ZVEZA DRUÅ TEV KURENTOV
ZVEZA DRUŠTEV KURENTOV
Zveza društev kurentov je plod prizadevanj zainteresiranih društev, ki se trudijo ohranjati tradicijo kurenta in njegovega obredja, živega pojava, vendar je pri njegovem izvajanju potrebna tudi določena previdnost.
Izdajatelj: Besedila:
Zveza društev kurentov Ptuj, Ul. Heroja Lacka 3, 2250 Ptuj
avtorji, ZRS Bistra Ptuj Fotografije: Rado Škrjanec, Črtomir Goznik, arhiv društev Oblika in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naklada: 1000 izvodov Februar 2017
ZVEZA DRUŠTEV KURENTOV
Biti korant-kurent ne pomeni zgolj nadeti si masko, biti korant pomeni opravljati plemenito poslanstvo. Opravlja ga lahko le nekdo, ki je čistega srca in poln pozitivne energije ter mu ni poznana sebičnost in se je pripravljen razdajati za osrečevanje drugih. Verjeti in zaupati je treba v mistično moč korantovega obredja, ki prinaša novo, srečno in plodno življenje. Izrednega pomena je prenos tega plemenitega poslanstva na mlajše rodove, jih naučiti srčnosti in človečnosti ter dobrote in pomena etnografske nesnovne kulturne dediščine, ki nenadomestljivo zaznamuje okvire prostora in časa, medgeneracijski odnos, ki nepretrgoma šepeta in govori zgodbo mističnega ter duhovnega poslanstva kurenta–koranta. korant ali kurent naj ostane znanilec in pobudnik novega življenja, ki ga prinaša pomlad in zavetnik neomejenega veselja. To veselje je čisto, brez madeža in je namenjeno vsem, ki verjamejo v čarobnost časa med svečnico in pepelnico. Vlado Hvalec predsednik ZDK
Zveza društev kurentov združuje 20 društev z več kot 900 člani, kar pomeni, da je v Zvezo vključena glavnina posameznikov, ki ohranjajo kurentovo obredje. Zveza društev kurentov je plod prizadevanj zainteresiranih društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta in njegovega obredja. Dolgoletna želja posameznih društev in skupin je namreč bila, da bi se medsebojno povezala, saj bi to pripomoglo k doseganju skupnih ciljev. Zveza je bila ustanovljena leta 2014. Kurentovo obredje je živ pojav, ki se spreminja, vendar je treba biti pri njegovem izvajanju kar se da previden. V sodobni tehnološki družbi je še posebej pomembno, da smo pri vnašanju novosti v etnografsko izročilo kritični. Društva, ki so nosilci izročila, se tega zavedajo, zato sta bili ključen povod za ustanovitev Zveze društev kurentov prav želja po skupni kritični presoji novosti v obredju in želja po vračanju k prvobitnosti. Navedene cilje lahko društva dosežejo le skupaj, saj omogoča združevanje tesnejše sodelovanje, boljši pretok informacij in večji vpliv na širšo okolico.
Pomemben, vendar ne edini korak k temu je vpis kurentovega obredja na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, za kar si Zveza prizadeva skupaj s še nekaterimi organizacijami. V povezavi s tem je pomembna lanskoletna razglasitev kurentovega obredja za živo mojstrovino državnega pomena, kar je pogoj za vpis na Unescov seznam; to pa se bo zgodilo predvidoma še letos. Hkrati je Zveza aktivna pri ozaveščanju organizatorjev različnih prireditev in dogodkov o etnografskem izročilu, s čimer želi zajeziti nekatere moderne in neprimerne oblike prikazovanja kurentovega obredja, ob zavedanju, da je kurentovo obredje živ pojav in da se do neke razumne mere spreminja. Zveza kurentov na vseh ravneh zastopa tudi interese svojih članov.
Kurent V severovzhodnem delu Slovenije se je ohranil eden izmed skrivnostnih in najlepših običajev – imenovan Kurentovanje – ter predstavlja največji slovenski in srednjeevropski pustni festival. Etnografski del pustnih dogajanj, ki ga zaznamuje osrednji pustni lik kurent oziroma korant (kot ga imenujejo v vaseh okrog Ptuja), je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema devetnajst občin. Mikro območje obhodov pa je omejeno na Mestno občino Ptuj, Občino Ormož in manjše občine Ptujskega in Dravskega polja (Markovci, Dornava, Gorišnica, Videm, Hajdina, Kidričevo), Haloz (Podlehnik, Žetale, Majšperk) ter Slovenskih goric (Juršinci, Destrnik, Sveti Andraž). Po številu nosilcev (družine, sekcije, društva) izstopajo kraji: Markovci, Zabovci, Spuhlja, Bukovci, Borovci, Stojnci, Lancova vas, Pobrežje, Draženci, Janežovci, Vareja, Prvenci, Grajena, Mestni Vrh.
Kurentova/korantova obredja
Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik; vsako leto od svečnice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Ali je kurent poganskega, slovanskega, morda celo grškega ali kakega drugega izvora, še danes ne vemo. Osnovni nosilci in izvajalci te dediščine izhajajo iz družinske skupnosti v vaseh in od 19. stoletja dalje s preseljevanjem ljudi tudi v mestih. Po starodavnem izročilu so dedje prenašali obredje na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli veliko fizične moči in napora pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom. Nekoč so si možje kurentije izdelovali sami iz priročnih materialov, ki so jih imeli na kmetiji. Danes kurentije izdelujejo lokalni mojstri domače
obrti. Posebno vlogo imajo žene in dekleta, ki skrbijo za izdelavo okrasja za kurentijo (papirnate rože in trakovi, izdelava volnenih gamaš, poslikava usnjenih mask, vezenje robčkov). Pri izvajanju in ohranjanju kurentovih obhodov so otroci vključeni v vse aktivnosti tega obredja. Ker je kurent skupinska maska, se posamezniki običajno združijo v etnografske skupine, mnogi imajo ustanovljena društva. Društvo ali skupino ponavadi sestavlja od 15 do 20 članov. Vodja skupine je običajno najstarejši član, ki organizira in vodi obhode po vaseh in mestih. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič – kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo. Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo dva tipa kurentov: tako imenovanega pernatega in rogatega. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove. Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Kurent se pojavlja tudi v skupinah oračev kot plužar. Skupina priteče na dvorišče, kjer v krogu divje poskakujejo okrog gospodarja. Z bučnim zvonjenjem in zamahi z ježevko odganjajo vse, kar je slabo, in prinašajo srečo in zadovoljstvo. Domačini jim ponudijo hrano in pijačo, ženske pa jim v znak naklonjenosti podarijo robčke. Na vaseh se je ohranila šega, da gospodinja ob prvem obisku kurentov v znak zahvale in sreče pred njimi razbije lončeno posodo. Izven lokalnega okolja se kurenti udeležujejo različnih etnografskih, karnevalskih in protokolarnih dogodkov.
Poslanstvo kurentov/korantov
Vedno več ljudi se zaveda, da je opis, ki kurentova obredja označuje kot preostanek primitivnih poganskih časov, nepopoln in napačen. Iz te tradicije izvirajo mnoge modrosti, ki so jih poznali in spoštovali naši očaki in lahko veliko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne zgolj našega življenja, ampak vsega bivajočega. Moč te tradicije je z vidika klasične znanosti težko razumljiva, ker so mnoge pozitivne spremembe, ki jih doživijo posamezniki ali skupine, zavite v tančico mističnosti. Toda nova spoznanja o višjih nivojih zavesti in njenih vplivih na pozitivne spremembe počasi odkrivajo, da verovanja in običaji naših prednikov, ki so se ohranili vse do danes, niso zgolj poganske narave. Nekdanje tegobe, ki so se kazale predvsem v pomanjkanju hrane, so zamenjale številne novodobne. V našem okolju v času pustovanja poslanstvo odganjanja zla in vzpostavljanja vsega dobrega že dolgo opravljajo koranti oz. kurenti. Moč te čudovite tradicije se kaže v samem obredu, ki je namenjen prinašanju sreče. Plemenitost obreda pa se kaže v tem, da ne trpi zgolj tisti, ki je sreče potreben, temveč predvsem tisti, ki srečo prinaša. V lokalnem okolju je tako močno prisoten, da se z njegovim poslanstvom istovetijo mnoge socialne strukture. Upodobljen je v mnogih celostnih podobah podjetij, javnih pravnih oseb in civilnodružbenih organizacij. Na etnografski in karnevalski povorki, ki nosita ime »kurentovanje,« simbolizira osrednji pustni lik, brez katerega si ni moč omisliti obeh dogodkov. Kurent v lokalnem okolju predstavlja mnogo več kot zgolj »neko pustno šemo«. Sporočilna vrednost
kurentovih obhodov soustvarja in krepi trajnostno identiteto mesta Ptuj in okolice. Biti del kurentovih obhodov je danes častno dejanje, ki mu ljudje iz različnih socialnih struktur sledijo in se z njimi istovetijo. Za prebivalce Ptuja, ki slovi kot najstarejše slovensko mesto, in okoliško prebivalstvo predstavljajo pustna obredja del skupne identitete, vez z mističnim in pobeg od zemeljskega sveta.
Unesco – Svetovna kulturna dediščina obogatena s kurentovimi obredji Slovenci kot majhen narod ne bomo nikoli zmogli graditi mednarodne prepoznavnosti prek klasičnih ekonomskih vzvodov, kot so bančništvo, industrijski giganti, vojaška industrija, borzno posredništvo itd. Našo izvirnost in originalnost pa lahko pokažemo s kulturno dediščino. Skozi celotno zgodovino smo Slovenci sebe kot narod in danes tudi lastno državo gradili na sebi lastnem kulturnem ustvarjanju. Kljub temu da smo obdani z močnimi narodi, smo na mnogih področjih razvili in ohranili številne kulturne unikate. Med tovrstne narodove unikate zagotovo sodi izjemna etnografska pustna dediščina, ki po Unesco konvenciji sodi med nesnovno kulturno dediščino. Za to dediščino je značilno, da se prenaša iz roda v rod in tako zagotavlja neprekinjeno vez s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne ustvarjalnosti naših očakov. Naša prizadevanja za vpis kurentovih obhodov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine niso namenjena zgolj varovanju te dediščine. Z vpisom na seznam nesnovne kulturne dediščine lahko največ pripomoremo k dvigu zavesti o pomenu in sporočilni vrednosti kurentovih obredij
tako na lokalni kakor tudi državni in mednarodni ravni. Predvsem želimo z vpisom ohranjati in ponovno oživiti prvinsko poslanstvo kurentovih obredij. V sodobnem svetu tekmovalnosti, individualizma, egoizma, nerazumnega uničevanja okolja postaja kurent s svojo sporočilno vrednostjo ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v prvinske čase, kjer je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom. Ko je sebe razumel kot neločjivi del vsega bivajočega in se ni postavljal v nadrejeno vlogo gospodarja in izkoriščevalca vsega in vseh zgolj za lastne kratkoročne koristi. V tej tradiciji se prepoznajo mnoge modrosti, ki so jih poznali in spoštovali naši očaki in nam lahko veliko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne zgolj našega življenja, ampak vsega bivajočega. Ob povečanem zavedanju pomena te dediščine bo vpis v Unescov seznam pripomogel k večji mednarodni prepoznavnosti in s tem k bogatenju splošne skupne svetovne zgodovine. Hkrati bo vpis varoval dediščino pred pretiranimi vplivi komercializacije. Vpis bo preprečeval dekontekstualizacijo nesnovne kulturne dediščine njenega izvajanja in pojavljanja izven primarnega časa in prostora. Preprečevani bosta napačna prilagoditev in nepravična raba nesnovne kulturne dediščine s strani posameznikov, turističnih vodičev, raziskovalcev in drugih zunanjih ljudi. Z vpisom na reprezentativni seznam se odpirajo številni
komunikacijski kanali, ki omogočajo skupni dialog na osebni, lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni. Dialog bo omogočal neprestano ozaveščanje posameznikov in skupin o pomenu te dediščine. Na državni in mednarodni ravni bo vpis povečal prepoznavnost in krepil medkulturni dialog. Hkrati se bodo krepile socialne mreže podobnih elementov tovrstne evropske in svetovne kulturne dediščine. Prek seznama se bo zagotovo povečal interes za obravnavo te dediščine na številnih znanstvenih in strokovnih srečanjih. Hkrati pa se bo povečal interes za mednarodno izmenjavo in udeležbo na številnih etnografskih in karnevalskih prireditvah po vseh kontinentih sveta. Z aktivno udeležbo na vseh navedenih dogodkih bosta omogočena neposredni dialog ter izmenjava medsebojnih izkušenj in dobrih praks tako med posamezniki kakor tudi skupinami in skupnostmi. Doc. dr. Štefan Čelan
DRUŠTVO KORANTOV GRAJENA Naslov: Grajena 57, 2250 Ptuj Vodja skupine: Milan Klemenc Tel. št.: 041 680 811 E-pošta: milan.klemenc@gmail.com
DRUŠTVO KURENTI PTUJ 1 Naslov: Žgečeva ulica 8, 2250 Ptuj Vodja skupine: Sonja Korošec Tel. št.: 041 444 809 E-pošta: kurenti.ptuj1@gmail.com
DRUŠTVO KURENTI CENTER PTUJ
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO JEŽEVKA
Naslov: Murkova ulica 4, 2250 Ptuj Vodja skupine: Štefan Čelan Tel. št.: 041 678 772 E-pošta: stefan.celan@gmail.com Spletna stran: www.kurenti.si
Naslov: Mestni Vrh 24, 2250 Ptuj Vodja skupine: Dušan Poštrak Tel. št.: 031 302 751 E-pošta: dusan.postrak@triera.net
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KURENTI 94
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KORANTI HAJDINA
Naslov: Rogozniška cesta 4, 2250 Ptuj Vodja skupine: Aleksander Mlinarič Tel. št.: 031 230 642 E-pošta: drustvo.kurenti94@gmail.com
Naslov: Zgornja Hajdina 11c, 2288 Hajdina Vodja skupine: Dejan Šlamberger Tel. št.: 041 749 744 E-pošta: prevozi.dejan@gmail.com
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KORANTOV DUH PTUJ
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KURENT
Naslov: Jenkova 6, 2250 Ptuj Vodja skupine: Vlado Hvalec Tel. št.: 031 692 910 E-pošta: korantovduh@gmail.com
Naslov: Cankarjeva ulica 4, 2250 Ptuj Vodja skupine: Bojan Zemljarič Tel. št.: 041 552 329 Vodja skupine: Bojan Lesjak Tel. št.: 031 350 212 E-pošta: info@ed-kurent.si
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO ZVONEC
ETNOGRAFSKO-KULTURNO DRUŠTVO VESELI KORANT
Naslov: Zechnerjeva ulica 16f, 2250 Ptuj Vodja skupine: Iztok Kovačec Tel. št.: 041 626 366 E-pošta: iztok.kovacec@gmail.com
Naslov: Maistrova ulica 26a, 2250 Ptuj Vodja skupine: Dušan Pšajd Tel. št.: 041 371 077 E-pošta: veseli.korant@gmail.com
FD LANCOVA VAS, SEKCIJA KORANTI
KD ROGOZNICA, SEKCIJA KORANTI ROGOZNICA
Naslov: Lancova vas 44a, 2284 Videm pri Ptuju Vodja skupine: Danilo Turk Tel. št.: 041 419 757 E-pošta: koranti.lancova@gmail.com Spletna stran: www.koranti-lancova.si
Naslov: Slovenskogoriška cesta 18, 2250 Ptuj Vodja skupine: Uroš Cajnko Tel. št.: 041 485 524 E-pošta: koranti.kdrogoznica@gmail.com Spletna stran: www.kdrogoznica.si/
KULTURNO-FOLKLORNO DRUŠTVO PODLEHNIK, KORANTI Naslov: Podlehnik 9, 2286 Podlehnik Vodja skupine: Franc Arnuš Tel. št.: 041 604 257 E-pošta: kfd.podlehnik@gmail.com
DRUŠTVO KORANTI DESTRNIK Naslov: Destrnik 9, 2253 Destrnik Vodja skupine: Miro Kokol Tel. št.: 041 694 141 E-pošta: kokol.miro@gmail.com
DRUŠTVO KORANTI PODLEHNIK Naslov: Podlehnik 9, 2286 Podlehnik Vodja skupine: Bogdan Šimenko Tel. št.: 041 485 807 E-pošta: sanja.simenko@gmail.com
KULTURNO DRUŠTVO DRAŽENCI, SEKCIJA TeDe KORANT KLUB Naslov: Draženci 74b, 2288 Hajdina Vodja skupine: Drago Lesjak Tel. št.: 040 634 882 E-pošta: tedekorant@gmail.com
KULTURNO, TURISTIČNO IN ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KORANTOV DEMONI
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO BARON, SEKCIJA KORANTI
Naslov: Vareja 12, 2284 Videm pri Ptuju Vodja skupine: Darko Cafuta Tel. št.: 041 767 934 E-pošta: kted.demoni@gmail.com
Naslov: Prvenci 10b, 2281 Markovci Vodja skupine: Janez Golc Tel. št.: 041 469 506 E-pošta: janez.golc@gmail.com
PTUJ SKI KURENT KLUB Naslov: Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj Vodja skupine: Jože Gašperšič Tel. št.: 041 704 712 E-pošta: joze.gasper@hotmail.com
TURISTIČNO DRUŠTVO KORANTI IZ POBREŽJA Naslov: Pobrežje 54, 2284 Videm pri Ptuju Vodja skupine: Damjan Vidovič Tel. št.: 041 641 659 E-pošta: tdkorantipobrezje@gmail.com
Mistik VINO KURENTOVE TRGATVE
V letu 2016 se je rodilo plodno sodelovanje med Ptujsko kletjo in Zvezo društev kurentov. Iz prvotnega pokroviteljskega odnosa se je razvila ideja partnerstva in se realizirala v vinu, ki je dozorelo v Ptujski vinski kleti, iz grozdja, pobranega na prvi kurentovi trgatvi pri Lovrečevih v Jiršovcih. O vinu so kletarji zapisali: »Mistik je božansko vino samotoka modrega pinota čudovite medeninaste barve. Vino s svojo mističnostjo na vonju pričara svežino pomladi in nas s prijetno aromatiko popelje med cvetlice in poln sadovnjak pečkatega sadja. V ustih je nežno, uglajeno, harmonično in pitno.« To je prvo iz serije vin, za katere se bo grozdje vsako leto ročno obiralo na drugi lokaciji, polnjeno pa bo v omejenih količinah.
ZVEZA DRUŠTEV KURENTOV
Zveza društev kurentov Ul. heroja Lacka 3, 2250 Ptuj zveza.kurentov@gmail.com, www.zveza-kurentov.si