Bilten vinogradniki 2017 by Rado Škrjanec

20 LET poti med vinogradi in sadovnjaki

Od Jurija do Urbana

20 LET

poti med vinogradi in sadovnjaki

Ptuj in Destrnik (Sv. Jurij in sv. Urban)

1. Ptujski mestni vinograd in grajska vinska klet, 2. Vinogradniška kmetija Polanec Andrej, Maistrova 33, 3. Vinogradništvo Potrč Anton in Alojzija, Mestni vrh 79, 4. Milan Breg in Sonja Tajhman, Krčevina pri Vurberku 116, 5. Vinogradniška kmetija Stanko Plut, Krčevina pri Vurberku 73, 6. Turistična kmetija z nastanitvijo Širec, Krčevina pri Vurberku 76, 7. Vinogradniška kmetija Lovrenčič , Krčevina pri Vurberku 22, 8. Vinogradniška kmetija Jožef Soko, Grajenščak 5a, 9. Društveni klopotec, Grajenščak, 10. Grajena, 11. Vinogradništvo Peter Gönc, Rabelčja vas 60, 12. Vinogradniška kmetija Zoran Šuligoj, Kicar 26b, 13. Vinogradniška kmetija Miran Polanec, Placar 35, 14. Vinogradniški muzej Stara preša, Mestni vrh 27, 15. Vinogradništvo Andrej in Božena Rebernišek, Mestni vrh 42 B, 16. Vinogradništvo in Okrepčevalnica Lacko, Drstelja 21, 17. Anton Sever, Drstelja 9, 18. Vinogradništvo Zelenik, Janežovski vrh 43a, 19. Destrnik, 20. Vinogradništvo Roman Petrovič, Zasadi 13, 21. Vinogradništvo Brenčič Franc, Vintarovci 40, 22. Vinogradništvo Hauptman Ivan, Vintarovci 37, 23.Izletniško vinogradniška kmetija z nastanitvijo Marjan Lovrec, Jiršovci 24

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Izdajatelj: Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice (VS OSG) ob 20 letnici 1997-2006 Uredila: Andrej Rebernišek, Andrej Polanec Uredniški odbor: Andrej Rebernišek, Andrej Polanec, Franc Paternost, Miran Herga in Rado Škrjanec Jezikovni pregled: Tatjana Vaupotič Fotografije: Andrej Polanec, Rado Škrjanec, arhiv društva Kartografsko osnovo izdelal in odobril Geodetski zavod Slovenije Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado škrjanec, s. p. 500 izvodov Ptuj, 2017 Projekt delno sofinancira EU. Organ upravljanja programa CLLD/LEADER v okviru PRP 2014/2020 je MKGP. Za vsebino je odgovorno Društvo vinogradnikov sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Publikacija je brezplačna 1

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Vsebina Andrej Rebernišek Ob jubileju in izidu drugega zbornika

Miran Senčar Vinogradništvo in sadjarstvo sta pomembni gospodarski panogi

Marija Hernja Masten Na Ptujskem se je stoletja vse vrtelo okrog vina Vinotoč ali pušelšank

6 46

Slavica Strelec Vinotoč danes

Andrej Rebernišek Pomen društva za razvoj vinogradništva v zadnjih dvajsetih letih

Franc Paternost, Andrej Polanec Zapis iz društvene knjige Francija Paternosta Pregled dejavnosti društva od leta 2007 do 2017

59 63

Boštjan Berghaus, Marjan Zelenik, Marjan Širec, Rudi Potrč, Milan Herga, Franc Paternost, Ivan Hauptman, Miran Herga, Franc Brenčič Društveni kletarji 2007-2017 83

Urška Repič Ptujske vinske kraljice

Anton Vodovnik, Tadeja Vodovnik Plevnik Ob 20. obletnici DVS Osrednje Slovenske gorice

Seznam podeljenih priznanj 96 Lista prisotnih na prvem občnem zboru društva

Seznam članov, organov društva in častnih članov v letu 2017 102

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ob jubileju in izidu drugega zbornika Spoštovani vinogradniki, sadjarji, članice in člani društva, za nami je dvajset let aktivnega dela, izobraževanja, prijetnega druženja, zato ob tem jubileju iskrena čestitka. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, to lahko danes zagotovo potrdimo, je veliko prispevalo k izjemnemu razvoju vinogradništva - vinarstva, sadjarstva, promociji osrednjih slovenjegoriških gričev ter prepoznavnosti vin z območja občin Ptuj in Destrnik. Z dvajsetletnim delovanjem je društvo postalo prepoznavno v širši okolici Ptuja in v Sloveniji. Ob dvajsetletnem jubileju se je upravni odbor društva odločil za izdajo zbornika, da lahko vse doživete trenutke zapišemo, kot smo to storili tudi ob desetletnici delovanja društva. Že takrat nam je ga. Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj pripravila zgodovinski opis razvoja vinogradništva na širšem območju Ptuja. Ker gre za pomemben zapis o vinogradništvu, smo se odločili, da je ta zapis tudi sestavni del tega zbornika. Prav tako smo se odločili, da nadaljujemo kronologijo zapisa dogajanj v društvu od desetletnice oz. od prve izdaje zbornika, saj je prvo desetletje podrobneje opisano v prvem zborniku. Zbornik je danes pred nami. Snovati smo ga začeli poleti 2017, ko smo imenovali uredniški odbor. Sestavljali smo ga: Andrej Polanec, Franc Paternost, Miran Herga, Rado Škrjanec in Andrej Rebernišek. Eden izmed ciljev zbornika je zapisati vse pomembne dogodke in dosežke dvajsetletnega delovanja. Je zapis prehojene poti društva, številnih dogajanj in uspešno izpeljanih projektov, zapis razvoja vinogradništva na širšem območju Ptuja, občin Ptuja in Destrnika, z namenom, da ne gre v pozabo. Zahvala za zbornik gre vsem avtorjem, uredniškemu odboru, sponzorjem, oblikovalcu, lektorici, tiskarju, in vsem, ki so zbornik soustvarjali. Posebna zahvala pa gre g. Francu Paternostu za dvajsetletno zapisovanju društvenih dogodkov, saj brez njegove knjige tudi vsebina zbornika ne bi bila tako bogata in Andreju Polancu za izjemno slikovno zbirko društvenih dogodkov. Vsem bralcem zbornika želim prijetno branje in obujanje lepih spominov. Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet., predsednik društva 3

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Vinogradništvo in sadjarstvo sta pomembni gospodarski panogi Spoštovani vinogradniki in sadjarji, rodovitni hribi, s katerimi je obdan Ptuj, že generacijam ponujajo izobilje domačih pridelkov, ki jih pridne roke obdelovalcev in pridelovalcev predelajo v vrhunske proizvode. Vinogradništvo in sadjarstvo sta pomembni gospodarski panogi našega okolja. Žal vsaka letina ni najboljša. Pridejo časi, ko je pogled na trto in sadno drevje boleč in otožen, saj je narava močnejša od vas in od naporov, ki jih vlagate v obdelovanje. Lokalno okolje in njegovi prebivalci smo s tem prikrajšani za kakovostne domače proizvode, vi pa za pomemben del dohodka za preživetje. S svojim delom in dvigom kakovosti vina ste tudi med ljubitelji vina postavili višji standard, kakšno žlahtno kapljico želijo v svojih kozarcih. Ponudba, ne le vina, temveč tudi sadja in izdelkov iz sadja, vpliva na povpraševanje. Potrošniki posegajo samo po vrhunskih, vse pogosteje domačih, izdelkih in pridelkih. Hvaležni smo lahko, da na našem trgu teh ne manjka. Na voljo so tako na trgovskih policah kot na drugih prodajnih mestih, pa tudi neposredno pri vas. Prav na področju takšne prodaje je v prihodnosti še priložnost za napredek. S tem bi potrošnikom še bolj približali lokalne pridelke ter okrepili zavest o vinarski in sadjarski tradiciji naših krajev. Povezani ste močnejši in lažje prejadrate tudi težke čase. Se podpirate, si svetujete ter iščete rešitve. Hkrati pa s svojimi dejavnostmi prispevate k bogatemu družbenemu in družabnemu življenju v naših krajih. Veseli me, da se aktivno udeležujete in s svojim delom, izdelki in organizacijo, prispevate k dogodkom ob rezi vinske trte na ptujskem gradu, mestni trgatvi in martinovanju. Želim si, da aktivno nadaljujete društveno delo in tudi v prihodnje ostanete nepogrešljiv del tradicionalnih vinogradniških in vinarskih dogodkov našega okolja. Naj vam bo narava naklonjena in naj vaše delo na pobočjih osrednjih Slovenskih goric obrodi najboljše sadove. Na še mnoga uspešna društvena leta! Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ob 20-letnici društva Na spletni strani Občine Destrnik lahko prebiramo zapis, da je bilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ustanovljeno z namenom povezovanja vinogradnikov in sadjarjev tega področja. Ker ob ustanovitvi različnih društev nikoli ni mogoče predvideti, kaj bo iz skupine zanesenjakov in njenih idej dejansko nastalo, bi lahko sklepali, da je šlo za pregovorno skromnost preprostega slovenskogoriškega človeka, neločljivo povezanega z domačo grudo. Zato se ne gre čuditi, da vam je in kako vam je v (prvih) dvajsetih letih uspelo (raz)širiti svoje skromne začetke. Zagotovo so k temu poleg pridnih rok pripomogla pobočja našega gričevnatega sveta, po katerem so zasajeni mnogi vinogradi in sadovnjaki, ki še danes ponujajo marsikateremu vrlemu posamezniku marsikaj – enim delo za lasten kruh v celoti, drugim dopolnitev kake druge dejavnosti, tretjim (zgolj) veselje in užitek. Vsem so skupni končni izdelki: vrhunska vina in prav takšno sadje, kar vas naredi prave vinogradnike in vinarje, ki pridelate vsako leto odlične letnike vin, med katerimi prednjačijo vrhunska bela vina in nekaj rdečih. Svoje vestno delo v vinogradih nadaljujete s skrbnim kletarjenjem in tako ponujate široko paleto suhih, polsuhih in predikatnih vin. Kvaliteto in odličnost vin preverjate na ocenjevanjih znotraj društva ter na ožjem in širšem področju vinorodnega območja. Kakšna spodbuda za še boljše delo v vinogradih in kleteh so dosežki na ocenjevanjih, veste najbolje sami. Zahtevnemu (slovenskemu in tujemu) trgu tako ponujate kvalitetno vino, ki pa zahteva tudi vinsko kulturo, združeno v pridelavi, trženju in ne nazadnje v uživanju vina. Ker se redno izobražujete, pridelavo obvladate. Trženja se učite sami, uživanja vina, ki je namenjeno užitku in ne pogubi, pa učite posameznika in celotno družbo. Kjer živimo mi, je vino prisotno v vsakdanjem življenju, tudi z vašo pomočjo pa postaja družabna pijača, pijača, ki pomirja želodec in dušo, pijača, ki je pravo dopolnilo določeni hrani. Pijača, ki se jo mora v ustreznem kozarcu primerno postreči. Z vsem tem in še s čim nas presenečate na dogodkih, na katerih se predstavljate, nam kažete in nas spominjate, kako lepo je naše podeželje, kako živite vinogradniki, sadjarji in vinarji ter kako pomembno je vaše delo danes. Kot skupina laže uvajate novosti, laže kljubujete vremenu ter boleznim trte, vina in sadja. Med sabo ste prijatelji, ki drug drugemu pomagate, skupaj iščete najboljše rešitve in se spodbujate, če doleti vaše vinograde in sadovnjake katastrofa. Nemogoče je našteti vse, kar počnete, ali izreči dovolj pohval za delo, ki ga opravljate, zato naj preprosto povem, da smo radi z vami na vaših prireditvah, da uživamo v vaših vinih in sadju ter da si želimo še več dobrega sodelovanja v prihodnosti. Vladimir Vindiš, župan Občine Destrnik 5

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Na Ptujskem se je stoletja vse vrtelo okrog vina Uvod Vino prištevamo med pomembne pijače najstarejših kultur na svetu. Od prazgodovinskih kultur naprej je znano, da sta sodila kruh in vino med pradobrine človeškega prehranjevanja. Prav to dokazuje vinorodna okolica Ptuja s svojo bogato in častitljivo vinogradniško dediščino. Kaj nam lahko bolj verodostojno izpriča gornjo trditev, kakor zapis iz druge polovice prvega stoletja našega štetja na eni izmed znanih ptujskih rimskih oljenk, ki jo hrani graški muzej Joanneum in ima za okras upodobljen vrč, kruh in redkev, okoli pa je napis: »Pauperis cena pane vinu radic«, kar bi lahko nekoliko v rimi prevedli kot »Vino, kruh in redkvica, revežu večerjica!«1

Izris rimske oljenke iz 2. polovice 1. stoletja z napisom: Vino, kruh in redkvica, revežu večerjica. Povzeto po J. Istenič (2000), Poetovio, str. 347. Tabla 87.

Raznolikosti tal in podnebja na geografsko majhnem ozemlju kot je ptujski vinorodni okoliš, so na odličnih vinorodnih legah v bližnjem srednjem delu Slovenskih goric (Vurberk, Destrnik in Polenšak) in v Halozah (Zavrč, Videm in Leskovec) zagotavljali vinski pridelek najboljše kakovosti, kar je Ptuj dvignilo v center vinske trgovine, vinogradništva in vinarstva vse od časov rimske Poetovione pa do danes. Razvoj vinogradništva je skozi stoletja potekal počasi in je doživel v dolgih stoletjih le malo sprememb. Poleg tega so bili predvsem kmečki ljudje nezaupljivi do novotarij in ptujski kronist Raisp ugotavlja: »Podeželani se držijo zastarelih navad kot pijanec plota in so za novitete, izboljšave in boljšo izobrazbo nadvse nedojemljivi. Radi živijo udobno – lenobno. Pri obdelovanju svoje zemlje so marljivi, pri hrani so zelo zmerni, vendar jo radi začinijo s kozarcem vina. Pri stanovanju in obleki so skromni, le mladež obeh spolov je lepo napravljena.«2 Zato je vinogradništvo, kakršnega poznamo danes, nastalo šele koncem 19. stoletja. Razlog zanj je bila trtna uš. Od sredine 19. stoletja so vse stroke vinogradništva (vi1

Marija Hernja Masten, višja arhivska strokovna sodelavka, Zgodovinski arhiv na Ptuju. sodelavka, Zgodo* vinski arhiv na Ptuju. Istenič (2000): Poetovio, zahodna grobišča II., str. 137, grob 437, kataložni opis oljenke z napisom: PAVPERIS.CENA. PANE. VINV. RADIC, druga polovica 1. stol./flavijski čas; in str. 347, tabla 87, izris oljenke. 2 ZAP, Ptujska kronika R- 73, str. 4u.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana narstvo, trsničarstvo, ampelografija, enologija) izredno napredovale, čemur ni botrovala le uničujoča trtna bolezen, ampak znanstveno tehnološki napredek družbe, razvoj kmetijske dejavnosti, ustanavljanje strokovnih in stanovskih društev ter združenj na vseh področij kmetijstva. Ta prispevek zato v večji meri obravnava obdobje vinogradništva na Ptujskem od 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.

Vinogradništvo fevdalne dobe Vinogradništvo je bilo od fevdalne dobe naprej pomembna kmetijska panoga in je prinašalo dohodek lastnikom zemljiških gospostev, vinskim trgovcem, mestom, skozi katera so vozili vina, prevoznikom, izdelovalcem sodov, le viničarju je dajalo bolj skromno možnost preživetja, saj o kakem zaslužku skorajda ne more biti govora. Vinogradi so imeli različen pravni status, zato je iz tega razvidno, da so bili vinogradniki v zgodnjem fevdalizmu del dominikalne ali pridvorne posesti, kar je pomenilo, da je vinograde zemljiški gospod obdeloval v lastni režiji. S kolonizacijo in nastankom podložniških kmetij, krčenja gozdov za pridobitev povečanja obdelovalne zemlje, pa so nastali hubni in gorski vinogradi. Podložnik, ki je imel poleg druge zemlje tudi hubni vinograd, je moral za njegovo uporabo svojemu zemljiškemu gospodu dajati različne dajatve (pravde) s celotne posesti, tudi iz vinograda, saj je bil le ta sestavni del kmetije oz. hube. Gorski vinogradi pa so nastali na višjih predelih prisojnih pobočij slemen, kjer so izkrčili gozdove in jih zasadili s trto (Vičavski novi vinograd 1597 - Weitschacher 3 Neupruch ). Tak kompleks so imenovali gora (Berg), ki so jo razdelili na vinograde primernih širin, od vrha gore proti dolini. Zemljiški gospod pa je te gorce potem dajal v zakup najrazličnejšim interesentom. Ob vinogradih so na vrhu gorce zgradili ponavadi leseno kočo, ki je bila prazna. Potrebovali so jo le ob delu in trgatvi. Šele vztrajne zahteve meščanov, da bi si smeli ob gorici zgraditi klet in stiskalnico, je odobril kralj Friderik 6. novembra 1445. To je pomenilo, da si lahko v mariborski okolici postavi pri vinogradu klet ali stiskalnico vsak prelat, gospod, plemič, meščan ali kmet, ker je 4 to po gorskem pravu v ostalih delih Štajerske bila potreba in navada. Zemljiški gospod je kot gorski gospod po gorskem pravu reševal zadeve vse od 13. stoletja. Gorsko pravo je urejalo razmerje med gorskim gospodom in zakupnikom. Zakupnina vinograda je bila gornina (Bergrecht), ki so jo dajali v določeni količini mošta oziroma vina. Gorski gospod je lahko dajal v zakup vinograd kmetom, plemičem, meščanom, cerkvam, skratka vsakomur, ki ga je želel obdelovati. Po gorskem pravu je bil zakupnik svoboden, do gorskega gospoda je imel le dolžnost dajanja gornine. Zakupi gorninskih vinogradov so bili dedni. Uporabnik vinograda ga je lahko prodal tudi drugemu lastniku, prodajo je moral pri gospoščini naznaniti, in novi lastnik je moral vinograd vedno sprejeti iz rok gorskega gospoda, kar mu je le-ta potrdil s ščitnim pismom. Prav ščitnih pisem je med listinami ostalo največ ohranjenih. Naj tukaj navedemo le nekaj primerov iz 17. in 18. stoletja. Grof Jakob Leslie je leta 3 Hernja Masten ( 2006): Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, ZAP, R- 23, str. 184. 4 Mell (1928): Das steirische Weinbergrecht und dessen Kodifikation im Jahre 1543.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

1669, natančneje 1. oktobra, kot gorski gospod izdal ščitno pismo Andreju Matjašiču 5 za vinograd v Senčaku pri Juršincih, ki ga je ta podedoval po očetu Matiju. Grof Franc Anton Sauer, je leta 1698, 12. marca, izdal ščitno pismo Juriju Petroviču za vinograd 6 v Repiščah pri Leskovcu. Petrovič je vinograd kupil od Martina Vidoviča. Minoritski red iz Gradca je 1797, 3. avgusta izdal ščitno pismo za vinograd, viničarijo in klet s 7 stiskalnico, v Majskem Vrhu Vincencu Leskošeku z Brega pri Ptuju. Člane vinogorske skupnosti so imenovali sogornik (Berghold). Gorski gospod je službo nadzornika in uradnika (gorskega mojstra) podelil različnim osebam. Ti so od sogornikov pobirali gornino in skrbeli za red, vodili evidence, izterjave itd. V starejših obdobjih so gorske skupnosti zasedale na gorskih pravdah, ki jim je predsedoval gorski gospod (znamenje oblasti je bila gorska palica). Obravnavali so zadeve v zvezi z 8 izkoriščanjem vinogradov, nepravilnosti in kazenska dejanja. Bračič (1967) ugotavlja za gospoščino Borl, da ob izvedbi imenjske cenitve 1542 v Halozah, kot izrazito vinorodne pokrajine, naseljevanja na vinski gorici med vinogradi takrat še niso dovoljevali. Tu in tam so bili za stalno že naseljeni osebenjaki. Ti so obdelovali vinograde svojih gospodarjev, za kar so dobivali stanovanje, njive in vrtove, da so na njih pride5 ZAP, Zbirka listin, sign. 16/89; 1669, oktober 1., Ptujski grad. 6 ZAP, Zbirka listin, sign. 19/107; 1698, marec 12.,Borl. 7 ZAP, Zbirka listin, sign. 33/187; 1797, avgust 3., Gradec. 8 Zupanič (1969), Zgodovina vinogradništva … 38-39.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Vinarske bukvice, Filip Štumberger 1884 ZAP, Varia, šk. 4, ov. 55

lali živež zase in družino. Smeli pa so hoditi tudi na dnino drugam, da so si prislužili 9 še kaj. Prav osebenjaki so predhodniki, če že ne začetniki viničarjev. Po trtni uši so strokovnjaki ugotovili, da so se vinogradniške površine znatno zmanjšale, zato je težko ugotavljati, kolikšne so bile površine zasajene z vinogradi na ptujskem vinorodnem območju od srednjega veka dalje. Za približno orientacijo naj navedemo le nekaj največjih zemljiških gospoščin z njihovimi podložniškimi vasmi in uradi, ki so hkrati zajemale okoliške vinske gorice. Velike vinogradniške posesti so imele gospoščine Gornji Ptuj - ptujski grad, Vurberk, Borl, Ravno polje, Majšperk, Dornava, Štatenberg, Komenda nemškega viteškega reda Velika Nedelja, samostana Admont in Rein, minoritski in dominikanski samostan na Ptuju. Gospoščina Gornji Ptuj, ki je mejila na Vurberk je imela po urbarju iz leta 1597 posesti v 33 vaseh Grlinci, Janežovci, Jiršovci, Dolič, Desenci, Levanjci, Zg. in Sp. Velovlek, Podvinci, Pacinje, Mezgovci, Prvenci, Sobetinci, Zagojiči, Bukovci, Nova vas, Spuhlja, Zg. in Sp. Hajdina, Mostje, Gabrnik, Trnovec, Lovrenc na Dr. polju, Zagorci, Oblaki, Sv. Lovrenc v Sl. Goricah, Bodkovci, Bratislavci, Slomi, Žamenci, Strejaci, Strelci in Placar. Prvih 10 vasi je moralo dajati tudi vino, in sicer v vedrih (ok. 50 l) 76 veder oziroma 3800 l. Vsa vas pa je imela še posebno dajatev, in sicer 1000 kolov za vinograd, v vrednosti 1 funta, 1 šilinga in 10 krajcarjev. Gorninski register navaja 80 vrhov od 780 sogornikov. Posebej je popisana vinska desetina na levi strani Pesnice, pri sv. Urbanu in Kicarju in okolici, Gradiški Vrh, in Strmcu, kjer je desetino pobirala gospo10 ščina sama. Koropec (1968) navaja, da so veliko bogastvo gospoščine Vurberk predstavljali gorninski vinogradi. Grad Vurberk je bil salzburški od druge polovice12. stoletja. Leta 1238 je izpričan hollenburški vazal Wigand Vurberški. Po izumrtju Hollenburških, je Vurberk dedoval Hartnid I., gospod Ptujski. 1247 pa je salzburški nadškof kot fev9 Bračič (1967), Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika gospoščine Borl iz leta 1542. ČZN, 1967, str. 63. 10 M. Hernja Masten ( 2006): Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, str. 136r–184v in 188−189.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Gorninski urbar za gospoščino Gornji Ptuj iz leta 1597. ZAP, R- 23 Urbar gospostva Gornji Ptuj 1597, str.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana dni gospod potrdil Vurberk kot lastnino Ptujskih, in ti so imeli posest vse do 1438, ko je umrl zadnji ptujski gospod Friderik IX. Bratovo dediščino sta si razdelili Ana Schaunberška in Neža Stubenberška, ki je po delilni pogodbi iz leta 1441 dobila Vurberk. Vinogradniško posest dobro predstavita urbar iz leta 1535 in imenjska cenitev iz leta 1542. V gospoščino so spadali kraji: Vurberk, Krčevina, Zg. Duplek, Sp. Senarska, Trositz, Zg. Grajena, Dolič, Drstelja, Sp. Grajena, Vel. Zimica »Bretschko«, Sp. Korena, Sp. Duplek, »Normans«, Apače, M. Zimica, Selce, »Styckl«, Jablance, Hum, Vel. Biš, Zg. Korena, Črmlja, Dolge Njive, Črmljenšak, Žikarce, Straže, Sovjak - Zavrh, »Wesiak«, Gabrnik. Nekateri vrhovi se v urbarju iz leta 1535 navajajo po osebnih imenih lastnikov. Skupno je imela gospoščina Vurberk 29. vinorodnih vrhov in 737 sogornikov, ki so dajali 339 graških veder mošta gornine. V imenjski cenitvi leta 1542 se je bilo število gornikov zmanjšalo, saj jih je bilo le še 545, kar je bila posledica turških napadov in opustošenja tega dela dežele. Viri o vinogradništvu so relativno pozni, saj je prvi vurberški gorninski vinograd v Krčevini znan šele iz leta 1354, gornina pri Dvorjanah 1425. V virih izvemo, da je naraščala količina prodanega vina, o dajanju pravdnega mošta v Velikem Bišu in Zg. Koreni ter o sodarjih. Leta 1525 je bilo na gradu mnogo sodov in brent. Urbar iz 1535 je poznal obsežno vinogradništvo (1252 veder pravdnega mošta in 1356 veder gorninskega mošta v vseh vaseh, razen v Voličinah, kjer je imel vinograde Admont. Počasi so vinogradi prehajali v roke posameznikov, nepodložniških sogornikov (86 vinogradov). Proti koncu 16. stoletja so nastali novi vinogradi v Krčevini in Zgornji Grajeni, V zvezi z naraščajočim pomenom vinogra11 dništva pa so podložnikom naložili kot novo breme dajatev lesenih obročev za sode. Cenitev gospoščine Borl iz leta 1542 kaže, da je obsegala 20 naselij in 20 vinskih goric, to je prostor, ki pripada 35 katastrskim občinam: Zavrču, Goričaku, Drenovcu, Turškemu Vrhu, Pestikam, Korenjaku, Gorenjskemu Vrhu, Hrastovcu, Belskemu Vrhu, Velikemu Vrhu, Brezovcu, Dolanam, Cirkulanam, Gruškovcu, Medribniku, Mejam, Paradižu, Pohorju, Pristavi, Gradišču, Slatini, Malemu in Velikemu Okiču, Belavšku, Skorišnjaku, Gradišču, Mali in Veliki Varnici, Trdobojcem, Zg. in Sp. Leskovcu, Repišču, Dravcm, Gruškovju in Ložini. V uradih Zavrč, Bela in Leskovec je bilo 423 sogornikov na 424 vinogradih. Od tega so imeli v lasti domači sogorniki (bivali so v Halozah) 262 vnogradov in tujci 151 vinogradov, poleg teh pa je bilo še 69 osebenja12 kov. Velika zemljiška gospoda sta bila tudi oba ptujska samostana, zgornji dominikanski ustanovljen leta 1230 ukinjen 1786 in minoritski, ustanovljen 1237 in deluje še danes. Oba samostana sta imela istega ustanovitelja, gospode Ptujske in istega donatorja Bernarda Ptujskega, ki jima je z listino 1399 zapustil velike haloške posesti. Samostana sta prišla v spor in leta 1461 je cesar Friderik III. potrdil sporazumno delitev med samostanoma, ki sta si razdelila podložne kmetije in vinograde, medtem ko sta žitno in vinsko desetino vsako leto popisala skupaj in jo razdelila na enake dele. Minoriti so dobili Gornji urad Jesenica z 29 urbarialnimi naselji in 240 podložniki ter gornino iz 23 vinskih vrhov s 424 gorskopravnimi zemljišči; v Spodnjem uradu, v Podlehniku, pa 11 naselij in 47 ¼ kmetij in gornino iz 10 vinskih vrhov s 169 gorskopravnimi 13 zemljišči. Ob zemljiški odvezi je bilo od te posesti vinogradov 33 oralov in 1259 kva11 Koropec (1968): Srednjeveški Vurberk, ČZN 1968, str. 124, 134. 12 Bračič (1967): Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika …1542, ČZN 1967, str. 60. 69. 13 Mlinarič (1989): Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, str. 69-70.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice dratnih sežnjev. Minoriti so Spodnji urad upravljali iz urada Gojkova pri Podlehniku, Gornjo Jesenico pa iz gradiča Hamre pri Majšperku. Posest Gornjega urada, Jesenica, je zajemala kraje Stogovce, Stanečka vas, Kupčinji Vrh, Tomanje, Nadole, Hriber, Križno vas, Vinarje, Završe, Čermožiše in Male Čermožiše, Sp. in Travni potok, Stoperce, Veliki in Mali Strmec, Sučje, Resenik, Prašnjak, Gnani Vrh, Fiderški Vrh, Razbank, Sele, Kališe, Slepičnik, Breg in Preša. V Spodnjem uradu v Podlehniku pa Jurovce, Ljubstavo, Apače, Veliki, Mali in Zgornji Jablovec, Zakl, Pavlovce, »Ybansdorf« pri Stanošini, Varva selo.Leta 1926 je samostan na svojih vinogradih pridelal 62 hl vina, leta 1928 180 hl, 1919 le 40 hl in leta 1932 204 hl, 1936 pa 130,4 hl vina. Pridelek je spreminjal, saj je bil odvisen od letine in s tem − tudi dohodek samostana, saj je vino 14 bilo proizvod za prodajo. Po stanju iz cenilnega popisa leta 1542 so dominikanci dobili 29 urbarialnih naselji in 240 podložnikov. Od urbarialne posesti pa so imeli v Gornjem uradu vasi Skrblje: Vabčo vas, Grdino, Gabernik, Črešnjevo Grabo, Sv. Bolfenk, Jelovice, Naraplje, Laze, Menik, Svečo, Jurovsko vas in Žetale. Skupno 92 kmetij ½ in 95 podložnikov. V Spodnjem podlehniškem uradu pa Veliko vas, »Zeblldarff«, Podlehnik, Kozmince, Strajno Ravno, Prekorje, Rodni Vrh, »Schwartzndarff«, Dragošiče, Dežno, Gorco in Spodnjo Pristavo, skupno 41 kmetij, nekaj polovičnih hub, domcev in 60 podložnikov. V obeh uradih so imeli dominikanci 155 podložnikov. Gorninska posest je imela v Gornjem uradu 10 vrhov, v Spodnjem 10 in 273 sogornikov. Vrhovi so bili so poimenovani po bližnjih urbarialnih naseljih. Dominikanci so vrhove dali v zakup podložnikom, predvsem iz bližnjih naselij. Skoraj vsi so imeli vinograd s kletjo, nekaj pa je bilo samo vinogradov, tu in tam je bila poleg še klet in 15 preša. 17. stoletje velja med haloškimi podložniki dominikancev in minoritov za nemirno in puntarsko. Revna zemlja ni zmogla toliko, kot so lahko zahtevali številni v vrsti oblastnikov, vključno s cesarjem, deželo in njenimi dajatvami, samostanskimi brati kot zemljiškimi gospodi in nasilnimi valpti. Ko ni več pomagalo pritoževanje vse do najvišje oblasti, so se haloški podložniki zatekli v punt in nasilje. Leta 1617 je prišlo do nemirov zaradi tlake. Ker minoriti v svojih vinogradih niso imeli delavcev, so svojim oskrbnikom v obeh uradih naročili, naj pokličejo na delo podložnike. Obljubili so jim dnevno plačilo šest krajcarjev, plačila pa nato niso dali. Luka Kovač in Filip Lončar pa sta podložnikom prigovarjala, da naj ne plačujejo davkov in ne opravljajo tlake, do katero po njunem mnenju, minoriti niso bili upravičeni. Ob nekem prepiru s podložniki je za las manjkalo in bi bil ob življenje pater Ludvik, prav zato je na Ptuj prišel minoritski provincial, ki je zadevo rešil tako, da je dal kmete rubiti. Razjarjeni podložniki so prišli 26. junija 1617 na Ptuj. Ko je dal gvardijan zapreti tri podložnike so puntarji menihe tako ustrahovali, da so priprte izpustili. Bratje minoriti so poklicali na pomoč mestnega sodnika, ki je z grožnjami dosegel, da so podložniki »dokaj v miru« odšli iz mesta. Leta 1623 je prišlo do spora med dominikanskim samostanom in podložniki v zvezi z oddajo mošta z gorninskih vinogradov. Tedaj so haloški podložniki prišli na Ptuj in 14 Vogrin(1989): Zgodovinska podoba samostana od leta 1918 do današnjih dni, str. 181 15 StLA, Gültschätzung 40/148.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana zasedli dominikanski samostan, redovnikom pa so zagrozili z najhujšim, vendar jim niso ničesar storili in so se vrnili na domove. Leta 1645 so se podložniki obrnili na komisijo, ki jo je sestavil deželni knez, da bi rešila spore med samostanoma in podložniki. Spor je nastal zaradi tlake, za katero so podložniki zahtevali, da mora biti stara odmerjena tlaka, taka kot so jo opravljali svoj čas, ne pa povečana, kot so jo zahtevali redovniki. 11. maja 1649 je deželni glavar odločil, da so minoritski podložniki dolžni opravljati tlako, kakor je v deželi v navadi, in kakor jo opravljajo tudi dominikanski podložniki v Halozah. Minoriti pa so morali podložnim kmetom na delu na tlaki, dati kruh in vino. Za nekaj časa je bil mir, toda kaj ko so minoriti in dominikanci kmalu pozabili na razsodbo, in je šlo ponovno vse po starem, saj kmetom spet ni preostalo drugega, kakor zadevo rešiti na silo. 1655 so Haložani zagrozili menihom, naj ne hodijo več k njim, v gorice, da ne bo najhujšega. Po nekaj mirnejših letih, je v pozni jeseni leta 1658, je gvardijan Frančišek Bonomo z majhnim spremstvom pobiral vinsko desetino pri Stopercah. Najbrž se je med podložniki ponovno nakopičilo toliko krivic in težav, ki so sodu izbile dno, da je ob pobiranju vina prišlo do spopada, v katerem so 29. oktobra 1658 podložniki ubili gvardijana. Uvedena je bila preiskava, ki bi naj razkrila krivce in jo je vodil provincial Anton Gottscher. Podložnike je dal poklicati na Ptuj na zaslišanje, ti se pozivu seveda niso odzvali in jih na Ptuj ni bilo. Po ugotovitvah bi naj bil kriv za umor Bonoma Matija Kovačič, vulgo Žirovnik, ki so ga od poslej minoriti budno sledili. Ob nekem novem sporu, leta 1662, so se podložniki, kot že več krati poprej, pritožili cesarju Leopoldu I. Iskali so pravico pri vladarju, češ da jim samostan nalaga prevelike dajatev, tlako, ki je ne morejo opraviti, krutih in nerazumnih kazni, ki da jim jih nalagajo minoriti. Ko je na Ptuj prišla delegacija podložnikov, je dal ptujski gvadijan Matijo Žirovnika zapreti v samostan. Toda sredi julija so prišli uporni podložniki na Ptuj, v samostan, in hoteli Matijo osvoboditi. Prišlo je do hudega spopada in samostanci so morali poklicati na pomoč vojsko. Kovačiča so izpustili, vendar so ga leta 1675 prijeli minoriti iz Maribora in ga dali ponovno zapreti v samostanu na Ptuju. Podložniki so se tudi tokrat zavzeli zanj in zahtevali njegovo izpustitev z grožnjo, da pridejo ponj. 6. septembra 1675 je cesar Leopold I. izdal patent o razrešitvi dolgoletnih sporov med podložniki Podlehnika in minoritskem samostanom. Glede prevoza gornine je bilo določeno, da so sogorniki dolžni peljati vino le tako daleč, da se lahko še istega dne vrnejo domov, minoriti pa so jim morali za oddano vino izstaviti potrdilo, da ga ne bi mogli še enkrat terjati od kmetov. Določene so bile cene za točenje vina in plačevanje vinske trošarine. Izgleda, da je cesarski dekret nekoliko le pomagal, in vsaj delno ublažil samovoljo minoritov in dominikancev kot zemljiških gospodov, saj pozneje v 16 spisih ne najdemo več toliko sporov. Med patri minoriti je imel vsak svojo nalogo. Pomembno delo je opravljal brat kletar in kakor je sam zapisal trenutno »cellarius Petoviensis« Marko Damiš, ki je leta 1755 ( 1. september) sestavil in zapisal kletarski priročnik »za poseben poduk ali informacijo, kako naj kletarski mojstri, sodarji na dvorih in vsi tisti, ki jim je zaupano kletarenje delajo skozi vse leto, da bi bilo njihovo vino čisto in bo obdržalo dober okus.« Gre za najstarejši znani kletarski priročnik na Ptujskem. Najbrž je pater kletar iz neke starejše knjige ali zapiskov prepisal določene postopke in napotke. K tistim opravilom, ki jih je tudi sam opravljal v kleti je pripisal »Preizkušeno!« V kletarski priročnik je za16 Mlinarič ( 1989): Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, str. 105- 109.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pisal razna napotila pri pretoku vina, vinske bolezni njihove značilnosti in načine odprave. Naj za primer navedemo njegov zapis o pretakanju:

Kako in kdaj naj vino pretočimo »Najboljši čas za pretakanje vina je prvi dan po polni luni ali tja do zadnjega krajca. Če vino pretakamo ko mesec raste, se vino ne sčisti hitro. V mesecih od junija do avgusta vina ni priporočljivo pretakati ali ga prevažati in sploh z njim kar koli počenjati, razen če je nadloga res prevelika, torej taka, da se ne da odložiti. Pri pretakanju droži ne smemo zmešati pa naj gre za mlado ali staro vino. Pazi, vina nikakor ne smemo skaliti. Čisto vino moramo potegniti iz droži. Ko smo vino iztočili, obrnemo sod in grde sluzaste droži izlijemo, dokler ne pridemo do dobrih, ki imajo dober okus. Sod previdno obrnemo nazaj. Nato v vrč zlijemo nekaj iztočenega vina in zdravih droži ter vse zmešamo, da postane rahla mešanica. Ko smo si tako pripravili droži jih zlijemo skupaj z ostalim vinom nazaj v vinski sod in še enkrat dobro premešamo. Na ta način bo vino dobro in prijetno, ostalo bo lepe barve, ker smo slabo iz njega 17 odstranili. Preizkušeno!« V Ptujskem urbarju iz leta 1597, je tudi navodilo upravitelju, kako plačuje vožnje vina podložnikom in kako naj meščani dajejo vino. Ko je bila pobrana od kleti do kleti stubenberška vinska desetina pod Vurberkom in so jo nato pripeljali v ptujsko klet, so morali vozniku plačati od vsakega štrtinjaka 30 krajcarjev. Za meščane pa pravi, da prav tako dajejo gornino in desetino in to je potrebno popisati, tako v mestu kot v goricah. Gornino morajo dostaviti na Ptuj, upravitelj pa mora poskrbeti, da bodo meščani oddajali dobro vino, da ga ne bodo vozili iz goric domov ga tukaj zmešali s svojim slabim vinom /da sie solchen zue haus in die statt brach mit iren shlechten weinen 18 vermischt/. Znan je primer komisije strokovnjakov za kakovost vina, izdan 4. maja 1658. Gospoščina Hrastovec je v trgu Sv. Lenart v Slovenskih goricah poslala 20 štartinov vina (hof ali bannwein), ki bi ga morali tržani iztočiti in gospoščini plačati. Na zahtevo tržanov je bila sestavljena komisija priznanih strokovnjakov, ki so jo sestavljali Peter Koren, podložnik, cerkveni ključar iz Lenarta Jurij Lorenčič, upravnik gospoščine mariborski grad in Mihael Škarget, cerkveni ključar pri sv. Juriju ter Hans Pangerl, podkovač od Sv. Trojice. Komisija je vino poskusila in ugotovila, da so med 20 štartini 4 štartini mešanega, rezanega vina, 6 štartinov je mogoče točiti in prodati, ostalo vino je zanič in »ni za 19 pitje niti zastonj, še manj za denar za plačilo«

Mesto Ptuj in vino Skozi stoletja je na Ptuju pomenilo vino zraven trgovine na daljavo tudi večji del zaslužka. Kako pomembno je bilo vino, kaže Statut mesta Ptuj iz leta 1376, v katerem je mestni gospod Salzburški nadškof nekatere zadeve okrog vina uzakonil. Ker so se okrog prevoza vina kresala mnenja in vnemali spori, so določili, da se naša 17 ZAP, FKS, Minoritski samostan (gradivo vrnjeno iz StLA), Marcii Damisch, celarisu … 17 . ??? 18 Hernja Masten (2006), Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, str. 243v. 19 ZAP, Zbirka listin, sign. 14/80; 1658, maj. 4., Sv. Lenart.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Statut mesta Ptuja 1376, člen 138 ZAP, FKS, šk. 78, Faksimile statuta 1376.

ptujska vina in vse drugo naše trgovsko blago, ki potuje skozi Slovensko Bistrico sme 20 izvrševati brez vsakih ovir. Enako je za Bistričane veljalo na Ptuju ( 17/ 1376 ). Da bi mesto Judom preprečilo razne vrste trgovanja, jim je bilo prepovedano točiti vino. Davek za popravilo mestnega obzidja, kadar je bilo mesto v stiski, in druga mestna bremena pa so si z ostalimi morali delili. ( 18/ 1376). V hišah plemičev v mestu, je bilo prepovedno točiti njihovo vino. Lahko pa so prodajali vino gospodov Ptujskih. (23/1376, 50/1513) Krčmarski denarič se je pobiral dvakrat letno: enkrat pri moštu in enkrat pri vinu; vsak, ki je točil vino, je plačal 3 denariče. Kdor pa toči svoje vino, ta ni plačani ničesar.(44/1376) Da hlapci ne bi zamujali službe in manjkali z dela, je bilo krčmarjem prepovedano, da bi za zapiti ali zaigrani denar zahtevali plačilo, ali da bi jim celo odvzeli oblačila, saj potem ne bi mogli na delo vinski denar. (122/ 1376) Po svetem Martinu naj se v mesto ali skozi mesto ne vozi vina. Kdor to prekrši, naj se mu vino zlije na zemljo, ali vzame v špital za bolnike, ali vzame za gospoda Salzburškega nadškofa. (138/1376). Po določilu iz leta 1513 je bil ta člen spremenjen, saj so takrat hasnovali predmestni podložniki zemljo plemičev v skladu z deželnim ročinom, in so smeli med letom točiti vino, je bilo dovoljeno vsakomur med letom pripeljati vino v mesto, ali pa ga voziti skozi mesto. (50/1513). Ko so zunanji tujci še ob pravem času pripeljali vino v mesto, so od celega soda plačali za davek 40 denaričev in od pol soda 20 denaričev. (139/ 1376). To vino je smel tujec prodajati na podeželju. Toda v mestu ga ni smel noben meščan točiti, razen če ga je pošteno kupil pred svetim Martinom. Službo pri mestnem magistratu je imel 20 Statut mesta Ptuja 1376, in Statut mesta Ptuj 1513 (v oklepaju so navedeni členi statutov).

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice posebni vinski oklicnik (116/1376). Mesto je za vkletenje in spravilo vina v mestu tujcem zaračunavalo dajatve. 61. člen navaja: »Vnanjik, ki ob pravem času shrani vino v mestu, ali pa doma pridelano vino vozi skozi mesto, mora mestu plačati od soda osemdeset denaričev, od štrtina pa štirideset. Ta tujec sme to vino prodati v mestu meščanu, ta pa ga tod točiti; če pa med letom pripelje ali prinese tujec kupljeno ali pridelano vino v mesto na tedenski semanji dan, ga sme prodati meščanu; če pa to vino kupi tujec, tedaj je dolžan mestu zgoraj omenjeno vsoto; v primeru nedovoljene trgovine bi se tako vino zaseglo: polovico vina v korist kneza Salzburškega, drugo polovico pa v splošno mestno korist.« (61/1513). Po mestnem pravu so se so se meščani z voljo gospoda Ptujskega zedinili za določeno mezdo v vinogradih, to je oklical vinski oklicnik, so bila plačilo in dajatve enake za ptujske meščane in za tujce. (172/ 1376) V statutu 1513 so dodali člen, ki pravi, da sme vsak gornik (lastnik) brez zadržkov kaznovati svojega viničarja za krivico, ki mu jo je storil. (195/1513). V času sejemskega miru, to je ob času sejmov, ki so trajali dva tedna, tedenski pa je bil ob torkih, je moral imeti prodajalec dovoljenje gosposke, da je lahko točil vino pri odprtih okenskih prodajalnah (rešetkah) tudi naj vina ne daje iz hiše na drobno. (177/1376) Za gostilničarje je veljala zapiralna ura. Kontrola in kaznovanje prestopnikov je sodilo v pristojnost mestnega sodnika in pravi, da ne sme dovoliti, da bi kateri izmed gostilničarjev, ki toči vino, pustil svoje goste sedeti po nočnem (pivskem) zvonjenju; kdor bi se v tem pregrešil, naj ga za prestopek kaznuje. (200/ 1513). Po letu 1513 je tudi meščanom, ki so imeli hišo in dvor bilo dovoljen vsakovrstno poslovanje in kupovanje. Ni pa bilo dovoljeno imeti vinotoča takim, ki niso imeli lastne hiše; razen če bi imel vinograd ali pa si bi ga pridobili, so smeli točiti svoje lastno pridelano vino. (204/1513). Razumljivo je, da si je mesto, katerega skorajda glavni vir dohodka je bilo vino, želelo zadržati vse privilegije in primat na tem področju. Pri tem je Ptuj prihajal stoletja v spore z drugimi mesti, še posebej z Mariborom, Slov. Bistrico, Radgono in Ljubljano. Preko Ptuja je tekla glavna prevozna pot na vzhod in proti jugu po ljubljanski cesti proti Italiji. Deželni knez je Mariboru podelil več privilegijev, ki je Ptujčanom prepovedovalo prevažanje vin skozi Dravski gozd ali skozi Bistrico. Salzburška nadškofija je sicer dosegla, da je cesar 1458 potrdil, da sme Ptuj na podlagi svoje stare pravice voziti svoja vina skozi Slovensko Bistrico, Dravski gozd ali čez Radeljski prelaz na Koroško. V 16. stoletju je bila količina določena na 100 do 150 štrtinjakov vina na le21 tno, ki so jih smeli Ptujčani prepeljati skozi Bistrico. Med ptujskimi meščani, ki so imeli v svojih hišah vinotoče in gostilne, in med pobiralci dohodka od čepnine (Zapfenmass), je prihajalo do sporov zaradi vina, ki so ga točili, ne da bi izobesili na svoji hiši ustrezni znak, da je v njej vinotoč. Ker doma ni bilo možno rešiti zadeve so se Ptujčani pozanimali pri Mariborčanih, ali se v takem 22 primeru v Mariboru plačuje čepnina ali ne. 21 Zupanič (1969): Zgodovina vinogradništva, str. 46. 22 GZM XX/38, 1568, april 9., Ptuj.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Ptujski mestni sodnik se je ok. 1550 obrnil na notranjeavstrijsko vlado s prošnjo, naj uredijo zadevo, s katero Maribor ne dovoli za Ptuj voziti po lesa Dravi. Mariborski sodnik je namreč zadržal les in vinogradniške kole, apno in deske, kar so splavarji vozili za Ptujčane po Dravi. Ker Mariborčani niso mogli dokazati nepravilnosti, so 23 zavlačevali na sto in en način, saj se je zadeva vlekla polnih 13 let. Mestna občina je imela več lastnih vinogradov, vino pa je dobivala tudi kot dajatev. Ker so bili davčni zaostanki mesta stalni pojav, je postala splošna praksa, da je mesto, ki je trpelo večno pomanjkanje gotovine v mestni blagajni, svojim dolžnikom njihove storitev poplačalo kar z vinom. Tako so plačevali učitelja in mestnega pisarja. Za prvega najdemo zapis, da je leta 1653 zahteval plačilo za delo, ker pa je bila mestna blagajna prazna, so ga izplačali v naturi s štrtinjakom vina. Sam je zahteval Mariničevo vino pridelano v Mestnem Vrhu, sodnik pa je moral naročiti Jakobu Krampergerju, da mu je izdal odobreno vino iz mestne kleti. Tudi v letu 1654 je magistrat ostal dolžan 24 plačo pisarju za dva kvartala, v višini 12 goldinarjev in denar za drva. 3. februarja 1653 je mestni svet na seji naročil mestnemu komorniku, da pošlje v Gradec urbarial25 ne dajatve, za vicedoma pa en štrtinjak vina. V pogajanjih z drugimi mesti, predvsem Radgono, Mariborom in hrvaškimi trgovci, so člani ščitili interese Ptuja. 9. maja 1654 je na Ptuj prišla delegacija iz Maribora, 26 mestni pisar Thomaž Niderl, Hans Puecher strojar, zaradi priprave pogodbe o medsebojnih pravicah trgovanja obrtnikov in trgovcev obeh mest v Ptuju in Mariboru. Mariborčani so s seboj prinesli osnutek, Ptujčani so si izgovorili čas, da ga preberejo 27 in ga nato uskladijo. Pogodba je imela enajst točk. Pravice enih in drugih mešča28 nov naj bi nato recipročno veljale v obeh mestih. Dva meseca po zgornjem srečanju predstavnikov mest, 14. junija 1654 je usklajeno pogodbo, ki jo je pripravila komisija s predstavniki obeh mest, potrdil cesar Ferdinand III. V uvodu listine je zapisano, da 29 sta obe mesti že predolgo v hudem in škodljivem sporu, zato je 10. marca 1654 bila 30 sklenjena med mestoma pogodba, ki jo potrjuje.

Iz roda v rod je hodilo delo v gorici isti pot … V času Marije Terezije se je vinogradništvo začelo pravno obravnavati bolj dosledno. Da bi se slabo gospodarjenje v kmetijstvu izboljšalo, in da bi se dvignil strokovni nivo, je bila leta 1765 v Gradcu ustanovljena Kmetijska družba. Njena naloga je bila pospeševanje, uvajanje novih metod dela in publiciranje, kar se je odrazilo tudi v vinogradništvu. Robotni ali tlačni patent Marije Terezije iz leta 1778, pa je vsaj delno 31 uredil davke in tlako vinogradnikov. Ta prva Kmetijska družba pa se ni obdržala, saj vanjo niso bili neposredno vključeni kmetje in vinogradniki. 23 GZM, XX/17, ok. 1550, prošnja ptujskega sodnika. Prim. tudi GZM XX/20 po 1560. 24 ZAP, AMP, šk. 2, Zapisniki mestnega sveta 1653-1655, str. 74, 315, 581. 25 ZAP, AMP, šk. 2, Zapisniki mestnega sveta 1653-1655, str. 104. 26 Objava: GZM XXII- 39, se omenja 1647 Hans Puecher, ki je bil sprejet za meščana. 27 Teks pogodbe je objavil Anoton Klasinc, Arhiv mesta Ptuja, v: Poetovio-Ptuj 69-1969, Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici, Maribor 1969, str. 75-76. 28 ZAP, AMP, šk. 2, Zapisniki sej, str. 496-498. 29 Marec ni pravilno, najbrž gre za pomoto pri prepisovanju, saj so bili predstavniki Maribora na Ptuju 9. maja 1654, kakor izkazuje zapisnik, končni tekst pogodbe pa ima upoštevane pripombe, ki so zavedene v zapisniku k posameznim točkam. 30 ZAP, FKS, šk.17, kopija po prepisu iz StLA, Urkunden, 1654,VI. 4., Graz. 31 M. Hernja Masten (2005), Trsničarska zadruga v Juršincih 1905-1941, Juršinci 2005, str. 16.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Tako je vinogradništvo tudi v nadaljnjem stoletju hodilo isto pot. Višji štabni zdravnik, dr. Neiss, je zaradi zdravstveno higienskih potreb opravil 1807 kratek statistično medicinski pregled stanja na Ptuju in v okolici. Opisal je stanje v kmetijstvu, prehrambene navade, kvalitete vode, pitja, raznih bolezni itd. V popisu se je bežno dotaknil tudi stanja vinogradništva na Ptujskem in pravi: »Vinogradništvo je zgledno in pri obdelavi na znatno višjem nivoju kot na Madžarskem, in kljub vsemu še ne tako daleč kakor v Avstriji. Tukajšnje vino iz Mestnega Vrha »Stadtberger« in bližnji Ljutomerčan »Luttenberger« sta najboljša iz celotne province. Vino vsebuje več alkohola, manj kisline in manj olj, kakor avstrijsko. Obema je skupno le to, da ju je moč ohraniti pol stoletja in še več. Če bi vinsko trto in kulturo vina tukaj negovali in gojili ter razumeli kakor ob Renu, Moseli ali v Champagni, bi bila le-ta vodilna in bi se z 32 njo težko kosala katera koli tuja.« Ekonomski kazalci začetka 19. stoletja niso bili tako vzpodbudni, kakor misli dr. Neissa. Dežela je bila zaostala zaradi njene primarne gospodarske veje, kmetijstva, ki ga je bilo nujno posodobiti in spremeniti v gospodarsko donosno panogo. Nadvojvoda Janeza je leta 1811 v Gradcu ustanovil znanstveno ustanovo Joanneum, ki je prvotno delovala kot muzej. Joanneum ni postal le kulturno umetnostno središče, temveč je posvetil velik del svoje dejavnost tudi naravoslovju in kmetijstvu. V okviru zgodovinsko statističnih raziskav je bil izveden popis pri vseh zemljiških gospostvi na Štajerskem in je znan kot Göthova topografija. V njej so upravitelji zemljiških gospoščin odgovorili na zastavljena vprašanja, ki so se nanašala na vse plati življenja: od gospodarskega, duhovnega, zgradb, šol, statističnega popisa ljudi, krajev, običajev, in seveda tudi vinogradništva. Tako poročilo je pripravil tudi oskrbnik gospoščine Ravno polje. Leta 1811, 20. maja, je okrajni komisar gospoščine Ravno polje, Anton Ambrožič zapisal o vinogradništvu, ki je veljalo za dele haloških vinorodnih posesti 33 in jih je imela v lasti gospoščina Ravno polje v Janškem Vrhu in okrog Ptujske Gore. » Kakor hitro se v februarju ali marcu stopi sneg, se prične v vinogradu rez, takoj zatem sledi prvi kop, kakor hitro trsje požene v mesecu maju, je drugi kop, v juliju se veže na kole, v septembru se podkaša trava, ali drugače povedano, vinograd s pletjem očistimo trave, nato se potrgajo listi, ki delajo grozdju senco in končno se opravi trgatev. Trgatev opravijo kmetje v vinogradih, kakor hitro je grozdje komajda za jesti, saj tukaj ni zakona, ki bi določal datum pričetka trgatve, ko je grozdje dovolj zrelo, zato pa je vino podložnikov slabe kvalitete v primerjavi z vinom gospoščine, gre slabo v prodajo in ni dobro za človekovo zdravje. Trsje se goji s tako imenovanim grobanjem in metodo gnojenke «Kotteln«. Novo zasajanje vinograda pa lahko poleg teh dveh metod opravimo tudi s trtnimi ključi ali cepiči. Pognojenka je metoda, s katero se na korenine trsa zavije gnoj. Za pogrobanko se uporabi zrela rozga starega trsa, ki ga položimo v jamo, ki smo jo pognojili in obložili z listjem ter zasipali vlačenko na dva ali štiri očesa. Tam kjer ni na voljo gnoja, se vinograd zasadi na "celini". Celina je obrobje gozda, kjer je zgnito listje, vejevje in ruša. Trgatev se izvede tako, da več ljudi po bregu navzgor potrga grozdje iz trsja v škafe ali košare, ki jih nosijo s seboj, od tod pa jih presipajo v pute, ki jih nosijo moški do 32 ZAP, R48 dr. Neiss, Medicinska topografija mesta Ptuj in okolice 1807, str. 7. 33 StLA, Göthova zbirka, K., Heft, Ebensfeld.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Vinogradniški letniki Wibmer

preše po slovensko jim rečejo "karniza". Tam ponoči putarji sprešajo grozdje. Mošt odteče skozi luknjo, ki je v podu preše v čeber in je podstavljen pod prešo. Iz čebrov zlijejo mošt v pripravljene sode, ki držijo pol štrtinjaka. Mošt se meša, tako da od vsakega stiskanja pride enaka količina v vsak sod, zato da je vino kasneje enako, saj je kvaliteta prvega, srednjega in zadnjega stiskanja različna. Stiskanja so odvisna od vrste grozdja in količine, vendar nikoli manj kot 5 do 7 krat. Sedaj bo mošt v napolnjenih sodih potrebno pustiti, da zavre. Včasih sode odpeljejo, in na poseben način mošt zavre v nekaj urah, prekipi in tako izloči blato in vse nečiste delce. Nato se v sod dolije, vendar ne do polnega. Odprtina na sodu se ne zamaši do konca temveč tako, da ima sod še vedno dotok zraka, nato pustimo, da vino odvre do konca. Posebnega postopka imenovanega "Ausbruch" tukaj ne delajo. Gospoščina Ravno polje ni imela mnogo vinogradov. Zato so vino kmalu po prešanju prodali ali pa si ga lastniki vinogradov, ki so iz drugih gospoščin, odpeljejo domov, tako tukaj razen gostiln, nima vina nihče doma dlje časa. Četrtinski vinograd da poprečno v dobrem letu 3 vedra mošta, ob srednji letini 2 vedri, ko je letina slaba pa le eno vedro vina. 19

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Listje, ki ga potrgajo na trti, služi za prehranjevanje krav, porezan les trsov za kurjavo, iz tropin od grozdja se dela kis, lahko se uporabijo tudi za žganje ali za hrano za prašiče. Viničar stanuje v viničariji in ima običajno pravico hasnovati njivo, ki je običajno ob vinogradu. Od svojega vinogradniškega gospodarja dobi kravo ali dve, zato da je za vinograd dovolj gnoja. Poleg tega mora opravljati običajna dela, ki so izmerjena, to pa so rezanje, kopanje, vezanje in pletje kar se poračunava kot zakup, z družino mora o opraviti tudi vsa ostala dela za kar dobi navaden ali dogovorjeni dnevni zaslužek od svojega vinogradniškega gospodarja. Tam kjer pa omenjena dela ne spadajo v zakup in jih je potrebno opraviti z dninarji dobi viničar z družino vred isti dnevni zaslužek, kot ga dobijo vsi ostali dninarji. Vinogradi okraja Ravno polje ležijo v Halozah in jih delimo v Janški Vrh in Lipov Vrh. V primerjavi z ostalimi okrog ležečimi vrhovi, je vino iz teh dveh vrhov gotovo najboljše kvalitete. Izredno dobro vino pridelajo v vinogradu na Lipovem Vrhu, gospoščine Majšperk. Na splošno pa spadajo ta vina med slabša in kisla štajerska vina, ki pa so obstojnejša, kot tista iz področja Slovenskih goric. Če pa bi bila trgatev kasneje in ob primernejšem času, pa bi ta vina lahko uvrstili med srednja štajerska vina. Sedanja prodajna cena v bankovcih je bila poprečno 180 goldinarjev. Izvora sort ni mogoče navesti Tukajšnje sorte se po slovensko imenujejo Schipan, Mo34 slovez, Belina in Plantovez. Med njimi pa je najpogostejši »Schipan.« Ambrožičevo poročilo je sicer bolj skopo, predvsem v tistih točkah, ki bi naj pojasnile duhovno in družabno življenje, običaje ob raznih opravilih itd. Kljub vsemu nam opis ponuja dovolj realno podobo vinogradništva, saj se v bistvu do napada trtne uši ni kaj dosti spreminjalo.

Dvig vinogradništva po ustanovitvi Štajerske kmetijske družbe Stanje v kmetijstvu je bilo vse prej kot dobro in njegova pomankljivost je bila slaba izobraženost kmetov. Možnost pridobiti znanje je bila majhna, saj je bilo podeželsko prebivalstvo še v veliki večini nepismeno, pa tudi ustreznih kmetijskih šol ni bilo. Na pobudo nadvojvode Janeza, je bila leta 1819 v Gradcu ponovno ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko Landwirtschafts-Gesellschaft für Steiermark. Njeno delovanje je bilo usmerjeno v pospeševanje kmetijstva, izobrazbi kmeta z dostopno literaturo, s predavanji, potujočimi učitelji, ustanavljanju kmetijskih šol, subvencioniranju in dodeljevanju premij za pospeševanje selekcijskega dela v živinoreji, mlekarstvu, štipendiranju kmečkih sinov in drugih predvsem znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Štajerska družba je delovala po sistemu podružnic, ki so na zborovanjih obravnavale različno tematiko in so nato svoje predloge za izboljšanje pošiljale osrednjemu odboru v Gradec. Za slovenskega vinogradnika je bila bolj pomembna ustanovitev Deželne 34 M. Hernja Masten (2004) Okrajni urad Ravno polje po popisu iz leta 1811, v: ČZN, letnik 75, NV 40, Maribor 2004- 1, str. 121 zv. 1

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana in sadjarsko vinarske šole v Mariboru leta 1872 s poskusnimi vinogradi. Leta 1892 je vinogradništvo dobilo še Deželno kmetijsko poskusno postajo v Mariboru, katere naloga je bila na podlagi znanstvenega raziskovanja pospeševati kmetijstvo nasploh, še 35 posebej pa vinogradništvo in sadjarstvo. Ptujska podružnica je bila ustanovljena 12. januarja 1820. Zapisnik ustanovne seje navaja, da je nadvojvoda Janez določil, da naj območje delovanja podružnice Ptuj zajema 13 okrajev, ki so bili prvotno pripisani mariborski podružnici in 4 s področja Celja. Okrožni glavar iz Maribora pa je bil zadolžen, da pripravi ustanovitev na Ptuju. Sam glavar v dopisu centrali v Gradcu navaja, «da zaradi zadržkov in posameznih 36 individuumov, tega ni mogel izpeljati poprej« Na ustanovitvenem zasedanju, ki mu je prisostvoval tudi sam nadvojvoda na ptujskem gradu, je bil izvoljen za predsednika, župan mesta Ptuja in zakupnik ptujskega gradu, dr. Karl Neumann. V odbor pa so bili izvoljeni: Franc Blagatinšek, pl. Kaiserfeld, zakupnik gospoščine Štatenberg; Vid Grubauer, provincial in gvardijan minoritskega samostana na Ptuju; Leopold Nekermann, ptujski meščan in Miha Selinšek iz Lancove vasi, podložnik državne posesti v Turnišču. V matriko društva je bilo vpisani 118 članov. Kako aktualno je bilo vprašanje vinogradništva, kaže razprava na tej prvi seji, kjer sta okrožni komisar iz Velike Nedelje in Ormoža, Kurady in Komatz, načela vprašanje regulative o vinskih sodih. Po njunem predlogu bi moralo biti predpisano, da mora imeti vsak sod od zunaj označeno vsebino, oz. koliko drži, uradno pa bi morali biti signirani oz. potrjeni. Saj se je 37 pogosto dogajalo, da sta bila včasih ob prodaji vina ogoljufana kupec ali prodajalec. Podružnica je v naslednjih desetletjih odlično delovala in tvorno prispevala k napredku vseh panog še posebej pa vinogradništva. Za izboljšanje vinogradništva je bilo najprej potrebno ugotoviti stanje, popisati sorte, ugotoviti njihove lastnosti, rodnost, primernost sajenja na posameznih območjih itd. Temu so se posvetili na območju Haloz in Slovenskih goric, kjer je bilo vinogradništvo poleg živinoreje in sadjarstva glavna gospodarska dejavnost. Pri Kmetijski družbi za Štajersko so najprej izvedli popis številnih sort vinske trte, ki so jo gojili na Štajerskem. Rezultate je zbral in objavil botanik, dr. Vest in je izšla v delu z naslovom Poskus sistematične ureditve sort vinske trte na Štajerskem leta 38 1826. Vse kmetijske podružnice so poslale opise sort z njihovimi nazivi. Glede na to, da so se iste sorte v različnih krajih imenovale drugače je delo predstavljalo le popis, ni pa bilo sistematično. V letih 1835 – 1840 je Štajerska kmetijska družba pooblastila Franca Trummerja, da je opravil obsežno raziskavo sort vinske trte. Na podlagi sklepa generalne skupščine z dne 16. marca 1836, je Franc Trummer v jeseni opravil drugo strokovno potovanje. Tokrat je obiskal kraje v okolici Gradca in Maribora, kamor ni uspel priti leta 1835. V tem drugem potovanju pa je obiskal slovenski del na območju ptujske podružnice, Radgone in delno tudi Maribora. Ni pa še utegnil obiskati nekaterih predelov v celjskem okrožju. Centralni odbor je dal natisniti podatke, ki jih je Trummer zbral, da 35 M.Hernja Masten (2005), Trsničarska zadruga v Juršincih 1905-1941, Juršinci 2005, str. 17. 36 StLA, Joannea, K. 15, spis 1298, Maribor 16. jan.1820. 37 StLA, Joannea, K 15, spis 1299/ Zapisnik ustanovnega zapisnika podružnice Ptuj. K 15, spis 1301, Imenski seznam članov društva /Standestabelle der Filiale zu Pettau/ – 118 imen. 38 Zupanič (1969): Zgodovina vinogradništva, str. 79.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice so jih poslali vsem podružnicam, ki so morale nanje podati svoje pripombe, da bi do končne izdaje odpravili napake. Člane pa so prosili, da spremljajo razvoj posameznih trsnih sort od spomladi do jeseni, zapisujejo njihove značilnosti v rasti in rodnosti in boleznih, prav tako naj opišejo na kakšnih legah te sorte uspevajo. Nato naj opišejo še vino, če je pitno zgodaj, kakšno obstojnost ima, njegove karakteristike: je aromatično in močno in kakšne bolezni se ga rade lotevajo. Vse te podatke pa so nato podružnice poslale v Gradec. Iz tiskanega poročila za leto 1836 navajamo podatke za dva vinorodna okoliša, in sicer najprej originalno zapisano slovensko ime trte, nato v oklepaju nemško, kar je obratno kakor v izvirniku.

XX Zavrč Završki vinorodni okoliš je Trummer razdelil na dve mikro področji. Na splošno je bila na območju prevladujoča sorta debeli Shipon (großer Mosler), druge najpogostejše sorte pa so bile Modrina (Blank) in Kaptschina (großer blauer Köllner) in debeli Seleniak (Grünhainer). V obeh ožjih predelih pa je našel številne druge sorte, ki so bile v popisu naštete. a. Goričak pri Zavrču »Debeli Shipon (großer Mosler), drobni Shipon (kleiner Mosler), osipani Shipon (schütterer Mosler), sagorsky Shipon (weißer Lagler), zherni Shipon (blauer Melon), zherna Morschina ali Volovina, tudi drobni Javor (großer blauer Urbaner), bela Morschina (weißer Kracher), Kaptschina (großer blauer Köllner), Ranfolna (rother Alben), Belina (weißer Alben), Zhernina (schwarzuer Alben), zherni Vranegg (blauer Portugieser), debeli Seleniak (großer Grünhainer), drobni Seleniak (kleiner Grünhainer), zherni Kosjak (blauer Marokkaner), beli Kosjak (weißer Marokkaner), Modrina (blauer Blank), Liposchina (weißer Mehlweiß), Plavitschina tudi Jauschevetz (Topolina), beli Kleschetz (weißer Greutler), debeli Javor (großer Javor), brez slovenskih poimenovanj so bili Weißer Wartheimer, eichenblätteriger Nürnberger, beli Vranigg ali seleni Kleschetz (grüner Kanigl), Španec (geschlitzblätiger Gutedel), po živih mejah najdemo beli Burgundec (grüner Gutedel), beli Muscat (weißer Muscateller), zherni Muscat (blauer Muscateller).« b. »Rostowitz« nad Zavrčem Laska (türkische weiße Zibebe, Zibebe (nekoč weißer Malvasier), Plavitschina (Topolina), zherni Seleniak (kleinblätige Kauka), Modrina (blauer Blank), beli Modrina (weißer Lagler), beli Vranigg (grüner Kanigl), Ranfolina (rother Alben), Kaptschina ( großer blauer Köllner), Javor ( weißer Kracher), zherni Shipon ( blauer Melon), Ranful (rother Mehlweiß), Sabrina (rother Portugieser), Poshipon (großer Mosler).

XXI Vurberk Glavna sorta je Moslavetz (Mosler), nato imajo zelo mnogo Vranigg (blauer Portugieser), veliki Javor (weißer Lagler), beli Blank – Topolina (tudi Scheislovina, Scheislovetz in velika Modrina (blauer Blank). Poleg teh sort najdemo tudi Selenika (Grünhainer), brez imena blauer Ritscheiner, nato prav tako brez slovenskega imena weißer Augster in rother Mehlweiß, mali in veliki Urbanjščak(großer und kleiner Urbaner),

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Trummerjev popis vinskih sort v Vurberku in Zavrču. StLA, Landwirtschaftsgesellschaft, K 8, H 26.

Ranfoliza (rother Alben), Kosje Siske bele in rdezhe (weißer und blauer Marokaner). Trumerjevi rezultati popisa so izšli kot sistematični ampelografski opis leta 1841, in sicer z naslovom Sistematična klasifikacija in opis trsnih sort vojvodine Štajerske, 40 dodatek pa leta 1855.

Hlubek (1860) navaja, da so leta 1860 bile meja vinogradniških območij na Štajerskem določene. Skupna površina vinogradniških površin avstrijskega in slovenskega dela Štajerske je zajemala 60.000 joh ali 34.584 ha, čeprav je po nastavitvi franciscejski katastra površina izkazovala le 54.655 joh ali 31.503 ha. Od tega je bilo mariborskega okrožja 28.082 oralov (16.009 ha - 1 oral je 0, 57 ha) vinogradov. V celjskem okrožju je bilo 15.746 oralov (8.975 ha) vinogradov, skupno torej na Spodnjem Štajerskem 40. 246 oralov (22.975 ha) vinogradov. Letni poprečni pridelek na joho je bil

39 StLA, LWG, K 8, H-26 Filiale Pettau, Bruchstücke zur bescheibung des Weinbaues in Steiermark, zweite lieferung, Graz, 23. Mai 1837. 40 F.Trummer (1841-1855): Systematische Classification und Beschreibung der im Herzogthume Steiermark vorkommenden Rebsorten, Graz 1841- 1855.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 41

ocenjen približno na 20 veder . Tudi cena za vedro vina je bila določena na 5 goldinarjev. 1860 so na Štajerskem letno pridelali 1.200000 veder, v vrednosti 6 milijonov 42 goldinarjev. Skorajda vsa znanstvena dejavnost in prizadevanja so bila zaman, saj so bila za slovensko govorečega vinogradnika na Štajerskem nerazumljiva,so so bila pisana v nemškem jeziku, predavanja potujočih vinogradniških učiteljev pa prav tako. Zato gre velika zasluga v času narodnostnega prebujenja po letu 1848 Bleiweissovim »Kmetijskim in rokodelskim novicam«, ki so začele izhajati v Ljubljani leta 1843. Kmalu zatem so vinogradniki dobili tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku, ki jo je 1844 napisal župnik iz Sv. Vida nad Vipavo, Matija Vertovez, z naslovom Vinoreja. Hlubek (1860) navaja, da je med vini, ki so bila dovolj kvalitetna za izvoz in trgovino bil tudi šipon. Vsa ostala vina so se spila doma, v deželi, ali pa so jih izvozili na Kranjsko in Koroško. Šipon je sorta, ki pozno dozori, in se ga da pridelovati le v najboljših vinogradih legah, zato si vinogradniki prizadevajo in zasajujejo svoje vinograde z boljšimi sortami. Najboljši vzor za pospeševanje vinogradništva in zasajanje z novimi sortami je dal sam nadvojvoda Janez, ki je dal v Pekrah zasaditi svoj vinograd z najžlahtnejšimi sortami. Po njem so se zgledovali številni ugledni vinogradniki te dobe, kot sta bila L. Prieger pri sv.Vidu v Halozah. Med najbolj znane pa je prav gotovo sodil 43 Dominik Čolnik iz Drvanje. Zafošnik (1995) je ob predstavitvi šipona na Radgonskem sejmu zapisal, da je po statističnih podatkih iz leta 1873 bil šipon prevladujoča ali najpomembnejša sorta, ki je dajala najboljše vino na Štajerskem. Šipon so gojili zlasti v Ljutomersko-Ormoških goricah, ptujskem okolišu, kar kaže Trummerjev po44 pis in Hlubekov prikaz vinogradništva, v Tokaju na Gradiščanskem in Moslavini.

Trtna uš Ko je izgledalo, da se je tudi vinogradništvu kažejo boljši časi, je to kmetijsko panogo prizadela katastrofa povsod, kjer so gojili plemenito vinsko trto. Trtna uš (phyloxera vastatrix) je škodljivec, ki je uničil koreninice vinske trte. Oboleli trsi so shirali in hitro propadli. Trtna uš je bila prvič opažena v Ameriki 1854, v Franciji se je pojavila že leta 1865, kamor so jo prinesli z uvozom divjakov ameriških trt, uvoženih v poskusne namene. Ko je trtna uš že uničila številne vinograde, so začeli z raziskavami. Po poročilih francoske filokserne komisije je bilo leta 1882 popolnoma uničenih 763.799 ha vinogradov, 642.078 ha pa je bilo že poškodovanih. Na Štajerskem se je 45 trtna uš pojavila v Slovenskih goricah leta 1880, v Juršincih pa so jo zabeležili 1893. Ptujski kronist je 18. julija 1886 zapisal, da so odkrili v Halozah, natančneje v Zavrču, v vinogradu ptujskega vinogradnika Wibmerja trtno uš, kar je povzročilo med 41 Leta 1445 pa so za Štajersko določili enotno graško mero. Osnova graške mere je bilo veliko vedro- Eimer 104, 96 l. Malo vedro je bilo 52, 48 l. Četrt – Viertl je 26, 24 l. Gorsko vedro (½ malega vedra) 26, 24 l. Vodno vedro je bilo 17, 5 litra, osminka pa 13, 12 litra. Sod (2 štrtinjeka ali 10 velikih veder) je držal 1049, 60 l. Štrtin ( Startin) je bil 2 polovnjaka ali 5 velikih veder in je meril 524, 8 litra, polovičar ali polovnjak (1/1 štrtina ali 5 malih veder) 262, 4 l 42 F. Hlubek (1860) Ein Treues Bild Herzogthumes Steiermark, str. 175- 176. 43 F. Hlubek (1860) Ein Treues Bild Herzogthumes Steiermark, str. 176. Prim. tudi: Igor Zemljič: Dominik Čolnik (1830-1893) pozabljeni narodnjak Slovenskih goric, Maribor 1993. O Čolniku kot vinogradniku je avtorica sestavka pripravila leta razstavo. 44 Zafošnik (1995), Šipon naša žlahtna posebnost, Gornja Radgona 1995, str.5. 45 K. Šamperl Purg (1981) Pregled vinogradništva in začetki trsničarstva v Slovenskih goricah, Maribor, str. 5.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 46

vinogradniki velik nemir. 8. avgusta 1886 je bilo v vinogradu ptujskega vinskega veletrgovca Osterbergerja zborovanje, ki ga je priredila podružnica Kmetijske družbe na Ptuju. Knez, učitelj vinogradništva, je imel predavanje o trtni uši in uporabi ame47 riških podlag. Leta 1888 je 26. avgusta Podružnica štajerske kmetijske družbe na Ptuju sklicala zborovanje, tema je bila namenjena obravnavi nevarnosti, ki jo povzro48 ča trsna uš na Štajerskem. Vinogradnikom niso pomagali nobeni preventivni ukrepi in razkuževanja zemlje, rešitev je bila izsekati stari vinograd in ga zasaditi z novimi trsnimi cepljenke na odpornih ameriških podlagah. Vse do leta 1891 trtna uš ni bila štela k elementarnim nesrečam in za vinogradnike ni bilo nobenih davčnih olajšav. Leta 1875 je bil sprejet zakon o ukrepih proti širjenju trtne uši. Toda šele v letu 1891 sta izšla dva zakona: o oprostitvi davka na vinograde, ki jih je uničila trsna uš za dobo desetih let in o dodeljevanju brezobrestnih kreditov za obnovo vinogradov. Odplačilna doba za kredite je bila med 15 in 20 leti. Štajerski je bilo namenjeno 400.000 kron, 49 tako da je na posameznika prišlo okoli 400 kron. Divjake oz. ameriške podlage so pridelovali v novoustanovljenih državnih in deželnih matičnjakih, korenjake in cepljenke pa v trsnicah. V okolici Ptuja so bile trsnice oziroma poskusni nasadi in matičnjaki v Krčevini pri Ptuju, na Vičavi (1899) in Sv. 50 Urbanu pri Ptuju (1902). Na Bregu pri Ptuju in Vičavi je bila leta 1898 osnovana največja deželna trsnica z 12 ha površin, na katerih je bilo zasajenih 6,5 ha matičnjakov z ameriškimi podlagami. Cepiče za razmnoževanje so dobivali iz vzorčnih vinogra51 dov. Trsničarstvo, ki se je začelo hitro razvijati je doživelo po letu 1900 predvsem v Juršincih takšen obseg, da se je pokazala potreba po organiziranem nastopanju na tržišču. Tako je bila na pobudo vinarskih strokovnjakov Josipa Zupanca, Andreja Žmavca ter Franca Matjašiča je bila 24. septembra 1905 ustanovljena Prva štajerska 52 trsničarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah (Juršinci). Ustanovljenih je bilo več tako imenovanih viničarskih šol. Te so delovale v Mariboru, na Ptuju na Bregu, v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Ptujski vinski strokovnjak Zupanc je učil na viničarski šoli na Bregu do leta 1907. Naj omenimo gospo Julijo Materne, ki je leta 1893 zapustila v oporoki 5000 goldinarjev in je volila, da se iz vsote vzdržuje en učitelj na vinarski šoli na Ptuju. Kmetijsko društvo Ptuja je od občine za 10 let prevzelo v najem Adelsbergerjevo posest s hišo, tam uredilo trsnico in nastavilo učitelja za vinogradništvo. S tem so začeli intenzivno obnovo vinogradov in zasajanja z novimi sortami, ki so jih pridelali v raznih trsnicah. Pri tem je znano, da so ostale velike površine starih vinogradniških leg prazne. Kmetijska družba je svoje zaslužne člane tudi nagrajevala. 21. julija 1888 je Centrala Štajerske kmetijske družbe v Gradcu odlikovala posamezne člane ptujske podružnice. V kazinski dvorani je medalje in priznanja nagrajencem predal sam predsednik, baron Max von Waschington, v spremstvu tajnika Friedrika Müllerja. Zlato medaljo je dobil posestnik in vinogradnik Franz Wibmer (+ marec 1892), eden najboljših vinogradnikov ptujskega območja ki se je izkazal z veliko požrtvovalnostjo in prizade46 ZAP, R- 74, 1886, str. 139. 47 ZAP, R- 74, 1886, str. 139. 48 ZAP, R- 73 1888, str. 152. 49 I. Zupanič (1969) Zgodovina vinogradništva v Slovenskih goricah, str. 106- 108. 50 Tudi tam, str. 108. 51 ZAP, MOP, 1899, spis 5535-16/1899, šk. 94, naročila iz deželnih trsnic. 52 N. Jurkovič (1981), 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih, Maribor, str. 9.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Cenik za Prvo trsničarsko zadrugo v Juršincih ZAP, Varia, šk. 8, ov. 108.

vanjem za napredek v vinogradništvu in kmetijstvu. Učitelja Jožef Reisinger iz Sel in 53 Franc Žiher iz Vurberka pa sta prejela častni diplomi za področje sadjarstva. Velike večina ptujskih meščanov je imela vinograde od katerih so bili tudi gmotno odvisni. Obrtni mojstri, ki so imeli pomočnike, so vino potrebovali za lastne potrebe, saj je bilo vino del pomočnikovega obroka. Višek so prodali veletrgovcem, med katerimi najdemo znana imena ptujskih rodbin iz 19. in 20. stoletja. Še danes na čisto poseben način zaznamujejo pokrajinsko podobo vile, zgrajene v vinogradih, tako zvani »štok«. Najdemo jih povsod, tako v Slovenskih goricah, kakor v Halozah, v Orešju, Mestnem Vrhu, Krčevini, Vurberku, Podvincih, Janežovcih, Gorci, Podlehniku, Zavrču. Nekatere mogočne stavbe so še ostanki srednjeveških sedežev uradov in imenj, ki so bila v okolici Ptuja. V 19. stoletju pa »štok« ni bil le hiša, kamor se je lastnik napotil ob pretoku vina ali v nadzor dela v vinogradu, ki so ga opravljali viničarji. Štok je dobil vlogo letne počitniške hiše, kamor se je meščanska družina poleti skupaj s služničadjo preselila v vinograd. Wibmerjeva hiša (po domače Bimerovo) v Hrastovcu 130, je imela bazen. Hiše so bile dokaj luksuzno opremljene, kakor še danes lahko ugotavljamo za Firštovo oz. Fürstovi vili v Gruškovju. Enako velja za Schwabovo, kjer je gostinski obrat Švabovo v Hrastovcu 165. Tako so se tam odvijale 53 ZAP, R- 74, 1888, str. 152.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana tudi razne družabnosti, v goste pa so povabili prijatelje, včasih tudi umetnike. Vpisna spominska knjiga Wibmerjevega posestva v Zavrču nam o tem najbolj zgovorno pri54 ča. Številni meščani in vinogradniki so si dali izdelati načrt in gradnjo pri ptujskem gradbeniku Wilhelmu Dengu. Marija Strašil iz Brega je zgradila vinogradniško hišo v 55 Turškem Vrhu 1912 leta. Veletrgovec Bolaffio je v Moškanjcih, kjer je bila železniška 56 postaja, zgradil leta1926 veliko skladišče za vino. Elsbacher v Mestnem Vrhu 1934, Neumann leta 1920 v Gorci, Pavel Ornig, zidanico pri Sv. Trojici, Štajerska hranilnica, 57 vinogradniško hišo in kleti v Janškem Vrhu v Halozah leta 1925. Ker se je na Ptuju večno vse vrtelo okrog vinograda in vina, je vsakokratni mestni kronist budno spremljal vremenske razmere od spomladanske pozebe, toče, kvalitete in kvantitete vinske letine, saj so le te neposredno prizadele ptujske meščane. 15. julija, leta 1873 je zaradi hudega neurja v Halozah udarila strela na štirih različnih krajih, pri Sv. Trojici, pri Sv. Vidu in pri Sv. Barbari. Pogorele so stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. V Majskem Vrhu je zgorela lepa vinogradniška hiša Ptujčana, poštnega mojstra Jožefa Zistlerja. Huda toča pa je potolkla vinograde od Sv. Duha do 58 Zavrča. Tako za Ptuj tudi ni nič nenavadnega, da so slab obisk v gledališču povezali z vinsko letino in je kronist zapisal: »Letošnja gledališka sezona je bila slabo obiskana zaradi slabe vinske letine.« Ferdinand Raisp, ki je dolga leta sestavljal ptujsko kroniko, je vinskim letnikom in vremenu posvečal veliko pozornosti. Po njegovih zapisih bi lahko sestavili pravcati »vinogradniški« koledar. Tukaj zaradi prostorske omejitve navajamo le nekaj primerov zapisov, ki kažejo, kako je bil Ptuj in vsa njegova vinorodna okolica odvisna od vremenskih razmer. V spodnji Behrbalkovi apoteki pri Zlatem jelenu (danes Krempljeva, zlatarna Tofant) je bila nameščena meteorološka opazovalna postaja, kjer so merili temperaturo zraka in zapisovali vremenske spremembe. Podatke je dobival 59 tudi kronist.

Zapisi o vremenu in letinah Leto

Datum

1875

Dec.

1880

7. maj

Vreme

Opis

letina

Na splošno je bilo leto 1875 srednje. Žito je obrodilo izdatno. Zelo mnogo je bilo krme, sadja pa izredno malo. V Halozah je bilo zelo mnogo vina in sadja, na levi strani Drave pa zelo malo. (Str. 26.)

toča

Ob petih popoldne je bila močna nevihta s točo, ki je povzročila veliko škodo v vrtovih v mestu, v vinogradih v Podlehniku, Sv. Trojici, Popovskem Vrhu. (Str. 77.)

54 KIP, Domoznanstvo, škatla H- Haloze, Spominska knjiga rodbine Wibmer. 55 ZAP, Gradbeno podjetje Drava, P2/ 39. 56 ZAP, Gradbeno podjetje Drava, P4/194. 57 ZAP, vsi v Gradbeno podjetje Drava P5/373; P3/106; P10/809; P4/183. 58 ZAP, R- 73, 1873, str. 5. 59 ZAP, R- 74, 1886, str. 137.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

1880

1881

17.avg

8. jul.

vreme

Že od začetka meseca je vreme neugodno, ne le pogosto deževje tudi številne nevihte ogrožajo letino, zaradi česar imajo predvsem vinogradniki žalostne obraze. (Str. 79.)

toča

Strašno neurje s točo je včeraj zvečer povzročilo veliko škodo v liniji od Pragerskega do Zavrča. Ker je letina na splošno dobro kazala, posebej lepo je kazalo v vinogradih, zato je škoda toliko bolj obžalovanja vredna. (Str. 94.)

1882

25.sept.

trgatev

Zaradi stalnega dežja se je trgatev že pričela. Letina je kljub vsemu precej izdatna, le kvaliteta je prizadeta zaradi močnih neurij. Kljub vsemu lahko pričakujemo boljši letnik kakor lansko leto. ( Str. 103.)

1883

25.jul.

letina

Dobri izgledi za odlično letino. Vinogradi obetajo dobro letino tako po kvaliteti kot po kvantiteti. (Str. 126.)

vreme

Septembra je bilo vse do 25. krasno in toplo vreme, skoraj kakor poleti. Pričakovati je bilo odlično vinsko letino. Sedaj dežuje že četrti dan, in če bo šlo tako naprej, lahko opustimo misel na dobro vinsko letino. Dravsko korito je polno do tričetrt. (Str 136.)

1885

29.sept.

1886

9. maj

mraz

V noči iz 8. na 9. maj je bila huda pozeba, ki je povzročila veliko škodo v vinogradih v Halozah in Slovenskih goricah. Na splošno so bili prvi dnevi maja hladni in zelo vetrovni. (Str. 139.)

1886

15.okt.

trgatev

Trgatev je zaradi pozebe spomladi količinsko skromna. Glede na kvaliteto pa je pridelek sprejemljiv. (Str. 141.)

1887

17.okt.

sneg v času trgatve

Že 14 dni je deževno vreme. Včeraj je snežilo in ga je sipalo celi božji dan, in danes, ko bi naj skoraj vsi začeli s trgatvijo,so Slovenske gorice in Haloze odete z belo snežno odejo.(Str. 148.)

1888

25.okt.

trgatev

Letošnja trgatev je bila izredno slaba. Po Halozah je vse leto po večkrat klestila toča, enako je bilo tudi na levi strani Drave. Mošta je malo, pa še ta je kisel. (Str. 152.)

trgatev

Letošnja trgatev je bila slaba. Peronospora, ki povzroči ovelost listja, posledica tega pa je, da je postane grozdje trdo, oziroma bolje rečeno ostane trdo, je povzročila veliko škode. K temu je bilo še vreme v septembru slabo, s snežnimi nevihtami. Nekoliko boljši pridelek so imeli tisti, ki so proti peronospori škropili z raztopino bakrove galice. (Str. 158.)

trgatev

Letošnja trgatev je bila srednje dobra le tam, kjer so proti peronospori škropili vsaj dvakrat. Sicer pa je peronospora strašno izsušila listje. Vedno bolj pa se čutijo tudi posledice trtne uši. (Str. 174.)

1889

1891

21.okt.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

1890

1891

17. okt.

trgatev, sprememba vremena

Toplo vreme je odlično za vinograde in pridelek, le količinsko bi si želeli, da bi bila letina obilnejša. Že mesece ni bilo nobenega pravega deževja in v Halozah vlada veliko pomanjkanje vode. Včeraj pa je bilo neurje in je močno deževalo, danes so Haloze zasnežene. Zgodaj zjutraj je bilo – 3 ° C, med 11. do 13. oktobrom pa so bile skorajda poletne temperature (Str. 164.)

2. sept.

toča v Halozah

31. avgusta je bila v Halozah, še posebej pa v Lubstavi in Dravinjskem Vrhu močna toča. Haloški vinogradi so bili zelo prizadeti zaradi peronospore in trtne uši. (Str. 173.).60

Streljanje v vinogradih proti toči Zaradi hudih neurij in pogoste toče, so si ljudje na vse mogoče načine poskusili pomagati v obrambi vinogradov proti toči. Brence (2000) navaja, da je bila kot splošno znana obramba streljanje proti toči. Leta 1875 je izšel ministrski ukaz, s katerim so bile za kršitelje zagrožene velike kazni, občinski predstojniki pa so bili klicani na odgovornost. Albert Stiger, vinogradnik in župan iz Slovenske Bistrice, je izpopolnil način obrambe proti toči z navpičnim streljanjem proti oblakom. V oblake so streljali s posebnim topom, ki je bil podoben dimniku na parni lokomotivi (ali velikemu 2 m visokem »trihtarju«), ki so ga pritrdili na hrastov štor in ga vkopali v zemljo. Štor je bil ob strani izdolben, da so vanj lahko vanj porinili možnarje, ki so bili visoki od 20 do 30 cm. Ob prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo streljanje skozi nastavek v fazi poskusov. Ker se je streljanje proti toči razmahnilo, je leta 1903 cesarsko-kraljevo namestništvo za Nastavek za streljanje proti toči, ok. 1900; Haloze, marec 2000. Štajersko izdalo 29. maja 1902 uredbo Brence (2000). o streljanju proti toči z dodatnimi navodili in ravnanju s strelnim napravami, prav zato je Mestna občina Ptuj vse od 1898 nabavljala za vinogradnike določeno količino smodnika, kot na primer leta 1906 za 23 naročnikov 95 kg. Po odredbi je bila določena strelna doba, ki je trajala od maja do oktobra. Za streljanje in posta60 Številka v oklepaju je stran v Ptujski kroniki R- 73 (str. 1- 138), R- 74 (str. 139- 182).

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice vitev strelnih hišic je bilo potrebno dovoljenje županstva. Posamezni vinorodni okoliši so bili razdeljeni v strelne okoliše, za katere so izobrazili mirne, trezne in zanesljive moške, starejše od 18. let. Zaradi nepazljivosti so se ob streljanjih zgodile številne nesreče. Po kritičnem preučevanju se je izkazalo, da streljanje proti toči ni bilo učinkovito, in so ga pred 61 letom 1914 že opustili. Na deželni razstavi leta 1928 so takšen top postavili za okras pri vhodu na razstavišče. 21. oktobra 1891 so po trgatvi opravili merjenje sladkorja v moštu. V dobro škropljenih vinogradih v okolici Zavrča, so v vinskem moštu namerili po klosterneuburški tehtnici naslednje sladkorne stopnje: Rdeči traminec: 25; zeleni Rulandec: 24; Beli rizling: 24; rumeni Ortlieber: 21; Mozeljčan: 23; Vranek: 20 ⅓; Beli burgundec: 23; Kavčina: 19; Temni burgundec: 24; Modrina: 19; Belina: 20; Zelenika: 19 in Klešec: 21 ½ sladkorja. Tudi sadna letina je bila obilna, vendar je imelo sadje zelo nizko ceno. Štrtinjak mešanega sadja je stal 10 - 12 goldinarjev, mošančike13 - 14 goldinarjev. Sadje so vozili po Dravi z ladjami imenovanimi »šajkami« in jih je bilo v mestnem dravskem pristanišču na Lentu, ob nabrežju pred današnjo Mladiko, 62 zasidranih zmeraj kakih ducat. Med Ptujčani smo lahko našli prave vinske posebneže, kot je bil privatist Haberl. Umrl je 6. decembra 1882, star 92 let, kar je bilo za tiste čase skorajda neverjetna starost. Haberl je imel vinograd v Mestnem Vrhu. Imel je imeniten vinski arhiv, saj je slovel kot strasten zbiralec in mojster ohranjanja vin. Sicer nadvse ljubezniv gospod, ki se ni udejstvoval v javnem življenju, je veljal za pravega vinskega skopuha. Pri licitaciji v njegovi kleti v Mestnem Vrhu so bile same plemenite vinske sorte, ki so bile po mnenju poznavalcev stara med 50 in 60 let. Vse svoje premoženje je 61 Brence (2000): Obramba vinogradov proti toči. 62 ZAP, R- 74, 1891, str. 175.

Vinska karta 1909 ZAP, Varia, šk. 8, ov. 98

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana zapustil pekovskemu mojstru Kodeli, saj ga je njegova družina na starost stregla in 63 oskrbovala. Nasprotno dokazuje slovesnost ob odprtju prenovljene Fürstove kleti, o kateri so se ptujski vinski trgovci še dolgo pogovarjali. 21. januarja 1882 je lastnik Fürst pripravil ob petih popoldne veliko slovesnost ob odprtju novih kleti. Povabljenih je bilo okoli 200 gostov, od sosednje konkurenčne vinske trgovine iz domovine in tujine, do delavcev, sodarjev in viničarjev. Sam lastnik Konrad Fürst je povabljenim razkazal pravkar dokončane in razširjene kleti. Še posebej so s ponosom pokazali velik in nov sod, ki je držal preko 2000 veder. Slovesnost so zaključili z malico in izbornimi vini, 64 kakor se je za vinskega prvoligaša Ptuja spodobilo. Velika večina Ptujčanov je imela vinograde v Halozah in Slovenskih goricah. Nekateri so vino prodali v lastnih gostilnah, nekaj med njimi pa se je ukvarjalo z vinsko trgovino na veliko. Naštejmo najbolj znane pridelovalce iz obdobja 1800 do 1900, Leopold Schicklegruber (tesarski mojster), kasneje njegov zet Wibmer (svečar in medičar, ki je imel evidenco vinskih letnikov od 1840–1900), Schwab (trgovec), Osterberger (go65 stilničar in vinogradnik) in Franc Kaiser (vinogradnik in vinski trgovec), Konrad Fürst (nekoč svečar, nato se je preusmeril v vinsko trgovino), Josef Ornig (pek in kasneje župan Ptuja), Franc Osterberger (vinogradnik in hotelir), Woldemar Hintze (vinogradnik in proizvajalec šampanjca), Hutter (vinogradnik in proizvajalec alkoholnih pijač), Straschill (vinogradnik in gostilničar). Večina vinskih veletrgovcev na Ptuju je izhajala so bile nemške družine. Nemški vinogradniški lobi je bil tako močan, da so jim lahko konkurirali le redki slovenski trgovci. Med take so spadali med obema vojnama Franc Čuček, ki se je občasno ukvarjal tudi z vinsko trgovino, nekateri gostilničarji, kot Jože Tomanič na Bregu, ki je vino prideloval za lastne potrebe in od haloških kmetov odkupoval vino za potrebe gostilne. Med velike vinogradnike in vinske pridelovalce so spadala zemljiška gospostva. Na ptujskem območju so to bila Gornji Ptuj, Vurberk, Turnišče, Dornava, Borl, Zavrč, Ravno polje, Majšperk. Na grajskih domenah so imeli viničarje, po prevzemu vina v grajske kleti pa so zanj skrbeli zaposleni kletarji. Ko je leta 1874 grofica Terezija Herberstein, roj. grofica Dietrichstein, kupila ptujski grad in posest, je kmalu po nakupu tudi osebno obiskala Ptuj v spremstvu dveh hčera in družabnic, tajnika in služinčadi. Med bivanjem na Ptuju se je grofica odločila za ogled vinograda v Mestnem Vrhu, velikega kompleksa vinogradov v Janževcih in Ja66 neževskem Vrhu, gradič Brstje in Dornavo. Skoraj ni bilo njenega obiska na Ptuju, da vanj ne bi bil vključen še obisk katerega izmed grajskih vinogradov. 3. novembra 67 1877 leta, se je s spremstvom odpravila na izlet v završki vinograd. Herbersteinova domena Ptujski grad je z viničarji sklenila pogodbe. Ohranjene so pogodbe med leti 1928-1939, in sicer: Anton Korenjak iz Krčevine; Franc Sakelšek iz Farovška; Janez Malek iz Krčevine; Alojz Slanič iz Vumpaha; Lovrenc Žižek iz Vurberka; Janez Vodan iz Vumpaha; Franc Slanič iz Vumpaha; Josip Ilec iz Vumpaha; Franc Zakeljšek iz Vur63 ZAP, R- 73, 1882, str. 106. 64 ZAP, R- 73, 1882, str. 98. 65 Prim. M. Hernja Masten. Zapravljena vinogradniška tradicija; v Ptujčan , letnik… št. str 66 ZAP, R- 73, 1874, str. 17-18. 67 ZAP, R- 73, 1877, str. 36.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice berka; Josip Zebec iz Goričaka; Alojz Kotolenko iz Goričaka; Ignac Grabar iz Vurberka; 68 Anton Krajnc iz Krčevine, Janez Kraner iz Vurberka; Blaž Krajnc iz Vurberka. Da je bil posel vinskega trgovca lahko tudi nadvse »kisel«, kaže primer Kaiserja, ki je veljal za enega največjih vinskih pridelovalcev in trgovcev na Ptuju. Družinsko vinogradniško podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1849. Franc pa je k temu dodal še koncesijo, ki jo je podedoval po očetu za veletrgovino z vinom in proizvodnjo žganih pijač. Kaiser je imel lastne vinograde pri Sv. Elizabeti, Mestnem Vrhu, Velikem in Malem Okiču, Paradižu, Rodnem Vrhu, Slatini, na Ptujski Gori in Pohorju in v Slovenskih goricah ter v Dravinjskem Vrhu. V cenik pridelovalcev vina ptujskih meščanov in trgovcev z vinogradi v Halozah in Slovenskih goricah leta 1878 (slika 2) je ponudil 1500 hektolitrov vina iz različnih cenovnih razredov. Kaiser je zgradil tudi velike vinske kleti. Kot uspešen vinogradnik je svoja vina pošiljal na različne razstave. Vzrokov, da je šel Kaiser leta 1906 v stečaj, je bilo najbrž več, med njimi trsna uš, nemški lastniki novo nastalih vinogradnikov (Fürst, Ornig, Bolaffio, Straschill), gospodarske spremembe in inflacija. Kaiser si je sicer najel velik kredit v višini 200.000 kron, zanj je kot varščino zastavil: vino, žganje, sode in vse svoje premoženje. Ker ni bil zmožen odplačati kredita, so njegovo premoženje na dražbi prodali, in leta 1909 je Okrožno sodišče Maribor stečajni postopek zaključilo. Njegovo premoženje je bilo v hišni kleti na Ptuju, ki je imela 100 prekatno klet s 55 sodi, ki so držali 14.719.000 litrov vina. Manjša 60 prekatna klet, klet za stekleničeno vino imenovane – Štajerska. In v drugem objektu velika Hebergova ali klet Jožefa Fürsta imenovana – Jožefova. V dražbo so vključili še vse vino in inventar v Strossovi cementni in šampanjski kleti ter vino iz kleti v Malem Okiču, Paradižu in Sv. Elizabeti. Nato še inventar v vseh skladiščih, ves ostali material: filtre, črpalke, les, pisarniške prostore, prodajalno vina, prodajalno žganja, zaloge pijače, laboratorij in opremo. V stečajno maso je šla tudi živina in hiša v Krempljevi ulici. Dražbe so bile od 4. februarja 1907 naprej. Največji delež je odkupil Bolaffio. Pod ženinim imenom je bil kupec tudi župan Ornig, njegov svak Straschill pa je kupil hišo v Krempljevi, ker je z njo nameraval odkupiti tudi koncesijo za veletrgovino in žganjekuho. Tako se je 69 žalostno končala trgovska pot enega znanih in številnih vinskih trgovcev Ptuja. Konkurenca na tržišču je bila vedno večja. Ko je imela 4. aprila leta 1874 Ptujska podružnica štajerske kmetijske družbe občni zbor, je bila glavna tema razprave ustano70 vitev vinskih trgov. Domnevamo lahko, da so bila stališča podobna drugim v deželi. To pa je pomenilo, da bi se ustvarili vinski trgi, kjer bi kupec lahko dobil pregled nad vinogradniki nekega območja, opravljala bi se ocenjevanja vin in kontrolirala kvaliteta. Vinski trg bi postal odlična osnova za promocijo in afirmacijo ter prodajo vin. Leto zatem, in sicer 1879, so nato v dneh med 18. in 20. februarjem pripravili Vinski dan. Odprtje prvega spodnještajerskega vinskega dne je vključevalo več prireditev. V ospredju je bil Vinski sejem z živahno udeležbo kupcev in prodajalcev. Ob prireditvi so imeli vinogradniki tudi občni zbor. Kronist je sicer ugotovil, da praktični uspeh vinskega sejma tokrat še ni bil kaj posebnega, toda prevladalo je prepričanje, da bo

68 ZAP, Herbersteinov sekretariat, šk. 3, ov. 27. 69 M. Hernja Masten (2004) Zapravljena vinogradniška tradicija, 70 ZAP, R- 73, 1878, str. 45.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 71

dejavnost možno razvijati. Z leti se je zaradi delovanja vinogradnikov uveljavila vinska trgovina na daljavo. Vinski kupci pa so na Ptuj prihajali pretežno iz Zgornje 72 Štajerske, kamor se je izvoz vina iz leta v leto večal. Delo Štajerske kmetijske družbe je z leti v vseh kmetijskih panogah močno razgibalo in se še posebej izkazalo v prirejanju razstav. Poleg svetovnih so bile to še državne, deželne ali regionalne. Znane so bile vinske razstave leta: 1871, 1879 in 1888 na Dunaju, leta 1880 v Gradcu, leta 1886 je bila regionalna razstava na Ptuju, 1891 v Knitelfeldu, 1893 v Brucku na Muri, leta 1893 v Gradcu, in ponovno1895 na Ptuju. Regionalno kmetijsko razstavo je od 20. do 26. septembra 1888 na Ptuju pripravila Podružnica štajerske deželne družbe. Organizacijska »duša« razstave je bil dolgoletni predsednik okrajnega zastopa, Viljem Pisk, predsednik ptujske podružnice in 40- članski odbor. Razstava je trajala osem dni in je bila na prostoru za železniško postajo, ki ga je brezplačno ponudila Družba c. k. južne železnice. Otvoritve se je udeležil pokrovitelj, Gundaker, grof Wurmbrand, lastnik Borla in deželni glavar baron Waschington, kot predsednik Štajerske kmetijske družbe. Slovenski kmetovalci so zaradi nacionalnih nesoglasij imeli do razstave odklonilno stališče in so želeli, da bi jo kmečko prebivalstvo bojkotiralo. Razstava je kljub vsemu dobro uspela, prostor je bil lepo okrašen, za razvedrilo obiskovalcev so za vseh osem dni najeli orkester 87. pehotnega polka iz Gradca. Posamezni dnevi so imeli poleg splošne razstave sadja, vin, žit in drugih pridelkov, še specialne prireditve. Zadnji dan so ob 11. uri podelili nagrade in uradno zaključili prireditev. Seveda se je razstava zaključila z velikim ljudskim rajanjem, s plesom na trati, šaljivo menažerijo, loterijo, tekom v vrečah in nazadnje še ognjemetom. Vreme je bilo prekrasno in temu primerna je bila tudi udeležba. Razstava je navrgla podružnici Kmetijske družbe na Ptuju ok. 700 goldinarjev 73 čistega dobička. Kako hitro je napredovalo vinogradništvo in vinarstvo, se kaže po tem, da je na svetovni razstavi na Dunaju, leta 1891, bil predstavljen ptujski šampanjec iz Karolini74 nega dvorca v Orešju, in sicer iz kleti Woldemarja Hintzeja, ki je dobil veliko zlato medaljo. Hintze je bil po rodu Estonec, ki si je sredi 19. stoletja na stari samostanski pristavi na Orešju uredil svoje vinogradništvo. Žena Karolina je bila iz znane ptujske vinogradniške družine Fürst. Najprej se je intenzivneje ukvarjal s sadjarstvom in je prideloval jabolčno penino, kasneje pa tudi šampanjec. Sin Ernst, ki je prevzel po očetu 1909 kletarstvo in vinogradništvo, je končal vinogradniško šolo v Geisenheimu ob Renu. Ernst je firmo moderniziral, zgradil večjo klet in ji dodal lastno sodarstvo. Posest in podjetje je leta 1940 po očetovi smrti prevzel sin Woldemar, ki je še povečal 75 posest in zgradil veliko prešo . Ko je izbruhnila vojna, je podjetje prenehalo z delom. Po končani vojni pa je premoženje Hintzejev prešlo v državno last. Med uspešne vinogradnike Ptuja šteje tudi družina Osterberger. Franc Osterberger st. (+1905) sodi med pionirje novejšega vinogradništva. Po njegovi smrti je prevzela 71 ZAP, R- 73, 1879, str. 59. 72 ZAP, R- 73, 1884, str. 129. 73 ZAP, R- 74, str. 141 - 144. 74 ZAP, R- 74, 1891, str.176. Družina Hintze je imela posest na Orešju, kjer je danes znana Hincejeva sekvoja. Karolinin dvor je vila, poimenovna po Karolini Hintze, roj. Fürst. 75 Pertasek (1992): Pettau, str. 154-155.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

posle vdova Konstanca, po njeni smrti pa so premoženje podedovali njuni otroci. Sin Franc Osterberger je kasneje vodil hotel (danes Mitra), Aleksander pa se je podpisoval kot upravitelj skupnega posestva Osterberger na Gorci, v Dežnem 43. Franc Osterberger starejši ni bil le hotelir in kavarnar, temveč tudi vinski pridelovalec in vinski veletrgovec, specializiran za vina s haloškega območja. Njegove posesti so bile v Halozah, in sicer v Dežnem, Doleni in Gorci. Udejstvovanje vinogradništva Osterberger je bilo vsestransko. Leta 1909 je bila v Gradcu Deželna razstava vin in Zveza kmetijskih društev Štajerske je vinogradništvu Osterberger dodelila srebrno državno medaljo s 76 častno listino za dosežke na področju vinogradništva. Za popularizacijo svojih vin iz vinogradništva Domajna, je pošiljal številnim šolam in društvom svoja sortna vina. Skoraj vsako let pa zagotovo Visoki šoli za vinogradništvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu, kjer so ob pokušnjah izobraževali mlade vinogradnike in vinarje, o čemer pričajo ohranjene zahvale. V času prve svetovne vojne je za božič Franc Osterberger poslal generalu feldmaršalu Hindenburgu 15 steklenic 77 svojega najboljšega vina. 76 ZAP, ZMD, šk. 48, Osterberger. 77 ZAP, ZMD, šk. 48, Osterberger , Wien, 19. jan. 1916.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Vizitka firme Fürts ustanovljene leta 1821 z medaljami na razstavah na Ptuju 1871, Gradec 1880, in 1870, Dunaj 1873, Pariz 1878 in Trst 1882. MD, šk. 49, korepondenca.

Franc Osterberger je s svojim delom nadaljeval se je nadaljevalo tudi po prvi svetovni vojni. Z vinom je pomagal najrazličnejšim društvom, kot so bili Športni Klub Ptuj, Sokol v Ribnici na Dolenjskem, Društvu jugoslovanskih akademikov Ptuj in številnim drugim. Z vini se je redno predstavljal na vinskih sejmih, kjer je na Ljubljanskem velesejmu leta 1927 za svoja vina prejel zlato medaljo. Leta 1927 je bil Franc Osterberger član prireditvenega odbora prve Oblastne vinske razstave in vinskega sejma na Ptuju, ki je trajal od 15 do 17. januarja. Za vloženo delo in promocijo slovenskih vin mu je Veliki župan mariborske oblasti izrekel posebno zahvalo. V letu 1930 so ustekleničena vina izvažali v Patagonijo, v južni del Argentine. Vina so dolgi morski prevoz odlično prestala. Seveda so jih že doma primerno obdelali, da jih ni prizadela tropska vročina, prav tako se je intenzivneje zanimala za ustekleničena, 78 nerezana in nesladkana spodnještajerska vina tudi Belgija. Starejše in konkurenčnejše podjetje je bilo vinogradništvo Fürst. Prvotno so se Fürsti ukvarjali z medičarstvom in svečarstvom in so z voskom ter svečami zalagali cerkve, 79 samostane in trgovine. Kasneje so k temu dodali še prodajo deželnih produktov in vinogradništvo. Ernest Fürst je podjetje ustanovil 1821 in znatno povečal vinogradništvo. Sin, Konrad J. Fürst (1852 - 1922), ki si je trgovske izkušnje nabiral v Švici in Angliji, je prevzel po očetu podjetje Fürst in sinovi, vinska veletrgovina. Fürstova 78 ZAP, ZMD, šk. 48, Osterberger - zahvale, časopisni izrezki1928-1931. 79 ZAP, R- 47 Ernest Fürst: evidenčna knjiga o poslovanju v letih 1825-1860.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice posest je bila obsežna, saj je segala od Haloz, Slovenskih goric in Madžarske, zato so kmalu znani vinski trgovci po vsej monarhiji. Njegova žena Karolina je izhajala iz znane ptujdke družine trgovcev in vinogradnikov Schwab. Fürst je povečal in moderniziral svoje vinogradništvo, leta 1881 dogradil kleti v mestu. Hiša v Krempljevi 5 kaže na dobro cvetočo vinsko trgovino, bil je med prvimi v mestu, ki so imeli avto, telefon v hiši, vodovod, na pristavi jahalne konje, hkrati pa je sodeloval kot član mestnega sveta, kjer je bil oster kritik samosvojega župana Orniga. Poslovna kletarska knjiga Konrada Fürsta kaže, da so pred trsno ušjo vina plemenitili iz različnih letnikov in raznih vinorodnih okolišev. Sproti je zapisoval tudi karakterne značilnosti, ki so jih plemenitenja dala. Za letnik 1887 je zapisal, da bo s 3000 l naredil poskus, da bi dobil posebno nežno vino, kar bodo prodali kot ljutomersko ustekleničeno. Pri rdečih vinih so uporabljali svoje vino iz madžarskega vinograda v Villanyju in dalmatinska vina. Prodajali so tudi Cognac, blagovne znamke Madžarski konjak. Znana je bila pridelava rozinovega vina, vino šilher pa so prodajali ali so ga uporabljali v mešanih vinih. Kletarstvo je poznalo razne esence, ki so jih dodajali v aromatična vina. Mešano vino leta 1878: 3 hl letnik 1873 vinograd Ruzička po hl - 15gld 45 fl 2 hl letnik 1877 ljutomersko, lastna pridelava - 18 fl 36 fl 6 hl letnik 1877 od Blanke in Kasper - 17 fl 102 fl 3 hl letnik 1873 vino Gessner, Vinski Vrh - 28 fl 84 fl 3 hl letnik 1874 vino s Plešivca - 30 fl 60 fl 8 hl letnik 1879 vino sod št. 30 - 9 fl 72 fl _______ Skupno 24 hl. 399 fl Hektoliter vina je stal 18 florinov. Opomba kletarja: Vino je bilo po okusu dobro, mehko. Po filtriranju je dobilo visoko barvo, da ga je bilo potrebno pogosto očistiti, s strankami smo imeli pogosto spore. 80 Krivec je bilo vino št. 30. Vinogradniško podjetje je po očetovi smrti prevzel sin, dr. Konrad Fürst, ki je po končanem študiju prava, vinogradniško prakso pridobil v strokovni šol v Montpellieru v 81 Franciji. Prav gotovo bi bil seznam ptujskih vinarjev in veletrgovcev nepopoln, če ne bi omenili ptujskega župana Josefa Orniga (1859-1925). Ornig je bil leta 1894 izvoljen za župana in je to funkcijo opravljal vse do zloma monarhije 1918. Bil je deželni poslanec, uspešen gospodarstvenik, predvsem pa politik s protislovensko narodnostno konotacijo in idejni vodja Štajercijanstva ter zadnji borec leta 1918 za obstoj Ptuja v okviru Avstrije. Kljub vsemu mu ne gre oporekati njegove gospodarske uspešnosti in razvoja na Ptuju, ki ga je mesto doživelo v času njegovega županovanja. Njegova osebna gospodarska dejavnost je bila široko razvejana. Poleg pekovske obrti, gradbene dejavnosti, gostinske koncesije in pospeševanje kmetijstva, se je ukvarjal tudi z vinogradništvom. Leta 1853 je ustanovil podjetje Vinska klet Ornig (Weinkellerei). 80 ZAP, MD, šk. 49, Rodbina Fürst, evidenca raznih vrst vina in njihovo plemenitenje 1878- 1898. 81 ZAP, MD, šk. 49, Rodbina Fürst - veletrgovina z vinom, korespondenca 1921-1940, Evidenca raznih vrst vina in njihovo plemenitenje 1878- 1898.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ornig, zaglavje računa.

Kleti je imel ob Krožni cesti (Ringstrasse, Trstenjakova),kjer je nekoč potekalo mestno obzidje in so ob njem stale stare mestne kleti. Sam je bil predvsem odličen trgovec, zato je kletarjenje in stroko prepuščal izobraženim kletarskim strokovnjakom, ki jih je zaposloval. Po koncu prve svetovne vojne je njegov drugi sin, Pavel Ornig (1894 – 1966) za očetom, ki je ostal v Gradcu na Ptuju prevzel vse posle, vsa podjetja in jih vodil do konca druge svetovne vojne. Iz pekovske obrti se je popolnoma preusmeril na vinogradništvo in veleprodajo vina. V letih od 1927 do 1930 je povečal in obnovil 82 stare kleti v Trstenjakovi ulici. Podjetje se je povzpelo v sam vrh vinarskih podjetij v državi. Po drugi svetovni vojni je iz združenih kleti Fürsta, Orniga in Vinogradniške zadruge nastalo podjetje Kletarstvo Slovenske gorice.

Vinske razstave Morda je stara trgovska in sejemska tradicija Ptujčane vzpodbudila, da so že leta 1879 na Ptuju priredili Vinski dan. Šlo je za prvi vinski sejem na spodnjem Štajerskem in razumljivo je bilo, da niti Podružnica kmetijske družbe še ni vedela, v kateri smeri ga naj razvija. Kakorkoli že, vinski sejmi z razstavami so se odvijali ciklično v naslednjih letih, bodisi kot samostojne prireditve ali v sklopu prireditev kmetijske podružnice. Razstave so izpričane na računih ptujskih vinskih kletarskih družb, kamor so jih v reklamne namene zapisali. Vinogradniki in vinski trgovci so bili združeni v monarhiji v vinogradniško združenje z imenom Corpus vinorum Poetovionensis, ki je pripravilo odmeven vinski sejem z razstavo leta 1909. V njem so bili združeni veliki pridelovalci in trgovci, ki so pripravljali velika vinska ocenjevanja in vinske sejme. Znan je tisti iz leta 1909, za katerega so izdali lično izdelano vinsko karto, na kateri so se spomnili rimskega cesarja Probusa. Po prvi svetovni vojni so vinske razstave za nekaj časa prenehale. Od leta 1927 pa so jih vinogradniki na Ptuju ponovno obudili. O drugi razstavi, leta 1928, je Mariborski večernik pod naslovom: Krasen uspeh oblastne vinske razstave v Ptuju, na koncu zapisal: »Gmotni in moralni uspeh, ki ga je dosegla ta vinska razstava s sejmom, je prav razveseljiv. - Po vsem tem zmoremo reči: Ptujčanom se je posrečilo, da so vinsko razstavo priredili v takem obsegu in s takim uspehom, ki bo pač najboljša reklama za naša izvrstna in pristna vina.« Razstava je bila od 15. do 17. januarja. Odprl jo je veliki župan mariborske oblasti, dr. Schaubach, obiskalo jo je 6000 obiskovalcev in je bila hkrati tudi vinski sejem. »… Tudi kupcev ni manjkalo in vina se je mnogo prodalo, tako da so letos vinogradniki 82 ZAP, Gradbeno podjetje Drava, P9/774.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice – razstavljalci, pa tudi kupci prav veseli.« Že na otvoritvi se je pokazalo, da gre za gospodarsko, družabno in kulturno velik dogodek, saj so se razstave udeležili ne le številni gospodarstveniki, temveč tudi nemški konzul iz Zagreba, Seiler; graški župan Fr. Muhič; deželni odbornik in mestni svetnik Celovca, Steiner; zastopniki Štajerske hranilnice, Deželno gospodarsko društvo v Gradcu, številni predstavniki in vinski kupci iz Avstrije. Znano klosterneuburško šolo je zastopal prof., dr. Zweilfler. Po prvi pokušino vin, so za pogostitev povabljenih poskrbele: »ptujske narodne dame pod vodstvom gospe poglavarjeve, dr. Vončinove.« Razstava je bila prirejena v rimskem slogu, deljena na vinorodne okoliše, sorte in letnike. Vse, kar rodijo vinorodni okoliši mariborske oblasti, se je nudilo na brezplačno pokušino. Marsikoga je izvrstna vinska kapljica premagala že po deseti pokušini, akoravno so bile dane v malih količinah. Poleg vseh sort vina je bil razstavljen tudi šampanjec tvrdk Bouvier in Hintze, dalje vermut - vino Osterbergerja in jabolčno žganje Ernesta Hintzeja. Razstavljeno je bilo razno vinogradno orodje po tvrdkah: Andrej Frank, Rihard Flick, Horvat Ignac, Jurca Anton, Poberaj I., kemijski laboratorij v Mariboru. Oskar Marič je razstavil vinski kamen v večji množini. Čebelarska podružnica raznovrsteni med, sodarka Kolednik in Sakelšek pa lepo izdelane sode polovnjake. Razstavna dvorana z okrepčevalnico je bila vse dni nabito polna. Glavni vhod so okrasili s klopotcem iz Osterbergerjevega vinograda in topom proti toči. Vsak dan razstave so imeli profesorji Srednje vinarske šole v Mariboru poučna predavanja o vinogradništvu in kletarstvu. Dr. Lošnik iz Zagreba je vsak dan brezplačno predvajal film s prikazom vinogradniških in sadjarskih škodljivcev in zatiranja le-teh. Srednja vinarska šola v Mariboru je na razstavo pripeljala tudi vse svoje učence. 16. januarja je imela Gostilničarska zveza svoj občni zbor na Ptuju in za zaključek so si ogledali razstavo. Ocenjevalna komisija pa je delo opravila že v soboto, 14. januarja in takrat so jim bile podeljene zlate, srebrne in bronaste medalje ter priznanja. Na koncu je poročevalec bil mnenja mnenja, da: »Ptuj more prirediti še večje razstave 83 in vinske sejme, kakor so jih že v letu poprej in tega leta 1928.«

Vinarska zadruga Ptuj Po hudi katastrofi, predvsem zaradi trsne uši in velikih stroškov za obnovo vinogradov, so se vinogradniki povezali tudi zadružno. Na razvoj povezovanja kmetov v razne zadružne oblike je vplivala kriza, ki je konec 19. stoletja zajela vso Evropo. Prvo zakonsko osnovo za združevanje, je kmetom je dal Zakon o društvih, iz leta 1867. Delo zadrug in društev je vsaj delno ustavilo propadanje kmetij in omogočilo, da je zemljiška posest ostala v kmečkih rokah. S tem se je močno zavrlo tudi izseljevanje, hkrati pa je to vplivalo na modernizacijo kmetijstva. Še bolj se je delo pospešilo, ko je bil leta 1873 sprejet Zakon o zadrugah. Ta je zadruge definiral kot zasebno združbo nedoločenega števila članov z namenom, da pospešujejo, pridobivanje sredstev za gospodarstvo članov s skupnim poslovnim obratom ali z dodeljevanjem kreditov. Zupanič (1969) navaja, da je po trsni uši vinogradništvo postalo drago; od vinogra83 ZAP, Varia, šk. 9, ov. 145: Mariborski večernik Jutra, 1928, 24. januar.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Vinogradniška zadruga Ptuj- vabilo za skupščino 1918 ZAP, varia šk. 12, ov. 188.

dnika zahtevalo je nekaj več dela in strokovnega znanja kakor prej in tudi nekaj poguma. Kljub temu, da je bil trsni sadilni material (ključni – korenjaki in cepljenke) iz državnih in deželnih nasadov razmeroma poceni, je bil za majhnega vinogradnika še vedno predrag. Zato je država material prodajala navadno po znižani ceni, revnim in skrbnim vinogradnikom pa v znantnih količinah tudi zastonj. Kasneje pa je bilo možno, da so predvsem preko zadrug ceneje nabavljati repro material. Lažje je bilo tudi pridobivanje subvencij, v glavnem pa je bil v ospredju finančni uspeh.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Vinarska zadruga na Ptuju je bila v političnem okraju Ptuju ustanovljena z imenom Weinbaugenossenschaft Pettau, in sicer leta 1901, ko je bila vpisana v kataster dru84 štev pod številko 676. V letu 1904 je predsednik Adolf Sellinschegg na okrajno glavarstvo zaprosil za podelitev gostilniške koncesije za Vinarsko zadrugo. V obrazložitvi je zapisal, da so s kupno pogodbo, z dne 14. maja 1902 od Jožefa Kravagna na Ptuju kupili zemljišče, vlož. št. 45 k. o. Krčevina s hišo št. 6, v Vičav, in je bila v zemljiško knjigo vpisana pod dnevno številko 1307/2 - 1902. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjena med Josefom Kravagno, vinskim veletrgovcem in Vinarsko zadrugo, ki jo je zastopal predsednik Adolf Sellinschegg in društvenim tajnikom, dr. Erwinom Ambroschitschem, odvetnikom na Ptuju. Vložek 45 k. o. Krčevina je imel stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in klet z vsem pripadajočim, in ga je zadruga kupila za kupnino 20.000 kron. Kravagna je prodal tudi ves inventar, ki je sodil k objektom, še posebej gostilno in kletarsko opremo za vrednost 6000 kron. Prodajalec se je zavezal, da bo odstopil ku85 pnici, Vinarski zadrugi, svojo gostilniško koncesijo. Na tej hiši je bila že zmeraj gostilniška pravica, s pravico točenja vina, piva, mošta in sadjevca in prodajanjem hladnih in toplih jedi. Ker pri tej gostinski koncesiji ni bilo nikoli nobenih sprememb, je želelo Vinarsko društvo to dejavnost opravljati samo v enakem obsegu, kot je to bilo do sedaj. Josef Kravagna je gostinsko koncesijo dobil že 7. 3. 1891, in sicer gre za gostilno Novi svet. Gostilno bi Vinarska zadruga tudi v bodoče dajala v najem. Tako je mestna občina Ptuj leta 11. junija 1904 gostilniško koncesijo podelila Vinarski zadrugi pod štev. Z 2911, vpisano v register Gew. Reg. Nro. 132/ II. Zakupnik gostilne 86 Novi svet je postal Ignatz Rossmann, hišni posestnik iz Ptuja . Po navodilih ministrstva, je morala vsaka gospodarska zadruga svoj računski zaključek vsako leto poslati na Mestno občino Ptuj, ta pa je podatke posredovala na višje nivoje. Zaključne račune so morale zadruge pripravljati po sistemu »F. W. Raiffeisen«. Deželno namestništvo v Gradcu je Mestni občini Ptuj poslalo dopis, da mora podatke o registraciji in podatke o ukinitvah k njim pošiljati v ločenih poročilih. Mestna občina je takoj obvestila tri gospodarska društva: Ptujsko predujemno društvo (Pettauer Vorschussverein), Vinarsko zadrugo (Weinbaugenossenschaft Pettau) in Kmetijsko društvo za ptujski okraj. Na podlagi odločbe Deželnega namestništva, z dne 21. avgusta 1907 št. 8 -1620/8 1907, so morale vse tri zgoraj omenjen zadruge za poslovno leto 1906 predložiti v pregled računske zaključke najkasneje do 31. oktobra 1907. 84 ZAP, MOP, šk.150, spis 6142 – 8- 1907. Izpisek iz zadružnega registra za tri zadruge. 85 ZAP, Zemljiška knjiga zbirka listin DN 1307/1902. 86 ZAP, MOP, šk. 125, spis 2316-6-1904.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Delnica Vinarie, delniške družbe vinogradnikov Ptuja v vrednosti 400 kron iz leta 1922. ZAP, Varia, šk, 12, ov. 189,

Računski zaključek Računski zaključek Vinarske zadruge Ptuj za leto 1906 kaže, da je zadruga v letu 1906 poslovala v višini 295.864 kron in 78 helerjev. Za nepremičnine so v letu 1906 imeli 5760 K in 78 h izdatkov. Leta 1906 so bili v člani odbora: Adolf Sellinschegg, predsednik; njegov namestnik je bil Johann Steudte, člani pa so bili Josef Leskoschegg, Wilhelm Neumann, Josef Ornig, Ignaz Rossmann, Raimund Sadnik, Viktor Schulfink, Hans Perko, Hans Strohmayer. V nadzornem odboru so bili Josef Kasimir, Heinrich Stary, Karl Sima in Josef Goriupp. Knjigovodstvo je vodil Johann Kasper. Zadruga je za leto 1906 za zadružnike izdala tiskano poročilo. V letu 1908 izkazuje računski zaključek zadruge že znatno višja sredstva, saj je poslovala v višini 642.043 K in 75 h. V tem letu so bili člani Odbora: Johann Steudte, predsednik; njagov namestnik je bil Josef Ornig. Člani so bili: Josef Kravagna, Wilhelm Neumann, Hans Perko, Ignaz Rossmann, Josef Kasimir, Viktor Schulfink in Hans Strohmayr. Nadzorni odbor so sestavljali: Jakob Matzun, Heinrich Stary, Karl Sima, Josef Goriupp. Hiša Vinarske zadruge je bila izven mestnega pomirja, za mestnim obzidjem, zato je 41

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice parcela sodila v katastrsko občino Krčevina, pot na kateri je stala stavba pa se je imenovala Vičavska »Waitschaweg«. Na seji, dne 18. aprila 1903, je zasedal deželni zbor v Gradcu in je sprejel zakon, po katerem so se občinske meje med Mestno občino Ptuj in krajevno občino Krčevina v sodnem okraju Ptuja spremenile. Določene so bile tiste parcele, ki so po novem pričele spadati v Mesno občino Ptuj in med te je sodila tudi 87 Vinarska zadruga z gostilno Novi svet. Na popisu hiš mesta Ptuja iz leta 1919, je na Vičavski poti, hišna štev. 1 in 2 Vinogradniška zadruga (4 sobe), pri številki 1 je vpisana še klet in na številki 2 skladišča. Leta 1922 je vpisana na Vičavski poti 1-2 , VINARIA vinogradniška družba. Pod opombo je zapis: gostilna in klet. Na Ptuju je poleg Vinarske zadruge delovala tudi družba VINARIA. to je bila delniška družba vinogradnikov, ki je imela leta 1922 sedež na Raičevi 1. V letu 1922 je VINARIA kupila od Vinarske zadruge (Weinbaugenossenschaft) premoženje. To je bilo sestavljeno iz zemljišča, zemljiškoknjižni vložek štev. 401 in 402 k.o. Ptuj z vsemi stavbami in z vsemi nepremičninami, z vinsko posodo, stroji, kletarskim orodjem in 88 gostilniško opremo, za vsoto 2.000.000 – dva milijona kron. V letu 1928 se je VINARIA preoblikovala in je postala Vinarska in sadjarska zadruga v smislu zadružnega podjetja. Poslovodja je postal Pavel Ornig vinogradnik in veletrgovec na Ptuju, predsednik zadruge pa je postal dr. Fermevc. Komisijski ogled go89 stinskih prostorov je bil opravljen ob spremembi. Nekateri slovenski vinogradniki pa so se združili v Kmetijsko društvo za ptujski okraj, ki je bilo ustanovljeno leta 1901 in je bilo vpisano v društveni kataster pod številko 695. V poslovnem letu 1906, natančneje 31. decembra 1905, je zadruga štela 48 članov, v letu 1906 jih je v zadrugo vstopilo 8. Tako da je konec leta 1906 bilo skupno 56 zadružnikov. Na dan, 31. 12. 1905, je bilo vplačanih deležev za 1716 K, v letu 1906 pa so novi člani vplačali vsak po 12 K pristopnine, v skupni višini 96 K. Leta 1906 niso izplačevali nobenih deležev, zato je bila skupna vrednost deležev ob koncu poslovnega leta 1906 1812 K. Zadrugo so vodili člani odbora: Janez Brenčič, Franc Brenčič, dr. Brumen, M. Brenčič, Josip Zelenik, dr. Jurtela, dr. Horvat in J. Grohar. Leta 1906 je bila zadruga udeležena 90 na vinskem sejmu. Za zaključek naj povemo, da je bilo vinogradništvo pred drugo svetovno vojno na ptujskem izredno dobro razvito. Sortni material je po kvaliteti sodil v sam vrh evropske vinske produkcije. Novi vinski zakon iz leta 1930 je vnesel v trgovanje in vinogradništvo nekoliko več reda. Zakon je bil razglašen, v gostilne in vinotoče pa so ga razobesili. Ker je bil le v srbsko-hrvaškem jeziku, je povzročil hudo kri. Ljubljanski 87 Odlok o spremembi občin c. k. štajerskega deželnega namestništva z dne 31. decembra 1903, št. 58.622 s sklepom z dne 15. december 1903 je bil sprejet zakon objavljen v Deželnem zakoniku 1904. 88 ZAP, Zemljiška knjiga zbirka listin DN 1852/22 89 ZAP, MOP, šk. 267, spisi 1357 – 1928 MM. 90 ZAP, MOP, šk.150, spis 6142 – 8 - 1907. Podatki so izvzeti iz Računskih zaključkov obeh zadrug.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Slovesni kruhek z Bakhusom, znk prve zaĹĄÄ?itne znamke slovenskih vin.

Darilo ptujskih vinogradnikov kralju.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 91

mestni svet je zahteval, da ga mora vlada napisati tudi v slovenščini. Strog tržni red glede izvora grozdja ni dopuščal mahinacij uvoza in kraje, saj je vsak prodajalec mo92 ral dokazati izvor in lastništvo vinograda. Druga svetovna vojna pridelave sicer ni zaustavila, močno pa je bila prekinjena trgovina, ki se je po vojni zaradi spremenjenih družbenoekonomskih razmer le s težavo pobrala na noge. Ali ji je uspelo doseči enak nivo, kakor ga je imelo nekoč, pa bodo morale pokazati novejše raziskave.

LITERATURA Vladimir Bračič (1967): Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika gospoščine Borl iz leta 1542, v: ČZN, NV 3 ( 38), letnik 1967. Andrej Brence (2000): Obramba vinogradov proti toči od leta 1896 do prve svetovne vojne. Zloženka k razstavi PMP, Ptuj december 2000. Marija Hernja Masten (2004): Okrajni urad Ravno polje po popisu iz leta 1811, v: ČZN, letnik 75, NV 40, Maribor 2004. zv. 1. Marija Hernja Masten (2004), Zapravljena vinogradniška tradicija; v Ptujčan, letnik… št. str. Marija Hernja Masten (2005): Trsničarska zadruga v Juršincih 1905-1941; v: 2. slovenski posvet o razvoju in perspektivah trsničarstva ob vstopu v Evropsko unijo in 100- letnica Trsničarske zadruge Juršinci 1905 - 2005, Juršinci, 23.- 24. september 2005. Marija Hernja Masten (2006): Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, ZAP, R- 23. Fraz Xaveri Hlubek (1860): Ein Treues Bild Herzogthumes Steiermark als Denkmal dankbarer Errinerung an Weiland Se kaiserliche Hocheit den durchalauchtigsten Erzherzog Johann. Herausgegeben von der. k.k. steiermärkischen Landwirstchafts– Gesellschaft durch ihren Sekretaer Dr. F. X. Hlubek, Professor und kaiserlicher Rath, Gratz 1860. Janka Istenič (2000): Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Poetovio, The Western Cemeteries II. Grave- Groups in the Landesmuseum Joanneum, Graz. Katalog/ Catalogue, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2000. Nada Jurkovič (1981), 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih; v: 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih. Pomen Kakovostne trsne cepljenke za napredek vinogradništva. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Maribor 1981. Jože Koropec (1968): Srednjeveški Vurberk; v ČZN, NV 4 (39) 1968, str. 117- 136. Anton Mell (1928): Das steirische Weinbergrecht und dessen Kodifikation im Jahre 1543. WienLeipzig 1928. Jože Mlinarič (1989): Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800; v Minoritski samostan na Ptuju 1239- 1989, Ptuj- Celje 1989. Kristina Šamperl Purg (1981): Pregled vinogradništva in začetki trsničarstva v Slovenskih goricah s posebnim ozirom na Juršince; v: 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih. Pomen Kakovostne trsne cepljenke za napredek vinogradništva. Poslovna skupnost za vinogradništvo 91 ZAP, MOP, šk. 271, spis 2163- M- 1930. 92 ZAP, MOP, šk. 301, spis 2106/1940.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana in vinarstvo Slkovenije, Maribor 1981. Franz Trummer (1841,1855): Systematische Classification und Beschreibung der im Herzogthume Steiermark vorkommenden Rebsorten, Graz 1841- 1855. Marjan Vogrin (1989): Zgodovinska podoba samostana od leta 1918 do današnjih dni; v: Minoritski samostan na Ptuju 1239 - 1989, Ptuj - Celje 1989. Mag. Tone Zafošnik (1995): Šipon naša žlahtna posebnost. Razstava Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, Gornja Radgona, avgust 1995.

Zaglavji računov nekdanjih ptujskih vinogradnikov.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Vinotoč ali pušelšank V Slovenskih goricah in Halozah smo še v preteklem stoletju poznali tako imenovani pušelšank ali pušenšank. Beseda izvira iz nemške besede Buschenschank, in pomeni točiti vino pod pušeljcem.1 Gre za direkten način prodaje, ki so jo smeli vinogradniki imeti na domu, da so prodali lasten vinski pridelek. Da so ljudje vedeli, da je pri hiši na prodaj vino, je gospodar na vhodna vrata zidanice obesil zelen grmiček ali pušeljc iz vejevja. V preteklosti so podložniki svoje davščine pri zemljiških gospoščinah dajali v naturi. Ravninski podložniki so dajali razne vrste žitaric, kokoši in kopune, svinje, koštrune, itd. Od malih hišnih dajatev so dajali sir, jajca in pogače. Na gosposko zemljo so morali hodit opravljat raznovrstno tlako, ročno, vozno, gozdno in lovno, kjer so opravljali delo trajbarja – goniča. Od vinogradov so morali dajati vino ali mošt. Za povrh vseh teh dajatev pa je moral podložnik za svojo hubo – kmetijo plačevati še davek v denarju. In prav tega je bilo na kmetiji najtežje zaslužiti. Da bi ljudje lažje poravnali svoje denarne obveznosti, je cesar Jožef II. Habsburško-Lotrinški (* 1741†1790, od 1765 sovladar z materjo Marijo Terezijo) omogočil in izdal 17. avgusta 1784 (Zirkularverordnung) zakonsko odredbo, ki je dovoljevala kmetu, da je smel točiti svoje vino na domu. Kot okrožnico so jo prejela vsa zemljiška gospostva in vse uprave v mestih in trgih. Jožef II. je dal dovoljenje, da sme vsakdo, ki sam pridela kakršnakoli živila, vino ali sadjevec, vse to prodajati in točiti ne glede na to, kje, kako, komu in po kakršni ceni želi, ob vsakem letnem času. Vendar je zgodovina pušelšanka, kakršnega smo poznali še v 20 stoletju, segala daleč nazaj v preteklost in je povezana z razvojem vinogradništva. Rahlo razgibano in nizko gričevje Štajerske je bilo že tisočletje nazaj idealno gospodarsko okolje za vzgojo vinske trte. Arheološke najdbe vinskih pečk in raznega vinogradniškega orodja dokazujejo vinsko trto v Halozah in Slovenskih goricah od najstarejših kulturnih obdobij. Tako Kelti kot Iliri ( do 500 pnš.) so v svojih naselbinah imeli razvito že pravo vinsko kulturo. Rimski cesar Probus (276–282) pa v zgodovini vinogradništva velja za tistega, ki je na naših tleh oživel vinogradništvo. Svojim vojakom je naročil, da morajo zasajati nove vinograde z najboljšimi trtami. Sistem, ki ga je uvedel, je posledično dal boljše in večje pridelke. Razlog , da se je cesar odločil, da se mora vinogradništvo razširiti tudi v Panoniji, moramo iskati v težavah pri transportu vina za zagotavljanje racioniranih količin, ki so pripadle rimskim legionarjem. Ohranjenih je vrsta rimskih najdb, ki dokazujejo znotraj agra rimskega Poetovia kulturo vina in vinogradništva. Nagrobniki z motivi

1h ttps://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/149/ali-pi%C5%A1emo-pu%C5%A1en%C5%A1ank-ali-pu%C5%A1el%C5%A1ank, ( privzeto 4. 11.2017)

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana vinske trte, grozdjem, napisi, mitološka božanstva, povezana z vinom in obilica vinskega posodja, čaš, vrčev, bokalov, orodja in drugega. Po naselitvi Slovencev na območje današnjega slovenskega prostora, zlasti na Štajersko, je prinesel spremembe v vse kmetijske panoge. Vzgoja vinske trte se je zmanjšala in vinogradništvo je izgubilo na pomenu, nikoli pa ga niso povsem opustili. S sprejetjem krščanstva, ki v obredju potrebuje vino, je vinogradništvo ponovno pridobilo na pomenu. V 8. stoletju je naše območje del frankovskega cesarstva in Karel Veliki je ukazal zasajevanje novih vinogradov. Znano je, da je cesar na vsaki izmed svojih dvornih vinogradniških posesti dal za navadne ljudi odpreti po tri vinotoče. Sklepamo lahko, da je tak vzgled imel vpliv na celotno cesarstvo in morda tudi na naše območje. Karel Veliki je izdal predpis Capitulare de villis vel curtis imperii (Kapitular za kronske posesti in dvore rajha), ki je nastal med letoma 794 do 812. V njem je podrobno opredeljeno pravo o vinu, vinogradništvo in kletarstvo. Original je ohranjen v Knjižnici vojvode Augusta v Wolfenbüttlu, kjer hranijo tudi original ptujskega mestnega statuta iz leta 1376. Kapitular v 70. poglavjih ureja vse gospodarske zadeve, ki se nanašajo na kraljevo oskrbo z dvornih posesti. Od tega v 10. poglavjih govori o vinogradništvu, kar kaže na velik pomen te panoge v karolinški dobi: p. 5: nadzor pri trgatvi p. 8: kraljeva odredba o vinu p. 10: kletarski mojster (cellerarius) p. 22: rez trte, kjer so dovoljeni trije ali štirje loki na eno trto p. 34: bistrost in čistost vina (nitor) p. 41: preša in stavbe s prešami p. 48: prešanje in delo ob prešanju p. 62: kletarska knjiga p. 64: oskrba vojske z vinom p. 68: dobri leseni sodi Predpis navaja, da mora vodja za transport vina ob vojnih pohodih ali za oskrbo dvora z vinom imeti sode, ki so zvezani z železnimi in ne usnjenimi obroči. (cap. 68). 2

Pravica točenja vina Pravica točenja vina (Schankrecht ali Krugrecht) je bila v srednjem veku ter vse do sredine novega veka strogo regulirana. Prvotno so smeli podložniki na podeželju v vaseh brez večjih prepovedi delati pivo in žganje ter ga svobodno točiti, enako vino. Zemljiške gospoščine pa so si kot oblastni organ to pravico in pravico do točenja vina prilastile. Tako je postalo varjenje piva, žganjekuha in točenje vina privilegij gosposke in je postalo neke vrste dominikalna pravica gosposke. Glede na to, da je bilo mesto Ptuj znano kot glavni vinski producent, je razumljivo, da sta oba srednjeveška mestna statuta vsebovala tudi določila o vinu in točenju vina. 2 Herzog August Bibliothek, Wolfenbüttel: Codex Guelferbytanus 254 Helmstediensis.Ddigitalna knjižnica: https://www.hsaugsburg.de/~harsch/Chronologia/Lspost08/CarolusMagnus/kar_vill.html ht

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Statut iz 13763 navaja, da se ne sme vino točiti v hišah dvornikov, točilo se je lahko le vino Ptujskih gospodov (čl. 23/1376). Krčmarji so morali mestu plačevati poseben krčmarski denarič, davek, ki se je pobiral dvakrat na leto: prvič ob moštu in drugič pri vinu. Vsakdo, ki je točil vino, je plačal 3 denariče. Če pa je meščan točil vino lastne pridelave, pa tega davka ni plačal( čl. 44/ 1376; 176/ 1513). Prav tako so se meščani zaščitili in so prepovedali vožnjo vina v mesto ali skozi njega po svetem Martinu. Če so mestni stražniki koga zalotili, da skozi Ptuj vozi vino po 11. novembru, so mu ga zaplenili in zlili po ulici ali pa so ga dali v meščanski špital za bolnike, lahko pa so ga zasegli za Salzburškega nadškofa ( čl. 138 /1376). Večje spremembe za točenje vina so nastale po letu 1513. Prej se po martinovem ni smelo voziti vina skozi mesto. Ker pa so v 16. stoletju hasnovali predmestni podložniki plemičev zemljo v skladu z deželnim ročinom in so smeli tudi med letom točiti vino, se je poslej smelo tudi med letom pripeljati vino v mesto ali pa ga voziti skozi mesto. Tudi za tujce se je stanje spremenilo. Vnanjik, ki je ob pravem času shranil vino v 3 Členi iz mestnega statuta 1376 so povzeti po: Statut mesta Ptuj 1376, študijska izdaja, Dušan Kos, Marija Hernja Masten, Ptuj, ZAP, 1998.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

mestu ali pa doma pridelano vino peljal skozi mesto, je moral mestu plačati od soda osemdeset denaričev, od štrtina pa štirideset. Ta tujec sme to vino prodati v mestu meščanu, ta pa ga tod točiti; če pa med letom pripelje ali prinese tujec kupljeno ali pridelano vino v mesto na tedenski semanji dan, ga sme prodati meščanu; če pa to vino kupi tujec, tedaj je dolžan mestu zgoraj omenjeno vsoto; v primeru nedovoljene trgovine bi se tako vino zaseglo: polovico vina v korist kneza Salzburškega, drugo polovico pa v splošno mestno korist ( čl. 61/1513). Meščan, ki ni imel lastne hiše ali dvora, ne sme imeti vinotoča; razen če bi imel lasten vinograd. Potem bi smel točiti svoje pridelano vino (čl. 204/ 1513). Načeloma so bile krčme odprte skozi ves dan. Zapirali pa so jih po večernem ( pivskem) zvonjenju. Za red in moralo je skrbel mestni sodnik, ki ni smel dovoliti, da bi kateri izmed gostilničarjev, pustil po tej uri še goste v gostilni. Prekršek je mestni sodnik kaznoval, denar pa je šel v mestno blagajno ( čl. 202/1513).4 Poseben predpis je bil sprejet za Nižjo Avstrijo „Tractatus de juribus incorporalibus“ z dne 13. marca 1679, Naslov 3, §2, navaja:„ Točilna pravica na vasi ne velja pol leta in sicer od Jurjevega do sv. Mihaela», v drugi polovici leta pa smejo na vasi vino točiti tudi sami.5 Kakor smo že omenili, je dekret Jožefa II. izdan leta 1784 postal pravna podlaga za nastanek pušelšanka. Zemljiškim gospoščinam je bilo prepovedano obremenjevati 4 Statut mesta Ptuja 1513, Marija Hernja Masten, Dušan Kos, Ptuj, Ljubljana 1999. 5 http://repoestrg.info/wp/territorien/niederosterreich-rechtsquellen/tractatus-de-juribus-incorporalibus-1679/#Tit.+3

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice podložnike, da morajo kupovati samo njihova živila in pijače in jih siliti k nakupovanju in prodaji njihove robe, saj je bila sedaj vsakemu podložniku dana svoboda, da sme vso hrano in živila, ki jo sam pridela, vino, sadjevec, v vsakem letnem času prodajati in točiti, komur hoče, kakor hoče in po kakršni ceni hoče. Potem točenje vina ni bilo več predmet gospoščinskega lastniškega privilegija.6 Leta 1790 je bilo določilo še poostreno, saj nihče več ni bil zavezan, da mora vzeti gospoščinsko vino za prodajo in točenje. Razlog, da je bila izdana okrožnica z zakonom, je bila pritožba gostilničarjev neke majhne vasi v goriški grofiji, ki si od njihovega gospodarja, grofa Delmetrija ni dovolila vsiliti, da bi prodajali samo njegovo vino. To določilo je bilo obnovljeno z dvornim dekretom leta 1845. Da bi oblasti imele poenostavljeno delo, je bilo tovrstno točenje od 1883. leta potrebno prijaviti. V kasnejših letih je ta specifičen del pravne ureditve prenesen v obrtni zakon. Najprej so na pušelšanku prodajali vino, sadjevec (tuklo) in žganje (šnops). Ob nedeljah so po navadi točili vino na drobno in pri določenih vinogradnikih se je sčasoma razvila že prava gostinska dejavnost. Ker vina ni dobro piti brez dobre podlage, so gospodinje postregle z mesom s tünke, suhimi sireki, ali dobro gibanco. Od 1960 naprej pa so na pušelšanku že ponujali kmečko kosilo. Lojzka Merc je v knjižici Društva Trstenke leta 2013 opisala, kako je bilo na pušelšanku v Halozah. Tam so se vsako nedeljo popoldne zbrali mladi, prišel je domači muzikant, ki je igral na harmoniko, da so mladi lahko plesali, drugi gostje pa so uživali ob dobrem kozarčku domačega Haložana in gibanice.7 V okolici Ptuja je bilo nekaj znanih pušelšankov na Vičavi, v Grajeni, v Mestnem Vrhu in v Krčevini. Te so povečini ob nedeljskih popoldnevih obiskovali ptujski meščani. Zanimiva je bila oblika novodobnega pušelšanka, ki se je razvil v blokih. Haloški priseljenci so v svoji kleti v bloku na črno prodajali vino in žganje. Po popoldnevih pa so se moški iz domačega in sosednjih blokov dobili na kozarčku v » kletnem pušelšanku«. Tako je podjetni » blokovec« prodajal vino lastne pridelave sorodnikov ali sosedov s Slovenskih goric ali s Haloz. V osemdesetih letih so pušelšanki prenehali delovati. Potrebe gostov so se spremenile in nastale so nove oblike kmečke prodaje na domu, tako imenovani kmečki turizem z vinotočem, drugačno gostinsko ponudbo in nočitvenimi kapacitetami. Zgodba pušelšanka se je bolje ohranila na Primorskem, kjer je še danes znana tradicija osmice. Marija Hernja Masten

6 17. avgust 1784, ŐNB, ALEX, Ges.-S Josef II. Bd. VI, str. 12. 7 Bil je to čas pri nas., ur. Lojzka Merc, Društvo Trstenke 2013, Podlahnik, str. 83- 85, pušelšank.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Vinotoč danes Znana enologinja, profesorica dr. Slavica Šikovec, je nekoč zapisala: »Dobro vino je dar narave, združuje vinogradnika in vinarja, zato naj bo človeku v korist in ne v pogubo, naj ga ceni, ne pa zlorablja«. Tako na naših kmetijah vinogradniki iz leta v leto pridelajo kvalitetnejša vina, ki so dar narave, z velikim dodatkom različnih znanj. Kvaliteto oz. kakovost vin dokazujejo priznanja in nagrade, ki jih vinarji prejemajo na različnih ocenjevanjih od društvenih, meddruštvenih, državnih in mednarodnih. Potrošniki ta kakovostna domača vina vedno bolj cenijo in jih želijo kupovati tudi na kmetijah. Pridelano vino pa je treba prodati, da lahko preživiš in pridelaš grozdje za novo vino. Ena od možnih oblik prodaje vina na kmetiji je vinotoč. Nekoč so doma pridelano vino lahko prodali brez večjih »problemov«. Kupci so prišli na kmetijo, nekaj vina na kmetiji spili in nekaj odnesli domov. Gospodinja pa jih je postregla še z domačimi dobrotami. Enako se lahko vino in druge dobrote prodajajo tudi danes. A preden vinar lahko s tovrstno prodajo začne, mora izpolnjevati nekaj pogojev, ki vso zadevo malce zapletejo. Pa poglejmo, kaj je vinotoč danes, kdo in kako ga lahko opravlja: Vinotoč je ena od oblik dopolnilnih dejavnosti turizma na kmetiji, ki je gostinska dejavnost. Turistično dejavnost vinotoč pa lahko opravlja tudi kmetija kot gospodarska družba (npr. v obliki s. p.). Kmetija, na kateri se ukvarjajo z vinotočem, mora biti primerno urejena. Zunanja ureditev, prostori in oprema morajo biti prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in okolju. Prostor za pripravo hrane (kuhinja) mora biti ločen od prostora, v katerem strežejo jedi in pijače. Zagotovljena mora biti hladna in topla voda ter sanitarije za goste. Zagotavljati mora dovolj surovin za ponudbo domače hrane in pijače in imeti dovolj delovne sile. Vino in druge pijače (sadni mošt, sok, žganje, liker, čaj), ki jih nudijo na vinotoču, morajo biti z lastne kmetije - le iz lastne pridelave. Dokupijo pa se lahko ustekleničena naravna in mineralna voda ter kava. Poleg pijače pa lahko na vinotoču nudijo še hladne prigrizke, kruh in pecivo z lastne kmetije ali druge kmetije. V vinotoču prodajajo in strežejo čez vse leto, dokler imajo lastno vino. Kmet, ki želi opravljati gostinsko dejavnost vinotoč kot dopolnilno dejavnost, mora izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja. V uporabi mora imeti najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. Obvezen je oddajati zbirno oz. subvencijsko vlogo, iz katere je razvidno, da se ukvarja s kmetovanjem, vsa leta trajanja dejavnosti. Bodoči nosilec dejavnosti zaprosi za dovoljenje za opravljanje dejavnosti vinotoča z vlogo na upravni enoti. Pri tem pa mora predložiti tudi uporabno dovoljenje za prostore, ki so namenjeni vinotoču. Ker gre za živilsko dejavnost, je potrebno vpisati obrat še v register živilskih obratov pri Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Po prejemu odločbe z upravne enote, ki mu dovoljuje opravljanje dejavnosti vinotoča, se mora nosilec dejavnosti najkasneje v osmih dneh oglasiti na Finančni upravi RS in se odločiti, na kakšen način bo ugotavljal davčno osnovo - na kakšen način bo obdavčen. Odloči se lahko za obdavčitev na osnovi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali na osnovi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Nosilec mora za poslovanje z gotovino izdajati davčno potrjene račune ali uporabljati vezano knjigo računov in nato te račune davčno potrjevati. Iz navedenega je razvidno, da je res potrebno izpolnjevati določene pogoje, a če smo trdno odločeni, da bomo naše vino in druge izdelke z naše kmetije prodajali gostom doma na kmetiji in nas obenem delo z gosti veseli, bomo te ovire z lahkoto premagali. Pri tem vam lahko pomagamo svetovalci za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki smo zaposleni pri KGZS, Zavodu Ptuj. Slavica Strelec, inž.kmet.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Pomen društva za razvoj vinogradništva v zadnjih dvajsetih letih Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je bilo ustanovljeno 25. 01. 1997 z ustanovnim občnim zborom v Domu krajanov na Grajeni. To je bilo v času prestrukturiranja vinogradniških kmetij. Če pogledamo v zgodovino vinogradništva, so bila pred ustanovitvijo društva glavni nosilci pridelave vina velika posestva (kombinati). Velika sprememba se je zgodila v letu 1994, ko je prišlo do reorganizacije tedanjega KK Ptuj, TOZD Sadjarstvo Osojnik in so dobili trajne nasade v zakup tedanji delavci, ki so bili zaposleni v podjetju (prenehal je delovati tudi obrat trsničarstva pri Ptujskih toplicah). Po tej reorganizaciji so se začele razvijati vinogradniške kmetije, ki so danes glavni nosilci razvoja vinogradništva na našem območju. Seveda je glavnino grozdja prevzemala Ptujska klet, začel pa se je tudi razvoj manjših vinogradniških kmetij z lastno predelavo. Odkup grozdja Ptujske kleti je v teh letih znašal med 3.000 do 4.000 ton. Današnje količine odkupa grozdja pa so prepolovljene in znašajo v poprečju do 1.500 ton odkupljenega grozdja. Prav tako je pomembno omeniti velike spremembe pri razvoju sadjarstva, kjer pa je po reorganizaciji prišlo do negativnih posledic. Ohranili so se le intenzivni nasadi jablan, nasadi višenj, breskev in lešnikov pa so izginili z našega območja. Tudi nasadi hrušk so se bistveno zmanjšali.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Glavnina površin trajnih nasadov tedanjega »kombinata« je bila na območju MO Ptuj, na območju občin Destrnik in Trnovska vas pa opazimo večjo spremembo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v času ustanavljanja našega društva, ko sta občini dodatno stimulirali zasaditev trajnih nasadov. Takrat je bilo na novo posajenih vsaj 20 ha vinogradov.

Pridelava grozdja in vina po letih Pridelava grozdja in sadja je podvržena velikim vplivom narave – vremenskim razmeram in seveda razmeram na trgu. Tako lahko opazimo, da smo ob ustanovitvi društva imeli dobre ekonomske razmere, ki pa so se hitro spremenile. Leto 1998 ocenjujemo kot zelo negativno leto, saj je bil rekorden letnik z izrazitim padcem cen. V kleteh je začelo ostajati vino in s tem letom se je začela vinogradniška kriza, ki je trajala vse do leta 2009. Velika težava je bila predvsem v nizki kvaliteti odkupljenega grozdja in kasneje v dampinških cenah na tržišču. Če je do takrat veljalo tržno pravilo 1:1 pri prodajah vina v gostilne, se je le-to do danes spremenilo do 1:3 in 1:4. Stroški pridelave se več niso pokrivali, zato so mnogi začeli opuščati pridelavo, še zlasti negativen trend je bil v letih od 2004 do 2010. Leta od 2000 do 2003 lahko zabeležimo kot izrazito sušna leta, ko je bila odlična kvaliteta vina, še zlasti letnik 2003, za katerega še danes velja, da je letnik tega stoletja. Odlična kakovost pa, kot je bilo omenjeno, ni dvignila cen vina. Nadaljevala so se zmerna leta (v letu 2004 izrazite težave s peronosporo – deževno leto) vse do leta 2008, ko je območje prizadelo močno neurje s točo, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši vinogradniki. 15. avgusta 2008 je neurje popolnoma uničilo vse trajne nasade, trta je ostala gola, brez listja in grozdja, močno prizadeti so bili tudi vsi objekti. To neurje je popolnoma uničilo tudi zgradbo v Mestnem Vrhu, kjer imamo danes vinogradniški muzej. Nekaj izrazito slabega pa ima tudi nekaj dobrega. Tako lahko opazimo, da se je po tem katastrofalnem letu začelo stanje v vinogradništvu izboljševati. Na trgu ni bilo več velikih tržnih viškov in sledila so zmerna leta z dobro kakovostjo vina, še zlasti letnik 2009. Vinogradniki so začeli pri-

Večer, 29. 4. 2009

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana delovati kakovostnejša vina, k čemur je vsekakor prispevalo odlično delo v društvu. Po letu 2010 zasledimo povečan obseg obnov vinogradov, oziramo ugotovimo, da je bila v letih 2000 do 2010 obnova na tem območju minimalna. Povečanje obnov lahko pripišemo izboljšanju stanja v vinogradništvu in izrazito stari strukturi vinogradov ter propadanju trt po neurju v letu 2008. Po kakovosti so sledili dobri letniki, saj so bile dobre vremenske razmere, ki jih lahko pripišemo klimatskim spremembam. Iz leta v leto se povprečna letna temperatura dviguje, imamo tudi bistveno večje število sončnih dni, vinska trta pa je ljubiteljica sonca. Odlični letniki so bili 2013 in 2016. Letnik 2012 je zaradi previsokih temperatur, še zlasti v jesenskem času (trgatev), izgubil značilno svežino štajerskih vin. Analiza kakovosti vin od ustanovitve društva leta 1997 do danes pokaže, da se je kakovost in tipika vin vidno spremenila. Če smo v prvih letih delovanja društva pridelovali vina in se pogovarjali o napakah v vinih ter je večina vin bila bela zvrst, je današnja slika popolnoma drugačna. Pridelujemo številna sortna vina, ki imajo tipično cvetico in aromatiko posamezne sorte, po okusu pa so vina bogata in lepo zaokrožena. Tudi razmerje kislin in nepovretega sladkorja se je bistveno spremenilo, nastala so bolj harmonična vina.

Aktivnosti društva Širši zapis namena ustanovitve in opis začetnega delovanja društva je zabeležen v prvem zborniku, seveda pa moramo poudariti, da je bil glavni namen ustanovitve društva povezovanje vinogradnikov in sadjarjev ter izobraževanja le-teh na območju Osrednjih Slovenskih goric. Članstvo v društvu se je po ustanovitvi iz leta v leto močno povečevalo in k temu je zagotovo pripomogel kvaliteten program dela. Že v prvem letu delovanja smo tako organizirali razna strokovna predavanja iz sadjarstva in vinogradništva, terenske analize vina, ocenjevanje vina in strokovno ekskurzijo. Med pomembne dejavnosti lahko uvrstimo terenske analize vina, kjer smo vinogradnikom začeli meriti nepovreti sladkor, skupno titracijsko kislino in prosto žveplo v vinu in jim podali nadaljnje napotke za negovanje vina na podlagi izmerjenih parametrov in pokušine. Kakovost vina se je začela po teh analizah močno dvigovati. To aktivnost lahko prištevamo med pionirska dela, saj je društvo prvo začelo s to aktivnostjo že v letu ustanovitve in so ga v nadaljevanju posnemali tudi drugi. Nato smo iz leta v leto dodajali nove projekte; že od leta 1997 društveno martinovanje, kjer društvo izvoli kletarja za posamezno vinsko leto, v letu 2000 projekt »dan odprtih vrat vinogradniških kmetij«, v letu 2002 postavitev klopotca na posestvu Kmetijske šole Ptuj v Grajenščaku, kjer smo v letu 2004 dodali še vinogradniške igre. Prireditev postavitve klopotca na Grajenščaku je tako postala tradicionalna prireditev na območju VTC-13, kjer sodelujejo društvo, kmetijska šola, KGZS, Zavod Ptuj in lokalne skupnosti. V letu 2006 smo MO Ptuj predlagali imenovanje ptujske vinske kraljice ter skupaj z občino pripravili poseben Pravilnik o imenovanju vinskih kraljic MO Ptuj.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice V letu 2009 smo pristopili k izdelavi idejne zasnove stare preše. Objekt je skoraj popolnoma uničilo neurje s točo v letu 2008. Tako smo skupaj s MO Ptuj pridobili sredstva za obnovo iz sredstev LAS. Člani društva pa so veliko prispevali z lastnoročnim delom, saj je bilo skupaj opravljenih dobrih 2.000 prostovoljnih ur. Dela so potekalo od enostavnih rušitvenih in čistilnih do same vgradnje stare opeke in restavriranja eksponatov. V letu 2013 smo ponosno predali objekt svojemu namenu in tu je danes vzorno urejen vinogradniški muzej, ki postaja ena izmed pomembnih turističnih točk na našem območju. Prav tako pa je muzej pomemben za ohranjanje kulturne dediščine našega območja, saj smo včasih imeli številne lesene preše, ki danes žal izginjajo iz našega okolja. V letu 2014 je vzniknila idejo o društvenem praporu. Tako smo na UO društva sprejeli sklep, da je glede na pomen društva, in dosežke, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, to potrebno. Slavnostno predajo novega društvenega prapora smo organizirali maja 2015.

Večer, 11. 8. 2009

Pomembno vlogo pri delovanju društva imajo društvena ocenjevanja. Na ocenjevanju se preveri kakovost vina posameznega letnika in tudi delo vinogradnikov in kletarjev. Povprečna ocena ocenjenih vin posameznega društva pa da tudi merilo strokovnega dela društva nasploh, saj imamo v vinorodni deželi Podravje čez štirideset ocenjevanj. V društvu se lahko pohvalimo, da smo zmeraj v zgornji polovici. Ocenjevanje vin opravi strokovna komisija priznanih enologov z območja Ptuja in Maribora. Ocenjevanje poteka eno leto na Grajeni, drugo leto v Destrniku. To je tradicija društva, da je eno leto ocenjevanje vin v enem kraju (Grajena, Destrnik), redna letna konferenca pa v drugem kraju. Več o rezultatih in ocenah je napisanega v prispevku mag. Antona Vodovnika, ki je bil vsa ta leta tudi predsednik ocenjevalne komisije. Društvo zelo dobro sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi: Mestno občino Ptuj, Občino Destrnik in Primestno četrtjo Grajena. Tako društvo sodeluje pri prireditvah v MO Ptuj, kot so trgatev v mestnem vinogradu, ptujsko martinovanje, imenovanje ptujske vinske kraljice, v akciji Izbiramo kmetijo leta v MO Ptuj. Sodeluje pa tudi v projektih partnerskih mest, še zlasti z mestom Burghausen iz Nemčije, ki je pobrateno s Ptujem. V Burgahausnu smo leta 2002 člani društva posadili vinograd, 200 cepljenk sivega pinota ter nudili vso strokovno pomoč pri obnovi vinograda in nadaljnji oskrbi vinograda. V Občini Destrnik pa društvo redno sodeluje ob občinskem prazniku, pri predstavitvi

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ĺ tajerski Tednik, 1. 2. 2011

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice društev v Občini Destrnik in na ostalih prireditvah (kmečki praznik, občinsko martinovanje..). V Primestni četrti Grajena društvo sodeluje pri krajevnem prazniku, prireditvah ob 1.maju, vsako leto pa organizira tradicionalno martinovanje.

Miran Glušič

Ena izmed pomembnih nalog društva je tudi promocija in trženje vina. Tako je društvo leta 2004 izdalo zloženko »POT MED VINOGRADI OD JURIJA DO URBANA«, kjer so predstavljeni vinogradniki, ki tržijo vino. Velika zasluga za pripravo in izdajo zloženke je šla g. Miranu Glušiču, ki je tudi veliko prispeval k promociji dela društva. Žal ga danes ni več med nami.

Društvo dobro sodeluje tudi s Projektnim svetom VTC-13 (Projektni svet vinsko turistične ceste). V letu 2004 smo na pobudo našega društva pričeli s projektom »grajskega ocenjevanja vin«. Naše društvo je domačin in glavni organizator ob Projektnem svetu VTC-13. S ciljem nižanja pridelovalnih stroškov pa je društvo pričelo nabavljati opremo za kletarjenje. Tako smo leta 2000 kupili dozator za žveplanje, v letu 2003 policaj filter za filtracijo vina, v letu 2004 naplavni filter, pri katerem so prispevali še naslednji člani društva; Franc Lacko, Andrej Rebernišek, Andrej Polanec, Anton Potrč, Milan Breg, Franc Lovrenčič, Roman Petrovič, Marjan Lovrec, Marjan Zelenik, Franc Pukšič, Marjan Širec. Del sredstev pa sta prispevali tudi občini Ptuj in Destrnik. V letu 2006 smo kupili stroj za pranje kozarcev ter hladilno omaro, s ciljem, da lahko čim kvalitetneje predstavimo naše vino. Društvo je tudi član društva VINIS (Zveza vinogradniških in vinarskih društev Slovenije) in je v letu 2006 dobilo priznanje za uspešno delo na področju razvoja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Društvo pa ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju vinogradniške politike. Tako smo bili soorganizatorji okrogle mize na temo sprememb dohodninskega zakona o prodaji vina leta 2004 v Gorišnici. V letu 2006 smo pripravljali pobude za spremembo zakona o gostinstvu, da bi bilo omogočeno vinogradnikom točenje vina ob pomembnih prireditvah, ki jih organizirajo lokalne skupnosti (martinovanje) in predstavitvah na sejmih. Društvo je s svojim dvajsetletnim delovanjem prispevalo k pomembnemu razvoju vinogradništva in vinarstva na območju Slovenskih goric. To lahko danes zagotovo trdimo, saj se je kvaliteta vin in kultura pitja vina bistveno izboljšala. Za uspešno dosežene cilje gre zahvala vsem, ki aktivno delujejo v društvu, še zlasti pa upravnemu odboru društva. Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet., predsednik društva :

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Zapis iz društvene knjige Francija Paternosta Zbornik, ki smo ga izdali ob 10-letnici našega delovanja, je veliko povedal o delu v našem društvu, izobraževanju ter zgodovini vinarstva in sadjarstva pri nas. Rekli bi, nič ne bomo zapisali, pa vendar imamo v kroniki veliko zapisanega o našem društvu. Med pomembne dogodke lahko zapišemo ureditev muzeja Stara preša iz leta 1912 v Mestnem Vrhu. To je objekt, ki je bil v razpadajočem stanju. S pomočjo občinskih in evropskih sredstev smo staro prešo preuredili ter obnovili tako, da lahko v njej potekajo razne prireditve, kot so: podelitev priznanj z društvenega ocenjevanja, vinske degustacije ali pokušina mladega vina. Muzej Stara preša smo predali svojemu namenu ob martinovem 2013. leta. Vloženega je bilo veliko prostovoljnega dela naših članov. Najbolj zaslužni so dobili tudi priznanje Mestne občine Ptuj. Spomladi 2016. leta smo ob muzeju Stara preša posadili cepljenko stare trte z mariborskega Lenta, modro kavčino, ki jo je društvo dobilo od Mestne občine Ptuj. Ob posebnih prireditvah in svečanostih nam je nekaj manjkalo, to je bil društveni prapor. Na pobudo podpredsednika društva, Franca Lacka, in članov upravnega odbora Marjana Zelenika ter Antona Potrča so se začela pripravljalna dela za razvitje društvenega prapora. Ko smo na občnem zboru 2014 predstavili program dela za tekoče leto, je bila želja, da se razvije društveni prapor. Ker samo društvo finančnih sredstev za tak projekt ni imelo, smo se člani upravnega in nadzornega odbora odločili, da izpeljemo prostovoljno akcijo za zbiranje finančnih sredstev za razvitje društvenega prapora. Bili smo zelo pozitivno presenečeni, saj smo zbrali 111 žebljičkov, preko 30 trakov posameznikov in raznih društev ter imenovali tudi nekaj »botrov«. Tako so bila finančna sredstva zagotovljena. Svečani trenutek razvitja je potekal v Domu krajanov Grajena, 9. 5. 2015. Praznovanje smo popestrili z bogatim kulturnim programom ob sodelovanju z učenci in njihovimi mentorji OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, MPZ KD Grajena pod vodstvom Rudija Mohorka ter Destrniškim oktetom pod vodstvom Marije Štöger. Za praporščake so bili izbrani Milan Herga, Anton Potrč in Franc Lacko. Društvo s svojim delom dokazuje zaupanje in upravičenost za ustanovitev, saj vsako leto potekajo razna izobraževanja, delavnice o delih v vinogradih in sadovnjakih, kot so: rez vinske trte, obrezovanje sadnega drevja in koščičarjev, zelena dela, škropilni program in še bi lahko naštevali. Da kvaliteta pridelave in predelave grozdja iz leta v leto raste, nam pove podatek, da vsi ocenjeni vinski vzorci dosegajo povprečno oceno 18,00 točk in več že od leta 2006 naprej. Najvišje povprečje vseh ocenjenih vzorcev je bilo leta 2008 - 18,18 točk in 2009 leta - 18,19 točk. Tudi za promocijo našega društva je sorazmerno dobro poskrbljeno, saj sodelujemo na raznih prireditvah, ki so v samem kraju Grajena, v Mestni občini Ptuj in Občini Destrnik. Redno se predstavljamo z vinskimi vzorci na Dobrotah slovenskih kmetij, ki potekajo vsako leto v ptujskem minoritskem samostanu. Redno se naši vinogradniki s svojimi vinskimi vzorci udeležujejo grajskega ocenjevanja na ptujskem gradu, ki ga prireja VTC-13. Tudi na tem ocenjevanju dosegamo nadpovprečne rezultate, saj

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

V društvu redno skrbimo za izobraževanje (zelena dela v vinogradu).

za svoja vina dobimo zelo visoke ocene. Prejeli smo že priznanja za šampione ter tudi amforo, kar je najvišje priznanje. Knežje vino za leto 2017 je renski rizling Vinogradništva Lovrenčič iz Krčevine pri Vurberku. Tudi ptujske vinske kraljice zelo dobro sodelujejo z društvom, saj je naše društvo bilo pobudnik imenovanja ptujskih vinskih kraljic. Prva vinska kraljica MO Ptuj je na naš predlog postala Svetlana Širec in sicer v letu 2005. Po uspešnem poslanstvu je bila v letu 2008 inavgurirana v slovensko vinsko kraljico. Leta 2007 jo je kot druga vinska kraljica MO Ptuj nasledila Tatjana Caf, njej je sledila tretja vinska kraljica Tatjana Hauptman, do leta 2011. Do sedaj so se zvrstile še naslednje: Monika Rebernišek (2011 – 2013), Urška Polanec (2013 – 2015), Urška Repič (2015 – 2017), leta 2017 je bila izbrana Eva Gašperšič, ki je prejela vinsko krono 11. 11. 2017 ob 11. uri. Vse kraljice so se zelo trudile, vsaka po svoje, da so promovirale naše lepe kraje, vinsko kulturo, našo lepo deželico doma in v tujini. Vse vinske kraljice MO Ptuj imajo dvoletni mandat. Znana pesem pravi nekako takole: »Iz trsa gre v brento, iz brente gre v prešo, iz preše gre v sodček, iz sodčka gre v liter…« Da bi bila v litru čimbolj negovana žlahtna vinska kapljica, pa poskrbi umen kletar. V Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice smo se že ob ustanovitvi društva odločili, da izberemo vsako leto kletarja, ki bo skrbel, da bo v društveni kleti vse v najlepšem redu. Naš prvi kletar je to funkcijo prevzel 8. novembra 1997 na prvem društvenem martinovanju. Od takrat se jih je zvrstilo že 19. Prvih deset kletarjev je svoje poslanstvo opisalo v zborniku, ki je bil izdan ob 10-letnici delovanja društva, zato omenjamo samo te, ki so kletarili od leta 2007 dalje. 17. 11. 2007 je kle60

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

V letu 2015 smo razvili društveni prapor.

tarsko delo sprejel Boštjan Berghaus. Marjan Zelenik je kletarsko zaprisego podal 14. 11. 2008. Marjan Širec je sprejel ključe kleti 13. 11. 2009. Rudi Potrč je dal obljubo, da bo negoval društveno žlahtno kapljico, 12. 11. 2010. Milan Herga je dal svojo zaprisego, da bo sodček zmeraj bolj poln kot prazen, 4. 11. 2011, ker pa se spozna na kuharske mojstrovine, mu je Franc Paternost 9. 11. 2012 dal obljubo, da, ko se bo pokušala rujna kapljica, se bo zraven tudi kaj zapelo. Ivan Hauptman je besede: »Obljubljam in prisegam!«, izrekel 8. 11. 2013. Vinski letnik, ki mu je bil zaupan, da ga neguje, je na društvenem ocenjevanju na Grajeni, 3. 4. 2014, dobil zlato priznanje z oceno 18,16. Čestitamo! Miran Herga je svojo obljubo in prisego podal 7. 11. 2014. Ob kletarski zaprisegi je obljubil, da tudi brez prigrizka ne bomo nikoli. Ker je delo kletarja odlično opravljal, smo ga 6. 11. 2015 predlagali in potrdili še za eno leto. Od kletarja Mirana Herge naprej je mandat dve leti, kar je bil sklep upravnega odbora društva. Franc Brenčič je svojo zaobljubo, da bo spoštoval in promoviral našo lepo vinsko deželo ter negoval žlahtno kapljico, podal 4. 11. 2016. Vsi kletarji so se trudili po svojih najboljših močeh za promocijo društva in prepoznavnost naših krajev doma in v tujini. Tudi z Društvom kmetic MO Ptuj zelo dobro sodelujemo, pa tudi z ostalimi društvi, kot so Prostovoljno gasilsko društvo Grajena in Prostovoljno gasilsko društvo Destrnik, Kulturno društvo Grajena in Kulturno društvo Destrnik, pa z učenci OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena in z učenci OŠ Destrnik z mentoricami, saj s svojo prisotnostjo popestrijo naše prireditve. Skoraj nobena naša prireditev ne mine, da s svojim prispevkom ne bi sodelovali. Največja vinogradniška družabna prireditev je martinovanje in martinov ples. Takrat običajno izvolimo društvenega kletarja. Vinogradniki pripravijo pokušino mladega vina, Društvo kmetic MO Ptuj postavi na ogled domače jedi in peciva, ki so značilne za naše kraje.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Velik dosežek našega društva je tudi muzej Stara preša v Mestnem Vrhu, ki smo ga predali namenu leta 2014.

Upravni odbor društva vsako leto organizira strokovno ekskurzijo po naši lepi deželi Sloveniji ali v sosednje dežele, kot so: Avstrija, Madžarska ali Hrvaška. Tako smo bili 2007. leta na Hrvaškem, v Kutini z okolico. V Avstriji smo si leta 2008 ogledali kleti Šneberger, Gros, Dveripax. Našo primorsko vinorodno deželo smo si ogledali leta 2009. Slovenske Konjice in klet Frešar smo si ogledali leta 2010. V Istri in Poreču smo se mudili leta 2011. Ormoško klet, Jeruzalem in klet Ratek smo si ogledali 2012. leta. Takrat je za nas udeležence skrbel, da nismo bili lačni in žejni, kletar Milan Herga. 2013. leta nas je pot vodila po Prekmurju in Goričkem, posebej še po kleti Panvita in Gjerkeš. Ogledali smo si tudi grad Grad. Leta 2014 smo se ponovno podali med avstrijske vinogradnike. Z avtobusom smo opravili panoramsko vožnjo po avstrijski Štajerski. Ogledali smo si klet Valdhuber. Sprejeti smo bili pri svečinski vinski kraljici. Kosilo je bilo na Turistični kmetiji Jarc. Ogledali smo si tudi zelo moderno klet Doppler. Kleti Kupljen, Roškar, Breznik in Radgonske Gorice smo si ogledali leta 2015. Lakoto smo potešili na Turistični kmetiji Roškar. Prevozništvo Pajnkiher nas je 2016. leta peljalo ponovno na Primorsko, ogledali smo si naš stari Piran in razne znamenitosti. Z ladjo smo se vozili po slovenskem morju. Na ladji smo nasitili naše lačne trebuhe - bilo je nepozabno. Imeli smo tudi pokušino vin Bordon v Dekanih. V letu 2017 nas je pot vodila po hrvaški Podravini, Koprivnici in Đžurdževački vinski cesti. Ogledali smo si galerijo slik Ivana Lackoviča. Imeli smo degustacijo »vina s peskov«, kosilo v restavraciji Stari grad, si ogledali klet in okušali vina Bolfan. Na vseh strokovnih ekskurzijah, kjerkoli smo bili, smo videli veliko zanimivega in poučnega. Franc Paternost Andrej Polanec

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Pregled dejavnosti društva od leta 2007 do 2017 2007 Marec –R edni letni občni zbor v prostorih gasilskega doma Destrnik. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. – Upravni odbor je sprejel sklep, da se ob 10–letnici društva izda zbornik. April – Ocenjevane vin letnika 2006 v Domu krajanov Grajena, zbrali smo 69 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,15 točke. Maj – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevana na ptujskem gradu. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena in Destrniški oktet. Predstavili smo tudi Zbornik društva ob 10–letnici, z naslovom 10 LET POTI MED VINOGRADI IN SADOVNJAKI OD JURIJA DO URBANA. Vsakemu članu društva smo ga podarili. –D ruštvo je sodelovalo s stojnico na Dobrotah slovenskih kmetij. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Vinogradništvo Petrovič je postalo prvak med predikati, dobilo je glineno amforo. Junij – Strokovna ekskurzija na Hrvaško, v Kutino, ogled gradu, vinske razstave, kosilo, nato ogled kleti Kutina z degustacijo. Vozil nas je Karl Pajnkiher.

Strokovna ekskurzija na Hrvaško

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Julij –N a prireditvi Kmetija leta Mestne občine Ptuj je društvo sodelovalo z degustacijo vin in skrbelo za pijačo za povabljene. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku, z vinogradniškimi igrami.

Na vinogradniških igrah pod velikim klopotcem je vedno zabavno.

September – Svetlano Širec je društvo predlagalo za slovensko vinsko kraljico. – Tatjano Caf je društvo predlagalo za ptujsko vinsko kraljico. November –S rečanje ob martinovem v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Predstavitev letnika je podal predsednik društva, Andrej Rebernišek, izvolili smo kletarja, Boštjana Berghausa. –V rata kleti ob dnevu odprtih vrat vinogradniških kmetij so odprli Nada Zupanič, Marjan Širec, Franc Lacko, Milan Breg, Marjan Lovrec in Ivan Hauptman. – P okušina mladega vina z določanjem ostanka nepovretega sladkorja, skupnih titracijskih kislin in prostega žvepla v okrepčevalnici Lacko na Drstelji. Pokušino je vodil Andrej Rebernišek

2008 Marec –R edni letni občni zbor v Domu krajanov Grajena. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. April –O cenjevanje vin letnika 2007 v Destrniku, zbrali smo 77 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,18 točke. 64

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Na ocenjevanju vin letnika 2007 v Destrniku smo zbrali 77 vzorcev.

Maj – Prikaz zelenih del je v vinogradu pri Marjanu Lovrecu v Jiršovcih vodil Andrej Rebernišek. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Ivan Hauptman in Janez Kampl sta se veselila prvakov svojih vin, dobila glineni amfori. Junij – Strokovna ekskurzija v Avstrijo, obiskali smo vinogradnika Šneberger in Gros v Avstriji, po kosilu v Sloveniji smo si ogledali še klet Dveripax in tudi degustirali njihova vina. Julij –D ruštvo je sodelovalo pri osrednji prireditvi krajevnega praznika Četrtne skupnosti Grajena, s predstavitvijo vin članov društva. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku z vinogradniškimi igrami ter prvič s pohodom po poti klopotčevanja, ki je potekal od Šolskega centra Ptuj, mimo Knezovega ribnika, na Gomilo, kjer smo se okrepčali, mimo Esbaherjeve kapele, Župjeka in mimo kmetije Kamenšek, do klopotca na Grajenščaku. Organizatorji prireditve, Društvo vinogradnikov in sadjarjev OSG, Biotehniška šola Ptuj, Planinsko društvo Ptuj ter KGZ Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. Oktober –P redavanje o mladem vinu v Okrepčevalnici Lacko, predaval je Andrej Rebernišek. November –S rečanje ob martinovem v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež, blagoslov mošta je opravil p. Mirko Pihler, pripravili smo srečelov, predstavitev letnika je podal 65

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Prijetno srečanje ob martinovem v domu krajanov Grajena.

predsednik društva Andrej Rebernišek, izvolili smo kletarja, Marjana Zelenika. –P rvič so bili kletarji v novih svečanih oblekah na otvoritvi grajske vinske kleti na gradu. –P okušina mladega vina z določanjem ostanka nepovretega sladkorja, skupnih titracijskih kislin in prostega žvepla pri Marjanu Lovrecu v Jiršovcih. Pokušino sta vodila Andrej Rebernišek ter Tadeja Vodovnik Plevnik. December –V Mohorkovi grabi smo ob božičnem koncertu Moškega pevskega zbora KD Grajena pomagali pri pripravi kuhanega vina in čaja in pijačo točili obiskovalcem.

2009 Januar – P rikaz rezi vinske trte je na vinogradništvu Rebernišek predstavil Andrej Rebernišek, strokovnjak za vinogradništvo. April – O cenjevane vin letnika 2008 v prostorih Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku, zbrali smo 66 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,19 točke. –R edni letni občni zbor v Domu kulture Destrnik. Podelili smo tudi priznanja ocenjevanja vin. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. Maj –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje Junij –S trokovna ekskurzija na Primorsko. Ogled Vipave, ogled kleti Kondič in Makovec, kjer smo imeli tudi pokušine njihovih vin. Kosilo na Turistični kmetiji Na Hribu. 66

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Na strokovni ekskurziji smo si ogledali vipavske vinograde.

Na poti domov smo se ustavili še v Postojni, kjer smo obiskali prijatelja našega člana, Mirana Herge. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku z vinogradniškimi igrami ter pohodom po poti klopotčevanja, ki je potekala od Šolskega centra Ptuj, mimo Knezovega ribnika, na Gomilo, kjer smo se okrepčali, mimo Esbaherjeve kapele, Župjeka in mimo kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. Organizatorji prireditve smo bili Društvo vinogradnikov in sadjarjev OSG, Biotehniška šola, Planinsko društvo Ptuj ter KGZ Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. Oktober –D ruštvo je predlagalo za ptujsko vinsko kraljico Tanjo Hauptman. November –S rečanje ob martinovem v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Predstavitev letnika je podal predsednik društva, Andrej Rebernišek, izvolili smo kletarja Marjana Širca. December –V Mohorkovi grabi smo ob božičnem koncertu Moškega pevskega zbora KD Grajena pomagali pri pripravi kuhanega vina in čaja in napitke točili obiskovalcem. – I zvedli smo pokušino mladega vina z določanjem ostanka nepovretega sladkorja, skupnih titracijskih kislin in prostega žvepla v Okrepčevalnici Lacko na Drstelji. Pokušino je vodil Andrej Rebernišek.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

2010 Januar – Na vinogradništvu Širec je prikaz rezi vinske trte opravil Andrej Rebernišek, predstavila se je tudi firma Jurana z električnimi škarjami. Marec –R edni letni občni zbor v gasilskem domu Destrnik. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. – Kletarji našega društva so opravili rez renskega rizlinga v mestnem vinogradu. V akciji so sodelovali Zoran Šuligoj, Franc Lacko, Franci Lovrenčič in Andrej Polanec. April – Ocenjevane vin letnika 2011 v Domu krajanov Grajena, zbrali smo 61 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,09 točke. Maj – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevana v grajski vinski kleti na gradu. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena in Silvo Lovrenčič s harmoniko. Podelili smo priznanji zaslužnima članoma društva, Miranu Glušiču in Antonu Rebernišku. –D ruštvo je sodelovalo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Junij – Strokovna ekskurzija v Slovenske Konjice, ogled sadjarsko–ekološke kmetije Podgrajšek, nato ogled kleti Slovenske Konjice s pokušino vin, kosilo v gostišču PEM. Okrepčani smo nato odšli na ogled vinogradniško–ekološke kmetije Zorjan s pokušino vin, na poti domov smo si ogledali še vinogradniško kmetijo Frešer, zaključili pa v gostišču Ernest, na povabilo lastnika Robija Grabarja z Alenko. Julij –P ri vinogradništvu Širec je društvo organiziralo praktični prikaz strojnega odstranjevanja listja v coni grozdja. –O b prireditvi Kmetija leta Mestne občine Ptuj je društvo sodelovalo z degustacijo vin in skrbeli smo za pijačo za povabljene. Posebej smo ponosni, da je naš član, Milan Breg s partnerko Sonjo, iz Krčevine pri Vurberku, prejel to nagrado. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku z vinogradniškimi igrami ter pohodom po poti klopotčevanja, ki je potekala od Šolskega centra Ptuj, mimo Knezovega ribnika, na Gomilo, kjer smo se okrepčali, mimo Esbaherjeve kapele, Župjeka in mimo kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. Organizatorji prireditve smo bili Društvo vinogradnikov in sadjarjev OSG, Biotehniška šola Ptuj, Planinsko društvo Ptuj ter KGZ Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. September – Društvo je nabavilo srednjeveške obleke, ki jih uporabimo ob grajskem vinskem prazniku na Ptuju. – Na vinogradništvu Širec je prikaz zelenih del v vinogradu predstavil Andrej Rebernišek.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Nabavili smo kostume, s katerimi sodelujemo na Ptujskih grajskih igrah in drugih srednjeveških dogodkih.

Oktober –P okušina mladega vina z določanjem ostanka nepovretega sladkorja, skupnih titracijskih kislin in prostega žvepla v Okrepčevalnici Lacko na Drstelji. Pokušino je vodil Andrej Rebernišek. November –S rečanje ob martinovanju v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v društvu kmetic MO Ptuj pod vodstvom predsednice Milene Markež, predstavitev letnika je podal predsednik društva Andrej Rebernišek, izvolili smo kletarja Rudija Potrča. –V rata kleti ob dnevu odprtih vrat vinogradniških kmetij so odprli Anton Potrč, Andrej Rebernišek, Marjan Širec, Franc Lacko, Milan Breg, Marjan Lovrec in Ivan Hauptman.

2011 Januar – Društvo je v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj in KGZS, Zavod Ptuj, organiziralo vincekovo rez s praktičnim prikazom rezi vinske trte in pohodom ob vincekovem. Pohodniki so se zbrali pred Srednješolskim centrom Ptuj. Praktični prikaz rezi je vodil Andrej Rebernišek, uni. dipl. ing. – Prva akcija članov našega društva v bodočih prostorih vinogradniškega muzeja »Stara preša« v Mestnem Vrhu. Odstranili smo vso navlako ter počistili prostor. Sodelovalo je 11 članov društva. Februar –P ri Milanu Bregu je društvo pomagalo pri rezi vinske trte, akcije se je udeležilo 19 članov. Marec –R edni letni občni zbor v Domu krajanov Grajena. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. 69

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Moški pevski zbor Grajena je redni gost na naših dogodkih, tudi na občnem zboru.

April – Ocenjevane vin letnika 2010 v Domu krajanov Grajena, zbrali smo 66 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,00 točke. Maj – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevanja v grajski kleti na ptujskem gradu. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena. –P letev mestnega vinograda so opravili Anton in Rudi Potrč, Andrej Rebernišek, Milan Breg, Franci Lovrenčič in Andrej Polanec. – V vinogradniškem muzeju »Stara preša« smo ugotovili, da so stene v slabem stanju, zato je stekla akcija, ko smo vse porušili do tal. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Franc Lacko je prejel glineno amforo za prvaka suhih vin. Junij –S trokovna ekskurzija v Istro. Ogled mesta Poreč, kjer se nahaja tudi združenje Istrskih vinarjev Vinistre. Obiskali smo klet predsednika društva, gospoda Matoševiča, kjer smo imeli tudi degustacijo. Nato smo si ogledali mestece Motovun, imeli kosilo na eni od turističnih kmetij, nato opravili še ogled kleti Tomaz in degustacijo vin. Julij –D ruštvo se je udeležilo ekskurzije v pobrateno mesto Burghausen v Nemčiji, grajskega praznika, kjer smo predstavili naše vino in našo deželo. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku z vinogradniškimi igrami ter pohodom po poti klopotčevanja, ki je potekala od Šolskega centra Ptuj, mimo Knezovega ribnika, na Gomilo, kjer smo se okrepčali, mimo Esbaherjeve kapele, Župjeka in mimo kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. Organizatorji prireditve smo bili Društvo vinogradnikov in sadjarjev OSG, Biotehniška šola Ptuj, Planinsko društvo Ptuj ter KGZ Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. 70

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana –A ndrej Polanec je prevzel organizacijo za izdelavo društvene stojnice , ki jo uporabljamo za grajski vinski praznik. Stojnico smo izdelali člani društva sami, les za izdelavo stojnice, prostor, kjer smo jo izdelali in jo tudi skladiščimo, pa nam je odstopil član društva Miran Polanec. September –N a Turistični kmetiji Lacko je o pripravi na trgatev in posebnosti letnika 2011 predaval Andrej Rebernišek. –U deležili smo se grajskih iger na Ptuju, kjer smo sodelovali s stojnico in vini. –D ruštvo je predlagalo za ptujsko vinsko kraljico Moniko Rebernišek. Oktober –P okušina mladega vina z določanjem ostanka nepovretega sladkorja, skupnih titracijskih kislin in prostega žvepla v okrepčevalnici Lacko na Drstelji. Pokušino sta vodila Andrej Rebernišek in Tadeja Vodovnik Plevnik. Ugotovili smo, da je letnik zahteven za kletarjenje. – I z objekta muzej Preša odstranimo komplet prešo ter jo zložimo ob objektu. V veliko pomoč pri tej akciji je bil Drago Črnko s bagerjem ter, seveda, pridne roke naših članov. November –S rečanje ob martinovanju v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Blagoslov mošta je opravil p. Mirko Pihler, predstavitev letnika je podal predsednik društva, Andrej Rebernišek, izvolili smo kletarja, Milana Hergo. –N a povabilo Turističnega društva Ptuj se je naše društvo udeležilo martinovanja v Koprivnici, kjer smo predstavili Ptuj in naša vina. December –V Mohorkovi grabi, ob božičnem koncertu Moškega pevskega zbora KD Grajena, smo pomagali pri pripravi kuhanega vina in čaja ter pri razdeljevanju napitkov obiskovalcem.

2012 Januar – Društvo je v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj, Društvom upokojencev Grajena in KGZS, Zavod Ptuj, organiziralo vincekovo rez s praktičnim prikazom rezi vinske trte in pohodom ob vincekovem. Pohod smo pričeli pri gasilskem domu Destrnik, pot nas je vodila po lepih vaseh Destrnika do klopotca v Grajenščaku. Praktični prikaz rezi je vodil Andrej Rebernišek, uni. dipl. ing. Marec –R edni letni občni zbor v gasilskem domu Destrnik. V kulturnem programu je nastopil Destrniški oktet. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. –P raktični prikaz rezi sadnega drevja pri Alojzu in Majdi Toplak v Grajenščaku je vodil Andrej Rebernišek, KGZS Ptuj. April – Ocenjevane vin letnika 2011 v Domu krajanov Grajena, zbrali smo 92 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,02 točke. Predsednik ocenjevalne komisije je bil mag. Anton Vodovnik.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Redni letni občni zbor je bil leta 2012 v gasilskem domu Destrnik.

Ubrana pesem destrniških pevcev

Maj – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevanja v grajski vinski kleti na ptujskem gradu. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena. –A kcije društva pletje vinske trte pri Mariji Kampl se je udeležilo 17 članov. – Društvo je sodelovalo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Vinogradništvo Božena in Andrej Rebernišek je prejelo glineno amforo za rdeče vino.

Podelitev priznanj z društvenega ocenjevanja je potekala v grajski vinski kleti na ptujskem gradu.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Junij – Strokovna ekskurzija v Ljutomersko Ormoške gorice, ogled ormoške kleti z degustacijo, ogled kleti Verus, ogled in pokušina vin v selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci, ogled in pokušina vin v vinoteki na Svetinjah, sledilo je kosilo na Turistični kmetiji Puklavec, na poti domov še ogled kmetije Ratek z degustacijo in manjšim zaključkom. –A kcije društva pletje in vlaganje vinske trte pri Mariji Kampl Mariji se je udeležilo 13 članov. –A kcije društva pletje in vlaganje vinske trte v mestnem vinogradu se je udeležilo 5 kletarjev. Julij –D ruštvo se je udeležilo obiska v pobratenem mestu Burghausen v Nemčiji, grajskega praznika, kjer smo predstavili naše vino in našo deželo. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku z vinogradniškimi igrami ter pohodom po poti klopotčevanja, ki je potekala od Šolskega centra Ptuj, mimo Knezovega ribnika, na Gomilo, kjer smo se okrepčali, mimo Esbaherjeve kapele, Župjeka in mimo kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. Organizatorji prireditve smo bili Društvo vinogradnikov in sadjarjev OSG, Biotehniška šola Ptuj, Planinsko društvo Ptuj ter KGZ Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. Oktober –P okušina mladega vina z določanjem ostanka nepovretega sladkorja, skupnih titracijskih kislin in prostega žvepla v okrepčevalnici Lacko na Drstelji. Pokušino je vodil Andrej Rebernišek. Ugotovili smo, da je letnik posebej zahteven za kletarjenje. November –S rečanje ob martinovanju v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Blagoslov mošta je opravil p. Mirko Pihler, predstavitev letnika je podal predsednik društva Andrej Rebernišek, izvolili smo kletarja, Francija Paternosta. – Dan odprtih vrat vinogradniških kmetij Potrč, Rebernišek, Lacko, Breg, Lovrec. – V Vinogradniškem muzeju »Stara preša« smo zazidali stene, do konca novembra je bila narejena tudi streha. December –V Mohorkovi grabi, ob božičnem koncertu Moškega pevskega zbora KD Grajena smo pomagali pri pripravi kuhanega vina in čaja ter pri razdeljevanju napitkov obiskovalcem.

2013 Januar – Društvo je v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj, Društvom upokojencev Grajena in KGZS, Zavod Ptuj, organiziralo vincekovo rez s praktičnim prikazom rezi vinske trte in pohodom ob vincekovem. Pohod smo pričeli na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku. Po lepo zasneženi pokrajini nas je pot vodila mimo OŠ Grajena do vinotoča Širec (okrepčitev), vinogradništva Lovrenčič (okrepčitev) in nazaj do klopotca. Praktični prikaz rezi je vodil Andrej Rebernišek, uni. dipl. ing. 73

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Vincekova rez

Marec –R edni letni zbor članov v Domu krajanov Grajena. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. V kulturnem programu je nastopil Silvo Lovrenčič s frajtonarico. –D elovna pokušina vin v Okrepčevalnici Lacko, Drstelja. Pokušino je vodil Andrej Rebernišek, KGZS Ptuj. April – Ocenjevane vin letnika 2012 v gasilskem domu Destrniku, zbrali smo 76 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,14 točke. Predsednik ocenjevalne komisije je bil mag. Anton Vodovnik. Maj – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevana v grajski vinski kleti na ptujskem gradu. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena. – Društvo je sodelovalo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. –A kcije društva pletje in vlaganje vinske trte v mestnem vinogradu se je udeležilo 6 kletarjev. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Junij –S trokovna ekskurzija na Goričko, ogled in degustacija vin Gjerkeš, panoramska vožnja skozi Kramarovce in Rogašovce v Nuskovo, kjer smo imeli ogled in pokušnjo vin pri Antonu Nemcu, eni najbolj sodobno urejenih kleti na Goričkem. Potem smo si ogledali grad in klet Marof, nato nas je pot vodila do Mačkovec, kjer smo imeli pozno kosilo na ekološki izletniški kmetiji Smodiš. –N a prireditvi Kmetija leta Mestne občine Ptuj je društvo sodelovalo z degustacijo vin in skrbelo za pijačo za povabljene. Posebej smo ponosni, da je bil naš član Jože Soko z ženo Sabino, z vinogradniške kmetije Soko, nagrajenec te prireditve.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Na pletju in vlaganju vinske trte v mestnem vinogradu.

Tudi to leto smo uspešno postavili društveni klopotec.

Še posebej slovesno je bilo v letu 2013 na otvoritvi muzeja v Mestnem Vrhu.

Julij –Č lani društva smo se udeležili obiska v pobratenem mestu Burghausen v Nemčiji, grajskega praznika, kjer smo predstavili naše vino in našo deželo. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku z vinogradniškimi igrami ter pohodom po poti klopotčevanja, ki je potekala od Šolskega centra Ptuj, mimo Knezovega ribnika, na Gomilo, kjer smo se okrepčali, mimo Esbaherjeve kapele, Župjeka in mimo kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. –E kipa društva se je udeležila kmečkih iger v Destrniku ob kmečkem prazniku in dosegla odlično 2. mesto. September –D ruštvo je predlagalo za ptujsko vinsko kraljico Urško Polanec. 75

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice November –S rečanje ob martinovanju na Grajeni v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Blagoslov mošta je opravil p. Mirko Pihler, predstavitev letnika je opravil predsednik društva Andrej Rebernišek, izvolili smo kletarja, Ivana Hauptmana. –M artinov pohod izpred mestne tržnice na Ptuju, do Vinogradniškega muzeja »Stara preša« v Mestnem Vrhu, kjer smo uradno otvorili Vinogradniški muzej ''Stara preša'' . Podeljena so bila priznanja za najprizadevnejše člane društva pri obnovi. –D an odprtih vrat vinogradniških kmetij Potrč, Rebernišek, Lacko, Breg, Širec, Lovrec, Hauptman. –D elovna pokušina mladih vin v Okrepčevalnici Lacko, vodil jo je Andrej Rebernišek. December –V Mohorkovi grabi, ob božičnem koncertu Moškega pevskega zbora KD Grajena, smo pomagali pri pripravi kuhanega vina in čaja ter razdeljevanju napitkov obiskovalcem.

2014 Januar – Društvo je v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj, Društvom upokojencev Grajena in KGZS, Zavod Ptuj, organiziralo vincekovo rez s praktičnim prikazom rezi vinske trte in pohodom ob vincekovem. Pohod smo pričeli pri gasilskem domu Destrnik. –D elovna pokušina vin v Okrepčevalnici Lacko, Drstelja. Pokušino sta vodila Tadeja Vodovnik Plevnik, KGZS Maribor in Andrej Rebernišek, KGZS Ptuj.

Na vincekovem pohodu

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Marec –R edna letna volilna konferenca DVS OSG v gasilskem domu Destrnik. Na občnem zboru smo razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev in druženje članov društva z gosti. April –O cenjevane vin letnika 2013 na Grajeni, zbrali smo 81 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,09 točke. Predsednik ocenjevalne komisije je bil mag. Anton Vodovnik. Maj – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevana vin v Mestnem Vrhu, Vinogradniškem muzeju »Stara preša«. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena. – Društvo je sodelovalo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Ivan Hauptman je za suho vino prejel glineno amforo. Junij – Strokovna ekskurzija na avstrijsko Štajersko, ogled in degustacija vin Škof, panoramska vožnja po avstrijski Štajerski, ogled in pokušnja vin Valdhuber pri svečinski vinski kraljici, kosilo na turistični kmetiji Jarc in ogled sodobno urejene kleti in degustacija vin Doppler. –O b prireditvi Kmetija leta Mestne občine Ptuj je društvo sodelovalo z degustacijo vin in skrbeli smo za pijačo za povabljene. Julij –D ruštvo se je udeležilo obiska v pobratenem mestu Burghausen v Nemčiji, grajskega praznika, kjer smo predstavili naše vino in našo deželo. Avgust –P ostavitev klopotca na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku z vinogradniškimi igrami ter pohodom po poti klopotčevanja, ki je potekala od Šolskega centra Ptuj, mimo Knezovega ribnika, na Gomilo, kjer smo se okrepčali, mimo

Naše martinovanje s svojimi dobrotami obogatijo tudi članice Društva kmetic MO Ptuj.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Esbaherjeve kapele, Župjeka in mimo kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. –K letar Franci Lovrenčič je prevzel organizacijo postavitve in pripravo klopotca od kletarja Andreja Polanca, ki pa še naprej vodi in pripravlja vinogradniške igre. September –P redavanje o pripravi na trgatev letnika 2014, v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, v Okrepčevalnici Lacko na Drstelji. –K letarji društva so se udeležili trgatve modre kavčine v Destrniku, ki jo je organiziralo Turistično društvo Destrnik. November –S rečanje ob martinovanju na Grajeni, v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Blagoslov mošta je opravil p. Mirko Pihler, predstavitev letnika pa predsednik društva, Andrej Rebernišek. Izvolili smo kletarja, Mirana Hergo. –M artinov pohod izpred mestne tržnice na Ptuju, do Vinogradniškega muzeja »Stara preša« v Mestnem Vrhu, kjer so naši vinogradniki predstavili svoja vina. –V Okrepčevalnici Lacko analiza ter pokušina mladih vin, ki sta jo vodila Tadeja Vodovnik Plevnik in Andrej Rebernišek. December –V Mohorkovi grabi, ob božičnem koncertu Moškega pevskega zbora KD Grajena, smo pomagali pri pripravi kuhanega vina in čaja ter razdeljevanju napitkov obiskovalcem.

2015 Januar – Društvo je v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj, Društvom upokojencev Grajena in KGZS, Zavod Ptuj, organiziralo vincekovo rez s praktičnim prikazom rezi vinske trte in pohodom ob vincekovem. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Grajena. V prostorih Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku je bila odkrita plošča Združenja slovenskega reda vitezov vina, viteškega omizja Ptuj Ormož. Februar – I zveden je bil redni občni zbor v Domu krajanov Grajena, podana so bila poročila o delu društva v minulem letu, s predstavitvijo dela v naslednjem letu. –P ri Lacku na Drstelji pokušnja mladega vina letnika 2014 ter priporočila za nadaljnje kletarjenje. Marec –P raktični prikaz rezi sadnega drevja v intenzivnih nasadih in vrtnih sadovnjakih pri Milanu Bregu v Krčevini pri Vurberku. Opravili smo tudi rez najstarejše potomke vinske trte modre kavčine pri gasilskem domu Grajena. April –O cenjevanje vin letnika 2014 na Destrniku, zbrali smo 77 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 17,90 točke. – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevanja v Domu krajanov Grajena. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Grajena. Razvili smo tudi društveni prapor, ki bo spremljevalec naših prireditev. Častno funkcijo praporščaka so prevzeli: Milan Herga, Franc Lacko in Anton Potrč. 78

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Akcija društva pletje in vlaganje vinske trte pri Marjanu Lovrecu.

Maj –D ruštvo je sodelovalo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Vinogradništvo Božena in Andrej Rebernišek je prejelo glineno amforo za suho vino. Junij –S trokovna ekskurzija z ogledom in degustacija vin Kupljen, panoramska vožnja po Radgonskih goricah, ogled in pokušnja vin Steyr, kosilo na kmetiji Roškar. –A kcije društva pletje in vlaganje vinske trte pri Marjanu Lovrecu se je udeležilo 22 članov. –N a prireditvi Kmetija leta Mestne občine Ptuj je društvo sodelovalo z degustacijo vin in skrbeli smo za pijačo za povabljene goste. Julij – Društvo je sodelovalo na obisku v Burghausnu, kjer smo se predstavili z našimi vini, predstavili smo naše društvo in Mestno občino Ptuj. V ekipi je bilo 11 članov društva. Avgust –P ostavitev klopotca velikana na Grajenščaku v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj, Planinskim društvom Ptuj ter KGZS, Zavodom Ptuj. Pohod je potekal izpred Biotehniške šole Ptuj do Vinogradniškega muzeja »Stara preša« (okrepčitev), mimo Župjeka in mimo kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. September –K letarji društva so se udeležili trgatve modre kavčine na ptujskem gradu. – Društvo je za ptujsko vinsko kraljico predlagalo Urško Repič. November –S rečanje ob martinovanju na Grajeni, v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Blagoslov mošta je opravil p. Dominik Tikvič, predstavitev letnika pa predsednik 79

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice društva, Andrej Rebernišek. Podaljšali smo mandat kletarju Miranu Hergi še za eno leto (saj smo se odločili, da bo kletarjev mandat po novem dve leti), nato smo imeli še pogostitev in martinov ples. – Martinov pohod iz Ptuja do Vinogradniškega muzeja »Stara preša« v Mestnem Vrhu. Spotoma smo se ustavili pri železniškem muzeju, ki ga urejata brata Vaupotič, se tudi malo okrepčali. –P okušnjo vin v Okrepčevalnici Lacko sta vodila Tadeja Vodovnik Plevnik in Andrej Rebernišek. December – V Mohorkovi grabi, ob božičnem koncertu pevske skupine Melos, smo pomagali pri pripravi kuhanega vin in čaja ter razdeljevanju napitkov obiskovalcem.

2016 Januarj – Društvo je v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj, Društvom upokojencev Grajena in KGZS, Zavod Ptuj, organiziralo vincekovo rez s praktičnim prikazom rezi vinske trte in pohod na vincekovo rez na Grajenščaku. Blagoslov cepiča oziroma rezi je opravil p. Dominik Tikvič. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena. Februar – I zvedli smo redno letno konferenco v destrniškem kulturnem domu, podali poročila o delu v minulem letu in predstavili delo v naslednjem letu. – Pri Lacku na Drstelji smo izvedli kontrola mladega vina letnika 2015 in dobili napotke za nadaljnjo nego vina. Marec –P raktični prikaz rezi sadnega drevja v intenzivnih nasadih in vrtnih sadovnjakih pri Milanu Bregu v Krčevini pri Vurberku. –9 članov društva in peta ptujska vinska kraljica so opravili rez mestnega vinograda.

Rez sadnega drevja pri Milanu Bregu

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ocenjevanje vina na Grajeni.

April – Ocenjevanje vin letnika 2015 na Grajeni, zbrali smo 77 vzorcev, povprečna ocena ocenjevanja je bila 18,13. – Podelitev priznanj z društvenega ocenjevanja v Vinogradniškem muzeju »Stara preša« v Mestnem Vrhu, posaditev cepljenke s ptujskega gradu, potomke najstarejše trte na svetu. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora KD Grajena. Za skrbnika potomke je bil izbran Andrej Polanec. Maj –D ruštvo je sodelovalo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. –O b prireditvi Kmetija leta Mestne občine Ptuj je društvo sodelovalo z degustacijo vin, kletarji pa so poskrbeli tudi za pijačo za povabljene goste. –Č lani društva so sodelovali na grajskem ocenjevanju vin z vini, ki so na društvenem ocenjevanju dosegla zlato priznanje. Vinogradništvo Andrej Polanec je prejelo glineno amforo za vino posebne kakovosti. Junij – Strokovna ekskurzija z ogledom in degustacijo vin Bordon v Dekanih, voden ogled Pirana, panoramska vožnja z ladjo ob slovenski obali. –A kcije društva rez vinske trte pri Miranu Polancu se je udeležilo 12 članov. –A kcije društva pletje in vlaganje vinske trte v mestnem vinogradu se je udeležilo 7 kletarjev. Julij –Č lani društva so se udeležili ekskurzije v Burghausen, kjer so se predstavili z našimi vini, predstavili so društvo in Mestno občino Ptuj. V ekipi je bilo 11 članov društva. Avgust –P ostavitev klopotca velikana na Grajenščaku v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj, Planinskim društvom Ptuj ter KGZS, Zavodom Ptuj. Pohod je potekal izpred Biotehniške šole Ptuj do Vinogradniškega muzeja »Stara preša« (okrepčitev), mimo Župjeka in kmetije Kamenšek do klopotca na Grajenščaku. 81

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Oktober –P ri Marjanu Lovrecu pokušnja mladega vina in priporočila za nadaljnje kletarjenje. November –S rečanje ob martinovanju na Grajeni v Domu krajanov Grajena. Kulturni program sta pripravila OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor. Martinove jedi so pripravile v Društvu kmetic MO Ptuj, pod vodstvom predsednice Milene Markež. Blagoslov mošta je opravil p. Dominik Tikvič, predstavitev letnika pa predsednik društva, Andrej Rebernišek. Izvolili smo novega kletarja za dve leti, Franca Brenčiča. Nato smo imeli pogostitev in martinov ples. December – V Mohorkovi grabi, ob božičnem koncertu pevske skupine Melos, smo pomagali pri pripravi kuhanega vin in čaja ter razdeljevanju napitkov obiskovalcem.

Kuhanje vina v Mohorkovi grabi.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Društveni kletarji 2007-2017 Boštjan Berghaus, kletar 2007 V letu 2007 sem bil na martinovo izvoljen za kletarja 2007, katerega nasledstvo mi je predal predhodni kletar, Zoran Petkovski, kletar 2006. Takratni kletar mi je predal sod, v katerem se je za martinovo 11. 11. 2007 zbiral mošt in sem ga kasneje pridelal v vino, ter ključ. V svojem mandatu sem se udeleževal raznih dogodkov od dobrot, trgatve na gradu, grajskih iger in srečanja vinogradnikov v Burghausnu. V mojem mandatu je bila društvena kraljica Tatjana Caf, imel sem tudi to čast, da je bila v mojem mandatu slovenska kraljica Svetlana Širec. Ob martinovem, 11. 11. 2008, pa sem pa sem svoje nasledstvo predal Marjanu Zeleniku iz Destrnika. Boštjan Berghaus

Marjan Zelenik, kletar 2008 Na sestanku upravnega odbora sem bil predlagan za kletarja letnika 2008. Ker sem imel že nekaj izkušenj z delom v vinogradu, predvsem pa pri kletarjenju, sem to častno in odgovorno funkcijo tudi sprejel. Ob martinovem na Grajeni, 14. 11. 2008, sem bil tudi soglasno potrjen. Ključe društvene kleti, sodček, pipo, pa tudi liter in kozarec sem sprejel od predhodnika, Boštjana Berghausa. Preden sem lahko udaril pipo v sodček, da bi vsi navzoči v grajenski dvorani pokušali mlado vino, sem moral opraviti svečano zaprisego. Kar desetkrat sem moral izreči ''obljubljam in prisegam''. Obljubiti sem moral, da bom umno opravljal vsa dela v kleti, da bo sodček zmeraj poln, da se ne bi razsušil, da mimo kleti ne bo šel nihče žejen. Da bom povsod promoviral našo lepo vinsko deželico, naštel sem jih nekaj, med drugim še, da bom z veseljem opravljal vsa dela, ki jih bo organiziralo naše društvo. Moj letnik vina, ki sem ga kletaril, je bil precej zahteven, saj je grozdje dozorevalo v zelo težkih pogojih. V mesecu avgustu 2008 so bila močna neurja s točo, ponekod debelo kot jajce. Ravno v mesecu avgustu pa mora trta imeti optimalne pogoje, da lahko grozdje dozori. Tudi delo v društvu je bilo zelo pestro. Moja skrb je bila, da nismo bili žejni ob raznih prireditvah, kot so rez vinske trte in sadnega drevja, na društvenem občnem zboru. Pri ocenjevanju vinskih vzorcev sem sodeloval v pripravah, da je potekalo vse nemoteno. Na občnem zboru, ki je potekal 24. 9. 2009 v kulturni dvorani na Destrniku, je predsednik DVS OSG, Andrej Rebernišek, uni. dipl. ing., podelil priznanja z vinskega ocenjevanja. Trije člani upravnega odbora, ki smo iz občine Destrnik, smo prejeli telovnike z grbom Občine Destrnik. Strokovno ekskurzijo smo 25. 6. 2009 imeli v Vipavo. Ogledali smo si še kleti Kondič in Makovec ter poskušali njihova odlična vina. Kosilo smo imeli na turistični kmetiji Na hribu. Ko smo se vračali, smo imeli pri Postojni še večerjo pri prijatelju našega člana društva, vinogradnika Milana Herga. Naj povem, da smo povsod pokušali vrhunska suha in polsuha vina. Kljub temu, da je bil letnik 2008 precej zahteven za kletarjenje, so bile ocene na ocenjevanju 4. 4. 2009 zelo visoke. Povprečna ocena je bila 18,19 točk, dve tretjini vzorcev je bilo zlatih, ostali srebrni. Prisoten sem bil tudi na kmečki povorki, ki jo organizira Turistično društvo Destrnik. Poletje se je prevesilo v drugo polovico in prišel je čas, da postavimo klopotec. To smo 83

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice naredili 8. 8. 2009 na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku. Klopotec odganja škorce, obenem pa naznanja, da grozdje že zori in da se bliža trgatev. Moja naloga je bila, da poskrbim za sodček, saj mora biti pripravljen za novi letnik. Veliko vsega sem postoril v mojem enoletnem kletarskem mandatu. Ponosen sem, da sem častno zastopal naše društvo DVS OSG. Vinska kraljica, ki je kraljevala v mojem mandatu, je bila Tatjana Caf. Ključe društvene kleti, sodček, pipo, liter in kozarec sem predal na Grajeni, 13. 11. 2009, mojemu nasledniku, novemu kletarju, Marjanu Šircu. Marjan Zelenik

Marjan Širec, kletar 2009 Vino – ta žlahtna vinska kapljica. Le kdo mu ne bi pel v čast in bil ob njem omamljen od radosti in sreče. Ravno veselje in sreča v duši sta gonilna sila prav vsakega vinogradnika, ne samo članov našega društva, temveč tudi drugih. Vsak, ki trto neguje z radostjo in ljubeznijo, začuti povezanost med trto in vinom, na koncu čuti povezanost s sočlovekom. Z velikim zadovoljstvom in z veliko mero časti sem bil kletar Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice v letu 2009. S ponosom sem obljubil izkazovati čast našim vinom v tem letu in skušal z ostalimi člani skrbeti za še večjo prepoznavnost teh naših biserov. Ljudem okrog nas moramo pokazati, da lahko z veliko vnemo, delom, znanjem in spoštovanjem do slovenske zemlje pridelamo neverjetne zaklade, ki jih je potrebno ceniti. Želim, da se uspešno delo nadaljuje in verjamem, da bo vsak vinogradnik, ki ga morebiti še čaka ta častna funkcija kletarja, uspešno skrbel za žlahtno vinsko kapljico. Na zdravje! Marjan Širec

Rudi Potrč, kletar 2010 V Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice sem član že od leta1997. Redno sem se udeleževal poučnih delavnic, spremljal nove trende v vinogradništvu in kletarstvu. Vsako leto sem sodeloval na ocenjevanju vin, ki so potekala v okviru društva. Naziv kletarja sem sprejel 11. 11. 2010 na društvenem martinovanju na Grajeni. Od takrat naprej tesno sodelujem z upravnim odborom društva. V času mojega mandata sem skupaj s tedanjo vinsko kraljico Tatjano Hauptman obiskoval več vinskih prireditev na temo vinogradništva in kletarjenja v domači občini in tudi širše. Redno sodelujem pri trgatvi na grajskem griču in v občinskem vinogradu. Rad bi se zahvalil vsem kletarjem, vinskim kraljicam, posebej pa g. Andreju Rebernišku, ki je naše društvo pripeljal na zavidljivo mesto v Osrednjih Slovenskih goricah, predvsem pa v občinah Ptuj in Destrnik. Rudi Potrč

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Milan Herga, kletar 2011 Kletarsko poslovanje sem prejel od kletarskega mojstra Rudija Potrča. Na martinovanju, ki je potekalo na Grajeni, dne 4. 11. 2011, sem bil soglasno potrjen. Dobil sem ključe društvene kleti, društveni sodček in pipo, da sem lahko točil vino iz sodčka. Preden sem lahko udaril pipo v sodček, sem moral obljubiti in priseči, da bom skrbel, da mimo kleti ne bo šel nihče žejen, da bom promoviral našo lepo vinsko deželico in vinsko kulturo, obljubil sem, da bo sodček zmeraj poln, da se ne razsuši, da bom sodeloval v vseh delovnih akcijah, ki jih bo društvo načrtovalo v mojem enoletnem mandatu. Letnik vina, ki sem ga kletaril, je bil primerno zahteven, saj so bile vremenske razmere za rast trte in dozorevanje grozdja precej ugodne in večjih težav ni bilo. Tudi moje delo v društvu je bilo v mojem enoletnem kletarjenju zelo pestro. Poskrbel sem, da nismo bili žejni, ko smo imeli razne prireditve, kot so občni zbor društva, rez vinske trte in sadnega drevja. Kosci, ki so kosili na ptujskem gradu, so bili precej žejni. Strokovno ekskurzijo smo imeli proti Ormožu in Jeruzalemu. Ogledali smo si klet vinogradniške kmetije Ratek, Ormoško klet ter okušali vina selekcijsko trsničarskega središča Ivanjkovci, kasneje smo imeli degustacijo vin še na Svetinjah in kosilo na Turistični kmetiji Puklavec. Naj povem, da smo pokušali sama vrhunska vina z lepo izraženo vinsko cvetlico in aromo. Da je bil letnik vina, ki sem ga kletaril, res vrhunski, nam pove podatek, da smo imeli na društvenem ocenjevanju, ki je potekalo na Grajeni, 4. 4. 2012, 92 vzorcev. Povprečna ocena vzorcev je bila 18,02, kar je skoraj zlata. Naše društvo se vsako leto predstavlja na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki poteka v minoritskem samostanu na Ptuju. Tam imamo stojnico, kjer promoviramo vina naših članov. Kot kletar sem častno zastopal naše društvo. 18. 8. 2012 sem se z nekaterimi našimi člani udeležil povorke kmečkih opravil, ki jo je organiziralo Turistično društvo Destrnik. Vsako leto postavljamo klopotec na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku, kateri naznanja, da se bliža jesen in ima nalogo, da odganja škorce iz vinograda. Žal se pohoda na klopotčevanje nisem mogel udeležiti, saj sem pripravljal malico, da pohodniki niso bili lačni. Moja zadnja naloga je bila, da s prijatelji poskrbim, da bo sodček prazen in pripravljen na novi letnik. Še bi lahko našteval, kje vse sem bil prisoten z našo društveno žlahtno kapljico, med drugim tudi na ptujskem kurentovanju in rimskih igrah. Tudi v nemškem mestu Burghausen so pili naše vino. Ponosen sem, da sem povsod častno zastopal naše Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice.

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Od leve: Andrej Rebernišek, Ivan Hauptman, Marjan Širec, Franc Paternost, Marjan Lovrec, Franc Lovrenčič, Rudi Potrč, Zoran Šuligoj, Milan

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

n Herga, Marjan Zelenik, Franc Lacko, Miran Herga, Boštjan Berghaus, Janko Repič, Anton Potrč, Andrej Polanec, Franc Brenčič

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice V času mojega kletarjenja je na Ptuju kraljevala vinska kraljica Monika Rebernišek, s katero sem odlično sodeloval. Ključe društvene kleti, sodček, pipo z litrom ter kozarci sem predal mojemu nasledniku, Francu Paternostu, 9. 11. 2012. Milan Herga

Franc Paternost, kletar 2012 Na upravnem odboru sem bil predlagan za kletarja letnika 2012. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice posveča posebno pozornost martinovanju. Takrat opravimo blagoslov novega vinskega letnika ter pripravimo pokušino mladega vina. Članice Društva kmetic Mestne občine Ptuj pripravijo razstavo značilnih martinovih jedi, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pa izbere in potrdi novega kletarja. Ta čast je na martinovanju v Grajeni, 9. 11. 2012, pripadla meni. Tako sem postal 16. društveni kletar. Od mojega predhodnika, g. Milana Herge, sem prejel ključe kleti, sodček, ki je bil pripravljen za nov vinski letnik, pipo in liter s kozarci. Ob svečani zaprisegi, ki se je glasila: »Obljubim in prisegam!«, sem med drugim obljubil, da bom promoviral našo lepo vinsko deželico in vinsko kulturo. Obljubil sem, da bo sodček zmeraj poln, da bom sodeloval v vseh delovnih akcijah, ki jih bo društvo načrtovalo, spoštoval vse vinske zakone in se držal načela: »Pij malo, pij dobro.« Na ptujskem martinovanju, 11. 11. 2012, je bil izvoljen novi princ karnevala, vitez Dornavski, Miroslav Slodnjak. Vinska kraljica, ki sem jo imel čast spremljati, je bila Monika Rebernišek. Letnik, ki sem ga kletaril, ni bil preveč zahteven, saj je grozdje dozorelo v ugodnih vremenskih pogojih. Da je bil letnik 2012 eden boljših, nam pove podatek povprečne ocene vzorcev, ki je bil 18,14. To je zlata medalja. Ocenjevanje je potekalo na Destrniku, 4. 4. 2013. Delo v društvu je bilo raznoliko. Moja skrb je bila predvsem, da prisotni niso bili žejni. Naše društvo je bilo prisotno na vseh večjih prireditvah v okoliških krajih Mestne občine Ptuj in Občine Destrnik. Z našimi vinskimi vzorci smo bili prisotni na razstavi Dobrot slovenskih kmetij v minoritskem samostanu. Tudi v pobratenem mestu Burghausen smo promovirali slovensko žlahtno kapljico. Strokovno ekskurzijo smo imeli 25. 6. 2013, po Prekmurju in po Goričkem. Ogledali smo si nekaj kmetij ter pokušali njihova odlična vina. Udeležili smo se tudi Cesarsko – kraljevih iger na ptujskem gradu. Zelo pestro je bilo na klopotčevanju na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku, saj so klopotci prvi znanilci, da se bliža jesen in s tem tudi trgatev. Po pripovedovanju predsednika društva se nam je obetal ponovno kakovosten letnik. Da ob martinovem ne bi bilo težav, sem s prijatelji poskrbel, da je bil sodček prazen in pripravljen za naslednjo trgatev. Za mlado vino, ki je zorelo v njem, je skrbel moj naslednik, g. Ivan Hauptman. Vso potrebno opremo za kletarjenje sem mu predal ob martinovem na Grajeni, 8. 11. 2013. Franc Paternost

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ivan Hauptman, kletar 2013 8. novembra 2013 sem bil izbran za kletarja za leto 2014. Z veseljem in s ponosom sem prevzel odgovorno in častno funkcijo. Če pomislim na mlajša leta, se zavem, kako zanimiva je pot življenja. V mladosti mi je samo misel na vinograd in delo v njem bila nekaj neprijetnega. Vedno sem trdil, da jaz nisem za to. Z leti se človek spremeni in posadi žlahtno trto in se ob delu v vinogradu uči tudi kletarjenja. V DVS Osrednje Slovenske gorice sem na različnih predavanjih, ob nasvetih in praktičnih prikazih dobil, in še zmeraj dobivam, koristne nasvete za delo v vinogradu in v kleti. V svojem enoletnem mandatu sem poskušal po najboljših močeh izvrševati naloge kletarja in odgovorno ter z velikim veseljem predstavljati naše društvo. Prisoten sem bil na večini prireditev, ki jih je pripravilo društvo. Prav gotovo je za kletarje zelo pomembno martinovanje na Ptuju, saj se je v času mojega mandata menjala ptujska vinska kraljica. V tem času je bila tudi otvoritev Vinogradniškega muzeja Stara preša v Mestnem Vrhu (november 2013). Ena izmed nalog dane zaprisege, ki sem jo podal ob izvolitvi, je bila, da moram vedno imeti dovolj vina do naslednje trgatve in to sem tudi izpolnil. Na društveno ocenjevanje vin v aprilu 2014 sem dal vzorec ZVRST, ki je bil sestavljen iz vzorcev, ki jih vinogradniki prinesejo na martinovanje in delovne pokušnje. Zaupal sem v kvaliteto vzorcev vinogradnikov in v svoje delo. Vzorec je bil ocenjen z 18,2. To zlato priznanje je dokaz, da člani DVS dobro kletarijo in da v času mojega kletarjenja nismo pili slabega vina. Priznanje je v poslopju stare preše. Biti kletar ni samo obveznost in čast, je tudi izmenjava izkušenj, novih znanj, klepet ob kozarcu dobre kapljice in tudi čisto navaden čvek. Takrat se čas ustavi in pozabimo na skrbi in težke trenutke. Hvala vsem, ki ste mi v tem letu še posebej pomagali z nasveti. Tudi v bodoče bom prispeval po svojih močeh za dobro delovanje društva. Društvu in bodočim kletarjem želim uspešno delo še naprej. Ivan Hauptman

Miran Herga, kletar 2014, 2015 Biti kletar društva je častna in odgovorna funkcija, ki mi je prinesla veliko novih znanj, izkušenj ter nepozabnega druženja z našimi vinogradniki in sadjarji. Začelo se je sredi meseca oktobra 2014, ko me je poklical predsednik društva in mi sporočil, da me je upravni odbor predlagal za kletarja in vprašal, če sem pripravljen sprejeti to funkcijo za letnik 2014. Po krajšem premisleku sem ponujeno sprejel. Kar bo, pa bo. Na društvenem martinovanju v novembru sem bil tudi uradno imenovan in opremljen z vsem potrebnim za delo kletarja. Začelo se je resno delo, saj sem ob imeno89

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

vanju dobil društveni sod, ki ne sme biti nikoli prazen. V letu 2014/15 smo zbali 180 litrov vina, kljub nekoliko slabši letini zaradi pozebe, deževnega poletja in jeseni. Organizirali smo kar nekaj prireditev, kajti vino je potrebno porabiti. Začelo se je z vincekovim pohodom ter rezjo v januarju, sledil je občni zbor društva, organizirali smo analize in ocenjevanja vin, strokovne ekskurzije, se udeležili Razstave kmečkih dobrot na Ptuju, srednjeveške prireditve v pobratenem mestu Burghausnu v Nemčiji in postavili klopotec na Grajenščaku. Deležen pa sem bil tudi posebnega dogodka, in sicer razvitja društvenega prapora v mesecu maju, ki je bil velik zalogaj tudi za ostale kletarje in člane društva. Pa pride spet mesec november in konec enoletnega »napornega mandata«. Vendar ne! Upravni odbor sprejme novi predlog, da se funkcija kletarja podaljša na dve leti. In tu je letnik 2015. Veliko bolj radodaren, kajti zbrali smo 350 litrov vrhunske žlahtne kapljice. V letu 2015 smo sodelovali pri kronanju 6. ptujske vinske kraljice Urške Repič, uvedli martinov pohod in dan odprtih vrat v vinogradniškem muzeju na Mestnem Vrhu ter kuhali vino na božičnem koncertu Moškega pevskega zbora KD Grajena. V začetku leta 2016 smo imeli degustacijo mladih vin, občni zbor društva na Destrniku, ocenjevanje vin, devetnajsto po vrsti, ki se je odvijalo na Grajeni. Meseca maja je bila podelitev priznanj po ocenjevanju ter zasaditev potomke najstarejše žlahtne trte na svetu, ki lepo raste ob vinogradniškem muzeju. Sledila je še strokovna ekskurzija na Primorsko in tradicionalna postavitev klopotca na Grajenščaku. Spet november, martinovanje in imenovanje novega kletarja. Vendar, enkrat kletar - vedno kletar. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez podpore in pomoči ostalih kletarjev, prijateljev in predvsem družine. Žena je skrbela za prevoze, otroka pa sta bila v veliko pomoč pri pomivanju in polnjenju steklenic. Hvala vsem, pa NA ZDRAVJE na naslednjih 20 let. Miran Herga 90

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Franc Brenčič, kletar 2016, 2017 Vinogradniki in kletarji so v naših krajih pri vsaki hiši. V ravninskih predelih so okoli hiš in vrtov posajene brajde, po gričih pa se bohotijo vinogradi. Vsak gospodar mora znati te brajde pravilno obrezati in opleti, jeseni pa s pridelkom dobro kletariti, pa naj si bo to jurka, šmarnica ali pa žlahtna trta. Moje srečevanje z vinsko trto se je začelo zelo zgodaj, saj me je ata vzel s sabo v gorico in me učil rezati že pri desetih letih. V tistem času in tudi kasneje je bila moja naloga umivanje sodov, pa to ne kakšnih majhnih, ampak velikih, od 1100 do 2000 litrskih. V kleti smo imeli štiri sode, ki jih je bilo treba oprati na tak način, da sem moral stopiti v njih. Velika težava je bila v tem, da takrat v kleti ni bilo vodovoda in sem vodo polival po sodu z večjim lončkom. Najtežje je bilo umivanje soda po vrenju, ker je bil takrat po vrhu obložen z ostankom od vrenja. Težavo je predstavljala tudi razsvetljava, saj je bila z vrha v sod spuščena sveča, ki sem jo z vodo večkrat ugasnil. Za rezervo sem imel še baterijo, a sem pogosteje uporabljal sveče. V moji kleti danes ni več sodov iz otroštva, prav tako ne tistega vina, so jih pa nadomestili novi (v veliko pomoč sta tudi vodovod in elektrika). Sem 19. kletar društva in drugi po vrsti z dvoletnim mandatom. Za kletarja sem bil izvoljen leta 2016 na martinovanju. Tako je za menoj polovica mandata. Udeležujem se raznih dogodkov v sklopu društva in občine, je pa za to potrebnega veliko prilagajanja v službi in tudi doma. Kot kletar bolj začutiš društvo, spoznaš njegovo delovanje in tudi morebitne težave. Po enem letu kletarjenja lahko rečem, da mi je v veselje, da mi je bila ta naloga zaupana in upam, da bom v prihodnje to zaupanje tudi upravičil. Veselim se tudi dogodkov v prihajajočem letu, ki jih bom obiskal kot aktualni kletar. Franc Brenčič

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Ptujske vinske kraljice Dekleta, ki so do sedaj s ponosom predstavljala naše vinogradnike ter njihova vrhunska vina in kulturno dediščino mesta Ptuja, so: 1. Svetlana Širec, 2005-2007 2. Tatjana Caf, 2007-2009 3. Tanja Hauptman, 2009-2011 4. Monika Rebernišek, 2011-2013 5. Urška Polanec, 2013-2015 6. Urška Repič, 2015-2017 Na razpis za ptujsko vinsko kraljico se lahko prijavijo samska dekleta, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: – izhajajo iz vinogradniške kmetije, – imajo stalno bivališče na vinorodnem podokolišu Osrednje Slovenske gorice, – v letu prijave niso starejša od 25 let, – so pripravljene sodelovati na prireditvah, ki jih za promocijo vin vinorodnega okoliša in promocijo tradicionalne vinske kulture ter s tem povezane turistične ponudbe pripravlja Mestna občina Ptuj in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice.1 Vinska kraljica se udeležuje dogodkov , ki jih organizirajo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, MO Ptuj, KGZ Ptuj, Društvo VTC13. Te prireditve so: vincekova rez, ptujska grajska rez, Dobrote slovenskih kmetij, postavitev klopotca, trgatev na ptujskem gradu in mestnem ter župnijskem vinogradu, gostovanje v Burghausnu. Udeležuje se dogodkov, na katere je povabljena s strani okoliških društev (TD Destrnik, Društvo vinogradnikov Haloze) in uglednih vinskih festivalov po Sloveniji ter drugih dogodkov, na katere je vabljena s strani ostalih regionalnih vinskih kraljic širom Slovenije in tujine. ˝Kraljevanje'' ne predstavlja le promocije domačega kraja in naših vin, temveč tudi možnost, da dodobra spoznaš Slovenijo kot vinorodno deželo, navežeš ogromno novih poznanstev in se marsikaj naučiš o sebi in o odnosih med ljudmi. Menim, da na Ptuju, in seveda po celotni Sloveniji, vinske kraljice dosti pripomoremo k promociji vin in širjenju kulture pitja vina med potrošniki. Seveda se je treba na tem področju še naprej močno truditi, saj potrošniki še vedno premalo cenijo lokalno pridelana kakovostna vina. Spoštujte žlahtno kapljico, uživajte jo redno, toda zmerno. Nagrajeni boste z zdravim duhom, čvrstim zdravjem, lepšim in daljšim življenjem. Urška Repič

1 povzeto po uradnem razpisu za ptujsko vinsko kraljico za obdobje 2017-2019;

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Od leve: Svetlana Širec, Tatjana Caf, Tanja Hauptman, Monika Rebernišek, Urška Polanec, Urška Repič

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Ob 20. obletnici DVS Osrednje Slovenske gorice Obletnice so pomembni mejniki v življenju in delu. Ob teh priložnostih je običaj, da se ozremo nazaj, pregledamo in razčlenimo prehojeno pot. Ugotavljamo, kaj vse je bilo v tem času storjeno, kaj bi lahko še storili ali kaj bi bilo dobro, da bi storili. Ob vsem tem pa zremo v prihodnost, razmišljamo, postavljamo nove cilje in iščemo poti do njih. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice slavi pomemben jubilej, okroglih dvajset let. Dvajset let uspešnega delovanja, dvajset let prizadevanj predsednika, ožjih sodelavcev in članov. Delovanje društva je bilo že na začetku široko zastavljeno in je Anton Vodovnik (peti z leve) in Tadeja Vodovnik Plevnik (deveta z leve) v družbi vinogradnipotekalo zelo inkov na ocenjevanju leta 2012. tenzivno. Delo je bilo odlično organizirano. Vsebina in način delovanja društva je mnogim bil vzor. Skupina zagnanih društvenih sodelavcev, ki jih je v vseh teh letih uspešno vodil prizadeven predsednik g. Andrej Rebernišek, je z velikim elanom spodbujala člane k sodelovanju. V tem času je bilo opravljeno veliko dela. Vloženega veliko truda v izobraževanje in usposabljanje, od predavanj, ekskurzij, pokušenj do mnogih drugih aktivnosti, ki jih je društvo organiziralo. Rezultat tega je prepoznaven dvig kakovosti vin, kulture ponudbe in uživanja vina. Eden od osnovnih zastavljenih ciljev dela društva je bil, vinorodno območje Osrednje Slovenske gorice in vinogradnike uvrstiti med bolj prepoznavne, pomembne in imenitne. To je vsekakor v veliki meri uspelo. Dokaz za to je rast in dosežena kakovost vin. To kažejo številke, ocene vin iz odlično organiziranih društvenih ocenjevanj. Primerjava rezultatov ocenjevanj vin društva in rezultatov ocenjevanj vin vinorodne dežele Podravje to potrjuje. Dobra polovica od enaindvajsetih društvenih ocenjevanj je nad povprečjem povprečnih ocen, doseženih v vinorodni deželi Podravje, kar prikazuje preglednica.

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Leto ocenjevanja

Število vzorcev na ocenjevanju DVS OSG

Število vzorcev na ocenjevanju VD Podravje

Povprečna ocena ocenjenih vin DVS OSG

Povprečna ocena ocenjenih vin VD Podravje

1997

3.740

17,16

17,14

1998

5.100

17,33

17,46

1999

4.036

17,29

17,51

2000

4.275

17,61

17,62

2001

5.073

17,46

17,73

2002

4.598

17,88

17,85

2003

4.474

17,81

17,85

2004

5.015

17,98

18,01

2005

3.953

17,97

17,82

2006

3.797

18,02

17,93

2007

4.164

18,15

17,99

2008

4.472

18,18

18,08

2009

4.089

18,19

18,09

2010

3.985

18,09

18,10

2011

3.612

18,00

17,98

2012

4.320

18,02

18,09

2013

3.650

18,14

18,11

2014

3.022

18,09

18,07

2015

2.178

17,90

17,89

2016

3.467

18,12

18,08

2017

2.908

18,07

18,06

Kakovost vin in drugi organizirani dogodki so v bistvu pripomogli ustvariti ožjemu in širšemu območju, krajem in ljudem Osrednjih Slovenskih goric, še večjo prepoznavnost, pomembnost in imenitnost. Društvo je z ocenjevanji vin in z doseženo kakovostjo v tem obdobju neizbrisno vtisnilo svoj pečat. Z društvom, s cenjenim predsednikom in člani sva tudi midva z veseljem sodelovala. Lepe spomine imava na pozorne, hvaležne poslušalce ob predavanjih, delovnih pokušnjah in ocenjevanjih ter na prijaznost in zadovoljstvo ljudi. Zavedajte se tega, kar ste dosegli in bodite na to ponosni.! Ob jubileju vam čestitava in se veseliva z vami. Anton Vodovnik in Tadeja Vodovnik Plevnik 95

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Društvena priznanja DVS OSG je s svojo dejavnostjo na strokovnem, izobraževalnem in družabnem področju, kmalu po ustanovitvi, pričelo uspešno izvajati programske naloge in se v okolju, v katerem deluje, opazno uveljavljati. Zavzetost za društveno delo, njegove aktivnosti in organizacija ter izvajanje sloni na njegovem članstvu. Za prizadevno, uspešno in ustvarjalno delo je Izvršilni odbor DVS OSG sklenil zboru članstva predlagati podelitev priznanj zaslužnim članom na letnih konferencah, ko ocenjujemo opravljeno delo in sprejemamo programe za prihodnje. Na 6. društveni konferenci, 12. aprila 2002, sta priznanji prejela Anton Rebernišek iz Mestnega vrha 42 in Stanislav Plut iz Krčevine pri Vurberku 73. Na 7. konferenci, 11. aprila 2003: Franc Paternost iz Mestnega vrha 17/b in Mihael Burina iz Janežovcev 10. Na 8. konferenci, 23. aprila 2004: Miran Glušič iz Ptuja, Župančičeva 6. Na 9. konferenci, 29. aprila 2005: Metka Volgemut iz Trnovske vasi 30/d. Društvo izvaja prireditve martinovanja, ocenjevanja vin in letne konference, izmenjaje v Destrniku in Grajeni, na območju občin Destrnik in MO Ptuj, kjer deluje DVS OSG. Prireditve so spremljane z izvirnim in prijetnim kulturnim programom, ki ga izvedejo šolarji z recitacijami in skeči ter pevski zbori z vinskimi napevi, za kar je bilo izročeno priznanje: Na 6. konferenci, 12. aprila 2002, na Destrniku Osnovni šoli Destrnik in Destrniškemu oktetu. Na 8. konferenci, 23. aprila 2004, na Grajeni Osnovni šoli Grajena in Moškemu pevskemu zboru KD Grajena Vsako leto se podelijo priznanja za kakovost vin minulega vinskega letnika, ocenjenih na društvenem ocenjevanju vin. Za 1912 vzorcev vin, kolikor so jih vinogradniki v obdobju od 1997 do 2017 dostavili na društvena ocenjevanja, je bilo podeljenih 708 zlatih priznanj, 627 srebrnih priznanj, 86 bronastih priznanj in 16 priznanj za udeležbo. Podeljena priznanja ob 10 letnici delovanja društva Milanu Bregu za aktivno delo v organih društva Stanki Čuček za aktivno delo v organih društva 96

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Miranu Glušiču za strokovno in požrtvovalno delo pri izdaji zbornika Franju Lacku za aktivno delo v organih društva Marjanu Lovrecu za aktivno in požrtvovalno delo v organih društva Francu Lovrenčiču za aktivno delo v organih društva Francu Paternostu za aktivno delo v organih društva Romanu Petroviču za aktivno delo v organih društva Andreju Polancu za aktivno in požrtvovalno delo v organih društva Antonu Potrču za aktivno delo v organih društva Ivanu Rašlu za aktivno delo v organih društva Janku Repiču za aktivno delo v organih društva Zoranu Šuligoju za aktivno delo v organih društva Marjanu Zeleniku za aktivno delo v organih društva Andreju Rebernišku za uspešno vodenje društva Antonu Vodovniku za sodelovanje na strokovnem področju Ivanu Brodnjaku za uspešno sodelovanje Kmetijski zadrugi Ptuj za sodelovanje Radio – Tednik Ptuj za uspešno sodelovanje Kmetijski šoli Ptuj za uspešno sodelovanje Okrepčevalnici Turizem na vasi Jožica Lacko, s. p. za sodelovanje Prostovoljno gasilskemu društvu Destrnik za sodelovanje Primestni četrt Grajena za sodelovanje Podeljene plakete in priznanja ob 20 letnici delovanja društva Plakete: Andreju Rebernišku za uspešno dvajsetletno vodenje društva Andreju Polancu za uspešno delo Francu Paternostu za uspešno delo Francu Lacku za uspešno delo Zoranu Šuligoju za uspešno delo Antonu Potrču za uspešno delo Milanu Herga za uspešno delo Francu Lovrenčiču za uspešno delo Rudiju Potrču za uspešno delo Marjanu Zeleniku za uspešno delo Priznanja članom društva: Milanu Bregu za uspešno delo Miranu Herga za uspešno delo Ivanu Rašlu za uspešno vodenje društvene blagajne 97

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Vinku Bombeku za uspešno delo Tanji Hauptman za uspešno vodenje prireditev društva Urški Polanec za uspešno delo v društvu Marjanu Lovrecu za uspešno delo v društvu Boštjanu Berghausu za uspešno delo v društvu Marjanu Širecu za uspešno delo v društvu Priznanja društva: KGZS Zavod Ptuj Kmetijsko svetovalni službi za uspešno strokovno sodelovanje Srednješolskemu centru Ptuj Biotehniški šoli za uspešno sodelovanje Društvu vinsko turistične ceste VTC 13 za uspešno sodelovanje KGZS Zavod Maribor Tadeji Plevnik Vodovnik za uspešno strokovno sodelovanje OŠ Ljudski vrt Podružnici Grajena za uspešno sodelovanje Destrniškemu oktetu za uspešno sodelovanje Društvu kmetic MO Ptuj za uspešno sodelovanje Moškemu pevskemu zboru Grajena za uspešno sodelovanje Gasilskemu društvu Destrnik za uspešno sodelovanje Mestni občini Ptuj Primestni četrti Grajena za uspešno sodelovanje

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

DruĹĄtvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

100

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

101

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Člani društva v letu 2017 Evid.št.

Ime

Priimek

Naslov

Hiš. št.

Pošta

Janez

Anžel

Mestni vrh

56b

Ptuj

191

Franc

Anžel

Placar

43c

Ptuj

194

Boštjan

Berghaus

Mestni vrh

Ptuj

227

Aleš

Berghaus

Mestni vrh

25a

Ptuj

198

Vinko

Bombek

Placar

Destrnik

Milan

Breg

Krčevina pri V.

116

Ptuj

178

Marko

Bregar

Prešernova

Trzin

131

Franc

Brenčič

Vintarovci

Destrnik

Danica

Cestnik

Kicar

26b

Ptuj

Nataša

Čeh

Jiršovci

197

Zvonko

Čerček

Krčevina pri V.

64b

Ptuj

228

Franc

Čuček

Placar

39b

Ptuj

236

Martin

Čuček

Sp.Velovlek

44b

Ptuj

155

Janez

Ekart

Zlatoličje

122a

Starše

Srečko

Esih

Grajena

13a

Ptuj

241

Jože

Fürst

Kicar

Ptuj

136

Aleksander

Gabrovec

K Jezeru

Ptuj

223

Maks

Gajšek

Krčevina pri V.

Ptuj

218

Stanko

Gašparič

Maistrova

Ptuj

138

Marjan

Germovšek

Krčevina pri V.

152a

Ptuj

Destrnik

203

Anica

Glogovčan

Mestni vrh

Ptuj

259

Nejc

Gorjup

Potrčeva c.

Ptuj

167

Albert

Gönc

Rabelčja vas

Ptuj

Robert

Grabar

Rabeljčja vas

Ptuj

243

Štefan

Gregorec

Orešje

178

Ptuj

115

Ivan

Hauptman

Vintarovci

Destrnik

122

Franc

Hazenmali

Krčevina pri V.

20b

Ptuj

Milan

Herga

Drstelja

Destrnik

225

Srečko

Herga

Kicar

12a

Ptuj

224

Miran

Herga

Selce

25g

Voličina

256

Nataša

Herga Kosi

Selce

25g

Voličina

Stanko

Kampl

Grajenščak

Ptuj

254

Marija

Kampl

Grajenščak

Ptuj

102

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 216

Anica

Kekec

Nova Vas

Ptuj

193

Ivan

Kekec

Nova Vas

Ptuj

118

Marjan

Kmetec

Sp.Leskovec

Leskovec

260

Matija

Kmetec

Podvinci

Ptuj

Janez

Kokol

Grajena

Ptuj

210

Dušan

Kolarič

Gorca

Podlehnik

139

Franc

Krajnc

Podvinci

112b

Ptuj

253

Marijana

Krajnc

Črtkova

Ptuj

Franc

Lacko

Drstelja

Destrnik

165

Vika

Lacko

Drstelja

Destrnik

261

Branko

Lah

Podvinci

123b

252

Franc

Lenart

Mestni vrh

Otmar

Lenart

Janežovski vrh

248

Anton

Lenart

Žabjak

Ptuj

171

Alojz

Ličen

Kraigherjeva

Ptuj

Rifet

Lilič

Krčevina pri V.

Ptuj

176

Marjeta

Lorenčič

Mestni vrh

Ptuj

Marjan

Lovrec

Jiršovci

Destrnik

Ptuj Ptuj Destrnik

217

Tatjana

Lovrenčič

Krčevina pri V.

Ptuj

Franc

Lovrenčič

Krčevina pri V.

Ptuj

214

Darinka

Magaš

Veliki vrh

Cirkulane

215

Jožef

Magaš

Veliki vrh

Cirkulane

244

Andrej

Magaš

Veliki vrh

Cirkulane

Franc

Mahorič

Grajenščak

Ptuj

117

Ivan

Majerič

Sp.Velovlek

Ptuj

251

Jožef

Majcen

Volkmerjeva

Ptuj

234

Milan

Malek

Jiršovci

Destrnik

232

Sabina

Murko

Rogoznica

Voličina

226

Danilo

Murko

Rogoznica

Voličina

Franc

Paternost

Mestni vrh

17b

Ptuj

231

Rudi

Pavličič

Slovenjegoriška

Ptuj

157

Franc

Pesek

Mestni vrh

Ptuj

130

Roman

Petrovič

Ilčeva

Ptuj

133

Simona

Petrovič

Ilčeva

Ptuj

257

Franci

Planjšek

Kočice

Žetale

Stanko

Plut

Krčevina pri V.

Ptuj

103

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 49

Jože

Poharič

Janežovci

Destrnik

Andrej

Polanec

Maistrova

Ptuj

Alenka

Polanec

Maistrova

Ptuj

237

Urška

Polanec

Maistrova

Ptuj

Miran

Polanec

Placar

Ptuj

182

Danica

Potrč

Ljubstava

30c

Videm

Rudi

Potrč

Ljubstava

30c

Videm

Anton

Potrč

Mestni vrh

Ptuj

183

Alojzija

Potrč

Mestni vrh

Ptuj

240

Jernej

Potrč

Mestni vrh

Ptuj

Franc

Pukšič

Vintarovci

43c

Destrnik

Ivan

Rašl

Placar

Andrej

Rebernišek

168

Božena

239

Ptuj

Mestni vrh

42b

Ptuj

Rebernišek

Mestni vrh

42b

Ptuj

Marjan

Rebernišek

Mestni vrh

42a

Ptuj

Anton

Rebernišek

Mestni vrh

Ptuj

262

Urška

Repič

Kicar

Ptuj

185

Anton

Sever

Drstelja

Destrnik

255

Jožef

Sever

Drstelja

Destrnik

221

Marjana

Simonič

Grajenščak

82a

Ptuj

125

Franc

Sluga

Grajenščak

44b

Ptuj

175

Angela

Slukan

Zg. Velovlek

23a

Ptuj

149

Ivan

Slukan

Zg. Velovlek

23a

Ptuj

Jožef

Soko

Grajenščak

Ptuj

258

Sabina

Soko

Grajenščak

Ptuj

204

Ervin

Stöger

Vintarovci

45c

Destrnik

104

Marjan

Širec

Krčevina pri V.

Ptuj

166

Hugo

Šneberger

Trubarjeva

Ptuj

Štefka

Štumberger

Beljski vrh

Zavrč

Zoran

Šuligoj

Kicar

26b

Ptuj

233

Sebastian

Taihman

Krčevina pri V.

116

Ptuj

205

Branko

Travnikar

Kraigherjeva

Ptuj

Slavko

Valenko

Reševa

Ptuj

Janko

Veršič

Krčevina pri V.

74a

Ptuj

179

Terezija

Veršić

Krčevina pri V.

74a

Ptuj

Janez

Vertič

Mestni vrh

105a

Ptuj

104

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 169

Franc

Vidovič

Kicar

146

Ptuj

144

Andrej

Vidovič

Orešje

176

Ptuj

249

Patrik

Zavec

Lancova vas

14a

Ptuj

250

Aleksander

Zavec

Lancova vas

14a

Ptuj

Marjan

Zelenik

Janežovski vrh

Destrnik

Uroš

Zelenik

Janežovski vrh

Destrnik

238

Štefan

Zelenko

Podvinci

Ptuj

141

Albert

Zelenko

Podvinci

Ptuj

151

Marija

Zelenko

Podvinci

Ptuj

207

Janez

Zorec

Grajenščak

Ptuj

164

Anton

Žampa

Levajnci

Destrnik

Člani izvršilnega in nadzornega odbora DVS OSG od leta 2004, (volilna konferenca v Destrniku) Izvršilni odbor:

Zoran Šuligoj – član

Andrej Rebernišek – predsednik

Marjan Zelenik – član

Franc Lacko – podpredsednik

Marjan Lovrec – član

Andrej Polanec – podpredsednik

Milan Herga – član

Jernej Potrč – tajnik

Franc Lovrenčič – član

Ivo Rašl – blagajnik Milan Breg – član

Nadzorni odbor: Franc Paternost – predsednik Boštjan Berghaus – član Ivan Hauptman - član

Marjan Širec – član Anton Potrč – član Rudi Potrč – član

Častni člani društva Stanko Plut, Krčevina pri Vurbergu Anton Rebernišek, Mestni Vrh Miran Glušič, Ptuj

105

Delo in dogodki v druĹĄtvu skozi objektiv Andreja Polanca

Izid jubilejnega zbornika so omogočili:

tel.: (02) 7493610, fax: (02) 7493620 E-pošta: tajnistvo@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si

107

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

MESTNA OBČINA PTUJ

108

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

OBÄ&#x152;INA DESTRNIK

109

Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Kopold Nada (Bar Center), Kmetija Tajhman Breg, Vulkanizerstvo Kmetec, Milan Herga, Kmetija Sever Anton, Vinko Bombek, Ivan Hauptman, Franc Brenčič, Ivan Slukan, Kmetija Žampa, PGD Destrnik, Vinogradništvo Sever Jožef, Kmetija Malek Milan, Marija, Blaž, Natalija Kampl, Maks in Silva Gajšek, Kmetija Zupanič, Kmetija Klemenčič Branko, Vinogradništvo Soko Jože in Sabina, Jože Bek, Aljoša Tašner, Andrej Vidovič, Duo Fantič - Aleks in Blaž, Marija in Alojz Zelenko, Tomaž Kampl.

110

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

111

DruĹĄtvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

DELFAN PLUS Za vse vrste stresnih situacij!

112

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Danilo Murko, Rogoznica 33 2232 VoliÄ?ina GSM:041 428 649

113

DruĹĄtvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Vina PotrÄ? Mestni vrh 79 2250 Ptuj

114

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

NaĹĄi kamini za topel dom in dobro poÄ?utje RajĹĄpova ulica 26, Ptuj, info@pecarstvo-unikat.si

115

DruĹĄtvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

116

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Jamstvo izvorne kakovosti

Kamnoseštvo Arnuš Jožef Arnuš, s. p. Vintarovci 24, 2253 Destrnik kamen.arnus@gmail.com

Učinkovita sredstva za varstvo in prehrano rastlin www.metrob.si

117

DruĹĄtvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

No v o !

Sinergija,

ki zagotavlja uspeh

proti peronospori

B6_oglas_20171016_TISAK.indd 1

118

16.10.2017. 10:15:16

20 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

VEIT MIRAN, s. p. mizarstvo, polaganje keramike, vodovodne in centralne inštalacije

ENOLOG RASTKO TEMENT, S. P. TRGOVINA NA DEBELO IN POSREDNIŠTVO Šentiljska cesta 71, 2000 Maribor (02) 250 22 60

119

DruĹĄtvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Ponujamo kvalitetne sorte trsnih cepljenk, najviĹĄje kakovosti klonske selekcije, dovoljene v podravskem in posavskem vinorodnem rajonu ter velika izbira cepljenk, primernih za zobanje, brajde, nizke lege, za predelavo v sok. VeÄ?ina teh je odporna na bolezni.

120

Ptuj in Destrnik (Sv. Jurij in sv. Urban)

20 LET poti med vinogradi in sadovnjaki

Od Jurija do Urbana

20 LET

poti med vinogradi in sadovnjaki