Proteus, letnik 71, številka 1, september 2008

PROTEUS september 2008, 1/71. letnik cena v redni prodaji 3,70 EUR naroËniki 3,20 EUR dijaki in πtudenti 2,25 EUR www.proteus.si

meseËnik za poljudno naravoslovje

■

Gozdarstvo

Podlubniki v slovenskih gozdovih ■

Zoologija

O tistih, ki letajo v temi

proteus september 08txt.indd 49

9/2/08 1:48:23 PM

•

■

stran 6

Gozdarstvo

Podlubniki v slovenskih gozdovih Joπt Jakπa Za nami je kar nekaj let, ki varstvu gozdov niso bila naklonjena. Suπnim letom v zaËetku devetdesetih let prejπnjega stoletja so sledile namnoæitve podlubnikov. V zimah 1995/96 in 1996/97 sta slovenske gozdove prizadela snegolom in æledolom. Z vidika varstva pred podlubniki so predstavljali teæavo predvsem poπkodovani in polomljeni iglavci. Letom po naravnih ujmah so sledila leta, ki so bila drugo za drugim toplejπa. Najbolj izstopajoËe je bilo leto 2003, ko sta zelo visoke temperature spremljala dolgotrajna suπa in moËno semenenje smreke. Posledice so bile, da so se podlubniki poleti leta 2003 zelo razmnoæili. Ta izjemna namnoæitev se je nadaljevala tudi v letih 2004, 2005, 2006 in 2007, ko smo zaradi podlubnikov posekali rekordne koliËine drevja (do 747.000 kubiËnih metrov v letu 2005), tako da bi zadnja leta lahko imenovali ≈lubadarjeva leta«.

proteus september 08txt.indd 2

9/2/08 1:45:44 PM

Vsebina

20

27

15 5 Uvodnik

Tomaæ Sajovic 6 Gozdarstvo

• Podlubniki v slovenskih gozdovih Joπt Jakπa 15 Zoologija

• O tistih, ki letajo v temi Primoæ Presetnik

20 Svetovna naravna dediπËina

• Mount Diablo kalifornijski naravni park Jurij Kurillo

27 Varstvo narave

• Jesenkova pot Marijana TavËar

30 Znanilec jeseni

• SveËnik (Gentiana asclepiadea) jesenski lepotec Tone Wraber

31 Obletnica

• Prof. dr. Tone Wraber, sedemdesetletnik Igor Dakskobler

33 Obletnica

• Astronomija − skrita ljubezen profesorja Antona Peterlina Marijan Prosen − Majo

36 V spomin

• ©opek spominov na profesorico dr. Darinko Soban (13. maja 1921 - 7. julija 2008) Stane Peterlin

40 Nove knjige

• Robert Brus: Sto grmovnih vrst na Slovenskem Tone Wraber

41 Naπe nebo

• Iskanje vodnih okolij na Marsu Mirko Kokole

43 SporoËilo za javnost

• 10. Evropska noË netopirjev

44 Table of Content 45 Kam in kdaj?

• September 2008

46 Druπtvene vesti

proteus september 08txt.indd 3

9/2/08 1:45:49 PM

■

Proteus

EGDI:JH dVaeV^SVc #!!) " (" ]Ve_Z\ TV_R g cVU_Z ac`UR[Z $ (! 6FC _Rc`Ð_Z\Z $ #! 6FC UZ[R\Z Z_ ¤efUV_eZ # #& 6FC lll#egdiZjh#h^

Proteus 71/1 • September 2008

Izhaja od leta 1933 MeseËnik za poljudno naravoslovje

bZhZØc^` oV eda_jYcd cVgVkdhadk_Z

Izdajatelj in zaloænik: Prirodoslovno druπtvo Slovenije Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: doc. dr. Tomaæ Sajovic Uredniπki odbor: Janja Benedik prof. dr. Milan Brumen akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Uroπ Herlec prof. dr. Alojz Ihan doc. dr. Nejc Jogan mag. Ivana Leskovar Matjaæ Mastnak Marjan Richter mag. Andrej Seliπkar dr. Simona Strgulc Krajπek Mateja Ævikart Lektor: doc. dr. Tomaæ Sajovic Oblikovanje: Eda PavletiË Angleπki prevod: Andreja VerbiË Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o.

■

8`kURcdeg`

EdYajWc^`^ k hadkZch`^] \doYdk^] ■

K``]`XZ[R

D i^hi^]! `^ aZiV_d k iZb^

Naslovnica: Navadni netopir (Myotis myotis).

Foto: Primož Presetnik.

Proteus izdaja Prirodoslovno druπtvo Slovenije.

Na leto izide 10 πtevilk, letnik ima 480 strani.

Naklada: 4000 izvodov. Naslov izdajatelja in uredniπtva: Prirodoslovno druπtvo Slovenije, Salendrova 4, p.p. 1573, 1001 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14, faks (01) 421 21 21.

Cena posamezne πtevilke v prosti prodaji je 3,70 EUR, za naroËnike 3,20 EUR, za dijake in πtudente 2,25 EUR. Celoletna naroËnina je 32,00 EUR, za πtudente 22,50 EUR; za tujino: 42 EUR. 8,5% DDV je vkljuËen v ceno.

Poslovni raËun: 02010-0015830269, davËna πtevilka: 18379222.

Proteus sofinancirata: Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za πolstvo in πport.

Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ∑ Cimerman prof. dr. LuËka Kajfeæ ∑ Bogataj prof. dr. Miroslav Kaliπnik prof. dr. Tamara Lah ∑ Turnπek prof. dr. Tomaæ Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman prof. dr. Tone Wraber

http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@guest.arnes.si ∂ Prirodoslovno druπtvo Slovenije, 2008.

Vse pravice pridræane. Razmnoæevanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno.

Koledar 2009 koledar 2009 naslovka in zadnja 15/8/08 11:15 Page 2 C

M

Y

CM

MY

CY CMY

koledar 2009 15/8/08 11:18 Page 2

K

C

M

Y

CM

MY

CY CMY

Koledar za leto 2009 ≈Metulji« Avtor fotografij: Jurij Kurillo Format: 310 x 450 mm Vezava: spirala Izdala: Prirodoslovno društvo Slovenije in Založba Narava

K

Metulji • Butterflies CitronËek • Brimstone • Gonepteryx rhamni

Metulji • Butterflies 2009

Februar • February 2009 Ponedeljek • Monday

Torek • Tuesday

Jurij Kurillo

Sreda • Wednesday

»etrtek • Thursday

Petek • Friday

Sobota • Saturday

Nedelja • Sunday

1 2

3

4

5

6

7

PolsenËni Lunin mrk

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

Svetovni dan mokriπË

Mali bisernik • Queen of Spain fritillary • Issoria lathonia

Composite

Jurij Kurillo

8

Slovenski kulturni praznik

Cena: • do 1. novembra 2008: 7,00 EUR (6,00 EUR za Ëlane društva in naroËnike revije Proteus) • od 1. novembra 2008 dalje: 9,00 EUR (8,00 EUR za Ëlane društva in naroËnike revije Proteus).

Composite

PrednaroËila sprejemamo po telefonu 01/252-19-14, na telefonski odzivnik 24 ur na številko 01/421-21-21, na elektronski naslov prirodoslovno.drustvo@guest.arnes.si ali preko spletne strani www.proteus.si.

Za koliËinsko veËja naroËila nudimo popust, možen je tudi poljuben dotisk logotipa.

proteus september 08txt.indd 4

9/2/08 1:46:00 PM

Uvodnik

Novi letnik revije Proteus je treba zaËeti z drobnim odlomkom iz dnevnika Maksa Wraberja. V njem je sicer glavni junak res sveËnik (Gentiana asclepiadea), vendar je v njem nekaj še pomembnejšega ∑ in sicer pišËev globoko bivanjski, eksistenËni odnos do ≈junaka«, narave, sveta, življenja. V resnici bivanjski, saj se dotika tako življenja kot smrti. In ta bivanjski odnos lahko postane ≈viden« le v takem jeziku, ki to omogoËa. Osebnem in metaforiËnem. Wraberjev slog je - pogojno reËeno ∑ zelo podoben tistemu, ki ga je že v 19. stoletju razvil v svojih živalskih zgodbah Fran Erjavec: spoznavni in hkrati umetnostni, ontološki. Ta komunikativni slog je mogoËe najti še v poljudnoznanstvenih prispevkih v Proteusu pred drugo svetovno vojno. Po njej pa se je polagoma zaËel uveljavljati nekomunikativni, brezosebni, zgolj spoznavni. Zadnje nam govori nekaj o razumevanju znanosti, ki pa je danes v marsikaterem oziru postalo problematiËno ∑ in morda v nekem še slabo umljivem smislu že tudi ne-bistveno.

Martin Heidegger je v svoji filozofsko prelomni knjigi Bit in Ëas to problematiËnost morda najjasneje izrazil. ≈LogiËnemu« pojmu, ki razume znanost glede na njen rezultat in jo opredeljuje kot ≈nekaj, kar je vzpostavljeno v vzajemni povezanosti resniËnih, torej veljavnih stavkov«, je zoperstavil nekaj, kar poimenuje ≈eksistencialni pojem znanosti« (ki bi jo ∑ po Johnu D. Caputu v njegovi knjigi Radikalnejša hermenevtika - lahko imeli za tisto znanost, s katero se ukvarjajo ubogi živeËi posamezniki). Ta eksistencialni pojem razume znanost kot naËin eksistence, bivanja torej, in s tem kot naËin biti-v-svetu, ki razklepa bivajoËe oziroma bit, to pa v Heideggrovem razumevanju Ëlovekovega bivanjskega položaja v svetu pomeni, da je znanost samo eden od številnih naËinov njegove eksistence.

Neki drugi filozof, lani umrli Richard Rorty (izbor njegovih razprav z naslovom Izbrani spisi. Pragmatizem brez metode imamo, kot prej omenjeni knjigi, tudi v slovenskem prevodu) si ∑ tudi pod vplivom Heideggra - Ëloveka v njegovem življenju zamišlja kot reševalca problemov v celotnem spektru dejavnosti (ki to že poËne in ga k temu ni treba nagovarjati). Zato ni niË Ëudnega, da Rorty razmišlja tudi o kulturi kot celoti, od fizike do poezije, kot enoviti, nepretrgani dejavnosti brez šivov, katere razdelitve so zgolj institucionalne in pedagoške narave (kdo se pri tem ne bi ciniËno spomnil odloËitve slovenskega Ministrstva za kulturo, ki je pred leti Proteusu odtegnilo sredstva z obrazložitvijo, da revija za poljudno naravoslovje ne sodi v kulturo).

Kaj pa sploh je ta Heideggrova bit? To je Ëudež vseh Ëudežev: da bivajoËe je. In ta bit Ëloveka ves Ëas kliËe.

Mladen Dolar je v svoji knjigi O glasu zapisal: /Ta glas biti/ je Ëisti poziv, ≈provokacija«, klic k odprtju k biti, klic, ki nas spravlja ven iz zapore naše lastne samo-prisotnosti. In pojem odgovornosti ∑ etiËne, moralne odgovornosti ∑ je treba razumeti natanko kot odgovor na ta klic. Tudi mišljenje, ki skuša biti odgovorno, mora biti ∑ naklonjeni ∑ odgovor na klic biti, klic življenja. Ta odgovor pa se poraja le v jeziku, natanËneje ∑ besedilih. Slovnice in razni jezikovni uËbeniki so pri tem vedno samo zelo revno pomagalo.

Vse povedano je pravzaprav ena najbolj bistvenih problematizacij vseh tistih Ëlovekov poËetij, ki skušajo v imenu (nepremišljene in nemišljene, kot da ta ni le Ëlovekova stvaritev) objektivnosti izbrisati Ëlovekovo osebno odgovornost do življenja ∑ predvsem seveda klasiËne znanosti, ki se pri tem izraža v neosebnem in nekomunikativnem jeziku. Rorty je to dilemo zapisal z naslednjimi besedami: ≈Obstajata dva naËina, s katerima poskušajo refleksivna Ëloveška bitja z umestitvijo svojih življenj v širši okvir le-tem podeliti smisel. Prvi naËin je s pripovedovanjem zgodbe o njihovem prispevku k skupnosti. /.../ Drugi naËin je, ko se opisujejo, kakor da so v neposrednem odnosu z neËloveško stvarnostjo. Ta odnos je neposreden v tem smislu, da ne izhaja iz odnosa med takšno stvarnostjo in njihovo skupino ali nacijo ali njihovo zamišljeno združbo tovarišev. Rekel bom, da zgodbe prejšnje vrste ponazarjajo željo po solidarnosti in da zgodbe zadnje vrste ponazarjajo željo po objektivnosti.« Rorty se seveda opredeli za solidarnost in pri tem doda: Ne smemo slediti ideji Resnice (ki ni niË božjega) zaradi nje same, ampak zato, ker bo to dobro za nekoga ali pa njegovo resniËno ali imaginarno skupnost. Za to pa potrebujemo tudi skupnostni, Ëloveško solidarnostni jezik.

Tomaž Sajovic

proteus september 08txt.indd 5

9/2/08 1:46:01 PM

Gozdarstvo • Podlubniki v slovenskih gozdovih

■

Proteus 71/1 • September 2008

Podlubniki v slovenskih gozdovih Jošt Jakša Za nami je kar nekaj let, ki varstvu gozdov niso bila na­ klonjena. Suπnim letom v zaËetku devetdesetih let prejπnjega stoletja so sledile namnoæitve podlubnikov. V zimah 1995/96 in 1996/97 sta slovenske gozdove prizadela snegolom in æledolom. Z vidika varstva pred podlubniki so predstavljali teæavo predvsem poπkodovani in polomljeni iglavci. Letom po naravnih ujmah so sledila leta, ki so bila drugo za drugim toplejπa. Najbolj izstopajoËe je bilo leto 2003, ko sta zelo visoke temperature spremljala dolgotrajna suπa in moËno semenenje smreke. Posledice so bile, da so se podlubniki poleti leta 2003 zelo razmnoæili. Ta izjemna namnoæitev se je nadaljevala tudi v letih 2004, 2005, 2006 in 2007, ko smo zaradi podlubnikov posekali rekordne koliËine drevja (do 747.000 kubiËnih metrov v letu 2005), tako da bi zadnja leta lahko imenovali ≈lubadarjeva leta«.

Slika 1: Slika primernosti mest na deblu za razvoj novih generacij podlubnikov.

proteus september 08txt.indd 6

Biologija podlubnikov Podlubniki so majhni cilindriËni do ovalni hroπËi. Prehranjujejo se z drevesnimi in grmovnimi vrstami. Veliki so od 0,5 do 12 milimetrov. V stabilnih naravnih gozdovih izloËajo bolne in oslabele osebke. Kot pove æe ime, æivijo pod lubjem in v lesu. Ker se razvoj podlubnikov odvija v najvitalnejπih organih, v obmoËju, kjer ima drevo prevodni sistem za transport vode, hranilnih snovi ter produktov fotosinteze (sladkorjev), s svojim naËinom æivljenja ogroæajo prehranjevanje svojega gostitelja. Æivijo v vsej Sloveniji. Ker so njihovi æivljenjski procesi vezani na zunanje okolje, so odvisni predvsem od zunanje temperature in vlage. Kako pomembni sta temperatura in vlaga za razvoj podlubnikov,

9/2/08 1:46:02 PM

Podlubniki v slovenskih gozdovih • Gozdarstvo

Slika 2: Temperatura vpliva na hitrost razvoja podlubnikov. Pri viπjih temperaturah je razvoj hitrejπi. Pregrevanje povzroËa smrt.

proteus september 08txt.indd 7

je razvidno s slike 1, ki prikazuje mesta za uspeπen razvoj novih generacij na podrtem deblu.

Najpomembnejπi dejavnik, ki vpliva na razvoj novih populacij podlubnikov, je temperatura. Ta je odvisna tako od energije neposrednega obsevanja mesta zaleganja kot od temperature ozraËja. Z veËanjem temperature se Ëas, potreben za razvoj nove generacije podlubnikov, hitro skrajπuje, vse dotlej, ko ne doseæe temperaturnega praga, pri katerem se smrtnost z nadaljnjim poviπevanjem temperature hitro zviπuje. Odvisnost hitrosti razvoja podlubnikov od temperature je shematsko prikazana na sliki 2.

Najpogostejπa predstav n i k a podlubnikov, s katerima imamo v slovenskih gozdovih teæave in ki povzroËata daleË najveËje πkode, sta knaver ali osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in πesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.). Zaradi mesta na drevesu, kjer se razmnoæujeta, jih imenujemo tudi lubadarja, kar pa je oæji pojem kot podlubniki. Ti vrsti ogroæata predvsem smreko (Picea abies L.), izjemoma tudi nekatere vrste borov (zeleni bor). V razmerah normalne πtevilËnosti populacij smrekova lubadarja zalegata nove generacije le v neolupljen, dovolj sveæ les in ne povzroËata tehniËnih poπkodb lesa. Modrenje lesa je le stranski uËinek gliv, ki se naselijo na les skupaj s podlubniki, in se pojavi, Ëe les ni hitro posekan in spravljen iz gozda. Smrekove gozdove zaËneta vrsti ogroæati, ko se namnoæita do mere, ko ne zalegata potomstva zgolj v oslabelo in sveæe podrto drevje, temveË tudi v zdravo, vitalno drevje. Tedaj postaneta ti vrsti nevarna fizioloπka πkodljivca gozdnega drevja. Najbolj so ogroæeni sestoji iglavcev na prisojnih juænih in jugozahodnih legah, na reËnih naplavinah in v niæinah, torej na suπnih rastiπËih. V Sloveniji so smrekovi lubadarji najpogostejπi v umetno osnovanih smrekovih monokulturah na rastiπËih, ki jim smreka ni prilagojena. Podlubniki pa niso teæava le v gozdovih, temveË tudi na lesnih skladiπËih in æagah, kjer imajo v skladiπËenem, sveæe posekanem in neobeljenem lesu idealne razmere za razmnoæevanje.

Poznamo tudi podlubnike, ki æivijo v lesnatem delu rastline. Ti povzroËajo tudi tehniËno razvrednotenje lesa.

Najpogostejπi je progasti lestviËar (Xyloterus lineatus Ol.). Les poπkoduje in razvrednoti z vrtanjem rovov proti sredini, celo do 12 centimetrov globoko, in z vnosom glive, s katero se

9/2/08 1:46:04 PM

Gozdarstvo • Podlubniki v slovenskih gozdovih

Slika 3: Rovni sistem, znaËilen za progastega lestviËarja (Xyloterus lineatus Ol.).

Slika 4: Bela Ërvina na deblu smreke je znaËilna za progastega lestviËarja (Xyloterus lineatus Ol.).

proteus september 08txt.indd 8

■

Proteus 71/1 • September 2008

hrani, v les. Podlubniki, ki æivijo v lesu, lahko zalegajo nove generacije tudi v obeljeni les, Ëe je dovolj sveæ. Teæave pov z ro Ë ajo predv sem na lesnih skladiπËih in æagah. Progasti lestviËar (Xyloterus lineatus Ol.) ne zalega novih generacij zgolj v smreko, temveË tudi v listavce, tako bukev kot hrast. Poπkodbe prepoznamo po znaËilni lestviËasti obliki rovov. Materinski rov poteka proti sredini debla, rovi liËink pa proti vrhu in tlem debla. Rovi so zaradi delovanja gliv obrobljeni Ërno.

Po barvi Ërvine, ki jo podlubnik izmetava iz vhodnega rova, ko vrta pod lubjem, in ki jo lahko najdemo na lubju smreke, koreninskem vratu drevesa ali na pritalnem rastlinju, la­hko z veliko verjetnostjo ugotovimo, katera vrsta podlubnika se je uvrtala v napadeno drevo. Bela Ërvina je znaËilna za

9/2/08 1:46:09 PM

Podlubniki v slovenskih gozdovih • Gozdarstvo

Slika 5: Rjava Ërvina na deblu z debelim, grobim lubjem smreke je znaËilna za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.).

Slika 6: Rjava Ërvina na deblu z gladkim, tankim lubjem smreke je znaËilna za πesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus L.).

proteus september 08txt.indd 9

progastega lestviËarja (Xyloterus lineatus Ol.), rjava Ërvina na razpokanem in debelem lubju smreke za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.) in rjava Ërvina na gladkem, tankem lubju smreke za πesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus L.).

Odrasli hroπËi smrekovih lubadarjev prezimujejo predvsem v tleh in za luskami na lubju. Pod lubjem pa prezimujejo liËinke, bube ali nepigmentirani hroπËi. Zimo lubadarji otrpli prezimijo pod lubjem napadenih dreves, v seËnih ostankih in v tleh. Naπe mile zime jih ne prizadenejo, saj odrasel hroπËek prenese temperaturo do −30 stopinj Celzija, liËinke in bube pa od −13 do −17 stopinj Celzija. Za aktiviranje iz zimske otrplosti potrebujejo podlubniki, ki so mrzlokrvna bitja, predvsem toploto. Temperatura vpliva na razmnoæevanje, rast, obnaπanje, sezonske aktivnosti, æivljenjsko dobo podlubnikov in πtevilËnost osebkov doloËene populacije v danem prostoru (abundanco). Ko temperature zraka v senci doseæejo od 5 do 9 stopinj Celzija, se zaËne aktivnost podlubnikov.

Rojenje podlubnikov, to je izletavanje iz prezimovaliπË in zavrtavanje v nova drevesa, Ëemur sledi parjenje, se zaËne, ko temperatura zraka v senci doseæe od 9 do 18 stopinj Celzija. Progasti lestviËar zaËne rojiti æe pri 12 stopinjah Celzija, knaver in πesterozobi smrekov lubadar pa zaËenjata rojiti pri 16 do 17 stopinjah Celzija, to je navadno v aprilu. Pogoj, da se osmerozobi smrekovi lubadar (Ips typographus L.) lahko uspeπno uvrta v æivo drevo, je, da se dnevne temperature tri do πtiri dni ne spuπËajo pod prag rojenja. V Ëasu rojenja hroπËi najmnoæiËnejπe letajo okoli poldneva in v zgodnjih popoldanskih urah. Najustreznejπa temperatura za razvoj novih generacij in za zaleganje je od 29 do 30 stopinj Celzija.

Ker na rojenje vpliva predvsem temperatura, lahko zaradi razliËne nadmorske viπine, lege in podnebnih razlik ista vrsta roji v razliËnih krajih v razliËnem Ëasu, v submediteranskem obmoËju prej kot v alpskem. V odvisnosti od okolja podlubniki v Sloveniji lahko razvijejo dve do tri Ëiste gene-

9/2/08 1:46:13 PM

10 Gozdarstvo • Podlubniki v slovenskih gozdovih

■

Proteus 71/1 • September 2008

racije in eno do dve sestrski generaciji. Za sestrsko generacijo πtejemo generacijo, ki se razvije iz jajËec, ki jih samica odlaga po regeneracijskem ærtju. Ærtje opravlja potem, ko je odloæila prvo koliËino jajËec (Ëisto generacijo). Shematski prikaz razvojnega kroga osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.) - razvojni krog je odvisen od tega, v kateri razvojni fazi podlubnik prezimuje - je prikazan na sliki 7.

Slika 7: Razvojni krog osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.).

proteus september 08txt.indd 10

Prepoznavanje napada podlubnikov Napad podlubnikov najlaæje prepoznamo po spremenjeni barvi iglic, ki pordeËijo, odpadanju iglic, cedenju smole po lubju, Ërvini na lubju, koreninskem vratu in pritalnem rastlinju ter po odpadanju lubja. Po zaporedju zunanjih znakov se pomladanski napad razlikuje od jesenskega. V letih po letu 2003 so napad smrekovih lubadarjev v veËini primerov spremljali netipiËni znaki napada. Prvi znaki niso bili rdeËenje kroπnje, odpadanje iglic in smoljenje po deblu. Edini znak za prepoznavanje napada v zgodnji fazi je bila zgolj Ërvina, ki se nabira na luskah lubja in koreninskem vratu.

Prva je bila napadena predvsem zgornja tretjina debla. Ker je v veËini primerov pri zadnji Ëezmerni razmnoæitvi podlubnikov poπkodbe povzroËal osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), je bilo napadeno le deblo, veje, ki, jih nase­ ljuje πesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.), pa so bile praviloma popolnoma nenapadene. Nekoliko drugaËe je bilo v viπje leæeËih smrekovih sestojih, in sicer na nadmorski viπini nad 1000 metrov, in ponekod v juæni Sloveniji, kjer je bil prisoten tudi πesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.) tako v vejah in delih stojeËega drevja, ki so porasla s tankim lubjem, kot v sveæih ostankih seËnje smrek iz rednih seËenj.

Vrsto naπih najpogostejπih lubadarjev najlaæje prepoznamo po obliki rovnega sistema, mestu napada. Za potrditev

9/2/08 1:46:14 PM

Podlubniki v slovenskih gozdovih • Gozdarstvo

11

je potrebno doloËanje pod stereolupo (poveËevalom), kjer vrsto prepoznamo po morfoloπkih znaËilnostih.

Prepoznavanje vrste podlubnika je odloËilnega pomena za naËrtovanje ustreznega ukrepanja v smislu tako zatiralnih del kot tudi preventivnih del in gozdnogojitvenih usmeritev danega sestoja ter gozda kot celote.

Slika 8: Rovni sistemi velikega smrekovega lubadarja.

KljuË za hitro prepoznavanje razliËnih podlubnikov Podlubniki (Ipidae) Podlubnike delimo v veË poddruæin. Razdelitev je zasnovana na zunanjih, to je morfoloπkih znakih. Æe ime pove, da æivijo pod lubjem, torej v liËju ali lesu. Delimo jih na beljavarje (Scolytinae), liËarje (Hylesininae) in lubadarje (Ipinae).

Slika 9: ZnaËilna podoba beljavarja (Scolytinae).

Slika 10: ZnaËilna podoba liËarja (Hylesininae).

proteus september 08txt.indd 11

Beljavarji (Scolytinae) HroπËi so veliki od 2 do 6 milimetrov. V Sloveniji æivijo le na listavcih. Zanje je znaËilen prisekan zadek. Materinski rovi se deloma zajedajo v beljavo in so enakokraki, veËinoma vzdolæni. Naπi najbolj razπirjeni vrsti - veliki brestov beljavar (Scolytus scolytus) in mali brestov beljavar (Scolytus multistratus) imata kljuËno vlogo pri razπirjanju gliviËne bolezni na brestih, holandske bolezni, ki jo povzroËa gliva (Ceratocystis ulmi).

LiËarji (Hylesininae) Pokrovke kril se spuπËajo k zadku v loku, glava je sklonjena. Æive tako v iglavcih kot listavcih. Dolbejo enokrake vzdolæne ali eno- in dvokrake preËne materinske rove. Nekatere vrste opravljajo zrelostno ærtje v stræenu mladih poganjkov, tudi zdravih dreves. Prenaπajo glive, ki povzroËajo modrenje lesa.

Med najbolj znanimi vrstami sta mali borov stræenar (Tomicus minor) in veliki borov stræenar (Tomicus piniperda).

9/2/08 1:46:20 PM

12 Gozdarstvo • Podlubniki v slovenskih gozdovih

Slika 11: ZnaËilna podoba lubadarja (Ipinae).

Graf 1: Posek drevja zaradi podlubnikov (v m3) po gospodarskih obmoËjih za obdobje od leta 1995 do 2007.

proteus september 08txt.indd 12

■

Proteus 71/1 • September 2008

Lubadarji (Ipinae) Podolgovati cilindriËni hroπËi, veliki od 1 do 6 milimetrov. Pokrovke kril so prisekane in strmo padajo k zadku. Glava od zgoraj praviloma komaj vidna.

Najpogostejπa predstavnika lubadarjev, s katerim imamo v slovenskih gozdovih teæave in povzroËata daleË najveË πkod, sta osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) in πesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus).

Podlubniki v letih od 1995 do oktobra 2007 Podlubniki so vedno predstavljali teæavo v gospodarskih gozdovih. Æe gozdarji v Avstro-Ogrski so predpisovali in izvajali zatiralne ukrepe. Tako je deæelna vlada Kranjske leta 1875 zahtevala brezpogojne ukrepe za varstvo pred podlubniki. Takoj po drugi svetovni vojni je v slovenskih gozdovih predvsem zaradi brigadnih seËenj ter z njimi povezanega slabo izvedenega gozdnega reda zaËelo naraπËati πtevilo podlubnikov, kar je v letih od 1945 do 1952 dodobra zaposlilo stroko in lastnike gozdov. Posekanih je bilo 273.000 kubiËnih metrov dreves. Kljub dosedanjim Ëezmernim razmnoæitvam podlubnikov pa se te nikakor ne morejo meriti z obsegom Ëezmerne razmnoæitve iz zaËetku devetdesetih let prejπnjega stoletja. Najobseænejπa Ëezmerne razmnoæitve v Sloveniji do sedaj se je zaËela v letu 2003 ter se nadaljuje πe v letoπnjem letu in se bo nadaljevala verjetno πe nekaj let. »e vzamemo za ≈normalni« obseg poπkodb v gozdovih, ki jih v letu povzroËijo podlubniki, povpreËje poπkodb za obdobje od zaËetka devetdesetih let prejπnjega stoletja do izbruha zadnje Ëezmerna razmnoæitev, in to πtejemo kot stanje πtevilËnosti populacij podlubnikov pod æelenim pragom, je bilo v slovenskih gozdovih zaradi podlubnikov posekanih povpreËno 137.000 kubiËnih metrov iglavcev. To je pribliæno 5 odstotkov celoletnega poseka v slovenskih gozdovih. Leta 2003 se je zaËelo naraπËanje poseka zaradi pod lubnikov z rekordnimi koliËinami napadenega drevja, predvsem smreke. Tako je deleæ poseka zaradi podlubnikov v celotnem poseku v

9/2/08 1:46:25 PM

Podlubniki v slovenskih gozdovih • Gozdarstvo

13

Slika 12: KoliËina s podlubniki napadenega drevja po krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije, stanje v letu 2007 (v m3).

letu 2006 dosegel 31 odstotkov. Posek zaradi podlubnikov v obdobju od leta 1995 do oktobra 2007 je razviden iz grafa 1.

V letu 2007 je bilo evidentiranih 512.136 kubiËnih metrov z lubadarjem napadenega drevja, kar je 73 odstotkov koliËine napadenega drevja v enakem obdobju leta 2007.

Literatura: Jakπa, J., 2007: Lubadar uËinkovito uniËuje iglavce. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije.

Jurc, M., 2006: Navadna smreka - Picea abies (l.) Karsten: æuæelke na deblih, vejah in v lesu. Gozdarski vestnik. Ljubljana: Zveza gozdarskih druπtev Slovenije. 21-42.

Jurc, M., 2006: Navadna smreka - Picea abies (l.) Karsten: æuæelke na deblih, vejah in v lesu - 2. del. Gozdarski vestnik. Ljubljana: Zveza gozdarskih druπtev Slovenije. 81-115.

Perko, F., PogaËnik, J., 1996: Kaj ogroæa slovenske gozdove. Ljubljana: Zveza gozdarskih druπtev Slovenije. 65−78.

Titovπek, J., 1988: Podlubniki Slovenije, obvladovanje podlubnikov. Ljubljana: Gozdarska zaloæba.

Vajda, Z., 1974: Nauka o zaπtiti πuma.

Zagreb: ©kolska knjiga. 239−252.

Zavod za gozdove Slovenije: PoroËilo o gozdovih, za obdobje 1994−2007. ÆivojinoviÊ, S., 1968: ©umarska ento­ mologija. Beograd: Univerzitet u Beo­ gradu. 283−293.

proteus september 08txt.indd 13

Obvladovanje podlubnikov Nevarnost namnoæitve podlubnikov v slovenskih gozdovih je prisotna v vseh iglastih gozdovih in je stalna. Posledice so za iglaste gozdove lahko katastrofalne. Najbolj so ogroæeni gozdovi iglavcev, predvsem smreke in jelke, na robu njenega æivljenjskega prostora (areala), to je na suhih, toplih rastiπËih.

Najboljπa preventiva je redno pregledovanje gozdov iglavcev in takojπen posek odkritih æariπË. Napadeno drevje je treba nemudoma posekati, obeliti in ostanke seËnje uniËiti, veËje ogolele povrπine, ki so posledica odstranjevanja napadenega drevja, pa je treba Ëim prej obnoviti.

Aktivnosti za obvladovanje smrekovih lubadarjev, pri Ëemer sta miπljena predvsem osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in πesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.), se morajo priËeti zgodaj spomladi, takrat, ko v gozdu πe leæi sneg. Zadnja leta je zaradi milih zim, ko skoraj ni sneæne odeje, treba aktivnosti obvladovanja lubadarjev izvajati celo zimsko obdobje. Sestoje iglavcev moramo nadzorovati neprekinjeno, dosledno je treba posekati odkrita æariπËa ter izvajati ostala zatiralna dela za zatiranje lubada­ rjev. »e razmere onemogoËajo dostop do gozdov, se z zatiraln o−prepreËevalnimi deli priËne takoj, ko je dostop moæen.

9/2/08 1:46:26 PM

14 Gozdarstvo • Podlubniki v slovenskih gozdovih

Slika 13: Meπanost gozdov v Sloveniji (deleæ iglavcev v lesni zalogi).

proteus september 08txt.indd 14

■

Proteus 71/1 • September 2008

©kode zaradi podlubnikov Poπkodbe in iz njih izhajajoËe πkode v slovenskih gozdovih zagotovo ne povzroËajo zgolj podlubniki, a so po obsegu daleË na prvem mestu. Ker ima smreka v lesni zalogi slovenskih gozdov najveËji deleæ, bo ob nadaljevanju neugodnih gibanj, povezanih predvsem s podnebnimi spremembami, deleæ seËenj bolnega in poπkodovanega drevja zaradi podlubnikov ostajal velik oziroma se bo ob neugodnih razmerah celo poveËeval. Toda ogroæena ni zgolj smreka. Podlubniki lahko povzroËajo velike πkode tudi na jelki, borih in brestih. Dokaz za to so velike πkode na brestih, ki zaradi delova­nja velikega brestovega beljavarja (Scolytus scolytus) in malega brestovega beljavarja (Scolytus multistratus), ki prenaπata holandsko bolezen (Ceratocystis ulmi), izginjajo iz naπih gozdov, in πkode na jelki v sosednji Republiki Hrvaπki in ne tako oddaljeni Bosni in Hercegovini. Ta dejstva ne smejo povzroËati maloduπja, usmerjati nas morajo k πe veËji zagnanosti pri izvajanju prepreËevalno−zatiralnih del ter k razmiπljanju o gojenju gozdov v prihodnosti, tako da bodo ti trajnostno opravljali vse vloge: proizvodno, socialno in ekoloπko.

9/2/08 3:12:44 PM

O tistih, ki letajo v temi • Zoologija

15

O tistih, ki letajo v temi Primoæ Presetnik

Slika 1: Mali podkovnjak v letu.

Foto: Primoæ Presetnik.

proteus september 08txt.indd 15

Bo prispevek opisoval sove, komarje, netopirje ali katero drugo ponoËi letajoËe æivo bitje? Da bo besedilo namenjeno opisu netopirjev, bi lahko po naslovu ugotovili samo zgolj etimologi, torej tisti znanstveniki, ki se ukvarjajo z izvorom besed. Izvor besede netopir je tako starodaven, da nam je obiËajnim ljudem tuj in ne prepoznamo veË izvornega pomena besede, ki pa je pomensko enak naslovu tega prispevka.

Po naπih pokrajinah so se oblikovala tudi novejπa poimenovanja netopirjev. V nekaterih krajih na Koroπkem jim pravijo mraËniki, dejstvo, da se nekateri netopirji radi zadræujejo v slemenih (πpicah) stavb, je mogoËe prispevalo k istrskemu poimenovanju πpiriËi (Podgrad) in belokranjskemu πpicmiπi (SemiË, Trnovec pri Metliki) oziroma πpicam’πi v Goriπkih brdih. Bolj redki, a πe vedno æivi imeni za netopirje sta pirhpogaËica na Dolenjskem (Straæa) ali piruπlek v Prekmurju in Prlekiji. Seveda je sploπno znano tudi ne ravno posreËeno ime slepe miπi, saj imajo netopirji oËi, ali pa poltiËpolmiË, netiËnemiπ, t’Ëm’π, ki kaæejo, da ljudje niso prav dobro vedeli, kam bi uvrstili netopirje. Zadnje dejstvo sploh ni Ëudno, saj

9/2/08 1:46:31 PM

16 Zoologija • O tistih, ki letajo v temi

Slika 2: Sonogram eholokacijskih (orientacijskih) in socialnega klica drobnega netopirja.

proteus september 08txt.indd 16

■

Proteus 71/1 • September 2008

so se celo znanstveniki v preteklosti spopadali z vpraπanjem, kam sodijo netopirji. K ptiËem jih sicer niso priπtevali, so jih pa uvrπËali k primatom, kamor sicer sodijo polopice, opice in ljudje, ali k zverem. ©ele v 19. stoletju je prevladalo miπljenje, da so netopirji samostojni red æivali, ki jih zmoænost aktivnega leta najbolj loËuje od drugih skupin æivali. Od tod tudi njihovo znanstveno (latinsko) poimenovanje Chiroptera, ki poenostavljeno pomeni ≈letajoËi z rokami«.

Poglejmo si od blizu te izredno velike roke (slika 1). »e si lahko Ëlovek z dlanmi pokrije komaj obraz, lahko netopirji s svojimi dlanmi popolnoma prekrijejo celo telo. Ob natanËnejπem pregledu okostja se namreË pokaæe, da imajo netopirji razmeroma dolgo nadlaktnico, zelo dolgo podlaktnico in dlanËnice ter prstnice. Med temi kostmi in telesom ter med zadnjimi nogami in repom je razpeta tanka letalna opna, ki jo sestavljajo le dve plasti koæe, elastiËna vlakna in nekaj æilic, ki prehranjujejo tkivo. Vso to letalno povrπino skupaj imenujemo prhut in ne perut, saj netopirji nimajo perja kot ptiËi. Oblika prhuti oziroma netopirjevih kril je lahko zelo raznolika in s svojimi aerodinamiËnimi lastnostmi omejuje ekoloπke vloge in vedenja, ki jih netopir lahko opravlja. Netopirji, kot so uhati netopirji, letajo v goπËavnih æivljenjskih prostorih (habitatih), blizu grmovja in ostalih predmetov v prostoru, zato morajo biti zelo okretni, kar jim omogoËa velika letalna povrπina kril in zaobljen dlanËni del prhuti. GibËni pa morajo biti tisti netopirji, ki svoj plen lovijo na odprtem in morajo pri veliki hitrosti hitro spremeniti

9/2/08 1:46:32 PM

O tistih, ki letajo v temi • Zoologija

17

smer leta ter imajo zato, kot na primer mraËniki, razmeroma ozke konice prhuti.

Netopirji svoj plen v temi iπËejo predvsem z eholokacijo, to je s posluπanjem odbojev klicev, ki so jih oddajali sami, in si s tem ustvarjajo sliko o prostoru, v katerem se gibljejo. Poleg teh Ëloveku nesliπnih (ultrazvoËnih) klicev netopirji oddajajo tudi tako imenovane socialne klice, ki jih lahko sliπimo (slika 2). To so enostavni ≈skviki« ali ≈Ëipi« ali trilËki enostavnih klicev, lahko pa oddajajo tudi zapletene melodije. Pogosto se samci netopirjev jeseni s posebnimi svatbenimi klici postavljajo pred bliænjimi leteËimi netopirkami.

Pri nas netopirji ne lovijo samo z aktivnim zasledovanjem leteËega plena, temveË lahko osebki nekaterih vrst na primernih mestih Ëakajo, da mimo njihove preæe prileti dovolj velika æuæelka ali pa æuæelke obirajo kar z listov, sten in celo pobirajo s tal. Obvodni netopirji, ki jih lahko vidimo nad vsemi mirnejπimi vodami, pa letajo le nekaj centimetrov na vodno gladino in pri tem lahko z dolgimi kremplji na stopalih pograbijo plen kar z vodne gladine. Je pa mnogo æuæelk v 50 milijonih let koevolucije z netopirji razvilo tudi obrambne mehanizme. Cela vrsta æuæelk, kot na primer veπËe, tenËiËarice in celo bogomolke, je razvila preprosta ≈uπesa«, ki zaznajo netopirjeve ultrazvoËne orientacijske klice. Ko ti sluπni organi sporoËijo, da je netopir preblizu, nekatere æuæelke zloæijo krila in strmoglavijo ter se s tem poskuπajo izogniti zasledujoËemu netopirju. »e netopir kljub temu uspe pravoËasno zaviti za æuæelko, te spet razπirijo krila in ustavijo padanje in netopir spet lahko zgreπi svoj plen. Tako vedenje lahko vËasih opazujemo kar pri najbliæji cestni svetilki, ki privlaËi mnoæice æuæelk, s katerimi se prehranjujejo nekatere vrste netopirjev, na primer belorobi netopirji. Toda to lahko za vrste netopirjev, ki se izogibajo osvetljenih delov, kot na primer podkovnjaki, pomeni, da so njihovi prehranski æivljenjski prostori (habitati) in pa viri (æuæelke) okrnjeni, kar je le πe eden izmed dejavnikov ogroæanja teh æe tako prizadetih redkih vrst æivali. MoËno svetlobno onesnaæevanje lahko pomeni æe en sam ref lektor, usmerjen v preletno odprtino, skozi katero netopirji vletajo in izletajo v svoja zatoËiπËa in iz njih. Ob osvetljeni odprtini netopirji zveËer kasneje izletijo in tako lahko zamudijo veËerni πtevilËni viπek æuæelk. To je posebno πkodljivo za netopirke, ki morajo v Ëasu, ko dojijo, na veËer pojesti tudi za tretjino svoje teæe æuæelk, da lahko uspeπno vzgojijo svojega mladiËa.

Po vsej srednji in severni Evropi namreË prav stavbe igrajo kljuËno vlogo pri zagotavljanju primernih razmer za kotenje.

Netopirke spomladi oblikujejo tako imenovane porodniπke

proteus september 08txt.indd 17

9/2/08 1:46:33 PM

■

18 Zoologija • O tistih, ki letajo v temi

Proteus 71/1 • September 2008

gruËe v toplih prostorih, ki zagotavljajo hiter razvoj in rast mladiËev. Na leto veËina netopirk skoti enega samega mladiËa (slika 3), dvojËki so redki.

Pri nas so tako predvsem nenaseljene podstrehe veËjih­ stavb, kot so cerkve in gradovi, izredno pomembne, saj smo v njih zabeleæili porodniπke gruËe malih, velik ih in juænih podkovnjakov ter tudi navadnih (slika 4), vejicatih, poznih in uhatih ter dolgokrilih netopirjev. ©pranje za zunanjimi lesenimi opaæi hiπ ali pa luknje v fasadah blokov pa so pomembna zatoËiπËa malih, belorobih netopirjev in navadnih mraËnikov.

UniËenje enega samega takega kotiπËa lahko povzroËi tudi Slika 3: Usnjebrada uhata netopirka z mladiËem.

Foto: Primoæ Presetnik.

Slika 4: Cerkev v GoriËi vasi pri Ribnici in del veËstoglave porodniπke gruËe navadnih netopirjev na zvoniku. Foto: Primoæ Presetnik.

proteus september 08txt.indd 18

9/2/08 1:46:40 PM

O tistih, ki letajo v temi • Zoologija

19

Slika 5: Del mrtvih malih podkovnjakov v cerkvi v Pavlovi vasi.

Foto: Matej HoËevar.

izumrtje celotne lokalne populacije doloËene vrste. Dobro dokumentiran, vendar nikakor ne edini primer v Sloveniji je na primer pomor celotne gruËe malih podkovnjakov v cerkvi­ v Pavlovi vasi, kjer so sredi poletja 2007 na line zvonika nepremiπljeno namestili mreæe. Ko smo stavbo pregledali le tri dni kasneje, smo tam naπli le πe 54 trupel samic in mladiËev malih podkovnjakov, ki zaradi mreæ niso mogli izleteti in so poginili od lakote in æeje, mnogi grozljivo zapleteni v mreæe (slika 5).

Tudi vznemirjanje netopirjev med zimskim spancem na njihovih prezimovaliπËih je lahko vir ogroæanja. Netopirji si namreË jeseni naberejo energetske zaloge v obliki posebne rjave tolπËe, ki pa jo vsako prebujanje zmanjπuje. »e je vznemirjanja preveË, lahko zaloge poidejo pred pomladjo in netopirji ne preæivijo.

Netopirji zaradi sprememb v prostoru − uniËevanja njihovih zatoËiπË, prehranjevalnih æivljenjskih prostorov (habitatov) in selitvenih koridorjev - veljajo za ene najbolj ogroæenih æivalskih skupin na svetu. Æe samo z majhnimi dejanji ali samo z veËjo naklonjenostjo pa lahko prispevamo k njihovem ohranjanju tudi sami. »e imate konkreten problem, je najbolje, da se obrnete za nasvet k strokovnjakom Centra za kartografije favne in f lore ali Ëlanom Slovenskega druπtva za prouËevanje in varstvo netopirjev. V prvem in drugem tednu septembra pa priporoËam obisk katerega izmed predavanj v okviru Evropske noËi netopirjev (veË: http://www.sdpvn-drustvo.si/), kjer boste izvedeli mnogo podrobnosti o æivljenju v Sloveniji æiveËih tridesetih vrst netopirjev.

proteus september 08txt.indd 19

9/2/08 1:46:44 PM

20 Svetovna naravna dediπËina • Mount Diablo - kalifornijski naravni park

■

Proteus 71/1 • September 2008

Mount Diablo - kalifornijski naravni park Jurij Kurillo

Pogled na Mount Diablo iz mesta Walnut Creek. Foto: Jurij Kurillo.

proteus september 08txt.indd 20

21. junija leta 2006 smo ob lepem sonËnem dnevu ustavili naπ ford pred vhodnim cestnim napisom Mount Diablo State Park. North Gate Entrance. Lepo speljana asfaltirana cesta nas vodi navkreber mimo za fotografa zelo slikovitih travnatih poboËij z rumeno rjavo travo in vmesnimi veËjimi ali manjπimi gozdnimi zaplatami, pa tudi posameznimi drevesi, poveËini hrasti. 3850 Ëevljev (1173 metrov) visoka dvoglava gora Mount Diablo leæi v zemljepisni πirini San Francisca, bolj ali manj osamljena, na meji med kalifornijskim obalnim obmoËjem (Bay Area) in osrednjo dolino (Central Valley).

Viπavje kaæe zelo pisano krajinsko podobo od gozdnih in travniπkih vesin do globokih sotesk in strmih peËin.

S svojim posebnim podnebjem in zemljepisno izolacijo pomeni ta viπava rastlinsko mejo med severnimi in juænimi vrstami, ki so se zato oboje prav tu v obilici naselile. Med cvetnicami so jih naπteli kar 650, æivalskih vrst pa 100. 12 rastlinskih in æivalskih vrst sodi med ogroæene. Med rastli­ nami so botaniki ugotovili veË posebnosti, kot je denimo manzanita, endemiËni mountdiablovski gornik (Arctostaphulos auriculata), zimzeleni rdeËeskorjasti grm z znaËilnimi belimi ali bledoroænatimi cvetki, ki se v niæjih legah pokaæejo æe decembra. Med πtevilnimi cvetoËimi okraski gore tudi ne manjka ≈dræavna roæa« Kalifornije - zlato rumeno do oranæno cvetoË kalifornijski mak (Eschscholzia californica), zelo trdoæiva rastlina, ki raste do nadmorske viπine pribliæno

9/2/08 1:46:45 PM

Mount Diablo - kalifornijski naravni park • Svetovna naravna dediπËina

Na viπini 1000 Ëevljev.

Foto: Jurij Kurillo.

proteus september 08txt.indd 21

21

1000 metrov. Ta mak je brækone edini na svetu, ki ima v tej dræavi svoj praznik 6. april! BotaniËno dragocenost pomeni tudi endemiËna lilijevka Calochortus pulchellus, ki ima pravlji­ Ëno ime ≈vilinja luËka«, kakor bi nemara prevedli angleπko Fairy Lantern. ObËutljiva roæica z zlato rumenimi cvetovi je menda izredno redka prebivalka travnatih vesin v obmoËju parka in bliænji okolici. Kakor zvemo pozneje v informacijskem srediπËu na gorskem vrhu, ima tu svojo severno mejo Coulterjev bor (Pinus coulteri). Ta iglavec z znaËilnimi, æe kar orjaπkimi storæi sicer naseljuje vso priobalno juæno Kalifornijo in sega tja Ëez v Mehiko.

Bogat je tudi æivalski svet. Obiskovalci parka najpogosteje vidijo kojota (Canis latans), risa (Lynx rufus), mulastega jelena (Odocoileus heminus), tekunico (Spermophilus beecheyi), pa tudi Ërno veverico (Sciurus niger) in sivo lisico (Urocyon cinereoargentus). K sreËi je bolj skrita puma ali gorski lev (Puma concolor), ki je sicer v zadnjem Ëasu povsod v severni Ameriki nekoliko poveËala svoj teritorij. Tako je tudi veË poroËil o napadih na ljudi, ki so bili zanje vËasih celo usodni. Zato je prav mogoËe, da bomo kje v kalifornijski ≈divjini« naleteli na tablico z navodilom, kaj storiti ob sreËanju s to mogoËno maËko, ki je velika kot odrasli Ëlovek. Nikakor ne smemo pred njo beæati ali ≈se narediti mrtvega«, paË pa je treba biti do nje Ëim bolj napadalen z glasnim vpitjem, metanjem kamenja ali groænjo s palico. Tako opozorilo smo videli celo v Dolini meseca, nekdanjem bivaliπËu pisatelja Jacka Londona!

V parku so doma razliËne mogoËne ujede, denimo ameriπki jezerec (Haliaetus leucocephalus) in planinski orel (Aquila chrysaetos). V zadnjih letih pogosteje opaæajo kalifornijskega kondorja (Gymnogyps californianus), ki so ga spet naselili v bliænjem zavarovanem obmoËju Pinnacles National Monument. Na Mount Diablu je naπla svoje zatoËiπËe tudi redka kaËa biËevka (Mastiocophis lateralis). ©e posebej z a n i m iva je geoloπka pretek lost Mont Diabla, ki pa πe zmeraj ni popolnoma pojasnjena. Gora naj bi nasta la sicer er uptivno pred 165 milijoni

9/2/08 1:46:49 PM

■

22 •

Kojot (Canis latrans).

Kurillo.

Foto: Gregorij

Proteus 71/1 • September 2008

let na dnu Tihega oceana, vendar so ga poznejπe tektonske sile porinile med pacif iπko tektonsko ploπËo in odloæene sedimente severnoameriπke ploπËe. Zaradi poznejπe erozije se danes kaæejo na vrhu gore starejπe geoloπke plasti kot ob vznoæju, kjer je mogoËe najti mnoge fosilne ostanke, πe posebej morske mehkuæce iz miocena, pa tudi fosile vretenËarjev, sabljastih maËk, mastodontov, konj, kamel in lam.

V obmoËju tega gorovja so v preteklosti odkrivali razliËne rudnine æivega srebra in bakra, pa tudi premog lignit, kar so potem komercialno izkoriπËali. Ta dejavnost je kajpada prenehala, ko je bil Mount Diablo zaradi svojih naravnih posebnosti razglaπen za dræavni narodni park (State Park), kot eden najzgodnejπih v Kaliforniji. Prvi zametki takega varstva narave na tem ozemlju segajo æe v leto 1931.

SreËanje s kojotom Spet se vozimo po strmem, z grmovjem poraslem poboËju, ko nenadoma zagledamo pod cestnim robom æival, podobno kakemu psu, ki pa jo hitro prepoznamo kot kojota. Ko ustavimo avto, skoËi predenj in pred nami opravi svojo ≈veliko potrebo«. Ne preveË estetsko fotografijo objavljamo, saj gre navsezadnje nemara celo za enkraten posnetek neke nujne æivljenjske funkcije vsakega æivalskega predstavnika. Ker poznamo tega zanimivega plenilca brækone bolj ali manj le iz knjig o Divjem zahodu, o njem nekaj veË besed!

proteus september 08txt.indd 22

9/2/08 1:46:51 PM

Mount Diablo - kalifornijski naravni park • Svetovna naravna dediπËina

Storæ Coulterjevega bora (Pinus coulteri). Foto: Jurij Kurillo.

proteus september 08txt.indd 23

23

Kojot (Canis latrans) ali prerijski volk je na zunaj podoben manjπemu psu volËjaku, le da ima daljπi in nekoliko koniËast gobec, veËje, πtrleËe uhlje ter kosmat rep s Ërno konico. Od Ëlovekovega spremljevalca se med drugim loËi tudi po znaËilnem zobovju. Njegova telesna­ dolæina znese pribliæno meter in Ëetrt, rep pa pribliæno πtirideset centimetrov, kar pa je precej odvisno od zemljepisnega poloæaja biva l iπ Ë a. Sa mec je na sploπno veËji od samice.

Tudi obarvanost koæuha se v razliËni predelih moËno spreminja in sega od r umen k asto r jave na jugu do temno sive na severu.

Vrsta naj bi imela kar devetnajst podv rst (o tem med strokovnjaki ni popolnega soglasja), ki so razπirjene od Kanade prek Zdruæenih dræav do Mehike. Domnevajo, da so kojoti nekdaj æiveli zgolj v zahodnih obmo­ Ëjih severnoameriπke celine, s prihodom belcev pa so se zaradi civilizacijskega spremi­ njanja zemljiπË in odstranjevanja volkov zaËeli Ëedalje bolj pomikati proti vzhodu. Tako je ta vrsta iz druæine psov vsepovsod v porastu, saj je zelo prilagodljiva in ji pride prav vsakrπno okolje, najsi bodo puπËave, prerije, gozdovi ali gore, pa celo naseljeni urbani predeli. Kojoti lahko postanejo zelo vsiljivi, Ëe izgubijo strah pred ljudmi, πe posebej Ëe jih ti skuπajo hraniti. To je strogo prepovedano v narodnih parkih, kakrπen je Mount Diablo.

Kojoti so tako rekoË vsejedi in se znajo dobro prilagoditi hrani, ki jim je na voljo. Ta sega od sadeæev in æuæelk do malih in veËjih sesalcev ter mrhovine. Ker se lotijo tudi drobnice, niso med rejci ovac niË kaj priljubljeni; zato jih ti skuπajo z odstrelom Ëim bolj zatreti. Mnogim je πe vedno vπeË tudi kojotov gosti koæuh. Æivali so sicer dejavne ves dan, vendar imajo rajπi jutro in Ëas okrog sonËnega zahoda.

Odrasli samci in samice æivijo ponavadi v parih, so pa manj

9/2/08 1:46:56 PM

24 Svetovna naravna dediπËina • Mount Diablo - kalifornijski naravni park

Kalifornijski mak (Eschscholzia californica).

Foto: Jurij Kurillo.

proteus september 08txt.indd 24

■

Proteus 71/1 • September 2008

druæabni kot volkovi. »e je hrane izjemno veliko, se zbere v krdelo najveË do deset kojotov. Æivali se sporazumevajo s sluπnimi, vidnimi, vohalnimi in tipnimi znamenji. Zanje je posebno znaËilno tuleËe zavijanje, s katerim pari oznaËujejo svoj teritorij. Kojot je eden najhitrejπih severnoameriπkih sesalcev, saj lahko doseæe kar 61 kilometrov na uro. Lahko se plodi tudi z volkom ali domaËim psom; po angleπko nastane tako coydog.

Kojoti na Mount Diablu æivijo le posamezno ali v parih.

Paritveno obdobje traja od januarja do marca, tako da se mladiËi rodijo spomladi, ko je zadosti hrane. Prvih πtirinajst dni so slepi, nato pa spregledajo in se kmalu prikaæejo iz svojega brloga v goπËavi ali pod kakim spodmolom. Pri materi sesajo od pet do sedem tednov, ob koncu poletja pa æe znajo poskrbeti zase ter gredo bodisi na svoje bodisi ostanejo pri druæini. Vse je odvisno od razpoloæljive hrane in zunanjih okoliπËin.

Kojot je pomemben Ëlen v mitologiji ameriπkih staroselcev; navsezadnje izvira njegovo ime iz azteπke besede coyotl.

Jugozahodno indijansko pleme Navahi ga imenuje kar ≈boæji pes«.

9/2/08 1:46:58 PM

Mount Diablo - kalifornijski naravni park • Svetovna naravna dediπËina

Vilinja luËka (Calochortus pulchellus).

Foto: Lynn Watson.

proteus september 08txt.indd 25

25

Na vrhu ∑ seznanitev z indijansko zgodovino Prispeli smo do parkiriπËa na vrπini Mount Diabla. Æe pri voænji navkreber so odpirajo πirni razgledi na vse strani, na vrhu pa bi ob jasnem vremenu morali videti domala pol kalifornijske zvezne dræave z mogoËno Sierro Nevado na jugovzhodnem obzorju. Najbolj slikovit je kajpada pogled na Zaliv San Francisca, ob katerem se na πiroko razteza hribovito velemesto s svojimi slikovitimi nebotiËniki pa tudi niæjimi zgradbami in z vencem vmesnega zelenja.

Takole mimogrede ni videti niË sledov laæjih in teæjih potresov ∑ najhujπi je bil leta 1906∑, ki sta jih San Francisco in okolica doæivljala v svoji dvestoletni zgodovini. Juæni, glavni vrh, skozi katerega poteka poldnevniπka Ërta, je bil æe v 19. stoletja pomembna markacijska toËka za geometrijske meritve zemljiπË v severni Kaliforniji in Nevadi.

Sam vrh zavzema stavba, ki je delovala kot daleË vidni svetilnik do napada japonskih letalskih eskadrilj na Pearl Harbour 7. decembra 1941. Danes je v njej muzej in informacijsko srediπËe, kjer si obiskovalci lahko ogledujejo nazorno predstavljeno gradivo na geoloπkih, naravoslovnih, ekoloπkih in kulturnih razstavah, ki jih dopolnjuje tudi video predstavitev.

Med drugim je na panojih predstavljena zgodovina prvotnih prebivalcev danaπnje Kalifornije, ki so bili tu naseljeni æe tisoËletja. Pred prihodom ©pancev leta 1542 naj bi jih bilo na tem ozemlju pribliæno tristo tisoË. Leta 1772, ko so sem priπli prvi Evropejci, je okrog mountdiablskega viπavja v polmeru kakπnih πtirideset kilometrov æivelo dva ducata loËenih indijanskih skupin. Vsaka je obsegala tri ali πtiri vasi s kakπnimi petdesetimi prebivalci, ki so nove priseljence sprva prijazno sprejeli. Pozneje, v letih od 1794 do 1806, je bilo v πpanskih misijonih krπËenih na stotine ameriπkih domaËinov. Ujeti med dve kulturi so mnogi kljub odporu postali ærtev izkoreninjenja in evropskih bolezni. V Ëasu ene gene-

9/2/08 1:46:59 PM

26 Svetovna naravna dediπËina • Mount Diablo - kalifornijski naravni park

Zgoraj: Severni, niæji vrh Mount Diabla.

Foto: Jurij Kurillo.

Spodaj: Opozorilna tablica o pumi ali gorskem levu v Sonomi v Dolini meseca (Moon Valley) v Kaliforniji.

Foto: Jurij Kurillo.

proteus september 08txt.indd 26

■

Proteus 71/1 • September 2008

racije je bila njihova dotlej trdna druæba razkrojena in mnogi obiËaji so bili izgubljeni. Ko je mehiπka vlada leta 1834 razpustila misijone, so ostali zalivski Indijanci postali preteæno suæenjski delavci na razseænih zasebnih ranËih, kar se je nadaljevalo tudi potem, ko je Kalifornija leta 1848 uradno pripadla Zdruæenim dræavam Amerike.

To goro so domaËini Ëastili æe od nekdaj ∑ tako je πe danes ∑ kot sveti kraj in prebivaliπËe raznih mitiËnih bitij, tudi ≈stvarnika« kojota. VeËino gorskega obmoËja so v novejπem Ëasu naseljevali Volvoni, pleme, ki je govorilo miwok, jezik obalnih domorodnih skupin. ©e leta 1811 so goro imenovali ≈Cero Alto de los Bolbones« ∑ Gorski vrh Volvonov. ≈HudiËeva gora« je postala Ëisto po pomoti ob neuspeπnem πpanskem vojaπkem zasledovanju ubeglih misijonskih Indijancev.

Danes so mnogi potomci prvotnih ameriπkih domaËinov ∑ ki sploh noËejo biti ≈Indijanci« ∑ sodelavci strokovnih raziskovalcev njihove zgodovine. Hkrati pa skuπajo ohraniti ali obnoviti svojo kulturo za prihodnje rodove.

Spet se vraËamo v naπ Walnut Creek, mestece, od koder je πe vedno mogoËe videti v daljavi slikovito sveto goro ameriπkih domaËinov in dragoceni naravni rezervat sodobne Kalifornije …

9/2/08 1:47:01 PM

Jesenkova pot • Varstvo narave

27

Jesenkova pot Marijana TavËar

Fran Jesenko (1875∑1932).

proteus september 08txt.indd 27

V samem srediπËu Ljubljane se sprehodimo po zanimivi, z znanjem posuti gozdni poti, poimenovani po prof. dr. Franu Jesenku.

Kako do nje? Po drevoredih in sprehajaliπËih Tivolija se nad sankaliπËem ali pa za Tivolskim gradom povzpnemo v enega zelenih biserov ohranjene narave, v gozdnati del krajinskega parka Tivoli, Roænik in ©iπenski hrib, po katerem vodi tudi naπa uËna pot.

Na pribliæno 3 kilometre dolgi poti je predstavljenih 30 drevesnih in grmovnih vrst.

Dobra tretjina se na rastiπËih, kjer domujejo gozdovi gradna in belega gabra ter bukovi gozdovi, pojavlja naravno, druge vrste pa so bile sem prinesene od drugod. Med slednjimi so vrste, ki jih sreËamo v gozdovih drugje po Sloveniji, kot so Ërni gaber, Ërni bor in evropski macesen, pa tudi eksote, kot so rdeËi javor, rdeËi hrast in zelena duglazija. Spoznamo tudi vrste, katere pri nas ponavadi sadimo v drevoredih in parkih. Njihova predstavnika sta pravi kostanj in vrba æalujka.

Na tablah, ki oznaËujejo posamezne primerke, so zapisana njihova slovenska in latinska imena.

Jesenkova pot je bila urejena ob kongresu Mednarodne zveze gozdarskih in lesarskih raziskovalnih organizacij (International union of forestry research organizations - IUFRO), ki je bil septembra leta 1986 v Ljubljani, temeljiteje obnovljena pa v letih 1999 in 2006. Poimenovana je po botaniku in genetiku Franu Jesenku (1875-1932), ki je bil prvi profesor za botaniko na ljubljanski univerzi, pionir na podroËju ælahtnjenja rastlin in mednarodno priznan rastlinski genetik. Bil je zgodnji zagovornik varovanja obmoËja Sedmerih Triglavskih jezer, jedra poznejπega Triglavskega narodnega parka, pa tudi varovanja Roænika in ©iπenskega hriba. Spominski kamen z njegovim imenom je postavljen ob zaËetku poti, ki je severno od Tivolskega gradu na gozdnem robu ob klasiËnem nahajaliπËu evropske gomoljËice oziroma nad sankaliπËem.

Orientacija na poti ni teæavna, saj nam pri njej pomagajo tako smerokazi kot tudi posebej za to pot æe pri prvi postavitvi oblikovana poËivaliπËa iz lesenih okroglic, ki se razli­kujejo od drugih poËivaliπË na Roæniku in ©iπenskemu hribu. Prvi del poti je ravninski in poteka po tako imenovani Poti sedmih

9/2/08 1:47:06 PM

28 Varstvo narave • Jesenkova pot

Literatura in viri: Strgar, J., 1994: Tivoli: ljubljanski mestni park. KmeËki glas.

TavËar, M., 2006: Jesenkova pot, zloæenka. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije.

Wraber, T., 2006: Fran(c) Jesenko (1875-1932), rastlinski fiziolog in genetik, zagovornik in pospeπevalec Triglavskega narodnega parka.

proteus september 08txt.indd 28

■

Proteus 71/1 • September 2008

mostiËkov. Pod nami ostajata Cekinov grad in Hala Tivoli.

Ko pridemo do kriæiπËa nad Bellevuejem, pot nadaljujemo v pribliæno isti smeri kot poprej. Pot se malce zoæi in zaËne­ rahlo vzpenjati. V okljuki nas pripelje najprej do stolpa nekdanje skakalnice, od tam pa obrne nazaj, v smeri proti vrhu ©iπenskega hriba (429 metrov nadmorske viπine). Na poboËju pod vrhom je veË jam, tako imenovanih francoskih πanc, ki so jih leta 1809 izkopali Francozi za svoje topove. Iz njih so obstreljevali avstrijsko postojanko na Ljubljanskem gradu. ©ance so deloma zasute in zarasle. Okoli Tivolskega vrha (387 metrov nadmorske viπine) pot zaokroæi mimo starega vodnega zbiralnika. Za njim se spustimo do Tivolskega gradu, kjer se pot zakljuËi.

Gozd, skozi katerega hodimo, je dokaj raznolik. Menjavajo se gozdne zdruæbe niæinskega gozda gradna in belega gabra ter razliËnih oblik kisloljubnega bukovega gozda z rebre­ njaËo. V sestojih na obmoËju ©iπenskega hriba imajo veËji deleæ v sestavi drevesnih vrst graden, gorski javor, bukev, kostanj, smreka, rdeËi bor in rdeËi hrast. Na Tivolskem vrhu je najveË bukve in gradna, ob njiju pa imajo opaznejπi deleæ πe dob, lipa, smreka in rdeËi bor. ObmoËje ©iπenskega hriba je tako kot veËina krajinskega parka Tivoli, Roænik in ©iπenski hrib v zasebni lasti, obmoËje Tivolskega vrha pa je v lasti Mestne obËine Ljubljana.

9/2/08 1:47:09 PM

Jesenkova pot • Varstvo narave

29

Vrsta uËne poti: gozdna uËna pot.

Dolæina: 3 kilometre.

Kontakt: Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Træaπka 2, Ljubljana; tel.: 01 241 06 00. e-naslov: oeljubljana@zgs.gov.si.

Moænost vodenih ogledov: po dogovoru za skupine, vstopnine ni.

Dostopnost gradiv: zloæenka Jesenkova pot je v dopoldanskem Ëasu v delovnih dneh dostopna na naslovih: • Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Træaπka 2, Ljubljana, • Mestna obËina Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Odsek za razvoj podeæelja in upravne zadeve, Zarnikova 3, Ljubljana.

NajveËja prednost Jesenkove poti je prav gotovo ta, da je tako rekoË pri roki. ©tevilni obiskovalci Roænika in ©iπenskega hriba, ki se podajo iz mestnega vrveæa v naravno gozdno okolje, da bi se sprostili, si tako rekoË mimogrede ogledajo πe vsaj del vsebine Jesenkove poti. Po Jesenkovi poti pa se v okviru tako imenovanih naravoslovnih dni pod vodstvom gozdarskih strokovnjakov z Zavoda za gozdove Slovenije vsako leto sprehodijo tudi skupine πolske mladine. Ob prednosti bliæine pa Jesenkova pot prav gotovo oËara tudi z naravnostjo in pestrostjo gozda, skozi katerega vodi.

proteus september 08txt.indd 29

9/2/08 1:47:11 PM

30 Znanilec jeseni • SveËnik (Gentiana asclepiadea) − jesenski lepotec

■

Proteus 71/1 • September 2008

SveËnik (Gentiana asclepiadea) − jesenski lepotec

SveËnik (Gentiana asclepiadea). To njegovo ime je na Pohorju, od koder je tudi slika, zapisal πolnik Janez Koprivnik (Planinski vestnik, 19: 211, 1913), je pa znano æe mnogo dalj Ëasa, saj ga je v æe v 18. stol. zapisal zbiratelj narodnega blaga F. A. Breckerfeld (1740-1806).

Koprivnik je navedel tudi ime lastaviËji sviπË, ki pa je prevod nemπkega. Znanih je πe veË drugih imen, npr. jesenski sviπË, svilniËasti sviπË, ËuviËek, sveËavnik in sveËinje. Latinski vrstni pridevek asclepiadea namiguje na kokoπevec (Vincetoxicum hirundinaria), ki so ga v 17. stol. imenovali Asclepias. To ime, narejeno po antiËnem bogu zdravilstva Asklepiju, zdaj nosi rod svilnic, ki ima tako kot kokoπevec dolgo priostrene jajËaste liste. Fran Erja­ vec je pri Nemcih v Trnovskem gozdu zapisal (Letopis Matice slovenske za leto 1875, str. 221) ime podsveËnik, ki se tudi nanaπa na vrsto iz rodu sviπËev (Gentiana cruciata). Foto: Tone Wraber.

proteus september 08txt.indd 30

Doma kopljejo krompir, prihodnje dni bodo sejali ozimino. Jesen se bliæa in moËno se æe pozna v naravi. Po polju zori ajda in Ëaka æanjic, po gozdovih in robéh pa cveti modri encijan in pokimava v rahlih jesenskih sapah. »udovit je njegov cvet, nekam otoæen v svoji modrini. Zdi se mi, kakor bi rodovitna mati narava zadnjiË vzbrstela v veliki svoji ljubezni in v neskonËnem hrepenenju po rojenju rodila ta skrivno­ stni modri cvet v pozdrav tihi jeseni, ki ji prinaπa miru in poËitka. Listje v gozdu polagoma rumeni in πelesti v jesenskem vetru. Tupatam se kak list odtrga in truden pade na zemljo. Odtrga se, a na njegovem mestu æe Ëaka skrit popek, da se spomladi razpre v novo æivljenje; stari list pade na zemljo, da tam strohni, a mati zemlja rodi iz njegove snovi novo æivljenje. Æivljenje zmaguje nad smrtjo vsepovsod: kjer pobira smrt, poganja za njo æe novo æivljenje! − Lastovke so nas zapustile, pred par dnevi so odletele daleË Ëez morje, kjer vedno toplo sonce sije. Od tam nam prinesejo novo pomlad. Kako je to vse Ëudovito v naravi.

Maks Wraber (1905-1972) je, πtudent bio­ logije, zapisal v dnevniku 18. septembra 1929 o jesenskem razpoloæenju na Kapli (Dravski Kozjak).

Gentiana asclepiadea, sveËnik, je pri nas mestoma moËno razπirjen encijan. Priljubljen je tudi v vrtnarstvu, ker se bogato razcveta πe pozno poleti in v jesen. Nedavno je obiskal arboretum v VolËjem potoku star holandski vrtnar, ko je po naπih krajih botaniziral; pripovedoval je, da ima doma veliko zbirko evropskih in azijskih encijanov, zdaj pa je sédel med mnoæico modrih ≈sveËnikov« ob gozdni poti in strmel ≈Kaj takega − neverjetno, saj to je Ëudeæ!«.

Ciril JegliË v knjigi Alpski vrt Julijana v Trenti, str. 98, Ljubljana 1963.

Prebral in prepisal Tone Wraber.

9/2/08 1:47:13 PM

Prof. dr. Tone Wraber, sedemdesetletnik • Obletnica

31

Prof. dr. Tone Wraber, sedemdesetletnik*

Tone Wraber na Orlovici nad Gomancami. 29. julija leta 2008. Foto: Boπtjan Surina.

Celovito predstaviti prof. dr. Toneta Wraberja je silno nehvaleæna naloga. Sam ga, drugaËe od mnogih zdaj v Sloveniji delujoËih botanikov, nisem spoznaval v univerzitetnih predavalnicah, paË pa ga prviË v æivo videl v gorah, v Ërnogorskih Prokle­ tijah. Pri njem nisem opravil nobenega izpita, pa je bil kljub temu pripravljen prevzeti mentorstvo pri moji doktorski nalogi. Medtem ko je on prve botaniËne Ëlanke napisal æe kot rosni mladeniË, sem sam svoje prvence objavil skoraj v Kristusovih letih. Bil je njihov boter in prizanesljivi ocenjevalec in od takrat naprej sem njegov ≈dopisni« sluπatelj in uËenec. Preglednost najine korespondence je nekoliko ≈zameglila« elektronska poπta, a je to vsekakor zame dragoceno πtudijsko gradivo (za botaniËno in sploπno kulturno izobrazbo), bolj redki skupni terenski dnevi pa enkratna doæivetja.

ResniËno spoznati prof. Wraberja je treba prav med rastlinami v naravnem okolju.

proteus september 08txt.indd 31

Rojenemu leta 1938, oËetu biologu, botani­ ku in f itocenolog u Maksu Wraberju, ©tajercu s severovzhodne meje slovenskega etniËnega ozemlja, in materi Sabini, klasiËni filologinji, Primorki, Kraπevki, mu je bila najbræ æe v zibelko poloæena ljubezen do narave, rastlin, prav enako tudi ljubezen do domovine, slovenstva, kulture. Rano mladost v vojnih Ëasih sta, ob drugem, zaznamovala zelo zgodnja materina smrt in kriviËni oËetov povojni zapor. Æe mlade­ niË se je nalezel oËetovega navduπenja za botaniko, spoznavanje, odkrivanje in opiso­ vanje rastlin in njihovih zdruæb. To, kar je tako temeljito in polnokrvno v teækih povojnih razmerah opravljal njegov oËe, je kaj kmalu postalo tudi njegov poklic in poslanstvo. Diplomiral je v Ljubljani pri prof. dr. Ernestu Mayerju (1961), doktoriral pa v Trstu pri prof. dr. Sandru Pignattiju (1972). Od malega tabornik in planinec se je na zaËetku svoje πtudijske in raziskovalne poti zapisal preuËevanju rastlinstva in rastja naπih gora, predvsem Julijskih Alp. Nekaj let je bil kustos Prirodoslovnega muzeja in skrbnik alpskega botaniËnega vrta Juliana v Trenti. Trento je vzljubil in jo doæivel v Ëasu, ko je bilo v tej prelepi dolini πe Ëutiti duh Kugyja, Bois de Chesna, Komacev in Toæbarjev in ko so bile nekatere trentarske planine πe æive. Mojstrsko je ubesedil takratno Trento, podobno kot jo je malo pred njim mojstrsko upodobil Jaka »op.

Njegovo ≈trentarsko« obdobje je bilo kratko.

Kmalu je postal asistent in po opravljenem doktoratu docent in profesor sistematske botanike in f itocenologije na oddelku za biologijo Biotehniπke fakultete Univerze v Ljubljani. Pri njem so diplomirali, magistri­ rali in (ali) doktorirali πtevilni danes v Sloveniji in drugod delujoËi botaniki. Bil je vseskozi πirok in odprt, ne samo svojim, to je biologom, temveË tudi drugim, ki smo tako ali drugaËe ≈zaπli« v botaniko, in nam bil uËitelj in svetovalec. S to njegovo odpr-

9/2/08 1:47:16 PM

32 Obletnica • Prof. dr. Tone Wraber, sedemdesetletnik

tostjo do vseh, ki jih zanimajo rastline, so povezana vsakoletna botaniËna sreËanja, ki jih je dolga leta neutrudno pripravljal in vodil, prav tako njegovo zvesto sodelovanje pri naπi klasiËni poljudnoznanstveni reviji Proteus. Osem let je bil njen urednik, njen sotrudnik je æe od srednjeπolskih let in je doslej v njej objavil æe veË kot 300 Ëlan­ kov in drugih zapisov (prvega leta 1962).

Svojo dolgoletno povezanost in navezanost na naπo revijo in uredniπko in drugo delo zanjo nam je opisal v pogovoru z Matjaæem Mastnakom (Proteus, 66: 100−105; 2003). »eprav ima mednarodni sloves specia­lista za subalpinsko in alpinsko vegetacijo, je tudi raziskovalno izredno πirok − posve­ Ëa se fitocenologiji, taksonomiji, fitogeo­ grafiji, zgodovini botaniËnih raziskovanj, botaniËnemu imenoslovju (imenstvu) in πe πtevilnim drugim podroËjem. Ni je sloven­ske pokrajine, ki ji ne bi namenil vsaj kakπnega Ëlanka (torej so mu enako kot naπe Alpe in Sneænik dragi tudi Kras in Obala, Pohorje in GoriËko, Breginjski kot in Trnovski gozd, Zasavje in Prekmurje). Prav tako kot domoljub je svetovljan, raziskovalec rastlinstva Dinarskega gorstva in drugih balkanskih gorovij, tja do Albanije­ in GrËije, poznavalec velikih svetovnih gorstev vse do Himalaje.

Njegov publicistiËni, strokovni in znanstveni opus je izjemen − Ëlanki, razprave, knjige, gesla v enciklopedijah, uredniπtvo in drugo (doslej veË kot 700 bibliografskih enot, πtevilka se hitro poveËuje, ker se njegove nove objave, kljub uradnemu statusu upokojenca, kar vrstijo). Podobno dragoceno, kot je njegovo sotrudniπtvo pri reviji Proteus, je njegovo zvesto sodelovanje pri naπi gorniπki reviji Planinski vestnik.

Samo izbor njegovih Ëlankov, ki jih je v veË ko 50 letih namenil tema dvema revijama, bi obsegal dve zajetni knjigi. Iz te bogate poljudnoznanstvene bere bom, ne da bi kaj dosti razmiπljal, omenil samo πtiri naslove: Moreπ na Moreæ (Planinski vestnik, 1975),

proteus september 08txt.indd 32

■

Proteus 71/1 • September 2008

Koπutnik, in to Vardjanov (Proteus, 1986), Sneænik − gora (tudi) za botanike (Proteus, 1997) in Pintarjevo knjigo Roæe na Sloven­ skem (1990), kjer je s svojo poljudno, a strokovno neoporeËno besedo enkratno opremil mojstrove fotografije. Kdor je ali bo prebral samo te tri Ëlanke in omenje­ no knjigo, bo gotovo soglaπal, da je prof.

Wraber na samem vrhu tovrstnega pisanja na Slovenskem. Objavil je πtevilne tehtne in mednarodno odmevne znanstvene Ëlanke in razprave, v katerih je med drugim opisal tudi nove taksone in nove sintaksone za znanost, naπel in opisal πtevilne nove vrste za f loro Slovenije ali kakega drugega dela jugovzhodne Evrope. Izpostavim naj samo dve knjiæni objavi, ki sta πe zdaj med naj­ bolj navajanimi deli domaËe botaniËne literature. To sta Sto znamenitih rastlin na Slovenskem (1990) in RdeËi seznam praprot­ nic in semenk Slovenije (1989, skupaj s P. Skobernetom). Zelo uporaben in izviren je njegov æepni priroËnik Rastline od Krasa do morja (1989), zadnja njegova knjiga (2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem) pa ima letnico 2006. V Enciklopediji Slovenije (kjer je bil tudi urednik) je prispeval πtevilna tehtna gesla in v njej strnjeno opisal naπe rastlinstvo in njegove posebnosti. Svojo besedo in avtoriteto je veËkrat tehtno zastavil v prid varovanja in ohranitve naπih naravnih vrednot (tudi v tem zvesto sledi oËetu) in je sodelavec revije Varstvo narave od njenih zaËetkov. Je soavtor vseh πtirih dosedanjih izdaj πiroko uporabljanega doloËevalnega kljuËa Mala flora Slovenije (1969, 1984, 1999 in 2007).

Prof. Wraber je leta 2000 (takrat smo poËastili osemdesetletnico prof. Mayerja) botaniËno delovanje na Slovenskem razËlenil po obdobjih in jih imenoval po najbolj izstopajoËih (vodilnih) posameznikih. Tako doslej poznamo Scopolijevo, Hladnikovo, Paulinovo in Mayerjevo obdobje. Obdobje slednjega (naπega nestorja) je nekako zaklju­ Ëil z letom 1969, s prvim izidom Male flore

9/2/08 1:47:16 PM

Prof. dr. Tone Wraber, sedemdesetletnik • Obletnica

Slovenije. Menim, da lahko zadnjo Ëetrtino 20. stoletja in prva leta 21. stoletja (torej Ëas po letu 1970) upraviËeno poimenujemo Wraberjevo obdobje. V njem je s svojim vse­stranskim delovanjem pustil peËat kot nihËe­ drug od botaniËnih sodobnikov in prepriËan sem, da ga ni med botaniki na Slovenskem in tudi ne med bralci revije Proteus, ki si ne bi æelel, da bi naπ profesor πe dolgo uËil, pisal, objavljal in z vsem, kar

33

je in kar zna, bogatil naπe vedenje o rastlinstvu, nas same, naπo identiteto in naπo dræavo.

Igor Dakskobler *Nekoliko prirejen zapis, ki je bil prviË objavljen v reviji Gora (Predmeja), l. 11 (2007), πt. 36, str. 5-7.

Astronomija − skrita ljubezen profesorja Antona Peterlina • Obletnica

Astronomija − skrita ljubezen profesorja Antona Peterlina Septembra leta 2008 se slovenski astronomi z vso spoπtljivostjo in hvaleænostjo spominjamo akademika profesorja doktorja Antona Peterlina (1908−1993). Pred davnimi πestdesetimi leti - ali natanËneje 10. januarja leta 1948 - je namreË kot prvi redni profesor fizike na naπi tedanji edini univerzi potegnil potezo, ki je bila odloËilna za zaËetek in nato πe za ves nadaljnji razvoj slovenske astronomije na najviπji, univerzitetni ravni.

Napisal je in vodilnemu slovenskemu pol it iËnemu v rhu predloæil, danes lahko æe reËemo, slavno in znamenito ≈utemeljitev« za ustanovitev katedre za astronomijo na Univerzi v Ljubljani in hkrati izgradnjo astronomske

Znamenita Peterlinova Utemeljitev za ustanovitev astronomskega inπtituta z 10. januarja 1948; prva stran, ostalo izgubljeno. Objavljeno z dovoljenjem gospe dr. Tanje Peterlin - Neumaier. Arhiv druæine Peterlin; hrani dr. Tanja Peterlin - Neumaier.

proteus september 08txt.indd 33

9/2/08 1:47:22 PM

34 Obletnica • Astronomija − skrita ljubezen profesorja Antona Peterlina

■

Proteus 71/1 • September 2008

opazovalnice oziroma observatorija (glej priloæeno prvo stran besedila te utemeljitve).

In z njo uspel.1 Tako je lahko æe spomladi leta 1948 povabil Frana Dominka, ki je tedaj delal na beograjski Zvezdari, da zasede profesorsko mesto na novo ustanovljeni katedri za astronomijo. Iz Italije v Beograd prebegli Fran Dominko je bil tedaj v svetovnem merilu najvidnejπi dosegljivi astronom slovenskega rodu, ki je Knjiga Anton Peterlin v slovenski astronomiji, ki je ob stoletnici Peterlinovega rojstva pred kratkim izπla pri ljubljanski Zaloæbi Jutro. Profesor Peterlin je silno rad izpolnjeval pogoje za zasedhodil v hribe. V ozadju naslovnice je Triglav, na katerega se je velikokrat povzpel. bo tega poloæaja na univerzi.

IzhodiπËna toËka za pohode na Triglav pa je bila vas Lancovo pri Radovljici.

Dominko se je vabilu odzval.

Priπel je v Ljubljano in zaËel s predavanji astronomije æe Naslovnica knjige, ki jo je mojstrsko prevedel in priredil jeseni istega leta. Nato je ostal v Ljubljaopremil s svojimi pripombami - profesor Anton Peterlin. ni do konca svojega æivljenja in tu zapustil pomembne sledi.

Izpeljal je skoraj vse zamisli, ki si jih je zamislil Anton Peterlin: vzgojil je prvo generacijo slovenskih astronomov, ki so se kar dobro uveljavili v astronomskem svetu doma in v tujini, zgradil je Astronomskogeof izikalni observatorij, ki so mu vzgojeni astronomi iz opazovanj zvezd doloËili temeljne astronomsko-geodetske (krajevne) parametre, skrbno je deloval na strokovnem in pedagoπkem podroËju in tudi v poljudni znanosti kot popularizator astronomije.

Profesor Peterlin se je æe kot mladeniË zaljubil v astronomijo. UËil se je je kot samouk, saj v Sloveniji ni bilo astronomske πole. Vse æivljenje se je je nekako oklepal in jo zelo spoπtoval. Kraljico znanosti je postavljal v sam vrh znanstvenih panog, vendar pa se ji zaradi premalo znanja znanstveno ni mogel posvetiti. Za svoj poklic si je paË izbral fiziko, vendar pa se je k astronomiji vedno rad vraËal. Proti koncu svojega æivljenja, ko se je za stalno vrnil v Slovenijo, je celo kupil daljnogled, da bi z njim opazoval zvezde iz svoje ljubeËe domovine,

proteus september 08txt.indd 34

9/2/08 1:47:28 PM

Astronomija − skrita ljubezen profesorja Antona Peterlina • Obletnica

35

Iz angleπËine je odliËno prevedel in priredil znamenito knjigo Georgea Gamowa Rojstvo in smrt Sonca (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958), ki smo jo takratni πtudentje prebirali z velikim uæitkom.

Ta sk romni in drobni zapis o astronomskem pr ispevk u profesor ja Peterlina v naπem naravoslovnem prostoru naj izzveni kot velika zahvala za njegovo viteπko deja­ nje oziroma za vse, kar je nekoË dobrega naredil za naπo astronomijo. Samo Lancovo 5 (v ozadju Radovljica). Tu je æivela njegova Ëudovita polsestra, gospa Sonja Repomisliti je treba, kaj bi mec, roj. Guzelj. Sem je profesor Peterlin zelo rad prihajal na poËitnice. Foto: Stana Prosen. se dogajalo s slovensko astronomijo na univerzi­ tetni ravni, na naπi takrat­ ni edini univerzi, Ëe proki jo je moral svoj Ëas zaradi Ëudnih razmer fesor Peterlin s svojo slovito ≈utemeljitvijo« zapustiti. A je na hitrico zbolel in umrl. takrat ne bi uspel.

Svojih sanj ni dosanjal.

Pa je uspel. Najgloblja posledica tega njeDa je Anton Peterlin gojil tako neæno govega dejanja se kaæe πe danes v velikem Ëustvo do astronomije in hkrati imel tako uspehu naπe danaπnje astronomije na vseh visoko mnenje o njej, skoraj nihËe danes ravneh, tudi in celo v svetovnem merilu. ne ve. Pozorni raziskovalci zgodovine naπe

astronomije smo to seveda odkrili in zdaj prviË jasno obelodanili. Pravi in resni, poπteni in nepristranski raziskovalci preteklih resnic in dogodkov kaj takπnega ne morejo prezreti.

Profesor Peterlin je bil vrhunski fizik svetovnega slovesa. Deloval pa je tudi kot popularizator znanosti, posebej tudi na podroËju astronomije. Napisal je pribliæno 120 poljudnoznanstvenih Ëlankov, od tega kakπno petino astronomskih. NajveË jih je objavil v reviji Proteus, ki ga je urejeval od leta 1945 do 1947, nekaj pa tudi v drugih slovenskih Ëasopisih in revijah, kjer je pisal predvsem o astronavtiki, kajti problematika umetnih Zemljinih satelitov ga je izredno zanimala.

proteus september 08txt.indd 35

Marijan Prosen − Majo

1 Dr. Tanji Peterlin - Neumaier se najlepπe za­ hvaljujem za vse pomembnejπe podatke, ki mi jih je posredovala ob pisanju tega Ëlanka.

9/2/08 1:47:32 PM

36 V spomin • ©opek spominov na profesorico dr. Darinko Soban

■

Proteus 71/1 • September 2008

©opek spominov na profesorico dr. Darinko Soban (13. maja 1921 - 7. julija 2008)

Ob uradnem obisku πvedskega kraljevskega para v Sloveniji maja leta 2004 je prof. dr. Darinka Soban visokima gostoma izroËila svojo knjigo o dopisovanju med J. A. Scopolijem in C. Linnéjem.

Vedeli smo za njeno peπajoËe zdravje zadnji dve leti in obenem upali, da jo bo nedotaknjena ostrina duha, ki je ni zapustila vse do konca, morda πe vrnila v dejavno æivljenje.

V vroËem julijskem dnevu pa smo se od nje poslovili v mirnem kotu ljubljanskih Æal, ki ga je Darinka Soban opisala v naπem glasilu (Proteus, 62: 222), ko je pri grobu Pavla Groπlja ob πestdesetletnici njegove smrti obujala spomin nanj: »e gledam proti zgradbam PleËnikovih Æal, je ta grob skoraj v ravni Ërti s Ërno grobnico Karla Zoisa na levi in tudi z grobom mojih starπev na desni. Tako kdaj obstanem pri vseh treh. Zaradi Ëudenja nad lepotami æive narave je vËasih teæko sprejeti bioloπki credo, ki ga je mislec Pavel Groπelj

proteus september 08txt.indd 36

izpovedal v mladosti enain­ dvajsetih let in je zdaj vklesan v kamen pod bronastim obrazom zrelega moæa: ≈Tudi tebi se bo pribliæala nekoË s hitrim korakom in tedaj ne trepetaj pred njo, z radostjo pozdravi to cvetno hËerko prirode in polju­ bi jo v ljube­zni do æivljenja − saj smrt je æivljenje, je ljubezen.« − Zdaj je tam tudi njen zadnji dom, v posmrtni soseπËini πe z dvema Proteusovima sodelavcema: prvakom dr. Pavlom Groπljem in dr.

Veroniko Cankar, dolgoletno prevajalko Proteusovih besedil v angleπËino.

Botanika jo je prevzela æe v gimnaziji in jo pripeljala v druæbo sorodnih naravoslovno zasvojenih vrstnikov, zbranih v skupini ≈RaËanov« in Ëlanov tako imenovanega ≈kluba DL«. O tej izvirni dijaπki druæbi je pisal Ivan KuπËer v Proteusu (Kako smo se naπli; l. 56, str. 307-317), sama pa je nekaj spominov na ta Ëas vpletla v uvodni del svoje knjige o dopisovanju med Scopolijem in Linnéjem (2004, str. 54-59). RaËani in DL-ovci so bili tudi pionirji prvih dveh naravoslovnih kroækov pri nas, moπkega na ljubljanski realki, æenskega pa na Poljanski gimnaziji. SreËno nakljuËje pa jih je povezalo tudi z malo prej rojenim glasilom Proteus, ki so mu ostali zvesti vse æivljenje.

Dijakinja Darinka je postala poverjenica Proteusa na Poljanski gimnaziji æe nekaj let pred drugo svetovno vojno, po prestanem vojnem viharju pa je takoj naπla stik s Prirodoslovnim druπtvom in Proteusom.

Druπtveni tovariπi so jo napol v πali napol zares prosili, naj s svojimi ≈partizanskimi πkorenjci« pri pristojnih oblasteh izprosi

9/2/08 1:47:35 PM

©opek spominov na profesorico dr. Darinko Soban • V spomin

37

DelËek zapisnika s 13. obËnega zbora Prirodoslovnega druπtva (27. 2. 1948), kjer urednik dr. Lavo »ermelj poroËa o povojnem razcvetu Proteusa in teæavah s papirjem. Prepoznamo rokopis druπtvene tajnice in zapisnikarice Darinke Soban.

dovolj papirja za tisk obujenega Proteusa, ki je prav v tistih letih dosegal rekordne naklade. In Darinki je to uspelo.

Njene prispevke najdemo v Proteusu od 31. (leta 1968) do 65. letnika (leta 2003), kazalo jih naπteje 26, pri zadnjem Ëlanku sta bila soavtorja zdravnika Jurij Kurillo in Luka Pintar. Odlikovale so jo πiroka razgledanost, iskrivost in ostrina duha, zato je rada vzela za iztoËnico kakπno botaniËno dejstvo ali vpraπanje, ki ga je odpeljala bodisi v medicinske vode ali pa na povsem nepriËakovane zveze z drugimi, zlasti zgodovinskimi, jezikovnimi ali umetnostnimi podroËji. Njen slog pisanja je bil prepoznaven po izvirnosti in jedrnatosti, bogato besediπËe je izdajalo njeno ljubezen do materinπËine in dobro poznavanje tujih jezikov. Morda je bilo æe prej skrito v njej tudi nagnjenje do zgodovine, ob poglabljanju v Scopolijevo in Linnéjevo delo pa se izkazala tudi kot izjemna poznavalka in natanËna raziskovalka naπe in evropske naravoslovne zgodovine. V zrelejπi dobi nam je osveæevala spomin na zasluæne domaËe naravoslovce, teæilo pa jo je nekritiËno razraπËanje novodobne laæiznanosti in πarlatanstva v tiskanih in elektronskih obËilih.

proteus september 08txt.indd 37

Vrh njenega raziskovalnega dela na podroËju zgodovine naravoslovja, ki je odmeval daleË prek meja naπe domovine, sta dve knjigi o dopisovanju med Carlom Linnéjem in Giovannijem Antoniom Scopolijem. Prvemu delu (Linnéjeva pisma Scopoliju 1761-1773), ki je izπlo leta 1995 in je vzbudilo pozornost tujih strokovnjakov, je po devetih letih iskanja, vztrajnega analitiËnega raziskova­ nja, trdega dela ob prevajanju in komentiranju rokopisov leta 2004 sledila druga knjiga s celotno znano korespondenco med obema velikima naravoslovcema 18. stoletja: Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus: Dopisovanje/Correspondence 1760-1775. Tisti, ki smo imeli moænost in Ëast pomagati avtorici pri prevajanju, urejanju, oblikovanju in izdaji knjige z besedili v treh jezikih, smo lahko dojeli razseænost, veliËino in pomen tega izjemnega dela, za katero je avtorica dobila najveËje zadoπËenje s tem, ko ga je lahko izroËila πvedskemu kraljevskemu paru ob obisku v Sloveniji spomladi leta 2004.

Obe knjigi je izdalo Prirodoslovno druπtvo Slovenije v zbirki Proteusova knjiænica. Izid druge knjige je bil naËrtovan prav za trenutek vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Æal pa moramo tudi ob tej priloænosti ponoviti, da naπi dræavni voditelji niso dojeli pomena

9/2/08 1:47:36 PM

38 V spomin • ©opek spominov na profesorico dr. Darinko Soban

dela in bleπËeËega dokaza, da so bile naπe deæele æe pred Ëetrt tisoËletja povezane z enim od vrhov tedanje svetovne znanosti.

V naπem glasilu se spominjamo le tistega delovanja profesorice dr. Darinke Soban, ki sega neposredno na podroËje naravoslovja ter sodelovanja s Proteusom in Prirodoslovnim druπtvom Slovenije. Sicer pa se je njena dejavnost raztezala v πiroki pahljaËi od partizanske sanitete, raziskovalne in klini­ Ëne medicine, zlasti anesteziologije, univerzitetnega pedagoπkega delovanja, strokovnega in literarnega prevajalstva, izvirnega literarnega ustvarjanja, poljudnoznanstvene medicinske in naravoslovne publicistike vse do raziskovanja zgodovine medicine in z njo povezanih osebnosti. Ko se je izpopolnjevala v tujini, se je seznanila z mnogimi uglednimi osebnostmi iz stroke in javnega æivljenja, nauËila se je veË tujih, zlasti skandinavskih jezikov, med najljubπimi ji je bila πvedπËina. Obdarjena je bila z mnogoterimi talenti, ki pa kljub vsemu ne bi rodili toliko sadov, Ëe jih ne bi podpirala Darinkina izjemna delavnost. Obiskovalcem njenega doma je lahko padlo v oËi vodilo iz klasiËne

■

Proteus 71/1 • September 2008

zakladnice, zapisano nad njeno mizo: Nulla dies sine linea − Naj ne bo dneva brez Ërte, dejanja. Veliko je prevajala iz πvedπËine.

Naravoslovci poznamo njen izvirno komentirani prevod romansiranega biografskega dela o Carlu Linnéju Cvetni kralj (DZS, 1986), mladim ljubiteljem slikarstva pa je namenila prevod drobne knjiæice Linejka v slikarjevem vrtu (Narodna galerija, 1999) − Ëe se ustavimo le pri dveh odmevnih delih.

Le malo pred smrtjo je izπel njen prevod πvedskega leposlovnega dela Resnici na ljubo (Modrijan, 2008), zadnje prevodno delo pa πe Ëaka na izid. Domovina (Jugoslavija in Slovenija) jo je poËastila z dvema dræavnima odlikovanjima.

Za Darinkin zadnji rojstni dan, ki se po datumu ujema z Linnéjevim, je po naπih gozdovih odcvetal Scopolijev volËiË, ob njenem slovesu pa se je razcvetala Linnéjeva cvetka − obe sta ji bili nadvse ljubi, saj sta vsako leto znova obnavljali spomin na dva velika naravoslovca, ki sta ji izpolnjevala velik del duhovno in ustvarjalno nadvse bogatega æivljenja.

Darinkina dijaπka DL-ovska in mladost-

Naslovnici obeh knjig o dopisovanju med Scopolijem in Linnéjem.

proteus september 08txt.indd 38

9/2/08 1:47:37 PM

©opek spominov na profesorico dr. Darinko Soban • V spomin

na partizanska tovariπija je veËinoma æe odπla. Spomin nanjo ostaja æiv med njenimi bliænjimi, stanovskimi kolegi in med nami, starejπimi naravoslovci, saj so nas z njo povezovala πtevilna skupna pota in nepozabna sreËanja. Dela profesorice doktorice

Pregled prispevkov Darinke Soban v Proteusu Vpraπanje πt. 3 (za mlade naravoslovce). Letnik 31, zvezek 3, stran 95; 1968.

O volËiËu in πe Ëem. Letnik 48, zvezek 2, stran 67; 1985.

Ivo PirkoviË (1909-1985). Letnik 48, zvezek 5, stran 196; 1986.

Silvestrovo 1988 v druæbi s Scopolijem in Linnéjem. Letnik 51, zvezek 7, strani 243-247; 1989.

OËe in sin iz puπËave. Letnik 52, zvezek 4, strani 139-142; 1989.

Imena rudbekije. Letnik 54, zvezek 4, strani 147-148; 1991.

MoËvirska samoperka, TavËarjevo ≈Cvetje v jeseni«. Letnik 35, zvezek 2, strani 65-66; 1992. ≈Naπe πkodljive rastline v podobi in besedi«. Letnik 55, zvezek 9-10, strani 355-361; 1993. ≈… In æe je priimek tu«. Letnik 57, zvezek 4, stran 165; 1994.

V naroËju πmarjeπkega vrelca cveti indijski lotos. Letnik 58, zvezek 1, strani 30-33; 1995.

Lastovke v zimskem Ëasu. Letnik 58, zvezek 3, stran 125; 1995.

Ob devetdesetletnici rojstva dr. Maksa Wraberja (1905-1972).

Letnik 58, zvezek 4, stran 171; 1995.

Rastlina meseca oktobra: Navadni brπljan (Hedera helix).

Letnik 59, zvezek 2, strani 85-88; 1996.

Naπ profesor fiziologije Albin Seliπkar. Letnik 59, zvezek 7, strani 302-310; 1997.

Pogled v Linnéjevo æivljenjsko delo. Letnik 59, zvezek 8, strani 353-357; 1997.

ValentinπËice. Letnik 61, zvezek 6, stran 271; 1999.

Dr. Anton Moljk, profesor fizike (1916-1998). Letnik 61, zvezek 8, stran 359; 1999.

Zdravilne rastline so lahko nevarne. Letnik 61, zvezek 9-10,

39

Darinke Soban pa ostajajo v narodovi in mednarodni znanstveni in kulturni zakladnici.

Stane Peterlin

strani 411-428; 1999.

300 let star Ëiækov portret (priredba). Letnik 62, zvezek 3, stran 138; 1999.

Prvi urednik Proteusa Pavel Groπelj (1883-1940), ob 60-letnici smrti. Letnik 62, zvezek 5, stran 222; 2000.

Po sledeh ljudi, ki so sadili drevesa. Letnik 62, zvezek 7, strani 304-309; 2000.

Ob Preπernovem rojstnem dnevu. Letnik 63, zvezek 4, stran 152-154; 2000.

Zdravnik, gozdar in zgodnji ekolog August Bier (1861-1949).

Letnik 63, zvezek 9-10, strani 412-414; 2001.

Ob 80-letnici Davorina Dolarja. Letnik 64, zvezek 4, stran 187; 2001. ≈Anthrax je le neka muπica«. Letnik 64, zvezek 6, strani 282283; 2002.

Metuljeve jagode in citronËek. Letnik 65, zvezek 9-10, strani 460-426; 2003.

Zapisi o Darinki Soban in njenih delih, ki jih je objavil Proteus Tone Wraber: Darinka Soban: Linnéjeva pisma Scopoliju 1761-1773. Letnik 58, zvezek 4, strani 180-181; 1995.

Emilijan Cevc: Prof. dr. Darinka Soban − osemdeseti rojstni dan. Letnik 63, zvezek 9-10, stran 428; 2001.

Matjaæ Mastnak: Visoko dræavno odlikovanje za ugledna Ëlana PDS. Letnik 67, zvezek 2-3, stran 134; 2004.

Nada Praprotnik in Igor Dakskobler: Darinka Soban, Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus. Dopisovanje/Correspondence 1760-1775. Letnik 67, zvezek 4, strani 177-179; 2004.

Popravek

V deveti in deseti πtevilki preteklega, 70. letnika Proteusa je priπlo do dveh neljubih napak. V prispevku Marjana Dolenca Rastlinski indikatorji sestave tal je pri fotografijah na straneh 442 in 444 treba samo zamenjati podnapisa, v prispevku Naravoslovna ekskurzija na Dunaj pa je v besedilu na strani 463 in v podnapisu k sliki na strani 464 napaËno zapisano najdiπËe meteorita. AvËe seveda leæijo severno od Kanala ob SoËi. Za napaki se iskreno opraviËujemo.

proteus september 08txt.indd 39

9/2/08 1:47:38 PM

■

40 Nove knjige • Robert Brus: Sto grmovnih vrst na Slovenskem.

Proteus 71/1 • September 2008

Robert Brus: Sto grmovnih vrst na Slovenskem.

Robert Brus: Sto grmovnih vrst na Slovenskem.

215 strani.

Ljubljana: Tehniπka zaloæba Slovenije.

Cena 39,99 evrov.

Po dveh knjigah, ki so obravnavale drevesa, je dr. Robert Brus, docent za lesne rastline na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniπke fakultete v Ljubljani, napisal πe priroËnik o grmovnih vrstah na Slovenskem. Vsaki od obravnavanih grmovnih vrst je posvetil odstavke z opisom, cvetno biologijo, rastiπËem, razπirjenostjo in uporabo in tako uresniËil zahtevo po kar najbolj skrbni predstavitvi. K tej prispevajo tudi reprodukcije avtorjevih odliËnih barvnih posnetkov, veËkrat tudi s cvetovi in plodovi iste vrste, kar je na primer zelo koristno pri vrstah kosteniËevja (Lonicera).

Malce moteËe je, da se oko pri obravnavi rumenega sleËa najprej ustavi pri sliki rdeËecvetnega kriæanca iz tega rodu ali da je pod naslovom bodeËa lobodika na sliki πirokolistna. Borovnica ima tudi povsem rdeËe cvetove, toda veËinoma so ti mnogo svetlejπi.

V lepo opremljeni knjigi je predstavljenih 100 vrst, 66 avtohtonih in 34 tujih. Med tujimi je kar precej takπnih, ki se nam skoraj ne morejo zdeti tuje, med njimi na primer navadna mahonija, Vanhouttova medvejka, navadni lovorikovec, navadni skobotovec, πpanski bezeg (v knjigi pred-

proteus september 08txt.indd 40

stavljen na fotografiji iz znaËilno slovenskega okolja), oleander in πe katera, ki so nam mnogo bolj znane kot nekatere sicer domaËe, a redke grmovnice, kakrπnih ena je alpska azaleja (Loiseleuria procumbens).

Ni pa v knjigi, dovolj presenetljivo, tudi kar pogostnih grmovnih vrst, na primer ruπja, navadnega in rdeËeplodnega brina, skalnega grozdiËja, brestovolistne medvejke (ta je le omenjena), reπeljike, sleËnika, alpskega gornika, kopinπnice in jagodiËnice. Jasno je, da je odloËitev o upoπtevanju ali neupoπtevanju nizkih grmiËev in polgrmiËev teæavna, reπitev pa je v tem, da knjiga ne bi bila omejena na sto vrst, za kar pa gotovo ni odgovoren samo pisec.

Pri alpskem volËinu zdaj vemo, da v naπih krajih, a tudi πe nekaj zahodneje, predvsem pa na Balkanskem polotoku, uspeva Scopolijev alpski volËin (Daphne alpina subsp. scopoliana), ki je bila kot posebna varieteta znana æe pred sto leti, a v svojem fitogeografskem pomenu dolgo nespoznana.

Seznam literature je kar obseæen, vendar v njem pogreπam nekaj Ëlankov, ki dovolj podrobno obravnavajo katero od opisanih grmovnic. V mislih imam Ëlanke o æuki, ohmelju in rumenem sleËu, ki so izπli v Proteusu in bolj kot tuji priroËniki govorijo na primer o podrobni razπirjenosti na Slovenskem ali dejstvih, pomembnih za njihovo varovanje. Manjka celo temeljita monografija Nade Praprotnik o Blagayevem volËinu.

V glavnem pa knjiga hvalevredno zapolnju­ je domaËo vrzel na slovenskem knjiænem trgu in smo je veseli.

Tone Wraber

9/2/08 1:47:40 PM

Iskanje vodnih okolij na Marsu • Naπe nebo

41

Iskanje vodnih okolij na Marsu Mirko Kokole Mars, Ëetrti planet naπega OsonËja, æe dolgo Ëasa buri domiπljijo Ëloveπtva, saj je takoj za Venero Zemlji najbolj podoben planet.

Vpraπanje, ki najbolj zanima tako znanstvenike kot neznanstvenike, je prav gotovo obstoj æivih bitij na drugih planetih. Ker ima Venera ozraËje, ki je po vsej verjetnosti popolnoma negostoljubno za obstoj æivih bitij, so znanstve­niki veËino truda usmerili v iskanje æivljenja na Marsu.

Mars je zadnji notranji planet, kar pomeni, da je po sestavi podoben Zemlji in ga v glavnem sestavljajo silikatne kamnine. Po velikosti je pribliæno pol manjπi od Zemlje, njegova gosto­ ta pa je tudi nekoliko manjπa od Zemljine.

Prvi upi o obstoju æivih bitij na Marsu so se skoraj popolnoma razblinili, ko so do Marsa prispele prve raziskovalne sonde. Pokazalo se je, da je Mars skoraj tako negostoljuben kot Venera. Ima namreË zelo redko ozraËje, ki ga sestavljata preteæno duπik in ogljikov dio­ksid.

Prav tako so tudi temperature na povrπju skrajne, saj se gibljejo globoko pod lediπËem vode. Hkrati so vesoljske sonde pokazale, da povrπje Marsa kaæe znaËilnosti, ki so lahko nastale le, Ëe je v preteklosti na Marsu obsta­ jala veËja koliËina tekoËe vode. Na povrπju najdemo oblike, ki so znaËilne za reke in

reËne izlive v jezera in morja. To odkritje je znanstvenike spodbudilo k vpraπanju, kako je lahko na Marsu, ki ima tako redko ozraËje, obstajala velika koliËina tekoËe vode in kje je ta voda danes. Marsovo ozraËje je namreË tako redko, da bi kozarec vode, ki bi ga zlili na njegovem povrπju, skoraj v trenutku izparel.

Da bi znanstveniki raziskali moænost obstoja vode na Marsu, so proti temu planetu poslali veliko πtevilo vesoljskih sond, takih, ki Mars opazujejo iz orbite, in takih, ki so pristale na njegovem povrπju. Med temi so prav gotovo najbolj znani Viking, Mars Pathf inder (Stezosledec) in robotski vozili Opportunity (Priloænost) in Spirit (Duh), ki veljata za eni najbolj uspeπnih, saj je njun Ëas delova­nja presegel vsa priËakovanja. Poleg robotskih sond pa Marsovo povrπje opazuje veË sond tudi iz njegove orbite. Med temi sondami je tudi Mars Reconnaissance Orbiter, ki nosi instrument, posebej prilagojen opazovanju elementov Marsovega povrπja, ki so nastali v stiku z vodo. Ta instrument je Compact Reconnaissance Imaging Spectrometer for Mars (CRISM) (Kompaktni slikovni spektro­ graf za pregledovanje Marsa), ki opazuje spektre povrπja v infrardeËi svetlobi.

CRISM deluje tako, da posname spektre SonËeve svetlobe, odbite iz veliko toËk na povrπju. Tako dobi sliko povrπja, ki v vsaki toËki vsebuje tudi spekter, nekakπen tridimenzionalni kvader, katerega rezini predstavljajo sliko povrπja, ki ga vidimo v svetlobi z natanko doloËeno valovno dolæino. »e imamo podatek o spektru odbite svetlobe, lahko povemo nekaj o sestavi tega dela povrπja.

CRISM opazuje tisti del spektra infrardeËe Posnetek Marsovega povrπja na obmoËju Nili Fossae, ki ga je posnel CRISM. Barvna skala predstavlja spekter med 0,36 in 3,92 mikrometra. Posamezna pika je na povrπju velika 18 metrov x 18 metrov.

Foto: NASA/JPL/JHUAPL/Brown University.

proteus september 08txt.indd 41

9/2/08 1:47:43 PM

42 Naπe nebo • Iskanje vodnih okolij na Marsu

svetlobe med 1 in 2,6 mikrometra, ki nosi informacije o obstoju kamnin, ki so nastale ob prisotnosti vode. Bolj natanËno iπËe spektralne znaËilnosti, ki kaæejo na obstoj razloËnih oblik glin (filosilikatov). Filosilikati so zelo primerni za preuËevanje obstoja vode, saj njihove razliËne oblike nastajajo v razliËnih vodnih okoljih.

Rezultate opazovanj so znanstveniki objavili v reviji Nature, ki je izπla 16. julija. Novi rezultati so znanstvenike presenetili, saj so pokazali, da so na Marsu obstajala mokra okolja, ki so veliko bolj raznolika, kot so priËakovali.

Pokazalo se je tudi, da je voda obstajala na veliko veËjem obmoËju, kot so priËakovali. VeËina Marsovega povrπja kaæe manjπe spremembe bazne

■

Proteus 71/1 • September 2008

kamnine, ki jih je povzroËila voda, najdemo pa tudi obmoËja, ki kaæejo, da je tam daljπi Ëas obstajala tekoËa voda, na primer reka ali potok, kot tudi obmoËja, kjer je dolgo Ëasa obstajala mirujoËa voda, na primer jezero.

Raziskovanje obmoËij Marsovega povrπja, kjer je obstajala voda, je zelo pomembno tudi za bodoËe odprave, ki bodo pristale na povrπju in bodo podrobneje analizirale njegovo sestavo in iskale znake preteklega æivljenja.

Bralec si lahko rezultate opazovanj ogleda tudi na spletu. Na naslovu crism-map.jhuapl. edu so znanstveniki pripravili Ëudovito interaktivno karto Marsovega povrπja s povezavami na spektre.

Kraj: Ljubljana Datum: 15. 9. 2008 »as: 21:00

proteus september 08txt.indd 42

9/2/08 1:47:46 PM

SporoËilo za javnost

43

10. Evropska noË netopirjev Ali so netopirji slepi? Se zapletajo v lase in pijejo kri? Kakπno vlogo imajo v naravi?

So ogroæeni? Vse to in πe veË boste o netopirjih lahko izvedeli v zaËetku septembra v Ljubljani, Lendavi, Brezovski Gori, Kobi­ ljem, ©kocjanu, Tolminu in Bledu na 10.

Evropski noËi netopirjev!

Slovensko druπtvo za preuËevanje in varstvo netopirjev letos æe deseto leto zapored v Sloveniji organizira mednarodni dogodek Evropska noË netopirjev (ENN). Namenjen je izobraæevanju πirπe javnosti o netopirjih, njihovih æivljenjskih prostorih in navadah

proteus september 08txt.indd 43

ter ogroæenosti. »lani druπtva z zunanjimi sodelavci ob tem dogodku pripravljajo πtevilne dejavnosti, kot so predavanja in veËerni sprehodi s posluπanjem in opazovanjem netopirjev, delavnice za otroke, fotografska razstava, delavnice izdelovanja netopirnic, ËiπËenje zatoËiπË ...

Podrobnosti si preberite na spletni strani www.sdpvn-drustvo.si.

9/2/08 1:47:56 PM

■

44 Table of Contents

Editorial Tomaæ Sajovic Forestry Bark Beetles in Slovenian Forests Joπt Jakπa Last several years have been very unfavourable for forest protection. Dry years at the beginning of the 1990s were followed by infestations of bark beetles. In winters 1995/96 and 1996/97, Slovenian forests were affected by heavy snow and sleet. Broken and damaged conifer trees were especially problematic from the aspect of protection against bark beetles. The years of natural catastrophes were followed by years which were successively warmer. 2003 was exceptionally warm and dry, and coincided with abundant fructif ication of Norway spruce. As a result, bark beetle populations increased dramatically that year. This population explosion continued in 2004, 2005, 2006 and 2007, when a record amount of timber (up to 747 000 m 3 in 2005) was felled, so the last few years could easily be called ≈bark beetle years«.

Zoology Those Who Fly in the Dark Primoæ Presetnik In the past, scientists would engage with the question of where bats belong. They were not considered birds, but were classif ied as primates, which are otherwise associated with prosimians, monkeys and people, or even beasts. It was not until 19th century that another view prevailed, namely that bats were an independent animal order, differentiated from other groups of animals above all by their ability of active f light. Hence also their scientific (latin) name Chiroptera, which in Latin means ≈winged hands«. The main message and warning that this article is trying to convey is that habitat destruction throughout their areas together with destruction of their migratory corridors remains to be their primary threat. This makes bats one of the most endangered animal groups in the world.

Natural World Heritage Mount Diablo State Park in California Jurij Kurillo The 3850-foot (1173 metres) high Mt. Diablo with its two peaks lies at the latitude of San Francisco, more or less alone, on the border between the Bay Area and Central Valley. This highland shows a very varieated landscape, from forested and meadow f lanks to deep canyons and steep cliffs. With its specific climate and geographical isolation it represents a vegetation line between the northern and southern species, which both populated the mountain abundantly. Listed were as many as 650 f lowering plants and 100 animal species, 12 of which are endangered.

The panels in the state park present, among other things, also the history of Native Americans who had lived in the territory of today’s California for millenniums. Before the arrival of the Spaniards in 1542 there are believed to have been about 300 thousand. When the first Europeans arrived in 1772, there were about two dozen separate Indian groups living within a forty-kilometre radius of Mt. Diablo. Today, many of the Native American descendants - who refuse to be ≈In-

proteus september 08txt.indd 44

Proteus 71/1 • September 2008

dian« - are collaborators of experts researching their history. At the same time, they are trying to preserve or renew their culture for generations to come.

Nature Conservation The Jesenko Trail Marijana TavËar In the very centre of Ljubljana, people can take a walk down an interesting, knowledge-strewn trail, named after Prof. Dr. Fran Jesenko. In the alleys and promenades of the Tivoli park, above the toboggan slide or behind the Tivoli castle, they climb up into one of the green jewels of preserved nature, into the woody part of the Tivoli landscape park, Roænik and ©iπenski hrib hill, where our education trail leads. The about 3kilometre long trail presents 30 tree and scrub species.

The education trail was named after the botanist and genetic scientist Fran Jesenko (1875 - 1932), who was the first botany professor at the University of Ljubljana, a pioneer in the f ield of plant improvement and an internationally recognised expert in plant genetics.

Moreover, he was an early advocate of protection of the valley of the seven Triglav Lakes, the heart of the later Triglav National Park, as well as of protection of Roænik and ©iπenski hrib.

The Harbinger of Spring Willow gentian (Gentiana asclepiadea) ∑ autumn beauty Tone Wraber Anniversary Prof. Dr. Tone Wraber, septuagenarian Igor Dakskobler Anniversary Astronomy ∑ Professor Anton Peterlin’s Secret Love Marijan Prosen ∑ Majo In Memoriam A Bunch of Memories of Prof. Dr. Darinka Soban (13th May 1921 ∑ 7th July 2008) Stane Peterlin New books Robert Brus: One Hundred Shrub Species of Slovenia Tone Wraber Our sky Searching for Aquatic Environments on Mars Mirko Kokole Press Announcement 10th European Bat Night News from our Society Excursion Programme of Slovenian Natural History Society in the school year 2008/2009 Call for Biology Competition for the Proteus Award for school year 2008/2009 Table of Contents Where and When?

September 2008

9/2/08 1:47:56 PM

September 2008 • Kam in kdaj

Ustanove in društva, ki delujejo na podroËju narave in naravoslovja, v tej rubriki objavljajo prireditve, ki so namenjene širši javnosti.

Arboretum VolËji Potok VolËji Potok 3, 1235 Radomlje Tel. (01) 831 23 45 http: //www.arboretum-vp.si info@arboretum-vp.si Odprto vsak dan od 8. do 19. ure. Prireditve so brezplaËne, plaËati je treba vstopnino v park.

Sobota, 13. septembra, od 16. do 18. ure: Izdelava živali iz plodov in listov. Lumpi otroška delavnica.

Vodila bo Irena Rakef.

Nedelja, 14. septembra, od 10. do 11. ure: Dinozavri.

Otroška delavnica za najmlajše.

Nedelja, 14. septembra, ob 16. uri: Zanimivosti v parku. Javno vodstvo. Vodila bo Mateja RaËevski Mladenov. ZaËetek pri glavnem vhodu v Arboretum.

Sobota, 20. septembra, ob 11. ure: Jesenske zasaditve (jesenske lepotice). PraktiËni prikaz. Vodila bo Andreja PogaËar Špenko. V vrtnem centru.

Sobota, 20. septembra, od 15. do 16. ure: Pravljice.

Otroška delavnica za najmlajše. Vodila bo Urška Galien.

Ob otroškem igrišËu.

Nedelja, 21. septembra, od 10. do 11. ure: Pravljice.

Otroška delavnica za najmlajše. Vodila bo Urška Galien.

Ob otroškem igrišËu Sobota, 27. septembra, ob 11. uri: Uporaba buË. PraktiËni prikaz priprave jedi. Vodili bosta Melita Miš in Andreja PogaËar Špenko.

Sobota, 27. septembra, od 15. do 16. ure: NauËimo se nekaj novega o drevesih. Otroška delavnica za najmlajše. Vodila bo Urška Galien. Ob otroškem igrišËu.

Nedelja, 28. septembra, od 10. do 11. ure: NauËimo se nekaj novega o drevesih. Otroška delavnica za najmlajše.

Vodila bo Urška Galien. Ob otroškem igrišËu.

BotaniËni vrt v Ljubljani Ižanska c. 15, 1000 Ljubljana Tel. (01) 427 12 80 http://www.botanicni-vrt.si info@botanicni-vrt.si Odprto vsak dan od 7. do 19. ure.

Sreda, 10. septembra, ob 17. uri: Strupene rastline.

Delavnica. Za otroke, starejše od 5 let, vabljeni tudi starši, dedki in babice. Na Ižanski 15 v Ljubljani, v vsakem vremenu. Vstopnina: 2,20 evra.

stavil nekatere hišne ljubljenËke. Tako bo v bližnji prihodnosti mogoËe spoznati kaËe in kopenske želve.

Predvidoma v nedeljo, 21. septembra: Zaradi velikega zanimanja bo ponovno predstavljeno sokolarjenje.

Prirodoslovni muzej Slovenije Muzejska ulica 1, 1000 Ljubljana Tel. (01) 241 09 40 http: //www2.pms-lj.si Odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob Ëetrtkih od 10. do 20. ure.

Od 18. septembra do 12. oktobra: Retrospektivna razstava Tineta Šrota, oblikovalca nakita miniaturnih skulptur in odliËij za podroËje športa in kulture iz plemenitih kovin. Ob avtorjevi 70-letnici.

Do 30. septembra: Poskrbimo za ptiËe. Biološka vitrina Ëetrtletja. Avtor razstave: Ivo BožiË, muzejski svetovalec.

Do 9. februaja 2009: Skrivnosti gozda. Razstava.

Do 9. februarja 2009: Fosilna dedišËina gozda. Razstava. Avtorica razstave: Katarina Krivic.

Sobota, 6. septembra, ob 11. uri: NoËni potepuhi.

Delavnica za otroke od 5. do 12. leta. Ob Evropski noËi netopirjev. V sodelovanju s Slovenskim društvo za preuËevanje in varstvo netopirjev. Do zasedbe prostih mest predprodaja vstopnic na blagajni muzeja. »etrtek, 11. septembra, ob 18. uri: Netopirji, ogroženi posebneži. Predavala bo dr. Maja Zagmajster. Predavanje je brezplaËno. V sodelovanju s Slovenskim društvo za preuËevanje in varstvo netopirjev.

Sobota, 20. septembra, ob 11. uri: Dinodan. Delavnica za otroke od 5. do 12. leta. Vodila bo dr. Staša Tome.

Do zasedbe prostih mest - predprodaja vstopnic na blagajni muzeja.

Sobota, 27. septembra, ob 11. uri: Skrivnosti gozda.

Javno vodstvo po razstavi.

BotaniËno društvo Slovenije Poštni naslov: Ižanska 15, 1000 Ljubljana http: //bds.biologija.org.

Predavanja so v uËilnici 1B1 v 1. nadstropju Gimnazije Bežigrad, PeriËeva 4, Ljubljana.

Ponedeljek, 15. septembra, ob 18. uri: BotaniËni vtisi s poËitniških potovanj. UËilnica 1B1 v 1. nadstropju Gimnazije Bežigrad, PeriËeva 4, Ljubljana.

Sobota, 20. septembra: FloristiËno tekmovanje za srednješolce. Kontaktna oseba je Martin Turjak.

BotaniËni vrt Univerze v Mariboru Pivola 11, 2311 HoËe.

Tel. 031 592 162, 051 692 325 www.fk.uni-mb.si/botvrt/ Odprto vsak dan med tednom od 15. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 20. ure.

Prirodoslovno društvo Slovenije Salendrova 4, p. p. 1573 Ljubljana Tel. (01) 252 19 14 www.proteus.si Sobota, 20. septembra: Geologija Haloz in Slovenskih goric. Geološka ekskurzija. Vodil bo Viljem Podgoršek.

BotaniËni vrt TAL Zgornja Gorica pri Pragerskem Tel. 041 572 385 atropa@triera.net http://www.tal2000.spletnastran.com Vrt je odprt za posamezne obiskovalce ob nedeljah popoldne od 14. do 18. ure, za vnaprej najavljene skupine pa vse dni v tednu. V primeru slabega vremena je vrt zaprt.

September: Matjaž Škerlak, lastnik trgovine z malimi živalmi NAJA v Slovenskih Konjicah, bo pred-

Tehniški muzej Slovenije Bistra pri Vrhniki, 1353 Borovnica Tel. (01) 750 66 70, 436 64 90 info@tms.si www.tms.si Odprto: Od torka do petka od 8. do 18. ure, v sobotah od 8. do 17. ure, v nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure.

Do srede, 3. decembra: Masivni stoli Franca Ziherla.

ObËasna razstava.

Do srede, 3. decembra: Dve kolesi in par nog. Od

proteus september 08txt.indd 45

45

9/2/08 1:47:57 PM

proteus maj

12/6/08

14:48

Page 475

■

46 Kam in kdaj • September 2008

logical heritage in sodobnega our hands.

It was organized by tekalnega stroja do kolesa.

Razstava.

Ribe v slovenskih vodah.

Dopolnjena zbirka. Agency Slovenian Geological Society, Environmental Prenovljena stalna lesnih obrti. of the Republic of the Republic ofzbirka Slovenia, Institute Nedelja, 21. septembra, ob 15. uri: Javno vodstvo of Slovenia for Nature Conservation and Geological po muzejskih zbirkah.

Survey of Slovenia, and supported by many donors and sponsors. Over seventy experts from European countriesnovice concentrated on the assessment of geological Druπtvene heritage of international significance and ways to raise awareness of its importance.

Proteus 71/1 • Table September 2008 475 of Contents

Ljubljana27. under the titleob On19. a comet.

Sobota, septembra, uri: Odprtje razstave Anton Peterlin.

Mycology Is Crepidotus Cesatii Common in Slovenia?

Branko Vrhovec Readers ask, Proteus answers Little curiosities There Is More to Botany Than Discussions. From the Letter of an Admirer to the Botanist Elvica Velikonja ∑ geomorfologija, visoko barje Blato na Jelovici). Naravovarstvena ekskurzija. Vodil bo prof. dr. Jurij Kunaver.

Little curiosities Science Festival HOKUSkamnin POKUS Drew 23. 1st majaNatural 2009: Smrekovec (ogled vulkanskih Manyrastlin).

Inquisitive Children into ekskurzija. the Festivalna in redkih BotaniËno-geološka Vodilidvorana bodoHall Matjaž Jež, Mojca BedjaniË (Zavod Republike SloAlenka Kos narave, ObmoËna enota Maribor), Tanja venije za varstvo Košar (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ObmoËna enota Celje).

Anniversary Some Anecdotes from the Life of the Biologist. On 6. junija 2009: Nacionalni park Risnjak (izvir reke Kolthe Ninetieth Anniversary of Marko Zalokar pe, uËna pot Leska). Naravoslovna ekskurzija.

Tone Wraber Vodstvo: NP Risnjak.

»lanski program PDS za leto 2008/2009 Zoology Are There Reptiles in the Forests of KoËevje?

20. septembra 2008: Geologija Haloz in Slovenskih Anamarija Æagar Goric. Geološka ekskurzija. Vodil bo Viljem Podgoršek.

Reptiles are poikilothermic animals, which means their body 2008: temperature on the(ogled temperature of 18. oktobra Klevevždepends na Dolenjskem terthe environment they live in.uËne Thispoti). fact already makes malnega izvira in naravoslovne them interesting, even attractive perhaps, because they Naravoslovna ekskurzija.

Vodil bo Dušan Klenovšek. are so very different from us. By us I mean mammals, 8. novembra 2008: Isola della Cona (delta reke SoËe, who do not need to actively warm up their bodies in ogled Naravnega rezervata). Ornitološka ekskurzija. order for all physiological processes to function norVodil bo Kajetan Kravos. mally. In mammals, this is taken care of with a constant body temperature, 37°C, while a reptile needs to 19. decembra 2008: Dan naravoslovcev. regulate its body temperature actively by basking in 5.

2009: ObËni between zbor PDS.warm and cold spots etc. themarca sun or moving 14. marca 2009: Rudnik soli v Berchtesgadnu, Haus der History(Salzburg). of astronomy Natur Naravoslovna ekskurzija.

The First Slovenian Astronomy Text Vodila bo Milica LovrenËiË.

Stanislav JuæniË and Marijan Prosen 18. aprila 2009: Arheološka Istre (Dvigrad ∑ When writing the historypodoba of Slovenian astronomy we ostanki srednjeveškega mesta, the Monkodonja prion Rovinju discovered what is probably first essay astrono∑my≈arheološka z ostanki 3500 letItstarega mesta by written inMeka« Slovenian language. was written iz bronaste Vodnik dobe). Arheološka ekskurzija.

Valentin and published in the Lublanske Vodil bopaper dr. Marko Frelih. novice on Wednesday, 14th February 1798. The essay, untitled, gives a general account 9. majawhich 2009: is Sledovi ledeniškega preoblikovanja v of celestial bodies, from comets to planets.

It is kept in the Bohinju (ogled posledic delovanja Bohinjskega ledenika archive of the National and University Library in

from 2009: our Society 27. -News 30. junija Naravne znamenitosti Srbije.

Janja Benedik Deliblatska pešËara, kanjon –erdap, Raamsarsko mokrišËe Obedska bara. Vodil bo Aleksandar BožiÊ.

Our sky SreËanja naravoslovnih fotografov bodo vsako drugo sredo, naraNight Sky in the Summer voslovna predavanja Mirko Kokole pa vsako tretjo sredo v mesecu v prostorih

Prirodoslovnega društva Slovenije v Križevniški ulici 7 v Ljubljani.

Podrobnejše informacije lahko poišËete na društvenem spletnem Table of Contents naslovu www.proteus.si.

Where and When?

June, July, August 2008

Proteusovo priznanje

Razpis tekmovanja iz znanja biologije za Proteusovo priznanje za πolsko leto 2008/2009 Prirodoslovno druπtvo Slovenije organizira tekmovanje iz znanja biologije za osnovne πole za Proteusovo priznanje. Tekmovanje je organizirano na dveh nivojih ∑ πolskem in dræavnem.

Tema tekmovanja v naslednjem πolskem letu bo Netopirji Slovenije. ©olsko tekmovanje bo v sredo, 22. oktobra 2008, ob 13.00, dræavno pa v petek, 5. decembra 2008, ob 15.00.

proteus september 08txt.indd 46

Prijavnico, razpis tekmovanja in literaturo bomo objavili na spletni strani www.proteus.si konec meseca junija 2008.

Prirodoslovno druπtvo Slovenije Salendrova 4, p.p 1573, 1001 Ljubljana Tel., faks: (01) 252-19-14, (01) 421-21-21 e-mail: prirodoslovno.drustvo@guest.arnes.si www.proteus.si

9/2/08 2:47:52 PM

V objemu Narave.

Poljudnoznanstvena literatura za vsakogar.

Nove knjige Založbe Narava Wolfgang Hensel Katera zdravilna rastlina je to?

Založba Narava, 2008 Cena: 19,90 EUR * 15,92 EUR

Margot in Roland Spohn Katera cvetlica je to?

Založba Narava, 2008 Cena: 19,90 EUR * 15,92 EUR

Andreas Gminder in Tanja Böhning Katera goba je to?

Založba Narava, 2008 Cena: 19,90 EUR * 15,92 EUR

Margot in Roland Spohn Katero drevo je to?

Založba Narava, 2008 Cena: 19,90 EUR *15,92 EUR

Volker Dierschke Kateri ptiË je to?

Založba Narava, 2008 Cena: 19,90 EUR * 15,92 EUR

Knjige lahko kupite: • na sedeæu Prirodoslovnega druπtva Slovenije v Salendrovi 4 v Ljubljani vsak ponedeljek od 10. do 12. ure, • naroËite jih lahko po poπti ali po telefonu na πtevilkah (01) 252 19 14, (01) 421 21 21 • ali po elektronski poπti na naslov prirodoslovno.drustvo@guest.arnes.si.

Poπtnina ni vkljuËena v ceno. * Cena za Ëlane PDS in naroËnike revije Proteus.

Ostale knjige iz ponudbe si lahko ogledate na spletni strani www.proteus.si.

proteus september 08txt.indd 47

9/2/08 1:48:11 PM

■ Gozdarstvo

Podlubniki v slovenskih gozdovih

Za nami je kar nekaj let, ki varstvu gozdov niso bila naklonjena.

Suπnim letom v zaËetku devetdesetih let prejπnjega stoletja so sledile namnoæitve podlubnikov. V zimah 1995/96 in 1996/97 sta sloven­ ske gozdove prizadela snegolom in æledolom. Z vidika varstva pred podlubniki so predstavljali teæavo predvsem poπkodovani in polomljeni iglavci. Letom po naravnih ujmah so sledila leta, ki so bila drugo za drugim toplejπa. Najbolj izstopajoËe je bilo leto 2003, ko sta zelo visoke temperature spremljala dolgotrajna suπa in moËno semenenje smreke. Posledice so bile, da so se podlubniki poleti leta 2003 zelo razmnoæili. Ta izjemna namnoæitev se je nadaljevala tudi v letih 2004, 2005, 2006 in 2007, ko smo zaradi podlubnikov posekali rekordne koliËine drevja (do 747.000 kubiËnih metrov v letu 2005), tako da bi zadnja leta lahko ime­ novali ≈lubadarjeva leta«.

■ Zoologija

O tistih, ki letajo v temi

©ele v 19. stoletju je prevladalo miπljenje, da so netopirji samo­ stojni red æivali, ki jih zmoænost aktivnega leta najbolj loËuje od drugih skupin æivali. Od tod tudi njihovo znanstveno (latinsko) poimenovanje Chiroptera, ki poenostavljeno pomeni ≈letajoËi z rokami«. Glavno sporoËilo in opozorilo prispevka je, da veljajo netopirji zaradi sprememb v prostoru ∑ uniËevanja njihovih zatoËiπË, prehranjevalnih æivljenjskih prostorov (habitatov) in selitvenih koridorjev - za ene najbolj ogroæenih æivalskih skupin na svetu.

■ Svetovna naravna dediπËina

Mount Diablo - kalifornijski naravni park

1173 metrov visoka dvoglava gora Mount Diablo leæi v zemlje­ pisni πirini San Francisca, bolj ali manj osamljena, na meji med kalifornijskim obalnim obmoËjem (Bay Area) in osrednjo dolino (Central Valley). Viπavje kaæe zelo pisano krajinsko podobo od gozdnih in travniπkih vesin do globokih sotesk in strmih peËin.

S svojim posebnim podnebjem in zemljepisno izolacijo pomeni ta viπava rastlinsko mejo med severnimi in juænimi vrstami, ki so se zato oboje prav tu v obilici naselile. Med cvetnicami so jih naπteli kar 650, æivalskih vrst pa 100. 12 rastlinskih in æivalskih vrst sodi med ogroæene.

proteus september 08txt.indd 48

9/2/08 1:48:18 PM