 godini. Ne gi pametam site, no za 3-4 probi

Jas i deneska znam da si izgovoram replika od uloga {to sum

lu|e, karakteri, koi se turkaat vo mene, se nadvikuvaat repliki.

teatarot mi podari tolku mnogu narod, sobran vo du{ava, tolku

Za osamenosta - Kako Milica, jas sum mnogu osamena, sama. No,

So Petre Prli~ko kako Odri vo Kako {to Miluvate, 1964

- Po periodot na obukata, Eliza prvpat doa|a kaj g-|a Higins {to ja igra{e Mara Isaja. Tuka jas prvpat govoram bez ,,sleng”. Premierno progovoruvam literaturno i velam pompezno - Lesnata depresija, zapadno od ovie ostrovi, poleka odi kon istok. Nema nikakvi indikacii za nekakva radikalna promena vo barometarskata situacija! Onie zad mene na scenata (Krum Stojanov, Radmila Stanoevi}, Qupka Xundeva, Vojo Stankovi}, Mara Isaja, Dimitar Ge{oski..., z.n.) pa|aat od smeewe, a smeata na scena e zarazna. Eliza, tuka za mig, mu se vra}a na slengot i pra{uva luto ,,[to se kqavti{?” êstopati - se se}ava Milica - tolku se smeevme {to edvaj dodrùvav da si go kaàm monologot dokraj! Istiot moment, se}avawata gi premostuvaat godinite i od temninata na minatoto otpretuvaat scena od pretstavata FIZIÂRI od Direnmat. - O,o, o, Monika [tetler vo Fizi~ari! Site gi pametam! Boè, kolku si gi sakam - {epoti Milica so zamislena nasmevka i blag pogled, vperen nekade vo odamna minatata 1963 godina koga Dramata na Narodniot teatar ja postavi Fizi~ari. - Vo pretstavata igrav so perika i nikoj vo publikata ne moè{e da me prepoznae od po~etokot. Vo gledali{teto, mi kaùvaa, {u{kale: Primile nova! A, na mojata prva replika, po deset minuti {etawe na scenata, me prepoznavaat: Milica bila! Jas uìvav vo tie sitni mali reakcii. Vsu{nost, ne uìvav, tuku gradev nov lik! Za noviot lik vo Fizi~ari Ivan Mazov vo osvrtot od Nova Makedonija & odava priznanie na Milica “kako doslednost i scenska uverlivost za ostvarenata uloga na sestrata Monika”. Vo ovoj period koga Milica Stojanova s$ u{te be{e del od akterskiot ansambl na Dramata pri Narodniot teatar, nastapuva{e i vo SMEEWETO NE E GREV pretstava od razni edno~inki, kade {to vo ista ve~er igra{e ~etiri razli~ni lika. Nejzinite rolji vo ovaa pretstava go pottiknuvaat Ivan Ivanovski vo knigata Sjaj {to ne potemnuva da napi{e: “Eden specifi~en humor, napati blag i poetski rastreperen, napati sarkasti~en, òl~en, ostar, Stojanova }e prikaè i vo nekoi dela od sovremenata komedija”.

A, Ivan Mazov, pak, recenziraj}i ja pretstavata vo Nova Makedonija od 31. 05. 1964 g., ocenuva: “Od mnogubrojnite ispolnuva~i, najdobar vpe~atok ostavi Milica Stojanova re~isi vo site ulogi”. Vpe~atokot za nejzinata igra ne gubi na intenzitet ni vo [ekspirovata komedija KAKO [TO MILUVATE i vo KRVAVITE SVADBI na Lorka, vo koja Milica ja igra ènata na Leonard. Za ovaa uloga, na gostuvawata niz toga{nite jugoslovenski sceni, pozitivni ocenki dadoa i strogite pera na Vasja Predan, Josip Vidmar i dr. Ciklusot nastapi vo ovaa ku}a se zaokruùva so izvedbata na Nu{i}evata komedija SOMNITELNO LICE. Vo 1964 godina, na Steriino pozorje, skopskiot Naroden teatar bil edinstveniot kolektiv {to ja odbeleàl 100-godi{ninata od ra|aweto na golemiot komediograf. Kritikata ocenila deka ovaa pretstava, verojatno poradi dolgoto neigrawe pred festivalskiot nastap, bila interpretirana staromodno, izmoreno, neretko i zdodevno, taka {to zborot na Nu{i} samo od vreme na vreme si go nao|al patot do gledali{teto. ,,So isklu~ok na nekoi fragmenti od igrata na Prli~ko kako Erotie i nekonvencionalno gradeniot lik na Marica {to go tolkuva{e Milica Stojanova...” Hroni~arot na Steriino pozorje, M.Kujunxi}, duri i go izdvoi “... sosema nekonvencionalno gradeniot lik na Marica, na koja Milica Stojanova & dade razigranost, kompletno prenesena od komediite na Goldoni”. Vo toj period, postzemjotresnoto Skopje se pro{iruva, izvi{uva i o~ove~uva, kako {to veli Milica, no, osven toa sozdava i edna nova teatarska scena. Mladinsko-detskiot teatar, formiran 1958 godina, dobiva nov objekt vo naselbata Karpo{ i desetmina ~lenovi od Dramata na Narodniot teatar. Me|u niv e i Milica Stojanova.

Svojot dijapozon i mo}ta za transformacija gi poka`a u{te edna{ igraj}i ~etiri lika vo ista pretstava: Sekretarkata, Taa, [tefa i Prodava~kata vo Smeeweto ne e grev. Na fotografiite e so Todor Nikolovski, Vukosava Doneva i Dragi Krstevski-Anfi, 1964

Otvorena scena [period 1964-2005] | “Desetmina neverni” - pod vakov naslov osamna novosadski Dnevnik taa 1964 godina, pi{uvaj}i za desette akteri od Dramata na Makedonskiot naroden teatar {to ja napu{tija mati~nata ku}a i preminaa vo Detsko-mladinskiot teatar. So toa e ozna~en i po~etokot na koristeweto na noviot objekt vo naselbata Karpo{, {to ovoj ansambl go dobi kako podarok od angliskata solidarnost po katastrofalniot skopski zemjotres vo 1963 godina. “Zarem mora{e toa da se slu~i tokmu vo Skopje, gradot feniks, na koj vo ovie momenti, pove}e od koga bilo, sekoj ~ovek, sekoj stru~wak, sekoj umetnik mu e podragocen od suvo zlato?” pra{a ogor~eno Dnevnik. Sli~ni pra{awa postavuvaa i makedonskite vesnici. Ve~er, izvestuvaj}i od burnata sednica na Teatarskiot sovet vo Narodniot teatar, vo tekstot nasloven “Zo{to desette artisti ja napu{tija mati~nata ku}a” pi{uva deka za ova pra{awe se zboruvalo “od 17 do 23 ~asot”. Sovetot ne bil izvesten za sostojbata vo teatarot, koja pridonesla po zavr{uvaweto na sezonata 1963/64, Narodnata drama da ja napu{tat: Todorka Kondova, Nada Ge{oska, Krum Stojanov, Kiril ]orto{ev, Darko Damevski, Dimitar Ge{oski, Aco Jovanovski, Dragi Krstevski - Amfi, Vukan Dinevski i Milica Stojanova. Ne{to podocna im se priklu~ile i Mara Isaja i Jon Isaja. - Mnogu mi e àl ako seto ova po~ne da se tretira kako svesno urivawe na eden kolektiv, a fakt e deka {tom sme donesle vakva odluka, imalo i pri~ini - izjavi toga{ Milica za Nova Makedonija. I od izjavite na drugite akteri sosema e jasna èlbata za poplodno iskoristuvawe na “najubavite godini” i za obezbeduvawe na “zgolemena mo`nost za prisustvo na scenata” {to, o~igledno, se o~ekuvalo od novata ku}a. No, Milica ima u{te edna tajna pri~ina od intimna priroda... Taa s$ u{te se se}ava na tie vremiwa so ambivalentni ~uvstva. - Za preminot bea selektirani akteri {to }e moàt da igraat s$. Ilija Mil~in me mole{e da ne go napu{tam Narodniot teatar, a jas bev rastrgnata me|u obvrskata {to ja ~uvstvuvav kon svojot profesor i ve}e dadeniot zbor na grupata. Za akterite koi gi tolkuvaa ulogite vo pretstavata Kako {to miluvate, a koi odlu~ija da zaminat od Dramata na Narodniot teatar, vedna{ bea pronajdeni zameni. Za Amfi i za mene - ne. O~ekuvaa deka }e se predomislam i deka }e ostanam - si spomnuva Milica. Me|utoa, taa ne ja promeni svojata odluka. Zborot be{e daden. Osven toa, vo grupata {to zamina be{e i Dimitar Ge{oski... Po~etocite vo noviot objekt, kako i sekoga{, ne bile ba{ lesni. - Ah, be{e stra{no. Mirisa{e na boi, na lakovi, ne be{e dobro zatopleno za{to ima{e nekoe improvizirano parno greewe, no vladee{e takov entuzijazam! Nikomu ni{to ne mu nedostiga{e. Ima{e kolegi {to ìveea daleku, na periferijata na gradot, pa ~esto po dolgite probi ostanuvaa da prespijat vo foteljite vo teatarot... Mnogu seriozno se rabote{e, mnogu posveteno, vqubeno, po`rtvuvano... Va`no ni be{e tvore{tvoto, a nie samite, na{ite potrebi, èlbi bea staveni vo vtor plan. Sega, ~inam, rabotite ne stojat taka. Prioritetite se izmenija - nostalgi~na e Milica.

Po prvi~nata zate~enost od preminuvaweto na desetminata akteri, nivniot entuzijazam naskoro bil silno poddràn i od javnosta. - Imavme golema poddr{ka od gradot, od publikata... Po~navme da gi postavuvame Mroèk, Dostoevski, no i detski pretstavi za{to bevme Mladinsko - detski - dramski teatar. Mnogu se igra{e. Odevme na turnei, na festivali, na Ohridsko leto, na Steriino pozorje... Niz na{iot teatar po~na da se ~uvstvuva sveìna, cirkulacija na s$ {to e vredno. Doa|aa reìseri od Belgrad, Zagreb, od Sofija, od Polska, doa|aa mladi akteri {to gi zavr{uvaa studiite vo ovie pogolemi centri... Dramski teatar stana uto~i{te za najdobrite. Be{e ~est da si tamu. Imavme sre}a, gi slu{am ko denes da govorat pomladite kolegi, {to ve zateknavme vas, {to imavme od kogo da se u~ime na profesionalnost, da gi u~ime zakonitostite na teatarot i da gi primenuvame vo praktikata. Sozdadovme teatar {to be{e vrven vo ramkite na toga{nite juprostori. Na Steriino pozorje vo Novi Sad i na Malite eksperimentalni sceni vo Saraevo postojano gi dobivavme prvite nagradi, a za gostuvawata na Dramski teatar biletite vo Novi Sad se prodavaa po eden mesec odnapred. Se vele{e deka Dramski i od telefonski imenik â&#x20AC;&#x153;Go mrazam ovoj svetâ&#x20AC;?, veli Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, 1973. Uloga ili celosno poistovetuvawe. Dvojstvo. Do den denes Milica veli deka ne bila sigurna do kade bilo prisutno vlijanieto na napi{aniot lik a do kade nejzinata sopstvena prikazna (na prethodnite stranici e fotografija od istata pretstava)

}e napravi odli~na pretstava. A, toa e golema ~est - si spomnuva Milica, ne osmeluvaj}i se javno da izre~e, duri i po ovie izminati pet decenii, deka toj mal â&#x20AC;&#x153;buntovni~kiâ&#x20AC;? ~in na desetminata akteri, vsu{nost, e od istorisko zna~ewe za makedonskiot teatar. Ovie akteri, me|u koi i Milica, kako nositel na repertoarot, vo toj period sozdadoa alternativno jadro, hrabro rizikuvaj}i ja prethodno steknatata lagodnost. Toa jadro, vo nekoja smisla, moè da se smeta i za temelnik na modernite strui vo teatarot na Makedonija. - Ubavo e {to toj na{ ~ekor se ocenuva vaka. Nie, toga{, ne mislevme na toa. Samo se vturnavme vo taa kreativna avantura - veli skromno Milica. Spored teorijata na teatarot, akterot go doìvuva zenitot me|u svojata 40-ta i 45-ta godina, vo vremeto koga profesionalnoto iskustvo se potpira na bogatstvoto od ìvotnoto iskustvo. Iako ima{e isklu~itelni ostvaruvawa i vo MNT, vistinskiot zenit na Milica & se slu~i na scenata na Dramskiot teatar. - Vo Dramski site dobivaa {ansa. I mladite dobivaa centralni rolji, a nie gi afirmiravme, gi naso~uvavme, go rastevme ansamblot zaedni~ki. Imav golema sre}a, {to moèbi se dolì na mojata serioznost i vqubenost vo rabotata, {to Umetni~kiot sovet me predlaga{e na mnogu gosti reìseri, no naj~esto tie samite me odbiraa. Vo ovaa ku}a rabotev so zna~ajni reìserski imiwa - go rezimira Milica, ovoj period od nejziniot profesionalen ìvot, vo koj ja postignuva svojata akterska zrelost. Vo prvata pretstava vo novooformeniot Dramski teatar, Bogomilska balada, Milica ja igra partizankata Rusanka, 1965. Na slikite e so Kiril ]orto{ev i so Aco Jovanovski. Imaa ~uvstvo deka se vistinski revolucioneri formiraj}i go akterskoto jadro na noviot teatar koj treba{e da ponudi novi koncepcii soodvetni na novite struewa vo sovremeniot evropski teatar (gore) Ednakvo dobra i vo komedija i vo drama i vo ulogite so izrazeni tragi~arski predznaci. Begalka se igra{e desetina godini a Milica ja igra{e Donka, 1965 (dole)

BOGOMILSKA BALADA po tekst na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski, a vo reìja na Todorka Kondova, vo koja Milica ja igra ulogata Rusanka, be{e prvata pretstava vo noviot objekt na Mladinsko-detskiot teatar, koj podoca stana Dramski teatar. Vsu{nost, teatarot e i oficijalno otvoren so premierata na ovaa pretstava, odràna na 4 mart 1965 g., za koja dopatuval i angliskiot ambasador od Belgrad. Taa 1965 godina Milica nastapuva kako Donka vo BEGALKA od Vasil Iqoski vo reìja na Todorka Kondova; vo XON PIPLFOKS od Du{ko Radovi} i Miroslav Belovi} vo reìja na Sava Komnenovi} igra brzozborlesta èna; vo VOL[EBNATA NO] od Slavomir Mroèk vo reìja na Vukan Dinevski e Tretoto lice; ja oìvotvoruva Lilijan vo FARMERKI od Herlih i Nobl vo reìja na Dimitrie Osmanli; nastapuva kako vilata vo SKAZNA ZA CAROT I OVÂROT od B.Trifunovi} vo reìja na Kiril ]orto{ev. Na teatarskiot repertoar, poradi definicijata na ku}ata kako Mladinsko-detski-dramski teatar, preovladuvaat pretstavi za mladata publika, no ve}e narednata 1966 godina, na scenata, osven GULIVER VO KUKLENOVO vo reìja na Veska Fikova, kade Milica e Kolumbina, se igraat i ZLOSTORSTVO I KAZNA od Dostoevski vo reìja na Vukan Dinevski, kade Milica e Sowa i Drì}eviot DUNDO MAROE vo reìja na Krum Stojanov so prekrasnata i zapametena izvedba na Milica kako Petruwela. Za nejzinata Petruwela vo doma{niot pe~at najopfatna e ocenkata na Mateja Matevski. â&#x20AC;&#x153;Petruwela na Milica Stojanova go raspretuva svojot artisti~ki vulkan, me|utoa & nedostiga dovolno ve{to manipulirawe so svojot plamen i so svojata lava. Ovaa artistka so izvonredno visoki mo`nosti ja oìvuva seta pretstava, no se ~uvstvuva edna nedorabotenost na likot, nepotpolnost. Navremenoto pridu{uvawe na nekoi Treto lice vo Vol{ebna no}, 1965. Na slikite so Kiril ]orto{ev i Darko Dameski. Koj bi rekol deka ona sitno devoj~e, so ogromni ispla{eni o~i pred bogatstvoto na scenskiot prostor }e ja razotkrie na vakov na~in ubavata i predizvikuva~ka strana na svojata ènstvenost

dirigentskata palka }e po~ne da go stesnuva i da go brusi duri ne blesne vo siot svoj sjaj. Ako blesne...

Da mu izgradam biografija. Poslednata nedela pred premierata }e po~ne gr~ot da se olabavuva, da se ~isti likot, a

izleze od mene. Za razlika od drugite, jas rabotam mnogu sporo. Moram da trupam, da trupam materijal za likot...

re`iserska koncepcija i... se nurnuvam vo niv. Ne me interesiralo kako drugite go igrale toj lik, toj mora da

Ottuka, i likovite vo pretstavite se razli~ni. Poa|am od informaciite i podatocite za likot. Avtorski podatoci,

Za gradeweto na ulogite - Poa|am od toa deka ulogite ne treba da mi li~at edna na druga. Nie, lu|eto, sme razli~ni.

eksplozii, nivnoto zadrùvawe vo sebe, nivnoto navestuvawe vo igrata, vo atmosferata, mnogu pove}e bi ja dobliìle do ovoj lik, koj sekako nejze najmnogu & odgovara”, oceni Matevski. Spomenite na Milica imaat opravduvawe za vakvata kritika. - Mojata teza deka akterot nema pravo, deka ne smee da pokaè vo kakva psihofizi~ka sostojba e dodeka e na scena, najmnogu se potvrduva so premierata na Dundo Maroe. Po teòk hirur{ki zafat, stegnata ko fi{ek vo tesniot korset za da ne mi se otvori utrobata, se osmeliv da ja igram Petruwela po edna{ ve}e objavenoto odlagawe tokmu poradi mojata bolest. Mojot hirurg, profesor Stankovski, kogo go pokaniv na premierata, ostro me ukori za neseriozniot odnos kon sopstvenoto zdravje i re~e deka, stegaj}i si gi racete dodeka me gledal kako neodgovorno se xitkam na scena, re~isi si napravil dlabinki na dlankite. Na moeto opravduvawe deka sum se stegnala so korset, toj samo nemo}no se nasmevna, znaej}i {to s$ moèlo da mi se slu~i... Recenzijata na Mateja e to~na {to se odnesuva do moeto prigu{uvawe i stegnatost. No, premierata se odrà, a falinkite vo tek na reprizite gi snema, za{to i korsetot go snema... Toa i denes & nedostasuva na na{ata kritika: sledewe na razvojot na pretstavata. Za nejzinata Petruwela pi{uva{e i Branko Varo{lija vo Ve~er od 22.01.1966 g. opi{uvaj}i ja ulogata kako “mo{ne ìva, {armantna i dopadliva, tekstualno moèbi najizrabotena vo celata pretstava”. Den potoa, pak, na 23.01. se pojavuva i recenzijata na Ivan Mazov vo Nova Makedonija, za kogo “Aco Jovanovski (Popiva) i Milica Stojanova (Petruwela) spa|aat me|u najuspe{nite likovi vo pretstavata, ubavo iznijansirani vo site situacii”. Zo{to za ovoj period nema pove}e kritiki za nejzinata rabota, ja pra{uvam, a taa mudro go odmol~uva precizniot odgovor, zboruvaj}i ne{to za nepravednosta na kriti~arite, koi ja zgolemuvaat efemernosta na akterskata profesija. A, se razbira, moèbi tuka postoi i ronka od li~niot animozitet koj proizleguva od silniot malogra|anski kontekst na toga{nata sredina, a pottiknat od nekoi intimni slu~uvawa vo ìvotot na Milica. Vo toa vreme se intenzivira vrskata me|u nea i akterot Dimitar Ge{oski. Delikatnosta na ovaa qubovna prikazna ne ostava mnogu prostor za raspra{uvawe {to vedna{ Petrunela vo Dundo Maroe, 1966. Na slikite so Sime Iliev, Kir~o Boìnovski i Aco Jovanovski

bi moèlo da bide protolkuvano kako netakti~no i nepristojno. Sepak, su{tinata na ovaa vrska {to gi zale~uva frustraciite na Milica od prviot nesre}en i bezdeten brak e lakonski sro~ena vo nejziniot komentar: - Seedno {to sum bila maèna za drug. Siot moj ìvot Ge{o e mojot ~ovek. Ovaa nejzina ednostavna zabele{ka gi pravi bespredmetni site mo`ni natamo{ni potpra{awa za karakterot na ovaa vrska, ~ij plod e }erkata Iskra, rodena 1968 godina. înam deka i so ovoj svoj ~in Milica toga{ hrabro se izdignuva od po mnogu ne{ta provincijalnata sredina, moèbi nesvesno davaj}i gi prvite pozna~ajni feministi~ki problesoci vo edna vo su{tina patrijarhalna sredina - {to Makedonija, za àl, vo golema mera s$ u{te e. - ûvstvuvav deka e herojstvo da se bide majka, osobeno vo tie okolnosti. Ra|aweto na mojata }erka Iskra go odbeleà novoto poglavje vo mojot emotiven svet. Seta emocija, koga ne be{e nu`na na scenata, & ja sipuvav na mojata Iskra, sekoj sloboden mig tr~av kon nea. So seta posvetenost, slobodnoto vreme be{e nejzino, be{e na{e! Sepak, do maj~instvoto, Milica na scenata na Dramski teatar odigra nekolku isklu~itelni ulogi. Za produkcijata TROJANKI od 1966 godina, reìserot Qubi{a Georgievski koriste{e tekst na Sartr, raboten spored Evripid. Toa e pretstava {to go iskaùva gnevot i buntot protiv haosot na vojnata i nejzinite predizvikuva~i. Zboruvaj}i

za ovaa produkcija, Mirko Stefanovski napi{a: “Milica Stojanova go donesuva likot na Kasandra vo eden {irok dijapazon na isprepleteni ~uvstva, vnesuvaj}i strast i temperament i manifestiraj}i ogromni mo`nosti za psiholo{ko transformirawe”. Vo kritikata za pretstavata {to Ivan Mazov vo Nova Makedonija (od 18.12.1966 g.) ja oceni kako zna~aen nastan vo doma{niot teatarski ìvot, e potencirano: “Najgolema grià za gradewe lik vo pretstavata pokaà Milica Stojanova vo ulogata na Kasandra”. Ovoj superlativ e vo odredena kolizija so natamo{niot tek na tekstot, vo koj e zabeleàno deka “vo nejzinata igra, pokraj jasnata scenska dopadlivost, ima{e i nekoi nepotrebni naturalisti~ki momenti, pa duri i neopredelenosti i neizjasnetosti”. - Ova se odnesuva{e na mizanscenskoto re{enie so koe i samata ne se soglasuvav, no Qubi{a insistira{e. Legnata se trkalav i kone~no pokaùvav orgazam. Po tretata repriza sama go isfrliv toj del - si spomnuva Milica. Nejzinata kreativna priroda ve}e precizno gi locira relaciite me|u reìserite i akterite vo ~inot na golemoto teatarsko presozdavawe na svetot. - I pokraj toa {to reìserite ja imaat dirigentskata palka, i pokraj toa {to tie imaat uvid vo celinata, sepak, smetam deka pravat previdi vo odnos na detalite, vo odnos na smislata {to akterskiot gest treba da ja prenese. êsto se slu~uva zaradi efektnite scenski sliki sosema da se zapostavi dinamikata i smislata na zna~ewata procenuva akterkata. Cenej}i ja nejzinata izvedba na Kasandra, kritikata go razgrani~uva{e reìserskiot rakopis na ovaa rolja i na~inot na koj Milica ja ~uvstvuva{e i igra{e. “Ulogata na nesre}nata, ludata Kasandra ja tolkuva Milica Stojanova vo eden reìserski prenaglasen mizanscen: sloènata, razbolenata Kasandra vo Trojanki, 1966

Rut vo Germanci, 1968. Na slikata so Liljana Georgievska

psiha na mladata devojka, raspnata vo ko{marot na nerealnite sferi i racionalni {treknuvawa, taa ja otkri so mnogu sveìna i so pobogato nijansirawe na sostojbite na smirenost, otkolku na eksploziite na afekti”, oceni Mateja Matevski vo recenzijata za Trojanki, podocna objavena vo zbirkata “Drama i teatar”. I Ivan Ivanovski ima{e pozitivna ocena na Radio Skopje: “Ludata i nesre}na Kasandra vo tolkuvaweto na Milica Stojanova e edna od konstantite na ovaa izvedba. Koga stanuva zbor za kreacijata na Stojanova, da istakneme deka i taa be{e ispolneta so mnogu prefineti nijansi, deka prozvu~i ìvo, neposredno, potresno”. Pri gostuvaweto na ovaa pretstava vo Plovdiv i vo Sofija, bugarskite mediumi, kako i makedonskite, gi izdvoija ulogite na Milica Stojanova Todorka Kondova-Zafirovska i na Nada Ge{oska. - Najgolema nagrada za sekoja dobro odigrana uloga e nurnuvaweto vo nova, pokompleksna rolja. Pa, taka, uspehot na Kasandra mi otvori pat za dva novi akterski predizvika. Narednata 1967 godina, Milica ja igra ~inovni~kata vo TANCOT NA TRENDAFILITE od sovremeniot bugarski pisatel Valeri Petrov vo reìja na Bojan Danovski i ulogata na imperatorkata Julija vo ROMUL VELIKI od Fridrih Direnmat vo reìja na Vili Cankov, obajcata od Bugarija. Obajcata zna~ajni reìserski imiwa so golem opus i zna~aen pridones za sovremeniot teatar. 54

So Stevo Spasovski ja igra ^inovni~kata vo Tancot na trendafilite, 1967

1 1

1 | Rut vo Germanci. Na slikite: L. Georgievska, S. Dukovski, T. Kirov. 2 | Rut vo Germanci so Jon Isaja 3 | Imperatorkata Julija vo Romul Veliki, 1967. Na slikata e so nejziniot golem prijatel i u~itel, isklu~itelniot akter i intelektualec Jon Isaja

koordiniranosta i kolektivnata rabota. Sekoj sam po sebe ne zna~i ni{to.

na nejziniot uspeh. Toga{ se slu~uva umetnost. Za{to uspehot e vo

edna pretstava }e se sretnat pove}e li~nosti {to rabotat vo funkcija

minuti! Pette minuti se na celata pretstava. Vistinska sre}a e koga vo

*Za presudnite pet minuti - Lo{o e ako nekoj misli - ova se moite pet

- Vo rabotata so Cankov mi stana jasno {to e precizen reìser. Bidej}i nikoga{ ne se {tedam i ja vloùvam seta energija na sekoja proba, zasluìv predupreduvawe od nego: ,[to pravi{, Milice? Gleda{ deka pretstavata s$ u{te ne e gotova. ]e se zbajati{ do premierata!â&#x20AC;&#x2122;, mi re~e. Na 7-8 dena pred premierata mi dade novi nasoki - gledaj, dosega ja igra{e Julija vaka, a otsega vaka - i sosema mi ja svrte ulogata vo sprotivna nasoka. Raznite situacii odigrani kontra sosema mi ja osveìja ulogata vo presret na premierata! Reìserot mora da go demne i analiti~ki da go sledi akterot. So novite ulogi - dragoceni kam~iwa, izbruseni vo predizvicite na takviot {irok dijapazon ulogi vo ànrovski i tematski raznoliki pretstavi, Milica po~nuva trpelivo da go sostavuva bogatiot mozaik na svojot repertoar {to vo godinite koi sleduvaat }e gi voshituva poznava~ite na teatarot. Ne zaludno poznatiot hrvatski akter Pero Kvrgi}, soo~en so site ulogi na Milica, precizno navedeni vo programata za gostuvaweto na Dramski so pretstavata BRKOTNICA vo Zagreb, iskreno }e izjavi: â&#x20AC;&#x153;Kakov raznoviden repertoar! Jas Vi se voshituvam!â&#x20AC;? Vo 1968 godina, Milica na scenata ja donesuva Rut vo pretstavata GERMANCI od Leon Kru~kovski, vo reìja na Kaìmje` Braun od Polska, Quba vo NEMIRNA RUDINA od Simon Drakul vo reìja na Mirko Stefanovski i Donka vo obnovata na BEGALKA od Vasil Iqoski vo reìja na Todorka Kondova-Zafirovska. - Koga ja igrav Quba vo Nemirna rudina bev vo ~etvrtiot mesec na dolgo posakuvanata bremenost {to dojde po 18 godini kopne` po dete. Vo mene se sudrija dvete strasti - teatarot i maj~instvoto. Dolgo se obiduvav da prikrijam za da ne mi ja zemat ulogata ({to ulava sum bila!), a potem igrav za seto vremetraewe na bremenosta. Si spomnuvam deka na{iot najdobar inspicient \urko Temelkovski trepere{e dodeka vo edna scena na pretstavata me brkaat. Te molam, vnimavaj, da ne padne{, postojano mi vele{e, is~ekuvaj}i vo gr~ da zavr{i izvedbata - raskaùva Milica, odmavnuvaj}i & so raka na sopstvenata nepromislenost. Ve}e odamna zabeleàvme - fanati~nosta na Milica vo odnos na profesijata e bezgrani~na. Partizankata Quba vo Nemirna rudina so Kiril ]orto{ev, 1968. Milica ne se otkaùva{e od scenata do {estiot mesec od bremenosta, i pokraj sovetite na lekarite

Br. 2 vo Balada za luzitanskoto stra{ilo, 1969; na golemata slika: D. Me{kovski, V. Angelovski, L. Delova, L. Georgievska, K. Angelovski, M. Grozdanov

prostor za govorot. Tekstot se eliminira za smetka na skokaweto.

toa. Za{to ja izgubivme re~ta na scena. Od tolku mnogu fizi~ki dejstvija, ne ostana

vreme da se odigra teatar, kakov {to sega praktikuvaat, no, generalno, jas sum protiv

se spravam so nego ili za{to ne se soglasuvam so takov teatar. Dobro e od vreme na

proveram, koga go negiram moderniot teatar, dali go pravam toa oti ne sum kadarna da

Ni{to, , sakam da eksperimentiram kako vo Ni{to ili vo Esperanca. Sakam da

Za moderniot teatar - Sakam predizvici. Sakam da igram fizi~ki teatar kako

Pi{uvaj}i za piesata {to obrabotuva{e materijal od narodnata revolucija, Ivan Mazov vo Nova Makedonija }e ja potencira uverlivosta na Milica vo ova debi na Drakul vo dramaturgijata. “Vo dosta izedna~enite akterski ostvaruvawa mnogu neposredno, so mnogu ~ove~ka i revolucionerna ~istota deluva{e Quba na Milica Stojanova”, oceni Mateja Matevski vo recenzijata {to podocna se najde vo negovata zbirka teatarski kritiki, naslovena “Drama i teatar”. So Begalka Dramski gostuva{e na Smotrata na klasikata vo Leskovac. Vo tekstot nasloven “Delo na dobri akteri” T. Ne{i} pi{uva: “ Vo poln komi~arski sjaj se pretstavuva Milica Stojanova kako sluginkata Donka, so temperament i vrckavo bogatstvo vo gestot, grimasata i glasovniot izraz”. Za ovaa uloga, Vasil Iqoski umee{e da kaè deka “Milica ja igra Donka tokmu onaka kako {to ja zamisluvav dodeka go pi{uvav tekstot”. Mateja Matevski, pak, vo knigata “Drama i teatar” pi{uva deka Milica ovoj lik go prikaà “pred s$ komunikativno, preku ìvi i eksplozivni postapki”. Toa {to sekoga{ uspeva da postigne podednakvo dobri rezultati i vo komedii i vo dramski repertoar Milica go pripi{uva, pred s$, na temelnata podgotovka, no i na kompletnata predadenost na ulogata. Taa, isto taka, umee{e da igra i tradicionalno, no i sosema moderno. Toa se potvrdi narednata 1969 godina, koga go igra{e Broj 2 vo BALADA ZA LUZITANSKOTO STRA[ILO od Peter Vajs, vo reìja na Vladimir Mil~in. - Vo ovaa pretstava Vlade ima{e hrabrost da me stavi vo podela so mladite kolegi: Len~e (Delova), Dadi i Kole (Angelovski), Me{ko (Dim~e Me{kovski), Lile (Georgieva)... Fino, mu velam na Vlade, mladite i jas, a? Koi mladi, mi veli toj, pa ti igra{ pomlado od site! Za ovaa pretstava nema kritiki. No, mnogu mi zna~i kritikata na Todorka (Kondova), koja po zavr{uvaweto na premierata, mi ~estita vo grimiornata i strogo me pra{a - [to napravi ti? Ne moèv ni da pretpostavam zo{to mi go postavuva toa pra{awe, dodeka taa ne se nadopolni ja ~ekam jas Milica sega da bide pateti~na, a ti - {to stori ti? Eh, & velam, gi gledav mladite kako igraat i jas igrav kako niv - nasmeano raskaùva Milica.

Se razbira, ovaa {ega za otvorenosta na akterot ne zna~i deka Milica vo sekoja prigoda od “mladite” gi prezemala principite na sovremeniot teatar. ]e da e obratno: i denes se potvrduva deka Milica Stojanova ~esto e posovremena i poaktuelna vo tolkuvaweto na scenskiot prostor od site nejzini pomladi kolegi. Kako isklu~itelno kompleksna, sloevita i nadarena akterka, Milica sekoga{ ja pokaùvala svojata mo} so ednakov uspeh da gi igra i ulogite koi pripa|aat na dlabokite, realisti~no tolkuvani psiholo{ki nasoki, no i onie koi mu pripa|aat na teatarot na apsurdot, na distancata i otklonot. Milica, eve, i vo svojata 72. godina od ìvotot e edna od onie retki akterki koja fantasti~no se vklopuva vo na~elata {to gi zadava sovremeniot teatar. - Za vreme na podgotovkite na ovaa pretstava, majka mi, so koja {totuku se zbliìvme, umira{e, a jas igrav i peev na scena. Na sekoja pauza se javuvav telefonski vo Kriva Palanka da pra{am kako & e i potoa prodolùvaav so probata. Nema racionalno objasnuvawe za takvata posvetenost. Osven moèbi faktot deka li~nata nesre}a go pravi sre}en - teatarot. Ne postoi sre}en, a dobar akter... Na Milica teatarot sekoga{ & be{e nad privatnosta. Vo edno intervju veli: ‘Prvo teatarot, pa deteto!’ Iskreno i ~esno. Taa 1969 godina, Milica ve}e seriozno grabi kon zenitot na svojata akterska kariera. Ulogata na ledi Magbet {to superiorno ja odigra vo [ekspiroviot MAGBET vo reìja na Garet Morgan od londonskiot Kralski [ekspirov teatar mu dade nesporen legitimitet na vakviot nejzin status. “Ovaa pretstava e nastan od vonredno zna~ewe {to }e ja privle~e publikata vo Salonot na ovoj teatar”, oceni Branko Varo{lija vo Mlad borec vo tekstot nasloven “Vistinski nastan” (objaven na 20 oktomvri 1969 g.). “Milica Stojanova ve}e so godini ne sme ja videle vo vakva akterska forma, a ne }e preterame ako re~eme deka Ledi Magbet vo Magbet, 1969, so Kiril ]orto{ev

Za spokojstvoto - @iveev spokojno vo nespokojot na likovite...

od poodamna na na{ite sceni ne sme videle, voop{to, artistka {to taka sna`no, uverlivo i sugestivno }e iznosi eden lik, kako {to e toa slu~aj vo interpretacijata na ledi Magbet. Likot e izvajan so seta polnost na negovata psiholo{ka struktura, a sredstvata so koi e postignato toa se navistina raznovidni i sekoga{ adekvatni so nose~kata tendencija vo sfa}aweto na likot. Stojanova soumeva da ja so~uva metri~kata faktura na stihot, a naedno niz nea sigurno da gi drì i negovite mislovni dijapazoni i psiholo{ki prostori na likot i na avtorskata ideja”. Kritikata be{e ednoglasna vo pofalbite. “Kako vrvno artisti~ko ostvaruvawe so sigurnost moè da se izdvoi likot na ledi Magbet vo interpretacija na Milica Stojanova. Ovaa izvonredna umetni~ka vo Magbet pokaùva kvaliteti koi so sigurnost moàt da se kompariraat so vrvnite svetski ostvaruvawa na likot na ledi Magbet. Izvonrednata Stojanova taka silno ovozmoì Magbet (Kiril ]orto{ev) da ja postavi situacijata na sopstvenoto prokletstvo - {to sekoj vo gledali{teto go preìvuva{e - taa celosno go uslovuva{e baraweto na site crnila i najgustiot ~ad od pekolot”, napi{a Ivan Mazov vo Nova Makedonija. Toj oceni deka Milica kako Ledi Magbet pretstavuva najsvetla to~ka na pretstavata. “Be{e sigurna kako vo gradeweto na likot, taka i vo plasiraweto na tekstot i oslobodena od kakov i da e nepotreben gest. Najvpe~atliva be{e vo momentite koga be{e vtoroto jas na svojot ma`, kako i vo scenata na poluduvaweto”. Milica so radost si spomnuva i na pozitivnite ocenki {to gi dobiva{e ne od profesionalnite kriti~ari, tuku od publikata vo salata. - Omileni mi se zborovite na Caki od Bitola, redoven posetitel na site teatarski pretstavi, koj umee{e poslednite pari, mesto za ogrev, da gi dade za da stasa i vo Belgrad na teatar. Po pretstavata izjavi: Vo ìvotot nemam koko{ka zaklano, no ako Milica, kako ledi Magbet, onaka mi sugerira kako na Magbet - i jas }e ubivam... Istata 1969 godina, Dramski teatar so ovaa postanovka gostuva vo ê{ka, kade nejzinata ledi Magbet ja dobi i svojata me|unarodna verifikacija. Na krajot na izvedbata vo teatarot Ve~erni Brno, vo koja ni za mig ne e po~uvstvuvana jazi~nata bariera, na Milica & e vra~en lovorov venec - tradicionalen izraz na po~it od teatarot i od publikata za najvpe~atlivo odigranata rolja. Iako venecot & be{e predaden li~no, srede ovaciite i aplauzite na egzaltiranata publika, toj, prakti~no, nikoga{ ne stana nejzin - spakuvan e zaedno so drugata teatarska rekvizita na pat za Skopje, potoa e ~uvan vo Dramski teatar za{to, spored toga{niot direktor Risto Stefanovski, e nagrada za ku}ata, a najposle e isfrlen, zaedno so drugata “nepotrebna” arhiva na ovaa ku}a.

Ledi Magbet vo Magbet, u{te edna antologiska uloga na Milica Stojanova. Scenskata sugestivanost na karakternata promena koja se dvi`i amplitudno od monstruozniot prikaz na ambicijata za mo} i vladeewe do ludilo obleano vo krvavite se}avawa, }e ostane zapametena od toga{nite teatarski hroni~ari i od publikata

Na Milica & ostanuva se}avaweto na isklu~itelno povolnite ocenki {to za nea gi izre~e profesorot na teatarskata akademija vo Brno, Artur Zavadski i nejzinata fotografija {to na 25 noemvri 1965 godina se pojavi na prvata stranica na vesnikot Mlada fronta. Ovaa isklu~itelna izvedba na Dramski ja slede{e u{te eden organizaciski peh. Po ê{ka, Magbet gostuva{e i vo Zagreb - so temelen marketin{ki propust - bez programi za pretstavata. Poradi toa, vo zagrepski Vjesnik (od 12.12.1969 g.), Jozo Puljizevi}, otkako poradi ovoj propust dobro }e gi iskritikuva i gostite od Skopje i zagrepskite doma}ini {to nepodgotveni go primaat na gosti “najistaknatiot makedonski teatar” }e zabeleì: “Imiwata na akterite, od koi nekoi bea isklu~itelni, ne gi znaeme, no treba osobeno da se istakne umetnicata {to ja tolkuva{e ledi Magbet mnogu impresivno...” Onoj del od zagrepskata publika {to gi kolekcionira{e teatarskite programi ostana samo so prijatni, no eteri~ni spomeni za gostuvaweto na Ledi Magbet od skopskiot Dramski teatar. Zapameteno e, me|utoa, deka poradi impresivnata kreacija na Milica, naslovot na ovaa pretstava so tekot na vremeto ponekoga{ se citira kako Ledi Magbet, namesto so izvorniot naslov Magbet. Vo 1970 godina, Dramski ja podgotvuva pretstavata PANTAGLES po tekst na Mi{el Gelderod, a vo reìja na Vladimir Mil~in. Milica ja igra edinstvenata ènska uloga, Ra{el. - Pretstavata be{e diplomska rabota na Vladimir Mil~in, ~ij profesor be{e velikanot Hugo Klajn. Ne znaev kako da ja igram Ra{el - dali kako ~isto, naivno su{testvo ili kako osvestena revolucionerka, dali ènstvena ili pove}e silna, robusna, ma{kadanka. Mil~in, sekoga{ otvoren za sugestii, se javi kaj svojot profesor za da pra{a vo koja nasoka da go gradime likot. Klajn prvo pra{a - koi karakterni osobini gi ima akterkata, pa potoa predloì da se odi sprotivno od niv. Toga{ bev pomlada i pone`na, pa ulogata ja odigrav agresivno. Inaku, bi se igrala sebesi. Vaka be{e pointeresno. A, jas i onaka go sakam pote{kiot pat - raskaùva Milica. Pretstavata PANTAGLES e prva od serijata diplomski pretstavi na {estminata reìseri {to svojot finalen ispit go postavuvale na scenata na Dramski teatar, so Milica vo nivnata akterska selekcija.

Sarka vo Na`alena familija, 1971. Neverojatna simbioza na grotesknite i na apsurdnite na~ela na komi~noto. Milica sekoga{ znaela da vladee so distancata vo scenskiot iskaz. So ovaa uloga taa stanuva seriozen kandidat za Steriinata nagrada

- Posle }e mi re~at ne sum imala diploma fakultetska! Eheheej kolku diplomi imam, sigurno {est, sedum... - se smee Milica, aludiraj}i na ovoj proces na postojano, zaedni~ko usovr{uvawe me|u reìserite, akterite i nivnite profesori. Narednata 1971 godina za Milica e godina na prvata nagrada. Za maestralno ostvarenata uloga na Sarka vo Nu{i}evata NA@ALENA FAMILIJA Milica be{e najseriozen kandidat za Steriinata nagrada vo Novi Sad, no ja dobi nagradata “11 Oktomvri”... Nova Makedonija od 24 januari 1971 g. vo tekstot na Ivan Mazov, posveten na ovaa pretstava, ocenuva: “Milica Stojanova vo ulogata na Sarka, preku igra, koja ne otstapuva{e mnogu od tradicionalnoto interpretirawe na Nu{i}, projavi najmnogu smisla vo dograduvaweto na Nu{i}evite likovi. Najefektna be{e vo scenata so budilnikot”. Taa godina, na Steriino pozorje vo Novi Sad, Naàlena familija e najavuvana kako golem favorit, no poradi lo{o postavenata scenografija, koja go naru{ila predvideniot mizanscen na akterite, izgubila od svojot kvalitet. I Milica ja izgubi nagradata za samo eden glas po nere{enata pozicija vo glasovite na ìrito, podeleni me|u nea i Sanda Langerholc. Nejzinata Sarka, sepak, be{e zabeleàna vo festivalskite hroniki, a selektorot na festivalot, Slavko Jan, koj vo presret na Festivalot izjavi deka edinstveno Milica e kandidat za akterskata nagrada, ne moè{e da se izna~udi, postojano povtoruvaj}i: “Toa ne e pretstavata {to ja vidov vo Skopje...” - Toa {to ne ja dobiv Steriinata nagrada za samo eden glas ne mi zna~e{e ni{to, no boleduvav {to pretstavata lo{o se odigra - veli Milica. Toa go zabeleà i festivalskata kritika. M.Kujunxi} vo Dnevnik ja vide Naàlena familija kako “neobi~na kombinacija na kanibalizam i lakrdija, lascivnost i groteska, bez merka i dobar vkus vo plasiraweto na trivijalnite gegovi”. Pa, sepak, vo delot vo koj se tretira{e igrata na ansamblot, toj me|u drugite ja istaknuva Stojanova, “koja pronao|a avtenti~ni boi na Nu{i} vo momentite koga se osloboduva od pogre{no naso~enite reìserski presii”. -Taka, taa godina, ne ja dobiv Steriinata nagrada, no zatoa, pak, za Sarka ja dobiv Oktomvriskata nagrada. Profesor Dim~e Levkov, koj be{e pretsedatel na Odborot za dodeluvawe na taa nagrada re~e - “prvpat imame predlog od onie za koi postoi teatarot”. Za{to mojata kandidatura za “Oktomvriskata nagrada” ja potpi{aa: Branko Varo{lija, Mateja Matevski, Ante Popovski, Vlastimir Nikolovski, Riste Stefanovski, Du{an Naumovski i Vlado û~kov. Za da & odzemam poeni na Sarka, potsetiv deka istata sezona ja odigrav i Pustija vo BOGUNEMILI - izvonreden tekst, izvonredna moderna pretstava. Ednata be{e komedija, drugata drama. No, iako “pobedi Sarka”, ~uvstvuvam deka “Oktomvriskata nagrada” ja dobiv za dvete. Milica umee da kaè deka ne sekoga{ nagradite stasuvaat za vistinskite ulogi. Nejzinata prva nagrada dojde po dve decenii, minati na teatarskite {tici, no taa ne se obyira premnogu na toa. - Te{ko na onoj {to raboti za da dobie nagrada. Za mene toa pravilo ne vaì. Igrav zatoa {to sakav da igram. Igram za{to samo taka postojam.

Taa 1971 godina, pokraj nagradenata Sarka vo Naàlena familija, Milica ja igra{e i Pustija vo, kako {to veli taa, pretstavata-krik, BOGUNEMILI po tekst na Petre M. Andreevski, vo reìja na Du{an Naumovski, Marija vo VLADIMIR I KOSARA po tekst na Stefan Tanevski, vo reìja na Todorka Kondova i gospo|ica Fernival vo CRNA KOMEDIJA od Piter [efer vo reìja na Vasil ]orto{ev. Do slednata nejzina nagrada }e minat dve godini. Vo narednata 1972 g., koja za kritikata be{e godina koga Dramskiot teatar se specijalizira{e za komedija i zabava, Dimitrie Osmanli na scenata na ovaa ku}a ja postavi SVADBA od Vasil Iqoski. Za sekoja nejzina izvedba salonot be{e ispolnet do

Pustija vo Bogunemili, 1971. Pretstava-krik, uloga-bol, a pri toa bez zapa|awe vo zamkata na patosot, tuku ramnomerno pulsirawe vo duhot na moderniot teatar

1 3 2

2 1

(na stranicata levo) Mare vo Svadba, 1972 1 | so Blagoja ôrevski i Sneàna Stameska 2 | so Blagoja ôrevski i Nenad Milosavqevi} 3 | so Nenad Milosavqevi}

Bosica vo Hamlet od Dolno Ga{tani, 1973 1 | so Dragi Kostovski 2 i 3 | so Krum Stojanov, [i{man Angelovski, Dimitar Ge{oski i Ilija Xuvalekovski

posledno mesto, za{to, kako {to oceni Ivan Mazov vo Nova Makedonija (13.02. 1972), stanuva zbor za “zabavna pretstava vrz bitovi tradicii, podignata na povisoko i posovremeno nivo, pri {to na pomo{ e povikana duri i komedijata del arte”. Definiraj}i dva vida akteri vo pretstavata - edni {to se izedna~uvaat so likovite i drugi {to se distanciraat od niv za da postignat povisoki valeri, Mazov vo vtorive ja vbrojuva Milica kako “akterka {to najlesno mu se podava na ovoj vid scenska igra”. Nova Makedonija osvrnuvaj}i se na izvedbata na Svadba vo ramki na Ohridsko leto 1973 godina, ja proglasuva Milica Stojanova vo ulogata na Mare za yvezda na ve~erta. Za silinata na blesokot na Milica kako Mare vo Svadba zboruva i edna anegdota. - Edna sestra vo laboratorija {to treba{e da mi zeme krv, me pre~eka boèm agresivno i kavgaxiski mi se obrati: “Ajde, sednete! Poradi vas, maòt mi }e me ostavi”. No, jas ne go poznavam va{iot ma`, & vozvrativ. “Vie ne go poznavate, no jas, zaradi vas, pet pati go nosam vo teatar za da ja gledame Svadba. Mi re~e - ako go odnesam i {esti pat, }e se razvede od mene!” Mo}ta za transformacija i za apsolutno prifa}awe na razli~ni ànrovi na igra, osobeno na onie {to pulsiraat vo dinamikata na sovremeniot, moderen i postmoderen teatar od vtorata polovina na 20 vek, taa 1972 godina, Milica ja pokaùva so ulogata na gospo|a Mocart vo pretstavata NI[TO. Ovaa produkcija e rabotena spored Kamernata muzika od Artur Kopit, vo reìja na Slobodan Unkovski, ~ij sorabotnik bil Goran Stefanovski. Ni{to e prvata eksperimentalna pretstava vo Makedonija, gradena vrz grstovi muzika i dvièwa {to sozdavaat celost. S$ vo ovaa pretstava e vo eden nebulozen gr~, a prikaznata za imaginarniot svet i za katarzi~nata sostojba na duhot vo nego dobiva velelepni razmeri, zabeleì kritikata. Pretstavata ima vidliva dramska gradacija - otprvin kako da ne se slu~uva ni{to, za da se dobie, na krajot, edno neo~ekuvano fortisimo {to doveduva do krajna fizi~ka i psihi~ka iscrpenost ne samo na protagonistite tuku i na posetitelite.

- Toa iscrpuvawe, vsu{nost, be{e nu`no obnovuvawe na mislata, na novoto doìvuvawe, {to ne se povtoruva ni taka ~esto, ni taka ednostavno. Toa be{e prviot fizi~ki teatar vo Makedonija. Igravme sedum ludi èni. Stravi~no be{e, scenata be{e ispolneta so krikovi, so vreskawe, pove}e me|usebno rastrgnuvawe otkolku dvièwe, toa be{e vistinski teror vrz publikata, atak vrz setilata i mislite, emotiven i intelektualen predizvik - se se}ava Milica. Ivan Ivanovski za Makedonsko radio oceni: “Site tie, bez isklu~ok, igraat mo{ne angaìrano, strasno i poletno, so maksimalna koncentracija vo zabrevtanata igra, so golema qubov i ponesenost kon ona {to go sozdavaat. Vo nitu eden mig ne se {tedea da go dadat maksimumot”. Poradi vakvata usoglasenost na ostvarenite rolji, na Festivalot na malite eksperimentalni sceni vo Saraevo (MESS) 1973 godina, ovaa pretstava, oceneta kako edna od najuspe{nite i najoriginalnite izvedbi na festivalot, osvoi “Zlaten lovorov venec” za kolektivna igra. Toa be{e prv “Zlaten lovorov venec” {to eden ansambl od Makedonija go ima osvoeno za “izvedba vo celina, za kolektivna igra i za harmonizacija na site elementi na scenskoto izrazuvawe”, kako {to be{e obrazloèno vo oficijalnoto soop{tenie. ^lenot na festivalskoto ìri, eden den po izvedbata, ja oceni mo}ta na transformacija na sedumte akterki od Ni{to so vakva visokokalori~na zabele{ka: “Sino}a, dodeka gi gledav na scenata, se pra{uvav kade na{le sedum tolku grdi èni. A, denes gledam sedum mnogu ubavi èni. Zarem toa ne govori za nivnata mo} na transformacija?” Feliks Pa{i} vo Borba za Ni{to napi{a: “Sedumte èni vo beli kostimi pokaùvaat kvaliteti na zreli i talentirani akteri, pa re~isi site deluvaa kako otkritie”. Sepak, ovoj teatarski eksperiment ne be{e prifaten od site. Dalibor Foreti} vakvoto reìsersko viduvawe go oceni kako “laèn avangardizam, pomodarska i jalova kopija na teatarot na surovosta, vo koj igrata na sedumte akterki be{e izma~uvawe i za niv i za publikata”. G-|a Mocart vo Ni{to, 1972. Na slikite so: Liljana Georgievska, Sneàna Stameska, Len~e Delova, Liljana Bakovi} i Slavica Nikolovska

~ini, sega jas pozajmuvam od moite odigrani likovi!

da prepoznaam vo svoite reakcii deka taka sum pravela i vo nekoj lik od pretstava. Se

Za vlijanieto na ulogite - Se se}avam kakva sum bila, ama sega sum nepredvidliva. Znam

Vo festivalskiot bilten, sepak, od peroto na makedonskiot teatrolog i teatarski kriti~ar Ivan Ivanovski ostana zabeleàno deka ovaa pretstava kako mlade{ki eksperiment (vtora reìserka postanovka na Unkovski, z.n.) â&#x20AC;&#x153;mu nudi na gleda~ot nesekojdneven eksperiment, koj svesno i radikalno go uriva konvencionalniot teatarski izraz. Kolku i kako }e bide toj prifaten zavisi od senzibilitetot na gleda~ite, od nivniot odnos i stav kon ona {to e podlo`no na eksperimentirawe...â&#x20AC;? Milica priznava deka podgotovkite i izvedbite bile izma~uva~ki, no, ednovremeno finalniot rezultat go smeta za krajno osloboduva~ki vo kreativna smisla i àli {to repertoarskiot ìvot na ovaa predizvikuva~ka pretstava, po vra}aweto od Saraevo, zgasnuva. Produkcijata HAMLET OD DOLNO GA[TANI narednata 1973 g. be{e golem programski hit {to gi polne{e teatarskite sali do posledno mesto. Avtorot na ovaa komedija, Ivo Bre{an, predizvika sna`ni kontroverzi so tekstot, koj za edni be{e ve{to i lukavo dodvoruvawe na op{testvoto, a za drugi negova krajno maliciozna kritika. Kako i da e, vo reìja na Qup~o Tozija, Dramski teatar so Hamlet od Dolno Ga{tani vo izvonredniot prevod na Petre M. Andreevski, dobi provokativna pretstava. Publikata saka{e da gleda kako neukite selani od edna rabotna zadruga go podgotvuvaat, duri i go adaptiraat [ekspiroviot Hamlet. Pretstavata, za àl, po entuzijasti~kiot po~etok doìvea neslaven kraj. - Toa be{e i si ostana edna od najprovokativnite pretstavi. Antologiska pretstava so predznak na politi~ka satira. Nekoi prepoznaa politi~ki implikacii vo scenata vo koja izvikuvavme - Dajte svetlina! Po~naa da stigaat glasini za zabrana na pretstavata. Ne postoe{e oficijalna politi~ka direktiva pretstavata da se zabrani, no toga{niot direktor Riste Stefanovski ja simna od repertoarot. Toa be{e gre{ka. Treba{e da bideme pohrabri i poodlu~ni - si spomnuva Milica.

G-|a Mocart vo Ni{to, 1972

Cenata na politi~kata korektnost prestavata ja pla}a i so nedovolnoto mediumsko vnimanie. Sepak, Branko Varo{lija vo tekstot nasloven “Hamletov{tina po na{inski” (objaven na 4.02.1973 g. vo Nova Makedonija) ne propu{ti da go odbeleì ovoj teatarski proekt i da ja zabeleì izvonrednata kreacija na Milica. “Milica Stojanova kako Bosica razvi nezaboravna scena na silno aktersko transformirawe vo momentot koga sebesi se doìvuva kako kralicata Gertruda”, oceni toj. “Koj na umetnosta ne & dal s$, ne & dal ni{to” - ovie zborovi na Vsevold E. Mejerhoqd, bez somnenie, se me|u najgolemite vistini za su{tinata na koja bilo kreativna rabota. Ne veruvam deka vo karierata na Milica ima uloga vo ~ie sozdavawe taa ne dala s$ od svoite rasko{ni tvore~ki potencijali. Pa, sepak, vo ulogata na nesre}nata Beatrisa Hansdorfer od famoznata pretstava DEJSTVOTO NA GAMA ZRACITE VRZ SENI[NITE NEVENI kako da se istureni site nejzini rezervi na emocija, energija i sozdava~ko umeewe. Postavuvaj}i go ovoj tekst na Pol Zindel 1973 godina, Naum Panovski gi otkriva{e mra~nite strani od ~ovekoviot ìvot. Milica kako nesre}nata heroina na tekstot, vo koj êhov i Dostoevski kako da si podale raka na edna tipi~no amerikanska po~va, ednostavno briljira{e. A taa, vsu{nost, voop{to ne ja posakuvala ulogata na Beti Hansdorfer {to superiorno }e ja odbeleì nejzinata bleskava akterska kariera. Taa 1973 godina, vo Dramski teatar se postavuvala Vi{novata gradina vo reìja na Todorka Kondova, koja na Milica, vo alternacija, & ja dodeluva ulogata na Qubov Andreevna. So toa se ostvaruva pove}egodi{niot kopne` na ovaa akterka da go igra êhov, pa makar, kako {to veli, i samo podavalnik da nosi vo negova drama. - Vo migot koga vlegov vo podelbata za Qubov Andreevna-Ranevska, diplomecot Naum Panovski me planira{e za glavnata uloga Beti Hansdorfer. Vo mene -vrie`. Go sakam êhov! Ne me interesira Zindel! Delata na êhov bea del od mene, bea vo mene. Na Zindel prvpat imeto mu go ~uv... reìserite vle~at, sekoj na svoja strana. ^lenovite na Umetni~kiot sovet, vo dilema, na koj proekt da mu se priklu~am, a jas stegam palci i se molam za êhov... Odlukata e Zindel... Vrvat desetina probi... Tleam tagovno... Ne navleguvam vo tekstot, ne se zadrùvam na nego, ne se nurnuvam vo analiza... Go izneveruvam mojot sistem na rabota i go molam Panovski da se strpi, da prebolam... Kone~no, eden den po~nav tekstot da go prepi{uvam i da se podzapiram na nekoi sceni. Taka, Beatrisa me ponese... Poto~no, me odnese! Probite te~ea, a jas go igrav êhov, po tekst na Zindel - si pripomnuva Milica. Ovaa nesigurno po~nata vrska rezultira{e so fascinantna razvrska. Ivan Mazov vo Nova Makedonija (od 3.06.1973 g.) oceni: “Najbogat lik donese Milica Stojanova. Nejzinata Beatrisa pretstavuva{e su{testvo, raspnato me|u iskonskata predodredenost na majkata vo za~uvuvaweto na svojot porod i stremeòt za sopstveno doìvuvawe na ìvotot, pri {to soznanieto za negovata proma{enost ja nazna~i osnovnata nitka vo tragi~nosta na site nejzini bezuspe{ni obidi da mu se sprotistavi na ìvotot”. Beatrisa Hansdorfer vo, Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, 1973. Naplasteni sloevi bigor, privaten i akterski. Sekoja scena so poinakov nerv, so razli~no aktersko ~itawe, so poinakov pottekst. Kako palimpsest se preslikuva{e i reve{e likot na Beatrisa niz Milica. S$ u{te e taka...

Branko Varo{lija vo tekstot, nasloven “Seni{te vo nevenite” (objaven na 17.06.1973 g. vo Nova Makedonija) ocenuva deka vo ovaa pretstava e videno “ostvaruvawe {to ostanuva dolgo vo se}avaweto na gleda~ot i {to, kako i sekoe umetni~ko delo, go vr{i svoeto dejstvo vrz op{tata struktura na gleda~ot, razviva vo nego odredeni soznanija {to ostanuvaat trajno prisutni”. Na Milica, smeta Varo{lija, kako voop{to da ne & bila va`na nosivosta na literaturata vo koja se na{la i vo koja go realizirala svojot tvore~ki potencijal do maksimum. “Vo svojata izrazito polifona interpretacija, Stojanova so edno avtenti~no ~uvstvo za apsurdot i za site onie ìvotni porevawa vo maticata na edna po s$ dolna socijalna struktura, ni ponuduva lik, koj kako zavr{en ìvoten koncept ve}e e fiksiran na samiot po~etok, no taa uspeva da go gradira, mo{ne sistemati~no i precizno do stepenot na negovata krajna i, bi rekle, uàsna perforacija. Artistkata najprvin }e trgne od totalnoto emocionalno sogoluvawe na likot, pravej}i go bes~uvstvitelen kon s$ ona {to se slu~uva kako ìvot okolu nego. Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, 1973. So Majda Tu{ar i Liljana Veljanova

Na prv pogled moè da se pomisli deka so ova artistot kako da si gi odzel mo`nostite za gradewe na kreacija {to }e treba da stasa do svojata kulminacija. Kaj Stojanova ne e taka. Nastanite, sekojdnevnite nastani {to poleka no sigurno go upropastuvaat ìvotot na ludata Beti, vo eden moment }e bidat dovedeni do stepenot na vistinski paroksizam i tuka }e se slu~i edno, po svojot intenzitet, ekspresivno emocionalno praznewe, preku koe }e ja sogledame tragi~nata besmisla na edna egzistencija. I tokmu na ovoj punkt likot na Beti ni stanuva jasen i pokraj seta grubost {to se nasobrala vo nego, toj lik se doìvuva kako tragi~no ~ove~ko su{testvo niz koe pominale seni{ta i neveni i isku{enija i nesre}i i realni sudiri vo borbata za opstanok, kako i iracionalni problesoci za smislata ili, poto~no, besmislata na postoeweto vo konkretno poso~enite ìvotni uslovi. Stojanova taka navleguva vo likot {to nejzinite vnatre{ni sostojbi se reflektiraat i sugestivno se preto~uvaat i vo nadvore{nite scenski dejstvaâ&#x20AC;?. Varo{lija, pod pove}e od vidlivi pozitivni impresii, ovoj

inspirativen napis go zavr{uva so preporakata: “îtatelot na ovie redovi sigurno }e napravi propust ako ne ja vidi ovaa pretstava na scenata na Dramskiot teatar”. Superlativite se nepodeleni. Petre Bakevski vo tekstot za Ve~er, nasloven “Drama za ~ovekovoto raspa|awe” (objaven na 1.06.1973 g.), pi{uva: “Taa Beatrisa, èna vo godini {to stoi na ìca vo ìvotnoto pate{estvie, predadena preku Milica Stojanova, tolku silno i tolku mo}no }e se nametne na scenata, pa doìvuvame, se ~ini, drama na edna li~nost, doìvuvame bolna ispoved na ~ovek, koj vo ìvotot se na{ol slu~ajno. Milica Stojanova e artistka koja retko koja uloga ja sfatila povr{no ili retko na koja uloga & pri{la bez sopstven àr... Toa go potvrduva i ulogata na Beatrisa, vo koja Milica se vozvi{uva so siot svoj {irok dijapazon na igra, taa znae da gi pokaè i ume{no da gi iskoristi svoite artisti~ki kvaliteti i da dolovi lik koj bara mnogu ìvotnost, mnogu avtenti~nost, lik vo koj se boluva, se raduva, se pati, se izma~uva, vo Kompleksnite odnosi na Beatrisa Milica gi tkae{e kako najskapocen vez. Na slikite so Ivanka Zendelska, Majda Tu{ar, Liljana Veljanova i Sabina Ajrula

koj se smee, se bara ìvotnata smisla, a besmislenosta postojano pritiska, lik koj se raspa|a, a treba da se odrì na noze. Stojanova pokaà {to e navistina vozvi{ena artisti~ka igraâ&#x20AC;?. Ivan Ivanovski za belgradska Borba oceni deka vistinski biser na premierata bila vdahnovenata gluma na Milica Stojanova, a makedonskite akteri vo tradicionalnata anketa na Ekran za ovaa uloga & ja dodelija nagradata za najdobro artisti~ko ostvaruvawe na godinata. â&#x20AC;&#x153;Ovoj gest na moite kolegi pokaùva deka ne sme sekoga{ optovareni so zavist i zloba. Edno e koga ulogata }e ja oceni kriti~ar, a drugo koga toa }e go stori akter, osobeno akterka {to, isto taka, moèla da ja dobie ulogata {to jas ja igravâ&#x20AC;?, izjavi Milica za belgradski Novosti. Ovaa uloga spontano i impulsivno ja ocenuvaa i brojnite gleda~i {to za sekoja izvedba na Dejstvoto na gama zracite... go ispolnuvaa salonot na Dramski teatar. Ne samo so dolgite aplauzi. Vo svojata uredna dokumentacija, Milica go ~uva i

Site vikaa po nea “Luda Beti”... triumf na ludiloto, bezdna na `ivotot. Zavr{nata scena vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni

pismoto od novinarkata Ana Klima, koja, egzaltirana od snagata na pretstavata i od izvedbata na Milica, na portirnica & ostava pismo so naznaka - ne e za javnost, tuku samo za Vas. So specijalno odobruvawe od prima~ot na pismoto, citirame del od komentarot na Klima, koj e, se ~ini, su{tina na interpretacijata na Milica: “Gleda~ot koj spokojno sednal i o~ekuval obi~na, kakva bilo pretstava, stanuva potresen so {iroko otvoreni o~i, upateni kon igrata na Milica - ne igra vo koja eden artist interpretiraj}i nekoja li~nost sekoga{ se igra sebesi, kako {to sme nau~ile da gledame, tuku li~nost koja vo sebe uspeala da ja sublimira seta tragika na site lu|e na svetot”. Milica maestralno ja odigra nesre}nata Beti, no, bez somnenie, i Beti & vozvrati so ista merka. Milica i denes, kako trajna posledica od Dejstvoto na gama zracite so ~asovi ja pie {oljata kafe kako {to toa go pravi Beatrisa vo tekstot za nejziniot obesmislen `ivot. - Za razlika od Beti, me|utoa, nikoga{ ne nau~iv da pijam viski. I onaka namesto viski, za vreme na pretstavata dobivav - ~aj! Dovolna mi e opijanetosta i zavisnosta od moite ulogi. Dovolna za da se anestetiziram od sekojdnevieto... Poistovetuvaweto na realnata Milica i imaginarnata Beti ponekoga{ e tolkavo {to na momenti, zboruvaj}i za Beti, Milica po~nuva da zboruva vo prvo lice ednina. Potoa, naedna{ se sepnuva, zamavnuva so rakata i & se vra}a na Milica. - Koga Naum zamina vo SAD, mu pora~av: “Naume, pozdravi go avtorot na tekstot i ka`i mu deka napi{al prekrasen lik. Mi go vturna vo du{ava, neka mi prati recept kako da go izvadam ottamu”. Naum se nasmevna i re~e: “Milice, treba da odigra{ nov takov lik”. Odigrav u{te mnogu takvi likovi, sekoj si najde kat~e vo moive misli i du{a, no nitu eden ne ja oddale~i Beti. Se slu~i ne{to ~udno so

pomislam na mojata luda Beti - toa e mig {to trae.

Za omilenite ulogi - Nemam najzna~ajna uloga. Za sekoja uloga ima po eden mig, a koga }e

taa Beatrisa. Pa, toa e edinstveniot lik {to jas ne sakav da go prifatam - rezimira Milica. Poistovetuvawe so ovaa rolja nema{e samo trivijalni posledici kako prodolènoto vreme na ispivaweto {olja kafe i nenau~enoto piewe viski. Milica temelno i ma~no vleguva{e vo tegobniot svet na Beatrisa, no, isto tolku te{ko i go napu{ta{e. - Od Beti mi be{e najte{ko da izlezam. Vo finaleto na pretstavata odvaj ispu{tam nem krik - â&#x20AC;&#x153;Go mrazam ovoj svet!â&#x20AC;? Vo publikata - {tama. Jas izleguvam od scenata. Ne pla~ev, solzite sami mi doa|aa i, odej}i kon grimiornata, se gu{ev od emocija. Toa be{e tivok gr~, koj vo garderobata se pretvora{e vo glasen rev na prostrelano ìvotno. ]e sednev pred ogledaloto. Sedam i si velam - Boè, {to ne po~ne pretstavata od po~etok. Sega mislam deka u{te podobro }e ja odigram. Ne mi se izleguva{e, ne mi se ode{e doma, sakav u{te da ostanam so mojata Beti. Ne moàm da ja ostavam sama, ne sakam da sum sama... Sedam i poleka po~nuvam da ja simnuvam {minkata i mi e àl {to se vra}am kon sebesi. Mi ja snemuva Beti... A, sepak, jas sum Beti. Naum Panovski go poloì diplomskiot ispit. Negovite profesori na Fakultetot za dramska umetnost ocenile - devetka za nego, desetka za Milica. îsta desetka i za fascinantnite fotografii od ovaa pretstava (na filmskiot snimatel Branko Mihajlovski i na fotografot @ivko Janevski), koi kako smrznati migovi od dlabokoto preìvuvawe na emocionalnite viori na Beti Hansdorfer re~ito zboruvaat za intenzitetot na akterskata igra na Milica, no i za nejzinata fotogeni~nost. Naum Panovski se se}ava deka koga Zindel gi videl nejzinite portreti samo promrmorel: â&#x20AC;&#x153;Ana Mawani, Ana Mawani...â&#x20AC;? Sporedbata me|u ovie dve akterki ne treba da se bara na fizi~ko nivo, iako na ovie fotografii Milica neodolivo potsetuva na golemata italijanska filmska yvezda. Sli~nosta e vo zdivoodzema~kata eksplozija na nivniot buen talent na filmot i na scenata, kade {to obete igraat iskreno i spontano kako da nemaat nikakvo aktersko {kolsko iskustvo, iako i obete go poseduvale. Sepak, nasproti site preduslovi za dolg repertoarski ìvot, Dejstvoto na gama zracite... ne ja do~eka stotata izvedba na scenata na Dramski. Pretstavata is~ezna

od repertoarot po nejzinata 86 izvedba. Vo spomenite na Milica, Beti s$ u{te neumorno traga po smislata na ìvotot. Veli, bi ja igrala i sega. Mièj}i bi ja igrala. So edna nedela podgotovki bi ja igrala. Nenadejno razbudeniot blesok vo nejzinite o~i ne ostava prostor za nikakva dilema okolu ova pra{awe. A, vsu{nost, taa navistina ja igra, poto~no ja ìvee sekojdnevno. Taa 1973 godina, Milica igra{e i vo UÊNI @ENI od Molier, vo reìja na Mata Milo{evi}. Odli~en tekst so filigranski obraboteni karakteri, koi ostro udiraat po site aspekti na licemerieto tipi~no za boèmnata elita. Milica odli~no gi ~ita{e vakvite likovi. Taa i samata vode{e bitka protiv lovorikite na elitizmot i la`nata u~enost. Nejzinata Filamenta be{e zabeleàna kako u{te edno odli~no ostvaruvawe. “Milica Stojanova i ovoj pat prezentira{e vonredna scenska angaìranost, sekoga{ koga e prisutna na scenata, i tokmu toa i pomaga da im se veruva na site onie presvrti {to gi predizvikuva so svoite postapki, oceni Branko Varo{lija vo Nova Makedonija. “Milica Stojanova vo ulogata na Filamenta sozdade edna odli~na kreacija i ovoj pat imponiraj}i so svojata jasna i uverliva dikcija, kako i so pro~istena mimika”, oceni Ivan Ivanovski za Radio Skopje. - Dodeka ja podgotvuvavme pretstavata, Mata Milo{evi} celo vreme me predupreduva{e - Milice, mirno. A, jas, {to da pravam koga energijata postojano izbiva od mene! Torpedo! Eden den me povika i mi veli: ,Milice, vie imate izrazno lice {to za àl, denes, malkumina glumci go imaat. Najmaliot trepet kaj vas, ostava ogromen pe~at vrz liceto. Kaj Molier ~uvajte se od toa!” Toa be{e formulata kako taa u~ena, voobrazena guska da se odigra na scenata - veli Milica. Formulata be{e zapazena, a kreacijata - odli~na. Slednite godini repertoarot na Milica go zbogatuvaat ulogite na markizata Matilda vo HENRIH IV od Luixi Pirandelo vo reìja na Violeta Xoleva, na d-r Kovilkovska vo PE[TERA od Mile Nedelkovski vo reìja na Du{ko Rodi}, na Dona Libera vo RIBARSKI KARANICI po tekst na Karlo Goldoni vo reìja na Todorka Kondova, na Glafira vo EGOR BULIÔV po tekst na Maksim Gorki vo reìja na Dimitar ]ostarov... Vo 1977 godina, na scenata na Dramski teatar se najde u{te edno delo od anti~kata klasika - CAR EDIP po tekst na Sofokle, vo reìja na Mile Korun. - Korun be{e prekrasen reìser. Be{e v~udoneviden {to pri podelata site odbivaa da u~estvuvaat vo horot. A, horot be{e posilnata strana na pretstavata. Be{e {okiran {to akterite ne sakaat da bidat del od horot i postojano povtoruva{e - “Toa ne e statirawe, toa se ulogi bez tekst”. Odbija tie {to moèa mnogu da nau~at od Korun. Prifatija onie {to podocna stanaa li~nosti vo teatarot - si prispomnuva Milica, delej}i go misleweto za va`nosta na malite, sporedni ulogi {to ja sozdavaat atmosferata za glavnite rolji. - Pretstavata, definitivno, vo ogromna mera ja pravat tokmu onie {to se vrtat okolu centralnite likovi. Zatoa statiraweto e mnogu bitno. Vsu{nost, toa i ne e statirawe, tuku likovi bez tekst - veli taa. Zasekoga{ zapametena: Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni

levo 1

1 i 2 | Glafira vo Egor Buli~ov i drugite, 1975. Na slikata so Ilija Xuvalekovski, dolu so Todorka Kondova, Len~e Delova, Liljana Georgievska i Blagoja ^orevski 3, 4 i 5 | Filamenta vo U~eni `eni, so Mara Isaja, Krum Stojanov, Liljana Georgievska, 1973

desno 1

1 | Jokasta vo Car Edip, 1977 2 i 5 | Markiza Matilda vo Henri IV, 1974, so Darko Dameski 3 i 4 | Dr. Kovilkovska vo Pe{tera, 1969, so Mite Grozdanov

sebe. Vo nekoj drug.

sozdadam ~ovek. I dominira ~uvstvoto - da izbegam od

zadovolstvo. Da dadam, da rodam li~nost, od bukvi da

Za pri~inite - Ne igram da me pofalat, tuku za svoe

Vo Car Edip Milica ja odigra caricata Jokasta. Ivan Ivanovski vo teatarskata kritika za Radio Skopje ja izdvoi nejzinata rolja, naglasuvaj}i ja “vnatre{nata muzika na zborovite, koja be{e dovedena do perfekcija”. Taa muzika na govorot e akcentirana od kritikata i za slednata nejzina uloga, Ana Andreevna, vo Gogoqeviot REVIZOR {to vo 1978 godina go reìra{e Dimitar Stankovski. “Osobeno Stojanova vo ulogata na èna na gradona~alnikot pokaà izvonredna serioznost vo prio|aweto kon scenskata re~, {to kaj nas s$ pove}e se zanemaruva”, ocenija teatarskite kriti~ari. Vo spomenite na Milica, za pretstavata Revizor e svrzana edna èstoka epizoda, za~ineta so crniot humor na Dragi Kostovski. - Akterite naj~esto, pred svojata smrt, znaat da prkosat i da bidat duhoviti - na sopstvena smetka. Vo 1980 godina, site znaevme za bolesta na Dragi i za toa {to go ~eka. Ekipa na Makedonskata televizija dojde vo teatarot da mu napravi portret. Kamerite se vklu~eni. Dragi i jas vo kostimite od Revizor izleguvame raka pod raka na scena. Dragi mi {epoti - ne pravi se va`na, sega jas umiram. Ti koga }e umira{, toga{ tebe }e te snimaat - nostalgi~no si spomnuva Milica na lucidnosta i hrabrosta na Dragi Kostovski. Vo svojata kolekcija od spomeni za kolegite od povozrasnata generacija taa ~uva ubavi emocii, naglasuvaj}i ja starata vistina deka sekoj od nas si ima svoi doblesti

Ana Andreevna vo Revizor, 1978. Uloga na najprefinet komi~ar {to znae so serioznost i suptilni akterski sredstva ne samo od srce da ja nasmee publikata tuku i da ja `egne so pottekstot. Apsurdot i groteskata se me|u omilenite alatki vo izrazot na Milica Stojanova. Na slikata levo taa e so Majda Tu{ar

i mani. Toa raznoglasie na karakterni posebnosti uspevala da go skroti samo kolektivnata posvetenost na teatarot. - Nikoga{ ne sakav da bidam najdobra vo lo{a pretstava. Poprvo bi odbrala da sum najlo{a vo dobra pretstava - go definira Milica svoeto umetni~ko kredo. Pa, sepak, sudbina ili predodredenost, ovaa akterka imala sre}a da igra dobri ulogi vo dobri pretstavi. Edna od niv e, bez dilemi, produkcijata DIVO MESO {to 1979 godina Dramski teatar ja postavi po tekst na Goran Stefanovski, a vo reìja na Slobodan Unkovski. Kritikata oceni deka toa e vonreden dramski tekst, so bravurozno vodena dramatur{ka postapka, so jasni prodlabo~eno naslikani likovi, a pretstavata brgu si go obezbedi mestoto me|u najsolidnite ostvaruvawa taa sezona. “Milica Stojanova kako majkata Marija emocionalno go ispolnuva likot”, ocenuva Petre Bakevski vo Ve~er od 15 januari 1980 godina. Nova Makedonija vo tekst na Liljana Mazova (objaven na 20.01.1980 g.) ocenuva deka “Stojanova vo ulogata na senilnata majka Marija be{e podednakvo zabeleìtelna i vo scenite koga mol~e{e i s$ nekade talka{e, onamu koga vo svojot imaginaren svet go prokolnuva{e divoto meso, kako i vo scenite kaj{to pee{e”. Odglasi za ovaa pretstava se pojavija i vo toga{niot jugoslovenski pe~at, koj go potencira{e finoto nijansirawe na ulogata na majkata, nepodgotvena da se soo~i so treskavi~nite promeni. “Sna`no, majkata na semejstvoto ja tolkuva Milica Stojanova so ubavi emocii kon site, od pozicija na èna {to gleda kako idealot na patrijarhalnoto semejstvo se rastura pred nejzinite o~i”, oceni Avdo Muj~inovi} za Politika ekspres vo izdanieto od 28 april 1980 godina. ]e se pameti nejzinata tagovna pesna “Da sum bistra voda majko...” Marija vo Divo Meso, 1979. So Aco \or~ev (gore) i so Krum Stojanov (dole)

“Milica Stojanova, koja go kreira{e likot na majkata, ostvari impresivna kreacija, nadgraduvaj}i go tekstot i vdahnuvaj}i mu toplina i prisnost, posebno vo otkrivaweto na maj~instvoto i na privrzanosta kon rodniot dom”, oceni Ivan Ivanovski za Radio Skopje. Milica i sega naizust ja pameti ulogata na Marija: “Koga bevte mali, }e ve izbawav pred slava, }e ve promenev i }e ve stavev v krevet. Ne moèvte da zaspiete do niedno vreme. Sakavte pred vreme da probate od manxite. Tenxeriwata kr~kaa cela no}... A, sega ne se smeete. I jadete po meani!” Ovie ednostavni dijagnozi na na{eto sovremie i denes & izmamuvaat solzi vo o~ite, seedno {to gi izgovara daleku od teatarskata scena. Taa godina na 25. Jugoslovenski teatarski igri “Steriino pozorje” vo Novi Sad, Divo meso dobiva Gran pri. Na festivalskite tribini e oceneto deka toa e golema pretstava, idealen tekst, moderna reìja, so izvonredni artisti~ki ostvaruvawa. Superiorno najdobra pretstava vo konkurencijata. Ovaa kompleksna i kompletna pretstava so sovr{eno edinstvo pome|u idealniot tekst, modernata reìja i fascinantnite akterski ostvaruvawa verojatno najdobro soodvetstvuva na ona {to Milica go narekuva “klu~ za dobra pretstava”. - Teatarot e kako mehanizam na skap i kvaliteten ~asovnik. I najmalite zavrtki mora da funkcioniraat besprekorno za mehanizmot, biomehanikata na pretstavata da ima dinamika koja }e pulsira so zna~ewe {to publikata }e go primi i prepoznae - veli taa. Se ~ini deka site ovie elementi dobro profunkcioniraa i vo pretstavata PARTIJA REMI od Din Li Koburn, koja vo 1981 godina ja reìra{e Dimitar Stankovski. Ulogata na Monika Dorsej od ovaa pretstava & donese na Milica u{te dve akterski nagradi - nagradata na grad Skopje”13 Noemvri” i Ekranovata nagrada za akterka na godinata. Sredbata na dvajca vrvni artisti kako Ilija Xuvalekovski i Milica Stojanova, eden pove}e od soliden tekst i diskretnata reìja i ne moèa da donesat poinakov rezultat. “ôvek te{ko moè da zamisli, osobeno po gledaweto na ovaa pretstava vo Dramskiot teatar, edna druga podelba, osven ovaa so Xuvalekovski i Stojanova, edna vonredno skoncentrirana artistka, {to i so ovaa pretstava go potvrduva svojot primat vo na{ata sredina, i toa vo odnos na akterskata umetnost, voop{to, i na ènskiot akterski sostav, osobeno”, oceni Tomislav Osmanli vo Mlad borec (od 11.03.1981 g.). “Milica go donesuva likot na Monika Dorsej so ~uvstvitelnost i mislovnost, pri {to celiot lik e vnatre vo nea, no, isto taka, i vo dvièweto na celoto nejzino telo”, zabeleùva Liljana Mazova vo Nova Makedonija (od 11.03.1981 g.). “Taa svojata ìva mo} za dosledna transformacija, {to e vrvna artisti~ka umetnost, ja osvedo~uva na vonreden na~in. Prirodna i skr{ena vo sopstvenata du{a, trezvena koga ja ~uvstvuva svojata nemo}, koga e pomirliva i koga e gorda, vo site tie sostojbi i raspoloènija, taa sekoga{ e poinakva i sekoga{ ista. Taa majstorska preobrazba Stojanova ja pravi so s$ {to e vo nea i nadvor od nea. Se preobrazuva i odvnatre i odnadvor, no sekoga{ na poinakov na~in, vo koj ima novi emocii, raspoloènija i misli”.

Monika Dorsej vo Partija Remi, 1981

dostoinstvena. Ugledot na teatarot mora da se ~uva.

ne gi poznavav, na ulica, mi ~estitaa za vozdr`anosta. Nekoj drug treba da se srami, mi velea, vie ostanavte

dom... Na natamo{noto nivno insistirawe samo rekov - mo`ebi taka trebalo da bide. Sledniot den, lu|e koi

igrala poslednite godini. Odmol~av. Pa, ne mo`am da ka`am, im velam, teatarot e moeto semejstvo, mojot

na ostvarenite zaslugi, mediumite koi dostojno mi go odbele`aa toj ~in insistiraa da ka`am zo{to ne sum

Za dostoinstvoto - Koga n$ ispra}aa vo penzija vo edna mnogu neprijatna atmosfera, kako partali, bez ogled

Ivan Ivanovski vo Kulturen ìvot (br.4-5 za april-maj 1981 g.) oceni: “Stojanova pleni so svojata sigurnost i studioznost, so svojot maksimalen profesionalen odnos vo rabotata i so mnogute individualni akcenti vo igrata. Nejzinata Monika ìvee na dramskata scena so svoite intenzivni vnatre{ni branuvawa i doìvuvawa. Taa e potresno ednostaven lik na starica, koja ja ispolnuva scenata so tragi~ni vistini za ìvotot. Imaj}i sekoga{ celosna kontrola vrz likot {to go kreira, Milica znae dlabokite ekspresii na stradaweto na staricata da gi predade vozbudlivo ednostavno i ìvotno, dokraj vistinito, uspevaj}i da gi pronajde avtenti~nite psiholo{ki osobenosti na svojot karakter. Sledej}i ja igrata na Stojanova, moème da se uverime deka sekoj nejzin zbor izvira od vrutocite na vnatre{niot ìvot, {to moè{e da bide ostvaren, blagodarej}i na nejzinata pedantnost i sposobnost poprodlabo~eno da ni gi otkrie i najsitnite detali na svojata mo{ne te{ka, no blagodarna rolja”. Ocenkite na Ivanovski gradiraat vo tekstot za spisanieto za scenska umetnost Scena, kade toj ja oceni nejzinata rolja kako brilijantna, vo vistinska smisla na zborot. “Odamna na makedonskite profesionalni sceni ne e videna taka superiorna gluma, kakva prikaàa Xuvalekovski i Stojanova”. Toga{niot glaven urednik na Ekran, Jovan Pavlovski, po povod Ekranovata nagrada za artistka na godinata potencira: “Milica Stojanova kolegite po vtor pat ja proglasija za artistka na godinata. Sosema zasluèno, za{to Milica so sekoja svoja uloga go potvrduva misleweto deka vo ovoj mig od na{eto teatarsko ìveewe taa e najcenetata i najubedlivata artistka kaj nas. Nejzinoto ostvaruvawe na Monika vo Partija remi, spored op{toto mislewe, e zaokruèna artisti~ka studija”. I samata ~esto osamena i nau~ena na ìvotnite te{kotii kako prirodna sostojba, Milica ja ~uvstvuva osamenata i nesre}na Monika Dorsej od nekoj penzionerski dom, koj-znae-kade, bliska i svoja. - Spored avtorovata eksplikacija treba{e da izlezam na scena so solzi. I jas navistina izleguvav obleana so solzi. Neverojatno silna koncentracija e potrebna kako vlog za da se vleze vo ne~ij svet. Pred po~etokot na pretstavata za dvajca osameni starci, jas vleguvam vo svetot na Monika Dorsej. Ima{e nekoja muzika {to

me vika{e - Miliceee! Si velam, mene nikoj pak ne mi dojde, kako majka mi da me vika{e nekade od daleku, sin mi ne dojde, ne me poseti nikoj, a glasot i natamu dovikuva Miliiiceee i solzite po~nuvaat da naviraat, naviraat, te~at i jas poleka izleguvam na scenata. Nema{e laga. Pla~ev. Ve}e go imav svetot na Monika Dorsej. Solzite naviraat i sega, koga Milica si prispomnuva na privikuvaweto na svetot na starata Monika. Naedna{, magijata is~eznuva i Milica se vra}a vo svetot koj umee da bide surov kon sonuva~ite! - Strav mi e da zboruvam za toa, za{to mnogumina umeat da re~at - aj, Milice, ne dramatiziraj, toa e voobi~aena profesija kako i sekoja druga. Ne e voobi~aena profesija! - odmavnuva taa so glavata. Ne e, zatoa {to nitu edna druga profesija, ~inam, ne ve stava pred tolkavo isku{enie da gi otkriete i najskrienite i najtemnite predeli na va{iot ìvot, i zgora na s$, da gi isfrlite od potsvesta i da mu gi pokaète na svetot. Taa ne moè a da ne ja napomene izvonrednata sorabotka so, kako {to veli, velikiot akter Ilija Xuvalekovski, nejziniot partner vo Partija remi. - Go vladeevme celoto delo. Isto di{evme. Se slu~i magija. Iako Milica ne prifa}a top-listi na omileni ulogi, imam ~uvstvo deka, pokraj nejzinata luda Beti, osamenata Monika e mnogu blisku do oficijalno nepriznaeniot primat na omilenite rolji. Milica, kako i sekoga{, ne saka da gi komentira vakvite zabele{ki. Samo otse~no poentira: -Imav sre}a {to igrav vo dva teksta, nagradeni so Pulicerova nagrada - Partija remi i Dejstvoto na gama zracite. Fantasti~ni drami... Sovremena klasika!

Monika Dorsej vo Partija Remi so Ilija Xuvalekovski

Svoeviden kuriozitet vo repertoarot na Milica e nejzinoto u~estvo vo tri izvedbi na KRVAVI SVADBI od Lorka. Igraweto vo pove}e reìserski viduvawa na eden ist tekst ne e raritet, no multipliciraweto na ulogite vo edna postanovka e retkost, dostojna za po~it i za kreativen napor. Vo prvata izvedba na Lorkinite Krvavi svadbi vo 1962 g. vo MNT, Milica igra{e dve ulogi - devojkata i gata~kata, po zemjotresot vo 1964 g. vo vtorata izvedba ja igra ènata na Leonardo, a vo produkcijata na Dramski teatar od 1981 g. taa ima duri pet rolji! Reìserot Krum Stojanov predvide Milica vo ovaa postanovka da gi igra: devojkata, sosetkata, dadilkata, pita~kata i smrtta. Kritikata ne be{e odu{evena od pretstavata, no gi izdvoi akterskite ostvaruvawa. “Razvle~ena pretstava, rabotena stereotipno, vo koja nekolku lika, blagodarej}i na artisti~kata ekipa, deluvaat vonredno”, oceni Liljana Mazova vo Nova Makedonija (od 9.06.1981 godina). Me|u tie artisti~ki ostvaruvawa {to deluvaat samostojno, oslobodeni od reìserskata ramka, e i Milica. “So svojata prirodna ednostavnost vo glumata, taa i ovoj pat ja prikaà seta svoja mo`nost za transformacija od lik vo lik. Vo Krvavi svadbi taa se javuva vo pet lika za podednakvo ubedlivo da ja prikaè reìserskata koncepcija za povrzuvawe na zloto kako edinstven moèn na~in za razre{uvawe na sostojbite {to tekstot gi nosi vo sebe”, napi{a Mazova. Petre Bakevski vo Ve~er (od 10.06.1981 godina) nad s$ ja izdvojuva igrata na Milica, koja “preku predavaweto na pet likovi preku silni kreativni transformacii, preku dinami~na i temperamentna scenska igra, kako da ja vode{e celata pretstava”. Tokmu mo}ta za transformacija e edna od nejzinite najzna~ajni akterski karakteristiki. Sli~no kako i vo ìvotot, taa uspeva da gi otvori horizontite na site mo`ni psiholo{ki, emotivni i intelektualni sloevi, smelo i suvereno preminuvaj}i gi granicite na kontekstite {to se ~inat nepremostlivi. Milica so ednakva ener-

Dadilkata vo Krvavi svadbi, 1981. U{te edna pretstava kade {to Milica igra{e pet razli~ni lika. Vakvi te{ki akterski zada~i ~esto & bea dodeluvani

Malina vo Erigon, 1982; primer koga epizodata stanuva glavna uloga, t.e. uloga {to se pameti

gija gi emitira zna~ewata {to so sebe gi nosi anti~kiot, klasicisti~kiot, realisti~niot, apsurdniot, suroviot, moderniot i postmoderniot teatar. Nejzinata ve{tina sekoga{ to~no da go odbere konceptot koj }e ja definira vistinata na likot ja pravi najsilna yvezda na makedonskoto teatarsko nebo. Za pette razli~no definirani lika na Milica vo ovaa pretstava vo belgradski Novosti se izjasni i reìserot Krum Stojanov, izjavuvaj}i deka e eksperimentirano ne samo so redosledot na slikite, tuku i so likovite. “Likot na Milica Stojanova, vo tekot na pretstavata, nekolkupati se transformira i vidno ja zbogatuva pretstavata.” Vsu{nost, stanuva pravilo pojavata na Milica da go zbogatuva i oblagoroduva sekoj dramski proekt, vo koj taa nastapuva. Vo reìja na Qubi{a Georgievski, vo 1982 godina, Dramski teatar go postavuva ERIGON - prviot dramski tekst na Jordan Plevne{, koj se obiduva da prozbori za raspnatosta na edna du{a, na eden narod i za negoviot bolen utroben krik srede bludnicata Evropa. “Igrata na Stojanova e igra na raneta ptica, na iskonska bolka i stradawe bez zapa|awe vo patetika”, napi{a Ilija â{ule za Ekran (od 4.02.1982 godina). Vo Komunist (29.01.982 godina) Risto Lazarov potencira: “Vonredna kreacija ostvari Stojanova, za koja ostanuva vpe~atokot deka moè{e na scenata da izlee veli~estven kip na makedonskata majka”. “Milica Stojanova kako Malina ostvaruva vonredno dobar, suptilno graden lik, koj vo migovite na ispovedta i monolo{kite kaùvawa dostignuva morni~avost”, pi{uva Petre Bakevski vo Ve~er. Jovan ]irilov vo tekstot nasloven “Transavangardna mora” vo vesnikot Politika (od 4 juli 1982 g.), ocenuvaj}i go poedine~no sekoj akter od pretstavata, za Malina na Milica Stojanova napi{a deka e lament na tipi~na èna od makedonskata drama, “koja skopskite akterki navistina znaat da ja odigraat”.

I Radio Skopje, vo kritikata na Ivan Ivanovski, ja istaknuva ovaa suptilno ostvarena rolja. “Vnatre{niot ritam vo izgraduvaweto na svojot lik, Malina, èna na Isidor Solunski, na najubav moèn na~in go pokaà artistkata Milica Stojanova. Strue{e vo sekoja nejzina replika, vo sekoj nejzin zbor, lirska sugestivnost i srde~nost, nekakva ~udesna mekost {to se pretvora vo poezija od najsublimni tonovi”. Taa 1981 god. za ulogata na Malina, ìrito na Teatarskiot festival Vojdan êrnodrinski & ja dodeluva akterskata nagrada. - Be{e najaveno da ja dobijam za Sultana, no, ete, ja dobiv za Malina! - veli Milica. Pretstavata Erigon ja dobi i vonrednata nagrada na Steriinoto pozorje vo Novi Sad vo 1982 godina. Taa godina, nenagradeniot lik na Sultana Milica go odigra vo pretstavata LET VO MESTO na Narodniot teatar vo Kumanovo. Ovoj tekst na Goran Stefanovski vo reìja na Dimitar Stankovski go pottikna interesot na publikata vo Kumanovo, osobeno poradi gostuvaweto na dvajcata akteri od Skopje - Milica Stojanova i Risto [i{kov. Pretstavata, oceni kritikata, odi kon maksimalna ìvotnost na scenata, no i kon edno staromodno psihologizirawe. “Stojanova kako Sultana demonstrira{e zrelost i sigurnost, diskretnost i fina iznijansiranost, ostvaruvaj}i niza vozbudlivi artisti~ki migovi {to se pametat”, prokomentira Ivan Ivanovski vo knigata Plodovi na vremeto. Spored kritikata na Liljana Mazova vo Nova Makedonija (od 10.02.1982 godina), Milica Stojanova ja nurnuva vo likot na Sultana seta svoja akterska potkovanost. “Taa smrtta na Sultana ja donesuva, bi rekle, maestralno, a takva e i vo scenata kon krajot na pretstavata koga se javuva kako snovidenie na svoite nekoga{ mali sinovi”.

Sultana vo Let vo mesto, 1982, so Risto [i{kov, Naroden teatar Kumanovo

“Stojanova se pojavuva vo seta akterska i likovna mudrost i smirenost, uspevaj}i vonredno vo akterskata dozimetrija i potvrduvaj}i se kako isklu~itelno zrela artistka, koja {to ima potencijali, duri i potreba da ponese pogolem del od pretstavata vrz sebe”, napi{a Tomislav Osmanli vo Mlad borec (broj 1373 od fevruari 1982 godina). Ovaa pretstava vo Kumanovo e podgotvuvana vo isto vreme koga vo Domot na mladi vo Skopje, Slobodan Unkovski go postavuva{e istiot tekst so druga akterska postava. - Ne otidov na premierata vo Skopje. Ne sakav ni{to da vlijae vrz mojata vizija za Sultana. Ja vidov nivnata postanovka otposle, koga i nie vo Kumanovo ja imavme odigrano na{ata premiera - veli Milica, se}avaj}i se kako go ~uvala svojot koncept za likot na Sultana od mo`nite vlijanija. - Se se}avam deka Goran mi vele{e - Maestro, jas ja zamisluvam Sultana kako nekoja stara, rasklakana babuskera. Ako ja zamisluva{ taka, go pra{av, zo{to & go dade toga{ onoj politi~ki razgovor so Kiro? Goran, iako maestralno gi razrabotuva ènskite likovi, sepak, kako da e malku nepraveden kon niv. No, toa, spored mene, e generalna karakteristika na pogolemiot del na svetskata dramaturgija - smeta Milica, koja miluva da gi brani i èstoko da se bori za likovite {to gi igra. Vo taa 1982 godina, Milica odigra u{te edna ubava uloga - Lep{a Kojadinovi} vo hit pretstavata na Dramski KOSANÎ]EV VENEC BROJ 7 po tekst na Slobodan Seleni}, a vo reìja na Dimitar Stankovski. Narednata 1983 godina, vo reìja na Qup~o Tozija, Dramski teatar go postavuva tekstot na Du{an Kova~evi} B AL KAN S K I [ P ION. Ovoj tekst {to taa godina ima{e pove}e uspe{ni izvedbi niz teatarskite sceni na nekoga{na Jugoslavija, spored ocenkata na Liljana Mazova vo Nova Makedonija, “vo realizacijata na Tozija ne go postigna svojot maksimum, pred s$, poradi pogre{nata artisti~ka podelba, pri {to artistite ne uspevaat da gi odràt likovite na ramni{teto na dramskiot tekst i na negovata suptilnost”. Me|utoa, “pojasni i poodredeni konturi, sepak, dobivaat likovite na Danica vo izvedba na Milica Stojanova i na potstanarot {to go igra Aco Jovanovski...” I Petre Bakevski vo Ve~er }e zabeleì deka ovie dva lika se prosto `rtvuvani vo pretstavata i deka nivniot akterski napor ostanuva zaluden. Osvedo~eniot tandem Slobodan Unkovski i Goran Stefanovski povtorno se sre}ava na scenata na Dramski teatar vo 1984 godina vo postanovkata na tekstot DUPLO DNO, vo koja Milica ja igra ulogata na Paraskeva. So ovaa produkcija, Dramski dobiva golema teatarska pretstava, polnokrvna i stamena. Osnovnata ideja na reìserot Unkovski e da ostvari vistinski kolektiven teatarski ~in, vo koj sekoj od akterite }e go dade svojot maksimum. Vo ulogata na Paraskeva, Milica izvonredno ~ekori po ìcata na sudbinata, navaluvaj}i se na stranata na praznata sre}a. Nejzinata uloga e eden od akterskite biseri na ovaa odli~na pretstava, za koja na 29. Steriino pozorje vo Novi Sad Milica dobiva edna od pette Steriini nagradi za akterstvo. 2 1

3 4

1 | Danica vo Balkanski [pion so Krum Stojanov, 1983 2-4 | Lep{a Kojadinovi} vo Kosan~i}ev venec br. 7, 1982, so Stevo Spasovski i Selaetin Bilal

priznavam deka go nema... Toa be{e akter koj nesebi~no se dava{e... Zaedno gorevme na scenata...

nema rezultati... Nenad (Stojanovski, z.n.) be{e brilijanten, fantasti~en, ~esen na scena, vistinska {teta e... Ne

da se zaboravi nespokojot {to mo`ebi privatno sme go imale so partnerot. Za{to vo nespokoj nema produktivna rabota,

da go gleda{ likot so koj treba da razgovara{, a ne kolegata so kogo ne uspeva{ da vospostavi{ relacija. A najva`no e

energijata. Toa e mnogu te{ko, ponekoga{ obremeneto od nekoj privaten i li~en animozitet. No vo svojata vizija mora{

avtorot... Najva`no e koi ti se partnerite, va`no e isto da se di{e, da se dade tramplin... Va`no e so o~i da se razmeni

Za partnerite - Ne e najbitno da se dobie dobra uloga, ne e najbitno koj }e ja re`ira pretstavata, ne e najva`no koj e

- Vo Duplo dno imav zada~a so malku tekst da bidam na scena za celoto vremetraewe na pretstavata. Zna~i, da se iscrta likot, adekvatno da se reagira na s$ {to se govori na scena, da se u~estvuva vo kreiraweto na atmosferata, a da ne mu se pre~i na partnerot - ja rezimira Milica svojata skica za Paraskeva. Liljana Mazova vo osvrtot za pretstavata, oceni deka so ovoj lik Milica verojatno postignuva maksimum vo svojata artisti~ka struktura. “Taa vo ovoj lik e vonredna i vo scenite koga govori i vo scenite koga mol~i, koga likot go izrazuva niz geg i grimasa”, pi{uva{e taa vo Nova Makedonija na 8. 02. 1984 g., “Iako tolkuva{e uloga bez mnogu tekst, koja ne moè da se smeta za vode~ka vo piesata, ovaa artistka od po~etok do kraj be{e onaa konstanta vo pretstavata bez koja vo nitu eden mig ne moè{e da se zamisli nejzinata neprekinata sveìna i bujna pulsacija. Igrata & be{e so golem tvore~ki agens, do taa mera prodlabo~ena i minuciozna {to be{e golemo zadovolstvo da se sledi”, oceni Ivan Ivanovski za Radio Skopje. Gledaj}i ja pretstavata na Steriino pozorje, Jovan ]irilov vo dodatokot za kultura na belgradska Politika oceni deka tekstot e sovremena proza i deka Milica igra so smisla za stilot na ovaa moderna drama. Vlado Mi}unovi}, pak, pi{uvaj}i za novosadski Dnevnik, za ovoj tekst na Stefanovski ima{e negativna kritika. “No, edinstvena svetla to~ka se akterite, na ~elo so Milica Stojanova, koja pravi vistinski podvig”, naglasi toj. Poradi vakviot visok stepen na soglasnost okolu odli~nata izvedba na Paraskeva, nagradata vo Novi Sad na Milica & e dodelena bezpogovorno. Vo svojot napis za Ilustrovana politika (od 12. 06. 1984 godina) toa }e go potencira i Peter Volk, zabeleùvaj}i deka srede raznoglasieto na ìrito “Milica Stojanova e edna od retkite {to Steriinata nagrada ja dobila ednoglasno”. Za ovaa uloga Milica dobi i stihuvana ocenka, naslovena “Umiraj}i ~esno me|u dva ìvota”. Vo “Epigram za artistot”, Milosav Buca Mirkovi} & gi posveti ovie stihovi:

Paraskeva vo Duplo dno so Nenad Stojanovski, 1984

100

Iz sve~anog mraka izlazi{ ko srna ali te pustiwa neumitna ~eka, repatica zvezda i bela i crna igra pred o~ima potoweg ~oveka.

Samo majke svuda isto lice nose iznad same pozornice, i bez glasa, pokreta i re~i majka ima put od puta preŃ&#x203A;i

A, ti si sve blià o~ima sveènstva Bez krune carica na pesku od àda, Za stotinu brà od onog blaènstva Kome se glumica od detiwstva nada.

Tvoja Majka sto hrabrosti ima tvoja senka sto svetlosti pali ilâ&#x20AC;&#x2122; pramajka ili posestrima plovi{ velom koji glumce `ali

za Paraskeva vo Duplo dno

za Arna vo R

Po vra}aweto vo Skopje, Milica za Mlad borec }e izjavi: â&#x20AC;&#x153;Sum igrala vo pove}e tekstovi na Goran i smetam deka negovite ènski likovi se bunar bez dno. Toj ostava prostor za individualna nadgradba na likot od artistot i jas go smetam toa za predizvik. Sepak, taa Steriina nagrada ne e samo moja nagrada, nagraden e celiot ansambl koj igra i Dramskiot teatar zaedno so nas. [to mi re~e Goran otkako me vide vo Duplo dno...? Nezgodno mi e da kaàm. Hm, re~e, golema glumica si, moram da napi{am uloga za tebeâ&#x20AC;?. Me|utoa, najgolemite ulogi vo svojot ìvot Milica gi pi{uva{e sama. Edna takva ma~na epizoda e povrzana tokmu so ovaa pretstava. Po prvata repriza na Duplo dno Milica se razbole. Provevot i nama~enata muskulatura rezultiraa so jaka spondiloza, diskopatija i i{ijalgija koi celi tri meseci ja imaa odvoeno od scenata. Pretstavata ne se igra{e, a be{e prijavena za MESS i za Steriino pozorje. Selektorite moraa da ja vidat. Vo svojot fanatizam, Milica vo teatar dojde so bolni~ka kola. Me|u desetinata kolegi {to ja prosledija izvedbata, vo salonot ima{e i lekar. Nejzinite partneri na scenata pove}e strahuvaa za nea otkolku taa samata za sebe. Po zavr{enata izvedba povtorno se vrati v krevet so straotni bolki i re~isi paralizirana. Samo Milica moè{e da go stori toa i da ja odigra Duplo dno re~isi od nosilka. Toa e neviden fanatizam i po~it kon profesijata, ne edna{ pokaàn od golemata akterka. Vakva epizoda na relacija od bolnica na scena, a ottamu nazad vo bolnica se povtori i za selektorot na Steriino pozorje. - Nie, akterite, nemame pravo da bideme bolni tolku dolgo kolku {to imaat pravo da boleduvaat drugite lu|e. Nie morame predvreme da ozdravime ili da se ubedime deka sme zdravi. Za{to èlbata i potrebata da bideme na scena postojano n$ demne - veli Milica.

Paraskeva vo Duplo dno e u{te edna od mnogute ulogi za pametewe. Milica se poka`a u{te edna{ kako majstor na teatarot na apsurdot, distancata i silnata politi~ka poraka. Za ovaa uloga ja dobi i najpresti`nata Steriina Nagrada, vo toga{na SFRJ. Na slikite so Nenad Stojanovski, Aco \or~ev, Silvija Stojanovska i Jovica Mihajlovski

101

102

Sledniot scenski predizvik za Milica taa 1984 godina e tekstot FOKSFAER od Suzan Kuper i Hjum Kronin, koj go reìra{e Bogdan Pop \or~ev. Tekstot tuku{to pristigna od sveàta brodvejska produkcija, oven~an so slavata na spe~alenata teatarska nagrada Toni. Komentiraj}i go debito na reìserot Bogdan Pop-\or~ev vo teatarot, Liljana Mazova napi{a deka imal golema sre}a da raboti so artisti od tipot na Milica Stojanova, Aco \or~ev... â&#x20AC;&#x153;Tuka e igrata na Stojanova vo likot na staricata Eni, koja, vsu{nost, vo ramkite na celata pretstava pravi svoja individualna pretstava, svoj lik koj e ìv i poln so emocii i soni{ta. Malku i naludni~av. Stojanova vo site negovi valeri vleguva dlabokoâ&#x20AC;? , ocenuva Mazova vo Nova Makedonija od 11 dekemvri 1984 godina. Petre Bakevski gi spodeluva komplimentite za igrata na Milica i, istiot den, vo Ve~er pi{uva: â&#x20AC;&#x153;Niz nejzinata igra, gradena na studiozen, ìvoten podatok, a psiholo{ki dlaboko oboena vo edna silno sugestivna i avtenti~na ìvotna Eni vo Foksfaer, 1984, so Aco \or~ev

103

niv i niz niv, sepak, e vo moi race.

sepak, bogatstvo e da se imaat tolku mnogu likovi, zbrani vo sebe,tolku mnogu svetovi... Kormiloto za plovewe so

gospodstvo... Takvo edno me{awe doveduva do pra{aweto - a koj sum sega jas? Seto toa vlijae vrz identitetot. Pa,

osobini koi ne mu bile potrebni da gi ima vo privatniot `ivot - kavgaxistvo, vulgarno odnesuvawe, drskost,

Za vlijanieto na ulogite vrz karakterot - Za sekoja uloga, akterot treba da kopa vo sebesi i da vadi karakterni

prepoznatlivost, dramata e dovedena do stepen na potresna, sudbinska slika na ìvotot”. Van~o Karanfilov vo Ekran zabeleùva deka Stojanova vo ulogata na majkata Eni realizira “izvonredna kreacija, gluma prefineta do najsitni detali, igra koja se karakterizira ne samo so bogatstvo i preciznost, tuku i so ne{ta {to te{ko se definiraat preku zbor. Toa treba da se vidi i doìvee. Blagodarej}i i na Stojanova, pretstavata se pretvora vo vpe~atlivo ~uvstvuvawe”. So posebno ~uvstvuvawe 1985 g. Milica ja igra i majkata Evrosima vo pretstavata JUGOSLOVENSKA ANTITEZA po tekst na Jordan Plevne{, a vo reìja na Qubi{a Georgievski. Kritikata ja vbroi pretstavata kon onoj tip teatar vo koj op{testveniot aktivizam, interesiraweto za ~ove~kiot dokument, izvaden od sredi{teto na sovremenosta ne ja zadu{uva poetskata fikcija i ne spre~uva teatarot da bide vid obred, duri i svetkovina so katarzi~no dejstvo. Vo ovaa pretstava {to govori so otvoren kriti~ki scenski jazik ostvareni se i odli~ni akterski ostvaruvawa. “Milica Stojanova vo ulogata na majka Evrosima predade potresen, dramati~en lik na èna, koja minala niz golgotite na ìvotot, no koja toj ìvot go prifa}a so sudbinska istrajnost. Samo akterka kako Stojanova moè eden vakov lik da vozdigne do stepen na vistinska drama pred koja i zdivot zastanuva. Dovolen e samo nejziniot brilijanten, virtuozen monolog koga doznava deka sinovite & se ìvi, pa da se sfati deka umetnosta na glumata se ostvaruva niz silnoto ~uvstvuvawe na ìvotot, niz bolkata vo du{ata. Toa Stojanova go pravi za{to nesomneno e akterka od golem format”, oceni Petre Bakevski vo svojot osvrt za pretstavata vo vesnikot Ve~er (od 29.04.1985 godina).

104

Za ulogata na Milica vo ovaa moralna drama, Vladimir Stamenkovi} vo izdanieto na belgradski NIN od 16.06.1985 godina e pomalku op{iren, no ekspliciten: “Milica Stojanova vo najva`nata ènska uloga go naglasuva toa {to e elementarno, magisko, {to ja oli~uva su{tinata na ènskiot ìvoten princip”. - Vo ovaa pretstava imav izvonredni partneri. Soprug vo Ju-antiteza mi be{e mojot profesor so vonrednite, nesebi~ni, dobrodetelni osobini na golem intelektualec, teatarski deec, reìser, pedagog, akter, partner i, pred s$, ~ovek - Ilija Mil~in - si spomnuva Milica, ne propu{taj}i ja prilikata da go istakne zna~eweto na negovata poddr{ka za nejziniot profesionalen ravoj. Dali e Altana vo TETOVIRANI DU[I ulogata {to Goran Stefanovski & ja veti na Milica, po nejzinata Paraskeva vo Duplo dno? Koj znae, no vo oktomvri narednata 1985 godina, Paolo Ma|eli go postavi noviot tekst na Goran Stefanovski na scenata na Dramski teatar. Vo ovoj tragikomi~en brodolom na istorijata, Altana, vo tolkuvaweto na Milica, e trezniot kontrapunkt na pretstavata. “Taa so naratorska skromnost superiorno ironi~no go komentira svetot na drugite protagonisti”, napi{a Laslo Vegel vo belgradska Politika (od 26.01.1986 godina). Ivan Ivanovski vo osvrtot za Radio Skopje zaedni~ki gi izdvojuva Stojanova i Aco \or~ev, na ~ija

105

Evrosima vo Jugoslovenska antiteza, 1985, so Ilija Mil~in (levo) So Dime Iliev, Ilija Mil~in, Dimitar Zozi, Petar Temelkovski, Meto Jovanovski, \or|i Todorovski

106

strana, kako {to veli, ne e samo iskustvoto, tuku i seriozniot kreativen anga`man vo predavaweto na svoite rolji so najednostavni sredstva, silno i reljefno. I ovde e doblesno da se spomene u{te ne{to vo odnos na eden od najdragite scenski partneri na Milica - Nenad Stojanovski. Imeno, vo 1980 godina, koga toj be{e na po~etokot od svojata kariera, taa odigra u{te edna zna~ajna uloga so nego. Stanuva zbor za ulogata na Elisaveta vo pretstavata BRKOTNICI, od L. Birinski, vo reìja na Vladimir Mil~in. Ovaa pretstava ne be{e dobro primena od ovde{nata kritika, no na gostuvaweto vo Zagreb doìvea zabeleàn uspeh. Vo 1986 godina, silno i reljefno Milica ja odigra i ulogata na Gorka Suta vo pretstavata KERUBIN 2096 {to ja napi{a Jordan Plevne{ spored romanot na Slavko Janevski, Devette Kerubinovi vekovi. Ovoj golem romanesken potfat {to te`nee kon otkrivawe na arhajsko-simboli~nite sloevi na istorijata i na nacionalnata svest i kon izrazuvawe na balkanskite traumi go reìra{e Qubi{a Georgievski kako festivalska premiera za Ohridsko leto. Vo negovoto viduvawe na dramskata varijanta, ovaa materija e transformirana vo golemi i efektni scenski freski. Laslo Vegel vo osvrtot na ova delo za Politika (od 21.07.1986 godina), ocenuvaj}i ja igrata na Milica kako besprekorna, napi{a: “Taa, kako Gorka Suta, potresno, disciplinirano, prodlabo~eno i ~ove~ki, so mnogu ednostavni sredstva go prikaà svetot na majkata {to strada i koja nacionalnata tragedija ja preìvuva i izrazuva kako ~ove~ka tragedija”. Liljana Mazova vo Nova Makedonija veli deka Georgievski od akterite bara to~na i precizna kompaktnost. “A, tie toa go izveduvaat to~no, so bolka ili so surovost. Ova osobeno se odnesuva na igrata na Milica Stojanova...” Petre Bakevski vo izdanieto na Ve~er od 15 juli taa 1986 godina ja zabeleà Gorka Suta kako vonredna artisti~ka kreacija. “Likot go ostvari so {iroki i rasko{ni dramski rasponi. Od nejzinata igra postojano zra~e{e ne{to tragi~no, no vol{ebno jako, so prigu{ena bolka vo du{ata, no stameno, ìlavo, izdr`livo...”

I Georgievski bil o~igledno zadovolen od postignatite akterski dostreli. Na katalogot od pretstavata, toj na Milica & napi{al “Na najdobrata makedonska glumica...” - Igrav mnogu na otvoren scenski, pa duri bi rekla, improviziran prostor: vo Ohrid, na Samoilova tvrdina, vo predvorjeto na Sveta Sofija, vo Budva, Dubrovnik... Nekoi pretstavi moàt da se adaptiraat i da bidat ambientalni. No, nekoi sosema se gubat dokolku ne se vo scenskata kutija bez ~etvrtiot yid. Dokolku ne se postaveni na scena, ja gubat mislata, zgusnatosta, ednostavno ne dopiraat do gleda~ot. Qubov ne se izrazuva na plo{tad. Takvata situacija bara pointimna atmosfera, pointimen ambient. A, na tvrdinata, gore, s$ treba da se so~uva - emocijata da bide dokraj pretstavena, a da se frli tekstot duri do posledniot gleda~ vo publikata. Toa e borbata kaj nas, a vo nea koj kako }e se snajde. Kerubin prvo go podgotvuvavme vo teatar. Boè, kolku be{e jako, kolku be{e ubavo... Posle go probavme na Samoilovata tvrdina, se iznarazvikavme, zasipnavme... Sepak se prilagodivme - si spomnuva Milica. Koga na promocijata na romanot Devette Kerubinovi vekovi na Janevski vo Narodnata i univerzitetska biblioteka vo Skopje, Milica nastapi so monolog od pretstavata, publikata zaneme. - Napraviv kola` od nekolku repliki, po~nav so pesnata, a potoa pro{epotev - kade si, sinko Kerubine, koj ti ja prese~e glavata... Koga zavr{iv Slavko (Janevski, z.n.) mi prijde i re~e - Milice, ova sega e mnogu posilno otkolku na tvrdinata! Zatoa taguvav {to ne ja vratija pretstavata na teatarskata scena - raskaùva Milica. Taka e “zakopana” repertoarskata sudbina na dramatizacijata na kapitalniot roman na Slavko Janevski.

Altana vo Tetovirani Du{i so Nenad Stojanovski, 1985

107

Elisaveta vo Brkotnici, 1980, so Nenad Stojanovski

postavena i treba da se igra za da go vrati vlogot vo nea.

zaminuvaat samo po nekolku reprizi. Ne se soglasuvam i baram nekoj da se zeme na odgovornost za toa - pretstavata e

sve`a mislata... Simnuvaweto na pretstavite od repertoarot mi e mnogu ta`en ~in. Osobeno vo posledno vreme koga tie

da ne mi pobegne atmosferata {to ja ~uvstvuvam za niv. Vistinska maka e na razni likovi postojano da im se odr`uva

likovite, za{to s$ mislam deka povtorno }e gi stavat na repertoar, pa gi povtoruvam, gi memoriram... Da ne gi izumam,

da mi se amputira{e del od teloto, del od du{ata, od mislata... Jas, znaete, najdolgo gi ~uvam tetratkite so bele{kite za

Za razdelbata od ulogite - Koga se simnuvaa pretstavite od repertoarot , mnogu te{ko se delev od ulogite. Sekoga{ kako

108

-Teatrite ~estopati ne se snao|aat vo naporot da se adaptira eden scenski, festivalski proekt, namenet za otvoren prostor. I toa e uàsno za{to vo najvulgarna smisla e rasfrlawe so pari - ocenuva energi~no Milica. Nejzinata energija ne e samo nejzina pogonska sila, tuku i silen dvigatel {to gi mobilizira i inficira site so koi sorabotuva. Takva atmosfera e vospostavena i pri podgotovkata na pretstavata R po tekst na Jordan Plevne{, a vo reìja na Qubi{a Georgievski, {to Dramski teatar ja postavi 1987 godina. Avtorot na tekstot im ja posveti ovaa piesa na Vladimir Visocki, Risto [i{kov i Gordana Kosanovi}, koi taa godina go napu{tija ovoj svet. Pretstavata, spored Plevne{, zboruva za ~ovekot-akter, koj, zatvoren na praznata scena, negovata politi~ka Bastilja, kako Isus-ma{ina go govori sopstveniot son vo zamena za nepodnoslivata stvarnost. Pretstavata e prili~no zbunuva~ka i taa godina na Steriino pozorje doìvuva kontroverzni ocenki. Kritikite bea, glavno, upateni na avtorot na tekstot i na reìserot. Me|utoa, ne be{e propu{teno da se predo~i deka “zasilen tonus na pretstavata & davaat Milica Stojanova i Aleksandar \urovski”, kako {to oceni Radomir Putnik vo belgradska Politika. Liljana Mazova vo dodatokot Lik na Nova Makedonija, izdvojuvaj}i go Petar Temelkovski, nositelot na glavnata rolja - akterot Maksim Brodski, }e oceni deka “vrz suptilnosta, no i vrz stravi~nata realnost se gradat i ostanatite likovi, osobeno Arna na Milica Stojanova...” Koga 1988 g. Dramski teatar gostuva{e so R vo Plovdiv, Bugarija, tamo{niot pe~at (Narodna kultura, broj 52, 23.12.1988 g.) odbeleà deka “preciznost i mekost nosi Milica Stojanova, majkata”. A, Plevne{ svoeto zadovolstvo od relizacijata na Milica vo R }e go sro~i lakonski vo posvetata: “Genijalna si, ne samo vo R, tuku od A do [.” Narednata 1987 godina, u{te eden tekst, oven~an so Pulicerova nagrada, }e se najde na repertoarot na Dramski teatar. Vo reìja na gostinskiot reìser Vilijam Vudman, postaven e tekstot ZAKOPANOTO DETE od Sem [epard, vo koj Milica ja igra ulogata na Hali. Reìserot Vudman, koj ja vide Milica vo R na Steriino pozorje, insistira{e taa da ja igra naslovnata rolja, Hali.

Vo tekstot {to go tretira amerikanskiot na~in na ìvot denes ili v~era i sovremenoto ìveewe vo svetot denes i utre, Hali na Milica Stojanova, spored tekstot na Liljana Mazova vo Nova Makedonija, nasloven “Tragedija na osamenite i izgubenite” (od 8.07.1987 godina), e zaokruèn i stilski voedna~en lik. “Vo precizen dosluh so celata pretstava e likot na Hali, koja niz surovata realnost za propasta na svojot dom, realisti~ki, no i bez emocionalna irealnost, gi koristi brojnite scenski mo`nosti za da sozdade zaokruèn i stilski voedna~en lik.” “Hali vo interpretacija na Stojanova e mo{ne precizno izvajan lik; taa e superiorna vo site vidovi raspolo`bi, traga po vistinata, no e nemo}na da & pogledne v o~i. U{te edna nejzina velelepna artisti~ka partija”, oceni Ivan Ivanovski za Radio Skopje (i podocna vo negovata zbirka recenzii Pred krenata zavesa). I ovaa pretstava, za àl, ne ostana dolgo na repertoarot. Ostanaa samo se}avawata za inspirativnata sorabotka so Vudman. Milica s$ u{te ja ~uva napi{anata poraka na eden list hartija {to amerikanskiot reìser & go vra~i po premierata. Porakata veli: “Vi blagodaram za prekrasnata izvedba i za iskustvoto {to go steknav rabotej}i so vas vo izminative tri nedeli!” Potpis - so naklonetost, Bil. Ve}e dlaboko navlezena vo svojot profesionalen zenit, 1988 godina, Milica ja igra Nata vo pretstavata SILI VO VOZDUHOT na tekst od Neboj{a Rom~evi}, a vo reìja na Jovica Pavi}. Vo ovaa produkcija e zabeleàn tekstot {to zastra{uva~ki smelo vleguva vo su{tinata na Arna vo R, 1987, so Dime Iliev (gore) Hali vo Zakopanoto dete, 1987, so Aco Stojanovski (dole)

109

110

ìvotot i akterskata izvedba, homogena vo izrazito vdahnovenite kreacii. Pretstavata narednata 1989 godina u~estvuva{e na 34. Steriino pozorje i be{e vbroena, spored Dalibor Foreti}, vo vrvot na festivalskata programa. Vu~kovi} vo Novosti zabeleà deka sekoj od {estminata akteri vo ovaa pretstava bi moèl vedna{ da ja dobie Steriinata nagrada. Vo tekstot, nasloven “Zato~enici na nade`ta”, objaven vo Ekspres politika od 31 maj 1989 godina, Avdo Muj~inovi} ocenuva deka “Milica besprekorno ja tolkuva Nata, èna zad ~ij ostar jazik se krie nekoj ~uden vid ne`nost”. Vladimir Kopicl za novosadski Dnevnik od 30 maj 1989 godina oceni deka nejzinata rolja e angaìrana, odigrana od dobar poznava~ ili reìserski dobro postavena. “Kako i voobi~aeno, Milica Stojanova be{e eden od stoèrite vo pretstavata. Ulogata na Nata, kreirana so mnogu toplina i neposrednost, be{e u{te edna potvrda za nejzinata zrelost” , zabeleà Ivan Ivanovski za Radio Skopje. Proletta 1989 godina Milica ja odigra u{te i Margarita vo TATKO od Strinberg, vo reìja na Todorka Kondova, {to e, prakti~no, nejzinata posledna uloga vo Dramski teatar kako oficijalno vrabotena akterka koja figurira na platniot spisok. Do 18 maj 1991 godina, koga e odràna poslednata izvedba, Tatko se na{ol na repertoarot na Dramski teatar to~no 30 pati. Narednite nekolku godini Milica ja nema ~esto na scenata na nejziniot mati~en Dramski teatar. Novata sezona 92/93 godina, za nea po~na so vra~uvawe na re{enieto za penzionirawe. “Sekoe oddale~uvawe od scenata e ne samo profesionalno umirawe”, izjavi toga{ Milica vo intervju za Ve~er. “Ne e gola fraza definicijata za {ticite {to ìvot zna~at, poradi onoj fakt deka nie na scenata ìveeme razni ìvoti, tu|i sudbini, koi si gi vsaduvame vo sebe i so tekot na godinite se sroduvame so takviot na~in na ìvot... Koga }e dojde vremeto da se soo~ime so samite sebe, naporot odnovo da se bara{ sebesi ne e lesen... Taa luda~ka potreba za postoewe, da se stoi na scenata, vo mojata profesija e prili~no izrazena, a kako }e go doìvee{ odeweto od scenata zavisi i od finalniot ~in na zaminuvaweto.” Nata vo Sili vo vozduhot, 1988, so Nenad Stojanovski

111

najde na scena. Toa e mojata `elba.

scenata. A ako do{lo vreme za umira~ka, toga{ poarno smrtta neka me

profesionalno umirawe. Ako sakate pobrzo da umram, trgnete me od

Za umiraweto - Sekoe odale~uvawe od scenata za mene ne e samo

Po ~etiri decenii aktiven i isklu~itelno bogat teatarski ìvot, Milica bolno gi preìvea poslednite ~etiri godini pred penzioniraweto, koga re~isi voop{to, ja nema{e na scenata na Dramski teatar. “Dodeka uporno o~ekuvav da se najdam vo nekoj nov proekt, vremeto pomina i jas, mesto psiholo{ki da se podgotvuvam za ulogi, verojatno po~nav da se podgotvuvam za penzija”, izjavi taa za Ve~er. No, ako za golemata akterka, na zaodot na nejziniot aktiven raboten anga`man, nema{e uloga vo Dramski, ima{e vo teatrite vo Titov Veles, vo Kumanovo, na film, vo televiziskite drama i, osobeno, vo radio dramata - nejzinata vtora golema profesionalna qubov. Vo ovoj period se realizirani ulogata na Zaga vo pretstavata Biseri i sviwi na Bratislav Dimitrov vo reìja na Qubi{a Georgievski vo Kumanovskiot teatar, Neda vo T’GA ZA LEBEDOT spored Grigor Prli~ev vo reìja na Vlado Den~ov za teatarot “Skrb i uteha” i dve pretstavi za vele{kiot teatatar Jordan Haxi - Konstantinov-Xinot vo reìja na Zlatko Slavenski: PREÎSTUVAWE od Sa{ko Nasev i VREME ZA SONUVAWE po scenario na ovoj reìser. Poradi nesre}niot splet na okolnostite, pokanata za u~estvo vo pretstavata Pre~istuvawe za Milica be{e osobeno zna~ajna. Anga`manot vo nea zna~e{e ~istili{te od grdata realnost, vo koja Milica ostana bez svojot Ge{o. Smrtta na Dimitar Ge{oski be{e straotno tektonsko poremetuvawe na nejziniot emocionalen epicentar, koj se vseli vo zona na u{te podlaboka osamenost. Poradi toa, povtornoto zastanuvawe na scenata vo ovoj proekt na Nasev i Slavenski zna~e{e mo`nost barem nakuso da se pobegne od realnosta na toj teòk mig. Ulogata be{e dostojna na tegobnosta na migot. “Vo dolovuvaweto na maj~inskiot lik, dlaboko nesre}en, Milica u{te edna{ n$ uveri vo {irokiot akterski raspon, vo vrelinata na akterskoto doìvuvawe”, oceni Ivan Ivanovski za Makedonskoto radio. I Vreme za sonuvawe u~estvuva{e vo svoevidnoto kreativno budewe na Milica po golemata zaguba. Kiril Ristovski, selektorot na Teatarskiot festival Vojdan êrnodrinski, zboruvaj}i vo Nova Makedonija za vleguvaweto na vistinskiot teatar vo pomalite

112

teatri, re~e: “Vo Vreme za sonuvawe vidovme nov rakopis na Slavenski, vo koj po~ituvanata Milica Stojanova mi podari edno vozbudlivo teatarsko doìvuvawe so svojata akterska kreativnost, na koja treba da se ogledaat i nejzinite kolegi u~esnici vo ovaa pretstava”. I u~esnicite na trkaleznata masa na kritikata na festivalot Vojdan êrnodrinski vo Prilep se soglasija deka Milica & dade pe~at na ovaa pretstava, deka stanuva zbor za doblesno ostvaruvawe i sugestivno estetsko doìvuvawe. Nejzinoto neprikosnoveno profesionalno umeewe, sepak, ne & ovozmoì steknuvawe na edna op{testvena privilegija nare~ena “penzija po isklu~ok”. - Eden den, po telefon mi se obrati mojot profesor (Ilija Mil~in, z.n.) i me pra{a dali sum go dobila ovoj dodatok za zaslu`ni umetnici {to go dodeluva Ministerstvoto za kultura. Na mojot negativen odgovor, izrevoltirano vikna: Kako toa, zar da go dobie...., a ti ne? Da podnese{ barawe, a jas }e ti dadam preporaka, veli. Koga ova mu go kaàv na Qubi{a Georgievski se ponudi i toj da mi napi{e preporaka. Spored propoziciite, preporaki dadoa i Radio Skopje, MNT, Dramski teatar... Toga{niot minister za kultura (\uner Ismail, z.n.) so vidno raspoloènie go prifati uredno podgotvenoto dosie. Se smenija u{te dvajca ministri, vo me|uvreme se ukina zakonot. Baraweto ostana zaboraveno na raftovite, i pokraj toa {to dosieto be{e so datum od pred ukinuvaweto... Nedobivaweto na toj i onaka negolem dodatok ne mi go skrati ìvotot, no zboruva za odnosot kon umetnicite, koi nemaat svoj ~ovek vo vlasta. Koja i da e vlast. Toa, kone~no, govori i za odnosot na vlasta kon umetnicite, generalno, koi i bez taa milost, uporno, verno i so qubov si ja ìveat profesijata, sozdavaj}i vol{epstva za onie za koi postoi umetnosta - publikata. Onie, pak, koi treba da ja valoriziraat vrednosta na dokaànite umetnici doa|aat za kuso vo vlasta i zaminuvaat. Vodata te~e, pesokot ostanuva.... Poukata od ovaa epizoda od ìvotot Milica ve}e odamna ja ima{e nau~eno: - Nie ìveeme za teatarot, a od teatarot, vo materijalna smisla, ne moè da se opstoi komotno. Kako i da e, po prvoto soo~uvawe so formalnoto “profesionalno umirawe” pri penzioniraweto, Milica vo svoite postpenzionerski denovi, kako i sekoj vistinski akter, koj celosno i kompletno ìvee edinstveno na scenata, po~nuva da “voskresnuva” vo razni teatarski proekti. Molierovata komedija VOOBRAZEN BOLEN vo reìja na Qubi{a Georgievski vo 1993 godina ja vra}a na scenata na mati~niot teatar. Najzrelata Molierova komedija zboruva za gluposta kako fakt {to saka da gi gleda site drugi fakti niz samata sebe i taka stanuva tiranija. Ekipata na pretstavata, kako {to najavi Goce Ristevski vo Nova Makedonija e “~uden spoj na mladi lu|e so vedeta, mega-yvezdata na makedonskiot teatar kako {to e Milica Stojanova”. Produkcijata e oceneta kako “spoj {to na ~udesen na~in funkcionira”. Boàna, Altana i Mitra vo Vreme za sonuvawe, 1990, kako gostinka vo vele{kiot teatar Jordan Haxi-Konstantinov - Xinot

113

114

Toaneta vo Voobrazen bolen, 1993, so \or|i Jolevski i Senko Velinov. I kako penzionerka taa s$ u{te gi ima istata energija i istata strast na scenata

Nejzinata uloga na sluginkata Toaneta, zdraviot razum me|u bolnite avtoriteti i hipohondri, e odigrana vo vpe~atliv artisti~ki manir, oceni Cvetanka Zoj~evska vo Ve~er od 14 april 1993 godina. “I ostanatite ~lenovi na ekipata imaat svoi pet minuti, a oddelni od niv i mo`nost za mali bravuri kako doajenot Milica Stojanova vo ulogata na sluginkata Toaneta”, pi{uva Daniela Stojanovi} vo Ekran (od 15.04.1993). Goce Ristovski vo Puls (od 15.04.1993 godina) odbele`a: “Stojanova so ~udesnite transformacii, {to se potpiraa na zdrav razum i smea grade{e doblesen odgovor za Molieroviot teatar”. “Sluginkata Toaneta, }e oceni Ivan Ivanovski vo Kulturen `ivot, koja kako i vo mnogu drugi komedii od Molier, Goldoni i od drugi svetski klasici na toa vreme

Za upornosta - Ne kolku se mo`e, tuku kolku se treba, ako si trgnal, treba da stigne{...

se odlikuva so igrivost i podvi`nost i gi doveduva rabotite na svoeto mesto, ja tolkuva{e eminentnata dramska umetnica Milica Stojanova so nejze svojstveniot nerv i razigranost, koja malku pote{ko ja postignuvaa ostanatite protagonistiâ&#x20AC;?. Toa be{e u{te eden profesionalen triumf na akterkata vo penzija, so kreativen nerv i srce na mlada glumica koja {totuku ja osvojuva scenata. Takva e i do den dene{en, na 72 godini. So ist takov entuzijazam, Milica toa leto 1993 ja podgotvuva i ulogata na Neda vo proektot MARTOLOZOT spored tekst na Prli~ev, vo reìja na Branko Stavrev. Ovaa produkcija na MNT prethodnata godina e premierno odigrana na festivalot Ohridsko leto, a taa 1993 godina na den Iliden, vo ~est na stogodi{ninata od smrtta na Prli~ev, povtorno se igra vo ohridskiot amfiteatar, so istata postava. Me|utoa, Milica ovojpat gostuva vo ulogata na Neda, koja Mimi Tanevska, minatogodi{nata majka na serdarot, kategori~ki odbi da ja igra. Na ovoj golem spektakl, Milica se se}ava kako na golema nepravda. - Boè, kolku se raduvav na ovaa {ansa i kolku se iznama~iv podgotvuvaj}i ja. Prvo, vo Skopje, sama so reìserot Branko Stavrev, bez partneri, a è{tini nepodnoslivi... Neda e provokacija za sekoja akterka. Nespokojot mi raste{e koga niz Ohrid gi sre}avav site recenzenti i kriti~ari i se pra{uvav - kako li }e pominam? [to sud }e donesat po minatogodi{nite vospevi na pomladata kole{ka? Na plakatot, zaka~en na pristani{teto, pano so krupni bukvi na koe be{e ispi{ano i moeto ime. No, vo niedna informacija vo dnevniot pe~at, na radioto i televizijata ne e spomnato moeto tolkuvawe na Neda. Nov udar doìveav koga gi vidov programite za publikata - na minatogodi{nite programi, koi bea mnogu ubavo dizajnirani, vrz imeto na Mimi Tanevska, be{e zalepeno liv~e harija, na koe be{e ispi{ano moeto ime. Gledam i ne mi se veruva! Nacionalna institucija! Internacionalen festival! Nacionalen avtor! Epohalno delo! I, velat, dokaàna akterka! Toga{ si pomisliv deka moèbi sme {tedliva nacija ironizira taa.

115

116

Mediumite ja zasluìja ironijata na Milica. Promenata vo postavata na Martolozot taa godina ja odbeleùva edinstveno Ekran (na 5 avgust 1993) vo tekst na Greta Oxakova, nasloven “Repriza kako premiera”. “Ete, reprizata na Martolozot se odrà edna godina podocna , ova leto 93-to, na den Ilinden, na istoto mesto i so (prete`no) istite artisti. Osven edna od glavnite ulogi, majkata na prli~ev, koja namesto Mimi Tanevska, ja igra{e yvezdata na makedonskata scena Milica Stojanova. Potoa, ramo do ramo, ete go i Mite Grozdanov, i dvajcata gosti vo ekipata na MNT. I vidi ~udo - se ~ini ovaa godina Martolozot (iako ve}e viden na tv-programata) sobra brojna publika (700-800 du{i, spored na{a procenka) i neobi~no & legna, prekrasno prozvu~i... Moèbi za toa be{e ‘vinoven’ denot 2 Avgust, moèbi taa neobi~na no}, moèbi polnata mese~ina... Seedno, Martolozot na reprizata be{e kako premiera, pa moèbi i u{te podobar”, zabeleà Oxakova. - Ne razbirajte me pogre{no. Grevot e storen sprema nastanot, koj e sosema zaobikolen, {to e, ~inam, mnogu pogolemo zlo od grevot {to mi e storen mene kako akterka - se nadopolnuva Milica. Grevot na nedoslednoto odbeleùvawe na “umetnosta na migot” ja stasa i pretstavata PERLIMPLIN I BELISA koja vo 1994 godina, spored tekst na Lorka, ja reìra{e mladiot Aleksandar Popovski. Ulogata na Markofila {to taka nesekojdnevno ja odigra Milica be{e ~udesno par~e izbruseno aktersko umeewe. Za ovaa uloga postoi edinstveno ocenkata na Goce Ristovski vo nedelnikot Puls (od 11.02.1994 godina), koj re~isi so egzaltacija napi{a: “Bezdrugo iskusnata i temelna pojava na Milica Stojanova, edna od najvozvi{enite doblesti na makedonskoto glumi{te, ja prezema ulogata na korekturen lak, popravaj}i gi izletanostite na pomladite so promislena odgovornost na ~ovek {to vo svoi race drèl i pak znae da poddrì vè{ten àr {to gori i spaluva i pri toa so za~uduva~kata koncentracija, is~ekuvaj}i go momentot koga àr~eto ve}e po~nuva da ~adi, mu go prefrla na drug za igrata da prodolì, a voznesot da ne se zagubi”. Zrelata doba na akterkata & ovozmoì da blesne vo u{te eden tekst, nagraden so “Pulicerova nagrada”. Nezavisna grupa akteri vo koprodukcija so Dramski teatar, vo 1996 godina, vo reìja na Dimitar Stankovski, go postavuva tekstot na Edvard Olbi TRI VISOKI @ENI. Za postanovkata na ovaa psiholo{ka drama, nabiena so fascinantna zasitenost na dijalogot, Ivan Ivanovski vo izdanieto na nedelnikot Puls od 14. noemvri (1996 g.) napi{a: “Milica Stojanova, iako e vo penzija i moè, za àl, samo povremeno da ja gledame na scenata (kolku lesno na{ite teatri se otkaùvaat od najosvedo~enite akterski vrednosti!), i ovoj pat vo tolkuvawe na eden mnogusloen i stoèren lik - likot na starica, koja ja bara smislata na svoeto postoewe, n$ vozbudi so izvonrednata plasti~nost na frazata, so ednostavnosta i strogosta na scenskiot izraz, so odli~nata partnerska igra. Taa od po~etok do kraj, osobeno vo po~etnite sceni, a i na krajot koga izleguva od likot, go pokaà jasnoto zna~ewe na vnatre{niot ritam. Vo ~isto psiholo{kata gama na roljata {to ja kreira{e nema{e mesto duri ni za najmala nadvore{na intriga.

A vo Tri visoki `eni, 1996, so Katerina Kocevska i Liljana Veljanova

117

118

A vo Tri visoki `eni. U{te edna identifikcija so likot, u{te edna saga za osamenosta

Kako i pri tolkuvaweto na drugi svoi rolji, Stojanova go postigna ona {to e najbitno i najzna~ajno - zavidna gradacija na vnatre{niot konflikt”. I Mlad borec go odbeleùva ova vonredno ostvaruvawe vo tekst na Mimoza Petrevska, objaven vo dekemvri taa 1996 godina: “Na ovaa prekrasna i perfektno iznijansirana prikazna, koja zboruva za najintimnite ne{ta, nezamenliv ton & dade izvonrednata igra na Milica Stojanova, koja nurnuvaj}i se vo dlabo~inite na beskrajno kompliciraniot i po malku gor~likav karakter, uspeva da ispliva od lavirintot kako kompakten i neprikosnoven akterski suverenitet i prakti~no na svoj grb go iznesuva najte{kiot del od pretstavata”. Mese~nikot za teatar Trend teatar vo tekst na Bor~e Grozdanov oceni: “Milica Stojanova, so svojata scenska pojava, u{te od prviot moment sozdava lik koj privlekuva so dinami~nosta vo izrazot, plasti~nosta vo mimikata, konciznost vo gestikulacijata, {to pretstavuva neodoliva privle~nost za vnesuvawe vo likot i pretstavata. So svoeto ogromno iskustvo, taa nosi isklu~itelna sigurnost vo dijalozite so svoite partnerki, so {to pridonesuva za sozdavawe gusta, kompaktna celina vo izraznoto dejstvo na pretstavata. Ova vaì posebno za nejzinata igra vo vtoriot del, dodeka so monolo{kite problesoci od prviot del, niz koi provejuva siot ìvot na 90-godi{nata starica, se dokaùva deka ovaa akterka, iako vo poodminati godini, s$ u{te moè i znae iskonski da & se dade na scenata”. Predadenosta na Milica vo ovaa pretstava ja registrira i Todor Kuzmanov vo Teatarski glasnik broj 43, kade zabeleùva: “Trite visoki èni se potresna prikazna za sudbinata na samo edna edinstvena èna, koja so godinite ja gubi svojata visina, i prenosno i bukvalno. Ona {to se slu~uva na scenata e nejzinata lebedova pesna. Vo poluìva, komatozna sostojba taa go prosleduva siot svoj izminat ìvot, prikaàn preku akterskata igra na doajenot na makedonskata gluma Milica Stojanova”.

119

mene mi se ~ini...

svojata energija. Kaj nas s$ u{te se “vika” vo tetarot. Kolku poglasni tolku poprazni se akterite. Taka barem

performansi, za vistinskata sugestivna mo} na katerot da razgovara so polniot salon samo delegiraj}i ja

{to si nem svedok na celata pretstava. Tekstot nekoga{ olesnuva, a molkot e vistinski test za akterskite

Za mol~eweto - Najte{ki ulogi se onie kade {to re~isis odmol~uva{, a celoto dejstvie minuva niz tebe. Kade

Ovaa odli~na izvedba e zabeleàna i na 5. Festival na kamerniot teatar Risto [i{kov vo Strumica. Razmisluvaweto na reìserot Branko Stavrev za ovaa izvedba, iskaàno na trkaleznata masa, uredno e preneseno vo festivalskiot bilten broj 2. “Trite visoki èni po svojata sovr{enost e pretstava {to bi trebalo da se igra ~esto i da bide te{ko da se obezbedi bilet za nea. Taa ima {ansa da ja vrati slavnata kategorija tapkaro{i pred teatarskite biletarnici. Akterskite kreacii se izvonredni - kako Milica sedi, taka Veljanova (Liljana, z.n.) se dviì...” Odglasite za pretstavata od Festivalot gi prenese Aleksandar Maninski na 12 septemvri, izvestuvaj}i za Nova Makedonija: “Na trkaleznite masi e zabeleàna kreacijata na Milica Stojanova vo Trite visoki èni, koja majstorski minuvaj}i niz mnogu transformacii i emocionalni zapleti pokaà isklu~itelno ve{ta igra, bez razlika {to scenski, glavno, be{e vrzana za edna fotelja”. Bez ogled dali e vrzana za edna fotelja ili za eden molk, Milica od sekoja svoja uloga sozdava - bravurozna izvedba. Takva vdahnovena minijatura be{e nejzinata Firsa vo produkcijata na MNT, VI[NOVATA GRADINA, {to vo 1997 godina, po tekst na êhov ja reìra{e Qubi{a Georgievski. Milica, koja otsekoga{ sakala da go igra êhov, podgotveno se soo~i so ovoj ruski klasik. - So Qubi{a se razbiravme. Naj~esto, mu gi nasetuvav mislite. Mi predloì da napravam geografija na dvièweto i mojata Firsa dobi pogolem prostor vo pretstavata, kako nem svedok na site slu~uvawa. Im yirna na site vo nespokojot, ima{e {to da kaè, no sepak s$ premol~a - veli Milica za ovoj lik. Kritikata ne go premol~a ova ostvaruvawe. Oceni deka toa e reìja {to go po~ituva zborot, patuva vo vremeto i se zarinkuva vo nego, a akterite gi stava pred zada~a znakot i detalot da se lik. “Skapocen biser na pretstavata e Milica Stojanova kako staricata Firsa, kaj êhov - starecot Firs. Talka, kaùva i ostanuva sama pred golemiot yid - site zaminale nikade, taa e tuka. Beskrajno umna, ~uvstvitelna i osamena” , oceni Liljana Mazova vo Nova Makedonija od 7 januari 1998 godina. Cvetanka Zoj~evska vo Ve~er (3 dekemvri 1997 g.) odbeleùva deka site u~esnici go imaat sfateno ovoj proekt kako pretstava - proces, gradej}i niz likovite akterski

120

bravuri. “Milica Stojanova igra eden mnogu blizok lik od na{eto podnebje - maj~e, onie likovi na babi~ki koi vo starite predvoeni makedonski semejstva, iako sluginki, bile del od semejstvoto. Bile nivnoto bitie”. Taka, Milica so svojata ogromna akterska mo} i spored re`iserskata postavenost, iako bez tekst, stanuva va`na referentna to~ka na ovoj teatarski ~in. “So ednostavnost, svojstvena za ^ehov i bez manir na tematskata rolja - starost, Stojanova ja tolkuva staricata Firsa... Koja e Firsa, gri`livata starica {to go pomni minatato, a, sepak, e ismeana, zaboravena, ostavena na umirawe”, pra{a Ivan Dodovski vo izdanieto na Studentski zbor od 4 mart 1998. Odgovorot go dade Iskra Ge{oska vo nedelnikot Denes ( od 5.02.1998 g.), ocenuvaj}i ja pretstavata kako kreacija, koja vo igrata so pove}eslojnosta na ovoj tekst, sozdava horizont na neo~ekuvani punktovi {to gi nadminuvaat jazi~nite vrednosti na literaturnata materija, sozdavaj}i nadjazi~ni zna~ewa - univerzalii. “Konceptot na likot {to go kreira Milica Stojanova, spored modulacijata {to ja pravi Georgievski na integralniot lik Firs, stanuva lik na starica, vo koja se sleani site simboli proizlezeni od sekoj

lik poedine~no. Stojanova nenametlivo sozdava groteskna naznaka so koja se potvrduva celokupniot kontekst”. Iako Milica, zboruvaj}i za kolektivnoto sozdavawe kako osnovno obele`je na teatarskata pretstava, ~esto gi potencirala svoite preferencii da bide najlo{a vo najdobra pretstava, vo nejzinata kariera neretko se slu~uvalo sprotivnoto. Vo 1998 godina Violeta Xoleva ja podgotvuva dramata ÊST od Vasil Iqoski vo obid da se sogleda temata na pe~albarstvoto so distanca od re~isi eden vek. Sevkupnata realizacija ne naiduva na pozitivni kritiki, no roljata na Milica e zabeleàna duri i vo takov kontekst. Vo Ekran pod naslov “êsno proma{en ànr” ( na 3.12.1998 g.), Daniela Stojanovi} pi{uva: “Od akterskata ekipa za izdvojuvawe e, sekako, doajenot Milica Stojanova so pomala akterska zada~a (svekrvata), no na koja & be{e dovolen samo mal mig za da go iskaè svoeto ogromno aktersko umeewe.” Vo êst, spored ocenkata na Zoj~evska vo Ve~er (od 4.12.1998), Milica Stojanova vo ulogata na svekrvata mo}no gi igra realisti~nite sceni, me|utoa, nikako ne se vklopuva vo scenite na sonot, kade {to treba da ja gradi ulogata niz koreografija. Milica gi

121

Firsa vo Vi{novata gradina, 1997. So Mimi Tanevska, Nikola Ristanovski, Vladimir Svetiev i Emil Ruben, kako gostinka vo MNT. Nem svedok na celoto dejstvie. Te{ka no predizvikuva~ka zada~a

122

po~ituva ocenite na kritikata, no veli, to~no se se}ava deka avtorkata na koreografijata za ovaa pretstava, Krenare Nevzati - Keri ocenila deka vo koreografskata to~ka se vklopila mo}no. Mo}na uloga Milica sozdade i vo pretstavata MIS NA MALIOT GRAD, postavena 1999 godina na Malata scena na MNT, spored tekst na Martin Mek Donah, nagraden so Pulicerova nagrada, a vo reìja na Vlado Taleski. Toa e pretstava za osamenosta, otu|enosta, za erozijata na individualecot. Suzana Xamtovska, recenziraj}i ja postanovkata za izdanieto na Dnevnik (od 21 dekemvri 1999), }e ja izdvoi igrata na Jelena Mijatovi} vo korelacija so roljata na Milica Stojanova. “Nejzinata ume{nost (na J.Mijatovi}, z.n.) doa|a{e u{te pove}e do izraz imaj}i go predvid faktot deka pred sebe ja ima neverojatnata Milica Stojanova, koja se zakanuva{e da zaseni s$ okolu sebe. So svojot isklu~itelen plasticitet i prefinetata psiholo{ka vibracija na akterskata igra, Stojanova neposredno ni go pretstavi likot na stara èna - majka, koja zarobena vo svojata sebi~nost, ja uni{tuva i poslednata nade` na }erka si”. “Od doajenot na makedonskata akterska umetnost go dobivme ona {to go o~ekuvavme”, oceni Ivan Ivanovski vo Utrinski vesnik (od 28.12.1999 g.), “golem raspon vo izraznata igra vo prikaùvaweto na u{te eden mo{ne interesen i originalen stare~ki lik vo nejziniot mo{ne bogat i raznoviden akterski opus, visok umetni~ki potencijal izrazen vo sekoj gest, vo sekoja replika, vo sekoe dvièwe, prostudirani do kraj, dlaboka ekspresivnost vo iznesuvawata ~uvstva i doìvuvawa, davaj}i u{te edna{ dokaz za svojot vonseriski talent i akterska zrelost”. Liljana Mazova vo Nova Makedonija (od 23.12.), vo tekstot nasloven Marginalcite na patot za nikade, ocenuvaj}i ja ovaa pretstava kako duo drama na Mijatovi} - Stojanova, veli: “Stojanova likot na majkata go odigra niz site relevantni valeri na akterskata igra, nesebi~no otvoraj}i & go prostorot na Mijatovi}... Toa e rezultat na golemiot akterski talent na Stojanova, no i na reìserskiot klu~ na Talevski”. Todor Kuzmanov vo recenzijata za nedelnikot Puls (od 28 januari 2000) zapi{a deka Milica vo ulogata na majkata nudi u{te edna od svoite brilijantni biserni rolji, koi slobodno moàt da go ponesat epitetot antologiski. “Po koj znae koj pat doajenot na makedonskiot teatar, Milica Stojanova, }e n$ smrzne so nejzinata ume{nost za sozdavawe na tolku realen i ìvoten lik i so neverojatna mo} na transformacija, iscrtuvaj}i go portretot na majkata do najsuptilni nijansi i valeri”, napi{a Daniela Stojanovi} vo izdanieto na Ekran od 27 januari 2000 godina. Ve~er, pak, vo tekstot na Cvetanka Zoj~evska (od 24.12.1999 g.) oceni deka “Milica Stojanova, po koj znae koj pat, ja pokaà svojata akterska preciznost i mo}nost - vo doba koga s$ & e jasno vo ìvotot samo go pokaà ~ovekoviot strav od osamenosta”.

Svekrvata vo ^est, 1998 (gore levo) Meg vo Mis na maliot grad, 1999, kako gostinka vo MNT, so Jelena Mijatovi} (na drugite dve fotografii)

123

na scenata, toa bi zna~elo deka dokraj sum ja zavr{ila svojata zada~a.

isparuvaweto - po krajot. Za{to se soo~uvam so sebesi. Mo`ebi }e zvu~i morni~avo, no koga bi go zavr{ila svojot `ivot

profesija. Samo koga nemam anga`mani, koga sum prazna, pomisluvam na minlivosta na profesionalnoto postoewe, na

akterot treba da bide nenasiten vo `elbata da igra, ako saka da ostane zapameten i da ja odmine minlivosta na svojata

na scenata. Tokmu poradi vakvoto razmisluvawe me narekoa nenasitna vo `elbata da postojam na scenata. No, smetam deka

Za `elbata da se igra - Akterot treba da igra vo teatarot s$ dodeka e toa vo negovata mo}, pa duri i ako treba samo da otstoi

124

Deka vo ova doba & e re~isi s$ jasno i vo akterstvoto, Milica pokaà ve}e slednata 2000 godina, nastapuvaj}i vo pretstavata na Dramski teatar, JOVANA ORLEANSKA, spored Karl Dreer, vo reìja na Qubi{a Georgievski. Ovaa pretstava, se soglasi kritikata, e pretstava {to }e se pameti po kreacijata na Maja Veqkovi} vo ulogata na mladata francuska selanka {to go razbudi nacionalniot duh na Francija i ja povede vo borba za obedinuvawe. Me|utoa, vo ovaa pretstava postoi u{te edna brilijantna rolja - onaa na naratorot, 690-godi{nata starica Marija vo tolkuvawe na Milica Stojanova. “So odli~na sugestivnost i to~ni emotivni naglaski taa ja za~nuva i zavr{uva dramskata forma na prikaùvawe na ma~eni~koto ìtie na Jovana Orleanska”, oceni Ivan Dodovski vo izdanieto na nedelnikot Zum od 13. oktomvri 2000 godina. “Za da nema dilemi vo koja nasoka se dviì pretstavata, tuka e likot na sveticata Marija (odli~na partija na Milica Stojanova), koja ima 690 godini i go pretstavuva se}avaweto na site bolki, nepravdi, uàsi, na site nastani za vreme na ìvotot na Jovana, pred i po nea, sive ovie godini. Taka nate`nuva duhovniot aspekt na smetka na patosot, blagodarenie, vo golema mera, na filigranski precizniot na~in na gradewe na likot na Milica Stojanova”, pi{uva Viktor Kanzurov vo Delo (od 7.07.2000). “Stojanova kaj Georgievski e personifikacija na site svetici, na scenata prisutna, ako voop{to moè da se kaè, kako sfumato {to dobilo fizi~ki oblik”, ocenuva Cvetanka Zoj~evska vo Vest (izdanie od 5.07.2000 g.). “Dramaturgot na pretstavata Bratislav Dimitrov odli~no si ja zavr{il svojata rabota, vmetnuvaj}i migovi od makedonskata istorija, poto~no monolog od Pirej, koj odli~no go interpretira{e akterkata Milica Stojanova”. Vo kritikata na Liljana Mazova za Nova Makedonija (5.07.2000 g.) se stava akcent vrz fluidnosta na ulogata na Stojanova. “Teìnata so koja se soo~uva sekoj akter koga e staven vo lik na narator ili eden vid raskaùva~ niz dejstvieto e vrz stamenata Milica kako Marija, edinstven lik vmetnat von kontekstot na istoriskiot nastan, a e vrska me|u Evropa {to zaborava i Balkanot koj pameti s$ i za s$ moè da se bori ili da vojuva do beskraj. Kako sino prividenie vo nedobrojot na no}ite Marija vo Jovana Orleanska, 2000

125

126

ili na vekovite, kako zapi{uva~ na nastanite i èna vo ~ii race gasne i sve}ata za du{ata na Jovana, odnosno predanosta na Boga i voop{to na verata i verbata. Stojanova e namesta i nem svedok na nepokorot, a svedok na zlostorot...” Ivan Ivanovski vo Dnevnik so zadovolstvo go izdvojuva anga`manot na Milica Stojanova koja e celo vreme prisutna na scenata (vo najgolem del bez tekst) pove}e kako vnatre{en duh na mladata heroina, kako narator na nastanite. Mladata heroina na ovaa pretstava Maja Veqkovi}, zboruvaj}i vo mediumite za ova ostvaruvawe, potencira{e: “Toga{ prvpat imav sorabotka so mojata postara kole{ka Milica Stojanova, koja mi otkri tajni, koi gi znae samo odli~en akter. Po toa }e ja pametam Jovana Orleanska”. Na repertoarot na mati~nata ku}a, Milica, vo naredniot period (kraj na 2001 i po~etokot na 2002 godina) u~estvuva i vo pretstavite SOBRANI DELA OD VILIJAM [EKSPIR i ESPERANCA. Repertoarskata politika na Dramskiot teatar gi isku{uva sopstvenite potencijali vo eksperimentalniot teatar, no ovie obidi ne ostavaat podlaboki tragi. Pretstavata Sobrani dela od Vilijam [ekspir premierno izvedena vo april 2002 godina, na tekst od Tom Stopard i vo reìja na Zlatko Slavenski kako da e dale~en oddek na ~estata kritika {to Milica ja ispora~uva do sovremeniot teatar, velej}i “Go odnema ubaviot zbor vo teatarot”. Mila [pela-Krstevska vo recenzija za Dnevnik (od 7.05.2002 g.) oceni deka vo ovoj proekt nedostasuva poprecizna podgotovka na dramatur{kite crti, so koi moè da se izbegne razvle~enosta na pretstavata i da se zabrza ritamot. Za niza u~esnici od ovoj proekt, [pela Krstevska ceni deka ostavaat vpe~atok kako da se od nekoja druga pretstava, {to ne moè da se kaè i za Milica Stojanova “koja vo epilogot, so prefineto ~uvstvo za publikata, se nametna i uspea da ja vrati dinamikata od po~etokot so fauefekt za teatar vo teatar”. Inspektorot vo Sobrani dela od Vilijam [ekspir, 2001

I Ivan Ivanovski vo tekstot â&#x20AC;&#x153;Bez jasen stav i vistinsko gledi{teâ&#x20AC;?, objaven vo vesnikot Makedonija denes na 26 april 2002 godina, ja izdvojuva Milica Stojanova, koja ostvari edna mala akterska studija, prototip na tutor, vlastodrèc, a Liljana Mazova vo Nova Makedonija pi{uva deka Milica i so ovoj lik suvereno vladee niz nijansite, koi gi gradi kako vo eden poteg. Sli~ni ocenki dobi i pretstavata ESPERANCA {to Aleksandar âminski ja reìra{e na tekst od @anina Mir~evska. Proektot ja podeli kritikata vo dva bloka so dijametralno sprotistaveni ocenki, koi se soglasija okolu edno pra{awe - ja zasluìja li ovie pretstavi Milica Stojanova? No Milica, sekoga{ profesionalna do kraj, gi brani boite na esnafot i zada~ata si ja izvr{uva precizno, posveteno, sledej}i ja dinamikata na ànrot. Neumorna vo svoeto postojano aktersko presozdavawe na svetot, minatata sezona Milica se soo~i so u{te eden neobi~en predizvik. êtirieset i {est godini po triumfot {to go predizvika nejzinata prva glavna rolja vo pretstavata Dnevnikot na Ana Frank taa ja raboti novata postavka ANA - proekt na ~etiri akterki {to gi simboliziraat nedoìveanite vozrasti na malata Evrejka. - Ovaa materija ne e ista kako vo Ana Frank od 1958 godina. No, porakata na Ana e s$ u{te dlaboko vo mene i sakav povtorno da ja prenesam Producent vo Esperanca, 2002

127

128

i vo ovaa postanovka. Razlikata e vo toa {to vo Dnevnikot na Ana Frank se zapi{ani ~uvstvoto, protestot, nemirot {to ja branuvaat Ana, a ovde e ~udna mojata potreba da go zadràm toa ~uvstvo, toj nemir, nespokoj, a da ne go afirmiram dokraj za{to vo Ana imam, uslovno re~eno, 70-tina godini i ne znam da gi ìveam tie godini za{to ne sum gi ni doìveala. Zatoa, vo podgotovkata na ulogata ne{to odvnatre me tera{e reakciite da mi ostanat vo duhot na Ana, koga imala 14 godini. Malku e zbrkano, no se snao|am vo taa zbrka - ja tolkuva Milica novata i neobi~na mo`nost da go oìvee na scenata tretoto doba {to malata Evrejka Ana Frank nikoga{ ne go do~ekala. Blesokot vo nejzinite o~i potvrduva deka taa moè da go sovlada ovoj predizvik. Kako i mnogu drugi. - Da ja imam nejzinata vozrast, povtorno bi ja igrala Ana Frank. Milica povtorno igra i na po~etokot na novata teatarska sezona 2004/2005. Na 1 oktomvri 2004 g., pretstavata DOMOT NA BERNARDA ALBA, premierno odigrana na Dolni Saraj, vo ramki na festivalot Ohridsko leto, ja ima svojata premiera na mati~nata scena vo Dramski teatar. Trkaloto na sudbinata povtorno se svrti i & ovozmoì na Milica vo nejzinite zreli godini, soodvetni na vozrasta na likot Marija Jozefa, da ja odigra staricata {to vo dale~nata 1956 g., vo Narodniot teatar, ja igra{e na svoi 24 godini! Ovoj tekst na Lorka, izvonredno reìran od gostinot od Belgrad, Gor~in Stojanovi}, e prikazna za domot na blagorodni~kata i nejzinite pet nemaèni }erki, koj, po smrtta na glavata na semejstvoto i proglaseniot sedumgodi{en traur, stanuva grobnica na neizìveani èlbi i soni{ta. Vo postanovkata na Stojanovi}, Domot na Bernarda Alba stanuva tesen zaedni~ki prostor kaj{to ìveat i Kafka, i Beket, i Borhes i Arto, i êhov i Xojs, i Muzil..., i cela tolpa duhovi {to 20 vek go napravija onakov kakov {to be{e. Kompletno ènskata ekipa od 15 akterki od site generacii uspe{no ja prenesoa idejata na reìserot deka ubivaweto na èlbite e istovremeno i tema na 21 vek i, spored ocenkite na kritikata, gi ispolnija svoite likovi so moderna tragika. Ana br. 3 vo Ana, 2004. Na slikata so Vasil Zafir~ev (levo). Vo ovaa pretstava be{e zaedno i so svojata draga kole{ka Yvezdana Angelovska (desno)

129

130

“Milica Stojanova, koja go tolkuva{e likot na Marija, majka na Bernarda Alba, so nekolku re~enici svojata uloga ja oblikuva{e mo{ne kompleksno”, oceni vo Kulturen ìvot broj 3 za 2004 godina Ivan Ivanovski. Iako najmalku prisutna vo prv plan, Milica e maestralna vo svojata izvedba i postojano prisutna od zadninata na scenata. “Kruna na ènskata akterska mo} e doajenot Milica Stojanova so staricata Marija Jozefa, koja sublimatno pokaà kako se govori bez tekst, kako se stoi na scenata i se pleni i kako se govori za da se kaè ubavoto (mislam na metafizikata koja postoi vo nejziniot lik), ona so koe vistinskite majstori go pravat teatarot ubava umetnost”, oceni Bor~e Grozdanovski vo recenzijata na Ve~er od 19 oktomvri 2004. Milica e seprisutna vo svoeto otsustvo i vo pretstavata @IV ÔEK {to po tekst na Goran Stefanovski vo Dramski ja postavi Dean Damjanovski. Premierno izvedena na 27 noemvri 2004 g., pretstavata @iv ~oek e modernizirana verzija na srednovekovnata piesa - moralitet, kaj{to Smrtta e semo}na, apsolutna i samouverena, a smrtnikot - ìv ~oek e zbunet i slab. “Ovde, pak, se pojavuvaat {est semo}ni apsolutni i samouvereni lu|e i ja zgrap~uvaat Smrtta, koja ima kriza na identitetot” - go objasni Stefanovski svojot najnov tekst. Napi{ana po nara~ka na londonskiot teatar “Melan`”, a postavena i vo belgradsko “Atelje 212”, skopskata izvedba na @iv ~oek dobi svoja specifika - tokmu vo likot na Milica Stojanova. Ovoj lik, opisno nare~en Stara èna vo koli~ka, koj go nema vo originalniot tekst na Stefanovski, e tvorba na reìserskoto ~itawe na Damjanovski. “Akterskiot biser, koj u{te edna{ ostavi neodminliva traga leì vo doajenot Milica Stojanova, koja neverojatno precizno, to~no i odmereno go igra{e i molkot i verbalnoto i mo{ne suptilno ni go predade svojot lik”, oceni Bor~e Grozdanov vo tekstot, nasloven “Pogolemi li sme od smrtta?”, objaven na 6.12.2004 g. vo vesnikot Ve~er. Vesnikot Dnevnik vo tekstot na Ana Stojanoska, nasloven “Od drugata strana na Smrtta i smrtnite grevovi”, ocenuva deka “@enata vo invalidska koli~ka, vnimatelno Marija Jozefa vo Domot na Bernarda Alba, 2004. Posle 48 godini, povtorno istata uloga. Ovojpat, izrazot avtenti~en, energijata i ~uvstvata iskuseni i profesionalno i privatno. Biser na pretstavata...

131

precizirana i kreirana vpe~atlivo, ~ekor po ~ekor, so seta akterska ume{nost na Milica Stojanova, e tokmu potrebnata dimenzija {to go nadopolnuva tekstot na nekoi od mestata kade {to avtorot gi ostava re`iserite sami da go najdat klu~ot za izvedbataâ&#x20AC;?. Iako Milica na smea komentira deka ovaa nejzina uloga e samo geografska (aludiraj}i na povremenoto pojavuvawe na scenata), hemijata na nejziniot odgovoren pristap kon sekoja rolja, i na ovaa @ena vo invalidska koli~ka & dade materijalna, fizi~ka, a spored mnogumina i ~ista metafizi~ka vrednost na najnovata produkcija na Dramski teatar.

132

Epilog | Kraj na prikaznata? Ne veruvam. Epilogot na ovaa kniga nekolku pati e dopi{uvan za{to do odloùvaniot moment na nejzinoto pe~atewe na Milica postojano & se slu~uva{e nekoj nov proekt, nova pretstava, novo teatarsko presozdavawe na svetot, koe si bara{e svoe mesto vo ovoj neobi~en spomenar... Me|utoa, kolku i da se odloùva{e pe~ateweto na knigata, vreme za dopi{uvawe na prikaznata povtorno nedostiga{e. Za{to su{tinata na nejzinata akterska alhemija e vo - beskrajnata prikazna. Taa sekoga{ odnovo i odnovo trpelivo gi me{a site teatarski sostojki, gi topi, gi zgusnuva, gi destilira i gi brusi do celosniot bleskot na nejzinite ulogi. Postojanata potreba za toa sozdavawe mu dava neprocenliva cel i smisla na nejziniot ìvot {to & go ovozmoì i toa ~uvstvo na kreativna mladost duri i vo nejzinite zreli godini. Kon takva preobrazba na kamenot vo zlato ili na zrelosta vo mladost, seedno, sekoga{ te`neele golemite alhemi~ari i golemite sonuva~i. A bez toa nema da ja bide... I zatoa nejzinata prikazna nema kraj, a nejzinoto lice nema eden oblik...

133

134

PAUS (raster od lepeza)

135

136

Sekojdnevna scena

Prstenot | Sekoj ima svoj krug, svoj prsten, svoe jadro vo koe ja ispi{uva i preslikuva sopstvenata prikazna... Ovoj prsten be{e simboli~en izraz na nesigurnosta {to do den dene{en Milica ja ima vo odnos na scenata. Go kupi vo 1960 godina, i do deneska ne se slu~ilo da izleze bez nego na scena. Sueverie? Ili samo izraz na nesigurnost? Ili potreba da se bide sekoga{ na vrvot na odgovornosta... Nekoga{ se vra}a{e sama po nego duri i do doma, nekoga{ ja mole{e }erka si da & go donese, nekoga{... Ako ne soodvetstvuva{e so ulogata, ako ne se vklopuva{e so vremenskite i prostornite barawa na scenografijata i kostimografijata, go skriva{e za{ien za dolnata obleka... Samo da bide so nea vo svetot {to go grade{e na scenata, vo patuvaweto niz nejzinite likovi, niz nejziniot vistinski `ivot - teatarot. Ovoj prsten, so rubinov kamen, be{e ven~alniot prsten na Milica so koj simboli~no s$ u{te se obele`uva â&#x20AC;&#x153;zedni{tvoto do grobaâ&#x20AC;? so teatarot.

137

138

Sekojdnevieto | Nekako najbezbedna se ~uvstvuva vo gradskiot mete`. Me|u avtomobilite, me|u nepoznatite. Tamu moè najdobro da se skrie, da ja potvrdi svojata osameni~ka priroda, a, pritoa, nikogo da ne optovaruva so svojata prikazna. Nejziniot ìvot be{e na scenata, a obvrskite od sekojdnevieto bea samo popatna epizoda. Sepak, hrabra, silna, dostoinstvena, so beskrajno (so)~uvstvo za drugite okolu sebe. Par~iwata sekojdnevie im gi podaruva{e na najbliskite (a gi nema mnogu), spremna sekoga{ da â&#x20AC;&#x153;izgoriâ&#x20AC;?, pa duri i da se rastrgne za da im pomogne na drugite... Sekoga{ mo{ne odgovorna kon zadadenite zada~i, ne samo onie {to teatarot gi postavuva{e tuku i onie {to ìvotot gi nametnuva. Ulogite najdobro gi podgotvuva{e odej}i, ~esto bescelno, niz centarot na gradot kade {to go pomina najgolemiot del od svojot ìvot. Verojatno slu~ajnite minuva~i ~esto mislele deka si zboruva sama so sebe, a taa, niz skopskite ulici, vode{e intenziven razgovor so svoite ulogi, so likovite koi vodea èstoki bitki vo nea.

139

140

141

142

PAUS (prsten vo 2 boi)

143

Mladosta & be{e dosta komplicirana. Tivka, povle~ena, a golemi predizvici pred nea. â&#x20AC;&#x153;Ni{to ne mi pa|a{e od nebo i ne sekoga{ imalo treva a kamoli cve}e po patot {to go vrvev. Toa, pak, mi ja zgolemuva{e provokacijata da rabotam, da gi razre{uvam i najkomplikuvanite ulogi i situacii, ne samo vo teatarot tuku i vo ìvototâ&#x20AC;?, veli Milica. Golema poddr{ka vo po~etnoto soo~uvawe so ìvotnite te{kotii vo novata sredina & be{e nejzinata svekrva Vesela (majkata na prviot soprug, so koja e na slikata dolu). Mladata Milica poleka stanuva{e èna i toa èna so izrazit stil i stav...

144

Qubovta | Ana Frank vele{e: Mislam samo deka treba vo ne{to da se veruva. Milica veruva{e i s$ u{te veruva vo qubovta {to ja ima{e so Ge{o, najgolemiot boem {to makedonskata umetni~ka scena go poznavala. Pominaa zaedno 27 godini. Burni, strastni, so radost i so maka. Zaedno, a sekoj superioren vo svojata posebnost i individualnost. Razli~ni do konfliktnost, a prepleteni vo zaedni~koto ~uvstvuvawe na svetot, vo sli~nosta na svoite senzibiliteti. Nivnata vrska nesomneno be{e posebna, emancipirana, netipi~na za konzervativnoto vreme vo koe `iveeja. Na po~etokot, nivnata dlaboka qubov be{e na udar na sredinata. Ama istrajaa... Ne im be{e va`no formalno da ja oficijaliziraat. Va`na im be{e me|usebnata doverba i ~uvstvoto deka si pripa|aat, deka se prepoznale eden vo drug, deka si se zaemna slika na svoite maani i na svoite doblesti...

145

146

]erkata | Posle teatarot, maj~instvoto za Milica be{e najgolemiot predizvik. Stroga, no mo{ne posvetena. Ne saka{e da & se slu~i svoeto edinstveno dete da go pretvori vo ~ovek koj }e o~ekuva deka vo ìvotot ne{tata }e mu bidat dadeni. Ja u~e{e da bide istrajna, samostojna, pa duri i svoeglava. Borbata be{e imperativ. Slobodata, isto taka. Iskra raste{e po teatarskite hodnici i grimiorni. Ne saka{e da si igra so vrsnicite - pauzite me|u dve doma{ni zada~i gi koriste{e da se pikne i zagubi vo dlabo~inata na salonot i da uìva vo svetot {to pred nea go otvora{e scenata. I pokraj toa {to Milica se nadeva{e i }erkata da mu se posveti na teatarot (taa do den dene{en tvrdi deka Iskra ima talent tokmu za teatar!), sepak nikoga{ ne se nametna so svojata pritaena èlba. Sekoja obid da bide naso~uvana, Iskra ve{to go odbiva{e. Takva e i sega...

147

148

Branovata dolìna | Na kakva branova dolìna e Milica? Toa nikoj ne moè da go otkrie. Pa, duri, ni samata. Amplitudno se dviì od predelite na enigmati~nosta preku predelite na metafori~nosta do predelite na obi~nosta. No nikoga{ ne navleguva vo prozai~nosta. Mo{ne {armantna, zavodlivo sozdava slika na otvorenost... a zad seto toa se krijat delikatnosta, povle~enosta i dlabokata nesigurnost. Ova radio e nejziniot simboli~en ìvoten sopatnik. Kupeno e vo 1959 godina i do deneska besprekorno raboti. Milica e pasioniran slu{atel na radio programite, pred s$ onie na Makedonskoto radio, a se razbira s$ u{te fanati~no ja sledi i radio-dramskata programa, za àl reprizite, oti ne se snimaat novi radio-drami...

149

150

151

Stotici intervjua, razgovori, analizi, zaklu~oci, po~etoci, kraevi... i pak s$ odnovo...

152

Sekojdnevieto najmnogu saka{e da go spodeli so retkite i verni prijateli, vo svojot dom. Pove}e saka{e da & doa|aat otkolku da odi kaj niv. Iako nema{e vreme za privatnost i druèwe, sepak, sekoga{ uìva{e vo kafe-muabetite povrzani pove}e so profesionalnite dilemi i anga`mani otkolku so privatnosta. Na fotografiite Milica e so Jon Isaja, Mara Isaja, Sneàna Stameska i @ivko Janevski, koj e i fotograf na istite

2 3 4

U`iva{e na mnogubrojnite patuvawa so kolegite. Takov tip na dru`ewe & be{e blizok - konkretna cel, spodeluvawe na nov kontekst...

1 | So svoite najverni prijatelki, Qupka Xundeva i Dobrila Puckova, i semejstvoto 2 i 3 | Niz pariskite ulici i versajskite dvorovi... Na slikite so Mara Isaja, Savo Tomi}, Samoil Dukovski, Kiril Penu{liski, Risto Stefanovski, Dimitar Ge{oski, Dragi Kostovski 4 | Sepak sama... Milica fotografirana na zgradata na Nova Makedonija, 1964. Vo pozadina se gleda i zgradata na Teatar centar, neposredno po zemjotresot 5 | Specifi~no i dlaboko prijatelstvo so sovremenikot i u~enikot na E`en Jonesku, Jon Isaja. Veli deka mnogu & nedostasuva... 6 i 7 | Diva vo divinata... So Aco Jovanovski i Sne`ana Mihajlovi}

153

154

Sekoga{ otvorena za kritiki i spremna za konstruktivna polemika. Na slikata so Risto Stefanovski, Todor Kuzmanov (teatarski kriti~ar), Ivan Ivanovski (teatarski kriti~ar i nejzin prijatel) i akterot Rade Rogo`arov

Na dodeluvawe na nagradata za `ivotno delo na festivalot Vojdan ^ernodrinski vo Prilep, 1994. Na slikata so Ivan Ivanovski i Mu{eref Lozana 155

(na prethodnata stranica) Radost so kolegite i bliskite sorabotnici: 1 | So Miodrag Taba~ki, eminentniot scenograf od Belgrad, na otvoraweto na negovata izlo`ba vo Muzejot na grad Skopje 2 | So Kole â{ule i Jelena Luìna na 33-to Steriino pozorje vo Novi Sad, 1988. Milica taa godina be{e ~len na ìri komisijata 3 i 4 | Na pedesetgodi{ninata od postoeweto na Dramskiot teatar nare~ena No} na yvezdite, 1996. Poklon pred publikata, nejziniot najvaèn ìvoten orientir. Na slikata gore so Krum Stojanov, Risto Stefanovski i Todor Nikolovski

156

157

\ezve | ...po dvanaeset kafiwa na den...

Ekipata na pretstavata Protekcija, ~ij re`iser be{e Dimitar ]ostarov (~etvrt od levo), eden od stolbovite na Makedonskiot naroden teatar vo pedesettite godini i golem u~itel za po~etnite akterski ~ekori. Milica e nad nego, {esta od desno, a do nea ja pregrnuva Cvetanka Jakimovska. Na slikata se i Dragi Krstevski Anfi, Dimitar Ge{oski, Jon Isaja, Nada Ge{oska, Stojka Cekova...

158

Ekipata na pretstavata Otkako ima raj, vo reìja na Todorka Kondova. Milica prva od desno, a do nea sinot na Qupka Xundeva, Goran, koj Milica go saka{e kako svoe dete. Do nego, Kiril ]orto{ev, pa Dragi Krstevski Anfi. Nad Milica, Qupka Xundeva, do nea Dragi Kostovski Ekipata na pretstavata Igra na qubovta i slu~ajot. Milica e vo prviot red, nad nea Qupka Xundeva. Ovaa fotografija gi odbeleùva golemite imiwa na makedonskiot teatar vo toa vreme: Dimitrie Osmanli (reìser na pretstavata), Vasilie Cico Popovi} (scenograf), Rada Petrova (kostimograf), Jovan Bo{kovski (direktor na dramata na MNT), Todor Nikolovski i dr.

159

160

Dragata pretstava so dragite kolegi i prijateli: genijalnata ekipa na Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni. Stojat od levo na desno: Liljana Veljanova, Naum Panovski, re`iser na pretstavata, Sabina Ajrula, Milica (sedi) i Majda Tu{ar

Razgovori pred proba na diplomskata pretstava Pantaglez na re`iserot Vladimir Mil~in vo foajeto na Dramskiot teatar: Aco Jovanovski, Milica i Vladimir Mil~in

Ekipata na pretstavata Tancot na trendafilite: Milica ~etvrta od levo, a do nea Bojan Danovski (re`iser na pretstavata, gostin od Bugarija, vo toa vreme prisuten niz evropskite teatarski centri). Na slikata se i Len~e Delova, Ivanka Zendelska, Liljana Geprgievska, Samoil Dukovski, [i{man Angelovski, Aco Jovanovski, Darko Damevski, Stevo Spasovski, Dimitar Me{kovski, Slavica Nikolova, Vladimir Angelovski i dr.

161

162

163

Ekipata na pretstavata Bogunemili. Du{an Naumovski (re`iser na pretstavata, vtor od levo), do nego Petre M. Andreevski (avtor na tekstot), do nego Milica, a do nea vrvnata makedonska kostimografka, Rada Petrova Malki}. Na slikata se i Vlastimir Nikolovski (koavtor na muzikata), Dimitar Ge{oski, Mite Grozdanov, Mara Isaja, Aco Jovanovski, Dimitar Stankovski, [i{man Angelovski, Angelina Ivanova, Aco \or~ev, Nada Ge{oska, Vidosava Gruba~, Sne`ana Mihajlovi}, Todorka Kondova, @ivko Ivanovski

164

Divo meso, Antologiska pretstava, nezaboravna razmena me|u akterskite energii i reìserskiot koncept. Na slikata Slobodan Unkovski (reìser na pretstavata), Milica, Aco \or~ev, Nenad Stojanovski, Sneàna Stameska, Blagoja ôrevski

165

Ekipata na Zakopanoto dete. Od levo na desno Branko \or~ev, Katerina Kocevska, Milica Bil Vudman (re`iser na pretstavata, gostin od Amerika), Aco Jovanovski, Samoil Dukovski. Stojat od desno na levo: Stevo Spasovski, Jovica Mihajlovski, Moni Dameski (asistent po re`ija na pretstavata), \urko Stojanovski (eden od najdobrite inspicienti vo Dramskiot teatar)

166

Razrabotka na dramskata situacija: Bil Vudman, Moni Dameski i Milica

Ekipata na pretstavata U~eni `eni. Od levo Todorka Kondova (stoi), Mara Isaja, Milica, Mata Milo{evi} (gostina od Belgrad), Liljana Georgievska, Majda Tu{ar, Naum Panovski (asistent na re`ijata), Jon Isaja, Blagoja Crvenkovski, Dimitar Me{kovski, Aco Jovanovski, Krum Stojanov, Marin Babi}, Aco Dukovski

167

Ekipata na pretstavata Na`alena familija. Na fotografijata Mite Grozdanov, Dimitar Stankovski, Aco Jovanovski, Sabina Ajrula, Nada Ge{oska, Liljana Georgievska, Milica, Len~e Delova, Dimitar Ge{oski, Darko Dameski, Krum Stojanov

Sekoga{ posakuvana, kreativna, inspirativna i pottiknuva~ka sorabotka. Milica vo razgovor so re`iserot Qubi{a Georgievski, okolu nekoi dilemi vo vrska so pretstavata Jugoslovenska antiteza

168

Ekipata na pretstavata Ni{to. Dolu leì Slavica Nikolova. Od levo na desno: Sneàna Stameska, Slobodan Unkovski, reìser na pretstavata, Milica, Len~e Delova, Liljana Georgievska, Lile Bakovi}, Vidosava Gruba}

^ita~ka proba na Crna komedija. Na fotografijata centralno Vasil ]orto{ev, Aco Jovanovski, Milica, Dragi Kostovski, Sabina Ajrula i Samoil Dukovski

169

Ekipata na pretstavata Svadba zaedno so eden padobranec, Iskra, koja ne saka{e da se fotografira. Na slikata Blagoja ^orevski, Liljana Georgievska, Milica (so Iskra), Marin Babi}, Lile Bakovi}, Sne`ana Stameska i Dimitar Me{koski

170

171

172

173

174

175

176

177

178

...najsvoja i najza{titena vo grimiornata, niz teatarskite lavirinti, vo teatarskiot fundus, me|u dekorot i kostimite... taka be{e nekoga{, a taka e i sega...

179

180

...s$ u{te traga po vnatre{noto spokojstvo vo koe, sepak, }e ja ~uvstvuva i ponatamu bitkata na site (nad dvestotini!) lika {to gi odigrala...

181

182

183

184

Spodelena scena | Drugite185za

PAUS (sedi{ta od teatar)

Milica 186

PAUS (sedi{ta od teatar)

Od nekoja pri~ina, sekoga{ koga mislam na akterskata tajna na Milica Stojanova, pred s$, mislam na nejzinite o~i. Tie se, velat, ogledalo na du{ata. A ogledaloto na Milica e vo postojano dvi`ewe, potraga, ispituvawe, nemirna introspekcija, intenziven vnatre{en dijalog... | Goran Stefanovski

187

188

Goran Stefanovski | dramski pisatel | fevruari 2004, London

Imav privilegija, kako gleda~, u{te od najranite godini da go sledam akterskoto majstorstvo na Milica Stojanova. Podocna, ja imav i retkata ~est, da ja imam Milica Stojanova kako sorabotnik, vo golem broj od moite teatarski pretstavi i televiziski proekti. Od nekoja pri~ina, sekoga{ koga mislam na akterskata tajna na Milica Stojanova, pred s$, mis la m na nej zinite o ~i . Ti e se , v e lat, o g le dalo n a d u { ata. A o g le da l ot o n a Milica e vo pos toj a no dvi` e we , potrag a, i spi tu vawe , n e m i r n a i n tro spe k c i j a , i n t e n z iv e n v n a t re { e n d i j a l o g . . . O~ite na Milica mi se gledaat nekoga{ beskrajno blagi i meki i blagorodni, kako kaj majka, nekoga{ ironi~ni i igrivi , kako kaj {eret koj krie razni neobi~ni trikovi, nekoga{ tainstveni i opasni kako kaj nepredvidliva i sofisticirana intelektualka, nekoga{ za~udeni i vxa{eni, kako kaj nekoj koj videl ili gleda nekakov neizre~iv u`as, a nekoga{ kako senzibilna kombinacija na pove}e od ovie svojstva. Akterot ne e vo sostojba uspe{no da stvara izmisleni likovi od dramski prikazni ako, pred s$, ne nosi prikazna vo sebe. A, Milica vo sebe nosi nosi takva bogata i pove}eslojna prikazna. O~ite na Milica uka`uvaat na isprepletenite i vkrsteni vnatre{ni tokovi na taa prikazna. E - p a {tom e ta ka , na zdrav u vam vo i me n a sjajn i te o ~i n a akte r kata M i l i c a Stojanova !

G-|a Mocart vo Ni{to, 1972, Dramski teatar Skopje

189

Ivan Ivanovski | teatarski kriti~ar | april 2004, Skopje 1. Pridonesot na ovaa na{a vrvna akterka vo drugite mediumi, bliski do teatarot

190

Sledej}i ja vo eden podolg kontinuitet kreativnata dejnost na eminentnata makedonska akterka Milica Stojanova, porane{na ~lenka na Dramata na Makedonskiot naroden teatar, a potoa i prvenka na skopskiot Dramski teatar, imaj}i go zadovolstvoto pove}e od ~etiri decenii kako teatarski kriti~ar i teatrolog na Radio Skopje, preku branovite na Radioto, no i vo niza dnevni vesnici i periodi~ni spisanija vo Makedonija i porane{na Jugoslavija (Borba, Scena, Nova Makedonija, Dnevnik, Puls, 21, Sovremenost, Razgledi, Streme` i dr.) da gi valoriziram nejzinite bleskavi akterski ostvaruvawa, pred s$, na dramska scena, a ne{to pomalu i vo drugite mediumi, bliski do teatarot (radioto, televizijata, filmot i dr.), sekoga{ imav ~uvstvo deka se soo~uvam so tvorec koj vnesuva golem profesionalizam vo rabotata, koj celosno & e odaden na profesijata, koj nikoga{ ne e zadovolen od postignatoto, koj ima neverojatna `elba za igrawe... Izvonredno golem e brojot na nejzinite kreacii, vo koi ja prodlabo~i interpretatorskata umetnost so svojata pronikliva tvore~ka intuicija i imaginacija, zbogatuvaj}i gi svoite ostvaruvawa so novi zna~ewa, so novi izrazni mo`nosti. Se ~ini deka }e bidam mnogu blisku do vistinata ako potvrdam deka tvo re ~ki ot pat n a u va` e na t a a k t e rk a M i l i c a S tojan ova e edna cela is tor ij a , edna i n sti tu ci ja, e d n a { ko la, vo ko i n e m a{ e praz n i o do vi , vo k o i s e n ao|a{e mesto s a mo za vis tins ka ta i d lab o ka akte r ska u me tn o st. Za ~u d u va~k i e nej ziniot ins tinkt z a z d ravo , reali sti ~n o ~u vstvo . Kako akte rk a n a gra da c i j a t a n a v n at re{n ite konflikti nej ze s e ko g a{ & b e a tu | i n ad vo re { n i te e fe kti . Sekoja nijansa vo glasot na Stojanova, sekoj nejzin stav i dvi`ewe, sekoj nejzin odnos i reakcija do taa mera se prostudirani, profilirani, pro~isteni {to predizvikuvaat voshit od koli~estvoto na akterskata erudicija. Si zemam za sloboda, bez nikakvo zaobikoluvawe i predrasudi, da konstatiram deka Milica Stojanova be{e i ostana silna carica vo carstvoto na makedonskata Talija. A, takvi se samo onie tvorci {to se odlikuvaat so bogat scenski temperament, so izvorna emocionalnost, so golema mo} na zafatot, so ~uvstvo za mera kako najsiguren beleg za poseduvawe nesomnen talent.

Iako Milica Stojanova so mo{ne zabeleìtelen uspeh se projavuva{e vo najrazli~nite vidovi na umetni~koto izrazuvawe, sepak, se ~ini deka scenata & be{e i ostana, ako ne edinstveniot nejzin vozduh, toga{ bezdrugo edinstvenata oaza, ako taka moè da se kaè, kade {to di{e{e so polni gradi, so celiot nejzin krvotok, duh i zdiv... Onie {to pi{uvale za Milica Stojanova ne slu~ajno posebno se zadrùvale na nejzinata fascinantna grià vo odmeruvaweto na vrednostite na sekoj zbor. Isceliziranata artisti~ka perfekcija, minucioznata akterska tehnika na Milica Stojanova se ne{ta pred koi ~ovek ednostavno ne moè da ostane razmnodu{en, nezainteresiran, nezaintrigiran... Onie, pak, {to }e treba doprva da se zadrùvaat na tvore~kata personalnost na ovaa akterka }e treba moèbi da & posvetat celi poglavja tokmu za nejzinata golema kultura na govorot {to & ovozmoì da ostvari likovi so grandiozni vnatre{ni proporcii, a sepak so edna re~isi ~ista anti~ka ednostavnost. Vo ovaa smisla, taa go postigna najgolemoto {to moè{e da se postigne vo glumata! Ne bi se zadrùval, barem ovojpat, posebno na maestralnite akterski realizacii na Milica Stojanova, zatoa {to za niv mnogu e pi{uvano i zatoa {to verojatno nekoj drug na ovoj segment }e se zadrì. Vo eden najlapidaren oblik, re~isi telegrafski, bi se obidel da go fokusiram nejziniot ne pomalku zna~aen, produktiven i kvaliteten anga`man i vo drugite oblasti na akterskoto izrazuvawe, kako {to e toa, na primer, izrazuvaweto vo nekoga{ najmasovniot teatar vo svetot - radio-dramata, vo govoreweto stihovi na radioto, vo interpretiraweto na niza dramski, humoristi~ni, seriski i drugi televiziski ostvaruvawa. Vedna{ po zavr{uvaweto na Srednata dràvna teatarska {kola vo Skopje, od koja, pokraj drugite, izlegoa i nekolku beleìti imiwa i bleskavi talenti na makedonskata teatarska umetnost Dragi Kostovski, Darko Damevski, Aco Jovanovski, Dragi Krstevski-Amfi (da gi spomnam samo niv), vrednata i sekoga{ mo{ne ambiciozna akterka Milica Stojanova & se posveti na umetnosta na radio-dramskiot izraz, stanuvaj}i redoven ~len na Radio dramskoto studio na Radio Skopje. Iako ne se zadrà podolgo vreme vo studioto za{to se vraboti tamu kade {to be{e nejzinoto vistinsko mesto - vo teatarot (Dramata na Narodniot teatar), taa & ostana verna i privrzana na prvata golema qubov vo mladosta - radio-dramskoto tvore{tvo i voop{to radio-dramskiot zbor i ne ja napu{ta{e s$ do penzioniraweto, a i potoa... Nastapuva{e vo radio-drami za deca i za

191

Ne se otkaùva od svojot ventilator kupen vo Moskva 1970. Veli deka nitu edno ~udo na tehnologijata ne moè podobro da ja izladi è{kata glava od ovoj ventilator.

192

vozrasni, vo specijalizirani emisii od oblasta na poezijata, prozata, humorot i sl., toga{ koga ima{e vreme i potreba, a toa go pravi i denes. Anga`manite vo MNT, a podocna i vo teatarot vo naselbata Karpo{ na ~ija scena gi pomina svoite najubavi akterski godini ne ja spre~uvaa dosta ~esto da se slu{a nejziniot glas na Radioto {to be{e znak za edna potvrdena vrednost i garancija za kvaliteti od vonserisko zna~ewe. A, so podednakva qubov i afinitet prifa}a{e da govori stihovi vo najrazli~nite literaturni emisii {to se neguvaa na programite na Radio Skopje - “Zbor i vreme”, “Pet minuti lirika” i dr. Koga nastapuva{e vo ovoj domen na tvore~kata aktiva, taa znae{e da gi izbegne stapicite {to gi postavuva mikrofonot, odnosno da ne dozvoli gola recitativnost. Naprotiv, vo svoite interpretacii na radioto, taa ja vnesuva{e celata svoja du{a, seta ubavina i rasko{nost na glasot. Pravilnoto dimenzionirawe na sekoj zbor, nejzinata ~ista, to~na i najprecizna intonacija, zvu~nosta i dinami~nosta gi proveruva{e vo laboratorijata na ìvotot i zatoa tie za svoj agens ja imaa izvornata inspiracija. Golem e, zna~i, pridonesot na Milica Stojanova vo domenot na radio-dramskoto tvore{tvo. Javuvaj}i se nekade vo 50tite godini, koga radio-dramskoto tvore{tvo se nao|a{e vo vistinska ekspanzija , koga Radio-dramskoto studio na Radio Skopje gi doìvuva{e moèbi svoite yvezdeni migovi (toga{ ~lenovi na ova dramsko studio, pokraj drugite, bea: Nada Stefanovska, Slavica Todorova, Nikola Avtovski, Olivera Filipova, Draga Arsenievi}), Milica Stojanova znae{e da se izdvoi vo edna od retkite interpreti na Radioto, da se nametne so svoite visoki izveduva~ki kvaliteti {to & obezbeduvaa visoko renome vo makedonskiot teatarski i, voop{to, umetni~ki ìvot. Te{ko e da se nabrojat ne samo nejzinite radiodramski ulogi, tuku i da se izdvojat onie {to se ozna~uvaat od strana na kritikata i slu{atelite na Radio Skopje kako vrvni, nezaboravni, za{to niv gi ima navistina mnogu - podednakvo i vo oblasta na sovremenata radio-drama (doma{na i stranska) i vo radio-dramskite ostvaruvawa nameneti za najmladite, i vo radiodramskite dela od komediografskiot ànr, od dramskata klasika itn. Vo site niv, bez isklu~ok, Milica Stojanova znae{e da pronajde avtenti~ni radio-dramski sredstva, da bide vo svojot vistinski element. Koga utre }e se pi{uva istorijata na razvojot na radio-dramskiot iskaz na radio Skopje, }e se valoriziraat akterskite dostreli vo ovoj domen na tvore{tvoto, specifikite i karakteristikite na govoreweto stihovi, proza i drugi vidovi sodrìni, sekako na samiot vrv }e mora da se najde imeto na Milica Stojanova, odnosno posebno da se izdvoi nejziniot nesomnen pridones i vo ovaa sfera na tvore{tvoto...

Ana Frank vo istoimenata pretstava, 1958, MNT. Na slikata so Kir~o Bo`inovski kako Peter

193

Re~isi istata konstatacija bi moèla da se odnesuva i na anga`manot na Milica na televizijata, vo razni tv-drami, tvdramski serii, humoristi~ni i literaturni emisii itn. Ovaa akterka znae{e da go soobrazi svojot temperament i na potrebite na ovoj medium, a toa zna~i da se opredeli za edna pozgusnata, poreducirana igra, za edna pogolema ekonomi~nost vo izrazuvaweto. A, samo golemi umetnici, samo tvorci od zna~aen format se sposobni za takvi neophodni transformacii. I od ekranot, kako i od scenata i od radioto, Milica Stojanova zra~e{e so svojata nenametlivost i prirodnost, so svojata izvorna i besprekorno sigurna i sugestivna akterska interpretacija, so ubavinata na svojot glas, so odnosot kon kamerata i mikrofonot. Iako ve}e odamna Milica Stojanova e vo penzija, taa s$ u{te ne go kaàla svojot posleden zbor na dramskata scena, a isto taka i vo drugite mediumi, bliski do teatarot. Toa {to teatrite (i ne samo tie) tolku lesno se otkaùvaat od svoite doskora{ni ~lenovi e dokaz za nivnata zaslepenost, rabotewe na kratki pateki, nepo~ituvawe ma vistinskite vrednosti, na krajot na krai{tata, nepo~ituvawe i na samite sebe! Starite akteri, kako i dolgove~nite pretstavi, treba da se ~uvaat kako zenica vo okoto, kao ne{to {to e mnogu retko i mnogu skapoceno, za{to tie se onoj neodoliv {arm, eminentna vrednost, onaa boja bez koja eden seriozen teatar ne moè da postoi. Kolku pove}e se svesni dramskite ansambli za ova, tolku pove}e tie se bliski do vistinskata umetnost... 194

A, Milica Stojanova ne moè da se kaè deka e stara, u{te pomalku deka e prestarena akterka. Zar treba da se dokaùva deka akterot treba da nastapuva s$ dodeka moè, t.e. dodeka go sluàt zdravjeto, memorijata, voljata, nozete. Vpro~em, za ova primeri vo izobilstvo ima vo svetski razmeri, pa donekade i vo makedonskata teatarska praktika. 2. Za edna od mnogute rolji na Milica Stojanova od antologisko zna~ewe kako tragetkiwa Eru p t iv en ta lent vo bukva lna ta smisla n a z b o rot, n e i scr pn a e n e rg i ja, ko n stan tno b a rawe i t ra gawe za svoj sop stven izra z - ovie i, s e raz b i ra, u { te n e ko i d r u g i karakte r i sti ki , b e z dru go , n a j u b avo go o crtu vaat u m etni~ kiot profil na po z n atata i re spe kti ran a akte r ka - M i li ca S to j a n o va . Vo dosega{nata neobi~no bogata i raznostrana akterska aktiva, Milica ima realizirano mo{ne bogata galerija na efektni kreacii vo dela od [ekspir (Magbet), od Nu{i} (Naàlena familija), od Goran Stefanovski (Divo meso, Let vo mesto), Jordan Plevne{ (Erigon) i dr. od visoka antologiska vrednost. Kon niv slobodno moè da se priklu~i osobeno ulogata na Beatrisa {to Milica Stojanova ja kreira{e vo dramata Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni od sovremeniot amerikanski dramski pisatel Pol Zindel, vo reìsersko tolkuvawe na Naum Panovski, proekt na skopskiot Dramski teatar, ostvaren vo dale~nata 1973 g. Duri i ne{to pove}e od toa - so ovaa i so u{te nekolku drugi ulogi spomnatata akterka Pustija vo Bogunemili, 1971, Dramski teatar Skopje

195

pokaà i dokaà deka se nao|a vo svojata polna akterska zrelost i forma, deka likot {to go igra go prikaùva so takva strast, so takva bogata tvore~ka fantazija, so takvi {iroki proporcii i so takvi dramati~ni fugi, taka {to i posetitelot so najvisoki estetski kriteriumi stanuva â&#x20AC;&#x153;plenikâ&#x20AC;? na nejzinata interpretacija, veruvaj}i i prifa}aj}i ja kako retko interesno, zna~ajno i mo{ne vozbudlivo umetni~ko doìvuvawe. Za Milica Stojanova kako da stana nepi{ano pravilo tokmu vo najsloènite scenski zafati da gi pokaùva svoite najvisoki kreativni dostreli. Beatrisa - taa èna {to tolku mnogu saka da ìvee, da mu se raduva na ìvotot i koga e toj najteòk, i koga vrz nego se strupoluvaat nebare site nesre}i na svetot za da stane na krajot dlaboko tragi~na li~nost, za da ja doìvee katarzata na svoeto postoewe; Beatrisa - toj lik tolku mnogu i tolku dlaboko nesre}en vo Milica Stojanova kako da dobi najadekvaten tolkuva~ i vistinska sre}a be{e za mladiot reìser - Naum Panovski, a analogno na toa i za pretstavata vo celina {to edna vakva te{ka i sloèna zada~a se najde vo racete na Milica, sekoga{ podgotvena da se fati vo kostec i so ona {to navidum izgleda re~isi nere{livo, da go vloì i posledniot atom od svojata energija. Li~no moàm da tvrdam, a publikata moè toa u{te povpe~atlivo da go potvrdi (i go potvrduva{e) so mnogubrojnite aplauzi {to & bea upateni na protagonistkata na vode~kata uloga vo dramata Dejstvoto na gama-zracite vrz seni{nite neveni {to zna~i da se prifati igrata na predizvikot, na bespokojot, da se po~uvstvuva eden buen i nezadr`liv temperament.

196

Ve}e pedesetina godini uredno se skladiraat site potrebni alatki za nega na dvete opsesii na Milica: ~antite i ~evlite. Ima pove}e od 500 para ~evli i isto tolku ~anti. Veli: Osamenosta se kompenzira so mali potro{uva~ki i estetski zadovolstva. Kutijava e specijalno napravena za nea.

Me|utoa, kolku likot na Beatrisa mu ovozmo`uva na tolkuva~ot na ulogata da gi razgrne svoite neiscrpni akterski mo`nosti, tolku ovoj mnogu kompleksen lik postavuva{e pred protagonistot golemi stapici, taka {to ne e voop{to te{ko, ako se nema dobar vkus, ako ne se raspolaga so ~uvstvo za merka i vroden instinkt da nadvladeat izmislenostite i nadvore{nite ritmi za smetka na vnatre{nite, {to }e re~e da se trgne po pati{tata na perifernoto, povr{noto, incidentnoto... So silata na svojot nestivnat temperament, so zavidnoto ~uvstvo za ritam i so smislata za istaknuvawe na najsitnite detali, Milica Stojanova ne dozvoli ni najmali otklonuvawa, naprotiv - iskoristi maksimalno s$ {to & dozvoluva{e likot, ostvaruvaj}i go so sugestija {to imponira.

Spomnatava kreacija, kako i nekoi drugi ulogi na Milica Stojanova, osobeno vo domenot na tragedijata, sekako moàt i treba da bidat povod za posebni studii, ogledi i sl. Prvpat vo na{iot dneven pe~at i vo periodikata za ulogata na Beatrisa, vo tolkuvawe na Milica Stojanova, be{e posveten celosen osvrt samo za nejzinata protagonistka. Zar ovoj podatok dovolno jasno ne govori deka stanuva zbor za edna vonseriska akterka, za edna navistina brilijantna rolja... 3. Zbor - dva za gostuvawata na Milica Stojanova nadvor od svojata mati~na ku}a - Dramskiot teatar, za nejzinite akterski ostvaruvawa od ponov datum Imam potreba sosema nakuso, vo eden najlapidaren oblik, re~isi telegrafski, da se zadràm i na nekoi akterski realizacii na Milica Stojanova {to taa kako penzioner gi ostvari na krajot na minatiot i na po~etokot na ovoj milenium, se razbira nadvor od svojata nekoga{na mati~na ku}a - teatarot vo naselbata Karpo{, bez pretenzii da se navedat site nejzini ostvaruvawa od ovoj period. Vpro~em, toa e periodot koga taa zamina vo penzija (stana penizoner vo 1993 g.). Toga{ ili ne{to malku porano se slu~uvaat i nejzinite gostuvawa vo Narodniot teatar vo Kumanovo, kade {to vo dru{tvo so velikanot na makedonskata akterska umetnost, Risto [i{kov , ja tolkuva{e glavnata ènska uloga - Altana vo piesata Let vo mesto od Goran Stefanovski (reìja D.Stankovski), vo Narodniot teatar “Jordan HaxiKonstantinov - Xinot” vo Veles i vo Makedonskiot naroden teatar, kade {to ja zapo~na svojata uspe{na akterska kariera nekade vo dale~nite 50-ti godini na minatiot vek. Bukvalno “gladna” za igrawe, taa najsre}na be{e koga se nao|a{e vo sredina so mladi akterski sili, koga sorabotuva{e so niv, prenesuvaj}i im go svoeto dragoceno iskustvo. Takov be{e slu~ajot na vele{kata profesionalna scena vo piesite Pro~istuvawe od Sa{ko Nasev i Vreme za sonuvawa - kola` na tekstovi od nekolku makedonski dramati~ari, i dvata proekta vo postanovka na mladiot reìser Zlatko Slavenski. Impresionira{e so sveìnata i neposrednosta vo igrata, crpej}i nekoja dopolnitelna duhovna i fizi~ka energija i zra~ej}i so nekoja posebna radost i odu{evuvawe vo kreiraweto na ulogite vo ovie piesi (i ne samo vo niv, se razbira), vo soo~uvaweto tokmu so mladite kreativni sili... Istoto toa se slu~i i na gostuvaweto vo MNT, so nastapot vo piesata Mis na maliot grad od Martin Makdonah. Debitant kako reìser be{e eden od vode~kite akteri na Narodniot teatar od Bitola - Vladimir Talevski (vsu{nost toa be{e negova diplomska pretstava, a na mladata generacija & pripa|aat i preostanatite trojca akteri vo ovaa kamerna pretstava: Jelena Mijatovi}, Aleksandar Mi}i} i Rubens Muratovski), zaedno so niv kompletiraj}i go odli~niot akterski kvartet na pretstavata. Zadovolstvoto na Milica Stojanova ovojpat proizleguva{e i od faktot {to se najde vo dramski materijal, koj e crpen dlaboko od ìvotot, takov kakov {to e - nemilosrden, nepo{teden, bezmilosen, brutalno grub kon napu{tenite, no i poeti~en , koga makar za mig sre}ata e na dofat....

197

Svoevremeno zadrùvaj}i se na ovoj teatarski nastan, na ovaa premierna izvedba, koja ne ostana na repertoarot kolku {to zasluùva{e vo svoite imanentni vrednosti, za odli~nata kreacija na Milica Stojanova vo kamernata drama Mis na maliot grad go napi{av slednovo {to sakam odnovo da go iznesam: â&#x20AC;&#x153;Od doajenot na makedonskata akterska umetnost Milica Stojanova, ~ie vklu~uvawe vo proektot se pokaà mo{ne delotvorno i korisno za pretstavata za{to zavr{i golema rabota vo nea, go dobivme ona {to go o~ekuvavme: golem raspon na izraznata igra vo prikaùvaweto na u{te eden mo{ne interesen i originalen stare~ki lik (likot na Mag Folan) vo nejziniot mo{ne bogat i raznoviden akterski opus, visok umetni~ki potencijal izrazen vo sekoj gest, vo sekoja replika, vo sekoe dvièwe, prostudirani do kraj i prosledeni so dlaboka ekspresivnost vo iznesuvaweto na ~uvstvata i doìvuvawata, davaj}i na toj na~in u{te eden dokaz za svojot vonseriski talent i akterska zrelost...â&#x20AC;?

198

...Na po~etokot na ovaa 2004 godina, Milica Stojanova, ovojpat so edna pogolema grupa mladi akterki, se najde vo proekt vo produkcija na Univerzalnata sala vo Skopje, vo ~ie oformuvawe be{e angaìrana celata akterska ekipa ({to }e re~e deka reìjata be{e kolektivna), na ~ie ~elo se nao|a{e eden od najgolemite akterski talenti vo Makedonija - Yvezdana Angelovska. Vo obidot da se prikaè golemata tragedija na male~kata Evrejka Ana, no i na site lu|e na ovoj svet, vo edna poinakva i porazli~na vizura od site dosega{ni verzii na Ana Frank, Milica Stojanova kako edna od ~etirite Ani - onaa vo stare~ki godini, kako i nejzinite pomladi kole{ki, vloì ogromen trud za da se dobie izvedba od zna~ewe, koja }e opomenuva, koja }e vospostavi komunikacija so gledali{teto... Ima{e nekoja ~udesna simbolika nejziniot nastap vo ovaa pretstava so istraùva~ki karakter, za{to tokmu vo nekoga{nata Ana Frank, prikaàna pred re~isi pet decenii na scenata na nekoga{noto velelepno teatarsko zdanie kraj Vardar, koe sekoga{ }e ni nedostiga, go zapo~na svojot pohod kon uspesite, kon yvezdenite migovi vo nejzinata akterska kariera... Bi go zaokruìl ovoj tekst so edna konstatacija {to i porano sum ja iznesol, a imeno deka akterskata umetnost na Milica Stojanova e postojana kako najstabilnoto vreme na godinata, deka nejzinata igra e polnokrvna, pove}eslojna, bujna i nemirna kako proletnite vodi, deka ima svoi mo{ne dlaboki koreni vo zreeweto, deka gi sodrì odlikite na avtenti~nata poezija vo makedonskata gluma, deka... Gospod da ni ja poìvi u{te mnogu godini....

Liljana Mazova | teatarska kriti~arka | Fanati~na posvetenost na svojata pripadnost | septemvri 2004, Skopje - ili: zo{to “vo i za spomenarot na Milica” i kako Milica sekoga{ znaela/~uvstvuvala kako da go sozdade/ostvari likot (Dvata izvedeni principa se stilot na ìveewe i stilot na rabotata na Milica Stojanova.) Kone~no, stav za po~etok za sinteza na eden dolg i stamen teatarski ìvot. Poln so principi, otkrivawa, otkaùvawa, pokusi ili podolgi periodi na zadovolstva, sinteza za edna golema akterska STRAST. S$ natamu doa|a od edinstvenoto - zo{to? Zatoa {to go znam nejzinoto mesto vo makedonskoto glumi{te. Zatoa {to znam deka taa samata (sepak ne znam od koga to~no, a veruvam od nejziniot prv ~ekor na scenata, po zavr{uvaweto na Dràvnata teatarska {kola vo Skopje, vo 1953 godina) gri`livo go vodi svoeto “teatarsko dosie”. Ne sum sigurna kako taa go imenuva, no jas se opredeliv za vakva formulacija. Od konkretno (moe) soznanie/~uvstvuvawe/doìvuvawe, odnos ili posledica na pri~inskata opredelba za strasta vo tekstot/kontekstot za Akterkata Milica Stojanova. Zatoa {to ne sum sigurna kako taa go imenuva ona {to go ima vo sebe i gri`livo go ~uva za sebe. Mislam na s$ ona {to taa go ~uva, sobira kako potvrda na svoeto postoewe na scenata (kako ise~ok od vesnik, spisanie, programsko liv~e, fotografija... dokaz za se}avaweto i za spomenot od godinite i nastanite). I ona {to go zapi{uva za sebe vo svoite tetratki koi, ~inam, taka gi imenuva. Sigurna sum deka e toa gri`livo sreden “spomenar” vo koj Milica samata go ispi{uva/sloùva svoeto “teatarsko dosie” vo koe taa e centar. Nekolkupati, koga mi trebal biten podatok od pretstava vo koja sum znaela/otkrila deka igrala Milica, od nea sum pobarala pomo{/svedo{tvo. Ne me iznenadil nejziniot “qubomoren” odnos kon svojot (ubav zbor za ne{to na koe moè{ da mu se doveri{, ili da te “frli” vo nova janya) “spomenar”. Edna{, koga toa mnogu mi treba{e, Milica, samo po nekolku ~asa mi go ponudi. Re~e: “Go imam, samo {to se vrativ doma, dojdi, ti go fotokopirav ise~okot od vesnikot”, svesna deka sekoja stranica od nejziniot spomenar e sigurna samo koga e kaj nea. Zatoa i smetam, deka toj svoj “spomenar” e ona {to taa so radost (i po nekoja solza) go prevrtuva - da bide poblisku do ona {to e. Za da potvrdi deka toj e za da ti se stopli du{ata, da izbega{ od nekoja praznotija ili taga, od nekoja nostalgi~no te{ka misla, i da otpatuva{ so sebe vo sebe.

199

200

Koristeweto na golemata bukva A vo upotrebata na imenkata Akterka, pravopisno e nepravilno. No, zarem ima pravila vo ìvotniot i tvore~ki opus na eden akter!? Osobeno ako se razdrobi vtoriot princip od ovaa sinteza za Milica Stojanova - Samata Milica sekoga{ znaela/~uvstvuvala kako da go sozdade/ostvari likot. Me|u moite sredbi so akterite (zna~i, me|u ise~ocite od stranicite na “Nova Makedonija”, vo vremeto koga toa po “zada~a” go pravela nekoja gri`liva redakciska sekretarka, so data od 1 favruari 1996 godina), vo edna sredba so Milica, taa trevo`no veli: “... A ima{e i takvi, vo koi se stavam i sebesi, za koi be{e dovolno da ja “grabnat” ulogata, semejnite zada~i da gi izvr{uvaat me|u drugoto, a najgolema nagrada da e onaa, kako da se ostvari likot. Ako zada~ata e izvr{ena, dobro e! Moèbi e sme{no, no i toa ‘dobro e’ sekoga{ barem jas, go stavam na ispit. Dali ne be{e kurtuazija toj iskaz?” Na ovoj stav sekoga{, kako ekskluzivno moto na posvetenost na, vo prv stepen likot, e i nejzinata konstatacija: “...ìveev spokojno vo nespokojot na moite likovi...” Ova, nespokojot od/na odigranite likovi, e del od karakterot na Akterkata. Taa ìveela, ìvee i sigurno deka }e ìvee tokmu so nespokojot na ogromnata galerija na svoite likovi. Bez razlika dali bile mali ili golemi, epizodni ili glavni, likovite na Milica za Milica se stoèrni vo odigranata pretstavata. Tokmu kako teatarskoto pravilo deka nema golemi i mali likovi, tuku samo dobri i lo{i akteri. Ima eden nastan od pred tri godini koj mi go potvrduva soznanieto za Milica. Bidej}i qubam nekoi pretstavi da gi vidam i dodeka se podgotvuvaat, bev na edna od probite na Sobranite dela na V. [ekspir vo nejziniot Dramski teatar. Vo scenata {to toj den se rabote{e, samo Milica go znae{e celiot tekst, no i postojano go pra{uva{e reìserot kako toa da go odigra. Scenata, vo koja se i drugi akteri, se rabote{e i bukvalno celo pretpladne. Milica postojano pra{uva{e: “a jas”, “a, dobro”, “a ova kako”, “dobro, dobro”, “ne e li podobro vaka, dobro, dobro, eve vaka li...” îni{, vpiva sovr{eno s$. Ja povtoruva{e/igra{e scenata, onaka kako {to toa od nea go bara{e reìserot... Premierata na pretstavata be{e nabrgu. U{te mi be{e sveà probata... Na premierata Milica glavno likot si go odigra po svoe, onaka kako {to taa go ima prostudirano i prifateno. Ni{to ~udno: dobi aplauz na “otvorena” scena tokmu za taa interpretacija, koja i denes e sigurno eden od najsilnite aduti na istata pretstava... Da zaklu~am: i toa e Milica, na koja, ete, nikoga{ ne i e dosta od nejziniot Teatar! Zo{to da ne se priznae: soo~uvaweto/sredbata so Milica e i strav - znae{ deka ima ne{to da ti kaè - i }e ti kaè. Znae{ deka }e bide nezadovolna od dobriot zbor, samo zatoa {to sakala podobar. Zatoa {to vo svoite likovi/karakteri i tekstovite {to se nivni, taa vleguva vo niv, im veruva, tie & veruvaat, a taa saka da veruva deka i ti & veruva{. Znae{ deka od niv gi izvlekuva najsugestivnite misli. I znae{ deka seto toa e zatoa {to taa e tvrdoglavo sigurna deka go napravila najdobroto od sebe. I tuka nema {to: zagledano vo tebe ti kaùva za sebe - apsolutno sigurna vo sebe.

201

Eliza Dulitl vo Pigmalion, MNT, 1962

202

Sekoga{ malku spie{e. Najmnogu do 5 saati. Vremeto za soni{ta go krade{e za da ja nadopolni stvarnosta, ne sekoga{ prijatna za nea. Vo sitnite saati, vo no}nite migovi probdeani neretko vo taga i bolka, mala, diskretna svetlina & dava{e nejzinata no}na lamba, kupena vo antikvarnica, vo 1957 godina. Inaku, Milica sobira antikviteti, a so ogromno zadovolstvo od vreme na vreme si dopu{ta{e fini porcelanski par~iwa servis.

Niz toa sozdavawe na likot, ja sozdala svojata li~nost, kako del od teatarskoto semejstvoto koe vo tekot na vtorata polovina na 20 vek bitno go moderira kontekstot na akterot vo makedonskoto glumi{te. Sosema konkretno: so avtenti~na inspiracija i so svesna odredenost/opredelenost, igrata na teatarskata scena na Milica, e ìvot li{en od sekakva dekorativnost i deskriptivnost. Taa & pripa|a na onaa sorta teatarxii koi svojot profesionalen/ìvoten izbor go pravat edna{ i zasekoga{. No, na onie u{te pozakoravenite koi “so delo” go branat svoeto delo - Teatarot. Milica otsekoga{ go branela svoeto delo. Nejziniot lik e najneprikosnoven vo sekoja prikazna od nea i za nea, so drugite i pred drugite. Ima i u{te edna kategorija lu|e, za koi e poznato deka vo teatarot se “do posleden zdiv”. înam sekoga{ e svesna deka teatarot, glavno, go artikuliraat pisatelite i reìserite, a nim im asistiraat akterite... Taa svoja svesnost ja poni{tuva so stavot za sebe, so svojata vernost na teatarot. Verojatno po prviot svoj “akterski mig”, ili moèbi od onaa nejzina Ana Frank za koja podocna i podocna samo slu{am i slu{am, nau~ila da gi oìvuva i odìvuva pustite sni{ta na svoite likovi i na samata sebe. Ima sudbina na akterka koja e postojano angaìrana, istraùva~ki nastroena, prepolna so entuzijazam. Postojano - zrela akterka. Ima i sudbina da ne e zadovolna od svojata sudbina na scenata. Ne za{to & se malku odigranite likovi (vidi bibliografija). Tvrdam, zatoa {to Milica e od onie zaraznite od neizle~ivata bolest - teatarska treska za koi nitu imalo, nitu ima i nitu }e ima lek. Taa i natamu }e ja ìvee svojata vqubenost vo Teatarot, doma }e gi “ve`ba” likovite {to gi igrala, no i onie {to nikoga{ nema da gi odigra... Nejzinata “bolest” gi ima i simptomite na fanati~na posvetenost na svojata profesija, za postojano odnovo i odnovo da go osvojuva svojot prostor na scenata. Od nego taa ne se otkaùva i sega: od svoeto neprikosnoveno mesto na teatarskata scena. Samo Milica znae koj tekst sega go u~i, koj lik go povtoruva - da ne se zaturi, koja uloga si ja doverila samata na sebesi pa ja tolkuva... êka da bide povikana vo realizacijata na noviot proekt. Taa e Akterka koja ne se otkaùva od svoeto akterstvo, koja go ~eka svojot nov lik. Najverojatno, tvrdi i deka toj }e & bide najdobriot, iako gi znae site svoi dobri

likovi, iako znae deka “iskazite ne bile kurtoazija”, deka najmnogu na svoja strana go ima ona: “... najgolema nagrada e onaa kako da se ostvari likot...” Milica Stojanova, Akterka fanati~no posvetena na svojata profesija, so decenii e i akter-borec za mestoto na akterot vo teatarot, mestoto na pretstavata vo teatarot, i mestoto na akterot i na teatarot vo kulturata i vo op{testvoto. Tokmu vo ovie oblasti e i buntovnik! No, ne bez pri~ina. Sekoga{ ja imala pri~inata, dokaùvaj}i deka tokmu akterot/akterkata vo i od teatarot, moàt s$: deka ne se na scenata za da im “asistiraat” na reìserite. Deka jazikot e biten/najbiten... Deka vulgarnostite na mu se potrebni na teatarot... Deka scenata e u~ili{te/~as po makedonski literaturen jazik... Se razbira, i stepen pove}e do onaa to~ka do koja moè/umee da go postavi problemot na mestoto koe ima edinstvena funkcija: da go odbrani dignitetot na poedinecot i na institucijata. Taa e akterka koja e potprena na edinstveniot stolb na edinstveniot most vo krajnata namena i komunikacija na relacijata: scena - salon, Teatar - Publika. Od retkite e {to i kako gleda~ }e ja sretne{ na nekoja “tu|a” pretstava. Ja ima i toga{ koga nema bilet za pretstavata, pa ednostavno }e te pra{a - “ima{ li karta pove}e, jas nemam...” I }e ja ima na novata pretstava, a potoa na kolegite }e im go kaè svojot stav za videnoto: i na onie {to ja pra{uvaat, i na onie koi sakaat da “izbegaat” od nejzinata nastoj~ivost. Potoa, }e se pobara sebesi vo likovite, }e go u~i/nau~i noviot tekst... Likot mora da bide karakter koj }e izleze od nea: bez razlika kolkavo e negovoto prisustvo na scenata, na koj ànr }e mu pripa|a (edno vreme, glavno i pogre{no e vrzuvana za komedijata), od koj milenium, vek ili pak od ovaa sovremenost doa|aat site nejzini likovi. Sega pove}e i ne e va`no dali }e go odigra na scenata, za{to i samata znae deka “vremeto mu pominalo”. Veruva. Samata Milica sekoga{ znaela/~uvstvuvala kako da go sozdade/ostvari likot. I onoj neodigraniot i site odigrani. Zaedni~ko na site im e {to site gi ima vo “spomenarot” na Milica Stojanova. Nejziniot lik e najneprikosnoven vo sekoja prikazna od nea i za nea, vo teatarot vo koj ja imalo i }e ja ima s$ “do posledniot zdiv”.

203

Petre Bakevski | publicist | fevruari 2004, Skopje

204

Koga }e se prisetam na nejzinata vol{ebna i magi~na scenska igra, se preseluvam vo svetot na nevozmo`noto. Mnogupati sum se pra{uval od kade izvira taa vnatre{na, magi~na i suptilna igra. Vedna{ mi nadoa|a odgovorot - od du{ata. Nejzinata du{a e beskrajno cvetno pole vo koe se ~uvstvuva sekoj miris. Ottamu n e jz i n ata i g ra e z an e sn a, prot k aen a so na j finite trepeti na z b o rot, n a m i slata, se ko j n e jz i n g e st i dv i ` ewe izvira a t od golemiot m i slo v e n m e han i z am n a psi ho lo { kata sostojba n a likot. Za toa nej zina ta i g ra n i i z g le da d e ka saka da g o do fati nevozmo`noto, a vsu{nost n$ voshituva oti go ostvaruva mo`noto. I mo`na e, ìva e, silno uverliva na scenata. Vpe~atliva do zanemuvawe. Teatarot pripa|a na akterot. Akterot e s$ pred otvorenata scena i pred polnoto gledali{te. Akterot e glavniot artikulator na magijata nare~ena teatar. Bez nego nema teatar, nema ni teatarski ~in. Umetnosta na glumata e umetnost na ìvotot. Toj {to go ~uvstvuva ìvotot, toj znae umetni~ki i uverlivo da go transformira. Ne da go imitira, tuku vistinski da mu vdahne ìvot. Milica Stojanova, taa golema, vpe~atliva dama na makedonskoto glumi{te i na makedonskiot teatar e - na{ata akterska legenda. Akterka od golem format. Li~nost {to oreolno se izdigna nad nevidlivata svetlina na Talija. Taa stana na{a svetlina, na{a po~ituvana Talija. Ne se ova presilni zborovi, tuku - iskreni. Od srce gi vadam, so du{a gi pi{uvam. Sakam s$ da kaàm so malku zborovi. A za nea malku se site zborovi od makedonskoto soyvezdie. Malku se, treba da se baraat, za{to mnogu yvezdi na neboto svetat, ama sepak malku se onie koi n$ osvetluvaat.

Pomisluvam vo ovaa prigoda na Milica. Pomisluvam, razmisluvam. [to u{te da kaàm? Sakam da kaàm deka i srceto i du{ ata i m g i po dar i n a - d r u g i . Na likovite {to gi oìvuva{e, {to gi osmisluva{e i {to so golema i fantasti~na energija gi kreira{e. Kreacii bea toa, ìvi lu|e, vistinska, krajno uverliva umetnost na glumata. Go prave{e toa ni z do lg i te g o d i n i vo o d m i n ot n a v remeto, n a ìvotot. Go prave{e so strast, so z an e s, so ce lo sn a ~ o v e ~k a predadenos t. I s $ u{te go prav i . Go le mi ot i v i sti n ski u m e tn ik n ema pres ta n. Vo negova ta du{ a se si te lu | e , si te b o lki i radost i . Si t e vozvi{uvawa i pa |awa . Mnogupati Milica preku nejzinata vozvi{ena umetnost na glumata ni go osmisluva{e ìvotot. I n$ zbogatuva{e, n$ prave{e sre}ni. Vredi iskreno da ja sakame, da ja po~ituvame. Golemo ~ove~ko poklonuvawe pred nejzinata trajna svetlina.

205

Vladimir Georgievski | slikar i scenograf | mart 2004, Skopje

206

Sekoe dvièwe ima svoja cel, zna~ewe, misla, emocija... ûvstvoto na akterot za prostorot i znacite vo nego e negovata vnatre{na sostojba. Tamu slobodata e silno ozakoneta! Milica Stojanova ima sopstven, precizen i to~en kodeks kon prostorot, onoj odvnatre, kako akter, i onoj odnadvor, kako scena. Nejzinoto dvièwe vo scenskiot prostor e dramati~en crte` {to ja otkriva su{tinata na ontolo{kata struktura na nejzinata tvore~ka li~nost. Li~nost, zo{to samo taa moè da sozdava, bidej}i doa|a od carstvoto na duhot; individuata e samo ~ista biolo{ka kategorija. D v i ` ej} i se po s cena ta s o s ilna ima g i n aci ja g i o ` iv u va n e jz i n i te z n aci . Ja n o si n i z i gra t a n ivn a t a dramaturgija, gradej}i go likot so nedofatliva vnatre{na sodrìna. Nejziniot odnos kon krupnata sc en sk a rek vizita , u{te pos ilno j a po d v le ku va pro sto r n ata d ram a n a li kot { t o n a j n e p o s re dn o i m o{n e sen zi b ilno go gra di i go s oz dava. To j o d n o s po sto i i ko n li ~n ata re kv i z i t a . S ek o j predm e t vo n ejzi n i t e race e pros tor s o s ilen p otte kst. Kostimot {to go nosi e del od onie tainstveni predeli niz koi patuva jasnata poraka i silnata emocija kon gleda~ot. Kostimot e nejziniot vnatre{en lik. Milica Stojanova e re~isi edinstveniot akter {to so nevidena prec izn ost go oìvuva ka ra kterot n a li kot { to g o i g ra, davaj}i mu ~e sto p a t i i m e t a f i z i ~ k i prostorn i zna ~ ewa . Ta ka , na s cenata i m ame potpo ln a tran sfo r maci ja ko ja b i t n o s e ra z l i k u va o d sekojdnevniot ìvot, ispolnet so naracija i op{tost! Milica Stojanova e akter {to gradi i poseben odnos kon svetloto i temnoto. Svetlinata vo nejzinata tvore~ka li~nost, odigrana niz ~ist i besprekoren scenski jazik, ja otkriva nejzinata emocija kako znak {to vnimatelno treba da se sledi i tolkuva. Nejzinata bogata mimika e reducirana na ona {to e najpotrebno. Tuka e i bojata na scenata, presozdadena kako prostor na silni, dlaboki doìvuvawa koi napati se ~inat povistiniti i pozna~ajni od onie vo sekojdnevniot ìvot. (Da se moli ~ovek ne zna~i da go slu{ne svojot govor, tuku zna~i da se mol~i, da se prodolì so mol~eweto i da se ~eka dodeka Bog ne ja usli{i molitvata.) Eliza Dulitl vo Pigmalion, MNT, 1962

207

208

û vstvot o za vis tins ka ta pa uza ka j M i li ca S to jan o va e m o ` e b i n ajg lasn o i z g o vo ren a rep l i k a . To ga { , vo toj mig , pros torot e is polnet s o ~u d e sn a n apre g n ato st i m u z i ka, z a{ to da se do ìve e i ra z b ere m u zik ata zn a~ i da s e doìvee i ra z b e re ti { i n ata. Ispolnuvaj}i ja scenata so svojata dramaturgija vo igra, Milica Stojanova sozdava svet na kompletna umetni~ka vistina {to se pameti kako vistinski ìvoten nastan. Vo dv i ` ewat a {to vnima telno i mo{ n e stu d i o z n o g i so z dava, S to jan o va u m e e da se pres t o ri vo s en k a , no i vo polnokrven ~ovek so svoja sopstvena vistina. Vo niv ne e ni{to odvi{no. Koga }e ja pokrene rakata, toga{ site ostanati elementi na akterskata ìva igra u~estvuvaat vo toa dvièwe. êkorot e sozdaden so merka odvnatre i sugestiven vo sevkupnata negova struktura. Toa istoto se odnesuva i na besprekorniot ~ist scenski jazik. I vo nego prostorot di{e i oìvuva. Nema nikoga{ da ja zaboravam onaa scena od Divo meso koga pee... Niz nea, niz pesnata {to ja pee{e, grme{e pogromot na apokalipsata. Vo toa peewe i kosmi~kiot prostor be{e doveden do ambisot! M i lic a Stojanova e edins tveniot akte r so m o { n e ~i st d ram atu r { ki stav ko n pro s t o rn i t e z n a ~ ewa na t eatarsk a ta umetnos t. Silna ta i m ag i n aci ja, pe rce pci ja i fan taz i ja g o pot vrdu va a t n ej z i n i ot i nt elek t k ako dviè~ ka s ila na pre tstavata vo ko ja taa i g ra. I, ko n e ~n o , to a n e e i gra s a m o o d z adovolst vo i od da rba - toa e igra n a e d n o d lab o ko stradawe ko n so v r { e n stvot o k a k o c e l n a s e k o j v ist i n sk i ` iv tvorec. A vo stradaweto po~nuva da di{e vistinskata vera.

Qubi{a Georgievski | reìser | fevruari 2004, Sofija Za Milica Stojanova ~ovek moè da napi{e ili cel tom ili samo edna maksima: s$ drugo bi bilo pomalku od ona {to ovoj bleskav akterski fenomen go zasluùva. I bidej}i sre}ata da napi{at kniga za nea ja imaat drugi, na {to im zaviduvam, jas }e si go zemam pravoto {to sum go izboril tvorej}i so nea, da napi{am za nea kratko: Akterot laè mnogu lu|e, vekovi, nacii i civilizacii odedna{, no cenata {to ja pla}a za toj uspeh e uàsna: mora da bide èstoko, bezrezervno i bez ostatok iskren kon samiot sebe si, a retko koj znae kolku toa boli.

| 7 mart 1993, Skopje Po~ituvani gospoda, Imam ~est i nesekojdnevno zadovolstvo da ve potsetam na akterskoto majstorstvo na edna od najgolemite akterki vo istorijata na makedonskiot teatar, Milica Stojanova. Velam, da ve potsetam, za{to sum siguren deka nejzinite neodminlivi i nenadminlivi akterski kreacii se vtisnati vo pomneweto na generacii qubiteli na teatarot, me|u koi{to, bez sekakvo somnevawe, spa|ate i vie samite. Kako retko koja akterska veli~ina, Milica Stojanova so podednakva predanost, talent i studioznost, igra ogromen repertoar: od tragedija do farsa, od najmala do najgolema rolja. Taa sorabotuva so cela edna skala re`iseri: od najmladite, na koi{to im pomaga nesebi~no da gi napravat svoite prvi ~ekori, do osvedo~eni makedonski veli~ini, so koi{to kreira nezaboravni dvo~asovni vol{epstva. Kako retko koja na{a prvenka (Dramski teatar), taa znae da bide skromna i samozatajna koga toa od nea go bara principot na celinata na pretstavata. Od druga strana, taa e stolb na najbitnite i najprelomnite remekdela na makedonskiot teatar, so koi{to istiot se nametna kako najblagoroden i najvitalen del od makedonskata kultura vo nejzinata interakcija so svetskoto kulturno bogatstvo, afirmiraj}i ja na{ata nacionalna kultura kako najbiten uslov na na{ata nacionalna samobitnost.

209

Poradi nejzinite akterski i ~ove~ki kvaliteti, i poradi nejzinata profesionalnost od evropsko nivo, koi{to moàt da se opi{at i proanaliziraat samo vo edna posebna monografija za nejzinoto tvore{tvo, makedonskata dràva, pokraj krajno skromnite materijalni sredstva, so koi{to raspolaga, treba i moè da si dozvoli edna ogromna moralna pridobivka, dodeluvaj}i & na po~ituvanata Milica Stojanova, nacionalna penzija. Ima li pogolem nacionalen i dràven rezon od po~itta na svoite tvore~ki li~nosti od najgolem format, koi{to sekoga{ i sekade stokratno }e & vratat i na nacijata i na dràvata, zgolemuvaj}i go nejziniot dignitet so neodminlivi kulturni vrednosti? 7 mart, 1993, Skopje Red. prof. Qubi{a Georgievski 210

/Milica Stojanova nikoga{ ne ja dobi nacionalnata penzija. Vladata na Republika Makedonija i toga{nite aktuelni ministri ja zabo{otija rabotata. (zab. na J. F.)/

Ledi Magbet vo Magbet, MNT, 1969 Na slikata desno, vo istata pretstava so Kiril ]orto{ev

211

Vladimir Mil~in | re`iser | januari 2004, Skopje

212

Bev student na treta godina reìja na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad, koga proletta 1969 godina dobiv mo`nost vo Dramskiot teatar vo Skopje da ja reìram Baladata za luzitanskoto stra{ilo od Peter Vajs. Toga{, pri krajot na 60-tite, Peter Vajs be{e dramski avtor vo moda. Vo negovite tekstovi, najmnogu vo ve~no aktuelniot Progonuvaweto i ubistvoto na @an-Pol Mara, kako {to go prikaùva akterskata druìna na ludnicata vo [aranton, pod rakovodstvo na Markizot de Sad toj postignuva{e sinteza na Brehtovskiot i Artoovskiot teatar. Politi~ki stavovi, potkrepeni so faktografija, izrazeni i so krik i so konvulzija na akterovoto telo. Racionalnoto i iracionalnoto se isprepletuvaa i nadopolnuvaa i se topea na visokata scenska temperatura, koja ja razviva{e t.n. “politi~ki fizi~ki teatar”. Toa denes moè da ni se ~ini oksimoron, no toga{, na krajot od 60-tite i po~etokot na 70-tite, veruvavme deka i utopijata e dofatliva. Kako da najdam akteri so koi bi moèl da se vpu{tam vo avanturata da napravam pretstava za koja veruvav deka }e n$ pribliì do svetskiot teatarski trend? Znaev deka edna grupa pomladi akteri od Dramskiot teatar be{e vo Aviwon letoto 68-ta i tamu ima{e mo`nost da gi vidi “livingovcite”. Odlu~iv da se potpram na toga{nata mlada garda na Dramski teatar: Len~e Delova, Lile Georgieva, Vlado i Kole Angelovski, Dim~e Me{kovski, Mite Grozdanov i - Milica Stojanova, koja samo po vozrasta otskoknuva{e od ovaa mlada ekipa. Po seto drugo, kondicijata, posvetenosta, elanot, kooperativnosta, Milica sovr{eno se vklopi vo grupata mladi akteri i na toj na~in go vloì svojot avtoritet i ugled vo eden teatarski potfat koj nema{e koj znae kakva poddr{ka vo samiot teatar. Nejziniot stav i vlog vo Baladata za luzitanskoto stra{ilo be{e i ogromna potkrepa za mene, s$ u{te samo student po reìja, soo~en so skepticizmot na sredinata koja smeta{e deka sum dobil {ansa samo poradi toa {to sum sin na Ilija Mil~in, koj toga{ ne be{e omilen vo Dramski. Onoj koj me prepora~a za reìja, Miroslav Belovi}, be{e daleku za da mi pomogne. Zatoa, prifa}aweto na Milica da bide del od ekipata, be{e najsilnata poddr{ka {to moèv da ja dobijam. To a be{e dok az ne s a mo za nej zina ta vi so ka pro fe si o n aln o st, tu ku i z a e d n a i skl u ~ i t e l n a t ea t a rs k a e ti k a k oja g o vklu~ uva {e i nes ekojd n e v n oto ~u vstvo z a so li dar n o st so m lad i te . I t u k a do a |a m e do

e d na retk a i ska pocena vrednos t {to ja po se d u va M i li ca: ko lku p o i sk u sn a, tol ku pomla da ! Ni{to ne & be{e te{ko na Milica. Ni sekojdnevnite fizi~ki ve`bi i etidi koi gi pravevme sekojdnevno, ni muzi~kite probi na koi se usvojuvaa songovite. Vo intervenciite vo tekstot i pri postavuvaweto na mizanscenot, taa demonstrira{e edna retka osobina so koja se odlikuvaat navistina golemite akteri: scenska inteligencija, koja ovozmoùva da se anticipira atmosferata, rakopisot i stilot na celata pretstava. Akterite koi ja poseduvaat taa osobina se i osobeno skapoceni sorabotnici na reìserot pri razre{uvaweto na dilemite vo izborot na scenskite re{enija. Slednata godina, Riste Stefanovski mi ovozmoì vo Dramski da ja realiziram svojata diplomska pretstava. Tekstot {to go odbrav, Pantaglez od Mi{el de Gelderod, be{e neizveden vo toga{na Jugoslavija. Politi~ki be{e neprijaten, za{to vo nego se prikaùva{e nekakva groteskna proleterska revolucija koja izbuvnuva pri prvomajskoto zatemnuvawe na sonceto i koja zavr{uva so strelawe na site nejzini protagonisti, a nejziniot ideolog, mese~arot Pantaglez, ne sfa}a {to mu se slu~ilo. Pretstavata be{e pravena kako grangiwolska fantazmagorija, likovite bea marioneti vo ta`niot vodviq, nivnite lica bea pokrieni so debel sloj {minka, a na glavite imaa periki od slama, konop, partali i sli~no. Rabotata na mizanscenot ja zapo~navme taka {to za sekoj od likovite baravme specifi~en na~in na odewe. Seto toa be{e vo golema mera nevoobi~aeno vo toa vreme, no akterite od Dramski, ovoj pat glavno onie postarite, mnogu brzo gi nadminaa svoite rezervi i na krajot duri napravivme ne{to {to Skopje dotoga{ go nema{e videno. Ja reklamiravme pretstavata so edna karnevalska povorka. Napred ode{e kostimiran kowanik, po nego Gradskiot duva~ki orkestar, a na krajot, vo pajtoni i arabaxiski koli, akterite i statistite, kostimirani i na{minkani. Se razbira, Milica be{e del od Pantaglez. Taa ja igra{e revolucionerkata, qubovta na Pantaglez, kogo go igra{e Aco Jovanovski. Prekrasno rabotevme! A, jas voop{to ne sfativ deka privatnite odnosi na Milica i Aco bile tolku lo{i {to tie dvajca ne razgovarale nadvor od probite! Se nadevam deka nema da

213

Ogledaloto bez koe Milica ne moè da di{e. Go koristi samo za nanesuvawe {minka za potrebite na scenata. A, ionaka, taa privatno re~isi voop{to ne se {minka. Veli: â&#x20AC;&#x153;Dovolno e {to postojano gi preobrazuvam i du{ata i liceto na scena.â&#x20AC;? I navistina, taa e kako od prikaznata za Dr Xekil i G-din Hajd. Za razlika od pogolemiot broj kolegi, uìva vo soznanieto deka na ulica ne moàt da ja prepoznaat. Za nea scenata e ringot kade {to treba da sjae. Sekojdnevieto e nu`nost kade {to saka da bide {to ponevidliva.

214

mi se nalutat za ovaa indiskrecija, koja e rezultat samo na mojot respekt za nivnata isklu~itelna profesionalnost koja ovozmoì da napravime dve morni~avo lirski sceni, koi ne bi bile mo`ni da ne be{e sovr{enata scenska razmena me|u Aco i Milica. Pantaglez e tekst koj od akterite bara{e ~uvstvo za mera, suptilnost, rafiniranost, precizno balansirawe na ta`noto i sme{noto, kultiviranost, plasti~nost, poeti~nost... I koga ve}e gi nabrojuvam ovie kvaliteti, se fa}am sebesi kako go iscrtuvam akterskiot profil na Milica Stojanova, nejzinata postojana opredelenost kon idealot na scenskata organi~nost na akterskiot izraz. Moàm samo da àlam {to na{ata sorabotka re~isi se iscrpuva so ovie dve pretstavi za koi pi{uvav pogore. Moite gostuvawa vo Dramski teatar bea tolku retki {to moèv samo kako gleda~ da uìvam i da se voshituvam na akterskite dostreli na Milica, za koja bez kakva i da e kurtoazija ili preteruvawa moàm da napi{am deka spa|a vo retkite, a neizvikani, golemi akterski li~nosti na makedonskiot teatar. Smeam li da si dozvolam u{te edna indiskrecija? Znam deka pokojniot Ilija Mil~in ne bi se nalutil ako kaàm deka i toj go misle{e istoto. A, kakov {to be{e, teòk na qubeznosti, ne znam dali nekoga{ & go kaàl toa na Milica. Ima u{te samo nekolku akteri, nadvor od Makedonija, koi se del od mojot son za teatarot, a so koi sum rabotel samo edna{ ili dva pati. I koj znae dali }e ima u{te. No, po~ituvaweto i qubovta ostanuvaat. I se pretvoraat vo fascinacija. 215

Br. 2 Vo Balada za Luzitanskoto stra{ilo, Dramski teatar Skopje, 1969

Dimitar Stankovski | re`iser | januari 2004, Skopje

216

So Otomar Krej~a sum vodel beskrajni razgovori za ^ehov i sme ispile buriwa pivo. Qubimov me voodu{evuval so negovata postapka vo rabotata so akterite. So Maxeli sum imal bezbroj kavgi okolu zna~eweto na operata vo teatarot. So Tovstonogov, vo “Kavkaskiot restoran” vo Leningrad, razgovarav za Stanislavski i za Majerhold. Pjer Karden se interesira{e za makedonskata qubovna poezija. So Rajmon Akvaviva imav dolgi kavgi za stereotipnosta na “Komedi fransez” . S um im a l sre} a da rabota m s o s ite golemi lege n d i n a make do n skoto g lu mi { te , n o n ad se to o va , b e z pret e ru vawe , bi ja st av il moj a ta s ora botka , mo jata qu b o v, n a{ i te kavg i , n e so g lasu vawata i s o gl a s u vawa t a s o prin c ezata na ma kedons koto glumi{ te M i li ca S to jan o va. Nejziniot talent, profesionalnost, analiti~nost, disciplina, ume{nosta na sozdavawe likovi i vo tragedija i vo komedija se sporeduva samo so eden zbor - rasko{. @iveeme vo vreme koga mitot i tradicijata ne se po~ituvaat, za{to ako bi se po~ituvale toga{ Mi lic a bi treba lo ba rem dva pa ti ne d e ln o da i m d r ` i pre davawa n a m lad i te studen t i p o a k t e rs t vo k a k o t e{k o se pos tignuva a t rezulta ti vo n a{ ata pro fe si ja. A , ko g a }e do jd e vo te a t ri t e t o j de n t re b a da bid e praznik vo tea ta rot. No, jas sum optimist i veruvam vo reinkarnacija. Veruvam koga Milica }e reinkarnira, povtorno }e se rodi kako akterka, povtorno vo Kriva Palanka, povtorno }e raboti vo Dramski, povtorno }e gi igra ulogite za koi sonuvala, no toga{, vo toa vreme, me|u yvezdite na koi sekoga{ im pripa|ala. Ubeden sum deka }e go zazeme mestoto na yvezdata Denica, onaa {to go osvetluva trnliviot pat na sozdavaweto.

217

Sarka vo Na`alena familija, Dramski teatar Skopje, 1971

Branko Stavrev | re`iser | maj 2004, Skopje

218

Golemite umetnici se razlikuvaat od malite po toa {to so site sili se trudat da go s o k r i j a t ona {to sakaat da ni go kaàt. Stanuva zbor za edna vselenska miìtatara vo koja mora da go barate ona {to treba da go najdete. Edna prastara sentenca spored koja izvesni lu|e se kako du}ani, vo koi seta stoka e izloèna vo izlogot, a du}anot e prazen, se odnesuva obratno proporcionalno vo slu~ajot na fluidnata Milica Stojanova. Nejziniot du}an e poln, a izlogot ne samo {to e prazen, tuku i ne postoi. Malkumina lu|e ja so~inuvaat grupacijata ~ija ednostavnost te{ko moète da ja is~itate so kli{iranata azbuka. Nivniot govor morate da go preveduvate so specijalni {ifri za{to ve demne opasnosta da padnete vo stapica od koja ne }e ve izvle~at ni odli~no obu~eni lovci na senzacii. O d st i hot n a Aco [opov â&#x20AC;&#x2DC;Za kopa j go vo ti { i n ata o n a { to saka{ da g o ka` e { â&#x20AC;&#x2DC; M i li c a S t o j a n o va s o z da de sop st v en a aka demij a . Duri i koga n e e vo po d e lata n a e d i ko ja si pre tstava, ta a i gra vo n ea . Ta a ìv ee vo teata rot i za tea ta rot. Ne do z vo lu va n i { to da pro pu { ti , s$ saka da v i d i , s $ da ~ u e, z a p ot o a da go prok omentira , da do{epne s ov e t i li da po d d r ` i so vo shi t, o so b e n o ako s e ra b ot i z a p o m l a d kolega. Dosetkata na kolegata Qubi{a Georgievski vo Vi{novata gradina Firs da se pretvori vo Milica Stojanova (Firsa) moè da se upotrebi kako oma` na doti~nata akterka koja sednav da ja falam, a ne da vi ja pretstavuvam za{to poarno ja znaete od mene. Firsa be{e zaboravena za{to be{e osudena da pameti s$, a Milica ne e zaboravena oti n$ nau~i kako mora da ja pametime. Nejzinata teorija e telegrafski kusa: napravete lik i vie ste ja ispolnile va{ata akterska obvrska koja e qubov i dol`nost ednovremeno. Likot ima temperament i k a r a k t e r (ottuka izrazot KARAKTERNI ROLJI {to odli~no & pasuva na Milica od Stojanovi). A karakterot - za nego u{te vo antikata tvrdea deka e sudbina. Koga ja gledate Milica na scena moète da se izmamite deka e lesno da se bide toa {to e taa. Zatoa, vnimatelno. Vo nejzinoto u~ili{te na ìvotot - nema vakancija. Milica teatarot go razbra na edinstveno mo`niot na~in - kako ìvot. I kako smisla na ìvotot. Taa gi ~eka svoite novi rolji. Ne vidov mnogumina akteri koi uìvaat vo IGRATA kako doprva da ja zapo~nuvaat. Sekoja ~est na nejzinata navistina retka darba vo teatarot da go prepoznava ìvotot, poln kako oko.

Naum Panovski | reìser | oktomvri 2003, Va{ington, DC. Koga pred trieset godini, esenta 1975 godina, spodeluvajki ja radosta od uspehot na pretstavata Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni sedevme so nejziniot avtor Pol Zindel, vo edna od prvite na{i sredbi vo Wujork, razgleduvajki gi impresivnite sliki od pretstavata, od koi jasno i mo}no zra~i ogromniot talent na Milica, Zindel odedna{ podzastana pred edna od niv i napravi dolga pauza. Gledajki dolgo vo slikata, toa e onaa ~udna neverojatno impresivna slika na koja od okoto na ludata Beti bleska solza, a taa, ranetata Beti i pokraj s$, i pokraj seta bolka i pokraj siot o~aj vo koj se nao|a, ne se dava, ne dava taa solza i ìvotot {to ja predizvikal da ja sovladaat, Zindel samo ispu{ti edna tipi~na amerikanska vozdi{ka na voodu{evuvawe, ne{to kako aaah i, velam, napravi dolga pauza, se svrte kon mene i celiot obzemen od toa lice na Milica, na koe se otslikuva cel eden ìvot, cel eden â&#x20AC;&#x153;vek na poluraspa|aweâ&#x20AC;?, so neviden voshit, no i so edna vozdi{ka, edno skrieno àlewe {to li~no ne ja videl i ne ja zapoznal taa ~udna Beti re~e: - Toa mora da bilo ogromno zadovolstvo da se raboti so vaka mo}na akterka. Boè, kakva mo}, kakov emotiven naboj. Pa, ova e vistinska Ana Mawani! Kolku {to mi be{e toga{ draga taa laskava sporedba so damata na italijanskata scena Ana Mawani, koja, kolku {to znam, i Milica neobi~no mnogu ja po~ituva i saka, sepak, mi se pri~ini vo toj moment, a i denes, trieset godini podocna go mislam istoto, odnosno znam deka so svojot kompliment Zindel, vsu{nost, ne sakajki mi otkri nekoi mnogu interesni raboti. Pred s$, Zindel zaboravi deka sporedbite mnogu ~esto moàt da bidat i reverzibilni, osobeno {to ubavinata i mo}ta na akterskata umetnost e, pred s$, vo toa {to sekoj akter e unikaten model spored svojot talent i spored svojata kreativna mo}. Ko g a st an u va zbor za ta a os obina , za u n i katn o sta i spe ci fi ~n o sta n a akte r ski ot i z ra z n a M i l i c a , t i e v pro~em ots ekoga { bile nej zin pre po z n atliv z n ak vo s$ { to taa m a| e psn i ca go n a pravi l a n a sc e nite n iz Makedonij a . Od druga strana, vo toj odreden moment, taa rana prekrasna esen vo Grinix Vilix, mi se pri~ini deka Zindel so taa sporedba na nekoj na~in kako da ukaà na edna golema nepravda. Ne nepravda kon Milica. I n e d e ka M i li ca n e e n avi k n a t a n a n e pravd i , t a ` ivotot i ona ka ne e nitu fe r, n i tu prave d e n , a M i li ca ce loto svo e o ps t o j u vawe pro s t u m

219

220

vo mak edon sk i ot tea ta r go minuva tokm u vo su d i r so n e pravd i , tuku prosto zatoa {to vo toj moment sfativ, a denes toa so sigurnost go znam, deka se raboti, vsu{nost, za eden paradoks, vo koj edna od najgolemite makedonski akterki ja spodeluva sudbinata na svojata “mala” tatkovina i kultura na koja & pripa|a. I pokraj toa {to za Milica nikoga{ nemalo mali i golemi ulogi, tuku samo mali i golemi akteri, taa, sepak, kako i makedonskata kultura i teatar, vpro~em, postojano e sogleduvana i merena vo svetloto ili, poarno, vo senkata na golemite, vlijatelnite i finansiski mo}ni kulturi, odnosno sekoga{ sporeduvana so golemite svetski akterki. Ottoga{ mnogu ~esto se pra{uvam {to }e se slu~e{e ako Milica be{e francuska, italijanska ili angliska akterka. Dali i toga{ Zindel so vozdi{ka }e otkriva{e deka vo senkite na “golemite” se krie edna akterka so golemo srce, od golem svetski ma{tap ili, pak, toa }e be{e sosema normalen fakt {to, ete, Milica, toj emotiven vulkan, doa|a od mala zemja, no so ogromno kulturno nasledstvo koe izbiva od sekoja pora na nejzinata bujna akterska priroda. [to se odnesuva do Milica, bez razlika kade i da se pojavi i da sozdava, bez razlika kade i da e, tamu vo golemiot svet ili tuka vo nejzinata mala Makedonija, taa sigurno nema da bide poinakva. [to }e re~e Xoe âjkin taa sekoga{ }e bide prisutna na teatarska scena, i nejziniot ogromen akterski talent, nejzinata mo}, sugestivnost, rasko{nata imaginacija i, pred s$, ogromnata scenska intuicija vo gradeweto na nejzinite karakteri }e svedo~at za nejziniot prepoznatliv akterski iskaz. Milica, toj vistinski golem profesionalec, koj sluì za primer so svoeto mnoguzna~no teatarsko isjajuvawe, e sekade isto golema i isto skromna - i vo ovaa “mentalno mala” , umno siroma{na Makedonija i tamu vo “golemiot” svet kade s$ u{te ne & go znaat imeto na zemjata od koja doa|a. Razlikata vo sporedbata e mala no pove}ezna~na zatoa {to toga{ moèbi nekoj drug dramski avtor }e gi sporeduva{e akterkite so talentot i mo}ta na golemata makedonska akterka Milica Stojanova. Toga{ moèbi i Zindel, koj vo Milica, spored na{e skromno veruvawe, najde najavtenti~en tolkuva~ na svojata “luda Beti” vo nekoja sli~na prilika }e re~e{e: - Toa mora da bilo ogromno zadovolstvo da se raboti so vaka mo}na akterka. Boè, kakva mo}, kakov emotiven naboj. Pa, ova e vistinska Milica Stojanova! Se ~ini, me|utoa, deka takvi sporedbi na Milica ne & se potrebni. So seta svoja skromnost, taa ~udna odlika na site golemi tvorci, Milica znae deka i pokraj s$, ona {to navistina se broi e ona {to taa go sozdala i go ostavila kako kreativno nasledstvo zad sebe, kako del na bogatata makedonska teatarska riznica. O n i e ko i g i v i d e le n e jz in i t e n e z a b o ravn i k re ac i i , me|u koi e i ta a ~ udna , s loevi ta, n e pre d v i d liva, e m otiv n o rasko { n a lu da B e t i , s i gu re n s u m d e k a } e g i n osa t tie a r hetips ki s liki z a mo }ta i tale n tot n a M i li ca z ase ko g a{ .

Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, Dramski teatar Skopje; na slikata so Sne`ana Stameska, 1973

221

222

O n i e , pak, ko i ja n e m a a t a a privi l egi j a da b i dat vo kre ativ no dru { t vo s o M i l i c a b i lo kako akte r i , b i l o k a k o reì s eri , o n i e , z n a~i , ko i n e b e a s re} n i c i t a a â&#x20AC;&#x153; da g i d i plo m i raâ&#x20AC;? , k a k o { t o ~ es t o vo {ega znae da kaè Milica, tie, za àl, }e m o ra da se u te { a t s o z a p i s i t e , s o sli ki te , so sn i mki t e , s o f i l m o vi t e, s o pre raska` u vawata z a n ej z i n i t e u l o gi , koi }e os ta nat kako edinstveni svedoci z a n e jz i n ata i n a{ a t a ef em ern a u m et n o st. No, i vo edniot i vo drugiot slu~aj dolgoto patuvawe, opstojuvaweto i kreativnoto prisustvo na Milica na makedonskata teatarska scena na svoj, osoben, specifi~en na~in, vsu{nost, go odbeleùva i samiot makedonski teatar.

Eliza Dulitl vo Pigmalion, MNT, 1962

Ilija Mil~in | reìser, akter | 9 fevruari 1993, Skopje Imam ~est so polna uverenost i ~uvstvo na pravda da go potkrepam predlogot za dodeluvawe na poseben dodatok na penzija na Milica Stojanova, predvidena za istaknati i zaslu`ni kulturni rabotnici. Milica Stojanova be{e u~eni~ka na vtorata generacija na Dràvnata sredna teatarska {kola. Ve}e na samiot priemen ispit, esenta 1948 godina, blesna nesekojdnevnata obdarenost na Milica. Retkost e na priemen ispit da se pokaè takva darba koja brilijantno }e se potvrdi i bezmerno zbogati vo natamo{niot akterski pat. Tokmu zatoa mi be{e golema radost i zadovolstvo {to Milica Stojanova be{e tri godini vo mojata akterska klasa, {to ja vodevme zaedno so Krum Stojanov. Ako denes ja ocenuvam mojata pedago{ka rabota, Milica Stojanova nesporno e vo samiot nejzin vrv i e moja gordost na u~itel. Dijapazonot na likovi {to gi ostvari Milica e gramaden. Od palavata, itra, prclesta Fafi vo Pomladata sestra na Kodorov i Filds, edna od ranite moi reìi, do Jugoslovenskata antiteza na J. Plevne{, kade {to moeto nekoga{no amerikansko devoj~e Fafi ve}e mi be{e partner kako moja sopruga na scenata, a jas morav da gi vloàm site moi sili da ne zaostanam zad ve}e postignatoto izvonredno aktersko nivo na mojata draga u~eni~ka. Me|uvremeno, a i vo poslednite sezoni, Milica Stojanova stana, bez nikakvo somnenie, so svoite akterski realizacii i vo MNT i vo Dramskiot teatar, sinonim na makedonska vrvna akterka. Dobitnik e na mnogu nagradi: i republi~ki, i sojuzni. Tie se vo predlogot site i citirani. Od moe gledi{te e mnogu pozna~ajno {to Milica be{e prakti~no predvodnik na ansamblot, osobeno ènskiot, toga{ koga Dramskiot teatar gi postignuva{e svoite najgolemi uspesi: na Steriinoto pozorje, na MES, na mnogubrojnite gostuvawa vo porane{nite jugoslovenski prostori i vo stranstvo. Me|u nagradite i priznanijata bi podvlekol deka Milica Stojanova dvapati be{e proglasena za akter na godinata, prviot pat u{te vo 1972 godina. Toa priznanie zna~i mnogu, za{to toga{ se dodeluva{e so pismena anketa od kolegite akteri. A poznato e kolku sme nie akterite â&#x20AC;&#x153;te{kiâ&#x20AC;? koga treba da mu priznaeme umetni~ki rezultati na svoj kolega. Tie akterski anketi vsu{nost utvrdija deka Milica Stojanova e dolgi godini prva dama na makedonskata scena. Karakteristikite na nejzinata akterska igra se poznati. Zatoa ovde bi ja istaknal nejzinata akterska etika: profesionalnost, to~nost, odgovornost, disciplina. Toa go bara ne samo od sebe, tuku i od site vo teatarot, poradi {to ne edna{ imala i neprijatnosti od neodgovorni partneri vo teatarot. Milica iskreno ja saka i ja po~ituva svojata umetnost i zatoa sekoga{

223

se bori protiv ki~ot i nekvalitetot vo repertoarot, vo izraznite sredstva na scenata. Dlaboko svesna za zna~eweto na scenskiot jazik, taa nikoga{ ne si dozvoluva da & servira na publikata jazi~ni nesmasnosti i prostakluci, za{to e borec za teatar koj e navistina su{testven del od na{ata nacionalna kultura. Krajna nepravda bi bilo ako na Milica Stojanova ne & se dodeli zaslu`eniot poseben dodatok.

224

Niz domot se {irea dimni zavesi. Soprugot Ge{o pu{e{e i po ~etiri kutii na den, a koga se organiziraa zadol`itelnite boemski ve~eri, ima{e u{te najmalku desetmina so istiot kapacitet. Kako za{tita od vakvata elementarna nepogoda, Milica go obezbedi ovoj izum na sedumdesettite so dizajn vo duhot na R2D2 (Artuditu). Aspirator i navla`nuva~ na vozduhot. S$ u{te e gorda na nego.

Branko Varo{lija | publicist i pisatel | fevruari 1993, Skopje Ima umetnici {to obeleùvaat idei i tie se mo{ne zna~ajni za sredinata i vremeto vo koe sozdavaat, no ima i takvi {to, i pokraj ideite na koi se fundiraat, obeleùvaat i celi generacii {to ostanuvaat zad niv i na toj na~in stanuvaat osnova i obele`je na eden traen umetni~ki kontinuitet. Milica im pripa|a nim, i po opredeluvawe i po tvore{tvo. Da se istaknuvaat afirmativnite komponenti vo ìvotnata i umetni~kata biografija na Milica Stojanova e pra{awe na ~uvstvo za upatenost vo tekovite na na{ata kultura vo poslednive tri i pol decenii - vremenski poligon na koj ovaa na{a akterka sozdade galerija od likovi {to impresioniraat ne samo po svojot kvantum, tuku, pred s$, so mo}ta da se ìvee podednakvo uverlivo vo site vremiwa i vo site mo`ni sredini na ~ovekoviot razvitok, od antikata i nejzinite moralni odredbi do dene{ni dni. Ova go nazna~ivme od prostata pri~ina {to mora da se ukaè na faktot deka stanuva zbor za skapocena vrednost na na{ata sovremena kultura {to ne se ograduva samo so interesot na teatarskata umetnost, za{to taa vrednost ne se iscrpuva isklu~ivo vo scenskite realizacii, ami se reflektira natamu vo prirodniot kontinuitet i raste` na avtohtonosta na edna kultura {to se bara sebesi i {to se realizira vo latentnite barawa na sredinata kade {to deluva. S o d r u g i z b o ro vi - de j n o s t a n a Mil i c a St oja nova ne e s a mo umetni~ki ~i n { to se samo z ado vo lu va so so pstv e n ata pro du k c i j a , t u k u pre d s$ i n ad s$, toa e kultur no vozdejstvo vo sre d i n ata n a so pstv e n ata e g z i ste n cij a l n a s t va rn o s t i ` ivot n a v ist i na . Na{ata kultura, soo~uvaj}i se so umetni~kiot profil na Milica Stojanova, so dostoinstvo moè da kaè - taa e na{a. Navistina koga stanuva zbor za akterot Milica Stojanova, se soo~uvame so tvore{tvo {to fascinira ne samo so svojot obem, ne samo so svojata prisutnost na scenata, tuku, pred s$, so ona {to moème i {to morame da go ozna~ime kako svoe. Kako svoe ~uvstvuvawe i sogleduvawe na sevkupnata ìvotna problematika so koja sekojdnevno sme soo~eni. Nezavisno dali stanuva zbor za male~kata Ana Frank ili za uvaènata Ledi Magbet {to ja opsednuva idejata za vlast ili za provincijalkata Eliza Dulitl {to se izdiga do razurnuva~ na aristokratskiot ustalen moral ili Sarka {to afirmira obratni moralni principi. Ve}e ova lapidarno potsetuvawe na nekoi od roljite na Milica Stojanova n$ soo~uva so eden potencijal {to gi izmiruva

225

226

kontroverznite mislewa i vkusovi i {to n$ pribliùva eden do drug, blagodarenie na nepovtorlivoto dejstvo na umetni~kiot ~in - vistinskiot. Toj ~in e vo mo}ta na sozdavaweto na Milica Stojanova. Toj ~in n$ pomiruva vo raziduvawata. Toj ~in, so svojata nepovtorliva sila, ja vra}a rekata {to se izlila vo svoeto prirodno korito i tek. ]e bide optovaruvawe ako gi naveduvame site ostvaruvawa na Stojanova. Osnovno e da se ukaè na faktot deka stanuva zbor za scenski umetnik so neosporen i nebroeni pati potvrden avtenti~en talent koj dlaboko srasnal so sredinata vo koja sozdava. Talent koj za svoj argument ja nema samo intuicijata, tuku i edna svoevidna i, pred s$, svoja {kola i sfa}awe na umetni~koto tvore{tvo. Taa {kola, ako ve}e taka ja narekuvame, ja krasi ubavoto ~uvstvo za miljeto na sopstvenata pripadnost vo kulturnoto ìveewe, ~uvstvo za sopstvenoto podnebje i ne samo kako kulturna oznaka, tuku kako egzistencija, voop{to.

227

Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, Dramski teatar Skopje, 1973

Tome Arsovski | pisatel | Akterka so visoko renome | maj 1997, Skopje “Spokojno `iveev samo vo nespokojstvoto na likovite...” (Milica Stojanova)

228

Milica Stojanova ìvee{e vo prekrasniot svet na umetni~kata kreacija u{te od prvite svoi profesionalni anga`mani, so ~uvstvo na visoka odgovornost i pedantnost. Nad trieset godini bev urednik na Dramskata programa na Radio Skopje (od toa osum godini na Televizija Skopje, pri nejzinoto formirawe). Za tie tri decenii Milica odigra, moèbi stotina ulogi, sekoga{ prifa}aj}i gi kako nov predizvik, nova {ansa za tvore~ka avantura. “êsto me pra{uvale od kade taa moja nepresu{na potreba da sum postojano na scenata - odgovori Milica vo eden razgovor za Obrazovnata programa na Radio Skopje - duri potreba {to se grani~i so potrebata od apsolutno spojuvawe so nea i so likovite {to gi tolkuvam... Katarzata {to ja imav na scenata mi pomaga{e mnogu polesno da gi podnesam ne{tata {to so sebe gi nosi realnosta...” Pokraj darbata, se razbira, Milica Stojanova sekoga{ be{e i golem rabotnik, dostoinstven profesionalec od visok rang, koj so seta svoja tvore~ka energija sogoruva{e vo prekrasnite transformacii vo likovite {to gi interpretira. Ne samo na scenata, taa i na filmot, i na televizijata i vo radio-dramata se vgradi sebesi vo site ànri, vo ogromen register ulogi - nejziniot fah ne be{e determiniran, lesno izleguva{e od svojata priroda, igra{e kapitalni ulogi i igra{e mali (po opseg) ulogi, impresioniraj}i so {okantni izjavi, na primer, “golemite ulogi se polesni, tamu polovinata rabota ja zavr{il pisatelot, dodeka malata rolja - toa e artistot, bidej}i toj samiot ja pravi”. Stapuvaj}i vo radio-studioto, taa vedna{, so intuicija na rodena akterka, sfati deka ovde nema {minka i kostum, nema reflektori, nitu dekor, nema ni{to drugo osven mo`nostite na nejziniot glas - “mikrofonot e krupniot plan na nejzinoto srce” i samo so intonacijata, tremoloto, krikot - mora da ja sugerira psiholo{kata tenzija, ili nasmevkata, duri i oblekata na likot {to go igra! Vo toa & pomaga{e izvonrednata dikcija, darbata za brza transformacija, ~uvstvoto za auditiven mizanscen, nejzinata imaginacija. A seto toa za{to, spored nejzinoto priznanie, “spokojno ìveev samo vo nespokojstvoto na likovite...” Akterskata kreacija za nea be{e i ostana ìvotna potreba, duhovna i intelektualna. Izrasna vo vrven dramski umetnik, akterka so visoko renome i takva si ostana i denes.

Jordan Plevne{ | dramski pisatel | juli 2004, Pariz Milica Stojanova e mitska akterka na makedonskata teatarska scena, od dve pri~ini: Prvata e nejziniot glas, od koj izviraat vekovite od na{ite anti~ki amfiteatri i se dviàt niz period od najmalku 3000 godini, za da dojdat do svesta na moderniot gleda~, do na{eto trevo`no sovremie, vo koe makedonskiot teatar gi otvori ponorite na svojata komunikacija so svetot, za da mu kaè deka i vozduhot mirisa na teatar vo Makedonija. Vtorata pri~ina e nejziniot vonreden lik, bidej}i e akterka od internacionalen soj, {to moè{e da se rodi vo ruskite stepi i da igra vo MHAT, moè{e da se rodi vo Elis Ajlend i da igra na Brodvej, moè{e da se rodi vo Stratford i da igra vo Kralskiot [ekspirov teatar, moè{e da se rodi vo pariskite predgradija i da igra vo Komedi fransez, no taa se rodi vo Kriva Palanka, i so nea Makedonija se zdobi so Akterka od svetsko zna~ewe, na koja moè da & zavidi sekoja teatarska velesila!

229

Liljana Veljanova | akterka | Patokaz | 7 juli, 2004, Skopje

230

1969 godina... Dramski teatar... Magbet... [ekspir. Vo tekot na prvata godina na moite studii po akterstvo, imav prilika da ja vidam ovaa pretstava, vo reìja na gostinot od Anglija, Garet Morgan. Koga se obiduvam da se prisetam, edinstveni sceni koi uspevam i sega da gi â&#x20AC;&#x153;vidamâ&#x20AC;?, bez napor, kristalno jasno, kako da gledam stara fotografija, se onie vo koi na scenata, vo ulogata na ledi Magbet, dominantno be{e prisutna g-|a Milica Stojanova. Mislam deka toga{, za prv pat, vo uloga na teatarski gleda~, isklu~uvaj}i gi godinite na ranoto detstvo, po~uvstvuvav, kako odredeni delovi od scenskoto slu~uvawe moàt da deluvaat isklu~itelno sna`no i vistinito, za moment da go prekinat kontaktot so stvarnosta, da ja zamra~at svesnosta za realnosta, za prisustvoto na teatarskata sala, za mno{tvoto lu|e koi ve opkruùvaat, za crvenata svetlost {to gi ozna~uva mestata za iten izlez, za oddale~enosta na scenskiot prostor {to prestanuva da bide pre~ka za{to dejstvoto go fokusira vnimanieto i gi aktivira site va{i setila. O~ite ja prezemaat ulogata na sovr{eno precizna kamera, preslikuvaj}i gi najsitnite detali, odvaj vidlivite dvièwa, skrienite nameri zad qubeznata nasmevka so vkus na gor~ina, la`nata zagriènost potopena vo èlbata za mo}, trepetliviot plamen na sve}ata, kristalniot odblesok na nevidlivata solza, ne~ujniot {um, koga, vo mislite, ostroto se~ilo na noòt go rasparuva vozduhot zarivaj}i se vo ~ove~koto meso so tap udar, {to go budi morni~aviot krik na sovesta i glasnata ti{ina, {to nemilosrdno odeknuva nekade dlaboko vo va{ata du{a, vtisnuvaj}i gi migovite na svedo{tvo za scenskata vistina, kako dragocena rezba, vo nedopirlivite prostori na emotivnoto pametewe. Do toga{, edinstvenoto nejzino viso~estvo muzikata, uspeva{e taka mo}no da me op~ini, budej}i ja mojata fantazija i sozdavaj}i mno{tvo, samo za mene, razbirlivi sliki. Posle 35 izminati godini so sigurnost moàm da kaàm deka faktot, {to na samiot po~etok na moeto nesigurno i polno so somnevawa sovladuvawe na akterskiot zanaet, prisustvuvav tokmu na taa izvedba na pretstavata Magbet, i bev svedok na migovi vo koi, blagodarenie na sovr{enata umetni~ka kreacija na Milica Stojanova, na scenata se slu~uva{e umetnost, za mene, kako iden teatarski umetnik, be{e od neprocenlivo zna~ewe. 1973 god... Dramski teatar... Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni od Pol Zindel... reìja Naum Panovski.

Vo glavnata uloga na Beatrisa Hansdorfer, g-|a Milica Stojanova. Toa be{e mojot prv profesionalen kontakt so scenata i prvo direktno partnerstvo so nezaboravnata ledi Magbet. Vo ìvotot, navistina, nema ni{to slu~ajno. Se}avawata na probite, i procesot na podgotovki, koj be{e naporen, neizvesen, poln so radost, no i so razo~aruvawa, i denes se ìvi, budat silni ~uvstva, no sozdavaat i ma~nina, za{to, na samiot po~etok na po~etocite, treba{e da se ponese golema odgovornost i da se opravda ~esta {to vi e dadena mo`nost da sorabotuvate so akterka ~ii umetni~ki kreacii, do deneska, budat dlaboka po~it. Od prvata profesinalna sredba, so dlaboka koncentracija se obiduvav da go sledam na~inot na rabota na Milica Stojanova i nabrgu mi stana sovr{eno jasno deka za mene u~eweto prodolùva ili poto~no, tuku{to zapo~nuva, no sega na vistinskoto mesto, na teatarskata scena. Se slu~i odli~na pretstava koja na scenata na Dramskiot teatar, ima{e nevoobi~aeno dolg ìvot. Milica Stojanova ostvari eden od najvpe~atlivite likovi vo svojata akterska kariera uspevaj}i, brojnata publika, po kojznae koj pat, so magnetna privle~nost da ja vovle~e vo sredi{teto na imaginarniot svet na scenskoto slu~uvawe, i da ja primora aktivno da u~estvuva so sopstvenite ~uvstva, so li~noto iskustvo i svojot razum, ostavaj}i ja pobogata za u{te edno umetni~ko doìvuvawe. Kraj patot, po koj gi pravev prvite ~ekori, se ispre~i markanten patokaz:... â&#x20AC;&#x153;[kola - Milica Stojanovaâ&#x20AC;?... Re{iv, bez premisluvawe, da go sledam. Nekade pro~itav deka Anèj Vajda ~uvstvuval ogromna potreba od plodotvoren dijalog koj sekade is~eznuva, a teatarot go smeta za poslednoto mesto kade u{te se razgovara. Za nego akterot e eden i nepovtorliv i èlbata na reìserot da se sretne so nekoj akter ponekoga{ e dovolen predizvik za pretstava. Moè da postoi i poinakva èlba. Akterot da se sretne so akter i ne mora da ima pretstava, no moè neumorno da razgovaraat za teatar. Mi se ~ini deka, od prvata sredba so Milica Stojanova, pred pove}e od trieset godini, {to be{e po~etok na isklu~itelno blisko, iskreno prijatelstvo i dolgogodi{na profesionalna sorabotka, postoe{e ogromna, nezasitna èlba za razgovor, za s$ {to ima{e i moè{e da ima vrska so teatarot. Vo tie razgovori najgolem prostor im posvetuvavme na detalnite analizi na likovite, bez ogled na toa dali igravme vo ista pretstava. Naumorno, po potreba bevme prisutni na bezbroj probi, po {to sledea iscrpuva~ki razgovori, ponekoga{ i raspravii na visok ton, ubeduvawa, barawa na novi mo`ni re{enija, no sekoga{ so golema ~esnost i vzaemno po~ituvawe {to ja prodlabo~uva{e na{ata prijatelska i profesionalna doverba. Vo odredeni periodi od tvore~kiot proces, na akterot mu e osobeno va`no vo salata da ima nekoj komu moè da mu veruva i koj }e bide negovo ogledalo ako reìserot, od razli~ni pri~ini, ne ja ispolnuva taa dol`nost, za{to probata e vlez vo pekolot, mesto na ma~ewe i nezadovoleni potrebi, pra{awa, postojan obid da se oslobodi duhot, ~uvstvata i fantazijata od

231

kli{eata na odredeno vreme i od ograni~uvawata na sopstvenata li~nost, preispituvawe, odewe napred niz gre{ki. Blagodarna sum {to imav ~est, sekoga{ koga }e po~uvstvuvav tvore~ka nemo}, da ja zabeleàm Milica Stojanova, vo posledniot red od salata, levo, kako budno ja sledi probata, ~esto so penkalo i par~e hartija vo rakata. A potoa... razgovori... razgovori... razgovori... Iskreno se nadevam, odnosno imam dlaboka vnatre{na potreba da poveruvam deka, ponekoga{ i moeto prisustvo vo salata, vo uloga na pasioniran gleda~ na probi, od koi neverojatno mnogu moè da se nau~i, imalo makar i mala korist, vo kreiraweto na nekoja od impozantniot broj ostvareni antologiski ulogi na Milica Stojanova, koi re~isi bez isklu~ok, se hrana za duhot. Vo edna prilika Bergman rekol: â&#x20AC;&#x153;Golemite akteri, golemite umetnici, vo golem stepen se zavisni od vistinata. Treba da im se kaè vistinata. Da se bide otvoren. Ako akterot ~uvstvuva deka navistina e sakan toga{ navistina moè da mu se kaè s$, duri i onie najte{kite, najserioznite, najuàsnite raboti. Toj toa go baraâ&#x20AC;?. Milica Stojanova e golem akter, zavisen od vistinata ~ie umetni~ko sozdavawe, se doìvuva kako nezasitna glad {to bara da bide zadovolena.

232

Neumorno prepi{uvawe na ulogite vo tetratki. Tekstot go sovladuva{e dodeka gotve{e, dodeka pegla{e, dodeka pazare{e. Nasekade, najverna prijatelka & be{e taa, neprikosnovenata tetratka. I toa sekoga{ od najevtinite. Mili & bea i onie so crte`i na Diznievite likovi.

Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, Dramski teatar Skopje, 1973. Na slikata so Majda Tu{ar, Ivanka Zendelska i Liljana Veljanova

233

Majda Tu{ar | akterka | april 2004, Skopje

234

Navistina te{ko mi e da zboruvam za Milica bez tovarot deka }e kaàm ne{to {to ve}e e kaàno. Mislam deka dobro ja poznavam, i & se voshituvam kako na veli~estvena akterka, no i kako na edna beskrajno cvrsta i hrabra èna. I, ja sakam. Vistinski! Gorda sum i sre}na {to sum nejzina prijatelka. Se druìme. Vodime dolgi razgovori, sekako najmnogu za teatarot, za profesijata, no i za na{ite ìvoti koi vo nekoja ~udna tragi~nost i bolka se dopiraat. êsto mi gi ~ita nejzinite prekrasni i beskrajno inspirativni raskazi i pesni, vo koi kako da go preto~ila siot svoj ìvot, site svoi bolki, migovi na sre}a i se}avawa za periodite {to & ja branuvaat du{ata. Pametam! Jas gi zavr{uvam studiite i ja igram ve}e ~etvrtata uloga, no ovoj pat najgolema. Pretstavata se vika Dejstvo na gama zracite vrz seni{nite neveni od Pol Zindel vo diplomska reìja na Naum Panovski. Prikazna za samohrana majka i dve }erki tinejxerki. Lu|e od marginite na ìvotot. Stasani re~isi do dnoto. Se izdrùvaat ~uvaj}i stari, bolni, bespomo{ni lica. Majkata - BEATRISA HANSDORFER - Milica. Da. Ova ime koga bi moèla bi go napi{ala so golemi bukvi na cel yid od teatarot. Tolku be{e veli~estvena nejzinata kreacija. Pametam! Betrisa-Milica (celosna identifikacija so likot koj go igra) osamena i zatvorena vo svojot dom. Edinstvenata komunikacija so nadvore{niot svet & e telefonot. Betrisa-Milica vodi beskrajni telefonski razgovori. Toa vsu{nost se golemi monolozi. Gi pametam site. Luta e, nesre}na, zajadliva, re~isi pla~liva - no o~ajni~ki se krie da ne ja sovlada toa ~uvstvo, polupijana, la`no vesela, stroga, sre}na - ne znam, ve}e iljadnici artisti~ki valeri, i seto maestralno odigrano (odìveano). Gi pametam nejzinite intonacii, nejzinite dvièwa, nejzinite mol~ewa, govorot na nejzinoto telo, emotivnite transformacii... Pametam!

Betrisa-Milica kone~no re{ava da izleze od ku}ata za da odi vo {koloto na sve~enosta vo koja & se dodeluva nekoja nagrada na nejzinata }erka Matilda. Oble~ena vo staromodni ali{ta: {apka, nakitena so perduvi (poradi koi vo mladosta & se smeele narekuvaj}i ja - luda Beti). Na izleguvawe & naglasuva na drugata }erka Rut (histeri~na epilepti~arka - jas ja igram) deka mora da ostane da go ~uva babi{teto. Rut e spremna za pretstavata, a voedno e i nemo}na da se izbori da odi so nea... Rut: “Dobra no}. Luda Beti”. Dolga pauza. Beatrisa-Milica stapisana, se zavrtuva kon Rut i odvaj ~ujno veli: “Odi so Matilda. Mar{ nadvor”. (Uàsnata deka Rut go znae nejziniot pekar - Rut izleguva.) I toga{ Beatrisa-Milica ostanuva sama na scenata, poleka se presoblekuva, po~nuva da pie i da ja prevrtuva ku}ata, “da ja pretvora vo ~ajxilnicata” {to sonuva da ja otvori. Scenata {to ja igra Milica sama i bez tekst e bezmalku orgijasti~na. O~ajno zbesnata go razmestuva siot mebel, so neverojatna energija, poleka stanuva s$ popijana, scenata raste, Beatrisa Milica sama - mislata & e govor, straotno avtenti~no go kine i ru{i siot svoj ìvot. Na kraj go zema zaja~eto, mileni~eto na Rut, i ve}e dokraj ispijaneta, so maestralno, nezaboravno iska~uvawe po skalite so onaa ~udna koncentracija kako da zeme zalet... Ne, toa ne moè da se opi{e, mora samo da se vidi. Taka odi ili str~uva ili teteravi ili se dotrkaluva nagore po skalite sose zaja~eto (da go otrue)... Pametam! Posledna scena! Rut so mrtvoto otepano zaja~e vo svoite race poleka se simnuva po skalite i dobiva epilepti~en napad. Beatrisa-Milica - majkata v mig ko orlica pritr~uva, teteravej}i se, da & pomogne. Se isprava, poleka odi kon malata masi~ka - sednuva. So izguben, mrtov pogled se yveri vo prazno... Golema ma~na pauza (vo koja poleka alhoholot isparil). Matilda: “Mamo, da povikam doktor?” Golem teòk, lepliv, o~aen molk. înam minuva ve~nost. Beatrisa-Milica poleka dvapati odgovara: “G o mraz am o vo j sv e t” . Od tie izgubeni ta`ni o~i se trkalaat solzi, pot, mrsuli... Svetlata poleka se gasat, kraj na pretstavata. Vleguvam vo garderobata na Milica, a taa sega ve}e Milica-Beatrisa, nesozemena, potresena, seta rastreperena, pla~e. Sega ve}e - pla~e. Pla~e za Beatrisa, za Milica, za Lile, za Sabina, za Ivanka, za Majda. (Matilda, babi~kata, Rut.) Se ~ini, ja oplakuva sudbinata na site Beatrisi na svetot. I sega, posle trieset godini smetam deka toa e nevidena kreacija i najgolemoto artisti~ko doìvuvawe. A ja gledav stotina pati - tolku probi i pretstavi imavme. Lu|eto so koi kontaktirav so voshit ja komentiraat kreacijata na Milica.

235

236

Mojot prijatel - poznatiot arhitekt Ludvig Kubi{ - od ~e{ko poteklo, ja gledal Gama zracite... so najgolemata ~e{ka akterka kako Beatrisa. Veli deka e bleda i neinteresna vo odnos na Milica i deka treba, veli, â&#x20AC;&#x153;da ja vidite pa da sfatite {to zna~i Milica za Makedonijaâ&#x20AC;?. Sli~no re~e i poznatiot belgradski artist Stevo @igon. I kaj niv Beatrisa ja igra{e edna od toga{nite vrvni akterki. Ja gledav Milica vo re~isi site pretstavi vo koi igra{e. Sekoja nejzina kreacija - brilijant. Nekoga{ pomal i pomalku karaten, po~esto golem i mnogu karaten, no sekoga{ brilijant. Taa ednostavno e kralica na scenata - nakitena so nejzinite ulogi kako so skapoceni kamewa, koi ve~no }e bleskaat vo se}avaweto na onie {to ja gledale.

Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, Dramski teatar Skopje, 1973

Sneàna Stameska | akterka | maj 2004, Skopje Prvapat ja sretnav u{te kako studentka. Be{e toa nekoja radio drama. Se se}avam deka premirav od strav kako }e se pokaàm pred tie prekrasni akterki {to gi oboùvav. No, ve}e za polovina ~as prestanav da se ~uvstvuvam kako pili{tarec, blagodarej}i na nejzinoto ednostavno, blagorodno odnesuvawe. Potoa ja zavr{iv akademijata, dojdov vo Skopje i se vrabotiv vo Dramski. I sedev vo ista garderoba so Milica. I igrav bezbroj pretstavi so Milica. ]e ja pametam po toa {to be{e neumorna. Postojano vo teatarot, yirka{e od kakvi li ne dup~iwa da vidi kako rabotam, pa }e me pikne{e vo nekoe }o{e i zboruva{e, zboruva{e... Me tera{e da si najdam vo memorijata sli~en na onoj {to go igram. Taka se doa|a{e do spontanost, prirodnost... 237

Se dru`evme i privatno. Be{e presre}na majka, go oformuva{e svoeto ~edo, iako nema{e mnogu vreme za nego. Sme pominuvale kaj nea prekrasni matinea i ve~erinki so razni muabeti, vo koi sekoga{ centralno mesto ima{e teatarot. Premnogu mu be{e posvetena. Pa i den denes ne odmora. Prifa}a i najmala rabota samo da ima pri~ina da vleze v teatar. Za{to vo teatar saka da vleze samo kako akter i nikako poinaku. Nikoga{ ne pravela privatni muabeti, ne ozboruvala... Zboruva{e samo za teatar, za raznite rolji, za razni pretstavi, za razni iskustva - teatarski, se razbira. Se ga , k o ga i m o jot rab ote n v e k pr iv r { u va, n e m o `a m a da n e s e se } avam n a Milica s o po~ it i vos hit. Za{ to takv i akte r i v e }e n e m a. A kte r i do b ri , k va l i t e t n i , n e umorn i i druga r s ki pos taveni kon po m lad i te . A kte r ka e o d ko ja m o ` e { mn o g u da u~ i { - s $ u { t e . M i nedostasuva vo garderobata.

Yvezdana Angelovska | akterka | april 2004, Skopje

238

D a se bid e del, ma ka r i na j ma l, od akte r skoto ` iv e e we n a e d n a po sto e ~ka akt ers k a du { a - t o a e g olema priv ilegij a , a da s e ra boti z a n ajg o le mata akte r ska he ro i n a kaj n as, z a na j go l em i ot s c en s k i v irt u oz k oj so edna re~ enica s e op i { u va kako krali ca n a stavot i pr i n ce z a n a dvi è wet o - t o a e sredba so Tvorec. Da, ja imav prvata sredba izrazena so ~udna emocija, nare~ena bolka, no za prvpat moja, s$ u{te detska, a kako da e ìvotno iskusena. Jas vo publikata, a Taa - na scenata, i prvpat a zasekoga{ toa nejzino izgovoreno Divo meso i taa za prvpat, a zasekoga{, velam, nejzina melodija od preneseni ~uvstva, za nekoi poznatata pesna Da sum bistra voda, mori majko, maj~ice... Prvata sredba se slu~i, a fatalno me progolta na scenata na Dramski teatar i ponatamu s$ te~e{e taka za da se sretneme zaedno i na scenata. Toa e onoj del, koj go narekuvam individualna nastava vo mnogu poznatata fraza kolektivna igra ili go narekuvam zanaetsko patuvawe kade obi~niot sopatnik vi e Milica Stojanova - voedno i edinstveniot naso~uva~ kon dale~nata svetlosna to~ka za da ne odite kako slepec na toa patuvawe i toa so bagaòt od aktersko ego, za~ineto so akademski kvalifikacii. Taka se slu~ija Vujko Vawa, Tri visoki èni koi mi bea nedovolni za da imam prilika da patuvam so Nea i moèbi zatoa jas (kako i site ~ove~ki su{testva), polna so egoizam, samoinicijativno posakav u{te edna sredba. Za da se sretneme vo Ana. Hrabrosta ja imav za{to imav vizija deka Taa ne samo {to e edinstvenata akterka {to }e igra do posledniot zdiv, kako i Sara Bernar, vo poslednata sedmica kako da & e prva, koga ìvotot e tolku blizu a podednakvo i tolku daleku i toa so istite solzi, istata nasmevka, istite ludosti, istiot veter koj moè da bide samo nejzin. Prednosta ja imav za{to taa tajnata mi ja razotkriva{e bez carina - a vo @ivotot postoi carina. A, sredbi? ]e imame u{te mnogu.

Maja Veqkovi} | akterka | mart 2004, Skopje Koga pomisluvam na imeto na Milica Stojanova najprvo trpki mi pominuvaat i gi slu{am nejzinite zborovi: Divo meso, divo meso..., koi gi ~uv mnogu odamna u{te kako dete, sedej}i vo publikata na Divo meso i ne pomisluvaj}i deka eden den istite tie {tici }e gi delam so istite tie akteri. I so Milica Stojanova, pred s$. Potoa se se}avam na nejziniot prekoren pogled koga mnogu tivko gi ~itav prvite repliki od Jovana Orleanska {epotej}i mi: Glas, glas... I pokraj moeto ve}e nekolkugodi{no iskustvo vo teatarot ne ni pomisluvav deka mnogu raboti za mene s$ u{te se nepoznati. Ne znaev deka moite bolki, somneì, dilemi imaat ime i imaat re{enie - pokraj nea sfativ deka akterstvoto ne e raspoloènie, ne e inspiracija, ne e improvizacija, kup oravduvawa deka â&#x20AC;&#x153;ne{to ne odiâ&#x20AC;? poradi partnerot, tekstot, reìserot... Akterstvoto e, pred s$, rabota, merewe na sekoj zbor, mnogu pra{awa, mnogu razgovori, mnogu bessoni no}i koi gi povikuvaat i imaginacijata i raspoloènieto, re{enijata namesto opravduvawa, pa i to~ni improvizacii. Pokraj nea sfativ deka da bide{ mlad ne e fizi~ka kategorija na godini, tuku duhovna sostojba na srceto, na umot. Da bide{ mlad ne zna~i da ima{ najmalku godini, tuku da bide{ pomlad i od najmaliot, postrasen vo rabotata, pogolem entuzijast od site po~etnici i pootka~en i od najotka~eniot. Da bide{ mlad zna~i ne{to da saka{ i celosno da mu se posveti{, {to e odlika samo na golemite umetnici.

239

240

Qupka Xundeva | akterka | mart 2004, Skopje Koga se vra}am vo minatoto, pred o~i mi izleguva slikata na edno ubavo devoj~e, veselo, temperamentno, itro i razgovorno. Toa be{e Milica. Milica i jas bevme u~eni~ki vo Srednata dràvna teatarska {kola vo klasata na Ilija Mil~in - vtora generacija. Gi slu{avme predavawata na na{ite izvonredni profesori i me~taevme da zastaneme na scenata, na daskite {to ìvot zna~at, kako {to zboruvame nie akterite. Nie sekoja ve~er odevme da gledame pretstavi i se voshituvavme na igrata na doajenite na teatarot. Sedevme vo vtorata galerija a podocna i vo slu`benata loà, zad reflektorite, so zaàreni o~i i so podotvoreni usni. Vo po~etokot statiravme vo piesata ôrbaxi Teodos, pa vo Makedonska krvava svadba i dr. Doa|avme dva ~asa pred pretstavata, se {minkavme so posvetenost kakva {to se vloùva koga se igra glavna uloga. I postojano se pra{uvavme zo{to nam ne ni ja dadoa da ja igrame Cveta, koja be{e na na{a vozrast. Podocna zaedno igravme vo pretstavite: Igra na qubovta i slu~ajot, Ana Frank, Gospo|a Ministerka, Pigmalion, Sid... Be{e toa ubavo druèwe, ispolneto so trepetlivo mlade{ka toplina. Vreme na radost, entuzijazam i golema qubov kon teatarot. Milica be{e, i s$ u{te e, mnogu rabotliva. So ogromna strast i do kraj navleguva vo pronao|aweto na vistinskiot akterski izraz na likot {to go tolkuva. Taa e edna od retkite akterki koi poseduvaat golema darba i mo} da prodrat vo najskrienite psiholo{ki dlabo~ini na likot {to go tolkuvaat i intuitivno da gi po~uvstvuvaat site negovi sloevi. Na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje Milica gi kreira{e svoite najuspe{ni akterski ostvaruvawa. Se se}avam koga ja podgotvuvaa piesata Trite visoki èni - Milica ja igra{e glavnata uloga. Pojdov kaj nea doma, ja vidov isto{tena i nenaspana. Ja pra{av: “[to ti e, da ne si bolna?” “Ne, rabotam na ulogata, probam”, mi odgovori. “Te{ka e, sloevita”, i po~na da mi zboruva za nea. Taka gi rabote{e svoite ulogi, gi “boleduva{e” i celosno se vtkajuva{e vo niv. So svoite antologiski ulogi vo Magbet, vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni, Partija Remi, i mnogu drugi, Milica se vbrojuva vo vrvot na dramskite umetnici na Makedonija. Za nea postoi teatar, teatar i samo teatar. Marija Jozefa vo Domot na Bernarda Alaba, Dramski teatar Skopje, 2004. Na slikata so Maja Veqkovi}, Sneàna Stameska, Biljana Beli~anec, Sabina Ajrula

241

Samoil Dukovski | akter i dramski pisatel | april 2004, Skopje

242

Milica Stojanova - Milka, kako {to jas ja zavikav, e mnogu nadarena akterka so golem tvore~ki potencijal. Toa go uvidovme u{te vo Teatarskata {kola kaj{to zaedno u~evme vo klasata na profesorite Ilija Mil~in i Krum Stojanov. Kaj nea, u{te toga{, gledavme kako vo sebe, vo toj psihoemotiven aparat (najva`niot i presuden element {to go poseduva akterot) nose{e mnogubrojni karakteri so site onie specifiki proizlezeni od dadenite okolnosti vo koi ìveel dadeniot lik i od dadeniot moment na dramskata situacija {to gi artikulira dejstvata, postapkite i s$ drugo {to proizleguva od nea. Mnogu brgu otkriva kakov karakter ima likot. Toga{ po~nuva intenzivno da bara, da prebaruva po mnogubrojnite karakterni osobini, smesteni vo nejzinata akterska memorija ili, kako {to rekov, vo nejziniot psihoemotiven aparat za da go najde adekvatniot lik {to }e go sozdava. Vrz seto toa taa poseduva i mnogu golema trudoqubivost. Kako da ne znae {to e toa zamor. Samo sonot & naloùva da zeme malku zdiv, da se odmori malku. Da pospie nekoj ~as. Ne bi se ~udel ako i vo sonot & doa|a da prebaruva po mnogute likovi za da go odbere najadekvatniot za odredena pretstava {to toga{ se prigotvuva. U{te od prvata repeticija koga reìserot }e po~ne pred akterite da go uto~nuva dadeniot dramski tekst, taa po~nuva da gi utvrduva i repetira karakternite osobini {to se izrazuvaat i vo govorniot oblik. A, govorniot oblik vo umetnosta na akterot e najdominantniot izraz od kako se znae za teatarot. Milica Stojanova ima sozdadeno mnogu rolji. Vo Dramskiot teatar kako i da nema pretstava vo koja ne igra (odnosno ne igrala) i Milica Stojanova. Vo tvore~kata produkcija na teatarot, vo taa kolektivna umetnost, sekoga{ bila barana. So nea, kako partner, vo koja i da e pretstava znae{ deka }e ima{ visok rezultat. Milica e so seto srce oddadena na teatarot. Toa go potvrduva i nejzinoto iskreno raduvawe od toa {to nadojdoa mnogu nadareni kole{ki i kolegi, ne{to {to najmnogu garantira deka na{iot teatar s$ pove}e i pove}e }e sozdava golemi i zna~ajni pretstavi.

Meto Jovanovski | akter | april 2004, Skopje Pred nekolku godini, kako selektor na teatarskiot festival “Vojdan êrnodrinski” vo Prilep, po povod mojot izbor na pretstavi i vo vrska so nekoi moi razmisli i sogleduvawa za teatarskiot ìvot {irum na{ata tatkovina, vo svoeto obrazloènie go kaàv slednoto: Nekoj ima kaàno - mo}ta i kreativnosta na ~ovekoviot um i razum e tolku beskrajna kolku i samiot univerzum, no sepak, ~ovekot ja nosi vo sebe i onaa temna, mra~na strana na so vekovi nataloèni frustracii, kompleksi i traumi. Postkomunisti~kiot period e vreme na tranzicija, promeni i brojni konfrontacii. Op{testveno-politi~ki, ekonomski i socijalni drami i potresi - totalno obezvrednuvawe na ~ovekovoto dostoinstvo i duhovnosta vo nego. Al~nost, izmami, nemir, strav i vojni... razurnati gradovi i sela. Obi~niot ~ovek e zbunet i raspameten, bez vera vo ideali i bilo {to drugo. Vo edno takvo opkruùvawe i ambient opstojuva i sozdava na{iot dene{en teatarski umetnik-akter so ostanatite kulturni dejci i drugi sorabotnici, ispraven pred novite predizvici i svedoci na brojni nastani i promeni. I povtorno... ludilo, strav, klaustrofobija, bolni pomra~eni umovi, ponièni i osakateni likovi. Toa e tematskata opredelba i prokupacija na sovremeniot dramski avtor, na na{iot umetnik, na{ite akteri koi so svojot kreativen teatarsko-scenski ìvot go vozvi{uvaa ~ovekoviot dramski krik, preto~en vo kreativen ~in - verni na svojot son, na ubavoto i vozvi{enoto, na toj magi~en scenski krug, na toj hram na duhovnosta {to ìvot zna~i. Verni kon profesijata, kon svojata Talija i kone~no kon svojot narod, so èlba da se nadvladeat onie podmolni, destruktivni sili, koi go skvernavea na{iot scenski i krativen prostor, na{iot scenski ìvot... Go skvernavea likot na na{eto glumi{te. No, na{iot narod veli: “Vo no}ta yvezdite najdobro se gledaat”, t.e. vo golemoto sivilo i najmalata iskra svetlina od mnogu daleku se gleda... I toa svetlina harmonizirana i prosledena so neverojaten suptilen tonalitet. Stanuva zbor za akterkata Milica Stojanova, koja vturnuvaj}i se od edna do druga uloga, razotkrivaj}i razni svetovi i epohi, razni dramski ili komi~ni scenski sudbini ili slu~ki, seto toa prosledeno so mnogu qubov i silna scenska ekspresija, kristalno ~ista misla, pot~ineti mono-partii, lesno izgovoreni zborovi i re~enici vo soglasnost so scenskoto dvièwe koe e specifi~no

243

244

i karakterno za nejzinite ulogi i likovi. So eden zbor, akter od golem ma{tab, prekrasen partner i profesionalec, koj bezrezervno & se oddava na sekoja scena, na sekoja uloga so golem respekt i po~it kon literaturnite vrednosti i scenskata mo} i ubavina na na{iot makedonski jazik i govor. Da se bide akter ili voop{to umetnik od tipot na Milica Stojanova zna~i da si me|u najdobrite - vo samiot vrv, so harizmati~en dar bo`ji, kreativen naboj i odgovornost kon teatarskata profesija, kon sopstvenata publika, kon sopstveniot narod - narod so neverojatno bogato kulturno-istorisko minato, riznica na nepresu{en duhoven izvor za ovie i site idni generacii, za onie koi }e sakaat i }e moàt da ja po~uvstvuvaat silata i mo}ta na site dramati~ni branuvawa, nastani i slu~ki vo minatoto i sega{nosta - branuvawa preto~eni vo kreativnost, vo svetlina, vo fakel, vo amanet i zavet, vo zname so najsuptilen vez vo koe se vtkaeni site mo`ni boi i tonovi kako prepoznatliv znak na svojot prostor, na svojot narod - narod koj dostoinstveno e vgraden vo univerzalniot mozaik, vo golemata svetska duhovna riznica. I, kone~no, toa makotrpno i dolgo patuvawe na akterkata Milica Stojanova vo tajnovitiot svet, vo lavirintot na duhovnosta, toj silen streme` vo potraga po najsuptilnite, ~estopati skrieni i nejasni tonovi, vo potraga po ubavoto i kreativnoto, toa nejzino razotkrivawe i ponirawe vo svetot na [ekspir, êhov, vo svetot na Vasil Iqoski, Goran Stefanovski i drugi velikani od svetskoto dramsko tvore{tvo zasluùva pogolemo vnimanie, dostojno za po~it i respekt, pred s$ zatoa {to toa se na{i skokovi i dostreli, na{i svetli orientiri i patokazi so koi site nie moème da bideme gordi. Za nejziniot akterski kreativen, tvore~ki opus, za nejzinite brojni ostvaruvawa, za li~nosta i akterot Milica Stojanova moè da se zboruva i pi{uva mnogu, no vistinski da se spoznae i da se rasvetli nejziniot tvore~ki potencijal dovolno e samo da se napravi eden vnimatelen presek i analiza na nejzinata uloga vo Divo meso od Goran Stefanovski, vo reìja na Slobodan Unkovski. Maestralen, fantasti~en lik, vo koj kako silen krik progovoruva avtenti~nosta na na{ata makedonska èna... Na{ata majka, koja èstoko se bori da go iskorne, da go ispluka tu|oto, bolnoto, divoto, koe nevidlivo i destruktivno kako zla kob ja napa}a pred s$ du{ata na ~ovekot, a potoa go op~inuva negoviot um i razum, go napa|a semejstvoto, familijata, kako osnovna kletka na sekoj narod i se slu~uva raskol, drama.... Vo toj skandalozen dramski scenski prikaz, koga najmalku se o~ekuva, na{ata majka Milica zastanuva centralno na scenata i pee... Antologiska, nezaboravna scena koja u{te mnogu godini na{ata verna publika }e ja pameti. Da se dolovi eden takov dramski, avtenti~en lik od na{eto ponovo sovremeno dramsko tvore{tvo, so tolku emotiven dramski naboj, tolku iznijansiran i ednostaven, a istovremeno nam blizok i prepoznatliv, moèbi na najdobar na~in ja otslikuva nejzinata li~nost, nejzinata profesionalna, scenska ume{nost, no i nejziniot sens za silata i mo}ta na narodnoto, izvornoto, avtenti~noto, kako silen izvor od koj se napojuvaat site na{i kreativni sili: tvorci, vrvni umetnici, vrvni akteri.

I, na krajot, jas kako nejzin partner vo pove}e pretstavi, moàm da si go dozvolam pravoto da kaàm deka Milica e akter od golem ma{tab so brojni vrvni ostvaruvawa i dostreli, koja se vbrojuva so onaa plejada vrvni akteri, koi sekoga{ bea dostoinstven reprezent na na{eto glumi{te, {irum na{ata tatkovina, no i po{iroko, nadvor od granicite na na{ite prostori, po mnogu festivali i mnogu kulturni evropski centri. Za nea, a veruvam i za site nas, teatarot i ponatamu }e bide pred s$ vite{ki ring, vo koj mora da vladee profesionalizam i silna iskrena qubov. Teatarskiot scenski ìvot e skok vo svetot na nepoznatoto - tajnovit i magi~en lavirint, bez nekoi vidlivi znaci i patokazi, no sekoga{ so èlba da se postigne najvozvi{enoto, ubavoto, kreativnoto, duhovnoto... A toa zna~i bezrezervno da se dade{, da se razdade{ sebesi, da se preobrazi{ vo svetlina, vo qubov, vo znak, vo patokaz... Milica Stojanova ve}e odamna e predizvik i provokacija za pogolem broj reìseri, za site pomladi daroviti akteri, idni velikani i majstori na na{iot zanaet, no i za brojni drugi teatarski sorabotnici i vqubenici vo teatarot i voop{to vo celokupniot kulturen ambient {irum na{ata tatkovina. Bosica vo Hamlet od Dolno Ga{tani, Dramski teatar Skopje, 1973. Na slikata so Meto Jovanovski i [i{man Angelovski

245

Vasil Zafir~ev | akter | maj 2004, Skopje

246

Da se pi{uva za na{ata ìva akterska legenda, za eden od doajenite na makedonskoto akterstvo, za avtenti~nata i nepovtorliva akterska priroda na Milica Stojanova, za mene zna~i da se pi{uva za edno izvonredno zna~ajno poglavje vo istorijata i razvojot na makedonskiot teatar, voop{to. Zadovolstvo i golema ~est, no i golema odgovornost, a sepak ubava. Za{to moeto dlaboko doìvuvawe na nejzinata akterska projava ja vbrojuva Milica me|u edinstvenite, ~ie aktersko majstorstvo e izdignato do sovr{ena akterska ve{tina. Tokmu maestralnosta na nejzinata akterska igra so neverojatna emocionalnost ja izrazuva su{tinata na na{ava umetnost. Dlaboko proniknuvaj}i vo beskrajnata smisla na teatarot, koj za nea e umetnost na bezbroj mo`nosti i obidi, izrazena so nejzinoto neizmerno poznavawe na ìvotot, ~inam kako Milica ednovremeno da gi odìveala na scenata najniskite i najvozvi{enite sostojbi na ~ove~kiot duh. Prikaùvaj}i ja so nepogre{liva sugestivnost beskrajnata ubavina na umetni~kiot ~in, taa sozdava tvore~ki opus koj otvoreno gi razotkriva bezdnite i viso~inite na nejzinata du{a, no i ve~nata nejzina èlba za vozroduvawe na ubavoto. E klatanten primer na umetnik so svoeviden umetni~ki prot est k on e femerna ta pr iroda na te atarot, ko n mi n livo sta n a sce n ski ot mi g ko j i s t da s e p o vt o ri n ema! Zatoa akterkata Milica, presozdavaj}i se sebesi niz svojata umetnost, od uloga vo uloga uveruvaj}i ja publikata deka nejzinata lesnotija na igrata e obdarena so dlaboka teìna, nikoga{ ne ostanala ista, tuku sekoga{ poinakva, no sekoga{ izvlekuvaj}i na svoj sopstven na~in novo soznanie za svoeto su{testvuvawe, no i za ubavinata na teatarot, voop{to. Za nea, sekoja nova tvore~ka realizacija e i nov duhoven predizvik za osoznavawe ne samo na minatoto i sega{nosta, tuku i na idninata. Spodeluva j }i gi s o men e n e jz i n i te i n ti mn i , pi { an i vo z d i { ki n a du { a t a , t a a } e re~ e : â&#x20AC;&#x153;Vozrast a n os i mudros t, mudros ta no si so z n an i e â&#x20AC;? . A , so z n an i e to , vo n e jz i n i o v sl u ~ a j , n o s i o ~ a j { t o e nesomneno evidentno za eden takov retko golem umetnik koj go `rtvuva duri i sopstvenoto jas vo i me n a t eatarot i negova ta umetnost. No, seto toa kaj Milica doa|a pred s$ kako rezultat na nejziniot ploden, vnatre{en i tvore~ki nemir. Nastojuvaj}i da go dostigne ona {to e tendencija samo na golemite i vistinskite umetnici, vo gradeweto na svojot akterski izraz taa

vospostavuva harmonija pome|u ona {to e nejzino vnatre{no aktersko slu~uvawe i ona {to e nejzino nadvore{no ìveewe na scenata. Taka Milica sozdava neverojaten akterski dijapazon, lepeza od realizirani ulogi, opredeleni me|u d ramsk oto i k omi~ noto podedna kvo, koi b o g ato z ra~at so svo jot psi ho e motiv e n i i n t u i t iven f l u i d. Pre ku n iv, Mil ica s ekoga { otvoreno, i skre n o i n e po sre d n o kako da g i i stu ra n a s c e n a t a s i t e s vo i i n t imn i tajn i i kopneì. Fascinantno, no vistinito, za{to taa duri i li~nata bolka ja presozdava vo scenska ubavina, koja eksplicitno teatarski ja spodeluva so publikata. Zatoa Milica neprestajno prebaruva po najintimnite delovi na svojata svest, po najskrienite strani na nejzinoto vnatre{no jas. Po s toj a no bega j }i od s e b e si v i sti n skata, M i li ca samo n a sce n ata o s t a n a l a do k ra j v i s t i n sk a i svoj a , so seto svoe nadvore{no i skrieno vnatre{no, so seto svoe intenzivno doìvuvawe i dlaboko preìveanoto, so svoeto emocionalno se}avawe i silna intuicija. Vo taa postojana pretraga da go najde svoeto vistinsko spokojstvo, svojata ìvotna vistina vo ovoj sekojdneven obi~en ìvot, za Milica tokmu teatarot stanuva nejziniot tolku baran mig na spokojstvo. Kaj nea ednostavno akterskata vokacija prerasnala vo na~in na ìvot. Duri i vo probivot na novite, moderni tekovi na teatarot, Milica kako edna od najangaìranite akterki od povozrasnata generacija kaj nas se projavuva kako akterka koja so svojata moderna ednostavnost nikoga{ ne se bara sebesi vo novoto, tuku sekoga{ bara novo vo sebesi. Nasleduvaj}i go estetskoto ~uvstvuvawe na klasi~niot teatar i su{tinata na eti~nosta na na{ava profesija, akterskata definicija na Milica ne poznava ne moàm i ne sakam. Nejzinoto ìvotno i umetni~ko kredo sekoga{ e: mora da moàm, mora da sakam! Zatoa sekoja nejzina nova pojava na scenata, za mene pretstavuva nejzina vistinska potreba za teatar, vistinska objava na nejzinata radost od ìveeweto na scenata, no sekoga{ so dlaboko promislena sodrìna na pove}ezna~nosti. ûvstvuvaj}i go toa kako smisla na svojot ìvot, borej}i se sigurno i hrabro za eden znak, za edna svest od svoeto postoewe na scenata, na Milica nikoga{ ne & izbegal nitu eden zdiv na du{ata, taa ne preskoknala nitu edna ~ove~ka solza... Zatoa, da se iscrpi akterskiot svet na Milica, za mene e isto tolku nevozmo`no kako da se sozdade i su{tinata na ìvotot, voop{to. Za{to akterkata Milica Stojanova e edna i edinstvena, nepovtorliva, a tolku prisutna, golema, a sepak ednostavna, dlaboka, a tolku dostapna, intenzivna, no pred s$ iskrena... Nejzinoto ~estvuvawe so ovaa monografija navistina me pravi po~esten, sre}en i gord. Po~esten za{to ja poznavam li~no, kako moj prijatel i sorabotnik, so koj go spodeluvam moeto umetni~ko ìveewe na scenata. Sre}en za{to akterskata pojava na Milica Stojanova samo ja potvrduva ubavinata na makedonskata akterska umetnost. I gord za{to Milica, so svojata psihoanaliti~na, dlaboko studiozna i neverojatno sugestibilna akterska priroda go odrùva dostoinstvoto i va`nosta na postoweto na na{ava profesija. Milica Stojanova, Vi blagodaram!

247

248

Branko \or~ev | akter | 15 noemvri 2004, Skopje [to e ~ovekot {to ni zboruva cel monolog so no` zaboden v gradi? Zo{to edna li~nost treba postojano da izvr{uva virtuelni dejstva, odnosno, grubo re~eno, da laè? Odgovorot e, akter. Akterot me|utoa e ìv, realen ~ovek. Toj ima svoja vistinska nadvore{na egzistencija. Akterot mora da se soo~i so ovie protivre~nosti, da ja razre{i ovaa dilema, so drugi zborovi treba da stane nekoj drug. Treba da stane koren na vremeto. Site ovie pra{awa koi gi postavuva moderniot teatar mi se fokusiraat kon edna li~nost ~ij ìvoten pat zasluùva da mi go dade odgovorot. Taa li~nost e ìvata legenda na makedonskiot sovremen teatar Milica Stojanova. Ja imam taa ~est da rabotam pretstava zaedno so nea. Znam deka e vistinska benefit da se bide pokraj nea dodeka taa sozdava na scenata. So mislite se navra}am 20-tina godini nanazad koga ja gledav kako ja igra Jokasta vo Car Edip. Nejzinata igra be{e brza, lesna i li~e{e kako na magija na nekoj vol{ebnik, komu site sredstva mu se pri raka i so lesnotija gi upotrebuva pred publikata. Vo nieden moment na nejzinata igra nema{e pauza; bez odmor & se dvièa o~ite, ustata i celoto lice i celoto telo. Ednostavno, taa na scenata be{e edno ve~no treperewe. Takva e i denes po 20 godini, so istiot trepet i àr. Samo razlikata e vo mene, {to so moeto aktersko zreewe moàm u{te podobro da gi sogledam vistinskite vrednosti na lu|eto, koi ostavaat seriozen beleg vo teatarot denes. Gledaj}i ja Milica kako raboti, se pra{uvam dali e mo`no da se ostane veren na svoite principi i zada~i koi si gi postavuva dene{niot akter. Vo ovie te{ki vremiwa site nie se obiduvame da go pronajdeme vo sebe ~uvstvoto za dràvotvornost, a odgovorot barem za nas, lu|eto od teatarot, e tuka do nas. Ako sekoj od nas nadogradi barem del vo teatarskiot yid, komu Milica vo nejziniot bogat teatarski ìvot mu go dade temelot, }e moème da kaème deka sme na{le smisla na na{eto postoewe, i deka sme zasluìle da ìveeme pokraj vakvi golemi li~nosti kako {to e Milica. Iskreno posakuvam u{te mnogu proekti zaedno so nea za da opstane ku}ata nare~ena teatar.

Marija vo Divo meso, Dramski teatar Skopje, 1979. Na slikata so Blagoja ^orevski, Krum Stojanov, Nenad Stojanovski i Sne`ana Stameska

249

Jovica Mihajlovski | akter | 8 fevruari 2005, Skopje

250

Milica za mene e kako eden mal svetilnik vo ova temno more. Tokmu takva ja doìvuvam: kako eden od preostanatite svetilnici vo ova na{e ,,temno moreâ&#x20AC;? na zagubeni vrednosti. Vremeto {to go ìveeme e paradigma za toa kako site vistinski vrednosti moàt da se poni{tat so nivnata sprotivnost. Vo izminatiov period izrasnaa ve}e dve â&#x20AC;&#x153;tranzicioniâ&#x20AC;? generacii koi mislat deka vakviot izmesten vrednosen sistem e vsu{nost vistinskiot. Tie, za àl, dejstvuvaat, se odnesuvaat i gi primenuvaat pravilata na igra postaveni spored izmestenite koordinati soodvetni na izmesteniot sistem na vrednosti {to go ìveat. Milica, i na ovie godini, so svojot entuzijazam i detskata energija vo realizacija na profesionalnite obvrski, so svojot zanaetski perfekcionizam, so radosta so koja pristapuva kon sekoja akterska zada~a, so svojata èlba i volja nesebi~no da go prenese celoto svoe iskustvo na pomladite kolegi, koi porasnaa vo opkruùvawe na vrednosti poinakvi od onie za koi taa znaela i znae, }e im se ~ini kako ~ovek koj nema kontakt so realnosta. Me|utoa, najva`no, zaboravaat deka taa ima kontakt so univerzalnosta.

251

Karma Ibzen | re`iserka i akterka | 12 noemvri 1996, Alabama Draga Milica Stojanova... A,*

252

Karikatura na Kiro Urdin

Gi vidov Trite visoki èni vo Dramski i bev naelektrizirana od Va{ata izvedba. Ne moèv a da ne pomislam na “golemata izvedba” za koja do sega samo sum ~itala. Va{ata sposobnost da portretirate edna èna na tolku krajno razli~ni ~uvstva so tolkavo srce i verodostojnost be{e inspirativna za mene. Va{ata sposobnost da go transformirate (prenesete) na sekunda dlabokiot o~aj vo ne{to trivijalno i obi~no (da ne spomnuvame drug sloj od emocionalni barawa) be{e, naprosto, “polnewe na likot”, kako {to malkumina akteri, ako voop{to postojat, go storile toa porano. Kolku “ispolneta” mora da bidete po takva izvedba! Vi blagodaram za mo{ne posebnata ve~er {to nikoga{ nema da ja zaboravam. So po~it i pozdrav, Karma Ibzen 12.XI.1996 prevod: Bogomil \uzel

*A e ime na likot od dramata Trite visoki `eni Karikatura na Boro Krstevski

Blagoja Ivanov | teatrolog | maj 2004, Skopje Vo mnogu slu~ai, nesomneno, pomneweto e nesigurno: vo eden razgovor Milica Stojanova me potsetuva na nejzinata rabota vo Radio Skopje kade {to bila vrabotena kako akterka na radio-dramata (1950-1951), no sepak vo moeto se}avawe ostanalo ne{to pove}e od nejzinoto natamo{no pojavuvawe pred mikrofonot vo pove}e produkcii vo radio-dramata i radio-teatarot za deca. Taa me potsetuva i na obeleùvaweto na destgodi{ninata na Radio Skopje (1944 - 1954), na sve~enata priredba vo toga{nata zgrada na Makedonskiot naroden teatar, na koja taa so Ilija Xuvalekovski i Dragi Kostovski odràa recital pred najvisokite gosti od Republikata. Posigurno mi e pomneweto za nea i za nekoi nejzini sou~enici od Dràvnata sredna teatarska {kola vo Skopje, so koi i sum drugaruval. No, {to se odnesuva do nea, vo se}avaweto ostanalo kako bleskav mig nejzinoto aktersko ostvaruvawe vo pretstavata Dnevnikot na Ana Frank (1958), vo reìja na Dimitrie Osmanli, vo koja taa ja tolkuva{e glavnata uloga. Toa nejzino ostvaruvawe }e bide zabeleàno od site toga{ni teatarski kriti~ari kako posebno uspe{no. Jovan Kostovski, vo svojata kritika za ovaa pretstava zabeleùva: â&#x20AC;&#x153;Vo nekolku porane{ni epizodni ulogi Milica Stojanova najavi kaj sebe prisustvo na ubava darba, no vo pretstavata za koja zboruvame, igraj}i ja ulogata na Ana Frank, taa nedvosmisleno se afirmira kako talent {to moè da ponese odgovorna zada~a...â&#x20AC;? Gi izdvojuvam iskazite epizodni ulogi i odgovorna zada~a za da napi{am: so ovaa uloga Milica Stojanova vo na{iot teatar pove}e ne be{e epizodist, tuku stana protagonist, seedno vo koja uloga igrala i kolku obemna bila taa. Taa so tolkuvaweto na ulogata na Ana Frank gi pokaà i gi iskaà svoite dve glavni osobenosti kako akter: rabotlivost i odgovornost pred postavenata zada~a. Ili u{te pouto~neto kaàno: taa pokaà rasko{na darba, zasnovana vrz akterska intuicija i zadlabo~eno promisluvawe na svojata zada~a. Na scenata na Makedonskiot naroden teatar }e napravi u{te nekolku uspe{ni likovi: Ketlin vo Dolgo patuvawe vo no}ta od Juxin oâ&#x20AC;&#x2122;Nil vo reìja na Ilija Mil~in(1959), Kate vo Mande od Marin Drì} vo reìja na Krum Stojanov (1961), Eliza Dulitl vo Pigmalion od Xorx Bernard [o vo reìja na Todorka Kondova-Zafirovska itn. Onie {to rabotele so nea, mo{ne dobro ja znaat nejzinata posvetenost i odgovornost kon rabotata: dodeka nekoi nejzini kolegi doa|ale nedovolno podgotveni na probite - taa doa|ala so ve}e sovladan tekst, vrz koj potoa gi sozdava svoite

253

254

varijanti na likot, soglasno baraweto na celinata na pretstavata. Ta a nikoga{ ne e pasiven prima~ na sugestii, t u k u mo{n e aktiven kou~ es nik vo niv n oto so z davawe . Qu b o pi tn a e do b e skraj. S o m n o gu pra { awa i premi sl u vawa i ra zmis luvawa . So m n o g u b arawa ko n se b e . Teatarskata kritika re~isi ne moè da & zabeleì otstranuvawe od osnovnite osobenosti na ulogata, no zatoa mnogu ~esto govori za nejzinata posebna darba so nekoi navidum sitni podrobnosti da ja zbogati ulogata, da & go odredi tonalitetot, da & go prilagodi gestot. Me|utoa, vistinskiot procut na nejzinata darba }e se slu~i na scenata na Mladinsko-detskiot teatar, vo koj preminuva so u{te svoi devet kolegi vo 1964 godina, so {to se sozdava osnovata na Dramskiot teatar. Vo nego }e igra ulogi od razli~en vid. Tuka }e se slu~i nejzinoto sozrevawe. Tuka mlade{kiot glas }e se prodlabo~i, }e dobie potemni i poizraziti valeri. Milica Stojanova na scenata na Dramskiot teatar }e gi odigra, nesomneno, svoite najzna~ajni ulogi, vo ~ie tolkuvawe }e gi dostigne najvisokite vrednosti. Celosniot spisok na nejzinite ulogi na teatarskite sceni ja nadminuva brojkata od sto pedeset, pokraj toa taa igra i vo radiodrami, vo televiziski drami, na filmot, u~estvuva vo recitali. I seto toa go pravi so mnogu energija i darba, nesmirena pred kakvi i da e ograni~uvawa. Od toa mno{tvo, da izdvoime nekolku ostvaruvawa, za koi kritikata se iskaàla so posebni pofalbi: Kasandra vo Trojanki od Evripid /Sartr vo reìja na Qubi{a Georgievski (1966), vo naslovnata uloga vo Ledi Magbet od Vilijam [ekspir, vo reìja na Garet Morgan, kako Jokasta vo Car Edip od Sofokle, Krvavi svadbi od Lorka vo reìja na Krum Stojanov, vo koja igra pet likovi, kako i vo mnogu drugi piesi od klasi~ni i sovremeni avtori. Milica Stojanova so golem uspeh tolkuva ulogi i vo pretstavi postaveni vrz dela od ju`noslovenskite literaturi (Sarka od Uàlena familija od Nu{i}, Petruwela vo Dundo Maroe od Drì} itn.) No, nesomneno, najvpe~atlivite akterski ostvaruvawa taa gi sozdade vrz likovi od doma{nata, makedonska dramaturgija. Tolkuvawata na Marija od Divo meso, na Paraskeva od Duplo dno, na Altana od Tetovirani du{i - site od Goran Stefanovski, kako i na Malina od Erigon i Evrosima od Ju antiteza i R na Plevne{ gi vozbuduvaa gleda~ite so dlabokite emocii so koi taa gi otkriva{e ovie likovi. Mi lic a Stojanova s pa |a vo ona a ra s a akte r i ko i svo jot li k n e g o fi ksi raat, n e g o â&#x20AC;&#x153; k a dro s u va a t â&#x20AC;? z a da o s tan e tak ov, nemenliv, za s ekoga {. N e a ja vo z b u d u va se ko ja n o va sre d b a so pu b lik a t a , j a p ot t i k n u va na prodlabo~uvawa za koi ve}e ra zmisluvala od edna pretstava do druga. Pove}emina teatarski kriti~ari, napati }e go napi{at zborot ambiciozno ostvaruvawe, ambiciozen priod itn., davaj}i mu go najubavoto zna~ewe na toj zbor. Na gleda~ite, kako i na kriti~arite im ostava silen vpe~atok krajno odgovorniot pristap na Milica kon teatarskoto tvore{tvo. Toa za nea e sveta rabota, ne{to {to e mnogu, mnogu pove}e od pe~alewe leb. Toa za nea e otkrivawe na tajnata na ~ovekovoto bitie. Takva predadenost kon tvore{tvoto e retka i e odlika na najgolemite umetnici. Milica Stojanova, bez somnenie, e toa.

255

Filamenta vo U~eni `eni, Dramski teatar Skopje, 1973. Na slikata so Krum Stojanov

Petre M. Andreevski | pisatel | Akterka {to go ponesuva gleda~ot | mart 2004, Skopje

256

“Od mnogulikosta na elementite vo pretstavata sekoga{ ima takvi koi mu se posebno omileni na reìserot. Nekoj saka masovni sceni, nekoj napi{ani dijalozi, nekoj dekorativnost na ìvotot, nekoj igra na svetlina, nekoj ìvata vistina na govornite balansirawa, nekoj bezgri`na veselba na scenskite situacii. Vo teatarot jas najmnogu go sakav mizanscenot”, }e zabeleì Sergej Ejzen{tajn. Kade e tuka artistot? Kade e orbitata na negovata tvore~ka voobrazba? Za{to, spored ova iskaùvawe na golemiot reìser izleguva deka toj (artistot) nema golem udel vo izborot na reìserskiot koncept. Mora da se povinuva na negovata estetska ponuda i da se “dviì” samo vo toj, odnapred odreden prostor. No golemite akteri nikoga{ ne prifatile ograni~uvawe vo svojata sloèna zada~a nesetno da se preobrazat vo li~nosta {to ja tolkuvaat. Edna takva artistka e sekako isklu~itelnata Milica Stojanova. Taa sekoga{ znaela da najde svoe sopstveno mesto za svojata igra, isto onaka kako {to znaela da gi skroti neposlu{nite zborovi, no i da gi intenzivira vo edno hipnoti~ko dejstvo vrz gleda~ite. Taa u{te vo svoite prvi akterski projavi, umee{e trpelivo i neprisileno da se transformira vo likot {to go tolkuva: da mu otstapi del od svojot biolo{ki ìvot priklu~uvaj}i go kon negovite karakterni svojstva i da go ìvotvori vo celosna soglasnost so negovata priroda. Za nejzinata igra vo Dnevnikot na Ana Frank, vo recenzijata od 09.02.1958 godina, Kole â{ule }e napi{e: “Vtoroto krupno i radosno iznenaduvawe na ovaa pretstava be{e Milica Stojanova vo ulogata na Ana Frank. Ubedlivo i kako momi~e i kako uzrevawe {to se zamisluva i vozbuduva nad golemata tajna vo sebe, Milica Stojanova zasvedo~i retka obdarenost...” A Branko Zarevski za nejzinata Lizeta vo pretstavata Igra na qubovta i slu~ajot odigrana edna godina podocna, }e istakne: “@iva, razigrana, vpe~atliva, taa go ponesuva gleda~ot i stava li~en akcent vrz pretstavata.” Za mene, pak, kako nezaboravni akterski ostvaruvawa }e ostanat: Ledi Magbet od pretstavata Magbet, Bosica od Hamlet od Dolno Ga{tani, Marija od Divo Meso, Malina od Erigon, Monika od Partija remi, Neda od Martolozot i osobeno Beatrisa od Vlijanieto na gama zracite vrz seni{nite neveni, edna mala studija profilirana niz site mo`ni gradacii na nepovtorlivo aktersko vdahnovenie.

Ona {to posebno imponiralo vo igrata na Milica Stojanova e izostrenoto ~uvstvo za akcentot i akcentskite celosti, nesebi~nite zalo`bi da gi istakne makedonskiot pravogovor i melodika kako nedelivi sostavki vo oblikuvaweto na sekoja suverena akterska rolja. Kamo sre}a, site onie na koi jazikot im e prevoshodno sredstvo za rabota, da mu prio|aat so takov voshit (da ne re~am so nabo`na predanost) kako {to toa go pravela Milica Stojanova. Na kraj i u{te ova: Stojanova so sekoja uloga ìvee{e 26 ~asa od sekoe denono}ie. Dvaeset i ~etiri ~asa dodeka ja podgotvuva i dva dodeka ja igra. Za taa nejzina prodolèna qubov kon svojata rabota kako najmeritoren svedok }e go spomnam sekoga{ spontaniot i dolg aplauz na publikata koj, ponekoga{, trael podolgo i od samata pretstava. Treb li da se kaè deka tokmu aplauzot e najgolemata nagrada za sekoj brilijanten akterski podvig.

257

Ladaloto od noevi perduvi. Spomen od pretstavata U~eni `eni. Ovoj rekvizit neophoden za dooformuvawe na likot Milica si go kupi od svojata plata.

Mihail Renxov | pisatel | mart 2004, Skopje

258

Na najvisokite ven~iwa na makedonskoto glumi{te, sekako mu pripa|a i ven~eto na Milica Stojanova, akterka so rasko{na darovitost i bo`ja predodredenost so seto svoe bitie da im pripa|a na poklonicite na boìcata Talija i toa vo redot na “odbranite”. Do vakvoto visoko ramni{te taa se ka~uva{e so sekoja svoja uloga: saka{ kako ledi Magbet, saka{ kako Ana Frank, saka{ kako Eliza od Pigmalion , kako majkata vo Divo meso, kako Donka vo Begalka i so desetici drugi visoki kreacii. Taa ne glume{e, tuku se presozdava{e, poto~no ja ìvee{e sekoja li~nost so ~ija sudbina }e se stope{e, so ~ija lika }e ja zamene{e sopstvenata. Ova go ~uvstvuvav i sakav da go re~am za akterkata so niet da poso~am na edna druga skri{na darba na Milica Stojanova. Imeno, toa e da rb ata da g o ar ti ku li ra svo e to po i mawe i do ` ivu vawe n a s ve t ot i ` ivot ot n iz z boroven red {to go nare ku vam e “ li r ski z api si ” , “ li r ski b e le { ki ” , “ p e s n i vo pro z a ” i sl . Taa skri{no si vodela lirski dnevnik, koj mene mi go pokaà kon krajot na devedesettite, poto~no pred sedum-osum godini vo prostoriite na Nacionalnata biblioteka, kade {to rabotev. Ne me iznenadi mojata prijatelka so toa {to mi go pokaà za{to toa & prilega{e, so ogled na nejzinata lirska gradba i treperliva ~uvstvitelnost. Dojde vo bibliotekata so vidliviot znak na skromnosta, so koj go pomina siot svoj ìvot. -Vidi, pro~itaj, sovetuvaj - mi re~e. Ja sovetuvav da gi sredi tie svoi bele{ki, da gi dade na nekoj od opitnite prozni pisateli koi }e & sugeriraat dooformuvawe na tekstot. No, taa toa ne go stori. Si go zaklu~i zapi{anoto vo nekoe svoe skrito kov~eè, s$ do sega. Za ovaa nejzina monografija otkinav nekolku “liv~iwa” od nejziniot “lirski” dnevnik za da poso~am na nejzinata skrita darovitost. Neka mi prosti {to & ja otkrivam tajnata, no }e bev nepraveden ako ova ne go storev, za{to nejziniot portret }e be{e posiroma{en za nekolku lirski boi, za koi nejzinite po~ituva~i ne znaele. Moè eden den }e se odlu~i da go objavi celosno.

Izbor zapisi na Milica Stojanova vo selekcija na Mihail Renxov 28.07.1997

Sud kako presuda

*** Sekoj vo sebe i za sebe - sam e. Eden so drugiot, sam so sam. Site zaedno, a sami. Sade samotija.

Vrednuvame... Negirame... Osuduvame... naj~esto nekogo kogo ne go znaeme. Go znaeme li onoj {to e do nas, so nas? Mo`ebi samo patem go poznavame, no ne go znaeme.

*** Qubov Qubam Qubewe Qubezno Qubomorno Qubomorstvo....

Januari, 1997 g.

Praznik Prazno Praznina... Zo{to Za kogo Zaradi {to...? Za ni{to. Za nikogo Ni{to.

*** Da veti{ zna~i prostor za nade`. Nade`ta umee trpelivo da ~eka... Beskone~noto ~ekawe budi o~aj, a o~ajot - kraj. Kade da se najde odgovor za neizvesnosta? 23.12.1996

259

Krik Ej, da se ka~am na najvisokata planina {to vik }e nadadam, dur grlovo ne go raspukam ne zapiram. 19.02.1997.

260

*** Zo{to zlo slutewe zo{to mraz v du{a toplina e trebna. Zo{to li ja nema? Koj, kade i vo {to zgre{i i pogre{i?

Krienka Koja taga go korne{e? [to bolka go kine{e za da se krie vo privremenoto oddale~uvawe od razumot? Ne mu bilo lesno na du{ata. Izmislenata krienka samo krienka bila za makata {to ja tael dlaboko vo sebe. Tajnata ne ja spodeli, a neizvesnosta - koj sega da ja odgatne? 28.12.1996

*** Vozrasta nosi mudrost. Mudrosta nosi soznanie. Soznanieto? O~aj.

28. 07.1997.

*** ^inam rodena da qubam bev! Seta misla, seta @ENA {to vo mene e, sakav TEBE znajna da ti bide, srceto {to mi tai, dovereno sal tebe da e... No, nepravda stori {to seto mi go skusi mi go odzede i prigu{i...

Kade zgasnaa Se vsadi samotijata, mesto zdru`enata radost. Praznuvaweto! Spodeluvawe na bolka, nema{tija, so blag zbor makar samo. Kade zgasnaa... Kade otide ogni{teto...? Kaj se preseli...? Taguvavme zaedno, se raduvavme zaedno! Sega stutuleni, a sekoj sam... Dali e eden, dvajca, trojca ili pove}emina - isto e... Umov moj ne smogna da odgatne: si ili ne si?

26.09.1997. 28.12.1996

261

Producentot vo Esperanca, Dramski teatar Skopje, 2002

Kole ^a{ule | pisatel | 21 mart 1996, Skopje Draga Milice,

262

So golemo vnimanie i interes gi pro~itav listovite od Tvoite Zapisi. Ona {to najmnogu, i vistinski, impresionira vo niv e Tvojot nemir. Tvojot, da re~am, bunt. A najmnogu, Tvojata èlba da ne gi prifati{ dvete, od najgrdite, zakani: samotijata i bezdejstvoto. Tvojata bole{tina. Od sekoj list {to si go napi{ala blika, imeno, nemireweto so niv. Krikot. Listovite svedo~at, bezdrugo, i za toa deka ima{ {to da kaè{. Porivot koj gi ra|a e nekatadneven. Blagoroden e i govori, pred s$, za Tvojata isklu~itelna darba koja, eve, ne saka da se svede samo na - akterskiot iskaz. Postojaniot dopir so literaturata, Tvoeto proniknuvawe, preku probite i scenata, so likovite na koi si im vdahnuvala ìvot; Tvoite tvore~ki, frtunski, patuvawa niz tekstovite na najgolemite dramski avtori ja napravile blizinata na tvojot bunt so knièvno/ poetskiot iskaz - prirodna. Ima, zatoa, vo Tvoite Zapisi, stranici koi se sro~uvaat blisku do poezijata, do literariziraniot iskaz, do avtobiografskite ispovedi, kako {to ima i avtonomni problesoci na razmisla. O~ebijno e deka vremevo {to go stradame, tiwava {to ni e do gu{a, dlaboko Te iritira. Te inspirira na prostum pred nea, pa, napati, rakata ti se kreva samata da & vrze{ {lakanica. Da & plukne{ v lice! Tebe, barem, ne treba da Ti objasnuvam deka sekoj tekst se odrazuva/proektira vo ~itatelot vo granicite na negovata (~itatelovata) li~nost. Sosem kako i na scenata. Kon zapi{aniot ìvot, akterot (~itatelot) go dodava svoeto ili bogatstvoto na siroma{tijata, svojata darba. I svojot odnos kon materijata. îtaj}i gi Tvoite listovi, na pove}e pati, posakav tie da bile zapi{ani vo prvo lice, kako avtobiografski zapis. Moèbi, kako pottik da mislam vo taa nasoka, mi posluìja imeno stranicite koi se taka i zapi{ani. Vo niv darbata najlesno se iskaùva i prepoznava. Koga go velam ova gi imam predvid site stranici vo koi Ti, taka vozbudlivo, rasprava{ za Rodilkata i Ro`bata. I ne samo za niv, tuku i za s$ ona {to ima dopir so Tvojot ìvot.

Na pove}e mesta, ~itaj}i, gi odloùvav listovite i pravev obid, vo mislite, da gi slu{am od Tebe raskaàni kako Tvoja ispoved, a ne kako op{to mesto. Op{toto mesto, veruvaj mi Ti go zboruvam ova od mojot sopstven opit, mu odzema mnogu na iskazot, gi osiroma{uva zborovite imeno na planot na ubavinata i dlabinata. Im oblekuva ruba, koja kako da e prezemena. Nakalemena. So seto moe razbirawe za Tvoj nemir nad fenomenite {to Ti (ni) go odzemaat zdivot, }e si dozvolam, vo imeto na na{eto pove}edecenisko prijatelstvo i po~it, da Ti kaàm deka, bezmalku, site listovi do eden (i u{te stotina novi) bi sakal da gi ~itam kako Tvoj obid za - Avtobiografija! Vo niv, vakvi kakvi {to se sega, mi nedostasuva najzna~ajnoto, najdlabokoto, najinteresnoto, najubavoto. Pogolemoto bogatstvo koe go ima i Tvojata (idna) - Avtobiografija: Tvojta trauma, taka potresno nazna~ena (no, samo nazna~ena) so Babata, Rodilkata, Ro`bata, Toj. Vo listot na ukradenoto }ebe, koe topli kako palto. Vo stranicite za site niv ima materija koja potskaùva: vistinska i golema kniga. Roman. Ne, ne begam od zborot: roman. Kako primer, }e Ti go navedam fenomenot so AVTOBIOGRAFIJATA na Risto Krle. Toj ja pi{uva{e, pottiknuvan katadnevno od mene, kako intimen zapis, a taa denes e eden od najubavite romani vo na{ata literatura. @ivotnite podatoci, niz iskazot na Krle, koj e (ubeden sum: }e Ti bide i Tebe dostapen) izrastuvaat vo knièvno delo, koe gi nadvi{uva pove}ekratno. Likot na negoviot tatko e denes eden od najimpresivnite likovi vo na{ata literatura. Zo{to toa da ne stanat i Rodilkata i Ro`bata i Babata i Toj i, {to e za mene najdragoceno, TAA (Milica)? Imeno niz nejzinite patuvawa, sfatki, pobedi i porazi, vo MASKITE, koi stanaa/ostanaa bogatstvo na nejziniot ìvot. Glavata-kov~eg, koja e taka ~esto prisutna vo listovite, ima/nudi vo sebesi daleku pogolemo, poimpresivno, knièvno i teatarsko bogatstvo. Otvori ja, kako {to si ja podotvorila vo opisot vo koj si go raskaàla Tvoeto, nepovtorlivo, doa|awe vo Skopje, audicijata. Namesto oddelnite krikovi na Tvojata samotija, izre~i go, vo kontinuitet, prodolèniot krik na Tvojot ìvot. Raskaì ni gi bitkite {to si gi vodela, stradala, dobivala i gubela na scenata. Mobiliziraj go svoeto pametewe i raskaì gi Tvoite intimi niz/preku likovite {to si gi kreirala. Zatvori gi o~ite i pu{ti neka prodefiliraat pred Tebe site tie od Ana do posledniot. Daj im mo`nost da se realiziraat kako odgovor na ona koe taka silno Te boli vo listot vo koj raskaùva{... {to ostanuva po artistot! Razmisli, }e vidi{ deka sum vo pravo i deka toa e vo Tvoj doseg. I deka, tokmu tamu, }e go najde{ vistinskiot odgovor za najvisokiot iskaz na Tvojata samotija. Ne razbiraj me gre{no. Ova e samo razmisla. Moja. A, eve, i grst argumenti - Zo{to? Literaturata e i zanaet. Sosem kako i akterstvoto. I vo ednoto i vo drugoto, avtenti~nata darba, neka e i najgolema, bara zanaet za da se iskaè. Vistinski. Tvoite poznavawa za toa kako se sozdava (ne ~ita, ne interpretira, tuku kako se sozdava) eden knièven tekst, se bogati vo pasivna smisla. Ima{ darba, ima{ znaewe, ima{ prebogat opit da go odla~i{ vistinskiot zbor od tekstot {to go zadu{ilo otsustvoto na majstorstvo, na zanaet. ûvstvata, bolkata, ni se jasni dodeka se

263

264

vo nas, n$ ti{tat. No, koga }e se sedne da se zapi{at, mnogu od toa {to e zanaet, imperativ na zanaetot, ne ni se pokoruva, ne ni se zajmuva taka kako {to treba. I kako {to bi sakale. Napati, Tvojot nepokoren, vonseriski temperament im odmaga na zapi{anite zborovi. Te povlekuva vo brzoraka literarizacija, pa toa {to proizleguva kako rezultat, ne e adekvatno na - inspiracijata. I bolkata koja{to ti{ti da se iskaè. Napati, intenzitetot na protestot gi natfrla granicite na sakaniot iskaz, so {to go preto~uva vo privatnost. Mu ja odzema silata. Bezdrugo, deka ovie moi impresii, po pro~itot na Tvoite listovi, treba, od Tebe, kriti~ki da bidat razgledani, pa ili prifateni ili odbieni. Ne se somnevam deka ima argumenti i za ednoto i za drugoto. Nesovr{enosta na moite razmisli i predlozi e, sekako, ~edo, ro`ba, na prokletata pisatelska maana, koga se ~ita tu| avtorski tekst. Ro`ba na demonot koj n$ mami da razmisluvame - kako nie bi go napi{ale istoto. Primi go ova moe pismo do Tebe kako iskaz, na s$, na mojata najiskrena èlba: Tvojot nemir, Tvojata bolka, Tvojot pravedni~ki bunt, Tvojot krik protiv samotijata da najdat, za sebesi, najadekvaten, najvreden iskaz. Pri pro~itot, napraviv i obid da Ti potskaàm na nekoi mesta, vo koi ima jazi~ki i tekstovni problemi. Po~nav so toa {to, otstrana, stavav, so moliv, znakovi, koi da ti spomognat vo korekturata. No, se otkaàv. Mudro ili glupavo, se opredeliv za toa da Ti ja sugeriram, spored mene, vistinskata vrvica po koja, ako ja odbere{, }e go ovistini{ ona koe i Te pottiknalo da posegne{ po molivot. Prepro~itaj gi, Ti se molam, preku/so ovie moi o~ila, tekstovite â&#x20AC;&#x153;Na majka miâ&#x20AC;?, â&#x20AC;&#x153;Tatko miâ&#x20AC;?. Tekstot za ra|aweto na qubovta na probite... I, na kraj, ne zemaj go moevo pismo kako nekakov kone~en sud. Proveri go kaj drugi. Otfrli go, ako taka prosudi{. Od mene, odnapred, Ti e prosto. Nema da mi bide prvina da ne sum vo pravo. Ti blagodaram, neizmerno, {to me napravi doverenik na Tvojot bunt i Tvojata bole{tina. [ti mi dade mo`nost, u{te edna{, da Ti dadam dokaz za moeto vistinsko prijatelstvo, no najmnogu za mojata neizmerna po~it kon ona {to e Tvoe neporeklivo, vrvo, delo! Kruna na Tvoite vulkanski darbi i temperament. Tvoj Kole â{ule 21 mart 1996, Skopje

Sowa vo Zlostorstvo i kazna, Dramski teatar Skopje, 1966

265

Kole ^a{ule | pisatel | Pretskazanieto na padnatiot ~orap | 2004

266

I ne moè i treba da se raskaè osven kako skazna. Eve, zo{to: Vratata se otvori i vo koridorot od prviot balkon vtr~a, kako turnato i preku prepka, edno devoj~ule. Nevisoko, slabi~ko. So pogled koj kaùva i uplav no i nekakva lutina. Se stapisa koga pred sebesi vide isposednati kako na ikonata na Hristos so Apostolite. No, ona so koe devoj~uleto gi grabna, zarobi i pogledite i vnimanieto be{e negoviot padnat ~orap na desnata noga. Se poveruva deka toj, padnatiot ~orap, kako i vtr~uvaweto se del od â&#x20AC;&#x153;igrataâ&#x20AC;?, koja toj den se igra{e. Imeno, zasedava{e ispitna komisija za priem na u~enici vo srednoto teatarsko u~ili{te. Prikaznata za toa u~ili{te e i navistina ubava, pa kako site ubavi i dolga, poradi preubavosta, vo dene{niov muabet }e bide odloèna za druga prigoda. ]e se re~e samo deka, prvata pomisla po toa i takvo vtr~uvawe be{e deka toj {to go podgotvuval devoj~uleto, suredil tokmu toj i takovj nastap sam da kaè so kogo se ima rabota. Toa napravi site da se ispogledaat.

Devoj~uleto, pak, ne ostavi vreme. Is~ekori ne{to koe treba{e da e ~ekor i dva nakaj isposednatite pred nego i re~e: Jas dojdov! Is~eka malku, pa povtori: Jas dojdov! Toj {to sede{e na ~eloto od masata pra{a: Koja si? Namesto ime dobi odgovor: Dojdov. Dojdov i }e stanam glumica. [to? Glumica! Kako go vikate toa! I ne se vra}am doma. Koja si? Milica. Koja Milica? Stojanova. Od Kriva Palanka! Od? Kriva Palanka! Potem, devoj~uleto se svrte na kaj najvisokiot po boj. Koj be{e najblisku do nea i povtori: Dojdov i ne se vra}am doma! ]e stanam glumica! Morate da me primite!

Smiren, kakov {to be{e i znaen i po~ituvan, najvisokiot ja pokani da se dobliì do masata za da po~ne ispra{uvaweto: Od kade si? Rekov: Od Kriva Palanka! Znae{ {to e ova? Kade si? Na vratata mi rekoa: teatar. Belki za ova: Komisija koja prima u~enici. Za? Za glumci. Vo teatar? Da. A znae{ {to e teatar? Ne, ama }e nau~am. Si gledala? [to? Teatar. Ne. Nema potreba, }e nau~am. Koj ti kaà da dojde{? Slu{nav dodeka razgovaraa u~itelkite i se raspra{av kaj niv. I? I dojdov! Vi rekov, ne se vra}am doma. Ama ova e samo priemen ispit, re~e smireno najvisokiot, gi smetna i si gi zabri{a o~ilata. Moè da se poloì, moè i ne. Jas }e go poloàm! Da! Ama u~ili{nata godina po~nuva podocna. Ako.

Zna~i? Primete me, pa koga }e re~ete }e dojdam. No, toa taka ne odi. Ispitov treba da se polaga. Poloì. Ima red. Ne e samo: dojdov i gotovo, re~e najvisokiot koj go vikaa inaku Mil~in. Pra{ajte. Nastapi molk. Si gledala nekakov teatar? [to? Teatar. Kaàv: Da. [to? Pretstava, ako e toa teatar. Kade? Vo Kriva Palanka. Teatar? Ne znam kako se vika{e, ama toj e! Koj? Pa toj {to go pravat u~itelkite, so nas. Samo toj? Treba drug? I ti zatoa saka{ da stane{ artistka? [to? Artistka. Glumica. Toa isto li e? Da. A zo{to, ne? Ako e navistina glumica. Nasobranite se izgledaa. Pobedeni. Mil~in prodolì:

267

Pee{? Da. Ubavo? Da. Ja pokani da dojde kaj pijanoto. Devoj~uleto zastana stapisano. Upla{eno. Go otvori. Devoj~uleto gleda{e za prv pat zbuneto. Sega jas }e udiram, re~e Mil~in, a ti }e pogoduva{, }e se obide{ da go otpee{ toa {to go slu{a{. A da vi ispeam pesna? Bez ova?

268

Se razbira, prikaznata prodolì taka {to komisijata najposle razbra i poveruva deka ni vtr~uvaweto, ni padnatiot ~orap ne se poza, deka ni{to ne e istrenirano, nau~eno da se igra, tuku vistina. I deka zad seto, ako da ima ne{to, toga{ e samo â&#x20AC;&#x201C; darba! Koja pleni. Ne priznava otstap. Veruva vo sebesi i mora da se primi takvo. [to pove}ekratno se potvrduva{e decenii podocna i go zbogati teatarot za da se sloì kako artisti~ki institut Milica Stojanova, nezaobikolnost vo makedonskiot teatar. Prikaznata za devoj~uleto, sega bez padnatiot od vozbuda ~orap, se sloì kako mozaik od nedobroj vtr~uvawa i zazemawa na scenata, se sloì vo ~udoviti gospodarewa so scenata. Nekoi od niv za najdolgo pametewe. No, skaznata ne bi bila toa ako nema svoe prodolènie.

Negde, podocna, za devoj~uleto se dopi{a nedobroj pofalbi, nagradi, no i pisma, bez koi skaznata bi bila nedore~ena. I nepravedna. Zatoa {to artistot e i ~ovek! Osobeno koga e vulkan darba i nemir!

Iskra Ge{oska | }erka | More | 7 fevruari 2005, Skopje Ako postoi more vo koe bi sakala da se nurnam i istraùvam so seta qubov i lutina {to gi imam vo mene, toa more }e se vika Milica. Milica e najkontradiktornata li~nost {to se pojavila vo mojot skromen ìvot. Zo{to? Taa e ednovremeno i qubov i odbivawe, i radost i taga, i depresija i manijakalnost, i volja i otkaùvawe, i hrabrost i strav... I toa ne site ovie psiholo{ki i emotivni efekti postaveni kako binarni opozicii... tuku s$ zaedno, s$ naedna{... Nejziniot svetogled e ednovremeno kompleksen i ednostaven. Nevroti~en, hipersenzibilen, afektiven no i harmoni~en, razumen, mudar. Nivoto na intuitivnost {to go poseduva (pa, duri bi rekla i svesno go neguva i razviva!) verojatno vo pove}eto ìvotni situacii e pri~ina za nejziniot uspeh: kako majka, kako akterka, kako prijatel. Ednostavno ZNAE. A koga ZNAE, kolku i da se sprotistavuvame, ne{tata izleguvaat tokmu onakvi kakvi {to taa gi spoznala. Ne deka ne se slu~uva da zgre{i... ponekoga{ stanuva zbor i za serija gre{ki koi doveduvaat i do fatalni situacii. No i toga{ ZNAE deka gre{i. Ima ne{to {to e pojako od nea - taa ednostavno e idealist-utopist. Toa, vsu{nost, ja pravi samotnik. Direktna, bez vlakna na jazikot. Qubovta za nea ne e servilnost tuku otvorenost, ne e slatkore~ivost tuku ostrina, soznanie koe nekoga{ moè i treba da zdoboli. Veli: ako ne si kaème {to mislime edni za drugi, toga{ ne se sakame. Ne e sigurno deka se sakame ako vo s$ se soglasuvame, ama sigurno e deka se sakame ako gi konstatirame i ako si gi kaème ne{tata {to ne ni se dopa|aat edni kaj drugi. Te{ko e da se prifati ovoj vid prijatelstvo, ova nivo na proniknuvawe vo Drugiot. I zatoa taa nema mnogu prijateli. A onie {to gi ima se so golemo P. Slobodna i diva vo svojata zatvorenost. Dekadentna vo najneo~ekuvanite situacii, koga treba da se bide kontrapunkt na malogra|anskata sredina. Ednovremeno odva`na dama i krevka, ispla{ena èna. Vampirski temperament i diskretnost na koki~e. Sovr{ena? Ne e. Nikoga{ ne se ni borela za taa â&#x20AC;&#x153;titulaâ&#x20AC;?, oti ne veruva vo sovr{enstvoto. Veli, ìvotot ne e tolku dosaden, pa da ni ja dari {ansata da bideme sovr{eni. Milica, zaedno so Ge{o, me u~e{e na neposlu{nost. Moèbi ne e svesna za toa, kako i za pove}eto ne{ta {to & se slu~uvaat niz ìvotot (a tokmu vo toa e nejzinata privle~nost, kako nekoj nadrealisti~ki tvorec, koj po pat na

269

avtomatizam go sozdava ìvotot okolu sebe i toa so golema to~nost i preciznost). Atmosferata vo koja{to rastev, a koja{to taa ja sozdade, be{e atmosfera na re~isi celosna sloboda vo sozrevaweto, na izrazeni individui koi ne gi krijat svoite maani, a koi zatoa si davaat za pravo da bidat kriti~ni kon tu|ite. Ona {to mi go podari be{e soznanieto deka sekoj e odgovoren za svoite odluki i za svoite postapki. I za kraj, iako te{ko e da se stavi kraj na nurkaweto vo stihijata na ìvotot {to ja nudi Milica, }e gi pozajmam zborovite na Pol Valeri, vo neblagodaren obid da ja rezimiram nejzinata li~nost: â&#x20AC;&#x153;Snaga i ìva Snaga dve metodi Toa se vojna i mir Mirot e dejstvuvawe na snagata - (pritisok, ramnoteà) pomestuvawe na ramnoteàta Vojnata = toa e ìvata snaga prosledena so ostar udar.â&#x20AC;? 270

Himena vo Sid, MNT, 1962

271

272

273

U LOG I VO MNT

274

| Pe~albari od Anton Panov, re`ija I. Mil~in i K. Stojanov; uloga: Slav~o, premiera 11.01.1949

| Pomladata sestra od Kodorov i Filds, re`ija I. Mil~in; uloga: Fafi, premiera 13.11.1952

| Pepela{ka od J. Ku{an, re`ija D. ]ostarov i P. Prli~ko; uloga: ]erkata na kasapot, premiera 27.02.1953.

| Voobrazeniot bolen od @. B. Molier, re`ija D. ]ostarov; uloga: Lujze, 1953

| Gospo|a ministerka od B. Nu{i}, re`ija D. ]ostarov i P. Prli~ko; uloga: Rako, premiera 25.12.1953

| Na dnoto od M. Gorki, re`ija I. Mil~in i I. Xuvalekovski; uloga: Ana i statirawe, premiera 11.11.1954

| Mnogu vreva za ni{to od V. [ekspir, re`ija D. ]ostarov; ulogi: Pa`ot i Margarita, premiera 3.05.1955

| Ve{ticite od Salem od A. Miler, re`ija I. Mil~in; uloga: Beti Paris, premiera 12.12.1955

| Revizor od N. Gogoq, re`ija: D. ]ostarov; uloga: Koropkina, premiera 15.04.1956

10 | Maà~ka i èna~ka od S. Popovi}, reìja T. Nikolovski; uloga: Vrsni~kata, premiera 15.05.1956 11 | Domot na Bernarda Alba od F. G. Lorka, reìja T. Kondova; uloga: Marija Jozefa, premiera 23.10.1956 12 | D-r od B. Nu{i}, reìja P. Prli~ko; ulogi: Marica i Slavka, premiera 10.10.1957

13 | Veseliot son od S. Mihalkov, reìja T. Kondova; ulogi: Quba, Sedumkata i Radosta, premiera 3.02.1957 14 | Oklopniot voz od V. Ivanov, reìja D. ]ostarov; uloga: Varja, premiera 7.11.1957 15 | Dnevnikot na Ana Frank od Gudri} i Haket, reìja D. Osmanli; uloga: Ana, premiera 22.01.1958 16 | Piknik od V. Inx, reìja D. ]ostarov; uloga: Kristina, 13.05.1958 17 | Igra na qubovta i slu~ajot od P. Marivo, reìja D. Osmanli; uloga: Lizeta, premiera 22.01.1959 18 | Skr{enata vr~va od Klajs, reìja Ilija Mil~in; uloga: Liza, premiera 11.04.1959 19 | Dolgo patuvawwe vo no}ta od J. O Nil, reìja Ilija Mil~in; uloga: Ketlin, premiera 29.11.1959 20 | Otkako ima raj od X. Pristli, reìja T. Kondova; uloga: Xojs, premiera 1.06.1960 21 | Protekcija od B. Nu{i}, reìja D. ]ostarov; uloga: Julka, premiera 20.12.1960 22 | Mande od M. Drì}, reìja K. Stojanov; uloga: Kate, premiera 19.05.1961 23 | Mladi sinovi od V. Iqoski, reìja D. ]ostarov; uloga: Katinka, 9.06.1961 24 | Sid od P. Kornej, reìja T. Kondova; uloga: Himena i Dona Elvira, premiera 13.03.1962 25 | Krvavite svadbi od F. G. Lorka, reìja K. Stojanov; uloga: devojka od masovkite, premiera 18.04.1962

275

26 | Smrtta na gubernatorot od Kru~kovski, reìja D. ]ostarov; uloga: Silvija, premiera 18.10.1962 27 | Pigmalion od Bernard [o, reìja T. Kondova; uloga: Eliza Dulitl, premiera na 26.11.1962 28 | Fizi~ari od F. Direnmat, reìja K. Stojanov; uloga: Monika [tetler, 18.04.1963 29 | Somnitelno lice od B. Nu{i}, reìja D. ]ostarov; uloga: sluginkata Marica, 1963 30 | Krvavi svadbi od Lorka, reìja K. Stojanov; uloga: Leonardovata èna, 1963 , premiera vo Ni{ 31 | Igralito srce junakovo - narodna poezija, reìja T. Kondova, premiera 5.04.1964 (so ovaa pretstava sve~eno e pu{ten vo upotreba repetitorot na MTV na Crn Vrv) 276

32 | Smeeweto ne e grev (polski satiri) re`ija I. Mil~in i T. Kirov, premiera 29.05.1964 | Pobedonosniot kolektiv od K. @ivulska; uloga: Sekretarkata | Morski volk od J. Uvin; uloga: Taa | Prijatelki od V. Borunski; uloga: [tefa | Dvete strani na medalot ; uloga: Prodava~kata 33 | Kako {to miluvate od V. [ekspir, re`ija D. ]ostarov; uloga: Odri, premiera 12.07.1964

Steriina nagrada 1984 g. za Paraskeva vo Duplo dno od Goran Stefanovski vo re`ija na Slobodan Unkovski

STAT I RAWA VO MNT

| Krvava makedonska svadba od V. ^ernodrinski, re`ija D. ]ostarov i P. Prli~ko; Haremka i Selanka, premiera 24.09.1953

| Zadruga od K. ^a{ule, re`ija D. ]ostarov; Selanka, premiera 30.04.1950

| U~enikot na |avolot od B. [o, re`ija I. Mil~in; @ena vo narodot, premiera 27.05.1952

| Ko{tana od B. Stankovi}, re`ija D. ]ostarov i P. Prli~ko; Koca i Ciganka, 22.05.1954

| Moma bez miraz od Ostrovski, re`ija D. ]ostarov; Ciganka, premiera 28.03.1953

| Glorija od R. Marinkovi}, re`ija I. Mil~in; @ena vo crkva, 22.02.1957

| Kuzman Kapidan od V. Iqoski, re`ija P. Prli~ko; Selan~e, 6.11.1958

| ^orbaxi Teodos od V. Iqoski, re`ija P. Prli~ko i T. Nikolovski; Ciganka, 13.04.1957

277

11 Oktomvri 1971 g. za Sarka vo Na`alena familija od Branislav Nu{i}, vo re`ija na Dimitar Stankovski

U LOG I VO MNT VO P E NZIONE RSKIOT P E R IO D

278

| Martolozot od G. Prli~ev spored prepev na Mihail D. Petru{evski, re`ija B. Stavrev; uloga: Neda, 2.02.1993 na â&#x20AC;&#x153;Ohridsko letoâ&#x20AC;?, vo Anti~kiot teatar

| Vi{novata gradina od A. P. ^ehov, re`ija Q. Georgievski; uloga: Firsa, 25.12.1997

| Mis na maliot grad od M. Mekdonah, diplomska re`ija na Vlado Talevski; uloga: Meg Folan, 17.12.1999

Akterka na godinata, spored anketa na Ekran, 1973 g. za Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni od Pol Zindel, vo re`ija na Naum Panovski Akterka na godinata, spored anketa na Ekran 1981 g. za Monika Dorsej vo Partija remi od D.L.Koburn, vo re`ija na Dimitar Stankovski

U LO G I VO D RA MSKI

| Bogomilska balada spored V. Maleski, dramatizacija M. \ur~inov i I. Zafirovski, re`ija T. Kondova; uloga: Rusanka, premiera 4.03.1965

| Begalka od V. Iqoski, re`ija T. Kondova; uloga: Donka, premiera 1.06.1965

| Xon Piplfoks od D. Radovi} i M. Belovi}, re`ija S. Komnenovi}; uloga: Brzozborlestata `ena, premiera 22.03.1965

| Vol{ebna no} od S. Mro`ek, re`ija V. Dinevski; uloga: Tretoto lice, premiera 4.04.1965

| Farmerki od Herlih i Nobl, re`ija D. Osmanli; uloga: Lilijan, premiera 13.05.1965

| Skazna za carot i ov~arot od B. Trifunovi}, re`ija K. ]orto{ev; uloga: Vilata, 19.12.1965

| Dundo Maroe od M. Dr`i}, re`ija K. Stojanov; uloga: Petruwela, premiera 16.01.1966

| Zlostorstvo i kazna od F. Dostoevski, re`ija V. Dinevski; uloga: Sowa, premiera 24.04.1966

| Guliver vo Kuklenovo od J. Per i L. Spa~il, re`ija V. Fikova; uloga: Kolombina, premiera 9.07.1966

10 | Trojanki od @. P. Sartr, reìja Q. Georgievski; uloga: Kasandra, premiera 14.12.1966 11 | Tancot na trendafilite od V. Petrov, reìja B. Danovski; uloga: înovni~kata, premiera 16.03.1967

279

13 Noemvri 1981 g. za Monika Dorsej vo Partija remi od D.L.Koburn, vo re`ija na Dimitar Stankovski

12 | Romul Veliki od Direnmat, reìja V. Cankov, od Bugarija; uloga: Imperatorkata Julija, premiera 14.11.1967 13 | Germanci od Kru~kovski, reìja K. Braun, od Polska; uloga: Rut, premiera 9.02.1968 14 | Nemirna rudina od S. Drakul, reìja M. Stefanovski; uloga: Quba, premiera 7.04.1968 15 | Begalka od V. Iqoski, reìja T. Kondova; uloga: Donka, premiera 11.10.1968 16 | Pe{tera od M. Nedelkovski, reìja D. Rodi}, gostin od Srbija; uloga: d-r Kovilkovska, premiera 8.02.1969. 17 | Balada za luzitanskoto stra{ilo od P. Vajs, reìja V. Mil~in; uloga: Broj 2, premiera 22.03.1969 280

18 | Magbet od V. [ekspir, reìja Garet Morgan, gostin od Anglija; uloga: Ledi Magbet, premiera 14.10.1969 19 | Pentaglez od M. Gelderod, diplomska reìja na V. Mil~in; uloga: Ra{el, premiera 28.03.1970 20 | Naàlena familija od B. Nu{i}, diplomska reìja D. Stankovski; uloga: Sarka, premiera 6.01.1971 21 | Bogunemili od P. Andreevski, reìja D. Naumovski; uloga: Pustija, premiera 27.02.1971 22 | Vladimir i Kosara od S. Tanevski, reìja T. Kondova; uloga: Marija, premiera 18.05.1971 23 | Crna komedija od P. [efer, diplomska reìja V. ]orto{ev; uloga: g-ca Fernival, premiera 14.11.1971 24 | Svadba od V. Iqoski, reìja D. Osmanli; uloga: Mare, 5.02.1972

Vojdan ^ernodrinski 1982 g. za Malina vo Erigon od Jordan Plevne{, vo re`ija na Qubi{a Georgievski

25 | Ni{to od A. Kolit, reìja S. Unkovski; uloga: g-ca Mocart, premiera 18.05.1972 26 | Hamlet od Dolnoga{tani od I. Bre{an, diplomska reìja na Q. Tozija; uloga: Bosica, premiera 27.01.1973 27 | Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni od P. Zindel, diplomska reìja na N. Panovski; uloga: Beatrisa, premiera 27.05.1973 28 | U~eni èni od Molier, reìja M. Milo{evi}, gostin od Srbija; uloga: Filamenta, premiera 13.11.1973 29 | Henrih IV od L. Pirandelo, diplomska reìja V. Xoleva; uloga: markiza Matilda, premiera 12.06.1974 30 | Egor Buli~ov i drugite od M. Gorki, reìja D. ]ostarov; uloga: Glafira, premiera 30.10.1975 281

31 | Begalka od V. Iqovski, (obnova), reìja T. Kondova; uloga: Donka, 12.03.1976 32 | Car Edip od Sofokle, reìja M. Korun, gostin od Slovenija; uloga: Jokasta, premiera 12.07.1976 otvorawe na â&#x20AC;&#x153;Ohridsko letoâ&#x20AC;? (premierata na mati~nata scena vo Dramski e odràna na 5.02.1977) 33 | Revizor od N. V. Gogoq, reìja D. Stankovski; uloga: Ana Andreevna, premiera 31.03.1978 34 | Ribarski karanici od K. Goldoni, reìja T. Kondova; uloga: dona Libera, premiera 1979 35 | Divo meso od G. Stefanovski, reìja S. Unkovski; uloga: Marija, premiera 29.12.1979

11 Oktomvri 1984 g. za @ivotno delo

36 | Brkotnica od L. Birinski, reìja V. Mil~in; uloga: Elisaveta, premiera 14.12 1980 37 | Partija remi od D. L. Koburn, reìja D. Stankovski; uloga: Monika Dorsej, premiera 3.03.1981 38 | Krvavite svadbi od F. G. Lorka, reìja K. Stojanov, ulogi: devojkata, sosedkata, dadilkata, pita~kata, smrtta, premiera 4.06.1981. 39 | Erigon od J. Plevne{, reìja Q. Georgievski; uloga: Malina, premiera 21.01.1982 40 | Kosan}i~ev venec broj 7 od S. Seleni}, reìja D. Stankovski; uloga: Lep{a Kojadinovi}, premiera 7.11.1982 41 | Ma~orot Xingis Kan i Miki Trasi od V. Parun, reìja Z. Ladika od Hrvatska; uloga: Babata, premiera 26.11.1982 282

42 | Prespanski krug so crvena boja od M. Nedelkovski, reìja V. Mil~in; uloga: Tasija, premiera 9.02.1983 43 | Balkanski {pion od D. Jovanovi}, reìja Q. Tozija; uloga: Danica, premiera 30.09.1983 44 | Duplo dno od G. Stefanovski, reìja S. Unkovski; uloga: Paraskeva, premiera 5.02.1984 45 | Foksfaer od H. Kronin i S. Kuper, reìja Boris Pop \or~ev; uloga: Eni, premiera 8.12.1984 46 | Jugoslovenska antiteza od J. Plevne{, reìja Q. Georgievski; uloga: Evrosima, premiera 26.04.1985 47 | Tetovirani du{i od Goran Stefanovski, reìja P. Ma|eli; uloga: Altana, premiera 26.10.1985

Nagrada za @ivotno delo Vojdan ^ernodrinski, 1994

48 | Kerubin od Slavko Janevski/Jordan Plevne{, reìja Qubi{a Georgievski; uloga: Gorka Suta, premiera 13.07.1986 na â&#x20AC;&#x153;Ohridsko letoâ&#x20AC;? 49 | R od Jordan Plevne{, reìja Qubi{a Georgievski; uloga: Arna, premiera 15.01.1987 50 | Zakopanoto dete od Sem [epard, reìja V. Vudman od SAD; uloga: Hali, premiera 3.07.1987 51 | Sili vo vozduhot od N. Rom~evi}, reìja J. Pavi} od Srbija; uloga: Nata, premiera 14.09.1988 52 | Tatko od A. Strinberg, reìja T. Kondova; uloga: Margarita, premiera 18.04.1989

Orden na trud so zlaten venec 1983 g.

283

ULOGI VO DRAMSKI TEATAR VO PENZIONERSKIOT PERIOD

| Voobrazen bolen od Molier, re`ija Qubi{a Georgievski; uloga: Toaneta, premiera 9.04.1993

| Trite visoki `eni od Edvard Olbi, re`ija D. Stankovski; uloga: A, premiera 10.11.1996

| Vujko Vawa od A. P. ^ehov, re`ija Dimitar Stankovski; uloga: Marija Vasilevna Vojnicka, premiera 19 i 20.07.1996 na â&#x20AC;&#x153;Ohridsko letoâ&#x20AC;? (premiera vo Dramski na 31.10.1997)

| ^est od Ante Popovski spored Vasil Iqoski, (koreodrama) re`ija Violeta Xoleva, premiera 28.11.1998

| Jovana Orleanska od Q. Georgievski, re`ija Qubi{a Georgievski; uloga: Marija, premiera na Skopsko leto vo Kur{umli an na 3.07.2000

| Sobrani dela od Vilijam [ekspir od T. Stopard, re`ija Zlatko Slavenski; uloga: Inspektorot, premiera 19.04.2002

| Esperanca od @. Mir~evska, re`ija A. ^aminski; uloga: Producentot, premiera 1.11.2002

| Domot na Bernarda Alba od F. G. Lorka, re`ija G. Stojanovi}; uloga: Marija Jozefa, premiera 3.08.2004

| @iv ~oek od G. Stefanovski, re`ija D. Damjanovski; uloga: @ena vo invalidska koli~ka, premiera 27.11.2004

284

Nagrada na JTR 1972 g. za radio ; uloga: vo Zlatna udarni~ka zna~ka od Jovan Pavlovski vo re`ija na Spase Nelov

G O ST U VAWA VO DRUGI TE ATRI I VO N I NST I T U CIONALNI P ROE KTI

| Let vo mesto od Goran Stefanovski, re`ija Dimitar Stankovski; uloga: Sultana, premiera 16.02.1982, Naroden teatar Kumanovo

| Biseri i sviwi od Bratislav Dimitrov, re`ija Qubi{a Georgievski; uloga: Zaga, premiera 14.02.1992, Naroden teatar Kumanovo

| Pre~istuvawe od Sa{ko Nasev, re`ija Zlatko Slavenski; uloga: Petra, premiera Naroden teatar “Jordan Haxi Konstantinov Xinot” vo Veles

| Vreme za sonuvawe od Z. Slavenski, re`ija Z. Slavenski, ulogi: Bo`ana, Altana, Mitra, premiera 28.03.1993, Naroden teatar “Jordan Haxi Konstantinov Xinot” vo Veles

| Serdarot od Gligor Prli~ev/V. Den~ov spored prepev na \or|i Stalev, re`ija Tihomir Stojanovski; uloga: Neda, premiera juli 1992 vo Kur{umli An, Teatar “Skrb i uteha”

| Qubovta na Perlimplin i Belisa od F. G. Lorka, ispitna pretstava na A. Popovski; uloga: Markofila, premiera 1.02.1994, Univerzalna sala Skopje

| Ana spored tekstovi na Bertold Breht, E`en Jonesko i Dnevnikot na Ana Frank; uloga: Ana Frank na 69 godini, re`ija - kolektiven trud na akterskata ekipa, premiera mart 2004, Univerzalna sala Skopje

Zlatna plaketa na Dramski teatar, 1996 g. Vo znak na blagodarnost za golemiot pridones vo 50-godi{niot raste` i afirmacija na Dramskiot teatar 285

O ST VA R ENI ULOGI VO P RO GRAM ITE NA RA D IO -S KO PJE

| Realizirani okolu 3 000 ulogi vo ramkite na programite na: RADIO-DRAMATA, DETSKATA RADIO-DRAMA, VESELATA EMISIJA, VE^ERI NA LIRIKA, u~estvo vo odbele`uvawe zna~ajni jubilei na radioto i dr.

O ST VA R ENI ULOGI NA MA K ED ONSKATA TE LE VIZ IJA - TV- DRA M I

286

| Godina na ven~avawe - re`ija Ilija Mil~in

| Mrtva stra`a - re`ija Branko Gapo

| Mojsie od maloto mesto - re`ija Zvonimir Baisi}

| Nastan mo`ebi posleden - re`ija Veqo Li~enoski

| Ve~erna zabava - re`ija Veqo Li~enoski

| @or` Danden - re`ija Dimitar Hristov

| Sabota nave~er, nedela nautro - re`ija Dimitar Hristov

| Tumba, tumba divina - re`ija Jane Petkovski

| @elezni~arot - re`ija Slobodan Unkovski

10 | Posledniot den na mister Petronie - reìja Vladimir Mil~in 11 | Vujkoviot son - reìja Branko Gapo 12 | Jubilej - reìja Blagoj Andreev

287

1 2

1 i 2 | Scena od Tumba, tumb divina, vo reìja na Jane Petkovski. Na slikata so Len~e Delova, Meto Jovanovski, Jane Petkovski... 3 | Scena od Heraklea po vtorpat, vo reìja na Du{an Naumovski. Na slikata so Aleksandar âminski 4 | Od snimaweto na Nastan moèbi posleden, reìja Veqo Li~enoski 5 | Od Zaboraveni, vo reìja na Mladen Krstevski

13 | Muva - reìja Qubi{a Gorgievski 14 | Rozenbergovi ne smeat da umrat - reìja Du{an Naumovski 15 | Isklu~ok i pravilo - reìja \or|i Stojanovski 16 | Slana vo cutot na bademite - reìja Ilija Filipovski 17 | Novogodi{ni edno~inki 18 | Artisti koi peat - novogodi{na programa 19 | Narodni obi~ai 20 | Narodni gatanki 21 | 17 prikazni â&#x20AC;&#x153;Dobra no} decaâ&#x20AC;? na JRT 22 | Skopski snovidenija - reìja Dimitrie Osmanli 23 | Herakleja po vtor pat - reìja Du{an Naumovski 288

24 | Glu`d vo vremeto - reìja \or|i Stojanovski 25 | Na Balkanot ne se pie ~aj - reìja Mladen Krstevski 26 | Zaboraveni - reìja Mladen Krstevski

Scena od Tumba, tumb divina, so Len~e Delova

T V -SER I I

| [uti i rogati - re`ija Aco Aleksov

| Kurir~eto na Goce - re`ija Blagoj Andreev

| Juna~ko koleno - re`ija Blagoj Andreev

| Edno leto, Crveniot xemper - re`ija Blagoj Andreev

| Ilinden - re`ija Dimitrie Osmanli

| Bulki kraj {inite - re`ija Du{an Naumovski

| Itar Pejo - re`ija Kole Angelovski

| ^avka Slavka - re`ija Dimitar Hristov

| Na na{ na~in - re`ija Tihomir Ba~ovski

10 | Trst via Skopje - reìja Bogdan Pop \or~ev 11 | Do, re, mi - reìja Du{an Naumovski 12 | Eureka - Anri Dinan - reìja Dimitar Hristov 13 | Posledna makedonska elegija - reìja Dragi Veljanovski 14 | Treta smena - reìja Du{an Naumovski 15 | Na{e maalo - reìja Igor Ivanov - Izi 16 | Pogre{no vreme - reìja Dragi Veljanovski i mnogu drugi prigodni tv-emisii... 1 2

3 4

1 | Od serijata Juna~ko koleno, vo reìja na Vlagoja Andreev. Na slikata so Vukan Dinevski, Ilija Mil~in, Aco \or~ev, Nenad Stojanovski... 2 | Od serijata na Na na{ na~in, vo reìja na Tihomir Ba~ovski 3 | Od serijata na Na na{ na~in. Na slikata so Nenad Stojanovski i Aco Stefanovski 4 | Od serijata Ilinden, vo reìja na Dimitrie Ruli Osmanli

289

AN G A @MANI VO MAKE DONSKATA F ILM S KA P R O D UKC IJA (Nahsinhronizacii na glavnite `enski ulogi)

290

| Mirno leto

| Denovi na isku{enie

| @ed

| Tatko

| Cena na gradot

| Makedonskiot del od pekolot

| Makedonska krvava svadba

| Republikata vo plamen

| Kade po do`dot

Vo ovie filmovi go pozajmi glasot za Bo`idarka Frajt, Neda Spasoevi}, Neda Arneri}, Jelena @igon, Vera ^uki}, Olivera Vu~o, Metka Ocvii}, Evica Laban i drugi.

Eden od mnogute makotrpni procesi na nahsinhronizacija. Na fotografijata se i: Kole Angelovski, Aco Jovanovski, Sabina Ajrula

DOKUMENTARNI FILMOVI

| Devojkite od Mali; celiot komentar (vo fon) re`ija Dimitrie Osmanli

| Dae; rodilkata - re`ija Stole Popov

O D I G RANI FI L M SKI ULO GI

| Mirno leto - re`ija Dimitrie Osmanli

| Rudari - re`ija Kiril Cenevski

| Ispravi se Delfina - re`ija Aleksandar \ur~inov

| Ju`na pateka - re`ija Stevo Crvenkovski

| Sre}na nova â&#x20AC;&#x2DC;49 - re`ija Stole Popov

| Tetovirawe - re`ija Stole Popov

| Svetlo sivo (prviot del od omnibusot - Pticata Urubu i Devica) - re`ija Aleksandar Popovski

| Pred do`dot - re`ija Mil~o Man~evski

| Zbogum na dvaesettiot vek - re`ija Aleksandar Popovski, Darko Mitrevski

291

Od snimaweto na Pred do`dot, vo re`ija na Mil~o Man~evski. Na slikata so direktorot na fotografija Darius Konxi (gore) Od filmot Sre}na Nova â&#x20AC;&#x2DC;49, vo re`ija na Stole Popov. Na slikata so Sinoli~ka Trpkova, Svetozar Cvetkovi}, Meto Jovanovski i Aco \or~ev (dole)

MA K ED ONSKA F ILHARM ONIJA

Kako raska`uva~ na skaznata Pece i volkot od Sergej Prokofiev, Stojanova odr`a nad osumdeset koncerti so dirigentite: Fim~o Muratovski (kako osnova~ na proektot), Tadeu{ Kozlovski, Anatolij Novicki i Le Fi Fi.

U ^ EST VO VO B ROJNI P OE TSKI MANIFESTAC II

292

| Stru{ki ve~eri na poezijata

| Racinovi sredbi

| Vasil Glavinov

| Dojranski rakuvawa

| U~estvuvala na brojni manifestacii, recitali po povod dr`avni praznici, jubilei i dr.

293

Od sve~enoto otvorawe na predavatelot na Makedonskata televizija na Crn Vrv, 1964 godina. Na slikata so Aco Jovanovski, Darko Dameski i Cvetanka Jakimovska (levo) Edno od mnogubrojnite poetski ~itawa.Na Stru{kite ve~eri na poezijata so Nenad Milosavqevi}, Mite Grozadanov, Sne`ana Mihajlovi}, Dimitar Ge{oski, Aco Jovanovski i Dragi Kostovski, 1970. (desno)

P OZNA ^A J NI NAGRADI

| 11 Oktomvri 1971 g. za Sarka vo Naàlena familija od Branislav Nu{i}, reìja Dimitar Stankovski | Nagrada na JRT 1972 g. za radio; uloga: vo Zlatna udarni~ka zna~ka od Jovan Pavlovski vo reìja na Spase Nelov | Akterka na godinata, spored anketa na â&#x20AC;&#x153;Ekranâ&#x20AC;?, 1973 g. za Beatrisa Hansdorfer vo Dejstvoto na gama zracite vrz seni{nite neveni od Pol Zindel, reìja Naum Panovski | Akterka na godinata, spored anketa na Ekran 1981 g. za Monika Dorsej vo Partija remi od D. L. Koburn, reìja Dimitar Stankovski 294

| 13 Noemvri 1981 g. za Monika Dorsej vo Partija remi od D. L. Koburn, reìja Dimitar Stankovski | Vojdan êrnodrinski 1982 g. za Malina vo Erigon od Jordan Plevne{, reìja Qubi{a Georgievski | Steriina nagrada 1984 g. za Paraskeva vo Duplo dno od G.Stefanovski vo reìja na Slobodan Unkovski | Orden na trud so zlaten venec 1983 g. | 11 Oktomvri 1984 g. za ìvotno delo | Vojdan êrnodrinski 1994 g. za ìvotno delo | Zlatna plaketa na Dramski teatar 1996 g.

295

| Sodr`ina

4 | Predgovor | Milica, otskrivawe i tajna 10 |

I del

| Po~etna scena [period 1932-1964]

44 |

II del

| Otvorena scena [period 1964-2005]

134 |

III del

| Sekojdnevna scena

184 |

IV del

| Spodelena scena | Drugite za Milica

272 |

V del

296

Milica Stojanova | Prevezi, lica | monografija

Avtor na tekstot | Jasna Frangovska Urednik na izdanieto | sorabotka na tekst, izbor na fotografii, avtor na site legendi i na prikaznite vo III i IV del | Iskra Ge{oska Grafi~ki koncept | [kart, Belgrad Elementi na dizajn i podgotovka | Neboj{a Gelevski | Koma lab. Fotografii | Branko Mihajlovski | @ivko Janevski | Vlaho Branxolica | Vladimir Plavevski | Robert Jankulovski | Neboj{a Gelevski | Nikola Hristovski - Niki | Im se zablagodaruvame i na avtorite na fotografiite ~ii imiwa ne uspeavme da gi doznaeme Pe~at | Skenpoint Tira` | 500 primeroci 297

Izdava~ | Templum Za izdava~ot | Nikola Gelevski Adresa | Ilindenska 38, Skopje Telefon | 02/3215494 www.templum.com.mk

Knigava e poddr`ana od

CIP – Katologizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski - Skopje 792.071.2 Stojanova, M. FRANGOVSKA, Jasna Milica Stojanova : Prevezi, lica / Jasna Frangovska, Iskra Ge{oska, - Skopje : Templum, 2005, - 300 str.. sliki; 21 sm. ISBN 9989-902-55-0 1. Ge{oska, Iskra 2. Stojanova, Milica a) Stojanova, Milica (1932- ) COBISS.MK-ID 60277514

298

Sowa vo Zlostorstvo i kazna

299

300