Bilten DRUĹ TVO VTC 13
15. Grajsko ocenjevanje vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz
SodelujoÄ?i na ocenjevanju 2018
Strokovna komisija
Delovna ekipa
Komisija med delom
Bilten
15. Grajskega ocenjevanja vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz
Organizatorji in soorganizatorji: Društvo vinskoturistične ceste Srednje Slovenske gorice (VTC 13) Občina Juršinci Društva vinogradnikov in sadjarjev: Osrednje Slovenske gorice, Benedikt, Vitomarci, Cerkvenjak, Mala Nedelja, Lenart, Juršinci, Sv. Trojica, Sv. Ana, Haloze in Štajerski pütar, KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož
Ob 15. grajskem vinskem prazniku Spoštovani vinogradniki, vinarji in vsi ljubitelji odličnih vin ob vinsko-turistični cesti po Srednjih Slovenskih goricah in Halozah. Kljub uveljavljenosti Slovenije kot dežele trte in vina, posebej še Ptuja, še vedno premalo vemo o Slovenskih goricah in Halozah ter številnih vrhunskih vinih, ki jih tukaj pridelujemo. Prav zato je namen delovanja Društva vinsko-turistične ceste VTC- 13, da povezuje društva vinogradnikov, občine, ponudnike in druge zainteresirane ob VTC-13 z namenom izobraževanja, promocije, trženja, prenosa koristnih informacij ter izkušenj na področju vinogradništva, sadjarstva in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter organiziranja in spodbujanja družbenih in kulturnih prireditev. Prizadevamo si za razvoj turizma na območju VTC-13 ter prepoznavnosti območja doma in v tujini. Društvo VTC-13 deluje na območju 13 slovenjegoriških občin. Na tem območju deluje devet društev vinogradnikov, ki so pri svojem delu zelo aktivna. Zadnja leta pa na Grajskem ocenjevanju vin sodelujejo tudi vinogradniki in vinogradniška društva z območja Haloz. Letos že petnajstič organiziramo Grajski vinski praznik, da bi širši javnosti čim bolje predstavili vinogra-
4
dnike, posameznike in vina, ki so dosegla najvišje ocene na ocenjevanju vin z območja Slovenskih goric in Haloz. Omeniti moram, da lahko na finalno Grajsko ocenjevanje vin, ki je letos potekalo 30. maja na Ptujskem gradu, pridejo vina, ki so na predhodnih društvenih ocenjevanjih dobila odlične ocene. Ta finalni preizkus izvede posebna strokovna komisija, ki dodeli nazive prvakov vin in jim dodeli priznanja, diplome in amfore, kot to določa pravilnik. Zadnja leta je uvedena tudi izbira knežjega vina, kar je posledica dobrega sodelovanja VTC-13 z Društvom cesarsko-kraljevi Ptuj. Ob tej priložnosti se zahvaljujem županom in občinskim svetnikom iz občin območja VTC-13, ki moralno in finančno podpirajo naše projekte. V imenu društva VTC-13 jih prosim za podporo in dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Prav tako se v imenu organizatorjev iskreno zahvaljujem za pomoč in organizacijo: Kmetijsko svetovalni službi pri KGZS Zavodu Ptuj, predstavnikom društev vinogradnikov, letos še posebej županu občine Juršinci za finančno pomoč pri izvedbi Grajskega vinskega praznika, Pokrajinskemu muzeju Ptuj − Ormož, ocenjevalni komisiji, članom Društva cesarsko-kraljevi Ptuj ter drugim, ki so pomagali pri izvedbi 15. Grajskega ocenjevanja vin in Grajskega vinskega praznika. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti tudi članom Lions kluba Ptuj, ki so s finančno pomočjo omogočili, da smo v grajski vinski kleti uredili sod velikan in ga tako obvarovali pred razpadom in ohranili zanamcem. Iskreno čestitam vsem vinogradnikom dobitnikom priznanj, diplom in glinenih amfor. Simon Toplak, predsednik Društva VTC 13
5
Občina Juršinci Občina Juršinci je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena je bila z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij 29. decembra 1994. Nastala je iz celotnega območja nekdanje Krajevne skupnosti Juršinci, ki je bila v sklopu občine Ptuj in naselja Hlaponci, ki je prej spadalo pod Krajevno skupnost Polenšak. Ozemlje občine zavzema del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona ter del Pesniške doline in meji na sosednje občine Ptuj, Vitomarce, Gornjo Radgono ter Dornavo. Razprostira se na površini 3625 ha (36,25 km2) in spada med manjše občine v Sloveniji, vendar kljub svoji majhnosti svojim občanom zagotavlja visoko kakovost življenja in dostopnost vseh osnovnih storitev, hkrati pa s svojo lego čudovito in umirjeno naravno okolje. Sestavlja jo 13 vasi oziroma naselij in ima 2381 prebivalcev (1226 moških in 1155 žensk) ter 852 gospodinjstev. Gostota prebivalstva je 65 oseb/km2. Število tistih, ki so se iz občine odselili, je nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili (priseljenih 104, odseljenih 89). Povprečna starost občanov je 42,2 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,1 leta) (vir SI-STAT, 2017). Občina Juršinci spada med demografsko ogrožene občine v regiji in Sloveniji, saj je značilno, da je v njej izredno visoka stopnja brezposelnosti aktivnega prebi-
6
valstva. Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, pomembne panoge pa so vinogradništvo, sadjarstvo, mlečna govedoreja, živinoreja, poljedelstvo in trsničarstvo. Zaradi konfiguracije terena ni večjih kmetijskih kompleksov. Juršinci so znani predvsem po trsničarstvu, saj Trsničarsko zadrugo Juršinci, ki nudi visokokakovostne pridelke, poznajo po vsej Evropi. Aktivno prebivalstvo, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, je večinoma zaposleno izven občine, v bližnjih mestih, predvsem na Ptuju in v Mariboru ter tudi drugih krajih, saj v občini ni industrijskih ali drugih obratov, pa tudi podjetniški sektor ni dovolj razvit, čeprav je v zadnjem obdobju opaziti njegov razvoj. Zaradi navedenega pa je še vedno močno prisoten pojav zdomstva in dnevnih migracij, zlasti v Avstrijo in Nemčijo. Pomembno pa je poudariti, da se občina zaveda stanja na področju zaposlitvene politike in izobraževanja, zato je v preteklih desetih letih veliko finančnih sredstev in moči namenila prav razvoju osnovnošolskega izobraževanja ter skrbi za mladino. Pri tem se je prednostno posvetila prav družbenemu razvoju mladine in določenim strukturam prebivalstva. Z izgradnjo večnamenske dvorane je omogočila, da se s športno-rekreativnim načinom življenja lažje premagujejo socialno-ekonomske težave prebivalstva. V Juršincih so še naslednje javne ustanove, zavodi in podjetja: Osnovna šola Juršinci, vrtec, zdravstveni dom (ambulanta, zobozdravnik in lekarna), pošta, župnijski urad (cerkev), občina, bencinska črpalka, dom za ostarele, trgovina in gostilne. V obdobju delovanja občine je bilo veliko pomoči namenjene malemu gospodarstvu in samostojnim podjetnikom (sofinanciranje naložb in projektov, nepovratna sredstva). Glede možnosti gospodarskega razvoja gre v prihodnje še naprej spodbujati razvoj kmetijskega in podjetniškega sektorja, saj večjih zaposlitvenih obratov v občini ni pričakovati. Občina Juršinci ima zaradi svoje lege na območju Slovenskih goric, ki zavzemajo relativno veliko območje, na katerem so številni naravni in kulturni spomeniki ter se prirejajo zanimivi dogodki in etnološke prireditve, tudi precejšen potencial za razvoj turizma.
7
10 let delovanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci Vinogradništvo je panoga na ozemlju Slovenskih goric, kamor spadajo tudi Juršinci. Prastara kultura sega v stari vek, v čas pred našim štetjem, saj so bili juršinski hribi vseskozi v zgodovini posajeni z vinsko trto, ki je tu živečim ljudem velikokrat dajala osnovni vir dohodka, kar se ohranja še danes. Organiziranost vinogradnikov, sadjarjev in trsničarjev v Juršincih sega že daleč nazaj v leto 1971, ko je bilo ustanovljeno prvo Društvo vinogradnikov v Novem mestu, istega leta pa tudi Društvo vinogradnikov, sadjarjev in trsničarjev Juršinci. Leta 1973 je takratni politični sistem prepovedal organiziranje in delovanje organiziranih skupin kmetov, ker naj bi bile škodljive takratnemu sistemu. Po delni ohladitvi takratnega režima so juršinski vinogradniki, pod vodstvom pobudnika g. Simona Toplaka, leta 1983 ponovno ustanovili Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci. Leta 1989, ko sta se začeli priprava spremembe družbenega sistema in priprava novega zakona o zadrugah, z namenom lastninjenja vinarske zadruge, so na pobudo vinogradnikov s celotnega ptujskega območja, razen Haloz, ustanovili novo društvo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj s sedežem v Juršincih, ki ga je prevzel in vseskozi vodil Janko Matjašič. Po ustanovitvi novih občin, ki so nastale iz bivše občine Ptuj, se je pojavila želja po ustanovitvi društev po občinah. Tako smo 27. 1. 2008 tudi v Juršincih ustanovili Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci, njegov prvi predsednik je bil Stanko Holc, ki ga je uspešno vodil do leta 2013. Od takrat naprej pa društvo vodim Alojz Herga. Ob ustanovitvi je
8
društvo štelo 82 članov, vključeni so bili tudi vinogradniki in sadjarji izven naše občine, nakar se je število članov povečevalo. Vendar se je po desetih letih delovanja društva članstvo nekoliko zmanjšalo in sedaj šteje 94 članov. Razlog za upad je ustanovitev sorodnih društev po drugih novonastalih občinah, ki so nastale iz bivše občine Ptuj, delno pa tudi splošna situacija v vinogradništvu, kajti kot vemo, so se razmere v vinogradništvu in vinarstvu v Sloveniji poslabšale. Na ustanovnem občnem zboru si je društvo zadalo nekaj smernic, ki jim sledimo še danes. Kljub kratkemu obdobju sedanjega društva je izpeljalo kar nekaj dejavnosti s področja strokovnega izobraževanja vinogradnikov, vinarjev in sadjarjev. Tukaj gre zahvala za strokovno pomoč tudi Kmetijsko gozdarskemu zavodu Ptuj, s katerim vseskozi zelo dobro sodelujemo. Hkrati pa društvo skrbi za družabno življenje naših članov in drugih občanov. Kot vsa sorodna društva tudi naše društvo vseskozi organizira razne tečaje in strokovna predavanja z namenom, da naši člani sledijo novim trendom s področja vinogradništva, vinarstva in sadjarstva. Tako organiziramo vsakoletno ocenjevanje vin, sodelujemo na Grajskem ocenjevanju vin na Ptuju, nemalo naših vinarjev pa je bilo v preteklosti prisotnih na mednarodnih ocenjevanjih vin v Ljubljani, Gornji Radgoni ter v tujini. Prisotni smo tudi na vsakoletni prireditvi Veni vidi vino mlado na Ptuju, kjer se naši vinogradniki promovirajo z mladimi vini istega letnika. Z namenom spoznavanja vinsko-turističnih cest na območju občine Juršinci vsako leto organiziramo Martinov pohod z zaključnim martinovanjem v središču Juršincev. V sklopu izobraževanja vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo, naj bo to po Sloveniji ali v tujino. Skrbimo tudi za dobre odnose in sodelovanje s sorodnimi društvi iz sosednjih občin, predvsem z Vinogradniško sadjarskim društvom Vitomarci. Prav tako pa smo zelo dobre stike navezali tudi z društvom »Vinogradnikov Bilikum« iz sosednje Republike Hrvaške, s katerim smo podpisali listino o pobratenju. Po vsakoletnem društvenem ocenjevanju vin organiziramo v središču Juršincev prireditev, t. i. »košnjo po starem« okrog farne cerkve. Društvo sodeluje na raznih prireditvah, ki jih organizira naša občina, tako smo med drugim sodelovali pri zasaditvi avtohtonih sort cepljenk ob alternativni poti v središču Juršincev. Spoštovane vinogradnice in vinogradniki, sadjarke in sadjarji, dovolite, da vam ob jubileju čestitam ter se vam v imenu društva zahvalim za dosedanje delo in uspešno sodelovanje, z željo, da bi v društvu še naprej dobro sodelovali in organizirali še veliko dogodkov in da bi društvo praznovalo še veliko jubilejev. Predsednik društva Alojz Herga 9
15. Grajsko ocenjevanje vin na Ptuju Krona ocenjevanj na območju Srednje Slovenskih goric in Haloz je vsekakor Grajsko ocenjevanje vin. Letošnje je bilo že petnajsto zapovrstjo. Opravljeno je bilo 30. maja 2018 na Ptujskem gradu. V preverjanju je bilo 56 vzorcev vin, od tega 53 vzorcev letnika 2017 in trije vzorci starejših letnikov. Na vinorodnih območjih je dobro vino žlahtna dobrina, ki poleg gospodarskega učinka daje krajem in pridelovalcem tudi dobro ime. Tega se zavedajo prizadevni vinogradniki in kletarji, ki sodelujejo na tem imenitnem ocenjevanju. Ocenjevanja vin potrjujejo, da se da s spoštovanjem narave, pametnim delom in visoko postavljenim ciljem pridelati odlična vina. Navkljub nekoliko neugodnim vremenskim razmeram v preteklem letu je mnogim to uspelo. V aprilu je vinograde prizadela pozeba, vse od blage do velike škode. Ponekod je bila med letom tudi toča. V prizadetih vinogradih je bil razvoj grozdja, kakor tudi zorenje, neenakomeren, kar je dobro tudi zaradi manjše obremenitve s pridelkom. V najpomembnejšem času za »pripravo» trte na cvetenje, v drugi in tretji dekadi maja, je bila temperatura višja, bilo je več sonca, padavin pa manj od dolgoletnega povprečja. Cvetenje je potekalo v ugodnih vremenskih razmerah, v tretji dekadi maja in prvi polovici junija, zelo uspešno. Prvi podatki spremljanja dozorevanja grozdja so pokazali, da je bil začetek zorenja grozdja za naše razmere zgoden in obetaven, saj je bil nad dolgoletnim povprečjem. V primerjavi s predhodnim letnikom 2016 je bil v prednosti za 10 dni. V primerjavi z letnikom 2003 (najzgo-
10
dnejša dozorelost grozdja, odkar se dozorevanje spremlja) pa je zaostajal le za teden dni. Zorenje grozdja je potekalo sorazmerno ugodno vse do septembra, ko je prišlo do poslabšanja vremena. V času vegetacije (1. 4. do 31. 10. 2017) so imeli vsi meseci razen septembra višje temperature, nižje padavine in več sončnega obsevanja od dolgoletnega povprečja. V septembru je bilo veliko več dežja, nižja temperatura in za tretjino manj sonca od dolgoletnega povprečja. Bili so dani tudi pogoji za razvoj grozdne gnilobe. To je mnogim onemogočilo pričakovano in ciljano vrhunsko kakovost. Kljub vsemu je bila v povprečju dosežena nadpovprečna zrelost grozdja. Če bi bilo v septembru vsaj običajno vreme, bi lahko dosegli še boljšo kakovost. Najrealnejši kazalnik kakovosti vina so številke. Če pogledamo povprečne ocene vseh ocenjenih vin na posameznih petnajstih ocenjevanjih doslej, so te stabilne, nihanje pa je odvisno od vsakoletnih vremenskih razmer, prizadevnosti pridelovalcev in tudi nekaj sreče. Doslej so bile povprečne ocene med 18,13 in 18,43 točke, kar je prikazano spodaj. Povprečna ocena letošnjega ocenjevanja z 18,33 točke je na drugem mestu. Preglednici: Število vzorcev in kakovost vin v 15 letih (2004–2018) LETO Število vzorcev vin na ocenjevanju Izločeno (%) Deželno PGO (%) Kakovostno ZGP (%) Vrhunsko ZGP* (%) Povprečna ocena vseh ocenjenih vin Povprečna ocena vin normalne trgatve Povprečna ocena vin posebnih kakovosti LETO Število vzorcev vin na ocenjevanju Izločeno (%) Deželno PGO (%) Kakovostno ZGP (%)
11
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
54
68
77
57
114
92
78
75
0,00 0,00 7,41 92,59
1,47 0,00 32,35 66,18
3,80 0,00 22,08 66,18
5,26 0,00 19,30 75,44
10,53 0,00 23,68 65,79
14,13 0,00 19,57 66,30
16,67 0,00 19,23 64,10
9,86 0,00 32,39 57,75
18,46
18,19
18,23
18,32
18,23
18,29
18,21
18,18
18,32
18,08
18,16
18,22
18,14
18,12
18,18
18,10
19,05
18,88
18,79
18,90
18,82
18,91
18,49
18,99
2012
2013
2014
2015
2017
2018
115
92
98
46
92
71
56
10,43 0,00 34,78
11,96 0,00 21,74
7,14 0,00 21,43
2,17 0,00 54,35
1,09 0,00 13,04
4,23 0,00 26,76
5,36 0,00 16,07
2016
Vrhunsko ZGP* (%) Povprečna ocena vseh ocenjenih vin Povprečna ocena vin normalne trgatve Povprečna ocena vin posebnih kakovosti
54,69
66,30
71,43
43,48
85,87
69,01
78,67
18,13
18,25
18,25
18,07
18,26
18,20
18,33
18,10
18,18
18,18
17,97
18,19
18,16
18,29
18,85
18,65
18,91
18,90
18,76
18,72
18,77
*Vrhunsko vino dejansko ni vrhunsko, ampak je le neformalno razvrščeno na podlagi senzorične ocene.
NAČIN IN KRITERIJ OCENJEVANJA Vina so bila ocenjena po uradno veljavni metodi 20 točk. Po tej metodi lahko vino prejme 0−20 točk. Ne bo odveč, če navedemo razvrstitev vin po kakovosti po Zakonu o vinu, veljavnem v Sloveniji, na podlagi dobljenih točk: – za namizno vino z oznako države: najmanj 12,1 točke; – za namizno vino s priznano geografsko oznako (PGO) oz. deželno vino: najmanj 14,1 točke; – za kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP): najmanj 16,1 točke; – za vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP): najmanj 18,1 točke. Za vrhunsko vino je še pogoj, da je bila pred trgatvijo s strani pooblaščene organizacije (Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor za VD Podravje) zapisniško ugotovljena ustrezna sladkorna stopnja (najmanj 84 oOe za vina normalne trgatve) in da mošt ni bil obogaten.
OCENJEVALNA KOMISIJA
Vina je ocenila strokovna komisija v naslednji sestavi: – predsednik: mag. Anton Vodovnik, univ. dipl. inž. kmet., Maribor – članica: prof. dr. Tatjana Košmerl, univ.dipl.inž.ž.t., BF Ljubljana – član: Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet., KGZ Ptuj – član: Miran Reberc, inž. kmet., KGZ Ptuj – član: Roman Štabuc, univ. dipl. inž. kmet., KGZ Maribor – članica: Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet., KGZ Maribor – član: prof. dr. Mojmir Wondra, univ. dipl. inž. ž. t., BF Ljubljana
12
REZULTATI OCENJEVANJA Ocene posameznih vzorcev so podane v prilogi, kjer bodo lahko vsi, predvsem uživalci, našli želene podatke − od vrste, sorte, ocene vina, vinorodnega kraja do naslova pridelovalca. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je 18,33 točke. Vina normalne trgatve so dosegla povprečno oceno 18,29 točke, vina posebne kakovosti pa 18,77 točke. Najnižja ocena letos ocenjenega vina je bila 17,70 točke, najvišja pa 19,62 točke. Če naredimo razvrstitev po kakovosti v smislu Zakona o vinu, znaša delež vrhunskih vin 78,57 %, delež kakovostnih vin pa 16,07 %. Pohvalno je tudi, da se v razred deželnega vina ni uvrstil noben vzorec vina. Izločeni so bili trije vzorci. Dva zaradi bekserja (prisotnost H2S) in eden zaradi etilacetata. Vinogradniki in kletarji so vse bolj vešči in znajo dobro izkoristiti »ponudbo« narave, ki je vsako leto »drugačna«, in pridelati zanimiva, dobra in všečna vina. Z doseženo kakovostjo ne smemo biti povsem zadovoljni. Pri nekaterih vinih smo srečali pomanjkljivosti, kot sta neharmoničnost in prisotnost grenkobe ter nestrokovno žveplanje. Kar nekaj vin je bilo preveč, nekaj pa tudi premalo žveplanih. Ni besed, ki bi omogočile izpoved in zapis bogastva neštetih cvetic, vonjav, dišav, arom, okusov …, kar so zaznavala izkušena čutila ocenjevalcev v teh vinih. Vsem naj bo cilj še naprej pridelati in ponuditi všečna, dobra, še boljša vina. Ne pozabimo na osnovne kletarske zapovedi! Vsak pri sebi naj opravi analizo dela − se spomni, kje in kdaj je kaj »grešil« − in tega ne ponovi. Na podlagi doseženih rezultatov, ki so podkrepljeni s številkami, pridelovalcem želimo prijazno promocijo in uspešno trženje, uživalcem pa obilo užitkov. V imenu komisije in v svojem imenu izrekam organizatorjem pohvalo, vsem udeležencem ocenjevanja in dobitnikom odličij pa pohvalo in iskrene čestitke. Mag. Anton Vodovnik, predsednik ocenjevalne komisije
13
Letos sta izstopala laški rizling in sauvignon Izkušnje iz preteklih let so se ponovno potrdile. Na letos že tradicionalnem 15. Grajskem ocenjevanju vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz se je tudi že skoraj »tradicionalna« sedemčlanska ocenjevalna komisija zbrala v sredo, 30. 5. 2018. Vsekakor gre že takoj na začetku zahvala organizatorjem in pridelovalcem za zaupanje. V primerjavi z lanskim letom nas je letos pričakalo nekoliko manj vzorcev, skupno 56 vin, razvrščenih v štiri kategorije: 1. suha vina (20), 2. rdeča vina (2 vzorca sorte modri pinot), 3. vina z ostankom sladkorja (29) in 4. vina posebnih kakovosti (5 vzorcev). Po pričakovanjih so prevladovala vina tekočega letnika 2017, in to vsi predstavniki belih suhih vin in belih vin z ostankom sladkorja do 25 g/L. Samo trije vzorci pa so bili starejši (dva vzorca letnika 2015 in eden letnika 2011). Prav tako so prevladovala sortna vina nad skupno le štirimi zvrstmi, glede na sladkorno stopnjo pa je bila bolj uravnotežena prevlada vzorcev vin z ostankom sladkorja (60,7 %) v primerjavi s suhimi vini (39,3 %). O kakovosti rdečih vin sicer težko sodimo le na podlagi dveh vrhunsko ocenjenih vzorcev vina modri pinot. Oseb14
no so me nekoliko bolj navdušila sortna suha vina, med katerimi bi predvsem izpostavila laški rizling in sauvignon, ki sta izstopala od preostalih, tudi sicer manj številčnih sortnih vin, po sortni prepoznavnosti, svežini, polnosti in harmoniji. Pri vinih z ostankom sladkorja pa so se laškemu rizlingu pridružili še krasni sivi pinoti (4 vzorci), traminci (3 vzorci) in rumeni muškati (7 vzorcev). Na tem mestu nikakor ne gre izpustiti edinega predstavnika sorte sauvignon, ki je dosegel v tej kategoriji drugo najvišjo oceno (18,40 točke). Sicer je povprečna ocena vin z ostankom sladkorja nekoliko višja (18,21) v primerjavi s suhimi vini (18,09), bi pa vseeno navedla, da so bila nekatera le presvetle barve, sortnost pa nekoliko manj prepoznavna v vonju, »zamaskirana« z rahlo reduktivnostjo (višji SO2) ali izstopajočim sladkorjem (samostojno ali v kombinaciji z izrazitejšo kislino in grenkobo); vsekakor so delovala manj harmonično. Predvsem bi svoje navdušenje izkazala sortam laški rizling, sivi pinot in sauvignon letnika 2017, da o posebni kakovosti zadnjega vzorca (laški rizling, SJI letnika 2015) ne izgubljam besed, kar pove tudi povprečna najvišja ocena letošnjega ocenjevanja: zaslužene 19,62 točke. Vsekakor se je enako kot lani tudi letos za moj okus sortnost lepše izrazila v suhih vinih v primerjavi z vini s preostankom sladkorja. Sedemčlansko ocenjevalno ekipo na Grajskem ocenjevanju vin je vodil naš predsednik ocenjevanja, mag. Anton Vodovnik. Čeprav smo tudi drugi člani strokovni, pošteni, usklajeni v ocenah …, se mag. Vodovniku osebno zahvaljujem za vodenje, predvsem pa pošten ocenjevalni kriterij. Iskrena pohvala in zahvala vsem sodelujočim pri organizaciji, tehničnemu osebju in seveda pridelovalcem za zaslužene ocene. Prof. dr. Tatjana Košmerl, Biotehniška fakulteta UL
15
Dosežene ocene v letu 2018 IME IN PRIIMEK
NASLOV
LETNIK SORTA
OCENA
RDEČA VINA VINOGRADNIŠTVO REBERNIŠEK VINOGRADNIŠTVO TOPLAK
MESTNI VRH 42 B, 2250 PTUJ JURŠINCI 21, 2256 JURŠINCI
2017 MODRI PINOT
18,24
2015 MODRI PINOT
18,28
VINA Z OSTANKOM SLADKORJA DARKO HORVAT BORIS FILIPIČ DANICA IN RUDI POTRČ DAMJAN VIDA FRANC RANFL VINOGRADNIŠTVO POTRČ VINOGRADNIŠTVO POTRČ JOŽICA IN DRAGO ZORKO DRUŽINA ZMAZEK VOJKO KOSI VILJEM ŽVEGLER VINOGRADNIŠTVO POLANEC VOJKO KOSI ANTON FICKO
PANONSKA ULICA 5, 9250 GORNJA RADGONA MORAVCI, 9243 MALA NEDELJA LJUBSTAVA 23 C, 2284 VIDEM PRI PTUJU GLAVNA ULICA 102, 9220 LENDAVA UL. AVGUSTA HLUPIČA 6, 2250 PTUJ MESTNI VRH 79 B, 2250 PTUJ MESTNI VRH 79 B, 2250 PTUJ DRBETINCI 54, 2255 VITOMARCI RADOSLAVCI 47, 9243, MALA NEDELJA LJUBLJANSKA 3, 2000 MARIBOR UL. 27. DECEMBRA 7, 2345 BISTRICA OB SAVI MAISTROVA 33, 2250 PTUJ LJUBLJANSKA 3, 2000 MARIBOR SOŠKA UL. 12, 1000 LJUBLJANA
2017 ZVRST
17,86
2017 ŠIPON
18,24
2017 LAŠKI RIZLING
18,24
2017 LAŠKI RIZLING
18,34
2017 LAŠKI RIZLING
17,82
2017 LAŠKI RIZLING
18,24
2017 RIZVANEC
17,96
2017 BELI PINOT
18,22
2017 CHARDONNAY
18,34
2017 CHARDONNAY
18,14
2017 SIVI PINOT
18,08
2017 SIVI PINOT
18,30
2017 SIVI PINOT
18,36
2017 SIVI PINOT
18,42
16
VINOGRADNIŠTVO POTRČ DAMJAN VIDA VINOGRADNIŠTVO PLAJNŠEK VINOGRADNIŠTVO PLAJNŠEK ANICA IN STANKO PLUT MONIKA VRBNJAK VINOGRADNIŠTVO LOVRENČIČ STANISLAV KRAMBERGER DANICA IN RUDI POTRČ ZVONKO ŠKRGET VINOGRADNIŠTVO TOPLAK VINOGRADNIŠTVO REBERNIŠEK STANKO IN ANICA PLUT VINOGRADNIŠTVO POTRČ
MESTNI VRH 79 B, 2250 PTUJ GLAVNA ULICA 102, 9220 LENDAVA KOČICE 54, 2287 ŽETALE KOČICE 54, 2287 ŽETALE KRČEVINA PRI VURBERGU 73, 2250 PTUJ SAKUŠAK 32 A, 2256 JURŠINCI KRČEVINA PRI VURBERGU 22, 2250 PTUJ SPODNJE PARTINJE 37, 2230 LENART LJUBSTAVA 23C, 2284 VIDEM PRI PTUJU ILJAŠEVCI 1, 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU JURŠINCI 21, 2256 JURŠINCI MESTNI VRH 42 B, 2250 PTUJ KRČEVINA PRI VURBERGU 73, 2250 PTUJ MESTNI VRH 79B, 2250 PTUJ
2017 RENSKI RIZLING
18,16
2017 RENSKI RIZLING
18,24
2017 SAUVIGNON
18,40
2017 TRAMINEC
18,34
2017 TRAMINEC
18,18
2017 TRAMINEC
18,28
MUŠKAT OTONEL RUMENI 2017 MUŠKAT RUMENI 2017 MUŠKAT 2017
2017
RUMENI MUŠKAT
RUMENI MUŠKAT RUMENI 2017 MUŠKAT RUMENI 2017 MUŠKAT RUMENI 2017 MUŠKAT 2017
18,28 18,26 18,20 18,24 18,12 18,22 18,14 18,34
VINA POSEBNIH KAKOVOSTI VINOGRADNIŠTVO POLANEC EDI KUPČIČ EDI KUPČIČ VINOGRADNIŠTVO POLANEC
MAISTROVA 33, 2250 PTUJ VITOMARCI 70, 2255 VITOMARCI VITOMARCI 70, 2255 VITOMARCI MAISTROVA 33, 2250 PTUJ
LAŠKI RIZLING p. t.
18,80
2017 SIVI PINOT p. t.
18,28
2017 SAUVIGNON p. t.
18,36
2015 LAŠKI RIZl. s. j. i.
19,62
2011
Legenda okrajšav: p. t. − pozna trgatev, i. − izbor, j. i. − jagodni izbor, s. j. i. − suhi jagodni izbor
17
SUHA VINA ANICA IN STANKO PLUT VILJEM ŽVEGLER TOMAŽ BELCL MILAN JEREBIČ VINOGRADNIŠTVO POLANEC ALEŠ KOSEC ANDREJ VIDOVIČ VINOGRADNIŠTVO LOVRENČIČ VINOGRADNIŠTVO LOVRENČIČ SIMON DRUZOVIČ VINOGRADNIŠTVO LOVRENČIČ ANDREJ TKALEC VINOGRADNIŠTVO REBERNIŠEK SIMON DRUZOVIČ ZVONKO ŠKRGET IVAN HAUPTMAN VINOGRADNIŠTVO HORN MOJCA IN MARJAN DRUZOVIČ EDI ČEH
KRČEVINA PRI VURBERGU 73, 2250 PTUJ UL. 27.DECEMBRA 7, 2345 BISTRICA OB DRAVI MORAVCI 120 A, 9243 MALA NEDELJA MORAVCI 148, 9243 MALA NEDELJA MAISTROVA 33, 2250 PTUJ RADOMERŠČAK 54, 9240 LJUTOMER OREŠJE 176, 2250 PTUJ KRČEVINA PRI VURBERGU 22, 2250 PTUJ KRČEVINA PRI VURBERGU 22, 2250 PTUJ DRBETINCI 13, 2255 VITOMARCI KRČEVINA PRI VURBERGU 22, 2250 PTUJ ZG. HAJDINA 122, 2288 HAJDINA MESTNI VRH 42 B, 2250 PTUJ DRBETINCI 13, 2255 VITOMARCI ILJAŠEVCI 1, 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VINTAROVCI 27, 2253 DESTRNIK MORAVCI 108 A, 9243 MALA NEDELJA DRBETINCI 26, 2255 VITOMARCI VITOMARCI 3 A, 2255 VITOMARCI
2017 ZVRST
17,70
2017 ZVRST
18,02
2017 ZVRST
17,72
2017 LAŠKI RIZLING
17,94
2017 LAŠKI RIZLING
18,28
2017 LAŠKI RIZLING
18,16
2017 LAŠKI RIZLING
18,12
2017 BELI PINOT
18,12
2017 CHARDONNAY
18,12
2017 SIVI PINOT
18,28
2017 RENSKI RIZLING
17,92
2017 SAUVIGNON
18,22
2017 SAUVIGNON
18,22
2017 SAUVIGNON
18,16
2017 SAUVIGNON
18,18
2017 SAUVIGNON
18,10
MUŠKAT OTONEL RUMENI 2017 MUŠKAT RUMENI 2017 MUŠKAT 2017
18,12 18,10 18,28
18
Projektni svet VTC 13 in predstavniki društev vinogradnikov z območja Srednjih Slovenskih goric so na svoji seji dne 13. 4. 2004 sprejeli
PRAVILNIK GRAJSKEGA OCENJEVANJA VIN IZ SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC IN HALOZ SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa, pogoje za sodelovanje na grajskem ocenjevanju vin za območje srednje Slovenskih goric in Haloz, ki jih morajo izpolniti organizator ocenjevanja, društva vinogradnikov in vinogradniki. Določa tudi način zbiranja vzorcev, ocenjevanje in podelitev odličij in nagrad. II. ORGANIZATOR OCENJEVANJA 2. člen Organizator ocenjevanja je društvo vinsko turistične ceste srednje Slovenske gorice (VTC-13) v sodelovanju vseh vinogradniških društev, ki delujejo na območju VTC-13 in Haloz (organizator). Ocenjevanje vsako leto poteka na ptujskem gradu, če organizator ne določi drugače. Stroške komisije in organizacije prevzame organizator ocenjevanja. III. POGOJI ZA SODELOVANJE 3. člen Na grajskem ocenjevanju vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz (grajsko ocenjevanje) lahko sodelujejo vzorci vina članov društev vinogradnikov, ki so s svojimi vini sodelovali na predhodnem društvenem ocenjevanju vin. V izbor kandidatov prvakov morajo biti pridelovalci vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri UE, na območju katere imajo vinograd in prijavljen letni pridelek. Pri posebnih kakovostih pa mora biti opravljena kontrola dozorevanja grozdja s strani pooblaščene organizacije. Organizatorju morajo predložiti kopijo letne prijave pridelka za posamezno sorto/zvrst in kopijo zapisnika pooblaščene organizacije za dozorevanje grozdja v primeru posebnih kakovosti. Stroške po posameznem vzorcu vina plačajo organizatorju. Ceno po vzorcu določi organizator. 4. člen Vino se uvrsti na grajsko ocenjevanje na podlagi ocene in števila vzorcev pri posamezni sorti/zvrsti na društvenem ocenjevanju, in sicer po naslednjem ključu: 1. na ocenjevanju lahko sodelujejo ocenjena vina na ocenjevanju posameznega 19
društva z območja Srednjih Slovenskih goric in Haloz, če je ocenjeno vino dobilo oceno za zvrsti od 18,0 naprej, sortna vina od 18,10 naprej in posebne kakovosti od 18,30 naprej; 2. na grajskem ocenjevanju se lahko ocenjujejo naslednje zvrsti in sorte vina: bela zvrst, rdeča zvrst, ranfol, šipon, laški rizling, beli pinot, chardonnay, renski rizling, sauvignon, rizvanec, zeleni silvanec, sivi pinot, kerner, traminec, muškat otonel, rumeni muškat, modra frankinja, modri pinot, žametna črnina, zweigelt. 4. a-člen Prvaka posamezne kategorije vina oceni komisija na podlagi glasovanja in se izbere vino, ki dobi najvišje število glasov. V izbor za kandidata prvaka se uvrstijo tri najvišje ocenjena vina, če je bilo ocenjenih do 15 vzorcev, in pet, če je bilo ocenjenih 15 in več vin posamezne kategorije vin iz 13. člena ter izpolnjujejo pogoje iz 3. člena. Posameznega prvaka se razglasi le, če je bilo ocenjenih najmanj pet vzorcev vina posamezne kategorije. V primeru, če pogoje izpolnjujeta samo dva vzorca, se v izbor uvrstita samo dva vzorca, v primeru, če pogoje za prvaka izpolnjuje samo en vzorec, se avtomatsko določi za prvaka. 5. člen Vinogradniku, ki sodeluje z enakimi vzorci na različnih društvenih ocenjevanjih in večkrat doseže pogoje iz četrtega člena pravilnika, se upoštevajo ocene vin na posameznih ocenjevanjih. IV. NAČIN ZBIRANJA VZORCEV 6. člen Vzorci se zbirajo vsaj en dan pred napovedanim ocenjevanjem, ob času in na kraju, ki ga določi organizator ocenjevanja. Vzorci se ob sprejemu šifrirajo. Vzorec normalne trgatve obsega najmanj tri steklenice vsaj 0,75 litra. Vzorec posebnih kakovosti pa dve steklenici 0,75 litra in manj, vendar pri jagodnem izboru, suhem jagodnem izboru in ledenem vinu najmanj dve steklenici po 0,25 litra. 7. člen Steklenice morajo biti originalno zamašene in na njih navedeni naslednji podatki: – ime in priimek pridelovalca – oznaka vina (sorta/zvrst, stopnja posebne kakovosti) – kraj vinograda
20
– letnik vina – sladkor (ostanek nepovretega sladkorja) – alkohol v vol % – skupna kislina v g/l Ni nujno, da so analitični podatki določeni v pooblaščeni organizaciji za analizo vina. V. NAČIN OCENJEVANJA 8. člen Prostor, kjer se vrši ocenjevanje vin, mora ustrezati pogojem ocenjevanja, prav tako tudi temperatura vina po posameznih kategorijah vin. 9. člen Komisijo za ocenjevanje sestavlja najmanj pet in največ sedem članov. Predsednika komisije imenuje organizator ocenjevanja. Društva imajo možnost, da prisostvujejo ocenjevanju z enim opazovalcem. 10. člen Komisija ocenjuje po 20-točkovni (Buxbaumovi) metodi. Najvišja in najnižja ocena se pri komisiji iz sedmih članov izvzameta iz povprečja. V primeru, da je komisija petčlanska, se upoštevajo vse ocene. Vzorec se izloči, če je več kot polovica članov na ocenjevalni listek dalo nižjo oceno od 12,01 točke in navedla vzrok izločitve vzorca. O ponovni ocenitvi izločenega vzorca odloča predsednik komisije. Podatki o izločenem vzorcu se ne objavijo v uradnih rezultatih. Vina se ocenjujejo po posameznih kategorijah, in sicer: normalne trgatve – belo suho, normalne trgatve – rdeče, normalne trgatve – belo polsuho do sladko in vina posebne kakovosti. 11. člen Za tajnost podatkov vzorcev skrbi tajnik komisije, ki ga imenuje organizator. Tajnik skrbi, da ocenjevanje poteka nemoteno in po pravilniku. 12. člen Rezultati ocenjevanja so po končanem ocenjevanju javno objavljeni članom komisije in predstavnikom posameznih društev. Rezultate je dolžan organizator na svoje stroške objaviti v posebnem biltenu ocenjevanja, ki ga prejmejo vsi pridelovalci vin, ki so sodelovali s svojimi vzorci na ocenjevanju vin. Bilten dobijo pridelovalci ob podelitvi odličij. 21
V. ODLIČJA IN NAGRADE 13. člen Udeleženci prejmejo za ocenjena vina naslednja odličja: A. MIRNA VINA NORMALNE TRGATVE – bronasto priznanje za vina z oceno 16,50–17,10 – srebrno priznanje za vina z oceno 17,11–18,09 – diplomo z zlatim znakom za vina z oceno 18,10–18,80 – diplomo z velikim zlatim znakom za vina z oceno 18,81–20,00 B. MIRNA VINA POSEBNIH KAKOVOSTI – srebrno priznanje za vina z oceno 17,51–18,09 – diplomo z zlatim znakom za vina z oceno 18,10–19,00 – diplomo z velikim zlatim znakom za vina 19,01–20,00 C. PRVAK GRAJSKEGA OCENJEVANJA VIN SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC in HALOZ se podeli za najvišje ocenjeno vino normalne trgatve letnika 2017, ki je bilo ocenjeno z več kot 18,10 točke in nima več kot 25 g/l nepovretega sladkorja. D. PRVAK GRAJSKEGA OCENJEVANJA VIN SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC in HALOZ se podeli za najvišje ocenjeno vino posebnih kakovosti ne glede na letnik in preostanek nepovretega sladkorja, vendar z oceno več kot 19,10 točke. E. PRVAK GRAJSKEGA OCENJEVANJA VIN SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC in HALOZ se podeli za najvišje ocenjeno vino normalne trgatve – suho letnika 2017, ki je bilo ocenjeno z več kot 18,10 točke in je po Zakonu o vinu razvrščeno kot suho vino. F. PRVAK GRAJSKEGA OCENJEVANJA VIN SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC in HALOZ se podeli za najvišje ocenjeno vino normalne trgatve – rdeče, ki je bilo ocenjeno z več kot 18,10 točke. G. PRVAK-a GRAJSKEGA OCENJEVANJA VIN SREDNJE SLOVENSKIH GORIC in HALOZ se podeli za najvišje ocenjeno vino normalne trgatve – ZVRST letnika 2017, ki je bilo ocenjeno z več kot 17,90 točke in nima več kot 15 g/l nepovretega sladkorja.
22
13.a člen V izbor za knežje vino se uvrstijo prvaki posameznih kategorij vina, razen prvaka posebnih kakovosti. Za izbrano knežje vino bo vinogradnik prispeval 20 steklenic vina za promocijo, 20 steklenic odkupi društvo CKP in 20 steklenic odkupi društvo VTC 13 po ceni 4 evre za steklenico. Prvaki posamezne kategorije vin prejmejo glinene amfore. VI. PODELITEV ODLIČIJ 14. člen Uradna razglasitev rezultatov in podelitev odličij sta na prireditvi, ki jo pripravi organizator v terminu in s programom, ki ga sam določi. Odličja izdela na svoje stroške in jih podpišeta predsednik komisije in predsednik organizacijskega odbora. VII. KONČNE ODLOČBE 15. člen Ta pravilnik začne veljati 13. 4. 2004 in spremembe Pravilnika v 13. členu dne 8. 5. 2006 ter spremembe Pravilnika v 1., 2., 3. in 13. členu dne 15. 4. 2008 in spremembe Pravilnika v 3., 4., 4. a-, 10. in 13. členu dne 12. 3. 2009.
23
Prvaki grajskega ocenjevanja vin po letih Leto 2004
Za vino normalne trgatve: Mojca in Marjan Druzovič, Drbetinci 26, 2255 Vitomarci – rumeni muškat 2003 Za vino posebnih kakovosti: Vinogradništvo Petrovič, Ilčeva 15, 2250 Ptuj, – laški rizling, j. i. 2002
Leto 2005
Za vino normalne trgatve: Vinogradništvo Rebernišek, Mestni Vrh 42b, 2250 Ptuj – sauvignon 2004 Za vino posebnih kakovosti: Albert Gonc, Rabelčja vas 60, 2250 Ptuj – laški rizling, j. i. 2003
Leto 2006
Za vino normalne trgatve: Vinogradništvo Slekovec, Mala Nedelja 22, 9243 Mala Nedelja – muškat otonel 2005 Za vino posebnih kakovosti: Janez Druzovič, Drbetinci 13, 2255 Vitomarci – laški rizling, i. 2004
Leto 2007
Za vino normalne trgatve: Roman Bec, Zagorci 70, 2256 Juršinci – traminec 2006 Za vino posebnih kakovosti: Vinogradništvo Petrovič, Ilčeva 15, 2250 Ptuj, – laški rizling, j. i. 2006
Leto 2008
Za vino normalne trgatve – suho vino: Janez Kampl, Grajenščak 14, 2250 Ptuj – sauvignon 2007 Za vino normalne trgatve: Ivan Hauptman, Vintarovci 37, 2253 Destrnik – sivi pinot 2007 Za vino posebnih kakovosti: Mojca in Marjan Druzovič, Drbetinci 26, 2255 Vitomarci – traminec, s. j. i. 2006
24
Leto 2009 Za vino normalne trgatve – suho vino: Simon Druzovič, Drbetinci 13, 2255 Vitomarci – sivi pinot 2008
Za vino normalne trgatve: Vinogradništvo Slekovec, Mala Nedelja 22, 9243 Mala Nedelja – chardonnay 2008
Za vino posebnih kakovosti: Miran Reberc, Gorišnica 23, 2272 Gorišnica – laški rizling, s. j. i. 2006
Leto 2010
Za vino normalne trgatve – suho vino: Kmetija Petovar-Škrget, Iljaševci 1, 9242 Križevci pri Ljutomeru – laški rizling 2009 Za vino normalne trgatve: Simon Druzovič, Drbetinci 13, 2255 Vitomarci – traminec 2009 Za vino posebnih kakovosti: Radovan Šuman, Zavrh 90a, 2232 Voličina – laški rizling, s. j. i. 2006
Leto 2011
Za vino normalne trgatve – suho vino: Franc Lacko, Drstelja 21, 2253 Destrnik – renski rizling 2010 Za vino normalne trgatve: Miran Reberc, Gorišnica 23, 2272 Gorišnica – beli pinot 2010 Za vino posebnih kakovosti: Jurij Cvitanič, Gorišnica 62, 2272 Gorišnica – šipon, l. v. 2009
Leto 2012 Za vino normalne trgatve – suho vino: Vinogradništvo Horn, Moravci 108a, 9243 Mala Nedelja – renski rizling 2011 Za vino normalne trgatve: Anton, Marija Ficko, Murski Vrh, 9243 Mala Nedelja – sivi pinot 2011 Za vino normalne trgatve – rdeče vino: Božena in Andrej Rebernišek, Mestni Vrh 42b, 2250 Ptuj – modri pinot 2011
25
Leto 2013 Za vino normalne trgatve – suho vino: Marko Toplak, Juršinci 21, 2256 Juršinci – rumeni muškat 2012 Za vino normalne trgatve: Avos Kocuvan, Sovjak 30, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici – muškat otonel 2012 Za vino posebnih kakovosti: Vinogradništvo Slekovec, Mala Nedelja 22, 9243 Mala Nedelja – laški rizling, s. j. i. 2011
Leto 2014
Vino normalne trgatve – suho vino: Ivan Hauptman, Vintarovci 37, 2253 Destrnik – sauvignon 2013 Vino normalne trgatve: Anton In Marija Ficko, Murski Vrh, 9252 Radenci – sivi pinot 2013 Vino posebnih kakovosti: Vinogradništvo Horn, Moravci 108a, 9243 Mala Nedelja – laški rizling, l. v. 2011
Leto 2015
Vino normalne trgatve – suho vino: Božena in Andrej Rebernišek, Mestni Vrh 42b, 2250 Ptuj – sauvignon 2014 Vino normalne trgatve: Vina Avos – Jože Kocuvan, Sovjak 30, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici – muškat otonel 2014 Vino posebnih kakovosti: Vinogradništvo Horn, Moravci 108a, 9243 Mala Nedelja – »Prešeren«, laški rizling, l. v. 2011
Leto 2016
Vino normalne trgatve – zvrst Gorazd Budja, Lahonci 76, 2259 Ivanjkovci – zvrst l. 2015 Vino normalne trgatve – suho vino: Vinogradništvo Plut, Krčevina pri Vurberku 73, 2250 Ptuj – rumeni muškat l. 2015 Vino normalne trgatve: Turistična kmetija Vrbnjak, Kuršinci 19, 9243 Mala Nedelja – chardonnay l. 2015
26
Vino posebnih kakovosti Vinogradništvo Polanec, Maistrova 33, 2250 Ptuj – laški Rizling s. j. i. l. 2015
Leto 2017
Vino normalne trgatve – zvrst Vinogradništvo Rebernišek, Mestni vrh 42 b, 2250 Ptuj – zvrst 2016 Vino normalne trgatve – suho vino Vinogradništvo Lovrenčič, Krčevina pri Vurberku 22, 2250 Ptuj – Renski rizling 2016 Vino normalne trgatve Anton in Marija Ficko, Murski vrh, 9243 Mala Nedelja – Sivi pinot 2016 Vino posebnih kakovosti Vinogradništvo Reberc, Gorišnica 23, 2272 Gorišnica – beli pinot j. i. 2013
Leto 2018
Vino normalne trgatve – suho vino Edi Čeh, Vitomarci 3a, 2255 Vitomarci – Rumeni muškat 2017 Vino normalne trgatve Anton in Marija Ficko, Murski vrh, 9243 Mala Nedelja – Sivi pinot 2017 Vino posebnih kakovosti Vinogradništvo Polanec, Maistrova 33, 2250 Ptuj – Laški rizling s. j. i. 2015
27
Knežje vino Leto 2012 Vinogradništvo Horn, Moravci 108 a, 9243 Mala Nedelja, renski rizling 2011
Leto 2013 Marko Toplak, Juršinci 21, 2256 Juršinci, rumeni muškat 2012
Leto 2014 Anton in Marija Ficko, Murski Vrh, 9252 Radenci, sivi pinot 2013
Leto 2015
Leto 2016
Turistična kmetija Vrbnjak, Kuršinci 19, 9243 Mala Nedelja, chardonnay 2015
Leto 2017
Vinogradništvo Lovrenčič, Krčevina pri Vurberku 22, 2250 Ptuj, renski rizling 2016
Leto 2018
Anton in Marija Ficko, Murski Vrh, 9243 Mala Nedelja, sivi pinot 2017
Vina Avos, Jože Kocuvan, Sovjak 30, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici, muškat otonel 2014
28
Spoštovani, v četrtek, 13. septembra 2018, vas vabimo na ptujski grad, na
XV. G R AJSK I V I N SK I PR AZNIK ki ga za vas organizirajo Občina Juršinci in Društvo vinsko-turistične ceste srednje Slovenske gorice – VTC 13, ob sodelovanju društev vinogradnikov in sadjarjev: Osrednje Slovenske gorice, Benedikt, Vitomarci, Cerkvenjak, Mala Nedelja, Lenart, Juršinci, Sv. Trojica, Sv. Ana, Haloze in Štajerski pütar ter Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba in Lions kluba Ptuj. Ob 17. uri Svečana podelitev odličij najboljšim vinarjem 15. Grajskega vinskega ocenjevanja 2018 Po podelitvi vas vabimo na krajšo slovesnost ob uspešno opravljeni obnovi soda velikana v grajski kleti in degustacijo nagrajenih vin. Skupaj nazdravimo duši in telesu in ugotovimo, zakaj so bili že rimljani navdušeni in na kaj so prisegali Gospodje ptujski.
29
Organizacijski odbor: Simon Toplak, predsednik Društva VTC 13 SSG Slavica Strelec, KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek, KGZS Zavod Ptuj, DV Osrednje Slovenske gorice Mojca Metličar, KGZS Zavod Ptuj Mojca Druzovič, DV Vitomarci Franci Zorko, DV Cerkvenjak Anton Žinko, DV Mala Nedelja Stanislav Kramberger, DV Lenart Alojz Herga, DV Juršinci Edi Hojnik, DVS Haloze Peter Leopold, DV Sv. Trojica Miran Reberc, DV Štajerski pütar Viktor Kapl, DV Sv. Ana v Slovenskih goricah Marjan Farasin, DV Benedikt dr. Aleksander Lorenčič, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Rado Škrjanec Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Posebna zahvala članom Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki vsako leto pomagajo pri zbiranju vzorcev in pri izvedbi ocenjevanja. Za prizadevnost še posebna zahvala Andreju Polancu.
Društvo VTC13 Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj http://vtc13.si/, info@vtc13.si 30
Turizem v Slovenskih goricah in Občini Juršinci
Krožišče v centru Juršincev
Potomka stare trte v Juršincih
Puhov muzej v Sakušaku
Ljudje se vedno raje vračajo k naravi, v mirno podeželsko okolje. To okolje hkrati ponuja številne možnosti za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa. Številne naravne znamenitosti, med katerimi gre na prvem mestu omeniti valovito gričevnato pokrajino, ki vsekakor pritegne obiskovalce, še večji vtis nanje pa naredijo skrbno obdelani vinogradi, ki se razprostirajo na s soncem obsijanih gričih. Tudi z vidika kulturne dediščine je to območje izredno bogato. Tukaj so bile rojene nekatere pomembne slovenske osebnosti, še vedno so prisotni razni običaji in navade, ki se pogosto prikazujejo na etnološko obarvanih prireditvah, značilni pa sta tudi pristna domača kulinarika in odlična enološka ponudba. Turizem še dodatno bogatijo nekateri kulturnozgodovinski objekti, ki na to območje privabljajo turiste iz bližnje in daljne okolice. Res je, da prevladuje kmetijska panoga, vendar se poleg kmetijstva ljudje ukvarjajo tudi s turizmom, saj za marsikoga ta predstavlja dodatni zaslužek. Občina Juršinci leži v osrčju vinogradniškega gričevja Slovenskih goric in ima veliko za pokazati. Zanimivost destinacije se pokaže že, ko se pripeljemo v Juršince. Domiselno urejen krožni promet nakazuje, da gre za vinoroden kraj, ker na njem raste vinska trta, na sredini pa je postavljen klopotec. Občina je znana po vinogradih, gostilnah, turističnih kmetijah in vinskih kleteh, predvsem pa po trsničarstvu, saj Trsničarsko zadrugo Juršinci poznajo po vsej Evropi. V zavedanju pomembnosti turističnega razvoja regije in države želi tudi občina Juršinci popotnikom in kolesarjem ponuditi največje zadovoljstvo ob spoznavanju krajev in vasi v občini. Zato vljudno vabljeni, da jih obiščete in se sami prepričate o raznoliki in pestri turistični ponudbi, kjer boste hkrati uživali ob čudovitih podobah narave.
DRUŠTVO VTC 13
OBČINA JURŠINCI Med Dravo in Ščavnico ter Lenartom in Ljutomerom vabi dežela mehkih, s soncem obsijanih in s trto zasajenih gričev. To je dežela mogočnih in skrivnostnih gradov, spokojnih jezer, čudovitih cerkva, še ohranjenih »cimprač«, mlak, mlina na veter, gnezdišč redkih ptic, rastišč zaščitenih rastlin, najstarejše »zelene tovarne« … In znamenitih rojakov, ki so mehko domačo govorico ter odprto slovenjegoriško dušo ponesli v svet. Vse to in več kot štirideset turističnih kmetij, gostiln, vinotočev ter še več vinskih kleti, sadjarjev…. je vinsko turistična cesta »Srednje Slovenske gorice«.
Obnova soda velikana v grajski vinski kleti
V letu 2018 so se v Lions klubu Ptuj odločili podpreti obnovo soda velikana v grajski vinski kleti, ki so ga tja postavili leta 2011. Zaradi razsušenosti je grozila nevarnost, da sod velikan razpade.