Zeleni otok Jadrana

Mljet je za morda najlepši, brez dvoma pa najbolj gozdnat otok Jadrana, odmaknjen in v veliki meri nedotaknjen. Otok večne pomladi, oljk, vina in bogatega življa na kopnem in v morju, nad katerim bdi Narodni park Mljet.

Če potujete z avtomobilom, se vkrcajte na trajekt v Prapratnu na Pelješcu. Za dnevne obiskovalce Mljeta (in dopustnike, ki bi jeklenega vranca raje pustili na celini) so letos popestrili ponudbo z novima katamaranskima linijama iz Splita: prevoznik www.tp-line.hr pluje na liniji Split–Milna (Brač)–Hvar–Korčula–Pomena (Mljet)–Dubrovnik, kolega www.krilo.hr pa Split–Bol (Brač)–Makarska–Korčula–Sobra (Mljet)–Dubrovnik. NARODNI PARK MLJET

Mljet ostaja oaza miru, na njem je le en velik hotel. Dve tretjini otoka prekriva gozd, kjer so najbolj zastopani alepski bor, pinija in hrast črnika. Najlepši, zahodni del je vključno s 500-metrskim morskim pasom zavarovan kot narodni park, saj so razčlenjena obala, klifi in Veliko ter Malo jezero neprecenljivi, hkrati je ta del otoka kar 90-odstotno gozdnat. Menda po zaslugi benediktincev, ki so ga pridno pogozdovali in sadili zelišča.

Slani jezeri sta bili sprva sladkovodni, šele pred dva tisoč

Odisejeva špilja je kraška votlina, ki ji je odpadel strop; obiščete jo lahko s čolnom, a le ob lepem vremenu. In ne pozabite snorkla ter skakalnih kopalk!

leti ju je napolnilo morje. Med seboj sta povezani s kanalom pod Malim mostom, z morjem pa po Solinskem kanalu. Ker praktično ne valovita, je voda vedno za nekaj stopinj toplejša kot na odprtem morju. Okrog jezer je vse do izliva v morje speljana čudovita promenada, kjer lahko tudi kolesarite, Veliko jezero pa najbolj zaznamuje otoček sv. Marije z benediktinskim samostanom, cerkvico iz 12. stoletja in dvema lokaloma za obiskovalce, ki na otok priplavajo ali priplujejo z električno ladjico narodnega parka.

Najbolj priljubljena otoška specialiteta so testenine makaruli, poskusite jih na eni od etnogastro prireditev, ko so domačini v tradicionalnih opravah. Priskrbite si kolo, saj v narodnem parku avtomobili niso dovoljeni; poti je dovolj, označene so, letos so postavili še dve servisni postaji.

FJAKA NAMESTO TURIZMA

Redko poseljeni otok brez večjih naselij je najbolje raziskovati peš ali s kolesom, po jezerih in slikoviti obali (ko je morje mirno) pa se priležejo vesla SUP-a, kajaka ali čolna. Raziskujte po svoji volji in radovednosti, a nekaj zanimivosti je pač treba obiskati, na primer Odisejevo špiljo, jamo v narodnem parku ali katakombe JLA. Ljubitelji starih kamnov prebrskajte ostanke rimske palače v Polačah in ilirske utrdbe Mali Gradac.

Po sončni vzhod ali zahod se potrudite na najvišje vrhove otoka, ki pravzaprav niso visoki, denimo Veliki grad ali razgledni Montokuc nad Velikim jezerom, kjer pogled zajame celoten narodni park. Ko čez dan pritisne vročina, raje izbirajte med bevando v senci in lenobo na plaži – na fantastično razčlenjeni obali ni težko najti skritega kotička samo zase. Če vam godi mivka, potegnite na vzhod otoka, kjer se na čudovito zelenem območju Saplunara med visokim skalovjem skrivajo tri take plaže. MAKARULI IN KAŠTRADINA

Kot vsak večji otok ima Mljet samosvojo kulinariko, ki jo po Rimljanih in opatih danes negujejo gostinci – na otoku je več kot 30 konob (za tisoč in nekaj prebivalcev).

Turkizno Malo jezero in modro Veliko sta pravi obmorski raj za krožno kolesarjenje po senci, vkrcajte se tudi za otoček sv. Marije s samostanom in dvema lokaloma.

Taja Deu, foto: NP Mljet, TSO Mljet in HTS/Indux Media

Ribe in morski plodovi so samoumevni, tako sveži kot dimljeni oziroma konzervirani v soli, oljčnem olju ali želatini. V blatnih otoških jezerih lovijo tudi jegulje, ki končajo na gradelah ali v brodetu.

Glavno otoško meso ni jagenjček, temveč kozliček, ki mu paša zelišč na morski obali da poseben okus, še bolj izrazito je suho kozje meso kaštradina. Odličen je tudi mljetski kozji sir, ki ga v oljčnem olju hranijo v kamnitih posodah kamenicah.

Na mizah je pogosto divjačina – v otoških gozdovih lovci najraje ciljajo divje zajce in svinje ter jelene in muflone. Po dalmatinsko je najljubša priloga tudi najbolj zdrava – zelenjava, zlasti stročnice in broskva ali raštika.

Imajo tudi svojo testenino, mljetske makarule v obliki debelih špagetov. Najraje jih v več plasteh potrosijo z naribanim kozjim sirom in prelijejo z oljčnim oljem ter česnom. Vse to in še več si privoščite v kaki konobi, še bolje pa 15. avgusta na etno-gastro prireditvi Skriti mljetski kotički. U slast!

Ne zamudite

Nenad Fabjanić,

Galerija Stara skula, 28. 6.

V skupnem stanovanju/3 prašički

teater, 4. 7. Zagrebški kvartet, 20. 7.

Mljetska klapa Kurenat,

konec julija

Kino Mediteran

21.–23. 7., 4.–6. 8. in 18.–20. 8. Bane Milenković, G. Stara skula, 2. 8. Tudi drevo je srečno, teater, 9. 8. Klapa Kurenat in prijatelji, 15. 8. Skriti mljetski kotički, 15. 8.

Toast from the host, noč vina in

morskih dobrot, 24. 7. in 21. 8. Mljet Trail, 8. 10.

www.mljet.hr