Zbornik drustvo vinogradnikov 2007 by Rado Škrjanec

Beli burgundec; PrimoĹž Premzl, Zbirka ampelografskih upodobitev Vinzenza in Conrada Kreuzerja. Maribor 1997.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.23:634(497.4Ptuj)”1997/2007” DESET 10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana / [uredniški odbor Andrej Rebernišek ... [et al.] ; fotografije društveni arhiv in avtorji ; kartografsko osnovo izdelal Geodetski zavod Slovenije]. - Ptuj : Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje slovenske gorice, 2007 1. Rebernišek, Andrej 232927488

KAZALO Andrej Rebernišek Uvodne misli ob izidu zbornika

Štefan Čelan Ob srečanju s prvim križem

Franc Pukšič Zborniku na pot

Marija Hernja Masten Na Ptujskem se je stoletja vse vrtelo okrog vina

Andrej Rebernišek Društvo med leti 1997 in 2007

Miran Glušič Kronologija Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednjih Slovenskih goric

Milena Furek, prof., dr. Vladimir Korošec Ptujska Kmetijska šola je trdno povezana s svojim okoljem O Klopotcu

65 67

Miran Glušič Martinovo Prva vinska kraljica Ptuja Dan oprtih vrat vinskih kleti

70 70 71

Društveni kletarji Janko REPIČ Milan BREG Andrej POLANEC Marjan LOVREC Roman PETROVIČ Franc LOVRENČIČ Anton POTRČ Zoran ŠULIGOJ Franc LACKO Zoran PETKOSKI

72 72 73 73 73 74 74 75 75 76

Andrej Rebernišek Pomen in cilji ocenjevanja vina

Anton Vodovnik Ob okroglem jubileju Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

Anton Skaza Nobenega dela vinogradnik ne sme zanemariti

Jani Gönc Nekoč sadjarski danes vinorodni okoliš

Društvena priznanja

Prepoznavnost društva

Organi društva

Člani društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice v letu 2007

Franc Paternost Pred nami je deseta obletnica Miran Glušič Na ogledih v sosedovih vinogradih in sadovnjakih

Naše življenje in delo skozi objektiv Andreja Polanca in drugih članov društva

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Uvodne misli ob izidu zbornika

Spoštovani vinogradniki, sadjarji, članice, člani društva, za nami je deset let aktivnega dela, izobraževanja, druženja, srečavanja, zato ob desetletnem jubileju iskrena čestitka. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, to lahko danes zagotovo potrdimo, je mnogo prispevalo k izjemnemu razvoju vinogradništva-vinarstva, promociji osrednje slovenjegoriških gričev in prepoznavnosti vin iz območja občin Ptuj in Destrnik. Z desetletnim delovanjem je društvo postalo prepoznavno v Sloveniji in tudi v Evropi. Ob desetletnem jubileju se je upravni odbor društva odločil za izdajo zbornika, da smo lahko vse doživete trenutke tudi zapisali. Danes je zbornik pred nami. Snovati smo ga začeli spomladi 2006, ko smo imenovali uredniški odbor. Sestavljali smo ga: Miran Glušič, Andrej Polanec, Roman Petrovič, Rado Škrjanec in Andrej Rebernišek. Ker pa smo hoteli tematiko vinogradništva in razvoj vinogradništva-vinarstva prikazati širše, smo k pripravi zbornika povabili tudi Zgodovinski arhiv Ptuj, ga. Marijo Hernja Masten, ki nam je pripravila bogat zgodovinski opis razvoja vinogradništva na širšem območju Ptuja, za kar se ji posebej zahvaljujem. Eden od ciljev zbornika je bil zapisati vse pomembne dogodke in dosežke. Je zapis prehojene poti društva, zapis razvoja vinogradništva na širšem območju Ptuja in občine Destrnik, z namenom, da ne gredo v pozabo in kar je zapisano tudi ostaja. Zahvala za zbornik gre vsem avtorjem, uredniškemu odboru, sponzorjem, oblikovalcu, tiskarju in vsem, ki so zbornik soustvarjali. Posebna zahvala, pa gre g. Miranu Glušiču za idejno zasnovo in požrtvovalno delo pri zborniku. Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet., predsednik društva

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ob srečanju s prvim križem Na vrhu vseh bolezni je bolna kri, na vrhu vseh zdravil je vino, kjer tega primanjkuje, so zdravila. Židovski pregovor

V desetletni zgodovini Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednjih Slovenskih Goric se je zvrstilo zelo veliko dogodkov, ki so jih opravili številni člani, njihovi sorodniki in prijatelji in s tem pripomogli k razvoju vinske in sadjarske kulture na slovenskem. Prav je, da se številna dobra dela, ki so jih članice in člani znotraj društva opravili, zapišejo in s tem za večno ohranijo v zgodovinskem spominu. V veliko zadovoljstvo in čast si štejem, da ste tudi mene povabili k pisanju in mi na ta način omogočili, da se z nekaj mislimi zahvalim za vaše dosedanje delo. Vaš trud in rezultati dela potrjujejo, da ni naključje, da se naše mesto ponaša z najstarejšim slovenskim vinom » zlato trto« iz leta 1917. Ta žlahtna kapljica je povezala številne posameznike, društva in celo red Slovenskih in Evropskih vitezov vina, da skrbijo za ohranjanje in nadaljnji razvoj te čudovite dejavnosti. Slovensko vinogradništvo je sicer doživljalo mnoge vzpone in padce, vendar se lahko zahvalimo ljubezni našega človeka do vinskih goric in dobrega vina, da ostajamo ena izmed imenitnejših vinorodnih držav v Evropi in širše. Raznolikost naše krajine, različne sorte trte in pridelovalne razmere omogočajo, da lahko pridelamo najkakovostnejša vina, s katerimi lahko zadovoljimo ljubitelje žlahtne kapljice doma in na tujem. Vino je pijača, ki nam je blizu že tisočletja. V njej se izpoveduje narava, pridne roke vinogradnikov ter občutljivost kletarja. Vino vse bolj postaja tudi promocijski element, ki daje ton turistični ponudbi. Slovenske Gorice lahko s pomočjo znanj in veščin, ki jih ponujate znotraj vašega društva, iščejo svojo razvojno priložnost tudi v izvirnosti vinske, sadjarske in kulinarične ponudbe. Pokazati in ponuditi vse vaše izdelke je lahko bistvo vaše in naše prepoznavnosti, če jih bomo znali ponuditi na celovit in izviren način. Pomen vašega dela je med ostalim povezan tudi z motivacijo posameznikov za kritično presojo lastnih rezultatov dela. Zavedati se moramo, da vsaka prireditev, ki jo izvedete, vpliva na nadaljnji razvoj in uporabo sodobnih metod v vinogradništvu, sadjarstvu in kmetijstvu. Vse skupaj pa prispeva k razvoju kulture pitja vina, spodbuja še druge vidike sodelovanja v panogi in izven nje ter povečuje prepoznavnost Slovenskih Goric in vseh njenih potencialov. Ob tej priložnosti bi se želel iskreno zahvaliti vsem tistim, ki ste to desetletno zgodovino soustvarjali. Vsem sedanjim in bodočim generacijam vinogradnikov in sadjarjev pa želim veliko vizionarstva in poguma na nadaljnji razvojni poti.

Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Zborniku na pot Neznani Grški pesnik iz 6. stoletja pred našim štetjem je zapisal: HIMNA ZEMLJI, MATERI VSEGA Goja, mati vsega, trda, sijajna kot skala, najstvarnejše izmed vseh bitij; pojem slovo veličini zemlje! Mati bogov, nevesta zvezdnega neba, pozdravljena!

Spoštovani vinogradniki in vinogradnice, s temi verzi se lahko poistovetimo vsi, ki ljubimo svojo zemljo s svojim delom, z vsem svojim ponosom in svojo dušo. Ljubezni do naše zemlje so nas naučili naši starši, naši predniki in nam naložili, da to prenesemo na naše zanamce. Prvo skrb in ljubezen do domov in zemlje pa izkazujejo vsi člani našega društva, saj smo s kakovostnim delom vodstvenega kadra, strokovnjakov z institucij, s sodelovanjem s sosednjimi društvi doma in v tujini, partnerji iz lokalnega okolja in mladimi izobraženimi talenti v našem kmetijstvu dosegli zavidljive rezultate v zadnjih 10-ih letih. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske Gorice je temelj in porok, da bo na tem delu Slovenskih Goric še naprej zemlja obdelana in naša kooperativa prednosti razvojev dopolnilnih dejavnostih turizma in sorazmernega kmetijstva izkoriščena. Hvala vsem, ki ste se trudili vseh teh deset let, še posebej pa vsem avtorjem, uredniškemu odboru, sponzorjem in vsem neimenovanim, ki ste zbornik soustvarjali. V imenu občine Destrnik in v svojem imenu želim zborniku, da najde pot do vseh, ki jim ljubezen do zemlje pomeni enako, kot je zapisal grški pesnik v pesmi HIMNA ZEMLJI – MATERI VSEGA.

Franc Pukšič, župan in poslanec v DZRS

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Na Ptujskem se je stoletja vse vrtelo okrog vina Marija Hernja Masten

Uvod Vino prištevamo med pomembne pijače najstarejših kultur na svetu. Od prazgodovinskih kultur naprej je znano, da sta sodila kruh in vino med pradobrine človeškega prehranjevanja. Prav to dokazuje vinorodna okolica Ptuja s svojo bogato in častitljivo vinogradniško dediščino. Kaj nam lahko bolj verodostojno izpriča gornjo trditev, kakor zapis iz druge polovice prvega stoletja našega štetja na eni izmed znanih ptujskih rimskih oljenk, ki jo hrani graški muzej Joanneum in ima za okras upodobljen vrč, kruh in redkev, okoli pa je napis: »Pauperis cena pane vinu radic«, kar bi lahko nekoliko v rimi prevedli kot »Vino, kruh in redkvica, revežu večerjica!«1

Izris rimske oljenke iz 2. polovice 1. stoletja z napisom: Vino, kruh in redkvica, revežu večerjica. Povzeto po J. Istenič (2000), Poetovio, str. 347. Tabla 87.

Raznolikosti tal in podnebja na geografsko majhnem ozemlju kot je ptujski vinorodni okoliš, so na odličnih vinorodnih legah v bližnjem srednjem delu Slovenskih goric (Vurberk, Destrnik in Polenšak) in v Halozah (Zavrč, Videm in Leskovec) zagotavljali vinski pridelek najboljše kakovosti, kar je Ptuj dvignilo v center vinske trgovine, vinogradništva in vinarstva vse od časov rimske Poetovione pa do danes. Razvoj vinogradništva je skozi stoletja potekal počasi in je doživel v dolgih stoletjih le malo sprememb. Poleg tega so bili predvsem kmečki ljudje nezaupljivi do novotarij in ptujski kronist Raisp ugotavlja: »Podeželani se držijo zastarelih navad kot pijanec plota in so za novitete, izboljšave in boljšo izobrazbo nadvse nedojemljivi. Radi živijo udobno – lenobno. Pri obdelovanju svoje zemlje so marljivi, pri hrani so zelo zmerni, vendar jo radi začinijo s kozarcem vina. Pri stanovanju in obleki so skromni, le mladež obeh spolov je lepo napravljena.« 2 Marija Hernja Masteb, višja arhivska strokovna sodelavka, Zgodovinski arhiv na Ptuju. sodelavka, Zgodovinski arhiv na Ptuju. Istenič (2000): Poetovio, zahodna grobišča II., str. 137, grob 437, kataložni opis oljenke z napisom: PAVPERIS.CENA. PANE. VINV. RADIC, druga polovica 1. stol./flavijski čas; in str. 347, tabla 87, izris oljenke. 2 ZAP, Ptujska kronika R- 73, str. 4u. 1

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Zato je vinogradništvo, kakršnega poznamo danes, nastalo šele koncem 19. stoletja. Razlog zanj je bila trtna uš. Od sredine 19. stoletja so vse stroke vinogradništva (vinarstvo, trsničarstvo, ampelografija, enologija) izredno napredovale, čemur ni botrovala le uničujoča trtna bolezen, ampak znanstveno tehnološki napredek družbe, razvoj kmetijske dejavnosti, ustanavljanje strokovnih in stanovskih društev ter združenj na vseh področij kmetijstva. Ta prispevek zato v večji meri obravnava obdobje vinogradništva na Ptujskem od 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.

Vinogradništvo fevdalne dobe Vinogradništvo je bilo od fevdalne dobe naprej pomembna kmetijska panoga in je prinašalo dohodek lastnikom zemljiških gospostev, vinskim trgovcem, mestom, skozi katera so vozili vina, prevoznikom, izdelovalcem sodov, le viničarju je dajalo bolj skromno možnost preživetja, saj o kakem zaslužku skorajda ne more biti govora. Vinogradi so imeli različen pravni status, zato je iz tega razvidno, da so bili vinogradniki v zgodnjem fevdalizmu del dominikalne ali pridvorne posesti, kar je pomenilo, da je vinograde zemljiški gospod obdeloval v lastni režiji. S kolonizacijo in nastankom podložniških kmetij, krčenja gozdov za pridobitev povečanja obdelovalne zemlje, pa so nastali hubni in gorski vinogradi. Podložnik, ki je imel poleg druge zemlje tudi hubni vinograd, je moral za njegovo uporabo svojemu zemljiškemu gospodu dajati različne dajatve (pravde) s celotne posesti, tudi iz vinograda, saj je bil le ta sestavni del kmetije oz. hube. Gorski vinogradi pa so nastali na višjih predelih prisojnih pobočij slemen, kjer so izkrčili gozdove in jih zasadili s trto (Vičavski novi vinograd 1597 - Weitschacher Neupruch3). Tak kompleks so imenovali gora (Berg), ki so jo razdelili na vinograde primernih širin, od vrha gore proti dolini. Zemljiški gospod pa je te gorce potem dajal v zakup najrazličnejšim interesentom. Ob vinogradih so na vrhu gorce zgradili ponavadi leseno kočo, ki je bila prazna. Potrebovali so jo le ob delu in trgatvi. Šele vztrajne zahteve meščanov, da bi si smeli ob gorici zgraditi klet in stiskalnico, je odobril kralj Friderik 6. novembra 1445. To je pomenilo, da si lahko v mariborski okolici postavi pri vinogradu klet ali stiskalnico vsak prelat, gospod, plemič, meščan ali kmet, ker je to po gorskem pravu v ostalih delih Štajerske bila potreba in navada.4 Zemljiški gospod je kot gorski gospod po gorskem pravu reševal zadeve vse od 13. stoletja. Gorsko pravo je urejalo razmerje med gorskim gospodom in zakupnikom. Zakupnina vinograda je bila gornina (Bergrecht), ki so jo dajali v določeni količini mošta oziroma vina. Gorski gospod je lahko dajal v zakup vinograd kmetom, plemičem, meščanom, cerkvam, skratka vsakomur, ki ga je želel obdelovati. Po gorskem pravu je bil zakupnik svoboden, do gorskega gospoda je imel le dolžnost dajanja gornine. Zakupi gorninskih vinogradov so bili dedni. Uporabnik vinograda ga je lahko prodal tudi drugemu lastniku, prodajo je moral pri gospoščini naznaniti, in novi lastnik je moral vinograd vedno sprejeti iz rok gorskega gospoda, kar mu je le-ta potrdil s ščitnim pismom. Prav ščitnih pisem je med listinami ostalo največ ohranjenih. Naj tukaj navedemo le nekaj primerov iz 17. in 18. stoletja. Grof Jakob Leslie je leta 1669, natančneje 1. oktobra, kot gorski gospod izdal ščitno pismo Andreju Matjašiču za vinograd v Senčaku pri Juršincih, ki ga je ta podedoval po očetu Matiju.5 Grof Franc Anton Sauer, je leta 1698, 12. marca, izdal ščitno pismo Juriju Petroviču za vinograd v Repiščah pri Leskovcu. Petrovič je vinograd kupil od Martina Vidoviča.6 Minoritski red iz Gradca je 1797, 3. avgusta izdal ščitno pismo za vinograd, viničarijo in klet s stiskalnico, v Majskem Vrhu Vincencu Leskošeku z Brega pri Ptuju.7

3 4 5 6 7

Hernja Masten ( 2006): Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, ZAP, R- 23, str. 184. Mell (1928): Das steirische Weinbergrecht und dessen Kodifikation im Jahre 1543. ZAP, Zbirka listin, sign. 16/89; 1669, oktober 1., Ptujski grad. ZAP, Zbirka listin, sign. 19/107; 1698, marec 12.,Borl. ZAP, Zbirka listin, sign. 33/187; 1797, avgust 3., Gradec.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Člane vinogorske skupnosti so imenovali sogornik (Berghold). Gorski gospod je službo nadzornika in uradnika (gorskega mojstra) podelil različnim osebam. Ti so od sogornikov pobirali gornino in skrbeli za red, vodili evidence, izterjave itd. V starejših obdobjih so gorske skupnosti zasedale na gorskih pravdah, ki jim je predsedoval gorski gospod (znamenje oblasti je bila gorska palica). Obravnavali so zadeve v zvezi z izkoriščanjem vinogradov, nepravilnosti in kazenska dejanja.8 Bračič (1967) ugotavlja za gospoščino Borl, da ob izvedbi imenjske cenitve 1542 v Halozah, kot izrazito vinorodne pokrajine, naseljevanja na vinski gorici med vinogradi takrat še niso dovoljevali. Tu in tam so bili za stalno že naseljeni osebenjaki. Ti so obdelovali vinograde svojih gospodarjev, za kar so dobivali stanovanje, njive in vrtove, da so na njih pridelali živež zase in družino. Smeli pa so hoditi tudi na dnino drugam, da so si prislužili še kaj. Prav osebenjaki so predhodniki, če že ne začetniki viničarjev.9

Viničarske bukvice, Filip Štumberger 1884 ZAP, Varia, šk. 4, ov. 55

8 9

Zupanič (1969), Zgodovina vinogradništva … 38-39. Bračič (1967), Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika gospoščine Borl iz leta 1542. ČZN, 1967, str. 63.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Po trtni uši so strokovnjaki ugotovili, da so se vinogradniške površine znatno zmanjšale, zato je težko ugotavljati, kolikšne so bile površine zasajene z vinogradi na ptujskem vinorodnem območju od srednjega veka dalje. Za približno orientacijo naj navedemo le nekaj največjih zemljiških gospoščin z njihovimi podložniškimi vasmi in uradi, ki so hkrati zajemale okoliške vinske gorice. Velike vinogradniške posesti so imele gospoščine Gornji Ptuj - ptujski grad, Vurberk, Borl, Ravno polje, Majšperk, Dornava, Štatenberg, Komenda nemškega viteškega reda Velika Nedelja, samostana Admont in Rein, minoritski in dominikanski samostan na Ptuju. Gospoščina Gornji Ptuj, ki je mejila na Vurberk je imela po urbarju iz leta 1597 posesti v 33 vaseh Grlinci, Janežovci, Jiršovci, Dolič, Desenci, Levanjci, Zg. in Sp. Velovlek, Podvinci, Pacinje, Mezgovci, Prvenci, Sobetinci, Zagojiči, Bukovci, Nova vas, Spuhlja, Zg. in Sp. Hajdina, Mostje, Gabrnik, Trnovec, Lovrenc na Dr. polju, Zagorci, Oblaki, Sv. Lovrenc v Sl. Goricah, Bodkovci, Bratislavci, Slomi, Žamenci, Strejaci, Strelci in Placar. Prvih 10 vasi je moralo dajati tudi vino, in sicer v vedrih (ok. 50 l) 76 veder oziroma 3800 l. Vsa vas pa je imela še posebno dajatev, in sicer 1000 kolov za vinograd, v vrednosti 1 funta, 1 šilinga in 10 krajcarjev. Gorninski register navaja 80 vrhov od 780 sogornikov. Posebej je popisana vinska desetina na levi strani Pesnice, pri sv. Urbanu in Kicarju in okolici, Gradiški Vrh, in Strmcu, kjer je desetino pobirala gospoščina sama.10

Gorninski urbar za gospoščino Gornji Ptuj iz leta 1597. ZAP, R- 23 Urbar gospostva Gornji Ptuj 1597, str. 10

M. Hernja Masten ( 2006): Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, str. 136r–184v in 188−189.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Koropec (1968) navaja, da so veliko bogastvo gospoščine Vurberk predstavljali gorninski vinogradi. Grad Vurberk je bil salzburški od druge polovice12. stoletja. Leta 1238 je izpričan hollenburški vazal Wigand Vurberški. Po izumrtju Hollenburških, je Vurberk dedoval Hartnid I., gospod Ptujski. 1247 pa je salzburški nadškof kot fevdni gospod potrdil Vurberk kot lastnino Ptujskih, in ti so imeli posest vse do 1438, ko je umrl zadnji ptujski gospod Friderik IX. Bratovo dediščino sta si razdelili Ana Schaunberška in Neža Stubenberška, ki je po delilni pogodbi iz leta 1441 dobila Vurberk. Vinogradniško posest dobro predstavita urbar iz leta 1535 in imenjska cenitev iz leta 1542. V gospoščino so spadali kraji: Vurberk, Krčevina, Zg. Duplek, Sp. Senarska, Trositz, Zg. Grajena, Dolič, Drstelja, Sp. Grajena, Vel. Zimica »Bretschko«, Sp. Korena, Sp. Duplek, »Normans«, Apače, M. Zimica, Selce, »Styckl«, Jablance, Hum, Vel. Biš, Zg. Korena, Črmlja, Dolge Njive, Črmljenšak, Žikarce, Straže, Sovjak - Zavrh, »Wesiak«, Gabrnik. Nekateri vrhovi se v urbarju iz leta 1535 navajajo po osebnih imenih lastnikov. Skupno je imela gospoščina Vurberk 29. vinorodnih vrhov in 737 sogornikov, ki so dajali 339 graških veder mošta gornine. V imenjski cenitvi leta 1542 se je bilo število gornikov zmanjšalo, saj jih je bilo le še 545, kar je bila posledica turških napadov in opustošenja tega dela dežele. Viri o vinogradništvu so relativno pozni, saj je prvi vurberški gorninski vinograd v Krčevini znan šele iz leta 1354, gornina pri Dvorjanah 1425. V virih izvemo, da je naraščala količina prodanega vina, o dajanju pravdnega mošta v Velikem Bišu in Zg. Koreni ter o sodarjih. Leta 1525 je bilo na gradu mnogo sodov in brent. Urbar iz 1535 je poznal obsežno vinogradništvo (1252 veder pravdnega mošta in 1356 veder gorninskega mošta v vseh vaseh, razen v Voličinah, kjer je imel vinograde Admont. Počasi so vinogradi prehajali v roke posameznikov, nepodložniških sogornikov (86 vinogradov). Proti koncu 16. stoletja so nastali novi vinogradi v Krčevini in Zgornji Grajeni, V zvezi z naraščajočim pomenom vinogradništva pa so podložnikom naložili kot novo breme dajatev lesenih obročev za sode.11 Cenitev gospoščine Borl iz leta 1542 kaže, da je obsegala 20 naselij in 20 vinskih goric, to je prostor, ki pripada 35 katastrskim občinam: Zavrču, Goričaku, Drenovcu, Turškemu Vrhu, Pestikam, Korenjaku, Gorenjskemu Vrhu, Hrastovcu, Belskemu Vrhu, Velikemu Vrhu, Brezovcu, Dolanam, Cirkulanam, Gruškovcu, Medribniku, Mejam, Paradižu, Pohorju, Pristavi, Gradišču, Slatini, Malemu in Velikemu Okiču, Belavšku, Skorišnjaku, Gradišču, Mali in Veliki Varnici, Trdobojcem, Zg. in Sp. Leskovcu, Repišču, Dravcm, Gruškovju in Ložini. V uradih Zavrč, Bela in Leskovec je bilo 423 sogornikov na 424 vinogradih. Od tega so imeli v lasti domači sogorniki (bivali so v Halozah) 262 vnogradov in tujci 151 vinogradov, poleg teh pa je bilo še 69 osebenjakov.12 Velika zemljiška gospoda sta bila tudi oba ptujska samostana, zgornji dominikanski ustanovljen leta 1230 ukinjen 1786 in minoritski, ustanovljen 1237 in deluje še danes. Oba samostana sta imela istega ustanovitelja, gospode Ptujske in istega donatorja Bernarda Ptujskega, ki jima je z listino 1399 zapustil velike haloške posesti. Samostana sta prišla v spor in leta 1461 je cesar Friderik III. potrdil sporazumno delitev med samostanoma, ki sta si razdelila podložne kmetije in vinograde, medtem ko sta žitno in vinsko desetino vsako leto popisala skupaj in jo razdelila na enake dele. Minoriti so dobili Gornji urad Jesenica z 29 urbarialnimi naselji in 240 podložniki ter gornino iz 23 vinskih vrhov s 424 gorskopravnimi zemljišči; v Spodnjem uradu, v Podlehniku, pa 11 naselij in 47 ¼ kmetij in gornino iz 10 vinskih vrhov s 169 gorskopravnimi zemljišči.13 Ob zemljiški odvezi je bilo od te posesti vinogradov 33 oralov in 1259 kvadratnih sežnjev. Minoriti so Spodnji urad upravljali iz urada Gojkova pri Podlehniku, Gornjo Jesenico pa iz gradiča Hamre pri Majšperku. Posest Gornjega urada, Jesenica, je zajemala kraje Stogovce, Stanečka vas, Kupčinji Vrh, Tomanje, Nadole, Hriber, Križno vas, Vinarje, Završe, Čermožiše in Male Čermožiše, Sp. in Travni potok, Stoperce, Veliki in Mali Strmec, Sučje, Resenik, Prašnjak, Gnani Vrh, Fiderški Vrh, Razbank, Sele, Kališe, Slepičnik, Breg in Preša. V Spodnjem uradu v Podlehniku pa Jurovce, Ljubstavo, Apače, Veliki, Mali in Zgornji Jablovec, Zakl, Pavlovce, »Ybansdorf« pri Stanošini, Varva selo.Leta 1926 je samostan na svojih vinogradih pridelal 62 hl vina, leta 1928 180 hl, 1919 le 40 hl in leta 1932 204 hl, 1936 pa 130,4

11 12 13

Koropec (1968): Srednjeveški Vurberk, ČZN 1968, str. 124, 134. Bračič (1967): Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika …1542, ČZN 1967, str. 60. 69. Mlinarič (1989): Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, str. 69-70.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana hl vina. Pridelek je spreminjal, saj je bil odvisen od letine in s tem − tudi dohodek samostana, saj je vino bilo proizvod za prodajo.14 Po stanju iz cenilnega popisa leta 1542 so dominikanci dobili 29 urbarialnih naselji in 240 podložnikov. Od urbarialne posesti pa so imeli v Gornjem uradu vasi Skrblje: Vabčo vas, Grdino, Gabernik, Črešnjevo Grabo, Sv. Bolfenk, Jelovice, Naraplje, Laze, Menik, Svečo, Jurovsko vas in Žetale. Skupno 92 kmetij ½ in 95 podložnikov. V Spodnjem podlehniškem uradu pa Veliko vas, »Zeblldarff«, Podlehnik, Kozmince, Strajno Ravno, Prekorje, Rodni Vrh, »Schwartzndarff«, Dragošiče, Dežno, Gorco in Spodnjo Pristavo, skupno 41 kmetij, nekaj polovičnih hub, domcev in 60 podložnikov. V obeh uradih so imeli dominikanci 155 podložnikov. Gorninska posest je imela v Gornjem uradu 10 vrhov, v Spodnjem 10 in 273 sogornikov. Vrhovi so bili so poimenovani po bližnjih urbarialnih naseljih. Dominikanci so vrhove dali v zakup podložnikom, predvsem iz bližnjih naselij. Skoraj vsi so imeli vinograd s kletjo, nekaj pa je bilo samo vinogradov, tu in tam je bila poleg še klet in preša.15 17. stoletje velja med haloškimi podložniki dominikancev in minoritov za nemirno in puntarsko. Revna zemlja ni zmogla toliko, kot so lahko zahtevali številni v vrsti oblastnikov, vključno s cesarjem, deželo in njenimi dajatvami, samostanskimi brati kot zemljiškimi gospodi in nasilnimi valpti. Ko ni več pomagalo pritoževanje vse do najvišje oblasti, so se haloški podložniki zatekli v punt in nasilje. Leta 1617 je prišlo do nemirov zaradi tlake. Ker minoriti v svojih vinogradih niso imeli delavcev, so svojim oskrbnikom v obeh uradih naročili, naj pokličejo na delo podložnike. Obljubili so jim dnevno plačilo šest krajcarjev, plačila pa nato niso dali. Luka Kovač in Filip Lončar pa sta podložnikom prigovarjala, da naj ne plačujejo davkov in ne opravljajo tlake, do katero po njunem mnenju, minoriti niso bili upravičeni. Ob nekem prepiru s podložniki je za las manjkalo in bi bil ob življenje pater Ludvik, prav zato je na Ptuj prišel minoritski provincial, ki je zadevo rešil tako, da je dal kmete rubiti. Razjarjeni podložniki so prišli 26. junija 1617 na Ptuj. Ko je dal gvardijan zapreti tri podložnike so puntarji menihe tako ustrahovali, da so priprte izpustili. Bratje minoriti so poklicali na pomoč mestnega sodnika, ki je z grožnjami dosegel, da so podložniki »dokaj v miru« odšli iz mesta. Leta 1623 je prišlo do spora med dominikanskim samostanom in podložniki v zvezi z oddajo mošta z gorninskih vinogradov. Tedaj so haloški podložniki prišli na Ptuj in zasedli dominikanski samostan, redovnikom pa so zagrozili z najhujšim, vendar jim niso ničesar storili in so se vrnili na domove. Leta 1645 so se podložniki obrnili na komisijo, ki jo je sestavil deželni knez, da bi rešila spore med samostanoma in podložniki. Spor je nastal zaradi tlake, za katero so podložniki zahtevali, da mora biti stara odmerjena tlaka, taka kot so jo opravljali svoj čas, ne pa povečana, kot so jo zahtevali redovniki. 11. maja 1649 je deželni glavar odločil, da so minoritski podložniki dolžni opravljati tlako, kakor je v deželi v navadi, in kakor jo opravljajo tudi dominikanski podložniki v Halozah. Minoriti pa so morali podložnim kmetom na delu na tlaki, dati kruh in vino. Za nekaj časa je bil mir, toda kaj ko so minoriti in dominikanci kmalu pozabili na razsodbo, in je šlo ponovno vse po starem, saj kmetom spet ni preostalo drugega, kakor zadevo rešiti na silo. 1655 so Haložani zagrozili menihom, naj ne hodijo več k njim, v gorice, da ne bo najhujšega. Po nekaj mirnejših letih, je v pozni jeseni leta 1658, je gvardijan Frančišek Bonomo z majhnim spremstvom pobiral vinsko desetino pri Stopercah. Najbrž se je med podložniki ponovno nakopičilo toliko krivic in težav, ki so sodu izbile dno, da je ob pobiranju vina prišlo do spopada, v katerem so 29. oktobra 1658 podložniki ubili gvardijana. Uvedena je bila preiskava, ki bi naj razkrila krivce in jo je vodil provincial Anton Gottscher. Podložnike je dal poklicati na Ptuj na zaslišanje, ti se pozivu seveda niso odzvali in jih na Ptuj ni bilo. Po ugotovitvah bi naj bil kriv za umor Bonoma Matija Kovačič, vulgo Žirovnik, ki so ga od poslej minoriti budno sledili. Ob nekem novem sporu, leta 1662, so se podložniki, kot že več krati poprej, pritožili cesarju Leopoldu I. Iskali so pravico pri vladarju, češ da jim samostan nalaga prevelike dajatev, tlako, ki je ne morejo opraviti, krutih in nerazumnih kazni, ki da jim jih nalagajo minoriti. Ko je na Ptuj

15 14

StLA, Gültschätzung 40/148. Vogrin(1989): Zgodovinska podoba samostana od leta 1918 do današnjih dni, str. 181

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana prišla delegacija podložnikov, je dal ptujski gvadijan Matijo Žirovnika zapreti v samostan. Toda sredi julija so prišli uporni podložniki na Ptuj, v samostan, in hoteli Matijo osvoboditi. Prišlo je do hudega spopada in samostanci so morali poklicati na pomoč vojsko. Kovačiča so izpustili, vendar so ga leta 1675 prijeli minoriti iz Maribora in ga dali ponovno zapreti v samostanu na Ptuju. Podložniki so se tudi tokrat zavzeli zanj in zahtevali njegovo izpustitev z grožnjo, da pridejo ponj. 6. septembra 1675 je cesar Leopold I. izdal patent o razrešitvi dolgoletnih sporov med podložniki Podlehnika in minoritskem samostanom. Glede prevoza gornine je bilo določeno, da so sogorniki dolžni peljati vino le tako daleč, da se lahko še istega dne vrnejo domov, minoriti pa so jim morali za oddano vino izstaviti potrdilo, da ga ne bi mogli še enkrat terjati od kmetov. Določene so bile cene za točenje vina in plačevanje vinske trošarine. Izgleda, da je cesarski dekret nekoliko le pomagal, in vsaj delno ublažil samovoljo minoritov in dominikancev kot zemljiških gospodov, saj pozneje v spisih ne najdemo več toliko sporov.16 Med patri minoriti je imel vsak svojo nalogo. Pomembno delo je opravljal brat kletar in kakor je sam zapisal trenutno »cellarius Petoviensis« Marko Damiš, ki je leta 1755 ( 1. september) sestavil in zapisal kletarski priročnik »za poseben poduk ali informacijo, kako naj kletarski mojstri, sodarji na dvorih in vsi tisti, ki jim je zaupano kletarenje delajo skozi vse leto, da bi bilo njihovo vino čisto in bo obdržalo dober okus.« Gre za najstarejši znani kletarski priročnik na Ptujskem. Najbrž je pater kletar iz neke starejše knjige ali zapiskov prepisal določene postopke in napotke. K tistim opravilom, ki jih je tudi sam opravljal v kleti je pripisal »Preizkušeno!« V kletarski priročnik je zapisal razna napotila pri pretoku vina, vinske bolezni njihove značilnosti in načine odprave. Naj za primer navedemo njegov zapis o pretakanju:

Kako in kdaj naj vino pretočimo Najboljši čas za pretakanje vina je prvi dan po polni luni ali tja do zadnjega krajca. Če vino pretakamo ko mesec raste, se vino ne sčisti hitro. V mesecih od junija do avgusta vina ni priporočljivo pretakati ali ga prevažati in sploh z njim kar koli počenjati, razen če je nadloga res prevelika, torej taka, da se ne da odložiti. Pri pretakanju droži ne smemo zmešati pa naj gre za mlado ali staro vino. Pazi, vina nikakor ne smemo skaliti. Čisto vino moramo potegniti iz droži. Ko smo vino iztočili, obrnemo sod in grde sluzaste droži izlijemo, dokler ne pridemo do dobrih, ki imajo dober okus. Sod previdno obrnemo nazaj. Nato v vrč zlijemo nekaj iztočenega vina in zdravih droži ter vse zmešamo, da postane rahla mešanica. Ko smo si tako pripravili droži jih zlijemo skupaj z ostalim vinom nazaj v vinski sod in še enkrat dobro premešamo. Na ta način bo vino dobro in prijetno, ostalo bo lepe barve, ker smo slabo iz njega odstranili. Preizkušeno!«17 V Ptujskem urbarju iz leta 1597, je tudi navodilo upravitelju, kako plačuje vožnje vina podložnikom in kako naj meščani dajejo vino. Ko je bila pobrana od kleti do kleti stubenberška vinska desetina pod Vurberkom in so jo nato pripeljali v ptujsko klet, so morali vozniku plačati od vsakega štrtinjaka 30 krajcarjev. Za meščane pa pravi, da prav tako dajejo gornino in desetino in to je potrebno popisati, tako v mestu kot v goricah. Gornino morajo dostaviti na Ptuj, upravitelj pa mora poskrbeti, da bodo meščani oddajali dobro vino, da ga ne bodo vozili iz goric domov ga tukaj zmešali s svojim slabim vinom /da sie solchen zue haus in die statt brach mit iren shlechten weinen vermischt/.18 Znan je primer komisije strokovnjakov za kakovost vina, izdan 4. maja 1658. Gospoščina Hrastovec je v trgu Sv. Lenart v Slovenskih goricah poslala 20 štartinov vina (hof ali bannwein), ki bi ga morali tržani iztočiti in gospoščini plačati. Na zahtevo tržanov je bila sestavljena komisija priznanih strokovnjakov, ki so jo sestavljali Peter Koren, podložnik, cerkveni ključar iz Lenarta Jurij Lorenčič, upravnik gospoščine mariborski grad in Mihael Škarget, cerkveni ključar pri sv. Juriju ter Hans Pangerl, podkovač od Sv. Trojice. 16 17 18

Mlinarič ( 1989): Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, str. 105- 109. ZAP, FKS, Minoritski samostan (gradivo vrnjeno iz StLA), Marcii Damisch, celarisu … 17 Hernja Masten (2006), Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, str. 243v.

. ???

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Komisija je vino poskusila in ugotovila, da so med 20 štartini 4 štartini mešanega, rezanega vina, 6 štartinov je mogoče točiti in prodati, ostalo vino je zanič in »ni za pitje niti zastonj, še manj za denar za plačilo«19

Mesto Ptuj in vino Skozi stoletja je na Ptuju pomenilo vino zraven trgovine na daljavo tudi večji del zaslužka. Kako pomembno je bilo vino, kaže Statut mesta Ptuj iz leta 1376, v katerem je mestni gospod Salzburški nadškof nekatere zadeve okrog vina uzakonil. Ker so se okrog prevoza vina kresala mnenja in vnemali spori, so določili, da se naša ptujska vina in vse drugo naše trgovsko blago, ki potuje skozi Slovensko Bistrico sme izvrševati brez vsakih ovir. Enako je za Bistričane veljalo na Ptuju ( 17/ 137620). Da bi mesto Judom preprečilo razne vrste trgovanja, jim je bilo prepovedano točiti vino. Davek za popravilo mestnega obzidja, kadar je bilo mesto v stiski, in druga mestna bremena pa so si z ostalimi morali delili. ( 18/ 1376). V hišah plemičev v mestu, je bilo prepovedno točiti njihovo vino. Lahko pa so prodajali vino gospodov Ptujskih. (23/1376, 50/1513) Krčmarski denarič se je pobiral dvakrat letno: enkrat pri moštu in enkrat pri vinu; vsak, ki je

Statut mesta Ptuja 1376, člen 138 ZAP, FKS, šk. 78, Faksimile statuta 1376.

točil vino, je plačal 3 denariče. Kdor pa toči svoje vino, ta ni plačani ničesar.(44/1376) Da hlapci ne bi zamujali službe in manjkali z dela, je bilo krčmarjem prepovedano, da bi za zapiti ali zaigrani denar zahtevali plačilo, ali da bi jim celo odvzeli oblačila, saj potem ne bi mogli na delo vinski denar. (122/ 1376) Po svetem Martinu naj se v mesto ali skozi mesto ne vozi vina. Kdor to prekrši, naj se mu vino zlije na zemljo, ali vzame v špital za bolnike, ali vzame za gospoda Salzburškega nadškofa. (138/1376). Po določilu iz leta 1513 je bil ta člen spremenjen, saj so takrat hasnovali predmestni podložniki zemljo plemičev v skladu z deželnim ročinom, in so smeli med letom 19 20

ZAP, Zbirka listin, sign. 14/80; 1658, maj. 4., Sv. Lenart. Statut mesta Ptuja 1376, in Statut mesta Ptuj 1513 (v oklepaju so navedeni členi statutov).

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana točiti vino, je bilo dovoljeno vsakomur med letom pripeljati vino v mesto, ali pa ga voziti skozi mesto. (50/1513). Ko so zunanji tujci še ob pravem času pripeljali vino v mesto, so od celega soda plačali za davek 40 denaričev in od pol soda 20 denaričev. (139/ 1376). To vino je smel tujec prodajati na podeželju. Toda v mestu ga ni smel noben meščan točiti, razen če ga je pošteno kupil pred svetim Martinom. Službo pri mestnem magistratu je imel posebni vinski oklicnik (116/1376). Mesto je za vkletenje in spravilo vina v mestu tujcem zaračunavalo dajatve. 61. člen navaja: »Vnanjik, ki ob pravem času shrani vino v mestu, ali pa doma pridelano vino vozi skozi mesto, mora mestu plačati od soda osemdeset denaričev, od štrtina pa štirideset. Ta tujec sme to vino prodati v mestu meščanu, ta pa ga tod točiti; če pa med letom pripelje ali prinese tujec kupljeno ali pridelano vino v mesto na tedenski semanji dan, ga sme prodati meščanu; če pa to vino kupi tujec, tedaj je dolžan mestu zgoraj omenjeno vsoto; v primeru nedovoljene trgovine bi se tako vino zaseglo: polovico vina v korist kneza Salzburškega, drugo polovico pa v splošno mestno korist.« (61/1513). Po mestnem pravu so se so se meščani z voljo gospoda Ptujskega zedinili za določeno mezdo v vinogradih, to je oklical vinski oklicnik, so bila plačilo in dajatve enake za ptujske meščane in za tujce. (172/ 1376) V statutu 1513 so dodali člen, ki pravi, da sme vsak gornik (lastnik) brez zadržkov kaznovati svojega viničarja za krivico, ki mu jo je storil. (195/1513). V času sejemskega miru, to je ob času sejmov, ki so trajali dva tedna, tedenski pa je bil ob torkih, je moral imeti prodajalec dovoljenje gosposke, da je lahko točil vino pri odprtih okenskih prodajalnah (rešetkah) tudi naj vina ne daje iz hiše na drobno. (177/1376) Za gostilničarje je veljala zapiralna ura. Kontrola in kaznovanje prestopnikov je sodilo v pristojnost mestnega sodnika in pravi, da ne sme dovoliti, da bi kateri izmed gostilničarjev, ki toči vino, pustil svoje goste sedeti po nočnem (pivskem) zvonjenju; kdor bi se v tem pregrešil, naj ga za prestopek kaznuje. (200/ 1513). Po letu 1513 je tudi meščanom, ki so imeli hišo in dvor bilo dovoljen vsakovrstno poslovanje in kupovanje. Ni pa bilo dovoljeno imeti vinotoča takim, ki niso imeli lastne hiše; razen če bi imel vinograd ali pa si bi ga pridobili, so smeli točiti svoje lastno pridelano vino.(204/1513). Razumljivo je, da si je mesto, katerega skorajda glavni vir dohodka je bilo vino, želelo zadržati vse privilegije in primat na tem področju. Pri tem je Ptuj prihajal stoletja v spore z drugimi mesti, še posebej z Mariborom, Slov. Bistrico, Radgono in Ljubljano. Preko Ptuja je tekla glavna prevozna pot na vzhod in proti jugu po ljubljanski cesti proti Italiji. Deželni knez je Mariboru podelil več privilegijev, ki je Ptujčanom prepovedovalo prevažanje vin skozi Dravski gozd ali skozi Bistrico. Salzburška nadškofija je sicer dosegla, da je cesar 1458 potrdil, da sme Ptuj na podlagi svoje stare pravice voziti svoja vina skozi Slovensko Bistrico, Dravski gozd ali čez Radeljski prelaz na Koroško. V 16. stoletju je bila količina določena na 100 do 150 štrtinjakov vina na letno, ki so jih smeli Ptujčani prepeljati skozi Bistrico.21 Med ptujskimi meščani, ki so imeli v svojih hišah vinotoče in gostilne, in med pobiralci dohodka od čepnine (Zapfenmass), je prihajalo do sporov zaradi vina, ki so ga točili, ne da bi izobesili na svoji hiši ustrezni znak, da je v njej vinotoč. Ker doma ni bilo možno rešiti zadeve so se Ptujčani pozanimali pri Mariborčanih, ali se v takem primeru v Mariboru plačuje čepnina ali ne.22 Ptujski mestni sodnik se je ok. 1550 obrnil na notranjeavstrijsko vlado s prošnjo, naj uredijo zadevo, s katero Maribor ne dovoli za Ptuj voziti po lesa Dravi. Mariborski sodnik je namreč zadržal les in vinogradniške kole, apno in deske, kar so splavarji vozili za Ptujčane po Dravi. Ker Mariborčani niso mogli dokazati nepravilnosti, so zavlačevali na sto in en način, saj se je zadeva vlekla polnih 13 let.23 Mestna občina je imela več lastnih vinogradov, vino pa je dobivala tudi kot dajatev. Ker so 21 22 23

Zupanič (1969): Zgodovina vinogradništva, str. 46. GZM XX/38, 1568, april 9., Ptuj. GZM, XX/17, ok. 1550, prošnja ptujskega sodnika. Prim. tudi GZM XX/20 po 1560.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana bili davčni zaostanki mesta stalni pojav, je postala splošna praksa, da je mesto, ki je trpelo večno pomanjkanje gotovine v mestni blagajni, svojim dolžnikom njihove storitev poplačalo kar z vinom. Tako so plačevali učitelja in mestnega pisarja. Za prvega najdemo zapis, da je leta 1653 zahteval plačilo za delo, ker pa je bila mestna blagajna prazna, so ga izplačali v naturi s štrtinjakom vina. Sam je zahteval Mariničevo vino pridelano v Mestnem Vrhu, sodnik pa je moral naročiti Jakobu Krampergerju, da mu je izdal odobreno vino iz mestne kleti. Tudi v letu 1654 je magistrat ostal dolžan plačo pisarju za dva kvartala, v višini 12 goldinarjev in denar za drva.24 3. februarja 1653 je mestni svet na seji naročil mestnemu komorniku, da pošlje v Gradec urbarialne dajatve, za vicedoma pa en štrtinjak vina.25 V pogajanjih z drugimi mesti, predvsem Radgono, Mariborom in hrvaškimi trgovci, so člani ščitili interese Ptuja. 9. maja 1654 je na Ptuj prišla delegacija iz Maribora, mestni pisar Thomaž Niderl, Hans Puecher26 strojar, zaradi priprave pogodbe o medsebojnih pravicah trgovanja obrtnikov in trgovcev obeh mest v Ptuju in Mariboru. Mariborčani so s seboj prinesli osnutek, Ptujčani so si izgovorili čas, da ga preberejo in ga nato uskladijo. Pogodba27 je imela enajst točk. Pravice enih in drugih meščanov naj bi nato recipročno veljale v obeh mestih.28 Dva meseca po zgornjem srečanju predstavnikov mest, 14. junija 1654 je usklajeno pogodbo, ki jo je pripravila komisija s predstavniki obeh mest, potrdil cesar Ferdinand III. V uvodu listine je zapisano, da sta obe mesti že predolgo v hudem in škodljivem sporu, zato je 10. marca 165429 bila sklenjena med mestoma pogodba, ki jo potrjuje.30

Iz roda v rod je hodilo delo v gorici isti pot … V času Marije Terezije se je vinogradništvo začelo pravno obravnavati bolj dosledno. Da bi se slabo gospodarjenje v kmetijstvu izboljšalo, in da bi se dvignil strokovni nivo, je bila leta 1765 v Gradcu ustanovljena Kmetijska družba. Njena naloga je bila pospeševanje, uvajanje novih metod dela in publiciranje, kar se je odrazilo tudi v vinogradništvu. Robotni ali tlačni patent Marije Terezije iz leta 1778, pa je vsaj delno uredil davke in tlako vinogradnikov.31 Ta prva Kmetijska družba pa se ni obdržala, saj vanjo niso bili neposredno vključeni kmetje in vinogradniki. Tako je vinogradništvo tudi v nadaljnjem stoletju hodilo isto pot. Višji štabni zdravnik, dr. Neiss, je zaradi zdravstveno higienskih potreb opravil 1807 kratek statistično medicinski pregled stanja na Ptuju in v okolici. Opisal je stanje v kmetijstvu, prehrambene navade, kvalitete vode, pitja, raznih bolezni itd. V popisu se je bežno dotaknil tudi stanja vinogradništva na Ptujskem in pravi: »Vinogradništvo je zgledno in pri obdelavi na znatno višjem nivoju kot na Madžarskem, in kljub vsemu še ne tako daleč kakor v Avstriji. Tukajšnje vino iz Mestnega Vrha »Stadtberger« in bližnji Ljutomerčan »Luttenberger« sta najboljša iz celotne province. Vino vsebuje več alkohola, manj kisline in manj olj, kakor avstrijsko. Obema je skupno le to, da ju je moč ohraniti pol stoletja in še več. Če bi vinsko trto in kulturo vina tukaj negovali in gojili ter razumeli kakor ob Renu, Moseli ali v Champagni, bi bila le-ta vodilna in bi se z njo težko kosala katera koli tuja.«32 Ekonomski kazalci začetka 19. stoletja niso bili tako vzpodbudni, kakor misli dr. Neissa. Dežela je bila zaostala zaradi njene primarne gospodarske veje, kmetijstva, ki ga je bilo nujno posodobiti in spremeniti v gospodarsko donosno panogo. Nadvojvoda Janeza je leta 1811 v Gradcu ustanovil znanstveno ustanovo Joanneum, ki je prvotno delovala kot muzej. Joanneum ni postal le kulturno umetnostno središče, temveč je posvetil velik del svoje dejavnost tudi naravoslovju in kmetijstvu. V okviru zgodovinsko statističnih raziskav je bil izveden popis ZAP, AMP, šk. 2, Zapisniki mestnega sveta 1653-1655, str. 74, 315, 581. ZAP, AMP, šk. 2, Zapisniki mestnega sveta 1653-1655, str. 104. Objava: GZM XXII- 39, se omenja 1647 Hans Puecher, ki je bil sprejet za meščana. 27 Tekst pogodbe je objavil Anoton Klasinc, Arhiv mesta Ptuja, v: Poetovio-Ptuj 69-1969, Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici, Maribor 1969, str. 75-76. 28 ZAP, AMP, šk. 2, Zapisniki sej, str. 496-498. 29 Marec ni pravilno, najbrž gre za pomoto pri prepisovanju, saj so bili predstavniki Maribora na Ptuju 9. maja 1654, kakor izkazuje zapisnik, končni tekst pogodbe pa ima upoštevane pripombe, ki so zavedene v zapisniku k posameznim točkam. 30 ZAP, FKS, šk.17, kopija po prepisu iz StLA, Urkunden, 1654,VI. 4., Graz. 31 M. Hernja Masten (2005), Trsničarska zadruga v Juršincih 1905-1941, Juršinci 2005, str. 16. 32 ZAP, R48 dr. Neiss, Medicinska topografija mesta Ptuj in okolice 1807, str. 7. 24 25 26

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana pri vseh zemljiških gospostvi na Štajerskem in je znan kot Göthova topografija. V njej so upravitelji zemljiških gospoščin odgovorili na zastavljena vprašanja, ki so se nanašala na vse plati življenja: od gospodarskega, duhovnega, zgradb, šol, statističnega popisa ljudi, krajev, običajev, in seveda tudi vinogradništva. Tako poročilo je pripravil tudi oskrbnik gospoščine Ravno polje. Leta 1811, 20. maja, je okrajni komisar gospoščine Ravno polje, Anton Ambrožič zapisal o vinogradništvu, ki je veljalo za dele haloških vinorodnih posesti in jih je imela v lasti gospoščina Ravno polje v Janškem Vrhu in okrog Ptujske Gore.33 » Kakor hitro se v februarju ali marcu stopi sneg, se prične v vinogradu rez, takoj zatem sledi prvi kop, kakor hitro trsje požene v mesecu maju, je drugi kop, v juliju se veže na kole, v septembru se podkaša trava, ali drugače povedano, vinograd s pletjem očistimo trave, nato se potrgajo listi, ki delajo grozdju senco in končno se opravi trgatev. Trgatev opravijo kmetje v vinogradih, kakor hitro je grozdje komajda za jesti, saj tukaj ni zakona, ki bi določal datum pričetka trgatve, ko je grozdje dovolj zrelo, zato pa je vino podložnikov slabe kvalitete v primerjavi z vinom gospoščine, gre slabo v prodajo in ni dobro za človekovo zdravje. Trsje se goji s tako imenovanim grobanjem in metodo gnojenke «Kotteln«. Novo zasajanje vinograda pa lahko poleg teh dveh metod opravimo tudi s trtnimi ključi ali cepiči. Pognojenka je metoda, s katero se na korenine trsa zavije gnoj. Za pogrobanko se uporabi zrela rozga starega trsa, ki ga položimo v jamo, ki smo jo pognojili in obložili z listjem ter zasipali vlačenko na dva ali štiri očesa. Tam kjer ni na voljo gnoja, se vinograd zasadi na “celini”. Celina je obrobje gozda, kjer je zgnito listje, vejevje in ruša. Trgatev se izvede tako, da več ljudi po bregu navzgor potrga grozdje iz trsja v škafe ali košare, ki jih nosijo s seboj, od tod pa jih presipajo v pute, ki jih nosijo moški do preše po slovensko jim rečejo “karniza”. Tam ponoči putarji sprešajo grozdje. Mošt odteče skozi luknjo, ki je v podu preše v čeber in je podstavljen pod prešo. Iz čebrov zlijejo mošt v pripravljene sode, ki držijo pol štrtinjaka. Mošt se meša, tako da od vsakega stiskanja pride enaka količina v vsak sod, zato da je vino kasneje enako, saj je kvaliteta prvega, srednjega in zadnjega stiskanja različna. Stiskanja so odvisna od vrste grozdja in količine, vendar nikoli manj kot 5 do 7 krat. Sedaj bo mošt v napolnjenih sodih potrebno pustiti, da zavre. Včasih sode odpeljejo, in na poseben način mošt zavre v nekaj urah, prekipi in tako izloči blato in vse nečiste delce. Nato se v sod dolije, vendar ne do polnega. Odprtina na sodu se ne zamaši do konca temveč tako, da ima sod še vedno dotok zraka, nato pustimo, da vino odvre do konca. Posebnega postopka imenovanega “Ausbruch” tukaj ne delajo. Gospoščina Ravno polje ni imela mnogo vinogradov. Zato so vino kmalu po prešanju prodali ali pa si ga lastniki vinogradov, ki so iz drugih gospoščin, odpeljejo domov, tako tukaj razen gostiln, nima vina nihče doma dlje časa. Četrtinski vinograd da poprečno v dobrem letu 3 vedra mošta, ob srednji letini 2 vedri, ko je letina slaba pa le eno vedro vina. Listje, ki ga potrgajo na trti, služi za prehranjevanje krav, porezan les trsov za kurjavo, iz tropin od grozdja se dela kis, lahko se uporabijo tudi za žganje ali za hrano za prašiče. Viničar stanuje v viničariji in ima običajno pravico hasnovati njivo, ki je običajno ob vinogradu. Od svojega vinogradniškega gospodarja dobi kravo ali dve, zato da je za vinograd dovolj gnoja. Poleg tega mora opravljati običajna dela, ki so izmerjena, to pa so rezanje, kopanje, vezanje in pletje kar se poračunava kot zakup, z družino mora o opraviti tudi vsa ostala dela za kar dobi navaden ali dogovorjeni dnevni zaslužek od svojega vinogradniškega gospodarja. Tam kjer pa omenjena dela ne spadajo v zakup in jih je potrebno opraviti z dninarji dobi viničar z družino vred isti dnevni zaslužek, kot ga dobijo vsi ostali dninarji. Vinogradi okraja Ravno polje ležijo v Halozah in jih delimo v Janški Vrh in Lipov Vrh. V primerjavi z ostalimi okrog ležečimi vrhovi, je vino iz teh dveh vrhov gotovo najboljše kvalitete. Izredno dobro vino pridelajo v vinogradu na Lipovem Vrhu, gospoščine Majšperk. Na splošno pa spadajo ta vina med slabša in kisla štajerska vina, ki pa so obstojnejša, kot 33

StLA, Göthova zbirka, K., Heft, Ebensfeld.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana tista iz področja Slovenskih goric. Če pa bi bila trgatev kasneje in ob primernejšem času, pa bi ta vina lahko uvrstili med srednja štajerska vina. Sedanja prodajna cena v bankovcih je bila poprečno 180 goldinarjev.

Vinogradniški letniki Wibmer

Izvora sort ni mogoče navesti Tukajšnje sorte se po slovensko imenujejo Schipan, Moslovez, Belina in Plantovez. Med njimi pa je najpogostejši »Schipan.«34 Ambrožičevo poročilo je sicer bolj skopo, predvsem v tistih točkah, ki bi naj pojasnile duhovno in družabno življenje, običaje ob raznih opravilih itd. Kljub vsemu nam opis ponuja dovolj realno podobo vinogradništva, saj se v bistvu do napada trtne uši ni kaj dosti spreminjalo.

Dvig vinogradništva po ustanovitvi Štajerske kmetijske družbe Stanje v kmetijstvu je bilo vse prej kot dobro in njegova pomankljivost je bila slaba izobraženost kmetov. Možnost pridobiti znanje je bila majhna, saj je bilo podeželsko prebivalstvo še v veliki večini nepismeno, pa tudi ustreznih kmetijskih šol ni bilo. Na pobudo nadvojvode Janeza, je bila leta 1819 v Gradcu ponovno ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko Landwirtschafts-Gesellschaft für Steiermark. Njeno delovanje je bilo usmerjeno v pospeševanje 34

M. Hernja Masten (2004) Okrajni urad Ravno polje po popisu iz leta 1811, v: ČZN, letnik 75, NV 40, Maribor 2004- 1, str. 121 zv. 1

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana kmetijstva, izobrazbi kmeta z dostopno literaturo, s predavanji, potujočimi učitelji, ustanavljanju kmetijskih šol, subvencioniranju in dodeljevanju premij za pospeševanje selekcijskega dela v živinoreji, mlekarstvu, štipendiranju kmečkih sinov in drugih predvsem znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Štajerska družba je delovala po sistemu podružnic, ki so na zborovanjih obravnavale različno tematiko in so nato svoje predloge za izboljšanje pošiljale osrednjemu odboru v Gradec. Za slovenskega vinogradnika je bila bolj pomembna ustanovitev Deželne in sadjarsko vinarske šole v Mariboru leta 1872 s poskusnimi vinogradi. Leta 1892 je vinogradništvo dobilo še Deželno kmetijsko poskusno postajo v Mariboru, katere naloga je bila na podlagi znanstvenega raziskovanja pospeševati kmetijstvo nasploh, še posebej pa vinogradništvo in sadjarstvo.35 Ptujska podružnica je bila ustanovljena 12. januarja 1820. Zapisnik ustanovne seje navaja, da je nadvojvoda Janez določil, da naj območje delovanja podružnice Ptuj zajema 13 okrajev, ki so bili prvotno pripisani mariborski podružnici in 4 s področja Celja. Okrožni glavar iz Maribora pa je bil zadolžen, da pripravi ustanovitev na Ptuju. Sam glavar v dopisu centrali v Gradcu navaja, «da zaradi zadržkov in posameznih individuumov, tega ni mogel izpeljati poprej«36 Na ustanovitvenem zasedanju, ki mu je prisostvoval tudi sam nadvojvoda na ptujskem gradu, je bil izvoljen za predsednika, župan mesta Ptuja in zakupnik ptujskega gradu, dr. Karl Neumann. V odbor pa so bili izvoljeni: Franc Blagatinšek, pl. Kaiserfeld, zakupnik gospoščine Štatenberg; Vid Grubauer, provincial in gvardijan minoritskega samostana na Ptuju; Leopold Nekermann, ptujski meščan in Miha Selinšek iz Lancove vasi, podložnik državne posesti v Turnišču. V matriko društva je bilo vpisani 118 članov. Kako aktualno je bilo vprašanje vinogradništva, kaže razprava na tej prvi seji, kjer sta okrožni komisar iz Velike Nedelje in Ormoža, Kurady in Komatz, načela vprašanje regulative o vinskih sodih. Po njunem predlogu bi moralo biti predpisano, da mora imeti vsak sod od zunaj označeno vsebino, oz. koliko drži, uradno pa bi morali biti signirani oz. potrjeni. Saj se je pogosto dogajalo, da sta bila včasih ob prodaji vina ogoljufana kupec ali prodajalec.37 Podružnica je v naslednjih desetletjih odlično delovala in tvorno prispevala k napredku vseh panog še posebej pa vinogradništva. Za izboljšanje vinogradništva je bilo najprej potrebno ugotoviti stanje, popisati sorte, ugotoviti njihove lastnosti, rodnost, primernost sajenja na posameznih območjih itd. Temu so se posvetili na območju Haloz in Slovenskih goric, kjer je bilo vinogradništvo poleg živinoreje in sadjarstva glavna gospodarska dejavnost. Pri Kmetijski družbi za Štajersko so najprej izvedli popis številnih sort vinske trte, ki so jo gojili na Štajerskem. Rezultate je zbral in objavil botanik, dr. Vest in je izšla v delu z naslovom Poskus sistematične ureditve sort vinske trte na Štajerskem leta 1826.38 Vse kmetijske podružnice so poslale opise sort z njihovimi nazivi. Glede na to, da so se iste sorte v različnih krajih imenovale drugače je delo predstavljalo le popis, ni pa bilo sistematično. V letih 1835 – 1840 je Štajerska kmetijska družba pooblastila Franca Trummerja, da je opravil obsežno raziskavo sort vinske trte. Na podlagi sklepa generalne skupščine z dne 16. marca 1836, je Franc Trummer v jeseni opravil drugo strokovno potovanje. Tokrat je obiskal kraje v okolici Gradca in Maribora, kamor ni uspel priti leta 1835. V tem drugem potovanju pa je obiskal slovenski del na območju ptujske podružnice, Radgone in delno tudi Maribora. Ni pa še utegnil obiskati nekaterih predelov v celjskem okrožju. Centralni odbor je dal natisniti podatke, ki jih je Trummer zbral, da so jih poslali vsem podružnicam, ki so morale nanje podati svoje pripombe, da bi do končne izdaje odpravili napake. Člane pa so prosili, da spremljajo razvoj posameznih trsnih sort od spomladi do jeseni, zapisujejo njihove značilnosti v rasti in rodnosti in boleznih, prav tako naj opišejo na kakšnih legah te sorte uspevajo. Nato naj opišejo še vino, če je pitno zgodaj, kakšno obstojnost ima, njegove karakteristike: je aromatično in močno in kakšne bolezni se ga rade lotevajo. Vse te podatke pa so nato podružnice poslale v Gradec. Iz tiskanega poročila za leto 1836 navajamo podatke za dva vinorodna okoliša, in sicer najprej originalno zapisano slovensko ime trte, nato v oklepaju nemško, kar je obratno kakor 35 36 37

M.Hernja Masten (2005), Trsničarska zadruga v Juršincih 1905-1941, Juršinci 2005, str. 17. StLA, Joannea, K. 15, spis 1298, Maribor 16. jan.1820. StLA, Joannea, K 15, spis 1299/ Zapisnik ustanovnega zapisnika podružnice Ptuj. K 15, spis 1301, Imenski seznam članov društva /Standestabelle der Filiale zu Pettau/ – 118 imen. Zupanič (1969): Zgodovina vinogradništva, str. 79.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana v izvirniku.

XX Zavrč Završki vinorodni okoliš je Trummer razdelil na dve mikro področji. Na splošno je bila na območju prevladujoča sorta debeli Shipon (großer Mosler), druge najpogostejše sorte pa so bile Modrina (Blank) in Kaptschina (großer blauer Köllner) in debeli Seleniak (Grünhainer). V obeh ožjih predelih pa je našel številne druge sorte, ki so bile v popisu naštete. a. Goričak pri Zavrču »Debeli Shipon (großer Mosler), drobni Shipon (kleiner Mosler), osipani Shipon (schütterer Mosler), sagorsky Shipon (weißer Lagler), zherni Shipon (blauer Melon), zherna Morschina ali Volovina, tudi drobni Javor (großer blauer Urbaner), bela Morschina (weißer Kracher), Kaptschina (großer blauer Köllner), Ranfolna (rother Alben), Belina (weißer Alben), Zhernina (schwarzuer Alben), zherni Vranegg (blauer Portugieser), debeli Seleniak (großer Grünhainer), drobni Seleniak (kleiner Grünhainer), zherni Kosjak (blauer Marokkaner), beli Kosjak (weißer Marokkaner), Modrina (blauer Blank), Liposchina (weißer Mehlweiß), Plavitschina tudi Jauschevetz (Topolina), beli Kleschetz (weißer Greutler), debeli Javor (großer Javor), brez slovenskih poimenovanj so bili Weißer Wartheimer, eichenblätteriger Nürnberger, beli Vranigg ali seleni Kleschetz (grüner Kanigl), Španec (geschlitzblätiger Gutedel), po živih mejah najdemo beli Burgundec (grüner Gutedel), beli Muscat (weißer Muscateller), zherni Muscat (blauer Muscateller).« b. »Rostowitz« nad Zavrčem Laska (türkische weiße Zibebe, Zibebe (nekoč weißer Malvasier), Plavitschina (Topolina), zherni Seleniak (kleinblätige Kauka), Modrina (blauer Blank), beli Modrina (weißer Lagler), beli Vranigg (grüner Kanigl), Ranfolina (rother Alben), Kaptschina ( großer blauer Köllner), Javor ( weißer Kracher), zherni Shipon ( blauer Melon), Ranful (rother Mehlweiß), Sabrina (rother Portugieser), Poshipon (großer Mosler).

XXI Vurberk Glavna sorta je Moslavetz (Mosler), nato imajo zelo mnogo Vranigg (blauer Portugieser), veliki Javor (weißer Lagler), beli Blank – Topolina (tudi Scheislovina, Scheislovetz in velika Modrina (blauer Blank). Poleg teh sort najdemo tudi Selenika (Grünhainer), brez imena blauer Ritscheiner, nato prav tako brez slovenskega imena weißer Augster in rother Mehlweiß, mali in veliki Urbanjščak(großer und kleiner Urbaner), Ranfoliza (rother Alben), Kosje Siske bele in rdezhe (weißer und blauer Marokaner).39 Trumerjevi rezultati popisa so izšli kot sistematični ampelografski opis leta 1841, in sicer z naslovom Sistematična klasifikacija in opis trsnih sort vojvodine Štajerske, dodatek pa leta 1855.40 Hlubek (1860) navaja, da so leta 1860 bile meja vinogradniških območij na Štajerskem določene. Skupna površina vinogradniških površin avstrijskega in slovenskega dela Štajerske je zajemala 60.000 joh ali 34.584 ha, čeprav je po nastavitvi franciscejski katastra površina izkazovala le 54.655 joh ali 31.503 ha. Od tega je bilo mariborskega okrožja 28.082 oralov (16.009 ha - 1 oral je 0, 57 ha) vinogradov. V celjskem okrožju je bilo 15.746 oralov (8.975 ha) vinogradov, skupno torej na Spodnjem Štajerskem 40. 246 oralov (22.975 ha) vinogradov. Letni poprečni pridelek na joho je bil ocenjen približno na 20 veder.41 Tudi cena za vedro vina je bila določena na 5 goldinarjev. 1860 so na Štajerskem letno pridelali 1.200000 veder, v 39

StLA, LWG, K 8, H-26 Filiale Pettau, Bruchstücke zur bescheibung des Weinbaues in Steiermark, zweite lieferung, Graz, 23. Mai 1837. F.Trummer (1841-1855): Systematische Classification und Beschreibung der im Herzogthume Steiermark vorkommenden Rebsorten, Graz 1841- 1855. Leta 1445 pa so za Štajersko določili enotno graško mero. Osnova graške mere je bilo veliko vedro- Eimer 104, 96 l. Malo vedro je bilo 52, 48 l. Četrt – Viertl je 26, 24 l. Gorsko vedro (½ malega vedra) 26, 24 l. Vodno vedro je bilo 17, 5 litra, osminka pa 13, 12 litra. Sod (2 štrtinjeka ali 10 velikih veder) je držal 1049, 60 l. Štrtin ( Startin) je bil 2 polovnjaka ali 5 velikih veder in je meril 524, 8 litra, polovičar ali polovnjak (1/1 štrtina ali 5 malih veder) 262, 4 l

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Trummerjev popis vinskih sort v Vurberku in Zavrču. StLA, Landwirtschaftsgesellschaft, K 8, H 26.

vrednosti 6 milijonov goldinarjev.42 Skorajda vsa znanstvena dejavnost in prizadevanja so bila zaman, saj so bila za slovensko govorečega vinogradnika na Štajerskem nerazumljiva,so so bila pisana v nemškem jeziku, predavanja potujočih vinogradniških učiteljev pa prav tako. Zato gre velika zasluga v času narodnostnega prebujenja po letu 1848 Bleiweissovim »Kmetijskim in rokodelskim novicam«, ki so začele izhajati v Ljubljani leta 1843. Kmalu zatem so vinogradniki dobili tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku, ki jo je 1844 napisal župnik iz Sv. Vida nad Vipavo, Matija Vertovez, z naslovom Vinoreja. Hlubek (1860) navaja, da je med vini, ki so bila dovolj kvalitetna za izvoz in trgovino bil tudi šipon. Vsa ostala vina so se spila doma, v deželi, ali pa so jih izvozili na Kranjsko in Koroško. Šipon je sorta, ki pozno dozori, in se ga da pridelovati le v najboljših vinogradih legah, zato si vinogradniki prizadevajo in zasajujejo svoje vinograde z boljšimi sortami. Najboljši vzor za pospeševanje vinogradništva in zasajanje z novimi sortami je dal sam nadvojvoda Janez, ki je dal v Pekrah zasaditi svoj vinograd z najžlahtnejšimi sortami. Po njem so se zgledovali številni ugledni vinogradniki te dobe, kot sta bila L. Prieger pri sv.Vidu v Halozah. Med najbolj znane pa je prav gotovo sodil Dominik Čolnik iz Drvanje.43 Zafošnik (1995) je ob predstavitvi šipona na Radgonskem sejmu zapisal, da je po statističnih podatkih iz leta 1873 bil šipon prevladujoča ali najpomembnejša sorta, ki je dajala najboljše vino na Štajerskem. Šipon so gojili zlasti v Ljutomersko-Ormoških goricah, ptujskem okolišu, kar kaže Trummerjev popis in Hlubekov prikaz vinogradništva, v Tokaju na Gradiščanskem in Moslavini.44

Trtna uš Ko je izgledalo, da se je tudi vinogradništvu kažejo boljši časi, je to kmetijsko panogo prizadela katastrofa povsod, kjer so gojili plemenito vinsko trto. Trtna uš (phyloxera vastatrix) je škodljivec, ki je uničil koreninice vinske trte. Oboleli trsi so shirali in hitro propadli. Trtna uš je 42 43

F. Hlubek (1860) Ein Treues Bild Herzogthumes Steiermark, str. 175- 176. F. Hlubek (1860) Ein Treues Bild Herzogthumes Steiermark, str. 176. Prim. tudi: Igor Zemljič: Dominik Čolnik (18301893) pozabljeni narodnjak Slovenskih goric, Maribor 1993. O Čolniku kot vinogradniku je avtorica sestavka pripravila leta razstavo. Zafošnik (1995), Šipon naša žlahtna posebnost, Gornja Radgona 1995, str.5.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana bila prvič opažena v Ameriki 1854, v Franciji se je pojavila že leta 1865, kamor so jo prinesli z uvozom divjakov ameriških trt, uvoženih v poskusne namene. Ko je trtna uš že uničila številne vinograde, so začeli z raziskavami. Po poročilih francoske filokserne komisije je bilo leta 1882 popolnoma uničenih 763.799 ha vinogradov, 642.078 ha pa je bilo že poškodovanih. Na Štajerskem se je trtna uš pojavila v Slovenskih goricah leta 1880, v Juršincih pa so jo zabeležili 1893.45 Ptujski kronist je 18. julija 1886 zapisal, da so odkrili v Halozah, natančneje v Zavrču, v vinogradu ptujskega vinogradnika Wibmerja trtno uš, kar je povzročilo med vinogradniki velik nemir.46 8. avgusta 1886 je bilo v vinogradu ptujskega vinskega veletrgovca Osterbergerja zborovanje, ki ga je priredila podružnica Kmetijske družbe na Ptuju. Knez, učitelj vinogradništva, je imel predavanje o trtni uši in uporabi ameriških podlag.47 Leta 1888 je 26. avgusta Podružnica štajerske kmetijske družbe na Ptuju sklicala zborovanje, tema je bila namenjena obravnavi nevarnosti, ki jo povzroča trsna uš na Štajerskem.48 Vinogradnikom niso pomagali nobeni preventivni ukrepi in razkuževanja zemlje, rešitev je bila izsekati stari vinograd in ga zasaditi z novimi trsnimi cepljenke na odpornih ameriških podlagah. Vse do leta 1891 trtna uš ni bila štela k elementarnim nesrečam in za vinogradnike ni bilo nobenih davčnih olajšav. Leta 1875 je bil sprejet zakon o ukrepih proti širjenju trtne uši. Toda šele v letu 1891 sta izšla dva zakona: o oprostitvi davka na vinograde, ki jih je uničila trsna uš za dobo desetih let in o dodeljevanju brezobrestnih kreditov za obnovo vinogradov. Odplačilna doba za kredite je bila med 15 in 20 leti. Štajerski je bilo namenjeno 400.000 kron, tako da je na posameznika prišlo okoli 400 kron.49 Divjake oz. ameriške podlage so pridelovali v novoustanovljenih državnih in deželnih matičnjakih, korenjake in cepljenke pa v trsnicah. V okolici Ptuja so bile trsnice oziroma poskusni nasadi in matičnjaki v Krčevini pri Ptuju, na Vičavi (1899) in Sv. Urbanu pri Ptuju (1902).50 Na Bregu pri Ptuju in Vičavi je bila leta 1898 osnovana največja deželna trsnica z 12 ha površin, na katerih je bilo zasajenih 6,5 ha matičnjakov z ameriškimi podlagami. Cepiče za razmnoževanje so dobivali iz vzorčnih vinogradov.51 Trsničarstvo, ki se je začelo hitro razvijati je doživelo po letu 1900 predvsem v Juršincih takšen obseg, da se je pokazala potreba po organiziranem nastopanju na tržišču. Tako je bila na pobudo vinarskih strokovnjakov Josipa Zupanca, Andreja Žmavca ter Franca Matjašiča je bila 24. septembra 1905 ustanovljena Prva štajerska trsničarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah (Juršinci).52 Ustanovljenih je bilo več tako imenovanih viničarskih šol. Te so delovale v Mariboru, na Ptuju na Bregu, v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Ptujski vinski strokovnjak Zupanc je učil na viničarski šoli na Bregu do leta 1907. Naj omenimo gospo Julijo Materne, ki je leta 1893 zapustila v oporoki 5000 goldinarjev in je volila, da se iz vsote vzdržuje en učitelj na vinarski šoli na Ptuju. Kmetijsko društvo Ptuja je od občine za 10 let prevzelo v najem Adelsbergerjevo posest s hišo, tam uredilo trsnico in nastavilo učitelja za vinogradništvo. S tem so začeli intenzivno obnovo vinogradov in zasajanja z novimi sortami, ki so jih pridelali v raznih trsnicah. Pri tem je znano, da so ostale velike površine starih vinogradniških leg prazne. Kmetijska družba je svoje zaslužne člane tudi nagrajevala. 21. julija 1888 je Centrala Štajerske kmetijske družbe v Gradcu odlikovala posamezne člane ptujske podružnice. V kazinski dvorani je medalje in priznanja nagrajencem predal sam predsednik, baron Max von Waschington, v spremstvu tajnika Friedrika Müllerja. Zlato medaljo je dobil posestnik in vinogradnik Franz Wibmer (+ marec 1892), eden najboljših vinogradnikov ptujskega območja ki se je izkazal z veliko požrtvovalnostjo in prizadevanjem za napredek v vinogradništvu in kmetijstvu. Učitelja Jožef Reisinger iz Sel in Franc Žiher iz Vurberka pa sta prejela častni diplomi za področje sadjarstva.53 Velike večina ptujskih meščanov je imela vinograde od katerih so bili tudi gmotno odvisni. 45 46 47 48 49 50 51 52 53

K. Šamperl Purg (1981) Pregled vinogradništva in začetki trsničarstva v Slovenskih goricah, Maribor, str. 5. ZAP, R- 74, 1886, str. 139. ZAP, R- 74, 1886, str. 139. ZAP, R- 73 1888, str. 152. I. Zupanič (1969) Zgodovina vinogradništva v Slovenskih goricah, str. 106- 108. Tudi tam, str. 108. ZAP, MOP, 1899, spis 5535-16/1899, šk. 94, naročila iz deželnih trsnic. N. Jurkovič (1981), 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih, Maribor, str. 9. ZAP, R- 74, 1888, str. 152.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Obrtni mojstri, ki so imeli pomočnike, so vino potrebovali za lastne potrebe, saj je bilo vino del pomočnikovega obroka. Višek so prodali veletrgovcem, med katerimi najdemo znana imena ptujskih rodbin iz 19. in 20. stoletja. Še danes na čisto poseben način zaznamujejo pokrajinsko podobo vile, zgrajene v vinogradih, tako zvani »štok«. Najdemo jih povsod, tako v Slovenskih goricah, kakor v Halozah, v Orešju, Mestnem Vrhu, Krčevini, Vurberku, Podvincih, Janežovcih, Gorci, Podlehniku, Zavrču. Nekatere mogočne stavbe so še ostanki srednjeveških sedežev uradov in imenj, ki so bila v okolici Ptuja. V 19. stoletju pa »štok« ni bil le hiša, kamor se je lastnik napotil ob pretoku vina ali v nadzor dela v vinogradu, ki so ga opravljali viničarji. Štok je dobil vlogo letne počitniške hiše, kamor se je meščanska družina poleti skupaj s služničadjo preselila v vinograd. Wibmerjeva hiša (po domače Bimerovo) v Hrastovcu 130, je imela bazen. Hiše so bile dokaj luksuzno opremljene, kakor še danes lahko ugotavljamo za Firštovo oz. Fürstovi vili v Gruškovju. Enako velja za Schwabovo, kjer je gostinski obrat Švabovo v Hrastovcu 165. Tako so se tam odvijale tudi razne družabnosti, v goste pa so povabili prijatelje, včasih tudi umetnike. Vpisna spominska knjiga Wibmerjevega posestva v Zavrču nam o tem najbolj zgovorno priča.54 Številni meščani in vinogradniki so si dali izdelati načrt in gradnjo pri ptujskem gradbeniku Wilhelmu Dengu. Marija Strašil iz Brega je zgradila vinogradniško hišo v Turškem Vrhu 1912 leta.55 Veletrgovec Bolaffio je v Moškanjcih, kjer je bila železniška postaja, zgradil leta1926 veliko skladišče za vino.56 Elsbacher v Mestnem Vrhu 1934, Neumann leta 1920 v Gorci, Pavel Ornig, zidanico pri Sv. Trojici, Štajerska hranilnica, vinogradniško hišo in kleti v Janškem Vrhu v Halozah leta 1925.57

Cenik za Prvo trsničarsko zadrugo v Juršincih ZAP, Varia, šk. 8, ov. 108.

54 55 56 57

KIP, Domoznanstvo, škatla H- Haloze, Spominska knjiga rodbine Wibmer. ZAP, Gradbeno podjetje Drava, P2/ 39. ZAP, Gradbeno podjetje Drava, P4/194. ZAP, vsi v Gradbeno podjetje Drava P5/373; P3/106; P10/809; P4/183.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Ker se je na Ptuju večno vse vrtelo okrog vinograda in vina, je vsakokratni mestni kronist budno spremljal vremenske razmere od spomladanske pozebe, toče, kvalitete in kvantitete vinske letine, saj so le te neposredno prizadele ptujske meščane. 15. julija, leta 1873 je zaradi hudega neurja v Halozah udarila strela na štirih različnih krajih, pri Sv. Trojici, pri Sv. Vidu in pri Sv. Barbari. Pogorele so stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. V Majskem Vrhu je zgorela lepa vinogradniška hiša Ptujčana, poštnega mojstra Jožefa Zistlerja. Huda toča pa je potolkla vinograde od Sv. Duha do Zavrča.58 Tako za Ptuj tudi ni nič nenavadnega, da so slab obisk v gledališču povezali z vinsko letino in je kronist zapisal: »Letošnja gledališka sezona je bila slabo obiskana zaradi slabe vinske letine.« Ferdinand Raisp, ki je dolga leta sestavljal ptujsko kroniko, je vinskim letnikom in vremenu posvečal veliko pozornosti. Po njegovih zapisih bi lahko sestavili pravcati »vinogradniški« koledar. Tukaj zaradi prostorske omejitve navajamo le nekaj primerov zapisov, ki kažejo, kako je bil Ptuj in vsa njegova vinorodna okolica odvisna od vremenskih razmer. V spodnji Behrbalkovi apoteki pri Zlatem jelenu (danes Krempljeva, zlatarna Tofant) je bila nameščena meteorološka opazovalna postaja, kjer so merili temperaturo zraka in zapisovali vremenske spremembe. Podatke je dobival tudi kronist.59

Zapisi o vremenu in letinah Leto

58 59

datum

Vreme

1875

Dec.

letina

1880

7. maj

1880

17.avg

vreme

1881

8. jul.

toča

1882

25.sept.

trgatev

1883

25.jul.

letina

1885

29.sept.

vreme

1886

9. maj

mraz

1886

15.okt.

trgatev

toča

Opis Na splošno je bilo leto 1875 srednje. Žito je obrodilo izdatno. Zelo mnogo je bilo krme, sadja pa izredno malo. V Halozah je bilo zelo mnogo vina in sadja, na levi strani Drave pa zelo malo. (Str. 26.) Ob petih popoldne je bila močna nevihta s točo, ki je povzročila veliko škodo v vrtovih v mestu, v vinogradih v Podlehniku, Sv. Trojici, Popovskem Vrhu. (Str. 77.) Že od začetka meseca je vreme neugodno, ne le pogosto deževje tudi številne nevihte ogrožajo letino, zaradi česar imajo predvsem vinogradniki žalostne obraze. (Str. 79.) Strašno neurje s točo je včeraj zvečer povzročilo veliko škodo v liniji od Pragerskega do Zavrča. Ker je letina na splošno dobro kazala, posebej lepo je kazalo v vinogradih, zato je škoda toliko bolj obžalovanja vredna. (Str. 94.) Zaradi stalnega dežja se je trgatev že pričela. Letina je kljub vsemu precej izdatna, le kvaliteta je prizadeta zaradi močnih neurij. Kljub vsemu lahko pričakujemo boljši letnik kakor lansko leto. ( Str. 103.) Dobri izgledi za odlično letino. Vinogradi obetajo dobro letino tako po kvaliteti kot po kvantiteti. (Str. 126.) Septembra je bilo vse do 25. krasno in toplo vreme, skoraj kakor poleti. Pričakovati je bilo odlično vinsko letino. Sedaj dežuje že četrti dan, in če bo šlo tako naprej, lahko opustimo misel na dobro vinsko letino. Dravsko korito je polno do tričetrt. (Str 136.) V noči iz 8. na 9. maj je bila huda pozeba, ki je povzročila veliko škodo v vinogradih v Halozah in Slovenskih goricah. Na splošno so bili prvi dnevi maja hladni in zelo vetrovni. (Str. 139.) Trgatev je zaradi pozebe spomladi količinsko skromna. Glede na kvaliteto pa je pridelek sprejemljiv. (Str. 141.)

ZAP, R- 73, 1873, str. 5. ZAP, R- 74, 1886, str. 137.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

1887

17.okt.

sneg v času trgatve

1888

25.okt.

trgatev

1889

21.okt.

trgatev

1891

21.okt.

trgatev

1890

17. okt.

trgatev, sprememba vremena

1891

2. sept.

toča v Halozah

Že 14 dni je deževno vreme. Včeraj je snežilo in ga je sipalo celi božji dan, in danes, ko bi naj skoraj vsi začeli s trgatvijo,so Slovenske gorice in Haloze odete z belo snežno odejo.(Str. 148.) Letošnja trgatev je bila izredno slaba. Po Halozah je vse leto po večkrat klestila toča, enako je bilo tudi na levi strani Drave. Mošta je malo, pa še ta je kisel. (Str. 152.) Letošnja trgatev je bila slaba. Peronospora, ki povzroči ovelost listja, posledica tega pa je, da je postane grozdje trdo, oziroma bolje rečeno ostane trdo, je povzročila veliko škode. K temu je bilo še vreme v septembru slabo, s snežnimi nevihtami. Nekoliko boljši pridelek so imeli tisti, ki so proti peronospori škropili z raztopino bakrove galice. (Str. 158.) Letošnja trgatev je bila srednje dobra le tam, kjer so proti peronospori škropili vsaj dvakrat. Sicer pa je peronospora strašno izsušila listje. Vedno bolj pa se čutijo tudi posledice trtne uši. (Str. 174.) Toplo vreme je odlično za vinograde in pridelek, le količinsko bi si želeli, da bi bila letina obilnejša. Že mesece ni bilo nobenega pravega deževja in v Halozah vlada veliko pomanjkanje vode. Včeraj pa je bilo neurje in je močno deževalo, danes so Haloze zasnežene. Zgodaj zjutraj je bilo – 3 ° C, med 11. do 13. oktobrom pa so bile skorajda poletne temperature (Str. 164.) 31. avgusta je bila v Halozah, še posebej pa v Lubstavi in Dravinjskem Vrhu močna toča. Haloški vinogradi so bili zelo prizadeti zaradi peronospore in trtne uši. (Str. 173.).60

Streljanje v vinogradih proti toči Zaradi hudih neurij in pogoste toče, so si ljudje na vse mogoče načine poskusili pomagati v obrambi vinogradov proti toči. Brence (2000) navaja, da je bila kot splošno znana obramba streljanje proti toči. Leta 1875 je izšel ministrski ukaz, s katerim so bile za kršitelje zagrožene velike kazni, občinski predstojniki pa so bili klicani na odgovornost. Albert Stiger, vinogradnik in župan iz Slovenske Bistrice, je izpopolnil način obrambe proti toči z navpičnim streljanjem proti oblakom. V oblake so streljali s posebnim topom, ki je bil podoben dimniku na parni lokomotivi (ali velikemu 2 m visokem »trihtarju«), ki so ga pritrdili na hrastov štor in ga vkopali v zemljo. Štor je bil ob strani izdolben, da so vanj lahko vanj porinili možnarje, ki so bili visoki od 20 do 30 cm. Ob prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo streljanje skozi nastavek v fazi poskusov. Ker se je streljanje proti toči razmahnilo, je leta 1903 cesarsko-kraljevo namestništvo za Štajersko izdalo 29. maja 1902 uredbo o streljanju proti toči z dodatnimi navodili in ravnanju s strelnim napravami, prav zato je Mestna občina Ptuj vse od 1898 nabavljala za vinogradnike določeno količino smodnika, kot na primer leta 1906 za 23 naročnikov 95 kg. Po odredbi je bila določena strelna doba, ki je trajala od maja do oktobra. Za streljanje in postavitev strelnih hišic je bilo potrebno dovoljenje županstva. Posamezni vinorodni okoliši so bili razdeljeni v strelne okoliše, za katere so izobrazili mirne, trezne in zanesljive moške, starejše od 18. let. Zaradi nepazljivosti so se ob streljanjih zgodile številne nesreče. Po kritičnem preučevanju se je izkazalo, da streljanje proti toči ni bilo učinkovito, in so ga pred letom 1914 že opustili.61 Na deželni razstavi leta 1928 so takšen top postavili za okras pri vhodu na razstavišče.

60 61

Številka v oklepaju je stran v Ptujski kroniki R- 73 (str. 1- 138), R- 74 (str. 139- 182). Brence (2000): Obramba vinogradov proti toči.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Nastavek za streljanje proti toči, ok. 1900; Haloze, marec 2000. Brence (2000).

21. oktobra 1891 so po trgatvi opravili merjenje sladkorja v moštu. V dobro škropljenih vinogradih v okolici Zavrča, so v vinskem moštu namerili po klosterneuburški tehtnici naslednje sladkorne stopnje: Rdeči traminec: 25; zeleni Rulandec: 24; Beli rizling: 24; rumeni Ortlieber: 21; Mozeljčan: 23; Vranek: 20 1/3; Beli burgundec: 23; Kavčina: 19; Temni burgundec: 24; Modrina: 19; Belina: 20; Zelenika: 19 in Klešec: 21 ½ sladkorja. Tudi sadna letina je bila obilna, vendar je imelo sadje zelo nizko ceno. Štrtinjak mešanega sadja je stal 10 - 12 goldinarjev, mošančike13 - 14 goldinarjev. Sadje so vozili po Dravi z ladjami imenovanimi »šajkami« in jih je bilo v mestnem dravskem pristanišču na Lentu, ob nabrežju pred današnjo Mladiko, zasidranih zmeraj kakih ducat.62 Med Ptujčani smo lahko našli prave vinske posebneže, kot je bil privatist Haberl. Umrl je 6. decembra 1882, star 92 let, kar je bilo za tiste čase skorajda neverjetna starost. Haberl je imel vinograd v Mestnem Vrhu. Imel je imeniten vinski arhiv, saj je slovel kot strasten zbiralec in mojster ohranjanja vin. Sicer nadvse ljubezniv gospod, ki se ni udejstvoval v javnem življenju, je veljal za pravega vinskega skopuha. Pri licitaciji v njegovi kleti v Mestnem Vrhu so bile same 62

ZAP, R- 74, 1891, str. 175.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana plemenite vinske sorte, ki so bile po mnenju poznavalcev stara med 50 in 60 let. Vse svoje premoženje je zapustil pekovskemu mojstru Kodeli, saj ga je njegova družina na starost stregla in oskrbovala.63 Nasprotno dokazuje slovesnost ob odprtju prenovljene Fürstove kleti, o kateri so se ptujski vinski trgovci še dolgo pogovarjali. 21. januarja 1882 je lastnik Fürst pripravil ob petih popoldne veliko slovesnost ob odprtju novih kleti. Povabljenih je bilo okoli 200 gostov, od sosednje konkurenčne vinske trgovine iz domovine in tujine, do delavcev, sodarjev in viničarjev. Sam lastnik Konrad Fürst je povabljenim razkazal pravkar dokončane in razširjene kleti. Še posebej so s ponosom pokazali velik in nov sod, ki je držal preko 2000 veder. Slovesnost so zaključili z malico in izbornimi vini, kakor se je za vinskega prvoligaša Ptuja spodobilo.64 Velika večina Ptujčanov je imela vinograde v Halozah in Slovenskih goricah. Nekateri so vino prodali v lastnih gostilnah, nekaj med njimi pa se je ukvarjalo z vinsko trgovino na veliko. Naštejmo najbolj znane pridelovalce iz obdobja 1800 do 1900, Leopold Schicklegruber (tesarski mojster), kasneje njegov zet Wibmer (svečar in medičar, ki je imel evidenco vinskih letnikov od 1840–1900), Schwab (trgovec), Osterberger (gostilničar in vinogradnik) in Franc Kaiser65 (vinogradnik in vinski trgovec), Konrad Fürst (nekoč svečar, nato se je preusmeril v vinsko trgovino), Josef Ornig (pek in kasneje župan Ptuja), Franc Osterberger (vinogradnik in hotelir), Woldemar Hintze (vinogradnik in proizvajalec šampanjca), Hutter (vinogradnik in proizvajalec alkoholnih pijač), Straschill (vinogradnik in gostilničar). Večina vinskih veletrgovcev na Ptuju je izhajala so bile nemške družine. Nemški vinogradniški lobi je bil tako močan, da so jim lahko konkurirali le redki slovenski trgovci. Med take so spadali med obema vojnama Franc Čuček, ki se je občasno ukvarjal tudi z vinsko trgovino, nekateri gostilničarji, kot Jože Tomanič na Bregu, ki je vino prideloval za lastne potrebe in od haloških kmetov odkupoval vino za potrebe gostilne. Med velike vinogradnike in vinske pridelovalce so spadala zemljiška gospostva. Na ptujskem območju so to bila Gornji Ptuj, Vurberk, Turnišče, Dornava, Borl, Zavrč, Ravno polje, Majšperk. Na grajskih domenah so imeli viničarje, po prevzemu vina v grajske kleti pa so zanj skrbeli zaposleni kletarji. Ko je leta 1874 grofica Terezija Herberstein, roj. grofica Dietrichstein, kupila ptujski grad in posest, je kmalu po nakupu tudi osebno obiskala Ptuj v spremstvu dveh hčera in družabnic, tajnika in služinčadi. Med bivanjem na Ptuju se je grofica odločila za ogled vinograda v Mestnem Vrhu, velikega kompleksa vinogradov v Janževcih in Janeževskem Vrhu, gradič Brstje in Dornavo.66 Skoraj ni bilo njenega obiska na Ptuju, da vanj ne bi bil vključen še obisk katerega izmed grajskih vinogradov. 3. novembra 1877 leta, se je s spremstvom odpravila na izlet v završki vinograd.67 Herbersteinova domena Ptujski grad je z viničarji sklenila pogodbe. Ohranjene so pogodbe med leti 1928-1939, in sicer: Anton Korenjak iz Krčevine; Franc Sakelšek iz Farovška; Janez Malek iz Krčevine; Alojz Slanič iz Vumpaha; Lovrenc Žižek iz Vurberka; Janez Vodan iz Vumpaha; Franc Slanič iz Vumpaha; Josip Ilec iz Vumpaha; Franc Zakeljšek iz Vurberka; Josip Zebec iz Goričaka; Alojz Kotolenko iz Goričaka; Ignac Grabar iz Vurberka; Anton Krajnc iz Krčevine, Janez Kraner iz Vurberka; Blaž Krajnc iz Vurberka.68 Da je bil posel vinskega trgovca lahko tudi nadvse »kisel«, kaže primer Kaiserja, ki je veljal za enega največjih vinskih pridelovalcev in trgovcev na Ptuju. Družinsko vinogradniško podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1849. Franc pa je k temu dodal še koncesijo, ki jo je podedoval po očetu za veletrgovino z vinom in proizvodnjo žganih pijač. Kaiser je imel lastne vinograde pri Sv. Elizabeti, Mestnem Vrhu, Velikem in Malem Okiču, Paradižu, Rodnem Vrhu, Slatini, na 61 62 63 64 65 66 67 68

Brence (2000): Obramba vinogradov proti toči. ZAP, R- 74, 1891, str. 175. ZAP, R- 73, 1882, str. 106. ZAP, R- 73, 1882, str. 98. Prim. M. Hernja Masten. Zapravljena vinogradniška tradicija; v Ptujčan ZAP, R- 73, 1874, str. 17-18. ZAP, R- 73, 1877, str. 36. ZAP, Herbersteinov sekretariat, šk. 3, ov. 27.

, letnik… št. str

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Vinska karta 1909 ZAP, Varia, šk. 8, ov. 98

Ptujski Gori in Pohorju in v Slovenskih goricah ter v Dravinjskem Vrhu. V cenik pridelovalcev vina ptujskih meščanov in trgovcev z vinogradi v Halozah in Slovenskih goricah leta 1878 je ponudil 1500 hektolitrov vina iz različnih cenovnih razredov. Kaiser je zgradil tudi velike vinske kleti. Kot uspešen vinogradnik je svoja vina pošiljal na različne razstave. Vzrokov, da je šel Kaiser leta 1906 v stečaj, je bilo najbrž več, med njimi trsna uš, nemški lastniki novo nastalih vinogradnikov (Fürst, Ornig, Bolaffio, Straschill), gospodarske spremembe in inflacija. Kaiser si je sicer najel velik kredit v višini 200.000 kron, zanj je kot varščino zastavil: vino, žganje, sode in vse svoje premoženje. Ker ni bil zmožen odplačati kredita, so njegovo premoženje na dražbi prodali, in leta 1909 je Okrožno sodišče Maribor stečajni postopek zaključilo. Njegovo premoženje je bilo v hišni kleti na Ptuju, ki je imela 100 prekatno klet s 55 sodi, ki so držali 14.719.000 litrov vina. Manjša 60 prekatna klet, klet za stekleničeno vino imenovane – Štajerska. In v drugem objektu velika Hebergova ali klet Jožefa Fürsta imenovana – Jožefova. V dražbo so vključili še vse vino in inventar v Strossovi cementni

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana in šampanjski kleti ter vino iz kleti v Malem Okiču, Paradižu in Sv. Elizabeti. Nato še inventar v vseh skladiščih, ves ostali material: filtre, črpalke, les, pisarniške prostore, prodajalno vina, prodajalno žganja, zaloge pijače, laboratorij in opremo. V stečajno maso je šla tudi živina in hiša v Krempljevi ulici. Dražbe so bile od 4. februarja 1907 naprej. Največji delež je odkupil Bolaffio. Pod ženinim imenom je bil kupec tudi župan Ornig, njegov svak Straschill pa je kupil hišo v Krempljevi, ker je z njo nameraval odkupiti tudi koncesijo za veletrgovino in žganjekuho. Tako se je žalostno končala trgovska pot enega znanih in številnih vinskih trgovcev Ptuja.69 Konkurenca na tržišču je bila vedno večja. Ko je imela 4. aprila leta 1874 Ptujska podružnica štajerske kmetijske družbe občni zbor, je bila glavna tema razprave ustanovitev vinskih trgov.70 Domnevamo lahko, da so bila stališča podobna drugim v deželi. To pa je pomenilo, da bi se ustvarili vinski trgi, kjer bi kupec lahko dobil pregled nad vinogradniki nekega območja, opravljala bi se ocenjevanja vin in kontrolirala kvaliteta. Vinski trg bi postal odlična osnova za promocijo in afirmacijo ter prodajo vin. Leto zatem, in sicer 1879, so nato v dneh med 18. in 20. februarjem pripravili Vinski dan. Odprtje prvega spodnještajerskega vinskega dne je vključevalo več prireditev. V ospredju je bil Vinski sejem z živahno udeležbo kupcev in prodajalcev. Ob prireditvi so imeli vinogradniki tudi občni zbor. Kronist je sicer ugotovil, da praktični uspeh vinskega sejma tokrat še ni bil kaj posebnega, toda prevladalo je prepričanje, da bo dejavnost možno razvijati.71 Z leti se je zaradi delovanja vinogradnikov uveljavila vinska trgovina na daljavo. Vinski kupci pa so na Ptuj prihajali pretežno iz Zgornje Štajerske, kamor se je izvoz vina iz leta v leto večal.72 Delo Štajerske kmetijske družbe je z leti v vseh kmetijskih panogah močno razgibalo in se še posebej izkazalo v prirejanju razstav. Poleg svetovnih so bile to še državne, deželne ali regionalne. Znane so bile vinske razstave leta: 1871, 1879 in 1888 na Dunaju, leta 1880 v Gradcu, leta 1886 je bila regionalna razstava na Ptuju, 1891 v Knitelfeldu, 1893 v Brucku na Muri, leta 1893 v Gradcu, in ponovno1895 na Ptuju. Regionalno kmetijsko razstavo je od 20. do 26. septembra 1888 na Ptuju pripravila Podružnica štajerske deželne družbe. Organizacijska »duša« razstave je bil dolgoletni predsednik okrajnega zastopa, Viljem Pisk, predsednik ptujske podružnice in 40- članski odbor. Razstava je trajala osem dni in je bila na prostoru za železniško postajo, ki ga je brezplačno ponudila Družba c. k. južne železnice. Otvoritve se je udeležil pokrovitelj, Gundaker, grof Wurmbrand, lastnik Borla in deželni glavar baron Waschington, kot predsednik Štajerske kmetijske družbe. Slovenski kmetovalci so zaradi nacionalnih nesoglasij imeli do razstave odklonilno stališče in so želeli, da bi jo kmečko prebivalstvo bojkotiralo. Razstava je kljub vsemu dobro uspela, prostor je bil lepo okrašen, za razvedrilo obiskovalcev so za vseh osem dni najeli orkester 87. pehotnega polka iz Gradca. Posamezni dnevi so imeli poleg splošne razstave sadja, vin, žit in drugih pridelkov, še specialne prireditve. Zadnji dan so ob 11. uri podelili nagrade in uradno zaključili prireditev. Seveda se je razstava zaključila z velikim ljudskim rajanjem, s plesom na trati, šaljivo menažerijo, loterijo, tekom v vrečah in nazadnje še ognjemetom. Vreme je bilo prekrasno in temu primerna je bila tudi udeležba. Razstava je navrgla podružnici Kmetijske družbe na Ptuju ok. 700 goldinarjev čistega dobička.73 Kako hitro je napredovalo vinogradništvo in vinarstvo, se kaže po tem, da je na svetovni razstavi na Dunaju, leta 1891, bil predstavljen ptujski šampanjec iz Karolininega dvorca74 v Orešju, in sicer iz kleti Woldemarja Hintzeja, ki je dobil veliko zlato medaljo. Hintze je bil po rodu Estonec, ki si je sredi 19. stoletja na stari samostanski pristavi na Orešju uredil svoje vinogradništvo. Žena Karolina je bila iz znane ptujske vinogradniške družine Fürst. Najprej se je intenzivneje ukvarjal s sadjarstvom in je prideloval jabolčno penino, kasneje pa tudi šampanjec. Sin Ernst, ki je prevzel po očetu 1909 kletarstvo in vinogradništvo, je končal vinogradniško šolo v Geisenheimu ob Renu. Ernst je firmo moderniziral, zgradil večjo klet in ji dodal 69 70 71 72 73 74

M. Hernja Masten (2004) Zapravljena vinogradniška tradicija, ZAP, R- 73, 1878, str. 45. ZAP, R- 73, 1879, str. 59. ZAP, R- 73, 1884, str. 129. ZAP, R- 74, str. 141 - 144. ZAP, R- 74, 1891, str.176. Družina Hintze je imela posest na Orešju, kjer je danes znana Hincejeva sekvoja. Karolinin dvor je vila, poimenovna po Karolini Hintze, roj. Fürst.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana lastno sodarstvo. Posest in podjetje je leta 1940 po očetovi smrti prevzel sin Woldemar, ki je še povečal posest in zgradil veliko prešo.75 Ko je izbruhnila vojna, je podjetje prenehalo z delom. Po končani vojni pa je premoženje Hintzejev prešlo v državno last. Med uspešne vinogradnike Ptuja šteje tudi družina Osterberger. Franc Osterberger st. (+1905) sodi med pionirje novejšega vinogradništva. Po njegovi smrti je prevzela posle vdova Konstanca, po njeni smrti pa so premoženje podedovali njuni otroci. Sin Franc Osterberger je kasneje vodil hotel (danes Mitra), Aleksander pa se je podpisoval kot upravitelj skupnega posestva Osterberger na Gorci, v Dežnem 43. Franc Osterberger starejši ni bil le hotelir in kavarnar, temveč tudi vinski pridelovalec in vinski veletrgovec, specializiran za vina s haloškega območja. Njegove posesti so bile v Halozah, in sicer v Dežnem, Doleni in Gorci. Udejstvovanje vinogradništva Osterberger je bilo vsestransko. Leta 1909 je bila v Gradcu Deželna razstava vin in Zveza kmetijskih društev Štajerske je vinogradništvu Osterberger dodelila srebrno državno medaljo s častno listino za dosežke na področju vinogradništva.76 Za popularizacijo svojih vin iz vinogradništva Domajna, je pošiljal številnim šolam in društvom svoja sortna vina. Skoraj vsako let pa zagotovo Visoki šoli za vinogradništvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu, kjer so ob pokušnjah izobraževali mlade vinogradnike in vinarje, o čemer pričajo ohranjene zahvale. V času prve svetovne vojne je za božič Franc Osterberger poslal generalu feldmaršalu Hindenburgu 15 steklenic svojega najboljšega vina.77 Franc Osterberger je s svojim delom nadaljeval se je nadaljevalo tudi po prvi svetovni vojni. Z vinom je pomagal najrazličnejšim društvom, kot so bili Športni Klub Ptuj, Sokol v Ribnici na Dolenjskem, Društvu jugoslovanskih akademikov Ptuj in številnim drugim. Z vini se je redno predstavljal na vinskih sejmih, kjer je na Ljubljanskem velesejmu leta 1927 za svoja vina prejel zlato medaljo. Leta 1927 je bil Franc Osterberger član prireditvenega odbora prve Oblastne vinske razstave in vinskega sejma na Ptuju, ki je trajal od 15 do 17. januarja. Za vloženo delo in promocijo slovenskih vin mu je Veliki župan mariborske oblasti izrekel posebno zahvalo. V letu 1930 so ustekleničena vina izvažali v Patagonijo, v južni del Argentine. Vina so dolgi morski prevoz odlično prestala. Seveda so jih že doma primerno obdelali, da jih ni prizadela tropska vročina, prav tako se je intenzivneje zanimala za ustekleničena, nerezana in nesladkana spodnještajerska vina tudi Belgija.78 Starejša in konkurenčna podjetje je bilo vinogradništvo Fürst. Prvotno so se Fürsti ukvarjali z medičarstvom in svečarstvom in so z voskom ter svečami zalagali cerkve, samostane in trgovine.79 Kasneje so k temu dodali še prodajo deželnih produktov in vinogradništvo. Ernest Fürst je podjetje ustanovil 1821 in znatno povečal vinogradništvo. Sin, Konrad J. Fürst (1852 - 1922), ki si je trgovske izkušnje nabiral v Švici in Angliji, je prevzel po očetu podjetje Fürst in sinovi, vinska veletrgovina. Fürstova posest je bila obsežna, saj je segala od Haloz, Slovenskih goric in Madžarske, zato so kmalu znani vinski trgovci po vsej monarhiji. Njegova žena Karolina je izhajala iz znane ptujdke družine trgovcev in vinogradnikov Schwab. Fürst je povečal in moderniziral svoje vinogradništvo, leta 1881 dogradil kleti v mestu. Hiša v Krempljevi 5 kaže na dobro cvetočo vinsko trgovino, bil je med prvimi v mestu, ki so imeli avto, telefon v hiši, vodovod, na pristavi jahalne konje, hkrati pa je sodeloval kot član mestnega sveta, kjer je bil oster kritik samosvojega župana Orniga. Poslovna kletarska knjiga Konrada Fürsta kaže, da so pred trsno ušjo vina plemenitili iz različnih letnikov in raznih vinorodnih okolišev. Sproti je zapisoval tudi karakterne značilnosti, ki so jih plemenitenja dala. Za letnik 1887 je zapisal, da bo s 3000 l naredil poskus, da bi dobil posebno nežno vino, kar bodo prodali kot ljutomersko ustekleničeno. Pri rdečih vinih so uporabljali svoje vino iz madžarskega vinograda v Villanyju in dalmatinska vina. Prodajali so tudi Cognac, blagovne znamke Madžarski konjak. Znana je bila pridelava rozinovega vina, vino šilher pa so prodajali ali so ga uporabljali v mešanih vinih. Kletarstvo je poznalo razne esence, ki so jih dodajali v aromatična vina. 75 76 77 78 79

Pertasek (1992): Pettau, str. 154-155. ZAP, ZMD, šk. 48, Osterberger. ZAP, ZMD, šk. 48, Osterberger , Wien, 19. jan. 1916. ZAP, ZMD, šk. 48, Osterberger - zahvale, časopisni izrezki1928-1931. ZAP, R- 47 Ernest Fürst: evidenčna knjiga o poslovanju v letih 1825-1860.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Mešano vino leta 1878: 3 2 6 3 3 8

hl hl hl hl hl hl

letnik 1873 vinograd Ruzička po hl - 15gld letnik 1877 ljutomersko, lastna pridelava - 18 fl letnik 1877 od Blanke in Kasper - 17 fl letnik 1873 vino Gessner, Vinski Vrh - 28 fl letnik 1874 vino s Plešivca - 30 fl letnik 1879 vino sod št. 30 - 9 fl Skupno 24 hl. Hektoliter vina je stal 18 florinov.

45 fl 36 fl 102 fl 84 fl 60 fl 72 fl _______ 399 fl

Opomba kletarja: Vino je bilo po okusu dobro, mehko. Po filtriranju je dobilo visoko barvo, da ga je bilo potrebno pogosto očistiti, s strankami smo imeli pogosto spore. Krivec je bilo vino št. 30.80 Vinogradniško podjetje je po očetovi smrti prevzel sin, dr. Konrad Fürst, ki je po končanem študiju prava, vinogradniško prakso pridobil v strokovni šol v Montpellieru v Franciji.81

Vizitka firme Fürts ustanovljene leta 1821 z medaljami na razstavah na Ptuju 1871, Gradec 1880, in 1870, Dunaj 1873, Pariz 1878 in Trst 1882. MD, šk. 49, korepondenca.

Prav gotovo bi bil seznam ptujskih vinarjev in veletrgovcev nepopoln, če ne bi omenili ptujskega župana Josefa Orniga (1859-1925). Ornig je bil leta 1894 izvoljen za župana in je to funkcijo opravljal vse do zloma monarhije 1918. Bil je deželni poslanec, uspešen gospodarstvenik, predvsem pa politik s protislovensko narodnostno konotacijo in idejni vodja Štajercijanstva ter zadnji borec leta 1918 za obstoj Ptuja v okviru Avstrije. Kljub vsemu mu ne gre oporekati 80 81

ZAP, MD, šk. 49, Rodbina Fürst, evidenca raznih vrst vina in njihovo plemenitenje 1878- 1898. ZAP, MD, šk. 49, Rodbina Fürst - veletrgovina z vinom, korespondenca 1921-1940, Evidenca raznih vrst vina in njihovo plemenitenje 1878- 1898.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana njegove gospodarske uspešnosti in razvoja na Ptuju, ki ga je mesto doživelo v času njegovega županovanja. Njegova osebna gospodarska dejavnost je bila široko razvejana. Poleg pekovske obrti, gradbene dejavnosti, gostinske koncesije in pospeševanje kmetijstva, se je ukvarjal tudi z vinogradništvom. Leta 1853 je ustanovil podjetje Vinska klet Ornig (Weinkellerei). Kleti je imel ob Krožni cesti (Ringstrasse, Trstenjakova),kjer je nekoč potekalo mestno obzidje in so ob njem stale stare mestne kleti. Sam je bil predvsem odličen trgovec, zato je kletarjenje in stroko prepuščal izobraženim kletarskim strokovnjakom, ki jih je zaposloval. Po koncu prve svetovne vojne je njegov drugi sin, Pavel Ornig (1894 – 1966) za očetom, ki je ostal v Gradcu na Ptuju prevzel vse posle, vsa podjetja in jih vodil do konca druge svetovne vojne. Iz pekovske obrti se je popolnoma preusmeril na vinogradništvo in veleprodajo vina. V letih od 1927 do 1930 je povečal in obnovil stare kleti v Trstenjakovi ulici.82 Podjetje se je povzpelo v sam vrh vinarskih podjetij v državi. Po drugi svetovni vojni je iz združenih kleti Fürsta, Orniga in Vinogradniške zadruge nastalo podjetje Kletarstvo Slovenske gorice.

Vinske razstave Morda je stara trgovska in sejemska tradicija Ptujčane vzpodbudila, da so že leta 1879 na Ptuju priredili Vinski dan. Šlo je za prvi vinski sejem na spodnjem Štajerskem in razumljivo je bilo, da niti Podružnica kmetijske družbe še ni vedela, v kateri smeri ga naj razvija. Kakorkoli že, vinski sejmi z razstavami so se odvijali ciklično v naslednjih letih, bodisi kot samostojne prireditve ali v sklopu prireditev kmetijske podružnice. Razstave so izpričane na računih ptujskih vinskih kletarskih družb, kamor so jih v reklamne namene zapisali. Vinogradniki in vinski trgovci so bili združeni v monarhiji v vinogradniško združenje z imenom Corpus vinorum Poetovionensis, ki je pripravilo odmeven vinski sejem z razstavo leta 1909. V njem so bili združeni veliki pridelovalci in trgovci, ki so pripravljali velika vinska ocenjevanja in vinske sejme. Znan je tisti iz leta 1909, za katerega so izdali lično izdelano vinsko karto, na kateri so se spomnili rimskega cesarja Probusa. Po prvi svetovni vojni so vinske razstave za nekaj časa prenehale. Od leta 1927 pa so jih vinogradniki na Ptuju ponovno obudili. O drugi razstavi, leta 1928, je Mariborski večernik pod naslovom: Krasen uspeh oblastne vinske razstave v Ptuju, na koncu zapisal: »Gmotni in moralni uspeh, ki ga je dosegla ta vinska razstava s sejmom, je prav razveseljiv. - Po vsem tem zmoremo reči: Ptujčanom se je posrečilo, da so vinsko razstavo priredili v takem obsegu in s takim uspehom, ki bo pač najboljša reklama za naša izvrstna in pristna vina.« Razstava je bila od 15. do 17. januarja. Odprl jo je veliki župan mariborske oblasti, dr. Schaubach, obiskalo jo je 6000 obiskovalcev in je bila hkrati tudi vinski sejem. »…Tudi kupcev ni manjkalo in vina se je mnogo prodalo, tako da so letos vinogradniki – razstavljalci, pa tudi kupci prav veseli.« Že na otvoritvi se je pokazalo, da gre za gospodarsko, družabno in kulturno velik dogodek, saj so se razstave udeležili ne le številni gospodarstveniki, temveč tudi nemški konzul iz Zagreba, Seiler; graški župan Fr. Muhič; deželni odbornik in mestni svetnik Celovca, Steiner; zastopniki Štajerske hranilnice, Deželno gospodarsko društvo v Gradcu, številni predstavniki in vinski kupci iz Avstrije. Znano klosterneuburško šolo je zastopal prof., dr. Zweilfler. Po prvi pokušino vin, so za pogostitev povabljenih poskrbele: »ptujske narodne dame pod vodstvom gospe poglavarjeve, dr. Vončinove.« Razstava je bila prirejena v rimskem slogu, deljena na vinorodne okoliše, sorte in letnike. Vse, kar rodijo vinorodni okoliši mariborske oblasti, se je nudilo na brezplačno pokušino. Marsikoga je izvrstna vinska kapljica premagala že po deseti pokušini, akoravno so bile dane v malih količinah. Poleg vseh sort vina je bil razstavljen tudi šampanjec tvrdk Bouvier in Hintze, dalje vermut - vino Osterbergerja in jabolčno žganje Ernesta Hintzeja. Razstavljeno je bilo razno vinogradno orodje po tvrdkah: Andrej Frank, Rihard Flick, Horvat Ignac, Jurca Anton, Poberaj I., kemijski laboratorij v Mariboru. Oskar Marič je razstavil vinski kamen v večji množini. Čebelarska podružnica raznovrsteni med, sodarka Kolednik in Sakelšek pa lepo izdelane sode polovnjake. Razstavna dvorana z okrepčevalnico je bila vse dni nabito polna. Glavni vhod so 82

ZAP, Gradbeno podjetje Drava, P9/774.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana okrasili s klopotcem iz Osterbergerjevega vinograda in topom proti toči. Vsak dan razstave so imeli profesorji Srednje vinarske šole v Mariboru poučna predavanja o vinogradništvu in kletarstvu. Dr. Lošnik iz Zagreba je vsak dan brezplačno predvajal film s prikazom vinogradniških in sadjarskih škodljivcev in zatiranja le-teh. Srednja vinarska šola v Mariboru je na razstavo pripeljala tudi vse svoje učence. 16. januarja je imela Gostilničarska zveza svoj občni zbor na Ptuju in za zaključek so si ogledali razstavo. Ocenjevalna komisija pa je delo opravila že v soboto, 14. januarja in takrat so jim bile podeljene zlate, srebrne in bronaste medalje ter priznanja. Na koncu je poročevalec bil mnenja mnenja, da :«Ptuj more prirediti še večje razstave in vinske sejme, kakor so jih že v letu poprej in tega leta 1928.«83

Vinarska zadruga Ptuj Po hudi katastrofi, predvsem zaradi trsne uši in velikih stroškov za obnovo vinogradov, so se vinogradniki povezali tudi zadružno. Na razvoj povezovanja kmetov v razne zadružne oblike je vplivala kriza, ki je konec 19. stoletja zajela vso Evropo. Prvo zakonsko osnovo za združevanje, je kmetom je dal Zakon o društvih, iz leta 1867. Delo zadrug in društev je vsaj delno ustavilo propadanje kmetij in omogočilo, da je zemljiška posest ostala v kmečkih rokah. S tem se je močno zavrlo tudi izseljevanje, hkrati pa je to vplivalo na modernizacijo kmetijstva. Še bolj se je delo pospešilo, ko je bil leta 1873 sprejet Zakon o zadrugah. Ta je zadruge definiral kot zasebno združbo nedoločenega števila članov z namenom, da pospešujejo, pridobivanje sredstev za gospodarstvo članov s skupnim poslovnim obratom ali z dodeljevanjem kreditov. Zupanič (1969) navaja, da je po trsni uši vinogradništvo postalo drago; od vinogradnika zahtevalo je nekaj več dela in strokovnega znanja kakor prej in tudi nekaj poguma. Kljub temu, da je bil trsni sadilni material (ključni – korenjaki in cepljenke) iz državnih in deželnih nasadov razmeroma poceni, je bil za majhnega vinogradnika še vedno predrag. Zato je država material prodajala navadno po znižani ceni, revnim in skrbnim vinogradnikom pa v znantnih količinah tudi zastonj. Kasneje pa je bilo možno, da so predvsem preko zadrug ceneje nabavljati repro material. Lažje je bilo tudi pridobivanje subvencij, v glavnem pa je bil v ospredju finančni uspeh. Vinarska zadruga na Ptuju je bila v političnem okraju Ptuju ustanovljena z imenom Weinbaugenossenschaft Pettau, in sicer leta 1901, ko je bila vpisana v kataster društev pod številko 676.84 V letu 1904 je predsednik Adolf Sellinschegg na okrajno glavarstvo zaprosil za podelitev gostilniške koncesije za Vinarsko zadrugo. V obrazložitvi je zapisal, da so s kupno pogodbo, z dne 14. maja 1902 od Jožefa Kravagna na Ptuju kupili zemljišče, vlož. št. 45 k. o. Krčevina s hišo št. 6, v Vičav, in je bila v zemljiško knjigo vpisana pod dnevno številko 1307/2 - 1902. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjena med Josefom Kravagno, vinskim veletrgovcem in Vinarsko zadrugo, ki jo je zastopal predsednik Adolf Sellinschegg in društvenim tajnikom, dr. Erwinom Ambroschitschem, odvetnikom na Ptuju. Vložek 45 k. o. Krčevina je imel stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in klet z vsem pripadajočim, in ga je zadruga kupila za kupnino 20.000 kron. Kravagna je prodal tudi ves inventar, ki je sodil k objektom, še posebej gostilno in kletarsko opremo za vrednost 6000 kron. Prodajalec se je zavezal, da bo odstopil kupnici, Vinarski zadrugi, svojo gostilniško koncesijo.85 Na tej hiši je bila že zmeraj gostilniška pravica, s pravico točenja vina, piva, mošta in sadjevca in prodajanjem hladnih in toplih jedi. Ker pri tej gostinski koncesiji ni bilo nikoli nobenih sprememb, je želelo Vinarsko društvo to dejavnost opravljati samo v enakem obsegu, kot je to bilo do sedaj. Josef Kravagna je gostinsko koncesijo dobil že 7. 3. 1891, in sicer gre za gostilno Novi svet. Gostilno bi Vinarska zadruga tudi v bodoče dajala v najem. 83 84 85

ZAP, Varia, šk. 9, ov. 145: Mariborski večernik Jutra, 1928, 24. januar. ZAP, MOP, šk.150, spis 6142 – 8- 1907. Izpisek iz zadružnega registra za tri zadruge. ZAP, Zemljiška knjiga zbirka listin DN 1307/1902.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Tako je mestna občina Ptuj leta 11. junija 1904 gostilniško koncesijo podelila Vinarski zadrugi pod štev. Z 2911, vpisano v register Gew. Reg. Nro. 132/ II. Zakupnik gostilne Novi svet je postal Ignatz Rossmann, hišni posestnik iz Ptuja.86 Po navodilih ministrstva, je morala vsaka gospodarska zadruga svoj računski zaključek vsako leto poslati na Mestno občino Ptuj, ta pa je podatke posredovala na višje nivoje. Zaključne račune so morale zadruge pripravljati po sistemu »F. W. Raiffeisen ». Deželno namestništvo v Gradcu je Mestni občini Ptuj poslalo dopis, da mora podatke o registraciji in podatke o ukinitvah k njim pošiljati v ločenih poročilih. Mestna občina je takoj obvestila tri gospodarska društva: Ptujsko predujemno društvo (Pettauer Vorschussverein), Vinarsko zadrugo (Weinbaugenossenschaft Pettau) in Kmetijsko društvo za ptujski okraj. Na podlagi odločbe Deželnega namestništva, z dne 21. avgusta 1907 št. 8 -1620/8 1907, so morale vse tri zgoraj omenjen zadruge za poslovno leto 1906 predložiti v pregled računske zaključke najkasneje do 31. oktobra 1907.

Računski zaključek Računski zaključek Vinarske zadruge Ptuj za leto 1906 kaže, da je zadruga v letu 1906 poslovala v višini 295.864 kron in 78 helerjev. Za nepremičnine so v letu 1906 imeli 5760 K in 78 h izdatkov. Leta 1906 so bili v člani odbora: Adolf Sellinschegg, predsednik; njegov namestnik je bil Johann Steudte, člani pa so bili Josef Leskoschegg, Wilhelm Neumann, Josef Ornig, Ignaz Rossmann, Raimund Sadnik, Viktor Schulfink, Hans Perko, Hans Strohmayer. V nadzornem odboru so bili Josef Kasimir, Heinrich Stary, Karl Sima in Josef Goriupp. Knjigovodstvo je vodil Johann Kasper. Zadruga je za leto 1906 za zadružnike izdala tiskano poročilo. V letu 1908 izkazuje računski zaključek zadruge že znatno višja sredstva, saj je poslovala v višini 642.043 K in 75 h. V tem letu so bili člani Odbora: Johann Steudte, predsednik; njagov namestnik je bil Josef Ornig. Člani so bili: Josef Kravagna, Wilhelm Neumann, Hans Perko, Ignaz Rossmann, Josef Kasimir, Viktor Schulfink in Hans Strohmayr. Nadzorni odbor so sestavljali: Jakob Matzun, Heinrich Stary, Karl Sima, Josef Goriupp. Hiša Vinarske zadruge je bila izven mestnega pomirja, za mestnim obzidjem, zato je parcela sodila v katastrsko občino Krčevina, pot na kateri je stala stavba pa se je imenovala Vičavska »Waitschaweg«. Na seji, dne 18. aprila 1903, je zasedal deželni zbor v Gradcu in je sprejel zakon, po katerem so se občinske meje med Mestno občino Ptuj in krajevno občino Krčevina v sodnem okraju Ptuja spremenile. Določene so bile tiste parcele, ki so po novem pričele spadati v Mesno občino Ptuj in med te je sodila tudi Vinarska zadruga z gostilno Novi svet.87 Na popisu hiš mesta Ptuja iz leta 1919, je na Vičavski poti, hišna štev. 1 in 2 Vinogradniška zadruga (4 sobe), pri številki 1 je vpisana še klet in na številki 2 skladišča. Leta 1922 je vpisana na Vičavski poti 1-2 , VINARIA vinogradniška družba. Pod opombo je zapis: gostilna in klet. Na Ptuju je poleg Vinarske zadruge delovala tudi družba VINARIA. to je bila delniška družba vinogradnikov, ki je imela leta 1922 sedež na Raičevi 1. V letu 1922 je VINARIA kupila od Vinarske zadruge (Weinbaugenossenschaft) premoženje. To je bilo sestavljeno iz zemljišča, zemljiškoknjižni vložek štev. 401 in 402 k.o. Ptuj z vsemi stavbami in z vsemi nepremičninami, z vinsko posodo, stroji, kletarskim orodjem in gostilniško opremo, za vsoto 2.000.000 – dva milijona kron.88 V letu 1928 se je VINARIA preoblikovala in je postala Vinarska in sadjarska zadruga v smislu zadružnega podjetja. Poslovodja je postal Pavel Ornig vinogradnik in veletrgovec na Ptuju, predsednik zadruge pa je postal dr. Fermevc. Komisijski ogled gostinskih prostorov je bil opravljen ob spremembi.89 86 87

88 89

ZAP, MOP, šk. 125, spis 2316-6-1904. Odlok o spremembi občin c. k. štajerskega deželnega namestništva z dne 31. decembra 1903, št. 58.622 s sklepom z dne 15. december 1903 je bil sprejet zakon objavljen v Deželnem zakoniku 1904. ZAP, Zemljiška knjiga zbirka listin DN 1852/22 ZAP, MOP, šk. 267, spisi 1357 – 1928 MM.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Nekateri slovenski vinogradniki pa so se združili v Kmetijsko društvo za ptujski okraj, ki je bilo ustanovljeno leta 1901 in je bilo vpisano v društveni kataster pod številko 695. V poslovnem letu 1906, natančneje 31. decembra 1905, je zadruga štela 48 članov, v letu 1906 jih je v zadrugo vstopilo 8. Tako da je konec leta 1906 bilo skupno 56 zadružnikov. Na dan, 31. 12. 1905, je bilo vplačanih deležev za 1716 K, v letu 1906 pa so novi člani vplačali vsak po 12 K pristopnine, v skupni višini 96 K. Leta 1906 niso izplačevali nobenih deležev, zato je bila skupna vrednost deležev ob koncu poslovnega leta 1906 1812 K. Zadrugo so vodili člani odbora: Janez Brenčič, Franc Brenčič, dr. Brumen, M. Brenčič, Josip Zelenik, dr. Jurtela, dr. Horvat in J. Grohar. Leta 1906 je bila zadruga udeležena na vinskem sejmu.90

Vinogradniška zadruga Ptuj- vabilo za skupščino 1918 ZAP, varia šk. 12, ov. 188. 90

ZAP, MOP, šk.150, spis 6142 – 8 - 1907. Podatki so izvzeti iz Računskih zaključkov obeh zadrug.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Delnica Vinarie, delniške družbe vinogradnikov Ptuja v vrednosti 400 kron iz leta 1922.

ZAP, Varia, šk, 12, ov. 189,

Za zaključek naj povemo, da je bilo vinogradništvo pred drugo svetovno vojno na ptujskem izredno dobro razvito. Sortni material je po kvaliteti sodil v sam vrh evropske vinske produkcije. Novi vinski zakon iz leta 1930 je vnesel v trgovanje in vinogradništvo nekoliko več reda. Zakon je bil razglašen, v gostilne in vinotoče pa so ga razobesili. Ker je bil le v srbsko-hrvaškem jeziku, je povzročil hudo kri. Ljubljanski mestni svet je zahteval, da ga mora vlada napisati tudi v slovenščini.91 Strog tržni red glede izvora grozdja ni dopuščal mahinacij uvoza in kraje, saj je vsak prodajalec moral dokazati izvor in lastništvo vinograda.92 Druga svetovna vojna pridelave sicer ni zaustavila, močno pa je bila prekinjena trgovina, ki se je po vojni zaradi spremenjenih družbenoekonomskih razmer le s težavo pobrala na noge. Ali ji je uspelo doseči enak nivo, kakor ga je imelo nekoč, pa bodo morale pokazati novejše raziskave.

91 92

ZAP, MOP, šk. 271, spis 2163- M- 1930. ZAP, MOP, šk. 301, spis 2106/1940.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

LITERATURA Vladimir Bračič (1967): Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika gospoščine Borl iz leta 1542, v: ČZN, NV 3 ( 38), letnik 1967. Andrej Brence (2000): Obramba vinogradov proti toči od leta 1896 do prve svetovne vojne. Zloženka k razstavi PMP, Ptuj december 2000. Marija Hernja Masten (2004): Okrajni urad Ravno polje po popisu iz leta 1811, v: ČZN, letnik 75, NV 40, Maribor 2004. zv. 1. Marija Hernja Masten (2004): Zapravljena vinogradniška tradicija; v Ptujčan, letnik… št. str. Marija Hernja Masten (2005): Trsničarska zadruga v Juršincih 1905-1941; v: 2. slovenski posvet o razvoju in perspektivah trsničarstva ob vstopu v Evropsko unijo in 100- letnica Trsničarske zadruge Juršinci 1905 - 2005, Juršinci, 23.- 24. september 2005. Marija Hernja Masten (2006): Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, ZAP, R- 23. Fraz Xaveri Hlubek (1860): Ein Treues Bild Herzogthumes Steiermark als Denkmal dankbarer Errinerung an Weiland Se kaiserliche Hocheit den durchalauchtigsten Erzherzog Johann. Herausgegeben von der. k.k. steiermärkischen Landwirstchafts– Gesellschaft durch ihren Sekretaer Dr. F. X. Hlubek, Professor und kaiserlicher Rath, Gratz 1860. Janka Istenič (2000): Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Poetovio, The Western Cemeteries II. Grave- Groups in the Landesmuseum Joanneum, Graz. Katalog/ Catalogue, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2000. Nada Jurkovič (1981): 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih; v: 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih. Pomen Kakovostne trsne cepljenke za napredek vinogradništva. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Maribor 1981. Jože Koropec (1968): Srednjeveški Vurberk; v ČZN, NV 4 (39) 1968, str. 117- 136. Anton Mell (1928): Das steirische Weinbergrecht und dessen Kodifikation im Jahre 1543. Wien- Leipzig 1928. Jože Mlinarič (1989): Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800; v Minoritski samostan na Ptuju 1239- 1989, Ptuj- Celje 1989. Kristina Šamperl Purg (1981): Pregled vinogradništva in začetki trsničarstva v Slovenskih goricah s posebnim ozirom na Juršince; v: 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih. Pomen Kakovostne trsne cepljenke za napredek vinogradništva. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slkovenije, Maribor 1981. Franz Trummer (1841,1855): Systematische Classification und Beschreibung der im Herzogthume Steiermark vorkommenden Rebsorten, Graz 1841- 1855. Marjan Vogrin (1989): Zgodovinska podoba samostana od leta 1918 do današnjih dni; v: Minoritski samostan na Ptuju 1239 - 1989, Ptuj - Celje 1989. Mag. Tone Zafošnik (1995): Šipon naša žlahtna posebnost. Razstava Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, Gornja Radgona, avgust 1995.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Zaglavji računov nekdanjih ptujskih vinogradnikov.

Slovesni kruhek z Bakhusom, znk prve zaščitne znamke slovenskih vin.

Darilo ptujskih vinogradnikov kralju.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Društvo med leti 1997 in 2007 Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je bilo ustanovljeno 25. 01. 1997 z ustanovnim občnim zborom v domu krajanov na Grajeni. Glavni namen ustanovitve je bil povezovanje vinogradnikov in sadjarjev ter izobraževanje le-teh na območju Osrednjih Slovenskih goric. Na širšem območju Ptuja je do takrat delovalo društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze in Ptuj. Slednje je povezovalo vinogradnike iz območja Juršinc. Zato smo se vinogradniki iz območja Ptuja, Destrnika in Trnovske vasi (območja Osrednjih Slovenskih goric) odločili, da ustanovimo novo društvo, ki bo povezovalo vinogradnike in sadjarje iz tega območja. Pri ustanavljanju novega društva je bilo v začetku negodovanje iz drugih območij, vendar so vinogradniki in sadjarji s svojim aktivnim delovanjem pokazali, da je bila to pravilna odločitev, saj se je že v prvih letih delovanja društva kakovost vina močno izboljšala. Pri ustanavljanju društva je glavnina članstva predstavljala vinogradnike in sadjarje, ki so imeli vinograde in sadovnjake v zakup od Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Opomniti velja, da je v letu 1994 prišlo do reorganizacije tedanjega KK Ptuj , sadjarstvo Osojnik in so dobili vse trajne nasade v zakup tedanji delavce, ki so bili zaposleni v podjetju Osojnik. V tem letu je prenehal delovati tudi obrat trsničarstva pri Ptujskih toplicah.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Članstvo v društvu se je po ustanovitvi iz leta v leto močno povečevalo. K temu je zanesljivo pripomogel kvaliteten program dela. Že v prvem letu delovanja smo tako organizirali razna strokovna predavanja iz sadjarstva in vinogradništva, terenske analize vina, ocenjevanje vina in strokovno ekskurzijo. Med pomembne dejavnosti lahko uvrstimo terenske analize vina, kjer smo vinogradnikom začeli meriti nepovreti sladkor, skupno titracijsko kislino in prosto žveplo v vinu, ter podali nadaljnje napotke za negovanje vina na podlagi izmerjenih parametrov in pokušine. Kakovost vina se je začela po teh analizah močno dvigati. To aktivnost lahko prištevamo med pionirska dela, saj je društvo prvo začelo s to dejavnostjo že v letu ustanovitve in so jo kasneje posnemali tudi drugi. Iz leta v leto smo dodajali nove projekte: - že v letu 1997 društveno martinovanje, kjer društvo izvoli kletarja za posamezno vinsko leto, - v letu 2000 projekt »dan odprtih vrat vinogradniških kmetij«, - v letu 2002 postavitev klopotca na posestvu Kmetijske šole Ptuj v Grajenščaku, kjer smo v letu 2004 dodali še vinogradniške igre; prireditev postavitev klopotca na Grajenščaku je tako postala tradicionalna prireditev na območju VTC-13, kjer sodelujejo društvo, kmetijska šola, KGZ Ptuj in lokalne skupnosti. Pomembno vlogo pa je društvo začelo pridobivati tudi pri razvoju vinogradništva na območju občin Ptuj , Destrnik in Trnovska vas. Obnove vinogradov so se močno povečale, spremenil se je asortiment, saj so vinogradniki večinoma začeli saditi kvalitetne sorte. Tako danes uspevajo na gričih Osrednjih Slovenskih goric vrhunska vina, ki so postala prepoznavna, ne samo v Sloveniji, temveč izven naših meja. Pomembno vlogo pri delovanju društva imajo društvena ocenjevanja. Na ocenjevanju se preveri kakovost vina, letnika in tudi delo vinogradnikov in kletarjev. Povprečna ocena ocenjenih vin posameznega društva pa pomeni hkrati tudi merilo strokovnega dela društva, saj imamo v vinorodni deželi Podravje čez štirideset ocenjevanj. V našem društvu se lahko pohvalimo, da smo vedno v zgornji polovici. Ocenjevanje vin opravi strokovna komisija priznanih enologov iz območja Ptuja in Maribora. Ocenjevanje poteka eno leto na Grajeni, drugo leto v Destrniku. To je tradicija društva, da je eno leto ocenjevanje vin v enem kraju (Grajena, Destrnik), redna letna konferenca pa v drugem kraju. Društvo zelo dobro sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi: Mestno občino Ptuj, Občino Destrnik in Primestno četrtjo Grajena. Tako društvo sodeluje pri različnih prireditvah v MO Ptuj: trgatev v mestnem vinogradu, ptujsko martinovanje, v akciji Izbiramo kmetijo leta v MO Ptuj. Sodeluje pa tudi v projektih partnerskih mest, še zlasti z mestom Burghausen iz Nemčije, ki je pobrateno s Ptujem. V Burghausnu smo leta 2002 člani društva posadili vinograd, 200 cepljenk sivega pinota in nudili vso strokovno pomoč pri obnovi vinograda in nadaljnji oskrbi vinograda. Nadalje vsako leto društvo sodeluje pri promocijskih aktivnostih z mestom Beãrnbach v Avstriji. V občini Destrnik pa društvo redno sodeluje ob občinskem prazniku pri predstavitvi društev v občini Destrnik in ostalih prireditvah (kmečki praznik, občinsko martinovanje ... ). V Primestni četrti Grajena društvo sodeluje pri krajevnem prazniku, prireditvah ob 1.maju, vsako leto pa organizira tradicionalno martinovanje. 27.julija 2002 je društvo pridobilo skupaj z Društvom kmetic Mestne občine Ptuj svoje prostore v zgradbi PMČ Grajena. Ena izmed pomembnih nalog društva je tudi promocija in trženje vina. Tako je društvo leta 2004 izdalo zloženko » POT MED VINOGRADI OD JURIJA DO URBANA«, kjer so predstavljeni

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Članek v Tedniku, 27. novembra 1997

vinogradniki, ki tržijo vino in sodelujejo v projektu dan odprtih vrat vinogradniških kleti na martinovo nedeljo. V letu 2004 smo tudi organizirali postavitev klopotca in krst mošta v Tuš centru »PLANETTUŠ« v Celju, denar od zaslužka pa smo namenili za nakup naplavnega filtra. Društvo dobro sodeluje tudi s projektnim svetom VTC-13 (projektni svet vinsko turistične ceste). V letu 2004 smo na pobudo našega društva pričeli s projektom »grajskega ocenjevanja vin«. Na tem ocenjevanju lahko sodelujejo vinogradniki z vini (območja VTC-13), ki so bila ocenjena že na društvenih ocenjevanjih in so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri UE na območju katere imajo vinograd. Ocenjevanje poteka vsako leto na ptujskem gradu, tretji vikend v juniju pa je tradicionalna prireditev Grajski vinski praznik. Ker je društvo do-

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana mačin je tudi glavni organizator zraven projektnega sveta VTC-13. Vsako leto (najpogosteje na pokušini mladih vin v času martinovega) se dogovorimo tudi za ceno vina za naslednje leto. S ciljem nižanja pridelovalnih stroškov pa je društvo pričelo nabavljati opremo za kletarjenje, zato smo leta 2000 kupili dozator za žveplanje, v letu 2003 policaj filter za filtracijo vina, v letu 2004 naplavni filter, pri katerem so prispevali še naslednji člani društva; Franc Lacko, Andrej Rebernišek, Andrej Polanec, Anton Potrč, Milan Breg, Franc Lovrenčič, Roman Petrovič, Marjan Lovrec, Marjan Zelenik, Franc Pukšič in Marjan Širec. Del sredstev pa sta prispevali tudi občini Ptuj in Destrnik. V letu 2006 pa smo kupili stroj za pranje kozarcev in hladilno omaro, s ciljem, da lahko čim kvalitetneje predstavimo naše vino. Društvo je tudi član društva VINIS (zveza vinogradniških in vinarskih društev Slovenije) in je v letu 2006 dobila priznanje za uspešno delo na področju razvoja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Društvo ima pomembno vlogo tudi pri kreiranju vinogradniške politike. Tako smo bili soorganizatorji okrogle mize na temo spremembe dohodninskega zakona o prodaji vina leta 2004 v Gorišnici. V letu 2006 smo pripravljali pobude za spremembo zakona o gostinstvu, da bi bilo omogočeno vinogradnikom točenje vina ob pomembnih prireditvah, ki jih organizirajo lokalne skupnosti (martinovanja) in predstavitve na sejmih. Društvo je s svojim desetletnim delovanjem pomembno prispevalo k razvoju vinogradništva in vinarstva na območju Slovenskih goric. To lahko danes zagotovo trdimo, saj se je kvaliteta vin in kultura pitja vina bistveno izboljšala. Za uspešno dosežene cilje gre zahvala vsem, ki aktivno delujejo v društvu, še zlasti pa upravnemu odboru društva. Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet., predsednik društva

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Kronologija Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednjih Slovenskih goric 10 let med vinogradi in sadovnjaki od JURIJA do URBANA Strokovno in organizacijsko dejavnost ter druženje v DVS OSG opravljamo po sprejetih programih na letnih zborih, pripravlja in izvaja jih izvršni odbor. Dejavnost društva je usmerjena predvsem v strokovnost, ki je potrebna za pridelovanje grozdja in nego vina. Trto obdelovati in vino negovati je potrebno v vseh letnih časih, pri čemer nas vzpodbujajo, po ljudskem pregovoru povezani, naši vinski zavetniki in farni patroni: Kakor in takšnega

VINCENZ

pozimi trto

obrezuje,

URBAN

pomladi

neguje,

LOVRENC

poleti

zori,

MARTIN

jeseni

krsti.

Članek objavljen v Tedniku 30. 1. 1997

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Leto

1997

15. januarja:

sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice (v nadaljnjih navedbah DVS OSG) na Vinogradništvu Lacko, Drstelja,

25. januarja:

na Grajeni, ustanovni občni zbor DVS OSG.

Članek v Večeru, 1997

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 30. januarja:

na Vinogradništvu Lovrec, Jiršovci in

3. februarja:

pri Damjaku v Krčevini pri Vurberku pokušnja vin, letnik 1996, z ugotavljanjem sladkorja, kislin in prostega žvepla ter nega vin,

14. februarja:

na Drstelji predavanje o rezi vinske trte in spomladanskih opravilih,

18. februarja:

predavanje o rezi sadnega drevja na OZVŽ Ptuj,

8. marca:

v sadnih nasadih na Panorami in pri Esihu na Grajeni praktični prikaz zimske rezi pri raznih sadnih vrstah,

11. marca:

predavanje o varstvu vinske trte,

15. maja:

1. društveno ocenjevanje vin letnika 1996 na Grajeni, dostavljenih 35 vzorcev,

22. maja:

podelitev priznanj za kakovost vin na 1. ocenjevanju in predavanje o varstvu vinske trte na Grajeni,

28. junija:

strokovna ekskurzija v Goriška Brda,

18. julija:

predavanje na Vinogradniški kmetiji Plut, Krčevina pri Vurberku, o prehrani vinske trte, varstvu in zelenih opravilih,

4. - 7. septembra:

društvo sodeluje na 2. slovenskem sadjarskem sejmu v Slovenskih Konjicah z razstavljenimi vzorci jabolk in hrušk,

19. septembra:

8. novembra:

14. novembra: 18. novembra:

Leto

predavanje o pripravi posode, času trgatve in do prvega pretoka, martinovanje na Grajeni, prvo praznovanje DVS OSG, ki zajema: - blagoslov društvenega vina, - napotke o kletarjenju mladega letnika vina, - izvolitev in zaobljuba prvega društvenega kletarja za leto 1997/98 Janka Repiča iz Kicarja, pri Lacku na Drstelji

pri Mariniču na Desterniku pokušnja vin po prvem pretoku in pregled vzorcev na prisotnost kislin, nepovretega sladkorja in prostega žvepla.

1998 Vinograd obdelovati, Slovenec mora znati, kdor delal prav ne bo, naj pije vodo! (ljudska modrost)

28. marca:

2. društveno ocenjevanje vin letnika 1997 v Desterniku, dostavljeno 62 vzorcev s povprečno oceno 17.33 točke,

18. aprila:

2. letna konferenca DVS OSG na Grajeni – podelitev priznanj za kakovost vin na društvenem ocenjevanju,

9. junija:

na Drstelji predavanje o varstvu vinske trte in gnojenju,

4. julija:

strokovna ekskurzija v BELO KRAJINO – METLIKA,

29. septembra:

na Drstelji predavanji: mag. A. Vodovnika o pripravah na trgatev ter negi mošta in mladega vina ter A. Reberniška, univ. dipl. ing., o novostih vinogradniške mehanizacije in kletarske opreme s sejma v Stuttgartu,

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

7. novembra:

martinovanje na Grajeni, 2. praznovanje DVS OSG: - sestava in blagoslov društvenega vina, - ocena novega letnika vina 1998 in napotki za nadaljnje kletarjenje, - izvolitev in zaobljuba društvenega kletarja Milana BREGA iz Krčevine pri Vurberku 116 za leto 1998/1999,

18. in 20 novembra:

na Desterniku in Drstelji pokušnja in pregled vzorcev mladih vin letnika 1998 o ostanku sladkorja, kislin in prostega žvepla.

Članek v Večeru, 22. julija 1997

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Leto

1999 Kdor vince prav zauživa, veselje v srce vliva, če srce dobro ni, ga vince le skazi. (ljudska modrost)

6. februarja:

predavanje o novih dognanjih pri pridelovanju grozdja in praktični prikaz rezi vinske trte na Drstelji,

8. februarja:

v Janežovcih predavanje o negi vina po drugem pretoku in ugotavljanje prisotnosti hlapnih kislin, nepovretega sladkorja in prostega žvepla v mladem vinu,

16. februarja:

seznanitev pridelovalcev sadja v SIPS z integrirano pridelavo sadja v letu 1999,

22. do 24. februarja:

ciklus predavanj o pridelavi kakovostnega grozdja, ekonomiki in trženju vina, tehnološki opremljenosti vinskih kleti, pripravi vina za prodajo in o varstvu vinske trte, predavatelji ZKG KSS iz Maribora in Ptuja,

6. marca:

na Grajeni društveno ocenjevanje vin letnika 1998; dostavljeno 69 vzorcev vin z doseženo povprečno oceno 17.29 točk,

26. marca:

redna konferenca DVS OSG na Desterniku in podelitev priznanj za kakovost vin na društvenem ocenjevanju,

Kletar društva za leto 99-2000, Andrej Polanec, ob njem Janko Repič in Milan Breg prva kletarja društva.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 1. junija:

strokovna ekskurzija na JUŽNO ŠTAJERSKO – AVSTRIJA

15. junija:

na Drstelji predavanje o zelenih opravilih in gnojenju v vinogradih, predavatelj s Fakultete za kmetijstvo iz Maribora,

30. septembra:

na Drstelji predavanje o pripravah na trgatev, negi mošta in vina do pretokov ter žveplanje,

12. novembra:

martinovanje na Grajeni, 3. praznovanje DVS OSG: - sestava in blagoslov društvenega vina, - ocena novega letnika vina 1999 in nadaljnja nega, - izvolitev in zaobljuba društvenega kletarja Andreja POLANCA iz Maistrove 33, Ptuj, za leto 1999/2000,

17. novembra:

na Desterniku in

24. novembra:

na Drstelji kontrola nepovretega sladkorja, kislin in prostega žvepla v novem vinu.

Leto

2000 Ko pomladi se zbudiš, na novih rozgah spet cvetiš, bolezen rada te mori, za zdravje tvoje človek poskrbi. (Jože Križančič)

27. januarja:

na Drstelji predavanje o negi vina in merjenje sladkorja, kislin in prostega žvepla,

14. februarja:

na Drstelji predavanje o vinogradniških opravilih in praktični prikaz rezi vinske trte,

1. aprila:

v Desterniku 4. društveno ocenjevanje vin pri 62 dostavljenih vzorcih z doseženo povprečno oceno 17.61 točke,

16. aprila:

na Grajeni letna konferenca DVS OSG,

DVS OSG se predstavlja na prireditvi »Dobrote slovenskih kmetij« 2000 na 11. do 14. maPtuju s samostojno stojnico s ponudbo in pokušino najbolje ocenjenih vin ja: na letnem društvenem ocenjevanju vin, 1. julija:

strokovna ekskurzija na GORIČKO – PREKMURJE,

30. avgusta:

seja Izvršilnega odbora DVS OSG na Vinogradniški kmetiji LOVREC v Jiršovcih – razprava o: - oceni in posledicah suše, povzročene v vinogradih, - položaju vinogradništva in vinarstva Slovenije po 1. slovenskem vinogradniško – vinarskem kongresu v Portorožu leta 1996 in pripravah na drugega, ki bo na Otočcu leta 2002, glede na naše območje, - nakupu dozatorja za žveplanje, - ponudbi in uporabi karbonatacijskega mulja iz TSO za odpravo pedološke kislosti tal v vinogradih,

4. septembra:

na Drstelji predavanje o pripravah na trgatev, negi mošta in mladega vina s posebno pozornostjo žveplanju,

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

24. oktobra:

v Desterniku kontrola mošta neposredno po vrenju in napotki za nego mladega vina letošnjega, posebno zahtevnega, letnika glede na nizke kisline in visok pH,

11. novembra:

martinovanje na Grajeni, 4. praznovanje DVS OSG: - sestava in blagoslov društvenega vina, - ocena novega letnika vina 2000 in nadaljnja nega, - izvolitev in zaobljuba društvenega kletarja Marjana LOVRECA iz Jiršovc za leto 2000/2001,

12. novembra:

na martinovo nedeljo prvi dan odprtih vrat vinskih kleti na vinogradniških kmetijah po Slovenskih goricah od Jurija do Urbana,

18. decembra:

zadnja letna seja IO DVS OSG na Vinogradništvu POLANEC na Ptuju, s poročilom sodelujočih iz društva na prireditvah MO Ptuj ob martinovanju, o aktivnostih društva v naslednjem obdobju ter razdelitvijo društvenega koledarja za leto 2001, ki ga člani odbora vsako leto z voščili razdelijo med člane društva.

Izlet na Goričko, junij 2000 Foto: AP

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Leto

2001 Tla so vinu mati, dež in sonce oče, kletar pa njegova usoda. (Anton Vodovnik)

19. januarja:

v Janežovcih kontrola mladega vina po prvem pretoku,

27. januarja:

na Drstelji predavanja in prikaz rezi vinske trte,

5. aprila:

na Grajeni društveno ocenjevanje vin letnika 2000; dostavljeno 82 vzorcev vin z doseženo povprečno oceno 17.46 točke,

Društveno ocenjevanje vin 2001 Foto: AP

26. aprila:

v Desterniku 4. redni občni zbor DVS OSG s podelitvijo priznanj za kakovost vin na društvenem ocenjevanju,

18. maja:

v Ptujski vinski kleti predstavitev projekta oblikovanja turistične ponudbe in trženja na Vinsko turistični cesti VTC 13,

16. junija:

strokovna ekskurzija v KRŠKO – BIZELJSKO,

21. septembra:

na Drstelji predavanje mag. Antona Vodovnika o pripravah na trgatev, negi mošta in vina do pretokov ter o žveplanju,

10. novembra:

prireditve ob martinovanju na Ptuju z blagoslovom vina, pestrim kulturnim programom in zabavnimi vinogradniškimi igrami; v tekmi kotaljenja vinskih sodov po ptujskih ulicah je zmagala ekipa Vinogradništva Rebernišek iz Mestnega Vrha,

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 11. novembra:

na martinovo nedeljo dan odprtih vrat vinskih kleti na 20. vinogradniških kmetijah po Slovenskih Goricah od Jurija do Urbana,

16. novembra:

martinovanje na Grajeni, 5. praznovanje DVS OSG: - sestava in blagoslov društvenega vina, - ocena novega letnika vina 2001 in nadaljnja nega, - izvolitev in zaobljuba društvenega kletarja Romana PETROVIČA za leto 2001/2002,

4. decembra:

pri DAMJAKU, Krčevina pri Vurberku in

12. decembra:

pri MARINIČU v Desterniku kontrola nepovretega sladkorja, kislin in prostega žvepla v novem vinu in napotki za nadaljnjo nego vina.

Leto

2002 Kadar vino slabo obrodi, pravijo: Bog ga je dal! O dobro letini se ljudje hvalijo, Mi smo ga pridelali! (ljudska modrost)

22. januarja:

na Drstelji kontrola stanja mladega vina in napotki za nadaljnjo nego,

14. februarja:

seja IO DVS OSG v vinogradništvu PETROVIČ v Velikem vrhu, sestava programa dejavnosti društva za leto 2002 in poročila naše delegacije z 2. Slovenskega vinogradniško – vinarskega kongresa na Otočcu od 31. 1. do 2. 2. 2002,

16. februarja:

na Drstelji predavanje in praktični prikaz rezi vinske trte,

1. april:

v Desterniku društveno ocenjevanje vin; dostavljeno 79 vzorcev vin, ki so dosegla povprečno oceno 17.88 točke,

12. aprila:

na Grajeni 5. redna letna konferenca DVS OSG s podelitvijo priznanj za kakovost vin na društvenem ocenjevanju; Antonu REBERNIŠKU in Stanislavu PLUTU, ustanovnima članoma DVS OSG, za prizadevno delo in prispevek pri organizaciji - podeljeno pisno priznanje,

29. junija:

strokovna ekskurzija v KOPRŠČINO – SLOVENSKO PRIMORJE,

27. julija:

župan MO Ptuj, dr. Miroslav LUCI in predsednik PMČ Grajena Marjan GERMOVŠEK sta slovesno odprla poslovne prostore DVS OSG in Društva kmetic MO Ptuj v prostorih PMČ Grajena,

16. avgusta:

na šolskem posestvu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku, prva postavitev klopotca velikana, simbola strokovnega in etnografskega sodelovanja DVS OSG s Kmetijsko šolo Ptuj na področju vinogradništva,

18. septembra:

na Drstelji predavanje o bližajoči se trgatvi: - stanje grozdja ter optimalni čas trgatve, - opravila v vinski kleti do prvih pretokov, - pridelava suhih vin,

8. novembra:

martinovanje na Grajeni, 6. praznovanje DVS OSG: - sestava in blagoslov društvenega vina, obred, ki ga je kot že vsa minula leta opravil p. PIHLER, vinski vitez, - ocena novega letnika vina 2002, - izvolitev in zaobljuba društvenega kletarja Franca LOVRENČIČA iz Krčevine pri Vurberku za leto 2003,

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana na martinovo nedeljo dan odprtih vrat vinskih kleti na območju Mestnega Vrha, Grajenščaka, Krčevine pri Vurberku, Placarja, Drstelje, Jiršovc, Vintarovc, Janežovskega vrha in Desternika,

9. decembra:

kontrola vin na vsebnost nepovretega sladkorja, kislin in prostega žvepla ter predstavitev hladilnih naprav LTH za vinske kleti,

19. decembra:

seja IO DVS OSG o programu dela društva v naslednjem letu ter razgovor o projektu za nabavo naplavnega filtra za filtriranje vina za stekleničenje in hladilnika za vina v predstavitveni stojnici.

Članek v Tedniku, 1. avgusta 2002

10. novembra:

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Leto

2003 Vino je krstil sv. Martin, ker ni imelo niÄ? pameti, so mu dali za varuha sv. Urbana. (ljudska modrost)

Ä&#x152;lanek v VeÄ?eru, 19. avgusta 2003

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 15. februarja:

praktični prikaz novosti pri rezi in vzgoji trte,

22. marca:

na Grajeni 7. društveno ocenjevanje vin; dostavljeno 77 vzorcev, ocenjenih s povprečno oceno 17.81 točke,

11. aprila:

v Desterniku redna letna konferenca DVS OSG s poročili o izvedenih nalogah v minulem letu in sprejem programa aktivnosti v letu 2003; za prizadevno delo v DVS OSG podeljena pisna priznanja ustanovnima članoma Francu PATERNOSTU in Mihaelu BORINI ter Desterniškemu oktetu in OŠ Desternik za sodelovanje z društvom in prispevki s kulturnim programom; vinogradnikom podeljena priznanja z ocenjevanja vin,

15. aprila:

v šolskem domu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku predavanje o predelavi sadja in

22. aprila:

predavanje o kulturi pitja in o vinu v prehrani,

21. junija:

strokovna ekskurzija v sosednjo ŠTAJERSKO – AVSTRIJA,

16. avgusta:

na šolskem posestvu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku klopotčev praznik, ko je štiriperesni slovenjegoriški klopotec velikan dobil manjšega šestperesnega haloškega bratca,

7. septembra:

na Grajenščaku predavanje o pripravah na trgatev,

28. oktobra:

v Janežovcih kontrola stanja mladega vina po vrenju,

14. novembra:

martinovanje na Grajeni, praznik DVS OSG z: - oceno vinske letine 2003 in nadaljnja nega vina, - sestava društvenega vina in obredi blagoslova vina, - izvolitev in zaobljuba društvenega kletarja Antona POTRČA iz Mestnega vrha za leto 2004.

Leto

2004 Narave čudo v tej je tekočini, cvetica, sonce, moč, cekini, pokuševalcu v kupici predaja čutom najkrajšo pot do raja. (Anton Vodovnik)

27. februarja:

na Drstelji predavanje o prehrani in gnojenju vinske trte ter praktičen prikaz rezi vinske trte,

2. marca:

na Drstelji kontrola stanja vina ob zorenju,

3. aprila:

na Desterniku 8. društveno ocenjevanje vin za 83 dostavljenih vzorcev, dosežena povprečna ocena vzorca 17.95 točke,

23. aprila:

na Grajeni redna letna konferenca DVS OSG s poročili o izvajanju društvenega programa dejavnosti v letu 2003 in sprejem programa za leto 2004; podelitev priznanj MoPZ KD Grajena in OŠ Grajena za sodelovanje z društvom na kulturnem področju in Miranu GLUŠIČU za opravljeno delo v izvršilnem odboru; predstavitev in izdaja prvega prospekta – zgibanke o predstavitvi DVS OSG: »POT MED VINOGRADI OD JURIJA DO URBANA«,

DVS OSG v sodelovanju z KGZ Ptuj se predstavi z vini in kulinarično pood 17. do 20. nudbo na Festivalu pokrajin Avstrijske in Slovenske Štajerske v Barnbachu junija: – Avstrija,

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ä&#x152;lanek v Ĺ tajerskem Tedniku, 22. julija 2004

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana 3. julija:

sodeluje na prireditvi in predstavitvi VTC 13 ob prvem grajskem vinskem prazniku na ptujskem gradu,

21. avgusta:

3. postavitev klopotca velikana na posestvu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku,

30. septembra:

na Drstelji predavanje o pripravah na trgatev grozdja in o posebnostih, ki bodo potrebne pri negi mladega vina,

14. novembra:

dan odprtih vrat vinskih kleti ob martinovanju v Mestnem Vrhu, Grajenščaku, Krčevini pri Vurberku, Drstelji, Jiršovcih, Janežovskem vrhu in Desterniku,

19. novembra:

martinovanje – srečanje vinogradnikov na Grajeni s predstavitvijo vina letnika 2004, sestava društvenega vina in blagoslov vina; izvolitev in zaobljuba društvenega kletarja za leto 2005, Zorana ŠULIGOJA iz Ptuja.

Leto

2005 Ko je trta brez listja, je kot razgaljena nevesta. Na njej so opazne vse sledi iz preteklega leta. (Jože Križančič)

19. januarja:

na Drstelji kontrola mladega vina letnika 2004 in napotki za nadaljnjo nego,

22. januarja:

v nasadih Vinogradništva Rebernišek v Mestnem Vrhu, ob Vincecovem naznanitev začetka opravil pri negi vinske trte ter prikaz novosti pri vzgoji in rezi vinske trte,

18. marca:

ob petkovem grajskem vinskem večeru v grajski kavarni na ptujskem gradu se v okviru prireditev »VINO SE PREDSTAVI« predstavita DVS OSG in Marjan LOVREC iz Jiršovec,

16. aprila:

na Grajeni društveno ocenjevanje vin letnika 2004; dostavljenih 72 vzorcev, dosežena povprečna ocena vzorca 17.97 točke,

29. aprila:

redna letna konferenca DVS OSG na Desterniku: - poročila o delu IO društva v preteklem letu in sprejem programa dejavnosti za leto 2005, - izročeno pisno priznanje Metki VOLGEMUT iz Trnovske vasi za prizadevno delo v društvu, - vinarjem podeljena priznanja z minulega društvenega ocenjevanja vin,

15. julija:

v vinogradih na Drstelji predstavitev sodobnih strojev za delo v vinogradih,

22. julija:

ob praznovanju MO Ptuj, na prireditvi v PMČ Grajena, podeljeno Vinogradniški kmetiji Andreja POLANCA iz MaistrovE ul. na Ptuju najvišje priznanje, naziv »KMETIJA LETA 2005«,

20. avgusta:

4. postavitev klopotca velikana na šolskem posestvu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku,

14. oktobra:

kot je že običaj vsa leta v preteklosti, DVS OSG sodeluje pri trgatvi v mestnem vinogradu in potomki stare trte na grajskem hribu na Ptuju.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Ob praznovanju vinskega praznika martinovega: 11. novembra:

sodelovanje na ptujski prireditvi pri izvolitvi prve vinske kraljice Ptuja, Svetlane ŠIREC in izvedbi vinogradniških iger na ptujskih ulicah,

13. novembra:

na martinovo nedeljo popoldne dan odprtih vrat vinskih kleti pri vinogradnikih društva »na poti med vinogradi od Jurija do Urbana«,

18. novembra:

na Grajeni društveno martinovanje z: - oceno vina letnika 2005, - napotki za nadaljnjo nego, - sestavo društvenega vina in obrednim blagoslovom vina, - izvolitvijo in zaobljubo društvenega kletarja za leto 2006, Franca LACKA iz Drstelje.

Uvod članka v Štajerskem Tedniku, 15. novembra 2005

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Leto

2006 Ta grič – ta gorica, vince sladko res nam da. Ko ozreš se naokrog, zares ga dal je Bog. (Vera Zemljič)

Ob jubilejni, deseti obletnici Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednjih Slovenskih goric, si je Izvršilni odbor društva prizadeval izvesti programske naloge društva primerno vsakoletni stopnji dosežkov, pridobljeni z novimi znanji in izkušnjami ter vzdušju in danim ekonomskim pogojem, ki jih kmetijskim panogam vinogradništva in sadjarstva družba namenja.

V januarju:

so bile izvedene strokovno svetovalne aktivnosti pri kontroli stanja in napotkih za nadaljnjo nego mladega vina letnika 2005.

4. februarja:

je sicer v zimskih vremenskih razmerah, s snežno odejo, na vinogradniški kmetiji Lacko na Drstelji, izveden praktičen prikaz rezi vinske trte s posebnostmi, ki jih je trta utrpela po spomladanski pozebi in toči v letu 2005 in o negi vinske trte v naslednjem letu; trud in spoznanje o pridobitvi strokovnega znanja in izkušenj vinogradnikov in vinarjev je potrdilo in nadgradilo vsa pričakovanja,

8. aprila:

jubilejno deseto društveno ocenjevanje vin na Destrniku, na katerem je od prijavljenih 79 vzorcev vin bilo nagrajenih z zlatim priznanjem 36 vzorcev, s srebrnim 34 ter 1 z bronastim, s povprečno oceno 18,02 točke, kar 7 vzorcev pa si je prislužilo naziv vina posebne kakovosti in šampiona,

spomladi:

se DVS OSG že drugo leto vključi v ptujsko prireditev »Grajske vinske zgodbe«, tokrat s predstavitvijo rumenih muškatov iz VTC-13,

1. aprila:

se v okviru obiska pobratenega mesta Ptuj z mestom La Chapelle sur Loire v Franciji v ptujski delegaciji s prvo vinsko kraljico, vitezinjo vina in vinogradniki DVS udeležimo osmega tamkajšnjega srečanja in prijateljevanja, ki pomeni pomemben prispevek k promociji naših vinorodnih območij,

26. aprila:

redna letna konferenca DVS OSG s predstavitvijo programa dela društva, s poudarkom na dejavnostih v desetem, jubilejnem letu in podelitvijo priznanj z jubilejnega, desetega društvenega ocenjevanja vin,

3. junija:

deseto društveno strokovno potovanje po vinogradniških pokrajinah v domovini in pri sosedih je bilo po vinskih cestah obmejnega območja jugovzhodne Štajerske v sosednji Avstriji in Slovenskih goric, kot nam, po naravnih pogojih in geografsko, najbližjem vinogradniško-sadjarskem področju,

17. junija:

3. grajski vinski praznik v organizaciji MO Ptuj in Projektnega sveta VTC 13 in ob sodelovanju DVS OSG; v ocenjevanje je bilo dostavljenih 77 vzorcev vrhunskih vin, pridelanih in najbolje ocenjenih na društvenih ocenjevanjih na območju Slovenskih Goric VTC-13, ki so dosegla povprečno oceno 18,23 točk, zlate amfore - zaščitni znak srednjih Slovenskih goric pa sta si prislužila Vinogradništvo Slekovec iz Male Nedelje in Druzovič iz Drbetinc,

19. avgusta:

na Grajenščaku, na posestvu Kmetijske šole Ptuj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev OSG v sodelovanju s Kmetijsko šolo Ptuj in Kmetijsko svetovalno službo pri KGZ Ptuj, že petič zapovrstjo postavi klopotec, ki ob postavitvi s pestrim kulturnim programom, s predstavitvijo vin in z vinogradniškimi igrami pričenja klopotčevati trgatev 2006,

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

S postavitve klopotca, Grajenščak 2006 Foto: Urška Polanec

8. september:

predstavitev rezultatov poskusov z novejšimi pripravki za varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci ter o zelenih delih v vinogradu pred trgatvijo v vinogradih na Mestnem Vrhu,

14. september:

strokovno predavanje na Grajenščaku o pripravah na trgatev, o predelavi grozdja in kletarjenju vinskega letnika 2006,

26. oktobra:

DVS OSG s predstavitvijo vinogradniških kmetij in pokušino slovenjegoriških vin sodeluje na festivalu »Vino ni voda«, ki ga je Klub ptujskih študentov letos pripravil že petič,

11. novembra:

se kljub zaostrenim ekonomskim pogojem v vinogradništvu in sadjarstvu ter poostrenim predpisom pri trženju z moštom in mladim vinom, ki je okrnilo prireditve, kot so že tradicionalna dogajanja ob martinovem na ptujskih mestnih ulicah, društvo tega udeleži in sodeluje,

12. novembra:

9 vinogradniških kmetij ob delu VTC 13 je v okviru prireditev ob martinovem odprlo svoja vrata in ponudilo doma pridelano vino in dobrote,

17. novembra:

je Društvo vinogradnikov in sadjarjev OSG na Grajeni pripravilo že 10., jubilejno srečanje ob Martinu in ga ob blagoslovu društvenega vina in predstavitvi letnika 2006 ter z izvolitvijo društvenega kletarja za 2006/2007, ob pestrem kulturnem in razvedrilnem programu, proslavilo zaključek vinogradniške letine in deseto obletnico obstoja; društvo si je ob tem jubileju in praznovanju pridobilo društveni vinski sod, društvenemu kletarju pa je izročen simbolni ključ od vinske kleti. Podatke iz arhiva in zapisov zbral Miran Glušič

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ptujska Kmetijska šola je trdno povezana s svojim okoljem

O šoli Kmetijska šola Ptuj opravlja svojo pedagoško in strokovno poslanstvo v regiji, ki ima veliko neizkoriščenih naravnih in družbenih dejavnikov za razvoj kmetijstva in podeželja. Z izvajanjem različnih oblik formalnega in neformalnega izobraževanja ter z raznoliko in obsežno strokovno dejavnostjo si prizadevamo, da bi kmetijstvo, v povezavi z drugimi dejavnostmi, postalo gibalo razvoja regije. Zavedamo se, da kmetijstvo ni zgolj pridelava hrane, ampak se na podeželju uveljavlja tudi predelava kmetijskih pridelkov, turizem, obrt in podjetništvo, vse pomembnejša pa je vloga kmetijstva pri ohranjanju naravne in kulturne krajine. Učitelji in dijaki sodelujemo pri vseh pomembnejših strokovnih prireditvah, na razstavah in strokovnih srečanjih, uspešni smo pri odkrivanju novih idej za razvoj kmetijstva in podeželja, ustvarjalno se povezujemo z mnogimi ustanovami, zavodi in podjetji v regiji in izven nje. V šolskem letu 2005/2006 je v šoli 259 dijakov, od tega 80 dijakov v prvem letniku. Izvajamo naslednje izobraževalne programe za mladino in odrasle: Tabela 1: Izobraževalni programi za mladino Vrsta programa

Poklic

Čas izobraževanja

Nižje poklicno izobraževanje

- pomočnik kmetovalca -pomočnik(ca) gospodinje oskrbnice

- 2,5 leta

Srednje poklicno izobraževanje

- kmetovalec - kmetovalka gospodinja - cvetličar

- 3 leta

Srednje strokovno izobraževanje

- kmetijski tehnik

- 4 leta

Poklicno tehniško izobraževanje

- kmetijsko podjetniški tehnik

- (3) + 2 leti

Višješolski program kmetijstva

- inženir kmetijstva

- 2 leti

Izobraževanje in usposabljanje odraslih: • izobraževanje po prilagojenih programih za odrasle (kmetijsko podjetniške dejavnosti, kmetovalec, kmetovalka gospodinja, cvetličar, ...); • usposabljanje kmetovalcev za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije (predelava sadja, čebelarstvo, …); • usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev zdravstvenega varstva rastlin s FFS; • usposabljanje kandidatov za pridobitev vozniškega izpita za traktor (varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki); • izobraževanje in usposabljanje kandidatov za opravljanje preizkusa znanja iz kmetijstva po programu poklicnih kmetijskih šol; • druge oblike usposabljanja (seminarji, predavanja, …). V ptujski kmetijski šoli se izobraževanje mladine prepleta z izobraževanjem odraslih ter z različnim strokovnim delom, ki je namenjeno razvoju kmetijstva in podeželja. Izvajamo redno izobraževanje odraslih v programu cvetličar. V šoli potekajo tudi druge nadvse uveljavljene oblike strokovnega dela, s katerimi dopolnjujemo redno dejavnost in se povezujemo s kmetijskim okoljem, kot so: preverjanje in potrjevanje NPK (čebelar, predelovalec sadja, zelenjadar, poljedelec, živinorejec, vinogradnik, sadjar), izobraževanje za prodajalce FFS in izvajalce ukrepov, tečaji - varno delo s traktorjem, testiranje škropilne tehnike, poskusi v kmetijstvu in drugo. Ptujska kmetijska šola nadaljuje bogato tradicijo kmetijskega izobraževanja na ptujskem

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana področju. Prizadevanja za uveljavljanje znanja na ptujskem podeželju segajo že v drugo polovico 19. stoletja. Leta 1874 je ptujska podružnica kmetijskega društva ustanovila enoletno nadaljevalno šolo s sadjarsko - vinogradniškim in trsničarskim programom, ki je delovala vse do preloma stoletja. V petdesetih letih 20. stoletja so se oblikovale kmetijsko – gospodarske šole z dveletnim zimskim programom (v ptujskem okraju jih je bilo kar 30), ki so v večini delovale ob rednih osnovnih šolah. V gradu Turnišče je leta 1953 pričela delovati ena takšnih kmetijsko – gospodarskih šol, ki je odgovorno zaznala pomanjkanje znanja na podeželju. Že leta 1954 se je preoblikovala v splošno kmetijsko šolo, ki je dijakinjam ponudila tudi gospodinjska znanja, dijake pa usposabljala za delo s kmetijskimi stroji. Ustanovitev šole ni bilo za takratni čas značilno politično dejanje, temveč so jo narekovale realne potrebe okolja, v katerem je delovala. Na tako prepričljivem začetnem zavedanju, da je le znanje odločilen dejavnik celostnega razvoja podeželja, je šola gradila tudi svojo prihodnost in se ni nikoli odpovedala strokovnemu sodelovanju s kmetijskim okoljem in ne stališču, da mora to okolje oblikovati vsebinsko in programsko strukturo kmetijskega izobraževanja. Vse od ustanovitve so se delavci šole, dijaki, starši in mnogi posamezniki, ki jim ni bilo vseeno, kakšen bo razvoj kmetijstva v tem delu Podravja, ukvarjali z materialnimi in kadrovskimi pogoji za kakovostno delo šole. Stari in slabo vzdrževani grajski prostori niso bili primerni za sodoben pouk, šola tudi ni imela lastnih prostorov in ne kmetijskih površin za praktični pouk, v 70-ih letih pa sta nekoliko splahnela tudi začetna vznesenost in želja po znanju in spremembah, kar se je odražalo v vse slabšem vpisu. Zato se je šola leta 1978 združila s Šolskim centrom za kovinsko stroko in se leto zatem preselila v zgradbo na Volkmerjevi 19. Nova lokacija in novi prostori so kmetijsko šolo sicer fizično oddaljili od kmetijskega okolja, vendar so postali dober temelj za njeno programsko in strokovno rast. Zadnje leto pred uvedbo usmerjenega izobraževanja se je v šolo vpisalo le 22 dijakov, že v šolskem letu 1982/83 pa se je v tri izobraževalne programe: kmetovalec (SKR), kmetijec (SR) in kmetijski tehnik (SR) vpisalo 115 dijakov. Šola je postopno širila izobraževalne možnosti z novimi programi in vsebinami za mladino in odrasle. V šolskem letu 1993/94 so se lahko dijaki vpisali v program kmetovalka – gospodinja in v diferencialni program kmetijski tehnik, v šolskem letu 1996/97 v programa kmečka gospodinja in kmetijsko podjetniške dejavnosti in v šolskem letu 2002/03 v program cvetličar. Zadnje desetletje so zaznamovali dogodki, povezani z oblikovanjem šolskega posestva in s prizadevanji po selitvi šole v Turnišče pri Ptuju ter številni razvojni problemi na področju kmetijstva, ki so močno oslabili zanimanje javnosti, zlasti mladih, za to gospodarsko dejavnost ter posredno prispevali k vse manjšemu vpisu v kmetijske šole. Po dvajsetih letih prizadevanj se šola vrača na turniška polja, kjer imamo 45 ha kmetijskih zemljišč in šolsko posestvo, da bi lahko znova pognala korenine v svojem domačem zavetju. V tem okolju želimo oblikovati izobraževalno središče za razvoj podeželja, v katerem bomo združili znanje in sredstva vsi, ki se v Spodnjem Podravju ukvarjamo z razvojem kmetijstva in podeželja. Zavedamo se, da je šola odsev časa in okolja, v katerem deluje in je pomemben dejavnik razvoja, saj s pedagoško in strokovno dejavnostjo odpravlja razvojne zaostanke v kmetijstvu oziroma na podeželju ter skupaj z drugimi ustanovami v regiji odkriva nove priložnosti. Zaradi svoje razvojne naravnanosti mora biti vselej pred časom, idejno in materialno. In vselej mora biti tesno povezana z okoljem, v katerem deluje, ter sodelovati z ustanovami in društvi, ki sooblikujejo kmetijstvo na ptujsko-ormoškem območju.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

O klopotcu Plod dolgoletne povezanosti in tesnega sodelovanja šole z okoljem je tudi vsakoletna prireditev na šolskem posestvu na Grajenščaku, kjer šola skupaj z Društvom sadjarjev in vinogradnikov Osrednjih Slovenskih goric pripravi tradicionalno in vedno bolj priljubljeno prireditev – postavitev klopotca velikana.

Članek v Večeru, 20. avgust 2002

Pravijo, da je klopotec pravi znanilec jeseni. Ko ga zaslišiš, veš, da je jesen pred vrati. Tako je v vinorodnih Halozah, po slovenskogoriških vinogradih in jeruzalemskih gričih. In tako je vsako leto, tretjo soboto v avgustu, tudi na šolskem posestvu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku, kjer člani Društva sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice v sodelovanju s kmetijsko šolo postavijo klopotec.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Klopotec je mehanična naprava, v celoti narejena iz lesa, ki s svojim ropotanjem v vinogradih odganja ptice, ki skušajo zobati zoreče grozdje. Po ljudskem verovanju, in da bi gospodar prestrašil otroke, klopotec izganja iz vinograda kače in mehča grozdje, v resnici pa nekaj časa preganja le vrabce in škorce, kmalu pa se z njim spoprijateljijo tudi ti in veselo zobljejo sladke jagode. V zgodovinskih zapisih iz leta 1695 je neki mariborski zgodovinar poročal, da naj bi se prvi klopotec v Halozah pojavil že leta 1573 in je celo starejši od mlina na veter, postavljen pa je bil na polja, kjer je odganjal živali, ki bi povzročale škodo. A natančna starost naprave ni ugotovljena. Prva natančnejša predstavitev klopotca sega v 18. stoletje, najstarejša upodobitev pa je iz prve polovice 19. stoletja. Klopotce postavljajo predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, v Halozah, v Slovenskih goricah in Prlekiji. Poznajo ga tudi v sosednjih pokrajinah Avstrije in Madžarske, vendar so raziskovalci ugotovili, da je klopotec izvirna slovenska naprava, ki so jo sosedje prevzeli od nas. Klopotec je ime verjetno dobil po svoji funkciji, saj klopoče. To klopotanje povzroča udarjanje kladivc po leseni deski, ki ga sproža vrteča se os, ki jo poganjajo vetrnice. Po številu lesenih peres ali vetrnic se med seboj razlikujeta haloški in slovenskogoriški klopotec. Haloški ima tri lesena peresa, kar daje videz šestih vetrnic, slovenskogoriški pa dve peresi oziroma štiri vetrnice. Število kladivc, ki udarjajo po leseni deski, je različno, zato je tudi zven klopotcev med seboj zelo različen. Klopotec se obrača po vetru, kar mu omogoča »rep« na nasprotni strani vetrnic, ki je običajno narejen iz šopa hrastovih, borovih, kostanjevih ali drugih vej; manjše klopotce usmerja pogosto kar šibnata metla. Klopotce postavljajo v vinograde od Aninega (27. junij) do 24. avgusta, sneti pa ga morajo do konca oktobra, najkasneje pa do Martinovega. Gospodarju, ki to pozabi narediti, ga lahko snamejo vaški fantje, na drogu pa pustijo sporočilo, kakšna je odkupnina zanj. Ne le danes, tudi nekoč so gospodarji tekmovali, kdo bo v vinograd postavil večji klopotec. In glede na velikost imajo klopotci tudi svoja imena: tako je klopotec, katerega peresa ali pere merijo preko enega metra, že velikan, od 0,5 m do 1 m je klopotec, od 15 cm do pol metra je klopotček in manjši od 15 cm je spominek. Od leta 2002 marljivi člani Društva sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice skupaj s ptujsko kmetijsko šolo postavijo nad vinogradom kmetijske šole klopotec, ki je po svojih merah pravi velikan. Prireditev, ki jo vsako leto spremlja več gledalcev, je dragocena ne le zato, ker neguje stare slovenske običaje, ampak predvsem zaradi tega, ker tke trdne vezi med preteklostjo in sedanjostjo, neučakano mladostjo in zrelostjo ter izkušenostjo starejših gospodarjev. Ptujska kmetijska šola izobražuje mlade že več kot petdeset let. Predvsem želi utrditi znanje na podeželju in prispevati svoj delež k razvoju slovenskega kmetijstva. Zato smo ponosni, da so slovenskogoriški vinogradniki izbrali prav posestvo kmetijske šole za postavitev svojega klopotca in nam s tem dokazali, da so prizadevanja za rast in ohranjanje kmetijskega šolstva na Ptuju prava in pomembna za okolje, v katerem šola deluje. In kakšne so mere velikana, ki vsako leto naznanja, da prihaja v deželo jesen in bdi nad pridelkom, ki zlato zori na trtah? Vetrnice ali peresa ali perače, izdelane iz smrekovega lesa, merijo 6 m, gredelj iz bukovine ali jesena je dolg 2 m, stol, ki je osnovni element klopotca, običajno izdelan iz bukovega, hrastovega ali jesenovega lesa, meri 1,5 m, vreteno z »macljeki« ali kladivci iz hruškovega lesa meri 2 m, blajo ali desko, ki jo pri večjih klopotcih izdelajo iz javora ali češnje, in pri našem velikanu meri 5 m, lahko pri manjših klopotcih nadomesti kar kosa. »Rep« iz kostanjevih, hrastovih ali kakšnih drugih listnatih vej usmerja vetrnice po vetru, da se klopotec laže oglasi. Velikan, kakršen je vsako leto postavljen na Grajenščaku, se ob primernem vremenu sliši tudi uro hoda daleč. V družbi mladih izobražencev, ki so se zbirali pri prijaznih gospodarjih, je nastal šaljivi rek o klopotcu, ki zahteva tudi spretnost pri izgovorjavi. Kdor ga je spretno in hitro zdrdral in se mu jezik ni preveč zatikal, je bil še trezen in »vinca« še ni bilo preveč. In ta simpatični rek se je glasil takole:

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana »BONUS KLOPOTEC IN SUO KLOPOCITERIO KLOPOCITABILITER KLOPOCITAT. NOSTER KLOPOTEC EST BONUS KLOPOTEC. ERGO NOSTER KLOPOTEC IN SUO KLOPOCITERIO KLOPOCITABILITER KLOPOCITAT.« V prostem prevodu bi se to glasilo nekako takole: »Dober klopotec v svojem klopotišču klopotčevo klopoče. Naš klopotec je dober klopotec. Torej naš klopotec v svojem klopotišču klopotčevo klopoče«. Milena Furek, prof., dr. Vladimir Korošec

Martinovo Ko v sadovnjakih spravimo sadje, v vinogradih pa opravimo trgatev, grozdje sprešamo in vinski mošt odvre, je čas, da se za darove narave in pridelke zahvalimo. Kot je običaj, se v vseh vinorodnih krajih za pridelke grozdja in vinsko letino zahvalimo ob martinovem praznovanju, 11. novembra. Martinovo praznujemo tudi v DVS OSG, za kar se še posebej skrbno pripravimo. Vsa minula leta smo se ob martinovanju zbrali v domu na Grajeni, kjer društvo pripravi razstavo dobrot vinogradniških kmetij, društveni fotograf pa udeležence z razstavljenimi slikami spomni na dogodke v preteklosti.

Martinovanje 2006 - od leve: Franc Lacko, pater Mirko Pihler, i. vinska kraljica MO Ptuj, Svetlana Širec, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik društva Andrej Rebernišek, kletar za leto 2001 Marjan Lovrec in kletar za leto 2004, Anton Potrč.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Po uvodnem nagovoru in prijetnem kulturnem programu, ko pevci zapojo nekaj vinskih napitnic, z recitali in skeči pa ga popestrijo še šolarji, se prične osrednje društveno praznovanje, v katerem: - sestavimo društveno vino, - opravi se obredni krst in blagoslov vina, - vinarji dobijo napotke o nadaljnji negi novega vina in - izvolimo društvenega kletarja. Vinogradniki, člani društva, sprejmejo vabilo, da za sestavo društvenega vina darujejo vzorec novega vina. Vzorce vina stočijo skozi lakanco v društveni sod, postavljen na ležaku sredi prireditvenega odra, darovalci pa se vpišejo v knjigo spominov (glej posnetek iz l. 1999). Sledi krst in blagoslov novega vina, ki ga po obredu z nagovorom opravi pater Mirko Pihler iz župnije Sv. Jurija na Ptuju. V kakšnih vremenskih razmerah in vseh drugih pridelovalnih okoliščinah je pridelano novo vino in kako ga bo potrebno negovati naprej, poda oceno in napotke predsednik društva. Na predlog Izvršilnega odbora DVS OSG udeleženci zbora izvolijo društvenega kletarja z enoletno mandatno dobo. Po izvolitvi novi društveni kletar izreče zaobljubo, nakar mu dotedanji kletar izroči pipo, ki jo nabije v sod s pravkar blagoslovljenim društvenim novim vinom, poskusi njegov vzorec ter nadaljuje z delitvijo vzorcev prisotnim. Po praznovanju Martina, novo izvoljeni društveni kletar, vino spravi in neguje v lastni kleti. Miran Glušič

Prva vinska kraljica Ptuja 11. novembra 2005, ob 11. uri in 11 minut, ob prireditvah martinovanja na Ptuju, so vitezi Združenja Evropskega reda vitezov vina, vitezi Združenja Slovenskega reda vitezov vina, Mestni viničar Franc Emeršič in Andrej Rebernišek, predsednik DVS OSG ter župan Mestne občine Ptuj, dr. Štefan Čelan, ustoličili in kronali prvo vinsko kraljico Ptuja, Svetlano Širec.

Vinska kraljica Svetla Širec izhaja iz vinogradniške kmetije Širec v Krčevini pri Vurberku, vključene v članstvo DVS OSG. Na gričevnatih obronkih Slovenskih goric, ob Dravi v Krčevini pri Vurberku, na 4 ha vinogradov pridelujejo sortna vina vrhunske kakovosti, traminec, rumeni muškat, sivega, belega in modrega pinota ter chardonnay, kar ji daje osnove, da bo lahko, ne samo častno, marveč tudi koristno, zastopala vinogradništvo in vinarstvo območja Slovenskih goric. Miran Glušič

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Dan oprtih vrat vinskih kleti Vinogradniki, pridelovalci grozdja in vina za trženje, iz območja DVS OSG, na Martinovo nedeljo odpro vrata vinskih kleti. Vinske kleti so vgrajene na poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana na Mestnem Vrhu, Krčevini pri Vurberku, Grajenščaku, Drstelji, Placarju, Jiršovcih, Vintarovcih, Janežovskem vrhu in Ločiču. Ob dnevu odprtih vrat vinskih kleti ponudijo vinarji v poizkušnjo najžlahtnejše, kar so pridelali. V društvu se nenehno odpirajo nove pobude, kaj bi bilo potrebno še dodati na strokovnem in organizacijskem področju, da bi tovrstna predstavitev vin dosegla višjo vsebinsko raven. Z dnevom odprtih vrat vinskih kleti ob Martinovem so se vinogradniki na pobudo društva pričeli ukvarjati pred tremi leti. Ob tej priložnosti je društvo izdalo informacijsko zgibanko – vodič po delu Vinsko turistične ceste VTC 13 Srednje Slovenske gorice z vabljivim naslovom »Pot med vinogradi od Jurija do Urbana«. Iz leta v leto se odpira vse več vrat vinskih kleti, ob minulem martinovanju jih je bilo že 18. Miran Glušič

Članek v občinskem glasilu občine Destrnik, Občan, julij 2002

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Društveni kletarji O vlogi društvenega kletarja in o tem, kako so predstavljali vina iz našega območja ter kako so se počutili v svoji mandatni dobi, so zapisali:

8. novembra 1997 prvo izvoljeni Janko REPIČ iz Kicarja, za leto 1998: Želja po še večjem znanju in popolni izkoriščenosti naravnih danosti je tudi v našem okolišu prispevala k ustanovitvi društva vinogradnikov in sadjarjev. V vinski branži je vsako leto nekaj novega, nikoli ne moremo govoriti o že znanih formulah, saj nas znova in znova lahko kaj preseneti. Spoznali smo, da nas druženje pod strokovnim vodstvom lahko uspešno vodi navzgor po poti kvalitete in kulture vina. Odziv na novo ustanovljeno društvo je zelo pozitiven, saj je že v prvem letu vključen večji del članov. Izvoljen sem bil za kletarja društva za leto 1998. Druženje, degustacije, pregled vin in strokovno usposabljanje so nujno potrebni za nenehno izpopolnjevanje na področju vinogradništva in vinarstva. Janko REPIČ

Društveni kletarji - sedijo od leve: Janko Repič, milan Breg, Andrej Polanec, Marjan Lovrec, Franc Lacko; stojijo od leve: Roman Petrovič, Franc lovrenčič, Anton Potrč, Zoran Šuligoj in Zoran Petkoski. Foto: Andrej Rebernišek, 2006

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

7. novembra 1998 izvoljeni Milan BREG iz Krčevine pri Vurberku , za leto 1999: Izvolitev za kletarja je bila zame veliko presenečenje. Dobro srce prejšnjega kletarja mi je omogočilo izposojo soda. V takratnem obdobju se je kletar največ ukvarjal s člani društva kod nekakšen kletarček ali natakar na izletih in prireditvah. Bodočim kletarjem želim velik sod društvenega vina, na prireditvah pa korektno predstavitev vin vinogradnikov. Pa naj mi kletarji ne zamerijo, ker je bil letnik 1998 najboljši. Milan BREG

12. novembra 1999 izvoljeni Andrej POLANEC iz Ptuja, za leto 2000: Da sem postal kletar društva leta 1999 za leto 2000, je bilo zame presenečenje. Postal sem tretji kletar društva in s tem sem prevzel nekaj znanih, pa tudi neznanih obveznosti. Društvo je bilo takrat mlado in v razvoju, posledica tega je bilo vedno več dela in skrbi za kletarja. Največji izziv je kletarjenje vina, ki je sestavljeno iz 70 in več vzorcev. Lahko se pohvalim, da sem prvi, ki mi je uspelo ta čudež narave obdržati in negovati do izleta, kjer ga tudi največ porabimo. Izkušnja je dobrodošla, saj je težko priti do tako posebnega vina. Od dveh predhodnikov sem skušal uporabiti čim več nasvetov, dodal pa tudi svoje tedaj skromno znanje. Dosti dela je bilo tudi ob raznih prireditvah, kjer se je društvo vedno več pojavljalo. Kot kletar sem spoznaval vedno več ljudi, ki jih verjetno drugače ne bi. Najbolj mi je ostal v spominu izlet iz leta 2000, kjer sem bil eden izmed najbolj zaposlenih ljudi. Seveda v dobri družbi to ni težko. Tudi zaobljuba kletarju nalaga, da mora skrbeti za žejne ljudi. Mislim, da z vsakoletno izvolitvijo novega kletarja društvo pridobiva močno skupino dobrih kletarjev, kar je dobro tudi za območje, ki ga pokriva društvo. Zadevo je potrebno nadgrajevati, dodati vedno kaj novega. Ideje so in upam, da jih bomo s skupnimi močnimi uspeli uresničevati, saj nas je vsako leto več. Andrej POLANEC

11. novembra 2000 izvoljeni Marjan LOVREC iz leto 2001:

Jiršovc, za

Kletarjenje skriva v sebi veliko zanimivega, tako doma v kleti, posebno pa še v našem društvu, kjer smo vedoželjni strokovnih znanj, druženj ter strokovnih ogledov drugih vinorodnih dežel. Kot društveni kletar sem bil izvoljen ob prehodu tisočletja v novo, v pričakovanju nečesa novega, drugačnega. Zaupani mošt in nato vino sem negoval srčno ter skrbel za člane društva ob raznih prireditvah, da so bili zadovoljni. Kljub obveznostim je bilo lepo, še lepše pa je, da se ta tradicija nadaljuje. Marjan LOVREC

16. novembra 2001 izvoljeni Roman PETROVIČ iz Ptuja, za leto 2002: Od leta 2002 sem v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednjih Slovenskih goric izvoljen za društvenega kletarja. Ker je to častna funkcija, sem zelo vesel, da so jo zaupali meni in se trudim, da upravičim to čast z vestnim delom in promocijo vin iz Osrednjih Slovenskih goric. Ker je kultura uživanja vin del kulturne tradicije na našem območju, je moja naloga društve-

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana nega kletarja zelo pomembna in sicer: promovirati vina iz Osrednjih Slovenskih goric v širši slovenski prostor in tudi čez mejo. Kot društveni kletar imam pri predstavitvi vin veliko vlogo. Zato v našem društvu zagovarjam prepričanje, da se lahko zgodba o uspehu vin iz Osrednjih Slovenskih goric gradi na kakovosti in njegovi predstavitvi. Predvsem je pomembno sodelovanje in združevanje vin, kulinarike, umetnosti, kulture. Prav tako je pomembno, da širimo kulturo pitja. Vsako leto sodelujemo na različnih prireditvah na Ptuju in sicer na dobrotah slovenskih kmetij in vseh drugih prireditvah, ki so povezane z vinom (martinovanje, pustovanje …) Delo društvenega kletarja je zelo prijetno, s slabimi stranmi tega dela se še nisem srečal. Držim se slovenskega pregovora o vinu: »Občudovalcu in poznavalcu je vino čudovito dopolnilo k hrani, pomirjevalo po utrudljivem dnevu in blago poživilo.« Mislim, da to vse pove in da je moje delo društvenega kletarja zelo pozitivno. Zdaj pa še o samem vinu. Letnik 2002 je bil zelo dober, vendar težji za kletarjenje. Za martinovo sem prejel od članov društva 60 l vina, ki sem ga moral pripeljati do vrhunske kakovosti, kar sem tudi dosegel in z veseljem smo ga degustirali. Prav tako sem leta 2002 na društvenem ocenjevanju, ki je bilo meseca aprila, prevzel 90 l vina, ki sem ga s pomočjo različnih kletarskih tehnik predelal v suhega, 30 l in 60 l polsladkega. To vino sem negoval v sodu do strokovne ekskurzije na Primorsko. Roman PETROVIČ

11. novembra 2002 izvoljeni Franc LOVRENČIČ pri Vurberku, za leto 2003:

iz Krčevine

V vlogi društvenega kletarja sem se zelo dobro počutil saj je to vloga, ki je vsak ni deležen. Jaz mislim, da društvo rabi kletarja za promocijo in nego društvenega vina. Društveni kletar lahko veliko naredi za promocijo društva, saj se udeležuje vseh prireditev, ki se jih udeležuje društvo. Kot kletar sem doživel veliko lepih stvari, ki mi bodo ostale vse življenje v spominu. Lepi spomini so na martinovanje, na društveni izlet v Avstrijo, majske igre … Vsak kletar mora poskrbeti za društveno vino, ki ostane pri ocenjevanju. Vina sicer ne ostane veliko, je pa ga dovolj za negovanje. Porabimo ga za društveni izlet in še kakšne druge prireditve skozi vso leto. Franc LOVRENČIČ

14. novembra 2003 izvoljeni Anton POTRČ iz Mestnega vrha, za leto 2004: Kot kletar v društvu sem prevzel skrb za nego vina, katerega last je društvo, kakor tudi nalogo za sodelovanje na prireditvah, na katerih se je prestavljalo društvo v letu 2004. Da sem lahko opravljal delo društvenega kletarja, sem bil zelo počaščen in sem delo tudi vestno opravljal. Delo je bilo zelo zahtevno in odgovorno, saj sem moral v prvi vrsti skrbeti za vino v letu 2004. Bilo ga je kar 120 litrov. Vino sem negoval v lastni kleti. Le-tega smo spravili za namene društva na društvenih prireditvah. Negoval sem letnik 2003, ki je bil zelo dober, pri kletarjenju pa ni bilo nobenih posebnosti. Kot kletar sem sodeloval na vseh prireditvah in skrbel za promocijo društva in pomagal pri organizaciji dela društva. Prireditev je bilo v letu 2004 zelo veliko. Začel sem v aprilu s promocijo vina članov društva na prireditvi Dobrote Slovenskih kmetij. Maja sem sodeloval na predstavitvi društva na prireditvi v Primestni četrti Grajena ob 1. maju. V začetku poletja se je moje delo nadaljevalo s soudeležbo na podelitvi priznanj na ptujskem gradu, kjer je potekala prva podelitev priznanj Grajskega ocenjevanja vina. Poleti sem s člani predstavljal društvo na

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana prireditvi v Avstriji v pobratenem mestu Bernbach. Nato sem sodeloval na prireditvi ob krajevnem prazniku Grajene ob 800. obletnici kraja. Kmalu za tem pa sem s člani društva skrbel za pogostitev nastopajočih in gostov na kolesarski prireditvi na igrišču na Grajeni. Prav tako sem s člani predstavljal vina članov društva na občinski prireditvi, kjer so podelili priznanje naj kmetiji v občini Ptuj. Jeseni sem bil aktiven pri postavitvi klopotca pred objektom Srednje kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku in v trgovini Tuš v Celju. Svoje pestro delo sem zaključil s krstom mošta v trgovini Tuš v Celju. Kot društveni kletar sem imel čast sodelovati na mnogih prireditvah, kjer sem spoznal mnogo ljudi, z njimi navezal stike in pridobil precej novega znanja, ki ga še danes s pridom uporabljam. Anton POTRČ

19. novembra 2004 izvoljeni Zoran ŠULIGOJ 2005:

iz Ptuja, za leto

Na martinovanju leta 2004 sem postal osmi društveni kletar. Tako sem se znašel pred nalogo, ki so jo moji predhodniki, in predvsem dobri prijatelji, zelo dobro opravili. In tako je bil moj prvi cilj, da tudi jaz svoje delo opravim vsaj tako, kot so ga opravili oni. Moja prva naloga je bila, da poskrbim za dobro društveno vino, ki smo ga natočili na društvenem ocenjevanju. Z manjšimi težavami, in tudi s pomočjo ostalih društvenih kletarjev, nam je to uspelo. Pravi dokaz za to je bil, da se je vino hitro popilo. Največ smo ga spili na društvenem izletu, kjer ga je do večera ostalo samo še pol litra od petinštiridesetih litrov, in sem se že malo bal, da se bo prelomila obljuba, da bom delal tako, da ne bo vina nikoli zmanjkalo. Čez leto smo kot društvo sodelovali na kar nekaj prireditvah, kjer smo predstavljali društvo in vina njegovih članov. Tako je moj mandat zelo hitro minil, vendar se moje delo ni končalo, saj je sedaj tudi moja naloga, da pomagam še ostalim kletarjem, ki bodo prihajali za mano in da bomo lahko še večkrat nazdravili z dobrim vinom. Zoran ŠULIGOJ

18. novembra 2005 izvoljeni Franc LACKO iz Drstelje, za leto 2005 Sem Franc Lacko, eden od soustanoviteljev Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Po svojih močeh se trudim skupaj z vsemi ostalimi člani, da naše društvo slovi daleč naokrog. Že od ustanovitve je vsako leto tisto najbolj veselo srečanje ob Martinu, čeprav imamo člani društva delo in skrbi, v društvu in v svojih vinogradih doma, preko celega leta. Tako sem 18. 11. 2005 na martinovanju bil predlagan in izvoljen za kletarja leta 2005/2006 in ponosno potrdil zaobljubo kletarja. Ta prijeten dogodek, za katerega lahko zagotovo rečemo, da je tradicionalen in ga vsako leto spremlja krst mošta oziroma mladega vina, bo vsem kletarjem do sedaj, tako tudi meni, ostal v lepem spominu. Razglasitev kletarja leta spremljajo številna simbolična dejanja. Kot novi kletar sem sprejel društveni predpasnik, pipo, leseno kladivo in sod, v katerega so naši člani nalili mlado vino. Najprijetnejši dogodek je zagotovo bil, ko sem s pomočjo mojih predhodnikov, kletarjev, zabil pipo in imel čast, da prvi natočim vzorec vina in ga tudi poskusim. Za to vino bom namreč moral vestno skrbeti, da bo dozorelo v dobro vino. Ker pa smo člani vinogradniki in sadjarji bili z novim skupnim vzorcem tako zadovoljni, smo vsi skupaj poskrbeli, da kot kletar ne bom imel dela s prevelikimi količinami. Še ena posebna čast me je doletela. Kletar sem namreč postal prav v času, ko je za vinsko kraljico bilo izbrano izjemno čedno in prijetno dekle iz naših krajev, iz Krčevine pri Vurberku. Še posebej sem ponosen, da bo prav v tem času izšel zbornik ob 10. obletnici dela kletarjev. Kot kletar leta 2005/2006 sem podal tudi nekaj predlogov. Po mojem mnenju društvo po-

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana trebuje nov, večji sod. Da bo ta simbolična vloga kletarja dobila v društvu še večjo veljavo, predlagam, da vsak novo pečeni kletar dobi ob prevzemu vloge kletarja še KLJUČ, ki bo njegova last v letu, v katerem je sprejel to častno funkcijo. Zato sem mnenja, da je funkcija kletarja velikega pomena, saj ima v prvi vrsti povezovalno vlogo med člani društva. Vsak kletar, ki skrbi za društveno vino, mora za vino skrbeti vestno, pri tem pa so mu zagotovo dobrodošla mnenja prijateljev in smo že pri zelo pomembni funkciji kletarja. Torej vidim vlogo kletarja v povezovanju in izmenjavi izkušenj med vinogradniki. Prepričan sem, da si vlogo kletarja zasluži vsak vesten član društva, ki s svojim delom pokaže aktivno sodelovanje pri organizaciji ocenjevanja vin, pri organizaciji letne konference, strokovnih ekskurzij in pri vseh ostalih srečanjih in predavanjih. Na koncu priznam, da sem vlogo kletarja sprejel ponosno in obljubljam, da bom vestno opravljal svoje delo preko celega leta, vse do trenutka, ko bom svoje mesto predal še enemu zaslužnemu članu društva. Franc LACKO

17. novembra 2006 izvoljeni Zoran Petkoski, za leto 2006 Moram odkrito povedati, da sem bil zelo presenečen in počaščen nad pozivom upravnega odbora društva, da sem kandidat za kletarja leta 2006. Težo dogodka je povečalo tudi dejstvo, da sama proglasitev sovpada z deseto proglasitvijo kletarja leta, podelitvijo ključa kletarju leta ter društvenega soda za en kletarski mandat. Sama proglasitev kletarja leta se je zgodila na največji vinogradniški praznik, krst mošta – martinovo (z malim zamikom), 17. 11. 2006, v domu krajanov Grajena. Po uvodnih besedah predsednika društva in predstavitvi vinskega letnika 2006 je mošt krstil v vino pater Mirko Pihler (vinski vitez), z nekaj besedami je navzoče pozdravila tudi vinska kraljica Svetlana Širec. Nato so me razglasili za kletarja leta 2006, to častno dolžnost sem prevzel od gospoda Lacka, kletarja leta 2005. Po stari tradiciji sem podal kletarsko zaprisego, nakar je sledila predaja predpasnika in kletarskega ključa ter društvenega soda. Nato je sledilo skupno fotografiranje vseh kletarjev, pokušina mladega vina 2006 in vpis v krstno knjigo. Sedaj, ko sem aktualni kletar leta 2006, po vrhu še jubilejni, sem zelo srečen, da mi je bila zaupana ta častna funkcija. Hkrati pa se zavedam odgovornosti in poslanstva. Ne morem pa mimo dejstva, da v našem društvu obstaja ogromno dobrih vinogradnikov in kletarjev, ki bi bili lahko na mojem mestu. Kletarji pred menoj so lahko opisovali in se s ponosom bahali z vinskimi letniki ,ki so jim bili zaupani. Kaj reči o vinskem letniku 2006 sedaj, ko je mlado vino? Glede na poznavanje letnika, saj sam sodelujem kot aktivni degustator v Kmetijskem Zavodu Maribor, menim, da bo letnik 2006 v zgodovino zapisan kot letnik ,ki se bo dolgo pomnil. Sam pa bom po svojih najboljših močeh in znanju skušal kletariti ,da bo zares tako. Rad bi povedal nekaj tudi o našem društvu, katerega član sem skoraj od začetka. Mislim ,da se premalokrat spomnimo na vse, kar smo pridobili s strokovnim delom (predavanja, degustacije, organizacija ocenjevanj, organizacija izletov, kulturnih prireditev itd.) ter velikim entuziazmom vseh članov upravnega odbora in predsednika društva, ki svoj prosti čas posvečajo temu , da smo danes, po skoraj desetih letih, prepoznavni kot vinorodni okoliš in društvo po svojih aktivnostih, člani pa predvsem po vinih, ki danes dosegajo sam vrh v vinorodni deželi Podravje in širše. Upam in verjamem, da se bo zgodba o uspehu nadaljevala. Zoran PETKOSKI

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Pomen in cilji ocenjevanja vina Ocenjevanje vina ima pomembne cilje, med katere sodi preverjanje kakovosti vina, ki je bila dosežena na posameznem vinorodnem območju. Torej nam da oceno vsakega posameznega vinarja in skupno povprečno oceno. Ocena pa je odraz dela vinogradnika, naravnih danosti in posameznega letnika. Vsak letnik je posebno doživetje za pokuševalce in uživalce vina, vsak je drugačen. Naravne danosti in ustrezen asortiment v osnovi oblikujejo ustrezno kakovost, umni vinogradnik in vinar to s pridom izkorišča in pridela takšna vina, ki so odraz posameznega letnika. Ocenjevanje oziroma preverjanje kakovosti lahko razdelimo na dva dela: - spremljanje kakovosti med pridelavo vina (vse od mošta do donegovanega vina), - preverjanje kakovosti donegovanega vina, ki pa lahko zajema ocenjevanje kakovosti po Zakonu o vinu ali ocenjevanje kakovosti na lokalnih (društvenih) ocenjevanjih. Pri t.i. delovnih pokušinah, ki jih opravljamo doma v kleti ali na društvenih srečanjih, je pomembno, da poznamo značilnosti mošta in vina posameznih sort, ki jih negujemo. Poznati moramo tako pozitivne lastnosti kot pomanjkljivosti, napake in bolezni vina. Poznati moramo posamezne karakteristike posameznih sort v času od trgatve pa do donegovanja, saj se le-te spreminjajo. Društvo vsako leto organizira delovne pokušine, kjer izmerimo kisline, žveplo in nepovreti sladkor in podamo strokovno oceno ter napotke za nadaljnje delo v kleti.

Način in kriterij ocenjevanja vina po zakonu o vinu Vina ocenjujemo pri nas (Slovenija) po uradno veljavni METODI 20 TOČK. Po tej metodi lahko mirno vino prejme od 0 - 20 točk, in sicer po naslednjih kriterijih: - za bistrost: od 0 - 2 točki - za barvo: od 0 - 2 točki - za vonj: od 0 - 4 točke - za okus: od 0 - 6 točk. - za harmoničnost: od 0 - 6 točk. Ne bo odveč, da navedemo razvrstitev vin po kakovosti po Zakonu o vinu, veljavnem v Sloveniji na podlagi dobljenih točk: • za namizno vino z oznako države najmanj 12.1 točk • za namizno vino s priznano geograf. oznako (PGO) oz. deželno vino najmanj 14,1 točk • za kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP) najmanj 16,1 točk • za vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP) najmanj 18,1 točk (za vrhunsko je še pogoj, da je pred trgatvijo bila zapisniško ugotovljena s strani pooblaščene organizacije najmanj 83 oOe in da mošt ni bil dosladkan). Vino, ki ne doseže 12,1 točke, ni primerno za promet. Vina ocenjuje sedemčlanska strokovna komisija. Društvo je organiziralo ocenjevanje vin od leta ustanovitve naprej. Tako smo priča izrednemu dvigu kakovosti vina. Dvignila pa se ni samo kakovost vina, močno se je izboljšala kultura uživanja vina. Vino ne pomeni navadne pijače za pitje, pomeni užitek pokušanja, spoznavanja, kaj nam narava ponuja v tej kapljici. Danes obstaja geslo »pij malo – pij dobro«. V ospredju je le kakovost vina in to je tudi glavni moto delovanja našega društva. Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Ob okroglem jubileju Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Okrogle obletnice in jubileji so pomembni mejniki v življenju in delu. Tako za človeka posameznika, za družino, za rodbino, za družbo, skratka za vse, katerih se pomemben dogodek dotika. Ob teh priložnostih je običaj, da pogledamo nazaj, razčlenimo prehojeno pot in ugotavljamo, kaj je bilo storjenega in kaj bi lahko ali kaj bi morali storiti. Ob vsem tem pa že razmišljamo naprej, postavljamo nove cilje in iščemo poti do njih.

Anton Vodovnik med predavanjem pri Lacku, leta 1999. Foto: AP

Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice slavi okrogli jubilej. Deset let več kot uspešnega delovanja. Deset let lepega in koristnega druženja, srečevanja, zborovanja, medsebojnega bogatenja. Deset let povezovanja, izobraževanja, informiranja, usposabljanja in tudi ocenjevanja. Ocenjevanja znotraj društva in ocenjevanja od zunaj. Tudi ocenjevanja vina, preverjanja dosežene kakovosti in s tem uspešnosti ciljnega delovanja društva. Nekdo, ki ne pozna društva, njegovih članov in njihovega delovanja, ima pa možnost videti številke ocenjenih vin ali srečati pridelovalce in pokušati vina v teh letih, lahko kar hitro ugotovi in začuti velika prizadevanja in uspešnost. Povprečna ocena ocenjenih vin je iz leta v leto vztrajno rasla in se nekako utrdila na zavidljivo visoki ravni, kar je razvidno iz priložene preglednice. Na prvem ocenjevanju leta 1997 je bilo 35 vzorcev s povprečno oceno ocenjenih vin 17,16 točke, na letošnjem enajstem ocenjevanju pa 69 vzorcev vin z visoko povprečno oceno 18,15 točke. Najvišja povprečna ocena doslej je bila dosežena letos pri letniku 2006, in sicer zavidljivih 18,15 točk.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Prikaz primerjave kakovosti vin med letniki 1996 - 2007 Društva vinogradnikov in sadjarjev OSG Letnik

Kraj ocenjevanja

Število vzorcev

IZL v%

NAM v%

KAK v%

VRH * v%

Povp. ocena DVS OSG

Povp. ocena VD Podravje

2006

Grajena

4,35

33,33

62,32

18,15

še ni podatka

2005

Destrnik

10,13

44,30

45,57

18,02

17,93

2004

Grajena

2,78

1,39

50,0

45,83

17,97

17,82

2003

Destrnik

1,20

57,83

40,97

17,98

18,01

2002

Grajena

3,90

64,93

31,17

17,81

17,85

2001

Destrnik

7,59

58,23

34,18

17,88

17,85

2000

Grajena

2,47

6,17

67,90

23,46

17,46

17,73

1999

Destrnik

1,62

70,96

27,42

17,61

17,62

1998

Grajena

2,89

7,24

78,26

11,54

17,29

17,51

1997

Destrnik

3,23

82,26

14,51

17,33

17,46

1996

Grajena

5,71

82,86

11,43

17,16

17,12

* Vrhunsko vino dejansko ni vrhunsko, ampak je le razvrščeno na podlagi dosežene ocene.

Člani društva pridelujejo grozdje in vino v vinorodnem okolišu Osrednje Slovenske gorice, v glavnem v ptujskem vinorodnem podokolišu, ki je eden od treh vinorodnih podokolišev. Zahvaljujoč pridelovalcem in društvu postaja to vinorodno območje vse bolj znano in znamenito. To je značilna slovensko goriška krajina, pestra, razgibana, slikovita, enkratna in neponovljiva. Takšni so tudi ljudje. Na sončni strani so v ugodnih pogojih skrbno urejeni vinogradi in trta, ki se oklepa bregov, vsrkava v grozdje bogastvo zemlje in neba. V vznožju ali na vrhu so običajno hiše ali hišice s posvečenim temnim prostorom, kletjo, ki daje domovanje žlahtnosti iz grozdja,vinu, in zavetje človeku, kjer najde krepčilo za telo in dušo. Vino je bilo in je še vedno pomemben »pospeševalec« človekovega napredka. Med velikimi umi človeštva je bilo zelo malo abstinentov. Trdijo, da pravšnja mera zaužitega dobrega vina izostri duha in dobrodejno vpliva na ustvarjalnost. Naloga vseh pridelovalcev vina naj bo pridelati najboljše vino glede na naravne danosti in občutek, da bo zadostilo modrovanju Plutarha: »Med pijačami najkoristnejše, med zdravili najbolj okusno in med hrano najprijetnejše je vino«. Tega se močno zavedajo tudi v društvu . Zastavljen program in izvajanje potrjuje namen in cilj – boljše vino, pravšnja mera, boljše počutje, večja ustvarjalnost, promocija, uspešno trženje, večje zadovoljstvo, ... Pri tem uspešnem delu ima svoj delež tudi kmetijska svetovalna služba. Vsem članom društva, posebej še dolgoletnemu predsedniku Andreju Rebernišku z »ekipo«, iskrene čestitke za opravljeno delo in dosežene uspehe. Želimo, da uspehi rastejo naprej, v skupno zadovoljstvo pridelovalcev in uživalcev. Anton Vodovnik, svetovalec za vinarstvo, KGZ Maribor

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Nobenega dela vinogradnik ne sme zanemariti Delo vinogradnika se sestoji iz treh sklopov: pridelave grozdja, kletarjenja in prodaje vina. Posamezna dela v teh treh sklopih so enako pomembna in nobenega ne smemo zanemarjati, kajti le iz kakovostnega grozdja lahko donegujemo kakovostno vino, ki je pogoj za uspešno prodajo vina. Ocenjevanje vina je eno pomembnih kletarskih del. Če hočemo izvedeti, kako smo kletarili in kakšna je kakovost - iz tega seveda sledi vrednost našega vina, moramo vzorce vina predložiti ocenjevalni komisiji. To morajo vinogradniki vedeti in mislim, da se jih tega vse več zaveda. Društvo sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice je organiziralo prvo ocenjevanje vin leta 1997. Letos bo jubilejno, deseto ocenjevanje. Desetletno ocenjevanje ni dolga doba, je pa pomembno zato, ker smo s tem pridelavo grozdja in nego vina dvignili na višji nivo, kar se mora odražati na boljši ceni in prodaji. Zagotovo se mnogi vinogradniki zavedajo, da jim dobra organoleptična ocena vina daje priložnost izboljšanja cene in boljše prodaje. Desetletno ocenjevanje vin kaže, da sodi večji del vin iz tega vinorodnega okoliša v kakovostni razred, to je 16 – 18 točk, in manjši del v vrhunski razred, od 18 – 20 točk. Te ocene kažejo, da je celotni vinorodni okoliš Osrednje Slovenske gorice primeren za pridelavo predvsem belih kakovostnih in vrhunskih vin. Za taka vina pa lahko na tržišču zahtevamo primerne cene. Seveda pa nič ne pride samo od sebe, potrebno je vložiti veliko znanja, vztrajnega dela ter veliko samozavesti pri prodaji. Zavedati se moramo, da nam pri tem nihče ne bo pomagal. Sledimo misli: »Panoga reproducira panogo!« Anton Skaza, Magister vin

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Nekoč sadjarski danes vinorodni okoliš Društvo sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice letos praznuje desetletnico obstoja. Nekoč, po drugi svetovni vojni okoliš, namenjen sadjarski pridelavi, se postopoma spreminja v vinorodni okoliš. V drugi polovici šestdesetih let se je že začela obnova vinogradov z belimi sortami, v sedemdesetih pa že tudi z rdečimi. Tržišče nam je narekovalo nujnost pridelave tudi do 10 % rdečih sort. Tako so vinogradniki, predvsem v tako imenovanem družbenem sektorju, na območju Mestnega vrha zasadili cca 30 ha z Modro frankinjo, Modrim pinojem in Žametno črnino. Za tisti čas je to bilo predrzno početje, kajti strokovni krogi, predvsem iz Ljubljane, so temu nasprotovali. Želeli so, da bi ostala Štajerska le pridelovalka belih sort vinske trte. Izkazalo se je, da je bila naša odločitev pravilna, saj se je prodaja vin iz naših kleti na ta način povečala iz vinogradov lastne pridelave. Na vsako letnem ocenjevanju vin v okviru DVS OSG beležimo spodbudne rezultate. Povprečna ocena se približuje 18-im točkam od dvajset možnih, kar je izredno spodbudno in pohvale vredno. V društvu so večinoma mlade vinogradnice in vinogradniki, željni vedno več znanja. V svojih nasadih najdemo skoraj vse evropske priznane sorte, namenjene v cono B, kamor se uvršča cela Štajerska. Lepo število vinogradnikov se ponaša z lastno polnitvijo, tako za vina redne trgatve kakor tudi predikatne trgatve. Kot posebnost naj še omenimo, da ima Srednja kmetijska šola iz Ptuja svoj učni center na Grajeni, kjer najdemo člani društva še nadaljnjo možnost izobraževanja. Z mojo vednostjo takšno sodelovanje tudi obstaja. Društvu lahko izrečemo tudi čestitke za odlično vodenje ter organiziranost. Jani Gönc, ing. agr.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Društvena priznanja DVS OSG je s svojo dejavnostjo na strokovnem, izobraževalnem in družabnem področju, kmalu po ustanovitvi, pričelo uspešno izvajati programske naloge in se v okolju, v katerem deluje, opazno uveljavljati. Zavzetost za društveno delo, njegove aktivnosti in organizacija ter izvajanje sloni na njegovem članstvu. Za prizadevno, uspešno in ustvarjalno delo je Izvršilni odbor DVS OSG sklenil zboru članstva predlagati podelitev priznanj zaslužnim članom na letnih konferencah, ko ocenjujemo opravljeno delo in sprejemamo programe za prihodnje.

Na 6. društveni konferenci, 12. aprila 2002, sta priznanji prejela Anton Rebernišek iz Mestnega vrha 42 in Stanislav Plut

iz Krčevine pri Vurberku 73.

Na 7. konferenci, 11. aprila 2003:

Franc Paternost iz Mestnega vrha 17/b in

Mihael Burina iz Janežovc 10.

Na 8. konferenci, 23. aprila 2004: Miran Glušič iz Ptuja, Župančičeva 6.

Na 9. konferenci, 29. aprila 2005: Metka Volgemut iz Trnovske vasi 30/d.

Društvo izvaja prireditve martinovanja, ocenjevanja vin in letne konference, izmenjaje v Destrniku in Grajeni, na območju občin Destrnik in MO Ptuj, kjer deluje DVS OSG. Prireditve so spremljane z izvirnim in prijetnim kulturnim programom, ki ga izvedejo šolarji z recitacijami in skeči ter pevski zbori z vinskimi napevi, za kar je bilo izročeno priznanje:

Na 6. konferenci, 12. aprila 2002, na Destrniku

Osnovni šoli Destrnik in Destrniškemu oktetu.

Na 8. konferenci, 23. aprila 2004, na Grajeni

Osnovni šoli Grajena in Moškemu pevskemu zboru KD Grajena.

Na vsakoletni konferenci DVS OSG se podelijo priznanja za kakovost vin minulega vinskega letnika, ocenjenih na društvenem ocenjevanju vin. Za 621 vzorcev vin, kolikor so jih vinogradniki v obdobju od 1997 do 2005 dostavili na društvena ocenjevanja, je bilo podeljenih 202 zlatih priznanj, 298 srebrnih priznanj, 86 bronastih priznanj in 36 priznanj za udeležbo

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Prepoznavnost društva Društvo SV OSG si je na prehojeni desetletni, čeprav še ne dolgi, poti, že pridobilo ugled in precejšnjo mero prepoznavnosti. Udeležba na strokovnih in etnografskih prireditvah, kot so: klopotčevanje in razne druge, temu podobne prireditve, na lokalni ravni občine Destrnik in MO Ptuj, so presegle meje. Društvo sodeluje že več let na tradicionalni državni prireditvi Dobrote Slovenskih kmetij, vabijo ga v goste na prireditve, kot je klopotčevanje v Celju in drugod, pa tudi že preko meja. V Burghausenu v Nemčiji, pobratenem mestu s Ptujem, so člani društva 9. 5. 2003 posadili v mestnem vinogradu 200 trsov Sivega pinoja. V sosednji Avstriji v Bärnbachu pri Pliberku je društvo v letu 2005 že drugič sodelovalo na tamkajšnjem kmečkem prazniku treh dežel Avstrije – Italije – Slovenije. Društvo in njegovi člani so v minulih letih za uspešno delo in sodelovanje prejeli laskave pohvale in priznanja. Omenimo le nekatera: 26. julija 2004 - ob praznovanjih občinskega praznika MO Ptuj in proslavitvi 800 letnice kraja Grajena, je DVS OSG prejelo priznanje za sodelovanje s Primestno četrtjo Grajena. 11. november 2004 - Lokalna turistična organizacija Ptuj podeli DVS OSG pet priznanj za dosežena prva mesta v kotaljenju polovnjakov po ptujskih ulicah in drugih vinogradniških športnih igrah. 28. maja 2005 - prejme Marjan ZELENIK iz Janežovskega vrha 43, ob 7. prazniku občine Destrnik, občinsko priznanje za aktivno delo na področju vinogradništva. 18. junija 2005 - Projektni svet VTC 13 SSG ob II. grajskem vinskem prazniku na ptujskem gradu podeli vinski amfori Andreju REBERNIŠKU iz Mestnega vrha 42/b in Albertu Gönzu iz Rabeljčje vasi 60 kot najboljšima pridelovalcema vin. V ponos in prepoznavnost društva pa sodi prijeten in upravičen dogodek, ko je iz vinogradniško – vinarske stroke in iz vrst DVS OSG, 22. julija 2005, ob prazniku MO Ptuj, na Grajeni podeljen častni naziv KMETIJA LETA 2005 Vinogradniški kmetiji ANDREJA in ALENKE POLANEC, iz Maistrove 33 na Ptuju.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Organi društva Organi Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 1997 – 2006 so po društvenih pravilih, sprejetih na Ustanovnem občnem zboru 25. januarja 1997: - občni zbor društva kot najvišji organ društva, - izvršilni odbor, - nadzorni odbor, - častno razsodišče. OBČNI ZBOR - spisek članstva s pristopnimi izjavami (po stanju v začetku leta 2006) IZVRŠILNI ODBOR

1. REBERNIŠEK ANDREJ

predsednik

2. LACKO FRANC

podpredsednik

3. BREG MILAN

podpredsednik

4. ČUČEK STANKA

tajnica

5. RAŠL IVAN

blagajnik

6. VOLGEMUT METKA

članica

7. POLANEC ANDREJ

član

8. LOVREC MARJAN

član

9. ZELENIK MARJAN

član

10. GLUŠIČ MIRAN

član

11. ŠULIGOJ ZORAN

član

12. LOVRENČIČ FRANC

član

13. POTRČ ANTON

član

14. PETROVIČ ROMAN

član

15. PUKŠIČ FRANC

član

1. PATERNOST FRANC

predsednik

2. GABROVEC ANICA

članica

3. HAUPTMAN IVAN

član

NADZORNI ODBOR

ČASTNO RAZSODIŠČE

1. REPIČ JANKO

predsednik

2. REBERNIŠEK ANTON

član

3. PLUT STANKO

član

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Upravni in nadzorni odbor druĹĄtva, 2006

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Člani društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice v letu 2007 IME

PRIIMEK

NASLOV

H_ST

POSTA

Barbara, Janez

Anžel

Mestni vrh

56 b

2250 Ptuj

Franc

Anžel

Placar

43 c

2253 Destrnik

Vinko

Bombek

Placar

2253 Destrnik

Milan

Breg

Krčevina pri V.

116

2250 Ptuj

Marko

Bregar

Prešernova

Trzin

Franc

Brenčič

Vintarovci

2253 Destrnik

Franc

Brodnjak

Orešje

209

2250 Ptuj

Mihael

Burina

Janežovci

2253 Destrnik

Ivan

Burina

Svetinci

38 a

2253 Destrnik

Feliks

Caf

Grajenščak

2250 Ptuj

Danica

Cestnik

Zagrebška

113

2250 Ptuj

Slavko

Cvetko

Mala Vas

2258 Sveti Tomaž

Nataša

Čeh

Jiršovci

2253 Destrnik

Janko

Čeh

Podvinci

2250 Ptuj

Herman

Čerček

Štuki

2250 Ptuj

Stanka

Čuček

Poljska cesta

2250 Ptuj

Janez

Ekart

Zlatoličje

122 a

Starše

Alina

Erbus

Potrčeva

2250 Ptuj

Srečko

Esih

Grajena

13 a

2250 Ptuj

Kumer

Franc

Svetinci

38 b

2253 Destrnik

Majda

Fridl

Kajuhova

2250 Ptuj

Anica, Peter

Gabrovec

K Jezeru

2250 Ptuj

Marjan

Germovšek

Krčevina pri V.

152 a

2250 Ptuj

Miran

Glušič

Župančičeva

2250 Ptuj

Danilo

Gojkošek

Hajdoše

42 b

2288 Hajdina

Albert

Gõnc

Rabelčja vas

2250 Ptuj

Robert

Grabar

Rabeljčja vas

2250 Ptuj

Franc

Grabar

Drstelja

24 a

2253 Destrnik

Štefan

Hajduk

Frasova

2250 Ptuj

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Ivan

Hauptman

Vintarovci

2253 Destrnik

Franc

Hazenmali

Krčevina pri V.

20 b

2250 Ptuj

Dragica, Milan

Herga

Drstelja

2253 Destrnik

Stanislav

Horvat

Mestni vrh

2250 Ptuj

Jože

Horvat

Spod. Velovlek

2250 Ptuj

Fanika

Jakomini

Drstelja

2253 Destrnik

Štefan

Jurančič

Krčevina pri V.

90 a

2250 Ptuj

Janez

Kamenšek

Mestni vrh

107

2250 Ptuj

Janez

Kampl

Grajenščak

2250 Ptuj

Stanko

Kampl

Grajenščak

2250 Ptuj

Ivan

Kekec

Nova vas pri Ptuju

2250 Ptuj

Marjan

Kmetec

Sp.Leskovec

2285 Leskovec

Janez

Kokol

Grajena

2250 Ptuj

Silvo

Kokol

Janežovci

112 a

2253 Destrnik

Jernej

Kokol

Krčevina pri P.

2250 Ptuj

Drago

Kokol

Krčevina pri V.

106

2250 Ptuj

Kristina

Kokol

Mestni vrh

2250 Ptuj

Stanko

Kokol

Mestni vrh

2250

Ptuj

Maks

Kores

Bevkova

2000

Maribor

Majda

Korošec

Desenci

2253

DESTRNIK

Mirko

Kos

Destrnik

44 a

2253

DESTRNIK

Franc

Krajnc

Podvinci

112 b

2250

Ptuj

Ivanka, Franc

Krepfl

Ul.Vide Alič

2250

Ptuj

Vika, Franc

Lacko

Drstelja

2253

DESTRNIK

Otmar

Lenart

Janežovski vrh

2253

DESTRNIK

Martin

Lenart

Mestni vrh

2250

Ptuj

Alojz

Ličen

Kraigherjeva

2250

Ptuj

Rifet

Lilič

Krčevina pri V.

2250

Ptuj

Peter

Ljubec

Mestni vrh

108 a

2250

Ptuj

Marjeta

Lorenčič

Mestni vrh

2250

Ptuj

Marjan

Lovrec

Jiršovci

2253

DESTRNIK

Franc

Lovrenčič

Krčevina pri V.

2250

Ptuj

Branko

Mahorič

Grajenščak

2250

Ptuj

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Ivan

Majerič

Sp.Velovlek

2250

Ptuj

Janko

Meglič

Žgečeva

2250

Ptuj

Marija, Rudolf

Mohorko

Krčevina pri V.

138 a

2250

Ptuj

Franc

Paternost

Mestni vrh

17 b

2250

Ptuj

Franc

Pesek

Mestni vrh

2250

Ptuj

Zoran

Petkoski

Rimska ploščad

2250

Ptuj

Simona, Roman

Petrovič

Ilčeva

2250

Ptuj

Alojz

Pihler

Levanjci

2253

DESTRNIK

Stanko

Plohl

Bukovci

84 b

2281

Markovci

Stanko

Plut

Krčevina pri V.

2250

Ptuj

Jože

Poharič

Janežovci

2253

DESTRNIK

Alenka, Andrej

Polanec

Maistrova

2250

Ptuj

Miran

Polanec

Placar

2250

Ptuj

Alojzija

Potrč

Mestni vrh

2250

Ptuj

Danica, Rudi

Potrč

Mestni vrh

74 a

2250

Ptuj

Anton

Potrč

Mestni vrh

2250

Ptuj

Ivan

Požegar

Dolič

43 b

2253

DESTRNIK

Franc

Pukšič

Vintarovci

43 c

2253

DESTRNIK

Ivan

Rašl

Placar

2250

Ptuj

Anton

Rebernišek

Mestni vrh

2250

Ptuj

Božena, Andrej

Rebernišek

Mestni vrh

42 b

2250

Ptuj

Janko

Repič

Kicar

2250

Ptuj

Slavko

Ritonja

Krčevina pri V.

144

2250

Ptuj

Ludvik

Rodošek

Placar

68 a

2253

DESTRNIK

Robert, Ljuba

Samec

Kajuhova

3000

Celje

Anton

Sever

Drstelja

2253

DESTRNIK

Franc

Sluga

Grajenščak

44 b

2250

Ptuj

Ivan, Angela

Slukan

Zg.Velovlek

23 a

2250

Ptuj

Janez

Šeruga

Nova vas

105

2250

Ptuj

Zdenko

Šilak

Jadranska

2250

Ptuj

Marjan

Širec

Krčevina pri V.

2250

Ptuj

Franci

Širec

Prečna pot

2250

Ptuj

Irma

Škrinjar

Kajuhova

2250

Ptuj

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Hugo

Šneberger

Trubarjeva

2250

Ptuj

Milan

Šteger

Vintarovci

48 a

2253

DESTRNIK

Zoran

Šuligoj

Trubarjeva

2250

Ptuj

Janez

Švarc

Borova vas

Maribor

Darja

Tekmec

Ul.Heroja Lacka

2250

Ptuj

Miroslav

Tobias

Pacinje

2250

Ptuj

Alojz

Toplak

Grajenščak

62 a

2250

Ptuj

Alojz

Toplak

Mestni vrh

2250

Ptuj

Slavko

Valenko

Reševa

2250

Ptuj

Janko, Terezija

Veršič

Krčevina pri V.

74 a

2250

Ptuj

Janez

Vertič

Mestni vrh

105 a

2250

Ptuj

Franc

Vidovič

Kicar

146

2253

DESTRNIK

Andrej

Vidovič

Orešje

176

2250

Ptuj

Jelka, Miran

Voda

Mestni vrh

2250

Ptuj

Metka

Volgemut

Trnovska vas

2254 VAS

TRNOVSKA

Stanko

Zagoršek

Drstelja

2253

DESTRNIK

Marjan, Uroš

Zelenik

Janežovski vrh

2253

DESTRNIK

Jože

Zelenik

Grajenščak

2250

Ptuj

Albert, Marija

Zelenko

Podvinci

2250

Ptuj

Drago

Zorec

Krčevina pri V.

110 c

2250

Ptuj

Dušan

Zorec

Podvinci

119 a

2250

Ptuj

Nada

Zupanič

Jiršovci

68 b

2253

DESTRNIK

Marjan

Žalar

Volkmerjeva

2250

Ptuj

Anton

Žampa

Levajnci

2253

DESTRNIK

Franc

Planinc

Krčevina pri Vurbergu

103

2250

Ptuj

Jože

Gajšek

Vintarovci

73 a

2253

DESTRNIK

Zvonko

Čerček

Krčevina pri Ptuju

64 b

2250 PTUJ

Milena, Janko

Jus

Gorca

2286 PODLEHNIK

Dušan

Kolarič

Gorca

2286

PODLEHNIK

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Pred nami je deseta obletnica Leto, v katerega smo vstopili, se je začelo enako kot vsa dosedanja, s pripravami na prva opravila v vinogradih in v sadovnjakih. Pa vendar ni enako. Za Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je to leto čas, da postavi in obeleži prvi večji mejnik v svojem delovanju. Praznovali bomo deseti rojstni dan, deseto obletnico ustanovitve, deset let dela in razvoja društva. Jeseni leta 1996 je nekaj zanesenjakov začelo razmišljati, kako bi izboljšali svoje delo in svoja prizadevanja za boljše rezultate lastnega dela v vinogradih, kleteh in sadovnjakih. Razmišljati so začeli o organizaciji, v kateri bi se lahko družili, se pogovarjali in tudi izobraževali. Ustanovili so društvo. Za zagon delovanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske Gorice so se takrat trudili Franc Lacko, Andrej Rebernišek, Branko Urek, Metka Volgemut, Stanko Plut, Stanka Čuček, Franc Paternost, Ivan Raušl in verjetno še kdo, ki naj ne zameri, ker ga nisem imenoval. Nihče med nami takrat ni pričakoval tako velike pozornosti in odmevnosti ter tako širokega odziva med vinogradniki in sadjarji na našem območju. Resnično smo lahko veseli in zadovoljni ter si lahko čestitamo. Od skromne desetine članov, ki je ustanovila društvo, je članstvo v teh desetih letih naraslo na preko 150 članov in še vedno raste. Čestitamo si lahko, da smo znali prisluhniti potrebam, željam in pričakovanjem članov po napredku v delu in znanju. To nam kaže nenehna rast našega članstva in vedno boljši rezultati našega dela. Zavedamo se, da brez širjenja znanja ni napredka. Zemlja je hvaležen partner, če jo pravilno obdelujemo in negujemo. Ta, ki obdeluje in neguje svoj vinograd ali sadovnjak z ljubeznijo in znanjem, ve, da mu bo vložen trud bogato povrnjen z obilnim in kakovostnim pridelkom. Uspeh je rezultat truda in znanja. Daš, kolikor znaš. Zato se člani društva trudimo, da bi znali čim več. V društvu organiziramo redna izobraževanja s področja vinogradništva, sadjarstva in kletarjenja. Člani društva so v sodelovanju s strokovnjaki Kmetijskega zavoda iz Maribora in Obdravskega zavoda za kmetijstvo iz Ptuja dosegli velik napredek pri izpopolnjevanju svojega znanja in s tem tudi v svojem delu. Predavanja in strokovne ekskurzije ter druge oblike izobraževanja so pripomogle k oživljanju in širjenju vinogradništva in sadjarstva, izboljšanju kletarjenja in splošnemu dvigu vinske kulture. Posebna zahvala pri tem delu gre predsedniku društva, gospodu Andreju Rebernišku, univ. dipl. ing.. Deset let ni veliko, pa vendar tudi malo ne, če so člani društva prizadevni in motivirani, z željo po znanju in po lastnem razvoju. Tako danes člani društva na tekmovanjih in ocenjevanjih na različnih nivojih že dosegajo vrhunske rezultate s svojimi pridelki. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice vsako leto organizira različne prireditve, povezane s svojim delom, kot so: ocenjevanje vinskega letnika, postavitev klopotca, vino se predstavi, martinovanje in krst mladega vina. Vse društvene prireditve redno spremlja kulturni program. Že od nekdaj velja, da vino in pesem spadata skupaj. Ker društvo deluje na območju sosednjih občin Ptuja in Desternika, na naših prireditvah sodelujejo člani kulturnih društev iz obeh občin. V teh desetih letih so nam razne prireditve večkrat popestrili z lepo zapetimi pesmimi člani MoPZ KD Grajena, MoPZ Talum iz Kidričevega, sekstet DUR iz Rogoznice, pevski zbor iz Rogoznice, pevci Desterniškega okteta in mnogi drugi. Sodelujejo tudi učenci osnovnih šol iz Grajene in Desternika s svojimi mentoricami. Pri postavljanju klopotca sodelujejo tudi učenci Kmetijske šole iz Ptuja. Poseben čar ob martinovanju in krstu mladega vina pa daje razstava kmečkih dobrot, ki jo pripravijo in na ogled postavijo gospodinje Društva kmetic iz Mestne občine Ptuj. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice vsako leto na rednem letnem občnem zboru podeljuje priznanja svojim najbolj prizadevnim članom ter sodelujočim v delovanju društva, med drugimi OŠ Grajena, OŠ Desternik, Desterniškemu oktetu, MoPZ Grajena, gospodu Miranu Glušiču, ing. agronomije. Slednji si je priznanja zaslužil z rednim spremljanjem dela društva, saj je njegov kronist in ga redno predstavlja medijem. Če potegnemo črto pod teh deset let, se lahko ponosno potrkamo po prsih, dvignemo koza-

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana rec in rečemo: »Veliko smo naredili, zrasli smo, mnogo vemo!« In na koncu lahko tudi rečemo: »Še se bomo srečevali, še se bomo izobraževali, še se bomo ocenjevali, saj nas delo v društvu druži in izpopolnjuje. Franc Paternost

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Na ogledih v sosedovih vinogradih in sadovnjakih Ena od osnovnih potreb in namer za ustanovitev DVS OSG je bilo strokovno izobraževanje članstva na področju sadjarstva, vinogradništva in vinarstva. To vlogo si je društvo zapisalo kot svojo prednostno nalogo v društvenih pravilih, uresničuje pa jo z organiziranjem predavanj, strokovnih tečajev, strokovnih ekskurzij, z ogledi razstav, demonstracij ter naročanjem strokovne literature za člane. Ne se ozreti, kaj in kako dela v stroki in organizaciji sosed, pomeni ostati nerazgledan in zaostal v domačem plotu. Društvo je, v skladu z vsakoletnim programom dejavnosti, organiziralo celodnevno strokovno ekskurzijo k sosedom v domovini ali v tujini.

28. junij 1997: GORIŠKA BRDA Spoznati vinogradništvo in sadjarstvo, pogoje, načine in organizacijo pridelovanja grozdja, vina in sadja na gričevnatem svetu Goriških Brd, je z enkratnim obiskom in ogledom prav gotovo premalo. Spoznali smo, da se tamkajšnji gričevnati svet na skrajnem zahodu Slovenije pri naravnih pogojih za pridelovanje sadja in grozdja, razlikuje od naših Slovenskih goric v klimi, zemlji in asortimentu. V ekonomskih pogojih in trženju pa bistvenih razlik nismo opazili. V Kmetijski zadrugi Goriška Brda in ob obisku briških vinogradniških kmetij Sirk in Šiban so nam razkazali vinske kleti, nas seznanili s posebnostmi stiskanja grozdja, kletarjenja in nege vina. Ukvarjajo se tudi s pridelavo penin. V trsnem oziroma vinskem asortimentu v Goriških Brdih, med belimi sortami prednjačita rebula in tokaj, med redečimi pa briški merlot. Pri pridelavi sadja so ti kraji najbolj poznani po izvrstnih češnjah in pridelavi breskev za trg. V sodelovanju kmetij s tamkajšnjo zadrugo, organiziranostjo in trženjem, kmete na Goriškem spremljajo podobne težave, kot naše na Štajerskem. Ob zaključku poti po Brdih smo si ogledali še grad Dobrovo in njegovo okolico.

4. julij 1998: BELA KRAJINA – METLIKA Mnogo smo si obetali in še več videli na izletu v najjužnejše kraje naše vinorodne Slovenije, od sonca obsijano Belo Krajino. Pridni vinogradniki in sadjarji v Beli Krajini so predvsem veseli ljudje, ki se pri delu in druženju držijo svojih starih navad, kot gostitelji pa so nas tako tudi sprejeli in nam razkazali, kolikor so zmogli. Obisk vinogradniško sadjarske kmetije Malnarič v Vapči vasi pri Sremiču je bil namenjen ogledu skrbno obdelanih vinogradov, zasajenih z njihovimi najbolj cenjenimi vinskimi sortami grozdja: žametovko, frankinjo in kraljevino ter sadnim plantažnim nasadom jablan in hrušk. Pot nas je dalje vodila po Krajinskem parku Lahinje, na domačijo Raztresen v Jankoviče pri Adlešičih. Domačija Raztresen je etnološko urejena kot turistična posebnost, kjer se vse, kar se tod pridela, tam tudi predela in na domu unovči. Doma pridelan lan in konoplja se na domačih statvah stketa v platno, s katerim se oblačijo in jim služi tudi kot posteljnina. Naravne posebnosti in znamenitosti obdelujejo in spreminjajo v turistične spominke, upodobljena okolica je razstavljena v domači galeriji, gostom pa postrežejo s pristnimi belokranjskimi jedmi in pijačami, pa tudi zabavali so nas v domačem značilnem melosu. Potovanje po Beli Krajini smo sklenili v Metliki in njeni kleti s priznano Metliško črnino.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Skupinski posnetek na izletu v Metliko 1998 Foto: AP

1. junij 1999: JUŽNA ŠTAJERSKA - AVSTRIJA Tretji strokovni izlet je bil skok v Južno Štajersko na Avstrijskem, na ogled JABOLČNE CESTE, turistični del izleta pa je veljal sprehodu po poteh Herbersteinov. Pokrajina med Gleisdorfom – Kaindorfom – Stubenbergom in Weizem s središčem Puch leži 40 km vzhodno od deželnega mesta Gratz, povezuje pa jo 25 km dolga Štajerska jabolčna cesta, po namenu podobna naši Vinsko turistični cesti OSG. Pokrajina je po reliefu, klimi in zemlji, povsem podobna našim Slovenskim goricam. Za sadjarstvo primerne lege so tod posajene z okrog 1200 ha jablanovih nasadov. Nasadi so urejeni in obdelani po enotni agrotehniki in tehnologiji ter pokriti z varovalnimi mrežami pred točo. Druga značilnost njihove pridelave jabolk, kot nam je predstavil gostitelj, gospod Zohrer, sadjar na 9 ha sadovnjaka v Klettendorfu in župan mesta Puch, je do potankosti dolgoročno izpeljana tržnost sadnih pridelkov in proizvodov. Prvorazredna jabolka skladiščijo in prodajajo izključno preko centralnega skladišča in hladilnice v Puchu, drugorazredno sadje pa doma predelajo v jabolčno penino, sadno vino, sokove, žganje, suho sadje in druge proizvode. S tako pisano ponudbo tržijo v domačih butikih in kmečkih turizmih. Po ogledu gradu, muzejskih zbirk, rozarija, živalskega in botaničnega vrta na Herbersteinovi graščini v Buchbergu, nas je pot vodila po Južni štajerski vinski cesti skozi Steintal do vinogradništva Kolleritsch v Bad Radkersburgu, kjer smo po bogatih strokovnih videnjih s področja sadjarstva le-te dopolnili še z vinogradniško vinarskimi.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

1. julij 2000: GORIČKO IN PREKMURJE Če je prvi strokovni izlet DVS OSG veljal skrajno zahodni pokrajini Slovenije, GORIŠKIM BRDOM, smo četrtega namenili skrajno vzhodni pokrajini Slovenije, GORIČKEMU. Sadjarjem in vinogradnikom na Goričkem sonce posije 10 minut prej kot na Goriškem, kar ni bil edini povod naše radoznalosti, temveč se tudi spoznati z njihovimi dosežki v sadjarsko vinogradniški stroki in življenju ob Vinsko turistični cesti Goričko. Preden smo jo pričeli meriti po dolgem in počez, smo se ustavili v Babičevem mlinu na Muri. Prvi strokovni ogled je veljal drevesnici Malus v Veržeju, kjer letno vzgojijo 150.000 brezvirusnih sadik jablan, hrušk, marelic, breskev in češenj. Po Vinsko turistični cesti Goričko nas je vodil gospod Ernest Novak, dipl. ing. agr., strokovnjak za sadjarstvo in vinogradništvo pri KSS v Murski Soboti in predsednik Vinogradniškega društva Goričko. Goričko nam je predstavil kot doslej vse premalo poznano in zapostavljeno pokrajino. Pot ob slovensko avstrijski meji skozi Cankovo vidno priča o zaostanku razvoja v preteklosti na naši strani. Po ogledu Vinogradništva Nemec v Nuskovi nas je pot vodila v Grad, kjer nastaja center trideželnega naravnega parka Goričko – Raab – Orseg. Vinogradniško društvo Goričko si je v Ivanovcih iz opuščene kmetije uredilo društveno izobraževalno – promocijsko središče z urejenim enološkim laboratorijem in ustrezno kulinarično in turistično ponudbo. Skratka, imajo svoj dom, v katerem lahko uresničujejo vse društvene potrebe. Zavidali jim nismo, le sanjali, kako bi se nekaj podobnega uresničilo v našem Mestnem vrhu, na vstopu na VTC 13. Po ogledu plantažnih sadovnjakov na kmetiji Novakovih v Ivanovcih je bil izlet sklenjen v vinogradu našega vodiča in gostitelja, gospoda Novaka na hribčku Breg v Vaneči.

Ogled vinogradov na Goričkem.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

16. junij 2001: KRŠKO - BIZELJSKO Ni vselej potrebno potovati daleč, da bi se nagledali lepot raznih krajev, teh je v izobilju že v naši domovini. Na potovanju skozi Kozjansko nam je prijal krajši postanek v Termah Olimia, v Podčetrtku, kjer se stikajo lepote gozdnatih in vinorodnih gričev s sanjavostjo nižinskega Soteljskega. Po poti skozi Bistrico ob Sotli smo kmalu prispeli v Sadjarsko zadrugo Arnovo selo, kjer smo si ogledali komplekse sodobno obnovljenih jabolčnih nasadov z urejenimi namakalnimi napravami za namakanje plantaž iz umetne akumulacije. Po ogledu nasadov in po pogovoru o sadjarskih opravilih je sledil ogled Zadružne hladilnice za sadje in vinske kleti v Brežicah, od koder smo si nedaleč od Kostanjevice na Krki, na vznožju Gorjancev, ogledali naravni biser tamkajšnjega podzemnega sveta, Kostanjeviško jamo. Na eni najlepših vinogradniških leg vinorodnih gričev, v Zavodah, stoji vinogradniško turistična kmetija Jelinič, ki nad Kostanjevico na Krki, vinogradari na vzorno in sodobno obnovljenih vinogradih in vinari za ta vinorodni okoliš značilna svetlo rdeča in bela sortna vina.

29. junij 2002: PRIMORSKA Na jugozahodu slovenske dežele leži Primorski vinorodni rajon, ki, zaradi vpliva primorske klime in značilnih kraških tal, odslikava drugačno podobo vinogradništva in sadjarstva, kot je to v ostalih sadnih in vinorodnih rajonih Slovenije. Tod uspevajo mnoge sadne vrste južnega sadja in sort vinske trte, ki v notranjosti dežele, z manj sonca in toplote, ne uspevajo. Primorska nas vabi zaradi morja, zaradi pestrosti kmetijske proizvodnje in še drugih posebnosti, s katerimi se na Štajerskem ne srečujemo. Po ogledu in pokušnji vin z značilnostmi Sredozemlja, v vinski kleti VINA Koper, nas je pot vodila med vinogradi, sadovnjaki in zelenjavnimi vrtovi po notranjosti Slovenske obale do Pirana, kjer smo se vkrcali na turistično ladjico in odpluli do Debelega Rtiča ter nazaj do Portoroža. Za večino udeležencev je bilo nepozabno doživetje ogledati si z morja slovensko obalo, zgrajeno s starimi mesti, s prijetnimi turističnimi kraji in sončnimi plažami, obkroženimi z vinogradi, oljčnimi nasadi ter cvetličnimi nasadi, pri čemer nas je pesem spremljala več kot vodičeva beseda. Na povratku proti domu smo si na obrobju slovenske Istre ogledali še dve vinogradniški kmetiji z vzorno urejenimi in oskrbovanimi vinogradi ter oljčnimi nasadi s storkljo za stiskanje oliv v oljčno olje.

21. junij 2003: AVSTRIJA - OKOLICA GRATZA V Štajerski deželi, vzhodno od Gratza, poteka po tamkajšnjem vinorodnem območju od Glaisdorfa do Hollenberga, že za časa Rimljanov osnovana vinska cesta, ki se po blago gričevnatem svetu skozi Weiz in Puch nadaljuje v jabolčno cesto. V te kraje smo se namenili s posebno željo, nekoliko podrobneje in neposredno spoznati položaj vinogradništva in sadjarstva po vstopu Avstrije v EU. Na vinskem dvorcu Seyfrid v Kaltenbrunu so nam na to vprašanje odgovorili na kratko, da je vinogradniška proizvodnja uspešna, če sta zagotovljena kakovost in stalnost. V vzorno negovanih vinogradih so tik pred našim prihodom končali z redčenjem grozdja. Tla pod trtami so bila videti kot gramozirana z zelenim grozdjem. Strogo se držijo načela, da kvantiteta zmanjšuje kvaliteto. V natančno vodenem vinogradniškem katastru imajo določeno dovoljeno pridelavo grozdja. Tik pred trgatvijo pride državna kontrola, ki odvzame vzorce grozdja, jih količinsko in kakovostno kontrolira in vsako odstopanje od določenega ima za posledico, da vino ne bo ustrezalo zahtevani kakovosti in se bo tržilo kot manj kakovostno. S trženjem vina nimajo težav, prodajo ga velikim trgovskim hišam po vnaprej obojestransko trdno sklenjenih pogodbah. Po vsem so še dejali, da so v EU že preživljali krizo, ko pa so se privadili novi tehnologiji pridelovanja in vinarjenja, je, ob spoštovanju in doslednem izvajanju predpisov, njihova ekonomska stabilnost na daljše obdobje zagotovljena.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Značilna zvrst vina v tem vinorodnem rajonu jugovzhodne Štajerske je šilher. Na jabolčni cesti v Hohenilzu je bil ogled kmetije Pirchheim, ki se je, ob pridelavi sadja in vina, specializirala za žganjekuho in pridelavo zdravilnih zelišč ter proizvodnjo najrazličnejših tovrstnih zvarkov. V Stubingu pri Gratzu smo si ogledali muzej na prostem s 95 gradnjami značilnih kmečkih domačij iz vseh avstrijskih dežel. Na povratku, po prestopu meje, pa smo za zaključek strokovnega izleta obiskali še Radgonsko vinsko klet.

25. junij 2004: MADŽARSKA - ŽUPANIJA ZALA Obisk smo namenili sosedom vinogradnikom v jugozahodni madžarski županiji Zala. Gričevnati svet od Zalaegerscega do Keszthelya pri Blatnem jezeru je prepreden z mnogimi vinskimi cestami, ki vodijo mimo sodobnih, obnovljenih vinogradov. Pokrajina je z vinogradniškega vidika zanimiva v razvojem smislu. Pogoji za gojitev vinske trte na tem širšem območju so izredno ugodni zaradi vremenskih razmer, s specifično panonsko klimo, pedoloških razmer in ugodnega geografskega položaja. Če pa temu dodamo še ugodne ekonomske in geopolitične razmere, so izpolnjeni vsi pogoji, da je vinogradniška pridelava uspešna. Nekoč močno razvito vinogradništvo na tem območju je v minulem stoletju zaradi menjave družbenoekonomskih sistemov in drugih zgodovinskih dejstev zaostalo v razvoju ali pa se ga je celo opustilo, ker se je vinogradniška pridelava selila na ogromne vinogradniške komplekse v ravnino, kjer je tudi cenejša proizvodnja. Šele novo obdobje, zlasti pa vključitev Madžarske v EU, prinaša v to pokrajino naglo obnovo vinogradništva na sodobni tehnološki osnovi in v novih družbeno ekonomskih odnosih. Vinogradniške kmetije Borhaz in Deksu v Garaboncu in Osalad v Csaferdu, ki smo si jih ogledali, posedujejo sodobno obnovljene vinograde, iz katerih del pridelkov tržijo v široko zasnovani in gosto posejani turistični ponudbi. Oživljeno je zadružno vinogradništvo, kjer se združujejo v veliki zadružni, 240 let stari, vinski kleti v Vonyarvashegy ob Blatnem jezeru in turistično urejeni veliki vinski katedrali Nemeth Borhaz v Kesthely, ki smo jo obiskali, si jo ogledali in poskusili njihova vina. Podobnih kleti in turističnih objektov, namenjenih trženju vina in vinogradniških proizvodov v raznih oblikah ponudbe, je veliko. Po vtisih, ki smo jih dobili v enodnevnem strokovnem izletu pri bližnjih sosedih, toda po primerljivosti precej oddaljenih, smo spoznali, da je mogoče ob dobri organiziranosti in strokovni usposobljenosti, ob uspešni vključitvi in pridobitvi pomoči EU, doseči to, kar so dosegli Madžari.

11. junij 2005: KUTJEVO - HRVAŠKA Še skok na oglede po vinogradih in sadovnjakih v sosednjo Hrvaško. Pot nas je vodila mimo zagorskih in međimurskih vinorodnih območij, ki se raztezajo onstran naše zelene meje, po Hrvaški, kjer so podobni pridelovalni pogoji v trajnih nasadih kot pri nas. Avtocesta, ki vodi od Zagreba jugovzhodno ob Lomskem polju v Posavino, po obsežnih ravnicah proti Slavonskemu Brodu, bi bila pusta in enolična, če je ne bi po levi strani spremljalo Plješevičko-Samoborsko vinogorje, Moslavina z vinogorji Čazme, Popovače, Papuka in Psunja do Nove Gradiške, kjer se na južnih obronkih Papuka in Krndije okrog Kutjeva razteza obsežna vinorodna pokrajina. Kutjevački vinogradi, kamor smo se na ogled najprej napotili, se raztezajo na 450 ha blago nagnjenih, za obdelavo lahko obvladljivih in za pridelavo grozdja izvrstnih legah. Tod smo imeli priložnost popeljati se ob največjem vinogradu na Hrvaškem, ki meri v eni parceli 86 ha, zaustavili pa smo se šele pred kletjo Kutjevo, ki je bila zgrajena že leta 1232 in je po zgodovini, velikosti, vsebini in kapaciteti simbol hrvaške kontinentalne vinske kultu-

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana re. Na enem večjih lesenih sodov je tematiko vinogradniških in kletarskih opravil upodobil v lesorezu rezbar Slovenec Rado Brunčič, doma iz Ormoža. Kutjevačka vinska klet se ponaša z najširšim možnim asortimanom vin od desertnih, penečih, vrhunskih, do sortnih namiznih, vseh mogočih vinskih barv, okusov in arom, glavna in najbolj razširjena vinska sorta pa je pri njih graševina, ki jo mi imenujemo laški rizling. Pa še to! Vincekovo, trgatev in martinovanje so tamkajšnji krajevni in vinogradniški prazniki, spremljani z mnogimi prireditvami in običaji. Pozabili smo jih vprašati, če vedo za klopotec in klopotčevanje. Obisk in ogled vinogradov in vinskih kleti v Slavoniji na Hrvaškem smo sklenili na vinogradniški kmetiji Zdjelarević z dolgo vinarsko tradicijo treh generacij in 1100 m2 veliko vinsko kletjo.

2. junij 2006: JUŽNA ŠTAJERSKA – SLOVENSKE GORICE Strokovno potovanje DVS OSG po vinogradniško sadjarskih pokrajinah v Sloveniji in njenih sosedah smo ob desetletnici namenili ogledom in srečanju z vinogradniki in sadjarji po vinsko turističnih cestah na območju Južne Štajerske v Avstriji in v obmejnem območju Slovenskih goric, da se s tamkajšnjim vinorodnim utripom, ki nam je po geografskih in naravnih danostih najbližji, pobliže spoznamo. Prvi obisk je veljal skupni vinoteki pri Sv. Ani ob Aigenu na Klöhški južno Štajerski vinski cesti v Avstriji, kjer so si štajerski vinarji na enem od številnih vinorodnih gričev, zasajenih z vinsko trto in s sadnim drevjem, med njimi pravkar cvetočimi nasadi žlahtnega bezga, izgradili izredno domiselno, veliko in izvrstno središče za promocijo tamkaj pridelanih vin. Pot nas je dalje vodila proti zahodu južne Štajerske vinske ceste na obmejnem območju skozi Cmurek na Gomilico pri Ernovžu, z ogledom tamkajšnjega gradu z vinarskim muzejem, vinsko kletjo in vinogradi v širši okolici. Zgodovinsko gledano je v Gomilici mogoče spoznati mnoge povezave z razvojem vinogradniško-vinarske stroke na širšem obmejnem območju Avstrije in Slovenije.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Na območju Špilja je ogled veljal še enemu od večjih vinogradniško vinarskih obratov na Južno Štajerskem vinogradu v Avstriji - E&W Polz-u, potovanje pa je bilo zaključeno z ogledi sadovnjakov in vinogradov na turistični kmetiji Marič na Tratah in vinarstvu Fabjan v Zg. Hlapju na obmejnem območju Slovenskih Goric. Sporočilo udeležencem tega enodnevnega strokovnega potovanja po našem in sosednjem vinogradniškem območju je bila ponovna potrditev, da je kljub težkim ekonomskim pogojem gospodarjenja in težavam pri trženju na področju vinogradništva, delati in živeti z vinsko trto lepo in plemenito. Vtise zbral in zabeležil Miran Glušič

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Naše življenje in delo skozi objektiv Andreja Polanca in drugih članov društva

Postavitev klopotca na Grajenščaku, avgust 2002. p.s. Za podmladek društva ni strahu.

Rez vinske trte 2003

Martinovanje na Grajeni 2002 p.s. Vedno vesela zabava.

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Sajenje gorice v Burghausnu. 9. in 10. maja 2003. Iz društva so sodelovali: Andrej Rebernišek (na sliki), Andrej Polanec, Roman Petrovič in franc Lovrenčič.

100

Zgoraj in spodaj: postavitev klopotca v trgovskem centru Engrotuš v Celju leta 2004. Foto: AP in Andrej Rebernišek

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Postavitev klopotca leta 2004 Foto: Urška Polanec

Na postavitvi klopotca leta 2006

Miran Glušič, eden izmed »motorjev« v društvu pri rezi sadnega drevja. Foto. Martin Ozmec

101

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

Vinska kraljica Svetlana Ĺ irec ob druĹĄtvenem sodu.

102

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

OBČINA PTUJ

OBČINA DESTRNIK 103

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

104

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

105

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

VEPOS D. O. O. TRGOVINA S KLETARSKO OPREMO Tel.: 02 766 03 21

106

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

107

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

108

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

109

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

110

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana Ptuj, 2007 Izdajatelj: Društvo Vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice (VS OSG) ob 10 letnici 1997-2006 Ogdovorni urednik: Andrej Rebernišek Uredniški odbor: Andrej Rebernišek, Andrej Polanec, Roman Petrovič, Miran Glušič Lektoriranje: Tatjana Vaupotič Fotografije: Društveni arhiv in avtorji Kartografsko osnovo izdelal in odobril Geodetski zavod Slovenije Oblikovanje: Vejica, Rado škrjanec s. p. Tisk: Ekart design 400 izvodov

111

10 let poti med vinogradi in sadovnjaki od Jurija do Urbana

112

1 Mestni Vinograd, Ptuj, 2 Vinogradniška kmetija Polanec, Maistrova 33, 3 Breg Milan in So - Destrnik, 6 Društveni klopotec - Grajenščak, 7 Vinogradništvo Rebernišek, Mestni vrh 42 Avgust, Mestni vrh 80, 11 Sluga Franc, Grajenščak 64 b, 12 Kampl Janez, Grajenščak 14, Vinogradništvo Petrovič, Zasadi 13, 17 Pukšič Franc, Vintarovci 43 c, 18 Vinogradništvo Ze

onja, Krčevina pri Vurbergu 116, 4 Vinogradništvo Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu 22, 5 Grajena 2 b, 8 Branko Urek, Mestni vrh 30, 9 Vinogradništvo Potrč, Mestni vrh 79, 10 Sadjarstvo Hlupič 13. Rašl Ivan, Placar 61, 14 Vinogradništvo Lacko, Drstelja 21, 15 Lovrec Marjan, Jiršovci 24, 16 elenik, Janežovski vrh 43 a, 19 Benko Alojz, Ločič 23, 20 Vinogradniška kmetija Polanec, Placar 35