70 let gasilstva na Selih by Rado Škrjanec

LET

gasilstva na Selih

70 let gasilstva na Selih

Sela 2019

70 let gasilstva na Selih Avtorja: Matjaž Klasinc in Anja Mohorko Založnik in izdajatelj: Prostovoljno gasilsko društvo Sela Zanj: Jurček Pignar Jezikovni pregled: Petra Krajnc Oblikovanje, prelom in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Kraj in leto izida: Sela, maj 2019 Naklada: 500 izvodov Gradivo se sme uporabljati le z navedbo vira. Publikacija je brezplačna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.842(497.4Sela)(091) PROSTOVOLJNO gasilsko društvo Sela [Sedemdeset] 70 let gasilstva na Selih / Matjaž Klasinc in Anja Mohorko. - Sela : Prostovoljno gasilsko društvo, 2019 ISBN 978-961-290-232-2 1. Klasinc, Matjaž, 1988- 2. Mohorko, Anja, 1990COBISS.SI-ID 299898368

1 2 3

UVOD Beseda avtorjev

Vsebina

ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV

70 LET GASILSTVA NA SELIH 19 Zapis Mirka Selinška v uvod kronike 20 Obdobje ustanoviteljev 44 Obdobje prenove 48 Obdobje sprememb 54 Obdobje tekmovanj in modernizacije 58 Obdobje mladine

GRADITELJI GASILSTVA NA SELIH 64 Jože Kolednik 65 Herbert Sorec 67 Mirko (Friderik) Selinšek

OBMOČJE DELOVANJA IN INTERVENCIJE SKOZI 70 LET DELOVANJA 72 Območje delovanja (P)GD Sela 75 Intervencije PGD Sela skozi čas

TEKMOVANJA, DELO Z MLADINO IN FLORJANOVE NEDELJE NA SELIH 94 Tekmovalne enote in ekipe PGD Sela 104 Delo z gasilsko mladino v PGD Sela 120 20 Let Florjanovih nedelj na Selih

UPRAVNI ORGANI IN ČLANSTVO PGD SELA 128 Pregled članstva v upravnih organih društva skozi čas 147 Predsedniki in poveljniki PGD Sela skozi čas 149 Upravni organi PGD Sela danes 153 Seznam članstva ob 70-letnici PGD Sela

127

PUBLIKACIJI NA POT 158 Nagovor župana Občine Videm 159 Nagovor predsednika GZ Videm 160 Nagovor poveljnika GZ Videm 161 Nagovor predsednika PGD Sela 162 Nagovor poveljnika PGD Sela

157

8 9

VIRI IN LITERATURA 163

70 let gasilstva na Selih

Beseda avtorjev

Na Selih deluje več društev, najstarejše med njimi je Prostovoljno gasilsko društvo Sela. Njegovi začetki segajo sedemdeset let nazaj, v leto 1949. Pred vami je publikacija, ki orisuje celotno zgodovino delovanja društva. Avtorja sva v njej zajela zgodovino naših krajev, povojne aktivnosti okrog ustanavljanja društva, ljudi, ki so pripomogli k začetnemu delovanju, nabave gasilskih vozil, prenove gasilskega doma, območje delovanja društva, intervencije, tekmovanja in tekmovalne enote, delo z mladino, Florjanove nedelje, ne nazadnje pa tudi upravne organe društva nekoč in danes. Začela sva praktično iz nič, tako kot ustanovitelji društva leta 1949. Prostovoljno gasilsko društvo Sela namreč do sedaj še ni imelo popisane zgodovine delovanja v takšni obliki, kot jo držite v rokah. Sprva se je zdelo, da ta publikacija ne bo obširna, vendar se je izkazalo drugače. Skromen arhiv v gasilskem domu sva dopolnila z viri, ki sva jih našla v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Nekoč je društvo namreč spadalo pod Občinsko gasilsko zvezo Ptuj, kamor so morali pošiljati vse zapisnike in poročila. Tako sva dobila arhivsko gradivo, s katerim sva rekonstruirala zgodovino delovanja društva. Tisti, ki so spremljali najino delo od začetka, vedo, da sva sejno sobo v nadstropju gasilskega doma spremenila v veliko pisarno. Po celotni površini prostora so vse mesece nastajanja tega besedila bili razprostrti zapisniki, knjige, fotografije, priznanja, fascikli, ovoji, brošure in še mnogo drugega gradiva. Vse to sva združila v eno celoto. Pri zapisovanju zgodovine delovanja društva sva se sklicevala na ohranjene in dostopne arhivske vire. Ob pregledovanju arhiva sva ugotovila, da arhivsko gradivo ni v celoti ohranjeno. Manjka namreč precej zapisnikov občnih zborov, društvenih sestankov in požarnih poročil, prav tako pa je velik delež zapisnikov nepopoln. To vrzel sva sicer poskušala zapolniti z raznimi dopisi in obsto-

ječimi fotografijami ter z zapisi v blagajniški knjigi, ki je ohranjena vse od začetkov društva. Dopuščava možnost, da se v prihodnosti najde še kakšen dokument, ki bi lahko natančneje dopolnil manjkajoče vrzeli. Po drugi strani pa so podatki, ki so ohranjeni, v besedilu navedeni točno in preverljivo. Zelo vsestranski vir je bila tudi Kronika PGD Sela, ki jo je v osemdesetih letih začel pisati Mirko (Friderik) Selinšek. Pri prebiranju kronike sva ugotovila, da so določeni podatki iz začetka delovanja društva večkrat napačno navedeni, saj je bila kronika pisana za več kot trideset let nazaj. Temu pritrjujejo primarni arhivski viri. Pri delu so nama na pomoč večkrat priskočili današnji in nekdanji člani društva, zlasti pri zapisovanju novejše zgodovine, za kar se jim iskreno zahvaljujeva. Med pripovedovanjem sta iz njihovih oči sijala ponos in žar, ko so z zanosom govorili o trudu in energiji, ki so ju v preteklosti vložili v društvo. Med pogovori sva obudila marsikateri spomin ali zabavno anekdoto, ki sva jo čim bolj slikovito poskušala zajeti v besedilo. Zanimivo je bilo opazovati ljudi, kako so se v mislih vrnili v preteklost in podoživeli takratne čase. Začutiti je bilo pozitivno energijo, ki jo je dopolnjeval duh nostalgije. To daje zagotovilo, da se bo gasilska tradicija na Selih nadaljevala še vrsto let. Upava, da sva s svojim delom pripomogla k ohranitvi bogate zapuščine prvih rodov selskih gasilcev in k okrepitvi občutka pripadnosti društvu med današnjo generacijo. Uvodni nagovor končujeva z mislijo, napisano na prvi strani Kronike PGD Sela, ki naj bo vodilo vsem zanamcem: »Novo raste iz starih korenin, sedanjost je zgrajena na temeljih iz preteklosti.« Matjaž Klasinc in Anja Mohorko

Zgodovina naĹĄih krajev

70 let gasilstva na Selih

Slika 1: Zračni posnetek območja naselij Barislovci, Sela in Trnovec

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Naselja Barislovci, Sela in Trnovec ležijo ob južnem robu Dravskega polja, kjer se slednje dviga v gričevnat svet Dravinjskih goric. Naselja so nastala na rodovitnih aluvialnih nanosih ob reki Polskavi. Ker geološko osnovo območja Dravinjskih goric predstavljata predvsem glina in pesek, je bilo območje desnega brega reke Polskave neprimerno za poselitev. Ob takih geoloških pogojih namreč pronicanje vode ob padavinah zastaja, zato je bil desni breg v preteklosti zamočvirjen. Voda z gričevnatega območja se je razlivala po ravnici med reliefnim robom in reko Polskavo, v katero se je tudi stekala.1 Območje desnega brega je bilo poraslo z močvirnim in mešanim gozdom, ki so ga začeli krčiti v 11. stoletju. Šele po drugi svetovni vojni se je to območje začelo načrtno izsuševati in je bilo spremenjeno v obdelovalne površine, ki danes veljajo za kmetijske površine boljše kakovosti. Naselja so torej nastala na ravnini Dravskega polja, ki prav tako velja za boljše kmetijsko območje, in prav to je bil najverjetneje razlog, da so se tu naselili predniki. Območje je do leta 1977 veljalo za dokaj poplavno, saj je reka Polskava prestopila bregove večkrat letno ob vsakem močnejšem deževju. Ti problemi so bili omenjenega leta rešeni, saj so strugo regulirali in s tem zagotovili boljši pretok vode. Reka je danes kanalizirana, vendar se jo poskuša oživeti tako, da na nekaterih delih vrbe že zaraščajo strugo. Število poplav se je od leta 1977 zmanjšalo, reka je bregove od tedaj prestopila le še nekajkrat, najhuje jeseni 1990, 1998 in 2010.2 1M atjaž Klasinc, Geografski oris naselij Barislovci in Sela, seminarska naloga pri predmetu Geografija naselij, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Maribor 2010 (Geografski oris), str. 5. 2M atjaž Klasinc, Evidentiranje nekaterih živalskih vrst ob reki Polskavi, prehodna seminarska naloga, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Maribor 2008, str. 5–6.

Naselja ležijo na prvi dravski rečni terasi, ki jo je deloma s peščeno-glinenimi nanosi preoblikovala reka Polskava. Naravne danosti so tako temu območju dale izrazit kmetijski značaj, saj vse do danes v naseljih kot primarna gospodarska dejavnost prevladujeta poljedelstvo in živinoreja. V bližini naselij so trajni travniki, ki so nekoč bili pašniki, na katerih se je paslo govedo z bližnjih kmetij v vaseh. Zraven njivskih površin so na tem območju še eno- ali večletni travniki, Dravinjske gorice in osrednji del Dravskega polja pa zarašča mešani gozd.3

PRAZGODOVINA Začetki poselitve na območju obravnavanih vasi segajo že v kameno dobo. Zgodnejšo poselitev tega območja potrjuje tudi prazgodovinska sekira, najdena na območju Sel, ki jo danes hranijo v avstrijskem Gradcu v muzeju Joanneum, in številni najdeni arheološki ostanki na območju Ptuja, predvsem iz rimskega obdobja. Ne nazadnje so v Podložah pri Ptujski Gori bile najdene rimske gomile, v Lancovi vasi pa so leta 2007 ob izkopavanjih na trasi bodoče avtoceste naleteli na ostaline manjšega rimskega podeželja ali kmetije s pripadajočim grobiščem iz časa 1. in 2. stoletja. Prav tako je v križišču cest Apače–Lancova vas, Ptuj–Sela bil najden rimski marmorni kamen, ki ga vse od leta 1906 hranijo v avstrijskem Gradcu.4

OBDOBJE SREDNJEGA VEKA IN PRVA OMEMBA V PISNIH VIRIH Posredno se v pisnih virih vasi Barislovci in Sela omenjata med letoma 1181 in 1202, prvi zapis pa sega v leto 1207, kar je relativno hitro v primerjavi z danes nekaterimi večjimi lokalnimi središči. V peti knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku za obdobje 1201–1246 je tudi prevod vira, ki najverjetneje predstavlja prvo omembo vasi Barislovci v pisnih virih. Vas naj bi se prvič omenila v pisnih virih leta 1207, v darovnici Leopolda VI. Babenberžana, vojvode avstrijskega in štajerskega, kartuzijanskemu samostanu v Žičah. Leopold VI. Babenberžan je veljal za enega najvplivnejših knezov v Svetem rimskem cesarstvu, v zvezi držav, ki je povezovala razne kraljevine in vojvodine v Srednji Evropi. Leopold je samostanu v Žičah, ustanovljenemu med letoma 1155 in 1165, potrdil pravice, ki so jih samostanu podelili njegovi predniki, in podaril več ozemelj, med njimi tudi naselje Barislovci, v fevd, da red ne bi trpel pomanjkanja: »Da pa red ne bo trpel pomanjkanja, doda k temu (potrjenim pravicam in mejam posesti samostana, op. a.) še iz svojih posestev večjo vas Barislovci pred Ptujem [ante Betouium scilicet villam unam maiorem nomine Brizlausdorf ], katera se je za časa Rudolfa iz Roža (Rudolf I. iz Roža je živel okoli 1160–1192, Rudolf II. iz Roža pa okoli 1174–1197, op. a.) razdelila v dve županiji [que tempore Rudolfi de Rase in duas supanias divisa est], /…/ neke novine onstran reke Polskave [Pulzcau].«5 Nastanek vasi lahko na podlagi tega vira, sicer nezanesljivo, postavimo v začetek 12. stoletja, na kar bi lahko kazala beseda »novine« v besedilu. Novina namreč pomeni nedavno izkrčen, obdelan svet. Kot je znano, je Slovenijo v preteklosti poraščal gozd kot naravno rastje, ki so ga ljudje za potrebe 3 Matjaž Klasinc, Geografski oris, str. 5. 4 Evgen Lazar, Poročilo o izvedenem predhodnem arheološkem dokumentiranju ob gradnji na območju predvidene gradnje stanovanjske hiše, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ptuj 2017, str. 9–10. 5 Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku – peta knjiga, Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 70–71.

70 let gasilstva na Selih

naselitve in kmetovanja krčili. Nastajale so rodovitne obdelovalne površine, ki so omogočale stalno naselitev. Glede na omembo organizacijske strukture vasi, ki naj bi bila med letoma 1160 in 1197 že organizirana oz. razdeljena v dve županiji, pa lahko sklepamo, da je bila vas osnovana že nekoliko prej.6 Sela se z lastnim imenom Sela (Zell) predstavljajo v zgodovinskih virih prvič šele leta 1450.7

OBDOBJE OD NOVEGA VEKA DO 21. STOLETJA Od tedaj in vse do danes so bili prebivalci teh vasi močno povezani z obdelovanjem rodovitne zemlje na aluvialnih nanosih reke Polskave in s kmetijsko dejavnostjo. O tem pričajo tudi trije mlini na reki Polskavi, vidni na vojaških zemljevidih habsburške monarhije iz obdobja 1763–1787. Eden od njih je bil na območju Sel, drugi Barislovcev in tretji na območju Lancove vasi.8 Tisti na območju Sel je pod okriljem družine Murko iz Trnovca deloval še do leta 1958. Danes v naselju Barislovci živi 119 ljudi v 46 gospodinjstvih, na Selih 196 v 82 gospodinjstvih in v Trnovcu 87 ljudi v 35 gospodinjstev.9 Leta 1535 najdemo v vurberških urbarjih zapise, da je tedaj na tem območju živelo 20 podložniških družin10 – 20 »gospodinjstev«. Med letoma 1682 in 1687 je iz Urbarja gospostva Turnišče posest Trnovec (vasi Trnovec in Sela) imela 22 podložnikov, medtem ko že leta 1753 najdemo podatek o 42 kmetijah11 – 42 »gospodinjstvih«. Najstarejše zidane stavbe so bile po podatkih iz Registra nepremičnin sezidane okrog leta 1700 in kasneje okrog leta 1760. Večina stavb, sezidanih pred letom 1900, pa je bila zgrajenih leta 1890. V naseljih sta bili dve poselitveni območji, vzhodna, ki sovpada z naseljem Barislovci, in zahodna, ki sovpada z naseljema Sela in Trnovec. Nekako do leta 1900 se med vasema Sela in Barislovci vidi jasna meja, po tem letu pa sta se začeli naselji zaraščati. Večina stavb v naseljih je bila zgrajenih po letu 1950, največ med letoma 1971 in 1990. Nekaj jih je zgrajenih tudi po letu 1991, med letoma 1995 in 2000. Po letu 2001 je bilo zgrajenih le malo stavb. Razlog za to je omejenost naselij zaradi primanjkovanja gradbenih parcel. Nepozidana območja okrog vasi namreč spadajo v prvi kakovostni razred kmetijskih zemljišč in taka zemljišča je zelo težko oz. skorajda nemogoče prekategorizirati v gradbena.12 Prebivalce naših vasi so večkrat prizadele naravne nesreče. Ena od njih je tako imenovana črna smrt – kuga. Kraje v ptujski okolici je prizadela večkrat, zlasti v 17. stoletju. Tako je razsajala v letih 1624–1625, 1645, najhuje 1680–1682 in zadnjič v tem stoletju še 1691. Na podeželju so zaradi smrti številnih podložnikov ostajale neobdelana zemlja, opuščene kmetije, posledično pa so se zmanjševali dohodki za gospostvo. Za leto 1682, ko je kuga zajela tudi Videm in je posledično bilo prepovedano prirediti žegnanje in procesijo pri župniji,13 smemo upravičeno domnevati, da je zajela tudi naše kraje. To potrjuje tudi kužno znamenje v križišču cest Apače–Lancova vas, Ptuj–Sela. Iz župnijske kronike je razvidno, da je bilo postavljeno med letoma 1677 in 1692 kot 6Ž upanija pomeni skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje, župa je upravno organizirano območje (razlagi iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika). 7 Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Maribor 1989, str. 271. 8 Vincenc Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (Vojaški zemljevid), zvezek 6, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 2000, sekcija 171. 9 Statistični urad Republike Slovenije. Naslov URL (https://pixweb.stat.si/pixweb/database/dem_soc/dem_soc.asp), 30. 4. 2019. 10 Jože Koropec, Med Dravo in Dravinjo v 16. stoletju. V: Ptujski zbornik 5, Ptuj 1985, str. 353. 11 Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), fond 0070-00004, Kopialna knjiga gospostva Turnišče 1648–1792. 12 Matjaž Klasinc, Geografski oris, str. 12. 13 M arija Hernja Masten, Videm in kraji videmske občine v arhivskih virih. V: ur. Tatjana Mohorko, Zbornik Občine Videm (Zbornik Občine Videm), Videm pri Ptuju 2011, str. 66–67.

Slika 2: Kužno znamenje na Selih danes

opozorilo, do kod se smejo prebivalci svobodno gibati in od kod naprej je območje ogroženo.14 Omejeno je namreč bilo premikanje prebivalcev sredi nevarnosti zaradi prenosa kuge na eno ali na drugo stran vasi. Že takrat je namreč bilo na tem mestu razpotje.15 Register nepremične kulturne dediščine znamenje datira v 20. stoletje, saj ga je na silvestrovo 1985 podrl avtobus,16 nato so ga šele po sodnih postopkih po dveh letih rekonstruirali17 in ponovno postavili na isto mesto.18 Gre za zaščiten objekt, ki je v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor in ga Register obravnava kot sakralno stavbno dediščino.19 Obnovo je ponovno doživel leta 2009 ob slovesnem odprtju krožišča, prvega v občini, in takrat dobil tudi nove reliefne podobe.20 Danes tako v nišah najdemo reliefe Svete družine, gorske Matere božje, sv. Frančiška Asiškega in sv. Maksimiljana Kolbeja, ki so nastali izpod rok akademske kiparke Irene Čuk.21 Kužno znamenje ni osamljen primer kulturne dediščine v našem kraju. 13. 6. 1964 so namreč v selskem gozdu odkrili spomenik padlim med drugo svetovno vojno. Med vojno so na območju Haloz delovali partizani pod imenom Haloški vod Lackove čete. Aktivisti Osvobodilne fronte so od jeseni 1943 navezovali stike s prebivalci Haloz, vse v oziru oživljanja narodnoosvobodilnega boja v širšem predelu ptujskega območja. Tako je Lackova četa aprila 1944 v Haloze poslala vod partizanov. Njihova naloga je bila pridobivanje ljudi za Osvobodilno fronto, med prebivalci pa so širili tudi ilegalni tisk.22 V gozdu so si postavili dva bunkerja, enega v Sestržah in enega na Selih. Med njimi je deloval mladi fant Branko, ki so ga 20. 5. 1944 poslali po vodo, vendar jih je fant šel izdat sovražniku. Tako so bunker obkolili Nemci ter v njem pobili osem partizanov in dva ruska oficirja, ki sta se jim pridružila po pobegu iz ujetništva. Stražarja so hudo ranjenega odpeljali s seboj in ga kasneje obglavili. Mrtve vojake so odpeljali na ptujsko pokopališče, kjer so jih pokopali v skupen grob.23 Dvajset let kasneje so na pobudo ptujskega muzeja v gozdu obeležili kraj boja. 14 Tarzicij Kolenko, Prav lepa je Šentviška fara. V: Naš glas, junij 2009, str. 18. 15 T atjana Mohorko, Sela ima krožišče s kužnim znamenjem. V: Naš glas, september 2009, str. 9. 16 Jože Bračič, Sedaj je spomenik malomarnosti. V: Tednik, 3. 7. 1986, str. 12. 17 Jože Bračič, Spominsko obeležje bodo obnovili. V: Tednik, 26. 3. 1987, str. 11. 18 Jože Bračič, Križišče v Selah je spet popolno. V: Tednik, 30. 12. 1987, str. 19. 19 Register nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, Sela na Dravskem polju – znamenje. Naslov URL (http://rkd.situla.org/), 7. 4. 2019. 20 S M, Odprto prvo krožišče v občini. V: Štajerski tednik, 31. 7. 2009, str. 7. 21 Tatjana Mohorko, 25 let Kulturnega društva Sela 1972–1998 (25 let KD), Sela 1998, str. 9. 22 V . R., Zaznamovali smo znova kraj partizanskega boja v Selah pri Halozah. V: Tednik, 17. 5. 1963, str. 4. 23 V. R., Partizanski koledar našega okoliša. V: Tednik, 15. 5. 1963, str. 4.

70 let gasilstva na Selih

Slika 3: Dvorišče prve šole na Selih, 1929

Slika 4: Zgradba osnovne šole Sela okrog 1965

Posadili so devet borov in postavili spomenik v čast padlim partizanom in dvema ruskima oficirjema. Dolga leta je nato Osnovna šola Sela ob obletnici boja redno pripravljala svečanost v spomin padlim vojakom.24 Danes center vasi Barislovci, Sela in Trnovec predstavlja trg pred cerkvijo, okrog katerega so zgrajene vse javne stavbe. Prva je na tem prostoru bila zgrajena takratna Narodna šola Sela z odlokom, ki ga je izdal Cesarsko-kraljevi deželni šolski svet za Štajersko dne 6. 3. 1874. Odlok je bil izdan točno sto let po uvedbi splošne šolske obveznosti v habsburški monarhiji. Šolski svet je določil tudi takratni šolski okoliš, ki je zajemal vasi Sela, Barislovci, Trnovec, Zgornja Pristava in Popovci. Do odprtja prve šolske zgradbe je od izdanega odloka preteklo še šest let, v času pred tem obdobjem in med njim pa so učenci obiskovali šolo v kraju Sv. Vid (današnji Videm pri Ptuju). Takratna šola je bila preurejena stanovanjska hiša, ki jo je Cesarsko-kraljevi deželni šolski svet odkupil od posestnika Vida Kmetca, in je stala na mestu, kjer danes stoji gasilski dom. Sprva se je zaradi pomanjkanja prostora izvajal le enorazredni pouk, ker pa je že pet let po uvedbi pouka v našem kraju bilo 145 učencev, so s 13. 5. 1985 uvedli poldnevni pouk in s tem razbremenili prostorsko stisko. Šola se je kasneje iz enorazredne postopoma razširila na štirirazredno šolo (1939).25 Med drugo svetovno vojno, 25. 2. 1945, je bilo celotno šolsko poslopje požgano, zato se je pouk sprva izvajal v gostilni, nato pa v baraki, ki je bila zasilno zgrajena leta 1946 na mesto med cerkvijo in hišo družine Žlahtič. Potreba po novi, sodobni šoli je bila vse večja, zato se je že dve leti po vojni začela izgradnja na mestu nedaleč stran, uradno odprtje pa je bilo 26. 10. 1953. Leta 1961 je šola postala podružnice Osnovne šole Videm, nato pa je leta 2009 doživela popolno prenovo.26 Danes je v šoli pet razredov in enota vrtca. Na zahodnem robu trga stoji gostilna, ki je del utripa na vasi že več desetletij. Še pred današnjimi lastniki jo je posedovala družina Orovič, kasneje pa jo je prevzela družina Svenšek. Nekoč so na dvorišču rastli trije kostanji, po čemer je gostilna dobila ime Pri kostanju, danes pa simbolično ostaja le še eden. V preteklosti je bila gostilna večkratni organizator vaške veselice na aninsko nedeljo v juliju pod znamenito lipo.27 Danes gostilno vodi že četrta generacija. Od očeta Jakoba jo je leta 2017 prevzela hčerka Natalija Hazenmali. 24 V . Rojic, Odkrit spomenik padlim pri Selah. V: Tednik, 19. 6. 1964, str. 2. 25 Šolski list Državne narodne šole na Selih 1929–1936, Portal Zgodovina Slovenije – Sistory. Naslov URL (http://hdl. handle.net/11686/24776), 6. 4. 2019. 26 M arija Božičko, Zgodovine šola na Selah (Zgodovina šole). V: ur. Marija Božičko, Šola Sela: publikacija ob otvoritvi prenovljene šole, Sela 2009, str. 5–7. 27 T atjana Mohorko, 25 let KD, str. 31.

Slika 5: Blagoslov novega zvona, 1966

Na mestu, kjer se stikata kraj Barislovci in Sela, stoji cerkev Sv. družine iz leta 1904. Jakob Emeršič je ob stoletnici cerkve iz župnijske kronike povzel naslednje podatke: Krajani vasi Barislovci, Sela in Trnovec so si sprva želeli v vsakem od teh krajev postaviti kapelo, vendar so se nato dogovorili, da jo bodo zgradili v šoli. Do tega ni prišlo, saj so raje upoštevali nov predlog o gradnji manjše cerkve. Prostor sta darovala zakonca Orovič, tedanja lastnika gostilne na Selih.28 Cerkev je med letoma 1901 in 1904 gradil ptujski arhitekt italijanskega rodu Franc Celotti, ki je v istem času, med letoma 1904 in 1910, zgradil tudi cerkev sv. Antona Puščavnika v Župečji vasi. Franci Lazarini29 je obe cerkvi opisal kot manjši kapeli, s čimer je potrdil takratne želje krajanov, ki so si, po podatkih iz župnijske kronike, želeli malo cerkvico.30 Cerkev je zgrajena v neogotskem slogu, kar se odraža na zunanjih opornikih, šilastih oknih in rozetah, ter skupaj s cerkvijo v Župečji vasi predstavlja poseben primer neogotske zidave v poznohistorični sakralni arhitekturi.31 12. 5. 1904 jo je posvetil lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik,32 ki je ob tej priložnosti v šolsko kroniko zapisal, da morajo dom, šola in cerkev vzajemno bistriti glave in blažiti srca ljubih otrok.33 Med prvo svetovno vojno je cerkev izgubila dva večja zvonova, ostal je samo eden, blagoslov novih pa je sledil šele leta 1923.34 Cerkev je do danes bila deležna še dveh novih zvonov, ki ju je odtujila druga svetovna vojna, nove pa je dobila šele leta 1966 in 1996,35 ter več obnov, zadnja je potekala leta 2018. Ob cerkvi so leta 1991 začeli graditi župnijski dom z namenom verskega pouka za takratnih 150 otrok,36 svojemu namenu pa so ga predali 17. 10. 1993.37 Del današnjega trga tvori tudi stavba gasilskega društva, njen začetek gradnje sega v september leta 1950. Na severni strani gasilskega doma je kulturna dvorana. Temelje zanjo so začeli kopati julija 1977,38 medtem ko je do decembra istega leta že bila pod streho.39 Svojemu namenu so jo 28 Jakob Emeršič, Sto let cerkve na Selah (Sto let cerkve), Župnijski urad Videm, Videm pri Ptuju 2004, str. 7. 29 Franci Lazarini, Cerkvena arhitektura Lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika 1889–1922 (Cerkvena arhitektura), doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Maribor 2012, str. 134. 30 J akob Emeršič, Sto let cerkve, str. 7. 31 F ranci Lazarini, Cerkvena arhitektura, str. 136. 32 Jakob Emeršič, Sto let cerkve, str. 8. 33 M arija Božičko, Zgodovina šole, str. 5. 34 S lovesnost blagoslovitve novih zvonov. V: Slovenski gospodar, 18. 10. 1923, str. 4. 35 M. S., Sela pri Ptuju. V: Družina, 25. 8. 1996. 36 I . C., Župnijski dom na Selih. V: Tednik, 5. 3. 1992, str. 9. 37 J akob Emeršič: Sto let cerkve, str. 17. 38 B . Vodušek, Začetek gradnje kulturnega doma na Selah prva udarniška akcija. V: Tednik, 21. 7. 1977, str. 6. 39 Franc Tominc, Dvorana v Selah že pod streho. V: Tednik, 22. 12. 1977, str. 6.

70 let gasilstva na Selih

Slika 6: Zgradba kmetijske zadruge okrog leta 1966

želeli predati leta 1979, vendar se je večkrat zataknilo, zato so zadnja dela opravljali še do leta 1985.40 Po izgradnji kulturne dvorane je v njej potekalo nešteto kulturnih prireditev (dramske igre, folklorne revije, proslave idr.). Nasproti gasilskega doma je prebivalce osrečila trgovina z mešanim blagom pod imenom Izbira. Leta 1990 jo je nadomestila trgovina Irena, lastnica Irena Svenšek pa je lokalno prebivalstvo razveseljevala do leta 2005, ko je morala priznati premoč sodobnemu potrošniškemu svetu in vedno večjim trgovskim centrom v neposredni okolici. Od leta 1948 je na Selih delovala Kmetijska zadruga Sela pri Ptuju, ki je sprva, po pričevanju Mirka (Friderika) Selinška, kronista PGD Sela, imela svoj sedež na domu Herberta Sorca,41 medtem ko publikacija Kulturnega društva navaja dom Žlahtičevih,42 od leta 1955 pa v prostorih gasilskega doma. Zadruga je obsegala območje selskega šolskega okoliša, kasneje pa je segala še čez Doleno, vse do meje z območjem Podlehnika, Žetal in Majšperka.43 V kraju je prevzela vlogo pospeševanja in razvoja sodobnega kmetijstva, gasilskemu društvu pa je pripomogla k ureditvi pritličja gasilskega doma. V tem primeru je šlo za obojestransko korist, saj je društvo pridobilo urejeno sejno sobo v gasilskem domu, Zadruga pa svoje upravne prostore in skladišče. Medsebojno sodelovanje je uspešno trajalo do leta 1960, ko se je Zadruga morala združiti h Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju.44 Ta je nato že leta 1963 predvidela ureditev novih prostorov s trgovino, skladiščem in strojno lopo na Selih,45 svojemu namenu pa so bili predani leta 1965.46 Kmetijska zadruga je na Selih delovala do leta 2006, od takrat pa so njeni prostori samevali vse do danes, ko ravno v dneh nastajanja tega besedila poteka prenova celotne zgradbe za namene kovinostrugarstva. Zraven gostilne in Kmetijske zadruge je zaposlitev lokalnih prebivalcev od leta 1965 omogočala tudi Farma kokoši nesnic, ki jo je Perutnina Ptuj odprla 29. 11. 1965. V 20. stoletju je torej kraj Sela postopoma pridobival vedno več funkcij, začenši s šolo že v 19. stoletju. Sooblikovanje trga je sovpadalo z nastankom različnih društev. Najstarejše društvo v našem 40 Tatjana Mohorko, 25 let KD, str. 11–12. 41 Arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Sela (arhiv PGD Sela), škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 9. 42 Tatjana Mohorko, 25 let KD, str. 32. 43 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 9. 44 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 9. 45 Delo in uspehi KZ Lovrenc na Dr. p. V: Tednik, 1. 2. 1963, str. 3. 46 Investitorji so prevzeli novozgrajene objekte. V: Tednik, 8. 10. 1965, str. 5.

Slika 7: Območje naselij Barislovci, Sela in Trnovec na karti vojaškega zemljevida habsburške monarhije iz obdobja 1763–1787

Slika 8: Območje naselij Barislovci, Sela in Trnovec na karti franciscejskega katastra iz leta 1824

70 let gasilstva na Selih

kraju je Prostovoljno gasilsko društvo Sela iz leta 1949, sledi mu Prosvetno društvo Sela z letnico ustanovitve 1972, ki se je maja 1997 z novim statutom preimenovalo v Kulturno društvo Sela,47 nato Društvo upokojencev iz leta 1999 in kot zadnje še Športno društvo Selan leta 2006. O športnem društvu na Selih sicer beremo že v osemdesetih letih v Ptujskem tedniku, ko je bil njegov predsednik Anton Svenšek in so takratni člani tekmovali v medobčinski rekreacijski nogometni ligi Ptuj.48 Prav tako so na Selih večkrat organizirali turnir v nogometu na bližnjih travnikih, saj športnega igrišča niso imeli,49 s šolskim kolektivom pa niso bili vedno v dobrih odnosih, saj so jim učenci po navodilih takratnih učiteljev leta 1981 namerno poškodovali lesene gole in travnato površino na šolskem igrišču tik ob šoli.50 Uradnih podatkov o organiziranosti športnega društva Sela v tistem času sicer ni, vendar je iz časopisja razvidno, da so zametki vsekakor bili. Prebivalci naselij Barislovci, Sela in Trnovec so torej že v drugi polovici 20. stoletja imeli nemalo priložnosti za udejstvovanje v športu, kulturi in humanitarni dejavnosti. Skladno z razvojem društvenega dogajanja so rastle tudi potrebe po razvoju infrastrukture. Cesta Ptuj–Sela, vidna na vojaškem zemljevidu 1763–1787, do križišča za Apače in Lancovo vas poteka po isti trasi kot danes, proti kraju Sela pa je tekla nekoliko zahodneje, prek kmetijskih površin za vasjo, in se je končala pri današnji hišni številki 10. Kraj Sela in Trnovec tako prometno nista bila povezana, cestna povezava pa je tekla med vasema Trnovec in Barislovci tik ob reki Polskavi.51 Kasneje, na Franciscejskem katastru leta 1824, te povezave več ni vidne, je pa se formirala trasa današnje ceste Sela–Dolena in s tem prometna komunikacija Trnovec–Sela.52 Do 20. stoletja so te ceste bile makadamske, v okviru Krajevnih ljudskih odborov so jih prebivalci celo sami brezplačno vzdrževali,53 prvo asfaltiranje pa je kraj Sela doživel šele leta 1975. Takrat sta bili asfaltirani cesta Turnišče–Sela do mostu čez Polskavo v Trnovcu54 in cesta Apače–Sela–Lancova vas.55 Cesta Trnovec–Apače je svojo modernizacijo dočakala leta 1984,56 medtem ko so Barislovci svojo asfaltno prevleko dobili šele leta 1988.57 V sedemdesetih letih so si krajani vasi Barislovci, Sela in Trnovec sami financirali napeljavo vodovodnega omrežja, saj je ravno leta 1975 potekala gradnja vodovoda iz Lancove vasi prek Ptujske Gore v Majšperk, v katero so se vključili samoiniciativno.58 Leta 197659 se je na mestni vodovod tako priključilo okrog 70 gospodinjstev. V istem času je bil v kraj Sela speljan prvi telefonski priključek, ki je sicer bil dvojček – 1970 so povezali KS Dolena z gostilno Svenšek. Na prvo zvonjenje telefonov v gospodinjstvih pa so krajani morali čakali še do decembra 1985, ko so na telefonsko omrežje priklopili le 19 naročnikov, saj je bila centrala na Hajdini preobremenjena.60 Druga gospodinjstva so na vrsto prišla šele leta 1997, ko so izgradili novo telekomunikacijsko omrežje in nanj priklopili 104 naročnike iz vasi Barislovci, Sela, Trnovec in dela Zgornje Pristave.61 47 Tatjana Mohorko, 25 let KD, str. 8 in 14. 48 Š. Knaus, Gostilna ima patronat nad športnim društvom. V: Tednik, 8. 1. 1981, str. 11. 49 Z. R., Turnih v malem nogometu na Selah. V: Tednik, 8. 11. 1983, str. 11. 50 J. B., Zaradi muhe ubili slona. V: Tednik, 16. 4. 1981, str. 8. 51 Vincenc Rajšp, Vojaški zemljevid, sekcija 171. 52Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster za Štajersko. Naslov URL (www.arhiv.gov.si), 7. 4. 2019. 53 Popravljene ceste jim dobro služijo. V: Naše delo, 16. 6. 1950, str. 2. 54 Tatjana Mohorko, 25 let KD, str. 27. 55 Martin Ozmec, Bodo naloge krajanov in krajevne skupnosti Kidričevo v celoti realizirane?. V: Tednik, 23. 1. 1975, str. 3; Martin Goričan, Vaščani Lancove vasi pred referendumom. V: Tednik, 20. 3. 1975, str. 11. 56 Martin Ozmec, Peti praznik KS Dolena. V: Tednik, 9. 8. 1984, str. 12. 57 Tatjana Mohorko, 25 let KD, str. 27. 58 F. H., Davne želje vaščanov se bodo uresničile. V: Tednik, 19. 6. 1975, str. 5. 59 Tatjana Mohorko, 25 let KD, str. 27. 60 Simon, Telefoni na Selah. V: Tednik, 22. 5. 1986, str. 9. 61 Tatjana Mohorko, V treh vaseh 104 priključki. V: Tednik, 15. 5. 1997, str. 9.

Iz izvlečka programa KS Dolena je razbrati, da so za leto 1976 načrtovali ureditev javne razsvetljave na Selih, v Trnovcu, Popovcih in Zgornji Pristavi.62 Podatek o prvi elektrifikaciji naših naselij ni znan, vendar v blagajniški knjigi PGD Sela beremo, da se je gasilski dom leta 1954 priključil na električno omrežje,63 po čemer sklepamo, da je elektrika v naših krajih zagotovo bila že v petdesetih letih. V sedemdesetih so nato načrtovali adaptacijo električnega omrežja. Gradnjo dveh novih transformatorskih postaj so načrtovali že decembra 1976, realizirali pa so jo julija naslednjega leta.64 Prav tako so v tistem času zgradili tudi betonske mostove čez reko Polskavo.65 Za velik delež omenjene komunalne infrastrukture so krajani pomagali z lastnim denarjem – na referendumih KS Dolena so se odločali za zbiranje denarja s samoprispevki. Sedemdeseta leta so za naš kraj torej bila ključnega pomena glede razvoja infrastrukture. Kasneje so potekala večinoma obnovitvena dela. Pomembna pridobitev za krajane leta 2001 je bilo športno igrišče na mestu nekdanjega šolskega vrta. Istočasno je kraj pridobil na novo urejeno parkirišče pred kulturno dvorano, pločnike in obnovljeno cestno razsvetljavo.66

POLITIČNA ORGANIZACIJA NAŠIH KRAJEV Po drugi svetovni vojni, ko se je v Sloveniji organizirala nova politična oblast, so med letoma 1946 in 1952 delovali Krajevni ljudski odbori. Na območju delovanja gasilskega društva Sela so bili prebivalci politično organizirani v krajevnih ljudskih odborih Sela, Trnovec, Dolena in Lancova vas. Leta 1952 so se Krajevni ljudski odbori združili v Občinske ljudske odbore, naše območje je bilo vključeno v Občinski ljudski odbor Videm pri Ptuju. Ta je nato prenehal delovati 1. 9. 1957, njegov teritorij pa je bil v celoti priključen Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj.67 Z odlokom o ustanovitvi krajevnih skupnosti leta 1965 je bilo območje občine Ptuj razdeljeno na 25 krajevnih skupnosti. Naselja Barislovci, Sela in Trnovec so od 31. 1. 1965 pa vse do leta 1997 bila priključena Krajevni skupnosti Dolena.68 Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 in po sprejemu Zakona o lokalni samoupravi leta 1993 je bilo leta 1994 v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, med katerimi je bila tudi Občina Videm.69 Po letu 1994 so krajani vasi Barislovci, Sela in Trnovci izrazili željo po ustanovitvi lastne krajevne skupnosti. Menili so namreč, da so kot del KS Dolena zapostavljeni in da infrastruktura kraja v razvoju zaostaja.70 Vaški odbor Sela je leta 1996 po več nesoglasjih vzel stvari v svoje roke in na zboru občanov, 27. 10. 1996, soglasno sprejel sklep o izstopu iz Krajevne skupnosti Dolena in ustanovitvi nove krajevne skupnosti. V njej bi bile združene vasi Barislovci, Sela, Trnovec, del Popovcev in del Zgornje Pristave.71 Ko je 8. 12. 1996 v Sloveniji potekal referendum za večinski volilni sistem, so se prebivalci severne strani Dravinjskih goric v Krajevni skupnosti Dolena istočasno odločali še o novi krajevni skupnosti, ki jim jo je uspelo izglasovati. Prebivalci so se odločili iti na svoje in tako so se naselja Barislovci, Sela, Trnovec ter del naselij Zgornja Pristava in Popovci leta 1997 povezali v novona62 Osnutki samoupravnih sporazumov, priloga k Tedniku, 29. 1. 1976. 63 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Blagajniška knjiga 1951–2001, str. 7. 64 N. V., Nekaj novic in želja iz Sel. V: Tednik, 17. 2. 1977, str. 6. 65 F. F., Z uspehi kronano delo občanov. V: Tednik, 9. 8. 1979, str. 8. 66 Jana Skaza, Za kraj in učence. V: Tednik, 2. 8. 2001, str. 7. 67 ZAP, fond 317, Krajevni ljudski odbor Sela, 1946–1952. 68 ZAP, fond 556, Krajevna skupnost Podlehnik. 69 Darinka Ratajc, Občina v znamenju lokalne samouprave, Zbornik Občine Videm, str. 19. 70 J. Bračič, Volitve v KS Dolena bomo bojkotirali. V: Tednik, 3. 10. 1996, str. 9. 71 Arhiv PGD Sela, škatla 13, Zapisnik zbora občanov, str. 3.

70 let gasilstva na Selih

stalo Krajevno skupnost Sela.72 17. 11. 1997 so v okviru Občinske volilne komisije Občine Videm izvedli volitve za svet KS Sela. Krajevna skupnost Sela je bila razdeljena na pet volilnih enot (vsako naselje je bilo svoja enota), iz katerih se je izvolil po en predstavnik v svet. Za naselje Sela je bila izvoljena Tatjana Mohorko, Trnovec Anton Peršuh, Barislovci Jožef Krajnc, Popovci Silvo Letič in Zgornja Pristava Ivan Murko.73 Na podlagi rezultata volitev je bila 4. 12. 1997 sklicana ustanovna seja sveta Krajevne skupnosti Sela, na kateri so sprejeli začasni poslovnik, vse dokler ne bi bil sprejet statut, izvolili prvega predsednika Jožeta Krajnca in podpredsednico Tatjano Mohorko.74

Slika 9: Grb Krajevne skupnosti Sela

72 A rhiv Krajevne skupnosti Sela (arhiv KS Sela), Govor predsednika na osrednji prireditvi ob 20. prazniku KS Sela, 22. 7. 2017. 73 Arhiv KS Sela, Zapisnik 3. seje občinske volilne komisije Občine Videm. 74 Arhiv KS Sela, Zapisnik 1. redne seje Sveta Krajevne skupnosti Sela, str. 1–2.

19 Slika 10: Cerkev Sv. druĹžine na Selih danes

70 let gasilstva na Selih

Zapis Mirka Selinška, prvega in do sedaj edinega pisca kronike, v uvod kronike

»Kam le čas beži, kam se mu mudi? Leto za letom gre, tak hitro mine vse! Kam je le vse to šlo, kar je nekoč bilo?« (Pesem godbenega ansambla štirje kovači iz Raven na Koroškem)

Novo raste iz starih korenin, sedanjost je zgrajena na temeljih iz preteklosti. Ko v našem življenju dajemo sicer prednost novemu, sodobnemu, novim miselnim tokovom v moderni atomski dobi, pa se vendar moramo zavedati svojih dednih korenin. »Jaz sem iz globokih korenin, zato vem, da sem svoje zemlje sin« je zapel veliki slovenski pesnik Oton Župančič. Čeprav je naš pogled smelo zazrt v prihodnost, moramo vendarle stati na realnih tleh v sedanjosti in se zavedati, da nismo šele od danes. Rod za rodom si utira skozi življenje pot in vsaki rod zapusti naslednjemu in bodočim rodovom svoje izročilo – dragoceno duhovno in materialno dediščino. Varstvo te dediščine pa je naša velika odgovornost. Hraniti jo moramo, oplemenititi za naše zanamce. Zato si krajani širom po naši domovini prizadevajo, da v krajevnih kronikah zapisujejo pomembnejše dogodke od roda do roda. Tudi ta knjiga bi naj kot kronika Gasilskega društva Sela pri Ptuju vsebovala čim popolnejšo zgodovino društva skozi neznano prihodnost, pa tudi pomembnejše dogodke iz selskega življenja na splošno. Če sem kot začetni pisec te kronike obvaroval za GD Sela življenjsko važne dogodke zadnjih 35 let pred pozabo in prispeval k okrepitvi domoljubne zavesti selskih krajanov sem izpolnil svojo dolžnost hvaležnosti do Selanov.1 Mirko Selinšek

1A rhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Uvodni zapis Mirka Selinška ob začetku pisanja Kronike PGD Sela leta 1984, str. 1. Gre za dobesedni prepis, besedilo ni lektorirano.

70 let gasilstva na Selih

OBDOBJE USTANOVITELJEV PGD Sela od ustanovitve do leta 1980

Slika 11: Dopis Krajevnega ljudskega odbora Sela o ustanovitvi pripravljalnega odbora za ustanovitev gasilskega druĹĄtva

Slika 12: Ustanovni član Franc Sitar

Slika 13: Ustanovni član Franc Pal

Slika 14: Ustanovni član Anton Murko

Slika 15: Ustanovni član Anton Murko

Slika 16: Ustanovni član Jože Pal

Slika 17: Ustanovni član Jože Kolednik

Slika 18: Ustanovni član Janez Jerenko

Slika 19: Ustanovni član Herbert Sorec

Slika 20: Ustanovni član Jože Gajser

Slika 21: Ustanovni član Ferdo Krček

Slika 22: Ustanovni član Jakob Gojkošek

Fotografije ustanovnih članov Štefana Murka, Ferda Svenška in Jakoba Kukoviča niso ohranjene.

70 let gasilstva na Selih Po končani drugi svetovni vojni se je začela temeljita obnova slovenske domovine in ravno zaradi teh potreb so se ljudje začeli na najrazličnejše načine povezovati. Nov družbenopolitični sistem je spodbujal nastajanje raznih društev, med njimi tudi gasilskih. Med letoma 1945 in 1949 je bilo tako ustanovljenih 91 gasilskih društev. Leta 1949 so ustanovili 15 gasilskih društev, med njimi tudi PGD Sela.1 O pomembnosti leta 1949 za slovensko gasilstvo priča tudi podatek, da je bila prav tega leta 2. 10. ustanovljena Gasilska zveza (Ljudske republike) Slovenije2, v Mariboru pa 1. 1. Gasilska narodna milica, prva poklicna gasilska enota v severovzhodni Sloveniji.3 Jeseni leta 1949 se je predvsem zaradi praktičnih potreb – večina objektov v vaseh je bila namreč krita s slamo in v okolici ni bilo nobenega tovrstnega društva – porodila ideja o ustanovitvi gasilskega društva Sela.4 Na seji Krajevnega ljudskega odbora Sela 8. 9. 1949 je bil ustanovljen pripravljalni odbor za ustanovitev novega gasilskega društva. Odbor je sestavljalo 10 članov: Jože Kolednik, Janez Jerenko, Stanko Orovič, Ferdo Svenšek, vsi odborniki Krajevnega ljudskega odbora Sela, ter Jakob Gojkošek, Štefan Murko, Anton Vindiš, Ivan Gosak, Jožef Pal in Anton Murko. V dopisu Okrajni gasilski zvezi na Ptuju so odborniki zaprosili za nadaljnja navodila za ustanovitev gasilskega društva.5 Zapisnik ustanovnega občnega zbora ni ohranjen. Na podlagi posrednih virov, vpisov v matično knjigo, lahko sklepamo, da je bilo društvo ustanovljeno v soboto, 1. 10. 1949.6 Po spominih starejših članov in zapisih v prvi matični knjigi društva so ustanovni člani Gasilskega društva Sela bili: Jože Kolednik (Barislovci), Herbert Sorec (Sela), Anton Murko (Barislovci), Štefan Murko (Sela), Jakob Gojkošek (Trnovec), Ferdo Svenšek (Sela), Franc Pal (Barislovci), Jožef Pal (Sela), Jože Gajser (Sela), Ferdo Krček (Sela), Janez Jerenko (Barislovci), Jakob Kukovič (Barislovci), Franc Sitar (Zgornja Pristava) in Anton Murko (Trnovec), skupaj 14 članov.7 Prvi redni občni zbor novega društva je potekal 3. 2. 1950 v šolski baraki na Selih. Zbrane je nagovoril poveljnik in podpredsednik društva Herbert Sorec ter prisotne pozival k resnemu in discipliniranemu delu. V razpravi na podana poročila je sekretar društva Jože Gajser izpostavil, da je treba čim prej začeti gradnjo gasilskega doma.8 Upravni odbor društva iz leta 1950 je deloval v sestavi: predsednik Jože Kolednik, poveljnik Herbert Sorec, pomočnik poveljnika Pavel Štefanič, sekretar Jože Gajser, blagajnik Janez Gojkošek, orodjar Janez Jerenko, adjutant Štefan Murko, za prvo pomoč je bila zadolžena Katica Vindiš, za kulturo in prosveto pa je bil zadolžen Anton Murko. Delo društva je nadziral nadzorni odbor v sestavi: predsednik Franc Pal, člani Jakob Gojkošek, Stanko Orovič in Anton Murko ter namestniki Jurij Pal, Anton Vindiš in Anton Cebek.9 Po ustanovitvi so hitro začeli aktivnosti, saj je bilo za novo društveno dejavnost na vasi treba zagotoviti ustrezne prostore, za operativno dejavnost pa opremo. Prizadevni člani so začeli društvo graditi praktično iz nič. Sestanki so v prvih letih potekali pri članih doma, večje prireditve, predvsem občni zbori, pa v nekdanji šolski baraki, ki je stala na lokaciji med cerkvijo in hišo družine Žlahtič, v novi zgradbi Osnovne šole Sela in v vaški gostilni. Štirinajstim ustanovnim članom so se hitro pridruževali novi in s seboj prinesli tudi veliko zagona. Tako je društvo hitro napredovalo na vseh 1L etni gasilski priročnik 2019, ur. Marko Pograjc, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2018 (Letni gasilski priročnik), str. 202–203; Letni gasilski priročnik 2018, str. 189; Letni gasilski priročnik 2017, str. 179; Letni gasilski priročnik 2016, str. 169–170; Letni gasilski priročnik 2015, str. 214–215. 2G asilska organizacija in gibanje članstva. V: ur. Marko Pograjc, Gasilstvo na Slovenskem, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2010, str. 5. 3Z godovina, Gasilska brigada Maribor. Naslov URL (http://www.gasilskabrigadamaribor.si/predstavitev/ zgodovina), 1. 5. 2019. 4 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 2–3. 5 Prav tam. 6 Arhiv PGD Sela, škatla 14, Matična knjiga PGD Sela, str. 18–19. 7 Prav tam. 8 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 2, ovoj 13, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 3. 2. 1950. 9 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 2, ovoj 15, Seznam članov v organih GD Sela, 1950.

Slika 23: Zapisnik 1. rednega obÄ?nega zbora, 1950

70 let gasilstva na Selih

Slika 24: Seznam Ä?lanov organov druĹĄtva leta 1950

70 let gasilstva na Selih

Slika 25: Seznam Ä?lanov gasilskega druĹĄtva, 1951

področjih.10 Leta 1951 je društvo štelo 23 članov.11 Kronist Mirko Selinšek poroča, da so bili selski gasilci že hitro po ustanovitvi društva na preizkušnji, saj je leta 1950 izbruhnil velik požar v Barislovcih, leta 1952 pa v Trnovcu. Gasilci so tako morali posredovati brez ustrezne gasilske opreme.12 Prva nujna gasilska oprema, brez katere si ni mogoče predstavljati gasilske dejavnosti, se je nabavila leta 1950. To so bili: cevi, ročniki, trojak, nadalje pa so opremo nabavljali po potrebi in predvsem finančnih zmožnostih društva. Podobno je veljalo tudi za gasilske delovne in paradne obleke.13 Na občnem zboru 25. 1. 1953 je predsednik društva Jože Kolednik v svojem poročilu za leto 1952 posebej poudaril, da društvo nujno potrebuje motorno črpalko. Načrtovali so, da bi jo lahko odkupili od domačina Plohla, vendar za to niso imeli finančnih sredstev. Predsednik je v poročilu apeliral na pomoč Občinske gasilske zveze Ptuj pri nakupu te črpalke.14 Prvo motorno črpalko so nabavili leta 1953, o čemer beremo v zapisniku občnega zbora z dne 22. 1. 1954.15 Strošek nabave motorke je znašal 35.000 dinarjev.16 Motorno črpalko znamke Rosenbauer so selski gasilci odkupili od Gasilskega društva Ptuj.17 Ta nakup priča o zavedanju gasilcev, da je bila njihova osnovna naloga pomoč ljudem, predvsem pri gašenju požarov. Prvo gasilsko opremo so tako kupili kljub velikim finančnim težavam, ki so društvo pestile zaradi gradnje gasilskega doma. Člani so ga začeli graditi v začetku septembra leta 1950 na mestu nekdanje šolske zgradbe, ki so jo v času druge svetovne vojne požgali Nemci. V prvi blagajniški knjigi društva najdemo zapis finančnega odhodka z dne 5. 9. 1950 v višini 1500 dinarjev za pripravljanje zemljišča za gradnjo. Naslednji zapis v blagajniški knjigi je z dne 2. 9. 1951, ko je društvo najelo posojilo v višini 15.290 dinarjev za izplačilo delavcev, ki so gradili gasilski dom. Tako lahko sklepamo, da se je gradnja gasilskega doma na Selih začela leta 1950.18 Podrobnih podatkov ali poročil o poteku gradnje gasilskega doma v arhivskih virih ne najdemo. Prvo oprijemljivo poročilo predstavlja poročilo predsednika Jožeta Kolednika na občnem zboru leta 1953. Predsednik je članstvo opozoril na nujnost nadaljnje gradnje gasilskega doma. Ta je namreč leta 1952 popolnoma obstala, konstrukcija gasilskega doma pa je bila izpostavljena vplivu vremena.19 O zastalih delih pri gradnji gasilskega doma beremo tudi v zapisniku občnega zbora iz leta 1954, kar pomeni, da se tudi leta 1953 gradnja ni premaknila naprej.20 Zapisniki občnih zborov ali sestankov med letoma 1954 in 1959 niso ohranjeni. O nadaljevanju gradnje gasilskega doma leta 1954 lahko sklepamo iz zapisov v blagajniški knjigi. Leta 1954 je GD Sela izvedlo plačilo naslednjih stroškov, ki bi lahko bili povezani z izgradnjo gasilskega doma: plačilo za opeko in prevoz Jerenku v višini 600 dinarjev, plačilo dela Janezu Gosaku v višini 1300 dinarjev, plačilo Martinu Cestniku za les 7800 dinarjev, plačilo dela Francu Predikaku 250 dinarjev, plačilo dela Francu Božičku 1290 dinarjev, plačilo dela Jožetu Koledniku 1120 dinarjev, plačilo za delo Ignacu Kaučeviču 560 dinarjev, plačilo Tinetu Smolingerju za prevoz peska 2000 dinarjev ter plačilo za barvanje in slikanje garaž 3000 dinarjev. Denar za izgradnjo doma so nabirali tudi z nabiralnimi akcijami krompirja pri kmetih. Tako so od prodanega krompirja leta 1954 zaslužili 19.407 dinarjev. V blagajniški knjigi zasledimo tudi 10 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 4. 11 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 2, ovoj 18, Seznam članstva GD Sela, 1. 1. 1951. 12 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 30. 13 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 8. 14 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 30, Zapisnik o občnem zboru prostovoljne gasilske čete Sela, 25. 1. 1953. 15 ZAP, škatla 3, ovoj 36, Zapisnik občnega zbora PGD Sela, 22. 1. 1954. 16 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Blagajniška knjiga 1950–2001, str. 5. 17 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 8. 18 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Blagajniška knjiga 1950–2001, str. 2–3. 19 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 30, Zapisnik o občnem zboru prostovoljne gasilske čete Sela, 25. 1. 1953. 20 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 36, Zapisnik občnega zbora PGD Sela, 22. 1. 1954.

70 let gasilstva na Selih

Slika 26: Gasilski dom ob gradnji leta 1951

Slika 27: Zgradba gasilskega doma okrog leta 1965

Slika 28: Zgradba gasilskega doma okrog leta 1965

Slika 29: Zgradba gasilskega doma okrog leta 1970

izdatek z dne 30. 12. 1954 v višini 700 dinarjev za plačilo elektro priklopa, iz česar lahko sklepamo, da je konec leta 1954 v gasilski dom prišla elektrika in da je bil gasilski dom zagotovo dograjen vključno do ostrešja.21 Okrog dokončne izgradnje gasilskega doma se pojavlja precej nejasnosti. V kroniki Gasilskega društva Sela beremo, da je bilo odprtje gasilskega doma leta 1952.22 Temu podatku nasprotujejo navedena dejstva o poteku gradnje in zapis v zapisniku občnega zbora V. sektorja okrajne gasilske zveze na Ptuju z dne 7. 3. 1954. V tem zapisniku beremo: »Posebno moramo pohvaliti društvo Sela, katero je s pomočjo OGZ nabavilo motorno brizgalno ter postavilo svoj dom do ostrešja. Z delom so malo popustili, upamo pa, da bodo v letošnjem letu nadaljevali.«23 Sklenemo lahko, da je bil gasilski dom konec leta 1953 zgrajen do ostrešja, dograjena je bila garaža ob gasilskem domu ter da se je gradnja pospešeno nadaljevala leta 1954 v notranjosti gasilskega doma. Svojemu namenu je bil najverjetneje predan leta 1955, takrat še brez fasade. To sklepamo iz zapisov v blagajniški knjigi istega leta, ko najdemo več finančnih izdatkov o organizaciji veselice ob priložnosti otvoritvenega slavja.24 O odprtju gasilskega doma kronist Mirko Selinšek piše: »Društvo je takrat priredilo veliko gasilsko slavje z otvoritvijo gasilskega doma. To je bil dan gasilskega ponosa in navdušenja. Prireditev so pope21 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Blagajniška knjiga 1951–2001, str. 7. 22 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 6. 23 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 36, Zapisnik občnega zbora V. sektorja okrajne gasilske zveze v Ptuju, 7. 3. 1954. 24 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Blagajniška knjiga 1951–2001, str. 9.

Slika 30: Upravni in nadzorni odbor KZ Sela ob koncu delovanja, spodaj od leve: Mirko Selinšek s sinom, Anton Murko, Marija Pal, Predikaka (Lancova vas), Franc Predikaka, sin Marije Pal Marjan; zgoraj od leve: Anton Jerenko, Jože Kolednik, Franc Turk, Herbert Sorec, Jože Pal, Anton Žlahtič, Jakob Turk

strili: nastop domače tamburaške skupine od vodstvom Mirka Selinška, glasbeni duet bratov Adolfa in Hinka Krčka, člani TUD iz Vidma Partizan in skupne gasilske vaje gasilskih društev iz okolice kakor tudi domačega gasilskega društva.« V drugi polovici petdesetih let 20. stoletja je v finančnem smislu gasilskemu društvu na Selih veliko pomagala tukajšnja Kmetijska zadruga. Po dograditvi gasilskega doma do ostrešja je gasilsko društvo s Kmetijsko zadrugo Sela sklenilo dogovor o ureditvi upravnih prostorov zadruge v pritličju gasilskega doma. Kmetijska zadruga je tako v celoti uredila pritličje. Gasilci in zadruga so se dogovorili, da bodo gasilci lahko pritličje uporabljali za sestanke. Kronist Mirko Selinšek v kroniki piše, da je to sodelovanje bilo mogoče zaradi funkcij Jožeta Kolednika in Mirka Selinška tako v gasilskem društvu kot v kmetijski zadrugi. Oba sta bila namreč uslužbenca zadruge, Mirko Selinšek celo upravnik. Kmetijska zadruga je gasilskemu društvu velikokrat priskočila na pomoč z ugodnimi krediti, prodajo raznih pridelkov in lesa, ki so jih gasilci nabirali v dobrodelnih nabiralnih akcijah, ter ne nazadnje tudi pri dograditvi gasilskega doma. Sodelovanje med Kmetijsko zadrugo Sela in gasilskim društvom je trajalo do leta 1965. Leta 1960 se je namreč KZ Sela priključila h Kmetijski zadrugi Lovrenc, leta 1965 pa je bilo zgrajeno novo zadružno poslopje in ni bilo več potrebe po najemanju prostorov od GD Sela.25 V zgodnje obdobje delovanja gasilskega društva na Selih spada tudi nabava prvega gasilskega vozila, gasilskega voza, ki so ga po besedah kronista Mirka Selinška nabavili leta 1952.26 Gasilski voz je izdelal kolarski mojster Adolf Simonič iz Budine. Voz je služil za prevoz gasilske opreme na požare. Tudi okrog nabave gasilskega voza se pojavljajo nejasnosti. V blagajniški knjigi najdemo namreč prve zapise izdatkov za plačilo nabave voza šele 15. 6. 1955, ko je društvo plačalo 23.500 dinarjev. Naslednje plačilo za gasilski voz v višini 55.000 dinarjev je zabeleženo 17. 6. 1955. Pri izplačilu je zabeleženo plačilo na račun Adolf Simonič, kolar Budina. Zadnje plačilo v višini 20.000 dinarjev 25 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 6. 26 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 8.

70 let gasilstva na Selih

Slika 31: Gasilski voz ob predaji svojemu namenu leta 1955

Slika 32: Člani GD Sela ob predaji voza, od leve proti desni spodaj: Janez Jerenko, Mirko Selinšek, Jože Kolednik, Anton Žlahtič, J. Kaučevič, zgoraj od leve proti desni: Ignac Kaučevič, Anton Vindiš, Janez Cebek, Franc Narat, Vlado Bela, Viktor Zajc, Anton Kukovič

zasledimo v blagajniški knjigi 31. 12. 1955.27 Glede na ohranjene arhivske vire lahko sklenemo, da je bil gasilski voz najverjetneje predan svojemu namenu leta 1955. Voz so v operativne namene uporabljali do leta 1959, ko so kupili prvo motorno gasilsko vozilo. Iz požarnih poročil sicer izhaja, da za prevoz voza niso vpregali konjev, ampak so ob odhodu na intervencijo uporabljali traktor kmetijske zadruge za prevoz voza na požarišče. Po prenehanju rabe voza je slednji dobil častno mesto. Uporabljali so ga namreč za prevoz pokojnikov na videmsko pokopališče.28 Voz je še vedno ostal v lasti gasilcev, ko so z izposojo voza in prevozi ustvarjali prihodke, ki so jih namenjali za nabavo gasilske opreme. Voz je nekaj časa imel svoje mesto na domu Herberta Sorca, leta 1971 pa so h gasilskemu domu dogradili strojno lopo za mrliški voz. Ob začetku gradnje lope so v nabiralni akciji za izgradnjo zbrali okrog 66.000 dinarjev, ki so jih prispevali člani društva in krajani Sel. Ti prostovoljni prispevki so zabeleženi v Pogrebni knjigi za prevoz, v kateri najdemo še seznam voznikov voza za obdobjem med letoma 1970 in 1976. Vozniki mrtvaškega voza so bili: Jurij Anžel, Drago Gojkošek, Franc Pal, Johan Cebek, Štefan Muzek, Jože Anžel, Joža Tušek, Anton Mlakar, Janez Smolinger, Janez Murko in Mohorko. Voz so kasneje predvidoma konec osemdesetih let odprodali. Kupila naj bi ga družina Krajnc (po domače Marcunovi iz Lancove vasi). V času nastajanja tega besedila pa naj bi bil voz, v sicer zelo predelani obliki, pri družini Žunkovič v Lancovi vasi.29 Leta 1959 je predsednik Jože Kolednik na jubilejnem, 10. občnem zboru poročal, da je bila leta 1958 dokončno urejena notranjost gasilskega doma, še vedno pa sta bili pred člani društva ureditev fasade in dokončna izgradnja gasilskega stolpa. Leta 1958 je bilo urejeno prvo nadstropje v gasilskem domu. V nadstropju so uredili tri stanovanja. 30 Blagajnik v svojem poročilu za leto 1958 navaja, da se je tega leta izčrpal investicijski kredit za gasilski dom v višini 120.000 dinarjev, najet pri Kmetijski zadrugi Sela. S tem denarjem so v gasilskem domu zgradili stopnišče, prepleskali ta prostor in uredili ograjo na stopnišču ter dokončno uredili prvo nadstropje doma. Blagajnik prva 27 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Blagajniška knjiga 1950–2001, str. 9. 28 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 10. 29 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Pogrebna knjiga za prevoz. 30 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 77, Zapisnik o letnem občnem zboru PGD Sela, Poročilo poveljnika, 22. 1. 1959.

Slika 33: Gasilski voz, preurejen v mrliški voz, fotografiran leta 1973

Slika 34: Preurejen gasilski voz danes

tako navaja, da so bili vsi računi, povezani z izgradnjo gasilskega doma, poravnani, vključno z elektrifikacijo. Za leto 1959 so nameravali najeti novi kredit, ki bi ga namenili za dokončno izgradnjo gasilskega stolpa in ureditev fasade na gasilskem domu.31 Čeprav je bila gradnja gasilskega doma glavna skrb selskih gasilcev, pa niso pozabljali na operativno pripravljenost. V poročilu poveljnika za leto 1958 beremo, da so se člani društva udeležili treh mokrih in desetih suhih vaj. Redne vaje so člani izvajali ob nedeljah in praznikih, saj je večina članov bila kmečkega stanu (leta 1959 je bilo od 30 odraslih članov društva 20 članov kmetov32), ki ob nedeljah, v skladu s krščansko tradicijo, niso delali in so imeli čas za gasilske aktivnosti. Vaje so izvajali tudi med tednom ob večerih, predvsem v tednih pred pregledom društva s strani ocenjevalcev iz Gasilske zveze Ptuj. Leta 1958 so člani GD Sela v operativnih aktivnostih sodelovali tudi na vaji V. sektorja Okrajne gasilske zveze Ptuj v Podlehniku, udeležili pa so se tudi gasilske vaje na ptujskem gradu. V poročilu je poveljnik ugotavljal, da bi bilo nujno potrebno, da se nabavijo gasilske čelade za vsaj eno desetino in vsaj 100 metrov cevi. Leta 1958 so se člani društva tudi strokovno izpopolnjevali. Tako sta tečaj za strojnika opravila dva člana (Anton Šibila in Anton Vindiš33), tečaj za prvo pomoč pa en član.34 Za leto 1958 veja izpostaviti še, da je Gasilsko društvo Sela pri pregledu društev v Občinski gasilski zvezi Ptuj doseglo drugo mesto. V ocenjevanju je društvo lahko glede na kategorijo doseglo skupno 495 točk, GD Sela pa jih je doseglo 397, kar je pomenilo 80,20-odstotno uspešnost. Za pet točk je GD Sela zaostalo za PGD Železnica Ptuj, ki je sodilo v isto kategorijo kot GD Sela. Pri ocenjevanju društev so bili upoštevani naslednji kriteriji: vzdrževanje gasilskega doma, administracija, udeležba članstva na pregledu, redovne vaje, cevovod, praktična vaja in prva pomoč. Pri ocenjevanju praktične vaje so sodniki ocenjevali naslednje elemente vaje: obeležba komandnega mesta, poveljevanje desetarja, polaganje cevovodov, postavljanje motorke, postavljanje trojaka, disciplina desetine, izvedba taktič31 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 77, Zapisnik o letnem občnem zboru PGD Sela, Poročilo blagajnika, 22. 1. 1959. 32 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 77, Zapisnik o letnem občnem zboru PGD Sela, Poročilo predsednika, 22. 1. 1959. 33 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 75, Tečaj za strojnika 23.–25. 2. 1958 – udeležba. 34 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 77, Zapisnik o letnem občnem zboru PGD Sela, Poročilo poveljnika, 22. 1. 1959.

70 let gasilstva na Selih

Slika 35: Predaja praporja, 1959

Slika 36: Predaja praporja, 1959

Slika 37: Predaja praporja, 1959

Slika 38: Predaja praporja, 1959

Slika 39: Predaja praporja, 1959

Slika 40: Predaja praporja, 1959

ne naloge, motorka na prvo sesanje in motorka na drugo sesanje. Ocenjevanje so leta 1958 izvedli dvakrat, v ocenjevanju pa je sodelovalo 33 društev. V povprečju so gasilska društva dosegala 58,38 % možnih točk. 35 Na 10. občnem zboru leta 1959 je podrobno poročilo podal tudi blagajnik društva Mirko Selinšek. Leta 1958 je društvo imelo naslednje vire dohodkov: prostovoljni prispevki v denarju 1300 dinar35 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 73, Letni pregled, ocenjevanje društev v OGZ Ptuj, 1958.

jev, v krompirju 21.450 dinarjev, v lesu 225.000 dinarjev, izkupiček od letne veselice 32.000 dinarjev, dotacija Občinskega ljudskega odbora Ptuj 35.000 dinarjev, razni prejemki za gasilski voz, članarina, za obrabo avtomobila 10.000 dinarjev, za najem stanovanj v gasilskem domu pa 3900 dinarjev. Skupaj so tako prihodki leta 1958 znašali 405.000 dinarjev. Če to vsoto spremenimo v evre, ugotovimo, da bi danes ta znesek znašal 8.517,43 evra. Med odhodki za leto 1958 blagajnik navaja naslednje izdatke: gasilski avtomobil 225.000 dinarjev, gasilske obleke 13.300 dinarjev, gradnja gasilskega doma 25.000 dinarjev, nabava prikolice 7000 dinarjev, bencin za avtomobil 21.000 dinarjev in materialni izdatki 25.000 dinarjev. Skupaj so odhodki leta 1958 znašali 316.300 dinarjev.36 Za leto 1959 je v arhivu ohranjeno le poročilo blagajnika na občnem zboru leta 1960. Blagajnik Mirko Selinšek navaja, da so bili pomembnejši dogodki leta 1959 v finančnem smislu nabava gasilskega avtomobila Ford za 225.000 dinarjev, gasilske prikolice za 90.000 dinarjev in razvitje gasilskega praporja, ki je stal 70.000 dinarjev.37 Za poplačilo nabave gasilskega avtomobila Ford so najeli kredit v višini 100.000 dinarjev.38 Ob nabavi prvega motornega vozila v društvu so na Okrajno gasilsko zvezo Maribor 17. 6. 1958 naslovili dopis o nabavi vozila Ford in prošnjo za prispevek 100.000 dinarjev za nabavo vozila. Iz gasilske zveze so odgovor poslali 21. 6. 1958 in odsvetovali nakup rabljenega vozila, ker je bil po navodilih Gasilske zveze Ljudske republike Slovenije in Državnega sekretariata za notranje zadeve nakup rabljenih vozil za gasilske namene prepovedan. Tudi finančni prispevek gasilske zveze ni bil možen, ker zveza ni imela na voljo sredstev, prav tako pa sofinanciranje nakupa rabljenih vozil ni bilo dovoljeno.39 Zapisniki občnih zborov do leta 1962 niso ohranjeni. Iz zapisnika občnega zbora leta 1963 je razvidno, da je v društvu prišlo do prvih večjih nesoglasij. V skoraj vseh ohranjenih zapisnikih občnih zborov sta predvsem predsednik in poveljnik društva opozarjala na potrebo po večji disciplini v društvu. Razmere v letu 1963 pa so prišle tako daleč, da so bile zaradi disciplinskih problemov potrebne kadrovske zamenjave. Predsednik nadzornega odbora Herbert Sorec, predsednik Jože Kolednik in član Jože Gajser so predlagali, da so potrebne spremembe na mestu predsednika in poveljnika društva. Jože Gajser je poudaril, da je do takrat predsednik društva sam predstavljal društvo. Obenem je predsednik Jože Kolednik kritiziral člane, da niso prihajali na sestanke in vaje, da so izginile štiri delovne obleke (ostalo jih je še pet) ter da se je poveljnik na vajah pretepal s člani in imel izrazito neprimeren odnos do članov. To vse je vplivalo na številna nesoglasja in na zastoj dela v društvu. Anton Žlahtič za stanje v društvu ni krivil samo nediscipline, ampak zavedanje vsakega člana, ki bi moral vedeti, da ima zraven pravic tudi dolžnosti. Člane GD Sela je spodbujal tudi predstavnik OGZ Ptuj Prejac, ki je bil nad stanjem začuden, saj je imelo društvo med članstvom člane vseh generacij, imelo je urejen gasilski dom in potrebno opremo. Podal je tudi nekaj smernic za nadaljnje delo. Nato so podali predloge za nov upravni odbor. Funkcijo predsednika je prevzel Herbert Sorec, poveljnik je postal Anton Kukovič, Jožeta Kolednika pa so zaradi njegovih zaslug pri ustanavljanju in dolgoletnem vodenju društva imenovali za častnega predsednika.40 Razmere v delovanju v operativi se očitno niso pomirile niti do leta 1964, ko so na občnem zboru 29. 2. praznovali 15-letnico obstoja društva. Predsednik nadzornega odbora Jože Gajser je okrcal delo novega poveljnika, izvoljenega predhodno leto, saj ni opravljal svojih dolžnosti. Delo upravnega odbora pa je na splošno pohvalil. Zaradi neaktivnosti poveljnika so na to funkcijo izvolili no36 Prav tam, Poročilo blagajnika za občni zbor PGD Sela 1959. 37 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 9, ovoj 79, Zapisnik občnega zbora GD Sela 1960, Poročilo blagajnika. 38 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 20, ovoj 165, Zapisnik 1. redne seje štaba odreda Občinske gasilske zveze Ptuj, 11. 6. 1962. 39 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 73, Dopis Okrajne gasilske zveze Maribor GD Sela – nakup reševalnega vozila, 21. 6. 1958. 40 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 14, ovoj 121, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1963.

70 let gasilstva na Selih vega poveljnik Alojza Muzeka. Slednji je na občnem zboru odprl debato o prihodnosti avtomobila Ford v društvu, saj je avtomobil že več kot leto dni nevozen stal v garaži. Člani so si bili enotni, da je avtomobil treba prodati, pri nabavi drugega pa razmišljati, da se nabavi novo vozilo, in ne več rabljeno.41 Leta 1965 beremo v poročilu gospodarja na občnem zboru, da so se vseeno odločili in dali avtomobil Ford na popravilo, ki je potekalo ravno v času občnega zbora, 6. 1. 1965, in je stalo 23.000 dinarjev.42 Tudi skrb za gasilski voz, ki je imel novo funkcijo, je bila pomembna. Anton Vindiš je na občnem zboru 1964 izpostavil, da je gasilski voz, ki je služil kot pogrebni voz, potreben popravila. Članom je svetoval, da naj se začne voditi evidenca izposoje voza in da naj se voz uporablja le za potrebe domačega kraja. V razpravi na občnem zboru se je vnela tudi burna debata o vlogi mladih v gasilskem društvu. Več članov je ugotavljalo, da je mladina neaktivna in da prenos vodstvenih funkcij na mlajšo generacijo ni bil uspešen. Mlade so krivili tudi za zaostanek v razvoju društva, čeprav so se zavedali, da so tudi starejši člani s svojo neaktivnostjo prispevali k temu. Mirko Selinšek je dal pobudo, da se zaradi neaktivnosti mladih v delo operative ponovno aktivneje vključijo starejši člani. Na občnem zboru so sprejeli naslednje sklepe: 1. izboljšati delo v operativi (redne vaje, poveljnik bo izdelal načrt dela), 2. urediti uradne knjige društva, 3. urediti neposredno okolico gasilskega doma, 4. z najemniki se sklenejo nove pogodbe in zviša se najemnina. O prelomnosti 15. občnega zbora GD Sela priča poročilo predsednika društva Herberta Sorca, ki člane za delo v letu 1964 poziva, da bo treba spremeniti metode dela, ponovno razmisliti o pomenu gasilstva in od besed preiti na konkretne akcije, s katerimi bi ponovno aktivneje zagnali delo v društvu. Sorec je člane pozival k enotnosti in solidarnosti ter vestnemu opravljanju zadanih nalog članov. Težave v letih 1962 in 1963 so namreč močno vplivale na delovanje in obstoj društva.43 O težavah v društvu so razpravljali celo na Štabu odreda Občinske gasilske zveze Ptuj. Vzrok za razpravo je bila neudeležba selskih gasilcev na požaru 9. 4. 1962 pri Martinu Čoklu v Zgornji Pristavi 34, ko so požar gasili gasilci s Ptuja, selskih gasilcev pa po mnenju gasilske zveze ni bilo na intervenciji, z izjemo enega mladega člana. Gasilska zveza je zaradi neudeležbe na požaru sklicala izredni sestanek društva, na katerem je bil prisoten tudi poveljnik odreda Martin Horvat. Po sestanku je poveljnik dobil potrditev, da v društvu ne vladajo zdravi odnosi. Poveljnik brigade OGZ Ptuj Milan Klemenčič je celo predlagal, da za izboljšanje stanja v GD Sela upravni odbor OGZ Ptuj skliče izredni občni zbor GD Sela in primerno ukrepa.44 Na GD Sela so 12. 4. 1962 naslovili dopis, v katerem so selskemu društvu očitali: 1. v društvu se ne izvajajo vaje, 2. za neaktivnost operative sta odgovorna poveljnik in pomočnik poveljnika, ki ne organizirata vaj in se ne udeležujeta sej in sestankov na ravni OGZ Ptuj, 3. oprema in vozila so bila nedelujoča, 4. za nedelovanje operative je odgovoren tudi predsednik društva, 5. neudeležba na požaru dokazuje, da je vseeno, ali je na Selih gasilsko društvo ali pa ne, 6. društva, ki znajo organizirati samo veselice in prositi za pomoč, niso potrebna, 7. požarno poročilo ni bilo podano v roku 24 ur, 8. da so ljudje v službah in nimajo časa, ne drži.45 Na zahteve in očitke gasilske zveze so selski gasilci pripravili dopis s pojasnili. V dopisu so navajali, da se zaradi lege hiše v grabi požar ni videl na Sela. Ko so požar opazili, so sprožili alarm s sireno. Zbralo se je pet gasilcev, ki so na kraj požara odšli z avtomobilom Kmetijskega kombinata Ptuj, ker ni bilo nobenega gasilca z vozniškim izpitom. Pojasnili so, da več članov ni bilo, ker je gorelo 41 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 15, ovoj 130, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 29. 4. 1964. 42 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 16, ovoj 142, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1965. 43 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 15, ovoj 130, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 29. 4. 1964. 44 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 20, ovoj 165, Zapisnik 1. redne seje štaba odreda Občinske gasilske zveze Ptuj, 11. 6. 1962. 45 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 13, ovoj 117, Dopis OGZ Ptuj GD Sela – nedelavnost in nepravilnosti v društvu, 12. 4. 1962.

sredi dneva, ko je bila večina članov na delu v tovarni v Kidričevem oz. v gozdovih v Halozah. Priznali so, da so avto uporabili ob priložnosti poroke člana Viktorja Zajca, oznako, da je vozilo nevozno, pa označili za laž in izmišljotino. Obenem so kritizirali gasilsko zvezo, ki v tekočem letu ni za društvo namenila nobene podpore v obliki goriva ali maziva za avtomobil, prav tako je bil avtomobil v celoti nabavljen iz prostovoljnih prispevkov vaščanov in kmetijske zadruge, zato, kaj so počeli z gasilskim avtomobilom, predstavnikov zveze ne bi smelo skrbeti. O očitkih glede slabe organiziranosti društva so se bili pripravljeni pogovoriti na članskem sestanku, ki bi ga sklicala gasilska zveza. Zelo pa je člane prizadela trditev, da gasilsko društvo na Selih ni potrebno, saj so se vedno zadovoljivo izkazali na intervencijah in ni bilo prav, da je gasilska zveza posploševala ugotovitve ob neudeležbi na samo enem požaru. Prav tako so zavrnili trditev, da niso poslali požarnega poročila, ker območje, kjer je gorelo, sploh ni bilo na rajonu GD Sela in bi moralo poročilo poslati sosednje društvo GD Jurovci. Zahtevani sestanek so sklicali za 23. 4. 1962.46 Na občnem zboru leta 1965 se je burno obdobje treh let nesoglasij v društvu pomirilo. Poveljnik Alojz Muzek je v svojem poročilu sicer še vedno ugotavljal, da se pozna triletno obdobje mrtvila v delu operative v društvu. Tako je Muzek predvsem mlajše članstvo pozival, da ponovno začnejo delo. Leta 1965 se je namreč organiziral tečaj za izprašanega gasilca, kar je pomenilo možnost pridobitve novega znanja in novih izobraženih operativnih članov v društvo. Na občnem zboru leta 1965 so bile izvedene volitve članov upravnega in nadzornega odbora. Predsednik Herbert Sorec je v svojem poročilu podrobno opredelil tudi vlogo in pomen žensk v gasilski organizaciji. Nakazal je tudi smernice, da bo treba v GD Sela v prihodnjih letih v delovanje društva aktivneje vključiti tudi ženske. S tem poročilom tako prvič zasledimo razmišljanja o aktivnejšem vključevanju žensk v delo gasilskega društva Sela. V svojem poročilu se je predsednik dotaknil tudi neizvedenih načrtov dokončne dograditve gasilskega doma leta 1964. Kot glavni vzrok za zastoj v dokončni postavitvi gasilskega doma je navedel pomanjkanje finančnih sredstev. Posebej je izpostavil, da tudi nabiralne akcije prostovoljnih prispevkov niso več tako uspešne kot včasih, saj tudi ljudje niso imeli na voljo toliko denarja zaradi najrazličnejših svojih obveznosti.47 Leta 1964 so v GD Sela izvedli 16 operativnih vaj. Pri šolanju kadrov je bil leto 1964 za GD Sela zelo uspešno leto, saj jim je uspelo izšolati dva podčastnika. Leta 1964 je društvo nabavilo 10 delovnih oblek.48 V letih 1963–1965 je vsakoletno poplavljala reka Polskava. Selski gasilci ob posredovanju ob poplavah niso imeli ustrezne opreme. V posredovanjih so uporabljali lastne škornje, velikokrat pa ti niso zadoščali, saj je voda segala čez kolena. Na občnih zborih v letih 1964–1966 je poveljnik Alojz Muzek na to težavo opozarjal prisotne predstavnike Občinske gasilske zveze Ptuj, tudi predsednika zveze Marijana Berliča, ki je bil prisoten na občnem zboru društva leta 1965. V vseh teh letih njihove prošnje niso imele uspeha, kljub obljubam, da bo gasilska zveza za to poskrbela. Iz zapisov v zapisnikih občnih zborov za obdobje šestdesetih let je razvidno, da politika gasilskim društvom ni več namenjala tako visokih sredstev kot poprej. Zaradi tega so člani na občnem zboru razpravljali, kako zagotoviti finančna dodatna sredstva, s katerimi bi uredili fasado gasilskega doma in okolico.49 Na občnem zboru leta 1966 je Jožef Zajšek podal pobudo, da bi gasilsko društvo uredilo prostor za gasilske vaje. Predlagal je, da bi društvo ta prostor uredilo v Trnovcu ob reki Polskavi na zemljišču v lasti Kmetijskega kombinata Ptuj, ki ga slednji ni obdeloval. Prostor bi bil namenjen za gasilske 46 Z AP, OGZ Ptuj, škatla 13, ovoj 117, Dopis GD Sela OGZ Ptuj – pojasnila na vaš dopis štev. Org. 27/62 od 12. 4. 1962, 16. 4. 1962. 47 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 16, ovoj 142, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1965. 48 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 16, ovoj 142, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1965. 49 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 18, ovoj 154, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 2. 2. 1966.

70 let gasilstva na Selih

Slika 41: Dopis GD Sela gasilski zvezi ob poplavah leta 1964

vaje in druga športna udejstvovanja. Kot vemo danes, pobuda ni bila realizirana.50 Občni zbor leta 1967 so zaznamovali mladinci, ki so se vključevali v razpravo in želeli, da se članstvo več ukvarja z njimi. Želeli so tudi, da se njihov predstavnik izvoli v upravni odbor društva. To željo mladine so uresničili, saj sta bila v upravni odbor kot predstavnika mladine izvoljena Anton Gojkošek in Jožef Zajšek. Razprava na tem občnem zboru je potekala tudi o združevanju gasilskih društev in njihovem financiranju. Anton Žlahtič je bil mnenja, da združevanje ne bi bilo koristno, ker so se tudi mala društva pri posredovanjih ob požarih izkazala. Soglašal je, da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev najprej opremijo centri, ne sme pa se pozabiti na mala društva. Glede urejanja gasilskega doma so imeli leta 1967 v načrtu, da se uredi ograja okrog doma. V načrtu so imeli tudi prodajo avtomobila Ford, o kateri so razpravljali že več let. Na občnem zboru so sprejeli tudi štiri sklepe, ki bi jih prednostno izpolnjevali: 1. zavestno opravljanje gasilske dolžnosti, 2. strokovno usposabljanje, 3. izpopolnjevanje društva s podmladkom, 4. dokončna ureditev gasilskega doma. Iz obdobja druge polovice šestdesetih let je iz zapisnikov občnih zborov razvidno, da je pomembnejša postajala funkcija sekretarja. Od leta 1965 tako več ne zasledimo poročil poveljnika, ampak obsežna poročila sekretarja. To funkcijo je v tem obdobju opravljal Anton Žlahtič. Za leto 1966 je 50 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 18, ovoj 154, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 2. 2. 1966.

podal obširno poročilo s stanju članstva v društvu, o sejah upravnega odbora, o gradnji gasilskega doma, o pridobivanju finančnih sredstev za dokončanje gasilskega doma ter o tajniškem poslovanju in o operativi. Ob koncu leta 1966 je bilo v društvo včlanjenih 44 članov: 16 izprašanih gasilcev, trije podčastniki, trije strojniki, dva poklicna gasilca in pet amaterskih šoferjev. Del poročila je bila tudi socialna sestava članstva. Tako je bilo v društvo včlanjenih šest delavcev, 31 kmetov, trije uslužbenci, dva poklicna šoferja, en prosvetni delavec in en obrtnik. Povprečna starost članov je bila 35 let. Nadalje je Žlahtič v svojem podrobno povzel potek dokončanja gradnje gasilskega doma: »Zunanja oblika gasilskega doma nam potrdi, da naši sestanki niso bili zaman. Naše članstvo se je tega zavedalo, da je po več letih vendarle treba dokončno urediti naš dom, ki je lahko v ponos našim članom, vsem vaščanom in vsej okolici. Vloženega je bilo mnogo truda in prostovoljnega dela, ne samo od strani našega članstva, ampak tudi vseh naših vaščanov, ki so imeli razumevanje do tega dela. Saj je bilo vloženih 32 zidarskih dni ali 384 ur v vrednosti 192.000 dinarjev, strežniških dni je bilo 66 ali 792 ur v vrednosti 198.000 dinarjev, raznih prevozov 26 dni ali 240 ur v vrednosti 48.000 dinarjev. Tako bi ta trud skupno znašal 490.000 dinarjev.« Zaradi finančnih težav pri dokončanju gasilskega doma so leta 1966 organizirali tudi veliko veselico, ki so jo nameravali izvesti 24. 7., ko je pri cerkvi Sv. družine potekal blagoslov novega zvona. Tega dne je deževalo, zato so veselico prestavili na 31. 7. Vseeno pa so izvedli srečelov in prodali vse srečke. Do veselice so pripravili še en srečelov, ki je bil prav tako zelo uspešen. Tako so s prodajo srečk srečelova, iz izkupička veselice, iz donacije KS Dolena v višini 86.000 dinarjev in od najemnin za stanovanje dokončno uredili zunanjost gasilskega doma in ograjo okrog gasilskega dvorišča. Skupaj s prostovoljnim delom so tako za zadnjo akcijo urejanja gasilskega doma zbrali 1.200.000 dinarjev finančnih sredstev. Ob zaključku gradnje je Žlahtič zapisal: »Tako je naš gasilski dom dobil končno po dolgoletnih željah le takšno obliko, kot jo nosi naš prapor. So še sicer manjša dela in popravila, ki jih pa bo treba v letu 1967 urediti.«51 Občni zbor leta 1969 je potekal 1. 2. 1969. V poročilih so poročali o 20-letnem obdobju delovanja društva. Kadrovske spremembe, ki so jih v društvu izvedli štiri leta prej, so bile uspešne, saj poveljnik v svojem poročilu poroča, da so leta 1968 v delo društva aktivneje začeli vključevati mladi. Maks Čoh je podal poročilo gospodarja, v katerem je poročal, da se je odprodal avtomobil Ford za 600 dinarjev, medtem ko je bil agregat – motorna črpalka – že več kot osem mesecev na popravilu. Iz poročil izstopa tudi razprava Jožefa Zajška glede finančnega stanja in pogojev poslovanja društva. Kritično je ocenil vlogo gasilske zveze, ki bi si morala bolj prizadevati, da bi se uredila zakonodaja. Izpostavil je, da bi morala biti gasilska društva oproščena plačila prometnega davka ob organizaciji veselic. Apeliral je na Občinsko skupščino, da bi vsako gasilsko društvo bilo oproščeno plačila prometnega davka na vsaj eni veselici in srečelovu na leto. Drugi člani so izpostavili, da bi društvo nabavilo nove uniforme, in da bi se nabavil novi gasilski avtomobil. Na volitvah je predsednik društva ponovno postal Herbert Sorec, poveljnik Alojz Muzek, sekretar pa Anton Žlahtič. V poročilu predsednika beremo, da je na Selih potekala tudi krvodajalska akcija, ki pa je bila slabo obiskana. Predsednik Herbert Sorec je spodbujal člane, naj se te akcije udeležijo. Tako je bil tudi eden izmed sklepov občnega zbora, da se sodelovanje društva z rdečim križem še bolj okrepi.52 Na občnem zboru 31. 1. 1970 je bilo od 48 članov društva prisotnih 37 članov. V imenu Občinske gasilske zveze Ptuj so podelili priznanja za 10-letno delo v društvu, ustanovnim članom pa za 20-letno delo. V poročilu upravnega odbora za leto 1969 so izpostavili, da je društvo sodelovalo na proslavi ob praznovanju 1900-letnice mesta Ptuj in 100-letnice gasilstva na Slovenskem. Leta 51 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 19, ovoj 164, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 18. 2. 1967. 52 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 1. 2. 1969.

70 let gasilstva na Selih

Slika 42: Seznam prejemnikov priznanj ob 20-letnici delovanja druĹĄtva, 1969

1969 so obeležili tudi 20-letnico obstoja GD Sela. 20. 7. so pripravili proslavo s kulturnim programom in veselico. Leta 1969 izstopa tudi nabava novega gasilskega avtomobila, ki je nadomestil staro dotrajano vozilo Ford (tega so odprodali leta 1968). Od Reševalne postaje Ptuj so selski gasilci kupili avtomobil kombi Fiat Zastava Furgon 1300. Občinska gasilska zveza Ptuj je ob nabavi priskočila na pomoč tako, da je financirala pleskanje avtomobila.53 Vidno vlogo pri nabavi tega vozila je imel Mirko Selinšek, ki je sicer bil kot računovodja zaposlen na reševalni postaji. Vozilo je služilo svojemu namenu do leta 1982, ko je društvo nabavilo novo vozilo.54 Za vozilo so namenili 7500 dinarjev. Zdravstvenemu domu Ptuj so avtomobil odplačali po obrokih v letih 1969 in 1970.55 Leta 1969 je prenehala delovati tudi sirena, saj je pregorel motor. V tem času v požarnih poročilih beremo, da so gasilce o požarih do popravila sirene obveščali z zvonjenjem cerkvenih zvonov.56 Kot že na nekaj občnih zborih je tudi na občnem zboru leta 1971 Herbert Sorec člane opozarjal na vključenost Jugoslavije v mednarodni prostor in na pomen gasilstva pri obrambi države v primeru začetka vojne. Kot rezervni vojaški oficir je Sorec zagotovo spremljal politično in vojaško dogajanje po svetu. Šestdeseta leta so bila namreč zaznamovana z mednarodnimi konflikti med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki so bili del hladne vojne. V poročilu poveljnika beremo o aktivnem delu operative leta 1970. Člani so izvedli 14 rednih vaj, poveljnik pa izpostavlja vajo ob požarnovarnostnem tednu, ki so jo izvedli ob predpostavki, da gori hiša pri mostu čez Polskavo. Leta 1970 so gasili dva požara. Pri gašenju požarov je imelo društvo težave zaradi okvare na motorni črpalki. Leta 1970 je član Herbert Sorec opravil tečaj za gasilskega častnika, društvo pa je pridobilo tudi enega strojnika.57 Zapisnik občnega zbora iz leta 1972 ni ohranjen. Iz zapisnikov sekretariata OGZ Ptuj in zapisnika GD Šikole pa je mogoče razbrati, da so ob koncu leta 1971 in v prvi polovici leta 1972 potekale aktivnosti ob nabavi nove motorne črpalke Rosenbauer, ki jo ima društvo še danes v uporabi. GD Sela je prvi dopis o želji po nabavi nove motorne črpalke Občinski gasilski zvezi Ptuj poslalo 28. 8. 1971. Potrebo po novi črpali so utemeljili s slabim stanjem obstoječe črpalke in da nenehna popravila zelo bremenijo finančno stanje društva. Zaradi slabega finančnega stanja društva so predlagali, da bi ob nabavi črpalke društvo najelo kredit, del nabave pa bi sofinancirala gasilska zveza.58 Dopis so na Občinski gasilski zvezi Ptuj obravnavali na 5. redni seji sekretariata 27. 10. 1971 in sklenili, da pozovejo GD Sela k dokončni razjasnitvi glede nakupa črpalke. V zapisniku te seje pa beremo tudi, da se je GD Šikole odpovedalo nakupu črpalke (dopis z dne 29. 8. 1972) in bi lahko GD Sela črpalko dobilo že leta 1971.59 25. 2. 1972 je Občinska gasilska zveza Ptuj na gasilska društva Jurovci, Sela, Jablane in Šikole naslovila dopis, da ima skladiščeni dve motorni brizgali znamke Rosenbauer VW 75 – 800 l/min. V dopisu so bili določeni tudi pogoji, pod katerimi društva lahko pridobijo črpalko.60 Pogoje so sprejeli na 7. redni seji sekretariata Občinske gasilske zveze Ptuj.61 Na ta dopis so v GD Sela odgovorili z dopisom z dne 1. 3. 1973, s katerim so potrdili namero o nakupu črpalke in obvestili pristojne o nakazilu na račun zveze v višini 10.000 dinarjev.62 O dodelitvi motornih črpalk so dokončno odločili na 8. redni seji sekretariata Občinske gasilske 53 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 24, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 31. 1. 1970. 54 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 15–16. 55 Arhiv PGD Sela, škatla 21, Blagajniška knjiga 1951–2001, str. 36–37. 56 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 24, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 31. 1. 1970. 57 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 31. 1. 1971. 58 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 29, ovoj 249, Dopis PGD Sela ObGZ Ptuj – pomoč pri nakupu motorne brizgalne, 24. 8. 1971. 59 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 28, ovoj 242, Zapisnik 5. redne seje sekretariata ObGZ Ptuj, 27. 10. 1971. 60 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 30, ovoj 260, Dopis ObGZ Ptuj – Nabava motornih brizgaln Rosenbauer, 25. 2. 1972. 61 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 28, ovoj 242, Zapisnik 7. redne seje sekretariata ObGZ Ptuj, 11. 2. 1972. 62 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 29, ovoj 253, Dopis GD Sela ObGZ Ptuj – Nakup gasilskega agregata, 1. 3. 1972.

70 let gasilstva na Selih zveze Ptuj 6. 4. 1972. Ugotavljali so, da sta aktivnosti v zvezi z nabavo črpalke po poslanem dopisu izvedli le GD Sela in GD Jurovci in da se črpalki dodelita tema društvoma. GD Jablane se na dopis ni odzvalo, GD Šikole pa je imelo težavo pri zbiranju denarnih sredstev.63 V povezavi z nabavo nove motorne brizgalne so v GD Šikole 8. 4. 1972 sklicali izredni sestanek. Po neuradnih informacijah so namreč izvedeli, da je bila črpalka, namenjena njim, dodeljena GD Sela. Člani so bili nad dejanjem zveze ogorčeni in so zahtevali pojasnila. V zapisnik so zapisali tudi, da je na predavanju civilne zaščite v razpravi o gasilstvu Herbert Sorec, ki je bil predavatelj, povedal, da tudi GD Sela nabavlja enako črpalko kot GD Šikole. Tudi tam se je razvila burna razprava o tej črpalki. Na sestanku je v imenu zveze pojasnila podal Anton Brglez. Člani GD Šikole so bili s pojasnilom nezadovoljni in so se počutili izigrane. Zahtevali so tudi odgovor zveze.64 Na 9. redni seji sekretariata je odločitvi, da se črpalka ne dodeli GD Šikole, nasprotoval poveljnik zveze Ivan Grahl. Predsednik zveze Janko Žnidarič je pojasnil, da sta bili črpalki dodeljeni v skladu s postavljenimi pogoji.65 O problematiki nabave motorne brizgalne za GD Šikole so razpravljali tudi na 11. redni seji sekretariata 15. 6. 1972. Iz zapisnika te seje pa je razvidno, da je bila sporna motorna brizgalna dodeljena GD Sela in da gasilska zveza kljub pritožbam GD Šikole odločitve ni spreminjala. GD Sela je predajo motorne brizgalne opravilo v nedeljo, 18. 6. 1972.66 Cena nove motorne črpalke Rosenbauer je znašala 29.994 dinarjev.67 Leta 1972 je med 17. 2. in 29. 5. v Majšperku potekal 6. podčastniški tečaj. Zaključne izpite so tečajniki opravljali 13. 5. 1972. S tem tečajem je selsko gasilsko društvo pridobilo pet novih podčastnikov. Na tečaju so sodelovali Tilika Murko (poročena Vidovič), Anton Šibila, Franc Emeršič in Jožica Horvat (poročena Vogrinec). Leta 1973 so potekale volitve članov upravnega in nadzornega odbora. Za predsednika je bil za še en mandat izvoljen Herbert Sorec, za poveljnika pa Alojz Muzek. Na tem občnem zboru je bilo članstvo seznanjeno tudi o načrtu delitve območja Občinske gasilske zveze na gasilske centre. Območje GD Sela naj bi prešlo pod območje Gasilskega centra Videm. Iz razprave delegata OGZ Ptuj Mirka Sagadina je razvidno, da se je aktivnost mladine v društvu ponovno zmanjšala.68 Leta 1973 je bil v okviru Občinske gasilske zveze Ptuj po načrtu teritorialne reorganizacije ustanovljen Gasilski center Videm, v katerega so se povezala gasilska društva: Jurovci, Leskovec, Sela, Podlehnik in Videm pri Ptuju. Gasilski center Videm je nastal z razdelitvijo gasilskega centra Ptuj na manjše dele, ker je bilo v ptujskem centru združenih preveč gasilskih društev. Gasilski center je vodil Štab gasilskega centra. Predsednik štaba je postal Martin Kokol (Videm), poveljnik Stanko Vaupotič ( Jurovci), podpoveljnik Jožef Ostroško (Videm) in adjutant Maks Novak (Podlehnik). Iz gasilskega društva Sela sta bila v Štab izvoljena Franc Emeršič kot vodja moške mladine in Tilika Murko kot vodja ženske mladine.69 Leta 1975 so v gasilskem centru Videm organizirali tečaj za gasilca. Tečaj je potekal februarja 1975 v dveh skupinah v Leskovcu in v Podlehniku. Kot predavatelji so iz GD Sela sodelovali Franc Emeršič za prvo pomoč, Herbert Sorec za gasilsko taktiko, kot predavatelji na praktičnih vajah pa Alojz Muzek in Franc Emeršič.70 Zapisniki občnih zborov do leta 1978 niso ohranjeni. Leta 1976 občnega zbora celo ni bilo. V zapisniku občnega zbora 18. 2. 1978 beremo, da so se v društvu ponovno pojavili disciplinski pro63 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 28, ovoj 242, Zapisnik 8. redne seje sekretariata ObGZ Ptuj, 6. 4. 1972. 64 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 28, ovoj 242, Zapisnik 1. izredne seje upravnega odbora GD Šikole, 8. 4. 1972. 65 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 28, ovoj 242, Zapisnik 9. redne seje sekretariata ObGZ Ptuj, 18. 4. 1972. 66 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 28, ovoj 241, Zapisnik 11. redne seje sekretariata ObGZ Ptuj, 15. 6. 1972. 67 ZAP, OGZ, Ptuj, škatla 29, ovoj 253, Račun št. 35/72 – motorna črpalka Rosenbauer, 15. 3. 1972. 68 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 27. 1. 1973. 69 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 30, ovoj 262, Zapisnik ustanovitve centra gasilcev v Vidmu, 18. 2. 1973. 70 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 67, ovoj 440, Zapisnik prve redne seje centra Videm, 5. 2. 1975.

Slika 43: Dopis za nabavo motorne Ä?rpalke Rosenbauer, 1971

Slika 44: Motorna Ä?rpalka Rosenbauer danes

70 let gasilstva na Selih

Slika 45: Udeleženci 6. podčastniškega tečaja v Majšperku, 1972. Iz GD Sela so sodelovali: Tilika Murko (v tretji vrsti druga od desne proti levi), Anton Šibila (v tretji vrsti tretji od desne), Anton Veselič (v drugi vrsti šesti od desne), Jožica Horvat (v prvi vrsti tretja od leve). Kot predavatelj je na tečaju sodeloval Herbert Sorec (v prvi vrsti četrti od desne).

blemi. Člani ponovno niso redno prihajali na operativne vaje. Enake težave so se pojavljale tudi pri mladini. Posledično zato tudi ni bilo pričakovanih rezultatov na tekmovanjih.71 Posebno zahvalo so na občnem zboru izrekli desetini pionirjev v sestavi: Dani Veselič, Srečko Tominc, Viktor Mertük, Ivan Murko, Dani Zajc, Franc Zajc, Anton Cebek, Marijan Cebek, Dušan Selinšek, Mirko Zajc in mentor Alojz Muzek, ki je na 10. srečanju hrvaških in slovenskih pionirjev gasilcev zmagala v športnih igrah.72 8. 7. 1979 so obeležili 30-letnico delovanja društva. V sklopu praznovanja so na Selih pripravili tekmovanje Gasilskega centra Videm v disciplini trodelni napad, suha izvedba. Sodelovali so gasilci iz Vidma, Leskovca, Tržca, Podlehnika in sosednjih Apač. Tekmovanje je vodil centrski poveljnik Stanko Vaupotič, sodnika pa sta bila Franc Emeršič iz domačega društva in Franc Kirbiš iz Gasilskega društva Tržec. Zmagovalna desetina je prejela pokal. Po končanem tekmovanju so istega dne popoldan pionirski desetini in trojki iz Dolene slavnostno predali malo motorno brizgalno. Podelili so še priznanja in značke, nato pa je sledila veselica.73 S tem se je počasi končalo obdobje, ko so glavne odločitve v Gasilskem društvu Sela sprejemali ustanovni člani društva. Ustanovitelji so se starali, njihove moči so pešale, funkcije pa so počasi predajali mlajšim rodovom. Prvi izmed ustanovnih članov so umrli do leta 1980, nekateri med 71 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 38, ovoj 321, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 18. 2. 1978. 72 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 35, ovoj 314, Tekmovanje Štore 1977. 73 Program dejavnosti GD Sela ob 30-letnici društva, osebni arhiv Frenka Muzeka.

Slika 46: Člani GD Videm in GD Sela ob 30-letnici delovanja Gasilskega društva Sela (tretji od leve Franc Narat, peti od leve Anton Vindiš, Anton Gojkošek, Franc Tominc, deveti Jožef Zajšek, Franc Pal, Maks Čoh ml., Maks Čoh, st., Avgust Mohorko, Johan Cebek), 1979

Slika 47: Člani GD Sela ob 30-letnici delovanja društva (od leve Anton Gojkošek, Avgust Mohorko, Maks Čoh ml.), 1979

njimi pa več niso delovali v gasilskem društvu. Leta 1978 je nepričakovano v delovni nesreči umrl dolgoletni tajnik in sekretar ter tudi poveljnik Anton Žlahtič, kar je zelo prizadelo vse člane. Leta 1984 se je iztekla življenjska pot častnega predsednika in glavnega pobudnika gasilstva na Selih Jožeta Kolednika. Leta 1981 pa je funkcijo predsednika mlajšemu rodu predal tudi dolgoletni poveljnik in predsednik Herbert Sorec. Priložnost v gasilskem društvu je tako začela iskati tretja generacija selskih gasilcev, ki so polni elana ob družbenih in političnih spremembah v Jugoslaviji začeli pisati novo poglavje zgodovine.

70 let gasilstva na Selih

OBDOBJE PRENOVE Osemdeseta leta 20. stoletja Začetek osemdesetih let 20. stoletja so zaznamovale velike družbenopolitične spremembe. Maja 1980 je umrl dolgoletni predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito. Pravega političnega naslednika ni imel, zato so v osemdesetih potekale debate o načinu političnega vodenja države po njegovi smrti. V vodenju države je po smrti Tita nadomestilo štiričlansko predsedstvo. Predsedniki predsedstva so se menjavali vsako leto.1 Takšen politični sistem vodenja je državna politika širila tudi na nižje ravni družbenopolitičnega organiziranja. Tako v začetku osemdesetih let tudi v GD Sela potekajo razprave o uvajanju kolektivnega vodstva v društvu. Leta 1981 so namreč sledili smernicam državnega sistema takratne SFRJ in uvedli štiričlansko predsedstvo. Alojz Muzek po uvedbi poroča o neizkušenosti novega predsedstva,2 k čemur botruje novost državnega političnega sistema. Že leto kasneje so na občnem zboru potekale razprave o ponovni uvedbi upravnega odbora namesto kolektivnega vodstva. Ugotovili so namreč, da tričlansko predsedstvo ni primerno za gasilsko društvo, saj ovira učinkovitost in upočasnjuje izvajanje zastavljenih aktivnosti, prav tako pa se naloge prelagajo z enega člana predsedstva na drugega. Herbert Sorec je sicer zagovarjal sistem kolektivnega vodstva, ker se je le-to že uveljavilo na vseh nivojih države, vendar so člani društva sprejeli sklep o spremembi statuta in ponovni uvedbi upravnega odbora kot glavnega samoupravnega organa društva z vsemi pristojnostmi. Na čelu upravnega odbora je tako zopet le en predsednik.3 Spremembe so se obetale tudi na operativnem področju. Konec leta 1981 so člani kupili novo gasilsko vozilo TAM T5 75, ki so ga financirali s pomočjo Občinske gasilske zveze Ptuj, Krajevne skupnosti Dolena, nabiralne akcije in z lastnimi sredstvi, zamenjal pa je dotrajano vozilo Fiat Zastava Furgon 1300 iz leta 1969. Svojemu namenu so ga predali maja naslednje leto, ko so v okviru predaje pripravili še gasilsko veselico. Cena vozila je znašala 580.000 dinarjev.4 Staro vozilo so nato imeli v lasti še naslednje leto, ko so septembra Občinsko gasilsko zvezo Ptuj zaprosili za odprodajo. Zanj namreč niso več imeli primerne garaže, zato so ga postavili na dvorišče enega od članov.5 Leta 1984 so ga nato prodali krajanu Viljemu Muzeku.6 Po predaji avtomobila je nastopil čas za prenovo gasilskega doma. Adaptacijo so napovedali že ob obnovi garaž in sanitarij leta 1981, resnega dela pa so se nameravali lotiti naslednjega leta.7 Tako so se septembra 1982 odločili, da ga bodo v celoti adaptirali, kar je podpirala tudi Občinska gasilska zveza Ptuj. Pred tem so zamenjali kritino in obnovili dimnike ter s tem zaustavili propadanje stavbne konstrukcije, hkrati pa so že zasnovali kompleksnejšo obnovo. Njihovi cilji so bili 1A leš Gabrič, Politična kriza. V: ur. Jasna Fischer, Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, druga knjiga (Slovenska novejša zgodovina, druga knjiga). Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 1148. 2A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1980–1989, Občni zbor 1982, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo o dejavnosti GD Sela v letu 1981, 2. 1. 1982. 3A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1980–1989, Občni zbor 1982, Zapisnik občnega zbora, 2. 1. 1982. 4 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1980–1989, Občni zbor 1982, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo o dejavnosti GD Sela v letu 1981, 2. 1. 1982. 5 ZAP, OGZ, škatla 67, ovoj 441, Odobritev odprodaje gasilskega vozila Zastava 1300, 15. 9. 1982. 6 Arhiv PGD Sela, škatla 5, ovoj Kombi Zastava 1300, Pogodba o prodaji vozila Viljemu Muzeku, 4. 11. 1984. 7 Arhiv PGD Sela, škatla 11, Zvezek zapisnikov članskih sestankov, Zapisnik članskega sestanka, 6. 5. 1981.

Slika 48: Vozilo TAM T5 75, 1981

naslednji: izgradnja še ene garaže, gradnja sanitarij, odstranitev lesenega stropa med pritličjem in nadstropjem gasilskega doma, preureditev sejne sobe v garderobo, preureditev večjega stanovanja v nadstropju v sejno sobo in bivalne prostore ter dokončanje vhoda in stopnišča. Sredstva za obnovo so sprva bila predvidena iz virov Občinske gasilske zveze Ptuj, Krajevne skupnosti Dolena in lastnih prispevkov,8 vendar je krajevna skupnost od tega odstopila, zato so člani že novembra sprejeli sklep o preložitvi adaptacije, vse dokler ne bodo urejeni zanesljivi viri financiranja.9 Velikopotezni načrti o celoviti prenovi gasilskega doma so torej podlegli pomanjkanju finančnih sredstev, zato je morala zadostovati le nova kritina. Kasneje, 1987, so Gasilski center Videm v okviru Zveze gasilskih društev občine Ptuj sicer zaprosili za kreditna sredstva v višini dveh milijonov dinarjev.10 V istem letu so člani organizirali še centrsko vajo v avgustu, Vinsko trgatev v kulturni dvorani v oktobru in sektorsko posvetovanje gasilskih centrov konec leta.11 Leta 1983 so se člani odločili, da ponovno zaščitijo zemljišče gasilskega doma z ograjo, ki je bila odstranjena leta 1975 ob asfaltiranju ceste skozi Sela.12 Gospodarska kriza v osemdesetih je oslabila tudi društvena finančna sredstva, zato so se člani odločili, da bodo redno prirejali poletno veselico, ki bo omogočala normalno delovanje.13 Zaradi želje po nabavi novih uniform so se člani društva odločili pomagati še Osnovni šoli Sela pri gradbenih delih za kanalizacijo, za kar so dobili tudi ustrezno plačilo, s katerim so kupili paradne obleke. Leta 1984 je društvo obeležilo 35-letnico delovanja, kar so člani počastili z vrtno veselico v juliju, v jeseni so ponovili prireditev Vinska trgatev v kulturni dvorani, leto pa so zaključili z decembrskim plesom v kulturni dvorani. Tega leta je vodenje društva prevzel Maks Čoh ml., prav tako pa je mesto tajnika Ivanu Gojkošku predal dolgoletni tajnik, vestni kronist društva, ljubitelj kulture in ugledni član Mirko Selinšek. Kot zanimivost velja omeniti še, da so člani slavnostno 35-letnico sprva nameravali izvesti v juniju, vendar so v bližnji okolici potekale večje prireditve, zato so datum zamaknili v julij. Takrat pa jim ni služilo vreme, saj se je takoj po uradnem delu razbesnela nevih-

8 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1982, Zapisnik 4. redne seje UO GD Sela, 24. 9. 1982. 9 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1982, Zapisnik 5. seje UO GD Sela, 5. 11. 1982. 10 ZAP, škatla 67, ovoj 441, Tehnična nabava GC Videm za leto 1987. 11 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1980–1989, Občni zbor 1982, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo predsednika o delu GD Sela v letu 1982, 2. 1. 1982. 12 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1980–1989, Društveni sestanki 1983, Zapisnik 1. seje UO GD Sela, 27. 3. 1983. 13 A rhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1980–1989, Društveni sestanki 1983, Zapisnik 3. seje UO GD Sela, 9. 7. 1983.

70 let gasilstva na Selih

Slika 49: Zgradba gasilskega doma pred letom 1986

ta in pokvarila zabavno druženje.14 Neuspela prireditev in posledično manjši zaslužek pa članov društva nista odvrnila od želje po kompleksni obnovi gasilskega doma, ki je bila prisotna že vse od leta 1982, zato so še v istem letu s pomočjo Marjana Korparja izdelali maketo in načrt za adaptacijo.15 Prav tako so v svoj plan nabave umestili željo po nakupu avtocisterne, vendar so nanjo morali počakati še nekaj let. V tem letu velja omeniti še smrt pobudnika in ustanovnega člana Jožeta Kolednika. Priprave na obnovo gasilskega doma so stekle leta 1985, ko v zapisnikih že zasledimo obvestila najemnikom v gasilskem domu o izpraznjenju svojih skladišč16 in prošnje za finančno pomoč.17 Sledila je celoletna nabiralna akcija lesa, denarja in drugega potrebnega materiala za adaptacijo.18 Prav tako so za dodaten zaslužek v tem letu ponovno organizirali poletno veselico.19 Ker je bila obnova kompleksna, zamenjati so namreč morali lesene strope, obnoviti ostrešje, nadzidati obstoječo garažo in še marsikaj drugega, so priprave nanjo potekale leto in pol. Tako so se dela na stavbi začela šele v prvi polovici leta 1986. Oktobra so obvestili Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj, da bodo na gasilskem domu zamenjali ostrešje in kritino ter 14 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1980–1989, Občni zbor 1985, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo predsednika o delu GD Sela v letu 1984, 2. 2. 1985. 15 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1980–1989, Društveni sestanki 1984, Zapisnik 10. seje UO GD Sela, 23. 11. 1984. 16 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1980–1989, Društveni sestanki 1985, Zapisnik o 15. seji GD Sela, 14. 2. 1985. 17 Arhiv PGD Sela, škatla 2, ovoj Adaptacija gasilskega doma. 18 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1980–1989, Društveni sestanki 1985, Zapisnik redne seje GD Sela, 17. 3. 1985. 19 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1980–1989, Društveni sestanki 1985, Zapisnik o 16. redni seji UO GD Sela, 21. 6. 1985.

Slika 50: Zgradba gasilskega doma po obnovi, 1992

uredili sanitarije.20 Iz vlog za finančno pomoč leta 1985 je razvidno, da primarna vloga stavbe ni namenjena le potrebam požarnega varstva, temveč so bili v njej še upravni prostori kmetijske zadruge in vaškega odbora ter stanovanja za osnovnošolske učitelje. Člani so si v osemdesetih letih želeli spremeniti funkcionalnost stavbe, zato so se odločili, da bodo pritličje v celoti preuredili za garaže, garderobe in skladišče opreme, medtem ko so v nadstropju nameravali urediti sejno, klubsko in mladinsko sobo ter enosobno stanovanje za hišnika.21 Adaptacija je trajala vse do zgodnjih poletnih mesecev 1990, saj je iz vloge za finančno pomoč, ki so jo naslovili na Zvezo gasilskih društev občine Ptuj, razvidno, da je društvo aprila potrebovalo denar še za pleskanje sten ter vratnih in okenskih okvirjev.22 17. 6. 1990 so nato priredili slavnostno predajo novourejenega gasilskega doma.23 V tem času so znižali višino strehe na današnjo, lesene strope med nadstropjema zamenjali z betonsko ploščo, nadzidali so garažo ter s tem pridobili in uredili dodaten prostor za sejno sobo ter v celoti preuredili razporeditev prostorov v nadstropju. Na prireditvi so podelili tudi priznanja za dolgoletno delo. Za 40 let dela so zahvale prejeli Anton Vindiš, Janez Jerenko, Janez Cebek, Herbert Sorec, Ferdo Krček in Feliks Svenšek. To so bili ustanovni člani in člani, ki so vstopili v društvo leta 1950.24

20 A rhiv PGD Sela, škatla 2, ovoj Adaptacija gasilskega doma – dopisi. 21 Prav tam. 22 ZAP, OGZ, škatla 48, ovoj 386, Vloga za finančno pomoč, 1. 4. 1990. 23 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1990, str. 33. 24 ZAP, OGZ, škatla 48, ovoj 386, Seznam odlikovanj za dolgoletno službovanje, 29. 5. 1990.

70 let gasilstva na Selih

OBDOBJE SPREMEMB Devetdeseta leta 20. stoletja

Leto 1991 predstavlja zgodovinsko prelomnico za slovenski narod, saj je bil to čas velikih pričakovanj, svežih političnih vetrov in novih preizkušenj. Že konec decembra 1990 se je na plebiscitu 88,5 % državljanov Slovenije odločilo za samostojnost in neodvisnost Slovenije,1 vendar je Temeljna ustavna listina o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji bila sprejeta šele dan pred iztekom šestmesečnega roka za uresničitev plebiscitarne odločitve, 25. 6. 1991. S tem je prenehala veljati ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, določene so bile meje samostojne slovenske države, zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uzakonjeni državni simboli – dobili smo svoj grb in zastavo2 ter kasneje še lastno denarno enoto. V duhu sprememb je gasilsko društvo v devetdeseta leta zakorakalo z novim vodstvom, novimi cilji in težnjami. V petletnem planu nabave za obdobje 1991–1995 izstopa želja po novem kombiniranem vozilu ali avtocisterni, sledi pa ji nabava dihalnih aparatov.3 Potrebo po avtocisterni so člani društva utemeljili s hribovitim haloškim območjem Dolene, kjer obstaja velika nevarnost gozdnih in travniških požarov, vodna oskrba pa je na teh mestih onemogočena.4 Želja se jim je izpolnila leta 1992, ko je Občinska gasilska zveza Ptuj za potrebe društva namenila in predelala rabljen kamion nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. Poudarek so v devetdesetih letih dajali tudi članicam, saj v planu nabave za leto 1992 najdemo potrebe po nakupu desetih ženskih oblek.5 V tem času je namreč aktivno delovala ekipa članic pod vodstvom Tilike Vidovič, ki se je redno udeleževala članskih tekmovanj. Z osamosvojitvijo države se je spremenil tudi družbenopolitični sistem, kar je bilo v naših krajih vidno zlasti na gasilskih prireditvah. Del protokola prireditev so tako postali tudi cerkveni blagoslovi gasilske opreme. Na Selih je prvega opravil p. Emil Križan 23. 8. 1992 ob slavnostni predaji vozila TAM 5500.6 V avtocisterno so člani društva vložili veliko truda in energije, saj je sprva bila v nevoznem stanju, prav tako pa je bilo treba povečati njeno kapaciteto z 2500 na 5000 litrov. Dela so opravljali v Tovarni vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič v Mariboru in v delavnicah Območne gasilske zveze Ptuj. Slovesna predaja vozila je potekala brez registrskih tablic, saj se je zapletlo še pri prenosu lastništva med Ministrstvom za obrambo in Gasilskim društvom Sela. To jim je uspelo urediti šele januarja naslednje leto, ko so prvič lahko registrirali avtocisterno.7 1Z denko Čepič, Plebiscit o samostojni Sloveniji. V: ur. Jasna Fischer, Slovenska novejša zgodovina, druga knjiga, str. 1297. 2Z denko Čepič, Uresničevanje plebiscitne volje Slovencev. V: ur. Jasna Fischer, Slovenska novejša zgodovina, druga knjiga, str. 1331. 3A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1991, Priloga k zapisniku 43. konference, Potrebe za obdobje 1991–1995, 2. 2. 1991. 4 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1991, str. 35–40. 5 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1992, Priloga k zapisniku 44. občnega zbora, Plan nabave za 1992, 1. 2. 1992. 6 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1992, str. 41–48. 7 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Zapisniki občnih zborov 1990–1999, Občni zbor 1993, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika za leto 1992, 19. 2. 1993.

Slika 51: Avtocisterna TAM 5500

Slika 52: Vozni park, 1992

Leta 1993 so na Ptuju obeležili 250. obletnico velikega požara v mestu, istočasno pa so odkrili kopijo spomenika sv. Florjana na današnjem Mestnem, takratnem Florjanovem trgu. Naši člani so se udeležili velike parade gasilcev celotne ptujske občine.8 To leto pa ni prineslo samo veselih dogodkov, saj je v kroniki društva leto 1993 označeno kot leto smrti, umrli so namreč trije ustanovni člani društva: Herbert Sorec (1914–1993) kot prvi poveljnik in kasneje dolgoletni predsednik društva, Jože Pal (1923–1994), ustanovni član in dolgoletni blagajnik, in Ferdo Krček (1905–1993), ustanovni član in večletni član nadzornega odbora. Ko so januarja 1993 uspešno rešili zadevo okrog prenosa lastništva avtocisterne na Gasilsko društvo Sela, so se ponovno začeli ukvarjati z lastništvom gasilskega doma, ki je uradno še vedno stal na zemljišču družbene lastnine, ki jo je upravljala ptujska občina.9 S tem so se ukvarjali še v naslednjem letu in letu po tem, saj je gasilski dom po Zakonu o gasilski službi iz 14. 1. 1994 sicer pravnoformalno bil last društva, vendar se je v sodni zemljiški knjigi še vedno vodil kot last splošnega ljudskega premoženja. S tem postopkom se je nato ukvarjala Občinska gasilska zveza Ptuj, saj so se z enako težavo srečevali vsi gasilski domovi v občini. V tem času pa so se nesoglasja ponavljala tudi s Prosvetnim društvom Sela glede skupne uporabe sanitarij, rabe kulturne dvorane in skupnega vhoda.10 Leta 1994 je društvo obeležilo 45-letnico delovanja, nanjo so se začeli pripravljati aprila, prireditev z vrtno veselico pa so izvedli 14. 8. 1994.11 Na slovesnosti so organizirali prikaz gasilskih vozil Gasilskega centra Videm.12 Kljub dolgoletnemu delovanju društva pa oprema v gasilskem domu še vedno ni bila v celoti modernizirana, na kar so člani večkrat opozarjali. Tako je takratni poveljnik Anton Mohorko na primer večkrat opozoril na potrebo po novih postajah UKW, ki so bile nujno potrebne za uspešno komunikacijo na intervencijah,13 prav tako v kroniki za leto 1993 beremo o neuspešni realizaciji plana nabave opreme, saj so se vsa finančna sredstva Občinske gasilske zveze

8 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1993, str. 49–55. 9 Prav tam. 10 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1994, str. 55–60. 11 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1990–1994, Zapisnik članskega sestanka, 22. 4. 1994. 12 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1995, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo predsednika za leto 1994, 3. 2. 1995. 13 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1994, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika za leto 1993, 11. 2. 1994; Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1993, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika za leto 1992, 19. 2. 1993.

70 let gasilstva na Selih

Slika 53: Pročelje gasilskega doma s poslikavo sv. Florjana in vozilo GV-1 Ford Tranzit

Ptuj že izčrpala.14 Predstavnik Občinske gasilske zveze Ptuj je leto dni kasneje na občnem zboru pojasnil, da sredstva niso bila pravično in enakomerno prerazporejena vsem društvom v zvezi in da se v prihodnje obetajo spremembe v sklopu novonastalih občin leta 1994.15 Leta 1995 je društvo izvedlo več delovnih akcij, ki so obsegale ureditev skladišča za gasilsko opremo, ureditev tal v gasilskem stolpu in izdelavo petnajstih kompletov miz za različne gasilske prireditve. Na 47. občnem zboru, leta 1996, je društvo sprejelo nov statut in se preimenovalo iz Gasilskega društva Sela v Prostovoljno gasilsko društvo Sela.16 Obetale so se spremembe, saj lahko že v programu dela za leto 1996 zasledimo načrt nabave kombiniranega vozila, prvič v tem obdobju pa so v program podrobneje vključene tudi članice in mladina.17 Istega leta je v jeseni potekal izredni občni zbor, saj se je ustanavljala Gasilska zveza Videm. Na njem so bili člani društva seznanjeni s podrobnimi informacijami o novonastali zvezi in določili člane, ki bodo društvo zastopali v tej zvezi.18 To so bili Marjan Cebek (častno razsodišče), Maks Čoh (nadzorni odbor), Franc Emeršič (član upravnega odbora) in Anton Mohorko (poveljstvo).19 Na tem občnem zboru se je hkrati 14 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1993, str. 49–55. 15 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1994, str. 55–60. 16 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1996, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo predsednika za leto 1995, 16. 3. 1996. 17 Prav tam, Priloga k zapisniku redne letne konference, Program dela GD Sela za leto 1996, 16. 3. 1996. 18 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj 1. izredni občni zbor 1996, Zapisnik izrednega občnega zbora PGD Sela, 22. 10. 1996. 19 Srečko Primožič, V službi ljudstva na pomoč. V: ur. Marija Hernja Masten, Gasilsko društvo Videm 1923–2013. 90 let PGD Videm pri Ptuju, Videm pri Ptuju 2013, str. 69.

Slika 54: Vozni park, 2004

uradno zamenjalo vodstvo upravnega odbora, saj je z mesta predsednika odstopil Stanko Orovič, nasledil ga je Franc Emeršič.20 Kombinirano vozilo, ki je bilo v planu dela za leto 1996, jim je v gasilski dom uspelo pripeljati leto kasneje, saj so se pojavile težave zaradi uveljavitve tipizacije gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije. Za naročilo novega prevoznega sredstva so bili zadolženi Anton Mohorko, Stanko Potočnik, Maks Čoh in Franc Emeršič.21 Sprva so razmišljali o nakupu vozila Volkswagen, vendar ta ni omogočal vgradnje gasilske opreme po novih standardih, zato so si člani nabavnega odbora ogledali več različnih tipov vozil po Sloveniji. Kot zanimivost velja omeniti, da so se člani odpravili na ogled enega izmed vozil v Prekmurje, kjer jih je po poti zajelo močno neurje s točo. Ta je klestila po novem vozilu podpredsednika Stanka Potočnika, ki je s suknjo predsednika Franca Emeršiča zaščitil svoj novi avtomobil. Člani so se odločili za nakup avtomobila znamke Fond Tranzit iz F-avto centra v Mariboru. Akcija je hitro stekla, saj so vozilo pri prodajalcu lahko prevzeli že sredi novembra.22 Vozilo je po nabavi bilo treba še dodelati, saj njegova notranjost ob prevzemu ni bila primerna za specialno gasilsko opremo. Dela na avtomobilu so se tako začela izvajati v začetku leta 1998 pri ptujskem izvajalcu Svit - Zolar,23 svojemu namenu pa je bilo slovesno predano od 50-letnici, leta 1999. Leta 1997 se je gasilski dom priklopil na centralni sistem alarmiranja, v tem času pa je gasilski stolp bil deležen dozidave in nove kritine.24 Leta 1998 je društvo izvedlo napeljavo centralne kurjave v gasilskem domu, nato pa uredilo nad20 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj 1. izredni občni zbor 1996, Zapisnik izrednega občnega zbora PGD Sela, 22. 10. 1996. 21 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik članskega sestanka, 23. 8. 1997. 22 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik sestanka UO in NO, 11. 11. 1997. 23 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1998, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 1997, 28. 2. 1998. 24 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1997, str. 72–76.

70 let gasilstva na Selih

Slika 55: Blagoslov obnovljene fasade gasilskega doma s podobo sv. Florjana, 1999

strešek nad kurilnico. Starejši gasilci ( Jože Jerenko, Martin Tominc, Vlado Avguštin, Anton Kukovič, Alojz Muzek, Franc Emeršič in Janez Jerenko)25 so z lastnimi sredstvi financirali poslikavo sv. Florjana na pročelju gasilskega doma, prav tako so podali predlog za nabavo kipca tega zavetnika in zadevo realizirali še s prispevki drugih članov.26 Tik pred prelomom tisočletja je društvo praznovalo petdesetletnico obstoja, istočasno pa so na volitvah zamenjali organe društva. Predsedovanje je prevzel Stanko Potočnik. Ob visokem jubileju so se leta 1999 zvrstile številne delovne akcije, prireditve in slovesni dogodki. Že v prvi tretjini leta so začeli obnovitvena dela v gasilskem domu, saj so uredili notranjost stolpa, opravili so manjša dela na sireni in strehi stolpa, prepleskali garaže, prav tako pa so v celoti obnovili zunanjo podobo gasilskega doma. Že leto prej so se člani odločili, da bodo pročelje posvetili svojemu zavetniku, sedaj pa so temu dodali še celotno obnovo fasade. Večji delež obnovitvenih del so člani opravili sami, slikopleskarska dela na fasadi pa je opravil Robert Hameršak iz Pobrežja.27 Že v začetku devetdesetih let so gasilci pokazali, da so naklonjeni družbenim spremembam, ko je avtocisterna TAM 5500 prvič prejela cerkveni blagoslov, leta 1999 pa so temu dodali še praznovanje prve Florjanove nedelje. Že marca tega leta so se člani pogovarjali o blagoslovu kipca in poslikave sv. Florjana nad vhodom v garaže gasilskega doma. Ker je to sovpadalo z bližino godovanja zavetnika, so se odločili darovati mašo.28 Tako je Florjanova nedelja postala tradicionalna in leta 25 Tatjana Mohorko, Gasilski dom na Selih, podoba sv. Florjana. V: Naš glas, junij 1999, str. 19. 26 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik članskega sestanka, 7. 5. 1998. 27 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2000, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 1999, 12. 2. 2000. 28 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik članskega sestanka, 11. 3. 1999.

Slika 56: Zgradba gasilskega doma po obnovljeni fasadi, 1999

2019 so jo obeležili že dvajseto leto zapored. V ta namen so v društvu zapisali krajšo zgodovino Florjanovih nedelj v našem kraju in jo prebrali na koncu maše, v gasilskem domu pa so predstavili fotografije vseh Florjanovih nedelj. V sklop praznovanja 50-letnice je spadala tudi večja gasilska vaja s pomočjo Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj in proslava 20. 6., ki je potekala sočasno z drugim krajevnim in občinskim praznikom. Potekala je gasilska parada, predaja novega kombiniranega vozila Ford Tranzit, starejši gasilec Mirko Selinšek je prebral kroniko društva vse od ustanovitve naprej, prav tako pa so naziv za častnega člana društva podelili Janezu Jerenku, ustanovnemu članu društva.29 Za svoje delo so bili poplačani s plaketo za najbolj urejen dom v občini.30 Konec jubilejnega leta je predsednik nadzornega odbora Vlado Avguštin predlagal nakup novega prapora, saj dosedanji iz leta 1959 vsebuje še znak iz prejšnjega družbenopolitičnega sistema.31

29 A rhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik članskega sestanka, 3. 6. 1999; Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2000, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 1999, 12. 2. 2000; Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1999, str. 84–90. 30 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2000, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 1999, 12. 2. 2000. 31 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik članskega sestanka, 4. 11. 1999.

70 let gasilstva na Selih

OBDOBJE TEKMOVANJ IN MODERNIZACIJE Prvo desetletje 21. stoletja V novo tisočletje je društvo vstopilo s kadrovskimi spremembami, predsednik je postal Stanko Potočnik, in željami po posodobitvi opreme. Leto 2000 se je vrtelo okrog nabave in zbiranja denarja za nov prapor, prav tako so v avtocisterno dodatno vgradili elektro agregat in reflektorje. Nov prapor so člani razvili na občnem zboru leta 2001, ta pa je nadomestil starega, ki je bil v uporabi 42 let in ga je izvezla sestra redovnica Betka Letnik1 v Gornji Radgoni. V planu nabave v letih 2001, 2002, 2003 in 2004 izstopa želja po nakupu računalnika in zamenjavi gasilske avtocisterne.2 Društvo je s tem pokazalo potrebo po sodobni tehnologiji in prehodu na digitalizacijo poslovanja društva, vendar so na vse novosti morali še počakati. Leta 2001 je občina uredila cestišče pred gasilskim domom, saj je bilo ob vsakem dežju poplavljeno. Istočasno se je uredil že obstoječi podzemni hidrant ob gasilskem domu, ki do takrat ni deloval,3 čeprav si je društvo že v devetdesetih želelo, da bi lahko avtocisterno polnili na lastnem vrtu, kjer ne bi ovirali prometa.4 Leta 2002 je članom uspelo realizirani plan nabave iz leta 1991, ko so kupili prve dihalne aparate. Člani so torej vzdrževali tako okolico kot tudi notranjost gasilskega doma, hkrati pa skrbeli za tehnično brezhibnost voznega parka,5 vendar so se popravila na avtocisterni vrstila vedno znova. Ravno zato so si člani bolj kot vse drugo želeli zamenjati dotrajano cisterno letnik 1973, ki je bila v preteklosti predelano vojaško vozilo, in zato vedno manj zanesljiva na intervencijah.6 Čeprav so člani precej časa in energije namenjali popravilu avtocisterne, jim je v gasilskem domu leta 2003 uspelo urediti klubsko sejno sobo v pritličju. Ta je v preteklosti imela različne namembnosti. Sprva je bila upravni prostor Kmetijske zadruge, nato skladišče za vaško trgovino, gasilska garderoba in nazadnje še manjša sejna soba. Delo so člani opravili sami, soba pa je bila namenjena vsem krajanom.7 Urejen gasilski dom so člani želeli pokazati čim večjemu številu ljudi, zato so oktobra 2004 priredili dan odprtih vrat. Do takrat so uredili tudi svoj vrt in spomladi pomladili stoletno lipo. Ponos kraja in zaščitni znak Kulturnega društva Sela so obrezali in mu dali novo podobo.8 Istega leta se jim je nato uresničila še želja po novem vozilu, saj se jim je po dolgotrajnih pogovorih le uspelo dogovoriti o financiranju avtocisterne. Podvozje je bilo v gasilskem domu leta 2005, njegova nadgradnja pa je nato bila predvidena še do leta 2006.9 Velikopotezni načrti okrog novega 1 Tatjana Mohorko, Občni zbor in slovesnost PGD Sela. V: Naš glas, april 2001, str. 29. 2A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2001, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Program dela društva za leto 2001, 3. 2. 2001. 3 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 2000–2005, Zapisnik članskega sestanka, 1. 3. 2001. 4 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2001, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 2000, 3. 2. 2001. 5 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2002, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 2001, 2. 2. 2002. 6 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 2002, str. 102–105. 7 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2004, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 2003, 7. 2. 2004. 8 Tatjana Mohorko, Na Selih pomladili stoletno lipo. V: Naš glas, april 2004, str. 25. 9 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2005, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 2004, 12. 2. 2005.

Slika 57: Predaja novega prapora leta 2001 in zadnji praporščak prvega prapora Anton Kukovič

Slika 58: Predsednik Stanko Potočnik predaja nov prapor poveljniku Antonu Mohorku in novemu praporščaku Đuru Palijanu, 2001.

Slika 59: Gradnja prizidka h gasilskemu domu, 2004

Slika 60: Zgradba gasilskega doma po dograditvi garaže, 2007

vozila so za seboj potegnili tudi ogromno delovnih akcij. Za gasilsko vozilo MAN GVC 16/24 je bilo namreč treba dograditi novo, višjo garažo. Ob pomoči Krajevne skupnosti Sela in takratnega predsednika Igorja Galiča je društvo pridobilo gradbeno dovoljenje, organiziralo nabiralno akcijo za zbiranje lesa, šele nato se je gradnja v poznih poletnih mesecih 2005 lahko začela. V novogradnjo na južni strani gasilskega doma so člani vložili ogromno prostovoljnih ur, saj so jo v celoti sezidali sami, do četrte gradbene faze pa je bila pripravljena že novembra. Takrat je namreč bila končana nadgradnja avtocisterne, nekaj mesecev pred rokom.10 V sklopu novogradnje so člani preuredili in obnovili tudi že obstoječe garaže gasilskega doma. Zamenjali so vrata, preuredili kurilnico, eno od garaž preuredili v garderobe, prav tako pa je društvo kupilo tudi računalnik, ki si ga je želelo že nekaj let.11 Slovesno predajo vseh novih pridobitev so člani društva izvedli naslednje leto na aninsko nedeljo v sklopu krajevnega praznika, istočasno pa so obeležili še 10-letnico Gasilske zveze Videm. Po uspešno realiziranih ciljih je leto 2007 prineslo kadrovske menjave. Dolgoletnega predsednika Stanka Potočnika je zamenjal Roman Blažek. Istega leta je zaradi novega statuta Gasilske zveze Slovenije, ki je sledil določbam Zakona o društvih in Zakona o gasilstvu, društvo sprejelo nov 10 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2006, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 2005, 4. 2. 2006. 11 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2007, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 2006, 3. 2. 2007.

70 let gasilstva na Selih

Slika 61: Podvozje za gasilsko vozilo MAN GVC 16/24, 2005

Slika 62: Člani društva z županom Občine Videm Friderikom Bračičem, zbrani ob prihodu podvozja, 2. 2. 2005

statut. Bistvene spremembe so se dotikale načina upravljanja društva, saj je z novo zakonodajo upravni odbor postal operativno izvršilni in strokovno tehnični organ občnega zbora, in finančnega poslovanja, ki so ga s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju poenotili z veljavnimi predpisi.12 Člani so tudi po obnovi garaž redno vzdrževali gasilski dom, okolico in opremo, zato so leta 2008 v celoti zamenjali dotrajano stavbno pohištvo. Stara okna, notranje podboje in vratna krila so nadomestili z novimi, prav tako so opravili manjša vzdrževalna dela na gasilskem stolpu. Močno poletno neurje s točo je istega leta poškodovalo kritino na strehi gasilskega doma, zato je bila sanacija nujna. Ker pa društvo ni imelo dovolj finančnih sredstev, so člani pred zimo lahko le začasno odpravili težave,13 strešno kritino pa so zamenjali šele naslednje leto. Istega leta so uredili tudi teraso za gasilskim domom, ki je namenjena predvsem družabnim društvenim dogodkom, in v celoti obnovili mize s klopmi.14 Že vse od leta 2009 pa ostaja želja po nadstrešku, ki bi omogočil še skladiščenje opreme. V jubilejnem letu 2009 je z dolgoletne funkcije poveljnika odstopil Anton Mohorko, nasledil ga je Alojz Auer. Julija je društvo obeležilo 60-letnico obstoja, zato je ob dnevu gasilca pripravilo še vrtno veselico.15 Leto kasneje so člani društva prvič izrazili željo po zamenjavi trinajst let starega kombiniranega vozila Ford Tranzit. V tekočem letu so nato začeli zagotavljati finančna sredstva,16 do uresničitve želje pa je prišlo šele leta 2014. Društvo se je vedno nadejalo dobrih odnosov tako z drugimi društvi kot tudi z različnimi organi v občini in izven nje. Tako so v sodelovanju s Policijsko postajo Podlehnik člani v prvih šolskih dneh septembra več let zapored varovali otroke na poti v šolo, prav tako so starejšim krajanom omogočali prevoze na različne prireditve.17 V mesecu varstva pred požari so redno izvajali vajo evakuacije 12 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2008, Zapisnik občnega zbora, 2. 2. 2008. 13 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2009, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora za leto 2008, 31. 1. 2009. 14 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2010, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2009, 6. 2. 2010. 15 Prav tam. 16 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2010, Priloga k zapisniku občnega zbora, Plan dela in nabave za leto 2010, 6. 2. 2010. 17 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2005, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 2004, 12. 2. 2005.

Slika 64: Častna tribuna ob 60-letnici PGD Sela, 2009 Slika 63: Gasilsko vozilo MAN GVC 16/24, 2015

Slika 65: Parada ob 60-letnici PGD Sela, 2009

na Osnovni šoli Sela, kjer so osnovnošolcem predstavljali gasilsko opremo in jih poučevali o delu gasilca, s tem pa v svoje vrste privabljali vedno potreben podmladek. Prav tako so skupaj s Krajevno skupnostjo Sela vsako leto organizirali tradicionalno postavitev mlaja, večkratna predavanja o požarni varnosti za krajane in čistilne akcije. Vsestransko pomoč pri organizaciji in izvedbi so nudili tudi duhovnikom ob njihovih dogodkih v okviru podružnice Svete družine. Člani društva so po prvih desetih letih po prelomu tisočletja in šestdesetih letih delovanja lahko bili zadovoljni s svojim delom in polni ambicij za prihodnost. V minulih desetih letih jim je uspelo zamenjati avtocisterno, staro 31 let, dogradili in obnovili so gasilski dom, ostajala pa je še želja po menjavi kombiniranega vozila.

70 let gasilstva na Selih

OBDOBJE MLADINE Drugo desetletje 21. stoletja

Slika 66: Zgradba gasilskega doma z obnovljeno fasado, 2011

Do nabave novega orodnega vozila je preteklo še nekaj časa, do takrat pa so člani leta 2011 prenovili notranjost gasilskega stolpa, na njem zamenjali okna in obnovili fasado gasilskega doma. K piki na i je v dolgoletni obnovi gasilskega doma manjkala samo še popolna obnova sanitarij, ki so jo člani načrtovali že nekaj časa. Skupaj z občino jim je ta uspela leta 2013. Sicer pa je na občnem zboru leta 2012 društvo sprejelo nov statut zaradi novih pravil gasilske službe iz leta 2010, prav tako pa je s funkcije predsednika odstopil Roman Blažek. V njegove čevlje je stopil današnji predsednik Jure Pignar.1 Kot je do zdaj že stalnica, so se tudi tokrat po menjavi vodstva obetale spremembe, tokrat pri najmlajših članih. Leta 2013 se je društvo načrtno začelo ukvarjati z mladino in tako postopoma večalo število mlajšega članstva. To je več kot odlično uspelo, zato se društvo danes lahko pohvali s številnimi dosežki, zlasti na državnem nivoju. Podrobneje o organiziranem delu z gasilsko mladino sledi v poglavju Delo z mladino. Leta 2014 je v ospredje ponovno prišla želja po menjavi kombiniranega vozila, ki je bilo sedaj staro že 17 let in ni več zadostovalo vsem operativnim nalogam, zato so v tem letu že potekale aktivnosti za nabavo v sodelovanju z občino in gasilsko zvezo.2 Že v začetku leta so v občinskem proračunu bila zagotovljena finančna sredstva, zato je društvo lahko začelo postopek javnega razpisa. Gasil1 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2012, Zapisnik občnega zbora, 4. 2. 2012. 2A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2014, Priloga k zapisniku občnega zbora, Plan dela in nabave za leto 2015, 1. 2. 2014.

Slika 67: Novo vozilo GVM-1 Volkswagen Transporter, 2015

Slika 68: Veselica po predaji vozila GVM-1, 2015

Slika 69: Botri vozila GVM-1, 2015

sko vozilo GVM-1 Volkswagen Transporter 2.0 TDI 4 × 4 je društvo kupilo pri dobavitelju vozil Dominko, d. o. o., nadgradnjo pa je izvedel Avtocenter Žunkovič. Ker je primarni namen vozila prevoz moštva, so člani istočasno poskrbeli še za nakup gasilskega priklopnika s potrebno opremo. Nadgradnja vozila je bila končana ob koncu leta 2014, slavnostna predaja pa je sledila julija naslednje leto,3 ko je bila organizirana še veselica. Družabne prireditve gredo z gasilsko organizacijo že od nekaj z roko v roki, zato se v vseh teh letih člani redno udeležujejo dogodkov v okviru gasilske zveze ali regije. Tako se starejši gasilci vsako leto družijo na srečanju veteranov Gasilske zveze Videm, članice na srečanju članic podravske regije, od leta 2014 pa tudi na srečanju članic Gasilske zveze Videm. Družabnih dogodkov ne manjka tudi v društvu PGD Sela. Upravni odbor se vsako leto trudi organizirati poletni piknik za člane v zahvalo za njihovo delo in trud, člani se avgusta redno udeležujejo curkometa v sosednjem Lovrencu, prav tako pa se vsako leto 26. decembra družijo ob zaključku leta. V preteklosti so se člani večkrat povezali tudi na društvenih ekskurzijah, kongresih ali različnih sejmih, kar si v zadnjih 3 Prav tam, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2014, 1. 2. 2014.

70 let gasilstva na Selih

Slika 70: Mladina PGD Sela v paradi ob 17. Kongresu Gasilske zveze Slovenije, 2018

Slika 71: Mladina in mentorja s takratnim predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem na 17. Kongresu Gasilske zveze Slovenije, 2018

letih želijo ponovno obuditi, vendar jim do sedaj še ni uspelo. Svojevrsten logistično družaben izziv predstavlja organizacija tabora gasilske mladine ali kakšnega drugega gasilskega tekmovanja na Selih, kjer po svojih najboljših močeh pristopi večje število članov in pripomore k družabnemu dogajanju v našem kraju. Takšni dogodki pripomorejo h krepitvi timskega dela in pripadnosti društvu. Eden takšnih je bilo 20. srečanje vasi Selo, Sela, Sele, ki že dvajset let poteka po celotni Sloveniji v istoimenskih krajih, leta 2016 pa so ga gostili na naših Selih. To je bil dogodek, ko so k organizaciji pristopila vsa društva v naši krajevni skupnosti, gasilsko društvo pa je po končani prireditvi organiziralo še veselico.4 Leto kasneje so člani zopet bili aktivni na družabnem področju, ko so najprej organizirali občinsko tekmovanje iz orientacije in nato v sodelovanju z duhovniki domače cerkve pomagali še pri izvedbi zlate maše Marjana Cafuta.5 Leto 2018 je bilo eno izmed bolj dejavnih zadnjih let delovanja društva. Na občnem zboru so bile redne volitve, ko je mesto dosedanjega poveljnika Alojza Auerja prevzel Aleš Sitar. Že takoj v začetku leta je društvo začelo projekt obnove sejne sobe v nadstropju gasilskega doma, ki je bila še vedno v primarnem stanju iz leta 1990. Delo je potekalo čez vse leto, člani so večino opravili sami, največje zasluge pa gredo predsedniku Juretu Pignarju. Povečana, prenovljena in sodobna sejna soba je tako že oktobra gostila tečaj za operativnega gasilca.6 Prenova pa ni potekala samo v gasilskem domu, temveč tudi na gasilskem vozilu MAN. Člani so se lotili predelave notranjosti vozila in omogočili vgradnjo nove opreme, ki se je nakupila v tem času.7 V tem letu so bili dejavni tudi na drugih področjih. V maju je na Ptuju potekal 17. kongres Gasilske zveze Slovenije. Člani in mladina so v ešalonu podravske regije in mladine Gasilske zveze Slovenije sodelovali v paradi, ki je 19. 5. potekala po mestnih ulicah, ter tako bili del pomembne zgodovine gasilstva v Sloveniji. Prav tako so septembra organizirali regijsko tekmovanje iz orientacije.8 Pri tem velja poudariti, da so na Selih gostili 59 ekip, ki so se med seboj pomerile v znanju iz 4A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2017, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2016, 4. 2. 2017. 5 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2018, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2017, 27. 1. 2018. 6 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2019, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2018, 2. 2. 2019. 7 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2019, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljstva PGD Sela za leto 2018, 2. 2. 2019. 8 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2019, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2018, 2. 2. 2019.

Slika 72: Postroj ob zaključku 17. Kongresa Gasilske zveze Slovenije, 2018

orientacijskega teka, in pri tem tekmovanje izpeljali na vrhunskem nivoju. Po krajšem premoru so se člani konec leta začeli pripravljati na obeleževanje 70-letnice delovanja društva v letu 2019. Sestavljen je bil organizacijski odbor v sestavi Jure Pignar, Aleš Sitar, Matjaž Klasinc, Anja Mohorko, Sandi Ivančič, Alojz Auer, Slavko Steiner in Anton Mohorko, ki je predal predloge za spremljevalne aktivnosti k osrednji slovesnosti. Leto 2019 je bilo torej praznično obarvano. Že od decembra 2018 naprej so potekale priprave za izdajo publikacije, ki bo predstavljala prvo knjižno obliko zbrane zgodovine društva, v spomladanskih mesecih pa so sledile še druge aktivnosti.

Graditelji gasilstva na Selih

70 let gasilstva na Selih

Jože Kolednik Slika 73

Jože Kolednik se je rodil 8. 3. 1914 v Slatini pri Cirkulanah, od konca tridesetih let pa je živel v Barislovcih, kjer si je ustvaril družino. Bil je predsednik Krajevnega ljudskega odbora Sela, kasneje pa še predsednik Občinskega ljudskega odbora Videm, zato je med vaščani užival poseben ugled kot vpliven družbenopolitični delavec in funkcionar.1 Kot predsednik Občinskega ljudskega odbora Videm je sklepal zakonske zveze. Znano je, da je nekoč med poročnim obredom zagorelo na Selih, zato je zapustil obred in s kolesom nemudoma odhitel na prizorišče požara. Zavzemal se je za dobrobit kraja, saj se je angažiral za vaške projekte. Izpostaviti velja njegovo aktivnost pri gradnji nove šolske zgradbe na Selih. Ob zastoju gradnje šolskega poslopja se je skupaj s p. Danielom Čučkom odpravil v Ljubljano, da bi pri pristojnih službah zagotovila nadaljevanje gradnje. Okrog tega dogodka je znana anekdota, da sta se na pot odpravila na veliki petek, ko je post. S seboj sta imela sendviče, saj bojda zanju, ki delata, post naj ne bi veljal. Prav tako je bil aktivno vključen v razvoj infrastrukture na Selih.2 Pri svojih petintridesetih letih je v povojnih časih okrog sebe zbral podobno misleče može in skupaj z njimi ustanovil Gasilsko društvo Sela. Bil je prvi predsednik društva vse do leta 1963.3 Društvu je predsedoval prvih 14 let, ko je bilo za obstoj in razvoj društva treba narediti največ. Kot prvi predsednik je vodil gradnjo gasilskega doma, nabavo prve gasilske opreme, prvih vozil in prapora. Za vse omenjeno je organiziral številne nabiralne akcije med domačimi krajani in v ptujskih podjetjih, saj je društvo začelo brez materialnih sredstev in finančnega zaledja. Po vasi je nabiral raznovrstni material za gradnjo gasilskega doma, sestavine za peko haloške gibanice, ki so jo prodajali na veselici, in večje količine krompirja. Kot zaposlen na Kmetijski zadrugi Lovrenc je poskrbel, da so krompir prodali in zanj dobili prepotrebna finančna sredstva. V svoje delovanje je vključeval tudi družinske člane. Vsi štirje otroci so pomagali pri gradnji gasilskega doma, sin Jože pa je bil sprva kurir, ki je člane obveščal o društvenih dogodkih in sestankih, nato pa gospodar gasilskega doma.4 Bil je znan kot strog in discipliniran človek, ki je svoje lastnosti prenašal tudi v vodenje društva. Njegova skrb za delo in prihodnost društva je bila prav takšna, kot je bila ljubezen do svoje dru1 Arhiv PGD Sela, škatla 1, ovoj Govori, Govor na žalni seji Jožeta Kolednika. 2 Zapisano po pripovedovanju Jožeta Kolednika st., 4. 5. 2019. 3 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 2–3. 4 Zapisano po pripovedovanju Jožeta Kolednika st., 4. 5. 2019.

žine.5 Ob prenehanju funkcije predsednika, leta 1963, je postal častni predsednik društva. S tem so se mu člani poklonili za ves vložen trud, delo in zasluge. Leta 1971 je prevzel tajniške posle in jih vodil do 1973. Leta 1975 je postal predsednik nadzornega odbora in to funkcijo opravljal dva mandata.6 Umrl je pri svojih sedemdesetih letih, leta 1984. Mirko Selinšek ga je opisal kot priljubljenega krajana, ki je okrog sebe pridobival številne člane in podporo širše javnosti, zato se je društvo lahko postopoma uveljavilo. Prav tako ga je označil kot osrednjo osebnost društva, ob katerem so se zbirali gasilci in snovali svoje delovne načrte.7 Leta 1958 je dobil gasilsko odlikovanje III. stopnje, leta 1974 pa je bil predlagan za gasilsko odlikovanje II. stopnje.8 Njegova smrt predstavlja pomembno prelomnico v zgodovini delovanja društva, saj so vodenje za tem prevzeli mlajši rodovi. S svojim požrtvovalnim delom je oral ledino v gasilstvu na Selih. On in člani okrog njega so delovali v povojnih časih, ko je celotna družba doživljala prenovo, preporod in reorganizacijo, zato so na življenje gledali z drugega zornega kota kot njihovi zanamci. Jože Kolednik je iz skromnih materialnih začetkov pripomogel, da si je društvo finančno opomoglo in zaživelo s svojimi uspehi, zato ga lahko upravičeno imenujemo steber gasilskega dogajanja na Selih.

Herbert Sorec Slika 74

Herbert Sorec se je rodil 27. 8. 1914 na Selih, v Beogradu je študiral na Vojni akademiji, nato je na ptujskih srednjih šolah deloval kot profesor predvojaške vzgoje vse do svoje upokojitve. Mirko Selinšek ga je opisal kot nosilni steber Gasilskega društva Sela, skupaj z Jožetom Kolednikom.9 Bil je eden od ustanovnih članov društva leta 1949, prav tako pa je takoj ob ustanovitvi prevzel funkciji podpredsednika in poveljnika, na katerih je ostal deset let. Leta 1959 je postal predsednik nadzornega odbora, po koncu mandatnega obdobja, 1963, pa je postal predsednik društva. Na tem mestu je ostal vse do leta 1981. Pri vodenju društva se je zavzemal za red, disciplino, zlasti pa za 5 Arhiv PGD Sela, škatla 1, ovoj Govori, Govor na žalni seji Jožeta Kolednika. 6 Glej poglavje 9. 7 Arhiv PGD Sela, škatla 1, ovoj Govori, Pogrebni govor Mirka Selinška Jožetu Koledniku. 8 ZAP, OGZ, škatla 32, ovoj 283, Predlog za gasilsko odlikovanje, Jože Kolednik, 2. 3. 1974. 9 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1993, str. 49.

70 let gasilstva na Selih strokovnost. Veliko poudarka je dajal strokovni usposobljenosti, zato je leta 1964 opravil tečaj za gasilskega podčastnika, 1970 za častnika in strojnika ter 1973 za višjega gasilskega častnika. Svoje znanje je predajal najprej, saj je bil leta 1964 predavatelj na tečaju za gasilske podčastnike in tri leta kasneje še član komisije za vzgojo kadrov, prav tako pa je bil velik pobudnik strokovnega izobraževanja v občinski gasilski zvezi. Tam so ga opisali kot človeka, ki je skrbel za napredovanje in usposabljanje strokovnega kadra za operativne naloge gasilstva, kar je bila zahtevna naloga glede na obsežnost zveze.10 Kot ugledna osebnost je deloval tudi izven domačega kraja, saj je od sedemdesetih let zavzemal odločilne položaje tudi v Občinski gasilski zvezi na Ptuju. Tako je leta 1971 postal poveljnik Gasilskega centra Ptuj, nato pa leta 1973 še poveljnik Občinske gasilske zveze Ptuj, kar je ostal vse do 1978, ko je prevzel predsedovanje Občinske gasilske zveze Ptuj. Na mestu predsednika je bil vse do leta 1984. Prav tako je bil član komisije za delo s pionirji in mladino pri OGZ Ptuj. Z njimi se je udeležil srečanja slovenske in hrvaške mladine leta 1979 v Slovenskih Konjicah, 1982 v Žalcu in 1984 v Mariboru. V štabu operative pri OGZ Ptuj je bil vodja različnih dejavnosti, vse od tekmovanj, posvetovanj do konzultacij. Pri Gasilski zvezi Slovenije je leta 1974 nastopil kot član republiške komisije za strokovno vzgojo,11 v kroniki pa najdemo podatek, da je bil tudi član izvršnega odbora.12 Za svoje požrtvovalno in predano delo je bil večkrat nagrajen in odlikovan. Tako je prejel gasilsko odlikovanje III. stopnje leta 1961 in gasilsko plamenico II. stopnje 1971, Gasilska zveza socialistične Hrvaške mu je 1970 podelila zlato medaljo za požrtvovalnost,13 Občina Ptuj zlato plaketo požarne skupnosti, Štab za civilno zaščito Občine Ptuj značko CZ Jugoslavije za posebne in izredne uspehe leta 1978, prav tako pa se mu je večkrat zahvalilo tudi domače društvo. Na tem mestu so navedena samo nekatera priznanja. S starih fotografij je namreč razvidno, da je teh na njegovi paradni obleki bilo še več. Aktiven pa ni bil le na področju gasilstva, temveč je bil tudi vsestransko dejaven. V svojem življenju je deloval v Krajevni skupnosti Dolena, v Avo-moto zvezi Jugoslavije, strelstvu, vojski, vaškem odboru Sela in verjetno še marsikje drugje. Umrl je 2. 11. 1993 pri dvainsedemdesetih letih. V društveni kroniki je njegov pogreb opisan kot prava manifestacija gasilcev.14 Herbert Sorec je bil eden ključnih članov v zgodovini Gasilskega društva Sela. Zaradi svojega družbenopolitičnega delovanja je v družbi imel vidnejšo vlogo, ki je pozitivno vplivala na delovanje in razvoj društva. V novih razmerah po drugi svetovni vojni je videl, da je na Selih treba okrepiti družbeno življenje.

10 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 32, ovoj 283, Predlog za dodelitev državnega priznanja za Herberta Soreca, 1974. 11 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 32, ovoj 283, Predlog za dodelitev državnega priznanja za Herberta Soreca, 1974. 12 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1993, str. 49. 13 ZAP, škatla 27, ovoj Komisija za odlikovanja, Dopis, nadomestilo za izgubljeno medaljo, 27. 7. 1971. 14 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1993, str. 50.

Mirko (Friderik) Selinšek Slika 75

Mirko Selinšek se je rodil 13. 1. 1925 v Zlatoličju. Vse do leta 1961 je živel v Barislovcih. V Gasilsko društvo Sela je vstopil leta 195315 in že istega leta prevzel funkcijo blagajnika. Do takrat je bil na njegovem mestu Janez Gojkošek.16 Blagajniške posle je vodil vse do leta 1959, ko je postal sekretar.17 Bil je računovodja in upravnik na Kmetijski zadrugi Sela, ki je delovala v letih 1948– 1960. Skupaj z Jožetom Kolednikom, prav tako zaposlenim na zadrugi, sta pripomogla k boljšim finančnim in materialnim pogojem društva. Tako je zadruga imela svoje upravne prostore v gasilskem domu, v zameno pa je uredila pritličje. S tem je društvo pridobilo sejno sobo. Na splošno sta društvo in zadruga po zaslugi Mirka Selinška in Jožeta Kolednika dobro sodelovala. Ko se je leta 1959 nabavljal prvi prapor, je Mirko Selinšek narisal osnutek vezenine, ki jo je nato izvezla sestra redovnica. Zraven Mirka sta zasluge za organizacijo in nabavo praporja imela tudi Jože Kolednik in Herbert Sorec.18 Zraven organizacijskih, računovodskih in tajniških kompetenc je Mirko Selinšek posedoval tudi čut za kulturo. Na občnih zborih društva je velikokrat opozarjal na pomen kulture in kulturnega udejstvovanja. Pogosto je bil prav on pobudnik kulturnih aktivnosti v društvu. V zapisniku občnega zbora leta 1953 tako beremo: » […] tovariš Selinšek Mirko apelira na članstvo za večjo zavednost in sodelovanje pri gasilstvu, nadalje za nujno potrebno disciplino, predvsem pa za kulturno prosvetno delo.« Na tem občnem zboru je prav tako podal pobudo, da se v društvu organizira dramska sekcija, ki bi uprizorila igro Navaden človek. Njegovo idejo je podprl tudi poveljnik društva Herbert Sorec in pozval člane, da se udejstvujejo na področju kulture tudi z vključevanjem v Prosvetno društvo Svoboda Ptuj, predvsem na področju zborovskega petja.19 Tako so leta 1959 člani gasilskega društva uprizorili veseloigro Glavni dobitek na odru v Osnovni šoli Sela. Ob uprizoritvi te gledališke igre so člani kulturne sekcije sami postavili oder v šoli, izdelali odrske kulise in druge potrebne rekvizite. Na izvedbo igre so se gledališčniki pripravljali dva meseca, igro pa so tudi večkrat ponovili. Na gostovanja se niso odpravili, ker se je s prihodom pomladi končala gledališka sezona. 15 Arhiv PGD Sela, škatla 14, Matična knjiga 1949–2000, str. 4. 16 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 30, Zapisnik o občnem zboru prostovoljne gasilske čete Sela, 25. 1. 1953. 17 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 77, Zapisnik o letnem občnem zboru PGD Sela, 11. 1. 1959. 18 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 10. 19 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 30, Zapisnik o občnem zboru prostovoljne gasilske čete Sela, 25. 1. 1953.

70 let gasilstva na Selih

Slika 76: Upravni in nadzorni odbor Kmetijske zadruge Sela ob koncu delovanja, spodaj od leve: Mirko Selinšek s sinom, Anton Murko, Marija Pal, Predikaka (Lancova vas), Franc Predikaka, sin Marije Pal Marjan; zgoraj od leve: Anton Jerenko, Jože Kolednik, Franc Turk, Herbert Sorec, Jože Pal, Anton Žlahtič, Jakob Turk

O pestrem kulturnem udejstvovanju v petdesetih letih priča tudi zapis v poročilu o delovanju tamburaške sekcije, ki pa je imela težave zaradi odhoda članov. Leta 1958 sta na primer tamburaški zasedbi manjkala dva člana. Vodja tamburašev Mirko Selinšek je polagal upanje, da se težave v sekciji, ki je v gasilskem društvu delovala že več let, premostijo. Iz poročila 10. občnega zbora leta 1959 je razvidno, da je Mirko Selinšek podal pobudo o nakupu televizorja v gasilskem domu. Člani gasilskega društva so idejo soglasno sprejeli, prav tako so najeli posojilo v višini 200.000 dinarjev. Kmetijska zadruga Sela je odobrila kredit z minimalnimi obrestmi. Vsak član gasilskega društva je za najem kredita jamčil s svojimi 4000–5000 dinarji premoženja. Z nakupom televizorja so gasilci želeli zagotoviti sodobno povezavo kraja s svetom in nadomestiti manko raznih kulturnih prireditev, ki jih imajo v mestu.20 Leta 1961 se je nato Mirko Selinšek preselil na Ptuj, vendar je kljub temu ostajal zvest in privržen član gasilskega društva. Prav tako je ostal na mestu tajnika do leta 1963, vendar je kljub menjavi funkcije še vedno pomagal pri vseh tajniških delih ter organizaciji in izvedbi občnih zborov. Kot računovodja se je nato zaposlil v Zdravstvenem domu na Ptuju, zato je 1969 lahko posredoval pri nabavi prvega motornega vozila, ki ga je društvo kupilo od Reševalne postaje Ptuj.21 Leta 1981 je ponovno prevzel funkcijo tajnika, vendar je že 1982 upravni odbor prosil za razrešitev funkcije tajnika.22 Njegovi prošnji so ugodili leta 1984.23 Tega leta je Mirka Selinška in vse druge člane prizadela smrt ustanovnega člana Jožeta Kolednika, zato se je začel zavedati minljivosti življenja. Kot ljubitelj kulture in zgodovine je zanamcem želel pustiti vedenje o požrtvovalnem delu, ki so ga opravili člani društva, zato je leta 1984 začel pisati kroniko Gasilskega društva Sela. V njej je najprej orisal bogato zgodovino 35 let minulega dela, ki jo je obogatil s fotografijami, nato pa jo je sproti, za vsako leto delovanja, pisal vse do leta 2005. 20 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 77, Zapisnik o letnem občnem zboru PGD Sela 1959, 11. 1. 1959. 21 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 15–16. 22 Arhiv PGD Sela, škatla 11, Zvezek članskih zapisnikov, Tajniško poročilo, 2. 1. 1982. 23 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1985, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo predsednika o delu GD Sela v letu 1984, 2. 2. 1985.

Slika 77: Oljna slika s podobo sv. Florjana, ki jo je naslikal Mirko Selinšek.

Zavedanje o pomenu kulture v družbi v njegovem življenju ni nikoli zamrlo. Tako je leta 1994 na občnem zboru članom podaril lastno oljno sliko s podobo sv. Florjana, ki varuje naš kraj Sela.24 Ta slika danes visi v sejni sobi v pritličju gasilskega doma. Leto kasneje je na občnem zboru dobil priznanje za 50-letno aktivno in požrtvovalno delo v društvu. Tragična prometna nesreča na železniških tirih v Cirkovcah januarja 2007 je onemogočila, da bi izpod peresa 81-letnega Mirka Selinška nastal še kakšen subtilen zapis o majhnem kraju na Dravskem polju, v katerega se je vedno rad vračal. Pri tem velja omeniti, da je z veseljem predajal svoje znanje o preteklosti na vseh večjih slavnostnih prireditvah, ki jih je organiziralo društvo. Ob obletnicah društva je prebiral zgodovino delovanja, prav tako pa je pisal govore za preminule člane za žalne seje in gasilske pogrebe. V njegovih zapisih o zgodovini gasilskega društva v kroniki je moč čutiti duh takratnega časa, ki ga je večkrat nazorno dopolnil s časopisnimi članki in orisom pomembnih zgodovinskih dogodkov v Sloveniji in po svetu. Ob branju se začutijo predanost, volja in želja po prenosu bogate zgodovine naslednjim rodovom. Brez njegovih zapisov v kroniko bi marsikaj v tej knjigi ostalo nepojasnjeno, odprto ali za vedno pozabljeno.

24 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 54.

70 let gasilstva na Selih

ObmoÄ?je delovanja in intervencije skozi 70 let 73

70 let gasilstva na Selih

OBMOČJE DELOVANJA (P)GD SELA Slovensko gasilstvo je organizirano v prostovoljnih in poklicnih gasilskih enotah. Prostovoljnih gasilskih enot, ki so po Zakonu o društvih in Zakonu o gasilstvu organizirana kot društva, je okrog 1300. Prostovoljna gasilska društva delujejo po teritorialnem načelu, kar pomeni, da vsako društvo svoje naloge gasilske javne službe opravlja na določenem območju. Prostovoljno gasilsko društvo Sela danes deluje na območju naselij Barislovci, Dolena, Popovci, Sela, Trnovec in Zgornja Pristava. PGD Sela tako gasilsko javno službo v celoti opravlja na območju krajevnih skupnosti Dolena in Sela, deloma pa tudi v Krajevni skupnosti Lancova vas. Območje delovanja skupno obsega okrog 16 km2 površine v zahodnem delu Občine Videm. Gozdne površine na območju delovanja pokrivajo nekaj več kot polovico območja. Pomembna vodna vira na območju sta reki Polskava in Dravinja, ki pa ob daljšem obdobju deževja večkrat prestopita bregove. V šestih naseljih je leta 2018 živelo 916 prebivalcev. Sedanje območje delovanja je bilo določeno konec šestdesetih let 20. stoletja, ko so se vzpostavljale prve krajevne skupnosti na območju nekdanje velike Občine Ptuj. V arhivskem gradivu so dokumenti, iz katerih je razvidno, da je leta 1970 območje delovanja PGD Sela obsegalo naselja Barislovci, Dolena, Popovci, Sela, Trnovec, Zgornja Pristava in naselje Bolečka vas.1 Leta 1973 je bil ustanovljen Gasilski center Videm, v katerega so se povezala gasilska društva Jurovci, Leskovec, Sela, Videm in Podlehnik. Gasilsko društvo Podlehnik je bilo ustanovljeno leta 1971, zaradi česar je v obdobju po tem letu prišlo do prerazporeditve rajonov društev. Ta reorganizacija na območje delovanja Gasilskega društva Sela ni imela vpliva, saj tudi v dokumentu razporeditve naselij po gasilskih društvih iz leta 1974 stanje ostaja enako kot leta 1970.2 Površina rajona je ostala nespremenjena vse do leta 1998, ko so v naselju Bolečka vas izvedli referendum, s katerim so izglasovali priključitev naselja k Občini Majšperk.3 Po priključitvi naselja Bolečka vas k Občini Majšperk je bilo naselje priključeno k območju delovanja PGD Ptujska Gora. Po letu 1998 so sicer še bili poizkusi za zmanjšanje rajona PGD Sela, vendar je stanje ostalo nespremenjeno in v skladu z dejstvom, da se rajoni gasilskih društev skladajo z mejami katastrskih občin, in v okvirih, kot so bili določeni že leta 1970. Območje delovanja od ustanovitve društva pa do konec šestdesetih let 20. stoletja se ni skladalo z današnjim območjem. Zanesljivih virov, ki bi kazali na točen obseg rajona GD Sela v tem časovnem obdobju sicer ni, lahko pa o območju sklepamo iz požarnih poročil. V požarnih poročilih v petdesetih in šestdesetih letih beremo, da so selski gasilci bili vodje interervencij na območju naselij Lancova vas, Barislovci, Popovci, Zgornja Pristava, Sela in Trnovec. Prav tako so selski gasilci prvi prihajali na požarišča v Lancovi vasi in po koncu intervencij tudi izvajali požarno stražo do prenehanja nevarnosti. Tako lahko sklenemo, da je območje Lancove vasi, med letoma 1949 in 1970 spadalo v rajon PGD Sela. Nejasno je tudi stanje vključenosti naselij Popovci in Zgornja Pristava ter Dolena v rajon PGD Sela pred letom 1970. Leta 1962 namreč zasledimo razpravo o neudeležbi selskih gasilcev na požaru v Zgornji Pristavi pri Martinu Čoklu. V odgovor Občinski gasilski zvezi Ptuj so gasilci GD Sela zapisali, da požarnega poročila niso napisali in odposlali zvezi, ker območje, kjer je gorela hiša 1 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 24, ovoj 209, Razdelilnik območij naselij po društvih, 1970. 2 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 31, ovoj 279, Razdelitev območja Občinske gasilske zveze Ptuj, 22. 11. 1974. 3U radni list Republike Slovenije, Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij dne 19. 4. 1998. Naslov URL (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-1592/), 10. 5. 2019.

Slika 78: Območje delovanja PGD Sela v Občini Videm, 2019

Slika 79: Območje delovanja PGD Sela med letoma 1970 in 1998

70 let gasilstva na Selih

Slika 80: Območje delovanja PGD Sela med letoma 1949 in 1970

Martina Čokla, ni spadalo v rajon GD Sela.4 Povzamemo lahko, da se je med letoma 1949 in 1970 območje delovanja GD Sela razrezalo na območju naselij Dolena, Lancova vas, Barislovci, Sela in Trnovec, območje naselij Popovci in Zgornja Pristava pa ni bilo v celoti vključeno v rajon. Meja z rajonom GD Jurovci, kakor se je imenovalo GD Tržec do leta 1974, je v naseljih Popovci in Zgornja Pristava potekala po vrhovih Dravinjskih goric, po razvodnici med reko Poslavo in reko Dravinjo. Pred ustanovitvijo GD Sela leta 1949 so po besedah starejših članov društva in krajanov požarno obrambo organizirali krajani sami. O požaru je krajane obvestil cerkveni zvon, nakar so h gašenju pristopili prebivalci. Da bi pred drugo svetovno vojno požare na Selih gasili gasilci, se starejši krajani ne spomnijo, prav tako o intervencijah ni ohranjenih arhivskih virov. Pred drugo svetovno vojno gasilci torej niso imeli strogo določenih teritorialnih območij, veliko požarov pa so pogasili krajani sami. Iz letnic ustanovitev gasilskih društev v okolici Sel pa je moč razbrati, da so intervencije gašenja požarov lahko izvajali gasilci iz gasilskih društev Tržec, Apače, Lovrenc na Dravskem polju in Videm pri Ptuju.

4Z AP, OGZ Ptuj, škatla 13, ovoj 117, Dopis GD Sela OGZ Ptuj – pojasnila na vaš dopis štev. Org. 27/62 od 12. 4. 1962, 16. 4. 1962.

INTERVENCIJE PGD SELA SKOZI ČAS Osnovna naloga gasilskih društev je pomoč ljudem v nesrečah. V tem poglavju je predstavljeno kar se da veliko informacij o intervencijah selskih gasilcev skozi 70 let delovanja društva. V zgodovini gasilskega društva na Selih se je zvrstilo več manjših ali večjih nesreč, ki so vaščanom povzročile veliko materialne škode. Selski gasilci so mnogokrat preprečili še večjo škodo. Podatki izhajajo iz požarnih poročil oz. poročil o nesreči, ki so jih gasilci spisali po vsaki nesreči, ko so pomagali ljudem. V tem poglavju so navedene intervencije, za katere so v Zgodovinskem arhivu na Ptuju in v arhivu PGD Sela ohranjeni neposredni ali posredni viri. Za obdobje do leta 1985 najdemo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju podrobna požarna poročila o intervencijah Gasilskega društva Sela. Za obdobje po letu 1990 so podatki iz zapisnikov občnih zborov in iz poročil o požarih in drugih nesrečah. Za obdobje do leta 1980 so navedeni in opisani požari in druge nesreče za vsako leto, za katero so bile ohranjene informacije o nesrečah. Za obdobje 1980–2019 so intervencije navedene po desetletjih.

Prvi požari O prvih interventnih posredovanjih selskih gasilcev zanesljivi podatki v obliki požarnih poročil ne obstajajo. Kronist Mirko Selinšek poroča, da so bili selski gasilci že hitro po ustanovitvi društva na preizkušnji, saj je leta 1950 izbruhnil velik požar v Barislovcih, leta 1952 pa v Trnovcu. Drugih podatkov o prvih intervencijah ni.1

Leto 1957 V Zgodovinskem arhivu na Ptuju najdemo prva požarna poročila GD Sela za leto 1957. V tem letu so selski gasilci posredovali trikrat. Prvič je v letu 1957 zagorelo 20. 5. ob 22. uri v Lancovi vasi 8 pri Martinu Goričanu. Goreli sta stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Na alarm gasilske sirene je v gasilski dom prišlo 25 mož. Na požarišče so se pripeljali z gasilskim vozom, ki so ga pripeli na traktor kmetijske zadruge. Stavba, stara 120 let, grajena iz lesa, krita s slamo in na pol že podrta, je bila ob prihodu gasilcev na kraj požara ob 22.25 že v plamenih in na pol pogorela. Gasilci so gasili z vedri in škafi, motorne brizgalne niso uporabili, ker niso imeli dovolj cevi, s katerimi bi vodo iz reke Polskave speljali do goreče hiše. Pri gašenju so sodelovala še gasilska društva Ptuj, Videm, Jurovci in Lovrenc s skupno 70 gasilci. V poročilo so navedli, da je bila oskrba z vodo zelo slaba, dovoz vode za ptujske gasilce srednje dober, uspelo pa jim je rešiti nekaj omar in drugega pohištva. Hiša in gospodarsko poslopje sta pogorela do temeljev, ostal je le dimnik. Predvidevali so, da je bil požar podtaknjen. Intervencija je trajala tri ure, na požarni straži pa sta ostala dva gasilca GD Sela.2 Drugič je v letu 1957 zagorelo 8. 6. Požar je bil opažen ob 23.50. Zagorela so stanovanjska in gospodarska poslopja v Lancovi vasi na hišnih številkah 49, 50, 52, 53, 55, 56, 57, 58 pri Martinu Kurežu, Francu Predikaku, Janezu Turku, Francu Vidoviču, Avgustu Selinšku, Janezu Kacjanu, Mariji Habjanič in Francu Majhnu. Gorelo je osem zgradb, od tega dve stanovanjski in gospodarski poslopji v celoti, pet gospodarskih poslopij in ena drvarnica, zgorelo pa je tudi nekaj shranjenih 1 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 30. 2 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Lancovi vasi 8, 22. 5. 1957.

70 let gasilstva na Selih

Slika 81: Načrt o požaru v Lancovi vasi 8, 20. 5. 1957

pridelkov. Na poziv sirene se je odzvalo 20 gasilcev. Požar se je zaradi vetrovnega in izredno suhega vremena hitro širil po zgradbah, kritih s slamo, začel je ogrožati tudi stanovanjsko hišo Alojza Potočnika. Prva desetina je takoj ob prihodu na požarišče začela reševati živino in premičnine v gorečih objektih, druga desetina pa je začela varovati ogrožen objekt Alojza Potočnika. Takoj po prenehanju nevarnosti je druga desetina usmerila napad na gospodarsko poslopje Martina Kureža. Pri gašenju so selski gasilci uporabili motorno črpalko, 50 metrov B-cevi, 100 metov C-cevi in krampe. Pri gašenju so sodelovala gasilska društva PGD Videm z 12 člani, PGD Jurovci s 15 člani, PGD Lovrenc z 10 člani, poklicni gasilci iz Maribora z 20 člani, PGD Maribor mesto z 20 člani, PGD Maribor Studenci z 10 člani, PGD Maribor Pobrežje z 10 člani, skupaj 117 gasilcev. Gasilcem so poveljevali Anton Žlahtič iz PGD Sela, Ignac Sodec iz PGD Videm, Ciril Murko iz PGD Lovrenc in Franc Skok iz PGD Jurovci. Imena poveljnikov društev iz Maribora in s Ptuja niso znana. V intervenciji so rešili vso živino, delno pohištvo in vozove iz gorečih poslopij, uspelo pa jim je preprečiti širjenje požara na še vsaj šest poslopij, kritih s slamo. Požar so gasili pet ur, gasilcem pa so pri reševanju in gašenju pomagali krajani. Kot pomembno pomanjkljivost pri posredovanju so selski gasilci v poročilo zapisali prekratko dolžino cevi, saj so vedno imeli težave, ko je bil vodni vir oddaljen več kot 100 metrov. Na te težave so opozarjali tudi predstavnike Občinske gasilske zveze Ptuj na vsakoletnih občnih zborih društva, vendar so se težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev reševale počasi. Glede na obseg požara in vključenega števila gasilcev ta požar predstavlja največji požar v zgodovini PGD Sela.3

3 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Lancovi vasi, 8. 6. 1957.

Slika 83: Skica intervencije, 8. 6. 1957

Slika 82: Poročilo o požaru, 8. 6. 1957

Leto 1958 Leta 1958 so selski gasilci sodelovali na petih intervencijah. 19. 1. je ob 15.30 zagorelo v Kobilarni Turnišče. V gašenju požara je sodelovalo 15 selskih gasilcev. Pri gašenju so sodelovali še gasilci s Hajdine, Ptuja, poklicni gasilci iz Maribora, mariborski gasilci s Pobrežja, Studencev, Tezna in iz Miklavža. Povzročitelj požara je bil otrok, ki je prižgal zavrženo petardo. V požaru je pogorel svinjak in 16.000 kilogramov sena. Požarno stražo so izvajali gasilci PGD Sela do 22.30.4 19. 5. 1958 je ob 22. uri zagorelo v Lancovi vasi 19 pri Antonu Maleku na gospodarskem poslopju. Sodelovalo je 20 gasilcev GD Sela in 53 drugih gasilcev iz Vidma, s Hajdine, Ptuja, iz Jurovcev in poklicne enote iz Maribora. Gasili so z dvema motornima črpalkama in dvema gasilskima cisternama s Ptuja in iz Maribora. V poročilu tega požara so gasilci ponovno opozarjali na težavo pomanjkanja tlačnih cevi za gašenje.5 12. 6. 1958 so gasilci posredovali na požaru v Lancovi vasi 17 pri Jožefu Kmetcu. Zagorelo je ob 21.30. Posredovalo je 11 selskih gasilcev, ki so se na požarišče odpravili s kolesi. Motorna črpalka je bila namreč na generalnem popravilu in je niso mogli uporabiti. Gasilci so tako nudili pomoč pri gašenju gasilcem iz Vidma, Jurovcev, s Ptuja in iz Gerečje vasi.6 Zraven posredovanja na svojem požarnem območju so pomagali pri gašenju tudi drugim gasilskim 4 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Kobilarni Turnišče, 30. 3. 1958. 5 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Lancovi vasi 19, 21. 5. 1958. 6 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Lancovi vasi 17, 13. 6. 1958.

70 let gasilstva na Selih

Slika 84: Skica intervencije v Lancovi vasi, 3. 5. 1959

društvom in tako vračali nesebično pomoč. 28. 2. 1958 so z 18 gasilci pomagali pri gašenju požara v Lovrencu na Dravskem polju7, 13. 5. 1958 pa v Mihovcah s 15 gasilci. V Mihovcah je gorelo 13 hiš in gospodarskih poslopij, pri gašenju pa je skupaj sodelovalo kar 427 gasilcev iz 29 društev. Požar so gasilci gasili 18 ur. Tako lahko ta požar štejemo za največji požar, v katerem je naše društvo sodelovalo v svoji dobi obstoja.8

Leto 1959 Leta 1959 so gasilci PGD Sela sodelovali na intervenciji 6. 3. v Pobrežju. Sodelovalo je devet članov.9 28. 4. 1959 so zagorela štiri poslopja v Lancovi vasi na hišnih številkah 22–24 pri Katarini Glažar, Antonu Majhnu in Francu Zavcu. V posredovanju je sodelovalo 15 selskih gasilcev. Kljub majhnemu številu objektov, ki so goreli, je bila zaradi suše velika verjetnost razširitve požara, zato je pri gašenju sodelovalo še devet drugih društev, skupno pa je požar gasilo 119 gasilcev. Najbolj oddaljeni gasilci so prišli iz Maribora, Starš, Hoč in Miklavža na Dravskem polju. V požaru so zgorela tri lesena gospodarska poslopja, trije konji, pet glav goveda in ena svinja. V požaru sta bili dve osebi močno opečeni, ena oseba si je v požaru zlomila nogo.10 7 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Lovrencu na Dravskem polju, 30. 3. 1958. 8 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Mihovcah, 15. 5. 1958. 9 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Pobrežju 3 in 4, 6. 3. 1959. 10 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Lancovi vasi 22–24, 3. 5. 1959.

Tretji požar v letu 1959 se je zgodil 16. 6. Zagorelo je ob 15.15 v Lancovi vasi 72. Požar je zanetila strela. Gasilo je 16 gasilcev GD Sela, drugih gasilcev ni bilo. Strela je ubila psa in svinjo, človeških žrtev ni bilo. Gasilci niso bili zadovoljni s pomočjo domačinov, saj so premalo pomagali, so pa opozarjali gasilce, kaj je še treba storiti. Požar je vodil poveljnik Anton Žlahtič.11

Leto 1960 Leta 1960 so gasilci na domačem rajonu posredovali le enkrat. 25. 3. so gasili požar v Lancovi vasi 20 pri Mariji Artenjak. Sodelovalo je devet gasilcev, ki so se na požar prvič odpeljali z novim vozilom Ford in s prikolico, ki so ju nabavili leta 1959.12

Leto 1961 Na požarnem območju GD Sela je leta 1961 zagorelo enkrat. Požarno poročilo ni ohranjeno.13

Leto 1962 Za leto 1962 je v arhivskih virih zabeležena ena intervencija. Gorelo je 9. 4. v Zgornji Pristavi pri Martinu Čoklu. Iz poročil in dopisov Občinske gasilske zveze je razvidno, da se GD Sela na to intervencijo ni odzvalo. V korespondenci med GD Sela in OGZ Ptuj zasledimo kar nekaj polemičnih pisanj, kakšno je bilo dejansko stanje ob tem požaru. Vodilni v ptujski gasilski zvezi so celo predlagali sklic izrednega občnega zbora zaradi neudeležbe selskih gasilcev na požaru, selsko društvo pa je v dopisu s podrobnimi pojasnili zavračalo vse očitke gasilske zveze. V dopisu gasilski zvezi so pojasnjevali, da so takoj, ko so izvedeli za požar, sprožili sireno. Na poziv je prišlo pet gasilcev. Predsednik društva Jože Kolednik na požar ni mogel, ker je ravno prišel iz bolnišnice in je bil v bolniškem staležu. Na požarišče so gasilci odšli s traktorjem Kombinata Ptuj. Motorne črpalke niso vzeli zraven, ker ni bilo v bližini vodnega vira in bi bila neuporabna. Požar so pomagali gasiti gasilci s Ptuja. Požarnega poročila selski gasilci niso oddali, saj je bila po njihovem mnenju Zgornja Pristava del požarnega območja GD Jurovci.14

Leto 1963 V poročilu na občnem zboru 29. 1. 1964 je sekretar Anton Žlahtič poročal, da so selski gasilci leta 1963 ob pomoči gasilcev s Ptuja posredovali ob naraščanju reke Polskave. Kosi ledu so namreč ogrožali mostova čez reko Polskavo. Gasilci s Ptuja so priskočili na pomoč s čolni.15

Leto 1964 Leta 1964 so Sela prizadele poplave, gasilci pa so gasili manjši gozdni požar v Zgornji Pristavi.16 Zagorel je gozd lastnikov Stanka Korparja s Sel 36 in Franca Turka iz Lancove vasi 81. Gorelo je 11. 4. ob 12. uri. Požar sta zanetila dva šolarja iz prvega razreda šole Sela. Požar je pogasilo šest 11 ZAP, OGZ, škatla 8, ovoj 79, Poročilo o požaru v Lancovi vasi 72, 28. 6. 1959. 12 ZAP, OGZ, škatla 11, ovoj 97, Poročilo o požaru v Lancovi vasi 20, 28. 3. 1960. 13 ZAP, OGZ, škatla 11, ovoj 97, Poročilo o številu požarov od 1. 1. do 31. 12. 1961 na območju Obč. GZ Ptuj. 14 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 13, ovoj 117, Dopis GD Sela OGZ Ptuj – pojasnila na vaš dopis štev. Org. 27/62 od 12. 4. 1962, 16. 4. 1962. 15 ZAP, OGZ, škatla 15, ovoj 130, Zapisnik občnega zbora, 29. 2. 1964. 16 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 15, ovoj 130, Zapisnik občnega zbora, 6. 1. 1965.

70 let gasilstva na Selih gasilcev.17 V dopisu OGZ Ptuj z dne 28. 10. 1964 je predsednik Herbert Sorec poročal, da so bile posledice poplav za prebivalce naselij Sela, Barislovci in Trnovec občutne. Poplavljenih je bila večina gospodarskih poslopij v naseljih. Gasilsko društvo Sela je organiziralo nočno vaško stražo, v kateri je sodelovalo 15 gasilcev.18

Leto 1965 V zapisniku občnega zbora iz leta 1966 beremo, da so leta 1965 območje delovanja Gasilskega društva Sela ponovno prizadele poplave rek Polskave in Dravinje.19

Leto 1966 Leta 1966 je na območju delovanja GD Sela zagorelo enkrat. Požar je bil manjšega obsega. Bilo je nevarno, da bi se požar razširil na gospodarsko poslopje, vendar so gasilci s hitrim posredovanjem požar lokalizirali, tako da ni bilo večje škode.20

Leto 1970 Leta 1970 je prvič zagorelo 14. 3. ob 5.30 pri Mihaelu Koledniku v Popovcih 29. Gorela je stanovanjska hiša z malim hlevom. Alarmiranje so izvedli z zvonjenjem, ker sirena zaradi okvare ni delovala. Na poziv se je odzvalo sedem gasilcev. Na požarišče so prišli ob 5.55 z gasilskim avtomobilom. Ostrešje hiše je bilo že zrušeno, stanovanjski prostori pa v plamenih. Požar so gasili dve uri, vzrok za požar pa naj bi bila elektrika.21 Drugič je zagorelo 15. 6. 1970 ob 18.25 v Barislovcih 3 pri Jožefu Letonji. Goreli sta stanovanjsko in gospodarsko poslopje. V intervenciji so sodelovali gasilci s Sel, Ptuja, iz Vidma in Jurovcev. Požar so gasili z vodo iz studenca, ki je usahnil kmalu po prihodu cisterne GD Ptuj na požarišče. Ker ni bilo vode, so gašenje nadaljevali gasilci s Ptuja, gasilci drugih društev pa niso mogli pomagati pri gašenju.22

Leto 1972 Leta 1972 so gasilci GD Sela posredovali na dveh intervencijah. Obakrat je šlo za požar.23

Leto 1973 Za leto 1973 je ohranjeno eno požarno poročilo z dne 20. 7. Zagorelo je ob 16.30 v Lancovi vasi 75 pri Janezu Ivančiču. Goreli so gospodarsko poslopje, avtomobil in kmetijski stroji. Požar je zanetil udar strele. Gasilcem je uspelo obvarovati stanovanjsko poslopje. V intervenciji se je lažje poškodoval gasilec iz GD Videm. Pri gašenju je sodelovalo 43 gasilcev iz gasilskih društev Sela, Jurovci, Ptuj, Videm in Hajdina. Sodelovalo je tudi 60 občanov, ki so v vedrih nosili vodo in varovali stanovanjsko poslopje. Občani so sami do prihoda gasilcev gasili goreče gospodarsko poslopje. 17 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 17, ovoj 150, Poročilo o požaru gozd Zgornja Pristava, 13. 4. 1964. 18 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 21, ovoj 175, Dopis ob poplavah, 28. 10. 1964. 19 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 18, ovoj 154, Zapisnik občnega zbora, 2. 2. 1966. 20 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 19, ovoj 164, Zapisnik občnega zbora GD Sela 1967, 18. 2. 1967. 21 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 27, ovoj 237, Poročilo o požaru v Popovcih pri Kolednik Mihaelu, 15. 3. 1970. 22 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 25, ovoj 213, Požarno poročilo o požaru v Barislovcih 3, 21. 6. 1970. 23 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 27. 1. 1973.

Intervencijo je vodil poveljnik GD Sela Alojz Muzek. Ker gre za čas, ko so se spreminjale meje požarnih območij gasilskih društev, je požarno poročilo izpolnil poveljnik GD Jurovci Stanko Vaupotič. Alarmiranje za požar je bilo izvedeno s sireno na gasilskem domu na Selih.24

Leto 1976 Leta 1976 GD Sela beleži en požar. Gorelo je 15. 8. v Popovcih 26 pri Antonu in Matildi Jerenko. Goreli so gospodarsko poslopje in hlevi. Gospodarsko poslopje je pogorelo v celoti, na hlevih pa ostrešje. Intervencijo je vodil sekretar GD Sela Anton Žlahtič. Sodelovalo je 45 gasilcev iz gasilskih društev Sela, Videm, Tržec, Podlehnik in Ptuj. Selskih gasilcev je bilo 12. Ob prihodu na požarišče so gasilci začeli varovati stanovanjsko hišo in svinjak ter ju uspešno obvarovali. Pri posredovanju so imeli gasilci težave z dostopanjem do požarišča, saj je bil most čez reko Polskavo v Lancovi vasi v že zelo slabem stanju. 25

Leto 1977 Leta 1977 so selski gasilci 27. 1. sodelovali pri gašenju požara v Lancovi vasi 75 pri Ivanu Ivančiču. Intervencijo so vodili gasilci iz Tržca. Sodelovalo je 10 selskih gasilcev z enim avtomobilom. Požar so povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami.26

Leto 1978 Leta 1978 je zagorelo v domači vasi na Selih. V požaru, ki je bil največji požar na Selih v 20. stoletju, so gorela gospodarska poslopja pri petih lastnikih in ena stanovanjska hiša. Zagorelo je 29. 3. ob 8. uri pri Mariji Lozinšek, Alojzu Muzeku, Francu Princlu, Ludviku Rogini in Štefaniji Anžel.27 Opis požara je v Tedniku podal domačin Herbert Sorec, sicer tudi poveljnik Občinske gasilske zveze Ptuj: »V trenutku izbruha požara sem se odpravljal na delovno mesto v Ptuj. Preden sem vstopil v avtomobil, sem slišal krike sosede: 'Na pomoč, gori!' Skočil sem za hišo in kmalu opazil požar na poslopju Marije Lozinšek iz Sel 16. Takoj sem ukrepal in poklical gasilce. Zaradi precej močnega vetra se je požar hitro širil. Ogenj je v trenutku zajel slamnato streho in bal sem se najhujšega. Kar se je tudi zgodilo. Veter je odnašal goreče snope slame naokrog in kmalu je požar zajel še gospodarsko poslopje Alojza Muzeka, Sela 18. Domači gasilci, ki so bili seveda prvi na delu, so ostali nemočni. Ognjena vihra je nadaljevala svoj osvajalni pohod. Goreti je začelo še na gospodarskem poslopju Franca Princla iz Sel 20, kmalu za tem pa tudi na gospodarsko-stanovanjskem poslopju Ludvika Rogine iz Sel 22. Iz neznanega vzroka se je kljub boju gasilcev pojavil požar še na gospodarskem poslopju Štefanije Anžel, Sela 27, in ga docela upepelil.«28 Pri gašenju je sodelovalo 88 gasilcev iz gasilskih društev Sela, Hajdina, Nova vas (Markovci), Ptuj, Starše, Tržec in poklicni gasilci iz Maribora ter okrog 400 občanov. Vodo za gašenje so zajemali iz hidrantov, reke Polskave in iz gasilskih cistern. Podrobno poročilo o požaru so podali tudi gasilci GD Ptuj. Zapisali so: »V sredo, 29. 3. 1978, je sirena ponovno naznanila, da je treba zbrati gasilce v Ptuju in okolici, da bi 'pristrigli' peruti rdečemu petelinu. Ko smo prispeli ptujski gasilci na kraj požara v Sela pri Ptuju, se nam je nudil grozovit prizor. V plamenih so bila štiri gospodarska poslopja in eno stanovanjsko, ki je tvorilo eno stavbo. Z ognjeno stihijo so se požrtvovalno borili gasilci 24 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 29, ovoj 252, Poročilo o požaru v Lancovi vasi 75, 22. 3. 1973. 25 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 35, ovoj 305, Poročilo o požaru v kraju Popovci 26, 15. 8. 1974. 26 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 37, ovoj 316, Požarno poročilo o požaru v Lancovi vasi 75, 30. 1. 1977. 27 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 39, ovoj 328, Poročilo o požaru na Selih pri Ptuju, 5. 4. 1978. 28 Martin Ozmec, Sela v plamenih. V: Tednik, 6. 4. 1978, št. 14, str. 12.

70 let gasilstva na Selih

Slika 85: Požar na Selih, 29. 3. 1978

Slika 86: Požar na Selih, 29. 3. 1978

Slika 87: Požar na Selih, 29. 3. 1978

Slika 88: Požar na Selih, 29. 3. 1978

GD Sela, ki pa tako razbesnelemu požaru niso bili kos. Požar se je zaradi močnega jugozahodnega vetra čedalje bolj širil in ogrozil praktično dobro polovico vasi. Le hitri in učinkoviti akciji gasilcev se lahko zahvalimo, da katastrofa ni še mnogo večja. Gospodarska poslopja, ki jih je zajel požar, se praktično niso dala zaščititi, ker so bila s slamo krita, veter pa je raznašal goreče šope slame po vsej vasi. Pogled na goreče objekte in izredno veliko negotovost izbruhov požarov na vseh bližnjih objektih je dajal prav zares grozovit prizor in tesnoben občutek nemoči v takšni situaciji. Akcija gašenja je potekala po naslednjem: Ko so pripeli gasilci GD Sela na kraja požara, je bilo v plamenih že sosednje, to je drugo gospodarsko poslopje. Takoj so pričeli gasiti z eno napadalno skupino. Odvzem vode je bil iz hidranta. Motorno brizgalno so namestili ob vodnjak, ki pa je imel premalo vode. Ko so se borili z ognjem na drugem objektu, je požar zaradi vetra zajel že tretjo gospodarsko poslopje, ki je bilo s slamo krito. Od tu se je požar hitro razširil še na četrto gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Ko so prispeli gasilci iz Ptuja, je poveljnik precenil situacijo in poslal dve napadalni skupini, da takoj presekajo nadaljnje širjenje požara. Tema napadalnima skupinama, ki sta dobivala vodo iz gas. avtocisterne in orodnega vozila, je uspelo z izredno požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo. Ker pa je veter raznašal goreče dele po vsej vasi, se je vnela še peta hiša z gospodarskim poslopjem, s slamo krita. Izbruh požara na petem objektu je predstavljal izredno veliko nevarnost, da se požar razširi še na novo zgrajeno kulturno dvorano in gasilski dom. H gašenju tega gorečega objekta so pristopili gasilci GD Tržec, obvarovali so sosednje objekte in nato pogasili goreči objekt. Že omenjenim gasilcem so prihiteli na pomoč tudi gasilci GD Hajdina z gasilsko avtocisterno, poklicni gasilci Maribor z gasilskim kombiniranim vozilom, gasilci GD Starše z gasilskim kombiniranim vozilom in gasilci GD Nova vas pri Ptuju (Markovcih, op. a.) z gas. orodnim vozilom. Z ozirom na to, da je ptujskim gasilcem uspelo omejiti požar na najbolj nevarnem mestu, je nato poveljnik akcije tov. Grahl Ivan razporejal 84

Slika 89: Požar na Selih, 1978

Slika 90: Domačin se je zgrudil med opazovanjem gašenja požara.

Slike 91–96: Požar na Selih, posnetki zajeti iz prispevka RTV Slovenija ob 30. obletnici požara.

prispele gasilske enote h gorečim objektom z nalogo, da jih dokončno pogasijo. Zraven tega je bila tudi organizirana nemotena oskrba z vodo iz hidrantov in iz reke Polskave.« Vzrok za ta požar je bila igra otrok z vžigalicami. Materialna škoda je po prvih ocenah znašala 65 milijonov takratnih dinarjev, v Tedniku pa so škodo ocenjevali na 100 milijonov dinarjev.29 Drugič je leta 1978 zagorelo 2. 5. ob 17.30 v Zgornji Pristavi 42 pri Julijani in Francu Božičku. Goreli sta stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Intervencijo, v kateri je sodelovalo 67 gasilcev iz gasilskih društev Sela, Ptuj, Tržec in Videm, je vodil poveljnik GD Sela Alojz Muzek. Pri gašenju je sodelovalo 120 občanov.30

29 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 39, ovoj 328, Poročilo o požaru na Selih pri Ptuju, 5. 4. 1978. 30 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 39, ovoj 328, Poročilo o požaru v Zgornji Pristavi 42, 4. 5. 1978.

70 let gasilstva na Selih

Intervencije 1980–1990 Leta 1981 so na domačem požarnem območju pogasili en požar v Kočicah,31 sicer pa so tega leta najprej pomagali v Tržcu, kjer so iz gorečega gospodarskega poslopja reševali živino, in kasneje še v Apačah, kjer je prav tako gorelo gospodarsko poslopje, ki so ga pogasili skupaj z domačimi gasilci in gasilci iz Tržca, s Ptuja in iz Kidričevega.32 Zanimivo je, da sta na požar v domačem požarnem območju odšla le dva selska gasilca. Iz zapisnika po končanem gašenju je razvidno, da je v celoti pogorela stanovanjska hiša, last Franca Bele. Sprva so požar gasili bližnji sosedje samo z vedri, šele ko je hiša zgorela že v celoti, so domačini v prostore Krajevne skupnosti Dolena javili, da naj podjetje Elektro Ptuj odklopi elektriko. Gasilsko društvo Sela je na prizorišče odšlo šele po opozorilu delavca, zaposlenega na Elektro Ptuj, ki je gasilce opozoril na večjo nevarnost širitve požara in potrebo po dokončni pogasitvi. Ker so se prebivalci vasi odzvali prepočasi in niso obvestili gasilcev, je hiša pogorela v celoti. Na prizorišče požara sta odšla Franc Emeršič in Rudi Lozinšek s Tomosovo brizgalno, vendar sta gasila le z vedri, saj jima prebivalci niso povedali za bližnji studenec, ki bi ga lahko uporabila.33 Naslednje leto je zagorelo pri članu Martinu Tomincu, ki sicer živi na požarnem območju gasilskega društva Apače, vendar so naši člani prispeli prvi. Zaradi bližine reke Polskave jim je še pravočasno uspelo rešiti stanovanjsko hišo.34 Sicer pa so leta 1982 in nato še 1983 pogasili po en manjši gozdni požar,35 pri tem pa velja kot zanimivost omeniti, da so leta 1983 pomagali gasiti tudi lovci.36 Za obdobje med 1983 in 1986 ni ohranjenih nobenih poročil, zato podatkov o intervencijah ni. Leta 1987 je, sicer izven našega požarnega območja, zagorel dvorec Turnišče, kamor je bilo poklicano tudi selsko društvo.37 To je bil prvi in edini primer požara kulturne dediščine za operativne člane PGD Sela, zato je posredovanje na intervenciji bilo še toliko bolj posebno. Na njej je sodelovalo 123 gasilcev s Sel, Hajdine, Ptuja, iz Zagojičev, Podvincev, s Turnišč, iz Hajdoš, Vidma, Dražencev in Borovcev.38 Sicer pa je istega leta v aprilu zaradi neurja narasla reka Polskava. To je bilo ravno v času, ko so na njej izvajali melioracije, zato se je melioracijski jarek napolnil z vodo, ki je zalila cesto Sela–Dolena in ogrozila hiše ob njej. Vzrok za poplave je bil neustrezno izkopan jarek, ki je bil na izteku v reko višji, zato se je voda iz struge reke čez jarek iztekala proti naselju.39 Sicer pa so istega leta zaradi udara strele gasili še pri Glaserjevih v Bolečki vasi.40 Julija 1989 in novembra 1990 so Haloze prizadele poplave, zato so člani pomagali krajanom vasi Dolena, Popovci in Zgornja Pristava s črpanjem vode, prevažanjem hrane in čiščenjem mostov.41 Leta 1990 so pogasili še gozdni požar, ki ga je povzročil odvržen cigaretni ogorek,42 sicer pa do konca osemdesetih večjih požarov na našem požarnem območju ni zaznati, kar lahko pripišemo rednemu preventivnemu delovanju operativnih članov in sprotnemu pregledu stanovanjskih objektov.43 Opravljali so namreč preglede požarne bremenitve, zlasti na objektih, kjer je večja nevarnost 31 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1982, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika, 2. 1. 1982. 32 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 45, ovoj 372, Poročili po požaru, 2. 5. 1981 in 10. 12. 1981 (gre za dve poročili). 33 Zapisnik po končanem gašenju stanovanjske hiše v Doleni 42, osebni arhiv Frenka Muzeka. 34 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 46, ovoj 373, Požarno poročilo, 15. 2. 1982. 35 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1984, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika, 4. 2. 1984. 36 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 46, ovoj 373, Požarno poročilo, 9. 5. 1983. 37 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1988, Zapisnik 39. redne letne konference GD Sela, 20. 2. 1988. 38 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 47, ovoj 378, Poročilo o požaru, 29. 5. 1987. 39 J. Bračič, Namakalni jarek. V: Tednik, 2. 4. 1987, str. 1. 40ZAP, OGZ Ptuj, škatla 47, ovoj 378, Poročilo o požaru, 30. 6. 1987. 41 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1991, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika, 3. 2. 1990. 42 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 50, ovoj 389, Poročilo o požaru, 11. 3. 1990. 43 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1989, Zapisnik 40. redne letne konference GD Sela, 11. 2. 1989.

Slika 97: Poplavljena cesta Sela–Dolena na Selih, 1987

požara zaradi rabe ali hrambe vnetljivih in eksplozivnih snovi. Taka objekta, na primer, sta bila farmi Sela in Trnovec, sem pa spadajo tudi večji kmečki objekti na našem požarnem območju.44

Intervencije 1991–1999 Devetdeseta leta so bila zaznamovana zlasti z daljšimi sušnimi obdobji, in ne toliko s požari. Ti so sicer bili leta 1991 (manjši gozdni), 1993 (požar na objektu Perutnine Ptuj v Trnovcu) in dva manjša požara 1994. V vseh sušnih letih (zlasti 1992, 1993, 1997) so člani društva z avtocisterno TAM 5500 oskrbovali prebivalce Dolene s pitno vodo; leta 1993 so je prepeljali več kot 125.000 litrov.45 Marca 1995 je zagorelo ostrešje na Osnovni šoli Sela. Požar velja za večjega v tistem času, saj ga je gasilo 50 gasilcev iz štirih gasilskih društev (Sela, Tržec, Ptuj, Turnišče). 46 V istem letu je v Zgornji Pristavi zagorelo še vozilo Čistega mesta Ptuj, člani društva pa so jeseni črpali vodo iz kleti, ki jih je zalila reka Dravinja.47 Na območju delovanja društva je nato leta 1996 kar štirikrat zagorelo na travnikih, dvakrat so se člani srečali z lažno prijavo požara na strmem haloškem pobočju na Vildonu in v Rodnem Vrhu, zopet pa so črpali vodo ob poplavah reke Dravinje v jesenskem času v zalitih kleteh v Zgornji Pristavi.48 Leto kasneje so člani društva pogasili tri požare na enem stanovanjskem in dveh gospodarskih objektih.49 Leto 1998 je operativnim gasilcem našega društva prineslo svojevrsten izziv. Pogasili so sedem travniških požarov, nudili požarno stražo v času nevarnosti kurilnega obdobja, jesen pa je prinesla eno največjih naravnih nesreč tistega časa v naši okolici. V novembru je najprej reka Dravinja 44 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1991, Priloge k zapisniku redne letne konference GD Sela, Poročilo poveljnika za leto 1990, 2. 2. 1991. 45 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1994, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika za leto 1993, 11. 2. 1994. 46 Arhiv PGD Sela, škatla 7, ovoj Intervencije 1990–1999, Poročilo o požaru 1/95, 30. 3. 1995. 47 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1996, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika za leto 1995, 16. 3. 1996. 48 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1997, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika za leto 1996, 8. 3. 1997. 49 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1998, Priloge k zapisniku rednega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 1997, 28. 2. 1998.

70 let gasilstva na Selih

Slika 98: Poplavljena hiša družine Begič - Sovec v Zgornji Pristavi, 1998

zalila dom družine Begič - Sovec in ogrožala domove v svoji neposredni bližini, nato pa je na ravnici Dravskega polja istega dne svoje zobe pokazala še reka Polskava.50 O stoletnih poplavah lahko beremo v domala vseh lokalnih časopisih tistega časa. Tako vemo, da so gasilci bili najprej vpoklicani k družini Begič - Sovec, ki jo je reka Dravinja presenetila sredi noči, ko je že vdrla v njihovo hišo. Selski gasilci so brez prave opreme bili nemočni, zato so na pomoč poklicali potapljače iz Podvodne reševalne službe Ptuj, ki so z reševalnim čolnom rešili družino s tremi otroki.51 Na prihajajoče poplave so gasilci sicer že vnaprej opozarjali s sireno, vendar se njen zvok ni slišal čez hrib v Zgornjo Pristavo, zato so krajane te vasi poplave presenetile sredi noči.52 Po intervencijah na drugi strani hriba pa je gasilce doma, na ravnici, popoldan presenetila reka Polskava, ki je v tem času že prestopila bregove in zalila vasi Trnovec, Sela in Barislovci. Vsi drugi vodotoki so v tem času že upadli, zato ni nihče pričakoval, da bo Polskava naraščala. Reka je narasla v Apačah in drla čez polje, za trnovškimi vrtovi skozi Sela. Z druge strani je poplavila prebivalce naselja Barislovci, ki živijo na njenem levem bregu v neposredni bližini, težave pa je povzročal še dvig podtalnice. Poplave so tako prizadele 60 stanovanjskih in gospodarskih objektov.53 Po dvanajstih dneh bojevanja z naravo so se razmere le umirile in ostala je ogromna gmotna škoda, za gasilce pa še en preizkus tehnične usposobljenosti več.54 Tudi leto na prelomu tisočletja ni prineslo manjšega števila intervencij. Posredovali so na petih travniških požarih in na požaru avtomobila.55 Devetdeseta leta so torej bila nadvse pestra tako z vidika naravnih kot tudi drugih nesreč. Prevladujejo zlasti travniški požari, svojevrsten izziv za operativni del društva pa so zagotovo predstavljale poplave rek Dravinje in Polskave. 50 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1998, str. 77–83. 51 J. Bračič, Po uspešnem delu nekaj upravičenih pripomb. V: Tednik, 12. 11. 1998, str. 21. 52 Slavko Podbrežnik, Reševali so jih skozi kuhinjsko okno. V: Večer, 7. 11. 1998, str. 12. 53 Arhiv PGD Sela, škatla 7, ovoj Intervencije 1990–1999, Poročilo o naravni ali drugi nesreči, 5. 11. 1998. 54 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1999, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 1998, 27. 2. 1999. 55 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2000, Priloge k zapisniku redne letne konference, Poročilo upravnega odbora in poveljstva za leto 1999, 12. 2. 2000.

Intervencije 2000–2010 Leta 2000 sta zagoreli dve prevozni sredstvi, še vedno se je nadaljevala saga s travniškimi požari in tudi s sušnimi obdobji, saj so gasilci nadaljevali oskrbovanje pitne vode ljudem v Doleni. Očistili so vodno zajetje v Doleni, kjer je prišlo do onesnaženja, in črpali vodo iz kleti, ki jo je v Zgornji Pristavi zalil hudournik.56 Naslednje leto so ponovno čistili vodno zajetje, prav tako pa so pogasili dva požara na stanovanjskem in gospodarskem objektu.57 Leta 2002 je bilo društvo pozvano na nenavadno nesrečo v Lancovo vas, kjer je zaradi eksplozije zagorel balon. V balonu je bilo devet ljudi, ki so si želeli ogledati pokrajino nad Dravskim poljem. Med načrtnim postankom v Lancovi vasi je ob dotiku z zemljo počila ena od cevi za plin, zato je prišlo do eksplozije, ki je poškodovala potnike. Nekaterim je uspelo skočiti iz košare, druge je dvignilo v zrak, nato pa je goreč balon pristal nekaj sto metrov stran. Ponesrečencem, vsi so dobili opekline, so pomagali gasilci, prav tako so s pomočjo PGD Ptuj zavarovali območje in iskali ostanke gorečega balona, ki jih je razmetalo naokrog.58 Istega leta je društvo pogasilo še tri požare v naravnem okolju in pomagalo pri čiščenju divjega odlagališča na Selih.59 Preventiva se je obrestovala v sušnih mesecih leta 2003, ko so člani društva na terenu opozarjali krajane na prepoved kurjenja v naravi, zato so v tem letu pogasili le en požar na kmetijskoobdelovalni površini.60 Otroška igra je bila vzrok požara na gospodarskem poslopju leta 2004, ko je zagorel hlev. Istega leta so gasilci na božično jutro pogasili še požar na travnati površini.61 Travniški požari so stalnica med intervencijami, zato tudi v letih 200562 in 2006 ni bilo nič drugače, prav tako je manjše poplavljanje rek in potokov postalo nekaj vsakdanjega. Tako je leta 2006 stanovanjsko hišo najprej ogrožala reka Dravinja, kasneje, zaradi neurij, pa še potok Peklača v Doleni. Čeprav so bile naravne nesreče pogoste na našem seznamu intervencij, je svojevrsten izziv prinesel požar na Krasu leta 2006. V juliju je zagorel gozd na površini okrog štiristo hektarjev, gasilo pa ga je približno 500 gasilcev iz vse Slovenije, med njimi tudi takratni poveljnik Anton Mohorko, ki je domov prinesel še eno operativno izkušnjo več.63 Močna neurja konec poletja 2007 so ponovno prinesla poplavljanje reke Dravinje in s tem ogrožanje prebivalcev ter njihovega imetja, prav tako pa so operativni člani v tem letu pogasili še dva požara na (ne)stanovanjskih stavbah.64 Več kot očitno je, da naravne nesreče našemu območju niso prizanašale. Če od sušnih obdobij od devetdesetih naprej beremo o travniških požarih, istočasno tudi o jesenskem poplavljanju rek, lahko temu sedaj dodamo še eno naravno nesrečo več. Prazničnega avgusta 2008 zvečer je naše širše območje zajelo veliko neurje s točo. Ta je klestila in povzročila ogromno škode na objektih 56 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2001, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2000, 3. 2. 2001. 57 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2002, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2001, 2. 2. 2002. 58 Slavica Pičerko Peklar, Opečeni skakali iz košare, balon v celoti zgorel. V: Večer, 17. 6. 2002, str. 21. 59 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2003, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2002, 1. 2. 2003. 60 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2004, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2003, 7. 2. 2004. 61 A rhiv PGD Sela, škatla 7, ovoj Intervencije 2000–2010, Poročilo o intervenciji o požaru ali eksploziji, 25. 12. 2004. 62 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2006, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora 2006, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2005, 4. 2. 2006. 63 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2007, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2006, 3. 2. 2007. 64 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2008, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2007, 2. 2. 2008.

70 let gasilstva na Selih

Slike 99â&#x20AC;&#x201C;103: Poplave na Selih, september 2010

in kmetijskih površinah. Po navajanju lokalnega časopisa je na širšem ptujskem območju bilo poškodovanih 3700 objektov, na intervencijah pa je bilo prisotnih okrog tisoč gasilcev iz podravske, mariborske, koroške, prekmurske in delno tudi ljubljanske regije.65 Člani PGD Sela so na različnih lokacijah posredovali ves teden. Sprva so pomagali prebivalcem na lastnem rajonu, kasneje pa so priskočili na pomoč tudi izven meja naše občine. Na domačem območju delovanja so streho prekrili na dvajsetih stanovanjskih in gospodarskih objektih. To je bila ena tistih intervencij, v kateri so sodelovali skoraj vsi operativni člani društva. Sicer pa so v istem letu odstranili še drevo, ki ga je podrl veter, pogasili dva manjša požara na domačem rajonu, prav tako pa so to in še naslednje leto sodelovali pri gašenju požara na deponiji gum v Lovrencu.66 Tudi avgust leta 2009 ni bil nič bolj prizanesljiv kot leto prej, saj je ponovno postregel z neurjem in močnim vetrom, ki je razkrival strehe. K sreči tokrat toče ni bilo, je pa veter povzročil popolno zaprtje ceste Sela–Dolena, saj je podiral drevesa. 67 Jesen 2010 je bila kot že slišana zgodba iz jeseni 1998. Zgodaj zjutraj so bili gasilci kot že večkrat obveščeni o poplavni ogroženosti stanovanjske stavbe v Zgornji Pristavi. Tokrat so bili bolje pripravljeni, saj so že vedeli, da za Dravinjo lahko svoje zobe pokaže še reka Polskava. Čez nekaj ur se je ponovila naravna nesreča izpred dvanajstih let. Polskava je ponovno prestopila bregove in poplavljala po isti trasi kot konec devetdesetih. Člani so poskušali preprečevati razlitja na več območjih, prav tako so ščitili stanovanjske objekte pred vdori vode v kletne prostore, vendar je bila narava močnejša. Poplave so se od prejšnjih obsežnejših razlikovale le v obdobju trajanja. Tokrat je visok vodostaj vztrajal kar dva tedna, zato je bila intervencija še toliko daljša. Operativni člani so delo opravljali več kot 1200 ur.68 Tako kot desetletno obdobje devetdesetih je tudi novih deset let postreglo s številnim intervencijami, kjer so prevladovale zlasti naravne nesreče. To priča o dobrem preventivnem delu operativnih članov, ki so svoje znanje med krajane širili tako z različnimi predavanji kot tudi s preventivnimi akcijami na osnovni šoli.

Intervencije 2011–2019 Tako kot se je končalo leto 2010, se je 2011 tudi začelo – z naravnimi nesrečami. Tudi tokrat so prevladovali travniški požari, kot zanimivost pa velja omeniti gašenje divjega odlagališča, ki ga je nekdo vztrajno požigal toliko časa, dokler ga ni občina očistila.69 Neurja v poletnih mesecih 2012 so se nadaljevala, zato je čiščenje cestišč zaradi podrtih dreves postalo že nekaj povsem običajnega, manj običajen pa je bil sneg v oktobru, ki je prav tako poskrbel za podrta drevesa. Po daljšem času so na območju PGD Sela v tem letu zagorele dimniške saje,70 leta 2013 pa celo transformatorska postaja na farmi Sela.

65 M . Ozmec, M. Gozdnik, V. Klemenčič Ivanuša in Z. Šalamun, Toča kot kurje jajce ali še večja. V: Štajerski tednik, 19. 8. 2008, str. 3–6. 66 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2009, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2008, 31. 1. 2009. 67 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2010, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2009, 6. 2. 2010. 68 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2011, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2010, 5. 2. 2011. 69 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2012, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2011, 4. 2. 2012. 70 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2013, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo upravnega odbora PGD Sela za leto 2012, 2. 2. 2013.

70 let gasilstva na Selih

Slika 105: Požar transformatorske postaje, 2013

Slika 104: Snegolom, oktober 2012

To je bila ponovno ena tistih intervencij, ki je od članov zahtevala ogromno znanja, strokovnosti in izkušenj, saj je bila stopnja nevarnosti zaradi električne napetosti zelo visoka.71 Septembra 2014 je Polskava ponovno nevarno narasla, zato so bila izvedene vse preventivne dejavnosti za preprečevanje zalitja stanovanjskih objektov. Ker je struga reke polna različnih dreves in grmov, jih je visok vodostaj odnašal s seboj, pri tem oviral pretočnost reke, hkrati pa so se veje zatikale za mostove. Te so nato očistili operativni člani. Polskava se kasneje sicer ni razlila, saj se je ustavila pri zgornjem robu, dosedanje izkušnje pa so pokazale, da se ob padanju vodostaja reke dvigne podtalnica, zato tudi tokrat ni bilo nič drugače. Podtalnica je zalila hiše, te pa so nato imele vodo v kleteh po ves mesec. Vode namreč ni možno izčrpati, saj se nato vrne v še večjem obsegu, zato je treba počakati, da se umakne sama. Ob tolikšnem številu poplav v preteklosti so to do sedaj spoznali tudi prebivalci. Prav zaradi poplavne ogroženosti si je veliko krajanov omislilo lastne potopne črpalke. Teh pa več ne potrebujejo v Zgornji Pristavi, saj je občina sanirala reko Dravinjo, zato ta več ne ogroža stanovanjskih objektov.72 Vse preventivno delo operativnih članov se iz leta v leto obrestuje. Sem sodijo redni pregledi hidrantnega omrežja, redne članske mesečne vaje, vaje v okviru gasilske zveze in različne meddruštvene vaje, vzdrževanje voznega parka in druge opreme, predavanja in delavnice za osnovnošolce ter krajane, tekmovanja in večanje števila mladih. Vse to in še marsikaj drugega pripomore, da na območju PGD Sela že dlje časa ni bilo večjega požara ali nesreče, razen naravnih, na katere pa nimamo vpliva. Leta 2015 je bilo tako treba odstraniti le podrto drevo v Zgornji Pristavi,73 prav tako leta 2016, ko drevesom lahko dodamo še odstranjevanje sršenov iz dimnika in gašenje podrasti zaradi okvare daljnovoda.74 Leto kasneje so operativni člani na območju delovanja imeli le eno, na svoj način prikupno intervencijo. Z visokega drevesa so v zimskih mesecih rešili prezeblo muco, medtem pa so na območju Podlehnika pomagali iskati pogrešano osebo.75 Kljub manjšim številom intervencij 71 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2014, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika PGD Sela za leto 2013, 1. 2. 2014. 72 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2015, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika PGD Sela za leto 2014, 7. 2. 2015. 73 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2016, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika PGD Sela za leto 2015, 13. 2. 2016. 74 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2017, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika PGD Sela za leto 2016, 4. 2. 2017. 75 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2018, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika PGD Sela za leto 2017, 27. 1. 2018.

je poveljstvo redno pripravljalo in organiziralo različne vaje, na katerih so se operativci urili v preizkušanju nove opreme in simulaciji različnih nesreč. Število intervencij se je nekoliko povečalo leta 2018, ko so ponovno prevladovale naravne nesreče, saj so neurja z močnimi nalivi poskrbela za zalivanje cestišč in hiš, voda pa se je kar dvakrat stekala tudi v garaže gasilskega doma. Svoje je dodal še veter, ki je razkril streho na osnovni šoli, prav tako pa je udar strele povzročil požar transformatorske postaje na farmi v Trnovcu. Zraven naravnih nesreč so člani v tem letu pogasili še dimniški požar, ponovno odstranjevali sršenje gnezdo in očistili cestišče ob razlitju gnojnice.76 Iz pogleda evidence intervencij v zadnjih letih je razvidno, da narava tudi tokrat ni prizanašala. Prevladovala so neurja, ki so povzročala podrta drevesa, razkrite hiše in poplavljene hiše ter cestišča. Dobro preventivno delo preprečuje različne vrste požarov in nesreč na našem območju. Za to se lahko zahvalimo zlasti poveljstvu in vsem članov, ki so svoje znanje pripravljeni širiti med krajane različnih starosti. Omeniti še velja, da v popis intervencij v zgodovini delovanja društva niso zajete številne manjše intervencije na drugih požarnih območjih, kamor je bilo društvo večkrat poklicano. Od ustanovitve pa do konca leta 2018 so tako zabeleženi podatki o posredovanju selskih gasilcev na 140 intervencijah. Posredovanj gasilcev je bilo še mnogo več, vendar pa za druga posredovanja niso ohranjeni podatki.

76 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2019, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika PGD Sela za leto 2018, 2. 2. 2019.

70 let gasilstva na Selih

Tekmovanja, delo z mladino in Florjanove nedelje na Selih 95

70 let gasilstva na Selih

TEKMOVALNE ENOTE IN EKIPE PGD SELA Namen gasilskih tekmovanj je preverjanje in pridobitev strokovne ter fizične sposobnosti gasilcev, spoznavanje in utrjevanje medsebojnih odnosov ter izmenjava izkušenj. V Sloveniji so tekmovanja prostovoljnih gasilcev opredeljena v Pravilih gasilske službe prostovoljnih gasilcev, pravila pa so podrobno opisana v knjižici Pravil gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin. Tekmovanja so lahko društvena, meddruštvena, občinska, tekmovanja gasilskih zvez, regijska, državna ali mednarodna.1 Prva tekmovanja so bila organizirana že med obema vojnama, vendar v drugačni obliki, kot jih poznamo danes. Po drugi svetovni vojni, ko se je gasilska organizacija v celoti reorganizirala, je Ministrstvo za notranje zadeve večkrat objavilo tekmovanje za najboljša gasilska društva v Ljudski republiki Sloveniji. Namen teh tekmovanj sta bila krepitev in razvoj delovanja gasilcev v povojnem času.2 Leta 1948 se je oblikovala ideja o Gasilskem tednu, v katerem so ocenjevali število članov, članic, mladine, urejenost gasilskega doma, vzdrževanje opreme in orodja, stanje arhiva in administrativno poslovanje, trodelni napad in še marsikaj drugega. Najuspešnejša društva so nagradili z različno gasilsko opremo.3 Tovrstna ocenjevanja so se nato obdržala v bolj ali manj isti različici tudi v prihodnje. Tako je leta 1958 Gasilsko društvo Sela v okviru pregledov društev Občinske zveze Ptuj doseglo drugo mesto.4

1949–1979 Podatka o prvih tekmovalnih desetinah v gasilskošportnih disciplinah v Gasilskem društvu Sela ni, ker vsi zapisniki niso ohranjeni. Prva udeležba na občinskem tekmovanju je v zapisnikih tako omenjena šele leta 1964, ko poveljnik Muzek v svojem poročilu izpostavlja moško desetino, ki se je z občinskega uvrstila še na republiško tekmovanje. Iz poročila sekretarja je nato razvidno, da se je ta desetina ponovno zbrala skupaj, kar so šteli kot velik uspeh društva.5 Leta 1970 izstopa uspeh ženske desetine, ki je na občinskem tekmovanju na Ptuju dosegla 1. mesto in tako v društvo prinesla prvi pokal v zgodovini. Vodja ženske desetine je bila Tilika Murko (poročena Vidovič).6 V sedemdesetih letih so se člani društva udeleževali zlasti centrskih tekmovanj v Gasilskem centru Videm. Tako je 7. 6. 1975 najprej potekalo tekmovanje za člane in članice v Leskovcu, dan kasneje pa na Selih za pionirje in mladino. Iz Gasilskega društva Sela so se tekmovanja udeležili člani, desetina pionirjev A in desetina mladincev, prav tako pa je društvo za tekmovanje pripravilo progo za mladino. Za člansko tekmovanje je funkcijo predsednika sodniške komisije prevzel Herbert Sorec, kot član sodniške komisije za mladino pa je iz GD Sela sodeloval Anton Veselič.7 Po spominu članov je bil mentor članski desetini Alojz Muzek, v njej pa so delovali Mirko Murko, Stanko Orovič, Franc Sitar, Ivan Narat, Jože Kolednik st., Anton Gojkošek, Marjan Emeršič, Anton Kukovič, Janko Sitar, Maks Čoh ml., Anton Cafuta, Milan Čepek, Branko Šibila idr.8 1G asilska zveza Slovenije, Pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev. Naslov URL (http://www.gasilec.net/uploads/ datoteke/Adriana/Zakonodaja/PGSPG_sprejeto%20na%203%20seji%20Plenuma%20GZS_za%20objavo.pdf), 4. 5. 2019. 2 Branko Božič, Razvoj gasilstva na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 212. 3 Branko Božič, Gasilstvo na Slovenskem do leta 1963, Ljubljana 1998, str. 206–209. 4 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj 73, Letni pregled, ocenjevanje društev v OGZ Ptuj. 5 ZAP, škatla 16, ovoj 142, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1965. 6 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 31. 1. 1971. 7 ZAP, škatla 67, ovoj 441, Zapisnik 4. seje Gasilskega centa Videm, 19. 4. 1976. 8 Povzeto po pripovedovanju Marjane in Stanka Oroviča ter Rudija Intiharja, 4. 5. 2019

Slika 106: Ženska desetina, ki je v društvo prinesla prvi pokal, 1970.

Leto kasneje je bilo 9. 5. tekmovanje Gasilskega centra Videm v Tržcu v počastitev 45-letnice tamkajšnjega društva. Gasilsko društvo Sela je na tekmovanju sodelovalo z desetino članov, mladincev in pionirjev B. Kot sodnika sta iz selskega društva sodelovala Franc Emeršič kot predsednik komisije pri šolski vaji in Anton Veselič, sodnik pri mladinski vaji polaganja cevovoda.9 Leta 1977 je centrsko tekmovanje potekalo na Selih, 22. 5. Iz domačega društva sta sodelovali desetina pionirjev B in desetina mladincev. Pionirji B so tekmovali v naslednjih disciplinah: trodelni napad z uporabo sesalnih C-cevi in igra med dvema ognjema, mladinci pa v disciplinah trodelni napad in polaganje cevovoda.10

Tekmovanja 1980–1990 Leta 1981 je na Selih potekalo sekcijsko gasilsko tekmovanje pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Dolena. Na njem je društvo sodelovalo s šestimi ekipami: mladinke, mladinci, pionirji A, pionirji B, moški in civilna zaščita.11 Redno so se udeleževali vsakoletnega centrskega tekmovanja, na katerem so si velikokrat prislužili normo tudi za občinsko tekmovanje na Ptuju in dvakrat celo za regijsko tekmovanje. Tega se nato niso udeležili v letih 1982 in 1983 zaradi pomanjkanja časa in služenja vojaškega roka.12 So pa leta 1987 v domačem kraju organizirali centrsko tekmovanje, ki so se ga udeležili s kar sedmimi desetinami, od katerih so štiri ekipe dosegle prva mesta.13 Konec osemdesetih se je formirala ekipa članov A, ki se je udeleževala številnih tekmovanj. V njej so delovali Franci Muzek, Branko Tominc, Marjan Narat, Mirko Vindiš, Jože Potočnik, Franci Princl, Stanko Šibila, Rudi Intihar in Stanko Korpar. To je bila ekipa fantov, ki so kot pionirji delovali že v začetku osemdesetih let, nato so prešli v mladinske in nazadnje še v članske vrste. 9 ZAP, škatla 67, ovoj 441, Zapisnik seje štaba operative Gasilskega centa Videm, 17. 5. 1975. 10 ZAP, škatla 67, ovoj 441, Zapisnik posveta podčastnikov centra Tržec, 16. 4. 1977. 11 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1982, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika, 2. 1. 1982. 12 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1982, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika, 2. 1. 1982; Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1984, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika, 4. 2. 1984. 13 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1988, Zapisnik 39. redne letne konference GD Sela, 20. 2. 1988.

70 let gasilstva na Selih

Slike 107–113: Centrsko tekmovanje na Selih, 1987

Skupaj so bili skoraj 15 let, vse do 1995. Leta 1989 so se uvrstili na občinsko in kasneje še regijsko tekmovanje, prav tako pa so se udeleževali tudi meddruštvenih tekmovanj v Sobetincih, Staršah, Bednji, Šmartnem na Pohorju, Šaleku in Mežici, kjer so se običajno razvrščali tja do šestega mesta, kar je za takratne razmere dobra uvrstitev. Na teh tekmovanjih so namreč sodelovali občinski in republiški prvaki, ki so poskrbeli za močno konkurenco.14

14 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1990, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo poveljnika, 2. 3. 1990.

Slika 114: Moška in del ženske desetine po občinskem tekmovanju (manjkajo Valerija Mohorko, Tatjana Palijan in Mirko Vindiš), 1991

Slika 115: Moška desetina PGD Sela po občinskem tekmovanju v Bukovcih (manjka Mirko Vindiš), 1991

Tekmovanja 1991–1999 Štiri desetine so se leta 1991 udeležile centrskega tekmovanja, od tega so tri dosegle prva mesta. Na občinskem tekmovanju so nato člani in članice prav tako dosegli 1. mesto, zato so dobili pravico za udeležbo na tekmovanju podravske regije v Oplotnici, kjer so člani bili drugi, članice pa tretje. Leta 1991 so se s člansko ekipo udeleževali še drugih tekmovanj v Šaleku, Mežici, Oplotnici, Bukovcih, prav tako pa so se udeležili tudi relija.15 Odlični rezultati na nivoju regije so članskima ekipama omogočili vstopnico na državno tekmovanje v Velenju leta 1992. Do junija sta se obe ekipi udeleževali različnih okoliških tekmovanj, da bi se lahko kar najbolje pripravili na prvi nastop desetin Gasilskega društva Sela na ravni samostojne Slovenije. Po mnenju poveljnika Antona Mohorka sta deževno vreme in neizkušenost ekip vplivala na slabše rezultate,16 čeprav so se člani A z 12. mestom uvrstili v zgornjo tretjino najboljših v državi, medtem ko so članice zaradi večjega števila kazenskih točk padle na predzadnje mesto.17 Ekipe so bile zelo zagnane za delo in doseganje dobrih rezultatov, zato so si člani tudi delovne obleke financirali sami. Prav tako so z lastnimi sredstvi prispevali za gorivo in druge stroške. V moški desetini so bili Stanko Šibila, Zmagoslav Zajc, Marjan Narat, Franci Princl, Franc Zajc, Branko Tominc, Rudi Intihar, Jože Potočnik, Mirko Vindiš, Peter Kaučevič in mentor Srečko Tominc. Članice A so bile Anita Palijan, Tatjana Palijan, Marjeta Brmež, Silva Beranič, Polonca Čepek, Darinka Orovič, Vida Rakuša, Valerija Mohorko, Lidija Cafuta, mentor pa Srečko Tominc. Ekipa članov, ki je delovala že vse od svojih pionirskih dni, je leta 1995 prenehala delovati. Upad aktivnosti se je začel kmalu po državnem tekmovanju leta 1992, ko je društvo zapustil gonilni član desetine Srečko Tominc, kasneje pa mu je sledilo še nekaj drugih članov, kar je bilo dovolj, da je desetina razpadla. Skozi vsa devetdeseta leta so se člani društva udeleževali tekmovanj zveze in tekmovanj v reliju, leta 1995 pa so ga organizirali tudi sami, vključno z vrtno veselico. Istega leta je na občinskem tekmovanju sodelovalo kar šest desetin.18 Iz zapisnikov članskih sestankov za leto 1996 je razvidno, da so tekmovale naslednje desetine: člani (Martin Beranič, Gregor Potočnik, Primož Flos, Jani 15 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1992, Zapisnik 44. občnega zbora, 1. 2. 1992. 16 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1993, Priloga k zapisniku redne letne konference, Poročilo poveljnika za leto 1992, 19. 2. 1993. 17 Bilten 1. državnega gasilskega tekmovanja Slovenije, Rezultati. 18 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, Leto 1995.

70 let gasilstva na Selih

Slika 116: Zadnja ženska desetina v PGD Sela pod mentorstvom Srečka Tominca, okrog 1993

Slika 117: Zadnja moška desetina v PGD Sela pod mentorstvom Srečka Tominca, okrog 1993

Vidovič, Andrej Orovič, Jože Kolednik, Damjan Pernek, Marjan Maroh, Roman Blažek in Edi Malek), pionirji (Silvo Kozel, Dani Potočnik, Dejan Pignar, Marjan Šimenko, Jurček Pignar, Aleš Sitar, Boštjan Požar, Peter Lozinšek, Matej Purg, Dani Murko in Darjan Purg), mladinke (Natalija Svenšek, Tanja Kardinal, Helena Brmež, Silva Orovič, Jožica Kaisesberger, Bojana Mlakar, Petra Kolednik, Vanja Sitar in Katja Svenšek) in članice (Tilika Vidovič, Darinka Orovič, Tatjana Palijan, Marjeta Brmež, Polonca Čepek, Milena Korošak, Katica Potočnik, Silva Beranič in Mojca Pišek).19 Sicer pa je iz zapisnikov razvidno, da so se člani Gasilskega društva Sela tekmovanj v reliju udeleževali v letih 1991, 1993, 1994, 1995, 1996. Prvo tekmovanje Gasilske zveze Videm je potekalo leta 1997, ko so štiri od petih desetih dosegle prva mesta. Tekmovale so ekipe pionirjev, mladincev, članov A, članov B in veteranov. V ekipi veteranov so bili Alojz Muzek, Jože Jerenko, Jože Kolednik st., Ruda Intihar, Martin Tominc, Franc Emeršič in Anton Kukovič.20 Leta 1995 se je formirala nova ekipa članov A, ki se je v devetdesetih letih udeleževala številnih meddruštvenih tekmovanj v naši okolici pa tudi izven nje. Resnejše delo so začeli leta 1997. Tako so se na primer leta 1998 odpravili na tekmovanje v Dekane in Ankaran, za kar so s sponzorskim denarjem dobili celo društvene trenirke in majice.21 Leto kasneje so se udeležili še pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije, na katerem so v skupnem seštevku dosegli 8. mesto.22 Do konca devetdesetih let so člani že bili na vrhunskem nivoju in so se lahko enačili z najboljšimi ekipami v državi. Do leta 2000 so se, sodeč po pokalih in priznanjih iz arhiva, udeležili 61 tekmovanj. Na prelomu tisočletja lahko tekmovalne zgodbe desetin zaokrožimo z bogato bero pokalov in medalj, ki so jih prinesli v gasilski dom. Skozi celotna devetdeseta leta so tekmovali v skoraj vsaki kategoriji, vse od najmlajših pa do najstarejših gasilcev, istočasno pa so vedno posegali po najboljših rezultatih, zlasti na ravni tekmovanj Gasilske zveze Videm.

19 Arhiv PGD Sela, škatla 11, Zvezek članskih sestankov, Leto 1996. 20 Arhiv PGD Sela, škatla 11, Zvezek članskih sestankov, Zapisnik sestanka, 9. 6. 1997. 21 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik članskega sestanka, 3. 7. 1998. 22 A rhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Občni zbor 2000, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 1999, 12. 2. 2000.

100

Slika 118: Tekmovalna desetina članov A po koncu tekmovalne sezone, oktober 1998

Slika 119: Starejši gasilci na tekmovanju v Leskovcu, 2003

Slika 120: Člani B na tekmovanju v Leskovcu, 2003

Tekmovanja 2000–2010 Leta 2000 so na tekmovanju gasilske zveze nastopili s petimi ekipami (dve ekipi članov A, člani B, veterani in pionirji). Člane B so sestavljali Gregor Potočnik, Stanko Potočnik, Martin Beranič, Bogdan Mohorko, Slavko Steiner, Igor Ivančič, Stanko Šibila, Marjan Cebek in Jože Kolednik ml., veterane pa Jože Jerenko, Alojz Muzek, Ruda Intihar, Vlado Avguštin, Anton Kukovič, Franc Emeršič in Jože Kolednik st. Že proti koncu devetdesetih let je na nivoju tekmovanj izstopala prva desetina članov A, ki je tudi v novem tisočletju nadaljevala redne vaje in kondicijske treninge. V letih 2000, 2001, 2002 in 2003 so nadaljevali udeležbe na pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije. Tovrstno tekmovanje je potekalo na sedmih lokacijah po celotni Sloveniji (Šinkov Turn, Štrekljevec, Domžale, Dekani, Kamenci pri Novem mestu, Hajdoše in Škofja vas pri Celju), udeležile pa so se ga le najboljše slovenske ekipe, med njimi tudi ekipa s Sel.23 Leta 2000 so se med drugim uvrstili na regijsko tekmovanje, vendar se zaradi kazenskih točk niso prebili na državno raven. Uspešni nastopi vseh desetin na tekmovanjih zveze so se nadaljevali v letih 2000, 2001, 2002 in 2003, nato pa je prvi ekipi članov A leta 2003 uspel preboj na regijskem tekmovanju v Podvincih, 23 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2001, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2000, 3. 2. 2001.

101

70 let gasilstva na Selih

Slika 121: Tekmovalni desetini članov PGD Sela in članic PGD Hajdoše, 2000

Slika 122: Tekmovalna desetina članov A na državnem tekmovanju v Kočevju, 2004

ko so dosegli 2. mesto in so se s tem rezultatom uvrstili na državno tekmovanje,24 ki je bilo naslednje leto v Kočevju. Tamkajšnje odlično 5. mesto je člane poneslo še korak višje na izbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado, ki je leta 2005 potekala v Varaždinu.25 Nanj so se pripravljali s številnimi meddruštvenimi tekmovanji, na katerih so dosegali odlične rezultate. Pozimi, ko tekmovanj ni bilo, se je desetina pripravljala v izpraznjenih perutninskih objektih na Bregu. Težki pogoji za delo in velika želja po uspehu so fantom dali veliko motivacije. To se je pokazalo tudi v samoiniciativnosti, ko so ob večkratnih službenih obveznostih mentorja Alojza Auerja trenirali sami. Prav tako so vse od svojih začetkov sodelovali s PGD Hajdoše. K temu je pripomoglo poznanstvo med Alojzom Auerjem in Francijem Zupaničem, kondicijskim trenerjem iz Hajdoš. V mlajših letih sta namreč oba bila člana tekmovalnih desetin v PGD Hajdina. Kasneje sta se ponovno povezala. K temu je botrovalo dejstvo, da sta oba bila mentorja tekmovalnih desetin, tokrat vsak v svojem društvu. Posledično so se med seboj povezali tudi člani obeh tekmovalnih desetin. Večkrat so skupaj sodelovali na vajah, družili so se na tekmovanjih in krepili meddruštvene vezi. Te obstajajo še danes. Hajdoške gasilke so bile večkrat gasilske olimpijske prvakinje, zato so fante iz PGD Sela naučile marsikaterega trika.26 Čeprav je bila želja Selanov po nastopu na gasilski olimpijadi velika, saj to ni uspelo še nobeni desetini v društvu do sedaj, je kljub trdemu delu potreben tudi kanček športne sreče. Te je desetini žal zmanjkalo, saj so se v močni konkurenci na izbirnem tekmovanju v Slovenski Bistrici aprila 2005 uvrstili na 5. mesto.27 Pod mentorstvom Alojza Auerja se je državnega in kasneje še izbirnega tekmovanja udeležila ekipa naslednjih članov: Rudi Intihar, Roman Blažek, Damjan Pernek, Boštjan Požar, Primož Flos, Aleš Vindiš, Aleš Sitar, Jože Kolednik ml. in Dušan Flos. Prej ali kasneje pa so v njej delovali še: Aleš Turk, Bojan Vidovič, Gregor in Dani Potočnik, Martin Beranič, Silvo Kozel, Smiljan Pernek, Jože Kojc, Bojan Auer, Uroš Flajs, Danilo Mesarič, Aleš Kaučevič, Anton Kojc, Peter Pignar, Franci Flajs, Peter Lozinšek, Matjaž Vrhovšek in Matjaž Sitar. Konec devetdesetih, 1999, se je namreč že obstoječi ekipi članov A, ki se je oblikovala 1995, pridružila še ena desetina članov, ki je 24 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2004, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2003, 7. 2. 2004. 25 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2005, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2004, 12. 2. 2005. 26 Povzeto po pripovedovanju Alojza Auerja. 27 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2006, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 2005, 4. 2. 2006.

102

Slika 123: Tekmovalni desetini članov in članic A, 2010

prav tako sodelovala na številnih meddruštvenih tekmovanjih. Zaradi različnih obveznosti sta se obe ekipi na tekmovanjih večkrat dopolnjevali, zato je tudi seznam članov v prvi ekipi daljši. So pa v ekipi članov A iz leta 1995 vsa aktivna leta delovali Roman Blažek, Rudi Intihar, Damjan Pernek in Primož Flos. Neuspeh na izbirnem tekmovanju je ekipi članov A počasi odvzemal motivacijo za aktivno delovanje. Sicer so se (in se še vedno) skupaj z drugimi desetinami redno udeleževali tekmovanj Gasilske zveze Videm, vendar se je postopoma zmanjševala njihova udeležba na drugih meddruštvenih tekmovanjih. Tako so se v letih 2000–2006 udeležili približno 60 tekmovanj, v vseh aktivnih letih delovanja (1995–2006) pa so se člani A udeležili okrog 110 tekmovanj po celotni Sloveniji, kar je razvidno iz zapisov v zvezku dogodkov in iz popisa pokalov ter priznanj, prejetih na tekmovanjih. Vsa leta je desetina sicer delovala pod okriljem društva, vendar so marsikdaj prispevali tudi iz svojega žepa. Tako so si na primer sami plačevali najemnino telovadnice za kondicijske vaje, prehrano na poti in razne druge stroške. Kljub neuspehu na izbirnem tekmovanju je mlajša desetina članov A že od leta 1995 pa vse do 2006 dosegala rezultate, na katere smo ponosni še danes. Njihovo delo so leta 2007 nadaljevali najprej novoformirani člani A, leta 2008 pa še nova desetina članic A, ki sta se skupaj udeleževali številnih meddruštvenih tekmovanj, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Mentorstvo sta prevzela Roman Blažek in Rudi Intihar, člana nekdanje uspešne desetine. Obe ekipi sta se med letoma 2008 in 2012 udeležili okrog 80 tekmovanj. V ekipi članov A so v začetku delovanja leta 2007 bili Sandi Peršuh, Aleksander Kaučevič, Darjan Purg, Primož Krajnc, Sandi Ivančič, Matjaž Klasinc, Jure Murko, Dejan Tramšek in Luka Pukšič. Kasneje so v njej tekmovali še Bojan Auer, Boštjan Požar, Simon Sitar, Aleksander Sitar, Aleš Sitar, Marko in Denis Božičko ter Marcel Gojkošek. Leta 2008 so v ekipi članic A na tekmovanju Gasilske zveze Videm na Selih tekmovale Tanja, Andreja in Nataša Murko, Sonja in Vesna Steiner, Anja in Helena Mohorko, Milena Šimenko in Tadeja Pignar. Kasneje so v njej delovale še Blanka Kozel, Katja Krajnc, Dominika Pignar, Urška Ivančič, Jana Pukšič in Tamara Peršuh. Omeniti velja še leto 2010, ko je društvo na tekmovanju zveze nastopilo kar s sedmimi ekipami (pionirji, mladinci, dve ekipi članov A, članice A, člani B in veterani). Sicer pa so se mentorji že od nekdaj trudili, da je društvo na tekmovanjih Gasilske zveze Videm zastopalo čim več ekip v vseh starostnih kategorijah. Desetletno obdobje po prelomu tisočletja je z vidika gasilskih tekmovanj obarvano predvsem s kategorijo članov A. Že v poznih devetdesetih so pokazali, da so željnih novih izzivov, kar so dokazali z nastopom na izbirnem tekmovanju za gasilsko olimpijado. To je najvišja raven tekmovanja, 103

70 let gasilstva na Selih

Slika 124: Starejši gasilci na tekmovanju v Podlehniku, 2012

Slika 125: Člani B na tekmovanju v Podlehniku (manjka Alojz Auer), 2012

ki so jo ekipe v okviru tekmovanj CTIF kadar koli dosegle. Zraven izkušenj, novih poznanstev, trdnejših prijateljskih vezi in operativne pripravljenosti so člani svoje znanje prenašali naprej. Tako so sami postali mentorji mlajšim ekipam članov in članic A, ki so si želeli iti po njihovih stopinjah. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na druge ekipe, ki so se redno udeleževale tekmovanj zveze.

Tekmovanja 2011–2019 Zagnanosti ni zmanjkalo članom in članicam A, ki so leta 2011 nadaljevali številne udeležbe na meddruštvenih tekmovanjih. PGD Sela je kot eno najštevilnejših redno tekmovalo na tekmovanjih zveze, leta 2013, ko je tekmovanje potekalo na Selih, ponovno s sedmimi ekipami28 – pionirji, mladinci, članice A, dve ekipi članov A, člani B in starejši gasilci. Za člane B so takrat tekmovali Stanko Korpar, Anton in Bogdan Mohorko, Stanko in Gregor Potočnik, Slavko Steiner, Alojz Auer, Maks Kropec in Bojan Vidovič. Sicer pa so v tem obdobju v ekipi članov B sodelovali tudi Slavko Murko, Marjan Murko, Matjaž Sitar, Boštjan Požar in Peter Lozinšek. Starejši gasilci so leta 2013 bili Maks Čoh, Janko Sitar, Ivan Vidovič, Stanko Orovič, Jože Kolednik st., Danica Kolednik in Katica Potočnik. Za veterane so v tem obdobju tekmovali še Vlado Avguštin, Lizika Emeršič, Janez Murko, p. Jože Petek, Jelka Schramm Čoh, Rozika Murko, Stanko Potočnik, Tilika Vidovič, Rozinka Kos, Alojz Auer in Irena Sitar.29 V istem letu je društvo organizirano pristopilo k delu z mladino, zato se je povečalo število tekmovanj z različnih področij. Mladi gasilci vse od takrat naprej redno tekmujejo na kvizu gasilske mladine, orientacijskem teku, ligaškem tekmovanju mladine podravske regije in v ciklu Matevža Haceta. V tem času so mladi spoznali nove discipline, ki dajejo pestrost letnemu programu dela z mladino. Sočasno z vzpostavljanjem načrtnega dela z mladino sta moška in ženska članska ekipa postopoma prenehali delovati. Nekateri člani desetin so postali mentorji mladine, kar se je izkazalo za zelo uspešno. Zadnja leta delovanja se drugi člani društva redno udeležujejo zlasti tekmovanja zveze, kjer smo še vedno eno najštevilnejših društev glede na udeležbo. Sicer pa priprave na tekmovanja potekajo vse leto, saj se mladina zavzeto pripravlja na različne dejavnosti. Ob koncu pregleda tekmovanj in tekmovalnih enot je razvidno, da so člani selskega gasilskega društva skozi celotno zgodovino vedno skrbeli za preventivno delovanje in fizično pripravljenost 28 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2014, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo poveljnika PGD Sela za leto 2013, 1. 2. 2014. 29 Osebni arhiv Alojza Auerja.

104

operativnih članov. V svoje delo so vključevali vse, od najmlajših do najstarejših. Že zelo zgodaj so v svoje delovanje vključili mladino, ki je kasneje skrbela za nadaljnji razvoj društva, posebno pozornost pa so dajali tudi članicam, ki so svojo aktivnost okronale s prvo zmago in prvim pokalom v gasilskošportnih disciplinah v zgodovini društva. Prav tako so se desetine redno udeleževale centrskih tekmovanj, od tam so napredovale na občinska, regijska in že v šestdesetih letih tudi na republiška tekmovanja. Vsa leta so člani društva delali dobro, kar je razvidno tudi iz številnih pokalov in priznanj v gasilskem domu. Bili so konkurenčni na nivoju regije, v devetdesetih in kasneje pa celo na državnem in mednarodnem nivoju, ko so se člani A borili za udeležbo na gasilski olimpijadi, kar predstavlja vrhunec delovanja PGD Sela na tekmovalnem področju. V zadnjem desetletju društvo še vedno stremi k številnosti tekmovalnih ekip, zlasti na tekmovanjih Gasilske zveze Videm, kjer so po številu prisotnih članov vedno najmočnejši. Svoje znanje so starejši in izkušeni pripadniki društva vedno predajali mlajšim, saj so mnogi člani tekmovalnih desetin postali mentorji, kar se je izkazalo kot dobra praksa, ki jo društvo izvaja še danes.

Slika 126: Skupinska fotografija po tekmovanju Gasilske zveze Videm na Selih, 2013

105

70 let gasilstva na Selih

DELO Z GASILSKO MLADINO V PGD SELA Delo z gasilsko mladino 1949–2013 Delo z gasilsko mladino predstavlja danes eno izmed pomembnejših nalog v društvu. Še posebej je pomembno od leta 2013, vendar se je z mladimi gasilci na Selih delalo že prej. V gasilski organizaciji so se namreč zavedali, da bo za dolgoročen razvoj v svoje vrste treba vključevati tudi mlade, ki bodo nekoč nadomestili starejše člane društva. Prve posredne zapise o delu z mladino najdemo v zapisniku občnega zbora iz leta 1954 ter v seznamu in poročilu članov organov PGD Sela, v dopisu, ki ga je društvo posredovalo OGZ Ptuj. Za referenta moške mladine je bil na tem občnem zboru izvoljen Jože Murko.1 V zapisniku jubilejnega, 10. občnega zbora iz leta 1959 prvič v ohranjenih pisnih virih beremo o članstvu mladine v PGD Sela. Poveljnik Herbert Sorec v poročilu poveljnika na občnem zboru navaja, da je bilo leta 1958 v društvo včlanjenih deset pionirjev. Pionirji so vadili za vajo z vedri in se pripravljali na tekmovanje, ki je potekalo na Ptuju. Prav tako je poveljnik v svojem poročilu pohvalil pionirje, obenem pa okrcal ravnanja nekaterih starejših članov. Poveljnik je pionirje izpostavil kot zgled članom, saj so prav pionirji bili tisti, ki so po vajah članov večkrat pospravljali in čistili orodje, opremo in gasilske uniforme. Na mestu mladinskega referenta je Jožeta Murka zamenjal Branko Čepek.2 Na občnem zboru leta 1963 so v gasilske vrste sprejeli novo desetino pionirjev.3 Zaradi vedno večjega števila otrok v društvu je rasla tudi potreba po zagotavljanju raznovrstnih aktivnosti za mladino. Na občnem zboru leta 1964 je zato vodja pionirske desetine Anton Svenšek vodstvo društva pozval, naj mu omogočijo udeležbo na tečaju za vodjo pionirjev, saj se je želel usposobiti na področju dela z mladimi, kar bi mu po njegovem mnenju močno olajšalo delo s pionirji. Kljub zagnanosti mladine za delo pa so na tem občnem zboru mladim namenili kar nekaj kritik. Tako Jože Gajser kot tudi predsednik Herbert Sorec sta mladino kritizirala, da niso imeli interesa za gasilske vaje in da so se oddaljevali od gasilskih vrst. Prav tako so kritizirali mladinsko organizacijo: »Tudi v mladinski organizaciji nimajo nobenega programa za delo in mislijo samo na ples.« Stanje in razmišljanje mladine na Selih bi lahko bila posledica družbenih sprememb v svetu.4 Na področju glasbene scene se je uveljavljala nova zvrst glasbe – rokenrol, ki je bila privlačna za mlade. Ta glasbena zvrst je simbolno predstavljala upor mladih proti staršem in starejši generaciji. S tem so se začele spreminjati vrednote mladih, ki so iskali vedno več svobode in se upirali avtoritetam.5 Krivde za nastalo stanje in neaktivnost mladih v gasilskem društvu pa niso pripisovali samo mladini, ampak je bilo v razpravi na občnem zboru izpostavljeno, da je neaktivnost mladine tudi posledica zgleda starejših članov. Na to težavo je opozarjal predsednik Herbert Sorec, ki je menil, da bi starejši »morali biti predvsem vzgled mladini in jo vključevati v svoje delo.«6 Kljub vsem kritikam, ki jih je bila mladina deležna leta 1964, pa so tudi mladi znali biti kritični do starejših članov v društvu. Na občnem zboru leta 1967 so v razpravah k poročilom sodelovali tudi 1 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 34, Seznam in poročilo članov organov GD Sela, 2. 2. 1954. 2Z AP, OGZ Ptuj škatla 8, ovoj 77, Zapisnik občnega zbora 1959, Poročilo poveljnika ob desetletnici obstoja društva, 11. 1. 1959. 3 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 14, ovoj 121, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1963. 4 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 15, ovoj 130, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 29. 4. 1964. 5 Iztok Ličen, Rock glasba šestdesetih – primer Billyja Mundija, Univerza na Primorskem, Koper 2016, str. 3. Naslov URL (https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/zakljucna/licen-iztok.pdf), 22. 4. 2019. 6 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 15, ovoj 130, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 29. 4. 1964.

106

mladinci, ki so jih leto prej vključili v društvo. Želeli so, da bi poveljnik vaje organiziral ob delovnikih, in ne ob nedeljah popoldan. Prav tako so želeli, da bi se vaj udeleževal tudi poveljnik, če jih je že sklical. Menili so tudi, da je zaradi poveljnikove nedoslednosti padala disciplina v društvu. Predlagali so tudi, da bi v upravni odbor društva izvolili nekoga od mladincev. Poveljnik Alojz Muzek je na očitke mladincev odgovarjal, da tudi mladinci niso prihajali na vaje, da so iskali razne izgovore, zakaj jih ni na vaje. Zato je tudi njemu padla volja do dela. Predlagal je, da bi izvolili enega ali dva mladinca, ki bi mu pomagala pri delu in ki bi imela stalne stike z mladino ter kasneje sama vodila vaje. Predlagal je, da se za pomočnika izvolita Anton Gojkošek in Jožef Zajšek. Predlog so člani na občnem zboru soglasno potrdili. Tako so v društvu prisluhnili pobudam mladih ter združili energijo in zagnanost mlade generacije z modrostjo starejših generacij.7 O pravilnosti odločitve, da se mladi bolj vključijo v delo društva, lahko beremo v zapisniku z jubilejnega, 20. občnega zbora, ki je potekal 1. 2. 1969. V poročilih so poročali o 20-letnem obdobju delovanja društva. Med drugim so kot pozitivne označevali kadrovske spremembe, ki so jih v društvu izvedli štiri leta prej. Poveljnik Alojz Muzek je v svojem poročilu ocenjeval, da so leta 1968 v društvu uspešno delovale tri mladinske desetine: pionirji, mladinke in mladinci, kar pomeni, da se je društvo kadrovsko začelo pomlajevati, kar je bil rezultat razumevanja pobud mladine. Pomemben uspeh za društvo leta 1968 je bila uvrstitev desetine mladincev na medobčinsko tekmovanje. Na občnem zboru leta 1969 se je prvič ločilo delo ženske in moške mladine. V upravni odbor je bila kot vodja ženske mladine izvoljena Tilika Murko (poročena Vidovič). Vodja moške mladine pa je bil še naprej Anton Gojkošek. Tilika Murko je na tem občnem zboru podala poročilo o delu mladine v letu 1968 in za leto 1969 izpostavila, da si mladina želi svojih uniform ter več kulturnega in zabavnega udejstvovanja.8 Na občnem zboru leta 1970 so posebej pohvalili prispevek mladink na praznovanju 1900. obletnice mesta Ptuj in 100-letnice gasilstva na Slovenskem v letu 1969. Mladinke so na tej proslavi izvedle nastop s prostimi vajami.9 Leto kasneje je predsednik društva Herbert Sorec posebno pohvalo namenil vodjema mladinskih desetin, Tiliki Murko in Antonu Gojkošku, ter poveljniku Alojzu Muzeku, ki so dobro pripravili mladinski desetini za nastop na občinskem tekmovanju. Desetini sta osvojili pokal in prejeli dve plaketi za uspeh. Pokal je osvojila desetina mladih članic, ki so jo sestavljale Ana Murko (poročena Šimenko), Katica Pal (poročena Krajnc), Marjana Jerenko (poročena Orovič), Frančka Murko (poročena Beranič), Jožica Horvat (poročena Vogrinec), Slavica Jerenko (poročena Dominc), Marija Pal (poročena Klasinc), Tilika Murko (poročena Vidovič) in Ana Požar (poročena Brmež). Tako so ženske prinesle v gasilski dom prvi pokal v zgodovini društva. Opogumljene od uspeha so bile mlade članice ponovno kritične do starejših članov. V poročilu Tilike Murko beremo o aktivnostih mladih v gasilskem društvu, ki so pomagali pri izvedbi veselice in srečelova. V poročilu je opozarjala vodstvo društva, da si je ženska desetina želela večkrat imeti na voljo gasilski kombi, ko so se udeleževali vaj in veselic pri sosednjih društvih: »Vsak starejši človek pa tudi mladi si želi svežega zraka in si pridobi malo kondicije, tako bi bilo potrebo tudi našemu avtu, da se malo prezrači in dobi novih moči.« Ponovno je spomnila vodstvo, da si ženska desetina želi tudi že dolgo obljubljenih uniform, saj da so že predolgo prosjačile za obleke pri sosednjih društvih. Poročilo je končala z željo, da bi starejša generacija gasilcev imela več razumevanja do mladih v društvu.10 Ob teritorialni reorganizaciji gasilskega centra Ptuj, ki se je zgodila leta 1973, je nastal novi Gasil7 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 19, ovoj 164, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 18. 2. 1967. 8 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 1. 2. 1969. 9 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 31. 1. 1970. 10 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 31. 1. 1971.

107

70 let gasilstva na Selih ski center Videm, ki je povezoval gasilska društva Jurovci, Leskovec, Sela, Podlehnik in Videm pri Ptuju. S tem so se ta društva začela tesneje povezovati, prav tako pa so dobila več pristojnosti in možnosti odločanja. S tem je tudi več članov GD Sela dobilo možnost prevzemati pomembnejše funkcije v Gasilskem centru Videm. Tako sta bila v Štab Gasilskega centra Videm iz Gasilskega društva Sela izvoljena Franc Emeršič kot vodja moške mladine in Tilika Murko kot vodja ženske mladine. S tem so selski gasilci že leta 1973 dobili pomembno priznanje, da dobro delajo na področju mladine, hkrati pa tudi pomembno nalogo – usmerjati pot dela z mladino v prihodnost.11 Novo področje dela z mladino, ki se je pojavilo v šestdesetih letih, je bilo povezovanje slovenske in hrvaške mladine v okviru politične ideologije bratstva in enotnosti v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Selska mladina se je teh srečanj udeležila večkrat. O prvem tovrstnem sodelovanju selske mladine beremo leta 1974, ko so pionirji junija sodelovali na 7. srečanju pionirjev gasilcev Slovenije in Hrvaške v Čakovcu.12 Prav tako so pionirji sodelovali na tovrstnem srečanju 29. 5. 1977 v Štorah. Na jubilejnem, 10. srečanju pionirjev je sodelovala desetina pionirjev B iz Gasilskega društva Sela. Desetino so sestavljali: Dani Veselič (1963), Srečko Tominc (1964), Viktor Mertük (1963), Ivan Murko (1965), Danijel Zajc (1964), Franc Zajc (1963), Anton Cebek (1964), Marijan Cebek (1963), Dušan Selinšek (1964), Mirko Zajc (1966) in kot mentor Alojz Muzek. Srečanje pionirjev je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu so desetine tekmovale v gasilskošportnih disciplinah, v drugem delu pa v športnih igrah. V kategoriji pionirjev B, v kateri so sodelovali tudi selski pionirji, so tekmovali mladi gasilci v starosti 11–14 let. V prvem delu so morali opraviti vajo z motorno brizgalno 300 l/min in teči štafeto na 360 metrov. V drugem delu so tekmovali v športnih igrah, vlečenju vrvi in metu žoge v koš z razdalje 4 metrov. V prvem delu tekmovanja je tekmovalo 64 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Desetina pionirjev B GD Sela je zasedla 61. mesto. Nekoliko več sreče so selski pionirji imeli v športnih igrah. Najprej so bili izžrebani med osmimi ekipami pionirjev B, ki so tekmovale v športnih igrah, nato pa so pokazali največ športnega znanja in zasedli 1. mesto pred ekipama pionirjev B iz Zreč in Draže vasi, obe iz ObGZ Slovenske Konjice.13 Za 1. mesto v skupini B so pionirji GD Sela prejeli kristalno vazo Občinskih konferenc ZSMS Šmarje pri Jelšah in Celje.14 Za odmeven uspeh je na občnem zboru društva leta 1978 predsednik Herbert Sorec posebej pohvalil pionirje in jim podelil priznanje. Leta 1978 zasledimo tudi tesnejše povezovanje gasilskega društva z Osnovno šolo na Selih, s katero v zadnjih letih poteka zelo dobro sodelovanje. Predsednik Herbert Sorec in poveljnik Alojz Muzek sta se obvezala, da bosta navezala stike s šolo za organiziranje gasilskega krožka za tekmovanje Preprečujmo požare (za bronasto, srebrno in zlato značko).15 Sicer to ni bil prvi poskus povezovanja, saj že leta 1973 v zapisniku konference Gasilskega centra Videm beremo, da je Gasilsko društvo Sela organiziralo gasilsko vajo na šoli Sela. Sicer je bilo to sodelovanje bolj operativnega značaja, medtem ko ima sodelovanje iz leta 1978 tudi pedagoški značaj.16 Do leta 1984 ni zaslediti zapisov o aktivnosti mladine. Razlog za to bi lahko bili manjkajoči zapisniki občnih zborov in druga manjkajoča dokumentacija. V osemdesetih letih je bil najpomembnejši cilj gasilcev na Selih prenova gasilskega doma. Projekt je zahteval ogromno energije in finančnih sredstev, vendar pa zaradi tega niso pozabili na delovanje mladine v društvu. Želja po vključevanju mladih v društvo in pomlajevanje članstva je bila vedno velika. V virih iz leta 1984 lahko beremo o delovanju kar treh desetin pionirjev in eni dese11 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 30, ovoj 262, Zapisnik ustanovitve centra gasilcev v Vidmu, 18. 2. 1973. 12 Srečanje pionirjev gasilcev Slovenije in Hrvaške 1968–1988 (Srečanje pionirjev Slovenije in Hrvaške), ur. Franjo Mauer, Čakovec 1988, str. 15. 13 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 37, ovoj 315, Srečanje slovenske in hrvaške mladine, Štore 1977. 14 Srečanje pionirjev Slovenije in Hrvaške, str. 23. 15 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 38, ovoj 321, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 18. 2. 1978. 16 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 30, ovoj 262, Zapisnik konference Gasilskega centra Videm, 22. 9. 1973.

108

tini mladincev.17 To sovpada s kongresnimi smernicami Gasilske zveze Slovenije, ki je med 9. in 10. kongresom dopolnila programe dela z mladimi in sprejela pravilnike o vlogi in nalogah mladih v gasilskih organizacijah. Prav tako je Gasilska zveza Slovenije med 10. in 13. kongresom največ pozornosti namenila prav mladini, saj so društva usmerjali k pripravljanju programov za delo z mladimi.18 Tako so člani društva leta 1983 pionirje peljali na medrepubliško srečanje pionirjev Hrvaške in Slovenije v Ludbreg.19 Tega srečanja so se udeležili naslednji pionirji: Franci Muzek, Branko Tominc, Marjan Narat, Mirko Vindiš, Jože Potočnik, Franci Princl, Stanko Šibila, Rudi Intihar in Stanko Korpar. Članom, ki so sodelovali na tem srečanju, takrat še kot pionirji, se je najbolj utrnil v spomin dogodek, ko so bili zaradi prisotnosti Herberta Sorca deležni cele pojedine na tem srečanju. Herbert Sorec je bil namreč zaradi svoje vloge v gasilstvu izjemno cenjen tudi izven meja Slovenije. V znak spoštovanja so tako hrvaški gasilci njega in pionirsko desetino s Sel, ki jo je spremljal, takrat še kot predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj, bogato pogostili. Prvo srečanje slovenskih in hrvaških pionirjev je bilo leta 1968 v Podčetrtku. Takrat so se srečale občinske zveze iz vzhodne Slovenije ter Zaboka in Krapine. Sčasoma je to preraslo v Srečanje slovenske in hrvaške mladine.20 Gasilski center Videm je leta 1985 organiziral tekmovanje med šolami, na katerem so se učenci pomerili v vaji z vedrovko in v športnotekmovalnih disciplinah.21 Leta 1986 je v Tržcu potekalo centrsko tekmovanje pionirjev,22 na katerem so sodelovale tri ekipe pionirjev A, štiri ekipe pionirjev B, ekipa pionirk B in dve ekipi mladincev.23 Med njimi je bila tudi mladina Gasilskega društva Sela. Leta 1987 je tekmovanje Gasilsega centra Videm potekalo na Selih. Na tem tekmovanju je ekipa mladincev GD Sela dosegla 1. mesto in se tako uvrstila na tekmovanje Občine Ptuj, nato pa še na regijsko tekmovanje. Iz poročila poveljnika je razvidno, da na regijskem tekmovanju zaradi neresnosti in pomanjkanja discipline niso dosegli večjega uspeha.24 Leta 1986 je postal vodja mladinske desetine Srečko Tominc, vodje pionirjev pa Ivan Gojkošek, Franc Emeršič Franc in Bogdan Mohorko.25 Tudi smernice Gasilskega centra Videm so v osemdesetih težile k razvoju dela z mladino, saj je v program dela leta 1987 zraven vaj vključen tudi krožek.26 Leta 1983 so težili k ustanavljanju društev Mladi gasilec v osnovnih šolah.27 Tega so izvajali na Osnovni šoli Leskovec, Videm in Žetale, pionirsko društvo Mladi gasilec pa so imeli v Podlehniku. Prav tako so si želeli, da bi se srečanja hrvaške in slovenske mladine udeležile ekipe iz vseh društev.28 Na letni konferenci gasilskega centra leta 1983 sicer poročajo o nezadovoljstvu z mentorji mladine, ki se premalo vključujejo v aktivnosti. Prav tako imajo na splošno težave z nabavo

17 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1980–1989, Občni zbor 1984, Priloga k zapisniku občnega zbora, Poročilo sekretarja na občnem zboru GD Sela, 4. 2. 1984. 18 Branko Božič, Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem (1869–1999), Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 1999, str. 150–151. 19 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1984, Priloge k zapisniku občnega zbora, Poročilo predsednika GD Sela, 4. 2. 1984. 20 Srečanja pionirjev Slovenije in Hrvaške, str. 3. 21 ZAP, škatla 67, ovoj 441, GC Videm pri Ptuju, 2. redna seja, 12. 9. 1985. 22 ZAP, škatla 67, ovoj 441, GC Videm pri Ptuju, 4. redna seja, 31. 3. 1986. 23 ZAP, škatla 47, ovoj 378, Pregled aktivnosti Gasilskega centra Videm za obdobje januar–september 1986. 24 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1988, Zapisnik 39. redne letne konference GD Sela, 20. 2. 1988. 25 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1980–1989, Društveni sestanki 1986, Zapisnik seje upravnega odbora GD Sela, 29. 3. 1986. 26 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 67, ovoj 441, GC Videm pri Ptuju, Program dela GC Videm za leto 1987. 27 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 67, ovoj 441, GC Videm pri Ptuju, 26. redna seja, 3. 10. 1983. 28 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 67, ovoj 441, GC Videm pri Ptuju, Program dela GC Videm za leto 1987, št. 264/87.

109

70 let gasilstva na Selih

Slika 127: Pionirska desetina PGD Sela na prvem tekmovanju Gasilske zveze Videm v Leskovcu (manjka Anja Mohorko), 1997

Slika 128: Pionirska desetina na tekmovanju Gasilske zveze Videm na Selih, 2001

Slika 129: Pionirska ekipa PGD Sela, 2003

Slika 130: Desetina mladincev na tekmovanju Gasilske zveze Videm, 2007

pionirskih oblek.29 Posledično so leta 1984 na seji Gasilskega centra Videm sprejeli sklep, da mora vsako društvo imeti svojega mentorja, prav tako pa mora po deset pionirjev iz društva sodelovati (lahko v civilu) na 10. kongresu Gasilske zveze Slovenije v Mariboru.30 Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 se je duh povezovanja med narodi Jugoslavije na neki način zmanjšal. To se je poznalo tudi v selskem gasilskem društvu, saj v arhivskih virih ne najdemo podatka, da bi se selska mladina zelo aktivno udeleževala srečanja slovenske in hrvaške mladine. Leto 1996, ko je nastala Gasilska zveza Videm, je bilo prelomno obdobje tudi na področju dela z mladino. Poudarek pri delu z mladino v obdobju med letoma 1996 in 2013 je bil na udeležbi mladine na tekmovanjih Gasilske zveze Videm in udeležbi na meddruštvenih tekmovanjih. Pionirske desetine so tekmovale v vaji z vedrovko in v štafeti s prenosom vode, mladinske desetine pa v vaji trodelnega napada z malo motorno brizgalno. Ta mladinska vaja je bila osnova za kasnejše vključevanje mladine v tekmovanje članskih ekip v disciplini vaja z motorno brizgalno. Konec devetdesetih let 20. stoletja in v prvem desetletju 21. stoletja so bili gonilna sila dela z mla29 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 67, ovoj 441, GC Videm pri Ptuju, Zapisnik konference GC Videm. 30 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 67, ovoj 441, GC Videm pri Ptuju, Zapisnik druge redne seje, 21. 6. 1984.

110

Slika 131: Desetina mladincev na tekmovanju Gasilske zveze Videm, 2008

Slika 132: Tekmovalna desetina pionirjev, 2009

dimi v društvu Igor Ivančič, Anton Mohorko, Gregor Potočnik, Jože Kolednik in Slavko Murko. Gregor Potočnik je med letoma 2007 in 2013 zasedal tudi mesto vodje mladine pri Gasilski zvezi Videm in je tako bil član upravnega odbora Gasilske zveze Videm, zadolžen za delo z gasilsko mladino. Leta 1997 je potekalo prvo tekmovanje novoustanovljene Gasilske zveze Videm. Tekmovanje je potekalo v Leskovcu. PGD Sela je v mladinskem delu tekmovanja zastopala ekipa pionirjev v sestavi: Bojan Auer, Tamara Peršuh, Vesna Steiner, Tadeja Pignar, Anja Mohorko, Sandi Peršuh, Darjan Purg, Dominika Pignar in Sonja Steiner. Mentorja ekipi sta bila Anton Mohorko in Gregor Potočnik. Zraven pionirjev so tekmovali tudi mladinci v sestavi: Bojan Mlakar, Dani Potočnik, Toni Kojc, Dejan Pignar, Peter Palijan, Silvo Kozel, Andrej Sitar, Jurček Pignar in Matej Purg.31 Mladinci so na tem tekmovanju dosegli 1. mesto.32 Leta 1998 sta na 2. tekmovanju Gasilske zveze Videm PGD Sela zastopali dve pionirski ekipi. Poleg pionirjev so svojo ekipo sestavile tudi pionirke. Pionirke so dosegle 2. mesto, pionirji pa 4. mesto. Na tekmovanju leta 1999 v Tržcu je sodelovala pionirska desetina in dosegla 1. mesto. Prvo mesto so pionirji dosegli tudi na tekmovanju leto kasneje v Vidmu pri Ptuju. Na prehodu v novo tisočletje se je pionirska ekipa pomladila. Leta 2001 je na tekmovanju Gasilske zveze Videm na Selih v mladinskem delu sodelovala ekipa v sestavi: Darjan Purg, Sandi Ivančič, Dejan Tramšek, Aleksander Sitar, Jure Murko, Sonja Steiner, Janja Tramšek, Sergeja Korpar in Anja Mohorko. Pionirji so dosegli 1. mesto. Leta 2002 je tekmovanje Gasilske zveze Videm potekalo v Leskovcu. PGD Sela so tudi to leto na tekmovanju zastopali pionirji. Ekipo so sestavljali: Aleksander Kaučevič, desetar, Sandi Ivančič, napadalec dve, Dejan Tramšek, sel, Jure Murko, strojnik, Boštjan Mohorko, cevar ena, Sergeja Korpar, cevarka dve, Aleksander Sitar, vodar dve, Janja Tramšek, vodarka ena, in Simon Sitar, napadalec ena. Rezervi sta bila Mitja Mohorko in Marcel Gojkošek. Mentor ekipe je bil Igor Ivančič. Desetina je dosegla 1. mesto. Leta 2003 je tekmovanje Gasilske zveze Videm ponovno potekalo v Leskovcu. PGD Sela je sodelovalo z ekipo pionirjev, ki so jo sestavljali: Aleksander Kaučevič, Janja Tramšek, Simon Sitar, 31 Arhiv PGD Sela, škatla 11, Zvezek članskih sestankov, Zapisnik sestanka, 9. 6. 1997. 32 Podatki o tekmovanjih mladine za obdobje 1997–2012 so bili zbrani s popisom pokalov in priznanj o sodelovanju na tekmovanjih v gasilskem domu. Rekonstrukcija tekmovalnih desetin je bila narejena s pomočjo fotografij s tekmovanj, ki so shranjene v fotoarhivu in v digitalnem arhivu PGD Sela.

111

70 let gasilstva na Selih Sandi Ivančič, Mitja Mohorko, Marcel Gojkošek, Urška Ivančič, Boštjan Mohorko in Aleksander Sitar. Mentor ekipi, ki je dosegla 2. mesto, je bil Igor Ivančič. V začetku leta 2004 je bilo v društvu 12 mlajših pionirjev, devet mlajših pionirk, sedem starejših pionirjev, pet starejših pionirk, sedem mladincev in osem mladink.33 26. 6. 2004 je v Tržcu potekalo srečanje mladine, ki so se ga z mentorjema Igorjem Ivančičem in Antonom Mohorkom udeležili tudi najmlajši. Šlo je za srečanje mladine Slovenije in Hrvaške. Mladinci so na tem tekmovanju dosegli 15. mesto.34 Leta 2005 je tekmovanje Gasilske zveze Videm poteklo v Žetalah. Sodelovali so pionirji in dosegli 1. mesto. Nekoliko manj sreče so pionirji imeli na istem tekmovanju, ki je leto kasneje potekalo v Podlehniku. Dosegli so 4. mesto. Leta 2007 je tekmovanje Gasilske zveze Videm potekalo v Vidmu pri Ptuju. V mladinskem delu tekmovanja sta sodelovali ekipa pionirjev in ekipa mladincev. Ekipo pionirjev so sestavljali: Teja Jaković, Simon Murko, Nina Kaučevič, Anja Zajc, Alen Plajnšek, Špela Zajc, Žan Plajnšek, Martin Murko in Nejc Potočnik. Mentor ekipi je bil Slavko Murko. Ekipo mladincev so sestavljali: Domen Murko, Marcel Gojkošek, Simon Murko, Aleš Sitar, Arne Korsika, Boštjan Mohorko, Mitja Mohorko, David Mohorko in Jakob Murko. Mentor je bil Gregor Potočnik. Leta 2008 je tekmovanje Gasilske zveze Videm potekalo na Selih. Tekmovalno enoto mladincev so sestavljali: Janko Malek, Žan Plajnšek, Simon Murko, Arne Korsika, Simon Sitar, Mitja Mohorko, Marcel Gojkošek, Alen Plajnšek in Jakob Murko. Mentor ekipi je bil Slavko Murko. Leta 2009 je tekmovanje Gasilske zveze Videm potekalo v Tržcu. Mladina se je tekmovanja udeležila z eno desetino pionirjev, ki so jo sestavljali: Benjamin Sitar, Žan Plajnšek, Gabrijela Frangež, Nina Kolednik, Tomi Svenšek, Jaka Mesarič, Žiga Maroh, Martin Murko, Sanja Sitar in Tomaž Petrovič. Mentorja ekipi sta bila Slavko Murko in Jože Kolednik. Pionirji so osvojili 3. mesto. Leto 2010 je tekmovanje Gasilske zveze Videm potekalo v Vidmu pri Ptuju. Pionirsko desetino so sestavljali: Benjamin Sitar, Gabrijela Frangež, Nina Kolednik, Žiga Maroh, Tomi Svenšek, Sanja Sitar, Martin Murko, Luka Maroh in Jaka Mesarič. Mentorja sta bila Jože Kolednik in Gregor Potočnik. Mladinsko desetino so sestavljali: Staša Skok, Nejc Potočnik, Alen Plajnšek, Simon Sitar, Mitja Mohorko, Špela Zajc, Nina Korpar, Domen Murko in Simon Murko. Mentor desetini je bil Anton Mohorko. Leta 2011 je tekmovanje Gasilske zveze Videm potekalo v Leskovcu. Selska mladina je tekmovala s pionirsko ekipo. Sestavljali so jo: Luka Maroh, Sanja Sitar, Teja Svenšek, Nina Kolednik, Miha Mesarič, Žiga Maroh, Jan Lenart, Martin Murko in Tilen Potočnik. Rezerve so bili Tomi Svenšek, Jan Lozinšek in Katarina Murko. Mentorja sta bila Jože Kolednik in Gregor Potočnik. Leta 2012 je tekmovanje Gasilske zveze Videm potekalo v Podlehniku. Pionirsko desetino so sestavljali: Miha Mesarič, Nina Kolednik, Sanja Sitar, Rok Kojc, Teja Svenšek, Gabrijela Frangež, Tilen Potočnik, Jan Lenart, Katarina Murko in Žan Kojc. Mentorja desetine sta bila Jože Kolednik in Gregor Potočnik. Desetina je dosegla 1. mesto. Prvo obdobje dela z mladino se je končalo s tekmovanjem Gasilske zveze Videm, ki je potekalo leta 2013 na Selih. Ob prevzemanju dela z mladino s strani nove generacije se je leta 2013 tekmovanje izvedlo še na stari način. Mladinci so tekmovali v vaji z malo motorno brizgalno, pionirji pa v vaji z vedrovko in v štafeti s prenosom vode. Desetino pionirjev so sestavljali: Miha Mesarič, Jan Lozinšek, Jan Lenart, Teja Svenšek, Nina Kolednik, Rok in Žan Kojc, Tilen Potočnik, Katarina Murko, Gal Vidovič in rezerva Klara Potočnik. Mentorja desetini sta bila Jože Kolednik in Gre33 Arhiv PGD Sela, škatla 11, Zvezek članskih sestankov, Leto 2004. 34 Arhiv PGD Sela, škatla 11, Zvezek članskih sestankov, Zapisnik sestanka, 16. 6. 2004.

112

Slika 133: Tekmovalna desetina pionirjev, 2012

Slika 134: Tekmovalna desetina mladincev, 2013

gor Potočnik. Ekipo mladincev so sestavljali: Gabriela Frangež, Luka Maroh, Blaž Potočnik, Žan Plajnšek, Nejc Potočnik, Simon in Martin Murko, Benjamin Sitar in Žan Gojkošek. Mentorja ekipi mladincev sta bila Aleš Sitar in Matjaž Klasinc, ki sta kasneje kot gonilni sili prevzela delo z gasilsko mladino v PGD Sela.

Delo z gasilsko mladino po letu 20131 Leta 2013 je funkcijo predsednika Komisije za delo z gasilsko mladino pri Gasilski zvezi Videm prevzel član PGD Sela Matjaž Klasinc, bodoči profesor zgodovine in geografije. Obenem se je tudi v članstvu upravnega odbora PGD Sela uvedla funkcija vodje mladine, skladno s priporočili nove statutarnopravne ureditve slovenskega gasilstva, ki je stopila v veljavo leta 2012. Vodja mladine v PGD Sela je prav tako postal Matjaž Klasinc. S smernicami, ki jih je postavila Mladinska komisija GZ Videm pod vodstvom Klasinca, so se v delo mladine tako v PGD Sela kot tudi v GZ Videm začeli uvajati programi dela z mladino, ki so v drugih gasilskih organizacijah v Sloveniji bili v veljavi že več let. Pri uvajanju programskih novosti v delo mladine v PGD Sela kot tudi v GZ Videm je sodeloval tudi Aleš Sitar. V procesu izgradnje novega sistema dela so bila v veliko pomoč številna gasilska društva, ki so programe dela z mladino že izvajala in so bila pripravljena deliti izkušnje z GZ Videm, ter predsednik Mladinskega sveta pri Gasilski zvezi Slovenije v mandatu 2013–2018 Uroš Leskovar iz PGD Lovrenc na Dravskem polju. Tako so se v okviru programov dela z mladino v PGD Sela začela sodelovanja z GZ Kidričevo, PGD Lovrenc na Dravskem polju, PGD Središče ob Dravi, PGD Majšperk - Breg in z OGZ Ptuj. Sodelovanje med PGD Sela in PGD Lovrenc je kasneje preraslo v sodelovanje štirih gasilskih zvez na desnem bregu reke Drave na področju mladine. Od leta 2014 pri organiziranju mladinskih tekmovanj na ravni gasilske zveze sodelujejo gasilske zveze Kidričevo, Majšperk, Slovenska Bistrica in Videm. V delo z mladino so se začeli uvajati kviz gasilske mladine, zbor mladine, tabori gasilske mladine, tekmovanja v gasilski orientaciji in ekskurzije mladine. Tekmovanja pionirskih in mladinskih enot so se v GZ Videm začela ponovno izvajati v skladu z razpisi Gasilske zveze Slovenije, s čimer so enote dobile možnost nastopanja na višjih ravneh tekmovanj. Leta 2013 je društvo dobilo tudi prve mentorje gasilske mladine, ki so 1 Arhiv PGD Sela, škatla 15, ovoj Mladinska komisija, Poročilo o delovanju Mladinske komisije GZ Videm 2013–2018.

113

70 let gasilstva na Selih opravili tečaj za mentorja mladine. Tečaj sta marca 2013 v izobraževalnem centru Pekre opravila Matjaž Klasinc in Aleš Sitar. Leta 2015 je tečaj opravila še Dominika Pignar. Danes za delo z mladino v PGD Sela skrbi ekipa mentorjev. Predsednik Komisije za delo z gasilsko mladino PGD Sela je Matjaž Klasinc, člani komisije pa Anja Mohorko, Aleš Sitar, Alojz Auer, Nejc Potočnik, Žiga Škrabl, Benjamin Sitar, Samanta Pignar, Tjaša Turk, kot gasilki pripravnici pa pri pripravah mladine sodelujeta tudi Nika Jus in Nina Kolednik.

Kviz gasilske mladine Leta 2013 se je v skladu z novimi smernicami, prvič v okviru GZ Videm, organiziral Kviz gasilske mladine. Tekmovanje se je izvedlo 26. 10. 2013 v sodelovanju z GZ Kidričevo na Osnovni šoli Kidričevo. Na tekmovanju je sodelovalo pet ekip, od tega tri ekipe iz PGD Sela. Selske ekipe so bile: ekipa pionirjev v sestavi Luka Maroh, Rok Kojc, Žan Kojc in mentor Matjaž Klasinc, ekipa mladincev v sestavi Blaž Potočnik, Benjamin Sitar, Jan Lozinšek in mentor Aleš Sitar ter druga ekipa mladincev v sestavi Nejc Potočnik, Simon Murko, Martin Murko in mentor Alojz Auer. Leta 2013 so se na regijski kviz mladine uvrstile vse selske ekipe, sodelovali pa sta dve. Pionirji so dosegli 5. mesto, mladinci pa 4. mesto. Leta 2014 je na 2. kvizu gasilske mladine sodelovalo pet selskih ekip. Na regijski kviz, ki je potekal 8. 11. 2014, so se uvrstile tri ekipe. Prva ekipa pionirjev v sestavi Rok Kojc, Blaž Potočnik, Žan Kojc in mentor Matjaž Klasinc je dosegla 2. mesto, druga ekipa pionirjev v sestavi Tilen in Klara Potočnik, Teja Svenšek in mentorica Anja Mohorko je dosegla 7. mesto, ekipa mladincev v sestavi Nejc Potočnik, Anej Lozinšek, Martin Murko in mentor Sandi Ivančič pa je dosegla končno 4. mesto. Tako se je ekipa iz PGD Sela prvič uvrstila na državni kviz, ki je potekal 22. 11. 2014 v Črenšovcih. Ekipa pionirjev je med 33 ekipami dosegla 8. mesto. Leta 2015 je na kvizu sodelovalo sedem ekip iz PGD Sela. Tekmovanje je potekalo v GZ Majšperk. Na regijski kviz so se uvrstile štiri ekipe iz PGD Sela, na državni kviz pa dve ekipi. Ekipa pripravnikov v sestavi Simon Murko, Nejc Potočnik, Benjamin Sitar in mentor Aleš Sitar je na regijskem kvizu osvojila naslov regijskih prvakov, ekipa mladincev v sestavi Blaž Potočnik, Žiga Škrabl, Martin Murko in mentor Alojz Auer pa naslov podprvakov. Na državnem kvizu sta slednji ekipi dosegli naslednji uvrstitvi: mladinci 13. mesto in pripravniki 22. mesto. Leta 2016 je potekal 3. kviz gasilske mladine GZ Videm. PGD Sela je sodelovalo s sedmimi ekipami. Na regijski kviz se je uvrstilo pet selskih mladinskih ekip. Ekipi pionirjev sta dosegli 5. in 17. mesto, ekipi mladincev 1. in 3. mesto, ekipa pripravnikov pa prav tako 1. mesto. Na državni kviz v Stični so se uvrstile ekipe: mladinci v sestavi Martin Murko, Žiga Škrabl, Anej Lozinšek in mentor Alojz Auer, mladinci v sestavi Luka Maroh, Rok Kojc, Blaž Potočnik in mentor Mitja Mohorko, pripravniki v sestavi Nejc Potočnik, Jan Muzek, Benjamin Sitar in mentor Aleš Sitar. Prvi mladinci so dosegli 8. mesto, drugi mladinci 23. mesto, pripravniki pa 6. mesto. Leta 2017 je na kvizu GZ Videm sodelovalo pet ekip iz PGD Sela. Tekmovanje je potekalo na Osnovni šoli Videm. Na regijski kviz so se uvrstile štiri ekipe, na državni kviz pa dve ekipi. Ekipa pionirjev v sestavi Klara Potočnik, Eva Vidovič Sitar, Gal Vidovič in mentorica Anja Mohorko je dosegla 10. mesto, ekipa mladincev v sestavi Martin Murko, Blaž Potočnik, Rok Kojc in mentor Alojz Auer pa je dosegla 2. mesto. Leta 2018 je na kvizu gasilske mladine GZ Videm sodelovalo devet ekip iz PGD Sela. Na regijski kviz se je uvrstilo pet ekip. Ekipa pionirjev je dosegla 2. mesto, ekipi mladincev in pripravnikov pa naslove regijskih prvakov. Tako so se na državni kviz, ki je potekal na OŠ Trbovlje, uvrstile tri ekipe, kar se je zgodilo drugič v obdobju sodelovanja PGD Sela v kvizu mladine. Na državnem tekmovanju so PGD Sela zastopale naslednje ekipe: ekipa pionirjev v sestavi Klara Potočnik, Eva 114

Sika 136: Udeleženci državnega kviza gasilske mladine, 2014 Sika 135: Udeleženci 1. kviza gasilske mladine, 2013

Sika 137: Udeleženci državnega kviza gasilske mladine, 2017

Sika 138: Udeleženci državnega kviza gasilske mladine, 2018

Sika 139: Mladinci PGD Sela, državni prvaki v kvizu gasilske mladine 2018 in 2019

Vidovič Sitar, Gal Vidovič in mentorica Anja Mohorko, ekipa mladincev v sestavi Rok Kojc, Blaž Potočnik, Gaj Železnik in mentor Alojz Auer, ekipa pripravnikov v sestavi Anej Lozinšek, Martin Murko, Žiga Škrabl in mentor Aleš Sitar. Na tem tekmovanju je ekipa pripravnikov dosegla 18. 115

70 let gasilstva na Selih mesto, pionirji so osvojili 3. mesto, mladinci pa so postali državni prvaki. Leta 2019 je na kvizu gasilske mladine GZ Videm sodelovalo 11 ekip iz PGD Sela. Na regijski kviz so se uvrstile tri ekipe, dve ekipi pionirk in ekipa mladincev. Na 18. državni kviz, ki je potekal v Krškem, sta se uvrstili dve ekipi. Ekipo pionirk so sestavljale Kaja Ciglar, Nuša Godec, Pia Glonar ter mentorici Nina Kolednik in Samanta Pignar, ekipo mladincev pa Rok Kojc, Blaž Potočnik, Gaj Železnik in mentor Alojz Auer. Pionirke so dosegle 25. mesto od 38 sodelujočih ekip, mladinci pa so ponovno osvojili naslov državnih prvakov.

Tekmovanja v gasilski orientaciji V GZ Videm so se tekmovanja v gasilski orientaciji začela organizirati leta 2016. PGD Sela sodeluje v tem tekmovanju od začetka. Leta 2016 je sodelovala ena ekipa iz PGD Sela, leta 2017 deset ekip, leta 2018 devet ekip, leta 2019 pa sedem ekip. Na regijskih tekmovanjih so ekipe PGD Sela dosegle naslednje odmevnejše rezultate: leta 2016 ekipa pripravnikov v sestavi Nejc Potočnik, Blaž Potočnik, Benjamin Sitar in mentor Aleš Sitar 1. mesto, leta 2017 ekipa pionirjev v sestavi Gal Vidovič, Matic Godec, Zal Hazenmali in mentor Alojz Auer 3. mesto ter ekipa pripravnikov v sestavi Anej Lozinšek, Martin Murko, Benjamin Sitar in mentor Matjaž Klasinc 1. mesto. Leta 2018 je regijsko tekmovanje v orientaciji podravske regije potekalo na Selih. Na tekmovanju je sodelovalo 59 ekip. V težkih vremenskih pogojih je društvo več kot odlično organiziralo tekmovanje. Selske ekipe so dosegle naslednje rezultate: ekipa pionirjev v sestavi Gal Vidovič, Zal Hazenmali, Tadej Potočnik ter mentorja Alen Plajnšek in Anja Mohorko 3. mesto, ekipa mladincev v sestavi Rok Kojc, Blaž Potočnik, Gaj Železnik in mentor Alojz Auer 1. mesto ter ekipa pripravnikov v sestavi Jan Muzek, Luka Maroh, Žiga Škrabl in mentor Aleš Sitar 1. mesto. Na državnih tekmovanjih ekipe PGD Sela niso dosegale vidnih rezultatov. Najvišje so se uvrstili mladinci leta 2018, na 11. mesto.

Tekmovanja enot pionirjev in mladincev Tovrstno tekmovanje vsako leto organizira GZ Videm. PGD Sela od leta 2013 na tekmovanju GZ Videm sodeluje z ekipami pionirjev, pionirk in mladincev. Od leta 2017 se tekmovanje GZ Videm v mladinskem delu izvaja po razpisu Gasilske zveze Slovenije, tako da enote napredujejo na višjo raven tekmovanja. Leta 2015 se je ekipa pionirjev PGD Sela udeležila tekmovanja GZ Majšperk, da je dosegla vstopnico za uvrstitev na regijsko tekmovanje. Regijsko tekmovanje je potekalo 26. 9. 2015 v OGZ Ptuj na Mestnem stadionu Ptuj. Iz GZ Videm je v mladinskem delu tekmovanja sodelovala ekipa pionirjev PGD Sela. Pionirsko ekipo so sestavljali: Jan Lenart, Žan Kojc, Taja Lozinšek, Klara Potočnik, Eva Vidovič Sitar, Gal Vidovič, Neža Lenart, Gašper Šoštarič in desetar Tilen Potočnik. Mentorja ekip sta bila Aleš Sitar in Matjaž Klasinc. Ekipa je na regijskem tekmovanju dosegla 19. mesto. Leta 2017 se je v društvu oblikovala enota pionirk, ki so na tekmovanju GZ Videm dosegle 1. mesto. S tem so si priborile nastop na regijskem tekmovanju, ki je potekalo 7. 10. 2017 v GZ Ormož na Regijskem vadbenem poligonu Ormož. Pionirke so v Ormožu dosegle 3. mesto in se tako uvrstile na državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta, kar je bila prva uvrstitev pionirk na državno tekmovanje v zgodovini društva. Državno tekmovanje je potekalo septembra 2018 v Gornji Radgoni, pionirke pa so v težkih vremenskih pogojih dosegle 11. mesto. Enoto so sestavljale: Klara Poročnik, Eva Vidovič Sitar, Neža Lenart, Taja Lozinšek, Ela Strelec, Ines Flos, Sara Vidovič, Kaja Ciglar, Nuša Godec, Lara Vogrinec Vukadin, Neja Trbuc in mentorica Anja Mohorko.

116

Slika 141: Pionirji PGD Sela na regijskem tekmovanju podravske regije, 2015 Slika 140: Mladina in mentorji PGD Sela na regijskem tekmovanju v orientaciji leta 2018 skupaj z regijskim poveljnikom Dušanom Vižintinom in predsednico mladinske komisije podravske regije Lavro Slatenšek

Slika 143: Pionirke PGD Sela na regijskem tekmovanju v Ormožu, 2017

Slika 142: Pionirji PGD Sela na regijskem tekmovanju v Ormožu, 2017

Slika 144: Mladinci PGD Sela na regijskem tekmovanju v Ormožu, 2017

Na regijskem tekmovanju v Ormožu sta sodelovali tudi ekipi pionirjev in mladincev. Pionirji so dosegli 16. mesto. Enoto so sestavljali: Matic Godec, Mitja Bela, Gal Vidovič, Lara Vogrinec Vukadin, Blaž Milošič, Jurij Murko, Zal Hazenmali, Nejc Pauman, David Potočnik in Tadej Potočnik ter mentor Matjaž Klasinc. Zraven pionirjev in pionirk se je regijskega tekmovanja 2017 v Ormožu udeležila tudi ekipa mladincev. Mladinci so dosegli končno 9. mesto. Enoto so sestavljali: Gaj Železnik, Nika Jus, Nina Kolednik, Blaž Potočnik, Žan Kojc, Gašper Šoštarič, Teja Svenšek, Rok Kojc, Tilen Potočnik ter mentorja Aleš Sitar in Matjaž Klasinc. Ob tekmovanjih GZ Videm se je PGD Sela z ekipo pionirjev udeleževalo tudi drugih meddruštvenih tekmovanj, večkrat v Prvencih in v Gerečji vasi. Enote pionirjev, pionirk in mladincev pa so v letih 2017 in 2018 sodelovale tudi v ligaškem tekmovanju pionirjev in mladine podravske regije. 117

70 let gasilstva na Selih

Zbori mladine Pomemben del dela z mladino je tudi vključevanje otrok v delo gasilskega društva. Na otrokom prilagojen način PGD Sela mlade gasilce vključuje v delo operative in v delo organizacijskih struktur društva. Tako mladino navajajo tudi na delo na organizacijskih funkcijah, ki so pomembne za delovanje društva. Ena izmed takih možnosti je tudi zbor mladine, na katerem v PGD Sela simulirajo izvedbo občnega zbora, na otrokom prilagojen način. Čeprav gre za prilagoditev, je vsebinsko zbor mladine strukturiran identično kot občni zbor PGD. Zbore mladine so v PGD Sela organizirali v letih 2014–2019. Na zborih mladine je izvoljeno delovno predsedstvo, sestavljeno iz pionirjev in mladincev, ki vodi občni zbor. Pionirji, mladinci in gasilci pripravniki podajo poročila o delu v preteklem letu, vodja mladine pa poda načrt dela v tekočem letu. Na zboru mladine se podelijo tudi priznanja najuspešnejšim izmed vrst mladine. Na zboru mladine je kot gost leta 2018 sodeloval župan Občine Videm Friderik Bračič, leta 2019 pa se je mladim gasilcem pridružil novi župan Občine Videm Branko Marinič. Na zboru mladine se že več let selski mladini pridružujejo mladi gasilci iz PGD Središče ob Dravi in predstavniki mladine iz PGD Majšperk - Breg.

Slika 145: 6. zbor mladine, 2019

Slika 146: 2. tabor mladine, 2015

Tabori mladine Tabore mladine so kot del izvajanja programa dela z mladino v PGD Sela začeli organizirati leta 2014. Prvi tabor je bil zamišljen kot razširitev enodnevnega srečanja mladine GZ Videm na dva dni. Drugo srečanje mladine GZ Videm je potekalo 23. 8. 2014 na Selih. Sodelovali sta PGD Sela in PGD Tržec. Srečanja mladine GZ Videm se po letu 2014 niso nadaljevala, PGD Sela pa je srečanja nadomestilo z organizacijo taborov mladine. Tabori so bili organizirani v letih 2014, 2015, 2017 in 2018. Od leta 2015 na taborih mladine PGD Sela sodeluje tudi prijateljsko društvo PGD Središče ob Dravi, s katerim je društvo začelo sodelovati prav na področju dela z mladimi. Leta 2014 je sodelovalo 14 otrok in pet mentorjev, leta 2015 28 otrok in 15 mentorjev, leta 2017 33 otrok in 20 mentorjev, leta 2018 pa 23 otrok in 18 mentorjev. Tabori so zasnovani tako, da otroci prvi dan tabora običajno spoznavajo gasilske veščine in druga gasilska znanja, drugi dan pa se na taboru predstavljajo razne organizacije in društva. Na taborih so tako že gostili čebelarje, skavte, potapljače, vojake, policiste, razna gasilska društva, ribiče in zgodovinarje. Prvi dan tabora otrokom popoldan pripravijo tudi zabavne športne vodne igre, ob večerih pa so se otroci odpravili tudi na pohod z baklami, predstavili so se v šovu talentov. Najbolj mikaven del taborjenja sta postavljanje šotorov in spanje v njih. 118

Slika 147: Zaključna ekskurzija mladine, 2016

Zaključne ekskurzije PGD Sela vsako leto otroke ob koncu leta nagradi za vse uspehe in vloženo delo ter trud z zaključno ekskurzijo mladine. Od leta 2014 se ob koncu decembra otroci udeležujejo ekskurzije v Maribor v Ledno dvorano na drsanje, po drsanju pa so si ogledali eno izmed gasilskih društev v Mariboru. Tako so gostovali pri poklicnih gasilcih v Mariboru v letih 2014 in 2018, leta 2015 so si ogledali PGD Maribor mesto, leta 2016 so bili pri gasilcih na Letališču Edvarda Rusjana, leta 2017 pa so si ogledali PGD Starše.

Pismo predsedniku države Po šestih letih uspešne izpeljave na novo začetega programa dela z mladino iz leta 2013 so mladi gasilci PGD Sela svoje uspehe želeli predstaviti tudi predsedniku države. Konec marca 2019 so se domislili, da bi lahko na praznovanje 70-letnice delovanja društva povabili tudi predsednika države Boruta Pahorja. Povabili so ga na prav inovativen način. Izdelali so vabilo v obliki slikopisa, ki so ga v gasilskem domu pripravljali skupaj z mentorjema Anjo Mohorko in Matjažem Klasincem več kot deset ur. V vabilu so predstavili aktivnosti in uspehe mladine. Predsednik se je pozitivno odzval na vabilo po družbenem omrežju Instagram in obljubil, da pride na osrednjo prireditev, če le ne bo gorelo. Inovativna ideja mladine je odmevala v medijskem svetu, saj so številni spletni portali in tudi časopisi poročali o tem.

Statistika – mladina Tabela 1: Številčni pregled mladine po kategorijah v PGD Sela med letoma 2013 in 2019 Pionirji Mladinci Gasilci pripravniki (16–18 let) Skupaj

31. 12. 2013 5 3 4 12

31. 12. 2017 22 12 8 42

30. 4. 2019 23 12 3 38

Delo z mladino predstavlja danes enega izmed temeljev delovanja PGD Sela. V društvu se zavedajo, da brez vključevanja mladih v delo društva ni prihodnosti. Obenem mentorji in mladina PGD Sela predstavljajo vodilno gonilo silo pri delu z gasilsko mladino v Gasilski zvezi Videm. 119

70 let gasilstva na Selih

Slika 148: Prva stran vabila predsedniku drĹžave, 2019

120

Slika 149: Druga stran vabila predsedniku drĹžave, 2019

121

70 let gasilstva na Selih

Slika 150: Odziv predsednika države, 2019

20 LET FLORJANOVIH NEDELJ NA SELIH Sveti Florijan – zavetnik gasilcev1 Domovina tega še danes enega najbolj priljubljenih »ljudskih« svetnikov, zavetnika proti požarom in povodnjim ter enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, naj bi bila rimska provinca Norik, ki se je raztezala na ozemlju današnje Gornje Avstrije. Veliko je legend, ki opisujejo njegovo življenje, zgodovinski podatki pa so bolj skromni. Vemo le, da se je rodil v 3. stoletju, po vsej verjetnosti v vasi Zeiselmauer blizu Dunaja. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Kot častnik rimske vojske je dosegel pomemben položaj, saj je postal vodja pisarne cesarskega namestnika v Lauriaku (vzhodno od Linza). V času Dioklecijanovega preganjanja (303–305) so tudi v tem mestu zaprli 40 kristjanov. Florijan jim je želel pomagati, načrtoval je njihov pobeg iz ječe, a so pri tem prijeli še njega in ga pripeljali pred namestnika Akvilina. Florijan je takoj priznal, da je kristjan ter ni popustil prigovarjanju in grožnjam. Po mučenju so mu na vrat navezali težak kamen in ga vrgli v reko. Ko je rimski cesar Dioklecijan leta 303 začel neusmiljeno preganjati kristjanov, so bile njegove 1 Povzeto po: tednik Družina. Naslov URL (http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/clanek/o-podjetju?Open), 5. 5. 2019.

122

Slika 151: Kipec sv. Florjana iz leta 1998

Slika 152: Udeleženci 2. Florjanove nedelje, 2000

prve žrtve tisti, ki so služili v rimski vojski. Florijan je bil vojaški poveljnik in upravnik v Noriku (ki se je raztezal od današnjega Celja do Münchna). Razkrili so ga, ko je zavrnil Dioklecijanov ukaz, naj zatira kristjane. Izročilo pravi, da je bil Florijan obsojen na smrt s sežigom. Pripravili so grmado in ga privezali na drog. Florijan je spodbujal svoje mučitelje, naj pohitijo in čim prej prižgejo grmado: »Ko boste to storili, se bom po plamenih povzpel v nebesa!« Polni jeze so poveljniki ukazali Florijana odvezati. Odločili so se, da ga bodo utopili. Starodavno izročilo pravi, da je bil Florijan utopljen v reki Aniži s privezanim mlinskim kamnom okoli vratu, na kraju, kjer se Aniža izliva v Donavo. Njegove relikvije so nato odpeljali v Rim. Papež Lucij je del relikvij podaril poljskemu kralju Kazimirju in krakovskemu škofu. V kratkem se je češčenje Florijana iz Poljske in Avstrije razširilo po vsej Evropi. Florijan je zavetnik gasilcev in ga pogosto upodabljajo, ko z vrčem vode gasi ogenj. Je priprošnjik tistih, čigar domove pogosto ogrožata požar ali strela.

Florjanove nedelje Začetki Florjanovih nedelj na Selih segajo v leto 1999, ki je bilo za selske gasilce pomembno z več vidikov. Takratno 50-letnico delovanja društva so namreč želeli obeležiti na več načinov. Tako so že v prvi tretjini leta začeli obnovitvena dela v gasilskem domu, kjer so uredili notranjost stolpa, opravili manjša dela na sireni in strehi stolpa, prepleskali garaže, prav tako pa so v celoti obnovili 123

70 let gasilstva na Selih

Slika 153: Blagoslov gasilcev in vozil po maši, 2018

zunanjo podobo gasilskega doma. Že leta 1998 so se člani odločili, da bodo pročelje posvetili svojemu zavetniku, nato pa so do leta 1999 v celoti obnovili še fasado na gasilskem domu.2 Poslikavo sv. Florjana na fasadi, ki jo je izvedel Kancler iz Starš, so z lastnimi sredstvi financirali Jože Jerenko kot glavni pobudnik, Martin Tominc, Vlado Avguštin, Anton Kukovič, Alojz Muzek, Franc Emeršič in Janez Jerenko. Vsak od njih je plačal po 5000 slovenskih tolarjev. Isti člani so podali tudi predlog za nabavo kipca sv. Florjana, ki so ga leta 1998 kupili s prostovoljnimi prispevki, le da so tokrat zraven prispevali še Gregor in Stanko Potočnik, Roman Blažek, Joži Kojc, Jože Kolednik ml., Slavko Steiner, Damjan Pernek, Dušan in Primož Flos, Martin Beranič, Ruda Intihar, Bojan Vidovič, Anton Mohorko, Matjaž Sitar, Alojz Auer, Igor Ivančič, Andrej Orovič, Danilo Mesarič, Rudi Intihar ml. in Maks Čoh. Prostovoljnih prispevkov se je nabralo za 25.000 SIT.3 Ko je bila leta 1999 končana zunanja obnova gasilskega doma, so se člani v marcu tega leta pogovarjali o blagoslovu kipca in poslikave sv. Florjana nad vhodom v garaže. Ker je to sovpadalo z bližino godovanja zavetnika, so se odločili darovati mašo. Prva Florjanova nedelja na Selih je tako potekala 9. 5. 1999, ko je p. Emil Križan blagoslovil kipec sv. Florjana in poslikavo istega zavetnika na fasadi.4 Blagoslov je potekal pred gasilskim domom, zbrano množico pa je nagovoril podpredsednik Damjan Pernek. Mirko Selinšek je v kroniko društva zapisal, da je to bilo manifestativno sodelovanje uniformiranih gasilcev pri svečanem bogoslužju, ki je bilo namenjeno gasilskemu društvu.5 Člani upravnega odbora pa so na občnem zboru naslednje leto sprejeli sklep, da bo Florjanova nedelja odslej tradicionalna.6 Leta 1999 se kipec še ni nesel v cerkev. Ta običaj so člani uvedli leto kasneje. Ker so pobudo o nabavi kipca dali starejši gasilci, je bila navada, da so ti vsa leta plačevali mašo. Leta 1999 je prvo mašo plačal Jože Jerenko, sledili pa so mu leta 2000 Franc Emeršič, 2001 Anton Kukovič, 2002 2A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2000, Priloga k zapisniku rednega letnega občnega zbora, Poročilo upravnega odbora in poveljstva PGD Sela za leto 1999, 12. 2. 2000. 3 Tatjana Mohorko, Gasilski dom na Selih, podoba sv. Florjana. V: Naš glas, junij 1999, str. 19. 4 Arhiv PGD Sela, škatla 11, ovoj Društveni sestanki 1995–1999, Zapisnik članskega sestanka, 11. 3. 1999. 5 Arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 85. 6 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 2000, Zapisnik občega zbora, 2. 2. 2000.

124

Slika 154: Udeleženci 12. Florjanove nedelje, 2010

Vlado Avguštin, 2003 in 2004 Martin Tominc, 2005 Đuro Palijan, 2006 Jože Jerenko, 2007 Vlado Avguštin, 2008 in 2009 Martin Tominc, 2010 Vlado Avguštin in 2011 ponovno Martin Tominc.7 Vse od leta 2012 pa do danes mašo daruje p. Jože Petek. Po prvem blagoslovu kipca je postala navada, da ga je eden od članov na čelu kolone nesel v cerkev. Na začetku ga je več let zapored nosil takratni poveljnik Anton Mohorko, vmes tudi takratni predsednik Stanko Potočnik. Ker pa so pobudo za nabavo kipca dali starejši gasilci, so to čast predali njim. Tako je leta 2008 kipec nesel Đuro Palijan, 2009 ponovno Anton Mohorko, 2010 Rozika Murko, 2011 Vlado Avguštin, 2012 Jože Jerenko, 2013 Elizabeta Emeršič, 2014 Ivan Vidovič, 2015 Žan Kojc iz mladinskih vrst, 2016 Janko Sitar, 2017 Jelka Schramm Čoh, 2018 Katica Potočnik, letos pa so ga prinesli Blaž Potočnik, Rok Kojc in Gaj Železnik, mladinska ekipa državnih podprvakov iz leta 2017 ter državnih prvakov 2018 in 2019 v kvizu gasilske mladine.8 Protokol Florjanovih nedelj na Selih že vse od začetka ostaja enak. Člani gasilskega društva se v uniformi ali v delavski obleki zberejo v gasilskem domu, običajno pol ure pred mašo, in pripravijo gasilski dom za kasnejšo pogostitev. Sledi skupinsko fotografiranje vseh uniformiranih gasilcev, nato pa se v koloni odpravijo pred cerkev Sv. družine. Na čelu kolone je nosilec kipca sv. Florjana, za njim praporščak z društvenim praporom, sledi mladina in nato preostalo članstvo. Pred cerkvijo duhovnik sprejme člane, nato pa se vsi skupaj odpravijo v cerkev. Po maši običajno sledi postroj gasilcev pred cerkvijo, kjer so postavljena gasilska vozila. Duhovnik opravi blagoslov gasilcev in gasilskih vozil, nato pa sledi manjša pogostitev, na katero člani društva povabijo vse udeležence maše. Kot zanimivost velja omeniti, da so se, po fotografijah sodeč, dolga leta Florjanovih nedelj udeleževali le moški člani društva, šele kasneje so se jim pridružile tudi članice, prva med njimi je bila Elizabeta Emeršič. V zadnjih letih pa je viden predvsem porast mladine, kar je povezano zlasti s programom dela v društvu. Na tem mestu velja pohvaliti tudi redno udeležbo veteranov, ki kot pobudniki tega dogodka ohranjajo tradicijo. Sicer pa so selski gasilci bili prvi v Župniji sv. Vida, ki so začeli ta običaj. Šele kasneje so sledila druga društva. 7 Osebni arhiv Slavka Steinerja. 8 Rekonstrukcija nosilcev kipca je bila narejena na podlagi društvenih fotografij.

125

70 let gasilstva na Selih

126

Upravni organi in Ä?lanstvo PGD Sela 127

70 let gasilstva na Selih

PREGLED ČLANSTVA V UPRAVNIH ORGANIH DRUŠTVA SKOZI ČAS1 Mandatno obdobje 1950–1954 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Predsednik

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Jože Kolednik2

1914–1984

Barislovci

Herbert Sorec

1914–1993

Sela

Pomočnik poveljnika

Pavel Štefanič

Sela

Sekretar

Jože Gajser

1915–1977

Sela

Poveljnik in podpredsednik Blagajnik Orodjar

Adjutant Saniteta

Kultura in prosveta

Janez Gojkošek

1913–1986

Janez Jerenko

1926–2004

Štefan Murko

1910–1973

Katica Vindiš

1937–2007

Anton Murko

1920–1986

Trnovec Barislovci Trnovec

Trnovec

Barislovci

Na občnem zboru 25. 1. 1953 so na mesto blagajnika izvolili Mirka Selinška, na mesto sekretarja pa Antona Murka.3 NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Predsednik

Franc Pal

Sekretar nadzornega odbora

Stanko Orovič

Namestnik predsednika

Rojstvo–smrt

1921–1988

Jakob Gojkošek

1910–1970

1921–1978

Kraj

Barislovci Trnovec

Trnovec

Namestnik

Anton Cebek

1906–1974

Sela

Namestnik

Jurij Pal

1917–1959

Barislovci

Namestnik

Anton Vindiš

1930–2011

Trnovec

1 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 2, ovoj 15, Seznam članstva v organih GD Sela, 1950. 2V gasilskem društvu Sela deluje že četrta generacija članov družine Kolednik. Iz prvih treh generacij so člani dedek, sin in vnuk, ki nosijo ime Jože. Na tem mestu velja opozoriti, da med navajanjem imen Jože Kolednik predstavlja dedka, rojenega 1914, Jože Kolednik st. njegovega sina, rojenega 1944, in Jože Kolednik ml. vnuka, rojenega 1976. 3 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 30, Zapisnik o občnem zboru prostovoljne gasilske čete Sela, 25. 1. 1953.

128

Mandatno obdobje 1954–19594 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Predsednik

Poveljnik in podpredsednik

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Jože Kolednik

1914–1984

1914–1993

Herbert Sorec

Kraj

Barislovci Sela

Pomočnik poveljnika

Ignac Kaučevič

1927–2014

Barislovci

Sekretar

Jože Gajser

1915–1977

Sela

Blagajnik Orodjar

Adjutant Saniteta

Referent moške mladine

Kultura in prosveta

NADZORNI ODBOR5 Funkcija

Mirko Selinšek

1925–2007

Janez Jerenko

1926–2004

Anton Murko

1920–1986

Anica Sitar

Barislovci Barislovci

Barislovci ?

Jože Murko

1930–1993

Sela

Anton Vindiš

1930–2011

Trnovec

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Štefan Murko

1910–1973

Sela

Član

Ferdo Krček

1905–1993

Sela

Namestnik

Feliks Svenšek

1928–2001

Sela

Sekretar nadzornega odbora Namestnik

Anton Cebek

1906–1974

Franc Pal

1921–1988

Kraj

Sela

Barislovci

Mandatno obdobje 1959–19636 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Jože Kolednik

1914–1984

Barislovci

Pomočnik poveljnika

Anton Murko

1920 –1986

Barislovci

Poveljnik

Anton Žlahtič

1928–1978

4 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 36, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 22. 1. 1954. 5 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 3, ovoj 34, Seznam in poročilo članov organov GD Sela, 2. 2. 1954. 6 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 8, ovoj, 77, Zapisnik o letnem občnem zboru PGD Sela, 11. 1. 1959.

129

Barislovci

70 let gasilstva na Selih

Blagajnik

Jožef Pal

1923–1994

Sela

Gospodar

Anton Vindiš

1930–2011

Trnovec

Sekretar

Referent prosvete in kulture Mladinski referent Sanitetni referent

Mirko Selinšek

1925–2007

Barislovci

Darko Kramar

1933–?

Sela

Branko Čepek

1940–2006

Barislovci

Franc Narat

1929–2010

Trnovec

Na občnem zboru leta 1962 je prišlo do kadrovskih sprememb. Funkcijo poveljnika je prevzel Ciril Cebek (1936–1973), funkcijo pomočnika pa Anton Kukovič. Oba sta v letu 1962 končala tečaj za gasilska podčastnika.7 NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Herbert Sorec

1914–1993

Sela

Član

Franc Sitar

1921–2016

Zgornja Pristava

Član Član

Janez Jerenko

1926–2004

Ferdo Krček

1905–1993

Barislovci Sela

Mandatno obdobje 1963–19658 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Herbert Sorec

1914–1993

Sela

Poveljnik

Anton Kukovič

1936–2004

Sela

Častni predsednik Namestnik poveljnika Sekretar

Blagajnik

Vodja moške mladine Vodja pionirjev

Jože Kolednik st.

1914–1984

Alojz Muzek

1932–2006

Anton Žlahtič

1928–1978

Jože Pal

1923–1994

Anton Šibila

1938–2010

Anton Svenšek

1949–2016

Kraj

Barislovci Sela

Trnovec Sela

Na občnem zboru leta 1964 je prišlo do kadrovskih sprememb. Funkcijo poveljnika je prevzel Alojz Muzek.

7 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 14, ovoj 121, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1963. 8 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 14, ovoj 121, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 6. 1. 1963.

130

NADZORNI ODBOR9 Funkcija

Predsednik Član

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Jože Gajser

1915–1977

Sela

Kraj

Član

Mandatno obdobje 1965–196910 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Herbert Sorec

1914–1993

Sela

Poveljnik

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

Častni predsednik Tajnik

Blagajnik

Gospodar

Vodja moške mladine Vodja sanitete

Jože Kolednik st.

1914–1984

Anton Žlahtič

1928–1978

Jože Pal

1923–1994

Anton Vindiš

1930–2011

Franc Tominc

1938

Franc Narat st.

1929–2010

Kraj

Barislovci Barislovci Sela

Trnovec Sela

Trnovec

Na občnem zboru 2. 2. 1966 je bil na funkcijo gospodarja namesto Antona Vindiša izvoljen Maks Čoh st. Ker je bil Maks Čoh st. izvoljen v upravni odbor, je predsednik nadzornega odbora postal Ferdo Krček.11 Na občnem zboru 18. 2. 1967 je bil upravni odbor razširjen na 11 članov. V upravni odbor so bili izvoljeni Jožef Zajšek, Anton Gojkošek in Anton Vindiš.12 NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Maks Čoh st.

1909–1989

Barislovci

Član

Ferdo Krček

1905–1993

Sela

Član

Anton Murko

1920–1986

9 Iz arhivskega gradiva ni razvidno, kdo so bili člani nadzornega odbora. 10 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Zapisniki občnih zborov 1965–1969. 11 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 18, ovoj 154, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 2. 2. 1966. 12 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 19, ovoj 164, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 18. 2. 1967.

131

Barislovci

70 let gasilstva na Selih

Mandatno obdobje 1969–197313 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Herbert Sorec

1914–1993

Sela

Poveljnik

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

Častni predsednik Sekretar

Blagajnik

Gospodar

Vodja moške mladine Vodja ženske mladine Vodja sanitete Strojnik

NADZORNI ODBOR Funkcija

Jože Kolednik st.

1914–1984

Anton Žlahtič

1928–1978

Jože Pal

1923–1994

Maks Čoh st.

1909–1989

Anton Gojkošek

1942

Tilika Murko (poročena Vidovič) Franc Narat st. Anton Vindiš

Barislovci Barislovci Sela

Barislovci Trnovec

1951

Barislovci

1929–2010

Trnovec

1930–2011

Ime in priimek

Kraj

Rojstvo–smrt

Trnovec

Kraj

Predsednik

Ferdo Krček

1905–1993

Sela

Član

Milan Čepek

1945–2013

Barislovci

Član

Anton Murko

1920–1986

Barislovci

Na občnem zboru 30. 1. 1971 so bili v organe društva izvoljeni novi člani. Na funkcijo tajnika je bil izvoljen častni predsednik Jože Kolednik st. Blagajnik je postal Franc Tominc, članica upravnega odbora pa je postala Katica Pal (poročena Krajnc). Predsednik nadzornega odbora je leta 1971 ponovno postal Franc Pal, Antona Murka pa je v nadzornem odboru kot član nadomestil Janez Cebek.14

Mandatno obdobje 1973–197815 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Predsednik

Poveljnik in podpredsednik

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Herbert Sorec

1914–1993

Sela

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

13 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik občnega zbora GD Sela, 1. 2. 1969. 14 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Seznam izvoljenih članov GD Sela, 30. 1. 1971. 15 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 72, ovoj 485, Zapisnik letne konference GD Sela, 27. 1. 1971.

132

Kraj

Namestnik poveljnika in vodja moške mladine

Franc Emeršič

1935–2003

Barislovci

Tajnik

Blagajnik

Anton Žlahtič

Barislovci

Gospodar

Franc Tominc

1928–1978

Anton Veselič

1928–1996

Barislovci

Vodja ženske mladine Vodja sanitete Strojnik Šofer Šofer

Častni član NADZORNI ODBOR Funkcija

1938

Tilika Murko (poročena Vidovič)

1951

Franc Narat st.

1929–2010

Anton Vindiš

1930–2011

Ruda Intihar st. Anton Šibila

Jože Kolednik st.

Barislovci

1944–2009

Barislovci

1938–2010

Trnovec

1914–1984

Ime in priimek

Sela

Rojstvo–smrt

Trnovec

Barislovci

Kraj

Predsednik

Maks Čoh st.

1909–1989

Barislovci

Član

Mirko Murko

1946

Trnovec

Član

Namestnica Namestnica

Franc Pal

1921–1988

Katica Pal (poročena Krajnc) Frančka Murko (poročena Beranič)

Barislovci

1950

Barislovci

1953

Sela

Na občnem zboru leta 1975 je bil izvoljen novi nadzorni odbor v sestavi: Jože Kolednik st., Franc Pal in Martin Beranič.16

Mandatno obdobje 1978–198117 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Predsednik

Poveljnik in podpredsednik

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Herbert Sorec

1914-1993

Sela

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

1935–2003

Barislovci

Namestnik poveljnika Franc Emeršič in vodja moške mladine

16 Z AP, OGZ Ptuj, škatla 31, ovoj 279, Dopis požarni skupnosti Ptuj – seznam članov upravnega in nadzornega odbora, 15. 6. 1975. 17 ZAP, OGZ Ptuj, škatla 38, ovoj 321, Zapisnik letne konference GD Sela, 11. 2. 1978.

133

70 let gasilstva na Selih

Tajnik

Anton Žlahtič

1928–1978

Barislovci

Gospodar

Anton Veselič

1928–1996

Barislovci

Blagajnik

Vodja ženske mladine Vodja sanitete Strojnik Šofer Šofer

Pomočnik poveljnika Častni član

NADZORNI ODBOR Funkcija

Franc Tominc

1938

Tilika Murko (poročena Vidovič)

Sela

1951

Barislovci

Franc Narat st.

1929–2010

Trnovec

Anton Vindiš

1930–2011

Ruda Intihar st.

1944–2009

Anton Šibila

Anton Gojkošek

1938–2010

Trnovec

1914–1984

Barislovci

1942

Jože Kolednik st.

Ime in priimek

Barislovci

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Maks Čoh st.

1909–1989

Barislovci

Član

Mirko Murko

1946

Trnovec

Član

Namestnica Namestnica

Franc Pal

1921–1988

Katica Pal (poročena Krajnc) Frančka Murko (poročena Beranič)

Barislovci

1950

Barislovci

1953

Sela

Mandatno obdobje 1981–198218 IZVRŠNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik predsedstva

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

Član predsedstva

Franc Emeršič

1935–2003

Barislovci

Član predsedstva Član predsedstva Poveljnik

Vodja mladine

Vodja pionirjev

Stanko Orovič

1947

Rudi Lozinšek

Avgust Mohorko Jože Letonja

1947–2013

Sela

1964–1999

Sela

1952

Srečko Tominc

Trnovec

Barislovci

V drugi polovici leta 1981 je na mestu poveljnika Avgusta Mohorka zamenjal Stanko Orovič. 18 Beležke Alojza Muzeka s sestankov in občnih zborov GD Sela, osebni arhiv Frenka Muzeka.

134

NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Herbert Sorec

1914–1993

Sela

Član

Jože Kolednik

1914–1984

Barislovci

Član

Vlado Avguštin

1931–2013

Sela

DISCIPLINSKA KOMISIJA Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Anton Veselič

1928–1996

Barislovci

Član

Anton Vindiš

1930–2011

Trnovec

Član

Anton Pal

1957

Barislovci

Mandatno obdobje 1982–198419 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

Poveljnik

Stanko Orovič

1947

Trnovec

Podpredsednik Namestnik poveljnika Blagajnik Tajnik Gospodar Šofer

Namestnik šoferja Pomočnik šoferja

Vodja moške mladine

Vodja ženske mladine

Anton Vindiš

1930–2011

Franc Emeršič

1935–2003

Franc Tominc

1938

Mirko (Friderik) Selinšek

Kraj

Trnovec Barislovci Sela

1925-2007

Ptuj

Jože Kolednik st.

1944

Barislovci

Anton Šibila

1938–2010

Trnovec

Ruda Intihar st.

1944–2009

Jože Lozinšek

Rudi Lozinšek

1944

Metka Emeršič

1963

Barislovci

Bolečka vas Barislovci

19 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1982, Zapisnik o občnem zboru društva, 19. 1. 1982.

135

70 let gasilstva na Selih

NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Jože Kolednik

1914–1984

Barislovci

Član

Rudi Lozinšek

1944

Bolečka vas

Član

Jože Letonja

1952

Barislovci

Mandatno obdobje 1984–198820 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Maks Čoh ml.

1952

Barislovci

Poveljnik

Stanko Orovič

1947

Trnovec

Podpredsednik Podpoveljnik Blagajnik Tajnik

Gospodar Šofer

Vodja moške mladine

Jože Letonja

1952

Viktor Kok

1956

Stanko Potočnik

1957

Ivan Gojkošek

1961

Jože Kolednik st.

1944

Ruda Intihar st.

1944–2009

Franc Emeršič

1935–2003

Barislovci Barislovci Barislovci Trnovec

Barislovci Barislovci Barislovci

Med mandatom je prišlo do sprememb na nekaterih funkcijah. Leta 1985 so na občnem zboru izvedli zamenjavo več članov upravnega odbora. Podpredsednika Jožeta Letonjo je zamenjal Vlado Avguštin, podpoveljnika Viktorja Koka je nadomestil Franc Emeršič, blagajnika Stanka Potočnika, ki je postal član upravnega odbora, je zamenjala Katica Potočnik. Za vodjo moške mladine je bil izvoljen Srečko Tominc, za vodjo ženske mladine Katica Tominc, na funkciji šoferja pa je Ruda Intiharja zamenjal Anton Mohorko.21 NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

Član

Ivan Narat

1959–2015

Trnovec

Član

Ivan Princl

1945–1994

Kraj

Sela

20 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Zapisniki občnih zborov 1980–1989, Občni zbor 1984, Zapisnik občnega zbora, 4. 2. 1984. 21 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Zapisniki občnih zborov 1980–1989, Občni zbor 1985, Zapisnik občnega zbora, 2. 2. 1985.

136

Mandatno obdobje 1988–199022 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Maks Čoh ml.

1952

Barislovci

Poveljnik

Stanko Orovič

1947

Trnovec

Podpredsednik Podpoveljnik in šofer Tajnik in šofer Blagajničarka Gospodar Šofer

Vodja mladine

Vodja ženske desetine

Vlado Avguštin

1931–2013

Anton Mohorko

1962

Bogdan Mohorko

1964

Katica Potočnik

1959

Jože Kolednik st.

1944

Ruda Intihar st.

1944–2009

Srečko Tominc

1964-1999

Tilika Vidovič

1951

Sela

Trnovec Sela

Barislovci Barislovci Barislovci Sela

Barislovci

Na občnem zboru 11. 2. 1989 je bil sprejet predlog, da ima društvo dva podpoveljnika, ki bi razbremenila delo poveljnika. Podpoveljniku Antonu Mohorku se je tako na funkciji podpoveljnika pridružil še Martin Beranič st.23 NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Franc Emeršič

1935–2003

Barislovci

Član

Alojz Muzek

1932–2006

Sela

Članica

Danica Kolednik

1952

DISCIPLINSKA KOMISIJA Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci

Predsednik

Srečko Svenšek

1952

Sela

Član

Martin Tominc

1933

Apače

Član

Jože Jerenko

1926–2018

Kraj

Barislovci

22 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Zapisniki občnih zborov 1980–1989, Občni zbor 1988, Zapisnik občnega zbora, 20. 2. 1988. 23 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbor 1989, Zapisnik občnega zbora, 11. 2. 1989.

137

70 let gasilstva na Selih

Mandatno obdobje 1990–199224 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Stanko Orovič

1947

Trnovec

Tajnik

Franc Bela

1967

Sela

Podpredsednik Blagajničarka Poveljnik

Podpoveljnik in šofer Gospodar

Vodja članic

Vodja mladine NADZORNI ODBOR Funkcija

Maks Čoh

1952

Katica Potočnik

1959

Franc Emeršič

1935–2003

Anton Mohorko

1962

Jože Kolednik st.

1944

Tilika Vidovič

1951

Branko Tominc

1970

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Barislovci Barislovci Barislovci Trnovec

Barislovci Barislovci Sela

Kraj

Predsednik

Ivan Gojkošek

1961

Trnovec

Članica

Elizabeta Emeršič

1936

Barislovci

Član

Martin Tominc

1933

DISCIPLINSKA KOMSIJA Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Apače

Kraj

Predsednik

Jože Jerenko

1926–2018

Barislovci

Član

Đuro Palijan

1945

Trnovec

Član

Jože Kolednik st.

1944

Barislovci

Mandatno obdobje 1992–199725 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Stanko Orovič

1947

Trnovec

Tajnik

Franc Bela

1967

Sela

Podpredsednik

Franc Emeršič

1935–2003

Kraj

Barislovci

24 A rhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Zapisniki občnih zborov 1990–1999, Občni zbor 1990, Zapisnik občnega zbora, 2. 3. 1990. 25 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1992, Zapisnik občnega zbora, 1. 2. 1992.

138

139 Slika 155: Seznam Ä?lanov GD Sela leta 1990

70 let gasilstva na Selih

Blagajničarka

Katica Potočnik

1959

Barislovci

Podpoveljnik

Branko Tominc

1970

Sela

Poveljnik

Strojni referent in adurant

Sanitetna referentka Šofer

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Slavko Steiner

1964

Sela

Elizabeta Emeršič

1936

Barislovci

Franc Zajc

1963

Barislovci

Med mandatom je prišlo do sprememb na nekaterih funkcijah. Leta 1993 je z mesta tajnika odstopil Franc Bela. Na občnem zboru 19. 2. 1993 je bil na funkciji tajnika potrjen Slavko Steiner.26 Leta 1995 je iz društva izstopil Branko Tominc. Na funkciji podpoveljnika je Branka Tominca zamenjal Stanko Potočnik.27 Leta 1996 je s funkcije predsednika društva odstopil Stanko Orovič. Z njegovim odstopom so se člani društva seznanili na izredni seji upravnega in nadzornega odbora 19. 10. 1996. Na tej seji so potrdili tudi člane, ki bi zastopali PGD Sela v organih nove GZ Videm, o ustanovitvi katere so člani PGD Sela odločali na izrednem občnem zboru 22. 10. 1996. Na seji so sprejeli sklep, da do naslednjega rednega občnega zbora društvo zastopa podpredsednik Franc Emeršič.28 Na občnem zboru 8. 3. 1997 je bil za predsednika društva potrjen Franc Emeršič, na mesto podpredsednikov pa Maks Čoh in Marjan Cebek.29 NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Vlado Avguštin

1931–2013

Sela

Član

Martin Tominc

1933

Apače

Članica

Elizabeta Emeršič

ČASTNO RAZSODIŠČE Funkcija

1963

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Barislovci

Kraj

Predsednik

Jože Jerenko

1926–2018

Barislovci

Član

Đuro Palijan

1945

Trnovec

Član

Jože Kolednik st.

1944

Barislovci

26 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1993, Zapisnik občnega zbora, 19. 2. 1993. 27 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1995, Zapisnik občnega zbora, 3. 2. 1995. 28 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Izredni občni zbor, Zapisnik občnega zbora, 22. 10. 1996. 29 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1997, Zapisnik občnega zbora, 8. 3. 1997.

140

Mandatno obdobje 1997–199930 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Franc Emeršič

1935–2003

Barislovci

Podpredsednik

Marjan Cebek

1962

Sela

Podpredsednik Tajnik

Blagajničarka Gospodar

Član za delo z veterani Član Član

Maks Čoh

1952

Slavko Steiner

1964

Katica Potočnik

1959

Jože Kolednik st.

1944

Jože Jerenko

1926–2018

Jani Vidovič

1978–1998

Roman Blažek

Član

1978

Jože Kolednik ml.

POVELJSTVO Funkcija

1976

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci Sela

Barislovci Barislovci Barislovci Barislovci Sela

Barislovci

Kraj

Poveljnik

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Strojnik

Gregor Potočnik

1980

Barislovci

Podpoveljnik Šofer Šofer

Stanko Potočnik

1957

Primož Flos

1978

Andrej Orovič

Šofer

1973

Janko Sitar

Šofer

Delo s članicami Delo z mladino

NADZORNI ODBOR Funkcija

1949

Ruda Intihar ml.

1969

Tilika Vidovič

1951

Jože Kolednik ml.

1978

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci Lancova vas Trnovec

Barislovci Barislovci Barislovci Barislovci

Kraj

Predsednik

Vlado Avguštin

1931–2013

Sela

Članica

Elizabeta Emeršič

1936

Barislovci

Član

Martin Tominc

1935

Apače

30 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1998, Zapisnik občnega zbora, 28. 2. 1998.

141

70 let gasilstva na Selih

ČASTNO RAZSODIŠČE Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Đuro Palijan

1945

Trnovec

Član

Anton Kukovič

1936–2004

Sela

Član

Ivan Vidovič

1951

Kraj

Barislovci

Mandatno obdobje 1999–200331 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Stanko Potočnik

1957

Barislovci

Tajnik

Slavko Steiner

1964

Sela

Podpredsednik Blagajnik Član Član

Članica Član

POVELJSTVO Funkcija

Damjan Pernek

1980

Alojz Auer

1957

Matjaž Sitar

1981

Ruda Intihar st.

1944–2009

Elizabeta Emeršič

1963

Franc Emeršič

1935–2003

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Lancova vas Trnovec

Lancova vas Barislovci Barislovci Barislovci

Kraj

Poveljnik

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Strojni referent

Bojan Vidovič

1977

Barislovci

Podpoveljnik Šofer Šofer Šofer

Delo s članicami Delo z veterani

Jože Kolednik ml.

1976

Primož Flos

1978

Gregor Potočnik

1980

Rudi Intihar

1969

Tilika Vidovič

1951

Jože Jerenko

1926–2018

Barislovci Lancova vas Barislovci Barislovci Barislovci Barislovci

Leta 2001 je bil na občnem zboru za drugega podpoveljnika imenovan Martin Beranič ml.32

31 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 1990–1999, Občni zbor 1999, Zapisnik občnega zbora, 27. 2. 1999. 32 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 2000–2009, Občni zbor 2001, Zapisnik občnega zbora, 3. 2. 2001.

142

NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Predsednik

Vlado Avguštin

1931–2013

Sela

Član

Martin Tominc

1933

Apače

Članica

Katica Potočnik

1959

DISCIPLINSKA KOMISIJA Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci

Predsednik

Roman Blažek

1978

Sela

Član

Đuro Palijan

1945

Trnovec

Član

Ivan Vidovič

1951

Kraj

Barislovci

Mandatno obdobje 2003–200733 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Stanko Potočnik

1957

Barislovci

Podpredsednik

Damjan Pernek

1980

Lancova vas

Podpredsednik Blagajnik Tajnik

Hišnik

Član UO Član UO

Članica UO Član UO

POVELJSTVO Funkcija

Igor Ivančič

1969

Alojz Auer

1957

Slavko Steiner

1964

Jože Kolednik st.

1944

Matjaž Sitar

1981

Ruda Intihar st.

1944–2009

Elizabeta Emeršič

1936

Franc Emeršič

1935–2003

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci Trnovec Sela

Barislovci

Lancova vas Barislovci Barislovci Barislovci

Poveljnik

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Podpoveljnik

Marjan Murko

1960

Sela

Podpoveljnik Strojni referent Šofer

Jože Kolednik ml.

1976

Bojan Vidovič

1977

Primož Flos

1978

Kraj

Barislovci Barislovci

Lancova vas

33 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 2000–2009, Občni zbor 2002, Zapisnik občnega zbora, 2. 2. 2002.

143

70 let gasilstva na Selih

Šofer

Gregor Potočnik

1980

Barislovci

Delo s članicami

Tilika Vidovič

1951

Barislovci

Šofer

Delo z veterani

NADZORNI ODBOR Funkcija

Rudi Intihar

1969

Jože Jerenko

1926–2018

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci Barislovci

Predsednik

Vlado Avguštin

1931–2013

Sela

Član

Martin Tominc

1935

Apače

Članica

Katica Potočnik

1959

DISCIPLINSKA KOMISIJA Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci

Predsednik

Roman Blažek

1978

Sela

Član

Đuro Palijan

1945

Trnovec

Član

Ivan Vidovič

1951

Kraj

Barislovci

Mandatno obdobje 2007–201334 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Roman Blažek

1978

Sela

Podpredsednik

Igor Galič

1957

Barislovci

Podpredsednik Poveljnik Tajnik

Blagajnik

Gospodar

Član UO za delo z veterani

Članica UO za delo s članicami Član UO za delo z mladino Član UO

Stanko Potočnik

1957

Anton Mohorko

1962

Slavko Steiner

1964

Alojz Auer

1957

Jože Kolednik st.

1944

Barislovci Trnovec Sela

Trnovec

Barislovci

Stanko Orovič

1947

Trnovec

Rozika Murko

1967

Sela

Gregor Potočnik

1980

Barislovci

Peter Palijan

1981

Trnovec

34 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 2000–2009, Občni zbor 2007, Zapisnik občnega zbora, 3. 2. 2007.

144

Med mandatom je prišlo do sprememb na nekaterih funkcijah. S funkcije poveljnika je leta 2010 odstopil Anton Mohorko. Leta 2012 je s funkcije predsednika odstopil Roman Blažek.35 Alojz Auer je leta 2010 prevzel funkcijo poveljnika, zato ga je Matjaž Klasinc zamenjal na funkciji blagajnika.36 Na funkcijo predsednika je bil na občnem zboru 4. 2. 2012 izvoljen Jure Pignar. Zaradi statutarnih sprememb je bil leta 2012 Stanko Potočnik razrešen s funkcije podpredsednika in imenovan na funkcijo namestnika predsednika. Na občnem zboru so bile sprejete tudi statutarne spremembe, s katerimi so se mandatna obdobja v PGD Sela poenotila z mandatnimi obdobji Gasilske zveze Slovenije. Prav tako se je upravna struktura društva poenotila z upravno strukturo GZS. POVELJSTVO Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Poveljnik

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Podpoveljnik

Gregor Potočnik

1980

Barislovci

Podpoveljnik Šofer GVC 16/24 Šofer GV1

Pomočnik poveljnika za dihalne aparate Pomočnik poveljnika za dihalne aparate

Jože Kolednik ml.

1976

Primož Flos

1987

Peter Lozinšek

1980

Barislovci Lancova vas Sela

Jure Pignar

1986

Lancova vas

Andrej Pečnik

1987

Popovci

Zaradi statutarnih sprememb je bil leta 2012 Jože Kolednik ml. razrešen s funkcije podpoveljnika in imenovan na funkcijo namestnika poveljnika. NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Vlado Avguštin

1931–2013

Sela

Član

Damjan Pernek

1980

Lancova vas

Članica

Katica Potočnik

1959

DISCIPLINSKA KOMISIJA Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Barislovci

Kraj

Predsednik

Ivan Vidovič

1951

Barislovci

Član

Primož Flos

1978

Lancova vas

Član

Matjaž Sitar

1981

Lancova vas

35 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 2010–2019, Občni zbor 2012, Zapisnik občnega zbora, 4. 2. 2012. 36 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 2010–2019, Občni zbor 2010, Zapisnik občnega zbora, 6. 2. 2010.

145

70 let gasilstva na Selih

Mandatno obdobje 2013–201837 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Jure Pignar

1986

Lancova vas

Poveljnik

Alojz Auer

1957

Trnovec

Namestnik predsednika Tajnik

Roman Blažek

1978

Slavko Steiner

1964

Blagajnik in član UO za Matjaž Klasinc delo z mladino Gospodar

Peter Lozinšek

Članica UO za delo s Anja Mohorko članicami

Član UO za delo z veStanko Potočnik terani Član UO

Jure Murko

Sela Sela

1988

Barislovci

1980

Sela

1990

Trnovec

1957

Barislovci

1991

Zgornja Pristava

Med mandatom je prišlo do sprememb na funkciji blagajnika. S funkcije blagajnika je leta 2016 odstopil Matjaž Klasinc, nadomestila ga je Anja Mohorko. POVELJSTVO Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Poveljnik

Alojz Auer

1957

Trnovec

Podpoveljnik

Gregor Potočnik

1980

Barislovci

Namestnik poveljnika Pomočnik poveljnika za dihalne naprave

Jože Kolednik ml.

1976

Barislovci

Sandi Ivančič

1992

Barislovci

Aleš Sitar

1991

Lancova vas

Pomočnik poveljnika za radijske zveze

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Član poveljstva

Primož Flos

Peter Lozinšek

1978

Lancova vas

Pomočnik poveljnika za prvo pomoč

Šofer

1980

Sela

37 Arhiv PGD Sela, škatla 12, ovoj Občni zbori 2010–2019, Občni zbor 2013, Zapisnik občnega zbora, 2. 2. 2013.

146

NADZORNI ODBOR Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Kraj

Predsednik

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Član

Ivan Vidovič

1951

Barislovci

Članica

Rozika Murko

1967

DISCIPLINSKA KOMISIJA Funkcija

Ime in priimek

Rojstvo–smrt

Sela

Kraj

Predsednik

Janko Sitar

1949

Barislovci

Članica

Tadeja Pignar

1987

Sela

Član

Rudi Intihar

1969

147

Barislovci

70 let gasilstva na Selih

PREDSEDNIKI IN POVELJNIKI PGD SELA SKOZI ČAS Predsedniki v letih 1949–2019

Jože Kolednik (1949–1963)

Herbert Sorec (1963–1981)

Alojz Muzek (1981–1984)

Maks Čoh (1984–1990)

Stanko Orovič (1990–1997)

Franc Emeršič (1997–1999)

Stanko Potočnik (1999–2007)

Roman Blažek (2007–2012)

Jure Pignar (2012–)

148

Poveljniki v letih 1949–2019

Herbert Sorec (1949–1954)

Anton Murko (1954–1957)

Anton Žlahtič (1957–1962)

Ciril Cebek (1962)

Anton Kukovič (1963–1964)

Alojz Muzek (1964–1981)

Avgust Mohorko (1981)

Stanko Orovič (1981–1990)

Franc Emeršič (1990–1992)

Anton Mohorko (1992–2010)

Alojz Auer (2010–2018)

Aleš Sitar (2018–)

149

70 let gasilstva na Selih

UPRAVNI ORGANI PGD SELA DANES Mandatno obdobje 2018–2023 UPRAVNI ODBOR Funkcija

Predsednik

Ime in priimek

Leto rojstva

Naselje

Jure Pignar

1986

Lancova vas

Matjaž Klasinc

1988

Barislovci

Aleš Sitar

1991

Lancova vas

Anja Mohorko

1990

Trnovec

Tajnik

Roman Blažek

1978

Sela

Član

Slavko Steiner

1964

Sela

Namestnik predsednika in vodja mladine Poveljnik

Blagajničarka in vodja članic Član in vodja veteranov Član Član

Janez Sitar

1949

Sandi Peršuh

1990

Peter Lozinšek

1983

Slika 156: Člani upravnega odbora

150

Barislovci Trnovec Sela

POVELJSTVO Funkcija

Poveljnik

Ime in priimek

Leto rojstva

Naselje

Aleš Sitar

1991

Lancova vas

Sandi Ivančič

1992

Barislovci

Bojan Auer

1987

Trnovec

Nejc Potočnik

1998

Sela

Pomočnik poveljnika za radijske zveze

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Šofer

Peter Lozinšek Primož Flos

1983

Sela

Namestnik poveljnika in pomočnik za dihalne naprave Podpoveljnik

Pomočnik poveljnika za prvo pomoč

Gospodar

1978

Slika 157: Člani poveljstva

151

Lancova vas

70 let gasilstva na Selih

KOMISIJA ZA DELO Z GASILSKO MLADINO Funkcija

Ime in priimek

Leto rojstva

Naselje

Predsednik komisije

Matjaž Klasinc

1988

Barislovci

Član

Nejc Potočnik

1998

Sela

Članica Članica Član Član

Članica Član Član

Anja Mohorko

1990

Samanta Pignar

2000

Alojz Auer

1957

Žiga Škrabl

2000

Tjaša Turk

1999

Benjamin Sitar

1999

Aleš Sitar

1991

Slika 158: Mentorji in mladina

152

Trnovec

Lancova vas Trnovec

Lancova vas Lancova vas Lancova vas Lancova vas

DISCIPLINSKA KOMISIJA Funkcija

Ime in priimek

Leto rojstva

Naselje

Predsednik

Slavko Steiner

1964

Sela

Član

Sandi Peršuh

1990

Trnovec

Član

Stanko Potočnik

NADZORNI ODBOR Funkcija

1957

Ime in priimek

Leto rojstva

Barislovci

Naselje

Predsednik

Anton Mohorko

1962

Trnovec

Član

Ivan Vidovič

1951

Barislovci

Članica

Rozika Murko

1967

Sela

Slika 159: Člani disciplinske komisije

Člani PGD Sela v organih Gasilske zveze Videm v mandatu 2018–2023 Upravni odbor: Jure Pignar, Matjaž Klasinc Poveljstvo: Aleš Sitar Nadzorni odbor: Anton Mohorko Disciplinska komisija: Slavko Steiner Mladinska komisija: Matjaž Klasinc (predsednik komisije), Anja Mohorko

Člani PGD Sela v organih gasilske regije Podravje v mandatu 2018–2023 Matjaž Klasinc, namestnik predsednice regijske mladinske komisije 153

70 let gasilstva na Selih

SEZNAM ČLANSTVA OB 70-LETNICI PGD SELA Gasilci veterani Maks

Ime

Elizabeta

Jože

Danica

Janez

Đuro

Priimek

Čoh

Emeršič

Kolednik

Murko

Palijan

Katica

Potočnik

Jelka

Schramm Čoh

Janez

Martin

Ivan

Tilika

Sitar

Tominc

Vidovič

Kraj

Barislovci

Sela

Trnovec

Barislovci

Apače

Barislovci

Aktivni čin

gasilec II. stopnje

nižji gasilski častnik II. stopnje

gasilec II. stopnje

gasilec I. stopnje

gasilec II. stopnje

nižji gasilski častnik II. stopnje

gasilec II. stopnje

nižji gasilski častnik II. stopnje

gasilec II. stopnje

nižji gasilski častnik II. stopnje

Operativni gasilci Alojz

Ime

Bojan

Franc

Roman

Marjan

Primož

Dušan

Marcel

Rudi

Sandi

Igor

Matjaž

Jože

Maks

Priimek

Auer

Bela

Blažek

Cebek

Flos

Gojkošek

Intihar

Ivančič

Klasinc

Kolednik

Kropec

Kraj

Trnovec

Sela

Aktivni čin

višji gasilski častnik II. stopnje

nižji gasilski častnik

višji gasilec

nižji gasilski častnik II. stopnje

Sela

Lancova vas

Trnovec

Barislovci

Sela

154

nižji gasilski častnik II. stopnje

višji gasilec

višji gasilec I. stopnje

nižji gasilski častnik II. stopnje

nižji gasilski častnik

višji gasilec

nižji gasilski častnik

gasilski častnik II. stopnje

gasilec I. stopnje

Peter

Viktor

Bogdan

Mitja

Anja

Anton

Marjan

Lozinšek

Mertük

Mohorko

Murko

Sela

Trnovec

Sela

Trnovec

Sela

višji gasilec

gasilec I. stopnje

nižji gasilski častnik II. stopnje

nižji gasilski častnik

gasilec I. stopnje

gasilski častnik II. stopnje

višji gasilec

Rozika

Murko

Sela

višji gasilec

Peter

Palijan

Trnovec

gasilec I. stopnje

Jure

Andrej

Damjan

Sandi

Tadeja

Jure

Dominika

Alen

Stanko

Dani

Gregor

Nejc

Boštjan

Matej

Aleš

Sonja

Slavko

Vesna

Marjan

Milena

Dejan

Bojan

Murko

Pečnik

Pernek

Peršuh

Pignar

Plajnšek

Potočnik

Požar

Purg

Sitar

Steiner

Šimenko

Tramšek

Vidovič

Zgornja Pristava

Ptuj

Trnovec

Lancova vas

Trnovec

Barislovci

Sela

nižji gasilski častnik I. stopnje

višji gasilec

nižji gasilski častnik II. stopnje

nižji gasilski častnik

gasilec I. stopnje

gasilski častnik

višji gasilec I. stopnje

višji gasilec

nižji gasilski častnik II. stopnje

višji gasilec

gasilski častnik II. stopnje

višji gasilec

Ptuj

Lancova vas

Sela

gasilec I. stopnje

gasilski častnik

višji gasilec

gasilec I. stopnje

gasilski častnik II. stopnje

Sela

Barislovci

155

gasilec I. stopnje

nižji gasilski častnik II. stopnje

70 let gasilstva na Selih

Gasilci pripravniki Nika

Ime

Nina

Jus

Priimek

Kolednik

Anej

Lozinšek

Jan

Samanta Irena

Benjamin Žiga

Muzek Pignar Sitar

Sitar

Škrabl

Kraj

Stanošina

gasilec pripravnik

Sela

gasilec pripravnik

Barislovci

gasilec pripravnik

Zgornja Pristava Lancova vas

Lancova vas

Mladinci Ime

Priimek

Kraj

Matic

Godec

Popovci

Žan

Kojc

Zgornja Pristava

Rok Jan

Kojc

Lenart

Luka

Martin Nejc

Klemen Tilen Blaž

Gašper Gal Gaj

Maroh

Murko

Pauman Pignar

Potočnik

Potočnik Šoštarič Vidovič

Železnik

Zgornja Pristava Barislovci Sela

Lancova vas

Lancova vas Barislovci Sela

Sela

Pionirji Ime

Priimek

Mitja

Bela

Sela

Kaja

Ciglar

Sela

Lan

Ines

Blažek Flos

Aktivni čin

Kraj

Sela

Lancova vas 156

gasilec pripravnik

Pia

Glonar

Sela

Zal

Hazenmali

Sela

Nuša Neža Taja Jure Lea

Blaž Jurij

Klara

Andrej David Tadej Ela

Matija

Marcel Neja Eva

Lara

Godec

Lenart

Lozinšek

Popovci Barislovci Sela

Majcen

Dolena

Majcen

Dolena

Milošič

Barislovci

Murko

Lancova vas

Potočnik

Barislovci

Potočnik

Popovci

Potočnik

Popovci

Potočnik

Popovci

Strelec

Trnovec

Šoštarič

Sela

Štern

Jurovci

Trbuc

Vidovič Sitar Vogrinec Vukadin

Trnovec Sela

Barislovci

Podporni člani Ime

Priimek

Ime

Kraj

Priimek

Kraj

Ivan

Gojkošek

Trnovec

Srečko

Narat

Trnovec

Stanislav

Korpar

Lancova vas

p. Jože

Petek

Videm

Barislovci

Darjan

Trnovec

Boris

Lancova vas

Duška

Aleksander Rozinka Tadej Petra

Franc

Slavko Simon

Kaučevič Kos

Lenart Lenart

Mohorko Murko Murko

Sela

Damjan

Zgornja Pristava

Lidija

Barislovci

Jožica

Lancova vas

Tjaša

157

Pal

Pignar Purg Sitar

Svenšek Turk

Zupanič

Barislovci Barislovci Sela Sela Sela

Lancova vas Barislovci

Publikaciji na pot

70 let gasilstva na Selih

160

Ob 70-letnici PGD Sela Ob vseh pomembnih obletnicah se spomnimo na prehojeno pot in si zaželimo uspehov v prihodnje. Prostovoljno gasilsko društvo Sela praznuje 70-letnico obstoja in delovanja; čas, skozi katerega so se zvrstili številni pomembni dogodki in »akcije« nekaj generacij posameznih gasilk in gasilcev. Plemenita dejanja in humanost med gasilci ne poznajo meja. Pomagati sočloveku, ki ga je doletela nesreča, postaja stalnica delovanja naših gasilcev. Visoka motiviranost, strokovna usposobljenost in dobra opremljenost so temelj njihovega delovanja. Organiziranost in upoštevanje standardov v gasilstvu pa sta porok za uspešno delovanje. Že pred sedmimi desetletji so krajani sedanje KS Sela začutili potrebo po ustanovitvi organiziranega delovanja v gasilstvu. Skrb za zaščito premoženja in varnost svojih sokrajanov so selski gasilci dokazovali ves čas organiziranega delovanja. Mnogi požari, poplave in druge nesreče so bili za gasilce izziv ob vsakem času. Njihovi uspehi v posameznih akcijah so zaznamovali čas in pot, po kateri so hodili. Njihove poti niso bile lahke. Bile so težke, mnogokrat kritične in nevarne. Z znanjem in z veliko mero humanosti so vselej šli po pravi poti. Danes so članice in člani PGD Sela vključeni v Gasilsko zvezo Videm. Občino Videm zastopajo na mnogih lokalnih in državnih tekmovanjih. Velik poudarek dajejo na mlajše generacije. Uspehi mladih gasilk in gasilcev PGD Sela so kronani z najvišjimi državnimi zmagami. Tudi v tej zgodbi o uspehu so selski gasilci dokazali, kako pomembno je prenašati znanje in izkušnje starejših gasilcev na mlajšo generacijo. K uspešnemu delovanju selskih gasilcev so velik prispevek dali krajani, ki vseskozi pomagajo in spodbujajo njihovo delo. Vse najboljše ob vaši 70-letnici in iskrene čestitke v imenu občank in občanov Občine Videm. Hvala vam za vaše humano in požrtvovalno delo. Z vašim »Na pomoč« se počutimo varneje. Branko Marinič župan Občine Videm

161

70 let gasilstva na Selih

Bodite ponosni na prehojeno pot Prostovoljno gasilsko društvo Sela praznuje jubilej – 70 let prostovoljnega in nesebičnega dela na področju požarne varnosti ter zaščite in reševanja ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Spoznanje, da krajani potrebujejo takšno organizirano obliko delovanja na področju gasilstva, je pripeljalo do tega, da so se napredni ljudje v tem okolju združili in ustanovili gasilsko društvo za to, da so se lahko ubranili pred za tiste čase največjim sovražnikom, ognjem. Prav takšna oblika organiziranja je vodila do tega, da je PGD Sela postalo zelo dobro organizirana humanitarna organizacija, usposobljena ne samo za gašenje požarov, ampak tudi za opravljanje vseh nalog na področju zaščite in reševanja. Za 70 let uspešnega delovanja in nivoja, kakršnega društvo dosega danes, tako po opremljenosti kot tudi s strokovno usposobljenostjo članov, se moramo zazreti v preteklost načrtnega in strokovnega delovanja posameznikov, ki so s predanostjo in nesebičnostjo vedno pripravljeni pomagati ljudem takrat, ko pomoč najbolj potrebujejo. Za prostor med Seli in Doleno je društvo nosilec požarne in tudi druge varnosti. Mnogi so se s svojim delom podpisali pod 70-letnico, saj je opravljeno delo prostovoljno, a hkrati profesionalno, je nevarno, a hkrati zelo pogumno, je tako, kot so ga mnogi potrebovali. Spoštovane gasilke, spoštovani gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sela, s ponosom se lahko ozrete na vašo prehojeno pot tako na ravni društva kot širše gasilske organiziranosti. To dokazujete s svojim delavnim članstvom, urejenim gasilskim domom in sodobno tehnično opremo, kar je zagotovilo, da bo vaše poslanstvo učinkovito tudi v prihodnje na vseh področjih dela gasilske organizacije. Teh 70 let je v društvu, je v kraju, kjer ste delili pomoč in življenje, je v zvezi, kjer ste krepili duha izobraževanja, tekmovanja, znanje in razvoj celotne gasilske stroke. V imenu Gasilske zveze Videm kot tudi v svojem imenu vam izrekam iskreno priznanje in vam čestitam ter želim, da bi se duh predanosti in požrtvovalnosti ohranjal, da bo še naprej zakoreninjen v miselnosti vsakega člana. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so se s svojim nesebičnim delom in veliko samoodrekanja podpisali pod prehojenih 70 let. Obletnica pa je tudi trenutek sedanjosti in pridobitev ter nabor ciljev, ki peljejo k novim, uspešnim obletnicam. Zahvala velja tudi vsem veteranom, ki ste s svojim delom pripomogli, da sta požarna varnost ter varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami na tako visoki ravni. Zahvala mladini, ki prevzema veliko odgovornost za prihodnost, pa tudi sedanjemu vodstvu in članstvu, ki si je s trdim delom zaslužilo to obletnico. Velikost naše zahvale se lahko meri z velikostjo vašega opravljenega dela in še več, ste steber pri delu gasilstva v Gasilski zvezi Videm. Spoštovani gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sela, želim vam uspešno delo in sodelovanja tudi vnaprej! Mag. Janez Merc predsednik GZ Videm 162

Gasilci PGD Sela uspešno opravljajo humano delo že 70 let Gasilsko zvezo Videm sestavlja šest prostovoljnih gasilskih društev iz treh občin. Ker pokrivamo zelo veliko teritorialno območje, moramo biti med seboj zelo povezani in usklajeni. Skupaj tvorimo mogočno silo. Human navdih in velika strokovna usposobljenost sta tista, ki nas vodita skozi čedalje zahtevnejše naloge zaščite in reševanja. S svojimi dejanji smo v ponos svojim krajanom ter vsem državljankam in državljanom naše prelepe Slovenije. Srčnost ustanoviteljev, razum veteranov, pogum operativcev in zagon mladine so vrline, ki odlikujejo gasilsko organizacijo. Še najbolj neprecenljivo dejstvo je, da vse aktivnosti opravijo prostovoljci, ki v določenih situacijah velikokrat tvegajo celo svoja življenja. Pogumni člani gasilske organizacije ukrepajo na požarih, elementarnih nesrečah, tehničnih intervencijah, nesrečah z nevarnimi snovmi in drugih izrednih dogodkih. Gasilska zveza Videm je bila ustanovljena z namenom, da ob nastajanju novih lokalnih skupnosti najde način dialoga, s katerim lahko zagotavljajmo višjo strokovno usposobljenost in operativno pripravljenost. Osnova za nemoteno delo operativnih enot je zagotovljena z zakoni in drugimi pravnimi viri ter s pogodbo o javni lokalni gasilski službi. Slednja se podpisuje z občinami Videm, Podlehnik in Žetale ter določa obveznosti in dolžnosti vseh pravnih oseb, prav tako pa zagotavlja finančna sredstva za usposabljanje, opremljanje in vzdrževanje objektov ter opreme. Pogoji za opremljanje prostovoljnih gasilskih enot izhajajo iz dolgoročnega programa razvoja gasilstva v občinah za obdobje 2018−2023. Prav zato smo v naši GZ še posebej ponosni, ko skupaj praznujemo okrogle obletnice, saj nas to posebej zaznamuje, daje našemu poslanstvu in delu poseben pomen. Praznujemo namreč skupaj s širšo javnostjo, pokažemo vso svojo gasilsko strast in odločnost. Prav to sta moto in gonilo vas gasilcev na Selih. Čez leta ste postajali zrelejši. Znali ste povezati znanje starosti in navdih mladine. V društvo ste vložili ure in ure prostovoljnega dela in prav to vas je pripeljalo na vrh prepoznavnosti v naši GZ in širšem gasilskem prostoru v Sloveniji. Želim vam, da vaše aktivnosti nikoli ne prenehajo, saj kljub vsemu ostajamo neprestano v zaključenem krogu dnevnih dogodkov, zavedajoč se, da moramo deliti svoje znanje z mlajšo gasilsko generacijo in usodo z našimi občani. Naj vam bodo vaša srčnost, delavnost in tudi ponos ob opravljenem delu vodilo za še uspešnejša leta vašega dela v prihodnje. Naj vas spremljata optimizem in vztrajnost, a kljub vsemu ne pozabite, da smo samo ljudje, ki imamo doma tudi nekoga, ki nas pogreša in pričakuje. Roman Cafuta, VGČ II. st. poveljnik GZ Videm 163

70 let gasilstva na Selih

Velik in pomemben jubilej Gasilstvo na Selih v Občini Videm praznuje letos velik in pomemben jubilej – 70 let organizirane gasilske službe. Korenine društva namreč segajo v leto 1949, ko so nekateri napredni krajani začutili potrebo po organiziranem gasilstvu v kraju. Ti ljudje so zapisani v kroniki društva kot ustanovni člani prostovoljnega gasilstva na Selih. S svojo požrtvovalnostjo in željo po pomoči sočloveku v domačem kraju in širši okolici so začeli graditi gasilstvo v tem kraju. Čez leta so s pomočjo krajanov in prostovoljnim delom nabavljali razno opremo in začeli izgradnjo gasilskega doma na Selih, ki stoji še danes. Čas je tudi na tem področju prinesel spremembe v tehniki in opremi. Vodilni v društvu in tudi drugi člani so vedeli, da je za napredek društva in učinkovitejšo pomoč treba slediti tem spremembam. Tako so z leti zamenjali in nabavljali potrebno opremo in gasilska prevozna sredstva. Ob tem pa niso pozabili na gasilski dom in garaže, ki so jih z leti obnavljali, dograjevali in posodabljali. S prostovoljnim delom je bil tako gasilski dom urejen za potrebe društva v času, ki ga živimo. Društvo, ki deluje kot prostovoljna organizacija, je vedno imelo usmerjen pogled naprej tudi glede članstva. Člani so se izobraževali na raznih tečajih, vajah in tekmovanjih. Le tako je bilo društvo vedno pripravljeno opravljati svoje poslanstvo – pomagati pomoči potrebnim. Vsa leta so v društvu delovali člani, članice, starejši gasilci in mladina, nekateri izmed njih so se sčasoma odločili za drugo pot, marsikdo pa je že vrsto let član PGD Sela. Čez vsa leta se je društvo trudilo pomagati tudi preostalim društvom v kraju in okolici. Prav tako se je povezovalo z drugimi gasilski društvi v občini in širši okolici. Ne glede na to, kdo je prevzel vodenje društva, vedno se je stremelo k temu, da pomaga ljudem v stiski in da prenaša vrednote prostovoljnega gasilstva na mlajši rod. Član PGD Sela sem od leta 1993, funkcijo predsednika pa opravljam od leta 2012. Z gotovostjo lahko trdim, da je PGD Sela v vseh svojih sedmih desetletjih delovanja pisalo uspešno, požrtvovalno in humanitarno pot gasilstva na Selih. Ponosen sem, da sem predsednik tega društva. Prepričan sem, da bo gasilstvo v tem kraju živelo in delovalo še vrsto let. Zahvaljujem se vsem članom in članicam za vso humanitarnost in pomoč pri pisanju zgodovine 70 let prostovoljnega gasilstva na Selih. Zahvala gre tudi upravnemu odboru, poveljstvu, nadzornemu odboru, disciplinski komisiji in komisiji za delo z mladino v društvu. Hvala tudi Občini Videm, Gasilski zvezi Videm in društvom, ki delujejo v njej, Krajevni skupnosti Sela, Krajevni skupnosti Dolena in Krajevni skupnosti Lancova vas. Hvala vsem društvom, ki delujejo v naši in tudi v sosednjih krajevnih skupnostih. Hvala vsem krajanom na našem požarnem rajonu in vsem drugim. Hvala vsem donatorjem in sponzorjem. Zahvala gre tudi vsem prijateljskim društvom drugih gasilskih zvez, s katerimi sodelujemo. Ob visokem jubileju gasilskega društva iskrena čestitka vsem, ki ste del gasilske zgodbe na Selih. Z gasilskim pozdravom Na pomoč!

Jure Pignar, GČ predsednik PGD Sela 164

Sebi v ponos, bližnjemu v pomoč – že 70 let Letošnji jubilej Prostovoljnega gasilskega društva Sela predstavlja 70 let prehojene poti, 70 let ponosa in 70 let edinstvenega druženja, ki ga je moč najti samo v gasilskih vrstah. Kljub ne tako visoki starosti in majhnosti ima Prostovoljno gasilsko društvo Sela za sabo bogato zgodovino. Klic po humanosti so krajani Sel začutili že leta 1949, ko so ustanovili Gasilsko društvo Sela in s tem začeli pisati novo poglavje v zgodovini naše okolice. Kraj dotlej namreč ni imel svojih gasilcev. Na požare so prihajala okoliška društva. Novoustanovljeno društvo se je čez leta krepilo in postalo poglavitni člen dogajanja na Selih, po zaslugi zavednih članov, ki so ponosno predstavljali svoj kraj in društvo, iz katerega izhajajo, ter krajanom vedno priskočili na pomoč, ko so jih potrebovali, bodisi na intervencijah bodisi na raznih delovnih akcijah, ki jih skozi vso zgodovino ni bilo malo. Tudi naši člani so zaslužni, da je kraj dobil podobo, kot jo poznamo danes. Časi se spreminjajo, s tem pa tudi dejavnost gasilstva. Posredujemo na najrazličnejših tipih intervencij, ki so tehnično vse zahtevnejše, delamo z opremo, ki je draga in zahtevna za uporabo. V svoje delo vlagamo obilo truda in se nenehno odrekamo stvarem, ki se jim drugi ne bi – s ciljem biti pripravljeni in pri svojem delu uspešni. Moderni čas individualizacije in nerazumevanje mnogih delodajalcev sta tista, ki nas pri našem poslanstvu najbolj otežujeta, vendar se člani Prostovoljnega gasilskega društva Sela temu vztrajno umikamo in ponosno nadaljujemo tradicijo, ki je stara že 70 let. Leto 2019 je leto, ko praznujemo 150 let gasilstva na Slovenskem, obenem pa 70 let te plemenite dejavnosti na Selih. Iskrene čestitke ob jubileju izrekam tako našim članom kot gasilcem po vsej državi. Naše poslanstvo bo ob srčnosti in zagnanosti, kot ju premoremo gasilci, živelo še obilo let. Na pomoč!

Aleš Sitar, GČ poveljnik PGD Sela

165

70 let gasilstva na Selih

Slika 160: Skupinska fotografija Ä?lanov PGD Sela, 2019

70 let gasilstva na Selih VIRI IN LITERATURA • Aleš Gabrič, Politična kriza. V: ur. Jasna Fischer, Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, druga knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 1148–1151. • B. Vodušek, Začetek gradnje kulturnega doma na Selah prva udarniška akcija. V: Tednik, 21. 7. 1977, str. 6. • Bilten 1. državnega gasilskega tekmovanja Slovenije, Rezultati. • Branko Božič, Gasilstvo na Slovenskem do leta 1963, Ljubljana 1998. • Branko Božič, Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem (1869–1999), Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 1999. • Branko Božič, Razvoj gasilstva na Slovenskem, Ljubljana 1968. • Darinka Ratajc, Občina v znamenju lokalne samouprave, V: ur. Tatjana Mohorko, Zbornik Občine Videm, Videm pri Ptuju 2011, str. 16–42. • Delo in uspehi KZ Lovrenc na Dr. p. V: Tednik, 1. 2. 1963, str. 3. • Evgen Lazar, Poročilo o izvedenem predhodnem arheološkem dokumentiranju ob gradnji na območju predvidene gradnje stanovanjske hiše, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ptuj 2017. • F. F., Z uspehi kronano delo občanov. V: Tednik, 9. 8. 1979, str. 8. • F. H., Davne želje vaščanov se bodo uresničile. V: Tednik, 19. 6. 1975, str. 5. • Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku – peta knjiga, Leonova družba, Ljubljana 1928. • Franc Tominc, Dvorana v Selah že pod streho. V: Tednik, 22. 12. 1977, str. 6. • Franci Lazarini, Cerkvena arhitektura Lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika 1889–1922, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Maribor 2012. • Gasilska organizacija in gibanje članstva. V: ur. Marko Pograjc, Gasilstvo na Slovenskem, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2010, str. 5–8. • I. C., Župnijski dom na Selih. V: Tednik, 5. 3. 1992, str. 9. • Investitorji so prevzeli novozgrajene objekte. V: Tednik, 8. 10. 1965, str. 5. • J. B., Zaradi muhe ubili slona. V: Tednik, 16. 4. 1981, str. 8. • J. Bračič, Namakalni jarek. V: Tednik, 2. 4. 1987, str. 1. • J. Bračič, Volitve v KS Dolena bomo bojkotirali. V: Tednik, 3. 10. 1996, str. 9. • Jakob Emeršič, Sto let cerkve na Selah, Župnijski urad Videm, Videm pri Ptuju 2004. • Jana Skaza, Za kraj in učence. V: Tednik, 2. 8. 2001, str. 7. • Jože Bračič, Križišče v Selah je spet popolno. V: Tednik, 30. 12. 1987, str. 19. • Jože Bračič, Sedaj je spomenik malomarnosti. V: Tednik, 3. 7. 1986, str. 12. • Jože Bračič, Spominsko obeležje bodo obnovili. V: Tednik, 26. 3. 1987, str. 11. • Jože Koropec, Med Dravo in Dravinjo v 16. stoletju. V: Ptujski zbornik 5, Ptuj 1985, str. 345– 358. • Letni gasilski priročnik 2015, ur. Marko Pograjc, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2014. • Letni gasilski priročnik 2016, ur. Marko Pograjc, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2015. • Letni gasilski priročnik 2017, ur. Marko Pograjc, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2016. • Letni gasilski priročnik 2018, ur. Marko Pograjc, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2017. • Letni gasilski priročnik 2019, ur. Marko Pograjc, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana 2018. • M. Ozmec, M. Gozdnik, V. Klemenčič Ivanuša in Z. Šalamun, Toča kot kurje jajce ali še večja. V: Štajerski tednik, 19. 8. 2008, str. 3–6. 168

• M. S., Sela pri Ptuju. V: Družina, 25. 8. 1996. • Marija Božičko (ur.), Šola Sela: publikacija ob otvoritvi prenovljene šole, Sela 2009. • Marija Hernja Masten, Videm in kraji videmske občine v arhivskih virih. V: ur. Tatjana Mohorko, Zbornik Občine Videm, Videm pri Ptuju 2011, str. 52–86. • Martin Goričan, Vaščani Lancove vasi pred referendumom. V: Tednik, 20. 3. 1975, str. 11. • Martin Ozmec, Bodo naloge krajanov in krajevne skupnosti Kidričevo v celoti realizirane?. V: Tednik, 23. 1. 1975, str. 3. • Martin Ozmec, Peti praznik KS Dolena. V: Tednik, 9. 8. 1984, str. 12. • Martin Ozmec, Sela v plamenih. V: Tednik, 6. 4. 1978, str. 12. • Matjaž Klasinc, Evidentiranje nekaterih živalskih vrst ob reki Polskavi, prehodna seminarska naloga, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Maribor 2008. • Matjaž Klasinc, Geografski oris naselij Barislovci in Sela, seminarska naloga pri predmetu Geografija naselij, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Maribor 2010. • N. V., Nekaj novic in želja iz Sel. V: Tednik, 17. 2. 1977, str. 6. • Osnutki samoupravnih sporazumov, priloga k Tedniku, 29. 1. 1976. • Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Maribor 1989. • Popravljene ceste jim dobro služijo. V: Naše delo, 16. 6. 1950, str. 2. • Simon, Telefoni na Selah. V: Tednik, 22. 5. 1986, str. 9. • Slavica Pičerko Peklar, Opečeni skakali iz košare, balon v celoti zgorel. V: Večer, 17. 6. 2002, str. 21. • Slovesnost blagoslovitve novih zvonov. V: Slovenski gospodar, 18. 10. 1923, str. 4. • SM, Odprto prvo krožišče v občini. V: Štajerski tednik, 31. 7. 2009, str. 7. • Srečanje pionirjev gasilcev Slovenije in Hrvaške 1968–1988, ur. Franjo Mauer, Čakovec 1988. • Srečko Primožič, V službi ljudstva na pomoč. V: ur. Marija Hernja Masten, Gasilsko društvo Videm 1923–2013. 90 let PGD Videm pri Ptuju, Videm pri Ptuju 2013, str. 60–82. • Š. Knaus, Gostilna ima patronat nad športnim društvom. V: Tednik, 8. 1. 1981, str. 11. • Tarzicij Kolenko, Prav lepa je Šentviška fara. V: Naš glas, junij 2009, str. 18. • Tatjana Mohorko, 25 let Kulturnega društva Sela 1972–1998, Sela 1998. • Tatjana Mohorko, Gasilski dom na Selih, podoba sv. Florjana. V: Naš glas, junij 1999, str. 19. • Tatjana Mohorko, Na Selih pomladili stoletno lipo. V: Naš glas, april 2004, str. 25. • Tatjana Mohorko, Občni zbor in slovesnost PGD Sela. V: Naš glas, april 2001, str. 29. • Tatjana Mohorko, Sela ima krožišče s kužnim znamenjem. V: Naš glas, september 2009, str. 9. • Tatjana Mohorko, V treh vaseh 104 priključki. V: Tednik, 15. 5. 1997, str. 9. • V. R., Partizanski koledar našega okoliša. V: Tednik, 15. 5. 1963, str. 4. • V. R., Zaznamovali smo znova kraj partizanskega boja v Selah pri Halozah. V: Tednik, 17. 5. 1963, str. 4. • V. Rojic, Odkrit spomenik padlim pri Selah. V: Tednik, 19. 6. 1964, str. 2. • Vincenc Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 6, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 2000, sekcija 171. • Z. R., Turnih v malem nogometu na Selah. V: Tednik, 8. 11. 1983, str. 11. • Zdenko Čepič, Plebiscit o samostojni Sloveniji. V: ur. Jasna Fischer, Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848– 1992, druga knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 1294–1297. • Zdenko Čepič, Uresničevanje plebiscitne volje Slovencev. V: ur. Jasna Fischer, Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, druga knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 1326–1332. 169

70 let gasilstva na Selih SPLETNI VIRI • Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster za Štajersko. Naslov URL (www.arhiv.gov.si), 7. 4. 2019. • Gasilska zveza Slovenije, Pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev. Naslov URL: (http://www.gasilec.net/uploads/datoteke/Adriana/Zakonodaja/PGSPG_sprejeto%20na%20 3%20seji%20Plenuma%20GZS_za%20objavo.pdf ), 4. 5. 2019. • Iztok Ličen, Rock glasba šestdesetih – primer Billyja Mundija, Univerza na Primorskem, Koper 2016, str. 3. Naslov URL (https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/zakljucna/licen-iztok.pdf ), 22. 4. 2019. • Register nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, Sela na Dravskem polju – znamenje. Naslov URL (http://rkd.situla.org/), 7. 4. 2019. • Statistični urad Republike Slovenije. Naslov URL (https://pixweb.stat.si/pixweb/database/dem_soc/dem_soc.asp), 30. 4. 2019. • Šolski list Državne narodne šole na Selih 1929–1936, Portal Zgodovina Slovenije – Sistory. Naslov URL (http://hdl. handle.net/11686/24776), 6. 4. 2019. • Tednik Družina. Naslov URL (http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/clanek/o-podjetju?Open), 5. 5. 2019. • Uradni list Republike Slovenije, Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij dne 19. 4. 1998. Naslov URL (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-1592/), 10. 5. 2019. • Zgodovina, Gasilska brigada Maribor. Naslov URL (http://www.gasilskabrigadamaribor.si/predstavitev/zgodovina), 1. 5. 2019. ARHIVSKI VIRI • Arhiv Krajevne skupnosti Sela. • Arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Sela. • Zgodovinski arhiv Ptuj, fond 0070-00004, Kopialna knjiga gospostva Turnišče 1648–1792. • Zgodovinski arhiv Ptuj, fond 0292, Občinska gasilska zveza Ptuj. USTNI VIRI • Alojz Auer • Ana Šibila • Anton in Jožica Gojkošek • Anton Mohorko • Branko Tominc • Družina Sorec • Frenk Muzek • Janko Sitar • Jože Kolednik st.

• Katica Krajnc • Maks Čoh • Marjan Pal • Marjana Mohorko • Roman Blažek • Rudi Intihar • Slavko Steiner • Stanko in Marjana Orovič • Tilika Vidovič

170

VIRI SLIK Slika 1: Zračni posnetek območja naselij Barislovci, Sela in Trnovec. Vir: osebni arhiv Matjaža Klasinca Slika 2: Kužno znamenje na Selih danes. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec) Slika 3: D vorišče prve šole na Selih, 1929. Vir: Šolski list Državne narodne šole na Selih 1929–1936, Portal Zgodovina Slovenije – Sistory. Naslov URL (http://hdl. handle. net/11686/24776), 6. 4. 2019 Slika 4: Zgradba osnovne šole Sela okrog 1965. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 5: Blagoslov novega zvona, 1966. Vir: osebni arhiv Matjaža Klasinca Slika 6: Zgradba kmetijske zadruge okrog leta 1966. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 7: Območje naselij Barislovci, Sela in Trnovec na karti vojaškega zemljevida habsburške monarhije iz obdobja 1763–1787. Vir: Vincenc Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (Vojaški zemljevid), zvezek 6, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 2000, sekcija 171 Slika 8: Območje naselij Barislovci, Sela in Trnovec na karti franciscejskega katastra iz leta 1824. Vir: Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster za Štajersko. Naslov URL (www. arhiv.gov.si), 7. 4. 2019 Slika 9: Grb Krajevne skupnosti Sela. Vir: arhiv Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Slika 10: Cerkev Sv. družine na Selih danes. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec) Slika 11: Dopis Krajevnega ljudskega odbora Sela o ustanovitvi pripravljalnega odbora za ustanovitev gasilskega društva. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 1, ovoj 12, Pripravljalni odbor Slika 12: Ustanovni član Franc Sitar. Vir: arhiv družine Sitar, Zgornja Pristava Slika 13: Ustanovni član Franc Pal. Vir: osebni arhiv Matjaža Klasinca Slika 14: Ustanovni član Anton Murko. Vir: osebni arhiv Ane Šimenko Slika 15: Ustanovni član Anton Murko. Vir: arhiv družine Sitar, Lancova vas Slika 16: Ustanovni član Jože Pal. Vir: osebni arhiv Marjana Pala Sliki 17 in 73: Ustanovni član Jože Kolednik. Vir: arhiv družine Kolednik Slika 18: Ustanovni član Janez Jerenko. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Sliki 19 in 74: Ustanovni član Herbert Sorec. Vir: arhiv družine Sorec Slika 20: Ustanovni član Jože Gajser. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 21: Ustanovni član Ferdo Krček. Vir: arhiv družine Murko Slika 22: Ustanovni član Jakob Gojkošek. Vir: osebni arhiv Mirka Vindiša Slika 23: Zapisnik 1. rednega občnega zbora, 1950. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 2, ovoj 13, Zapisnik Slika 24: Seznam članov organov društva leta 1950. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 2, ovoj 15, Seznam članov Slika 25: Seznam članov gasilskega društva, 1951. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 2, ovoj 13, Seznam članov Slika 26: Gasilski dom ob gradnji leta 1951. Vir: arhiv družine Kolednik Slike 27–28: Zgradba gasilskega doma okrog leta 1965. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 29: Zgradba gasilskega doma okrog leta 1970. Vir: arhiv družine Kolednik Slika 30: Upravni in nadzorni odbor KZ Sela ob koncu delovanja. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 31: Gasilski voz ob predaji svojemu namenu leta 1955. Vir: osebni arhiv Katice Krajnc 171

70 let gasilstva na Selih Slika 32: Člani GD Sela ob predaji voza. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 33: Gasilski voz, preurejen v mrliški voz, fotografiran leta 1973. Vir: osebni arhiv Ane Šibila Slika 34: Preurejen gasilski voz danes. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 35: Predaja praporja, 1959. Vir: osebni arhiv Milene Pal Slike 36–38: Predaja praporja, 1959. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Sliki 39 in 40: Predaja praporja, 1959. Vir: arhiv družine Kolednik Slika 41: D opis GD Sela gasilski zvezi ob poplavah leta 1964. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 21, ovoj 175, Dopis ob poplavah Slika 42: Seznam prejemnikov priznanj ob 20-letnici delovanja društva, 1969. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 26, ovoj 229, Seznam Slika 43: D opis za nabavo motorne črpalke Rosenbauer, 1971. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 30, ovoj 260, Dopis Slika 44: Motorna črpalka Rosenbauer danes. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 45: Udeleženci 6. podčastniškega tečaja v Majšperku, 1972. Vir: osebni arhiv Tilike Vidovič Sliki 46 in 47: Člani GD Sela ob 30-letnici delovanja društva, 1979. Vir: arhiv družine Mohorko Slika 48: Vozilo TAM T5 75, 1981. Vir: arhiv družine Kolednik Slika 49: Zgradba gasilskega doma pred letom 1986. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 50: Zgradba gasilskega doma po obnovi, 1992. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 51: Avtocisterna TAM 5500. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 52: Vozni park, 1992. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 53: P ročelje gasilskega doma s poslikavo sv. Florjana in vozilo GV-1 Ford Tranzit. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 54: Vozni park, 2004. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 55: B lagoslov obnovljene fasade gasilskega doma s podobo sv. Florjana, 1999. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 56: Z gradba gasilskega doma po obnovljeni fasadi, 1999. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 57: P redaja novega prapora leta 2001 in zadnji praporščak prapora Anton Kukovič. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 58: P redsednik Stanko Potočnik predaja nov prapor poveljniku Antonu Mohorku in novemu praporščaku Đuru Palijanu, 2001. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 59: Gradnja prizidka h gasilskemu domu, 2004. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 60: Zgradba gasilskega doma po dograditvi garaže, 2007. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 61: P odvozje za gasilsko vozilo MAN GVC 16/24, 2005. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 62: Č lani društva z županom Občine Videm Friderikom Bračičem, zbrani ob prihodu podvozja, 2. 2. 2005. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 63: G asilsko vozilo MAN GVC 16/24, 2015. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 64: Č astna tribuna ob 60-letnici PGD Sela, 2009. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 65: Parada ob 60-letnici PGD Sela, 2009. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 66: Z gradba gasilskega doma z obnovljeno fasado, 2011. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 67: N ovo vozilo GVM-1 Volkswagen Transporter, 2015. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec) 172

Slika 68: V eselica po predaji vozila GVM-1, 2015. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 69: Botri vozila GVM-1, 2015. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 70: Mladina PGD Sela v paradi ob 17. Kongresu Gasilske zveze Slovenije, 2018. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 71: M ladina in mentorja s takratnim predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem na 17. Kongresu Gasilske zveze Slovenije, 2018. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 72: P ostroj ob zaključku 17. Kongresa Gasilske zveze Slovenije, 2018. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 75: Mirko Selinšek. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 1, Kronika PGD Sela, str. 17 Slika 76: Upravni in nadzorni odbor Kmetijske zadruge Sela ob koncu delovanja. Vir: osebni arhiv Ane Šimenko Slika 77: O ljna slika sv. Florjana, ki jo je naslikal Mirko Selinšek. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slike 78–80: O bmočje delovanje PGD Sela, 2019. Vir: Prostorski informacijski sistem občin. Naslov URL (https://www.geoprostor.net/PisoPortal/), 11. 5. 2019 Slike 81–84: Načrt o požaru. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 9, ovoj 79, Poročilo o požaru Sliki 85 in 86: Požar na Selih, 29. 3. 1978. Vir: Martin Ozmec, Sela v plamenih. V: Tednik, 6. 4. 1978, str. 12 Slika 87: Požar na Selih, 29. 3. 1978. Vir: Štefan Vidovič, Ob tednu varstva pred požarom. V: Tednik, 19. 10. 1978, str. 3 Slike 88–90: P ožar na Selih, 1978. Vir: J. Slodnjak, Veter je širil ognjeno katastrofo. V: Večer, 30. 3. 1978, str. 20 Slike 91–96: Požar na Selih, 1978. Vir: Saša Krajnc, Prispevek ob 30-letnici požara na Selih, RTV Slovenija, 2008 Slika 97: P oplavljena cesta Sela–Dolena na Selih, 1987. Vir: J. Bračič, Namakalni jarek. V: Tednik, 2. 4. 1987, str. 1 Slika 98: Poplavljena hiša družine Begič - Sovec v Zgornji Pristavi, 1998. Vir: J. Bračič, Poplave. V Tednik, 12. 11. 1998, str. 1 Slike 99–103: Poplave na Selih, september 2010. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 104: Snegolom, oktober 2012. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 105: P ožar transformatorske postaje, 2013. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 106: Ž enska desetina, ki je v društvo prinesla prvi pokal, 1970. Vir: osebni arhiv Katice Krajnc Slike 107–113: C entrsko tekmovanje na Selih, 1987. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 114: M oška in del ženske desetine po občinskem tekmovanju, 1991. Vir: osebni arhiv Branka Tominca Slika 115: M oška desetina PGD Sela po občinskem tekmovanju v Bukovcih, 1991. Vir: osebni arhiv Branka Tominca Slika 116: Z adnja ženska desetina v PGD Sela pod mentorstvom Srečka Tominca, okrog 1993. Vir: osebni arhiv Branka Tominca Slika 117: Z adnja moška desetina v PGD Sela pod mentorstvom Srečka Tominca, okrog 1993. Vir: ZAP, OGZ Ptuj, škatla 83, fototeka 173

70 let gasilstva na Selih Slika 118: T ekmovalna desetina članov A po koncu tekmovalne sezone, oktober 1998. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 119: S tarejši gasilci na tekmovanju v Leskovcu, 2003. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 120: Č lani B na tekmovanju v Leskovcu, 2003. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 121: T ekmovalni desetini članov PGD Sela in članic PGD Hajdoše, 2000. Vir: arhiv PGD Hajdoše Slika 122: Tekmovalna desetina članov A na državnem tekmovanju v Kočevju, 2004. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 123: Tekmovalni desetini članov in članic A, 2010. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 124: S tarejši gasilci na tekmovanju v Podlehniku, 2012. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 125: Č lani B na tekmovanju v Podlehniku, 2012. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 126: S kupinska fotografija po tekmovanju Gasilske zveze Videm na Selih, 2013. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 127: P ionirska desetina PGD Sela na prvem tekmovanju Gasilske zveze Videm v Leskovcu, 1997. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 128: P ionirska desetina na tekmovanju Gasilske zveze Videm na Selih, 2001. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slike 129–149: Fotografije mladine. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 150: O dziv predsednika države, 2019. Vir: Profil Boruta Pahorja. Naslov URL (https:// www.instagram.com/borutpahor/), 5. 4. 2019 Slika 151: K ipec sv. Florjana iz leta 1998. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec) Slika 152: Udeleženci 2. Florjanove nedelje, 2000. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka Slika 153: Blagoslov gasilcev in vozil po maši, 2018. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 154: U deleženci 12. Florjanove nedelje, 2010. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka Slika 155: Seznam članov GD Sela leta 1990 po abecednem redu. Vir: Kronika PGD Sela Slike na straneh 147 in 148: Jože Kolednik. Vir: arhiv družine Kolednik; Herbert Sorec. Vir: arhiv družine Sorec; Alojz Muzek. Vir: osebni arhiv Frenka Muzeka; Maks Čoh. Vir: osebni arhiv Maksa Čoha; Stanko Orovič. Vir: osebni arhiv Stanka Oroviča; Franc Emeršič. Vir: osebni arhiv Elizabete Emeršič; Stanko Potočnik, Roman Blažek, Jure Pignar. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec); Anton Žlahtič. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 14, Matična knjiga PGD Sela; Ciril Cebek. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 14, Matična knjiga PGD Sela; Anton Kukovič. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, fototeka; August Mohorko. Vir: arhiv družine Mohorko; Anton Mohorko, Alojz Auer, Aleš Sitar. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec); Slike 156–159: Upravni organi društva danes. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec); Slika 160: Članstvo PGD Sela, 2019. Vir: arhiv PGD Sela, škatla 16, digitalna fototeka (avtor: Rado Škrjanec)

174

Izid zbornika so omogočili tudi:

DANIJEL POTOČNIK, s. p.

Avtostoritve

Potočnik

Gregor Potočnik s.p. Barislovci 2, 2284 Videm pri Ptuju

M: 041 578 983 E: avtostoritve.potocnik@gmail.com

Katja Žunkovič, s. p.

175

70 let gasilstva na Selih

Oljarna SVENŠEK AVTOPREVOZNIŠTVO FLOS

KROJAŠTVO ROŽMAN FRIZERSTVO PETRA Petra Lenart, s. p. ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ GREGOR LOZINŠEK ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠTVO Boštjan Fric, s. p. Jure PIGNAR Žiga in Bojan AUER Družina IVANČIČ

176

Čeprav je naš pogled smelo zazrt v prihodnost, moramo vendarle stati na realnih tleh v sedanjosti in se zavedati, da nismo šele od danes. Rod za rodom si utira skozi življenje pot in vsaki rod zapusti naslednjemu in bodočim rodovom svoje izročilo – dragoceno duhovno in materialno dediščino. Varstvo te dediščine pa je naša velika odgovornost. Hraniti jo moramo, oplemenititi za naše zanamce. Zato si krajani širom po naši domovini prizadevajo, da v krajevnih kronikah zapisujejo pomembnejše dogodke od roda do roda. (Iz uvoda kronike PGD Sela, ki ga je zapisal Mirko Selinšek)

let gasilstva na Selih

Naše poslanstvo bo ob srčnosti in zagnanosti, kot ju premoremo gasilci, živelo še obilo let.