Naj bo vnetje mehurja preteklost

Silno neprijetni simptomi vnetja lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Vsaka ženska si bo vnetje mehurja zagotovo zapomnila po pogostem in pekočem uriniranju, bolečino v mehurju in med uriniranjem, neobičajno pogosti potrebi po odvajanju zelo majhnih količin seča, bolečinah v spodnjem delu trebuha in medenici, motnim sečem z neprijetnim vonjem ter po nezmožnosti uriniranja.

Če smo nagnjeni k vnetjem sečil, lahko veliko storimo že s samo preventivo. S pitjem zadostne količine vode si zagotovimo redno polnjenje mehurja in s tem redno odvajanje vode. Pomembno je tudi celotno in popolno praznjenje mehurja pri uriniranju. Dobro poznan ukrep, ki služi kot preventiva, je brisanje vagine v smeri od vagine proti anusu (in ne obratno). S tem preprečimo vnos bakterije Escherichia coli, ki se pritrdi na steno mehurja in so vzrok težav v 75 do 90 odstotkih primerov.

Zdravniki pri bakterijski okužbi sečnih poti najpogosteje pripišejo antibiotike, vendar se njihovemu jemanju lahko izognemo tudi s pomočjo narave. Pogosto jemanje antibiotikov namreč kljub hitremu in pozitivnemu učinku slabo vpliva na splošno zdravje. Prekomerno predpisovanje antibiotikov hitro širi tudi odpornost med bakterijami, zato si pri lažjem vnetju sečnega mehurja poizkusimo pomagati sami z naravnimi izdelki in prehranskimi dopolnili. Učinkovita so tista, ki jih svetujejo v lekarnah in specializiranih prodajalnah ter vsebujejo kombinacijo aktivnih učinkovin, med drugim D-manozo in rastlinske izvlečke, kot je na primer izvleček hibiskusa in drugi. Hibiskus deluje diuretično in pospešuje izločanje vode ter prispeva k optimalnemu delovanju sečil. Višnjevi peclji podpirajo zdravje spodnjega dela sečil, vitamin A pa prispeva k vzdrževanju optimalne sluznice in spodbuja delovanje imunskega sistema, kar je še posebej pomembno v času, ko imamo težave z vnetjem sečil.

ALZHEIMERJEVA BOLEZEN

Staranje svetovnega prebivalstva vsem nam oz. državam prinaša številne ekonomske, zdravstvene in socialne izzive. Zaradi podaljševanja življenjske dobe tako vse več starostnikov trpi za degenerativnih sprememb v možganih, ki jih prepoznamo kot demenco in jo številni označujejo kot bolezen 21. stoletja. Gre za bolezen, ki ne vpliva le na bolnika, temveč tudi na njegove bližnje. Kar 70-odstotni delež med vsemi oblikami demence ob tem predstavlja Alzheimerjeva bolezen.