LUKA IVANISEVIC - DEVELOPMENT AND USE OF CORPORATE IDENTITY IN FASHION INDUSTRY by Luka Ivanisevic

FAKULTETA ZA DIZAJN SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVOD PRIDRUŽENA ČLANICA UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Luka IVANIŠEVIĆ

RAZVOJ IN UPORABA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE BLAGOVNE ZNAMKE V MODNI INDUSTRIJI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja

DEVELOPMENT AND USE OF CORPORATE IDENTITY IN FASHION INDUSTRY B. SC. THESIS Professional Study Programmes

Ljubljana, 2014

Ivanišević L. Razvoj in uporaba celostne grafične podobe blagovne znamke v modni industriji. Dipl. nal. Trzin, Fakulteta za dizajn, 2014 _______________________________________________________________________________________

Diplomska naloga je zaključek visokošolskega strokovnega študija tekstilij in oblačil na Fakulteti za dizajn. Dekanja Fakultete za dizajn je za mentorja imenovala višjo pred. mag. Sabino Puc, Senat Fakultete za dizajn pa je temo naloge potrdil na svoji seji 10. 06. 2013. Komisija za oceno in zagovor: Predsednica: doc. dr. Damjana Celcar Član: doc. mag. Metod Črešnar Mentorica: viš. pred. mag. Sabina Puc

Datum zagovora: 01.07. 2014

Zaključno delo je rezultat samostojnega raziskovalnega dela. Podpisani izjavljam, da so vsi uporabljeni viri ustrezno citirani. Podpisani izjavljam, da je oddani tiskani izvod identičen z oddanim elektronskim izvodom. Podpisani avtor dela neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki in reproduciranja ter pravico omogočanja javnega dostopa do avtorskega dela na svetovnem spletu preko fakultetnih spletnih strani.

Luka IVANIŠEVIĆ

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA AV

IVANIŠEVIĆ, Luka

RAZVOJ IN UPORABA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE BLAGOVNE ZNAMKE V MODNI INDUSTRIJI

Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja)

modna znamka/celostna grafična podoba/moda/grafika

PUC, Sabina (mentor)

SI-1236 Trzin, Prevale 10

Fakulteta za dizajn, Samostojni visokošolski zavod

2014

VIII, 46 str., 28 sl., 11 vir.

Celostna grafična podoba modne znamke je primarna vizualna podoba podjetja. Oblikovanje celostne grafične podobe v modni industriji je bilo v zgodovini zelo povezano z ilustracijo. Skozi čas sta se ilustracija in grafično oblikovanje ločila. V današnjem času številnih medijev in prenasičenosti blagovnih znamk je kvalitetno oblikovanje celostne grafične podobe zelo pomembno za razvoj in komercializacijo modne znamke. Cilj našega raziskovalnega dela je bil raziskati specifično tržno nišo v modni industriji in na podlagi analize oblikovati celostno grafično podobo za modno znamko Psurdiev. Podobo sestavljajo znak in logotip, grafični elementi, embalaža in spletna stran. Vodilo pri oblikovanju je bila identiteta modne znamke in minimalizem. Vsi elementi se med seboj vizualno povezujejo in delujejo brezčasno. S temeljito raziskavo in dovršeno izdelavo celotne grafične podobe modne znamke Psurdiev smo dokazali generalno pomembnost v prepoznavnosti in komercializaciji podjetja.

III

KEY WORDS DOCUMENTATION

IVANIŠEVIĆ, Luka

DEVELOPMENT AND USE OF CORPORATE IDENTITY IN FASHION INDUSTRY

B.Sc. Thesis (Professional Study Programmes)

brand/branding/corporate identity/fashion/graphics

PUC, Sabina (supervisor)

SI-1236 Trzin, Prevale 10

Faculty of Design, an independent higher education institute

2014

VIII, 46p., 28 fig., 11 ref.

Corporate identity is a primary image for a fashion label. In history, designing the

corporate identity in fashion was interconnected with illustrattion. Over time the two professions separated. In today's world of media and overload of branding, designing an affective identity is crucial for development and commercialization of the brand. The goal of our work was to research a specific niche market and after, based on the analysis, design a corporate edintity for brand Psurdiev. The identity consist of a logo, graphic elements, packaging and a website. The aesthetics of designing this identity was based on minimalism. All the elements visually coexist and look timeless. With detailed research and sophisticated design of corporated identity for brand Psurdiev, we proved general importance for recognition and commercialization of the company. IV

KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ................................................ III KEY WORDS DOCUMENTATION...............................................................................IV KAZALO VSEBINE .......................................................................................................... V KAZALO SLIK ............................................................................................................... VII 1 UVOD ............................................................................................................................. 1 2 CILJ IN HIPOTEZA..................................................................................................... 2 2.1 NAMEN IN OPREDELITEV CILJA NALOGE .................................................... 2 2.2 DELOVNA HIPOTEZA.......................................................................................... 2 2.3 NAČIN OBDELAVE TEME .................................................................................. 3 3 BLAGOVNA ZNAMKA ............................................................................................... 4 3.1 RAZVOJ GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA V MODNI INDUSTRIJI ................. 4 3.2 POMEN BLAGOVNE ZNAMKE .......................................................................... 6 3.3 KONCEPT BLAGOVNE ZNAMKE ...................................................................... 7 3.4 CILJNI KUPEC ....................................................................................................... 7 3.5 OGLAŠEVANJE ..................................................................................................... 8 4 CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA......................................................................... 10 4.1 BLAGOVNA ZNAMKA V MODNI INDUSTRIJI ............................................. 10 4.2 ZNAK IN LOGOTIP ............................................................................................. 10 4.3 TIPOGRAFIJA ...................................................................................................... 12 4.4 EMBALAŽA ......................................................................................................... 14 4.5 OBLIKOVANJE SPLETNE STRANI .................................................................. 14 5 EKSPERIMENTALNI DEL ...................................................................................... 15 5.1 RAZVOJ CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE MODNE ZNAMKE PSURDIEV ........................................................................................................... 15

5.1.1 Identiteta modne znamke .............................................................................. 16 5.1.2 Znak in logotip ............................................................................................... 18 5.1.3 Elementi grafične podobe ............................................................................. 20 5.1.4 Embalaža ........................................................................................................ 28 5.1.5 Spletna stran .................................................................................................. 30 6 REZULTATI ................................................................................................................ 37 7 RAZPRAVA ................................................................................................................. 42 8 SKLEPI......................................................................................................................... 44 9 VIRI .............................................................................................................................. 45 ZAHVALA ........................................................................................................................... 1

KAZALO SLIK Slika 1: Platnica tiskane publikacije Style Zeitgeist ............................................................ 17 Slika 2: Znak znamke .......................................................................................................... 18 Slika 3: Mrežna ponazoritev znaka v računalniškem programu Adobe Illustrator ............. 19 Slika 4: Lastnosti logotipa ................................................................................................... 20 Slika 5: Matrice in ročni stiskač .......................................................................................... 21 Slika 6: Sprednja in zadnja stran vizitke ............................................................................. 22 Slika 7: Vabilo in ovojnica .................................................................................................. 23 Slika 8: Promocijska kartica in ovojnica ............................................................................. 23 Slika 9: Prikaz dokumenta za tiskanje nalepk ..................................................................... 24 Slika 10: Kartonska etiketa .................................................................................................. 24 Slika 11: Usnjene etikete ..................................................................................................... 25 Slika 12: Tehnična priprava žigov ....................................................................................... 26 Slika 13: Modni katalog ...................................................................................................... 28 Slika 14: Darilna vrečka ...................................................................................................... 29 Slika 15: Darilni škatli ......................................................................................................... 30 Slika 16: Prikaz vstopne strani spletne strani ...................................................................... 31 Slika 17: Zavihek About ...................................................................................................... 32 Slika 18: Zavihek Garments ................................................................................................ 32 Slika 19: Zavihek Contact ................................................................................................... 33 Slika 20: Prikaz sestavne mreže v računalniškem programu Adobe Illustrator .................. 33 Slika 21: Profil podjetja v socialnem omrežju Facebook .................................................... 34 Slika 22: Profil podjetja v socialnem omrežju Twitter ........................................................ 35 Slika 23: Profil podjetja v socialnem omrežju Instagram.................................................... 35 Slika 24: Prva stran podjetja na omrežju Tumblr ................................................................ 36 Slika 25: Celostna grafična podoba modne znamke Psurdiev ............................................. 37 Slika 26: Detajli celostne grafične podobe .......................................................................... 40 Slika 27: Detajli celostne grafične podobe .......................................................................... 40 Slika 28: Detajli celostne grafične podobe .......................................................................... 41

VII

UVOD

Modno in grafično oblikovanje sta med seboj zelo povezana. Gre za eno največjih kolaboracij v svetu oblikovanja. Modni svet temelji na vizualni podobi, estetiki in prezentaciji. Poudariti velja, da predstavlja velik del prepoznavnosti uspešne modne znamke poleg kolekcije oblačil, izdelkov in modnih dodatkov tudi celostna grafična podoba. Številni avtorji navajajo, da mora logotip zajeti bistvo podjetja. Logotip ima še večji pomen v modnem svetu, ki poleg prepoznavnosti podjetja predstavlja tudi pripadnost in socialni status posameznika. V devetdesetih letih 20. stoletja se je razvil kult modnega logotipa, ki se pretirano uporablja in aplicira na oblačilih in modnih dodatkih. Obdobje so modni kritiki poimenovali logomanija. Razlog lahko pripišemo popularni kulturi, ki je postala povezana z modnim svetom. Slavne osebe, pevci in igralci so se začeli pojavljati na naslovnicah modnih časopisov. Tako so postavljali trende in širili interes za luksuzne modne znamke. Temelje potrošnje, popularnosti in povezanosti modnega sveta z umetnostjo in drugimi kreativnimi sferami je postavil Andy Warhol s svojo revijo Interview v šestdesetih letih 20. stoletja. Uspešna in učinkovita grafična podoba modne znamke je rezultat sodelovanja med grafičnim oblikovalcem in naročnikom. Na podlagi identitete znamke se oblikuje celostna grafična podoba, ki zajema vizitko, tiskovine, embalažo in spletno stran podjetja. Pri tem je pomembna enotnost in harmoničnost elementov celostne grafične podobe. V eksperimentalnem delu naloge se bomo posvetili raziskovanju specifičnega tržišča, ki ima velik vpliv na koncept modne znamke in njegove izdelke. Opredelili bomo identiteto in ciljnega kupca modne znamke Psurdiev, za katero bomo zasnovali in realizirali celostno grafično podobo za uspešen prodor na globalno tržišče. Identiteta je manifestacija vsega, kar organizacija je, za čemer stoji in kamor gre. Z njo se organizacija identificira in razlikuje od drugih, vzpostavlja svojo notranjo kulturo in jo ohranja z vsakim zaposlenim (Repovš 1995). 1

CILJ IN HIPOTEZA

2.1

NAMEN IN OPREDELITEV CILJA NALOGE

Namen diplomskega dela je raziskovati grafično oblikovanje celostne grafične podobe za modno znamko. Posvetili se bomo razvoju, strukturi in uporabi elementov, ki so potrebni za prepoznavno in uspešno delovanje modne znamke. Kult logotipa je v modnem svetu že dolgo prisoten, saj so jim potrošniki izpostavljeni iz različnih zornih kotov. Številni modni oglasi so skozi različne oglaševalske medije pripeljali potrošnika do pasivnosti vizualnega sveta. Oglaševalci se zato vedno znova poslužujejo novih strategij, ki lahko v najkrajšem času pritegnejo pozornost ciljnega kupca. V Parizu se na začetku osemdesetih let 20. stoletja s prihodom japonskih oblikovalcev, kot sta Yohji Yamamoto in Rei Kawakubo, začne nova doba v modnem oblikovanju. Voluminozen, asimetričen in nomadski videz oblačil sproži novo gibanje v družbi, kar se odraža v subkulturi. Novi estetiki se skozi leta pridružijo številni oblikovalci. Danes novonastala subkultura funkcionira neodvisno od populariziranega hitrega modnega sistema. Filozofija modnih znamk je popolnoma drugačna in ima bolj konceptualen pristop pri oblikovanju. Diskretna estetika se odraža tudi v njihovi grafični podobi in komercializaciji. Ciljni kupec je zvest novim pristopom v oblikovanju in oglaševanju. Posvetili se bomo raziskovanju postopkov oblikovanja elementov v celostni grafični podobi in kako pomembna je njihova uporaba. Del raziskovanja bomo posvetili tudi grafični prenovi že obstoječih blagovnih znamk. 2.2

DELOVNA HIPOTEZA

Z delovno hipotezo bomo dokazali, ali je celostna grafična podoba pomembna za prepoznavnost, komercializacijo in prodajo izdelkov modne znamke in postopek izdelave le-te.

2.3

NAČIN OBDELAVE TEME

Na začetku se bomo teme lotili teoretično z uvodom v grafično oblikovanje v modni industriji in njeno povezavo z modno ilustracijo, nato bomo opredelili blagovno znamko in oblikovanje posameznih elementov celostne grafične podobe. Na koncu bomo temo zaključili s praktično izdelavo celostne grafične podobe za modno znamko Psurdiev in uporabo njenih elementov.

BLAGOVNA ZNAMKA

3.1

RAZVOJ GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA V MODNI INDUSTRIJI

Moda je pomembna industrija, ki izhaja iz estetsko artikuliranega vidnega sporočila in zahteva vrhunsko ustvarjalnost. Grafični oblikovalci so bili z različnimi aspekti v modni industriji vključeni na začetku 20. stoletja. Ustvarili so modno ilustracijo, ki so jo različne modne hiše uporabile za modno oglaševanje, kataloge in ostala grafična dela (Novin 2013). V današnjem času sta modna ilustracija in grafično oblikovanje v modni industriji večinoma ločena. Obe oblikovalski veji sta se skozi razvoj izoblikovali v dva samostojna poklica. Velike modne hiše se odločajo za sodelovanje z grafičnimi studii. Ilustratorji se določajo znotraj lastnega studia. V današnji praksi sodelujejo z različnimi uveljavljenimi ilustratorji in umetniki. Modni ilustratorji sodelujejo z modnimi oblikovalci in kreativnimi vodji, ki ustvarijo prefinjene in elegantne vizualne podobe, s katerimi predstavijo določeno linijo oblačil. Modni ilustrator integrirano povezuje tiskano, televizijsko in spletno oglaševanje. Ilustrirati morajo oblačila, obutev, modne dodatke in druga oblačila in realizirati vizijo modnih oblikovalcev z ilustriranjem celotnega oblikovalskega plana. Ustvariti mora skice in postavitve, ki bodo uporabljene v katalogih, revijah, brošurah, letakih, reklamah in ostalih oglaševalskih medijih, ki sporočajo modno zgodbo (Novin 2013). Modni ilustratorji, kot so Rene Gruau, Erté in Tony Viramontes, so veliko pripomogli k razvoju in estetiki modnih znamk. Bili so začetni grafični oblikovalci, ki so zasnovali grafične usmeritve modnih znamk. Rene Gruau je bil rojen v Riminiju, Italiji, leta 1909 kot Renato Conte de SavagliRicardelli v družini aristokratov. Kot najstnik je leta 1923 izdelal modne skice, ki so bile sprejete v nemških, francoskih in italijanskih revijah. Rene je ustvarjal za mnoge oblikovalce, kot so Balmain, Givenchy, Schiaparelli, Jacques Fath in Edward Molyneux. Oblikoval je tudi scenografije in kostume baletnih predstav. Ko se je ustalil v Lyonu, so bile njegove risbe elegantnih žensk v močnih, ritmičnih, barvnih dizajnih objavljene v 4

revijah, kot so Marie Clarie, Femina, L'Officiel in Le Magazine de Figaro. V obdobju med leti 1946 in 1984 je sodeloval z revijo Internantional Textiles in se od leta 1955 dalje posvetil modnemu oglaševanju skozi fotografijo modnih dodatkov, rokavic, parfumov, kozmetike, spodnjega perila, tekstila in podobno. Predvsem pa je bilo njegovo kreativno sodelovanje s Christianom Diorjem, začenši z Diorjevim New Look-om leta 1947, in zaključkom v poznih devetdesetih letih 20. stoletja, ki je odločilno vplivalo na njegovo delo in ugled. Navdihovala so ga japonska Kabuki gledališča in lesorezi, ki so vplivali na njegove motive ploščatih tonov z uporabo širokih, fluidnih potegov čopiča, svinčnika, tuša in gvaša (Novin 2013). Erté je bil rojen kot Romain de Tirtoff, leta 1892 v premožni družini v St. Petersburgu v Rusiji. Kot mlad fant je bil fasciniran nad perzijskimi miniaturami, ki jih je našel v očetovi knjižnici, in tako se je začel zanimati za grafično oblikovanje in modo. Vpliv prefinjene umetnosti perzijskih miniatur v svojih živahnih barvah in prefinjenih ornamentalnih vzorcev je stimuliral Romainov umetniški talent in tudi v nadaljevanju ostal pomemben vir navdiha njegovih del, ki so vplivala na razvoj njegovega sloga. Svoj prvi kostum je oblikoval pri petih letih in ko je dopolnil osemnajst let, se je preselil v Pariz. V Parizu si je nadel svoje ime Erté iz francoske izgovorjave svojih začetnic R in T in se začel uvajati pod vodstvom pariškega oblikovalca Paula Poireta kot modni grafični oblikovalec z učenjem umetnosti visoke mode. Pri Harpers Bazarju je ustvaril več kot 240 naslovnic za revijo. V obdobju dvajsetih letih 20. stoletja je Erté postal priznani modni ilustrator, čigar dela so se prav tako pojavljala v mnogih drugih publikacijah (Novin 2013). Tony Viramontes je bil rojen v mehiški družini v Los Angelesu leta 1956. V modnem svetu je debitiral v poznih sedemdesetih letih 20. stoletja in njegov trd in neposreden slog je revolucioniral do takrat prevladujoč mehak pastelni stil v modni ilustraciji. Njegova umetniška dela so takoj opazili kreativni uredniki revij Lei, Lui v Italiji, ameriški Vogue, britanski The Face ter prav tako Jill Magazine, Marie Claire le Monde in francoski City Magazine. Njegova intenzivna obsesija nad bikoborbami in močnim evropskim povpraševanjem po njegovem delu ga je leta 1983 pripeljala v Pariz, kjer je kot grafični oblikovalec delal za revije in modne hiše v Italiji, Franciji in na Japonskem. Njegove stranke vključujejo Vogue, Per Lui in Le Monde en Peinture, oblikoval pa je tudi 5

oglaševalske kampanje za Valentino, Saint Laurent in Montana. Prav tako je tudi poslovno posloval s takrat najslavnejšimi oblikovalci, kot so Yves Saint Laurent, Valentino, Versace, Chanel, Perry Ellis, Cloude Montana in Rochas kozmetiko (Novin 2013). 3.2

POMEN BLAGOVNE ZNAMKE

Razvoj blagovne znamke je eden najpomembnejših vidikov podjetja, trgovine ali B2B (business to business). Učinkovita strategija blagovne znamke zagotavlja prednost na konkurenčnih tržiščih. Blagovna znamka je obljuba ciljni stranki. Pove, kaj lahko pričakujejo od produktov in storitev ter razlikuje ponudbo od konkurence. Blagovna znamka projicira, kdo ste, kdo želite biti in kako vas ljudje dojemajo (Williams 2013). Razlikovanje izdelkov v oblikovanju, barvi, stilu, kakovosti in embalaži ima pomemben vpliv na potrošnikovo izbiro. Strateško razvijanje blagovne znamke ustvarja diferenciacijo med mislimi potrošnikov (Novin 2013). Torej, vedno, ko kupimo črno T-majico, je ta relativno identična, ne glede na znamko. Strategija blagovne znamke mora prodati izdelek, to lahko dosežejo tako, da pozitivno vplivajo na potrošnikovo dojemanje produkta ali storitve (Novin 2013). Ime blagovne znamke je ena najpomembnejših sil v trženju in oglaševanju. Ime blagovne znamke ni prva stvar pri ustvarjanju podjetja. Dejstvo, da je Google postal tako močno podjetje, je v tem, da je njihov iskalnik deloval hitreje in bolj učinkovito od Altaviste, Yahooja in druge konkurence v tistem času. Ko ljudje spoznajo, da je produkt kvaliteten, potem razlika, ki loči podjetje od drugih in čustvena vez, ki jo vzpostavijo s potrošnikom, postane zgodba blagovne znamke (Novin 2013). Ko se konkurenca krepi in profitne marže začnejo padati, se podjetje po navadi začne spraševati o kvaliteti strategij blagovne znamke. Prenova blagovne znamke pomeni redefiniranje edinstvenih vrednot ali prednosti izdelka. Je nov poskus diferenciacije izdelkov, s katerimi zapustimo preteklost in se premaknemo naprej. V mnogih primerih drage prenove blagovnih znamk razočarajo želene poslovne rezultate. Če je podjetje v 6

primeru slabih starih izkušenj potrošnika že razočaralo, še ne pomeni, da bo sprememba loga spremenila potrošnikovo mnenje. V takih primerih mora biti podjetje odkrito s svojimi prejšnjimi napakami. Včasih prenova ni potrebna s strani napak, ki bi jih podjetje delalo, temveč je potrebna zaradi tega, ker se je okus oziroma apetit potrošnika spremenil. V takih primerih prenova prinese novo življenje podjetju. Zaradi hitrega tempa inovacij v visokotehnoloških in komunikacijskih sektorjih sprememba okusa strank prevladuje predvsem v teh sektorjih in tukaj se skriva razlog, zakaj se mnoga podjetja odločajo za prenovo svojih blagovnih znamk (Novin 2013). 3.3

KONCEPT BLAGOVNE ZNAMKE

V današnjem prenasičenem tržišču znamk je ključnega pomena za uspešno in inovativno poslovanje zastaviti koncept podjetja in njegovega delovanja. Ustvariti koncept pomeni ustvariti določeno zgodbo, plan in shemo, s katero se bomo na tržišču prepoznali in razlikovali od svoje konkurence. Razvoj koncepta: Najti pameten način za izražanje svojih zamisli se lahko zdi strašljiva naloga. A te sposobnosti lahko s prakso vse bolj izpopolnimo. Kot smo že omenili, se pogosto začne z listom papirja, svinčnikom in odprtim duhom (Dabner et al. 2011). 3.4

CILJNI KUPEC

Dobro grafično oblikovanje ni samo rezultat izjemnega obvladovanja tehnike, temveč gre za prepričljiv izraz preudarnih, dobro izraženih zamisli, ki izhajajo iz nenehnega raziskovanja in splošnega zanimanja za svet. Tako kot med študijem je tudi v profesionalnem življenju obširno raziskovanje ključno za večino uspešnih projektov, raziskovanje občinstva pa je primarno orodje za učinkovito oblikovanje (Dabner et al. 2011). Pomembno je vedeti, da so vsi izdelki vidni vsem. Naloga je ugotoviti, kaj občinstvo želi in potrebuje. Pred oblikovanjem pomislimo na ljudi, ki si bodo ogledovali naše izdelke. Kaj je naše ciljno tržišče? Kaj vemo o njem? Naše oblikovanje mora komunicirati z ljudmi,

ne pa imeti le estetskega učinka. Oblikovanje mora biti funkcionalno in primerno za občinstvo, kateremu je namenjeno, zato nam bo boljše poznavanje občinstva in njegovih navad pomagalo k vsestranskosti oblikovanja, kar bo povečalo njegovo potencialno učinkovitost. Velika podjetja imajo oddelke, ki se ukvarjajo z raziskavami tržišča. Njihovi zaposleni izvajajo raziskave potreb in želje strank z anketiranjem, telefonskimi raziskavami in fokusnimi skupinami (kjer premišljeno izberejo posameznike, ki predstavljajo ciljno občinstvo, da razpravljajo o izdelku ali kampanji, preden je predstavljen za javnost). Če nimate časa in sredstev za take tržne raziskave, si morate pred vsakim projektom zastaviti vsaj naslednja vprašanja: Komu je namenjen oblikovalski izdelek? Kakšna sporočila naj bi dobili gledalci med gledanjem? Kako boste pritegnili in ohranili njihovo pozornost? (Dabner et al. 2011). 3.5

OGLAŠEVANJE

V štiridesetih letih 20. stoletja je Elmer Wheeler dejal: »Ne prodajaj zraka, temveč njegov zvok.« Ko se želite posladkati, ni le piškot tisto, kar vas pritegne, ampak so to njegove domnevne lastnosti, ki jih tako prepričljivo oglašuje njegova embalaža: »čokoladast, lešnikast, hrustljav«. Oglaševanje ni le prodajanje – je vplivanje na kupca. Oblikovalec, ki je vešč razvijanja inovativnih in prepričljivih konceptov, lahko v tej dinamični branži zavzame ključno vlogo. Oblikovalci imajo velik vpliv na javnost, ne le prek oglaševalskih kampanj, ampak tudi pri promociji družbenih sprememb in ozaveščanju o lokalnih in globalnih problemih (Dabner et al. 2011). Oglaševanje je zelo tekmovalno področje. Boljši oglasi vplivajo na več ljudi ter pritegnejo več pozornosti in kupcev. Neodvisni ali pri oglaševalskem podjetju zaposleni oblikovalec zasnuje koncept za oglas za naročnika, ki želi javnosti predstaviti sebe in svoj proizvod. Kot tisti del ekipe, ki skrbi za vidno podobo oglasa, mora oblikovalec za uspešen prodor na tržišče prek medijev, kot so televizija, radio, časopisi, revije, e-pošta in svetovni splet, uporabiti psihološke, oglaševalske, komunikacijske in humorne prijeme. Bolj ko bo oglas inovativen, zapomljiv in več kot bo dal ljudem misliti, več uspeha bo imel njegov oblikovalec (Dabner et al. 2011).

Obstajajo tri glavna delovna mesta: grafični oblikovalec, umetniški direktor in kreativni direktor. Mesta lahko zapolnijo bodisi svobodni, honorarni sodelavci ali pa redno zaposleni na kreativnem oddelku. Ne glede na delovno mesto, dober oglas je tisti, ki človeku zleze pod kožo – naj bo to melodija, ki ostane v ušesu, domiseln slogan ali lepa slika (Dabner et al. 2011). Oglaševanje v modni industriji se je od svojih začetkov močno spremenilo. Ni le pridobilo na nadgradnji in večji prepričljivosti svojega sporočila, zraven je oglaševanje pridobilo veliko novih medijev, preko katerih obveščajo potrošnike. Samim začetkom oglaševanja, ki se je predvsem izražalo preko ilustracije, se je temu mediju kar kmalu pridružila fotografija in kasneje še video. V današnjem času digitalnega sveta in socialnih omrežij smo oglaševanju modne industrije izpostavljeni na vsakem koraku. Vedno več opažamo tudi nov medij oglaševanja, to je premikajoča se slika oziroma gif, kjer se pogosto pojavljajo na spletnih straneh ali blogih. Oglaševalci se lotevajo vedno novih strategij oglaševanja, ki se pogosto pojavljajo na vseh popularnih socialnih omrežjih in spletnih straneh, ki jih obiskujemo. Že nekaj časa pa je zelo popularno oglaševanje tako imenovanih modnih blogerjev, ki so po navadi direktno sponzorirani s strani določene modne znamke z različnimi luksuznimi izdelki, ki jih posredno v svojih objavah oglašujejo svojim obiskovalcem. Te izmenljive strategije oglaševanja v modni industriji so se izkazale za zelo donosne. Veliko najbolj znanih in vplivnih modnih znamk pa še vedno vztraja pri prav tako uspešnih, a zelo dragih modnih oglasih, ki se z vabljivimi kampanjami razkazujejo na ogromnih plakatih.

CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA

4.1

BLAGOVNA ZNAMKA V MODNI INDUSTRIJI

Razvijanje blagovne znamke je zavestno upravljanje javne percepcije osebne identifikacije z modno znamko. Bolj kot prepoznaven logotip velja blagovna znamka za obljubo, izkušnjo in spomin. Sporočilo mora sporočati ambicijo znamke ter osebne in družbene koristi znamke. Narava mode povzdigne aspiracijo nad pristnostjo. Konkurenca je močna in rastoča hkrati. Potrošnik je obmetavan z več stotimi sporočili vsak dan. Izziv leži v kontroli teh neoprijemljivih elementov z zelo oprijemljivimi sredstvi (Hess in Pasztorek 2010). Vedeti, kaj je dobro oblikovano, je odvisno od tega, kar želimo povedati. Ampak po navadi je nekaj dobro oblikovano, ko preprosto začutimo, da je dobro. To je notranji občutek – intuicija. Najtežja stvar kreativnega procesa je odločitev, da je neka stvar kvalitetno končana. Toda, ko v trenutku dosežemo to točko, bomo preprosto občutili. To je trenutek, ko je vsaka sestavina našega oblikovanja v sozvočju. Zdi se kot občutek razsvetljenosti, prekrasen, nežen moment in veliko zadovoljstvo (Hess in Pasztorek 2010). 4.2

ZNAK IN LOGOTIP

Da bi razumeli logotip, moramo prvo razumeti njegov namen. Proces oblikovanja se mora osredotočiti na dejstvo, da bo logotip prepoznaven, zaupanja vreden, občudovan, zvest in naj bi impliciral superiornost. Z enega vidika je logotip komercialna blagovna znamka podjetja ali gospodarski subjekt, njegove oblike, barve, črke in slike so po navadi bistveno drugačne od logotipov enakih tržnih niš. Logotip se uporablja za identifikacijo (Jacobs 2013). Eden najboljših svetovnih oblikovalcev Paul Rand je dejal, da je logotip zastava, podpis, ščit. Logotip ne prodaja direktno, temveč identificira. Skromno povedano je logotip opis podjetja. Logotip predstavlja pomen kvalitete stvari, ki jo simbolizira, in ne obratno.

Logotip je manj pomemben kot proizvod, ki ga označuje in kar predstavlja, je bolj pomembno od njegovega izgleda. Predmet loga je lahko karkoli (Hess in Pasztorek 2010). Dober logotip je nekaj posebnega, primernega, praktičnega z enostavno grafično formo in dostavlja lastnikovo namenjeno sporočilo. Koncept oziroma smisel je po navadi v ozadju logotipa in sporoča namenjeno sporočilo. Logotip mora biti uporabljen v vseh možnih velikostih in v mnogih primerih mora biti učinkovit brez barv. Dober logotip v bistvu izvira iz dveh stvari: dobrega koncepta in dobre izvedbe (Hess in Pasztorek 2010). Simbol organizacije je najosnovnejša stalnica celostne grafične podobe. Glede na ostale likovne elemente, ki so razporejeni po likovnem ozadju, vzbuja največ pozornosti. Naučeni smo, da ga priznavamo kot glavnega predstavnika realne identitete organizacije na simbolni ravni. Pri likovnih in barvnih strukturah simbola naj bi grafični oblikovalci upoštevali pomene, ki reprezentirajo poslanstvo, moč, filozofijo, cilje in kulturo organizacije. Pravilno je, da ne govorimo o znaku organizacije, temveč o simbolu (Repovš 1995). Glavna značilnost simbolov je predstavljanje. Simboli predstavljajo, zastopajo in nastopajo, kot da bi bili označene stvari ali pojavi, kar je tudi rezultat dogovora. Simboli lahko predstavljajo druge simbole in so tako simboli simbolov. Glavni tipi simbolov so: lingvistični, matematični, znanstveni in grafični. V okviru celostne grafične podobe organizacije govorimo o grafičnem simbolu, ki predstavlja realno ali želeno identiteto organizacije. Simbol je materializiran v določeni likovni strukturi, ki se loči od svojega ozadja. Običajno so to polni, konturni, celoviti ali delni geometrijski liki, samostojni, spojeni na značilen način ali pa postavljeni v značilne odnose na likovni površini. Znotraj svoje likovne strukture vzpostavlja simbol svojo značilnost in pomenskost tudi z barvo ali barvami, ki so ujete v likovne strukture s svojimi značilnimi medsebojnimi odnosi (Repovš 1995). Dizajn, dober ali slab, je vozilo spomina. Dober dizajn doda vrednost in mimogrede bi lahko bil čisti užitek, spoštuje gledalca, njegovo občutljivost in nagradi podjetnika. Lažje si je zapomniti dobro oblikovano kot pa zmedeno podobo. Dobro dizajniran logotip je na

koncu le refleksija podjetja, ki ga simbolizira. Pooseblja premišljeno in namensko podjetje in hkrati projicira kvaliteto njegovih izdelkov in storitev (English 1998). 4.3

TIPOGRAFIJA

V najožjem pomenu besede je tipografija oblikovanje besedila iz tiskarskih črk na določeni likovni površini. Emil Ruder definira tipografsko oblikovanje kot delo z narejenimi tiskarskimi črkami v natančnem merskem sistemu. Grafično oblikovanje je v izboru sredstev svobodnejše in kompleksnejše (Repovš 1995). V širšem pomenu je tipografija značilno oblikovanje pretežno verbalnega sporočila na likovni površini. Po tej definiciji tipografski oblikovalec v svoje oblikovanje poleg tiskarskih črk vključuje tudi druge like z ilustracijami in fotografijami vred, da bi ustvaril značilnost in okrepil sporočilnost komunikacijskega sporočila. Poudarili smo že, da celostna grafična podoba niso le opredeljene osnovne stalnice celostne grafične podobe, njihova pojavnost in odnosi med njimi. Dopisni papir organizacije, na katerem so v njegovi glavi skrbno odtisnjene osnovne stalnice celostne grafične podobe, pride v stik z javnostjo najpogosteje šele takrat, ko je na njem odtisnjeno besedilo. Šele izbor črkopisa, velikost črk, vrsta naslonila, črkovini, besedni in vrstični presledki dajejo dokončno podobo sporočila, ki tudi s svojo tipografsko podobo ustvarja imidž organizacije. Tipografska podoba komunikacijskih sporočil organizacije mora biti prav tako ena od opredeljenih stalnic celostne grafične podobe organizacije (Repovš 1995). Emil Ruder v svoji knjigi zelo strogo zahteva od tipografskih oblikovalcev, naj se ne menijo za modo in ji ne podrejajo čitljivosti in berljivosti besedila. Najvažnejša naloga tipografskega oblikovalca je posredovanje tiskarskega sporočila. Nečitljiv in neberljiv tisk je izdelek brez vrednosti. Tipograf, pravi Ruder, daje besedi vidno obliko in jo ohranja za prihodnost (Repovš 1995). Tipografsko sporočilo mora poleg samoumevne lepote izražati pomen. Pomen in izražanje pomena sta temelja tipografske dejavnosti tako na ravni posameznih besed kot tudi daljših razdelkov besedila. Temu rečemo jezikovni pomen, saj je zasidran v jeziku. Črke in besede 12

zaznamuje abstraktna lepota, ki se odkrije in zaživi z eksperimentiranjem s strukturo znaka, ko osamimo oblike in elemente posameznih črk in jih pokažemo kot oblike in ne polnopomenske jezikovne pomene. Vendar besede v hipu, ko se pojavijo na strani ali zaslonu, izražajo pojme in dobijo izmuzljivo lastnost, ki ji rečemo pomen. Jezikovni pomen, sestavni elementi tipografije, se lahko izraža, nadzira in poudari s tipografskimi spremenljivkami, kot so velikost, debelina, črkovna vrsta, umestitev na stran in razmiki med črkami (Dabner et al. 2011). Črkovna vrsta ima osebnost. Izbrati pravo črkovno vrsto pomeni izbrati pravi občutek, ki zajema naš projekt. Izbira se začne s serifnimi oz. brezserifnimi črkovnimi vrstami. Debelina in tanke poteze serifnih tipografij so se razvile iz različnih pritiskov pisanja tedanjih kaligrafov. Glede na ta izgled se serifnim črkovnim vrstam pogosto pripisuje tradicijo. Kot kontrast se relativno mladim brezserifnim črkovnim vrstam pripisuje modernost. Vendar pa dokazi namigujejo, da so te opredelitve napačne. Brezserifne črkovne vrste so po svetu postale univerzalne za uporabo signalnih sistemov. Torej, kar je nekoč bilo videno kot tipično moderno, je lahko obravnavano kot institucionalno (Budelmann 2013). Tako kot pri podobah tudi tipografija priporoča nadomestni pomen kulturnega konteksta blagovne znamke. Tipografija, ki se sklicuje na klasične tiskane oglase iz petdesetih let 20. stoletja, potisne identiteto blagovne znamke v drugačno smer kot tipografija, ki je dobila navdih iz grafitov na podzemnih vlakih v New Yorku v osemdesetih letih 20. stoletja. Določena tipografija vedno s sabo nosi del svoje zgodovine, ki pogosto zasenči pomen sporočila. Celostne grafične podobe, zgrajene s tipografskimi elementi, lahko, v primerjavi s tistimi, ki so uporabili le slike in podobe, od gledalca zahtevajo več, vendar po navadi ustvarijo globlje in bolj trajne spomine. Nekatere od najbolj učinkovitih kampanj in promocij se zanašajo na tipografski naslov in sliko, ki delujeta kot celota. Zato oglaševalska podjetja rada združujejo pisatelje z oblikovalci (Budelmann 2013). Preplavljenost tiska nas je privedla do tega, da je vrednost individualnega dela upadala in naša sodobnost preprosto ne zmore prebaviti vsega, kar je natisnjeno. Naloga tipografa je

torej, da vso to maso printanega materiala razdeli, organizira in interpretira v tako celoto, da bo bralec imel dobro možnost razbrati, kar ga zanima (Reichenstein 2013). 4.4

EMBALAŽA

Embalaža je primarno uporabljena za držanje in varovanje produkta, ko je ta v izložbi, ali po nakupu le-tega. Zagotavlja tudi dodatno kreativno noto produktu, da bi nadgradili izkušnjo z blagovno znanko. Dopolnjujoče produktu, embalaža, lahko okrepi potrošnikovo izkušnjo na edinstven način. Več kot le preprost ovitek je lahko mogoče razumeti kot višek blagovne znamke vizualne komunikacije, prikazujoč izoblikovano sporočilo estetske vrednosti. Od oblikovalca se pričakuje, da pride do rešitve, ki je relevantna do kreativne estetike in je hkrati potencialno dovolj široka za uporabo prihodnih sezon, seveda znotraj proračuna, ki omogoča, da je embalaža uporabniku brezplačna. Masovna prodaja oblačil je preplavljena z označenimi nakupovalnimi vrečkami. Modne znamke priznavajo promocijski potencial in hkrati osrečujejo potrošnika, da razkazuje njihovo zvestobo in hkrati promovira sporočilo, ki ga želijo izpostaviti. To imenujemo aktiven odnos. Kombinacija zmogljive blagovne znamke in dobro izvedenega dizajna, embalažne rešitve še zdaleč niso zanemarljive (Hess in Pasztorek 2010). 4.5

OBLIKOVANJE SPLETNE STRANI

Dobro oblikovana in estetsko dovršena spletna stran ni več le prisotna pri oblikovalskih in digitalnih medijskih podjetjih. Ne glede na nišo ali zvrst podjetja, dobra spletna stran je nujnega pomena za samopromocijski marketing in rast podjetja. Prvotnega pomena bi spletna stran morala prepričati kupca oziroma stranko, da kupi nek izdelek ali storitev. Torej, dobra prepričljivost. Ključnega pomena je enostavnost in preglednost spletne strani. Estetika in razvoj znamke je prvi vtis, ki ga bodo dobili obiskovalci (Growing your business online: the importance of branding and web design. 2013).

EKSPERIMENTALNI DEL

V eksperimentalnem delu diplomskega dela bomo izdelali celostno grafično podobo za modno znamko Psurdiev. Na začetku bomo opredelili identiteto znamke in s tem določili oblikovalsko zasnovo, ki bo potekala skozi celostno grafično podobo. Pred tem bomo raziskali in določili strategijo, vizijo, poslanstvo in ciljnega kupca, na podlagi katerega bomo prilagodili celoten videz modne znamke. Opisali bomo vsa uporabljena orodja in tehnike, ki jih bomo potrebovali za izdelavo tiskanih in digitalnih elementov celostne grafične podobe. Natančneje bomo predstavili razvoj in strukturo znaka in logotipa ter njuno apliciranje v druge elemente. Oblikovali bomo tudi spletno stran, elemente za nekatera socialna omrežja in oglas. S celostno grafično podobo bomo skušali dokazati, kako pomembna je oblikovalska zasnova in identiteta modne znamke ter opredelitev ciljnega tržišča in kupca za uspešnost, komercializacijo in prodajo izdelkov znamke. Posvetili se bomo izdelavi celostne grafične podobe, ki bo pripravljena za profesionalno uporabo v modni industriji. Končni izdelek bomo predstavili v brošuri, ki bo objavljena na spletu. 5.1

RAZVOJ CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE MODNE ZNAMKE PSURDIEV

Celostno grafično podobo začnemo oblikovati tako, da najprej določimo identiteto znamke. Ko se lotimo oblikovanja, moramo paziti na enotnost in harmonijo vseh elementov celostne grafične podobe. Za lažjo preglednost bomo elemente razdelili v digitalne in tiskane elemente. Na koncu bomo predstavili razvoj embalaže in spletne strani. Kot temelj in osnova vsake celostne grafične podobe je v razvoju najpomembnejši logotip, v našem primeru pa tudi znak.

5.1.1

Identiteta modne znamke

Modna znamka Psurdiev je oblikovalski studio, ki se ukvarja z oblikovanjem oblačil in usnjenih izdelkov. Modna znamka ima svoj sedež v Parizu. Estetika studia Psurdiev je sočasno krhka in trda, bazira na senzualnosti in zasanjani eleganci ter skuša ohraniti brezčasen, brezsezonski in neopredeljen dizajn. Koncept znamke Psurdiev je idealiziran utopični svet brez meja, kjer živijo vsa bitja v sinergiji in so povezana v enotno harmonijo. Vsak individuum deluje kot majhen element, ki sestavlja našo živo in neživo naravo. Ta svet ne pozna elitizma in ga zavrača. Poslanstvo znamke Psurdiev je oblikovanje visoko kakovostnih oblačilnih in usnjenih izdelkov. Izdelki in njihovi detajli so izdelani izključno iz naravnih materialov. Podjetje želi kupcu predstaviti kvalitetne izdelke, kateri s časom pridobivajo na vrednosti. Pristop podjetja do kupca je nevsiljiv. Strategija oglaševanja izdelkov je diskretna in ne potencira masovnega nakupovanja. Sporočilo bazira predvsem na konceptu, kvalitetnem dizajnu in prefinjeni izdelavi izdelkov. Vizija podjetja Psurdiev in njegova rast temeljita na postopni nadgradnji projektov in združevanju oblikovanja, umetnosti in tradicionalnih ročnih tehnik. Kljub edinstvenosti modne znamke Psurdiev smo za lažje določanje ciljnega kupca našli povezavo z estetiko Style Zeitgeist in njihovimi člani, ki so tudi potencialni kupci. Oseba je prebivalec večje metropole med 25. in 35. letom starosti. Skuša se izogniti množičnemu oglaševanju in komercializaciji ter ima interes za umetnost, oblikovanje in arhitekturo. Oseba ima univerzalen pogled na svet, veliko potuje in izdelkov ne kupuje množično, ampak bolj premišljeno in poglobljeno. Imidž modne znamke, za katero bomo oblikovali celostno podobo, se močno povezuje s ciljnim kupcem. Gre za zelo specifično nišo v oblikovanju in svetu estetike. Govorimo o skupini ljudi, ki so zvesti minimalistični estetiki, kar lahko deluje brezčasno. Značilna je estetika, ki zanika množično oglaševanje in nasprotuje trendom, hkrati pa sama določa in narekuje pravila. Ne gre le za določen stil, ampak za življenjski slog. Da bi lažje opredelili estetiko, si bomo pomagali s publikacijo Style Zeitgeist.

Slika 1: Platnica tiskane publikacije Style Zeitgeist (Rabkin 2014)

Style Zeitgeist je tiskana publikacija, ki ima sedež v New Yorku. Prvotno gre za internetno skupnost, ki je naklonjena modnemu oblikovanju in določenim oblikovalcem, kot so Yohji Yamamoto, Rei Kawakubo – Comme des Garçons, Ann Demeulemeester, Rick Owens, Damir Doma, Julius, Paul Harnden, Aitor Throup, Haider Ackermann, Gareth Pugh, Sruli Recht, InAisce, Boris Bidjan ... Glavni namen organizacije je ločiti modno oblikovanje od današnjega potrošništva in zvezdniške kulture. Gre za življenjsko filozofijo, kjer postane posameznik del skupnosti, ki ceni brezčasen dizajn, kvalitetne materiale, omejeno manjšo produkcijo izdelkov in ročna dela. Tudi pomen luksuza se spremeni. Prestižnost posameznega izdelka temelji na izdelavi, izboru materialov in je do potrošnika manj vsiljiv. Ideja o luksuzu je skrita in je opazna šele, ko posameznik sprejme koncept določenega izdelka. Ciljni kupec podjetja Psurdiev je oseba, ki ceni kvaliteto. Je dober in precizen opazovalec in daje velik poudarek na detajle in kvalitetno izdelavo. Želi vložiti v izdelek, ki bo obdržal svojo funkcijo dolga leta. Predvidoma gre za osebo, ki ima rada umetnost, arhitekturo in večno klasiko. Podjetje kot tako se ne omejuje na starost ciljnega kupca. Želi namreč doseči edinstveno izkušnjo med izdelkom in kupcem ter s tem doseči lojalnost. Modna znamka Psurdiev in Style Zeitgeist imata kar nekaj skupnih vizij. Sicer gre za popolnoma različni dve storitvi podjetij, vendar se držita enakih mnenj o množičnem oglaševanju in kvaliteti dizajna. Prav tako je tudi skupnost revije Style Zeitgeist nekakšen

potencialni ciljni kupec izdelkov znamke Psurdiev. Bralci revije so posamezniki, ki nasprotujejo masovni izdelavi oblačil in modnih izdelkov ter verjamejo v edinstvenost in kvaliteto izdelka. 5.1.2

Znak in logotip

Znak in logotip smo razdelili v dva ločena, a hkrati temeljna elementa celostne grafične podobe. Identiteta modne znamke Psurdiev nam zapoveduje, da sta ime znamke in logotip nevidna, kar pomeni, da se ne pojavljata na vidnih mestih izdelkov. Glavni simbol prepoznavnosti modne znamke bo znak, ki bo unikaten in zapomljiv. Izhodišče za zasnovo bodo japonski pečatniki, ki so po navadi okroglih oblik in jih še danes uporabljajo v določenih dokumentih in umetniških delih kot podpis avtorja. Ideja o znaku nam da občutek simbolizma, diskretnosti in vzbuja občutek mistike. Za osnovno obliko znaka smo izbrali krog, ki predstavlja neskončnost in brezčasnost, hkrati pa učinkovito simbolizira koncept znamke.

Slika 2: Znak znamke

V krog smo vstavili dva prekrivajoča se trikotnika, ki v astrologiji predstavljata element zraka, hkrati pa dajeta svežino, inovativnost in intelektualnost. V zgornjem levem in desnem kotu znaka pa sta stilizirani podobi črke P (Psurdiev), sestavljeni iz linije z ostrim kotom in druge linije z ovalnim zaključkom. Ker pa je naročnik izrazil željo po uporabi astroloških znamenj, je znak v celoti podoba astrološkega znaka dvojčka, ki je sestavljena

iz dveh zrcalnih delov. S tem smo sestavili unikaten znak, ki vsebuje elemente astrologije, sledi identiteti znamke in je lahko prepoznaven. Znak smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator. Skozi celoten postopek risanja znaka smo uporabljali kompozicijsko mrežo, ki nam je omogočila simetričnost in harmonijo znaka. Kompozicija znaka je centralna in hkrati simetrična. Gre za zrcalno simetrijo, s katero dosežemo stabilnost in trdnost, kar še enkrat nakazuje na uravnovešenost. Zaradi kasnejšega apliciranja na elemente celostne grafične podobe in boljšo fleksibilnost uporabe smo dokument shranili v vektorskem zapisu.

Slika 3: Mrežna ponazoritev znaka v računalniškem programu Adobe Illustrator

Tipografija logotipa temelji na uporabi brezserifnih črk. Izbrali smo črkovno vrsto Gill Sans MT v odebeljeni različici, spremenili pa smo razdaljo med črkami. Črkovno vrsto Gill Sans MT smo izbrali tudi za uradno črkovno vrsto modne znamke.

Slika 4: Lastnosti logotipa

5.1.3

Elementi grafične podobe

Koncept celostne grafične podobe modne znamke Psurdiev bomo zasnovali skladno z estetiko znamke, zato bomo pri realizaciji kombinirali digitalna orodja in tradicionalne ročne tehnike. Za izdelavo grafičnih elementov bomo uporabili digitalna orodja in ustrezne oblikovalske programe. Za tiskane elemente bomo opravili predpripravo za tisk, ki ga izvedemo v digitalnem okolju. Kontrast digitalizaciji bo uporaba slepega tiska in klasičnih ročnih žigov, s čimer bomo dosegli učinek brezčasnosti. Za izdelavo slepega tiska in žigov bomo izdelali matrice, ki bodo predhodno digitalno obdelane. Primarni elementi celostne grafične podobe so vizitka, vabilo, promocijska kartica, dopisni list, nalepke, kartonske etikete, tekstilne in usnjene etikete, žig in modni katalog. Za izdelavo tiskanih elementov smo uporabili več tehnik. Osnova je slepi tisk, ki je glavna in prepoznavna tehnika v vseh elementih. Slepi tisk je tehnika, pri kateri se konveksni in konkavni odtis matrice ali klišeja vtisne v material s pomočjo preše ali ročnega stiskača. V našem primeru smo uporabili ročni stiskač z matrico, ki je bila predhodno digitalno oblikovana v računalniškem programu Adobe Illustrator. Vektorsko zapisan dokument smo posredovali izdelovalcu, ki nam je izdelal štiri različne matrice.

Slika 5: Matrice in ročni stiskač

Vizitko smo v celoti izdelali ročno. Uporabili smo lepenko črne barve, debeline 2 mm. Uporabili smo format 52 x 85 mm. Na prvo stran smo centralno vtisnili znak, premera 17 mm, na hrbtni strani pa smo levo zgoraj vtisnili logotip, ime in priimek, elektronski naslov in spletno stran. Z uporabo tehnike slepega tiska smo dosegli diskreten in nevsiljiv videz, hkrati pa so vse potrebne informacije na vizitki dovolj nazorno in jasno izpostavljene. Na frontalni strani vizitke je pozicija znaka centralna. Na hrbtni strani smo podatke poravnali na levi rob in s tem ustvarili dodaten prazen prostor, ki daje vizitki videz zračnosti.

Slika 6: Sprednja in zadnja stran vizitke

Pri oblikovanju vabila smo kombinirali tehniko slepega tiska in digitalnega tiska na nalepko. Na prvi strani črne lepenke je vtisnjen znak, premera 17 mm, na hrbtni strani pa je v skrajni rob nalepljena nalepka z informacijami in žigom podjetja. Nalepka je oblikovana v računalniškem programu Adobe Illustrator in je kombinacija vektorske ilustracije s črnobelo fotografijo. Velikost vabila je 8 x 21 cm, debelina lepenke pa je 2 mm. Na enak način smo tudi oblikovali promocijsko kartico, le da se razlikuje v aplicirani ilustraciji in velikosti formata, ki je 7 x 11 cm. Za obe tiskovini smo izdelali kuverte iz teksturiranega papirja z efektom površine lesa. Končni izdelki vabila, promocijske kartice in kuverte učinkujejo brezčasno in so rezultat ročnega dela v kombinaciji z novimi tehnologijami. Na prvi strani je v lepenko vtisnjen znak, ki je centralno pozicioniran na spodnji rob, zadaj je vsebina postavljena v centralno kompozicijo. Na vabilu je centralno pozicioniran asimetrični lik, ki je izrezan iz fotografije. S tem smo dosegli prekrivanje elementov in kontrast z ozadjem. Centralni prostor služi za vpis imena povabljenca na horizontalno linijo, ki je postavljena preko asimetričnega lika.

Slika 7: Vabilo in ovojnica

Slika 8: Promocijska kartica in ovojnica

Dopisni list smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator. Uporabili smo standardni format za dopisne liste A4. Da bi se izognili prenasičenosti informacij na dopisnem listu, smo podali le osnovne informacije. Levo zgoraj smo postavili logotip, desno spodaj pa znak. V levem spodnjem kotu pa so informacije o spletnem naslovu in kontakti podjetja. Del tiskovin so tudi nalepke za dodajanje na embalažo. Njihova funkcija je zapiranje darilnih vrečk, dodatek zavijalnemu papirju ali samo dekoracija in s tem promocija izdelkov ter podjetja. Nalepke smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator, jih izvozili v formatu pdf in digitalno natisnili. Izdelali smo okrogle in kvadratne nalepke. V obeh primerih je prikazan le bel znak na črni podlagi. Okrogle smo realizirali tudi v črni različici na beli podlagi.

Slika 9: Prikaz dokumenta za tiskanje nalepk

Za izdelavo kartonske etikete smo uporabili črno lepenko, debeline 2 mm. Dimenzija kartonske etikete je 35 x 140 mm. Na dnu etikete je vtisnjen logotip z ročnim stiskačem in matrico. Etiketa je namenjena prikazovanju informacij o izdelku. Oblikovali smo tudi etiketo enakih dimenzij, narejeno iz teksturiranega papirja. Zloži se v ovojnico, ki lahko služi kot embalaža rezervnih gumbov in manjših elementov. Na dnu je natisnjen znak znamke. Načrt za etiketo in ovojnico smo izdelali v računalniškem programu Adobe Illustrator, jo natisnili in uporabili kot matrico za izrez iz teksturiranega papirja.

Slika 10: Kartonska etiketa

Ker modna znamka Psurdiev izdeluje tekstilne in usnjene izdelke, smo všivno etiketo izdelali v dveh različicah. Etiketo za tekstilne izdelke smo izdelali iz belega in črnega

traku, širine 20 mm in dolžine 105 mm, na obeh straneh pa ima dodaten 15 mm zavihek. Trak je izdelan iz 100 % bombaža v keper vezavi. Na trak je z žigom in črnilom za tekstil centralno natisnjen logotip znamke, širine 42 mm. Za bel trak smo uporabili črno barvo, za črn trak pa belo barvo. Z ročnim odtisom smo dosegli videz unikatnosti in ročnega dela. Etiketo za usnjene izdelke smo izdelali v dveh oblikah, in sicer podolgovato, dolžine 100 mm in širine 15 mm, ter kvadratno, dimenzije 70 x 70 mm. Obe etiketi sta izdelani iz govejega kromovo strojenega usnja. Znak in logotip sta lasersko vgravirana na površino usnja. Pred tem smo ju vektorsko pripravili v računalniškem programu Adobe Illustrator in shranili v formatu ai. Datoteko smo posredovali graverstvu. Etikete smo gravirali na usnjeno površino formata A4 in jih kasneje izrezali. Na podolgovati etiketi je dodan samo logotip, na kvadratni pa znak in logotip. Na koncu smo etikete obdelali z barvo za usnje in tako dosegli temnejši in rustikalni videz. S tem smo dosegli kontrast med digitalnim laserskim graviranjem in organsko površino usnja.

Slika 11: Usnjene etikete

Del celostne grafične podobe je tudi žig. Izdelali smo tri različice. Poslovni žig podjetja vsebuje kontaktne informacije, ime in znak podjetja. Namenjena je verificiranju dokumentov in podpisov. Oblikovali smo ga v vektorskem okolju in shranili v ai format. Velikost žiga je 20 x 40 mm. Okrogli žig znaka, s premerom 17 mm, je namenjen tiskanju 25

znaka na kartonske etikete in papirnate elemente celostne grafične podobe. Žig, ki prikazuje ime in logotip, smo uporabili pri tiskanju tekstilnih etiket.

Slika 12: Tehnična priprava žigov

Pomembna tiskovina celostne grafične podobe modne znamke je modni katalog (lookbook). Pri oblikovanju kataloga za pomladno kolekcijo 2014 smo uporabili format A4. Pripravo za digitalni tisk smo izvedli v računalniškem programu Adobe InDesign. Katalog je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je namenjen predstavitvi kolekcije, drugi pa prikazu detajlov oblačil. Prva stran kataloga vsebuje ime podjetja, naslov in znak modne znamke Psurdiev, vsi trije elementi so pozicionirani centralno na formatu v enakovrednih razmikih. Druga stran prikazuje naslovno fotografijo, ki je centralno pozicionirana na strani. Od robu je na obeh straneh oddaljena 1,5 cm. Tretja stran vsebuje kratek opis kolekcije. V katalogu smo uporabili črkovno vrsto Neou. Četrta in peta stran vsebujeta prvi videz (look) kolekcije. Na levi strani je opis oblačil in je centralno pozicioniran na strani. Robovi paspartuja so zgoraj in spodaj 4 cm, levo in desno pa 3 cm. Na desni strani je centralno pozicionirana prva fotografija oblačilnega videza. V spodnji desni del je vstavljena številka videza. Na šesti in sedmi strani sta centralno pozicionirani fotografiji enakega videza. Enaka kompozicija se ponovi pri vseh oblačilnih videzih kolekcije. Drugi del kataloga se začne z naslovno stranjo na levi strani. Naslov je centralno pozicioniran. Na desni strani je naslovna fotografija, ki je od desnega in levega robu oddaljena 1,5 cm ter je centralno pozicionirana. Nato sledi šest strani s fotografijami detajlov oblačil, zadnji dve strani kataloga sta namenjeni slikovnemu kazalu, ki prikazuje vseh 18 fotografij

kolekcije. Katalog se zaključi s stranjo, ki vsebuje kontaktne podatke, centralno pozicionirane na stran in z znakom, postavljenim na sredino spodnjega roba. Datoteko smo izvozili v formatu pdf in jo obojestransko digitalno natisnili z laserskim tiskalnikom. Katalog ima ročno izdelane platnice iz črne lepenke, debeline 2 mm. Na sprednji platnici je v desnem spodnjem kotu vtisnjen logotip znamke. Uporabili smo tehniko slepega tiska z ročnim stiskačem in matrico. Na zadnji platnici je spodaj na sredini z enako tehniko vtisnjen znak. Izdelek smo ročno speli s tradicionalno japonsko vezavo, pri kateri z vezanjem in luknjanjem zvežemo katalog.

Slika 13: Modni katalog

5.1.4

Embalaža

Pomemben element celostne grafične podobe je tudi embalaža. Za znamko smo oblikovali darilno vrečko in darilni škatli v dveh različnih velikostih. Darilna vrečka je izdelana iz črnega tanjšega kartona, ki ima matirano teksturo. Dimenzije vrečke so 30 x 42 x 10 cm. Logotip je centralno postavljen 12 cm od spodnjega robu. Natisnjen je z žigom bele barve.

Logotip je na vidnem delu, da promovira modno znamko Psurdiev. Ročaji vrečke so izdelani iz 6 mm bombažnega traku.

Slika 14: Darilna vrečka

Dve darilni škatli sta kvadratne oblike, velikosti 13 x 13 x 3 cm, in podolgovate oblike, dimenzij 5,5 x 17 x 3 cm. Škatli sta izdelani iz črnega teksturiranega papirja, ki spominja na površino lesa. Na pokrovu škatel je z žigom natisnjen bel znak, ki je centralno pozicioniran.

Slika 15: Darilni škatli

5.1.5

Spletna stran

Pri oblikovanju spletne strani smo izhajali iz načela, da je ta ogledalo podjetja. V dandanašnji digitalni dobi je spletna stran prvi kontakt, ki ga potencialni kupci navežejo z znamko ali podjetjem. Oblikovanja spletne strani smo se lotili s kratkimi zapiski in skicami, kakšne so storitve podjetja, kakšna je estetika znamke, hkrati pa smo upoštevali koncept, ki smo ga že uporabili pri oblikovanju drugih elementov grafične podobe. Modna znamka Psurdiev je globalno usmerjena, zato nudi tudi spletno prodajo. Na podlagi potencialnih kupcev je spletna stran predstavljena v angleškem jeziku. Pri oblikovanju spletne strani smo uporabili uradno črkovno vrsto podjetja Gill Sans MT. V prvi fazi smo najprej določili enostavno kompozicijsko mrežo spletne strani, ki je sestavljena iz petih osnovnih odsekov. Zgornji ozek črn rob je namenjen vizualni zamejitvi spletne strani z brskalnikom. Pod njim je glavna navigacija, ki omogoča premikanje po posameznih zavihkih – about, garments, leather, contact. V zavihku about so podatki o storitvah in zgodovini podjetja. Zavihek garments vsebuje kataloge kolekcij in ostalih projektov. 30

V zavihku leather so predstavljeni usnjeni izdelki. Zavihek contact vsebuje kontaktne podatke podjetja. Osrednji vsebinski odsek je namenjen fotografijam, besedilu in ostalim vsebinam iz zavihkov. Spodnji odsek omogoča hitrejšo povezavo s socialnimi omrežji in kontakti. Elemente spletne strani smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator v kombinaciji vektorskih zapisov in rasterskih slik. Dokumenti so shranjeni v formatih ai, pdf in eps, ki jih programer uporabi za postavitev spletne strani na svetovni splet.

Slika 16: Prikaz vstopne strani spletne strani

Slika 17: Zavihek About

Slika 18: Zavihek Garments

Slika 19: Zavihek Contact

Slika 20: Prikaz sestavne mreže v računalniškem programu Adobe Illustrator

Del digitalne celostne grafične podobe je tudi pojavnost na izbranih socialnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, Instagram in Tumblr. Ker omrežja že vsebujejo določeno

oblikovalsko zasnovo, smo oblikovali le posamezne slike profila in slike ozadij. Za sliko profila Facebook smo uporabili znak podjetja, za ozadje pa smo kot samo promocijski element postavili oglas ozadje kolekcije. Tudi na socialnem omrežju Twitter smo za sliko profila uporabili znak podjetja, za ozadje pa inspiracijsko sliko zadnje kolekcije. Pri Instagramu imamo možnost spremeniti le sliko profila, za katero smo uporabili znak podjetja.

Slika 21: Profil podjetja v socialnem omrežju Facebook

Slika 22: Profil podjetja v socialnem omrežju Twitter

Slika 23: Profil podjetja v socialnem omrežju Instagram

Na podoben način smo oblikovali profil in blog omrežja Tumblr. Ker imamo možnost izbire različnih predlog, smo uporabili predlogo, ki najbolj ustreza minimalističnim črnobelim vizualnim načelom in ji spremenili sliko profila z znakom podjetja.

Slika 24: Prva stran podjetja na omrežju Tumblr

Vsa socialna omrežja so sinhrono oblikovana, da estetsko sovpadajo s celostno grafično podobo podjetja. Omrežja so namenjena samopromociji, rednemu obveščanju strank ter kupcev o novostih podjetja in njihovih storitvah ter izdelkih.

REZULTATI

Rezultat praktičnega dela je celostna grafična podoba modne znamke Psurdiev. Sestavljajo jo znak in logotip, grafični elementi, embalaža in spletna stran.

Slika 25: Celostna grafična podoba modne znamke Psurdiev

Primer ''Znak znamke'' (Slika 2) prikazuje znak podjetja, ki je oblikovan v računalniškem programu Adobe Illustrator. Znak je oblikovan v krog z notranjimi linijskimi elementi, ki imajo astrološke in konceptualne pomene, ki opredeljujejo podjetje. Primer ''Lastnosti logotipa'' (Slika 4) predstavlja tehnični opis logotipa, ki je oblikovan iz črkovne vrste Gill Sans MT in je tudi uradna črkovna vrsta podjetja. Logotip je oblikovan v računalniškem programu Adobe Illustrator. Primer ''Sprednja in zadnja stran vizitke'' (Slika 6) prikazuje vizitko, ki je izdelana iz črne lepenke. Podatki na vizitki so izdelani s tehniko slepega tiska.

Primer ''Vabilo in ovojnica'' (Slika 7) prikazuje vabilo, ki je izdelano iz črne lepenke. Na prvi strani vabila smo uporabili tehniko slepega tiska, zadaj pa lasersko natiskano nalepko, ki je bila oblikovana v računalniškem programu Adobe Illustrator. Iz črnega teksturiranega papirja smo po šabloni izdelali kuverto. Primer ''Promocijska kartica in ovojnica'' (Slika 8) prikazuje promocijsko kartico, ki je izdelana iz črne lepenke. Na prvi strani smo uporabili tehniko slepega tiska, zadaj pa lasersko natiskano nalepko. Iz teksturiranega črnega papirja smo po šabloni izdelali kuverto, ki smo jo oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator. Primer ''Kartonska etiketa'' (Slika 10) prikazuje etiketo, ki je izdelana iz črne lepenke, in ovojnico, izdelano iz črnega teksturiranega papirja. Na obeh straneh etikete smo uporabili tehniko slepega tiska. Ovojnico smo izdelali po šabloni, ki smo jo predhodno oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator. Na spodnjo stran ovojnice smo z ročnim žigom v beli barvi natisnili znak podjetja. Primer ''Usnjene etikete'' (Slika 11) prikazuje dve različici usnjenih etiket. Usnjene etikete smo digitalno oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator. Vektorski dokument smo posredovali laserskemu izrezovalcu, ki je na črno usnje lasersko vgraviral znak in logotip. Primer ''Modni Katalog'' (Slika 13) prikazuje predstavitveni katalog kolekcije, ki smo ga oblikovali v računalniškem programu Adobe InDesign. Dokument formata A4 smo izvozili v formatu pdf in ga z laserskim tiskalnikom natisnili na bel teksturiran papir. Platnici smo izdelali iz črne lepenke. Spredaj je na spodnjem desnem robu s tehniko slepega tiska vtisnjen logotip podjetja, zadaj pa je na spodnji strani znak podjetja. Katalog smo zvezali v ročno japonsko vezavo s tehniko vezenja. Primer ''Darilna vrečka'' (Slika 14) prikazuje nakupovalno darilno vrečko, oblikovano iz črnega teksturiranega papirja. Na spodnji strani vrečke je z žigom natisnjen bel logotip podjetja. Vrečka ima dva ročaja iz bombažnega traku.

Primer ''Darilni škatli'' (Slika 15) prikazuje darilni škatli dveh različnih velikosti. Darilni škatli sta izdelani iz trde lepenke in črnega teksturiranega papirja. Na pokrovu vsake škatle je centralno z žigom natisnjen bel znak podjetja. Primer ''Prikaz vstopne strani spletne strani'' (Slika 16) prikazuje vstopno stran uradne spletne strani podjetja. Vizualno podobo, zavihke in ostale elemente spletne strani smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Illustrator. Na spletni strani smo uporabili uradno črkovno vrsto podjetja Gill Sans MT. Primer ''Profil podjetja v socialnem omrežju Facebook'' (Slika 21) prikazuje slikovne elemente, ki smo jih umestili v profil socialnega omrežja Facebook. Slikovne elemente smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Photoshop. Sliko smo shranili v formatu jpg in jo nato umestili v profil. Primer ''Profil podjetja v socialnem omrežju Twitter'' (Slika 22) prikazuje slikovne elemente, ki smo jih umestili v profil socialnega omrežja Twitter. Sliko profila in ozadje smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Photoshop. Shranili smo ju v formatu jpg in nato umestili v profil. Primer ''Profil podjetja v socialnem omrežju Instagram'' (Slika 23) prikazuje slikovne elemente, ki smo jih umestili v profil socialnega omrežja Instagram. Sliko profila smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Photoshop. Sliko smo shranili v formatu jpg in jo nato umestili v profil. Primer ''Prva stran podjetja na omrežju Tumblr'' (Slika 24) prikazuje slikovne elemente, ki smo jih umestili v omrežje Tumblr. Profilno in naslovno sliko smo oblikovali v računalniškem programu Adobe Photoshop, ju shranili v formatu jpg in naložili na stran omrežja.

Slika 26: Detajli celostne grafične podobe

Slika 27: Detajli celostne grafične podobe

Slika 28: Detajli celostne grafične podobe

RAZPRAVA

Namen diplomskega dela je bil raziskati oblikovanje celostne grafične podobe za modno znamko. Posvetili smo se razvoju, strukturi in uporabi elementov, ki so potrebni za prepoznavno in uspešno delovanje modne znamke. Na podlagi raziskave tržišča, ciljnega kupca, trendov in različnih primerov oblikovanja celostnih grafičnih podob smo izdelali grafično podobo, ki sovpada z identiteto in estetiko modne znamke. Glavni rezultat eksperimentalnega dela naloge je celotna grafična podoba modne znamke Psurdeiv. Sestavljajo jo znak in logotip, grafični elementi, embalaža in spletna stran. Znak znamke (Slika 2) zaradi svoje krožne osnovne oblike in notranje simetričnosti linij deluje stabilno in harmonično, kar je vodilno načelo modne znamke. Stilizacija znaka z drobnimi detajli je lahko zapomljiva in razpoznavna potencialnim kupcem. Nadgradnja znaka je logotip, ki je oblikovan iz brezserifnih črk. Z uporabo izbrane črkovne vrste dosežemo bolj zapomljiv in enostaven logotip, ki je dovolj eleganten in sofisticiran, da ga lahko uporabimo za komercializacijo luksuzne modne znamke. Grafične elemente celostne grafične podobe (Slika 26) smo oblikovali po načelu harmoničnosti in minimalizma. Pri tem smo upoštevali identiteto modne znamke in sledili njenemu konceptu. Izdelke tiskanih elementov smo oblikovali v monokromatskih črnobelih tonih, ki delujejo minimalistično, vendar so zaradi enostavnosti in izbora tehnike slepega tiska lažje zapomljivi in bolj zanimivi za opazovalca in potencialnega kupca. Teksturirani in reliefni deli posameznih elementov pridobijo dodano vrednost. Elementi so med seboj harmonični in enotni, kar je pomembno za boljšo prepoznavnost modne znamke Psurdiev in njeno potencialno komercializacijo. Zelo pomembna je tudi postavitev znaka in logotipa v vse elemente. Centralna pozicija diskretno izpostavlja znak ali logotip podjetja, ki mu daje večjo prepoznavnost. Zelo pomembna je tudi spletna stran (Slika 16), ki je izpostavljena množici ljudi, potencialnim kupcem in kritikom. Stran smo oblikovali v kompozicijski mreži (Slika 20), ki zagotavlja preglednost in sistematično zaporedje zavihkov. Znak in logotip smo 42

harmonično umestili na spletno stran. Z uporabo uradne črkovne vrste, razpoznavnih monokromatskih barv in ostalih elementov smo ostali zvesti estetiki modne znamke Psurdiev. Harmonična estetika vpliva na boljšo prepoznavnost podjetja in je za potencialnega kupca zaupanja vredna. Enakih načel smo se držali pri oblikovanju slikovnega gradiva za socialna omrežja Facebook, Twitter in Instagram ter pri oblikovanju elementov za spletno stran Tumblr. Uporabljen slikovni material je zelo pomemben za samopromocijo in komercializacijo podjetja.

SKLEPI

V eksperimentalnem delu naloge smo prišli do spoznanj, da sta raziskava tržišča in ciljni kupec, ključnega pomena za uspešno in funkcionalno izvedbo celostne grafične podobe. Prav tako smo ugotovili, da sta estetika in koncept modne znamke močno povezana. Sledenje načelom modne znamke ima velik vpliv na končno podobo celostne grafične podobe. Če pri oblikovanju celostne grafične podobe ne bi upoštevali vseh teh stvari, bi ta delovala neskladno in sporno konceptu modne znamke. Celostno grafično podobo modne znamke Psurdiev smo oblikovali po načelih in identiteti podjetja in skozi vse elemente ohranili harmonijo. Z njo smo se približali pričakovanju potencialnih kupcev in hkrati predstavili edinstveno ter lahko zapomljivo izkušnjo, ki močno vpliva na prepoznavnost podjetja in boljšo prodajo izdelkov. Na tem mestu lahko našo hipotezo potrdimo, saj odgovorimo na primarno vprašanje, ali je celostna grafična podoba pomembna za prepoznavnost, komercializacijo in prodajo izdelkov modne znamke in postopek izdelave le-te. Profesionalni in poglobljeni pristop k oblikovanju celostne grafične podobe nam prinese kvaliteto in prednosti, ki jih v nasprotnem primeru ne bi dosegli.

VIRI IN LITERATURA Budelmann Kevin, Yang in C. Wozniak. Brand identity essentials – 100 principles for designin logos and building brands. 2012. Pridobljeno 14. septembra 2013. http://www.peopledesign.com/brand-typography Dabner, David, Sheena Calvert in Anoki Casey. Grafično oblikovanje : priročnik za grafične oblikovalce tiskanih, digitalnih in večpredstavnih medijev. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2011. English, Marc. Designing identity: graphic design as a business strategy. Gloucester (Mass.), Rockport, cop. 1998. Eugene Rabkin – Style Zeitgeist. 2014. Pridobljeno 20. aprila 2014. www.sz-mag.com Growing your business online: the importance of branding and web design. 2011. Pridobljeno 19. septembra 2013. https://www.commbank.com.au/blog/growing-yourbusiness-online-the-importance-of-branding-and-web-design.html Hess, Jay in Simone Pasztorek. Graphic design for fashion. London, Laurence King, 2010. Jacobs, Cass. Wital tips for effective logo design. 2009. Pridobljeno 14. septembra 2009.

http://www.smashingmagazine.com/2009/08/26/vital-tips-for-effective-logo-

design/ Novin, Guity. Chapter 34 - Graphic designers in the fashion industry. Pridobljeno 14. septembra 2013. http://guity-novin.blogspot.fr/2011/05/chapter-34-graphic-designersin-fashion.html Novin, Guity. Chapter 18 - logotypes and branding. Pridobljeno. 14. septembra 2013. http://guity-novin.blogspot.fr/2010/04/history-of-graphic-design-logotypes-and.html 45

Reichenstein, Oliver. Web design is 95% typography. 2006. Pridobljeno 19. septembra 2013. http://ia.net/blog/the-web-is-all-about-typography-period Repovš, Jernej. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana, Studio Marketing, 1995. Williams, John. The basics of branding. Entrepreneur, 2005. Pridobljeno 14. septembra 2013. http://www.entrepreneur.com/article/77408

ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorici višji pred. mag. Sabini Puc za strokovno usmerjanje, navodila in nasvete. Zahvaljujem se tudi družini, partnerju in vsem prijateljem, ki so me med študijem podpirali in mi vedno stali ob strani.